Stev. 19.
V Mariboru 11. maja 1882.
Tečaj XVI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred In v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za rilo leto b »Id., za pol let» 1 j?ld. 60 kr., za ietrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnlštro v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne llate prodaja knjigar Novak na velikom trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Ix državnega zbova.
Sedaj obravnavajo poslanci novo eolninsko postavo. To je velevažen predmet. Nič našega blagostanja prejšnjega ni tako ugonobilo, kakor nesrečne kupčijske nagodbe s sosednimi državami. Tujci so nas kar poplavili s svojim blagom. Denar je neprestano šel iz cesarstva, domači fabri-kanti, obrtniki in kmetovalci pa so ubožavali. Po tem takem je prišlo, da n. pr. tuje zrnje, moka, meso, vino naše pridelke v našej lastnej deželi spodriva in jim ceno gubi. To je zakrivilo, da kmetovalec skoraj nič denarjev ne dobi za svoje pridelke. Jednaka se godi našim fužinam, rude kopom, obrtnikom. Tujci prodavajo pri nas svoje pridelke, domačini pa bi naj strahovite dače plačevali, ako bi imeli s čim. To je bil sad od liberalcev izmišljene svobodne kupčije.
Zoper takšno gospodarstvo začelo je se uže 1. 1878 gibati pa liberalci bili so še premočni in po podmitanih novinab zapeljani, samo angleški trgovci z železom so 1. 1878 nabrali 3 milijone goldinarjev, da so podmitali osobito judovske liste dunajske, naj pišejo in branijo svobodno kupčijo.
Prave pomoči upati bilo je toraj le, ko ie izvoljeu bil sedanji državni zbor, čegar konsei-vativno narodna večina podpira ministerstvo grof Taaffcjevo. In res, ministerstvo je začelo precej pogajati se z ogerskimi ministri za novo eolninsko postavo, ki bode dosedanje lehko, pogosto popolnem svobodno vvažanje tujega blaga k nam ovirala z visokim davkom ali coluino (ca;ino) na meji. Nasledek temu bode dvojen. Prvič bodo naši pridelki, obrtuijski, kmetijski itd. leži kupcev in boljšo ceno dobivali, in drugič državna bla^ajnica prejemala bode vsako leto kakih 25 milijonov goldinarjev več dohodka, vkup 52 milijonov, kajti sedaj dobiva eolnine 27 milj. Tako bode primanjkljej vsakoletni pokrit; ne bo treba dolgov delati in davkov gruntnih in drugih pomnoževati Vse to lehko in gotovo dosegoemo, ako državni zbor sprejme novo eolninsko postavo tako, kakor
jo je naše ministerstvo dogovorilo z ogerskim« No, in to upamo, da se tudi zgodi. Domače delo iu trud je treba postavno braniti, kder mu tuja dlan streže neopravičeno jemati sad.
Velevažno je tudi vprašanje Tirolskega poslanca, konservativca plem. Zallinger-ja in tovar-šev do finančnega ministra ; je li vlada voljna delati na to, da bodo hranilnice (špar-kase), ustrezajoč svojemu obče koristnemu namenu, proti menjšim obrestim (čiužem) dajale posojil na zemljiščna posestva!
Ovo vprašanje, ki pomeni toliko, kakor uljudno zabtevanje, podpisalo je 28 poslancev med njimi tudi štajerski konservativci : knez Liechtenstein, Karlon, Barufeind, pa slovenski poslanci : d r. T o n k 1 i, Kljun in d r. V o š nj a k.
Zasramovanje Slovencev.
(Govor drž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.)
II. Slovenščina pisala se je pred 300 leti, :ma iz te dobe mnogo tiskovin, in od tega časa se ie le malo spremeuila; da re-či bi se moglo, da se sloveuščina, kakor se je pisal« takrat, mnogo bol| našej zdanjej slovenščini približuje, kot zdauia visoka nemščina onei, katero je Luter pisal, iu se more kot nova, naiejena zaznamenovati.
Istina je, da število našega naroda ni veliko, ki se torej borimo z vsemi onimi ovirami, katere mora pretrpeti mal narod, kateremu ni nikdar sijalo solnce prijazne vlade in ni užival podpore mogotcev, kateri jc moral vse, kar je, postati iz sebe, kateri je moral zbirati krajcarje svojega naroda, da si je naročil novine ali knjige, in je še zdaj prisiljen tako delati. (Dobro! na desnici.) Da ne napredujemo tako hitro, kakor drugi večji narodi, je naravno.
Vendar pa je zelo čudno, da se zaradi Slovencev toliko gospodov na onej (levej) strani visoke zbornice vznemirja. Tu je najpred gospod poslanec vitez Carneri; on je, mislim, Italijan, vendar se Čuti v svojem nemškem narodnem čuv-
stvu po Slovencih na Spodnjem Štajerskom vznemirjenega. Dalje je gospod poslanec dr. Jaques, čegar dedje so, mislim, težko da v Tevtobnrškem gozdu pobili Varove legije, marveč skoro gotovo potovali skozi Rudeče morje, tudi strašno vznemirjen po nas Slovencih v Kranjskej. In naposled gospod poslanec dr. Russ, ki se je tudi ondan za Nemce v Koroškej tako hudo potezal in nam Slovencem očital, da se v razmere Koroške umeša vamo. Tudi njega dedje niso bili Nemci, marveč prosti, slovenski kmetje v Kranjskej in potomci teb dedov žive še zdaj v Kranjskej, ne umejo nemščine, marveč samo slovenščino in se jim prav dobro godi. S takimi gospodi se prepirati zaradi vznemirjenja Nemcev pač ni vredno.
Kar zadeva gospode poslance, ki so se ba-vili z nami in našimi šolami, in kar zadeva najprej gospoda poslanca dr. Plenerja, nisem istih mislij, kakor gospod poslanec dr. Russ, da ne bi imeli pravice, govoriti tu o razmerah v Kranjskej. Gotovo, kot državni poslanec ima vsak pravico k temu. Veseli me celo, če prav obilo gospodov od one (leve) strani visoke zbornice govori o razmerah mej Slovenci, ker imamo potem priliko, gospode poučiti. Večkrat se vidi, da ne zlobna volja, marveč le slabo poznanje razmer gospode privede do napačnih nazorov. Obračam se naposled do vlade, katera z nami Slovenci, kakor sem uže omenil, tako ravna, kakor je ravnalo ministerstvo Auerspergovo, obračam se osobito do gospoda naučnega ministra, kateri nam naših pravic ne podeli ne v ljudskej šoli ne v srednjih šolah. Isto-tako je, kakor bi vlada napredujoče ponemčevanje in poitalijančevanje slovenskega naroda želela. Zakaj, mi je neumljivo: vender ne zaradi tega, ker je malo naše število? Jaz vender menim, da smo ravno mi Slovenci za Avstrijo zelo dober faktor pri državnej celoti. Le pomislite, če bi mi Slovenci ne prebivali doli na Jadranskem morji in gori do Drave in še čez do Mure, če bi tam sami Nemci bili,- bilo bi vladanje v Avstriji še mnogo težje in za obstanek Avstrije smo na zelo raznih krajih živo predzidovje. O našem patrijo-tizmu dvojiti, še ni nikomur prišlo na um; kajti kam naj se pač obrnemo, če ne bi Avstrija obstala. Čakala bi nas strašna usoda, zapali bi iz-narodenju, ker bi nas jeden izmej dveh velikih kulturnih narodov, mej katerima živimo, italijanski ali nemški ali tudi oba pogoltnila.
Gospoda moja! Iz v eh teh uzrokov mi je postopanje vlade popolnem nenmevno in kaže se, da stopa gospod naučni minister v svojih okoste-nih, birokiatičnih nazorih (Veselost na desnici) na poti Stremayrjevej, tako da niti ne opazi, da je vse njegovo delovanje v polnem nasprotji s programom vlade. Mi slovenski poslanci smo po pra vici vselej v zadregi, kedar nam je za vlado glasovati, ker v tej vladi sedi naučni minister, do katerega uimamo le uobenega zau
pan ja, marveč popolno nezaupanje. (Isti-ua I na desnici.)
In nekaj besed bi še rad dodal glede prizadevanja, odvzeti nanr narodnost. Gospodje so se v teku slednjih let sami preverili, da se v času, ko se prebivalstvo množi in je narodna zavest vedno živejša, narodnost ne more vzeti ne po poti urada ni šole. Celó zadnja ljudska štetev je to javno pred oči postavilo. V Koroškej se slovensko prebivalstvo ne manjša, ohranilo se je v jednakem številu nasproti prejšnjim štetvam. Torej ponem-čenje se ne posrečilo, in jaz le obžalujem, da gospodje nameravajo še vedno iznarodovanje.
Tu si dozvoljujem navesti jednega naših gospodov kolegov besede, katere so mi v resnici iz duše govorjene, našega častitega prijatelja, češkega gospoda poslanca Krejčija. On pravi v ne-kovem slavnostnem govoru (bere): ^Nobeno iznarodovanje se ue more kulturnim činom smatrati, vsako je marveč delo prava pesti in brutalnega nadvladanja, zlorabe močuejšega nasproti slabejšemu z odkritim namenom, da se pri tem doseže materijelen dobiček." (Istina! na desnici.)
Gospoda moja! Tega naj bi si vender Nemci ne pustili očitati, oni so velik, več milijonov broječ, narod in njim bo pač malo na tem ležeče, če pograbijo nekaj Slovencev. In tudi za Avstrijo ni škoda, da razne narodnosti v njej živijo, ker se vsled duševnega tekmovanja mej njimi more marsikaj dobrega ustvariti. — Da, izpoznanje zasvita se v istiui časih tudi v krogih one stranke, ki je zastopana na onej (levej) strani te visoke zbornice! Bral sem v „Deutsche Zeitung", zelo zanimivo izpovedanje. „Lastne vrednosti si biti v svesti in pri tem s čistim, pravim človeškim čuvstvom tudi tuje mišljenje popolno, uepristransko razumevati, moral bi biti vsakega naroda plemeniti, najvišji smoter. V vse veke se bode človežki rod delil v rodove in narode, kateri se ne ujemajo popolnem v navadah in običajih. To pa nikakor nij, ¡kakor bi površno opazovanje misliti moglo, nedostatnost človeškega naroda. Ta razlika jamči marveč bogastvo razvoja; individuelni izraz, narodno svoj-stvo je (»bogatenje človeštva, ne umejitev." (Dobro! na desnici).
Gospoda moja! Te besede vašega strankarskega glasila priporočam vam in tudi visokej vladi, naj jih premišljuje in se po njih ravna. Na častito večino pa se obračani, ker neče vlada, oziroma naučni minister nič storiti za Slovence, s srčno prošnjo, naj nam tudi na dalje pomaga in nas podpira. (Živahno odobravanje na desnici. — Govorniku pristaši desnice čestitajo.)
Gospodarske stvari.
Zelje ali kapus.
Kdor zelje v veči meri pridelovati hoče, temu svetujemo naj si semena sam doma priredi. V ta
naraeu naj si meseca oktobra izbere najlepše in najtrše glavice na kratkem kocenu in srednje debelosti. Dokler še ne zmrzuje, se semenske glavice postavijo na sub kraj, pozneje pa v klet, kjer se po konci druga poleg druge postavijo. Ce je klet mokrotna, tedaj gornji listi na vrhu radi zgnjijejo, kar pa niô ne škodi, da le srce za jajce debelo, zdravo ostane.
Brž spomladi, ko mrazovi prenehajo, presadijo se semenske glave na vrt v dobro pognojeno gredo. Vendar pa ne sme biti blizo ktera druga sorodna rastlina, kakor repa, ki se tudi za seme redi. Tako bi se zgodilo, da se zeljno seme izrodi, ker se te rastline med seboj plemenijo, ali ženijo. Zato je tudi tako težko dobro in zanesljivo zeljno seme dobiti.
Zeljno seme zori sred meseca avgusta. Ker pa ni vse ob enem času zrelo, zato se ne sme tako dolgo čakati, da bi bilo vse že na gredi zrelo. Prvo in najboljše bi prej izpadlo in tako pod zlo šlo.
Brž ko večji del stročičkov žolteti začne, požanjajo se stebla, na rjuhe razdevljejo in tako pusté, da še bolje dozoré. Nekteri kmetovalci jih povesijo tudi v podstrešji in jih tako 4—6 tednov viseti pusté in potem seme izmanejo. Seme se v male vrečice vsuje in pod streho visé hranuje, kjer zrak do njega more. Seme kaljivost obrani 5-6 let.
Seme se poseje na dobro gnojeno proti ostrim vetrovom zavarovano gredo v topli legi. Včasih vzamejo za to trato, ktero so jeseni dobro prekopali. V taki prekopani trati zeljne sadike kaj lepo rastejo, plevel jim ni na poti in mnogi kmetovalci pravijo, da tudi zeljue bolhe sadikam menje škodujejo. Seme se poseje v prvi polovici meseca marca ali že celo konec februarja, kakor pač vreme in druge okoliščine kažejo. Seme se z grabljami podgrabi in nekoliko v zemljo zabije. Samo po sebi se umeva, da se mora zemlja prej dobro zrahljati in plevela osnažiti. Komur je kaj saj na razpolaganje, ta naj jih s semenom vred na gredo poseje in pod zemljo pospravi. Po sajah zeljne rastlinice posebno lepo prospevajo, ravno tako, če se jim z golobjekom pognoji. Da si kdo toliko sadik priredi, da z njimi hektâ'o polja nasadi, treba 50—60 dekagramov semena. Pri sejanji se mora gledati na to, da se seme lepo rav-nomerno poseje, nikder pregosto, nikder preredko.
Kdor od grede, iz ktere so se zeljne sadike popipale, še kak pridelek imeti hoče, naj med zeljno seme poseje korenje. Zeljnim sadikam to celo nič ne škoduje in ko so izpipane, raste korenje prav lepo. Tako delajo Elzačani, ki so razumni kmetovalci.
Ce je vreme suhotno in ostri vetrovi vejejo, je dobro gredo s slamo zakrivati, po kteri se morajo, da jo veter ne razveje, kake rajlce položiti. Brž pa ko rastline iz zemlje pridejo, se mora slama odstraniti. Bolje ko vsaka druga odeja,
je pa kratek gnoj, kteri se na gredo potrosi. Tako potrošenje koristi vsaki posejatvi, pod gnojem zemlja bolj in del j časa vlago drži in mlade rastlinice dobijo tako tudi primerno hrano.
Ko seme iz zemlje požene, je dobro gredo z vejami in dračjem pokriti, da so tako mlade rastline zavarovane deloma nekaj proti mrazu, deloma pa proti zeljnim bolham, ki so njih najhujše sovražnice. Zoper te bude sovražnice se ne sme pozabiti gredo z pepelom potrositi. Tudi večkratno škropljenje je kaj koristno, na,boljše pa, kolikor mogoče zarana posejatev. Tudi na plevel se ne sme pozabiti, kar se že samo po sebi umeje.
(Konec prih.)
Kako miši in podgane pregnati.
AmeriKanci preganjajo miši in podgane na prosto s tem, da stene, pod in strope v kletih z apneno raztoplino, v kteri je obilno železnega vi-trijola pridjanega, pomažejo. V vsako mišjo ali podganjo luknjo, v vsako špranjo v podu se po-lože kristali železnega vitrijola. Ta stvar pre popolnoma pomaga, miši in podgane iz takih prostorov hitro pete odneso. Vsako spomlad se mora pa klet na novo z apneno raztoplino pomazati.
Konj v Gradci zaklali so lani 1053. Teh je dobil samo 43 mrzli mesar, druge so ljudje pojedli. Tudi v Mariboru imeli smo uže po dva konjska mesarja. Meso je po ceni in ljudje se mu sčasom privadijo.
Dopisi.
Od Savinje. (Celjanom.) Komaj začenjajo megle, katere so dolga leta narodno jednakoprav-nost pokrivale, malo se razpihavati, že upijejo naši nasprotniki po časopisih in javnih zbirališčih da hočemo vse „slovenizirati". Zdrava pamet kaže, da se Slovenec ne more „slovenizirati", kakor German ne „germanizirati". Naše pravične zahteve so le, da se mi sami v našem domačem slovenskem jeziku dobro izurimo, kakor Nemec v nemškem, in da se potem na tej podlagi leži se tujih potrebnih jezikov naučimo. Cas napreduje in zahteva, da se vsak narod na svoji podlagi iz-obraži. Naši nasprotniki nam tega ne piivoščijo in hočejo po stari navadi nad nami gospodariti, ter nečejo sprevideti, da je za to uže prepozno. Sovražniki so nam, ker ne znajo našega jezika, in vidijo zato svoj dobiček v nevarnosti. Kaj pa gospode očete celjskega mesta v to sovražnost do nas napeljuje, da sklepe zoper naše naravne pravične terjatve delajo? Saj jih nihče ne sili učiti se našega jezika! Imajo svoje nemške šole itd. in si tako zamorejo svojo deco v slovenski deželi za tujce izrediti in jim sovražnost do sodržavljav-Ijanov vcepiti. Premislite gospodje, ker se vaši otroci ne bodo na domačih tleh domačine čutili, da vam ne bodo za to hvaležni. Njih prihodnost bo le med trdimi Nemci. — Premislite, da sedite
okolo napolnjene mize, pa vendar branite pravice davkoplačilcem! Veliko pametneje bi bilo, ako bi namesto razpora delali na bratsko sporazumljenje sodeželanov. Vsaj živimo v Avstriji, katere naloga je, če hoče obstati, vsem narodom pravična biti, vse narode kot jednakopravne državljane pod svojo varstvo vzeti.
Iz Veržeja. (Svečanost.) V nedeljo 30. aprila t. 1. smo tukaj vmeščenje novega župnika čast. gosp. Lovrenca Janžekoviča, prav slovesno obhajali. Že na predvečer ko so se ljudje ravno k počitku spravljali, vzdrami jih 13kratni pok iz možnarjev med zbranim zvonenjem. Ali ko zvonovi utihnejo, oglasi se muzika in igra doli po trgu pred farovž. Jednako streljanje in muzika bila je drugi den na vse zgodaj. Sedaj je vse na nogah in kar še ni bilo ovenčano, so še hitro vse opleli. Pripeljali so se č. g. dekan od sv. Jurija na Savnici, in še 3 drugi duhovni; potem je bila slovesna sv. meša, katero so Bogu darovali novi naš pastir, med tem so streljci pridno streljali in novemu župniku čast skazali pod poveljuištvom stotnika g. M. Zelenka. Cerkev in farovž sta bila krasno ovenčana od domačih deklic, katere so tudi imenovani dan opletene bile. Bog nam ohrani č. novega gospoda mnogo mnogo let zdravih in zadovoljnih.
Iz Dramelj. Sprejmi dragi Slovenski Gospodar te vrstice iz okolice naše, ker tudi ti že semkaj mnogo let v naši dušni in materialui prid dobajaš. Kakor drugod je tudi slana 7., 8., 11. in 12. t. m. pri nas, posebno po vinskih goricah v Stražah, Jazbinah in Pletovarji mnogo škodovala. V Okolici sv. Uršule so pa gorice zdrave ostale in se hvala Bogu lepo kaže. Ozimine posebno rž se lepo popravljajo, in nadejamo se dobre žetve, ktere so ljudje tem bolje potrebni, ker nas je laui toča giozuo zadela. Kar zadeva sadjerejo, taista pri pozameznih dobro napreduje, v obče pa je še veliko, veliko ledin, pašnikov in strmin, ktere bi se lehko s sadnim drevjem zasadile posebno, ker so kupci uže večkrat popra-ševali in tudi predlanskim letom lepe jabelke po 1 fl. škaf plačevali; naj bi to ljudi za sadjerejo vzdramilo in vzbudilo. Najpridnejši sadjerejec pri nas je gotovo Blaže Kačičnik, kmet v Šentilji, toti je na svojem obširnem posestvi veliko sto sa-dunosnih dreves v lepih vrstah posadil in sasluži občno pohvalo. Za denar je v naši okolici tudi velika stiska. V tej zadevi nam je c. kr. glavarstvo v Celji obljubilo, da se letošnje leto zavoljo lanske toče davek ne bode tako strogo iztirjeval, ker ljudje nimajo s čim plačati. Da se naj po-trebniše priskrbi, vozijo ljudje les v bližnjo mesto Celje, pa gojzdom na veliko škodo in kvar. Bog daj kmalu boljših časov:
Iz skalske doline. (Poboji.) V St. Janži so fantje v saboto večer, 29. aprila enega svojih tovarišev do smrti zbili, samo v sv. olje so ga č. g. župnik še djali, pa je nesrečnež izdebnil
svojo dušo. — Druga novica je pa ta, da, čez 3 leta utegne priti na dan, kdo da je bil tisti človek, ki so ga pred tremi leti tam v Št. Janži ubitega našli, Bil je Jazbečov iz Št. Janža, ki je služil pri nekem grofu na Dunaji, kot vrtnar in pos-trežnik, potem pa je šel na nekaj časa domu, ker pa ga nič ni bilo k grofu nazaj, je pred kratkim grof pisal sem za njim, ali tu je zdavnej segnil; preiskave so se že začele, kaj več o tem pa pri-lično, ko se še kaj bolj gotovega izve.
Od gornje Savinje. Slovenski Bistričani — njim na čelu Stiger in Nasko — blodijo svojo veliko-ncmško domišljijo v „Tagesposti" dne 3. t. m. kako bodo namenjeni nemškutarski shod ,Parteitag" v Celji junaško podpirali in svojimi šepavimi nasveti spodnje štajerske Slovence sle-parili. Po mnogoletnem naporu so^-ii duševni junaki letos v začetku t. m. iznašli, da se mora s slovenskim kmetom v obče slovenski govoriti, ako se mu hoče kaj naravnost dopovedati, in da potrebujejo slovenskega časopisa, ako hočejo s pomočjo čitanja nanj vplivati. Za to njih iznajdbo bodo najbrž patent vzeli in da bo edino le njim v korist, bodo gostavili med slovenske kmete svoje apostole kulturtragerje. Oh preslavni velikani! Schiller, Go be, Humbold, in taki se kar skrijejo pred vami. Po svetovnej nemškej vedi, katero so baje za več sto let izključljivo ie za se v najem vzeli, so mislili, da daleč tam gori v presrečnem veliko-nemškem „rajhi" vse kmete z angleščino podučujejo; zatoraj se morajo slovenski otroci dosledno v vseh šolah z edino zveličavno nemščino podučevati, a s slovenskim kmetom se mora še slovenski govoriti, ako se hoče ž njim vspešno občevati in to zaiadi dobička; v sodnijah in sploh v vseh uradih pa ni treba slovenščine, ker za nemškutarske zajedavce in zatoraj tudi za celo deželo je baje najboljše, da se slovenski kmet kar nič ne zaveda svojih pravic. Tako modrost prežvekujejo nasproti nam Slovencem in da bode to ostudno prežvekavanje silnejše, se bode zbrala vsa druhal v Celji v binkoštih, kjer bodo kričali iz vseh moči, da se sodnija, uradi in šole ne nalezejo za nemškutarske sleparije kužnega slovenskega jezika. Kulturtragerii bodo slovenskim kmetom zatrjevali po slovensko-bistriškem receptu, da jim nikakor ne mislijo slovenskega jezika jemati menda mesenega iz ust, sicer jim je pa vsak naroden Slovenec rogovilež, ki se predrzne v pričo nemškutarja ali privandranega Nemca slovenski govoriti. Takih izkušenj je dosti po vseh trgih in mestih na spodnjem Štajerskem.
(Konec prihodnjič.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar mudijo se v Budimpešti. Magjari tiščijo na to, da bi opravljanje Bosne in Hercegovine zopet kakšen Magjar, brščas Ludvik Tisza, brat ministerskega predsed-
nika, v roke dobil, da še dalje podpirajo tamoš-nje mubamedane. Generali Bek, Filipovič iu Jo-vanovič podpirajo Slavjane, a pod takšnim tekmovanjem trpite obedve deželi in vse cesarstvo, ker mora vsako leto veliko milijonov žrtvovati, da vstaše potlači in nezadovoljno prebivalstvo pomiri. Ko bi Magjari pametneji bili, Bosna in Hercegovina bili bi uredjeni. — V državnem zboru skuša grof Koronini skrpati novo liberalno stranko. Do sedaj nalovil je 15 mož. Velika liberalna stranka pa razpada. Grof Walterskircben, Posch, Zhok in grof Wurmbrand, sami štajerski poslanci, so jo zapustili. Toda celjski Foregger in mariborski Scbmiderer še vedno držita s pemsko-nem-škim glavačem dr. Herbstom. Sicer pa Koronini in Walterskirchen trdijo, da Slovanom nečeta biti sovražna, kakor drugi nemški liberalci. To je naše nemčurske kričače v Mariboru, Celji in Ptuji močno osupnilo, zlasti ker še gori imenovani štajerski poslanci zametujejo v Celji nameravani dr. Michelitschev „Parteitag". Pravijo, da to Nemcem nič ne koristi, če bi se v Celji Nemci in Slovenci začeli lasati. Brščas je nemški „Parteitag" celjski uže pokopan; vendar celjski Slovenci delajo potrebnih priprav za velikansk tabor, okolo 20.000 Slovencev hočejo zbrati in „Savinjski sokol" hoče se takrat prvič svetu pokazati. — Slezija dobi v osebi barona Baquetema, deželnega predsednika, ki zna vse 3 deželske jezike, nemški, češki in poljski. Štajerski Slovenci bodemo morali tudi zahtevati, da dobimo c. k. namestnika obeh deželnih jezikov dobro veščega, da bode naše poslance tudi slovenski znal nagovoriti, kedar pridejo v Gradec v deželni zbor. Slišimo da bo ta meseca junija sklican.
Vnanje države. Angleže močno straši grozni umor dveh najvišjih uradnikov na Irskem. Lord Cavendish in Bourke, državna tajnika irska, sprehajala sta se v javnem vrtu pri Dublinu, glavnem mestu Irske dežele. Naenkrat pridrdra kočija, mo-rivci stopijo z voza in zabodnejo obadva uradnika in se potem hipoma odpeljajo. Minister Gladstone je ova dva uradnika na Irsko poslal, da bi na dobrem Irce z Angleži spravil, a zarotniki irski vrnoli so strahovitnim umorom ponudeno spravo. Kakšne nasledke bo to imelo, to je težko reči. — Francoski poslanci, večjidel sami freimaurerji, pabuoli so krščanski nauk popolnem iz vseh šol, sedaj so pa sklenoli razvezljivost zakona; brž ko se mož in žena drug drugega naveličata, lehko gresta narazen; on se zopet ženi, ona pa moži, kakor hoče. To bo za Francoze imelo žalostnih nasledkov. — Greški kralj bil je navzoč, ko so slovesno začeli kopati kanal pri Korintu, da presekajo tamošnjo ožino med Jadranskim in Egejskim morjem. Delo dovršeno bode podobno Sueškemu kanalu; pot la-dijam iz Trsta v jutrove dežele bo znatno skrajšana. — Bolgarski knez ni nič zadovoljen z Bolgari, ti pa z njim ne; sedaj je odpotoval k ruskemu carju. — Turški sultau ima zopet nove
ministre; v Egipt bi rad vojsko poslal pa se boji Bismarka, ki mu tega še neČe dovoliti, Egipčani pa pi najrajse postali sami svoji; v južnih pokrajinah, okolo Cbartuma, spuntal je krivi prerok Mohdi tamošnje ljudi zoper Egipčane pa je bil od egipčanske vojske tepen in umorjen. — Rusi iz-gaujajo Jude brez vsega usmiljenja, ne trpijo jih pri sebi, ker ljudi preveč odirajo, z žganjico ostru-pavajo in kot nihilisti puntanje zoper carja netijo. Judi bežijo, kamor morejo, zlasti v Gališko in Ogersko in sedaj bi radi celó v Bosno! No, tukaj jih je najmenje treba.
Za poduk in kratek čas.
Kobilice na slov. Štajerskem.
(Po g. Peinlich-ovej knjigi: Gesehichte der Pest, in drugih spisal M. S.)
I. V teku preteklih stoletij je naša mila domovina doživela veliko žalostnih dni, kajti tudi Slovence je Bog ob raznih časih obiskal z različnimi nadlogami. Nekterih spomin gre od roda do roda, kajti osiveli dedeki mladim vnukom z grozo pripovedujejo, kako hudo se je svoje dni po naših krajih godilo; na druge so pa ljudje že celo pozabili, le v starih listinah se najde o njih nekaj malega. Izmed pozabljenih nadlog imenujem samo eno, namreč kobilice.
Kobilica, o kterej bomo v naslednjih vrsticah govorili, ni ona navadna zeleua kobilica, ki po polji in po grmovji skače in čvrči, tudi ona ne, ki ima zadnja krila ali peroti rudeča, kakor cinober, ter je znana pod imenom črne škrebe-tulje, ampak je one vrste, ki se zaradi tega, ker se z enega kraja v drugega seli, imenuje kobilica selivka. (Acbridium migratorium.)
Navadno je le nekaj črez dva palca dolga in zelenkasto rjava, le spodaj na prsih je rudeč-kasta; pa pisatelji starejih časov nam pripovedujejo tudi od celo rudečih in od tako velikih, kakor so senice in škvorci. Pri nas se kobilice selivke nahajajo navadno le posamezne, v večjih muožinah, v celih rojih se v srednji Evropi prikažejo le redko kedaj; pač pa imajo kraji vzhodne Evrope, prednje Azije in severne Afrike od njih mnogo trpeti. Kedar v kterem kraji ne najdejo več dovolj brane, vzdignejo se v strašanskih, po več ur dolgih rojih in padnejo na bližnja polja in travnike. Ko je pa tudi tukaj vse do zadnje bet-vice ogrizeno in vničeno, potujejo dalje, — toda joj kraju, v kterem se vpehane in sestradane vse-dejo. V malo urah požrejo vse poljske sadeže, žito, travo, listje po vinogradih in drevesih; tu in tam so se lotile celo živali in ljudi. Zemlja po kobilicah upustošena je videti, kakor bi bila po-žgana.
O kobilicah selivkah govori že sv. pismo stare zaveze. Ko je namreč Bog rekel Mojzesu : „Stegni svojo roko črez egiptovsko deželo po kobilici, da
pride in vkouča vse zelenje, kar ga je toča še pustila", je gorki veter privlekel kobilic brez števila, ki so vso površino pokrile in vse pokončale, tako da ni nič zelenega ostalo na drevesih in na zelišči po vsem Egiptovskem. (II. Mojz. 10, 12— 16.) In tako, kakor Egipčanom godilo se je tudi Slovencem na Štajerskem, kajti požrešne kobilice obiskale so nekterekrati tudi našo domovino ter so uničile in upustošile livade in zelene hribe. L. 872 in 873 je od kobilic imelo najbolj ptujsko polje trpeti. Iz jutrovih krajev jih je z groznim šumenjem prifrčala tolika množina, da so vse njive, travnike in gorice okoli Ptuja pokrile. Tu in tam jih je bilo na dva pednja debelo. Vse, kar je bilo zelenega, so vkončale, še celo skorjo na sadunosnem drevji je ta mrčes oglodal. Ko so se kobilice vzdignile, da bi dalje odletele, je solnce temno postalo, kakor bi ga bil črni oblak zakril. Obrnile so se proti Mariboru, pa nagla ploha in burja je te požeruhe v Dravo zanesla in potopila. Pa volovi so vtopljene kobilice nesli na obe strani in so nje na suho poplavili. Ondi so začele gnjiti in širiti strašen smrad, vsled kte-rega je med ljudmi navstala kuga, ki je že takrat veliko ljudi poda vila, več pa še v letih 881, 882, 889 in 812.
L. 1306 je v naše kraje priletelo zopet toliko kobilic, da so solnce eno miljo daleč zakrivale. Ko so vse uničile, so odletele, ali 1. 1309 so se pa povrnile. Te so bile nenavadne vrste. Skoraj tako velike, kakor škvorci, imele so okoli vrata kosten vratnik, drugače so pa bile podobne navadnim kobilicam, barve zelenkaste, kakor trava. Pri slovenski Bistrici so se na zemljo spustile in eno miljo daleč na okrog vse pokrile. Pod njihovo težo se je drevje do tal pripogibalo in na zemlji jih je tu in tam bilo da kolena. Nek sln-žebnik Ulrika saneškega je nekega dne precej globoko v glažek polukal ter vinjen vkljub prepovedi jahal med kobilice. Pa revček pijani je hudo naletel; kobilice so njega in konja tako ob-jedle, da ni ostalo drugega, kakor gole kosti in oblačilo, kar so potem, ko so kobilice zopet odletele, med blatom in nesnago našli.
Trideset let poznej je imelo od kobilic trpeti zopet dravsko polje. Že 1. 1337 je iz vzhoda prva truma teh gladovnih požeruhov na slov. Štajersko priletela ter se je v Mariboru in na zgornjem dravskem polji vselila. Kar so starke zelenega pustile, uničili so mladiči. Za prvo trumo je meseca julija in avgusta 1. 1338 prišla druga, — poglavitna truma, ki je v nekterih tednih več ali manj celo Avstrijo upustošila. Prestrašeno ljudstvo se je v procesijah zbiralo in je k nebu povzdig-njenimi rokami klicalo svetnike na pomoč, naj bi s svojimi priprošnjami potolažili razžaljenega Boga, da odpodi nadlogo iz dežele.
Pisatelji iz onih časov nam o takratnih kobilicah pripovedujejo čudne reči. Imele so štiri krila ali peroti; prednja so bila s hebrejskimi
črkami zaznamovana, spodnja pa so bila leskeča ter so se v solnčnih žarkih vtrinjala in blisk etala, kakor bi bila z biseri vložena. Kedar 80 se iz enega kraja v drugega selile, ravnale so, kakor vojskine armade. Imele so namreč svoje vodje, ki so z manjšo trumo, kakor prednja straža, prišli že den poprej, da so za celo armado, ki je navadno drugi den okoli 9 ure predpoldnevom sledila, poiskali primernega prostora. In tako so se selile semtertje in zapuščale za seboj upustošeno zemljo. K sreči je že meseca septempra postalo bolj hladno; zato so se kobilice vzdignile in so na Ogersko odletele. Mladiče, ki še niso mogli s starkami zleteti, so sežgali ali pa v jame zakopali. L. 1339 jih je ravno okoli žetve zopet precejšnja truma prišla, ki je napravilajjinogo škode; 1. 1340 jih je pa deževje uničilo. *
(Konec prihodnjič.)
Smešnica 19. Nek gospod je imel hlapca, ki je bil največji lenuh na svetu. Ko ga gospod enkrat najde zevajočega v senci ležati, se ves srdit zadere nad njim, rekoč: „Nemarnež grdi! ali mi tako služiš, ti nisi vreden, da te solnce obsije." „Da, žlahtni gospod", odvrne hlapec, „to se tudi mene dozdeva, da nisem solnca vreden, zatoraj sem zlezel v senco."	Ivan Duh.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) se ustanovi in začne delovati brž, ko so potrjena pravila, katera so popravljena se zopet predložila c. k. namestniji.
(Most podrl) se je v Dravinjskej dolini pri Pajekovej žagi pod Ljubično, to pa pod težo preobloženega voza od 4 konj vlečenega: vsejepalo v Dravinjo; rešeno je vse, le Franc Molejevemu 61etnemu fantiču, ki je za vozom šel, je glavo in prsi razbilo; reveža so mrtvega iz vode potegnoli.
(V Dravinjo skočila) in se utopila je deklica, ki je iz Slov. Bistrice samega strahu pred starši ubežala.
(F Poličanah) je hudobnež v nedeljo večer zažgal Štefanu Detičku še celo novo gospodarsko poslopje. Škoda je velika, sreča, da je bilo mirno vreme.
(Deklo z nožem) zabodel mlinarjevo v Hrastniku je mlinarski hlapec od zaja v prsi, da je reva v par trenutkih mrtva se zgrudila. Morivca so zaprli.
(Na mariborskem kolodvoru) je gospa Julija Baier z Gradca stopila na graški namesto na koroški vlak, ter zmoto zapazivši, skočila z voza, prišla pod kolesa, ki so ji obedve nogi do kolen odtrgala.
(Požar.) Gornja Gorica na Dravskem polji je imela ogenj, pogorelo je 11 hiš in 41eten fantič.
(Brzovlak) južne železnice obstoji od 15. maja naprej tudi v Laškem in v Rimskih toplicah.
(Žandarja) dobil je Zidan most, Pragarsko in sv. Lenart pri Slov. Gradci.
(Nemlurske prošnje) dr. Michelitscheve zoper slovenščino podpisale so srenje: Dobrina v Setal-ski župniji (Lorenz Purg, Fr. Horvath), Gegen-thal (Ferk, Skazedonik in 4 podkrižani) Janschen-dorf in Janscbenberg (Marinič, Anton Tever(?) in Jobann Simonič), Schilteni (Anton Wollar, Simon Wolle), St. Urban (Johann Marinič, Jobann Markež, Frana Simonitsch), Lotscbitseb (Jobann Kramberger, Johann Čeh), Ternovecdorf (Franz Kramberger), Wischberg (Josef Schell in Anton Simonič), Doličen (Franz Basch). Teb ni sram pljuvati v lastno skledo in zatajevati lastni svoj rod slovenski. Sramota res velika pred vsem slovenskim svetom.
(Za romarje na sv. ViŠarje.) V petek po Gospodovem vnebohodti, 19. majnika, imajo romarji na sv. Višarje v Petrovčah ob 6. zjutraj sv. mešo, potem se odpeljejo na Vransko, kjer se za nje bere sv. meša ob 11. uri.
(Novi odbor družbe duhovnikov) se je za triletno opravilno dobo 1882—1884 ustanovil takole: Fr. Košar predsednik, M. Stranjšak, predsednikov namestnik, Ig. Orožen, denarničar, Dr. M. Napotnik, perovodja.
(Slovenske prošnje) za jednakopravnost slovenščine v šolah in uradih pa za slovensko nad-8odnijo v Ljubljani poslale so poslancu g. Goe-delnu srenje: Ledinek, Kremberg, srednja Gaste-raja, Šitanci, zgoinja Ročica, Smolinci, Župetinci, Andrenci, spodnja Voličina, gornja Voličina, Selce, Črmlenšak, Cirkevnjak, Negova (v št. lenartskem in radgonskem okraji) dalje Pretrež, Vrhloga, Črešnjevec, Bojtina 0?él, Frajheim, sv. Martin, Kalše (v slov. bistriškem okraji) dalje Podova, sv. Peter, Kretzenbacb, Cigleuce, Jareuiua, sv. Križ, sv. Jakob, Frauheim, Trague, Loka, Morje in Cvetkovce (v mariborskem okraji), dalje g. Hermanu srenje: Bučeeovci, Bolehneci, Cezanjevci, Moravci, Noršenci, sv. Križ, Stara-nova ves, Lo-kavci, Branoslavci (v ljutomerskem okraji) dalje sv. Katarina, Nimno, Brestovec, Rajnkovec, sv. Trojica pri Slatini in slovenska Slatina pri Rogači. Hvala in slava!
(Narodni dom v Ptuji) slovesno odprejo bin-koštni pondeljek. Sodeloval bode tudi graški „Triglav". Muogo Slovencev se bode udeleževalo svečanosti.
(Od Male nedelje) nam poroča zanesljiv mož, da so žandarji nadlegovali župane, kateri so slovenske prošnje podpisali, ter izgovarjali se na c. kr. okrajnega glavarja. Kolikor tega poznamo, smemo reči, da so se žandarji gotovo po krivem nanj poživljali. Sploh pa naj žandarji naše politične prošnje pri miru pustijo.
(Pogorel) je pri sv. Duhu nad Lučanimi Jan. Lampreht (Kurej) v nedeljo 7. t. m., ko so ljudje iz cerkve šli. Pravijo, da je 71etua deklica z žve plenkami praprot užgala. Siromak ni bil zavarovan.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Matoh ll fl., Rojko, Zupanič in Kunej Nep. po 2 fl., Cepin, Slander, Hribovšek, Erjavec in Pla-niušek po 1 fl.
(Spremembe v Lav. žkojiji.) C. g. Anton Centrih je postal dekan v Brežicah, č. g. Anton Žičkur, župnik v Loki. Farni izpit napravili so čč. gg. kaplani: Bijbeim Galun, Lednik in Vraz.
Listič uredništva: Kolik< r^se spominjamo, nam iz Griž ni dopisoval g. F. Dolinar. Še nekatere srenje, ki so podpisale prošnje, objavimo prihodnjič. G. L. v Mozirji. Prosimo!
Loterijne številke:
V Gradci 6. maia 1881: 88, 10, 61, 72, 45. Na Dunaji- „ „	45, 49, 52, 84, 28.
Prihodnje srečbanjo: 20. maja 1882.
Tržna ccina
preteklega tedna po hektolitrih.
	g			Ječmen			S			
Mesta	'5 «					n O) >	>S5 M	o 00 o		a -a
	S	«				o	H	a		
	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl. kr.
Maribor . .	9 -	6	20	5	60	a!40	5 ¡J0	5	50	5 40
Ptuj . . •	7 60	6	—	6	dO	3 50	5;60	5	20	533
Gradec .	9 30	9	20	6	10	3 90	584	5	—	5 6
Celovec . .	9 28	6	55	5	69	369	5;28	—	—	5 20
Ljubljana .	9 80	6	27	5	25	3:29	6 32	5	60	5 80
Varaždin	8 60	6	50	5	10	3-	4 80	6	50	4 80
Dunaj 1 c si	12 62	9		8	75	8,15	7 85	8	85	— 20
Pešt 1" 5	12 50	860		8 15 1		7,97	7 22 1	6	82	6 30
2-2
Oznanilo
zavoljo štipendij, razpisamh do 31. julija 1882 na kmetijskej šoli v Grottenhofu za Gradcem v letnih zneskih 120 fl. in 100 fl. naj se pogleda v „Slov. Gospodarji" štev. 17. stran 135. Prošnjo ima vsak osebno predložiti ravnatelju omenjene šole, to pa do konca julija t. 1.

Oglas!
3r*o znižani ceni
se dobivajo Slomšekovi zbrani spisi pri g. izdatelji Mih. Lendov-šek-u v Ptuj i (Pettau) in sicer: I. Pesni po 50 kr., II. Basni in III. Životopisi po 70 kr. Pri istem oddajejo se tudi Val. Orožno v i spisi in to po po 40 kr. broš. izvod.
Ozemflftllo
c. t vzajemne erašle zavarovalnice proti opjn.
Po § 92 zadružnih pravil vsako leto potrebni javni društveni zbor bode se vsled sklepa uprav-ništvenega od 15. aprila t. I. vršil v pondeljek 5. junija 1883 ob 10. uri dopoludue v deželnej biši v Grad c i.
Kakor § 94 omenjenih pravil veleva, daje se to razven osebno povabljenim, celo društvo za-stopajočim poslancem, tudi p. n. gospodom društ-venikom na znanje z dostavkom, da je za nje posvetovanje društvenega zbora po § 99 pravil javno ter da se o posameznih rečeh le takrat tajno obravnavati sme, če društveni zbor to sklene.
Vspored: 1. Računsko poročilo s sklepom računov od upravnega leta 1881 in nasvet, kaj storiti z dobičkom? 2. Poročilo pregledovalcev računov za 1. 1881. 3. Pioračun za 1. 1882. 4. Poročilo o lanskem nasvetu zastran zavarovanja proti toči in škodi pri živini. 5. Izvolitev računskih pregledovalcev.
V Gradci dne 5. maja 1882.
Ravnateljstvo
c. k. priv. vzajemne zavarovalnice proti ognju v Oradci.
vodo vlaki ali pumpe.
Fanlerjera _ patentna se-ggEiisaljka, yodo-jTlat ali pipa
za vzdigo-vanje vode,
gnojuice pripada naj-boljim, pri
prosto narejenim in najcenejšim pumpam. Prodava se v dvojuej velikosti.
Štev. 1. s cevjo po 60 centimetrov šiiok« v premeru in po 3'/» metra visoko ter velja 24 fl. Štev. 2. ima 75 centimetrov v piemeru debelo cev, ki je tudi 3'/» metra visoka, pa velja 35 fl. to pa v štacuni v Gradci. Za dobioto se da;e poroštvo, namreč, da vzdigne v enej uri po 7000 litrov tekočine.
Anton Korosi,
trgovec železom v Gri-aclei 2—G	(>ri<'Ng»KKr ,\r. fO.
v man
uraduje vsaki torek in soboto.
Hranilne vloge na 5%
obresti in vsakojaka plačila sprejemajo se vsaki uradni dan.
Posojila se dajejo samo v torkih.
Društvena pisarnica
je v TegetthofFovih ulicah hiš.-štv. 9.
Odbor.
5—7
-• j;.'" » " , V,"	-V 'tj, .	rj	V*
Zahvala in priporočba.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti.
Posebno opozorujem č. duhovščino, da izdelujem tudi talarje, birete in kolarje lepo in po prav nizki ceu;.
NaroČila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemal.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
7—12 krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štv. 15.
M
i
N i ! vj
I
1
Mlin v najem.
ver
W
«Ï4
Jj	IV B113 1 » .ICljU.I«.	^
Dober mlin s 4. tečaji ua obstoječej xc Jj* vodi ob komisijskej cesti, ter daje 2 de-2 lavcema noč in dan dela (v Marija-Gradci V/ pri Laškem), se da v najem ali „štaota.
Več pové lastnik Karol Uhlich, veliki ^ w posestnik v Marija-Gradci pri Laškem na \ @ Štajerskem. Pošta: Tnffer.	3—
NX XX