ZVO. številka.
V Ljubljani, u soboto, 18. oktobra 1913.
XLVI. leto
•Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.  „ • • • •      K 24 — pol leta 0 12'—
četrt leta 6-iis mesec   , • ••«.. 2*—
v upravnic tv a prejeman: celo leto    ,  . . ,  .      K 22-— pol leta     ^ ... .      . 11-—
četrt leta   .... .     . 5*50
na mesec   .«*«•.   . 1*90
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. VređniMvoi Kaaflova alioa SL 5 (v pritličju levo.) ielsien it 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelja in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin Parte In zahvala vrsta 20 vtn. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati L t (L, to Je administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon & 88.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta četrt leta na mesec
• • •  • •
K 55-• 13— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto       ,        . • K 30--za Ameriko ln vse druge dežele: celo leto ......K 35.-i«
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni S t vc (spodaj, dvorišče levo). Kcaflova ulica tL 9, telefon št 85.
Pred deželnozbopssiimi vo-
Deželnozborske volitve, ki se fcodo vršile meseca decembra, so za Kranjsko največje važnosti.
Ne bo šlo toliko za to, kdo bo v bodoče gospodar v deželnem dvorcu in s tem v vsi deželi, marveč za to, da - li naj dosedanji sistem ostane še nadalje v veljavi na Kranjskem, ali se naj nadomesti z drugim, čegar načelo bodi absolutna pravičnost, nepristranost in objektivnost.
Narodno - napredna stranka ne teži po nadmoči, kamoli po absolutnem gospodstvu v deželi, eno pa zahteva, da bodi deželna uprava poštena in pravična, da imej vedno in vselej le koristi in blagor celokupnega kranjskega prebivalstva pred očmi in da se skrbno izogibaj vsake pristranosti, ki je navadno vir naj-grše korupcije in največje demoralizacije.
O pošteni in pravični deželni upravi pa dandanes pri nas ni moči govoriti, saj ni deželni odbor, ki stoji na čelu te deželne uprave, ničesar drugega, kakor izvrševalni organ klerikalne stranke, to je tiste stranke, ki si je pridobila absolutno moč in gospodstvo v deželi zgolj z največjim nasilstvom, z brezstidno prevaro in z najdrznejšo goljufijo.
5 terorizmom in prevaro pridobljeno gospodstvo pa more obdržati v svojih rokah samo, ako se tudi v naprej poslužuje sredstev, ki so ji preje zagotovila premoč in jo do-vedla do nadvlade.
Toda takšno gospodstvo bi bilo trajno nemogoče, ako bi ne imelo močne zaslombe v vladnih organih, ako bi te strahovlade ne podpirala z vso svojo avtoriteto in z vsem svojim vplivom naša deželna vlada, kateri stoji na čelu ekscelenca baron Schwarz.
Smelo trdimo, da bi se politično ozračje v naši deželi nikdar ne bilo tako osmradilo in da bi naše razmere nikoli ne bile tako zastrupljene, kakor so dejansko sedaj, ako bi v palači na Bleiweisovi cesti sedel mož, ki bi se zavedal svojih dolžnosti, katerih prva in najsvetejša je nesporno ta, da ga mora v vsem njegovem dejanju in nehanju voditi edi-
no princip popolne in absolutne nepristranosti in pravičnosti.
Baron Schwarz pa ni mož iz takega lesa. Mož brez širšega duševnega obzorja, brez krepke individualnosti meni, da je višek državniške modrosti to, ako se z glavo in petami zapiše vladajoči stranki in postane njen pomožni in pohlevni eksekutiv-ni organ, mesto da bi bil samostalen cesarski namestnik, visoko stoječ nad vrvenjem vsakdanjega političnega boja.
Iz povedanega je razvidno, da bi bil režim v deželnem dvorcu nemogoč, ako bi ne imel najizdatnejše opore v vladni hiši na Bleivveisovi cesti.
Zato je za naravnost podivjane razmere v naši deželi soodgovoren predvsem baron Schwarz.
Ako se torej borimo proti smrdljivi korupciji, ki je posledica klerikalnega gospodarstva v deželi, ako vihtimo kopje proti strahovladi, ki so jo etablirali klerikalci v naši kro-novini, se eo ipso bojujemo tudi proti baronu Schwarzu.
Baron Schwarz in dr. Šusteršič sta liki sijamska dvojčka in čisto gotovo je, da imamo, ako započnemo boj z enim, v tistem trenutku opraviti tudi z drugim.
Kakor doslej vselej, tako se bomo tudi to pot pri teh dežclnozbor-skih volitvah morali boriti proti dvema frontama, ker je povsem sigurno, da bo baron Schvvarz z vsemi razpoložljivimi sredstvi v volilni borbi podpiral dr. Šusteršiča in njegovo stranko.
So to skupni interesi, ki velevajo obema, da se na vso moč proti-stransko podpirata, zakaj brez Šu-steršiča je nemogč Schwarz, brez SchTvarza pa Šusteršič!
Računati je nam torej treba z najljutejšo borbo, ki bo tem težav-nejša, ker imata nasprotnika vso moč v rokah in jo bosta izkoriščala in zlorabljala proti nam do skrajnih skrajnosti.
Državna in deželna oblast bosta složno stopali v boj proti nam in nam skušali iztrgati iz rok zadnjo postojanko, da omogočita s tem nadaljno politično življenje — Šusteršiču in Schwarzu.
Napovedujejo se nam potemtakem težki časi, polni bojev, polni truda in samozatajevanja,  toda to
nas ne straši in nas ne sme omalodu-šiti!
Na naši strani je dobra stvar, pravica in poštenost, s to zastavo stopamo v neenak boj in smo globoko uverjeni, da bomo končno zmagali mi, kakor je zmagala na svetu naposled še vsaka dobra, pravična in poštena stvar! Zato, kvišku srca, na delo in v boj za sveto stvar!
KranjsiiB deželne električne centrale.
Piše ing. M. pl. Š u k 1 j e. VIII.
Vporaba kurilnih snovi — premoga, nafte itd. — narašča rapidno od leta do lela Ceno jim določa svetovna konjunktura, kjer pa sploh pridejo v poštev lokalne razmere, tam je istih vnhv vedno le omejenega krajevnega pomena. To so tako znane in enostavne stvari, da jih nerad omenjam. A v naši deželi pro-shili po diletantovstvu in patoloških utemeljevanjih je včasih potrebno, kar bi se v drugih odnošajih zdelo povsem odveč. Da na ceno premoga brez dvoma niti najmanje ne bo vplivala celokupna velikopoteznost kranjskih dež. projektov, o tem je škoda izgubljati besede. Taki argumenti sodijo v humoristiški list, obžalujem, da jih najdem v uradni razsodbi. Niti ni misliti na to, da bi popolna elektrifikacija naših državnih železnic, tudi ko bi se izvedla v možno najkrajšem času, imela v tem pogledu vidnega učinka. Kajti poleg naglega razvoja industrije, ki potrebuje od dne do dne več toplotnih vrednot, ne smemo pozabiti, da bo mnogo potrebnih elektraren moralo omislili si kaloriški pogon. To velja za cel') ogrsko nižavo, za velik del Galicije, Sleziie, Moravske, Češke in — da udafim tudi jaz enkrat s starim priskutnim cepcem »last not least« — tudi za velik del naše domače kranjske dežele. Centrala ob kočevskem premogokopu in druga v Št. Janžu, ti dve prideta na vrsto tako sigurno kot amen po molitvici. Prednost vodne sile je dana le tam, kjer se ti takozvani »naravni zakladi«   dvignejo   brez pekla in hudiča,
kjer je okoristitev vodnega padca mogoča v meian rentabilitete. Kranjske vodne sile štejejo med drage, vrhutega so zelo nestanovitne, in naj bo omrežje še tako veliko, vedno bo treba postaviti parne centrale v rezervo.
Znano ie, da se naše državne železnice zelo slabo obrestujejo. Izgovor, da iste služijo v prvi vrsti javnim interesom prometa — je popolnoma prazen Podjetje, ki naj blagodejno vpliva na gospodarski razvoj dežele ;n države, mora biti zgrajeno na pametni, zdravi podlagi. Kjerkoli ima kaka proga mnogo prometa, tam je eu ipso dana rentabili-teta. Ako se naše železnice slabo rentirajo, tedaj je to očividen dokaz, da niso bne v stanu dvigniti promet na oni višek, ki odgovarja dobremu narodno - gosj odarskemu razvoju. Tudi to je laznmnim ljudem znano. Uprava naših državnih železnic je brezdvomno neokretna, draga, slaba. In ne samo to: posledica te slabe uprave so ravno oni neznosno visoki tarifi, ki onemogočajo pospešitev prometa, ki so tako eden najvažnejših virov nase revščine.
Državie železnice bodo za svojo elektrifikacijo zahtevale cenen elektriški tok. Plačevale bodo tako nizko ceno, da deželne elektrarne ne ir'dejc niti do pokritja lastnih troškov, marveč bodo imele c,elo neizogibno izgubo. Prišlo bi po teh Lampeiovih utopijah tako daleč, da bi morali privatni kosumentje toka plačati še primanjkljaj, izvirajoč iz uporabe toka v elektriško trakci-,o železnic. K sreči je do uresničenja teh sanj še piecej daleč!
Pametni liudje sodijo, da treba postaviti na čelo železniške uprave in njenih ravnateljstev naravnost — bančne jude. V naši državi imeli smo v zadnjih letih le preveč prilike spoznati razhko med umnim gospodarstvom zasebnih prometnih družb in neplodna državno upravo. Predpogoj za izboljšanje naših prometnih razmer je, da se uprava drž. železnic polasti načel privatne, zdrave špekulacije. Potem pa tudi ni ver dopustno govoriti o javnih interesih, ki naj so a priori združe./ z vprašanjem železniškega obratoslovja. Naj si železnice le same pomagajo, s tem   bo   najbolje   ustreženo vsem
»socijalnim vprašanjem,« in — davkoplačevalcem.
Iz tako čisto privatnega značaja železniške uprave kot velekonsu-menta pa logiško sledi, da ista nikakor ne zasluži prednosti »stvari javne koristi*, sicer pa moram priznati, da se veleista v konkretnem slučaju niti sama ne stavlja v ospredje. To delo opravljajo le pregoreči uradni pismeni. Zveza nasprotujočih si interesov dežele in državne žel. uprave je naravnost nenraven konkubinat, in prišlo bo do ločitve tega nelogiškega zakona vsaj takrat, ko bo eden ali drugi kompaciscentov spoznal, da je ogoljufan.
Odločno zavračam mnenje, izraženo v omenjeni vladni razsodbi: »da se (potem elektrifikacije) bistveno pospeši promet z vlaki in da vlaki znatno pogosteje vozijo.« In da bi se dosegla višja »hitrost in pomnožitev viakov« in druge lepe stvari. Merodajui so tudi v tem pogledu edino gospodarski pomisleki. Povečana hitrost bo vedno in vselej zvezana s povečanimi izdatku popolnoma tako kakor pri parnem obratu. Glec^e pomnožitve vlakov pa je danes povsem dognano, da so tozadevna pričakovanja neutemeljena. Vlaki se bodo pomnožili po prometni potrebi, do množini tovora. Nasprotno bi lahko bilo znano, da ravno elektriški obrat stremi po čim večjih, težjih lokomotivah in čim daljših vlakih. O motornih vozovih se danes v strokovnih krogih več fle govori — saj tu ne gre za mestno cestno želtznico, temveč za velike glavne proge. Tako razpadejo pred stvarno kritiko v prah in pepel vsi c. kr. razlogi. Umestno bi tedaj bilo več resnosti,   stvarnosti in pravičnosti!
V svojih člankih objavil sem misli in pomisieke, ki jih v bistvu razmišljam že skozi leta. Od vsega početka svaril sem tedanjega gospoda dež. glavarja, naj ne dopušča te akcije, dokler niso ugotovljeni vsi predpogoji za prospeh podietja. In gotovo je bil prvi pogoj: da se pogodbeno vežejo veliki odjemalci, ki naj s svojim konsumom že sami za-jnmčijo primerno obrestovanje deželnih central. Tudi kasneje sem vpor^oil vsako dano priliko, da zastopam svc'e mnenje, naposled pa sem stopil pred široko javnost.
LISTEK.
v
Luigi C a 1 c o.
Ivan Koren je začel bolehati. Za svet vprašani zdravnik ga je silil, da naj se poda v bolnišnico, ali pa v sanatorij, kjer bo treba najbrže operacije. Koren je dolgo omahoval, ali bi ubogal nasvet svojega zdravnika, ali ne. Končno se je pa vendar odločil, da bo poslušal zdravnika.
Kot previden človek je pa hotel pred odhodom v bolnišnico urediti svoje posvetne zadeve. Stal je namreč sam na svetu, brez žene in otrok in tudi brez bližnjih sorodnikov. Ker si je pa s poštenim delom in z ne-utrudljivo žilavostjo pridobil tekom let prav lepo imetje, je hotel še pri polni zavesti in po svoji prosti volji razpolagati o tem svojem imetju, da se ne bo po njegovi smrti razni la-komni sorodniki pehali, prepirali in pravdah za njegovo dedščino.
Svoj sklep je tudi izvršil. Napravil je oporoko, v kateri je volil svojo hišo s kupčijo vred svojemu poslovodji, ki mu je že leta in leta stal zvesto ob strani in s svojim požrtvovalnim delom mnogo pripomogel k njegovemu blagostanju. Tudi ostalih svojih uslužbencev ni pozabil,
temveč se jih spomnil z izdatnimi volili. Enako je ukrenil tudi glede nekaterih svojih sorodnikov, o katerih je vedel, da so potrebni in vr*edni. V oporoki se je pa primerno obdolži) tudi številnim svojim prijateljem. Kot zvest sin svojega zatiranega in ubogega naroda je pa vse svoje i ostalo imetje zapustil svojemu narodu na ime naših prvih narodno-obrambnih in prosvetnih društev . . .
Ko je tako uredil brez hrupa in skrivaj svoje posvetne zadeve, se je podal Ivan Koren s težkim srcem v bolnišnico. Čeprav se je čutil telesno še krepkega, so ga vendar obhajala čudna čutila, ko je prestopil prag prostrane bolnišnice.
V bolnišnici je bil sprejet z odprtimi rokami, ko se je pri vstopu oglasil za prvi razred. Ta prijazni sprejem pa nikakor ni devati na rovaš dejstev, da je Ivan Koren splošno veljal za zelo imovitega človeka in da je bil popolnoma osamljen, temveč je bil nedvomno le viden Jz-raz onega človekoljubja, ki splošno vlada v podobnih zavodih.
Odkazali so mu takoj zelo prijazno sobico s tako lepim razgledom na senčnati vrt, da je človek lahko pozabil, kje se nahaja. Usmiljenka-postrežnica je bila videti zelo lju-beznjiva ženica prikupne zunanjosti; njene besede so pa dokazovale, da ji ni drugega mar, nego edinole briga in skrb za bolnike.
Z najboljšimi upi na bodočnost se je Ivan Koren naselil v prijazni sobici, v kateri ga je skoro obiskal poslujoči zdravnik, ga preiskal in mu potem dal potrebna navodila glede hrane in pijače. Pri odhodu je pa še potolažil Korena, da njegova bolezen ni tako huda in strašna in da se mu je nadejati skorajšnjega popolnega okrevanja, čim se bo točno ravnal po zdravniških ukazih in po navodilih bolniških uslužbencev ter se varoval vsakega razburjenja.
Po odhodu mladega zdravnika je ostala pri njem še nekaj časa usmiljenka, s katero je prijazno kramljal. Končno jo je prosil, da naj mu prinese »Slovenski Narod«, glede katerega je ukrenil, da naj mu ga pošiljajo v bolnišnico.
Postrežnica je odšla in se skoro vrnila z večerio. Na tableti je bil pa tudi »Slovenec«. Ko je ugledal Koren »Slovenca«, je vprašal postrež-nico, ali »Slovenski Narod« še ni prišel? Ona mu je odvrnila, da še ne in da ga mu bo takoj prinesla, čim ga odda pismonoša portiriu.
Koren je nato zaužil svojo večerio, po večerji se pa vtopil nekoliko v »Slovenca«, katerega je pa skoro odložil, ker ni našel v njem nič drugega, kakor samo strašno dolgovezna, a tudi strašno dolgočasna poročila o zadnjem katoliškem shodu.
je prišla postrežnica po posodo, znova zabičil, da naj mu skoro
prinese »Slovenski Narod«, a dobil je od nje samo odgovor, da se ne sme razburjati.
Po precej slabo prebiti noči, so ga drugi dan zdravniki natančno preiskali in ukrenili, da je treba pri njem izvršiti čim preje operacijo, za katero so določili takoj drugi dan. Ko se je Ivan Koren vrnil v svojo sobo, mu je bilo zelo dolgčas. Prosil je vsled tega usmiljenko, da naj mu prinese kaj čtiva. Usmiljenka mu je skoro prinesla kup »Slovencev«,»Domoljubov«, »Bogoljubov«, nekaj številk »Reichspošte« in še nekaterih drugih nemških časopisov Črne barve. Nevoljen je odrinil Koren to šaro stran in vprašal usmiljenko, če nimajo nobenega drugega berila?
Pri tem vprašanju pa Koren ni dobro naletel pri usmiljenki, ki ga je začela s sladkimi besedami svariti, da se ne sme razburjati, ker bi mu to utegnilo škodovati, in da naj poseže le po prinesenih časnikih, saj so sami dobri in pošteni. Usmiljenka je razlagala potem Korenu še na dolgo in široko dobrote in vrline teh časnikov. Koren končno zgovornega jezička ni mogel drugače ustaviti, nego tako, da se je vlegel na posteljo in pokazal ženski svoj hrbet
Skušal je zaspati, a ni mogel. Začel je misliti na svojo kupčijo in svoje prijatelje in se čudil, da se ga še nihče ni spomnil in ga obiskal, čeprav so mu pred odhodom v bolni-
šnico vsi zatrjevali, da ga bodo vsaki dan obiskovali.
Pri večerji mu je usmiljenka zopet postregla s »Slovencem«, a glede njegovega vprašanja po »Slovenskem Narodu« odvrnila, da ni došel. Pri tem je pa tudi že previdno pristavila, da je »Slovenski Narod« zelo protiverski list in da torej ni pripravno berilo za bolnika« ki se ima podvreči težki operaciji. Ko ji je pa hotel Koren ugovarjati, mu je pa takoj prestrigla besedo z resnim svarilom, da se ne sme razburjati, ker bi znalo vsako razburjenje kvarno vplivati na njegovo stanje.
Koren se je obupno vdal v svojo usodo in molče zaužil svojo večerjo. Njegovemu vzgledu pa nikakor ni sledila usmiljenka, ker mu je začela z zgovorno besedo slikati vse mogoče nevarnosti jutrajšnje operacije in mu polagati na srce, da bi se ne mogel boljše pripraviti na operacijo, kakor če se spravi poprej z bogom.
Tisti hip se je tudi že čulo rahlo trkanje na vratih, skozi katera je s sladkim pozdravom vstopil mlad kaplan iz Korenove župnije, katerega je Koren poznal le po videzu in po naprednem časopisju, ki se je že večkrat bavilo z osebo mladega kaplana, ki se je brigal za vse mogoče stvari, samo za dolžnosti svojega duhovskega poklica ne.
Ivan Koren je pogledal došleco
Ker je bilo temu sklepu potreba potrdila deželnega odbora, je isti pod predsedstvom dr. Lampeta sklenil, da se občini tozadevnega dovoljenja ne da. Razumljivo pa bode vsakemu, zakaj di. Lampe tako dela in nima ingerence na Vodovodno zadrugo, ako povemo, da je načelnik te zadruge znani klerikalni mož Pogačnik, vsi odborniki pa pristni klerikalci. Sicer se je dr. Lampe v svojem govoru malo zaletel, ko je trdil, da najzabitejša kmečka občina ne bi storila nikdar sklepa, da prevzame za privatno zadrugo jamstvo za 65.000 K. Tudi mi smo tega mnenja. In dr. Lampe najbrže tega ne bi nikdar trdil, ako bi vedel, da je ta sklep storil občinski odbor sp. šišenski v času, ko mu je načeloval kot župan Pogačnik, odborniki so pa bili isti pri občini kot pri Vodovodni zadrugi! Ni bilo potem težko na ta način občino obremeniti, a težko je razumeti, kako je mogel dati dr. Lampe takemu sklepu svoje pritrdilo! Besede o ^velikanski neumnosti« padejo torej pred vsem na deželni odbor.
Sfsjersli! deželni zbor.
Gradec, 17. okt. 1913.
Danes je imel deželni zbor celo dve seji, dopoldne od 10. do 3. ure ter zvečerno sejo od 7. ure zvečer naprej. Pri dopoldanski seji je prišla na vrsto gospodinjska šola v Št. Jurju ob Južni železnici. Nemški nacijona-lec W a s t i a n je nastopil v svoji znani sovražnosti zoper Slovence ter dokazoval, da take šole ni treba, da ni za nje uspeh pogojev in da se zida na račun Nemcev v prid Slovencev. Dr. Kukovec je prišel ob ti priliki z Wastianom ostro navskriž, očital mu je izzivanje Slovencev in ga opomnil zlasti na nepotrebnost »Stundetenheimov« po Spodnjem Štajerskem. Tudi ptujski Ornig je govoril proti ustanovitvi. Za ustanovitev šole je govoril dr. J a n k o v i č in deželna odbornika grof A11 e m s in Hagenhofer. Predlog za ustanovitev, o katerem je poročal Piše k , je bil potem z veliko večino sprejet. S tem je šola zasigurana. Vsled dogovora načelnikov vseh de-želnozborskih klubov se je odkazalo tudi šest predlogov socijalnih demokratov odsekom, med njimi zlasti važen predlog, naj se spremenijo občinski redi avtonomnih mest Celje, Ptuj, Maribor, kateri predlog se pa bode seveda zavrnil.
Sprejet je bil nato zakon glede zgradbe in vzdrževanja javnih vodovodov. Občina Št. Jakob v Slovenskih Goricah se razdeli na dve občini. Sprejel se je nato predlog o zboljšanju materijalnega položaja deželnih nastavljencev.  Po odkazu soci-
jalnodemokratičnih predlogov je bila seja ob 3. zaključena.
Zvečer se je pričela seja ob 8. uri. Dovolijo se razne zvišane občinske doklade, okrajna doklada za Marija Celje. Seja je bila ob 9. zvečer zaključena.
Pri znameniti seji štajerskega deželnega zbora, v kateri se je sprejelo soglasno brez ugovora, dati učiteljem draginjsko doklado, je glasoval napredni poslanec dr. Kukovec za predlog, naj se ta zadeva obravnava brez ozira na zvišanje doklade na pivo in naj se predmetu prizna prednost pred razpravo o pivu. Iz tega je razvidna smešnost »Slo-
venčevega« poročila, češ, da dr. Ku-kovca ni bilo pri posvetovanju. Ker je seja vsled obstrukcije trajala do ranega jutra, ni kazalo k predmetu ob splošni utrujenosti poslancev govoriti, tem manj, ker predlog sploh ni imel nasprotnika. Poslanec dr. Kukovec je pa zavzel k vprašnju uči-' teljskih plač stališče v seji v Četrtek zvečer ter je v imenu narodne stranke izjavil, da obžaluje, zakaj se ni sklenil zakon o plačah, ampak le začasna doklada, akoravno je zakonski načrt sporazumno med deželnim odborom in zastopniki učiteljstva v vseh podrobnostih že izdelan in bi se ga moglo ravnotako gladko rešiti kakor provizorij o draginjski dokladi. S tem bi pa bilo učiteljstvo tudi trajno pomirjeno. To se nam zdi potrebno pojasniti z ozirom na napad v četrtkovi številki »Slovenca«.
Rdo uničuje držovo?
Ko se je Canadian-Pacific družba z velikanskim pompom vpeljava-la v našo državo ter delala s pomočjo merodajnih krogov reklamo za izvoz človeškega materijala iz naše države, ie bil naš list edini v Avstriji, ki je takoj opozoril javnost, kako velikanska nevarnost preti ne le našemu narodu, marveč celi monarhiji. Deželni glavar in zaupnik krone dr. Ivan Šusteršič je tedaj razkazoval tem kanadskim trgovcem s človeškim mesom.in uničevalcem uaše monarhije naš zdravi narod. Dr. Vrok pa je delal reklamo po klerikalnih časorisih za izseljevanje v Kanado.
Te dni pa se je izkazalo, da smo imeli mi prav.
Zadnje dni so na Dunaju in na Gališkem zaprii mnogo agentov Canadian-Pacific družbe. V Lvovu so zaprli ondotno filialko Canadian-Pacific družbe ter odstranili napise. Obenem so na povelje namestništva izvršili v vseh galiških filialkah hišne preiskave, zaplenili trgovske knjige ter zaprli lokale. Vozne karte Canadian-Pacific družbe se v Galiciji ne smejo več prodajati. Razen pri tej družbi so v Lvovu tudi pri drugih filialkah ladjeplovnih družb izvršili hišne preiskave. Kako uničevalno in nevarno je bilo delovanje Canadian-Pacific železnice, spričuje dejstvo, da je ta družba v zadnjih dveh ali treh mesecih izvozila v Kanado 112.000 mož, ki še niso zadostili vojaški službi, oziroma ki so še vedno podvrženi vojaški dolžnosti. Preiskava se je raztegnila tudi na delovanje patriotičnega društva »Pa« tria«, ki stoji pod duhovniško patro-nanco. Društvo je dobivalo denar za njeno   posredovanje.   V krajevnih
skupinah društva »Patria« so predsedniki, večinoma duhovniki delovali za družbo. Na kmetske shode so hodili visoki duhovniki ter navduševali ljudi, naj se izselijo v Kanado. Iz konfisciranih knjig in spisov je razvidno, da so pošiljali avstrijske izseljence, ki niso imeli potrebnih dokumentov, posebno vojaške begunce, naskrivoma Čez Buchs in Ba-sel v Antverpen.
Prvo vest o tem nevarnem delovanju agentov Canadian-Pacific družbe so baje posneli iz govora v baru nekega hotela na dunajskem Ringu. Štirje Angleži so se namreč izrazili, da Avstrija ne bo čez dvajset let razpolagala niti z enim za vojaško službo zmožnim možem, če
Ideja velikega elektriškega podjetja, ki naj po možnosti združi razpoložljive vodne sile Kranjske v enotno omrežje, je sama ob sebi zdrava in izvedljiva. Je-li res deželna uprava primeren podjetnik, to je pač zelo dvomljivo, v sedanjih razburjenih in fanatiških odnošajih deželnega »gospodstva« se mora to vprašanje naravnost zanikati. Pokazal sem, koliko napak da je bilo storjenih, kako se je onemogočilo prijazno razmerje z veliko industrijo, kako naraščajo nepotrebni izdatki vsled nerodnega neveščega postopanja pri zgradbi prve centrale, ki obeta siguren in nedopustno velik primanjkljaj. Pokazal sem nadalje, da se bo neizogibno zvalilo to breme na kmeta in malega obrtnika, in da tem potom gotovo ni pričakovati zvišane davčne sile prebivalstva. Pokazal sem slednjič, da je takozvana skupnost deželnih interesov z onimi drž. železnic prav iluzorna ter da ni lojalno, zahtevati za to nelogi-Ško spojitev prednosti napram upravičencem, kakor je brezdvomno mestna občina ljubljanska.
Kaj je tedaj storiti? Započeta akcija bi se morala naknadno spraviti v pravi tir. Pred vsem treba pametnega sporazuma z ljubljansko mestno občino, kateri se mora pustiti njen naravni delokrog. Ako mestu kasneje preostaja sile, naj jo kupi dežela po pošteni ceni. Mestna parna elekttarna služila bo lahko v rezervo tudi večjemu delu deželnega omrežja. Nadalje treba prijaznih odnošajev z veliko industrijo. Treba je tem potom čim preje osigurati rentabiliteto eni ali drugi večji centrali ob Savi, da se z njenimi dohodki odvzame kmetu pretežko breme, ki ga prenašati ne more. Taka velika centrala naj se zgradi v najkrajšem času, predno zrastejo zgubljene obresti za razpredeno omrežje čez vse mere. Pred vsem pa je neobhodno potrebno odreči se žalostni megalomaniji gospodujočih diletantov, treba je pridobiti izvežbanega in pametnega strokovnjaka, ki se naj odlikuje zlasti po izredni trgovski sposobnosti, in naj se v tako pridobitev žrtvuje i drag denar! Voz je zavožen, tieba čvrste priprege, da ga potegne iz blata.
Svoje tovariše gospode tehnike prosim za eno: objavil sem svojo razpravo v dnevniku, kojega raznovrstnega občinstva ne smem dolgočasiti s samimi računi in fundamen-talnimi formulami. Stvar sama pa obilno zasluži, da se razmotriva v širni časnikaiski javnosti. Tudi ni mogoča pri tej obsežni materiji omejitev na izključno strokovno raziska-vanje, marveč ozirati sem se mo- i ral mnogokrat na politiske razmere, ki tvorijo Gkvir prepornemu predmetu. To naj blagovoli upoštevati, kdor meni, da ne bi mogel pritrditi vsakemu obilih detajlov.
Na vse zadnje še eno osebno opazko. Čuiem, da eden ali drugi sodi, da teh člankov nisem pisal sam in da mi pomaga ali narekuje znani slovenski politik, s kojega bližnjim sorodstvom se ponašam. Tako domnevanje je meni pač dragoceno laskavo priznanje. Vsekakor pa odločno in z moško besedo izjavljam, da so take govorice popolnoma neosnovane. To pa že iz enostavnega razloga, ker nečem in ne smem dopuščati, da naj nosi odgovornost za mojo včasih osfto pisavo kdorkoli drugi.
z začudenimi pogledi. Ti začudeni pogledi pa mladega kaplana niti najmanj niso spravili v zadrego. Napravil se je kar domačega in s sladkimi besedami je začel potem, ko je usmiljenka tiho izginila skozi vrata, povpraševati po Korenovih počutkih in zdravju. Skoro je pa preskočil na drugo polje. Ubral je po usmiljenki že načete strune in jel pripravljati Korena, da bi se pred operacijo dal spovedati in obhajati. Vmes je pa zelo previdno vpletal tudi opazke, da mora skrben mož tudi pravočasno dejati v red svoje posvetne stvari, pri tem pa postopati pravično in imeti pred očmi svoj večni blagor, za katerega si more pridobiti največje zasluženje le tedaj, če napravi dobro in pravično oporoko. Mladi kaplan je dobri dve uri obdeloval v obojnem oziru ubogega Korena, ne da bi smel biti zadovoljen z uspehom svoje spretnosti in zgovornosti. Ne posebno dobre volje je čez dobri dve uri zapustil izmučenega Korena z obljubo, da ga pride drugi dan obiskat še župnik.
Drugi dan so izvršili zdravniki pri Korenu operacijo, ki se je srečno iztekla. Komaj so oslabelega Korena prenesli v njegovo sobo, se je že pojavila med vrati obsežna postava Korenovega domačega župnika. Dasi sta imela zunaj z župnikom razne in zelo resne praske, je bila župnika danes sama medena prijaznost. Brez ozira na njegovo stanje je ostal žup-
kakor edinole vljudno podpisani avtor. _
Spodnješišenslu vodovod in dr. Lampe.
V deželnozborski seji dne 9. oktobra je dr. Lampe na izvajanja dr. Novaka v zadevi spodnješišenskega vodovoda odgovarjal tako-le:
»V celi deželi so se delali vodovodi in sicer na podlagi sklepov občinskih odborov, nakar se je dosegla državna in dežeina podpora iz melioracijskega zaklada. Le v Šiški ni bilo mogoče doseči nobenega sklepa. Da Šiška nima svojega vodovoda, je edino Ie krivda ondotnega občinskega zastopa« itd. Nadalje, da je prišel k njemu predsednik Vodovodne zadruge m prosil za podporo, da mu je dr. Lampe odgovoril, da naj predloži pravila in nato odgovoril: »Na podlagi teh pravil mi ne moremo deželnega prispevka predlagati, če ne ustavite določbe, da je Vodovodna zadruga pripravljena odstopiti vodovod občini za njene lastne stroške, kadar bi občina to zahtevata.« To spremembo je Vodovodna zadruga tudi sprejela, in sedaj se čuje laž, da je deželni odbor kriv, da Šiška nima vodovoda.« Dalje je pre-častiti g. ar. Lampe govoril: »Če zadruga ptav ne postopa, nimamo mi na co nobene ingerence, ker je privatna družba. Kar se tiče garancije po 65.000 K za dolg zadruge, je bil ta sklep zelo neroden. Nobena kmetska občina bi ne storila take velikanske neumnosti!«
Ta odgovor g. Lampeta je potreba temeljito izpopolniti, da bo vedela javnost, kako dr. Lampe zavija resnico m koiiko mu je verjeti, kadar odpre svoja blagoslovljena usta. Sicer je temu gospodu zavijanje in pačenje resnice prišlo že v meso in kri, ali mu je menda to že prirojeno.
Dr. Larr.pe ve, ker je akte o šišenskem vodovodu temeljito študiral, da je vse, kar je govoril, laž. Sicer sam trd', da je zahteval od predsednika Vodovodne zadruge, da mora ista ustavili v pravila stavek, da mora Vodovodna zadruga izročiti vodovod tako' občini, če to nje odbor sklene V isti sapi pa trdi, da deželni odbor nima ingerence na privatno zadugo.
Tozadevno bodi javnosti naslednje v pojasnilo Ob času, ko se je ustanovila vodovodna zadruga v Sp. Šiški, načeloval je isti kot župan Pogačnik. Občinski odbor bil je pa klerikalen. Zakaj občina ni vodovoda sama gradila, bo takoj jasno vsa-I komur, ako omenimo, da je odbor Vodovodne zadruge in takratni občinski odbt»r sestojal iz enih in istih oseb. Delovanie tega odbora je bilo v javnosti že večkrat obelodanjeno, istotako se je to umazano perilo pralo na javnih shodih. Odveč bi bilo v to danes zopet posegati. Pri občinskih volitvah, ki so se na to vršile, so leteh* klerikalci in njih župan Pogačnik iz občine in izvoljen je bil napreden občinski odbor, ki je v svoji prvi seji sklenil, da prevzame občina vodovod v svoio oskrbo. Občinski odbor se je skliceval pri tem na oni dostavek v pravilih, katerega je zahteval sam dr. Lampe, da ga Vodovodna zadruga ustavi, to je, da sme občina vodovod prevzeti! In kaj se je zgodilo?
nik pri Korenu skoro tri ure in ga na vse mogoče in nemogoče načine pestil in rotil, da naj misli na večnost, se spravi s svojim bogom in uredi svoje posvetne zadeve. Glede posvetnih zadev je pa govoril župnik dosti jasneje in razločneje. nego prej ta dan kaplan, ne da bi kaj boljše opravil.
Po župnikovem odhodu je pa vzela Ivana Korena zopet v delo usmiljenka, usmiljenki je sledil potem kaplan, kaplanu pa župnik in tako dalje. Vsi so z združenimi močmi obdelavah dannadan ubogega bolnika, skušajoči ga pred vsem rešiti njegovih posvetnih skrbi in imetja. Ko so pa začeli uvidevati, da ne opravijo vsi skupaj ničesar, so pa na izmučenega bolnika izpustili še v takih stvareh posebno izvedenega redovnika, ki se je tudi takoj in s posebno vnemo posvetil svoji nalogi s tem, da je jel ubogemu Korenu v najživejših barvah slikati peklenski ogenj in peklenske muke, katerih so po smrti deležni oni zakrknjeni grešniki, ki se pravočasno ne spokore in z izdatnimi volili v korist svete cerkve ne olajšajo svoje grešne duše. Gorečnost, bujna domišljija in zgovornost vnetega redovnika niso poznale nobene meje in to je končno razbilo sodu dno.
Ko je redovnik v tretjič obiskal že vsega obupanega Korena in pritiskal nanj z najsilnejšimi sredstvi, se ga Koren ni mogel drugače otresti,
nego da mu je prav odkrito povedal, da je že pred odhodom v bolnišnico spravil v red svoje posvetne stvari in napravil oporoko, katere vsebino mu je tudi na kratko orisal.
Redovnik ga je molče poslušal. Ko je pa čul, da se je Koren v svoji poslednji volji prav posebno spomnil naše obrambne šolske družbe, tedaj se ni mogel več premagovati, temveč je z besno jezo izbruhal iz sebe*.
»Tako torej, na potu ste do večnega sodnika in za to pot se pripravljate s tem, da mečete svoje posvetno imetje v nenasitno žrelo najostud-nejšim brezverskim društvom. Lepo vas bo pogledal večni sodnik, ko bo slišal vaš odgovor, kaj ste storili s posvetnim blagom, ki vam ga je naklonila njegova brezkončna milost. Tedaj bo pa zagrmelo iz njegovih vsemogočnih ust: »Garjeva ovca, poberi se na kraj, kjer je jok in škripanje z zobmi!« In ta njegova sodba bo pravična . . .«
S temi, v skrajni jezi izgovorjenimi besedami se je redovnik brez pozdrava obrnil od bolnika in krenil proti vratom, katera je jezno zaloputnil za seboj.
Sedaj je imel Koren pred kaplanom, župnikom in redovnikom mir, kar je zelo ugodno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Le usmiljenka mu je ostala še na vratu in mu grenila njegovo življenje z raznimi, sicer malenkostnimi, a za bolnika zelo neprijetnimi šikanami. Koren je ko-
maj čakal, da bi se mu zdravje vsaj toliko obrnilo na bolje, da bi mogel zapustiti bolnišnico in se podati na svoj dom. Nestrpno je čakal tega tre-notka in to tem bolj, ker mu je bilo neznansko dolgčas. Najbolj pa ga je to bolelo, da so vsi prijatelji nanj pozabili in da ga ni nihče obiskal v bolnišnici, niti mu pisal.
Koren si je globoko oddahnil, ko je zapuščal bolnišnico in se na pol okrevan vračal v svojo domačo hišo, kjer so ga sprejeli z odkrito radostjo njegovi uslužbenci in posli.
Skoro so se pa oglasili pri njem tudi njegovi prijatelji, čim so izvedeli da se je vrnil domov. Ko jim je pa začel očitati, da so ga vsi pozabili in da ni prišel nihče k njemu v bolnišnico, so mu pa vsi zatrjevali, da so se oglašali dannadan v bolnišnici, da bi ga obiskali, a da se jim ni dovolilo tega obiska, češ, da bolnikovo stanje ne pripušča nobenih obiskov. Tudi so mu povedali, da so mu skoro vsaki dan pisali in mu puščali v bolnišnici razne knjige in časnike razun »Slovenskega Naroda«, katerega je dobival itak vsaki dan po pošti.
Ivanu Korenu so se tedaj začele odpirati oči . . . spomnil se je vzvišenih besed našega spasitelja: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« in prišel do sklepa, da je velika veČina onih, ki se po krivici imenujejo njegove naslednike, že zdavnaj zavrgla Ie - te zlate njegove besede.
bo Canadian-Pacific družba še nadalje vršila svoje delo. Vsebino tegj pogovora je izvedelo vojno ministrstvo, ki je takoj uvedlo preiskavo ter konstatiralo, da pomenja delovanje te družbe eminentno nevarnost za vojno silo monarhije. O preiskavi in o dobljenem materijalu je vojni minister poročal cesarju in prestolonasledniku. Po neki taki avdijenci je pozval cesar notranjega ministra k sebi v Ischl, da se je natančno informiral o izseljenskem vprašanju. Cesar je pozval k sebi tudi šefa generalnega štaba. Končno je vojni minister izdelal obširno pisan referat o vsej tej zadevi, ki konča z besedami: Koncesijouiranje Canadian-Pacific družbe, njeno delovanje in delovanje številnih agentov se more v njihovih posledicah smatrati le kot smotreno organiziran napad na vojno silo monarhije.
Ko je monarh ta referat sprejel, so morale oblasti odločno vmes poseči. Iz knjig in zaplenjenih spisov družbe se razvidi, da je Canadian-Pacific železnica plačala velike vsote, da je morala doseči in izvrševati svoje kupčije Govori se o Štirinajstih milijonih ki on. Preiskava bo pa tudi dognala, kdo in katere politične stranke so dobile mastne vsote, da so delale reklamo za to nevarno družbo.
Značilno je, da se je tudi s Kranjskega ravno letos izselilo toliko ljudi, kakor pr£ še nikdar ne. In to ni prav nič čudno. Če zaupnik krone in deželni glavar dr. Šusteršič sprejema agente te za obstoj naše monarhije tako zelo nevarne Canadian-Pacific družbe, če dr. Krek piše uvodne reklamne članke za izseljevanje v Kanado In če se naposled udinja cela klerikalna stranka tej družbi, potem pač ni čudno, da drvi iz dežele ono ljudstvo, ki slepo verjame klerikalnim voditeljem. Čisto gotovo pa je tudi, da klerikalna stranka nI zastonj delala reklamo za izseljevanje v Kanado. Morda bodo zaplenjene knjige Canadian-Pacific družbe tudi pokazale, koliko denarja je dobila klerikalna stranka na Kranjskem. In prav nič ne dvomimo, da izvira marsikateri stotak, s katerim se bodo delale prihodnje deželnozborske volitve, iz blagajne Canadian-Pacific družbe.
Na Gališkem in v Bukovini so bili predvsem dobro plačani duhovniki, ki so posredovali pri izvozu človeškega blaga. In dobro poučeni krogi pravijo, da je Canadian-Pacific družba pošiljala tudi kranjskim duhovnikom in klerikalnim županom vabila in navodila, kako naj — seveda proti nagradi — love ljudi za Kanado. In če je kak duhovnik ali klerikalni župan videl, kako sam deželni glavar pozdravlja kanadske agente, tedaj se pač ne more nihče čuditi, Čc je ta ali oni klerikalec smatral za svojo dolžnost, da je pomagal tej nečedni družbi pri njenem delovanju.
Vojni minister je izjavil, da je Canadian-Pacific družba smotreno organizovala napad na vojno silo monarhije. Deželni glavar kranjski, dr. Šusteršič, in vsa klerikalna javnost je slavnostno in z največjim navdušenjem pozdravljala te organizatorje napada na vojno silo monarhije. Mi smo takoj pribili, da je vse skupaj največja Iumparija. In tedaj je dr. Krek udaril po nas z velikim loparjem.
In plačilo vlade? Klerikalna stranka dobi vse, kar želi. Ali zasluži to stranka, ki pozdravila delovanje Canadian-Pacific družbe? V interesu naše kranjske dežele, v interesu monarhije poživljamo vojaško oblast, naj vsaj ona natančno preštudira vzroke izseljevanja pri nas. Preišče pa naj tudi, koliko ljudi se je izselilo v Kanado. Pri tem bo pa razkrila mogoče tudi še kaj drugega.
Dogodili na Balkanu.
Srbski prestolnl govor.
Včeraj ob 11. uri dopoldne Je otvoril kralj Peter srbsko skupščino s prestolnim govorom.
Uvodoma se zahvaljuje kralj srbski vojski, ki je osvobodila tlača-ne brate ter premagala ovire, ki so ločile Srbijo in Črno gore Srbska vojska je odprla kraljestvu pot do dveh morja, k Jadranskemu morju in k Egejskemu morju, skoraj podvojila srbsko ozemlje in na jugu dosegla meje, ki jih je samo car Dušan na višku svoje moči dosegel. Ta historični uspeh je močno povzdignil samozavest srbskega naroda.
Prestolni govor se nato zahvaljuje za podporo velesil ter izreka priznanje slovanskim in drugim civiliziranim narodom za simpatije in zlasti za pomoč v sanitetni službi.
Srbski uspehi so tem pomembnejši, ker so bile težkoče velike, ne samo ker smo imeli močne sovražnike, marveč tudi vsled kritičnega mednarodnega položaja v Evropi. Vlada se je neprestano trudila obva-
rovati državo pred kakim evropskim konfliktom. Zato ie skušala tudi spor z Bolgarsko rešiti mirnim potom, pri čemer pa je obstojala na reviziji pogodbe. V svojo samoobrambo je sprejela Srbija vojno s svojim bivšim zaveznikom. Srbija ni storila tega samo, da ohrani s krvjo dobljene pokrajine, Srbija je branila s tem tudi svojo popolno neodvisnost, ker je pripravljala druga država na Balkanu hegemonijo. Obrambi proti bolgarski premoči se je priklopila tudi Romunska, ki je zastopala tuti princip ravnovesja na Balkanu. Z odkritim, solidaričnim delom je prišlo do bukareškega miru, ki je zajamčil Srbiji državne in narodne interese. Ko je bila tudi ta vojna končana, je odredil kralj s proklamacijo z dne 25. avgusta aneksijo teh pokrajin.
Ravno v trenotku, ko je Srbija najbolj potrebovala miru, da začne s plodonosnim, kulturnim delom, so jo napadli iz teritorija avtonomne Albanije in pustošili srbske vasi in srbska mesta. To dokazuje, da novo ustanovljena Albanija ne razume dolžnosti soseda. Srbija je morala prinesti nove žrtve in posrečilo se ji je napadalce v kratkem času pregnati.
Prestolni govor nato govori o delavnem programu skupščine, ki bo imela rešiti zakonske predloge o proračunu, zavarovanju invalidov, vojne stroške, ureditev razmerja v novo zasedenih pokrajinah in zvišanje vojne moči.
Prestolni govor naglasa, da je razmerje napram ostalim državam bilo ves čas dobro in deloma tudi prijateljsko. Upati je, da se bo kmalu obnovilo tudi dobro razmerje s Turčijo in Bolgarsko. Nato je proglasil kralj skupščino za otvorjeno.
Skupščina je sprejela prestolni govor z velikim navdušenjem in tudi na politične kroge je napravil govor zelo dober vtisk. Kot karakteristično se naglasa, da se dotika prestolni govor samo notranjih vprašanj, o razmerju k zunanjim državam, zlasti k Avstro-Ogrski in Rusiji pa govori v splošnem.
Avstrijsko diplomacijo najbolj jezi, ta Srbija svojih čet še vedno ni odpoklicala z albanskega teritorija. Baje pripravljajo že zopet drug energičen korak. Kje pa so sedaj vse obljube in določbe londonske konference? Velesile same, in z njimi seveda tudi Avstrija, so kršile londonsko pogodbo in ji ne priznavajo nobene veljave. Pogodba namreč določa, da bi bila morala mednarodna komisija tekom šestih tednov izbrati albanskega kneza, ta komisija pa svoje naloge še do danes ni izvršila. Velesile torej priznavajo, da Albanija ni godna za kneževino, tudi se branijo razni princi prevzeti krono roparske države. Zato prav nič ni na mestu ono zavijanje oči, ki je vidimo pri naši diplomaciji.
Stajerslio.
Iz Celja. Na jesen in zimo se klatijo po mestnih in okoliških gostilnah eigani in godejo. S tem kratijo zaslužek domačim godcem. Čudno je, da jih trpe večinoma še samo slovenski gostilničarji v svojih lokalih, nemški so jim že davno pokazali vrata. Bolje je pač, da si najamemo domače god-ee kot dajemo svoj denar sodrgi, od katere nimamo nobenega dobička.
Požarna bramba v Gaberjih pri Celju priredi svojo Martinovo veselico v nedeljo dne 9. novembra popoldne pri Konfidentiju v Zavodni, Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni.
Iz Brežic. Čitalnica v Brežicah je preteklo nedeljo zopet priredila po dolgem presledku gledališko predstavo »Vražja misel«, burka v štirih dejanjih. Igra je vzeta iz velikomest-nega življenja in zahteva od igralcev mnogo rutine, vendar so naši igralci svojo nalogo brez malih izjem častno rešili. Odlikovala sta se posebno Lju-bin in njegovo soproga Veronika; prvi, ki je obenem režiser, je priznana moč in je igral že na večjih odrih, kakor v Mariboru in Celju; zna se poglobiti v vlogo in predstavljati karakterje zelo naravno; imel pa je v Veroniki tudi enako vredno tova-rišico; poznamo jo že iz prejšnjih časov, ker je bila vedno ljubljenka našega odra; njen sigurni nastop in temperamentna igra potegnila je še druge igralce za seboj. Glavno vlogo je igral Ernest, dosedaj novinec na našem odru. Potrudil se je, kolikor je bilo mogoče, in ako ni dosegel tega, kar vloga zahteva, ni toliko njegova krivda kakor režiserjeva. Po našem mnenju mislimo, da ni bila v pravih rokah, to pa naj nikakor ne plaši Er-nesta, da ne bi še nadalje ostal zvest našemu odru. Evica je naša stalna znanka in je igrala že težje partije v ljubimskih vlogah (Na Osojah); igrala je tudi sedaj z ono gracijoznostjo, ki jo na odru karaktizuje. Za smeh sta skrbela Vrana in Sibica; prvi je za komične vloge kakor nalašč in je
topot samega sebe prekosil. Šibica je igral dobro in vzbujal salve smeha
— škoda edino, da ni bolj razločno govoril. Fifi je igrala elegantno in izborno, karaktizirala velikomestno šanzonetko; tudi Flama in Friderika sta iz svojih vlog napravila kar se je dalo napraviti; prvi se nam je sicer zdel malo preveč ravnodušen, posebno v četrtem dejanju, kjer je sprejel vest, da ga žena goljufa, popolnoma flegmatično. Ema prvikrat na odru ie bila ljubka, toda malo pretiha; želimo jo še videti. Snober je rutiniran igralec in zmožen za najtežje vloge; tudi ostali so se potrudili, da je igra tako lepo uspela. Obisk je bil povo-ljen posebno iz bližnje okolice; pogrešali smo pa nekaj brežiških rodoljubov, ki so se zopet odlikovali s svojo odsotnostjo. Končno bi še priporočali brežiški Čitalnici, da si polagoma nabavi nove kulise; lahko bi se potem prirejale še večje igre, ker kakor je bilo videti, dobrih igralcev je tukaj dovolj. B.
Odbor Podravske podružnice Prosveta se tem potom iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so sodelovali pri akademiji dne 11. vinotoka t. 1. Osobito se zahvaljujemo gg. učitelju Franu S e r a j n i k u, dirigentu M. U n g e r j u ter gdčni. L. S c h r e i -n e r j e v i, ki so v prvi vrsti in največ pripomogli k uspehu naše prireditve, nadalje gg., oziroma tt. dijakom, ki so drage volje sodelovali v pevskem zboru in v orkestru. Srčna hvala velecenj. damam in gospodom, ki so prispevali z darovi za bufet in kavarno, predvsem gospem L. Mari n o v i, dr. R o s i n o v i, dr. V o u-šekovi, A. Vrtnikovi in gdč. hčerkam Vlasti in Ljubici ter gospe dr. Dolarjev i. — Hvala slavni Narodni Čitalnici, g. restavra-terju Starovašniku, onim gospodom, ki so preplačali vstopnino in sploh vsem, ki so nam izkazali svojo naklonjenost kakorkoli.
Iz Vuhreda. Dne 26. t. m. priredi tukajšnja Ciril-Metodova podružnica v gostilni gosp. Franc Sgerma svoj letni občni zbor, združen z vinsko trgatvijo, Šaljivo pošto, »krvavo ri-hto«, prosto zabavo in plesom. Začetek zborovanja ob 3. uri popoldne. Veselica se prične ob pol 6. zvečer. Vstopnina 40 vin. Za izvrstna jedila in izvrstno kapljico je tudi skrbljeno.
— Slovenci, pridite na to prireditev pomoštevilno, vspored je velikanski!
Pozor! Za izborno uspevajočo slovensko gostilno v Gradcu, glavnem mestu Štajerske, iščemo najemnika ali kupca. Zbirališče Slovencev; ugodna lega. Informacije pri moški podružnici Branibora v Celju.
Drobne novice. Na O s t r o ž -n e m pri Celju je zgorela v ponedeljek ponoči hiša, ki je bila last Jožefa in Ane Lednik, stanoval je pa v njej neki Kodela. Oddelek požarne brambe v Gaberju je pod poveljstvom načelnika Pušnika prihitel na lice mesta in ogenj omejil. Požar je nastal vsled nedodelanega dimnika. Lastnik in najemnik bodeta imela poleg gmotne škode še sitnosti s sod-nijo. — Deželno letovišče Rogaško Slatino je obiskalo v sezoni 1913 3237 strank s 4837 osebami. Letoviščarju so bili skoraj sami Hrvati, Srbi, Slovenci in Madžari, kljub temu je pa v tem letovišču vse silno nemško. Na Dobrni je bilo letošnjo sezono 649 strank z 1086 osebami. — Imenovan je policijski nadkomisar Anton P e š e c v Gradcu za policijskega svetnika. — Iz Celja. Na že premikajoči se brzovlak je hotela vstopiti na tukajšnji postaji šivilja Jožefina P 1 e n i č a r. Padla je še k sreči poleg vlaka, drugače bi izgubila najmanj nogo. — Pasji kontumac je razglašen zopet za celo mariborsko okrajno glavarstvo. Pri Slovenski Bistrici so namreč ustrelili nekega steklega psa. Okrajno glavarstvo poziva vse lovce, naj postrele vse pse, ki jih dobe na polju brez nagobčnikov. — Deželna t r t n i c a se prestavi iz Ptuja v Zer-kovcu pri Mariboru. — Vlomili so v noči od 27. do 28. septembra neznani zlikovci pri trgovcema Gorin-šeku v Mestinjah in Rupniku v Stranjah. Pri obema so napravili precej škode. — Na Zgornjem Staje r s k e m je nastopil zadnje dni hud mraz. Toplomer je padel za 3 do 5° pod ničlo, sneg je zapadel vse gore nad 1000 m višine. Tudi na Spodnjem Štajerskem imamo jako občuten mraz. — »Bauernschrecka« so lovili okoli Stainza, ustrelili so pa enega planinskega zajca in enega srnjaka. Lova se je udeležilo 40 lovcev in 40 gonjačev.
HOFGŠiiG.
Omalovaževanje Slovencev pri državni železnici. Po sorazmerju prog beljaškega železniškega ravnateljstva bi moralo biti v beljaškem ravnateljstvu 147 slovenskih uradnikov. To je statistična konstatacija, ki je merodajna in na katero bi se morali tudi merodajni krogi ozirati
in se po nji ravnati, če hočejo ostati na glasu, da so objektivni in pošteni napram * številkam, ki govore dejstva. Toda državna železniška uprava se za to ne meni. Uverjena je, da bodo Slovenci itak nosili svoj denar v blagajne železnice, bodisi, da se ravna z njimi tako ali tako. Toda to ne bo šlo. Po uradnih podatkih od 31. decembra 1912 je štelo beljaško ravnateljstvo 700 uradnikov. V sorazmerju s progami, ki teko po nemški in slovenski zemlji, bi moralo biti pri tem ravnateljstvu 154 (22%) slovenskih in 546 (78Jc) nemških uradnikov. A kako je v resnici? Izmed 700 uradnikov najdemo samo tri slovenske uradnike. To je naravnost sramotno za slovenski narod in krivda te sramote zadene železniško upravo. »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« piše tozadevno, da je ta številka za slovenski narod tako sramotna, da si sramotnejše misliti ne moremo. Ko odidejo še ti trije uradniki, ne bo več slovenskega železniškega uradnika na Koroškem, ker slovenskega naraščaja ne bomo dobili. Usoda slovenskega železniškega uradnika pri beljaškem ravnateljstvu bo tedaj v kratkem zapečatena, če se slovenski merodajni faktorji ne zavzamejo v najkrajšem času in z vso odločnostjo za to vele-važno vprašanje.
Primorko.
Boj za Trst. V nadaljevanju včerajšnjih izvajanj nadaljujemo: Slovenci zahtevamo samo, da je odprta pot v Trst vsem in da so vsem, tudi nam, dani v enaki meri kakor drugim, pogoji in sredstva za politični in gospodarski razvoj v mestu in v okolici. Umestno piše tozadevno »Edinost«, da je dosedanja vladna politika zagrajala Slovanom, posebno Slovencem, poti in nas naravnost ovirala v našem razvoju. To politiko obsoja tudi odločno tržaško-dunajski tednik »Bili«, kakor kvarno in pogubo-nosno tudi za skupne državne interese. »Bili« zahteva temeljito revizijo dosedanje državne politike v Trstu v zmislu enake dobrohotnosti na vse strani. To pozdravljamo seveda tudi Slovenci, odnosno Slovani, z vsem zadoščenjem. To naj si pa ne vzamejo k srcu samo dunajski politiki in dunajski — tudi židovski — politični listi, marveč tudi oni skriti šepetalci in kričavi priganjači, katerih gonja, posebno zadnja gonja, ki so jo vpri-zorili proti velezasluženemu, skozin-skoz poštenemu namestniku tržaškemu, ne zahteva nič drugega, kot nadaljevanje dosedanje, popolnoma zgrešene, krivične, razvoj našega trgovskega emporija ovirajoče politike, ki je vedno ovirala razcvit državnih gospodarskih in političnih koristi. Zato obsoja »Bili« povsem opravičeno avstrijske državnike in nemško časopisje, ki so tvorili kompetente te pogrešene vladne tržaške politike, in zahteva revizijo te politike v tem zmislu, da postane Trst posest vseh avstrijskih narodov, da postane em-porij avstrijski in torišče za sado-nosno tekmovanje avstrijskih narodov v povzdigo gospodarskega življenja v prid udeležnikom in v prid celokupne države.
Tržaško železniško ravnateljstvo in Slovenci. »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« piše pod naslovom: »Še enkrat narodnost pri c. kr. državnih železnicah«, med drugim tudi sledeče: Tržaško železniško ravnateljstvo šteje glasom statistike od, 31. decembra 1912 45S uradnikov, uradniških aspirantov, volonterjev in honorarnih uradnikov. V sorazmerju prog, ki teko samo po slovenskih, hrvatskih in laških tleh, bi morali biti uslužbeni samo uradniki slovenske, hrvatske in laške narodnosti. Toda ozrimo se tudi na prebivalstvo, ki stanuje v okrožju tržaškega ravnateljstva, da se nam ne bo predbacivala kdaj od nemške strani nepravičnost. Po številu prebivalstva v okrožju tržaškega železniškega ravnateljstva bi moralo biti 357 uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti, 86 Lahov in samo 15 Nemcev. V resnici pa je samo 145 Slovanov, 51 Lahov in piši in beri: 262 Nemcev. To je naravnost škandal, proti kateremu morajo odločno protestirati ne samo Slovani, marveč tudi Lahi, kajti tudi njihovih uradnikov je po statističnem sorazmerju za 35 manj kot jim jih gre. Slovencev je manj za 212. In to vse trpimo Slovenci in Italijani na rovaš Nemcev, katere nemška uprava avstrijskih državnih železnic vedno bolj in bolj sili v ospredje, posebno v našem, pretežno slovanskem Primorju- Končno dostavlja list dobesedno: To se nam je zdelo potrebno znova pribiti, da znova pokažemo slovenski javnosti, kako zapostavljen je jugoslovanski uradnik pri c. kr. državnih železnicah, pri državnem podjetju, ki naj služi v prvi vrsti ljudskim interesom in ne vsemenški propagandi do morja Jadranskega, kakor so tržaški nemški
tovariši pred kratkem v svojem uradniškem časopisu jasno povedali pred vso javnostjo. — Ker so izvajanja tega strokovnega lista vele-važna, aktualna in velepomembna ne samo za slovanske železničarje, marveč za obrambo in za koristi celokupnega slovenskega naroda, se z njimi popolnoma strinjamo in jih podajamo tem potom tudi širši slovenski javnosti, da jih upošteva in da prispeva z vsemi silami in močmi, da dosežemo Slovenci tudi na tem polju svoje pravice. Slovenci, pobrigajte se za svoje pravice!
Tržaški mestni svet proti odlokom namestnika. Kakor smo že poročali, je sklenil svoječasno mestni zastop, da se pritoži na ministrstvo zaradi znanih odlokov namestnika glede laških državljanov v avstrijskih javnih službah. V zadnjem hipu so se spomnili laški gospodje na tržaškem magistratu, da bi morda utegnila ostati njihova pritožba brezpomembna in zaradi tega je sklenila juridična komisija, da se vloži proti tem odlokom pritožba tudi na upravno sodišče. V to svrho so sklicali za snoči tajno sejo mestnega sveta, v kateri je predlagal dr. Pincherle v imenu juridične komisije, da se vloži tozadevni priziv tudi na upravno sodišče. Svetnik dr. Wilfan je zahteval, da naj se tako važno vprašanje obravnava v javni, ne pa v tajni seji. S strani komore se je zagotavljalo, da ne kaže javno razpravljati o argumentih, s katerimi namerava braniti občinska uprava prikrajšanje po občinski avtonomiji zajamčenih pravic. Predlog Pincherla je bil nato brez debate sprejet.
Velika tatvina v Solkanu. V noči od četrtka na petek so okradli neznani tatovi krojača I. Vugo. Odnesli so mu različno blago in izgotovljene obleke v skupni vrednosti 5000 kron. Zendarmerija je aretirala do sedaj dva tatu in sicer Ivana Čubeia iz Solkana in Andreja Kralja iz Gradišča.
Tovariši!        Tovariši!
V nedeljo, 19. oHtabra 1913
se vrŠi
ob pol 11. ori dopoldne v ..Mestnem doma"
stiod
[. Si. državnih nastavljencev
ki naj najostreje protestira proti nezaslišanemu, brezprimernemu zavlačevanju od vseh činiteljev za potrebno priznane rešitve državnih uslužbencev iz bede in siromaštva. — Ako Vam je na tem, da zakonodaja že vendar končno upošteva Vaše življenske interese, ako hočete, da Vaš glas ne ostane klic upi-jočejja v puščavi, tedai poznate svojo dolžnost. — Vaši zaupniki bodo terjali od Vas malenkostno žrtev.
Brez žrtev ni zmage!
Ne pričakujte žrtev od »drugih«, ako jih Vi  sami niste  voljni   doprinesti !
Afto pa ostane ta apel brez odmeva, bi bili Vaši voditelji primorani odklanjati vsako odgovornost.
Odločitev je odslej v   Vaših   rokah !
Gg. ilrž. poslanci vseh strank so vljudno vabljeni-
Združene organizacije c. kr. državnih nastavljencev.
Dnevne vesti.
4- Deželna garancija. Med napredno in med klerikalno stranko je bil sklenjen dogovor, da se ne piše o slovenskih denarnih zavodih. Faktično se tudi nič ne piše. Zdaj pa hoče »Slovenec« iz tega, da je župan dr. Tavčar na zadnjem shodu govoril o dež. garanciji konstruirati dokaz, da se dr. Tavčar tega dogovora ne drži. To je čisto navadna zvijača. Dež. garancija ni stvar kakega zavoda, nego važna zadeva cele dežele. Ne gre se tu za kak zavod, gre se za interes dežele in vsega prebivalstva; to vprašanje se ne nanaša na stanje in poslovanje kakega zavoda, nego na značaj in na obseg obveznosti, ki jih je prevzela dežela v imenu vseh prebivalcev in zato nima razpravljanje o deželni garanciji prav nobene zveze z dogovorom, da se ne bo pisalo o posameznih zavodih. To si naj »Slovenec« zapomni. Za infamije, s katerimi je zabelil svoje čvekarije, se pa nihče ne zmeni.
+ Poglavje o »plačanih zastopnikih«. »Slovenec« s četrtkovim shodom ni zadovoljen. To mu radi verujemo in bi na dotične Lampetove neslanosti niti ne reagirali, ako bi se ne bil s skrajno neokusnostjo obregal ob »plačanega zastopnika Mestne hranilnice<'. Pribijemo, da niti dr. Tavčar, niti dr. Triller nista na sho-
' du zinila niti besdice zoper Ljudsko posojilnico, ali pa kak drug zavod, temveč sta oba izrecno izključila vsako tozadevno polemiko. Ce je pa dr. Tavčar povsem akademično razpravljal o odgovornosti ali neveljavnosti znane deželne garancije, je bila to njegova dobra pravica, če ne dolžnost, ter s tem gotovo ni kršil nikakega dogovora, še manj pa je hotel agitirati za Mestno hranilnico. Če se mu vzlic temu očita, da je nastopal kot »plačani zastopnik Mestne hranilnice«, bi mi to skrajno neokus-nost prav lahko kvitirali z odgovorom, da dr, Šusteršič v deželnem zboru veljavnosti garancije ni branil kot deželni glavar, ampak kot plačani zastopnik Ljudske posojilnice.
-f- Bitka narodov in »Slovenče-va« denuncijacija.   Pri Lipskem odkrijejo danes   velikanski spomenik. Nemški kralji in knezi, avstrijski prestolonaslednik, cesar Viljem, zastopnik ruskega carja in švedskega kralja bodo slavili spomin na ono veliko bitko,  v kateri  se je prvič združiia malo   da ne   cela   evropejska sila 300.1-00 mož   proti   170.000 Napoleonovih vojščakov ter porazila takrat že silno izmučenega imperatorja. Združena armada je stala pod poveljstvom avstrijskega maršala kneza SchAvarzenberga in vsi avstrijski narodi so odrajtali v tridnevnem boju ogromni krvni davek. Trije odlični vladarji, avstrijski cesar, ruski car in pruski  kralj so bili priče prvega velikega  poraza,  ki ga   je doživel francoski rremagalec na bojnih poljanah srednje Evrope. Nemci štejejo bitko pri Lipskem med najsijajnej-še in najodločilnejše prizore »osvo-bojevalne vojne«  ter ji pripisujejo najdalekosežnejši pomen za poznejši velikanski razvoj nemškega naroda.   Drugo je gotovo   pravilno, pri Lipskem je bila strta moč in veljava Napoleonova   v   nemških deželah, razbita renska zveza in za vsa nemška plemena  je od takrat postajal Prusija vedno bolj politično atrakcii-sko središče. Od Lipskega do Seda-na je historično računano le kratka pot. Brez Napoleonovega poraza pri Lipskem bi bil morda nemški narod še do danes   čakal svojega ujedinjenja.   Častni   epiteton osvobodilnega boja pa zaslužijo krvavi lipski dnevi le deloma. Le eden narod se je takrat dejansko in zavestno boril za svojo svobodo in bodočnost — pruski. Za vse druge udeležnike historične drame je bila bitka pri Lipskem le kon-sekvenca hladnih spekulativnih političnih   računov,   ki   so uvaževaii zgolj le dinastične in ne narodne interese.  Avstrijske armade ni morda gnalo v boj vzhičeno in požrtvovalno navdušenje za slobodo in nacijonalno neodvisnost, temveč le zaključki diplomacije, ki je tik  pred Iipskim dnevi še  premišljevala,  na katero stran  naj se  nagne ter je z Napoleonom   barantala o možnosti »mirnega sporazuma«. Jugoslovani imamo po balkanski vojni vedno več veljave in vedno  bolj  se bo moralo z nami računati.  Pred  sto  leti smo odločili zgodovinski preobrat, kakršnih je malo v razvoju Človeške družbe. Naše jugoslovanske, takratnemu ilirskemu    kraljestvu    pripadajoč 2 zemlje so bile cena,  za katero bi se bila Avstrija   odrekla Napoleonovim sovražnikom, one so bile cena, za katero so seMetternich in ostali avstrijski državniki  odločili  na boj. Avstrijska diplomacija je takrat ponujala Napoleonu svoje službe kot po-sredovateljka pod pogojem, da vrne Ilirijo. Napoleon je predloge odbil ter igro zaigral.   Cesar Franc se je pridružil sovražnikom svojega zeta. Ta ukrep ni izzval širom njegove oblasti nikakega oduševljenja. Regimenti so šli proti  francoskemu cesarju, kakor bi bili šli ž njim proti Prusom in Rusom. Hrabri avstrijski vojak se je bil pred Lipskim kot faktor državniških računov, ne pa kot nositelj narodove volje. Žel je s svojim vrhovnim   poveljnikom   knezom Schwar-zenbergom vred   Ie malo priznanja. Nemški zgodovinopisci reklamirajo vso slavo in vse zasluge za Nemce, akoravno je bilo baš pri Lipskem na Napoleonovi strani razmeroma ravno toliko nemškega naroda, (skoraj vsa južnonemška plemena), kakor na strani njegovih sovražnikov, kjer so imeli Nenemci in med njimi baš Slovani (v ruski in avstrijski armadi) veliko večino. Kako vrednost imajo v očigled temu dejstvu slavospevi, da je Nemštvo rešilo pri Lipskem Evropo iz krempljev »uzurpatorske-ga Korzičana,« je jasno. Pri Lipskem so se I. 1813. faktično bili narodi — skoraj vsa   evropska   plemena so imela takrat svoje oborožene zastopnike na bojni   planjavi.   Toda bitka narodov to ni bila, ker ji je manjka! bistveni   moment   nacijonalne udeležbe; pred združenimi armadami ni plapolala  zastava narodnih idealov, temveč standarta dinastičnih interesov, kakor so jih zamislili diplomati. Pri nas se to danes odkrito uvideva
LR.
in jubilej stoletnice lipske zmage je praznovala le armada, kot lep in krasen spomin na takrat padle svoje junake. Posledice lipske bitke je čutila Avstrija na lastnem telesu. Ker je bilo Lipsko, je prišel Kraljevi gradeč, bvažuje vse to, smo mi lakonično zapisali, da Slovenci nimamo nobenega vzroka se udeleževati proslave stoletnice te bitke, tem manj, ker nam je avstrijska uprava do zavzetju Ilirije vzela vse tisto, kar so za narodnost slovensko in svobodo slovenskega prebivalstva storili Francozi. Škofov list je to pograbil za mastno denuncijacijo češ, da blatimo vse, kar je avstrijskega. Ta denuncijacija je ne samo zlobnost prve vrste, nego tudi velikanska neumnost, kakor pričajo gorenja historična pojasnila. Pa kaj vpraša za to škofov list. Samo da more denuncirati. Le tako naprej. Halo — denuncirajte ... halo. *. puc, Lampe in denunciraj!
-+- Nemško izzivanje in policijska eneržija. Že več dni sem je bilo čutiti, da se med nemško mladino nekaj pripravlja. Na ulici je bilo vedno slišati samo govorjenje o deutsche Befreiungskriege, deutscher Sieg, deutsche Waffentat, deutsche Herr-schaft in Europa in o podobnih takih stvareh. Nemška mladina je nastopala nenavadno samozavestno in slišalo se je tudi o agitaciji za razobe-šanje- zastav v proslavo bitke pri Lipskem. Videlo se je, da hoče nemška mladina izrabiti vojaško proslavo te bitke za svoje namene. Avstrijska armada proslavlja danes stoletnico bitke pri Lipskem. Vrhovni poveljnik v tej bitki je bil avstrijski feldmaršal knez Schwarzenberg in avstrijska armada se je v tem boju v največji meri odlikovala in šteje to zmago po vsi pravici med najsijaj-iiejŠe svoje spomine. Popolnoma naravno je torej, da praznuje armada to stoletnico, kakor je tudi popolnoma naravno, da avstrijska država tega dneva ne obhaja slovesno, ker za državo avstrijsko nima tistega pomena, kakor za Prusko, Zmaga v bitki pri Lipskem je namreč ustvarila veliko in močno Prusko, je pridobila Pruski prvenstvo med Nemci in bila prvi povoid, da je bila Avstrija pozneje iz zveze nemških držav ven vržena. Kdor pozna mišljenje in čustvovanje ljubljanskega nemštva, tisti ve, da se zaradi udeležbe avstrijske armade v bitki pri Lipskem ni navduševala, marveč da se je razvnela za proslavo te stoletnice, ker je bil v bitki pri Lipskem ustvarjen temelj veliki Pruski, izvojevano osvobojenje Nemčije in s tem prvenstvo Nemčije v centralni Evropi ter današnji prevladi Nemčije nad Avstrijo. Nemška mladina je porabila vojaško proslavo bitke pri Lipskem, da se je obesila vojaštvu na suknjo in malo demonstrirala za veliko Nemčijo. Snoči je vojaška godba priredila impozanten mirozov po mestu. Nemška mladina se je kompaktno postavila pred vojaško godbo in marširala pred njo. kričaje neprestano »Heil«. Vodila sta nemške čete sla-hoglasni Mahr in neki prof. Ka-diuniger in neki Ladstatter v uniformi Verkehrsbanke. Na to izzivanje je Številno slovensko občinstvo odgovarjalo z burnimi »Živio*«. Ko so se Nemci ločili od vojaške godbe in izzivajoče kričali svoj »Heil« je pritisnila za njimi večja slovenska množica in odgovarjala z »Živio«. Tedaj je pa z velikansko eneržijo posegla vmes državna policija. Od vseh strani so prileteli redarji in so kar od kraja aretirali vsakega, kdor je -Živio« klical. Policijskega zapoved-nika Turnherja je bilo slišati, ko je kričal: »Alles was »Živio« schreit, arretieren.* Aretiranih je bilo veliko i j udi.
t Nemška Iumparija. Graški »Schuftenblatt« se je novic izkazal vrednega svojega imena. Pravi namreč, da so Slovenci snoči žvižgali cesarski pesmi in nanjo odgovarjali s prepevanjem Hej Slovani. Tako fa-lotstvo! Šuft ostane Šuft!
H- »Krainer Hunde«. Verodostojne priče pripovedujejo, da je policijski uradniK Turnher snoči na Vodnikovem tigu psoval Slovence s »Krainer Hunde«.
-f- Javni ljudski shod v Idriji s poročilom o zadnjem zasedanju deželnega zbora, ki naj bi se vršil to nedeljo, se preloži na prihodnjo nedeljo, 26. t. m. Vrši se na istem prostoru in ob isti uri, kakor je bilo prvotno določeno.
h Klerikalna morala v izvirnem zrcalu. Prejeli smo: Kadar se klerikalcem glede javne morale slaba godi, tedaj se radi sklicujejo na evangelij o krščanskih čednostih in zahtevajo zase velike porcije obzirnosti. Ta evangelij razširja po Dolenjskem tudi eden njihovih novejših apostolov, z ozirom na neznatnost njegove osebe prevečkrat omenjeni Odvetniški koncipijent dr. Ogrizek. Namesto da bi bil fant hvaležen, da je dobil v napredni pisarni svoj
kruli, ie začel takoj javno rogoviliti proti napredni stranki in med ljudstvom povzročati še večjo zdraho, kakor so jo že drugi klerikalni apostoli napravili. Ko se mu je od prizadete strani dalo razumeti, da se akp hoče imeti med Dolenjci svoj kruh, ne bo mirno prenašalo njegovih hujskanj, glejte pa je ta apostol miru in dostojnosti takoj zacvilil, češ, liberalci mi odžirajo kruh. Ne zaradi fanta, zaradi šefa, kateremu te hujskanje njegovega koncipijenta po deželi največ škodujejo, smo ga pustili kolikor se je dalo pri miru. Pa kaj smo imeli v zahvalo? »Slov. Narod« je že poročal, kako je dr. Ogrizek na občnem zboru »Slov. Straže« v Šmi-helu blatil našo Ciril - Metodovo družbo. Treba pa je povedati še nekaj drugega. Ravno ta apostol krščanske me rale, ki je pri napadu na Ciril - Metodovo družbo naprednjakom očital nemoralnost in propa-lost, ravno ta človek je v isti številki, kjer je priobčil nesramno blatenje Ciril - Metodove družbe,'sam zagrešil še celo kopico grehov proti krščanski morali in dostojnosti. Spozabil se je tako nizko, da je v dolgoveznem poročilu o Golijevi aferi na najpodlejši način napadel žensko samo za to, ker je morala biti priča v tej aferi.Obenem ob tej in potem še posebej ob drugi priliki je napadel novomeške napredne akademike ter nekatere med njimi tudi denuncirah Ali višek nesramnosti je ta apostol zagrešil s svojo zlobno kritiko na naslov nameravanega neodvisnega političnega društva za novomeški okraj. Evo berite evangelij o dr. Ogrizkovi krščanskih čednostih: »V zadnjem času se snuje za Novo mesto in okolico zveza, kakoršne še Dolenjska nI videla.Zveza se bo imenovala: »Zveza neodvisnih postopa-čev, luftinženerjev, žurnalistov, mlinarjev in Žagarjev«. Kakor je videti, bo vsebovala ta zveza vse sloje neodvisnih Dolenjcev. Raztezala bo svoj delokrog osofjito v Novem mestu in okolici. Izdajala bo tudi, ako bo dovolj »jerusa«, svoje lastno glasilo »Neodvisni postopač«, ki bo veren glas tega neodvisnega ljudstva« ... Tako se javno norčuje in zasramuje poštene judi apostol katoliške morale, ki naprednjakom očita, da smo v boju nasproti klerikalcem nedostojni. In to je natisnil katoliški list namenjen vernemu ljudstvu za pouk. Pa v drugem oziru bo to še prav prišlo. Naprednjaki in sploh vsi zavedni Dolenji! Vzemite na shode in sploh na javne razgovore zadnjo cunjo »Dol. Novic« seboj in pokažite jo ljudstvu, zakaj v tej cunji se izvirno zrcalijo vse večje krščanske čednosti.
+ Dejanja govore! Neki učitelj na Kranjskem je dobil službo v drugem okraju. Vsled »sijajne plače« ni revež imel niti toliko, da bi imel za selitev, kajti v domači vasi, kjer je do sedaj služboval si ni upal dobiti toliko posojila. Edina rešitev tedaj, da je šel mož k deželnemu šolskemu očetu dr. Zajcu. Akademik dr. Zajec, ki se redi na račun liberalnih in klerikalnih grošev, je sprejel ponižnega prosilca v njemu lastnem hribovskem tonu, češ, liberalec ste, ne dam nič, Boga zahvalite, da ste sploh službo dobili. Mož osupnjen nad takim za-derikastim vsprejemom, jo pohlevno odkuri, a med vrati se vendar toliko osrči, da še spregovori. »Ne, ne, Slomškar še ni bii nikdar liberalec,« Beseda »Slomškar« je imela čudovit učinek na nepristranskega dr. Zajca. Z vso prožnostjo svojega obilega telesa skoči za odhajajočim prosilcem, ga povabi najljubeznivejše nazaj, mu ponudi stol in uspeh? — Z dvesto-šestdesetimi kronami v žepu se je zadovoljno roke mencaje vračal presrečni »Slomškar« domov, češ, »pa sem ga panaL« — G. dr. Zajec, pa utajite, Če ni resnična ta zgodba?!? — Drug slučaj. K nekemu dokaj visokemu cerkvenemu dostojanstveniku se pride nekdo informirat radi neke učiteljske službe. Pripomnimo, da je tega dostojanstvenika prav dober prijatelj referent c. kr. deželnega šolskega sveta. »Sveti« mož, ki bi ne smel po besedah svojega prevzviše-nega učitelja imeti niti sence sovraštva do svojega bližnjega, odgovori: ^Brez skrbi, kar po liberalnem smrdi, pri nas ne dobi službe.« — Brez komentarja!
+ Slovenska šola v Kočevju. Oskrbnik premogokopa je dal v tako-zvanem »Verlesezimmer« nabiti oglas, s katerim grozi z odpustom tistim delavcem,*ki bi se zglasili pri razpravi, določeni za dan 14. t. m. pri okrajnem glavarstvu, z*radi šole. — Oskrbnik Stockl porablja sploh pro-tipostavna sredstva za svojo agitacijo proti slovenski šoli. Čim je čutil, da bi kak rudar vendarle šel na razpravo o slovenski šoli, je šel osebno nanj in ga pestil toliko časa, da sc mož naposled vendar ni upal priti na razpravo. Čudno, da se nobena oblast ne zgane zaradi takega proti-
postavnega početja. Pa, kaj bi se čudili, saj je župan Loy pred nekaterimi dnevi celi dve uri feriral pri okrajnem glavarstvu radi šole.
+ Na skušnjo se pripravljajo. Včeraj se je pripeljal v Ljubljano vo-diški župnik z dvema šimelnoma, ki sta bila popolnoma podobna onima, s katerima se je vozila v Ljubljano Johanca po telečjo kri. Župnik Žužek in pa hlapec sta bila menda zaslišana od preiskovalnega sodišča. Značilno pa je, da se župnik tako zelo boji za svojega hlapca, da bi se ne zagovoril. Ne vemo, kaj je župnik mislil s temi besedami. Menda pa se vendar hlapca ne pripravlja po Lam-petovem receptu za zrelostni izpit iz klerikalne morale.
+ Klerikalna nestrpnost. V Ogrskem Brodu na Moravskem je umri bivši državni poslanec grof Vaclav K o u n i c, navdušen češki rodoljub, ki si je stekel za svoj narod velike zasluge. Toda en greh je imel na sebi, da je bil odločno naprednega mišljenja ter oduševljen prijatelj in pobornik Sokolstva. Tega mu klerikalci niso mogli odpustiti v življenju. Sedaj je grof Kounic umrl in človek bi si mislil, da je s svojo smrtjo poplačal svoj dolg in da ne bo več nikogar, ki bi metal na njegov sveži grob kamenje in krepelj-ce. Ob grobeh se med poštenimi ljudmi končuje sovraštvo in mržnja, pri klerikalcih pa sega sovraštvo in zloba celo preko groba. Poštenjak je bil grof Kounic od glave do nog, plemič v besede pravem in najboljšem pomenu, ki je imel vsikdar odprte roke in odprto srce, kadar je bilo treba pomagati siromaku in bed-niku. Ljudstvo je zrlo v njem svojega očeta in dobrotnika in ga visoko spoštovalo. Ta mož je sedaj umrl in v Ogrskem Brodu in v okolici tekmuje vse prebivalstvo, kako bi izkazalo zadnjo čast velikemu pokojniku. Samo župnik stoji ob strani in kuha dalje svojo staro mržnjo. Pokojni grof je bil pation cerkve v Ogrskem Brodu in ondotno župnišče je last njegove rodbine in povsem umljivo je, da je grofovsko graščinsko oskrb-ništvo odredilo, naj se tudi na župni-šču v zrak žalosti razobesi črna zastava. To zahteva pijeteta, to zahteva navaden takt. Toda župnik se je uprl in ni dovolil razobesiti črne zastave na poslopju, čigar lastnik je bil pokojni grot sam. Mrtvo truplo grobvo so položili na mrtvaški oder v patronatski cerkvi v Ogrskem Brodu. Pokojnik je bil član in dobrotnik onootnega »Sokola« in društveni odbor je sklenil, naj Sokoli kot častna straža stoje ob njegovi krsti do pogreba. Obvestili so o tem župnika, ki pa je prepovedal Sokolom vstop v cerkev. Ob krsti pokojnikovi je hotelo ondotno pevsko društvo peti žalostinke, a tudi to je fanatični far zabrani! samo zategadelj, ker je bil grot Kounic prepričan naprednjak in ker so kot takemu hotela izkazati poslednjo čast napredna društva. Tako postopajo katoliški duhovniki, ki bi morali biti oznanje-valci — miru in ljubezni. Poštenemu človeku se res gabijo takšni »božji namestniki«, ki spreminjajo cerkve v — roparske jame. Treba bi bilo, da bi znova prišel na svet Krist, da bi s korobačem izgnal iz svetišč take farizeje in pismouke!
— Naš listek. Prihodnji teden začnemo priobčevati zopet daljši roman. Posrečilo se nam je pridobiti veliko izvirno delo, ki bo gotovo vzbujalo splošno zanimanje, saj je snov zajeta iz sodobnega domačega življenja. Roman »Cerkvene miši« nam podaja pretresljivo sliko rodbinskih, družabnih in političnih razmer na deželi, in hudih bojev, ki jih provzroča po gospodstvu in bogatstvu hrepeneč duhovnik. Roman je živahno pisan in je veleaktualen ter mislimo, da bomo s tem delom kar najbolje ustregli čitateljem.
— Ponovitev jubilejne javne telovadbe v Narodnem domu. Ustrezajoč izraženi želji, priredi ljubljanski Sokol jutri, v nedeljo, dne 19. t. m., ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma, iznova javno telovadbo z enakim sporedom, torej tudi telovadne plese, pri znižani vstopnini: Sedeži v I. vrsti in na galeriji 1 K, sicer 80 vin.; stojišča 40 vin., otroci 30 vin. Vstopnice se dobe danes in v nedeljo dopoldne v trafiki ge. Če-šarkove v Šelenburgovi ulici ter pred telovadbo pri blagajni. — Ta javna telovadba je imela pri prvi prireditvi tak uspeh, da je srbski Sokol v Zagrebu povabil Sokola v Ljubljani, da bi jo priredil tudi v Zagrebu. — Začetek točno ob 8- uri, blagajna pa se otvori ob 7. zvečer.
— V šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani se je letos zaradi obilice učencev morala nastaviti še ena nova, izvrstno usposobljena učiteljska moč za klavir. Odboru se je posrečilo pridobiti za zavod gdč. Ljudmilo Petranovo, ki je 6 let obiskovala praški konservatorij ter vse druge obvezne predmete dovršila z najodlič-
nejšim uspehom. Bila je vseh 6 let učenka Slovencem dobro znanega profesorja klavirja na praškem kon-servatoriju gosp. Karla Hoffmeistra, ki je bil pred imenovanjem na konservatorij profesor klavirja pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. Le-ta in pa ravnatelj praškega konserva-torija vladni svetnik Kaan pl. Asbest sta gdč. Petranovo kot odlično usposobljeno moč najtopleje priporočila za napredek in procvit slovenskega glasbenega zavoda. Gdč. Petranova je dne 15. oktobra nastopila učiteljsko službo.
— Osrednji vsedijaški potpornl-ški odbor v Ljubljani prosi vljudno one, ki imajo še njegove nabiralne pole, da jih pošljejo nemudoma našemu blagajniku Pekle Gašparju, jur. na Viču pri Ljubljani, nabrani denar pa na »Jadransko banko« v Ljubljani. Vrnite tudi prazne nabiralne pole!
— Nogometna tekma »Ilirija II.«-»Slovan«. Ljubitelje športa in občinstvo sploh, opozariamo na nogometno tekmo, ki se vrši jutri, v nedeljo popoldne ob pol 3. uri na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda med »Ilirijo II.« in novim ljubljanskim moštvom »Slovanom«. Četudi si stoje topot nasproti prav mlade moči, vendar bo tekma zanimiva. »Ilirija II.« nam je namreč že pokazala, da je precej pridobila v tej sezoni na svoji formi. Vstopnina za tekmo je nizko določena, namreč stojišča po 40 v, dijaške stopnice po 20 v.
— »Svetnica« Johanca se je te dni mudila v Ljubljani in je prenočevala v zavodu — sv. Marte.
— Ne jezite se brez potrebe doma nad slabo kavo, kajti to nič ne pomaga, temveč kupite raje Kolin-sko kavno primes, ki napravi kavo okusno in ji da prijeten vonj ter lepo barvo. Kolinska kavna primes je namreč najblojši kavni pridatek; kjer jo rabijo, je slaba kava nepoznana tujka. — Kolinska kavna primes je obenem tuid edini pristni domači pridatek te vrste!
Prememba posesti. Posestvo Jak. Gregorca v Zadobrovi pri D. M. v Polju je na javni dražbi kupil gospod Adolf Hauptmann za 25.000 kron.
K zgradbi belokranjske železnice. »Lukumotija« že piska in žvižga, in sicer na nemalo jezo Novomešča-nov se ta stari železni konj sprehaja samo okoli postaje Kandija proti Ru-perč Vrhu; skozi do prihodnje postaje Birčna vas še ne more, ker predor pod Ruprč Vrhom niti za to luku-motijo ni še dovršen. Te dni je postala ta železna prikazen nekam bolj korajžna, ker so ji iz kandijskega vodovoda napeljali cevi ob cesti blizu do postaje, kjer se iz velikega zaboja vsaki dan po večkrat napaja. Stari železni konjiček prevaža zdaj materijal za posipavanje proge. — Postajo Kandija zdaj dovršujejo tudi v notranjih prostorih. Stavba je popolnoma zgrešena, kar se tiče razdel-be uradnih in prostorov za zasebno uporabo uradnika. Sploh se je pri celi stavbinski gradbi pokazalo, da inženirji na višjih mestih (n. pr. pri železniškem ministrstvu) nimajo smisla za praktično izvršitev stavbnih del. Tako je po kapricah teh gospodov novomeški kolodvor postal unikum, ki vzbuja pomilovalni posmeh vsakega tujca, ki pride v Novo mesto. — Most čez Krko je na pripravljalnih delih (zgradba kamenitih opornikov) gotov, ali z delom železnega mostu še zdaj niso pričeli. Baje čakajo, da bo novomeški predor dodelan in glavni nasip toliko dograjen, da bodo iz novomeškega kolodvora kar po provizričnem tiru prevažali materijal za most. V tem slučaju bo to še dolgo časa trajalo. — Novomeški predor še vedno ni gotov. Razdaljo še nedograjenih 8 metrov so zdaj razstrelili preko srede že do dna. Šele ko bodo tudi še obojestranske stene tudi razstrelili, se bo začelo zidati in obokavati. Najbrže bo še en mesec potekel, predno bo tudi ta zadnji del dogotovljen. — V zadnjem času so se lotili zopet prve partije razkopavanja Kapiteljskega hriba. Materijal rabijo za zvezo nasipa med vhodom predora in nasipa med iztočiščem starega kolodvora. Velik kos hriba bo romal doli preko ceste v nasip in lep prostor nastane tam, kjer je bil pred letom še strmi skalo-viti breg in hrib. — Končano pa je odkopavanje druge partije tega hriba, pod katerim izpeljejo delno preložitev Kolodvorske ceste, ki jo v zadnjem oddelku že nasipuieio. Odsekanega hriba ne bodo škarpirali, kakor se je mislilo, nego ga strmo obrežejo, da se onemogoči rušenje. Ko bo del ceste preložen, bodo staro cesto uporabili za materijal velikega nasipa. — Veliki nasip nad Krko zelo napreduje. Zdaj so že zvezali novi nasip s starim, tako da Če bi bila sila, bi dolenjski vlak že zapeljal vsaj do predora. — Novo zanimivo delo pa se je pričelo na bregu reke pod velikim nasipom. Da se namreč ohrani stara pot, ki pelje iz mesta v vas Ce-gelnico ob Krki, bodo morali (ker pot
prereže nasip) pot izpeljati ob škarpi nad Krko. V to svrho morajo zasipati del obrežja s kamenjem in napraviti škarpo, ki ima obenem služiti tudi v oporo nasipa, ker se na tem kraju Krka zajeda ob nasip. — Nova kurilnica je izgotovljena; prav lepa moderna stavba. Izvršujejo se tudi dela pri preureditvi priprave za obračanje strojev. Na novomeškem kolodvoru zgrade tudi dve čuvajnici, kjer se bo po načinu večjih kolodvorov opravljala služba za regulacijo menjalnikov.
Nov železniški most čez Krko prt Novem mestu bodo začeli polagati v začetku meseca novembra. Sestavine tega mosta že prihajajo. Zdaj mažejo s kotranom vrhnjo plast zidanih obokov na obeh straneh Krke, vodečih do železnega mostu. Najprej namažejo z vročim kotranom vso gornjo površino teh obokov. Na ta kotran polože cunje, oziroma dolge in ozke prte iz arovice, te prte zopet namažejo Čez in Čez s kotranom in na ta kotran pride potem še kakor prst debela plast cementa, tako, da nikakor ne more zatekati voda med kamenje oboka, katero bi razgnala, če bi zmrznila med temi kamni.
Iz zapo*a pobegnil. Pred več me-seci je pretepel Janez Šinkovec iz Herinjevasi nekega Papeža. Bil je obsojen plačati Papežu odškodnino. Šinkovec pa je brž vse svoje premoženje razdelil in poskril, tako da ni nič našel sodni sluga, ko je prišel rubit. Papež je vedel, da ima Šinkovec premoženje in denar, zato ga je gnal na »ta veliko prisego«. Šinkovec je povedal, da ima par sto kron prihranjenega denarja in da je skril ta denar pod nek kamen doma. Povedati pa ni hotel, pod kateri kamen je vtaknil bankovce. Šinkovca so pridržali zaradi tega na Papeževe stroške pri okrajni sodniji v Novem mestu. Ponoči pa je odtrgal od znotraj pribito ključavnico in pobegnil. Menda se mu je mudilo vtakniti prihranjeni denar zopet pod kak drug kamen. Pravijo, da Šinkovec ne bo sfrčal tako daleč, da bi ga ne dosegla roka pravice.
Pri razstreljevanju kamna za-dobil poškodbo. Dne 13. oktobra t. 1. je šel g. I. H. s svojo soprogo na iz-prehod proti novomeškemu kolodvoru, kjer gradijo nasip za novo belokranjsko železnico in prestavljajo državno cesto. Prišla sta s soprogo do moža z rdečim bandercem, ki jima je povedal, da ne smeta naprej, ker se bodo razpočile zažgane mine. čakala sta torej zraven čuvaja z rdečim bandercem, kjer je bilo še nekaj drugih ljudi. Tedaj se razpoči nad sto metrov daleč zapaljena mina in vrže kamenje daleč naokrog. Kakor moška pest debel kamen je priletel po zraku do I. H. in ga zadel na levo nad-leht s tako silo, da mu je preparal vso obleko in še mišičie precej globoko. Sreča je bila, da ga ni zadel kamen na glavo ali na kako drugo občutnejše mesto, ker bi ga bil v tem slučaju lahko ubil. Sploh se opaža, da se postopa na tem mestu pri razstreljevanju premalo pazljivo in preveč lahkomisljeno. Delavci, ki jih odpošlje akordant, da bi v sigurno varni razdaljavi ustavljali ljudi in vozove, da ne bi prišli v ogroženi kraj, so zadnji Čas kar brez rdeče zastavice. Mnogokrat se tak delavec pogovarja s kom ali pa mirno stoji in ne vidi, da gredo ljudje mimo njega proti mestu, kjer se ima zvršiti raz-strelba. Mnogokrat ostane tak čuvaj preblizo ogroženega mesta in ljudje, ki ostajajo pri njem, so v nevarnosti, da jih zadene kak kamen. Večkrat se strelja na več mestih in se spušča ljudi med obe taki mesti, tako, da ne morejo ne naprej in ne nazaj, v sredi pa so v nevarnosti od obeh strani. Včasih se pa celo zgodi, da se naznani konec streljanja, ko pa začno ljudje hoditi po cesti, pa slučajno ni nobenega blizu, skoči delavec k skali in prižge še en strel, montiran s kratko vžigalno vrvico. Res da nastopi v tem slučaju razstrelba tako hitro, da ne more priti noben pešec blizu, toda pride lahko ravno pred mino kak kolesar in kak avtomobil. Oblasti bi morale pač strožje paziti na pravilno ravnanje pri tukajšnjih razstrelbah.
Cvet in sad. — Pomlad v jeseni. Gospod Karel Pikel, nadučitelj v Su-horju pri Metliki nam je poslal krasen šopek zrelih, nezrelih in svetočih jagod.Med jagodami so pomešane popolnoma razcvetene trobentice. To je redka prikazen v tem Času, posebno ko vedno brije mrzla burja, da se prikazujejo še pred zimo že ljubke nam oznanjevalke spomladi.
Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 15. oktobra. Predsednik poroča o važnejših kurentnim potom rešenih zadevah, kakor tudi o nastavitvi začasnih in pomožnih učnih moči. — Za pomakni-tev v višji plačilni razred se priporočajo: Zavrl Valentin, Begunje; Zupančič Janko, Rateče; Eisenhart Gi-zela, Belapeč; Markovšek EdvarJ, Ljubno in Potočnik. Starostne dokla-reši.   Odobri se proračun okr. uči-
240. štev. in    ■■ i
gar Anton, Kamna gorica in Pleničar Josip, Kropa L starostna; učitelju Jakliču Francetu, Radovljica tudi prva in učiteljici Ani Zevnikovi, Gorje, četrta starostna doklada. Sestavijo se kompetentne tabele za naduči-teljski mesti v Mošnjah (5 prosilcev) in Jesenice (2 prosilca), kakor tudi za definitivno učno mesto v Radovljici (8 prosilk). Pritrdi se prošnji krajnega šolskega sveta na Dovjem radi počitnic. — Ugodno se rešijo došle prošnje za denarne podpore. —> Pritrdi se korakom, ki jih je storil predsednik glede razširjenja šol na Dovjem v trirazrednico in v Gorjah v štirirazrednico. — Odobri se več inspekcijskih poročil. Nekaj disciplinarnih zadev se v smislu poizvedb reši. Odobri se proračun okraj, učiteljske knjižnice. Sprejme se z večino glasov predlog, da se v bodoče »Učiteljski Tovariš« ne naroča več za okrajno učiteljsko knjižnico.
Občinska seja na Jesenicah. Piše se nam: Vsi, ki se zanimajo za gospodarstvo jeseniške občine, naj bodo opozorjeni na občinsko sejo, ki bo dne 19. oktobra dopoldne v šoli na Jesenicah. Vsi na galerijo, da se bo slišalo, kaj bo povedal g. Skubic. V seji bo razgovor o dovoljevanju plesnih licenc. Stvar bo jako zanimiva, posebno zaradi gostilničarjev, ki se bodo Skubicu postavili po robu. Župniku povemo že danes: Kadar bo občina za nas plačevala davek, kakor za Skubica, takra bomo pa zoper ples.
Iz Bohinja nam pišejo: Kakor se sliši, pride v kratkem do prodaje lepega hotela »Rodica«, ki je last g. Doktorica. Menda se za ta hotel, ki stoji na jako lepem mestu, tik kolodvora, jako zanimajo Nemci, ki hočejo dobiti na cenen način zopet en kamen za svoj most do Adrije. Upamo, da ga kupi dr. Lampe za deželo. — Odborniki naše hranilnice in posojilnice so precej vznemirjeni, ker se boje, da bodo precej izgubili pri Matevžu Pibru, ki je prišel na kant. No, možem svetujemo, da primejo za »škrice« onega moža, ki je Matevžu pripomogel do tako »lahkega« posojila. Menda vedo, kje ga imajo iskati. —- Na naši šoli se snuje gospodinjska šola. Govori se, da bo kot prva jed prišla na vrsto Crnovrška prežganka, ki jo je svoje dni kuhal naš nadučitelj iz »farških kosti«.
Iz Zagorja ob Savi se nam piše: »Slovenec« je v št. 237. pograbil greh naših občinsih odbornikov. Prav kratko hočemo povedati javnosti, kaj in kako je. Pri nas je nastal vsled poročil »Dneva« osebni razkol in baš ta razkol je zašel tako daleč, da se drznejo danes pri nas klerikalci to izrabiti. Naši stranki, to je narodna-napredna, ne bode to prav nič škodovalo, in to kljub temu, da je škof nam poslal nova kaplana, i— Mlada in neizkušena človeka hočeta izrabiti to, kar je svobodomiselni list »Dan« zakrivil s prikrojenimi poročili. Tu bodi povedano, vama gg. kaplana, da Zagorje ni kmečka vas, ves vajin trud, katerega storita, je in bode ostal brezploden. Mi smo imeli za vajino »letanje« samo pomilovalni nasmeh.„. Kaj ne, nas direktno se ne upate — ampak »lahkovernim« ljudem limance nastaviti — to, to bo pa vleklo. Poznamo dobro naše razmere in tudi ljudi — vemo, da ne bodo kljub razkolu šli vam na lim. Če so storili to napako, da so volili v cestni odbor vašo diko Ran-zingerja, niso po našem mnenju še vsega zagrešili. Ker ona sedmorica je bila itak prepričana, da ne bo Ran-zinger zmagal in vsled tega je demonstrativno dala duška svoji osebni politiki. — Stvar glede naše stranke je že poravnana, in če so še sem in tja mala nasprotja, iz tega še ni potreba kovati kapitala in to še .osobito mlademu kaplanu ne. — Gospodu dopisniku »Slovenca« št. 237 moramo omeniti, da pred njim so bili duhovniki, kateri so delali z vso človeško silo, da bi Zagorje postalo klerikalno, a so baš nasprotno dosegli — in med temi je še bil tudi tisti, kateri je pozneje na neki drugi fari, »izgubil boga«. — Hvalospev vama, gospoda kaplana, je popolnoma izključen. — Opozorimo pa vaju, če bosta toliko silila Ranzingerja v ospredje, da se mogoče on sam sili, bomo primorani, se s to osebo, kot tako pečati. — Takrat pa brez vsake milosti in vse posledice našega nastopa naj Ranzinger pripiše farovžu. — Kratko pa še gosp. Ranzinger ju: Zadnji čas stopa po »Slovencu« vaša oseba nekam v ospredje; znano nam ni, je li se to godi z vašim dovoljenjem, ali ne. — Če je to z vašim dovoljenjem, si zapomnite, da kot načelnik »gasilnega društva« smo vam že marsikaj spregledali, Če pa nameravate, ali če ste toliko »častilakomni«, bomo, kakor smo zgoraj omenili, se še obrnili na vašo osebo — kot tako! ■— Gospod dopisnik »Slovenca«, Vi kličete na delo, jaz pa na združitev, kar je svobodomiselnega v Zagorski dolini in to vsled tega, ker so volitve za deželni zbor pred durmi ker. sq
razmere v deželi take, da se morajo združiti vsi pošteni ljudje na boj zoper črno bando.
Razjasnjeno  vprašanje.  Ko je
meseca marca po večmesečnem obleganju padel Odrin, se je vodila v bolgarskih in srbskih listih ostra polemika o vprašanju, kdo je ujel hrabrega poveljnika turške posadke v Odrinu Šukrija pašo — Bolgari aH Srbi. Bolgarski listi so z vso odločnostjo zatrjevali, da so ga ujeli Bolgari, srbski listi pa so z isto odločnostjo zagotavljali, da so Sukrija pašo zajeli Srbi. Vprašanje je ostalo takrat nekojasnjeno. Nedavno tega pa je dobil neki ruski častnik od turške vlade dovoljenje, da si ogleda Odrin in njegove utrdbe. PriŠedšemu v Odrin, je dal Enver beg, sedanji poveljnik Odrina, svojega adjutanta, da ga je vodil po odrinskih utrdbah in mu jih izkazoval. O svojih opazovanjih je ruski častnik poročal petro-gradskemu listu »Novemu Vremenu«. V tem dopisu čitamo med drugim: »Prišel sem tudi v utrdbo Ha-derlak, kjer je ves čas obleganja bival poveljnik Šukri paša. Turški oficir mi je pokazal skromno sobico, v kateri je stanoval hrabri branitelj odrinske trdnjave. Na vprašanje, komu se je vdal Sukri paša, mi je odgovoril turški častnik: »Srbom. Od tu proti zapadu so operirali Srbi, oni so tudi osvojili utrdbo Haderlak. Svojo sabljo je izročil Šukri paša srbskemu majorju Gavriloviću, a šele zvečer je dospel v utrdbo bolgarski polkovnik Marhelov. Nam je stvar prav dobro znana, mi tudi vemo, da je Šukri paša, boječ se za svoje življenje, kasneje izjavil, da so ga ujeli Bolgari.« — Tako piše posebni dopisnik »Novega Vremena« sedaj iz Odrina.
Kinematograf »Ideal«. Poslednji dnevi Pompejev, krasen, velefin film, je pri včerajšnjih predstavah naravnost očaraj gledalce in so bile predstave razprodane. Za udobnost občinstva je blagajna danes in vsak dan dopoldne od 11. do 12. ure odprta, ker je zvečer pri blagajni sicer prevelik naval. — Ta velikanski film predvaja se še do četrtka pri vseh predstavah in je tudi šolski mladini dostopen.
Nesreča na Mestnem trgu. Ko je danes dopoldne na Mestnem trgu hotela gostilničarka ga. Terezija Kovačeva stopiti na električni voz, ji je vsled neke polzne reči spodrsnilo, da je padla na obraz in se na nosu tako poškodovala, da ji je iz rane curkoma tekla kri. Ženske so ji takoj priskočile na pomoč ter ji pri javnem vodnjaku za silo sprale rano in obvezale, potem je odšla domov. Občinstvo smo že večkrat opozarjali, da je poljzke reči prepovedano metati na hodnik in po prehodih,če se pa pripeti nesreča, zapade krivec sod-nijski kazni. Umestno bi bilo, da bi na take lahkomišljene ljudi, ki lahko provzročijo veliko nesrečo, policija nekoliko bolj pazila, a tudi občinstvo naj bi bilo v lastnem interesu pozorno nanje.
Koncert in zabavni večer s plesom v hotelu »Tivoli«. Jutri v nedeljo, dne 19. oktobra prirede godbeniki bivše »Slovenske Filharmonije« v hotelu »Tivoli« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila Černega. Koncert se prične ob 4. popoldne in traja do 7. zvečer. Vstopnina 40 vin., otroci do 12. leta v spremstvu svojih staršev so vstopnine prosti. Zvečer od 8. naprej proizvajajo zgoraj navedeni zabavni večer s plesom. Proizvajali se bodo najlepši in najživahnejši Strausovi, Leharjevi in drugi, občinstvu priljubljeni valčki. Vstopnina za večerno prireditev znaša 60 vin. za osebo. — Za obojekratno mnogobrojno udeležbo se priporočajo godbeniki.
Narodna obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Žiga Levkauf v Mozirju 10 kron iz kazenske poravnave proti Iv. Brezovniku v Mozirju. G. Fr. Mercina iz Vipave je poslal 10 K, katere mu je izročil g. notar Pušnik iz neke sod-nijske poravnave, gosp. Ivan T. v Tržiču pa je poslal 3 K tudi iz neke sodne poravnave. — C. M. podružnici posavski na Jezici je daroval gospod dr. Viktor Breskvar 5 K, mesto šopka pokojni g. Pepci de Anconi. — V Ljubljani v trnovski župni cerkvi sta se poročila Sokol g. Andr. Javornik z gdč. Heleno Trtnikovo. Družbi sta naklonila v spomin 4 K 76 v. Hvala 1 Prosimo daril In igrač za gojence na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Gdč. P. je izročila družbi sv. Cirila in Metoda več lepih, dobro ohranjenih igrač, katere so ji izročili, ko je bila otrok, dobri roditelji v zabavo. Hvala tej plemeniti rodo-ljubki, ki je s svojim darom pripomogla, da dobe tudi nekateri družbini gojenci za Božič razveseljiv dar. Ali družba sv. Cirila in Metoda ima veliko otrok, skoro 2000 jih ie v njenih zavodih. Vsi ti so ji ljubi, vsem tem želi napraviti kako veselje za Božič. Zato pa se obračamo s prav iskreno i
prošnjo do vseh onih, ki so odrasli otroškim letom, pa imajo shranjene igrače, s katerimi so se svoj čas razveseljevali, priporočamo se posebno slovenskim trgovcem, da obdare s posredovanjem naše družbe njene gojence s kakimi zabavnimi predmeti.
Gdč. Ljudmila Erjavec, učiteljica v Krminu je poslala družbi 50 K i. s. 10 K je daroval g. Jos. Ribičič mesto poročnih obvestil, pri njegovi poroki se je nabralo 20 K., g. Pavla Mašera je darovala 8 K, drugo je članarina in plačano narodno blago. Iskrena hvala!
Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo, ki se je vršila dne 12. oktobra pri gosp. VVerglesu na Savi, je v vsakem oziru izborno izpadla in je prinesla podružnici 210 K 58 vin. kosmatih dohodkov. Ker znašajo stroški 60 K, ostane torej gotovine 150 K 58 vin. — Odbor podružnice se tem potom iskreno zahvaljuje vsem udeležencem in vsakemu posebej, posebna zahvala pa naj bo izrečena vi-niČarjem in viničaricam za njihov trud in naj si bodo svesti, da so storili to za narodno stvar in sebi v čast. Kličemo vam torej: Vse za narod in mladino, da za vedno jo ne izgubimo! — Dalje se odbor iskreno zahvaljuje »Kranjski obrtni družbi na Savi« za podarjeni znesek 100 K, katera vsota se bo porabila za božićnico, kar se naj blagohotno vzame na znanje. — Odbor.
Društvena naznanila.
Opozarjamo člane in prijatelje N. S. Z. na zabaven sestanek, ki se vrši jutri v nedelio ob pol 8. uri zvečer v areni Narodnega doma. Vstop-zbor ter se vrše razni komični na-nina prosta. Sodeluje tamburaški, stopi.
Plesna šola N. S. Z. opozarja svoje Člane in prijatelje, da se pouk točno ob S. popoldne začne. Vabimo tem potoni vse plesalce pouka-željne , da se udeleže v nedeljo 19. t. m. v hotelu »Ilirije«.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava v letošnji zimski sezoni prirediti par ljudskih koncertov z sporedi novih, modernih, deloma še ne natisnjenih in neizvaja-nih skladb. Društveni pevski zbor se pridno vadi, za solo - točke se je posrečilo odboru pridobiti odlične moči, tako da je uspeh zajamčen. Pripominjamo, da so koncerti »Ljubljanskega Zvona« (dosedaj trije po številu) v prvi vrsti namenjeni pripro-stemu ljudstvu, ki za bagatelno vstopnino lahko posluša lepe nove, izvajanja vredne skladbe. Škodilo bi pa seveda tudi ne inteligenci, če bi s svojim obiskom moralno in gmotno podpirala društvo, ki se je edino poleg naše dične »Glasbene Matice«, povzpelo do prirejanja koncertov. Priporočamo že v naprej slavnemu občinstvu priredbe »Ljubljanskega Zvona« v zasluženo uvaževanje in v obilno — posečanje! Več podrobnosti v kratkem.
Občni   zbor   pevskega zbora Glasbene   Matice" v Ljubljani je danes 18. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani „Glasbene Matice. Vse cenjene članice in člane vabi odbor.
„Slavčeva" plesna vaja se je zadnjič vsled „Sokolove" veselice prekinila in bode trajala jutri v nedeljo od 3. do 8. ure zvečer, kakor običajno v veliki dorani „Nar. doma".
Kolesarsko društvo »Ilirija« priredi v nedeljo društveni zlet skozi Mengeš v Kamnik. Zbirališče je na dvorišču restavracije »Novi svet«, odhod točno ob pol dveh popoldne. Vabijo se vsi prijatelji tega športa.
Športni klub „Olympia". Ustanovni občni zbor imenovanega kosmo-političnega športnega kluba se vrši, ne kakor prvotno določeno dne 20. okt., temveč šele 26. oktobra ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Union v Ljubljani. Namen kluba je pospeševanje zdravja, zdravju prikladnih športnih panog in družabnega življenja. Klub daje potemtakem vsakemu članu v vsakem oziru popolno svobodo in mu zagotavlja polno vpoštevanje njegove invidualnosti v narodnem, verskem, socijalnem in strankarsko-političnem oziru. § 2. klub. pravil. V vsakorkoličnem slučaju razpusta pripada klubovo premoženje ubožnemu zakladu mestne občine ljubljanske. Izključena je vsaka konkurenca z že obstoječimi športnimi klubi ter je tendenca kluba Olvmpia celo, da jih podpira. K ustanovnemu občnemu zboru je vsakdo dobro došel, ki se interesira za imenovani klub ter se naj blagohotno oprosti, če se komu ni pomotoma povabila dostavilo. — K obilni udeležbi in pristopu vabi: Pripravljalni odbor.
Vinsko trgatev priredi danes zvečer ob zaključku keglanja keglja-ški klub »Venček« v gostilni br. Draščka v Bohoričevi ulici. Kazni za tatvine se bodo pobirale v prid družbi sv. Cirila in Metoda, druge vstopnine ni. Pred kratkem je daroval v isti gostilni kegljaški klub »Torek«
»Sokolu I.« 50 K, seda} namerava klub »Venček« pokloniti dohodek družbi sv. Cirila in Metoda, zato bodi presrčno vabljen vsak, ki se rad neprisiljeno zabava in poleg tega tudi kaj žrtvuje domovini na oltar.
Kam gremo jutri? »Prijatelj kam pa jutri-?« »I kam drugam, kakor proti Št. Vidu. Ustavim se pri »Slepem Janezu« v Žapužah, kjer bo imel šentviški »Sokol« vinsko trgatev. Za dobro kapljico, za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za veselo zabavo je dobro preskrbljeno. Glej, da prideš tudi ti in pripelješ mnogo prijateljev s seboj! Ne bode ti žal. Torej na svidenje pri »Slepem Janezu«. Na zdar!
Prasneta.
Slovensko   deželno gledališče.
Pri gostovanjih hrvaške opere iz Zagreba na odru ljubljanskega gledališča bodo izvajali glavne vloge sledeče prve pevke in prvi pevci: Mira Korošec, dramatska pevka; Maja de S t r o z z i, mladodramatska pevka, koloraturka; Milena plem. Šugh, dramatska pevka; Anka Horvat, mezzosopranistka; Julija Sonns, mezzosopranistka; Mercedes V a i e n t i, mezzosopranistka; Irma P o I a k, mladodramatska, operna subreta; Micika Ž ličar, operna in operetna subreta; Fanika H a i m a n, operetna pevka; Stanislav Jastrzebski, junaški tenor; Tadej Lowczynski, lirski tenor; Marko Vuš kovic, junaški bariton; Marijan Kondrac-k i, bariton; Josip Križaj, bas; Tošo Lesić, bas - buffo; Zvonimir Strmac, operetni tenor; Aleksander B i n i č k i, tenor - buffo; Ar-nošt Cirund, tenor - buffo, operetni komik; Gjuro Prejac, operetni komik; Stjepan pl. Bojničić, operetni komik in Ljubomir Peren-č e v i ć , bas. Kot dirigenti bodo nastopali operni ravnatelj profesor Srečko Albini in umet. operni ravnatelj Nikola pl. F a 11 e r, kapelnik Milan Sachs in kapelnik C. M. Hrazdira. — Prva predstava velike opere »Trovator« Gius. Verdija se vrši 22. t. m., v sredo zvečer, začetek ob 8., konec ob 11.; — druga predstava pa se vrši v četrtek zvečer, začetek ob pol 8., konec ob pol 11. uri.
Umetnost.
Koncert „Glasbene Matice". V
torek, 21. oktobra 1913 zvečer ob 3A8. uri v dvorani »Mestnega doma". Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova (Bole), slovenska koncertna pevka, g. Jaroslav Kocian,  virtuoz  na gosli  iz Prage, g. M. Eisner, koncertni pianist iz Prage in g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane. — Spored: 1. P. I. Čajkovskij: koncert za gosli v D-duru, op. 35. I. stavek: Allegro moderato. H.  stavek Canzonetta  (Andante). III. stavek Finale (Vivacissimo). Svira g. J. Kocian. 2. F. Mendelssohn: Introdukcija In fuga s koralom v E-molu. Svira g. M. Eisner. 3. a) O. Dev: Kan-glica. u) J. Prochazka: Poslednja noč. c) Dr. G. Krek: Ali veš? č) A. Lajovic: Kaj bi le gledal? Pesmi poje gospa Pavla Lovšetova. 4. J. S. Bach: (1685 —1750): Sonata III. za gosli v A-molu. Grave. Fuga. Andante. Allego. Svira g. J. Kocian. 5. a) J. Straus: Pomladni glasi, b) P. Cornelius: Pojdi z mano. Pesmi poje gospa Pavla Lovšetova. 6. a) A. Dvorak: Slovanski ples št. 7. b) J. Kocian: Lullabv. (Ukolebavka), (Uspavanka),   c)  Smetana - OndfiČek: „Skočna", iz opere „Prodana nevesta". Svira g. J. Kocian. 7. a) Viteslav Novak: Serenada. b) Josip Suk: V roz-tuoženi. (V hrepenenju.) c) Smetana: Polka v Fis-duru. Svira g. M. Eisner. 8. a) Dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca, b) J. Pavčič: Padale so cvetne sanje, c) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, č) E. Adamič: Jezdec. Pesmi poje ga. Pavla Lovšetova. 9. Paganini: Ples čarodejk. Svira g. J. Kocian. Pevske točke spremlja na klavirju g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K. Stojišča po K 1*20, za dijake po 60 h. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od V<8. ure naprej pri blagajni. Vzpored in besedilo pevskim točkam po 20 vin. istotam.
»Glasbena Matica« priredi, kakor že objavljeno, v torek 21. t. m. koncert v »Mestnem domu«, pri katerem pride s sodelovanjem slavnega virtuoza J. Kociana in pianista E i srn e r j a svetovna glasba, s sodelovanjem slovenske koncertne pevke Lovšetove in pianista A. T r o s t a, pa slovenska izvirna glasba do besede in veljave, s Čimer bo občinstvu, skladateljem in skladbam ustreženo. Ker letos ni domačih stalnih glasbenih prireditev v gledališču, želi »Glasbena Matica« slov. občinstvu nuditi poleg velikih koncertov v veliki dvorani tudi manjše izvrstne glasbene prireditve s sode-.l
lovanjem domačih m svetovnih umetnikov, deloma tudi s sodelovanjem oddelka pevskega zbora »Glasbene Matice« v »Mestnem domu,«« Taki koncerti so nameravani v soboto 8. novembra, v soboto 15. novembra, v torek 2. decembra itd. če bo slovensko občinstvo te v idealni nameri prirejene glasbene večere v zadostnem številu posečalo, utc^ncio poleg velikih koncertov postati za glasbeno vzgojo pomembni. Ker pri teh koncertih itak ni pričakovati velikanskega navala, in ker so za Matica stroški za dvorano pri koncertih v »Unionu« in »Narodnem domu« preveliki, se za torek napovedani koncert vrši v »Mestnem domu«, ki je za tako prireditev primeren. Občinstvo opozarja, da je vstop v dvorano od dveh strani natančno določen, razviden iz listkov za sedeže, da se prepreči gnječa pri vhodu in garderobah.
•IV
— »Slovenski Trgovski Vestnlk«
ima v svoji 10. številki sledečo vsebino: 1. Dr. R. Marn: Znameniti pojav. 2. V. Zun: Avstro - ogrska vna-nja trgovina v preteklem letu. 3. Železniške tarife. 4. Just Piščanec: Uvod v carinstvo. 5. Raznoterosti. 6. Statistika. 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
— »Djulabije.« Pod tem naslovom obelodanil je skladatelj F. S. V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje samospeve z glasovirskim spremljevanjem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto.
Izpred sodišča.
Tržaška svetnica tretjerednica sv. Tunina. (Nadaljevanje.) Ko je pater Aleksander povedal vse, kolikor se mu je zdelo umestno za svojo obrambo, ko je zadostno „potunkal" svojo do-brotnico in udano mu privrženko, so bile zaslišane še nadaljne priče. Priča Ivana Stibil, Slovenka, je izpovedala, da sta jo svetnica in pater opeharila za najmanj 1200 kron.  Sv. Tunina ji je obljubila lepega, pridnega in dobrega ženina.  Seznanila jo je res z nekim precej čednim mladeničem, toda ta je ostal mrzel in ni izjavil nikdar misli o ženitvi. Sv. Tunina je pripisovala to mladeničevi sramežljivosti. Da bi ga še vnela v ljubezni, ji je svetnica svetovala, da naj gre ob 10. uri zvečer na pokopališče, med gorečo molitvijo k sv. Antonu, naj tam poišče staro krsto in naj izdere iz nje žebc j. Ta žebelj bo potem pater Aleksander blagoslovil, mladenič ga ^ dobil v žep in v kratkem jo bo zasnubil. Pre-slepljena reva je svetnico ubogala in šla v največjem dežju na pokopališče in res prinesla zahtevani žebelj. Toda bilo je vse brez uspeha. Fant, ki je bil bržkotne s svetnico sporazumljen, je ni hotel. Dekle je v svoji norosti plačevalo svetnici stanovanje, obleko in ji je dajalo za vsak nasvet lepe nagrade v obliki svitlih novcev in lepih bankovcev.  Nekoč je kupila svetnici popolnoma novo krasno obleko, ker je sv. Tunina rekla,  da mora iti k škofu na sejo, in da bo tudi škol pomagal, da dobi moža. Dalje izpove priča, da je bila več kot stokrat pri patru Aleksandru. Poslala jo je Pirjev-čevka, večkrat pa je šla tudi iz lastnega nagiba. Pater jo je vedno utrdil v dobri veri do sv. Tunine in do svetega Antona, patrona možitve željnih in zapuščenih deklet. Pater pokaže pri tej izjavi priče slab spomin, in se ne spominja dobro Stibilove. Ve pa, da mu je prinesla parkrat male nabiralnike, v katerih je bilo od 2 do 3 krone drobiža. Priča je patra na mestu zavrnila in mu oživila spomin s tem, da mu je povedala, da ni nosila samo nabiralnikov, marveč da mu je dona-šala tudi bankovce in tudi drugo blago. Med drugim mu je darovala tudi kip sv. Barbare in kip sv. Antona. Posebno veselost je vzbudila v dvorani izjava priče, da je darovala patru nekoč celo prav udoben — kanape. Glede Pir-jevčeve izjavi priča, da je ta res vse kar je dobila znosila patru, in da je bila večkrat sama lačna, samo da je ustregla patru. — Priča Lucija Mar-kič, katero sta opeharila sv. Tunina in pater za 5200 kron, izpove, da je zašla k Pirjevčevi, ker jo je smatrala za svetnico, kakor so jo smatrali vsi. Tudi ona bi se bila rada omožila, imela je precej denarja in zaupala je svetnici, posebno še, ker je zvedela, da ima .mnogo kontaktov" s patrom Aleksandrom. Pirjevčeva ji je obljubila, da ji preskrbi s posredovanjem patra Aleksandra izvrstnega ženina, lepega mladeniča, ki ima vilo nekega Gigina. Hodila je k svetnici in patru, trošila denar za darila itd., toda Gigin se ni hitel prikazati. Markičeva je dala svetnici vse, kar je ta zahtevala bodisi zase, bodisi za patra. Živeli sta
na njene stroške jako dobro. Svetnica je tudi rada pila. Dopoldne je pila pivo in sicer 4 do 5 litrov, popoldne in zvečer pa vino 2 do 3 litre in pozno zvečer razne likerje. Pirjevčeva je imela v svojem stanovanju poseben nabiralnik za patra Aleksandra. Kadar je prišel pater, je Šel najprej k nabiralniku. Če je našel v njem malo vsoto, je vzel denar in klobuk in se francosko poslovil, če pa je našel v nabiralniku večjo vsoto, je postal bolj uljuđen. V tem slučaju je poklical k sebi svetnico, fci je morala pred njim poklekniti, nakar ji je pater položil na glavo blagoslovljene roke in jo je blagoslovil. Ce je bil posebno zadovoljen, se je vsedel nato k mizi in si privoščil opu-lentno kosilo. Med kosilom je bil precej živahen in jako uljuđen in fin kavalir napram svetnici in navzočim damam. Markičevo je med drugim poslala svetnica v sedem cerkva iskat blagoslovljene vode, tudi je morala iti 7 krat bosa okrog cerkve sv. Antona, in to samo zato, da bi se prikazal na priprošnjo sv. Antona, zaželjeni ženin, lepi Gigin. Priča je bila popolnoma uverjena, da jo bo poročil fant — ki ga sploh na svetu ni —. Posebno je še navdušilo pričo razodetje svetnice sv. Tunine, da je iznajdel pater Aleksander prašek, s katerim se dobi nazaj devištvo. Priča Alojzija Bizjakova, nečakinja Pir-jevčeve izpove, da jo je poslala teta večkrat k patru, kateremu je nosila tudi denar. Njena teta je prejšnje čase živela zelo potratno, v zadnjem času pa je večkrat stradala, samo da je ustregla željam patra. Po njenem prepričanju, je bila teta Pirjevčeva zaljubljena v patra Aleksandra, in to je znal pater dobro izrabiti. Pirjevčeva je tudi veliko pila, vendar pa je bila redko kedaj pijana. Priča Al. Rossi, ki stanuje v isti hiši kot svetnica, izpove, da je Pirjevčeva vedno pošiljala denar v samostan, doma pa je zapravljala denar od Markičeve, s katero sta se včasih tako napile, da sta se obe vpričo svetnikov na altarčkih valjale pijane po sobi. — Priča Rudolf Ragu sin izpove, da se je udeležil na prigovarjanje svetnice enega banketa v njenem stanovanju. Banket je bil izboren, jedlo in pilo se je dosti in dobro. Ženska družba svetnice je bila tako navdušena po banketu, da so vzele svetnice gosta v svojo sredo in ga proti njegovi volji poljubovale. Kako in kdaj je prišel od tega krasnega banketa domov, se ne spominja. — Posebno zanimiva in značilna je izpoved priče Štefanije Pakole. Ta priča je izpovedala med drugim, da je Pirjev-čevo obiskal nekoč mlad, lep dečko, njen sorodnik. Pirjevčeva je našla na njem .izredno dopadajenje in ga je na svojem stanovanju izborno pogostila. Po luksurijozni večerji je zahtevala od mladega fanta, da ne bi iskal drugje prenočišča, marveč, da bi prenočil kar pri nji. Odkazala mu je tudi poseben altarček. Fant pa svetnice ni poslušal in je odšel. Pirjevčeva se je zaradi te neubogljivosti mladega lepega fanta tako razjezila, da je začela razsajati in noreti v svojem svetem hramu. V sveti jezi je razbila celo dva lepa kipa Matere božje na drobne kose in je preklela vse svetnike ne izvzemši šv. Antona, ki jih je imela v svojem stanovanju. — Nato so bili zaslišani sodni zdravniki psihiatri. Ti so izpovedali soglasno, da je obtožena duševno popolnoma zdrava. Vse kar je storila sama ali v zvezi s patrom Aleksandrom je bilo le umetno vpri-zorjeno, bila je lepa komedija, ki je služila v preslepitev njenih žrtev, bil je teater zaradi goljufije. (Konec prihodnjič.)
• * *
Judovski ritualni umor v Kijevu. Ta proces, ki napravlja vsak dan bolj mučen vtisk na ožje rusko in širše inozemsko občinstvo se še vedno nadaljuje. Vrši se še vedno za-slišavanje prič, ki pa nikakor ne morejo potrditi tega, kar želita obtožnica in državno pravdništvo. Zanimiva je izpoved bivšega policijskega agenta Policuka. Ta pove, da je obstojala do uvedbe preiskave v Zaj-čevi tovarni neka tajna sekta, ki je imela v tovarniških prostorih tajna zborovanja. Toda k ti sekti je pripadal bržkotne tudi oče Juščinskega, vsled česar je skoro neverjetno, da bi izvršili člani te sekte, o kateri se niti ne ve, če je bila izključno verska sekta, tako grozovit ritualni umor nad dečkom svojega sočlana. Stari Juščinski je šel pred časom z nekim Judom na vzhod. Ker je deček hrepenel po očetu, mu je neki Jud res obljubil, da mu bo pomagal poiskati izgubljenega očeta. Priča ie mnenja, da je bil Jud neki Schneerson in ne Beilis, katerega deček bržkotne niti poznal ni. Ta Schneerson je izginil takoj drugi dan. ko je bil Beilis aretiran. To se zdi priči zelo sumljivo. Sumljivo se mu zdi tudi to, da je neki Krasovski hotei raztrositi govorico, da so umorih Juščinskega člani neke številne tatinske družbe. Priča tudi ve, da je Juščinski Beilisa večkrat obiskal. Posebno sumljivo pa ie ta
da je Krasovski predno je pobegnil zastrupil Genjo Čebernjakovo, ki bi lahko o teh zapletljajih mnogo povedala. Krasovski ji je dal zastrupljene slaščice. Na to so prebrali izpoved-be raznih prič, katere si pa v bistvu popolnoma nasprotujejo. Zanimiva je še izpoved Vere Čebernjakove, ki pove, da se je peljala z nekim Bra-sulom v spremstvu nekega Vigrano-vega v Karkov. Ta dva sta jo peljala k nekemu neznanemu možu, ki ji je prigovarjal, da naj prevzame krivdo, za kar ji bo preskrbel izvrstnega zagovornika in ji bo plačal po dovršeni obravnavi 40.000 rubljev. Ta mož pa ni bil Beilis, katerega pozna šele izza obravnave. — Pritisk na poročevalce. Uvodom sobotne obravnave je izjavil predsednik, da so nekateri poročevalci netočno poročali o sklepih sodnega dvora. Predsednik je zagrozil poročevalcem, da bo prepovedal časnikarjem vstop, če se pripeti le še en tak slučaj.
Rožne stvori.
* Okostje živali 3 milij. let staro
Iz Novega Yorka poročajo: Ekspedicija tukajšnjega naravoznanstvenega muzeja v severovzhodno Mehiko je našla popolnoma dobro ohranjeno okostje ectotona. Profesor Osborn meni, da je ectotonus živel pred tremi milijoni let. Ectotonus je imel baje podobo volka.
* Čuden način smrti. »Slov. Den« poroča: Lastnik pisarne za posredovanje služb Arvai v Budimpešti je pozabil zvečer, ko je šel spat, ugasniti svečo. Sveča je padla na revolver, ki je ležal poleg nje na mizi. Revolver se je izprožil in krogla je zadela Arvaia ravno v srce. Arvai je bil takoj mrtev.
* Bivši maroški sultan se je oženil štiridesetič. Bivši maroški sultan, ki, kakor je znano, dobiva zelo visoko apanažo iz francoske državne blagajne, se je pred par dnevi oženil štiridesetič. Svatba se je vršila v Medini. Odkar je Mulay Hafid zasedel prestol, se je vsako leto oženil sedem- do osemkrat. Zdaj potuje v Meko.
* Katastrofalen požar parnika »Volturno«. Vzrok požara, ki je povzročil toliko nesreče, še vedno ni znan. Nekateri trdijo še vedno, da je bil ogenj zlobno podtaknjen, drugi, da so vrgli mornarji bombo v skladišče, da je bil v skladišču peklenski stroj, ali da se je vnelo skladišče eksplozivnih stvari. Zadnja verzija pravi, da je nastal ogenj vsled neprevidnosti dveh ruskih izseljencev. Kadila sta skrivaj svoji pipi. Čula sta korake in v strahu, da bi jih ne dobili pri kajenju, je eden izmed njih skril gorečo pipo v žep, drugi pa jo je* vrgle v skladišče, kjer so imeli spravljeno svojo obleko in prtljago. Kmalu nato je začelo goreti in eden Rusov je šel h kapitanu in ga na to opozoril. Kapitan ga ni razumel, vedel pa je, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi. Medtem pa se je razširil ogenj že po celem skladišču in visoki plameni so švigali iz odprtin ladje. Še predno so prišle v akcijo parne brizgalne, se je izvršila prva eksplozija, vsled katere je bilo zaprtih v enem delu prednjega krova od 80—90 potnikov in mornarjev, ki so bili deloma ubiti, deloma pa so se zadušili. Rešiti jih ni bilo mogoče. Trgovinski pomorski urad v Londonu se je zaradi tega odločil, da uvede strogo preiskavo, kdo je povzročil katastrofo. — Včeraj je priplul v New York nemški parnik »Grosser Kurfiirst« in je pripeljal 105 potnikov ponesrečenega parnika. Ponesrečence prevzame v začasno oskrbo »Rdeči križ«. — Častniki tega nemškega parnika so si drznili izreči grda sumničenja o drugih rešilnih parnikih, posebno o »Carmaniji«, češ, da bi bili lahko že ponoči pristali z rešilnimi čolni pri gorečem parni-ku. Koliko je na tem resnice, kažejo vsa prejšnja poročila, obenem označi značilno to natolcevanje nemških častnikov dejstvo, katerega morajo priznati in ga tudi priznajo, da so bili »Carmania«, »Narangansit«, »Car« in drugi prej pri »Volturnu« in da so bili oddaljeni od »Volturna« komaj 100 m, medtem ko se »Kurfiirst« cel čas ni približal bližje kot na dve milji. — Častniki ostalih par-nikov, posebno angleških, zahtevajo vsled tega, da se konstatira uradno, koliko je na tem resnice.
* Mečnikov o jedi. Profesor Mečnikov, znani v Parizu živeči ruski raziskovalec, je te dni govoril z nekim sotrudnikom lista »Eclair« o novih razkritjih v boju proti raku. Pri tej priliki je rekel: »Ze petnajst let trdim, da pridejo mikrobi raka v organizem, ker uživamo preveč surovih jedil. Raku podobni izrastki in otekline na obrazu so začeli izginje-vati tedaj, tudi v vaseh, ko se je razširilo vporabljanje mila. Zdaj vidimo manj starih ljudi, ki bi imele obraze zgrizene od  nezdravih  oteklin in
spuščajev; take otekline se namreč rac najbolj pojavljajo na slabo umitih obrazih.Zalostno pa je dejstvo, da nismo te higijene razširili tudi na svoja prebavila. In od tega pride prav gotovo vsa nesreča. Naj se torej ne govori več o raku, da se podeduje. Če zahteva rak v taisti rodbini ali v taisti hiši več žrtev, tedaj se zgodi to vsled tega, ker imajo vsi, ki stanujejo pod isto streho, navadno tudi isto slabo higieno...« »Vi torei mislite, da se moremo Ščititi pr^d Likom?« je vprašal časnikar. »Prav gotovo«, je odgovoril profesor Mečnikov, »in recept je enostaven: ne uživajmo nikakoršnih surovih jedil in se ravnajmo le po nekaterih navodilih. Tukaj vidite na primer par banan, ki sem jih ravnokar kupil, da jih nesem domov. Ker je ta sad pokrit z debelo plastjo, mislijo mnogi, da banana ne vsebuje mikrobov. Velika zmota! Banana šele dozori, če gotovi kali dosežejo meso sadu, ko \ so prodrli skozi luščino, ki obdaja sad. Pri meni se zaradi tega banane vedno najprvo poparijo, predno se jih vžije. Denem jo za eno minuto v vrelo vodo, in sad ne izgubi pri tem prav nič na svojem dobrem okusu ... Na plamenu špiritove svetilke segrejem nož, vilice in žlico. Kruh opražim. da uničim mikrobe, ki se morda nahajajo na njegovi zlaiorjavi skorji. Vsa jedila se spečejo ali skuhajo. Solata se mora zgreti; voda filtrirati in skuhati. Nadalje nimam nikdar na mizi sirovega sočivja ali ! sadja. Jaz nikdar ne jem jagod. In j svetujem onim, ki jih radi jedo, da \ zavijejo jagode v platno, ter jih po- j tem diže eno ali dve minuti v vreli vodi. Vse to je seveda nekoliko utrudljivo. Toda kmalu se človek navadi na higienično življenje, če hoče osiati ZGrav in svoje življenje podaljšati ...«
* Iz zbirke izpričeval liberške avtomobilue tvornice. Liberška av-tomobilna tvornica družba z om. z. v Libercah je nepozvana dobila od enega svojih odjemalcev te-le pri-znalne vrstice: »Rad bi pripomnil, da sem z vozom Raf, ki sem ga dobil jeseni 1910. prevozil že veliko poti. Pot je šla iz Brna čez Prago, Komo-tavo, Barringen, Lipsko, Eisleben, Erfurt, Thuringer\vald, Weimar, Je-no, Svitavo na S. v Barringen nazaj s premnogimi pripojenimi postranskimi vožnjami in se mi ni pripetila pri vozu niti najmanjša neprilika vkljub hudi obremembi štirih oseb in prtljage ter deloma vožnje po slabih gorskih cestah z vodnimi odtoči. Z vozom sem torej popolnoma zadovoljen. Barringen v Krkonoših, 16. septembra 1913. Dr. Bittner m. p.
* Debelost, ki povzroča maza-štvu toliko posla, ni samo telesna helepota, nego tudi kaže, da je v pre-snavljanju hud nered. Kralj, saški zdravstveni svetnik dr. Kunzl prihaja po dolgoletnih opazovanjih do nastopnega sklepa: »Muskuloznim, rejenim osebam, pri katerih se zaradi preobile sokovitosti rade pojavljajo različne težave, kakor hitro utru-jenje in onemoglost, odpornost proti delu, občutek polnosti v telesu in enaki pojavi, takim osebam prav izborno služi tritedenska poraba prirodne Franc Jožefove grenčice. Taki ljudje si lahko prihranijo dragocene toplice in z enakim uspehom lahko doma izvrše zdravljenje s Franc Jožefovo vodo.« Ta rudninska voda se v čisto naravnem stanju neposredno iz Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti polni v samo nerabljene steklenice in se dobiva po lekarnah, drogerijah ali trgovinah z rudninskimi vodami.
leiefoi* in brzojavna poročilo.
Štajerski deželni zbor.
Gradec. 18. oktobra. Meščanska šola v Žalcu sprejeta.
Gradec, IS. oktobra. Dosežen je bil sklep deželnega zbora za stalno vsakoletno podporo za pletarsko šolo v Halozah. Pletarska šola je torej zasigurana.
Literarni urad zunanjega minisrtstva. Dunaj, 18. oktobra. Šei literarnega urada zunanjega ministrstva Kanja je imenovan za poslanika v Mehiki. Njegov naslednik je sekcij-ski svetnik Montlong, ki dobi za ad-latusa nekega madžarskega žurnali-sta.
Canadian Pacific.
Dunaj, 18. oktobra. Sodna komisija je danes zaprla dunajsko centralo izseljevalnega urada Canadian-Pacific ter saisirala vse akte, knjige in dokumente in jih izročila državnemu pravdništvu. Vlada je sklenila odtegniti družbi koncesijo za celo Av- 1 strijo in sistirati njeno delovanje. Z današnjim dnem je izšel tudi ukaz, da se vse družbine pisarne v vseh j
avstrijskih deželah zapro. Preiskava je spravila na dan naravnost neverjeten materijal, ki dokazuje, da se je družba bavila sistematično zlasti z izseljevanjem vojaški službi podvrženih. Mnogo funkcijonarjev pa je izseljenike poleg tega še nesramno goljufalo. Iz vojaških krogov se nam poročajo naravnost neverjetne stvari o številu vojaški dolžnosti podvrženih, ki so se izselili v zadnjih 10 mesecih. Tako je zmanjkalo v okolišu prvega armadnega zbora 21.872 rekrutov, v okolišu desetega zbora 26A22, v okolišu 11. zbora 33.860 in v okolišu 16. zbora 5846 rekrutov. —-Mnogo vojaških zavezancev je izginilo tudi v okolišu tretjega zbora. V ostalih zborih je zmanjkalo nad 30 tisoč rekrutov. K temu pa prihaja še veliko število rezervistov, ki so zbežali s pomočjo te družbe, tako da presega število izseljencev podvrženih vojaški dolžnosti, pol milijona. — Zatrjuje se, da so tudi nekatere politične osebe znatno kompromitirane.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga. 18. oktobra. »Narodni li-sty« poročajo z Dunaja: Iz vladi blizu stoječih krogov se poroča, da se bodo spravna pogajanja pričela brez nadaljnih predpogajanj s posameznimi strankami. Pogajanj se bo udeležil tudi knez Thun. Predlog, da naj se pogajanj udeleži tudi justični minister Hochenburger, je bil odklonjen.
Češka upravna komisija.
Praga, 18. oktobra. Upravno sodišče je priznalo v neki svoji odločbi z dne 6. t. m. češko upravno komisijo. Šlo je namreč za neko stavbno zadevo, v kateri je bila upravnemu sodišču predložena pritožba proti odloku upravne komisije, češ, da njene odločbe niso pravoveljavne. Upravno sodišče je pa priznalo upravno komisijo, ki da je vsled cesarjevega sklepa popolno nadomestilo za deželni odbor.
Gališka.
Lvov, 18. oktobra. Načelnik ru-sinskega kluba dr. Levickij je izjavil, da bi moraii Rusini v slučaju, da bi bila vladna predloga glede deželno-zborske volilne reforme za Rusine slabša, kakor kompromisna predloga strank, preprečiti delovanje deželnega zbora in bi morali tudi v državnem zboru nastopiti z opozicijo.
Hrvaška.
Budimpešta. 18. oktobra. Ministrski predsednik grof Tisza je včeraj popoldne sprejel zastopnike hrvaško - srbske koalicije dr. Nikoliča in dr. Badaja. Nato sta oba obiskala komisarja barona Skerlecza. Prihodnji teden pride na vrsto druga serija, da konterira s Tiszo in sicer bivši ban Rakodzay, dr. Medakovič in bivša sekcijska predstojnika Šuma-novič in Spevec. Ogrski politični krogi zatrjujejo, da dosedanja pogajanja niso potekla nepovoljno ter da so dala podlago za nadaljno akcijo.
Spomenik bitke pri Lipskem.
Lipsko, IS. oktobra. Danes dopoldne je bil odkrit v navzočnosti cesarja Viljema, prestolonaslednika Frana Ferdinanda, velikega kneza Viadimiroviča in nemških vladarjev spomenik bitke pri Lipskem.
Zediniene države in Mehika.
Washington, 18. oktobra. Predsednik VVilson je izjavil včeraj v nekem govoru o položaju Mehike, da je nepreklicno sklenil prekiniti vsako zvezo s Huertovo vlado. Vrše se druga pogajanja, da se napravi v Mehiki mir in red.
Dogodki na Balkanu.
Albanski roparji.
Bukarešta, 18. oktobra. Polurad-ni »Adeverul« poroča, da je neposredno pričakovati imenovanje princa Wieda za albanskega kneza.
Leš, 18. oktobra. Po dvodnevnem bivanju v Lešu je odšla mednarodna komisija za določitev severne in vzhodne meje v Tirano, da od tod odide proti Ohridskemu jezeru.
Valona, 18. oktobra. Provizo-rična albanska vlada je izrekla Esad paši ukor zaradi njegovega nastopa. Esad paša je izjavil, da je njegova vlada v Draču, obstoječa iz 12 članov, popolnoma neodvisna od pro-vizorične vlade v Valoni. Esad paša pravi, da bo priznal kotrolno komisijo in da ne bo stavil nobenih zaprek njenemu delovanju v Draču.
Cetinje,*18. oktobra. Kakor poročajo iz uradnih črnogorskih krogov, se zdi, da se Albanci   umikajo I proti Drinu. Vesti o bojih v okolici j Tuzija ne odgovarjajo resnici.
Avstrijski korak v Belgradu.
Dunaj, 18. oktobra. Nemški listi poročajo, da pravi belgradski mlado-radikalni »Odjek« glede demarse trozveze, da je ta korak »nezaslišana predrznost avstro - ogrske mo- i
j narhije«.   Srbija ni Turčija, marveč j neodvisna država, ter nima nobeden - pravice, vmešavati se v njene zadeve.
I Berolin, 18. oktobra. Nemški po-« Iitični krogi zatrjujejo, da Srbija ne bo izzvala kakega novega konflikta ! s svojo sosedo Avstrijo. Tudi priznavajo nemški politični krogi, da Srbija nastopa popolnoma pravilno. Če bi pa Avstrija hotela storiti vendar še kak korak proti Srbiji, bi se ji Nemčija ne pridružila in njenega nastopa ne podpirala. Nemčija je sploh mnenja, da bi se bila morala diplomatična akcija v Belgradu izvršiti skupno od vseh evropskih velekabinetov in ne enostransko.
Belgrad, 18. oktobra. Uradno se zanikuje, da bi prodirali Srbi naprej. Srbi so se ustavili dne 14. oktobra in se utrdili v zavzetih pozicijah.
Dunaj, 18. oktobra. »Albanska korespondenca« poroča iz Drača, da je srbska ekspedicijska armada dosegla reko Mat, dve drugi četi operirata proti Elbasanu in sta oddaljeni 30 km od mesta. En oddelek se bliža Tirani.
Srbsko - grška meja.
Belgrad, 18. oktobra. Dela srbsko - grške mejne komisije so se ustavila v okrožju Ortakej. Srbija zahteva kraj sam in 3 km okrožja, Grki pa se temu protivijo. O sporu se bo odločalo v Londonu.
Zahodnja Trakija.
Kelmorajn, 18. oktobra. »Kolni-sche Zeitung« poroča iz Sofije, da je izjavil bolgarski vojni minister, da bo danes zasedlo 36.000 bolgarskih vojakov, med katerimi ni niti enega rezervista ali rezervnega častnika, za-hodnjo Trakijo. V slučaju vojne med Grško in Turčijo bi se Bolgarska ne upirala prehodu turških čet skozi Trakijo.
Sofija, 18. oktobra. Muzlimani iz okraju Petriči, Strunica, Melnik, Dinmaja in Nevrokop se vračajo. — Poroča se, da nastopajo Grki v bolgarskih vaseh, ki so pripadle Grški, s strahovito krutostjo.
Bolgarsko posojilo.
Bukarešta, 18. oktobra. Uradno -se poroča, da je sklenila romunska vlada z berolinsko bančno skupino posojilo 250 milojonov po kurzu 873/4.
Balkan in Francoska.
Pariz, 18. oktobra. Ruski zunanji minister Sazonov piše v »Echo de Pariš«: Mi smo v skrbeh glede definitivne likvidacije balkanske vojne in gospodarske oživitve balkanskih držav. S francosko pomočjo se bo dala druga naloga izvesti in mislim, tu francoska vlada ne bo odrekla svoje pomoči balkanskim državam.
Belgrad, 18. oktobra. Skupščini je predložena tudi zakonska predloga o posojilu, sklenjenem s francosko bančno skupino v znesku 250 milijonov za vojne stroške, 125 milijonov pa za gospodarske investicije. Mladoturška konferenca.
Carigrad, 18. oktobra. Mladoturška konferenca, ki se je vršila zadnje dni, se je izrekla za razširjenje sultanovih suverenitetnih pravic. Sultan naj dobi pravico, razpustiti zbornico, neodvisno od sklepov senata. Zbornici naj se vzame tudi možnost z izjavo nezadovoljnosti vreči vlado.
Izmenjava ujetnikov.
Carigrad, 18. oktobra. Izmenjava vojnih ujetnikov se je danes pričela. Prvih 800 bolgarskih ujetnikov je že odšlo v Burgas.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za ,,Ciril - Metodovo družbo11 Janko Premrov rač. nadsvetnik v Sarajevu 10*71 K, nabral med tamošnjimi Slovenci.
Za „Vsedijaško podporno društvo" prof. Rajko Perušek v Ljubljani 5 K in rodbina M. Klobučar tu 10 K. Skupaj 15 kron.
Za ..Slovensko Sokolsko Zvezo" s III. polo nabrali gg. Slava Klobučar in Marija Pirh 29*40 K (i. s. so darovali: dr. J. Pipenbacher 5 K, Šetinc 1 K, Abulner 40 vin., J. Mač« kovšek 1 K, Dimnik 1 K, inž. Poženel 2 K, Neimenovan 3 K, Neimenovan 2 K, A. Hudovernik 4 K, dr. Pire 3 K, dr. Ravnihar 5 K in Jos. Kosak 2 K.)
Živeli nabiralci in darovalci!
Sokolova jubilejna
javna telovadba
se ponovi
v nedsllo dne 19. t. m. ob 6. zvečer
w pri znižani vstopnini.
Poslano.*)
Na članek »Akademiki, se jasni!« ki Je izšel v zadnjih »Dolenjskih Novicah«, odgovarjamo samo na zadnji odstavek, — o duhovitosti cele notice se sploh ne izplača razglabljati: Dr. Ogrizek, ali sploh kdo od cenjenih NoviČarjev naj se nekoliko ozre po zidovih novomeških hiš in zapazil bo gotovo še kak star lepak naše veselice, na katerem je debelo tiskano, da gre čisti dobiček za podporna društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi in na katerem ne bo izsledil niti besede o kaki posebni vsepodporni-ški dijaški akciji. Kakor smo naznanili po lepakih, tako smo tudi storili, poslali smo denar direktno omenjenim trem društvom. Kaj poreče k temu našemu koraku preljubo katoliško dijaštvo, nas nič ne briga. Bojkotirali ste našo prireditev popolnoma, — zato se vam tudi ni treba vtikati v stvari, ki vam niso nič mar.
Glede drugih člankov, kot recimo »Krok ćc Co.« itd, pa svetujemo celi miserae plebi academicae, ki odlaga svoje lastno blato na nedolžni papir »Dolenjskih Novic« in ga na-prtuje drugim Vrućem, naj ga drugič raje spusti z »Novicam« vred v edini prostor, kamor služijo in naj ne servira več svojih lastnih »duhovitih« odpadkov celi javnosti. Saj se razumemo, ne, gospodje profesorji, ki ste zamenjali svoje savanske trakove s škapulirji? Tudi mi postanemo lahko nesramni in zabeležimo v javnost lahko marsikatero zgodbico čestitih Novičarjev ne samo v okvirju »Krok & Co.«, ampak še marsikaj pikantne jšega, recimo: »Kako drži nekdanji zagrizeni vodja Savanov dano službeno prisego!« Itd. Na nesramnosti se odgovarja samo na ta način.
Novomeški visokošolci — prireditelji _ igre.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Umrli so v
am:
V deželni bolnici:
Dne 13. oktobra: Robert Kaiser, okrajni tajnik, 32 let.
Dne 15- oktobra: Jožefa Per-schler, žena železniškega delavca, 27 let. _ Dr. Bela Spitzer, zobozdravnik, 41 let.
Današnji list obsega 18 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni karti dunajske borze 18. oktobra 1913.
■«l«lb«ni papirji.
4aU maleva rent«   . .   . .
4*2e/„ srebrna rent« .  .  . .
4°/a avstr. kronska renta . .
4°/o ogr. „ . . 4°/0 kranjsko deželno oosojllo
4% k. o. češke dež. banke .
SreCke 1« 1.1860 */«  « •
m    t»  u 1S64 • •   •  • •
„ tiske......
„   zemeljske I. izdaje .
M ogrske hipotečne . . „    dan. komunalne
avitr. kreditne • . .
ljubljanske   .   .   , .
avstr. rde?, križa   . .
Ogf.     ..      »i      . •
bazilika . * , . ,
m
Delnioe.
Ljubljanske kreditne banke
Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe ,
Južne železnice .... Državne železnice  .   . .
Alplne-Montan . . . • Češke sladkorne družbe • Zfvnostenske banke.   . .
Valute.
cekini
Marke . . . ♦ ♦ . . Franki.....\. ,
ure . . ;     Irjfi .
Rubin.
Deaaro!
80-20 83.70 80-75 80-15
84'-
435 — 694 — 283 — 277 50 247 85 234-50 47 '— 472 — 64 — 51-50 30*-
27 — 226-—
U0 — 619 50
511 75 109-— 685-50 834-— 331-— 264'-
Blaporoa
80-40 8390 80 95 80-35 94-50 85-
445 — 706 — 293-287 50 257 85 244-50 485— 482 — 68 —
55 50 34'— 31-—
229-—
412 —
620 50 512 75 110-— 686 50 835— 336-— 265-
11-44 1119
117-85 j 118-15
95-601 95-75 94-35 i 94*60 253 6Z50 , 254 6Z50
Žitne cene v Budimpešto.
Dne 18. oktobra 1913.
Termin.
Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11*34 Rž za april 1914 .... za 50 kg 8'86 Oves za april 1914. . . . za 50 kg 7-63
Koruza za maj 1914 .   .  .   za 50 kg 6*40
Meteorolozima poročilo.
riilaa n&d morjem 308*2 Srednji tračni tlak 730 mm
« I Cas
o opazo-~ j vanja
Stanje
barometra
s« £ 2
Vetrovi
Nebo
2. pop.
9.zv. 7. zj.
743-8
744 1
743-5
12-1
6-5
00
17.
H
18. (
Srednja včerajšnja temperatura T2\ norm. 10 2°. Padavina v 24 urah 0 0 mrn.
moč.jvzh.
si. szah. si. vzhod
pol oblač. jasno
megla
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, Ici se nam je izkazovalo ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oz. očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Avgusta 5cltweigerja
zobnega zdravnika, c. in kr. nižjega zdravnika v p., imetnika vojne kolajne itd.
izrekamo najprisrčnejŠo zahvalo.
V Ljubljani, 18. oktobra 1913.
Rodbina Schweiger.
Zahvala.
Za, povodom bridke izgube naše nepozabne soproge, matere, oziroma stare matere in tašče, gospe 3733
Merijo Eržen
izraženo sočutje, podaritev krasnih vencev in spremstvo na zadnji poti, zahvaljujemo se podpisani najsrčneje.
Blag. gosp. dr. Šavniku za njegovo skrb o bolezni rajne in preč. gospodu župniku Šarcu za njegovo naklonjenost izrekamo tem potom še posebno zahvalo.
Žalujoči ostali.
Podpisana se najiskrenejše zahvaljujeva asistentu na ginekološkem oddelku gospodu dr. Fr. Peimkarju in drugim gg. zdravnikom za izredni trud pri težavni operaciji, dalje isto-tako vsem čč. sestram in strežnicam, osobito Ivani in Ceciliji za ljubeznjivo strežbo.
V Ljubljani, 18. oktobra 1913. 3745 Karol in Marija Puhar.
Javen poziv.
S sodbo c. kr. okrožne kot porotne sodnije v Rudolfovem od 6. septembra 1902 je bil Franc Frančič po domače Gartner, posestnik na Ratežu, občina Brusina na Kranjskem, spoznan krivim, da je umoril svojo ženo Ano Frančič in obsojen na smrt. Frančič je bil pomiloščen in mu je bila smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo. Od tega časa živi v kaznilnici v Gradiški. 3742
Franc Frančič je naročil podpisanemu, da mu po možnosti doseže obnovitev postopanja. V obnovitvenem postopanju naj bi se dokazalo, da se je pokojna Ana Frančič sama usmrtila. Da nabere potrebno novo gradivo za obnovitev postopanja, mudil se bode podpisani na Ratežu v soboto, dne 25. oktobra t. 1. Vsled tega si dovoljuje podpisani v imenu svojega nesrečnega klijenta prositi vse one, ki bi jim bilo kaj znanega o pretveznem samomorilnem namenu pokojne Ane Frančič, da se zglasijo dne 25. oktobra t. 1. od 10. ure zjutraj naprej v županskem uradu na Ratežu.
TRST, dne 14. oktobra 1913.
Dr- Josip Mandić.
Zahvala.
Globoko ganjena ob bridki izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, preblagorodnega gospoda
Motila Ziliererla viza I lm Mdia
c. kp. majorja v p.
viteza železne krone III. razreda z v. d., imetnika vojne in jubi-lejske kolajne, častniškega zaslužnega znaka, jubilejskega križca in papeške spominske kolajne iz leta 1849
se tem potom v lastnem in v imenu ostalih sorodnikov naj-topleje in najvdaneje zahvaljujem za srčno sočutje med boleznijo in po smrti, za številno častno spremstvo dragega pokojnika na poslednje počivališče in za lepe darovane vence.
Zlasti sem dolžna zahvalo ekscelenci feldmaršallajtnantu Kusmaneku, velikemu številu gg. štabnih in višjih častnikov, gdu. dež. sod. predsedniku Elsnerju, gdu. županu drju. Tavčarju, gdu. fin. prokuratorju drju. Pessiacku, gdu. ravnatelju vit. Grasselliju, gdu. ces. svetniku Rogerju, preč. gg. kanoniku Kržiču, župniku Vrhovniku in Barietu, vpok. gg. generalnemu majorju Riedlu, polkovniku Polajnerju in polkovniku Prašni-karju, slav. vojaškemu krajevnemu poveljstvu, naposled pa vsem, ki so preminulega spremili do groba. 3749
V Ljubljani, 18. oktobra 1.913.
Žalujoča soproga.
nskih stavb
Rfparstoo s Tovarna umetnih kamnov:
Ljubljana, Slomškova ulica 19.      Trst, via Fabio   Severo 31.
Telefon 251. Telefon 2332.
Edini zastopniki na Kranjskem *
za vsakovrstne mavčne plošča (Scagliol« g    Bantafel) ivs'dke Hoalgsberg & Dentsch
W priznano stresu© lepsnko „Corlolit"
tvrdko Sinil Eatznlcky.
3750
Amerikanska štedilna kava, jako vonjava, izdatna in v rabi varčna! 5 kg preizkusna vreča K 10 — franko po povzetju. 3725
Vfvoz kavy, Tiszabagdanv 290.
Jako dober kratek
3743
glasovir
se ceno proda Stari trg št. 2211. levo.
od 10 kg naprej   po 12 do 40 v. kg razpošilja po povzetju 3733
And. Oset, pos. Tolsti vrh p. Guštanj, Kor. Proda se
15 lepih konj
Več pove 3663
g. Sieber, Savska cesta 46, Zagreb.
Stanovanje
z eno  sobo,   kuhinjo in pritiklinami,
se oddaš 1. novembrom 1.1, na Tržaški cesti 41. (pritličje desno).
Dobro ohranjeni rabljeni 3744
pisalni stroji
kakor: Remington, Smith Bros, Shmith Premier, Urania, Empire, Fox itd.
so po nizki ceni naprodaj.
The Oliver Trading Office, Ljubljana.
Pozor! Pozor! Velika prvovrstna
l
v i
in moko, v naiprometnejšem kraju tik
Ljubljane, se odda takoj v najem, ali pa se sprejme 3747
		
		■ ■ •
		
V LJ
«■■11
isaiiBssiiaaaBflBsiBi
se priporoča V izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon",
,- wwww
Telefon štev. 85 w^
Telefon štev. 85.
z gotovino K 5C00'— do K 10.000 Pogoji jako ugodni. Letni promet de-tail K 180.000 do K 200.000. Vprašanja pod šifro »Prilika brez konkurence/3747* na uprav. »Slov. Nar.« do 28. t. m.
Antikvarično
se kupi: Jurčič;
Zbrani spisi
III., VIII- in XI. ZV. — Ponudbe na
„Narodno knjigarno"
v Ljubljani.
v slovenskem jeziku.
L zvezek:
Bazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških
in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž.zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št d.
z. ei 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan  6 Rj
p    piti 6 K 20 vin.
prožna knjigarna
v Ljubljani.
64
57
16
709184
Stran 8.
.SLOVENSKI Iv ^OD", dne 18. oktobra 1913.
240 stev.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga, ::
nufdkturno trgovina
na debelo in drobno.
Liublfana, Stritar1 eva ulica.
CO
—
to
44
It"
v LJubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik; Dr. Fr. Denjanc, primar. I. kir. odi det boln
Franc Furlan
naslednik Fasctungove vdove
ključavničarstvo
In
zaloga štedilnikov §
. , i se nahaja:        535 |
Ambrožev trg stev. 9. |
Čipkasto blago, čipke, vložki, vezenja
svila, posamentrija, gumbi, zaboli hi vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa
V modni trgovun zcl dame 2493 P. MagdlC, Ljubljana, »"»proli glar-nepoMe.
psa na prodaj
ncna, v najboijšrm stanju, pod jako Ogođitnii P"^ou — Poi'.Ye sr
v Sp. Siš'ii, Planinska cesta 268.
364*
Ausust Replč
sođar v Llubl?ani v Trnovem
izdeluje in popravlja vsakovrstne
s o d ©
po nanižiih cenah. 3621 Kupuje in prodija stare vinske sode
Modema ročna dela in materijal
M. Dre
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Slovenci pozor!     S!©w8aci pozor!
V najem se ođda z novim letom 1914
fc 1
hote z mes
gospodarskim poslopjem in kegljiščem
v znanih toplicah na Spodnjnm Štajerskem. Natančna pojasnila daje
Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.
1
it
f£l Sls!!:
60 gramov te?ka, K 140*—, me->tčno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 1 4 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, nai piše takoi R SieciinflJ*, Bf~c'ava (Landennargj 299 trgovina % zlatnino. 1
m
1
iti?*
1C
ili in i Kiai
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano na'» boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih ošeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Izubijani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulfu, Reki, Za* dru, Spljetn, Ursegnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu' inomostu, Solcanu in Trldentn
Brzojavk  Valjčni mlin, Kranj.
K^psrže in zaMsvaJte edino le
je najboljši.
Ota tim pri Prvi slov. zalogi čaia io mina e de&slo v LinUlianl. Boha ulita stev. 41.
Modni salon
Stuchly - jtuschke
X-ij\2. Toljaga,, Šid-OTrslssi in.lic^
Priporoča po najni ji ceni cenj damam tu in na deželi svojo bogatu zalogo
zimskih klobukov in šport, cepič za dame in deklice.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvržuje;o.   1463   Žalni klobuki vedno v zalogi.
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, drugi za 8 konjskih sil močan, sta
po faSso slzkl ceni na ps*oda].
Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«.
Strogo solidna najstarejšo Mm tvrdka.
J uveli? zlateiista, srebrnina ter razne ure.
Popravila in \ nova dela po i
nainiilli     nnl E
peciama mcona tr
za gospode in dečke
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta št. 3.
nainižfi ceni.
Edina zaloga ur
z znamko
11
Ceniki zastonj.
Ceniki zastonj.
Lud. Černe,
juvellr, trgovec z arami ter zapriseženi sodni cenilec 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Vedno najnovejši klobuki,
cilindri, čepice, perilo,
kravate,
i. t. d.
od preproste do najfinejše izvršbe.
Pozor, vinski trgovci! Pozor, vinski trgovci!
Zavoljo opustitve trgovine z vinom se ceno proda 3684
hiša z velikim vrtom
in finsko kletjo, prodajo tudi vinski sodi in vsa vinska oprava. Vse blizo ljubljanskega kolodvora. Naslov v upravništvu  »Slovenskega Naroda«.
Losi« kite
najimeje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrsto lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine lasulje, brade in druge potrebščine za maskirani e, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega.in Starega trga).
Izdeluje vsa las ni carska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
— I— MM "M IW" Ir'l'i BI 'IIIHlll Mi i
i JUHJI ilMli"lllHBIMfll—MI ti lit 1 I
LJubljansk
bi   Delniška glavnica 8,000.000 kron. :a
■
se
n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
v Ljubljani
Rezervni fondi okrogla 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
SpreSema vloge na knfižice in na tekoči račun   JT 31 0    Kapule in prodala srečke in vrednostne papirje ter gih obrestuje od dne vloge po čistih :: "ST K i® » s :: vseh vrst po dnevnem kurzu. ::
2++U
Brzojavne in pismene čestitke Ljubljanskemu Sokolu povodom petdesetletnice.
Slovenske.
Gorica. Goriški Sokol pošilja bratskemu društvu najiskrenejše čestitke. Sokol leti s krepkim razmahom svojih kril vzvišenim svojim ciljem nasproti, bodi nam tudi nadalje svetel vzor vztrajnosti in ljubezni do domovine. Bratski Na zdar. — Šapla, starosta.
Ptuj. V proslavo petdesetletnice kličemo bratskemu društvu krepki Na zdar. — Ptujski Sokol.
Braslovče. Neustrašenim narodnim braniteljem k polstoletju krepki Na zdar. — Sokol Braslovče.
Celje. Seme sokolske misli vsejano pred polstoletjem na dedno njivo slovensko se je razvilo v krepko drevo, ki kljubuje vsem viharjem in brani slovensko zemljo pred uničevalno sapo. Slava očetu slovenskega Sokoistva. V duhu se raduje z vami zadržani Smrtnik.
1 Č e r n i c e. Narodnim bojevnikom k petdesetletnici krepki Na zdar. — Sokol Černice.
Ormož. K polstoletnici bratske čestitke. — Sokol Ormož.
Sevnica. K petdesetletnici naše najiskrenejše bratske čestitke Na zdar. — Sevniški Sokol.
Celje. Petdesetletnici najsrčnejše čestitke. — Hinko K a d -z u k a.
Kostanjevica. Čestitka jubilantu, pozdrave navzočim Na zdar. — Sokol Kostanjevica.
Dob. Iz zdravstvenih ozirov mi ni mogoče slavnosti se udeležiti in kličem kot eden najstarejših Sokolov piirsčen Na zdar. — Ferdinand Souvan na Volčjem potoku.
Gorica. Zadržani udeležiti se vašega zgodovinsko pomembnega slavja vam iz dna sokolskega srca čestitamo k petdesetletnici in kličemo procvitaj in dvigaj se vzor slovenskega Sokoistva. — Predse d-stvo goriške sokolske ž u -P e.
Dopisa sta prišla od Slovenskega trgovskega društva »M e r -kur« v Ljubljani, podpisan od I. podpredsednika dr. Frana Win-discherja in tajnika Frana G o 1 o b a, ter iz Prage od eksekuti-ve narodno - radikalnega dijaštva.
Hrvaške In srbske.
Varaždin. Z dušo prisostvujemo vašemu jubileju in čestitamo Sokolu, ki ima za probujo slovenskega naroda in za njegovo narodno politiko velike zasluge. Naprej za sokolsko idejo in narodno samostalnost. Na zdar! — Dr. Pero Magdi ć, starešina varaždinskega Sokola.
Zagreb. Pol stoletja je minulo, odkar stoji mati slovenskega sokoistva na braniku narodnih idealov proti sovragom. Hrvaški Sokol v Zagrebu se pridružuje čestitkam celega sokolskega in slovenskega sveta z željo, da doseže vaše delo zmago slovanski in sokolski misli. — Dr. M a z u r a. starešina.
Požega. Nemogoče nam je sodelovati pri proslavi petdesetletnice. Delimo z vami želje za napredek naroda in domovine. — Župa, I b r i-s i m o v i č.
Zagreb. Povodom 501etnice srčno čestitamo in kličemo bratski zdravo! — Jasilacki. Hrv. Sokol Zagreb.
B e 1 o v a r. Velepomembnemu slavju srčno čestitamo in želimo bratskemu Sokolu vso srečo in napredek. Zdravo. — Hrv. sokolska župa Preradović.
Pazin. Srečno napredovanje. Bratski pozdrav! — Sokol Pazin.
Dubrovnik. Čestitajoč na tvojem sokolskem delu v polstoletju smo srbski in hrvaški Sokoli zedinje-ni v eni četi, ki je najhujši naval nikdar ne bo razpršil. Želimo ti najboljši napredek v duhu edinstva na prvem zletu srbske primorske župe sestale srbske in hrvaške župe.
Kraljevica. Bratskemu društvu k današnjemu sijajnemu slavju 501etnice pošilja bratski pozdrav Sokol Kraljevica.
Šibenik. Na redkem slavju čestita z željo, da sokolska ideja čim prej združi vse brate na jugu. Za hrv. Kresimirovo župo dr. K r s t e 1 j.
Mostar. Pozdravljamo krasno slovje bratskega nam Ljubljanskega Sokola, obžaljuiemo, da se ne moremo danes veseliti v vašem bratskem objemu ter vam kličemo zdravo in na svidenje ob letu, — Hrvaški Sokol.
Split. Povodom petdesetletni- l ce osnutka prvega jugoslovanskega Sokola želimo gorskim  Slovanom s 1
I sokolskim poletom: Naprej k svobodi! Bratski Zdravo! — Tehnični odbor župe vojvode Hrvo-j e - Split.
Dubrovnik. Čestitamo k 50-letnici. Želimo, da boš vodil nadalje slovensko Sokolstvo, da doseže cilj za slovenski in cel slovanski narod ter kličemo: Živio slov. Sokolstvo! — ŽupaGundulić.
Split. Vaše veselje, ki vella pol stoletju narodne probude, naj nas čim tesneje združi, naj vznikne in se razvije edinstvo troimenega naroda. Zdravo dični slov. Sokoli! — Sokolska župa Vojvoda H r -voje v Splitu. Starešina dr. B u-1 a t, tajnik dr. A n g j e 1 i n o v i ć.
Hrvaške:
Split. S ponosom lahko gledate na svoje sokolsko delo. Hodite naprej še smelejše do idealnih modrin svobode in edinstva. — Hrvaški Sokol v Splitu.
Zagreb. Občudujemo vaše petdesetletno sokolsko in slovansko delo in želimo vam in celemu Sio-vanstvu boljšo bodočnost. Kličemo vam krepki Na zdar in Zdravo! — Obzor.
Zagreb. Predniku Hrv. Sokola v Zagrebu in predniku hrvaškega Sokoistva v obče kličem oduševljen Zdravo! - - Dr. Franjo Bučar, starešina sokolske župe Fo-nove.
Divača. Povodom današnjega slavja čestitajo želeč novih uspehov za čast Slovenstva in napredek sokoistva Sokol - Opatija in župa V i t e z i ć.
Dopisa sta dospela od Hrvaškega Sokola v Karlovcu in dr. Božo V i n k o v i ć a v Karlovcu.
Poliska:
L v o v.  Bratski vaši organiza- | ciji pošilja na   petdesetletnici srčne ! čestitke. — Poljska Sokolska zveza. — Fischer. i
Češke:
J i č i n. K slavju polstoletnega obstoji bratski Na zdar! — Sokol J i č i n.
B1 a n s k o. K petdesetletnemu uspešnemu deiu kliče sokolski Na zdar! — ŽupakraljaJurja.
B 1 a n s k o Višje in višje brat-|e, na najvišje mesto v drugih 50 let. Delajte v povzdigo svojega milega naroda. Piatski Na zdar! — Fer-115.
Orlice. K polstoletnici vaši pošiljam vam bratski pozdrav z željo, da dosežete mnogo uspeha v bodočnosti. Na zdar! — Za sokolsko župo Orličko. R. P e t r a n , vaditelj.
Kra1 jevski Gradec. Srčne pozdrave k petdesetletnici vam pošilja Sokol v Kraljevem Gradcu.
T u r n o v. K petdesetletnici bratski pozdrav, daljšemu delovanju krepki Na zciar. nasprotnikom pogin. Brat Pečina.
K u t n a h o r a. čestitke k pol-stoletja dela v blagor naroda in Slo-vanstva. Le korak za korakom naprej, da dosežete ideal sokolski. Naprej! Kličemo vam Na zdar! — Sokol kutnotiorski.
D u n a i. Oorki pozdrav k slavnosti končanega petdesetletnega dela za nar^d pošilja Dunajski Sokol.
Brno. K petdesetletnemu jubileju kliče Na zdar! Župa Rast i s 1 a v c v a.
Brno. K današnjemu slavju in nadaljnemu delu Na zdar! Sokol B r n o I.
Prostjeiov. K polstoletnemu uspešnemu delu giomovit bratski Na zdar! — Sokolska župa P r o s t j e j o v.
Praga K petdesetletnemu jubileju srčne čestitke Sokolu ljubljanskemu in celemu bratskemu narodu slovenskemu! Na zdar! Naprej! — Dr. P o d 1 i p ny.
K1 a d n o. K izredni slavnosti bratski puzdrav. — Sokolska župa Budeška.
C h r u d i m. K slavnosti petdesetletnice žeiirno s srčnim bratskim pozdravom in s polnim priznanjem storjenega vzornega sokolskega in narodnega dela Naprej! — Predsedstvo župe vzhodnočeške, starosta dr. Kare! Pippich.
Praga. K oOletnici vašega društva pošilj'mo gorke pozdrave. Korakajte s čilim duhom pravega Sokoistva naprej, premagajte ovire na čast in blagor Sokoistva in vsega naroda. Naprej! Nazaj niti za korak. Črez ovire ne prijateljev Slovanstva. Na zdar!  - Zupa Tyršova.
B e n e * o v. K vaši petdesetletnici kliče vam bratski Živeli in Na zdar! — 5 o k o isk a župa b lani č k a.
Dopisi so dospeli od Sokolske župe sredočeške na Kraljevih Vinogradih, Mc.ravsko-šleške sokolske župe v Mora viski Ostravi, Sokolske župe Rokvcanove v Horovicih, Nižjeavstrijske sokolske župe na Du-
naju,. Predsedstva sokolske župe v Žižkovu. N?ž. Luž. in Sokolska župa Barakova v Karlinu.
Po zdravniških poročilih se pri
revmati7mu, protinu in nevralgijah dobro obnaša za točno, bolečine tolažeče, za vsahavanje oteklin in zo-petno premičnost členkov sredstvo Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. na.
je in ostane že skoro -*o let slav. znana
Stoitova emalziia iz nf na ol'a.
V tej emulzMi obseženo naifinei5e r:bje olje se na Scottov način razkroji v ma'hne kapljice in tako napravi lahko prebavno tudi za oslabljen organizem, da se tako vsak sestavni del tega bojrate.era živila dobro prebavi Ako si še predučuiemo, da je Scottova emul-zija smetanasto sladka, Jr? ra lahko razumemo, da ta izdelek rado navživa staro in mlado. — Siti pa mora pristna Scottova emulzija.
Cena or ginalni steklenici K 2*5'> Dobila se po vseh lekarnnh Proti vpošiliatvi M v v pismenih znamkah rlnSite od rvrdke SCOTT * BOWNE, d * o z na Dunstu VII sklicevaje se na na5 list se poSiije :•  poitkuinia   A kV-e Irlcarne
i"» modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki na-bolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko.
Na željo damo napraviti   moške obleke tukaj.
izborno varstveno sredstvo
NTE
vseh dežela izposluje inženir 94 !?»• CirEIjBIiAUS. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahllferstrasse št. 37.
Franc Kos
Ljubljana, Sodna nlica.
Podpirajte domačo industrija!
Stare nogavice se ceno podplerujelo I
Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilnl materijal -za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
naravna
alkasična kislina
proti vsem « infekcijskim
boleznim ;
izvira iz čiste
granitne skale.
Pri mnogib epidemijah sijajno preizkuSeno. Zaloge v Ljubljani: Mihu! Rastner, Peter Lassnik in A. Saribon
ta te prifatel nas nravi.
Ki nas krepi,
Da smo čvrsti ia zdravil
Želodčni liker ..FLOBIAN" ne slabi in ne onemi, ampak da'e meč ln veselje do dtia!
Najmodernejše bluze.
jutranje °o / ■ obleke, s
^        / Športne jope in čepice
za dame in otroke«
Vse potrebščine za šivilje. Postrežba solidna in točna.
Najnovejše v avtomobilni industriji je
za trgovske svrhe in šport.
Naibolj ekonomični voz sedanjosti, le ravnokar došel in
je vsakemu na ogled pri tvrdki
arel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12.
Varujte se
ponaredb.
Pristni „FLORIASI" se dobi edino od Bistlinske destilacije .FLORIAN' v Lfnblfanl. "
Svarilo pred ponaredbami.
J
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
ZIMSKO
PERILO
volnene srajce, spodnje majice in hlade, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, roka" vice, gamaše, kožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode priporoča
modna trgovina za gospode P. Miigdic, Ljubljana, sproti glavne pošte.
1564
3
Velik lokal
primeren za delavnico v HilŠerjevi nL štev. 12. poraben za vsako obrt,
se odda takoj. 3732
?:   Več se izve v trafiki istotam. :s
če mogoče že s substitucijsko pravico,
Nastop lahko takoj. Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 3737
(event   amerikanski   sistem) dobro obranjena  se kupi takoj za kontor. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3728
rodolalnn
za Špecerijsko  blago  in  mokarijo v Dravljah št 86 s stanovanjam se
daje s 1. novembrom 1913. v najem.
Zlgasiti se je pri Lovrencu FlorjanCiču na  Poljanah,   Št.  Vid  nad Ljubljano.
i Kako se popolnoma lahko ozdravilo
pljučno bolezni, duHiivI kašelj, naduha
sporočim vsakomur zastonj. Pošljite frankl-
rano kuverto za odgovor na gospo A. Kryzek, Vršovice, Borov* nkova ulice pri Pragi, Češko. 3719
Stanovanje
z dvema, tremi, štirimi sobami in kuhinjo, se nanovo za november odda.
Kopališka ulica štev. 12.
zanesljivo In brez bolečin delujoče, obsegajo znameniti Maya-bacil. ki vse škodljive bakterije v črevesu hitro in zanesljivo pomori, Česar ne doseže nobeno čistilno sredstvo. Škatljica S 50 tabletami K 3—. Jogurtove redilne tablete Agra, jogurtov ferment Agra, jogurtova redilna čokolada, jogurtovi redilni sladi, tekoči in suhi, največje redilnosti (zlasti za otroke) Nove vrste redilne soli, kefirjeve in kumisove tablete. Zahtevajte izrecno izdeike »Agra« z varstveno znamko „Agra". Po poštni pošilja: Yoghurtwerk „Agra" Gra-
dec, Postfach 45. = 3734
Jfovi praktični aparati za prodajanje
petroleja, bencina, špirita itd. s patentirano napravo za polnjenje in natentiranim merilnim steklom, ki samo odmeri željeno mero, avstr. merosodno potrjeno in ni treba več cimentirati. Preprosto, praktično, nepokonCljivo. Zmanjšanje blaga in nevarnost ognja izključena,
Izpraznjevalce sodov
ki delajo do 100 litrov na minuto izdelujejo in dobavljajo najceneje tudi na mesečne obroke
Bratje A. in M. Hi UD L
3611
Tešinj avstri Slezijai Ilustr. cenovniki zastonj.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemeni v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in
podorne trdote daleč nadkriljuioči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno* Priporočila in izpričevala 2307
raznih   uradov  in najslovitejših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
s
Po povzetju prodaja samo:
Za izvoz na Balkan namenjene, pa zaradi ustavljenja vojne tu pridržane konjske  odeje iz pristne brnske
himalajske volne, tore] neskončno tople In xa zimo
nontrpljlte, okoli 400 cm dolge in okoli 140 cm široke, sive, drap in rjave, 7 lepimi barvastimi bordu-rami, se prodajajo samo kratek čas za polovično izdelovalno ceno, komad samo po K 2*50. Te zimske konjske odeje so vredne dvojnega denarja in se dobivajo pri meni, samo dokler bo kal zaloge po 3731        nastopnih senzacijskih cenah:
1 zimska konjska odeja stane samo , . . 3 zimske konjske odeje stanejo samo . . 6 zimskih konjskih odej stane samo .   . .
M. Swoboda, Dunaj III2, Hiessgasse 13-23. Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913
potrjenega po konkurznem sodišču se bode
vsa zaloga trgovine
3746
Fr. Iglic
v Ljubljani, Mestni trg št. 11,
obstoječa ik vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov, molitvenikov, galanterijskega blaga vsake vrste, igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev itd. prodajala do popolnega izčrpanja
odslej pod ivorniško ceno.
Ugodna prilika za manjše trgovce za cen nakup potrebščin, kakor tudi za širše občinstvo I
Dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani,
kot upravitelj konkurzne mase*
za papirno tovarno na Nemško.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«, 3729
Sprejme se
3737
za  manufakturno trgovino. Več pri
g. Štefana Štekar, Ajdovščina.
Prodajo se dobro ohranjeni
ki drže 100 dO 650 1. 3717 na Rimski cesti štev. 11.
z lastno koncesijo, Četudi oženjen, dobi v prometnem kraju primerne prostore za tri leta brezplačno. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 36 0
Dobra, resna moč v špecerijski stroki se se sprejme takoj kot
Ponudbe z zahtevo plače pod šifro; „Agilen/3720a na uprav.  »SI. Naroda«.
oziroma stenografinfo,
ki zna slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje,
sprejme takoj aH pozneje pisarna dr. F. Mfiller, odvetnik v Celo ven.
Ponudbe s sliko. 3661
Razpošiljam gratis in franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro Sdočin žepnih urah
modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, manufaktur nem, jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. — C. In kr. dvorni dobavitelj Jan Eonrad, razpošiljalnica t Mosta 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5-—. Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Ros-kopf« K 7-—. Pristna srebrna remontoarka
odprta K 8-40. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein A Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.) 2291
Najidealnejše sredstvo za  osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic & Cotnp., Ljubljana
11-ni-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garacijo. OdpoSljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev >Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce po cenah na debelo.
L Ufeiistao, Dunaj 11. Mm Donaustrasse 23III.
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
Deželni pridelki.
Za provizijsko prodajanje krompirja, fižola, prešanega sena, Jajc itd.
se priporoča 3739
Ivan Henrik PohIy, agentura. Trst, Via Rossetti 41.
Pozor!
Pozor!
9    tfftMUVlHMJkfllU muu,
v mesta kot v okolici so pod Jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo: 3936
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št. 8.
zarska obrt!
J. Repše & Fr. Bezlaj
ICoIodirorska ulica št. 6 v Ljubljani
vljudno naznanjata, da sta prevzela prejšnjo
3730
mizarsko obrt R. Pazzerja
ter se p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, posebno pohištvo od
preproste do najfinejše izvršitve najtopleje priporočava. = Trudila se bodeva vsegdar postreči točno in z zmernimi cenami. ,
V izogib pomotam si usojamo p. . Pj
občinstvu vljudno naznanjati, da st n
dobivajo naši fabrikati k
iMhffitifc M
r i
plošč
ter originalnih
gramofonskih aparatov P
s svetovnoslavno varstveno znamko
1.
samo in edino
pri našem
oilcialnem prodajališču
Ljubljana, fi
Sodna ulica št. 5 (poleg c. kr. n justične palače). n
r i
Kataloge in cenovnlke o naših lzdel- m kih daje radevoljno naše prodajalisče
gratis in franko.
Avstr. gramofonska družba z o. z., Dunaj.
3740
L j
r i
6349^1
1
D88C
3242
Hrvatski narodni dobrotnih.
V torek so izročili materi zemlji v Karlovcu prah velikega hrvatskega rodoljuba in narodnega dobrotnika dr. Ivana B a n j a v č i ć a, ki je umrl v Heidelbergu na Nemškem, kamor je šel iskat zadnjega leka proti smrtonosni bolezni.
Pogreb je bil veličasten, kakršnega Karlovec še ni videl. Na tisoče naroda hrvatskega, množica hrvatske inteligence in zastopniki vseh hrvatskih kulturnih ustanov so prihiteli v Karlovec, da izkažejo zadnjo čast možu, ki je vse imetje, ki si ga je v življenju s trudom in delom in z mravljinsko marljivostjo prištedil,po-ložil na oltar domovine.
Ob odprtem grobu pokojnikovem so govorili: Cezar A k a č i ć v imenu Starčevićeve stranke prava, kateri je pokojnik pripadal, dr. Oton K u č e r a v imenu »Matice Hrvatske«, kateri je pokojnik sporočil polovico svojega imetka, profesor Ve-koslav S p i n č i ć v imenu »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Istro, kateri je dr. Banjavčić zapustil drugi del svojega imetja, in v imenu jastrebar-skega okraja, ki ga je pokojnik zastopal v saboru, župnik Stjepan H u z e k.
Kakor smo že gori omenili, je pokojni dr. Ivan Banjavčić vse svoje imetje volil v narodne, prosvetne in dobrodelne namene.
V svoji oporoki, ki jo je napisal dne 15. novembra 1908, je odredil:
1. Obresti od glavnice po 30.000 kron naj uživajo pokojnikove sestre in njih otroci do smrti. Kasneje naj uživata dohodke iz te glavnice dva dijaka iz Barilovica, kjer je bil pokojnik doma, ki obiskujeta kako srednjo ali visoko šolo.
2. Vsaki pokojnikovi sestri se naj pol leta po njevovi smrti izplača 500 K za nakup potrebne živine.
3. Izplačajo se naj ti-le legati: Ljudski šoli v Leskovcu 1200 K,
šolam v Turnju, Hrmetiću in Jelši po 1000 K in šoli v Cerovcu 500 kron; dohodki teh glavnic naj se porabijo na vsaki šoli kot nagrada dvema učencema, ki se najbolje učita in sta najboljša v hrvatskem jeziku;
cerkvam: v Leskovcu 500 K, v Dubovcu 400 K, v Cerovcu 300 K in v Karlovcu 400 K — za čitanje posmrtnih maš;
društvu sv. Cirila in Metoda za podporo gimnazijcev v Karlovcu 600 K, društvu sv. Vekoslava v Karlovcu 500 K, hrvatskim dijaškim društvom na Dunaju, v Pragi, v Gradcu in Inomostu po 400 K, starinskemu društvu v Kninu 300 K, društvu »Bihać« za preiskovanje hrvatske zgodovine 500 K, vseučiliški mizi v Zagrebu 2000 K, gasilnemu društvu v Karlovcu 600 K, pevskima društvoma »Zori« in »Nadi« po 400 kron, tamburaškemu društvu 200 K, telovadnemu društvu Sokol v Karlovcu 400 K, ljudski knjižnici v Karlovcu 300 K in gasilnemu društvu v Koprivnici 300 kron.
4. Vsota 10-000 kron naj pripade društvu »Sv. Jeronima« (enako naši Mohorjevi družbi), dohodke tega zaklada pa naj porabi kot nagrado najboljšemu pisatelju v narodno-gospo-darskih vprašanjih.
5. Obresti glavnice 10.000 kron se naj porabijo vsako leto kot nagrada dvema kmetoma iz Barilovica, ki sta najbolj napredna v sadjarstvu i in v živini.
6. Vsem kmetskim klijentom po- 1 kojnikovim so njihovi dolgovi na odvetniških stroških odpuščeni.
7. Vse imetje, ki preostane po teh izplačilih, pripade v enakih delih »Družbi sv. Cirila in Metoda« za Istro« in »Matici Hrvatski«. »Matica« naj iz dohodkov pripadle ji glavnice izplačuje nagrade najboljšim hrvatskim pisateljem. — Za izvršitelja svoje oporoke je pokojnik imenoval svojega prijatelja Zvonimira 2 e-p i ć a, ako bi pa ta ne mogel, pa bivšega poslanca Stjepana Zagorca.
Premoženje pokojnikovo se ceni nad 300.000 kron, in čisto gotovo je, j da bosta »Družba sv. Cirila in Me-toda« in »Matica   Hrvatska« dobili vsaka nad 100000 kron!
Našim Pollakom, Kotnikom, Vil- j harjem, Fabjančičem in Babičem se je pridružil v Hrvatih dr. Ivan Ba-njavčić. Temu hrvatskemu narodne- | mu   dobrotniku   tudi med Slovenci slava in večen spomin!
lesenišIfB novice.
Veliko polomijo so doživeli naši klerikalci minulo nedeljo s »Slov. stražo«. V »Slovencu« so vpili, da morajo razobesiti zastave, da mora raz vsako hišo plapolati trobojnica. Ljudje so pa vedeli, da onečaščajo slovensko trobojnico, če jo razobesijo na čast redkim došlecem na glavno skupščino »Slovenske straže«. Da bi vsaj malo zakrili svojo blamažo, so morali uslužbenci jeseniške občine, ki jih plačujejo nekle-
rikalci, tekati od hiše do hiše, kot bi se zgodila velika nesreča, in v županovem imenu terorizirati hišne posestnike, da naj razobesijo zastave v čast klerikalnim poslancem, torej ne v čast došlemu ljudstvu! A ljudje se še zmenili niso za županove grožnje ter pustili počivati zastave v podstrešjih.
Žalostno je kukal župan, obdan od svojega štaba, iz svoje oštarije. Jezno je pošiljal občinske uslužbence in svoje vajence zopet od hiše do hiše, pa vedno še zaman. Okoli poldne se je »očukil« sam ter letal in prosil za žive in mrtve, naj razobesijo zastave. Usmilili so se ga res somišljeniki in nekaj omahljivcev. Na Jesenicah je izobesilo le devet posestnikov zastave. Poleg tega so visele zastave le še na občini, šoli in farov-žu. Na Savi je bila pa polomija še večja. Tam vsega skupaj, z okrašenim klerikalnim domom vred ni bilo devet zastav.
Domačini so pokazali s tem, da jim je dovolj Skubicev in Čebuljev, da so siti njihove komande do grla. Udeležnikov ni nihče pozdravljal, ni bilo niti najmanjšega navdušenja. — Udeleženci so se čudili, da se ni nihče zanje zmenil in so z neprijetno zavestjo, da niso prišli na navdušeno narodno zborovanje, ampak na po-grebščino svoje lastne stranke, zapustili Jesenice.
Udeležba je bila od vnaniih zelo pičla. Če bi domači duhovniki ne prignali domačinov, bi bila .dvorana ravno desetkrat prevelika. Glavna točka dnevnega reda je bila jed in pijača. Na ta način so torej udelež-niki pridno reševali slovensko domovino in mili naš narod v gostilniških prostorih klerikalnega konsumnega društva.
Nezgode v tovarni. Tovarniški delavec France Preželj ie prišel z levo roko med odbijače premikajočih se vagonov in je zadobil težko poškodbo na roki. V torek je prijel stroj /Oletnega tovarniškega delavca Fr. Zadnika ter mu je levo roko dvakrat zlomil; poškodovan je tudi na očesu. Pretečeno soboto se je ponesrečil delavec v kamnolomu pri Sv. Križu Valentin S m o 1 e j s tem, da je pred Kopišarjevo gostilno tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečene delavce so prepeljali v tovarniško bolnico. Takoj nato je pa neki delavec sam v bolnico prišel, ker si je pri domačem delu odsekal srednji prst.
Žena moža z nožem zabodla. V soboto zvečer sta zakonska Franc Peter, strojevodja c. kr. državne železnice na Jesenicah, in njegova boljša zakonska polovica popivala po raznih gostilnah- Ker sta bila že oba precej zidane volje, sta jo proti domu odkurila. Prišedši domu, je hotela žena skuhati še črno kavo in radi tega zakurila v štedilniku. Ko je z velikim kuhinjskim nožem pripravljala drva, jo je začel mož pitati z raznimi grdimi priimki in se pri tem
seveda tudi ni izognil besede »k____«
Raztogotena je žena zasadila možu nož tako globoko v hrbet, da je mož v pljučih smrtno ranjen in skoraj gotovo ne bode več okreval. Ker je njegovo stanje jako slabo, ga niso mogli prepeljati v bolnico. Ostal je v domači oskrbi.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno In uspešno porablja pri trganju po udih in
pri drugih nasledkih prehfajenja. Cena steklenici E Z'—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. 8&OLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunafu, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     5 33
-V
Proti
22
ii io
ixborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Reslfeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljnbljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, HrvaŠko,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utija dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbere.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503/0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso laioker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JMoBa.
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konfskiHi oprav
===== krasno opremljene =
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-s: ščine, žs obrabDjene vozove in s: konjske oprave. <
	iS.			
dobro idoča, se išče v Ljubljani ali večjem kraju na deželi. — Poudbe „L E« 10*1 na  upravništvo   »Slov. Naroda«.
Kdo hoče
uro znstonj!
Da svoje izborne ure vdomačimo povsod, razdelimo 5000 up zastonj. Pošljite svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur
Jakob KSnig, Dunaj 111/2.
Postamt 45, Fach Nr. 362.
Za ohranitev ^?
jflravesa želoda
za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zagatenja, katerega posledica so mnoge bolezni, vedno učmknje jako dobrodejno
i
0101
Znane posledice nezmernosti, napačne
diete, prehlaienja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
i varilo!
Vsi deli embalaže nosijo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil.
©lava!
BFPflfiNFB Ca 'n kr. dvorni dobavitelji ie-. IMuHLU, karna pri »Črnem orlu", Praga Mala strana, št. 203. ogel Nerndove ulice
£5&*~ Po polti se razpošilja vsak dan. MU
Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
iste službe v trgovino z mi blagom.
najraje kje na deželi. — Naslov pova upr. »SI. Nar.« pod „100 Mlad trg* sotrudnik". 3670
Za krojaško obrt sprejme
2 učenca
s primerno Šolsko predizobrazbo
Jas. Rojina v LjuliljaDi, Franca Jožefa cesta 3.
3628
Razpis.
Okrajna bolniška blagajna v Ljutomeru išče
knjigovodjo
Prošnje z dokazili o postavno zahtevani usposobljenosti v knjigovodstva, so vložiti do 1. novembra 1913. pri načelniku g. Francetu Vrbnjak v Klju-čarovcih, pošta Križevci. Plačača po dogovoru! 3683
Ljutomer, dne 14. oktobra 1913.
Okrajna bolniška blagajna.
3S67
Gwmm
Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da imam tudi letos vseh vrst pristnih črev v zalogi
za izdelovanje vsakovrstnih klobas.
Opozarjati pa moram slav. občinstvo pred nakupom črev od raznih baran-tavcev po deželi, ki prodajajo staro, preležano ter od moljev snedeno blago. Blago se pošilja na zahtevo vedno točno na drobno in debelo po primernih cenah.
:: Z odličnim spoštovanjem se priporoča :: snatllec črev
Josip Bergman,
Ljubljana, Poljanska cesta št. 87,
Najboljši češki nakupni vir.
mM efellle
: za gospode :
Franca Jožefa cesta 3.
z: t,
iODBODSKl lilSl. pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Ceno posteljno perje!
1 kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prsma polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega snežnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg r/uha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od fi k? naprej franko.
iz goatonitega rdečega, modrega,  belega   ali rumenega
ZSoMene postelje
linih
ročnih del
□ankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema z glavnicama, 80 cradlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, zglavniee 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benlsch, Dešenice &t. 767, Češko. J
4. Weissberg, p
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
Milji
za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2—, 2-40, 280. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih škatljah po K 4-—   in 5*—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4*50.
Acetilenske ročne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4"—, 5*—, 6*—. Po povzetju razpošilja
azpošilUlnica Dunai II, Untere Donaustr. 23 III.
Hrvaška korespondenca.
v Ljablianl, Židovska ulica štev. 5. Originalni
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih
Kot specialiteta samo pri meni.
Priporoča se domača
ina 0.
Franca Jožeta cesta 3.
SpiiijosenaioEilaponn,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
5
za prilično 10 ur na teden 3654
išče c. Kr. drž. obrtna šola v Ljubljani.
Zglasiti se je pri šolskem ravnateljstvu.
oženjem?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z llustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprt. 30 h).   — L Singer hlgienićna manufaktura,   Dnnal L Wiesingerstr.   8 F
kožne hibe, solnčne pege, ogrci, raskava, ordeCela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in
oblastveno za neškodljivo preiskano 793 dr. A. Rixa
pasta Pompadour.
Ob neučinkovanju denar nazaj. Poizkusni lonček K 1— večji lonček K 3*—. Kosmetikum dr. A. Rixa laboratorij na Dunaju IX., Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu« parfumerija A. Kane. drogerija »Adrija« (Cvančara).
Pozor kolesarji!
jtasto X120 samo kron 80.
• Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpoŠljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles model 1913, elegantnih In čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40 — .naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—, 6-—, 7*—, 8"—, zračne cevi po 1< 3-— 4-—t S-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanjc v lastni de-
iavnići hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju
Na dvokolesa naplavila K 20"—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbohrvaško dopisovanje. 1069 Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A* WeissK»erg, Dunaj II. Untere Donau strasse štev. 23 HL
kašlju
hripavosti, kataru in zašle-
zenju, krčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne
Kaiserjeve
prsne karamele
s „tremi jelkami11,
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562
Zavitek 20 in 40 vin., škatlja 60 v. Prodaja Jih v Ljubljani:
Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rib. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Pb. Jos. Čizmar, lekarna. AnL Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija**. Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna, Novo mesto. C. Andrijančic, lekarna, Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna. Metlika. A- Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarna pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr. Baccarcich, lek, Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolf, drog. Litija. J. KanduSar, trg Mengeš. Jos. Ancik, lekarna v Ribnci. J R. Hočevar, lek. na Vrhniki
Podružnica: DUNAJ VIII., Laudongasse 9.
Vastov u brzojavk* i fc——Ji Bnu|. Tal«!«a laternrb.
HENRIK ::
MANNHEIM
MnilHSilMiS
I^MI
mm ^ -i
Lan koto  TTofiepgrne  ▼•□Ulce lokomaklle z
direktno pripojenim dinamom.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA ČEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
Gospodinje I Pozor ! !
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEl
E
A
jjUNIKUM" ni rastlinska margarina.
U NI K U IVI H se ,:zdelu-'e iz najčistejše go-PI veje obistne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
IIMIIf IIHMii ni umeten, nego najčičči „UnSIVUlfl     naravni izdelek.
UNIKUM" Je BO^I   ccnei*3 od na-
za ^w |0 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo  izdatnejši nego to.
MRI
SAMO BLAIMSCHEINOV
II M I K II M Cl Je   resnično  edino in j, U H I IV 10 m      pravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaSa vse doslej hvalisano
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA
UNIKUM
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja/
'<   Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-:
pečenje praženje
RMhan,e     maslen kruh
BLAIMSCHEINA MUNBKUMCC MARGARINO
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
	m	£31		o		■	Q		IP© M	m ••		•	t	■ -	■ . -»	4*	m
Restavracija
v najlepšem in prometnem kraja mesta Gradec, shajališče večine graške slov. inteligence s stalnimi gosti 36S7
se da s 1. ali 10. novembrom z ugodnimi pogoji t najem.
Inventar zraven. Ponudbe pod 9lKav-cija 500", peita Cven, Štajersko.
Piett se v Roni pri Tržiču
(Monlalooie) In Gorici 3671
dve
s hlevom, velikim skladiščem in prostorom primernim za tovarno
v obsegu 3000 m2 skoro v sredi vasi primernim za skladišče, trgovino ali sploh za industrijo. Posestvo je oddaljeno 5 minut od južne železnice na eni in toliko na drugi strani od drž. železnice Od Tržiča, kjer je središče industrije je oddaljeno dva km. Cena po dogovoru
pACP^tVfl v izmcri 25.000 m2 pri rU3v3lVU   pravno za veliko indu
strijo tudi sredi vasi z velikim prostorom na trgu, kjer je biša in hlev. Pripravno za industrijo. Cena 130 000 K za obe posestvi. Proda se tudi vsako posebej. Pojasnila daje naravnost gosp.
G. Olivetti, farmacist v Ron-kih pri Tržiču, Primorsko.
Kadi prevelike zaloge
gramofonskih plošč
oddajam nekatere po 1 krono komad. Plošče so garantirano nove in stanejo drugače komad 4 krone. Najnovejše Zonelon plošče, slovenske, lepe koračnice, valjčki, kupleti itd. komad samo
K 1-80.
Najkulantnejša zamenjava starih obrabljenih 11     plošč.     i : Ze rabljeni
godbeni automati
se prodajo pod ugodnimi pogoji.
Gramofon atolije
i
Sodna ulica štev. 5. poleg t. kr. del sodalje
u t
20
DE
NASH
130 lastnih proiajalisč.
uživa svetovni sloves zaradi odlične kakovosti kljnb nedosežno nizkim cenam. Največje podjetje svoje vrste v monarhiji.
tovarniška zaloga čevljev znamka fi. J. C. 6. Josip }(očevar Prodajalnica: Ljubljana.
Stritarjeva ulica štev. 9.
Ilustrirani ceniki Iranko in zastonj.
3125
u.................■»     ^■•^ ......—
20.000 parov na teden.
1200 delavcev in ustavljeicn.
Si
nt
1
r
3C
30
30
EiE
VC/C tZSOC $eien^ i°P*c v vse^ ^arm^1' Poseono sivih poprej K 16'— sedaj K 8-— ;
m^mm^m^m^—— moških klobukov vsakovrstnih fason popre) K G-— seda) K 3-—;
~VeC tZSOC ^^u^ov m         lP°We) & 4'— sedaj K 2-—;
^^^^^^^^^^ klobukov za otroke poprej K 2-— sedaj K i—.
Največja izbira dežnih plaščev za dame in gospode poprej K 20'—, 30'— sedaj K 14'—
Radi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno za polovično ceno
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
JJI
56
RYY
Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lechner & Jnngl. Gradec Sporgasse 1.
priporoča po tvorniškfh cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning-, Stcyr*,   .Mauscr' in
,Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5-50 naprej, floberti in
karabinaike, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnlk gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
HI
i šli Mi
ako pijemo namesto zdravju škodljive zrnate kave idealni, slastni nadomestek za kavo
ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cenO. 5 kg franko po povzetju K 430. V vsakem zavitku namesto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost „Roggkaffol" tvornice živil, Trut-nov (Trantenau) odd. 9. 3529
Trst, Via S. Nicold št. 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih Industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice pllnovih motorjev prej Bforlo Eille v Drazdasih Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje leaa firme Adolf Al-dinger v Oherturkheimu pri Stuttgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje ieleza. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe ln tehnične infor-
marije zaslon) in poštnine prosto. 2684
„PFAFF" Pozor!
Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni  stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV ST
ki nosi na glavi in stojalu, ime ,PfafIf in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Waftenrad, Pnch, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Peter La
najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3019
veino svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vezno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba I
Peter ml Ljubljene, Marijin trg—Mm nlica.
IHBBH8BBBB
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
je z ekspresnim! cesarskimi brzoparnlkl: „Kaiser Wllbelm II.", „Kaiser Wllbelm d. fir.",
„Kronprinc Wllbelm", lfSronprlncessln Cecflie", in z največjimi brzoparniki k     „Princ Friedrih Wllhelm", „George Waahington", „Columbua" itd. n
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnih dvoran tudi posebni ielalnl krov, kopelji itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod pomikov iz LJnbll&ne vsak torek ln četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
35
nasproti občeznane gostilno „pri Starem Tiilerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltlmore, Flladelfija, OalvestOB, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
dNiijiliji
g)...............
^^^■^s^^        kavčukovih štampllij
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
^nton Čeme,
Blaž JesenK
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
...... najnovejše fasone     - - - ■
po najnižji ceni«
Ilnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
■
Najcenejša
c
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Sm* Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor ftorn
(popre) Henrik Korn)
pokrlvalec streli in klepar, vpeljale; strelovodov, ter instalater vodovodov
Llobliana. Poljanska cesta it. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Škriljem z
asbest-cementnim Škriljem (Etersit) patent Hafschek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
SKRB
Liiiana, Seleateova ulica n. 6
70 h12 kg sivega posteljnega perja.
K 2*50 zglavnica s perjem.
E 7"— pernica, 118—150 cm dolga. K 9-— pernica, 118—180 cm dolga,
polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu.
jffaton poleinak, gradeč, JKarlahil/erstr. 11|S.
Vedno velika zaloga POZO
klobukov in čepic
lastnega izdelka.
Kupole Kole
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, holerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst hožuhovSne. — Sprejemajo se popravila vseh v to  stroko  spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
]. Vanek, £jubljana, Sv. petra cesta št. 21.
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka In Fx-posojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun In muzikalija
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr, det. s o dni Je-
»Zvezda« nasproti : nunske cerkve :
X2£ S'! Ljubljana, Kongresni trg št. 15
Klavirji, planini in harmoniji
najsloviteiših   svetovnih tvrdk
Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzbammer, (najboljši : angleški sistem  sedanjosti), :
Solzi k Heitzmann (neprekos-1 i i vi pianini z Lexovo mehaniko),
Brat{e Stlngl, Ciapka, Lanb & . Gloss (koncertni 71/* okt pianini) in Horugol (amer. harmonij od
90 K naprej), imam le faz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno
fl/
i
30 do
40 instrumentov).
Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. In ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega. ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem  nikomur v zalogo kakor
edino meni in drugič pa zato. ker Je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
«*»
S
m a
o j »
> O
3
w
!Hb IrC 3^ 5^ 35 XXXXXX
XX ~~
XX XX XX
B9F" Najnižje cene.
xxxxxx 3£xxxxx
"XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
• ve
232
KK
■Pava
XX
|XXI _
ixxxxxx
za spalne ln Jedilno sobo, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modroci oa vzmet žlmnatl modroc!, otroški vozički itd.
S
al
8
f
e
S
»
ta
Najsolidnejše blago.
XX XX XX
_Bex
xxxSxx xxxxxx
i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
Mili potrebščin, vseh del koles (bicikiov)
kakor tudi ;
umefaloi ogenj no oaiiii cenah.
Popravila pušk, samokresov in bicikiov točno in solidno.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto, i
r. Ševčlk M**"
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočani lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno ln zanesljivo.
Cenovnaki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
09
01
0455
05
44
Brilni aparat
s posrebrenim držajem iz masivne kovine; komplektno K 1*50 komad. Klinje po 20 h, tucat K 2-20. Baterija za žepno svetilko 40 in 60 h, žarnica 45 h, komplektna žepna svetnika od K P20 komad naprej do najfinejših izvršitev. Razpožiljanje kakor navadno po povzetju.
Continental-Oasglflulidit-Oesellscliaft „Meteor".
d. z o. z.
Podmokli (Bodenbacb) ti na Češkem. 3246
1 aha Hiti  dobe deklice in žene vsake starosti, ako Pil D Pffl rabijo moje najnovejše mazilo aH vodo
LuUu mil za PrsI« rabi se samo na zunaf. edino res-™    "       nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po Dovzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
'j Kathe Meozel, Dunaj VI.. Stnmpergasse E2 K. L SfacK.
Pred rabo
P80TI
žlezam? Skroflie
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju,
za ojačenje slabotnih v razvitku zaostalih otrok priporočani redno zdravljenje z mojim
Lahusenovitst ribjim oljem
znamka „Jodella".
Naiučlnkoviteljše in naipriliualjeneiše ribje olje. Rado uživano in lahko prenosljivo. Letna poraba čez 100.000 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah po K 3*50 in 7«— z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja VUJ. Lahnsen v Bremnn. — Svež se dobiva v vseh lekarnah v L]nb!{ani in okolici.
3440 Glavna zaloga v LJubljani: lekarna Trnkoczy.
Nagrobne kri
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 336q priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
ril Jim". PETER UJlIt
= v Celju. =
ia z
mi
3E
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZSAMEMTE GRAHARJGVE *3,S U
mmu
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE  KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodnkclja je sploh najlepša In saj« dovrženejža kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
nar00ha knjigarna
V LJUBLJANI. PREŠERNOVA UL. ST. 7
t*
w
w H
W
w
H
Največji parnik na svetu je
35
ki so  previdni,  se  vozijo  dandanes  samo z najnovejšimi parniki .Velikani* preko
■ , Hamburga.
n H
Dolg je 920 «-<rvljev (280 metrov),
nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj
največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka,    „imperator" je
široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v  Hamburgu in v New Yorku z
izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do f>: 2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatcrla"
piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliSi. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter sc niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi  .Velikani" Hamburg-
Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je
obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg »Imperatorja": .Kaiserin
Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika* (24.000 ton), .Cleve-
land- in .Cincinnati" (po 20.000
ton)  itd.     Važno!   Vsak   potnik dobi pri meni pismeno   garancijo,  da je prost
vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
H w w
M
«
M
H H W
M
M H H
fr. mm,
Lin bil a na, Kolodvorska nUca, velika številka 28.
erator", £
h
M
H W
H H
S
H H
W M H H H H H
M
H M w
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veHko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih haveiokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Stari trg štev. 21«
Filia.es
Slavni tesj 6» Kolpdvorska ulica št. 6.
□
*m ^ U i
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbaačeve mannf. trgovine priporoča
čepice, rožno moško periie. kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo
7 naših prodajalnah s takim izveskom
in  s to
varstveno
znamko
Ljubljana, Sv. Petra C 4, Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
iiiiwmi..:/5gfrflwwK
m*
lili. I'1^«^^^^ tJt^i^^^b^^^^eot^ [
tDo bat mL nastavi se usahemu naznanijo
3£iianph tonama
Sfe/iifnišzj&Dinp&ci^o^lVels "m W
\ti*m nUWiMiiftiftfr ■ kM 'il I trt
•~*-'"iriiiinniii
iy    Brez konkurence!
. Popper čevlji \
ip za gospode in gospe so nogam g
■Jj najbolj prilezni. lični in najboljše
kakovosti.   Naprodaj  samo pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana
© Prešernova ulica št. 5.
^s      Govsserski čevlji  za turiste, higijenlčru
čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
K 12-50—16-50.
\\M Id tapstAp Haga.
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
L
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
alnice
kupujte samo pri
R. A. Smekai, Umi
katera tvrdka se zdaj glasi
2093
Središčna prodaja ognjegasnih hrizgalnic ln potreb Mi telovadn. orodja in avtomobilov d. s. 0. J. Praga-Smichov
R. A. Saiekal. V. I. Stratilak. V. IL Smakal.
Opozarjamo
da v zadnjem Žasu razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Me podpirajte j»h, ker imate svojo slovansko tvrdko#
99
1TF
84
06
FF
240 štev.
»SLOVENSKI NARDD", dne 18. oktobra 1913.
Stran 15.
Cpileptiino
pomoč in ozdravlfenfe s preizkušenim zdravilnim načinom! Individualno zdravljenje! Trajno ozdravljenje brez ponovitve bolezni I 3715 Pomoči potrebni naj se obrnejo zaupno na zdravniški ordinacijski zavod specialnega zdravnika DR. A. SZABO, BUDAPEŠTA V, Grosse Kronengasse 18, Odkoder dobe brezplačnega pojasnila.
m
j||fp
mešan s studencnlco.gr2r.cico ali sofcvfcatudi izvrstna
krepčilna pijača^
1466
izrecno
S Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej gozdni biser iz izdelovalnic gozdnega bisera, Brno-Husovice.
Ustanovljeno L 1841
Telefon Številka 154.
5
H
H M
H
BRATA
Proda jainica:
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
ID
231
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Pozor, matere!
Najizbornejše redilno sredstvo za otroke pred začetkom odvajanja je
„Phosphatine Falieres"
Lahka  prebavnost,  dober okus, velika   redilnost   olajšajo prodiranje zobčkov in uspešno vplivajo na tvoritev kosti.
Velika Škatlja za 3 tedne K 3 80.
Dobiva se v lekarnah
K. Sušnik in g. piccoli.
(P
Dobro blago se samo hvali!
_        J"u.z?sls
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
Ljubljana. Poljanska cesta
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, gitar, tambaric. citer, harmonik itd. Najboljše strane „vrejchold1* in drage ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevainica-
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem konceslonirana tvrdka
J. 6. jurasek.
g""p*Blirn 111  t 'IflllB
Samo 5 dni! 2 brzopamiki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Mavre v Nev T
Vs'>avne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
3439
Ed. Smarda
oblastveno potr|ena potovalna pisarna
v LJidiljani. DunajsKa cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri .Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdala vozse listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila i stota m brezplačno
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F- Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
največja zaloga navadnih do najfinejl otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
v Ljubljani.
Hezrj3nim naročnikom se poifja s povzetjem.
CstanoTljetioI845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apr&iura sukna.
Emln in Konstantinov vrelec
preizkušen pomoček proti vsem
371S
dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo. Sezija 15. maja—oktobra. Gleichenberg na Štajerskem.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! __— Prodajajo se tudi narodne peče. —
^J. G0RJANC preje Kocjan"^
■ Poljanski nasip - Ozka ulica št. i Sprejemališče
Seienburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
v UDOiji, iiita tm 21.
Velika zaloga
steklenice, porsela-na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po nagnižfih cenah.
amamnniiHim
|^«n«ifrev^yytiiiiti'<v-.Yyifji
i illss ofroke
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbfe olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1-80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlafenfe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet  ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Adal(.
Vedno sveže gumijeve špedolitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2krat na dan na vse strani.
Pharm. Mag.
Josip Cižmor
likam pri zlatem orla
Ljubljana, Jurčičev trg št 2.
K>XttrerararaYy*tt****** M
specijalna trgovina s stezniki
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Ceni. damam tu in na deželi priporočam svojo največjo zalogo zadnje novosti, pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčic, rije prostih, dekliških, damskih, hygijeničnih steznikov, držal za kolke in prsa, ravnodržalcev, ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste.
3zdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron naprej.
Posebna soba za pomerjevanje.     340S     Posebna soba za pomerjevanje.
I I
Nikomur ni več treba si kupovati pristne zlate ure za E 200, odkar izdelujejo tu vpodobljeno Elektro-zlato uro z izvrstnim kolesjem (sistem Glashiitte). Okrovje ima tri pokrovce je iz absolutno nespremenljive zlatu podobne kovinske zlitine, povrh pa je ura še prevlečena električnim potom z debelo plastjo pristnega zlata, da se za posebno stanovitnost popolnoma jamči. — Ure „Elektra" ne more nihče razločiti od pristne zlate ure, ki stane 200 K. Za točen tek se pismeno jamči 5 let. — Z rimskimi ali arabskimi številkami
Cena samo K 11-80. Cena samo X 11-80.
Za darilo doti vsak kupec Elektro-zlate ure lepo Elektro-zlato verižico povrh
3711 Po povzetju prodaja samo:
M. SW0B0DA, Dunaj, HI/2, Hiessgasse 13/23.
Lamo
prvovrstna in najboljša
Specialna trgovina s kolesi in deli
Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik.   Rabljena kolesa od 25 K naprej.   lzposojevany koles.
•v
iBi v Ameriko
37
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ljubljane tez Mwerpen v Hew-York
ie proga
ed Star Line deča zvezda ■
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom Je snažnost, izborna hrana, \1 udna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
^10977
WF
10
52
.^N
29
kakor tudi
najnovejše  oblike prii
Ljubljana
Mestni trg 19—Stari trg 8.
NE I
E FLEURS
91
M
Proda se radi pomanjkanja prostora
nove vrste, znan- Ifma^«ws* **Alr<& In Alt««AV higienično najb. toaletno stveno izdelana    »r^Hla rOSC SIS O0raZ    sredstvo sedanjosti.
Pušica 80 h. Dobiva se povsod.      3347   škatlja S la60
in več postelj z žimnicami v Ljubljani,
Kopališka ulica 12, pri Boleziji.
Priporočamo sšpeclialno
domsko in otroško Mlm\
zelo solidne tvrdke
RfL ICrisfofič
Ljubljana, Stari trg štev« 9. — Lastna hiša.
Krasne Fine Moderne
KOSTUME,        p| f? JOPICE, KRASNE PLAŠČE, i NOČNE HALJE, 1 KRILA.
LUŽE
Higienično perilo in đruege potrebščine aa novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo. -»s
1
Ivan Bizovičss
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezi ska ulica št 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, Šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje t: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekor acifske cvetlice za dvorane in balkone. ::
S Izdelovanje nevestinskili oorem. Ustanovljeno 1870.
'Mmlz®, dara&o In otroško
perilo
lastnega Iz-rleiks
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških  uniformiranj,  zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se szgotavlja najhitreje*
Istotam prva kranfska
pralnica in likalnica
== moškega perila. 5= S&foiorni obrat.
lalrcne nmM perila.
Mmuii stroji.
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam rudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: Brzojavke: I. Bizovlčar, ;: vrtnar. LJubljana.
iMssm Dl. d, mi gin ae pošte.
Šopki, venci s trakov; in napisi se izdelujeio po najnižjih cenah. Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Ba|t.
Brzojavi: Bajt cvetlični salon, Ljubljana.
Perilo se na način prve dunajske čistil-nihe zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj ;n že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroški za sem, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki. Priznano najpoštenefša postrežba.
\^ Posteljno m\i ^ le Kroi.
am
Stanje denarnih vlog na kr.j. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-— s:
Splošna prometna ban
Centrala na Dunaj«. — Ustanovljena 1864. — 29 poDružmc.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
is        K 71,528.873—. ::
užnlca Ljubljana, preje J. C. Maver
Vogai Marijin tro-Sv. Petra testa (v blši Jssiraiani Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter r.a konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajoči!; transakcijah vsekcSar brezplačno
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l-stin, d'ragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike. I660
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41.
E2
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
„MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA" V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica ^lev. 3
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa. 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vlažne knjižice drugih denarnih zavodov.
o
o
brez odbitka.
Vloženi denar obrestuje po W*ir 4 1
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoa na zemljišča
in poslopja proti 5%% obrestim in najmanj 3\4°0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Fosoja tudi na menice in vrednostne papirje.
■m						n			; ;t_j_____^ *£.	. "*				
				Kanil1 mm										
1920
49