ZZL ileiUbL I LMQbL I Mti ZL SpKHki HM, lil len. „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto f .... K 24*— pol leta 12*— četrt leta . ; % . : % . . 6 — na mesec • .«•»*» « 2 — v opravniitva prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........ 11 — četrt leta........ 5*50 na mesec......* - 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica It. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje in praznike. Inseratt veljajo: peterostopna netit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari —mjmmm— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarni telefon it 86. „Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto.......K 28*— pol leta četrt leta na mesec 13 — 650 230 za Ameriko in vse~druge dežele: celo leto.......K 30*- VpraSanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Deželni zbor Kranjski. X. seja. Ljubljana, 28. septembra. Dnevni red. Dnevni red današnje seje obsega sarno pet točk. Po zapisniku zadnje geje in predsedstvenein poročilu pride na vrsto poročilo dež. odbora o organizacijskem statutu za slovensko trgovsko šolo in zadružno šolo v Ljubljani. Ustno poročilo upravnega odseka (točka 4.) obsega 15 peticij o cestnih zadevah, poročilo v zadevi odprave premij za pokonča vanje zveri, poročilo o zboljšanju Narinskih pašnikov in poročilo o načrtu službene pragmatike za deželne uslužbence. Pod točko 5. so združena poročila finančnega odseka o dr. Lam-petovem predlogu glede gospodinjskih tečajev na kmetih, o nujnem predlogu dr. Zajčevem glede petih ustanov za medicinske slušatelje, o zvišanju letnega prispevka za kmetijsko kemično preskušališče, o dovolitvi pobiranja vodovodne naklade v Malih Vižmarjih, o podpori za zgradbo ceste Boh. Bistrica - Ravne in zgradbi vodovoda Cirknica - Rakek. Ker je zbornica v zadnji seji naložila odsekom, da tekom treh dui poročajo o vloženih nujnih predlogih, pridejo ta poročila pred drugimi točkami dnevnega reda na vrsto. Otvoritev seje. Predseduje dež. glavar pl. Š u k-1 j e , vlado zastopata dež. predsednik baron S c h w a r z in grof Kiini-gl, zapisnikar Urši č. Dež. g a v a r otvori sejo ob 10. uri 35 minut. Zapisnik zadnje seje se prečita. Poslanec Demšar se — pretepa v zbornici. K besedi se oglasi posl. dr. Novak. Tekom zadnje seje je neki Franc Demšar iz Češnjice, ki ga osebno ne poznam ... G 1 a v a r: To se je vršilo v taj ni seji. Posl. dr. Novak: Bilo je potem govora o celi stvari v javni seji. Vprašam torej g. dež. glavarja, kaj bo ukrenil proti temu, da se ne bodo s strani posl. Demšarja vršili več v bodočnost taki nekvalificirani nastopi, kakor se je dogodil v zadnji seji, ko me je dejansko napadel, dasiravno nisem bil nič kriv. Dež. glavar: V vsakem takem slučaju bom vedno storil svojo dolžnost, ali stvar se je izvršila v tajni seji. Dr. Novak: Pretepanje ni bil predmet tajne seje. Dež. glavar: obljubi, da bo ukrenil vse potrebno. Dnevni red: Dež. glavar: Preidemo k dnevnemu redu. Posl. dr. Tavčar: Prosim besede k dnevnemu redu. Dež. glavar: Vem, kaj hočete povedati. Prnksa je, da se more poročati ustmeno, ako ni nobenega ugovora. Poslanec dr. Tavčar: »Ta pole-mizuje z mano, še prej nego sem iz-pregovoril!« Posl. dr. Tavčar: Zapazil sem v svoje začudenje, da ni na današnjem dnevnem redu poročila verifikacii-skega odseka, o zadnjih volitvah. Odsek je sklenil poročati pismeno, kar je popolnoma pravilno, a stvari ni na dnevnem redu. Na dnevnem redu pa je ustno poročilo o službeni pra-gmatiki za deželne uslužbence. Taka važna stvar se ne more rešiti kar tn-ko, v smislu opravilnika se mora poročati pismeno. Dež. glavar glede na ta ugovor odstavi z dnevnega reda ustna poročila. Na dnevni red pride poročilo o dr. Lampetoveni nujnem predlogu glede organizacije gospodinjskih tečajev. Poročevalec posl. P o v š e izjavi, da glede na ta predlog ni pripombe, da pismeno poročilo odpade. Dež. glavar odstavi torej ludi ta predlog z dnevnega reda. Ustanove za medicinske slušatelje. Poročevalec dr. Krek poroča o nujnem predlogu posl. Zajca glede na ustanovitev peterih ustanov za medicinske slušatelje v znesku no 700 K letno. Predlog se sprejme brez debate. Deželni železniški svet. Poslanec Lenarčič nujno predlaga, da se nanovo oživi železniški svet in izvrše tozadevne dopolnilne volitve. Posl. Lenarčič: Oglasil sem se z nujnim predlogom, ker je nujno potrebno, da se reši zadeva, ki žc dolga leta spi. Spominjam se nujnega predloga bivšega deželnega po-lanca Hribarja v zadevi zgradbe malih železnic. Razprave o tem predlogu so se vršile v letih 1893, 1894 in se je sklenilo, da deželni odbor odpošlje deželnega inženerja Hraskega na Štajersko v svrho proučevanja deželnih železnic. Hraskv ni mogel iti, pač pa sta šla višji nadzornik Kle-menčič in referent dež. odbora v Gradec in proučila stvar. Deželni odbor je nato priporočal, da se napravi zakon o deželnih železnicah in ustanovi deželni železniški svet. Deželni odbor je nato predložil zakon, ki je bil sprejet in ravno tako organizacijski statut deželnega železniškega sveta. Bilo je le nekaj majhnih sprememb glede sestave deželnega železniškega sveta. Deželni železniški svet se je na to sestavil. Moral bi se vsaj enkrat na leto sestati. Sešel se je pač enkrat takoj po ustanovitvi in razpravljal o trebanjski železnici. Dvanajst let sem se pa železniški svet ni sešel. Govornik se je večkrat potrudil k dež. glavarju, da skliče železniški svet, ker je veliko stvari treba rešiti. Ker se deželni glavar ni na to oziral, je napravil pismeno ulogo. Deželni glavar se je skliceval vedno, da je kak član odsoten. Po zakonu je treba, da prej razpravlja o vseh železniških stvareh železniški svet, a vse, kar se je storilo v železniških vprašanjih, se je storilo brez železniškega sveta. Tako je bilo pri belokranjski železnici. Cela zadeva je bila spočetka strašansko zavožena. Centralna vla-,da ni mogla opravičiti svojih uslužbencev glede trasiranja. Državni železniški svet je soglasno sklenil drugo trasiranje. To je en sam slučaj. Deželno zastopstvo bi bilo moralo izpregovoriti svojo besedo o celi stvari. Govorniku je ležeče na tem, da se železniški svet oživi, kajti imel bo mnogo dela. Treba ga je oživeti, ker sedaj več ne obstoji, ker je članom pošla poslanska doba, nekateri so pa sploh že umrli. Zato naj zbornica sklene, da se naroči deželnemu odboru, da ukrene vse potrebno, da se deželni železniški svet zopet oživi in čim najprej izvršijo dopolnilne volitve v deželni železniški svet. Zadeva naj se izroči upravnemu odseku. (Odobravanje naprednih poslancev.) Nujnost in m eri t um predloga se sprejmeta soglasno brez debate. Podaljšanje kamniške železnice. Poslanec Lavrenčič utemeljuje nato svoj predlog na podaljšanje kamniške železnice do savinjske proge. Navaja med drugimi posebno prevoz smodnika. Poudarja tudi, da bi ta nova zveza zelo razbremenila velenjsko železnico, ki po otvoritvi turske ne more preobvladati velikega prometa. Podaljšala naj bi se kamniška železnica do Polzele. Železnica bi bila tudi v strategičnem oziru velikanskega pomena, mnogo važnejša nego južna, ki vodi posebno ob Savi po zelo neugodnem terenu. Predlog gre za tem, da deželni odbor v tej zadevi stopi v zvezo z deželnim odborom štajerskim in posreduje, da državni zbor stori tozadeven sklep. Na vsak način naj pa se podaljša železnica od Kamnika naprej, ker bi bilo sicer mesto pri-tisnjeno popolnoma ob stran. Predlog, za katerega glasuje vsa zbornica, se izroči upravnemu odseku. S tem je dnevni red današnje seje končan. Interpelacije. Poslanec Piber interpelira deželno vlado v zadevi bolnišničnega poslopja na Bohinjski Bistrici. Poslanec ViŠnikar interpelira deželno vlado v zadevi kanalizacije v Ribnici in vpraša, zakaj se tozadevna prošnja županstva v Ribnici ni rešila, dasiravno že leži nad dve leti pri deželni vladi. Isti poslanec interpelira v zadevi zgradbe belokranjske železnice in vpraša, zakaj se zgradba te tako nujno potrebne železnice po nepotrebnem zavlačuje, dasiravno bi se bila že zdavnaj morala izvršiti, pa še sedaj ni razpisana. Odseki. Peticije. Finančni in upravni odsek imata skupaj sejo 29. t. m. ob 3. popoldne, odsek za preuredbo opravilnika 30. t. m. ob 3. popoldne, za reorganizacijo deželnih uradov 28. ob pol 5., šolski 29. ob 10. dopoldne, za deželne naprave in finančni 29. ob 10. dopoldne, upravni 29. po skupni seji finančnega in upravnega odseka. Zbornici je došla cela vrsta peticij, ki se izroče večinoma finančnemu odseku. Zlasti veliko je prošenj za podporo raznim pogorelcem. Deželni glavar izjavi nato, da bo počakal toliko časa, da mu dajo odseki gradiva za dnevni red, zato naznani prihodnjo sejo pismeno. To pa zato, ker je poslanec dr. Tavčar s svojim ugovorom dosegel, da so se morala odstraniti z dnevnega reda ustna poročila, za katere ni tozadevne pritrditve zbornice. Poslanec dr. Triller: C est la gu-erre, gospod glavar! Zaključenje ob 12. uri 15 min. Češki deželni zbor. Praga, 27. septembra. Dosedanja prizadevanja dež. maršala princa Lobkovica niso imela nobenega uspeha. Tu vlada velik pesimizem z ozirom na delavnost dež. zbora. Ogrska kriza. Budimpešta, 27. 6ept. Izvr-ševalni odbor stranke neodvisnosti je imel dopoldne pet minut trajajočo sejo. Predsednik Kossuth je povedal, da ga bo cesar v kratkem po-zval v avdijenco, in zato naj bi se z posvetovanjem počakalo. Sklenili sc naj bi se drž. zbor sklical šele 5. oktobra. Budimpešta, 27. sept. Parlament bo jutri vzel na znanje poročilo bančnega odseka in bo potem od« goden na en teden. Budimpešta , ^27. sept. Kossuth bo v avdijenci pri cesarju odločno zavzel stališče proti Wekerlu. Hoče biti edini kandidat, ki bi mu bila izročena naloga sestaviti novo ministrstvo. To pa bi bil najhujši udarec za dualizem. Srbija. B e 1 g r a d , 27. sept. V oktobru pričakujejo tu obiska Članov ruske dume, ki bi se bil moral vršiti že v juliju. Ruskim gostom, med katerimi bodo predsednik dume, dalje grof Bobrinski, Miljukov, Gučkov itd. se pripravlja slovesen sprejem. Turčija. Carigrad, 27. septembra. Tu se odločno dementira vest o nameravani kretski konferenci in o potovanju prestolonaslednika v inozemstvo. Dnevne vesti. -f- Iz tajne seje deželnega zbora kranjskega z dne 23. septembra 1909 poroča sobotni »Slovenec« o interpc-liciji, ki so jo vložili in potem umaknili narodno - napredni poslanci ter z njemu lastno slastjo poveličuje surovost tipičnega klerikalnega poslanca Demšarja po dom. Čočovega Franceta. Ta mož pretepaških manir si je med sejo kar nakrat jel zaviha -vati rokave in zagrabi meni nič tebi nič v bližini stoječega g. poslanca dr. Frana Novaka, ki se je pregovarjal z g. dr. Šusteršičem glede vsebine interpelacije, hoteč mu — dr. Novaku — iz bogsigavedi kakšnih bestijalič-nih nagibov kaj zalega storiti, a je že LISTEK. Za stavo. Slika. Spisal Vilko Mazi. (Dalje.) »Ne, ne, to se prazne, ljudje božji! Če verjamete, ali pa ne: jaz pa se ne bojim strahu nikjer in tudi na križ- poti ne! Kaj mislite,« se obrne proti gospodom, ki so pustili karte spodaj na mizi in se z zanimanjem primaknili bliže družine in Vardjana, »kaj se mi je pripetilo predlanskim, ko sem bil v Vranjem za grobarja! Bog mi obrni še drugo oko, če bom kaj lagal. Poleti je bilo in silno vroče. Še ponoči se ni polegla sopara. Bilo je baš okoli Velikega šmarna, ko je amrl tisti stiskač na Špilji — kako so mu že rekli no — f a -— farr — •zej? nak, malo drugače . . .« »Fahrensberg!« »no, no tisti, da! Saj ti ga poznaš dobro, Požirek. Bog mu ne zameri, dobrega ni storil siromaku! Stiskal je, kakor bi čakal sodnjega dne, vsega je imel dosti, pa mu je vendar smrt 6edla za vrat. Za tistega Faroušperkarja sem skopal jamo. Zemlja je bila rušava, zato sem se zaposlil s kopanjem do noči. V vas se mi je tožilo, pa tudi prevroče je bilo ležati v senu, zato sem slekel suknjo, pa sem jo podol-gem pogrnil po tleh jame in zaspal« »Je bilo vsaj hladno«, se omrdn^ dvomljivo poštar. »O, še kaj drugega, le poslušajte, res ne lažem! Mesec je prisvetil izza zvonikn; baš zadnji krajec je bil. V jamo je padla tista svetloba in me predramila. Kmalu nato je odbrenkalo na Vranjem polnoč. Zaspal sem spet, toda kar naenkrat začujem nad sabo zamolklo mrmranje, stresanje teških verig in počasno potrkavanje v zvoniku. Ko se ozrem kvišku, zagledal sem tri visoke prikazni brez glav in vsaka je držala prižgano svečo nad jamo, da mi je kapalo po obleki . . .« Vsi strme poslušajo. Anica se strahom oklene matere, učitelj jo prime za roko. Ni mu je nocoj odtegnila' kakor drugekrati. Vesel je bil, da je Vardjan pravil svojo zgodbo, saj ni bil še nikoli tako srečen, kakor tiste trenotke. Ponos krasotice je vtonil v bojazni. Bila je brez moči, kakor dete. »O, Vardjan, da bi ne nehal!« je prosil skrivaj Svetiič, drhteč od sreče in blaženosti! Pepca in Minka ste se držali za roki. Debel jaca je ležala po tleh v mirnem neredu . . . vse oči so gledale Vardjana, kakor okamnele . . . »Nikar se ne bojte, gospodična Anica!« se je junačil učitelj ter jo tesneje prijel za roko, pravzaprav ne raditega, da bi ji dajal poguma, marveč, da je pojil svoja žejna čustva. »Ne bo te pojedlo, Ančka, ne, saj še mene ni«, potrdi Vardjan, »le nikar se ne plaši!« »Saj res, gospodična! Le nikar se ne bojte; saj smo mi pri vas«, so tolažili gospodje. »Mene je strah!« vikne z otroškim glaskom. »Saj si pri meni, ubožica!« jo objame skrbno mati, ter pritisne k sebi, kakor kdaj pred desetimi leti. Zdaj se je vmirila in Vardjan nadaljuje: »Kaj bo pa to? sem se na-tihem zavzel . . . Nekaj dihov še poslušam tisto godrnjanje, potlej pa se ojunačim in vprašam: »Kdo ste božji?« »Vardjan, spokori se!« je zamolklo odgovorilo in verige so zarožljale z vso silo . . . »Vardjan, Vardjan«, je javkalo vzdihovanje in se pripo-gibalo.« »Vardjan je zaspan«, sem zamr-mral in se obrnil, da bi zaspal . . . Pa spak mi ni dal miru, ampak godlo je še naprej ... in ko je začela leteti name ruša in spreperele kosti, boga mi, takrat mi je pa kri zavrela! ... Čakaj, čakaj, šent. da vstanem, pa te oplazim s krampom čez pleča, če jih kaj imaš! . . . Dvignem se, da bi skočil iz jame, oprem se na motiko in mahom sem bil zunaj. Pa čujte, — žive duše ni bilo več blizu! Zginilo je, kakor kafra . . . Ozrl sem se okoli, mesec je svetil, da se je videlo po vsem pokopališču in tam za mrtvašnico so skočila tista zdela čez zid. Še verigo sem čuV, ko je zdrčala na se-nožet . . . Kdo bo šel za njimi! — sem si mislil . . . Zadaj v zvoniku pa je še vedno pozvanjalo . . . Čakaj, ti mi pa prideš v pest! — Snamem motiki ročaj, pa se splazim previdno za zakristijo pod zvonik. Na oglu malo poškilim po prikazni, ki jo je pod kolena obseval mesec. Glave ni bilo nikjer in tudi rok nisem videl, ker so držale za vrv pod belim ogrinjalom. Toda, ko se je vzdignila vrv in se je vspela roka za njo, privzdignilo se je ogrinjalo precej visoko, da sem natančno razločil — boso moško nogo .. . Hej, čakaj no, zapomnil si boš, kdaj si zvonil Vardjanu — si mislim, pa naglo skočim pod zvonik In primem prikazen za vrat . . . Kaj mislite, da se je kaj oglasilo! kar strepetalo je od straha . . . Vlečem žabo na mesec, da se raztegne po travi in ko potegnem z nje tisto odelo, kaj misliš, Požirek, koga spoznam? .. Veš — ha ha ha! — veš, tisti tvoj hlapec je bil, ki ti je komate pokradel, pa vajeti razrezal na drobne kosce.« Ha ha ha! se zagrohoče razočarano vse prek, samo Požirek srkne vmes: , »Zadušil bi hudiča, še danes mi je žal za tisto opravo!« »Kaj boš pa dušil komarja, saj ni bilo več skoro živega v njem! Ko je prišel k sapi, je pokleknil predme in me zabožjovoljo prosil, naj ga izpustim. Kakor paglavec je obljubo-val, da ne bo več nikdar, nikdar . . . Zatrjeval je, da so ga fantiči šiloma sabo vzeli, da še vedel ni, kam ga peljejo ... pa kaj bi se pregovarjal z Judežem! Lagal je, saj vem, da je lagal, ampak vseeno se mi je smilil in da se mi ni, bogme, da bi bil jezik iztegnil na mestu, taka me je imela! — Pokoncu sem postavil potepuha, brcnil ga skozi vrata in legel sem spet v jamo, pa sem spal v miru do jutra . . . Tako vam je, dragi moji, s strahovi . . . Pa blebečejo babe! — Kaj bo baba, ki se boji še boljše sence! — Vardjan pa se ne boji ne hudiča, ne biriča!« »Dobro jo je pogodil! Bog živi Vardjana!« ploska debeli davčni kontrolor. »Ta je bila pa dobra«, so ploskali drugi in kimali pritrjevaje, pa prijeli za kozarce in pili. Družina se je spet lotila dela; tudi Anice ni bilo več strah. Vesela je bila, da je končal žganj ar, prav tako, kakor je bil nevoljen učitelj. Roko mu je izmaknila in vedla se je, kakor pred zgodbo. Vardjan se je pomak* nil spet v kot, prijel za frakelj in gledal k mizi, kjer je pila gospoda* (Dalje prifccrtBjM.) pri prvem poskusu odstopil od svoje daljne namere. Zatrjuje se pa nam in to resnici na ljubo povemo, da noža takrat Cočov France še ni imel v rokah. G. deželnega glavarja, ki je pred otvoritvijo seje zagotavljal deželnemu zboru, da ima silno razvit čut dostojnosti, seveda prav nič ne mika doseči, da se ta dostojnost udomači tudi pri njegovih tovariših klerikalnih poslartcih! Količkaj temperamenten poslanec, narodno - napredne stranke pa se bo ocividno moral od sedaj naprej za vsako sejo primerno pripraviti, da zamore zavračati v pravo smer izbruhe čuta dostojnosti klerikalnih Cočovih Francetov. Na zadevno vprašanje poslanca dr. Novaka v današnji seji — deželni glavar ni hotel dati nikakcga ukora Demšarju. — Besedam deželnega glavarja o namenu varovati dostojnost dež. zbora pred klerikalci — tts% ne verjamemo. >f- Nov odsek v deželnem zboru. Po dogodkih v zadnji tajni seji kranjskega deželnega zbora, o katerih je govora bilo tudi v današnji javni seji in ki razsvetljuje v naravnost divni luči vso sirovost nekaterih klerikalnih zastopnikov slovenskega ljudstva v našem deželnem zboru, bodi nam dovoljen sledeči predlog in sicer nujni: »Slavni deželni zbor skleni: Izvoli se izmed klerikalcev pretepaški odsek, kateremu bodi načelnik gospod poslanec dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski, gospod na Go~*?-čanah in v škofovih zavodih, tudi, toda samo bivši gospod v Gornjem-gradn itd. itd., da navedemo vse njegove »titulušc«. in nam »Slovenec« zopet ne bo predbacival neolikano-sti, načelnikov namestnik gospod poslanec dr. Evgen Lampe, poročevalec, eventuelno tudi sluga, pa »gospinih deželni in državni poslanec Cočov Frence. Odsek bi gotovo zelo uspešno in prav posebno blažilno. pred vsem pa skrajno dostojno deloval v tajnih sejah, kjer bi njegovo delovanje lahko ostalo skrito pod nepristranost jo neizpremenljivega gospoda deželnega glavarja. Stvar je res nujna, ergo fiat! -f- Hein in Sehvvarz. Od »Kranjske šparkase« podkupljeni klerikalci nastopajo tako, kakor bi bili v službi barona Schwarza. Samo dobro plačan lakaj, ki trepeta za dobro službo, brani in zagovarja svojega gospodarja tudi takrat, kadar ga v svojem srcu obsoja. Ravnotako, kakor tak lakaj, delajo kierikaiei. Schwarz jim je vse, ohraniti Sehwar-za na svojem mestu, to jim je cilj vse politike. Priča tega je deželni zbor in jasno se zrcali to tudi v »^i _>-vencu«. Tako se potegujejo za Sch\varza, da se jim kar v glavah vrti. Da bi Sehwarza povzdignili, vpijejo tudi na Keina. To pa ni pametno, kajti s tem le opozarjajo ljudi na velikanski razloček med Hei-nom in Schwarzem. Ilein je bil odličen upravni uradnik, kakršnih je bilo na. mestu dež. predsednika le malo, Schwarz pa je najslabši vseh dež. predsednikov. Hein bi je pridobil za deželo velikih zaslug na gospodarskem polju, Schwarz pa ni za deželo prav nič dobrega storil, nego ji samo škodoval. Hein je bil Nemee, a ni nastavil nobenega uradnika, ki ni bil zmožen slovenskega jezika, Sehwarz pa je vtihotapil vse polno nemških uradnikov, ki ne znujo prav nič slovenski. Pod Heinom so uradniki delaJi in morali so dobro delati, ker je Hein vse znal in vse vedel in je zahteval dobro delo; pod Sehvvar-zem delajo uradniki kar hočejo, a delajo slabo in površno, ker jih Schwarz sploh ne kontrolira, ker je Schwarz vedno »nicht in form le rt« in ker mu nedostaje zmožnosti in energije, da bi skrbel za dobro ura-dovanje. Toda kaj je klerikalcem za vse to, ko ugodi Schwarz vsaki njihovi žolji in zahtevi, ko mu je le eno v mislih, kako bi ustregel klerikalcem, da jim utrdi stališšče in da bi klerikalci v njem videli svojega dobrotnika, katerega drže v lastnem interesu. Prav ker je podpiranja Schwarza samo v klerikalnem interesu in ne v interesu Kranjske dežele in njenega prebiivalstva, zato je zelo neumno, da klerikalci spominjajo javnost na barona Heina ter izzivajo ljudi, da delajo primere, ki naravno da izpadejo zelo slabo za — klerikalce in za Schwarza. -f- Stekli so! Priporočamo v vspodbudno čtivo tudi sinočnega »Slovenca«. Zverinsko se dere in zverinsko se zaletava na vse strani. Popolnoma tako, kakor bi hotel prouzročiti splošno klanje naprednJakov. Ne dvomimo, da bodo gotovi stebri klerikalizma, kmetski pretepači in ubijalci, kar nože brusili, ei-tajoč nore izbruhe »Slo vence ve«. Besni in pametni ljudje se hodo tem norostim samo smejali. Simptoma-tično pa je to divjaško tulenje in Doživljanje na klanje vender. Vsakdo se vprašuje: Kaj pa se je zgodilo, da so klerikalci divji, kakor stekli psi. In to vprašanje je čisto naravno. Samo človek, ki je v najgroznejši, najobupnejši stiski, človek, ki si ne več pomagati, zdivja tako. Ce bi napredna stranka tako zdivjala, bi se nič ne bilo čuditi, saj je v dež. odboru v manjšini in mora prenašati klerikalno strahovlado. Ali klerikalci imajo vender vse kar morejo imeti: imajo večino v dež. zboru in v dež. odboru, imajo zvezo z nemšku-tarji in s »Kranjsko šparkaso«, imajo ogromno veČino med kranjskimi državnimi poslanci in imajo barona Schwarza v žepu. Kaj jim je torej? Ali mar izgubljajo tla pod nogami? -f- Kje je resnica? Predno je bilo zaključeno zadnje zasedanje poslanske zbornice in ko so se izjalovila posredovanja dr. Luegerja, je ministrski predsednik Bienerth še sam poskusil pripraviti obstrukeijoniste k pameti in je med drugimi poslanci poklical k sebi tudi dr. Šusteršiča. O dotičnih pogajanjih je izšel uradni komunike, v katerem je bilo povedano, kake nemogočnosti je zahteval dr. Šusteršič. Med drugimi je zahteval ustanovitev treh slovanskih vseučilišč naenkrat. To uradno razkritje je razkačilo vse slovanska stranke. Celo češki klerikalci, prej najzvestejši zavezniki klerikalcev, so postali belili, da je dr. Šusteršič s svojo zahtevo kulturno tirjatev češkega naroda spremenil v političen postulat in s tem povoljno rešitev vseučiliščema vprašanja silno otež-kotil. P.avno takega mnenja so bile vse druge slovanske stranske. Dr. Šusteršič si je hotel pomagati iz stiske in sicer na način, ki bi se ga imetelj visokega erdna in kandidat za ministrski portfelj pač ne smel dovoliti. Dr. Šusteršič jc kratkomalo tajil, da bi bil zahteval tri slovanska vseučilišča naenkrat. Morda je mislil, da se vlada ne bo dosti zmenila za njegovo tajenje in da je bo smatrala za navaden oolitičen manever. A zgodilo se je drugače, kakor je računal dr. Šusteršič. Vlada jo v $u-sterŠičevem tajenju videla poskur, pasiaviti njo na laž in udarila je nazaj, da je Šusteršač kar cepnil na tla. Izšel je nov uradni komunike v katerem je vlada naravnost obdolžila dr. Šusteršiča, da laže in se sklicala na pričevanje treh ministrov. Tedaj je bil snor seveda odločen, kajti zdaj ni nihče več dvomil, da trije ministri niso lagali. Posledica tega so bile uprav grozne. Stranke in listi so planili po dr. Šusteršičti in zlasti nemški klerikalni listi so ga strahovito mesarili. Tako so ga podajali, da se je še nam smilil in da nismo hotel: rekapitulirati tistega divjanja proti njemu. Naša noblesa se nam seveda ni izplačala; napram klerikalen je noblesa vedno nekaj, kar se ne obnese. Klerikalec sploh ne ve kaj je noblesa in zato je ne zna. ceniti. Namesto, da bi bili klerikalci hvaležni za našo kavalirsko priza-nesljivost, nas še nekaj hmlijo in nekako izzivajo. »Slovenec« vpije in se jezi. da vladi več verjamemo, kakor dr. Šusteršiču. Ljube duše klerikalne, trem ministrom bo ves svet več verjel kakor dr. Šusteršiču, ki je opetovano dokazal, da ima nekam čudne nazore o resnicoljubnosti. Ne bomo pogrevali starega zelja, ali zahtevati, naj bi več verjeli dr. Šusteršiču, kakor trem možem, ki so svetovalci cesarjevi, to je vendar nekoliko preveč predrzno. S takimi i- i vanj i naj nam »Slovenec« kar nič več ne prihaja. -f- Obrtna šola. Uprav živinsko so klerikalci divjali v drv. zboru proti finančnemu ministru Bilinskt-mu. Napadali in psovali so ga, kakor najhujšega liberalca in morda bi bili še Demšarja spustili z verige, ko bi jih vlada ne bila pognala na počitnice brez dijet. Tu ta isti Bilinski, ki ;>o ga klerikalci tako napadali in preganjali, je na posredovanje župana Hribarja pomogel slovenskemu narodu in ljubljanskemu mestu do ve-levažne pridobitve, d^o obrtno šole ter daroval mestu 900.000 kron za zgradbo poslopja. To klerikalce seveda strašno boli. Tista vlada, ki je usta v i la podpore za vodovode, pa daruje Ljubljani 900.000 kron za obrtno šolo in ustanovi to šolo, ki bo za razvoj obrtnije in industrije na Slovenskom velikanske koristi. Kdor ni tako zabit, da bi ga lahko asentirali k čukom, ta mora spoznati pomen tega uspeha. Klerikalce lomi seveda besnost tako, da bodo še eksplodirali same togote in na vse načine poskušajo razširiti mnenje, da to nič nI, kar je storil Bilinski in kar je dosegel Hribar. Vse skup ni nič vpijejo in sicer vedno obupneje, ker jim še farovške kravce tega ne verjamejo. Ustanovitev obrtne šole in 900.000 kron prispevka za poslopje — to je nekaj takega, da je vse klerikalno cvilenje samo otročje. Ljudje vedo, kaj to pomeni in se klerikalni zavisti samo smehljajo, posebno ko vidijo, da so jo klerikalci tako zavozili, da so pripravili deželo in svoje lastne pristaše celo ob državne prispevke za vodovode. -f- Dr. Šusteršič in slovenski narod. Nečemo postati osebni in kolikor časa bo sploh mogoče, se bomo vzdrževali osebnih napadov,dasi oznanjajo klerikalni listi moralično načelo, da smeš nasprotnika grditi, zasrauio- vati, pobijati in uničiti tudi s silo. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Kar piše »Slovenec« o osebi dr. Šusteršiča je malo preveč izzivanja. Naj nam klerikalci pokažejo le eno naj. ponižnejio pridobitev aa katero se ima slovenski narod zahvaliti dr. Šusteršiča, le najmanjšo koristno stvar ki jo je storil za slovenski narod« Tiste puhloglave tirade, ki jih spušča »Slovenec« v svet, so dobre za agitacije med ljudmi, ki volijo še kakega Drobnica, ali tiskati jih, to je brez-stidna provokacija. -+- Deželna električna centrala. Piše se nam: Velecenjeni gospod urednik! Lahko mi verjamete, da projekt o deželni električni centrali na Pavšlarjevih vodniji silah nima nobene realne podlage. Ce se bodo sploh uvaževali stvarne okolščine, potem v obče ne pride do zgradbe te centrale, kajti v današnjih razmerah graditi centralo, to je blaznost. Cuje se od več strani, da je električna centrala samo pretveza in da ne gre za nič drugega, kot za financija I no aranžiranje Tomaža Pavšlarja. Ne lastim si v tem cziru nobene sodbe, to pa moram že reči, da te popolnoma neobvezne izjave, ki jih zdaj pobira dež. odbor ne napravljajo nič kaj dobrega vtisa. Dokler ljudje ne vedo, koliko bo elektrika veljala dotlej nimajo take izjave nobenega pomena. Danes podpiše tako izjavo vsak kajžar na deželi — saj ne ve, kaj podpiše in saj ni nič vezan, ozirati se na svojo izjavo. Deželni odbor je s svojo brošuro nevedne ljudi zbegal. Kaj drugega, kakor zbegat: jih, se mi zdi, da sploh ni bil njegov namen. Najubožnejši kmetici, ki ta-korekoč še s škarjami rezanico napravljajo, sanjarijo danes o električnih strojih. Ljudje, ki še toliko niso napredovali, da niti mlatilnih strojev nimajo in mlatijo s cepci, kakor pred 500 leti, naj jutri začno najmodernejši način gospodarenja, tisti ljudje, ki še verjamejo, da je oče teh novodobnih iznajdb hudič? Zaostalost kmetskoga ljudstva je jamstvo, da se bo deželna elektrarna vsaj deset let borila, predno bo med kmeti sploh kaj konsumentov dobila. In še potem bo centrala od kmetskega ljudstva komaj toliko zaslužila, da bc imela za mašo. Edino industrija bi mogla dati centrali toliko zaslužka, da bo izhajala. Industrijalci bi seveda bili veseli, če bi dobivali elektriko poceni; če bo draga, je pa sploh ne bodo vzeli. Toliko lud astri je, da bi mogla vzdržati veliko centralo, pa sploh nimamo in še tudi saj 10 do 15 let ne bomo ime!;. Dovolite, da Vam izrečemo svoje priznanje, ua v tej zadevi tako krepko in spretno varujete javno korist. Ce potrebujete od mene kakih informacij sera Vam z veseljem na razpolaganje. + Nemščina edin razpre v oj jezik v deželnem zboru štajerskem. Kakor i>oroča »Montags Zeitung«, bo zveza nemških nacijonalnih strank v štajerskem deželnem zboru predlagala, da se zakonitim potoni določi nemščina za edini razpravni jezik v deželnem zboru. »Narodni Dnevnik« izjavlja na to, da bode deželni zbor poprej razbit, kakor bodo mogli Nemci to svojo nakano uresničili. Nemci so res čudni. Kjer so v večini, tam hočejo manjšino zatreti,.»kjer so pa oni v manjšini, tam hočejo imeti celo večje pravice kot večina. Kakor vse kaže, hočejo Nemci provzročiti državljansko vojno. Pruski kanoni so baje že pripravljeni za avstrijske Slovane. + Iz šolske službe. V brezplačno šolsko prakso so vstopile učiteljske kandidatinje Marija Orožen in Josi-pina Močnik v Kamniku in Ivana Dereani v Postojni. Mesto obolelega učitelja Mihaela Kalana pride v St. Peter kot suplent Ivan Gabrovšek. Učiteljski kandidat Rudolf Cerar pride kot prov. učitelj v Selo na Dolenjskem. Mesto obolele učiteljice Pavle Brezovšek pride v Rovte učiteljska kandidat inja Ivana Ceč. Mesto obolele učiteljice Marije Modic pride v Babino polje učiteljska kandidat inja Josipina Jager. Učiteljska kandidatinja Antonija Gbderer pride za suplentinjo v Spod. Logatec. — Slovensko deželno gledališče. V soboto, dne 2. oktobra t. 1. se otvori gledališka sezona z dramsko predstavo (za nepar), v nedeljo popoldne ob 3. je prva ljudska dramska predstava, v nedeljo zvečer pa je prva operna predstava (za par). Kakor doslej, se vrše tudi v bodoče popoldanske predstave ob nedeljah izven abonnementa. Vse operne in operetne premijerske predstave se vrše izven abonnementa. Prva dramska noviteta bode Michaelisova drama »Revolucijska svatba«; prva ljudska predstava bo vzrizoritev Nestroveve burke »Utopljenca«, prva operetna noviteta Fallova »Dolarska princesa« prva operna noviteta pa d' Albertova »Nižina«. Ker je opera »Nižina« v pevskem in zlasti orkestralnem oziru izredno težka, se vprizori kot prva opera v novi opremi in s pomnoženim zborom opera »Lohen-grin«. — »Svatbo v revoluciji«. (K premijeri v slov. gledališču.) Sloven- f ti sko gledališče začne letošnjo svojo sezono dne 2. oktobra z Michaelisovo dramo iz dobe velike francoske revolucije. Danski avtor je v tej drami ustvaril đelo, ki nima prav nič skupnega z običajnimi »salonskimi igrami«, ki nimajo drugega namena, nego da izpolnijo en večer. Igra ima v sebi mnogo sveže sile, vroče krvi, odločnosti, komponirana je s prevdar-kom in z umetniškim zanosom. Ne najdemo tu Sardonovskih intrigan-, tov, ne Maeterij nek ovih solzarjev, temveč prave ljudi francoske revolucije, ki imajo svoje individuelne poteze, akoravno predstavljajo v glavnem dva tipar rojaliste in revolnci-jonarje, izumirajoče in rodeče se po kolenje. In njih vzajemno razmerje je avtor odkril s prav srečno roko, brez ozira na čas. Saj mu pravzaprav ni bilo do tega, da poda historično sliko, to mu je le okvir, glavno jedro pa je večno raziskavam in nikdar še ne rešeni problem: ljubezen. Ta ljubezen ovlada celo igro, je v resnici elementarna sila, ima globoko zvezo z večnostjo in resničnostjo. Vsi efekti in teh je prav mnogo — so globoko in strogo motivirani, brez vseh nepotrebnih okraskov, stopnjujejo se h končni efektni zakončitvi. Vsebina je na kratko sledeča: Nekaj scen v aprilu od večera do jutra 1. 1793. na gradu v bližini Conde. Emigrantje se vračajo s tujo vojsko v deželo; eden z njih prihaja, da se oženi z davno obljubljeno mu nevesto. Abbe vidi v poroki simbol: nevesta, francoska dežela, se 7opet združi s svojim pravim gospodarjem. Ko novi zakonski par odide v kapelo, se spusti stari služabnik v pogovor z mlajšim, ki je že ves prežet z novimi idejami. Po poroki odide vojaštvo naprej, le mladi soprog ostane na 24 ur pri svoji ženi. Markizo zelo boli. da gredo emigrantje s tujimi vojaki proti rodni deželi, kajti čuti se Francozinjo vkljub krvavemu delu revolucije. Pri gostiji naenkrat pridrvi konvent sko vojaštvo v grad. Komisar takoj razglasi naglo sodbo: markija obsodi na smrt, markizo oprosti in razveljavi ravnokar sklenjeni zakon. Na njeno prošnjo pa odloži smrtno obsodbo na jutro. Mlada poročenca sta čez noč sama. Mož trepeta pri misli na bližajočo se smrt, soproga pa mu daje poguma. Pošljejo po častnika, ki je bil dosegel odložitev smrti ter ga hočejo podkupiti — seveda zaman. Smeje se trepeta jačemu mark iju in mu ponuja pištolo, naj sam konča svoje življenje. Končno mlada gospa ponudi častniku kot odkupnino za svojega moža — sebe samo; častnik je premagan. Da mark iju svojo obleko, pove mu geslo, sam pa obleče njegovo obleko. Marki je rešen. Markiza pa sedaj neče izpolniti obljube. Njena obljuba je bila samo virtuozna igra. Ko pa vidi, da bo častnik moral svojo uslugo plačati s smrtjo, se vname v njenem srcu ljubezen do rešitelja markijevega. Neče, da bi se žrtvoval, in tudi komisar sam bi ga rad rešil; častnik pa skoči v markije-vi obleki na balkon, na njegovo povelje zagrmi salva in od krogelj zadet pade na tla. V celi igri nahajamo seveda marsikaj, česar ne moremo čisto akceptirati: v tretjem dejanju n. pr. junaška odločnost častnikova, ki je preveč ekstremna, da bi ne delala na nas teatralnega dojema; ali pa iz-siljenja lastne smrti, ki je preveč dosledno, da bi mogli verjeti na resničnost. Sploh je v celi igri vse samo pripomoček k realiziranju ideje. Ideja zmaguje nad vsakdanjo realnostjo. Avtor se ne briga veliko za to, kako je moglo mlado, samotno dekle v onih krvavih dobah živeti na gradu, kako je to, da emigrantje niso ničesar vedeli o bližajoči se konventovi vojski, kako je to, da niso pri svojem odhodu pustili na gradu zadostne straže i+d. — toda poslušalec pozablja na taka podrejena vprašanja, avtor ga zna tako zainteresirati za glavno misel, da vso svojo pozornost, obrača le tragičnemu stiku žene s slabim in s pogumnim možem. — Češki gost v našešin uredništvu. Danes dopoldne nas je obiskal g. urednik A. Žalud iz Plzna. Gospod urednik se je podal na Slovensko, da osebno uredi nekatere stvari glede »Ciril - Metodove« veselice v Plzuu, o kateri poročamo na drugem mestu. Mili naš gost je obiskal dopoldne med drugim tudi g. župana Hribarja, popoldne pa pose t i pisarno »Ciri?-Metodove družbe«. — Cehi za našo »Družbo«. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, bo začetkom decembra v Plznu velika veselica za našo »Ciril-Meto-dovo družbo«. Priredil jo bo ondotni odsek »Cesko-slovanske jed note«. V zvezi z veselico bodo predavanja o Slovencih, o naših kulturnih, gospodarskih itd. razmerah. Na veselici bo turistična razstava slovenskih pokrajin, bazar z našimi narodnimi izdelki, izložba slovenskih knjig in muzi-kalij, poskuševalnica slovenskih vin itd. V Ljubljani se bo osnoval za to slavnost poseben odbor, ki bo šel češkim prirediteljem pri delu za slavnost na roko. — Družbi sv. Cirila in Metodo ▼ LJubljani so odposlali mesto venca na grob dr. M. Hribarja sledeči gg.: Fran Klemena, uradnik banke »Sla-vije« 5 K; dr.^. {Lagal ne. Št. Vid nad Ljubljano «2u rr; Karol Planin« šek, trgovec v Ljubljani 20 K; Jos, Šepetavec, Idrija 10 K. — V spomin na pok. dr. Ivana Milana Hribarja darovali so za obrambni sklad in dijaško podporno društvo »Domovina« 45 kron gg^gii-dojteiajk, dr. Kokalj, Rohrmann i u pl. Trnkoczv. — »Glasbena Matica« je izdala Izvest je o 37. društvenem letu 1908/09. Izvestje obsega: I. Splošne podatke o društvu. II. Zapisnik o rednem občnem zboru (15. julija 1909). III. Glasbeno - literarno delovanje. IV. Glasbena šola. V. Koncerti. VI. Društveno vodstvo. »Glasbena Matica« se je ustanovila leta 1872. Skozi prvih deset let je bila zgolj glasbene-literaren zavod, leta 1882. se je razširila v glasbeno šolo, polagoma pa se je razširila tudi v koncertni zavod. V minulem društvenem letu je štela »Glasbena Matica« 65 članov moškega in 109 članov ženskega zbora. Redne podpore je dobila za leto 1908/09 sledeče: državno podporo 3000 K, deželno podporo 2000 K, mestno podporo 3000 K, podporo Kranjske hranilnice 0C0 K. Nekateri denarni zavodi so dali skupno 580 kron. V Gradcu umrli Fran Lavrou-čič je volil 10.000 K, Pavel Draksler 200 K in dr. Hinko Dolenec 25 K, Leta 1908/09 je štela »Glasbena Matica« okrog 700 članov. »Glasbena Matica« je eden prvih kulturnih slovenskih zavodov, ki zasluži vsestranske podpore. — Akademija priredi v četrtek 30. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu javno predavanje. Predava g. Vo-jeslav Mole v spomin stoletnice poljskega pesnika Julija Siowac« kega. — Prijateljski sestanek društva slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, je bil kaj dobro obiskan. Predsednik Morauc je vspodbujal tovariše k skupnemu delovanju v procvit stanovskih koristi. Društveno delovanje je jako vspešno naraslo in so se tovariši začeli resno zanimati za pre-potrebno organizacijo. V kratkem času obstoja je doseglo društvo visoko število: 162 rednih članov. Jako živahno pa je tudi zanimanje za organizacijo na deželi. Društvo ima na deželi člane vže v Novem mestu, Trebnjem, Žužemberku, Skocjanu, Tržiču, Kranju, Škof ji Loki, Trati, Vrhniki, Gradacu, Ribnici, Krškem in Kočevju. Društvena posredovalnica dobro deluje. Načelnik pomočniškega zbora gremija trgovcev Sa-jovic je obljubil z vso vnemo delovati za koristi sotrudništva. Zamujeno delo mora se kar najhitreje rešiti. Društveni odbor bode vedno priskočil v pomoč odboru pomočniškega zbora. Omenjal je pridobitev nedeljskega počitka in grajal nezavedne tovariše, ki delujejo ob nedeljah vseeno za zaprtimi vratmi in s tem pobijajo težko dosegli zakon. Jurist Vladimir Breskvar jc poročal o gojitvi zelo potrebne statistike. Evidenca vseh trgovcev, sotrudnikov,pi-sarniških nastavljeneev, učencev itd. cele Kranjske je gotovo ne samo važnega pomena, temveč tudi zelo potrebna. Bratje Cehi naj nam bodo v tem oziru za vzgled. Društvo je prevzelo ureditev tudi te težke zadeve in se odločilo, da postavi v to svrho šest odbornikov. Pri tem pa se bode oziralo tudi na vse druge korporacije in prosilo, da iste določajo za ta odbor svoje odposlance. Tajnik Roglic se je spominjal k vojakom odhajajočih tovarišev, katerim priredi društvo od-hodnico v pondeljek dne 27. t. m. ob pol 9. zvečer v hotelu »Tivoli« (Švi-earija). Društvo priredi svojim članom plesne večere in je zato sestavilo vesel ični odsek. Na prijateljskem sestanku pristopilo je k društvu sedem novih članov. — Poroka. Danes se je poročil trgovec g. Erno H i e n g z gospodično Marijanico Perdanovo, hčerko pokojnega veletržca, dež. poslanca in predsednika trgovske zbornice g. J. Perdana. Iskrene čestitke! — Ustanove za onemogle železničarje. Dohodke naslednjih ustanov za onemogle in podpore potrebne železničarje bode po določbah ustanovnih pisem razdeliti. 1. Avstrijski že lezniški podporni zaklad. 2. Matiji vitez Schonererjeva ustanova. 3. Mo-ric baron K6nigswarterjeva ustanova. 4. Ustanova za avstrijske železniške pohabljence. 5. Ferdinand Lindnerjeva ustanova. 6. Friderik Avgust Birkova ustanova. 7. Josip Dorrekova ustanova. 8. Fran Ries-nerjeva ustanova. Prošnje je polagati najkasneje do 27. t .m. pri načelniku južnega kolodvora. Tajništvo pa daje nadaljna pojasnila. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Sodražico in okolico ustanovni občni zbor vrši se v nedeljo, dne 3. oktobra ob 3. popoldne. Prepričani smo, da se udeleže tega ustanovnega občnega zbora vsi oni, katerim je na srcu dobro narodno vzgojo noše mladine. Na svidenje! Požar je uničn dne 23. t. m. Iv. Hočevarju iz Vodic hlev in pod-stres je pri hiši. Za žgal je štirileten otrok, ki se je igral z žveplenkami. Na^ lokalni železnici Trebnje« Št. Janž se promet vidno množi. Ali kaj ko za ta promet že danes železnica nima zadosii prostora pri kolodvorih. Poglejmo n. pr. na kolodvor Mokronog-Bistrica. Tam je tako malo prostora, da se vozovi ne morejo ogibati drug drugemu, še manj pa,da bi bilo zadosti za skladanje lesa. ogija itd. Pri poslopju samem ni pro* štora, ce je le par izvošekov. Zahtevati je in prizadete občine naj se zato pobrigajo, da se razširi dovozna cesta kakor tudi prostori pri poslopju in skladišču, da ne bo oviran promet. Promet bi se še bolj množil, če bi bile pri kolodvorih, ki so stavljeni na samotnih krajih, restavracije in hlevi. Xa kolodvoru Mokronog-Bistrica n. pr. nima popotnik v bližini kam iti in ako z zadnjim vlakcm dosne nikjer prenočiti ter je primoran 2l/3 km dolgo pot do Mokronoga premeriti. Sicer stavi sedaj neki podjetnik poslopja, ki bedo gori omenjenemu namenu dobro vstrezali, kar je že skrajni čas, ali bati se je, da to zimo Še te ugodnosti ne bo, ker le nekoliko prepočasi napredujejo. V Trbovljah priredi prostov. gasilno društvo veliko vinsko trgatev v nedeljo, 3. oktobra t. 1. v dvorani g. Forte na Vodah. Začetek ob 3. popoldan. Bogato obložen vinograd z vsakovrstnim grozdjem in sadjem pripeljal bode najbolj poštenega človeka na zatožno klop. Lepa žrebca. Posestnik Ferdinand Kaufmann v Gaju pri Trbojah je prodal dva nedorasla žrebca ^o-mače_ reje vojnemu erarju za SOOO K. Šulferajnski šoli v Hrastniku prede silno slabo: sedaj so pričeli celo steklarji — kjer je glavni kontin-irent te šole — spoznavati, da jih naši nemčurski uradniki in direktorji le za nos vodijo in izkoriščajo. Zadnja »Glasmacherzeitung«, strokovni list, izhajajoč na Češkem, prinaša član* k, ki grozovito in brez usmiljena razkriva resnico v tej brezpotreb-ri Hilforanj^ki šoli, ki so jo ustanovili le za 10 pravih Nemcev, več jih v Hrastniku ni i. t. d. Dalje omenja zndnjo veselico, kjer ni bilo ne štajerske, ne avstrijske zastave, temle nemške. Članek bi bil vreden, da se v celoti prevede in priobči. Torej glažarji. kojim je šola v prvi vrsti nan'en.iena, pridejo do srezna-rja, kdaj se bo to zgodilo uri ubogih, speljanih tovarniških delavcih in ]>ri OT^ih par rudarjih?- Naj navedem še nekaj slučajev, ki naj ilustrujejo učilno moč naše nemške šole. Otroci, ki so lani izstopili iz nje, so morali delati, ker še šola ni imela pravico javnosti, poseben izpit v Laškem. — Pri takem vpraša katehet otroka: - V\>r bat dich erio-t« gore.*o pri Št. Jederti blizu Celja. Na klic trobente je bila brizgalna ta-!>j na ulici in gasilci pripravljeni, ljudje so iskali po vsem Celju konj, bi jih upregli pred brizeraino, to-r"a v celem Celju ni bilo mogoče dobiti par konj. Ko se je zvedelo, da gori v okolici pri Slovencu., ni hotel nihče dati svojih konj. Brizgalno so spravili v shrambo, gasilci so pa šli po svojem navadnem opravku. Pa naj kdo reče. če ni to podivjan nem-rkutarski rod! 1'mrl je v Št. Petru pri Gorici dne 27. t. m. bivši poljedelski minister grof Ferdinand Buquoi. Trurdo se jutri prepelje v Prago. Zopet demonstracije v Trstu. V Trstu je že tako, ko tamošnji neodre-cfjnci prično demonstrirati, ni tega kričanja tako kmalu konec po trzajih ulicah. Za nedeljo o polnoči je l)il napovedan prihod s parni kom »Wurmbrand« »scenziati italiani« 'italijanskih učenjakov), ki so se nahajali na padovanskem kongresu — iz Benetk v Trst. To priliko so zopet porabili tržnški neodrešenci, da oddajo duška svojim »notranjim Čuti-^m« in si ohlade vroče srce z raznim veleirredentističnim vzklika-njem. Že okoli enajste ure zvečer so se pričeli zbirati kamoristi in maz-zinijanci na velikem trgu in na pomolu San Carlo, kričaje razne Kvviva« in »Abbasso«. — Policija, videča, kaj se pripravlja, namreč, da nameravajo »navdušeni sinovi matere Italije« prirediti došlim regni-colom vsprejem, kakor se to »spodobi«, je pričela demonstrante brez-snzirno razganjati. Izpraznila je pomol San Carlo in veliki trg, še predno je priplul »Wurmbrand« v pristanišče. Ali neugnani demonstrant-je so se zopet pojavljali na drugih mestih in venomer kričali svoj: ev- viva Trieste sempre italiana! in razne druge vzklike na prihajajoče reg-nicole. Ravno, ko so italijanski učenjaki prihajali v mesto, so njih ne-odrešeni tržaški bratci najbolj bežali pred policijo, kakor kaki plašljivi zajci, a tu pa tam je kakega vročekrvnega vlekel »mož postave« seboj. — Res, lep prizor za došle italijanske učenjake! — Pri kavarni volte Chiozza je prišlo ponovno do večjih kravalov. Policija je izpraznila kavarno in demonstrante raz-gnala, nekoje pa — zaprla. — Tekom demonstracij je bilo aretiranih 23 oseb, mej temi notar dr. Quaran-totto in njegova soproga, kakor tudi neka druga elegantna dama. »Pic-colo« in drugi italijanski listi se grozno hudujejo na policijo, ker je tako sirogo postopala. — To strogost je pa povzročilo petkovo streljanje na socialne demokrate. I.ahkoživka roparsko zadavljena. V tolerančni hiši št. 4., ulica Cro-sada v tržaškem starem mestu, je živela že več let 421etna Marija vdova Mathias. Imenovana je vdova že od svojega 24. leta in mati 201etne hčerke, ki je zaposlena v neki tržaški tovarni. Vdova se je takoj po moževi smrti ndala lahkoživemu življenju, kateremu je ostala zvesta do zadnje nre. — V nedeljo okoli 10. ure zjutraj so videle ženske omenjene hiše priti iz sobe rečene Mathias nekega približno 25 let starega mladeniča, ki je na vprašanje žensk tudi potrdil, da je bil pri vdovi. — Ko pa Mathias ni dolgo prišla iz sobe, se je drugim ženskam to čudno zdelo in šle so na vrata trkat. A ni bilo odgovora. Ženske so dale zaklenjena vrata s silo odpreti in našle Mathias mrtvo na postelji. Imela je ves črn vrat, znamenje, da je bila zadavljena. Morilec jo je oropal vsega lišpa, ki pa ni velike vrednosti, ker ni bil zlat, nato pa zaklenil vrata, vzel seboj ključ in pobegnil. — Za morilcem pridno poizveduje policija, vendar nima pravega sledu. Aretirani sta bili že dve osebi, ali obe izpuščeni.ker se je njih nedolžnost izkazala. Policija je zaplenila tudi vso korespondenco pokojnice in slike kakih 50 ljubčekov, katere je imela tekom let. Lrranjc v ogrski razredni loteriji prepovedano. S 1. majnikom leta 1S97. se je uvedla na Ogrskem takozvana »Ogrska razredna loie-rija«. igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor sploh vsako igranje v inozemskih kakorkoli urejenih loterijah. Tako oni. ki prodajajo srečke »Ogrske razredne loterije«, kakor oni, ki si take srečke nabavijo, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposiale, se okrivi dohodarstvene prikratbe. Kavno tako vsebuje razglaševanje in prlporočevanje takih srečk, ako se vrši potom tiska ali pa na kak drug način javno, dalje je objavljenje izžrebnih list te loterije težek dohod prst ven prestopek. Ker poklicana oblastva vedno in vedno opažajo, da poskušajo ogrski kolektanti z vsemi sredstvi spravljati srečke ogrske razredne loterije v tostranske dežo>, in da se ne strašijo v izogib zaplembam pošiljatev posluževati se ceio zavitkov z napačnimi napisi, tedaj se občinstvo ne more dovolj svariti pred nakupom takih srečk. Zaplemba srečk in morebitnih dobitkov ter občutljive denarne kazni so žalostne posiedice protipostavne nabave takih srečk. Zatorej ne naročajte ;>Ogrske razredne loterije«, če so se Vam pa doposiale brez naročitve, uničite jih ali pa izročite jih finančnemu oblastvu! Cvetje v jeseni. Mlad prijatelj nnšeira lista, dijak I. razreda na I. državni gimnaziji, nam je prinesel cvetje divjega kostanja, ki ga je dobil ob Ljubljanici na Prulah. Vse-kako redkost v tem času. Zaklalo se je v mestni klavnici od 5. do 19. septembra 160 volov, 11 krav, 10 bikov, 331 prašičev, 450 telet, 111 koštrunov in 2 kozliča. Upe-Ijalo se je 7 zaklanih prašičev, 19 zaklanih telet in 975 kg mesa. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 12. do 18. septembra t. 1. Rodilo se je 28 otrok, umrlo je 22 oseb. Umrli so 4 za j etiko, 1 za mrtvoudom, 17 za različnimi drugimi boleznimi. Hudi duhovi. Kakor v soboto, tako je nektar tudi v nedeljo razburjal duhove po raznih delih mesta. Začetek je bil že popoldne v Hradec-kega vasi. Ko so na Anžičevem dvorišču italijanski delavci balincali, pridejo mimo delavci Ivan Gregi j, Jožef Vrabec in Ivan Kopač. Brez najmanjšega povoda so ti Italijane nahruliii, naposled pa je Vrabec vrgel med nje dobel kamen. Nato so si skočili v lase in naprej metali kamenje, pri čemur je eden zadel pri cesti stoječega delavca Kostanjevica ter ga na roki ranil. Ker se je bombardiranje nadaljevalo, je policija vse tri napadalce aretovala. Med njimi je bil naj rabi jatnejši Kopač. Zo-perstaviial se je policiji, slekel in tja vrge. 6uknjič ter si raztrgal srajco. — Ponoči sta prišla dva zidarja k neki baraki in sta začela tam prenočujoče delavce zmerjati in tako razgrajati, da je poklicani stražnik napravil mir, s tem, da je oba od-vedel v zapor. Tudi na Sv. Petra cesti sta dva delavca tako razgrajala, da je stopila v akcijo policija, ki je enega odvedla v špehovko, drugi pa je še pravočasno odnesel pete. — Pred »Slonom« sta si skočila v lase dva potnika. Prvotno so delovale zaušnice, ko sta pa začela vihteti palice, je nastopil stražnik in napravil konec »predstave«. Tudi po Dunajski cesti je bilo precej živo in je policija tri razgrajače proti jutru zasačila v nekem hlevu. Vsi trije so že stari znanci kazenskega zakona. Na Sv. Petra cesti je bil prijetf tudi neki čevljar, rodom iz Kočevja, ker je razbil svoji mojstrci steklena vrata ter poleg tega še s svojo ženo in nekim 141etnim dekletom prav neusmiljeno ravnal. Ko so se jim do jutra ohladili možgani, je vsak dobil za svoje »delo« primerno plačilo. Ukraden je bil potniku gospodu Emilu Pirnatu na Marije Terezije cesti št. 14 izvesek s slovenskim emailovim napisom, vreden 94 K. Trmoglavec. Včeraj popodne je po Bleiweisovi cesti nek voznik tako naglo vozil, da ga je moral opozoriti stražnik, kar pa ni nič izdalo, marveč je po opominu še hujše zapodil konja. Med dirom mu pade na tla klobuk, katerega je šel pobrat, konja pa sta tako dirjala dalje, da je bila velika nevarnost za iz šole gre-doče otroke. Trmoglavec se bode zagovarjal pred pristojnim oblastvom. Delavsko gibanje. Včeraj se je skozi Ljubljano iz Bel grada odpeljalo 180 Macedoncev, 100 Hrvatov iz Zagreba, 60 pa iz Reke. 40 Hrvatov je šlo v Buchs. 35 v Heb, 50 pa v Inomost. 25 rudokopov se je odpeljalo na Westfalsko, 19 Kočevarjev je šlo pa na Dunaj kostanj peč. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila črn svilnat dežnik. — Kovač Jožef Izlakar je izgubil črn suknjič. — Dijak Valentin Ur-bančič je našel srebrn prstan. — Stražnik Močan je našel še neizgo-tovljen suknjič. — Ga. Smrketova ni izgubila v usnjati zapestnici ure, marveč zapestnico v obliki pasa z zlato zapono. Razne stvari. * Bosansko - hercegovska spominska svetinja. Cesar je ustanovil v spomin na aneksijo Bosne in Hercegovine posebno svetinjo, ki jo dobe vsi bosanski deželni iu občinski uradniki in vsi oficirji, ki so 5. oktobra lanskega leta službovali v Bosni. * Samomor pevke. V Petrogra-du je priredil 23. t. m. general Šle-pelev zabaven večer. Ko se je vse vrtelo v veselem valčku, je stopila lepa angleška pevka Sait h generalovi mizi, potegnila iz miznice samokres, ter se vpričo strmečih gostov ustrelila. Bila je baje smrtno zaljubljena v starega generala Šlepeleva. * Tevet v jnž. Dalmaciji. Pred par dnevi je bila tu velika vojska med delavci, ki so zaposleni pri iz-kreavanju premoga in ki jih je okoli 300. Prišlo je do prepira z noži, tako, da so morali vojaki poseči vmes; ti so kmalu napravili mir, akoravno jih je bilo samo šest. Vojaki so bili z ladje Sansigo, ki je tam vkrcana kot straža. * Zgubljena mladost. Na Dunaju so se poskusile usmrtiti z lizolom tri šestnajstletne deklice. Ena od njih je tuberkulozna in ne more delati; ker se ni imela s čem živeti, se je udala prostituciji. Iz gnusa nad takim življenjem se je odločila k samomoru in je k temu pregovorila še dve prijateljici, ki sta živeli ravno tako življenje. * Cook in Pearv. Kakor poročajo angleški listi, se odpelje Peary iz Škotskega miravnost v svojo domovino Maine, kjer hoče za sedaj živeti v zatišju. Ne bo se več spuščal v spor s Cookom, dokler ta ne bo predložil svojega poročila kodanjski univerzi, kar se bo zgodilo v 14 dneh. Neka gospa je dobila od svojega brata sledeči dopis: Sešel sem se s Cookom v Etahu. Storil je veliko stvar in upa, da bo postal slaven mož. Trdi, da je prišel na pol, in kolikor morem soditi, je res prišel. * Amerikanska posebnost. Kapitan V. Edwards je z dvenm paroma koz srečno prevozil Ameriko o I Tihega do Atlantskega morja. Pred dobrim letom se je v San Diego v Kaliforniji usedel v majhno kočijo, v katero je bilo tipreženih pet koz. Med potom mu je ena poginila.preživljal se je največ s prodajanjem razglednic. Na poti je bil večkrat v veliki nevarnosti, enkrat bi bil ^elo kmalu utonil s kozami vred. Pretekli teden je prišel v New Yorkf kjer so ga Amerikanci sprejeli s pravim amerikanskim navdušenjem. * Dvoboj v kočiji. V Palermu sta se nedavno zaročila Giovanni Ardito in Katarina Vicari. Nekega dne so pa nevestini starši prepovedali Arditu zahajati k njihovi hčer- ki. Ta se je pozneje zaročila % nekim Lobiancom. Ko sta se pred nekaj dnevi srečala tekmeca na pragu nevestine hiše, je Ardito pozval Lobi-anca, da sta sedla v kočijo. Naenkrat se je iz kočije zaslišalo pet strelov. Na eni strani je nato skočil iz kočije Ardito, ki se je v par minutah mrtev zgrudil na tla, na drugi strani je skočil Lobianco, ki se je po par korakih tudi zgrudil. Teško ranjenega so prepeljali v bolnišnico. * Žganje v oranžah. V amerikan-skem mestu Kenton v državi Ohio, so prišli do absolutnega gospodarstva najhujši temperenclarji, ali po naše abstinenti. Poleg poljubovanja so strogo prepovedali prodajo vsakorš-nega alkahola. Prodajalci kakor tudi uživalci alkohola1 pa so si znali pomagati. Naenkrat so prišle v Kenton najlepše in najdebelejše oranže. Toda policiji ne ostane dandanes nič skrito. Ker so imeli nekateri trgovci le preveč debele oranže, si jih je policija bolj natančno ogledala. In kaj je dobila v oranžah t Prav lične okrogle stekleničice napolnjene z najboljšim amerikanskim whisky-jem. Policija je nato zaprla prodajalce in več kupcev. * Kako žive in delajo veliki možje. Carlvle je dejal, da zgodovina ni nič drugega nego biografija velikih mož. Stari Seneka pa je že dejal, da imajo tudi veliki možje svoje slabosti. Pogosto so to zelo čudne in presenetljive anomalije. Slavni filozof in astronom Huvgens je menil, da je njegovo telo iz voska in zato se ni nikdar približal ognju — bal se je, da bi se ne stajal. Francoski kralj Henrik III., zadnji Volois, ni mogel v svoji bližini trpeti mačke. Ravno narobe veliki franc. statistik Cilbert, ki je pri svojem delu vedno gladil po pet ali šest mačkov. Aleksander Du-mas sin je bil goreč privrženec okultizma. Slavna pevka Adelina Patti je bila tako prepričana o čudotvorni moči čeveljčkov v katerih je slavila svojo prvo zmago, da jih je vedno skrbno hranila in jih je pri vsaki novi vlogi obula. Veliki Beethoven je kar divjal, če mu niso takoj spolnili ukazov. Vsled tega je njegov mecen, Lichnovvski, ukazal slugam naj v slučaju da zaslišijo knezov in Beethovnov zvonček ob enem, postrežejo najprej skladatelju. Za svet se ni veliko brigal, mode so mu bile neznane in vsa etiketa do duše zoprna. V zagovor svojega groznega rokopisa je dejal nekoč: »Naše življenje je prekratko, da bi se učili slikati svoje dopise in note. Nasprotno je pa Rossini, komponist »Viljema Telia«, z nenavadno potrpežljivostjo prepisoval note in jih popravljal. »Red je bogastvo« je pogosto dejal. Češki skladatelj Dvorak je šel vsak dan na kolodvor, kjer je ogledoval lokomotive; vedel je številke vseh strojev, in pdor je kazal za to kako zanimanje se mu je takoj prikupil. * Dr. Cook, ki je prvi našel severni tečaj, ureja, kakor poročajo, obširno znanstveno gradivo, ki ga je nabral na svojem izrednem potovanju. Največ zanimanja je zbudila vest, da dr. Cook v tej daljni pokrajini, »vrhuncu zemlje«, ni našel nič živega, celo ne pod drobnogledom. Tam nam je torej iskati idealnega kraja, kjer je nemogoče prenašanje bolezni po najmanjših živih stvareh. Drugače pa je pri nas, kjer so že usta prava zalega takih bakterij, ki so tako škodljive našemu zdravju. Samo mehaniško čiščenje zob z dobrim Čistilom, kakršen je n. pr. Kalodont, nas lahko obvaruje neprijetnih posledic prenašanja bolezni po bakterijah v ustih. * Največji hotel v Ameriki se je otvoril pred štirinajstimi dnevi v Chicagi. Pred otvoritvenim dnevom je bilo zaposlenih 1000 moških, da so mogli pripraviti vse potrebno za otvoritev. Kot znamenitosti glede novega »La Salle Hotela« je omeniti sledeče: Visok je 200 čevljev. Varen je proti ognju in zgrajen na 150 gre-zilnikih (caissons), ki se raztegajo doli do spodnje skalovine 110 Čevljev pod cestno površino. — 22 nadstropij ima, dve pod cestnim površjem in dvajset nad istim. 1172 sob ima in 840 kopelnic. Talni obmer je 29.100 štirjaških čevljev. Hotelski podi obsegajo 14 akrov. Zgradba stane 6,500.000 dol. in pohištvo 600.000 dol. Pohištvo obstoja iz 25.000 kosov, 80 voznih nakladov in 4500 izmed teh kosov je tapetovanih. Srebrnine je 20.000 kosov in prteni-ne 140.000 kosov. Električnih svetilnikov je 5000, ki nosijo 20.000 luči. Elektrarna je dovolj velika, da bi zalagala z električno lučjo mestece s 5000 prebivalci. Kuhinja je dovolj velika za pripravo 15.000 obedov na dan. Prezračevalna naprava bo prevajala 1300 kubičnih čevljev zraka vsako minuto in bo menjavala zrak v vsaki sobi hotela vsakih deset minut. V hotelu je 4600 vrat. Ako bi se postavila druga k drugim, bi se raz-tegala v daljavo 12 milj. Najponos-nejši pa so lastniki hotela na pohištvo. Izdelano je bilo vse po posebnih načrtih, ki so bili uničeni, da se pohištvo ne more ponarejati. V bo- gatem renesanškem sloga iz doba Ludovika XV. je vse isdelano is orahovine, zlata, mahagonovine in skle* nine (enamel), s primernimi prevlekami. Cela ogromna stavba je čist^ nekaj amerikanskoga. Telefonska m brzojavni poročila. Veleizdajniški proces v Zagrebu. Zagreb, 28. septembra. Razprava v veleizdajniškem procesu je končana, a dan razglasitve sodbe se na znani pozneje. Vse narodno časopisje, hrvatsko in srbsko, povdarja* da so se izjalovili nameni, ki jih jt imel Rauch s tem procesom. Ni se mu posrečilo razbiti hrvasko-srbsko koalicije, niti spodkopati srbski samostalni stranki zaslombe v narodu. Postopanje frankovcev vzbuje v vseh narodnih krogih največje ogorčenje. Glasilo frankovcev pozdravlja državnega pravdnika Accurtija, ki jc predlagal vešala za obtožene Srbe. Frankovci v Brodu pa so poslali Accurtiju pozdravni in zahvalni telegram. Ogrska kriza. Budimpešta, 28. septembra. Kot bodoči ministerski predsednik velja grof Teodor Zichy, kot minister notranjih del pa grof Ivan Z i c h y. Budimpešta, 28. septembra. Guverner na Reki in vsi ustavni stranki pripadajoči veliki župani so demi-sijonirali. Budimpešta, 28. septembra. Danes se je začelo jesensko zasedanje drž. zbora. Med poslanci ni bilo toliko zanimanja za sejo, kakor bi bilo pričakovati z ozhom na ministersko krizo. Ko je predsednik J u s t h otvoril sejo, je bila zbornica komaj sklepčna. Justh se je s toplimi besedami spominjal Kolomana Thaly-ja, člana magnatske zbornice in pristaša neodvisne stranke, ki je te dni umrl. Šele ko je prišel na vrsto dnevni red, so prihiteli poslanci v zbornico. Ministrski predsednik W e k e r-1 e je naznanil, da je ministrstvo v smislu svoječasne obljube demisijo-niralo in obenem priporočilo kroni, naj pokliče vodjo parlamentarne večine, Kossutha. da se ž njim dogovori zaradi ustanovitve nove vlade. Ludovik H a 11 o je pojasnjeval stališče Kossuthove stranke. Zastopniki nemadžarskih narodnosti so mu viharno ugovarjali ,zlasti ko je trdil, da hoče Kossuthova stranka izvesti volilno reformo seveda tako, da ne bo Madžarom na škodo. V imenu opozicije govori sedaj M o 1 n a r. Budimpešta, 28. septembra. Kossuthov list »Budapešti Hirlap« javlja: Kossuth je pripravljen omogočiti začasno rešitev krize, če se izroči njegovi stranki vlada, in ji da krona pooblastilo izjaviti, da sme začeti s pripravami za samostojno banko. V tem slučaju bi Kossuthova stranka izvedla volilno reformo, dovolila vse troške za aneksijo in tudi vojni budget pa samo z normalnim prirastkom, a ne tudi izrednih zvišanj, ki jih zahteva vojna uprava. List pravi ,da krona te ponudbe ne* če sprejeti. Demonstracije v Budimpešti. Budimpešta, 28. septembra. Vz-lic policijski prepovedi so socijalni demokratje priredili sinoči impozantno demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Pred klubom Kossuthove stranke je bila demonstracija posebno viharna. Policija je s sabljami razgnala demonstrante. Več delavcev je smrtno ranjenih, lahkoranjenih jih je več sto. Ruski car v Italiji. Rim, 28. septembra. Listi poročajo, da se snideta ruski car in italijanski kralj v Baji dne 7. oktobra. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I Žitne cene v Budimpeiti* Dne 28. septembra 1909. Termin« Pršenica za oktober 1909 za 50 kg K 1413 , » april „ za 50 kg K 14*12 Rž . oktober . za 50 kg K 968 Koruza , maj , za 50 kg K 7 01 Oves „ oktober , za 50 kg K 7*46 Efaktlv. Nespremenjeno. Izvid g. primanja dr. Lotheissena. • docenta kirurgije na Dunaju. G. L Semrallo Trat Na Vašo željo Vam sporočam, da mnogo uporabljam Vaše Serravallovo kina-vino s železom na svojem kirurg gičnem oddelku v Franca - Josipovi bolnici. Bolniki je radi vihrajo, izkazalo se je tudi jako pripravno pri zdravljenja različnih anemij. Dunaj, 28. novembra 1007. Dr. Neteonlosttno porofllo. VUiM aal ■«Jca SNt Srcfttfi mM tlak 7W* n. E o. 27. 28. Čas opazovanji Stanje barometra ▼ mm S* Vetrovi Nebo 2 pop. 9. zv. 7. zj. 7355 735 7 7355 144 11-7 HO s!, szahod brezvetr. slab jug oblačno dež Srednja včerajšnja temparatura 12*59, norm. 133\ Padavina v 24 urah 75 mm. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš preljubi soprog ozir. oče Vincenc Jerse strojevodja državne železnice v pok. po 12 letni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 51 letu svoje dobe včeraj zjutraj v Feldhofu pri Gradcu v Gospodu zaspal. Predragega rajnika priporočamo vsem v prijazen spomin in molitev. V Ljubljani, 25. sept. 1909. 2629 Žalujoči ostali. F W • Večerni tečaji za začetnike (dame in gospode) na Vodnikovem trgu 2 IL (Fabijanova hiša). ooo/ Dva spretna 3641 sprejme Anton Brajer, Komenskega ulita 31. se odda takoj na Miklošičevi cest! it. 26, II. nadstropje. 3632 ^ __._, Zastonj tn poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami o porabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, ki ga na zahtevanje pošljem takoj. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan. Konrad, Kost št. 484, Češko. 3585 1 3 sobe, veranda, kopalna soba, kuhinja, v I. nadstropju, se odda s 1. novembrom. 3636-1 Več se izve v vili Josipa Berg-manna na Poljanski cesti št. 83. 2 konja (dobra v hoji) z napol kritim in odkritim vozom in vsem jer-menjem in 3628 i pisalni stroj Remington, zadnji sestav (9), skoro nov proda I. Grobelnik, Ljubljana. Kupim več vagonov 3642 1 za mošt. Janko Klu trgovec v Škofji Loki. um i francoščine, laščine in angleščine 3631 1 spreten mesanki POiii pri Fran« Mota. mesarju in pre-kajevalcu V Spodnji *UU prt Ijub-Ijani. Vstop in plača po dogovoru. 3643—1 Prodajalka z dežele, 21 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi spremeniti službo, najraje v mesto. 3570—2 Cen j. ponudbe se pošiljajo pod npr O dajalka" Hrastnik, poštno ležeče. Stanovanje najrajše s hrano iŠČO boljša šivilja zase in za 31etnega fantka pri Slovencih v Poljanskem predmestju, da bi mogla čez dan pustiti dečka pod nadzorstvom domačih. Ponudbe s ceno pod /R. B.lg5 Volšperk na Koroškem. 3639 i Ugodna prilika! Eden do dva vagona izvstno ohranjenih, zelo močnih 3643 1 od finega špirita skoro novih, enkrat rabljenih od 300 do 400 litrov in od 6—700 litrov, za vino zelo priporočljivih, odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka Iv. 1. Hartmansa mi Avg. TtuB Marije Terezije cesta št. 2. M vestna, starejša v stalno službo v Ljubljani. Ponudbe poštni predal M v Ljubljani. 3623—1 Hotel Tivoli 3419 14 nI »uiiil sok Sprejmeta se dve obiskovalki trgovskega tečaja na hrano in stanovaje, ali pa se odda mesečna soba s hrano ali brez nje kaki dami. 359S-3 2 i Sprejmem takoj ki bi bila tudi vešča polaganja parket* Delo trajno pri polaganju ali v ========= delavnici. ===== Ferdo Primožič mizarstvo in parkete, Ljubljana, Rimska cesta 16. 3575-3 In modno 32 9 2 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico zo snkno v Humpolcu ca Češkam. Vzorci franke. Zi Spori tn promet Blaga koles Pob (Stvria), Globus, Regent in drugih specialnih znamk ter : posameznih delov.: Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje , ponikljanje ter popravila solidno m ceno. 2954 21 amernik Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Poseri prodaja najnovejše pOZOr! Jesenske m zimske narejene obleke za gospode, dome, dečke In deklice po nafnlti! ceni edine 3536 4 konfekcijska trgovina n i iivir pred Škofijo it. 19. Hi L U 111V Nihče naj ne kupi poprej pisalnega stroja, dokler si jjj ni ogledal moderne brzosamopisnice