leto xxxviii., št. 5 Ruj, 7. februarja 1985 cena 20 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Kako planirajo v zadrugi (stran 2) Padajo najboljši borci (stran 3) 15 let LRP Ormož (stran 5) Zanke (stran 12) ' Napomoč! Morda je le slučaj — ali pa tudi ne — da javno razpravo o kulturi pričenjamo ie pred slovenskim kulturnim praznikom. Komunisti so se odločili, da bodo temeljito pretresli dogajanja na tem izredno pomembnem področju družbenih dejavnosti z ieljo, da bi ugotovitve in sklepi majske seje Centralnega komiteja ZK Slovenije imeli praktične posledice za kulturo. Kakšne praktične posledice? Če se omejimo zgolj na ptujsko občino in nieno kulturo, si želimo praktičnih posledic v obliki denarja, kar sicer velja tudi za ostalo slovensko kulturo. V naši občini namenjamo za kulturo bore štiri odstotke sredstev skupne porabe. Nominalno je rast sredstev za kulturo iz leta v leto nižja, govore podatki o uresničevanju sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj v tem srednjeročnem obdobju. Dejavnosti so sicer v tem obdobju obdržale raven iz 1980. leta, vendar je takšna ugotovitev vprašljiva. Težko je namreč obdržati doseženo raven, če v štirih letih na področju kulture ni bilo nobene nove zaposlitve, če so prostori nefunkcio- nalni, če pogojev za strokovno izpopolnjevanje ni če ... Pa četudi smo jo uspeli zadržati, smo glede na ostale dejavnosti, ki so napredovale, v močnem zaostanku. Kultura je namreč tisto področje človekovega življenja in dela, ki bi morala hoditi korak pred ostalimi področji, ne pa korak za njimi. In prav to se žal dogaja. Vzrok je seveda — denar. Zaradi bogate kulturne dediščine je kulturni dinar v ptujski občini bolj obremenjen kot v mnogih drugih. Kako iz zagat, ki jih povzroča to ,,bogastvo", ne ve nihče. Pravzaprav razmišljanja so, vendar v sedanjem gospodarskem trenutku težko uresničljiva. Dejstvo je, da bremena kulturne dediščine ptujsko gospodarstvo ne zmore in da bi morali v republiki poiskati ustrezne rešitve za enakomernejšo porazdelitev tega bremena. Vendar se je problemov v slovenski kulturi nabralo toliko, da jih je v kratkem — pa tudi daljšem — časovnem obdobju težko razrešiti. Očitno bomo morali prvi korak storiti sami. Odločiti se je treba, koliko denarja bomo za kulturo namenili v tem letu. Osnutek programa za 1985. leto prerašča dogovorjene okvire skupne porabe, čeprav zajema samo del nalog, ki jih morajo kulturne institucije opraviti zato, ker to določa zakonodaja. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je sicer predlasal neknUJi^^ niH^ —- .-^"C^f j^<.f pa venaarie dopustil možnost z osnutkom programa predvidene rasti sredstev. In četudi bo ta program sprejet, bodo morale kulturne institucije vsak dinar dvakrat obrniti. Najbrž pa bodo morale tesneje sodelovati pri realizaciji posameznih nalog, da bo denar res maksimalno izkoriščen. In četudi bodo to storile, se to ne sme zgoditi na račun osebnih dohodkov delavcev v kulturi, sicer si kakovosti njihovega dela ne smemo obetati. Kaj poreče k vsemu temu uporabnik? Čeprav se obisk posameznih prireditev povišuje, je vedno manj tistih občanov, ki si lahko privoščijo obisk prireditve, nakup knjige ali slike. Kultura vse bolj postaja domena privilegirane elite z debelejšimi listnicami. Manj premožnim še vedno ostaja tolažba, da si lahko ogledajo prireditve amaterskih skupin, ki so cenejše, pa včasih nič manj kakovostne od profesionalnih. Vendar, to je kaj slaba tolažba. Zato kulturni delavci In uporabniki, ki jim je kultura tako potrebna kot hrana — in komu nI? — upravičeno kličejo na pomoč! Zato pomagajmo, preden bo prepozno! Nevenka Dobljekar OB SLOVENSKEM KUL TURNEM PRAZNIKU Jutri, 8. februarja, se Slovenci spominjamo smrti svojega veliltega rojaka, pesnika Franceta Prešerna, človeka, ki Je z bogastvom in lepoto materine besede utrl pot nekoč ponižanemu in malemu slovenskemu narodu. S svojo izpovedno silo, s svojimi poezijami, drobno knjižico, s pesmijo — v kateri se oglaša veselo in bolesno razpoloženje, izzveni najmehkejše in najrahlejše čustvo, odjekne trpko in mračno spozna- nje, spregovorijo prešernost, šegavost, dvom in up, bojazen in hrepenenje srca — s tem se je pesnik neizbrisno vpisal med naše največje može in v spomin nanj Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Danes zvečer bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju osrednja občinska slovesnost, na kateri bodo or- ganiz^itorji dali poudarek ljubiteljski pevski dejavnosti v občini, saj so k sodelovanju povabili tri mešane pevske zbore: iz Vitomarc, Gorišnice in Društva slepih In slabovidnih Ptuj ter dva moška pevska zbora: od Lovrenca na Dravskem polju in iz Gorišnice. Poleg tega pa bodo podelili še priznanja za pomembne kulturne dosežke v ptujski občini. Veliko Oljenko bo dobil kolektiv Zgodovinskega arhiva, ki bo letos praznoval 30-Ietnico obstoja in delovanja, Oljenko pa Nataša Vodušek, tajnica ptujske kulturne skupnosti, ki se poleg svojega profesionalnega dela na kulturnem področju že iz dijaških let udejstvuje tudi na norir«/ju ^ubiieljskeliultiirne dejavnosti; Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pa bo na osnovi sklepa zbora delegatov podelila svoja letošnja priznanja, ki jih bo prejelo kar petnajst posameznikov in ena krajevna skupnost za dolgoletno in požrtvo- valno delo na najrazličnejših področjih v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Posebno priznanje bodo prejeli: Otmar Toplak iz Grajene, Dušan Orešek iz Hajdine, Majda Vodušek od Lovrenca, Marija Jeza iz Podlehnika, Marija Črnila iz Vidma, Franc Tominc iz Sel, Ana Vršič iz Vitomarc, Slava Knafelc iz Cirkovc in KS Destrnik. Linhartovo jubilejno značko bo prejel Andrej Fekonja, bronasto plaketo Milan Šteger z Destrnika in Franc Vreze iz Kidričevega, srebrno plaketo Mišo Damiš iz Ptuja in Anton Greif iz Kungote, zlato pla- keto, najvišje priznanje ZKO občine Ptuj, pa bo prejel Anton Sedlašek iz Vidma pri Ptuju. Čestitamo! mš foto: I. Ciani Približati se realnemu planiranju Ko so člani predsedstva ob- činskega sveta Zveze sindikatov Ptuj obravnavali smernice za družbeni plan občine Ptuj za ob- dobje 1986—1990, so se zavzeli za smelejši bodoči razvoj. Menili so, da o razvoju v tem obdobju lahko govorimo le, če bomo dosegli 5 odstotno rast družbenega proizvo- da. Strategijo v razvoju bo potreb- no tako planirati, da bomo pove- čali zaposlenost v predvideni rasti, potrebna bo tudi smelejša investi- cijska politika . . . Sindikati ne soglašajo s tem, da bi ne napredo- vali. Sicer pa te številke ne bodo prinesle ničesar, če se sami ne bo- mo potrudili; planirati smelejši razvoj samo, da bodo zadostili trenutnim — natančneje političnim ciljem — nikomur ne koristi. Vsi ti sklepi pa so ,,grajeni" na dvomih, da smo tudi doslej načrtovali, da pa se nikoli nismo približali real- nim ciljem. Posebej je sindikate okupiral podatek, da je v občini 1300 in nekaj nezaposlenih, kar predstav- lja eno desetino slovenske nezapo- slenosti. 1,7 poprečna letna stop- nja zaposlovanja ne zagotavlja so- cialne varnosti' novim generacijam mladih. Po zadnjih podatkih je nezaposlenih 600 mladih do 27. le- ta. Smernice so dobre, so ugotovili na predsedstvu. Sindikalna stališča pa so povezali z zaposlovanjem, politiko stanovanjske graditve, kjer zlasti zahtevajo, da je potreb- no s primerno politiko oživljati manj razvita območja občine, pot- rebno je vedeti tudi, kaj hočemo od družbenih dejavnosti; osnovno pa je, kaj bodo rekli v delovnih or- ganizacijah. Ugotavljajo tudi, da če ne bomo dosegli 20,7 odstotne- ga deleža v DP, potem razvoja — napredka^ v novem petletnem obdobju ne bo. Njuno bo tudi ve- čje odpiranje v slovenski prostor. Opozorili so tudi na to, da je potrebno v smernicah popraviti oziroma dodati, da se bomo zavze- mali za kakovosten razvoj bol- nišnične dejavnosti. Predsedstvo je tudi odločilo, da bo letna seja občinskega sveta ZS, na kateri bodo ocenili delo sin- dikata v zadnjem obdobju, 13. februarja. V nadaljevanju so potrdili tudi program prireditev v letu 1985 s tem, da še niso dorekli programa prvomajske proslave. Povedali so še, da se bo sindikalna šola pričela v petek, 8. februarja. MG France Popit v Ptuju v petek sta obiskala ptujsko občino predsednik in član predsedstva SRS France Po- pit in Lojze Briški. Dopoldan sta se mudila v Perutnini, kjer so ju predstavniki tega naj- večjega jugoslovanskega pe- rutninarskega kombinata seznanili z uspehi in težavami ter razvojnimi cilji. Ker je trg že nasičen s piščančjim me- som, bo pozornost Perutnine usmerjena predvsem v razvoj predelovalne industrije in piščanec bo postal surovina za nadaljno predelavo, v per- spektivi tudi za gotova jedila. Gosta sta si ogledala še novo farmo starih staršev v Stoj- ncih. ki sodi v novozgrajeni reprodukcijski center ptuj- skega mesokombinala. Po- poldan pa sla se pogovarjala s političnimi delavci in gospo- darstveniki občine. JB V NEDEUO Republiško prvenstvo vkrosu Pred leti so člani atletskega kluba Ptuj v Ptujskih toplicah odlično izpeljali prvenstvo v krosu za pokale Dela. To jim je omogočilo, da so se nekoliko na hitro lotili organizacije republiškega prvenstva, ki bo to nedeljo na že znanih progah v Ptujskih toplicah. Ptujčani so prevzeli organizacijo zato, ker so jo nekateri odpovedali. Nastopili bodo tek- movalci in tekmovalke iz vseh pomembnejših atlets.kih klubov naše republike. Za nas bo zraven organizacije zelo zanimiv tudi nastop Mirka Vindiša, ki bo tudi tokrat poskušal poseči po najvišjih uvrstitvah. Prvenstvo bodo začeli ob 11. uri, gotovo pa si ga velja ogledati. 1. y. Knjižnica odpira vrata! Ljudska in študijska knjižnica Ptuj tudi ob letošnjem kulturnem praz- niku organizira dan odprtih vrat. V tem tednu se vrstijo obiski osnov- nošolskih in srednješolskih skupin, ki jih delavci knjižnice seznanjajo s svojim delom. Seveda zaradi tega redno delo poteka nekoliko počasneje, pa vendar brez večjih zastojev. Delavci knjižnice pa so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili še razstavo dragocenih tiskov, zato vabijo vse občane, da si jo ogledajo, obenem pa obiščejo tudi oddelke knjižnice. Kdo ima štipendijo? Ptuj.ska občinska skupnost za zaposlovanje se je odločila, da v današnji številki Tednika objavi seznam učencev i- študentov, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev. Seznam <«tj bo v pomoč komisijam za socialna vprašanja v krajevnih skupnostim, saj naj bi sodelovale pri podeljevanju teh štipendij. Dosedanji odziv omen- jenih komisij ni bil zadovoljiv, saj je med štipendisti nekaj takih, ki do štipendije gkde na dohodek na družinskega člana niso upravičeni. Bo objava pripomogla k temu, da bodo prejemali štipendije resnično tisti, kijih potrebujejo? N. D. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. februar 1985 TEDNIK TOZD BANČNA OPREMA ORMOŽ TRIJE SANACIJSKI PROGRAMI v Primatovi temeljni organizaciji združenega dela Bančna oprema v Ormožu so v zadnjih nekaj letih izdelali že tri sanacijske programe, položaj temeljne organizacije pa je vse slabši. Delegati zborov ormoške občinske skupščine so na pobudo delavskega sveta delovne organizacije 22. januarja sprejeli sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva največ za eno leto. Tako so razpustili delavski svet in njegove izvršilne organe, začasno omejili izvrševanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev in imenovali začasni organ družbenega varstva. Vodja tozda Miro Tomašič, ki svojo funkcijo opravlja še naprej, je povedal: ,,Do začasnih ukrepov družbenega varstva je prišlo zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, zaradi slabe tehnološke in delovne discipline, slabe kakovosti naših izdelkov in zaradi tega, ker smo lani uresničili le polovico planirane proizvodnje." V temeljni organizaciji, kjer je zaposlenih 108 delavcev, še niso izračunali, kolikšna je izguba za preteklo leto. Tudi sanacijski program, ki so ga sprejeli pred uvedbo ukrepov, ne zagotavlja izhoda iz težke situacije. Sedanji začasni organ upravljanja je dolžan izdelati program ukrepov, seveda pa ob tem ne bo stala ob strani delovna organizacija Primat. Pripravila bo program dolgoročne sanacije kar pomeni, da je potrebno zagotoviti tozdu takšen proizvodni program, ki bo zagotavljal dolgoročno uspešno poslovanje. Poleg tega pa morajo v tozdu zagotoviti tehnološko in delovno disciplino, predvsem pa zaposliti več strokovnih delavcev. Prav slednja naloga ni lahka, saj v ormoški občini ni strokovnjakov, ki bi jih potrebovali v tozdu. N. D. Naravne nesreče so se kar vrstile Izvršni svet skupščine občine Ptuj je pripravil za seje zborov občinske skupščine poročilo o naravnih nesrečah in ukrepih za omilitev škode, ki jo nesreče povzročajo. Odrežejo precejšen kos skupnega kolača, največkrat pa prizadenejo že tako manj razvito območje Haloz in Slovenskih goric. Če je škoda znašala več kot tri odstotke družbenega proizvoda gospodarstva občine, smo doslej bili deležni solidarnosti iz republiškega sklada, s čimer je bilo mogoče vsaj delno nadomestiti škodo v kmetijstvu in na komunal- nih objektih. Leta 1980 in predvsem 1981 je pozeba prizadela vinograde in sadovnjake, škoda je znašala več kot 649 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo kar 13 odstotkov narodnega dohodka v občini Ptuj. Leta 1983 je toča z neurjem naredila ogromno škodo v kmetijstvu in na cestah, skupna škoda je znašala 336 milijonov dinarjev, to pomeri 3,56 odstotka družbenega proizvoda v občini Ptuj. Leta 1984 je neurje s točo spet pusto- šilo na območju občine, prizadeto je bilo območje 14 krajevnih skupnoti v Halozah. Poškodovani so bili pridelki na površini 5.808 hektarov v zasebnem in 1.121 hektarov v družbenem kmetijstvu, ogromna pa je bila SKOaa lUUI na Kuiliuiiallini ^UjvKtn.. CUod.* j» l>a*» ooonjena na Af^OS milijona dinarjev, kar predstavlja 3,31 odstotno zmanjšanje družbenega proizvoda občine. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in uprav- ljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje naravnih nesreč je namenil ob- občini Ptuj solidarnostna sredstva v višini 58 milijonov 794 tisoč dinarjev. Od tega za kmetijstvo 55,5 milijona ter za promet in zveze 3,3 milijona dinarjev, brez obveznosti vračanja. Občinski komite za kmetijstvo je v sodelovanju s strokovno službo kmetijske zadruge pripravil predlog delitve sredstev, ki ga je sprejel tudi izvršni svet občine Ptuj. V predlogu je tako zapisano, da prejme kmetijska zadruga Ptuj za regresiranje umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, semena ter krme za živino 15 milijonov dinarjev, razdeli pa ta sredstva kmetom, ki organizirano sodelujejo z zadrugo in po krite- rijih republiškega komiteja za kmetijstvo. Kmetijski kombinat Ptuj prejme 17 milijonov dinarjev, od tega TOZD Dravsko polje 4 in TOZD Slovenske gorice-Haloze 13 milijonov dinarjev. Nadalje prejme kmetijska zadruga Ptuj 12 milijonov dinarjev za 25 odstotno udeležbo pri obnovi 30 hektarov vinogrado", 6,4 milijona dinarjev za mlekarske skupnosti in sicer za opremo 20 zbiralnic mleka na prizadetem območju. Pašnim skupnostim pri KZ Ptuj gre nadaljnih 1,4 milijona dinarjev za dognojevanje 220 hektarov pašnikov. Poleg tega prejme ptujska zadruga 1,2 milijona dinarjev za gradnjo 30 silosov in sicer za nabavo opažev, ki jih lahko uporabljajo vsi investitorji silosov na priza- detem območju. Zadruga prejme še milijon dinarjev za odpis dela obresti tekoče proizvodnje na najbolj prizadetih območjih zadružnih enot Podleh- nik. Ptujska gora in Dolena. 1,5 milijona dinarjev prejme občinski odbor Rdečega križa za udeležbo k zbranim sredstvom občanov občine Ptuj za omilitev škode po toči, 2,3 milijbna dinarjev pa skupnost za ceste občine in sicer za sanacijo občinskih cest na prizadetem območju. Milijon dinarjev je namenjenih krajevnim skupnostim za sanacijo krajevnih cest po kriteriju velikosti in poškodovanosti krajevne skupnosti. Ob vsaki elementarni nesreči je bilo tudi v občini mnogo solidarnosti s prizadetimi. Odpisali so jim davke in prispevke, organizirali zbiranje denarnih in materialnih prispevkov, vrstile so se solidarnostne prostovoljne akcije mladine in ostalih občanov. V letu 1984 je bilo na primer odpisanih 551 tisoč dinarjev davkov in prispevkov zavezancem v šestih najbolj priza- detih krajevnih skupnostih. Z akcijo zbiranja denarnih in materialnih prispevkov v organizaciji Socialistične zveze pa je bilo v občini zbranih 1,2 milijona dinarjev in prek 2 tisoč kilogramov zrnja. Vse to so prejele najbolj ogrožene družine na prizadetih območjih. Solidarnost v nekaterih krajevnih skupnostih je bila izredna, v nekaterih pa je žal niso pokazali. Nesreče pa se nadaljujejo. Letošnja ostra zima je povzročila ogromno Škodo v vinogradih in na koščičastem sadju. Skoda je na posameznih sortah različna, najbolj očitna pa je v vinogradih šipona in rdečega grozdja. V drugi" pofovici januarja je hitra odjuga povzročila poplave ob Dravinji in Polskavi. Ledene plošče so zajezile odtok vode, kar je povzro- čilo škodo na cestah in vodnogospodarskih objektih. Komisije so takoj qcenile škodo, ki je na vodnogospodarskih objektih 10,7 milijona, na stano^vanjsHh objektih'850 tisoč dinarjev ter na cestah in cestnih objektih 3,2 milijona dinarjev. Upajmo, da bo pri tem v letošnjem letu tudi ostalo! JB Uspešen start Sola socialističnega samoupravljanja — oddelek ZK v Ptuju je 4. feb- ruarja začela z n. Osnovne organizacije ZKS so v to intenzivno obli- ko idejnega usposaoljanja kadrovale 32 slušateljev, začetka šole in prvega predavanja pa se je udeležilo 29 slušateljev. Predavanja in druge oblike (razprava, seminar, okrogla miza in podob- no) usposabljanje so oz. bodo redno v delavskem domu Franca Kramber- gerja v Ptuju vsak ponedeljek, torek in četrtek popoldne po 3 šolske ure. Po urniku bo program trajal do 22. aprila. Skupno 33 tem pa bo slušate- ljem posredovalo 27 predavateljev. PP TOVARNA JOŽE KERENČIČ ORMOŽ IZVOZ POVEČUJEJO Pomanjkanje deviz in vezanost na uvožene surovine sta osnovni oviri za bolj uspešno poslovanje v Tovarni Jože Kerenčič v Ormožu. Poslovni rezultati za lani so sicer ugodni, vendar bi lahko bili po be- sedah direktorja Lada Frica še bolj- ši. V letu 1984 so ustvarili milijardo dinarjev celotnega prihodka, izvo- zili so okrog 20 odstotkov svoje proizvodnje in za to iztržili okrog 223 milijonov dinarjev deviznega priliva, večino s konvertibilnega tržišča. Osebni dohodek je bil sicer pod povprečjem občine in podskupine — povprečni osebni dohodek je bil 2A.q6o, najnižji pa 19.00 dinarjev. Problem, ki ga je težko zadovo- ljivo rešiti, pa je uvoz surovin. Ka- kovostnih surovin na domačem trgu ni moč kupiti, saj jih za tehnično zahtevne proizvode te de- lovne organizacije doma sploh ne izdelujemo. Zato so lani več uvozili kot izvozili, za potrebe uvoza pa jim od ustvarjenih ostaja premalo deviznih sredstev — le 44,9 odstot- ka. Pravijo, da bi jih za normalno poslovanje potrebovali lani vsaj 73 odstotkov. Zato so si pomagali z združevanjem sredstev s kupci nji- hovih izdelkov, medtem ko blagov- nih posojil niso najemali. Potrebe po posameznih materialih iz uvoza so namreč količinsko majhne, gre pa za različne materiale različnih dobaviteljev. Dohodkovna učinkovitost štirih temeljnih organizacij združenega dela je zelo različna, saj je odvisna od proizvodnega programa. Pone- kod je na primer vsebnost mate- riala kar 80-odstolna, drugje le 35. To se seveda odraža na višini do- hodka v razmerju do celotnega pri- hodka. Načrti delovne organizacije za le- tos so dokaj obetavni. Načrtujejo, da bodo dosegli 1,8 milijarde dinar- jev celotnega prihodka, izvoz pa naj bi povečali za 17 odstotkov. Poleg rasti cen, ki je glede na pada- nje kupne moči vprašljiva, načrtu- jejo povečanje fizičnega obsega proizvodnje z nekaterimi dodatni- mi programi in seveda tudi produk- tivnosti, ki naj bi rasla v posa- meznih tozdih različno — od 7 do 12 odstotkov. Kako bo z uvozom še ne vedo, saj še niso znani vsi pogoji gospodarjenja. Problemov s kako- vostjo svojih izdelkov nimajo, tudi roki dobave niso vprašljivi. Naj- večji problem je kot že rečeno dobava surovin, ko se morajo povezovati s kupci, pa jih zakono- daja o deviznem poslovanju pri združevanju sredstev ovira. Vzpodbudno je, da na*domačem in tujem trgu dosegajo svetovne cene in da nobenega svojih izdelkov oziroma uslug ne prodajajo pod lastno ceno. Dogaja pa se, da zara- di visokih stroškov domačega ma- teriala pri prodaji ne zaslužijo za akumulacijo. Na oblikovanje cene posameznega izdelka vplivajo tako stroški njegove izdelave kot kupna moč prebivalstva. Upadanje stan- darda pa je že vplivalo na fizični obseg prodaje. N. Dobljekar V delovni organizac^i s 652 za-j poslenimi si prizadevajo zai osvajanje novih proizvodov in za širitev proizvodnje. Tako na! primer temeljna organizacija ^ Predelava plastičnih mas j računa na prenos dela prolz-| vodnega programa Tovarne] avtomobilov Maribor v ta tozd, i o čemer že dokončujejo eko-^ nomsko tehnični elaborat. Kako planirajo v zadrugi Planiranje ni enostavna zadeva, posebno ne v naših razmerah, ko Iz dneva v .dan spreminjajoči pogoji gospodarjenja mnogokrat prekrižajo na videz še tako realne načrte. Ko se kaj zalomi, Iščemo seveda krivca, navadno tistega, ki je planiral. Planiramo pa na osnovi danes znanih podatkov, ki so lahko že jutri ali najkasneje pojutrišnjem povsem drugačni. Kljub temu pa še kar planiramo, v najtežjih pogojih tudi za bližnje novo srednjeročno obdobje 1986—1990. Tednik: Z letošnjim letom se izteka sedanje srednjeročno ob- dobje. Kakšno je bilo, oziroma kakšno je to obdobje za kmetijsko zadrugo Ptuj? Janez Vrečer, dipl. inž. agronomije — direktor zadruge- ,,Srednjeročno obdobje, ki je v izteku, je bilo za kmetijstvo eno UguUiicjšili, z.\asu po dosežkih in ekonomskem vrednotenju kmetij- stva. V tem obdobju smo po dol- gem času ponovno priznali kmetij- stvo, njegov pomen, in ga tudi del- no ovrednotili z materialnimi spodbudami. Tako smo v kmetij- ski zadrugi precej dobro uresniče- vali zastavljene cilje, zlasti na pod- ročju poljedeljske proizvodnje. Uvajali smo nove kulture, kot so pšenica, sladkorna pesa in vrtnine, tu smo dosegli tudi najbolj vidne rezuhate. V preteklem letu smo pri pšenici dosegli 2.288 ton orga- nizirane proizvodnje, 9.775 ton sladkorne pese. Kumaric je bilo si- cer samo 200 ton, vendar je bil to izpad zaradi vremena, v preteklih letih smo dosegli tudi že 600 ton pridelka. V živinoreji so rezultati spodbudni zlasti pri mleku, ki je hkrati tudi odraz staleža goveje živine in osnova za proizvodnjo mesa. V prireji mleka je bila rast proizvodnje v minulih letih stalna, rast smo dosegali tudi v letih, ko so drugi doživljali nazadovanje proizvodnje. To je dokaz za do- sledno delo in spremljanje tega de- la z ustreznimi investicijami." Tednik: Kakšni so ti uspehi v primerjavi s planiranimi? Janez Vrečer: ,,Glede na plani- rane dosežke smo lahko zadovoljni z rastlinsko proizvodnjo i prirejo mleka, pri drugih pa ne dosegamo srednjeročno planiranih količin, saj so bile te preveč optimistično zastavljene, predvsem zaradi po- gojev, gospodarjenja, ki so se prehitro spreminjali in zaostrova- li." Tednik: Z doseženim v štirih letih sedanjega planskega obdobja ste v kmetijski zadrugi Ptuj lahko kar zadovoljni. Kakšen pa je pri vas postopek planiranje, glede na terensko organiziranost zadruge? Mirko Prelog, dipl. oec — vodja plana: ,,Planske aktivnosti pričenjamo z oktobrom. Tu upoštevamo smernice zadružne zveze in občin- ske resolucije, pričenjamo pa v vseh devetnajstih zadružnih eno- tah. Plan zadružne enote mora biti sestavni del plana zadruge, saj ga tudi v sodelovanju z zadružnimi enotami uresničujemo. Pomembno je, da ocenimo možnosti zadružnih enot, te možnosti se spreminjajo zlasti z vlaganji v melioracije. Pri govedoreji upoštevamo stalež in določene spremembe v strukturi proizvodnje." Tednik: glede na uspešno poslo- vanje v letu 1984 so plani za letos gotovo zavezujoči? Mirko Prelog: ,,Plan za leto 1985 je zelo optimističen, saj predvideva rast proizvodnje v viši- ni 12 odstotkov. Celotno plani- ranje je povezano s težavami, tako je verjetnost izpolnitve plana težko predvidljiva. Vendar, boljši je slab plan kot nobeden. Dvanajst od- stotno povečanje proizvodnje velja predvsem za poljedeljstvo. Pri sladkorni pesi načrtujemo kar 29 odstotkov večjo pridelavo, pri krompirju prav tako. Letošnja pri- delava krompirja je bila zaradi neurejenih tržnih razmer izredno nizka. Prav tako načrtujemo bi- stveno povečanje pridelave pri kumaricah, kjer smo lani delno zatajili zaradi vremena. Pri pšenici planiramo 13 odstotno povečanje, to pomeni 2.580 ton, pri sladkorni pesi 12.650 ton, pri krompirju 1.600 ton, kumaric tisoč ton, grozdja pa 1.244 ton. Za rastlinsko proizvodnjo imamo zagotovljeno tržišče, sicer pa je vsa planirana proizvodnja v zadružni enoti njena stroga obveza. S partnerji smo se dogovorili za sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodb, ta dogo- vor velja tudi s pridelovalci-kmeti. V kolikor ti pogodbenih količin ne uresničijo, pomeni to zanje sankci- je, obveza zadruge pa je, da prevzame vse pogodbene količine, neglede na probleme s prodajo. Zaostritev medsebojnih odnosov je edina priložnost za resnejše in naprednejše medsebojno sodelova- nje. Vse prevečkrat so bile namreč pogodbe le neobvezujoč list papir- ja. Pri živinoreji računamo na ne- koliko manjšo rast — okoli 7 od- stotkov. Prireja mleka naj bi se povečala za 6 odstotkov, pri praši- čih načrtujemo kar 2 tisoč ko- madov manj, pri piiani govedi pa računamo glede na stale/, rast pro- izvodnje, če pa se bodo težave s koruzo nadaljevale tudi letos, lah- ko že prihodnje leto pričakujemo padec proizvodnje tudi na lem po- dročju." Tednik: Prvi korak v letošnjo kmetijsko sc/ono je bil opravljen že oh jesenski setvi. Kako v za- drugi ocenjujete uvod v lo kmetij- sko let«)'.' Janez Vrečer: ,,Zal moram po- vedati, da je po naših ocenah bilo ob setvi premalo narejenega za in- tenzivno obliko pridelave pšenice. Zaradi dviga cen umetnih gnojil so jih kmetovalci uporabili znatno manj kot običajno. Nujno bo posevke dognojiti, sicer bodo pri- delki nižji, kot smo jih bili vajeni v minulih letih. Mineralnih gnojil je trenutno dovolj, tudi dobave novih so po zatrjevanju proizvajalcev zagotovljene. Tako lahko še po- pravimo jesensko napako. Nika- kor ne smemo dopustiti, da bi za- radi cen bila poraba gnojil manjša in bi zanemarili, kar smo pri po- večanju proizvodnje v minulih le- tih že dosegli. Vsekakor pa manjši pridelki še zvišujejo stroške proiz- vodnje " 1 ednik: Ph^nlranje Je lorej y na- ših razmerah težavna naloga. Že za leto naprej, kaj šele za srednjero- čno obdobje. V tem času spreje- mamo smernice za pripravo srednjeročnih planov za obdobje 1986—1990. Kakšni bodo naj- pomembnejši razvojni cilji zadruge v tem obdobju? Janez Vrečer: ,,V tem obdobju bomo poskušali poglobiti in učvrstiti odnose z združenimi kme- ti, saj je naša največja rezerva prav v urejenih dolgoročnih odnosih. V prid temu so tudi pokojninski, davčni in drugi zakoni. Naša skup- na naloga je povečevati proizvo- dnjo, vendar le za tiste artikle, za katere bo obstajalo tržišče. Zal tržišče ni več nenasitni pojem in gotovo bomo v novem srednjero- čnem obdobju že gospodarili v po- gojih omejenega tržišča. Zato predvidevamo povečevanje proizvodnje predvsem na lastni kr- mni osnovi. V načrtu imamo dva tipa proizvodnih obratov: mešane kmetije s poljedelsko-živinorejsko proizvodnjo, ene usmerjene v pri- rejo mesa, druge bolj v prirejo mleka. Glede na razpoložljiva zemljišča jim usmerjamo v go- vedorejo ali prašičerejo. Letna rast proizvodnje v naslednjih petih le- tih naj bi bila 5,5 odstotna, to je več kot predvidevajo republiške smernice, pa tudi občinske. Mne- nja smo, da so naše možnosti še velike, v teku pa je tudi usklajeva- nje naših načrtov s kupci. Vse to je pogojeno s primerno investicijsko politiko, vlaganji v prostorsko-ze- mljiške operacije in predvsem s širjenjem pospeševalne službe in njenim stalnim strokovnim uspo- sabljanjem." Tednik: Ce že govorite o zasiče- nem tržišču, ali to pomeni, da smo blizu ci^a, ki smo ga pravzaprav želeli do.seči — da bi hrano za svo- je potrebe pridelali doma? Janez Vrečer: ,,Vsekakor! V ti- stih vrstah hrane, ki ni osnovna, to se trenutno že kaže pri mesu, že pokrivamo potrebe. Seveda glede na naše cenovne in socialne po- goje, ko osebni dohodki siagni- rajo. cene pa skokovito rastejo. Tega se moramo kmetijci zavedati in svoje planske usmeritve pri- lagajati." icdnik: Vse pomembnejša bo torej v letih, ki prihajajo, ka- kovost proizvodi\je! Jane/ \icv.Li: ,,Kako\osi in usklajenost!" pripravil: J. Bračič Janez Vrečer — dipl. ing. agrono- mije Mirko Prelog — dipl. oec. Vabilo kmetijskim inženirjem in tehnikom Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj pripravlja za svoje člane strokovno predavanje s področja sadjarstva in govedoreje. O novostih v sadjarstvu bo predava! Franc Lombcrger, dipl. ing. agro- nomije iz kmetijskega zavoda Maribor, o govedoreji v Franciji pa Vlado Tumpcj, dipl. ing. agr. iz Obdravskega zavoda v Ptuju. Predavanja bodo v sredo, 13. februarja, ob 12. uri v dvorani Obdrav- skega zavoda v Ptuju, spremljano pa bo v barvnimi diapozitivi. JB SOCIOLOGI VABIJO Ptujsko društvo sociologov in politologov nadaljuje z organizacijo zanimivih predavanj. V sredo, 13. februarja, bo v srednješolskem centru predaval dr. Bogdan Kavčič iz FSPN. Predavanje, ki se bo pričelo ob 17. uri, ima naslov Združevanje temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Društvo vabi vse. ki jih zanimajo sodobne dileme o krepitvi tozdov ali zmanjševanju njihovega vpliva in o krepitvi vloge delovne or- ganizacije, da se udeležijo tega zanimivega predavanja. N. D. TEDNIK 7. februar 1985 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 PRED STJRIDESETIMI LETI PadajO najboljši borci v drugi polovici januarja 1945 je bilo zaradi hude zime z visokim snegoni in ob stalnih nemških haj- kah delo na terenu izredno težko. Ljudje so bili zaradi okupatorjeve- ga nasilja in številnih izdaj prestra- šeni in zbegani. Z začetkom februarja je nastopila odjuga, zato se je na terenu začelo tudi živah- nejše politično delo. Zal pa so se vrstile tudi izdaje, ki so imele tragične posledice. Vzroki za izdajstva so bili v prefinjenem delu gestapa, ki je spretno vrinjal svoje agente med borce in aktiviste NOV. Pod vod- stvom SS štabov, ki so jim bile pod- rejene vse okupatorjeve formacije, so začeli že v pozni jeseni veliko ,,očiščevalno akcijo" na celotnem našem območju, da bi tako zavarovali zaledje nemški armadni skupini, ki se je umikala pred Jugoslovansko armado in Rdečo armado. Na našem ozemlju so hoteli vzpostaviti ,,trdno predal- psko fronto", zato so tudi z vsemi sredstvi prisiljevali prebivalstvo, da je moralo kopati jarke, graditi utrdbe in postavljati ovire. Ta prisilna delovna mobilizacija je za- jela vse prebivalstvo od 15 leta na- prej, enako ženske kot redke mo- ške, ki so še bili doma. Za razjasnitev dogajanj tistega časa še podatek o majhnem grba- stem partizanu Mihi, ki pa je imel i/redna pooblastila in visok polo- žaj. Sredi decembra 1944 se je pojavil s spremstvom na Boču, kjer je aktivistom povedal, da potuje naprej čez Haloze, Ptujsko polje in Slovenske gorice v Prek- murje. Sele po vojni se je razkrilo, da je bil to vrinjen gestapovec, ki so ga imenovali Puklasti Miha in je zakrivil smrt številnih partiza- nov in aktivistov. Zaradi tega ni čudno, da so se prav na območju, skozi katerega je potoval, pojavljale vse pogostejše izdaje, nenadni napadi okupatorjevih sil na partizanske enote in postojan- ke .. . 2e zadnjič smo zapisali, da je zadnje dni januarja odšel z nekate- rimi tovariši iz Haloz čez Dravo na Ptujsko polje Franc Bel- šak—Tone, odkoder je 31. 1. 1945 pisal pismo svojemu očetu. 4. februarja je skupaj s tremi tovariši padel v Gorišnici, zakaj, zaradi izdaje. Pri Toplakovih so imeli miting. Nemci so jih ponoči obkolili in zjutraj z veliko premočjo napadli. V junaškem bo- ju je padel Franc Bclšak—Tone, sekretar OK KPS, Rudi Sever, komandir, Anton Frlež—Jelen, komandant relejne linije, sicer do- ma iz Rogaške Slatine in Franc Tobijas, kurir, doma iz Moškanjc. Devet partizanov so Nemci ujeli, od teh so 4 ustrelili kot talce, osta- le pa so poslali v kazenske bataljo- ne, ker so bili ubežniki iz njihove vojske. Dva dni za tem, 6. februarja 1945 je na Dednem vrhu pri Makolah padlo 10 partizanov, večinoma kurirjev 4. TV postaje. Tudi ti so bili izdani in nenadno napadeni. Podobno je bilo, 9. februarja pri Kovačičevih v Bralislavcih. Spet izdaja, nenadna obkolitev in v boju je padlo 7 partizanov: Mimica Legvart—Nataša, Konrad Petrovič — Jurek, Sonja Fajs—Majda, Marija Gašpe- rič—Dragica, Andrej Jurkovič, Franc Golob in Vili Vresnik—Mir- ko. Nekaj borcev se je prebilo, šti- ri pa okupator ujame. Zaprli so tudi družino Kovačič, gospodarja pa potem ustrelili kot talca. Za mestnim . pokopališčem v Ptuju so Nemci 8. februarja 1945 ustrelili 20 talcev iz raznih krajev Slovenije, med njimi štiri iz ptujskega okraja. Naše območje so takrat pogosto preletavala zavezniška letala. Med drugim je zapisano, da so 1. februarja zavezniški bombniki odvrgli na Spuhljo in Zabovce 18 bomb. Pri tem je umrlo nekaj otrok in ena ženska. 7. februarja so zavezniška letala v nizkem letu obstreljevala vlak na Hajdini, krogle so med drugim usmrtile tudi osem ljudi. FF Padlim borcem pri Toplakovi hiši v Gorišnici je bilo ob prazniku občine Ptuj, leta 1983^, odkrito spominske obelei^e Na kraju, kjer je bilo ob mestnem pokopališču v Ptuju ustreljenih 20 lalcev-je danes spominska ploščtž vklesanimi imeni ustreljenih Foto: L Ciarfi Osnutek smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje od 1986 do 1990 (nadaljevanje in konec) Nekaj temeljnih razvojnih nalog: — na področju industrije povečanje proizvodnje primarnega aluminija na 70.000 ton letno, na kovinsko predelovalnem in elek- trokompleksu uvesti tehnološko zahtevnejše dopolnilne programe; z vidi- ka zaposlovanja je potrebno zagotoviti i*zvoj tekstilne, usnjarske in obutvene industrije; razvoj živilske industrije bo v smeri večje finalizacije perutninske proizvodnje, modernizaciji predelave mleka in posodobitvi pekarne ter skladiščnih zmogljivosti; nekoliko skromnejše možnosti raz- voja se kažejo v industriji gradbenega materiala in v lesni industriji, pri slednji predvsem zato, ker imamo za to področje premalo kadrov; — kmetijstvo še nadalje ostaja naša prioritetna dejavnost z intenzivi- ranjem pridelovanja hrane bomo povečevali hektarske donose, z agromelioracijskimi posegi in komasacijami moramo pospeševati orga- nizirano tržno usmerjeno proizvodnjo; — v gospodarstvu in gradbeništvu bo potrebno še iskati poti za raz- voj, sedanje stanje ni davolj spodbudno; — trgovina bo s posodobitvijo prodajne mreže in organizacije proda- je zagotavljala kakovostnejšo preskrbo; — glede na turistično zanimivost področja, ki jo nudi geografska le- ga in konfiguracija občine z vsemi zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi, bomo pospešeno razvijali stacionarni, zdraviliški, tran- zitni in izletniški turizem, zato se bo potrebno tesneje povezovati ir pripraviti čimbolj celovito turistično ponudbo; — droDno gospodarstvo, še posebej samostojno osebno delo, ostaja ena od temeljnih usmeritev razvoja občine, zato se bomo zavzemali za uveljavljanje vzpodbud in ugodnosti; — veliko razvojnih apetitov imamo na področju gospodarske in- frastrukture (vodovod, kanalizacija, ceste, komunalne storitve, električno omrežje, PTT), morali pa bomo veliko storiti, da bomo ohranili in- frastrukturne dejavnosti vsaj na ravni enostavne reprodukcije, pospešen razvoj pa bomo morali zagotoviti predvsem na področju Haloz in Slovenskih goric; -— podobno velja za stanovanjsko izgradnjo, kjer se bo ob večji udeležbi prebivalstva in z družbenimi sredstvi pospeševalo družbeno usmerjeno gradnjo na manj razvitih območjih občine; — pri zaposlovanju bomo uveljavljali politiko produktivnega zaposlovanja, nosilci te politike bodo industrija, kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Ocenjene možnosti razvoja v smernicah ne zagotavljajo polne zaposlenosti, zato bo potrebno iskati možnosti hitrejšega razvoja zlasti kovinsko predelovalne industrije, ki bi morala zaposlovati več, kot je v planskih izhodiščih predvideno. Računati pa tudi moramo z zaposlovanjem zunaj občinskih meja. Posebno pozornost moramo posve- titi izobraževanju ter z došolanjem, prekvalifikacijo in specializacijo izboljšati obstoječo kadrovsko strukturo, pri tem pa zainteresirati mlade za izobraževanje v deficitarnih poklicih; — na področju družbenih dejavnosti bomo težili k ohranitvi doseže- ne ravni zadovoljevanja skupnih potreb in za postopno približevanje k slovenskemju povprečju. Prioritetno bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe. Razviti hnmo morai; laksen sisrem solidarnosti, ki bo omogočal skladen razvoj posameznih družbenih dejavnosti in doseganje dogovorjene socialne varnosti in družbenega standarda delovnih ljudi in občanov; — v razvoju krajevnih skupnosti bomo pristopili k selektivnemu razreševanju razvojnih programov, intenzivneje bomo razvijali manj razvite krajevne skupnosti. Hitrejši razvoj bomo dosegli z doslednim uveljavljanjem solidarnostnega financiranja investicij s strani vseh SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Aktivnosti pri obravnavi smernic in nadaljnji pripravi planskih dokumen- tov Zbori skupščine občine Ptuj bodo v začetku februarja obravnavali smernice za družbeni plan občine Ptuj za obdobje od 1986 do 1990 kot osnutek in jih dali v javno razpravo, ki bo trajala do konca februarja. Širša javna obravnava smernic se je praktično že začela, saj se poleg delegatskega sistema vključujejo tudi politične strukture, še zlasti pa koordinacijski odbor za planiranje pri OK SZDL in občinski družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Ze iz ustave izhaja, da so subjektivne sile glavni usmerjevalec javne obravnave planskih dokumentov, tako je sindikat odgovoren za aktivnosti v združenem delu in SZDL v krajevnih skupnostih. Organizacije združenega dela, ki so dolžne pripraviti dolgoročni plan, vodijo aktivnosti na pripravi planskih izhodišč sočasno za dolgoro- čno in srednjeročno obdobje ob upoštevanju ustreznih planskih dokumentov iz višjih planskih ravni. Po programu Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj na pripravi družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 bodo aktivnosti tekle ta- kole: — analiza razvojnih možnosti bo dostavljena vsem nosilcem planira- nja v občini do konca januarja; — smernice za srednjeročni plan občine bodo sprejete na zborih skupščine občine v marcu; — osnutek dogovora o temeljih družbenega plana bo dan v javno razpravo v maju; — osnutek družbenega plana občine bo pripravljen do septembra in predlog do novembra 1985. Predvidene aktivnosti se lahko vsebinsko in rokovno spremenijo, v kolikor bo sprememba zveznga zakona o planiranju to narekovala. Te spremembe še danes ne poznamo, predvideno pa je, da bodo spremembe . zakona sprejete že v prvem trimesečju letošnjega leta. Ne glede na težko pričakovane poenostavitve v planiranju, ki jih bo prinesla sprememba zakona, morajo biti vse aktivnosti nosilcev planiranja v občini pri pripravi planskih dokumentov za obdobje od 1986 do 1990 rokovno tako uravnane, da bodo po načelu sočasnosti planiranja do kon- ca leta 1985 piipravljeni in sprejeti vsi planski dokumenti. mag. Anton ILEC V petek popoldne sta imela predsednik pred- sedstva SRS France Popit in član predsedstva Lojze Briški razgovor s predstavniki ptujskega gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega življenja. Ptujčani so ju seznanili z uspehi in problemi občine, pri čemer so posebej izpostavili probleme v industriji in kmetijstvu ter v družbenih dejavnostih. Pred- stavniki kmetijstva so govorili o ugodnih fizi- čnih kazalcih rasti proizvodnje in produktivno- sti, o nesorazmerno majhni rasti dohodka in opozorili na neskladja med nakupnimi in pro- dajnimi cenami, ceno koruze pa izpostavili kot enega glavnih krivcev za to. Predstavnik TG.A Boris Kidrič Kidričevo je govoril o pripravah za rekonstrukcijo in o fi- nančni zgradbi le-te. Predstavniki družbenih dejavnosti so gosta seznanili s problemi usmerjenega izobraževanja, položajem osnovnega šolstva in s težavami pri ohranjanju kulturne dediščine v mestih kot je Ptuj. Spregovorili so tudi o pomanjkljivostih pri delegatskem sistemu v samoupravnih intere- snih skupnostih. France Popit je v sklepni besedi dejal, da je Ptuj napravil v zadnjem času velik razvojni ko- rak, saj so bile včasih težave dosti večje. Na- daljne razvojne možnosti pa so najverjetneje v kmetijstvu, turizmu in v obrti. Glede TGA je predsednik dejal, da rekon- strukcija verjetno ni več vprašljiva, predstavni- kom tovarne je predlagal, da gredo ponovno pred skupščino SRS, zbiranje sredstev za in- vesticijo pa označil kot vzor za Slovenijo in Jugoslavijo. O prestruktuiranju gospodarstva preveč na- splošno govorimo, konkretno pa ne naredimo ravno dosti. Denar, ki ga porabimo za pokriva- nje izgub, bi bolje naložili, če bi ga namenili perspektivnejšim programom. Zato je pravilna odločitev Kmetijskega kombinata Ptuj, da je po osemletni agoniji ukinil proizvodnjo v Petoviji, saj je ustvarjala izgubo. Ob tem je dodal, da je naša živilskopredelovalna industrija zelo revna po idejah, in da že leta daje na tržišče kon- vencionalne proizvode. Dejansko prestruktuiranje ni enostavno, je pa nujno. Za moderno tehnologijo moramo dati več denarja znanosti, šolstvu in kulturi, žal pa se ob pomanjkanju denarja najprej odločamo za zmanjšanje sredstev. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na racionalnost mreže usmerje- nega izobraževanja, pri čemer je vprašljivo, če potrebujemo toliko posameznih visokih šol, ki izobražujejo ozke profile, kot so kadrologi, obramboslovci in podobno. Odnos dela se prepočasi spreminja. Brez boljšega dela in zmanjšanja proizvodnih stro- škov ni boljših delovnih in finančnih rezultatov. Vse preveč je trgovsko špekulantskega dela. O političnem sistemu je France Popit dejal, da se preveč togo držimo določenih organizi- ranosti, čeprav smo ugotovili, da nan. ne ustre- zajo. Samoupravne interesne skupnosti radi kritiziramo, ukinimo tiste, za katere menimo, da jih ne rabimo. Vsaka SIS ne rabi svojih ura- dnikov. Samoupravno sporazumevanje mora biti sad dejanskih interesov, sicer se ne sporazu- memo. Nasploh pa je v našem političnem sistemu preveč sestankov, ki ne dajejo pravih učinkov in novih vrednosti. Tudi to je potrebno racio- nalizirati. F. Lačen. ORNIOŽ 0 resoluciji in smernicah Predsednik skupš6ne občine Ormož, Tone Luskovič, je sklical za v torek, 12. februarja dopoldne skupno sejo vseh treh zborov SO Ormož. Glavni poudarek bo dan razpravi o predlogu resolucije o politiki] uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letu 1985 in o smernicah za družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990. O obeh! dokumentih bodo sklepali potem na ločenih sejah. Na skupni seji pa bodo obravnavali še poročilo o stanju na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v ormoški občini, sprejeli program dela skupščine občine Ormož-za leto 1985 in obravnavali vprašanja delegacij, delegatov in odgovore nanje. Po skupni seji se bodo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sestali še na ločenih sejah. Sklepali bodo o predlogu odloka o sestavi in nalogah sveta občine Ormož, o osnutku odloka o proračunu občine za leto 1985 ter opravili volitve, imenovanja in razrešitve. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah glede odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, dogovor o usklajevanju davčne politike, osnutek odloka o davkih občanov, predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Ormož, osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na delu in- dustrijske cone v Ormožu in o pooblastilu Geodetskemu zavodu Maribor za opravljanje določenih del na območju občine Ormož. FF Sklep o sklicu sej v marcu Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj so, 4. februarja, po kri- tični oceni uresničevanja sklepov zadnje seje, pregledali odprta vpra- šanja do gradiv za seje zborov, ki so v tem tednu (družbenopolitični zbor se je sestal 5. februarja, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 7. februarja). Pri tem so ugotovili, da na gradivo v dele- gacijah in v odborih ni bilo vse- binsko pomembnejših pripomb, razen o osnutku smernic, o njih pa teče javna razprava v številnih or- ganizacijah, organih in delovnih te- lesih. Sprejeli so tudi sklep o sklicu 34. seje zborov, ki naj bi bila 21. marca in sicer bi se vsi trije zbori sestali na isti dan, vendar na ločenih sejah. Zato je predsedstvo sklenilo predla- gati zborom, da na sejah, ki bodo v tem tednu, sklenejo podaljšati razpravo o smernicah za plan razvoja občine Ptuj v obdobju 1986—90 do 21. marca, ko jih- bodo zbori, upoštevajoč vse utemljene pripombe, tudi sprejeli. Poleg smernic bodo na tej seji obravnavali še poročila o delu izvršnega sveta SO Ptuj in ob- činskih upravnih organov, sprejeli delovni načrt za drugo trimesečje ter obravnavli več predlogov in osnutkov odlokov. FF 23. SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA Pred sklepno slavnostno sejo v prostorih Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor bo v soboto, 9. februarja dopoldne slavnostna seja Koordinacijskega odbora za sodelo- vanje bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije. To bo obenem zaključek 23. Srečanj bratstva in prijateljstva Maribor Tezno '84. Na seji bo Vlado Jurančič, predsednik OS ZSS Maribor Tezno in obenem predsednik koordinacijske- ga odbora, poročal o uresničevanju programa v ok- viru 23. Srečanj. Podelili bodo priznanja bratskih ob- čin (imena prejemnikov smo objavili v prejšnji številki Tednika), Občinski svet ZSS Maribor Tezno bo najza- služnejšim v 23. Srečanjih v letu 1984 podelil posebno spominsko plaketo, podpisali pa bodo tudi listino o sprejemu občine Ivanec iz SR Hrvaške v skupnost bratskih občin. V okviru slavnostne seje bodo izvedli tudi kulturni program, odprli razstavo likovnih del, nastalih ob srečanjih likovnikov Varaždina in Maribora, likov- nikov pionirjev 0§ bratskih občin v Ptuju in likov- nikov likovnih sekcij Podravka '72 Koprivnica in Alojz Arnuš iz Rogoznice. S tradicionalno slovesnostjo bodo predali dolžnosti nosilcu 24. Srečanj bratstva in prijateljstva Krapina '85, ki jo bo prevzela občina Krapina. O slovesnosti in programski usmeritvi pa več prihodnjič. FF Ne dovoliti blatenja našega NOB Na programsko volilni konferenci Zgodovinskega društva Ptuj so med drugim z zaskrbljenostjo ugotovili, da se v nekaterih sredstvih javnega obveščanja pojavljajo članki, ki na tak ali drugačen način poskušajo razvrednotiti ali celo blatiti naš na- rodnoosvobodilni boj in rehabilitirati domače izdajal- ce. Zaradi tega so pooblastili izvršni odbor društva, da pošlje Republiški konferenci SZDL Slovenije pismo v podporo odločnemu stališču, da se takšni prispevki naj več ne |X)javljajo v naših sredstvih javnega ob- veščanja. Tu naj bo enaka odgovornost tako piscev kot tistih, ki dovoljujejo objavo. Predlagali so tudi, da naj bi Zgodovinsko društvo Ptuj organiziralo javno tribuno o tej temi, na njej bi podrobneje osvetlili posamezne dogodke in razčistili dileme, ki se morda pojavljajo zlasti med mlajšimi. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje: ali poznamo eno samo revolucijo v svetu, v kateri ni bilo napak? FF 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 7. februar 1985 - TEDNIK S PROGRAMSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS 0RM02 Potrebno je ohraniti vsako delovno mesto To je na minuli letni programski seji občinskega sveta ZSS Ormož poudaril Milan Ritonja, predsednik izvršnega sveta SO Ormož, in pri tem povedal, da je bilo v preteklem obdobju sodelovanje s sindikatom vzorno. Glede težkega položaja družbenih dejavnosti, posebej še vzgoje in izobra- ževanja, je menil, da še tako dobra analiza stanja ne bo omilila razmer, kar pa še ne pomeni, da je v izvršnem svetu ne bodo pripravili. Rešitev za to vprašanje je v povečanem produktivnem delu. Povedal je tudi, da dajejo vsem izgubašem vsake tri mesece soglasje, da smejo izplačevali normalne osebne dohodke in da ne preganjajo prekoračitev in kršiteljev pri delitvi osebnih dohodkov. V izvršnem svetu so mnenja, da nezaposlenosti ne bodo v celoti ,,izbrisali". Člane sveta je tudi informiral o tem, da se bo pričela graditi tovarna pri Tomažu, v kateri bo dobilo zaposlitev 150 delavcev. In- tes pa naj bi pričel graditi silose in pecivar.io. Zaključil pa je, daje potreb- no ohraniti vsako delovno mesto, ker prinaša prispevek. Nasploh je bilo delo ormoškega smdikata v preteklem obdobju uspešno, oblikovali so pomembna stališča in pobude, ki se med drugim odražajo v boljšem samoupravljanju, povečani motivaciji za delo in dru- gem. Leto 1984 pomeni tudi začetek kakovostnih premikov. Omeniti velja povečan obseg proizvodnje in večjo produktivnost, pri tem pa ni zanemar- ljiv vpliv sindikata, čeprav se je potrebno vprašati: kakšna je bila cena za to, je med ostalim povedal Vekoslav Kosi, predsednik občinskega sveta ZSS Ormož. Otmar Medik je pogrešal predsednike osnovnih organizacij, ki se pro- gramske seje niso udeležili. Posebej se je dotaknil kampanje okrog razbremenjevanja gospodarstva in ugotovil, da kljub temu družbeni in osebni standard pada. V sindikatih pa tudi na pamet razpravljamo o social- nih dodatkih in govorimo o tem, da smo proti njim. Ali zajamčeni osebni dohodek ni socialni dodatek? Delavca je potrebno dobro stimulirati, da bo dobro delal in dajal kakovostne rezultate. Kakšen je vpliv in vloga sindika- ta? Letne seje so pokazale, da so ljudje pripravljeni delati, vendar se jih loteva malodušje in apatičnost, ker so mnenja, daje stanje težko presegati, ker preveč govorimo, rezultatov pa je premalo. Miran Krajnc se je zavzel za to, da bi se na takih in podobnih sejah po- govorili o dobrih in slabih organizacijah. Soglašal je, da bi programske seje morale biti bolj množične — torej bi morali sodelovati predsedniki osnov- nih organizacij sindikata ne glede na aktivnosti. V sindikatih in drugih DPO so sicer dali ustrezen poudarek inovacijski dejavnosti, vprašanje pa je, kako so se je lotili tisti, ki bi jo morali izvajati. Zavzel se je za produk- tivno zaposlovanje — ne pa za zaposlovanje na račun manjšega dela. V bodočnosti bo potrebno bolj smelo razmišljali in od delovnih orga- nizacij vsako leto zahtevati nova delovna mesta — torej nove programe. Boris Skok je videl napredek občine v znanju in kadrih, v zvezi s tem pa zahteval, da se problem družbenih dejavnosti, posebej še vzgoje in iz- obraževanja, enkrat že reši. Pomanjkanje znanja je dejal, je lahko usodno za naše okolje. Julij Gjurasek iz tovarne sladkorja je razvil pomembno razmišljanje o tem. kdo je upravičen do dela — ali tisti, ki hoče delati ali pa tisti, ki je brez dela. Enkrat bomo že morali presekdii lo stanje — kdor imu kmetijo, naj ostane doma. Opozoril pa je tudi na nespodbudno delo v osnovnih organi- zacijah, ki izhajajo iz okolij, v katerih je že nekaj časa prisotna izguba. Tone Rizman je govoril o vključevanju v mednarodno delitev d dela. Zaposlen je v temeljni organizaciji Optyl, ki le lani imela 54 odstotkov konvertibilnega izvoza. Povedal je, da so se uspešno vključili na tuji trg, kar pomeni, da jih je tuji trg sprejel in da v preteklem letu niso imeli nobene reklamacije. Kritično je ugotovil, da kljub temu, da so uspešni izvozniki, za to ne sprejemajo ustreznih nagrad. V delavčev žep pride le 20 odstotkov tega, kar jim prizna mednarodni trg. Samoupravljanje je sestavni del delovnega časa, mednarodni trg pa tega ne prizna. Razščistiti bi morali kaj je upravljanje in kaj vodenje. Oboje bi morali strogo ločiti, ker po njegovem ni prednost v tem, da se bomo s poceni delovno silo vključevali v mednarodno delitev dela. Nesprejemljivo je tudi, da neko okolje ocenjujemo po tem, kako ima urejene samoupravne akte in ne po tem, koliko in kako dela. Na programski seji so govorili tudi o položaju delavcev v Blagovnici Tirna, kjer so zaposleni delavci dveh poslovnih enot, ki sodita v različni temeljni organizaciji in pri katerih se porajajo prizadevanja za združitev v temeljno organizacijo. Programske usmeritve so začrtali tako, da so jih porazdelili po mese- cih in podrobno opredelili tudi nosilce. Ob koncu so se dogovorili še z.a aktivnosti v akciji zaključni račun 84. Podrobneje pa so s nalogami v zvezi s tem seznanili predsedniki osnovnih organizacij na posvetu, ki je bil 1. februarja. MG PTUJSKI KOVINARJI SO^ZBOROVALI Pomanjkanje ustvarjalnih kadrov v prejšnjem tednu so se na letni seji sestali člani občinskega odbora sindikata deiavcev kovinske in elektroindustrije in ob tej priložnosti! pregledali delo v preteklem letu. V organizacijah kovinske in elektro- industrije dela blizu 6000 delavcev. V pregledu dela so podrobno razčlenili aktivnosti, ki so jih vodih v letu 1984. Glavnino moči so usmerili v spreminjanje in dograjevanje družbeno-ekonomskih odnosov, v stabilizacijska prizadevanja, na po- dročje samoupravljanja, samoupravne organiziranosti in uveljavljanje delegatskih odnosov. Uspešno so izpeljali občinsko tekmovanje kovinarjev, sodelovali pa tudi pri organizaciji regijskega tekmovanja. Veliko naporov so vložili za spodDujanje in razširjanje inovacijske dejavnosti. V razpravi so opozorili na problem ustvarjalnega kadra, s katerim se zlasti srečujejo v Agisu in Olgi Meglic, problem invalidov, povezano s tem tudi varstva pri delu, na socialno problematiko in letni oddih ter rekreacijo delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Zavzeli so se za izdelavo programa pripravništva. Precej so govorili o politiki osebnih dohodkov in menili, da z nižjimi oziroma nizkimi osebnimi dohodki ne bomo dosegli željene produktivnosti oziroma rezultatov. Ivo Kramer, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije, je sindikalne delavce obvezal za sestavo pregleda položaja, v katerem se nahajajo posamezni delavci. Poudarilje, da delovnega mesta, ki ne more preživeti delavca, v naši družbi ne potrebujemo. V akciji zaključni račun 84 bodo morali delavci pregledati stanje zalog in repromaterialov. ker to najbolj teži slovensko gospodarstvo. Pregledati bo potrebno tudi plane in ugotoviti, kaj smo dosegli. Običaj je že, da tistega. Kar si zapišemo, ne izpolnimo. Kovinarji so se zavzeli tudi za večizmensko zaposlovanje. Letno sejo so zaključili s sprejemom programa dela in finančnega načrta. MG Programske usmeritve občinske organizacije SZDL Ptuj za leto 1985 Naloge Občinske konference SZDL Ptuj iz- hajajo iz skupnih družbenih nalog, ki bodo v lelu 1985 zagotavljale učinkovito delo vseh sub- jektivnih sil ter mobilizirale delovne ljudi in ob- čane. Zato pomenijo podlago za programsko usmeritev socialistične zveze, naloge in programi vseh družbeno političnih organizacij, program dela skupščine občine, usmeritve in opredelitve programske konference ter pobude delovnih lju- di in občanov. Osrednja pozornost socialistične zveze bo ta- ko namenjena odgovornosti do delovanja dele- gatskega sistema inMelegatske prakse ter utrje- vanju mobilizacijske vloge socialistične zveze pri naporih i,a uresničevanje ekonomske stabiliza- cije. Aktualne potrebe političnega in samouprav- nega življenja po oceni dosedanjega dela SZDL zahtevajo, da bo delovanje socialistične zveze v tem letu usmerjeno na naslednja področja: Razvijanje in poglabljanje delovanja delegat- skega sistema na vseh ravneh — krajevne organizacije socialistične zveze morajo posvetiti vso skrb delu delegacij v KS in izboljšati povezavo tako z delegacijami kot sa- moupravnimi organi in vodstvi z OZD. Le tako bodo delegacije lahko oblikovale in usklajevale stališča v skladu z interesi delovnih ljudi in obča- nov; — socialistična zveza se bo vključevala v na- stajanje in usklajevanje skupščinskega programa in si prizadevala, da bodo obravnavana vpraša- nja odraz potreb in interesov občanov, delovnih ljudi in združenega dela; — redno bomo sklicevali skupino delegatov družbenopolitičnega zbora SO Ptuj z namenom, da Ic-ta ccluje kot konferenca delegacij; .. — prizadevali si bomo, da uveljavimo si- stem družbenega informiranja in izpopolnju- jemo javno obveščanje. Za uresničevanje politike ekonomske stabili- zacije bo socialistična zveza usmerjala aktivnosti v uresničevanje dogovorjenih konkretnih nalog in ciljev, zastavljenih v srednjeročnem planu in še posebej za cilje, zastavljene v letni resoluciji za leto 1985. Kot prednostne naloge pri uresničevanju eko- nomske stabilizacije posebej poudarjamo: — družbeno aktivnost varčevanja — zagotavljanje osnovne preskrbe prebival- stva — gospodarjenje s stanovanji — urejanje odnosov na področju skupne in splošne porabe v pogojih zmanjševanja razpo- ložljivega dohodka. Socialistična zveza bo organizirala aktivno- sti, namenjene uresničevanju postavljenih ciljev zemljiško-kmetijske politike pri pridelovanju več hrane, ohranjanju kmetijske zemlje, akcijam za boljše obdelovanje kmetijskih zemljišč, setvi, spravilu poljščin, melioracijam, komasacijam in razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetij- stvu in se aktivno vključila v razpravo o kmetij- ski zakonodaji ter pripravah na sprejem srednje- ročnih planskih dokumentov. Dejavnost socialistične zveze bo usmerjena v krepitev obrambnega in družbeno zaščitnega de- lovanja delovnih ljudi in občanov. Zato bo vo- dila in se vključevala v naslednje akcije: — usposabljanje nerazporejenega prebival- stva — priprave in izvedba akcije NNNP 85 — usmerjanje mladih v vojaške poklice — dopolnjevanje obrambnega načrta z vse- mi spremljajočimi dokumenti. Aktivno se bomo vključevali v razreševanje problemov samoupravnih interesnih skupnosti tako materialne proizvodnje kot družbenih de- javnosti z namenom, da z razpoložljivimi sred- stvi skupne porabe dosežemo optimalne rešitve, da porabnikom zagotovimo primeren družbeni standard in usklajeno delo samoupravnih inte- resnih skupnosti. Skrbeli bomo za nadaljnji razvoj dela sociaH- stične zveze. Sodelovali s krajevnimi organiza- cijami z namenom, da bo po vseh krajevnih skupnostih naše občine zaživelo delo po sekcijah in da bodo v vseh KS začeli delati vaški oziroma ulični odbori socialistične zveze. Vso skrb bomo posvetili evidentiranju in kandidiranju delegatov za četrto mandatno ob- dobje delegatskega sistema. Pri kadrovanju bomo organizirali široko razpravo o evidentira- nih kandidatih tako za delegate kot za vodilne funkcije v občini pa tudi republiki z namenom, da evidentiramo več kandidatov za eno vodilno funkcijo, pozneje pa kadrujemo za izvolitev ti- stega kandidata, za katerega se bo izrekla večina občanov in delovnih ljudi. Pri evidentiranju bomo tudi skrbeli, da bodo evidentirane tako ženske kot mladi in da bodo tudi izvoljeni v dele- gacije v ustreznem deležu. Vključevali se bomo v pripravo planskih do- kumentov za srednjeročno obdobje 1986—1990. Prizadevali si bomo za usklajevanje posameznih interesov z namenom, da dosežemo hitrejši in enakomerni razvoj celotne občine. Prizadevali si bomo, da se bodo uresničevali sklepi in stališča delegatskih skupščin. V posa- meznih primerih se bomo aktivno vključevali v razreševanje sklepov in stališč skupščin. Na primeren način bomo obeležili jubileje in jubilejne obletnice iz NOB z namenom, da raz- vijamo revolucionarne tradicije iz naše zgodo- vine. Aktivno se bomo vključevali in organizirali proslave v letošnjem letu, pri tem pa upoštevah splošno družbeno varčevanje. Skrbeli bomo za koordinirano delo med družbenopolitičnimi organizacijami v občini z namenom, da dosežemo enotnost stališč in akci- je do posameznih vprašanj. Večjo pozornost bomo v tem letu namenili razvoju in delovanju društev in organizacij v na- ši občini. V ta namen bomo organizirali pro- gramsko sejo Občinske konference SZDL. Aktivno se bomo vključevali v varstvo na- šega okolja. Obravnavali vsebino poročila med- občinske Uprave za inšpekcije občin Ptuj-Ormož z namenom, da ta organ v bodoče posveti več skrbi ohranitvi zdravega okolja. Na podlagi okvirnih programskih usmeritev Občinske konference SZDL bo predsedstvo, sveti in koordinacijski odbori pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj sprejeli rokov- ino opredeljene akcijske programe svojega delo- vanja. Predsedstvo OK SZDL Ptuj Predstavljamo bratsko občino Krapina Občina Krapina se je aktivno vključila v krog bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije v letu 1973. V letu 1976 pa so bili gostitelj 15. Srečanj bratstva In prijateljstva Krapina 76. To odgovorno in zahtevno nalogo bodo znova prevzeli za letošnje leto. Zaradi tega tudi na kratko predstavljamo to na.šo sosednjo in prijateljsko občino, zlasti še njeno gospodarstvo. V pisnih dokumentih je Kra- pina prvič omenjena leta 1193, pozneje pa je postala svetovno znana po odkritju krapinskega pračloveka in številnih fosilnih ostankov praživali. Vse to se da- nes v Krapini ohranja kot drago- cena kulturna in zgodovinska de- diščina .skozi dejavnost Muzeja evolujije, novejša zgodovina in kultura pa v okviru Muzeja revo- lucije in spominskega muzeja manifestira v »Tednu kajkavske kulture«, v katerem ima posebno mesto festival »Kajkavske po- pevke«. Z občino Krapina nas povezuje sodobna cesta Zagreb—Maribor, V Durmancu pa je odcep proti Roga.ški Slatini in Celju. Območje občine jc hribovito z večjimi vrhovi: Maceljska Gora, Brezo- vica in Strahinjčica. Meji na naše srednje Haloze, južni del občine pa se odpira in spušča proti dolini reke Save. Ocenjujejo, da je struktura gospodarstva občine neugodna, saj J.C delež tekstilne industrije kar 48,3 % v skupnem družbenem proizvodu, v industrijski dejav- nosti pa celih 58.9 %. Ta odnos je še toliko neugodnejši z gledišča zaposlenosti, saj je v tekstilni in- dustriji zaposleno 51,4 % vseh za- poslenih. Pod industrijsko dejav- nost uvrščajo sedem OZD in to: Proizvodno montažno podjetje JEDINSTVO s 3 TOZD. ki za- poslujejo 717 delavcev. Ukvarjajo se s proizvodnjo gradbenih ko- vinskih konstrukcij, zabojnikov, delov kmetijskih strojev, odlitkov barvnih kovin in podobnih pro- izvodov. Organizacija združenega dela KRATEKS s 5 TOZD in delovno skupnostjo, kjer je zaposlenih 2.551 delavcev. Proizvajajo vol- nena in sintetična vlakna in tka- nino, konfekcijo, otroške igrače in podobno. Veliko svojih proizvo- dov tudi izvažajo in so v občini največji izvoznik. Ustvarjajo 25 % skupnega dohodka gospodarstva v občini in 38.1 % družbenega proizvoda. OZD KOIKA zaposluje 848 delavcev in proizvaja predvsem moško, žensko in otroško kon- fekcijo. Ustvarja 11,1 % družbe- nega proizvoda gospodarstva občine. hskarna LJUDEVIT GAJ za- posluje 189 delavcev in tiska vrsto najrazličnejših obrazcev za evi- dence, plačilni promet itd. tiska pa tudi knjige in časopise. Glede na število zaposlenih ustvarja visok družbeni proizvod, 6.4 % v gos- podarstvu občine. KERAMIKA zaposluje 318 delavcev, proizvaia dele za posa- mezne vrste peči, eiektrokamine in kamine na trdo gorivo, negor- ljivi material in orodja. lOZD lovarna stolov je v okviru DO DPP Marko Šavrič iz Zagreba in zaposluje 337 delav- cev. Proizvajajo netapecirane stole in fotelje, celotno proizvod- njo pa izvažajo, največ v ZDA in na tržišča zapadne Evrope. V okviru DU DPP Marko Šav- rič deluje tudi TOZD žaga Dur- manec. ki zaposluje 237 delavcev. Ukvarjajo se predv.sem s prede- lavo hlodovine iglavcev in listav- cev. Tako skupno na območju občine Krapina deluje 10 TOZD s sedežem v občini in 7 delovnih organizacij s tremi delovnimi skupnostmi. Na ostalih področjih gospodarstva deluje manj OZD, tako sta na področju trgovine dve s 660 delavci. Na področju grad- Jbeništva je zaposlenih 397 delav- cev, nosilecjeOZD »Graditelj«. V okviru Gozdnega gospodarstva Zagreb deluje tudi TOZD »Šu- marija« s 70 delavci. Poleg tega je v občini 36 delovnih enot, ki imajo sedež zunaj občine. V negospodarstvu je zaposleno 812 delavcev in to v 17 organiza- cijah družbenih dejavnosti in 18 organizacij ostalega negospo- darstva. Na področju izobraževanja deluje 6 osnovnih centralnih šol z 10 podružničnimi šolami, ki imajo skupno 140 oddelkov s 3.274 licenci in 165^ učilelii.Jniaio tudi Srednješolski center s 1.116 učenci in 73 profesorji. V Domu zdravja dela 29 zdravnikov in zobozdravnikov. Deluje tudi Lekarna. Skupno je na področju zdravstva zaposleno 159 delavcev. De|a\nt)sl kulture, obveščanja in umetnosti je organizirana v okviru Ljudske univerze »Ivica Božič«, muzeje pa smo omenili že uvodoma. Občina Krapina se razpros- tira na površini 182 km\ od lega je 38 odstotkov obdelo- valnih površin. 47 odstotkov gozdo v, / 5 odstotko v po vršin pa odpade na pašnike, ceste, stav- bišča in druge nepopoldne po- vršine. Po popisu prebivalstva. 31. 3. 1981. je imela 26.721 prebivalcev, to je 147 prebi- valcev na kvadratni kilometer. Občani so organizirani v 8 krajevnih skupnosti s 63 nase- lji. Skupno imajo 6.975 gospo-\ dinjsiev, aktivnega prebival-, siva je 12.329. vzdrževanega- 10.924. z lastnim osebnim do-\ hodkom pa 2. 782 prebivalcev, i Čistega kmečkega prebivalstva^ je 3.555. od tega 2.561 aktivnih in 994 vzdrževanih. Na zača- snem delu v tujini je 471 o.seb. Družbeni sektor v občini za- posluje 6.630 delavcev in je v letu 1983 ustvaril 9.598.611.000 din skupnega dohodka.^ v letu 1984 pa 14.870 milijonov din skupnega do- hodka, to je za 55 % več. Od družbenega proizvoda odpade: 82.1 "fo na industrijo. 9.8 % na trgovino. 4.2 % na gradbeniš- tvo. 1.4 % na kornunalno de- javnost. 1.2 % na gozdrastvo. 0.2 % na gostinstvo, 6,1 % na kmetijstvo in 1 % na finančne in aruge uslužnostne dejavnos- ti. i\a ootnoc/u obcme Krapina; je 230 zasebnih obrtnih delav-'] nic, ki zaposlujejo 185 delav-j cev. Obrtna dejavnost v celotp ne zadovoljuje potreb prebival-\ siva. i Lna od številnih prireditev ob »Tednu kajkavske kulture« v Krapini, povezana s srečanji bratskih občin TEDNIK - 7- februar 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PREPREČEVANJE MLADINSKEGA PRESTOPNIŠTVA Načrtno delo z mladimi v občini Ptuj so zadi\ja kta z zaskrbljenostjo ugotavljali, da narašča mladinsko prestopništvo. Iz tega je izhajala tudi ugotovitev, da je treba k reševanju lega problema pristopili organizirano, pred- vsem pi> je potrebna organizirana široka preventivna dejavnost, da mladinsko, preslopništvo zmanjšamo. Pri tem leži glavno breme predvsem na delavcih Centra za socialno delu v Ptuju, ki so nalogo prevzeli z vsu odgovornostjo. V prvi polovici leta 1984 je bil v Ptuju organiziran posvet o mla- dinskem prestopništvu. Gradivo s tega posveta je bila podlaga za razpravo na sejah zborov skupšči- ne občine Ptuj, ki so, 26. julija 1984 poleg ugotovitev, sprejeli tudi , ivrsto konkretnih sklepov in j usmeritev. Upoštevajoč to je delo- i vna skupina pri Centru za socialno j delo Ptuj pripravila operativni ■ načrt preventivnega dela za preprečevanje mladinskega prestopništva, ki ga je v osnutku predložil DPO in pristojnim službam v občini. Predsedstvo OK SZDL Ptuj je na seji, 25. januarja ugodno oceni- lo operativni načrt in dalo njegovi izvedbi vso podporo. Poudarili so, da je to vzorčni primer, kako je treba pristopiti k reševanju problemskih zadev, o katerih sklepajo zbori SO Ptuj. Ce take metode dela ne bo, bo marsikatera ugotovitev, sklep in usmeritev zborov občinske skupščine ostala le na papirju. Operativni načrt dela izhaja iz ugotovitev, da v občini ni stalne in organizirane oblike izobraževanja staršev, da nosilci dejavnosti ne izpolnjujejo svojih nalog dovolj organizirano in povezano, da ima- mo v ptujski občini dovolj stroko- vnjakov, ki bi lahko delovali na področju izobraževanja staršev, le da ne delujejo povezano, da manj- ka dejavnost vzgojne svetovalnice, ki je v občini nimamo in prav tako ne širšega strokovnega teama, ki bi delovali organizirano. IZOBRAŽEVANJE STARŠEV To izobraževanje naj bi poteka- lo v Vzgojno varstvenem zavodu Ptuj na roditeljskih sestankih in to v obliki predavanj in razprav. Izvajalci bodo vzgojiteljice in člani strokovnega teama pri Centru za socialno delo. Prav tako v osnovnih šolah in v Srednješolskem centru Ptuj. Nosil- ci naj bi bili razredniki, posluževali bi se oblike predavanj in razprav, izvajalci pa razredniki, šolske svetovalne službe in strokovnjaki Centra za socialno delo. Posebo skrb bi morali namenjati staršem v krajevnih skupnostih, kjer bi bili nosilci KK SZDL in komisije za socialna vprašanja, priporočajo razprave in razgovore v manjših skupinah staršev, kar bi izvajali člani strokovnega teama pri Centru. Bolj bi se morali posluževati izobidž^vanja prek pisnega gradi- va. Zato si bo Center za socialno delo v sodelovanju z Zvezo prija- teljev mladine in Občinsko organizacijo RK prizadeval dobiti poljudno literaturo o problemih mladih in ravnanju odraslih v različnih obdobjih odraščanja ot- rok. DELO Z MLADINO NAJ BO NEPOSREDNO Ocenjujejo, da so mladi premalo prisotni pri načrtovanju in ureja- nju njihovega delovanja in življe- nja. Zato je delo z mladimi treba zastaviti neposredno, jim omogočiti dialog in jih spodbujati, da aktivno delujejo predvsem sami. Delo naj bi potekalo na različnih ravneh. Začeli naj bi z učenci 8. razre- dov osnovnih šol na debatni način v manjših skupinah. Podobno obliko bi uveljavljali tudi v Sred- nješolskem centru Ptuj. Nosilci bi bili razredne skupnosti in šolska svetovalna služba. Zahtevno delo bi bilo z mladimi v delovnih organizacijah in v kra- jevnih skupnostih. Uveljavljali bi obliko predstavitve dogovorjene teme in nadaljevali z razgovori v manjših skupinah. Nosilci bi bile OO ZSMS, organizacije ZSS in KK SZDL, izvajalci pa socialna služba delovnih organizacij in strokovnjaki Centra. Posebno skrb bi namenjali tudi delu v Klubu mladih, kjer bi po izbiri mladih organizirali debatne večere. Nosilec bi bila OK ZSMS, izvajalci pa strokovnjaki Centra in prostovoljni sodelavci iz vrst študentov. Pri delu z vzgojno težavnimi učenci je izredno pomembna vloga učitelja, ki bi moral tem učencem namenjati posebno skrb, nosilci pa naj bi bila vodstva šol ob izvajanju strokovnega teama. ENAKOMERNA RAZPOREDI- TEV STROKOVNIH DELAV- CEV Na področju osnovnega šolstva v občini še vedno nismo začeli z uvajanjem šolske svetovalne službe. Zaposlenih je sicer že 7 socialnih delavcev, vendar so ti neenakomerno razporejeni. V 5 OS v Ptuju delajo 4 socialne delavke, 3 pa delujejo na območju Haloz. Manjkajo psihologi in pe- dagogi, kar je osnova za razvoj šolske svetovalne službe, žal pa niti eden od teh kadrov ne dela v osno- vnem šolstvi. USTANOVITEV VZGOJNE SVETOVALNICE Urejanje preventivniii oblik dela s starši in mladino brez delovanja vzgojne svetovalnice je lahko le začetek delovanja, vendar mora biti na tem področju vzgojna sve- tovalnica nosilec strokovnega dela. V vzgojni svetovalnici bi lahko starši poiskali vzgojne nasvete, dobili ustrezno strokovno pomoč, njeni strokovni delavci bi lahko učinkoviteje povezovali še druge strokovne delavce v občini in podobno. Glede na zmanjšane ma- terialne možnosti v občini Ptuj bi ustanovitev vzgojne svetovalnice prav gotovo bi'a zahtevna naloga. Ce bi jo uvajali postopno, kot določeno ambulantno obliko dela, verjetno ne bi predstavljala pre- velikega bremena. Predlagano je, da to nalogo izvede Izobražealna skupnost Ptuj. STROKOVNI TEAM ZA IZ- VAJANJE NAČRTA Center za socialno delo Ptuj ne zaposluje vseh strokovnih profi- lov, ki so potrebni za delovanje teama. Zato predlagajo, da se pri Centru oblikuje širok strokovni te- am iz strokovnih delavcev centra in drugih strokovnjakov v občini. Sestavljali naj bi ga delegati, poleg Centra za socialno delo še sveto- valna služba SSC, Zdravstvenega centra (psihiatrija in šolsl 1 di- spanzer) in drugi strokovnjaki v občini. Za izvajanje programa bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva, zla- sti za člane strokovnega teama, saj bi se večina dela odvijala zunaj rednega delovnega časa. Potrebno je računati tudi na skupne stroko- vne priprave za delo. Predlagajo, da naj bi sredstva združevali Izobraževalna skupnost Ptuj in Skupnost socialnega skrbstva obči- ne Ptuj. Nosilec dejavnosti pa bi bil Center za socialno delo Ptuj, ki bi opravljal tudi potrebna tehnična in administrativna dela. FF OB ZAKUUČKU 23. SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA MARIBOR-TEZNO '84 V soboto, 9. februarja bodo v Tovarni avto- mobilov in motorjev v Mariboru, na svečani seji Koordinacijskega odbora za sodelovanje brat- skih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, zaklju- čena 23. Srečanja bratstva in prijateljstva — MARIBOR TEZNO '84. Delegati sodelujočih občin: Cakovec, .Ivanec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin, bodo sprejeli zaključno poročilo o delu ter doseženih uspehih v letu 1984 in pro- gramsko usmeritev aktivnosti v letu 1985. Obči- na Maribor-Tezno in njen Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije sta vestno in uspešno opra- vila vse naloge nosilca medrepubliškega sodelo- vanja v letu 1984 in jima velja zahvala in priznanje vseh sodelujočih občin. V letu 1984 je bilo vloženih veliko naporov, da bi se pospešilo gospodarsko sodelovanje bratskih občin. O tem so razpravljali predsedni- ki izvršnih svetov občinskih skupščin na skup- nem sestanku v Pregradi, zatem pa so najodgo- vornejši nosilci kmetijske politike na posvetova- nju v Ptuju razpravljali o možnostih sodelova- nja v kmetijstvu in živilski industriji. Med obči- nama Maribor-Tezno in Pregrada je bilo opra- vljenih več uspešnih dogovorov. Sodelovanje pa so razvijale tudi posamezne delovne organizaci- je sorodnih dejavnosti. Aktivnosti je usmerial Odbor za družbenoekonomske odnose bratskih občin, s sedežem v občini Maribor-Tezno. Na področju spletne ljudske obrambe in družbene samozaščite so bili zlasti aktivni ob- činski štabi za civilno zaščito, ki so na delovnih posvetih obravnavali naloge civilne zaščite, v Murski Soboti o zaklanjanju prebivalstva v Or- možu pa o varstvu pred poplavami. Delavci no- tranjih zadev občine Ivanec in delavci milice občine Ptuj so izmenjali izkušnje s svojega de- lovnega področja ter preizkusili tudi svoje športne sposobnosti. Člani Zveze rezervnih vo- jaških starešin so se v Mariboru pomerili v vo- jaških veščinah in spregovorili o nalogah njiho- ve družbene organizacije. V Rogatcu pa so se srečali člani ZRVS krajevnih skupnosti Hum ob Sotli in Rogatec. Na področju požarne varnosti so aktivnosti izvajali člani pobratenih gasilskih društev Krapina, Kozje in Ptuj. V Pregradi so predsedniki odborov samoupravne delavske kontrole iz bratskih občin razpravljali o zaščiti samoupravnih pravic delavcev in družbene la- stnine. Zveza sociaMstične mladine se je izkazala z 8. MDB ,,Bratstvo in prijateljstvo — Maribor Tezno'84" na ZMDA .,Katlarovo '84" v SR Makedoniji, mladi pa so sodelovali tudi na MDA „Trebče" in ,,Kumrovec '84". Mladina tp aktivno vključevala v pohode: ,,Po poteh revolucije" v občini Ptuj, „Po poteh revolucio- narjev Dure Dakoviča in Nikole Hečimoviča" na mariborskem območju, ,,Po poteh partizan- skih aktivistov" v občini Ormož, ,,Po poteh Kozjanskega odreda" in ,,Po poteh XIV. Divi- zije" v občini Šmarje pri Jelšah ter ,,Po poteh XXXII. Divizije" v občini Varaždin. Zelo po- memben degodek za mlade je bilo njihovo sre- čanje z borci NOV na partizanskem Pohorju v organizaciji občine Slovenska Bistrica. Mladi so organizirali tudi več uspešnih športnih tekmo- vanj, revijo ljubiteljske kulturno umetniške ustvarjalnosti mladih v Cakovcu ter druge ak- tivnosti. Program aktivnosti mladih je uspešno spodbujal in usmerjal Odbor za sodelovanje Zveze socialistične mladine bratskih občin, s se- dežem v občini Maribor-Tezno. Pri razvijanju prijateljskih vezi med mladimi imajo pomem- bno vlogo tudi pobratene osnovne šole: ,,01ga Meglic" Pltuj in ,,3. osnovna šola" Koprivnica, ,,Gustav Krklec" Cestica in ,,Franc Osojnik" Ptuj, ,,Martin Kores" Podlehnik in ,,lvan Murkovič" Vinica ter ,,Tone Znidarič" Ptuj in ,,8. maj" Varaždin, ki so v letu 1984 izvajale celo vrsto aktivnosti na področju kulture, špor- ta in izmenjave izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja. Velika aktivnost .se je skozi vse leto odvijala na področju medrepubliške kulturne izmenjave. Med najpomembnejše skupne kulturne priredi- tve v letu 1984 uvrščamo: Revijo mladinskih pevskih zborov osnovnih šol v Koprivnici, Revi- jo kuhurnih skupin ob Dnevu bratskih občion v Tednu kajkavske kulture v Krapini, Revijo re- volucionarnih pesmi v Miklavžu v občini Mari- bor-Tezno in Revijo pihalnih orkestrov v Roga- ški Slatini v občini Šmarje pri Jelšah. V Ptuju je bila pionirska likovna kolonija, v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica so ustvarjali likovni ustvarjalci ,,Podravka '72" iz Koprivni- ce in ..Alojz Arnuš" Rogoznica iz občine Ptuj ter v Tovarni avotomobilov in motorjev Mari- bor likovni ustvarjalci iz Varaždina. Poleg teh kulturnih akcij je bilo v občinah obeh republik še nad 30 kulturnih prireditev in razstav. Aktiv- nost medrepubliške kulturne izmenjave je us- merjal Odbor za kulturo bratskih občin, s sede- žem v občini Varaždin. Na področju informiranja so se posebej izka- zale radijske postaje: č^kovec. Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Šmarje pri Jelšah in Varaždin, z vsebinsko bogatimi odda- jami ,,lz naših bratskih občin", ki so odmevale v večini domov na območju bratskih občin in izven njihovih meja. V Pluju je bilo posvetovanje novinarjev iz delovnih organizacij o informiranju delavcev v združenem delu, razstavljena pa so bila tudi vsa glasila, ki izhajajo, v delovnih organizacijah na območju bratskih občin. Iz tiska prihaja v 2.300 izvodnih vsebinsko bogat Bilten 23. Srečanj bratstva in prijateljstva — Maribor Tezno '84. Glasila in radijske postaje so skozi vse leto seznanjale delovne ljudi ter občane o aktivno- stih na področju medrepubliškega sodelovanja. Delo na tem področju je organiziral, spodbujal in usmerjal Odbor za informiranje in dokumen- tacijo bratskih občin, s sedežem v občini Ptuj. Celo vrsto aktivnosti se je zvrstilo na podro- čju športa: ženski rokometni turnir v Ptuju, tekmovanje ribičev in šahistov na Soderici v ob- čini Koprivnica, tekmovanje v malem nogometu v Mariboru, lovcev in ekip odbojke v Slovenski Bistrici, občina Šmarje pri Jelšah pa je organi- zirala športno tekmovanje v Atomskih toplicah. V Varaždinu so bile 10. Delavske športne igre delavcev ,,Podravka" Koprivnica, ,,Perutnina" Ptuj in ,,Koka" Varaždin. V Cakovcu so bile 10. Delavske športne igre delavcev čakovskih in ptujskih železniških delavnic ter delavcev ob- činskih upravnih organov občin Cakovec in Ptuj. V Koprivnici in v Ptuju SQ tekmovali člani pobratenih društev invalidov, zvrstilo pa se je še vrsto drugih športnih aktivnosti. Aktivnosti je usmerjal Odbor za delavske športne igre bratskih občin, s sedežem v občini Cakovec. Se in še bi lahko naštevali akdvnosti, ki so se odvijale v letu 1984, kot na primer: Dnevi za- gorske kuhinje v Ptuju in slovenske v Varaždi- nu v organizaciji ptujskih in varaždinskih go- stinskih delavcev, srečanje delavcev bratskih občin v Tovarni avtomobilov in motorjev v Ma- riboru, srečanje slušateljev Sindikalne šole ,,Jo sip Cazi" Cakovec z delavci v Mariboru in Ptu- ju, srečanje slušateljev občinske politične šole zveze komunistov občine Ptuj z delavci v Va- raždinu, kjer so preučevali izkušenje delavcev na področju samoupravljanja in delovanja družbe- nopolitičnih organizacij. V Varaždinu so se sre- čali delavci — kovinarji ptujske in varaždinske občine itd. Mnogo prostora bi potrebovali, da bi zapisali uspehe pomembnega skupnega dela delovnih ljudi ter občanov bratskih občin dveh socialisti- čnih republik, ki jim meje pomenijo most prija- teljstva, jezik, kultura in pestrost običajev pa skupno vrednoto, ki ljudi povezuje in plemeniti značaje njihovih osebnosti. Vsi doseženi uspehi skupnega dela potrjujejo, kaj nam v praksi po- meni bratstvo ter enotnost med našimi narodi in narodnostmi in po tej skupni poti bomo odlo- čno stopali tudi v prihodnje. Dogovorjeno v le- tu 1984 smo uspešno uresničili, doseženi uspehi in skupna spoznanja pa nas spodbujajo k ure- sničevanju nalog 24. Srečanj bratstva in prija- teljstva — KRAPINA '85. Feliks Bagar 15 let oglašanja LRP Ormož 1. januarja 1985 je poteklo natanko 15 let, odkar je šla prvič v eter govorjena beseda iz studia Radia Ormož. Prva oddaja ni bila posneta v Ormožu, temveč v studiu Radia Ptuj, napovedoval pa jo je Marjan Sneberger. Naslednjo in seveda vse ostale na so oosneli v ormoškem studiu. Skupina zagnancev, med njimi so bili Tone Praprotnik, kasneje prvi ' odgovorni urednik, Franci Polič, ki je kasneje več let napovedoval na radiu, Ivan Svajgel, prvi tehnik, Jože Rakuša, prvi novinar in še nekateri drugi, so že leta 1966 oričeli s pridobivanjem potrebnih dovoljeni za obratovanje LRP Ormož. Te so dobili po treh letih napornih prepričevanj in prizadevanj 1. avgusta 1969, z delom pa pričeli prav na novo leto, 1. januarja 1970. leta. Slaba tehnična opremljenost je v začetku botrovala marsikateri kasnejši težavi. Po petih mesecih dela je odpovedal oddajnik, amaterske izdelave. Z oddajanjem so morali za nekaj mesecev prekiniti. Proti koncu leta 1970 so kupili nov oddajnik v tovarni RIZ Zagreb. Ker ponavadi nesreča ne pride nikoli sama, so začeli nagajati še magnetofoni, tako da je zaradi te tehnične zagate izpadla marsikatera oddaja. V aprilu 1972 so končno kupili polstudijske Revoxe, ki z večjimi ali manjšimi popravili služijo še danes. V začetku so prebivalci občine Ormož in tudi nekaterih sosednjih krajev lahko prisluhnili oddajam Radia Ormož le ob nedeljah, kmalu se je pridružil še četrtek in od 1974. leta dalje tudi torek. Tako se javlja Radio Ormož sedaj trikrat tedensko. Zelja programskih delavcev in tudi poslušalcev pa je, da bi dodali še en dan in to soboto. Vendar je to zaenkrat še nemogoče, zaradi kadrovskih in tudi denarnih težav. Te slednje pa so, kot ponavadi, največje. Leta 1978 so vse radijske postaje morale preiti na novo frekvenco oddajanja. Da bi bili slišnost in kakovost boljša, so sodelavci Radia Ormož skupaj z družbenopolitično skupnostjo, delovnimi organizacijami in tudi posamezniki, zbrali sredstva za premestitev oddajnika iz or- moškega gradu, kjer so tudi ostali delovni prostori, v kontejner, ki je postavljen ob vinski kleti v Oimožu. Zraven je še stolp z a'nteno. Velike zasluge za to ima brez dvoma direktorica Delavske univerze Ormož Anica Zidarič, ki je od leta 1978 tudi odgovorna urednica Radia Ormož. Radio Ormož. e namreč del te dtlovne organizacije. Ko govorimo o zajroslenih na Radiu Ormož, ne smemo pozabiti omeniti prvega redno zaposlenega novinarja Jožeta Rakuša, ki je na tem delovnem mestu delal do 1. februarja 1980, od takrat dalje pa to delo opravlja Vida Topolovec, ki je že od oktobra 1977 sodelavka Radia Ormož. Omeniti moramo vse tiste, ki so pričeli s pionirskim delom. Prvi i tehnik je bil Ivan Svajgel, za njim Srečko Voršič in od maja 1970 Franček i Novak, ki dela kot tehnik na Radiu Ormož še danes. Lahko rečemo, da je ] postal del radia. Kasneje je nekaj časa delal kot tehnik še Jože Kosi. i sedaj pa Frančku Novaku pomaga Gusti Majhen. Tudi napovedovalcev in \ napovedovalk se je na Radiu v petnajstih letih zvrstilo nekaj. Vsi tisti ] starejši se bodo spomnili Teje Radoš, Štefke Žemljic in Marjetke i Stropnik. Od 1. januarja 1971 napoveduje na Radiu Ormož Majda ^ Lukner. Na vprašanje, kaj njej pomeni delo na radiu, je povedala takole: , ,,To je hobi. V začetku sem mogoče pričela malo iz radovednosti, nato pa j nji je to delo priraslo k srcu in ga opravljam z veseljem, ne glede na to, ; kakšho je plačilo. V začetku smo namreč vse od napovedovanja do ] pisanja oddaj delali zastonj. Radio je postal del mojega življenja, ki mi j včasih pomeni obremenitev, največkrat pa sprostitev. To je delo, ki ga ne \ moreš primerjati s tistim, ki ga opravljaš tam, kjer si zaposlen. Res pa je, j da mora biti napovedovalka na LRP univerzalna, saj moraš napovedovati i od kulturnih oddaj-, mladinskih, otroških, poročil, reportaž, gospodi-1 njskih, kmetijskih ..." ; Prvi moški napovedovalec je bil Ivan Rakovec, ki se je po dolgem ] presledku vrnil in sedaj ponovno napoveduje. Ne smemo pozabiti tudi ] Bojana Oberčkala, Toneta Luskoviča in Francija Poliča, ki je na Radiu i Ormož napovedoval najdalj časa. i Mogoče še nekaj o programski shemi. To so v zadnjih letih popestrili ^ z novimi oddajami. Vso pozornost usmerjajo v kakovostne spremembe, v j vsebino programa. V zadnjem času je vse več živega stika s poslušalci, ki ] so Radio Ormož ,,vzeli" za svojega. j Programskim delavcem je še posebej toplo pri srcu, ko prejmejo | pošto poslušalcev, ki so še posebej potrebni posebne pozornosti, tople in i prijazne besede. Takrat vedo, da njihovo delo ni zaman. j Ze dve leti oddajajo na UKW vialu. Namreč družbenopolitična j skupnost Ormoža jim je pomagala, da so zbrali dovolj denarja in pri ^ Elektroniku v Zagrebu kupili novo mešalno mizo z desetimi vhodi, 9 zvočnike, dva gramofona in UKW postajo. j Tako pri običajni napovedi ,,Radio Ormož, oddajamo na srednjem! valu 187,3 metre, oziroma na frekvenci 1602 kiloherca," povedo še, i ,,oddaiamo na UKW valu, na frekvenci 88,9 megaherca." ^ Pred dvema letoma je bila v občini Ormož opravljena tudi anketa oi informiranju prebivalcev. Mnogi so zapisali, da je Radio s svojim od-j dajanjem njihov nepogrešljiv vir informacij. To pa vsi, ki delajo na Radiul Ormož, želijo biti še naprej. j Studyska tehnika Radia Ormož Danes zbora združenega dela in krajevnih skupnosti Na ločenih sejah se bosta danes, 7. februarja v Ptuju sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Poleg središčne teme — smernice za plan razvoja občine Ptuj za obdobje 1986—90 — bodo obravnavali predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ptuj, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno' aradiiev na zazidalnem območju Majšpeik—Brea. osnutek odloka o proračunu občine Ptiij za leto 1985, osnutek odloka o priznanjih občine Ptuj, osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka c davkih občanov v občini, osnutek odloka o turistični taksi v občini in še c dveh kraj.ših osnutkih odlokov. Obravnavali bodo tudi poročilo za od pravljanje posledic po elementarnih nesrečah in delitvi sredstev solidarnosti, sprejeli program dela zborov občinske skupščine za letošnj* leto, predlog odločbe 6 uvedbi komasacijskega postopka, volitve, imenovanja in razrešitve ter delegatska vprašanja. FF 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 7. februar 1985 - TEDNIK Nova bančna agencija (foto M. Ozmec) Novi prostori banke na Bregu v eni junijski številki Tednika smo objavili kratek sestavek o nameravam gradnji novega bančnega prostora na desnem bregu Drave. V današnji številki pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, daje v petek, 1. februarja banka odprla nove prostore za varčevalce. Pridobitev novih prostorov prihaja ob de- setletnici poslovanja agencije Breg. Banka je ustanovila in odprla to agencijo v letu 1975. To je bil čas, ko je takratna podružnica Kreditne banke Maribor v Ptuju pospeševala varčevanje z zajemanjem izplačil osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Za takratne razmere in iz- kušnje z agencijan^i je površina 26 m^, kolikor so merili stari prostori, še ustrezala. Vendar je bilo že v nekaj letih ugotovljeno, da bo poslovni prostor potrebno povečati. Število obiskov varčevalcev se je namreč neprestano poveče- valo, tako da je agencijo obiskalo dnevno tUdI po bUU in več varčevalcev. Poslovna enota je že pred leti poskušala poiskati rešitev za povečanje prostorov vendar so to preprečevali predpisi o investicijah. Prenehanje veljavnosti predpisov glede investicij v lanskem letu in uvidevnost DO Mercator, Izbira, Panonija Ptuj ter strokovnih služb občine, so omogočili banki, da je v neposredni bližini stare lokacije zgradila novi objekt. Novi prostori merijo 110 m^ koristne po- vršine. Od tega je za varčevalce namenjeno 30 m''. Računa se. da bo v tem prostoru lahk hkrati 40do 50 ljudi. Predvidevlmo tudi, da bo to dovolj glede na število prebivalcev v tem delu mesta — teh je na Bregu, Turnišču in Hajdini približno 6000. Novi prostori nudijo varčevalcem možnost opravljanja svojih denarnih zadev v primer- nem, sodobno opretnljenem prostoru. Že prvi dan poslovanja seje potrdila misel, da bo sedaj n[mogo večji promet. Zato se zavedamo, da bo potrebno povečati tudi število zaposlenih, da bodo varčevalci hitro in primerno postreženi. DT KRAJEVNA SKUPNOST OESTRNIK Izvajanje dogovorjenih nalog v krajevni skupnosti Destrnik so v letu 1984 realno planirali obseg dela, saj so plan dohodkov celo presegli za 6 odstotkov, realizacijo odhodkov pa sb imeli 98%. ZbraU so 14.300.000 din, od katerih so namenili za dokonča- nje programa iz leta 1983 527.000 din, sredstva pa so bila v glavnem name- njena za vzdrževalna dela na krajevnih poteh. Za vodovodne objekte so porabili 2.650.000 din. Od tega so prispevali 50.000 din za napeljavo sekundarnega vodovoda v delu vasi Zg. Velovlek. 1.404.000 din so porabili za sekundarni vodovod Zasadi in pri tem vložili lastnega prostovoljnega dela še za dodatnih 400.000 din. Na Ločkem vrhu so 320.000 din odšteli za 150 metrov sekundarnega vodovoda, 775.000 din pa namenili za izgradnjo 22 hišnih priključkov. Za modernizacijo lokalne ceste v Juršovcih so prispevali 6.000.000 din, za vzdrževanje krajevnih cest, navoza gramoza, širitve in polaganje propu- stov, je bilo iiamenjenih 1.410.000 din. Za dokončanje izgradnje krajevne telefonske linije v Pesniško dolino je bilo vloženih 356.000din. Precej delajebiloopravljenegaprostovoljno.Prvi telefoni pa so zazvonili v Desencih, Levajncih in Zg. Velovleku. Od šest- najst sodelujočih jih za letošnje leto čaka na priključitev telefonov še dva- najst, za kar pa je potrebna še širitev ATC na Destrniku. 100.000 din je bilo namenjenih za osebno zaščito obveznikov CZ in za požarno varnost. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij in društev se ka- že tudi v dotaciji, ki je znašala 610.000 din. Za elektrifikacijo so namenili 1.285,000 din, sredstva pa so bila namenjena za izgradnjo trafopostaje na Janežovskem vrhu, ki je v gradnji, za dve trafopostaji v Vintarovcih, ki ju j bodo gradili v letošnjem letu, ostala sredstva pa so bila porabljena za rekon-^ strukcije nizkonapetostnega omrežja. Za modernizacijo osnovne šole jebiloj namenjenih 120.000din. Za financiranje redne dejavnostije bilo porabljenih^ 915.000 din, za razne druge odhodke pa 170.000,00 din. { Ostanek dohodka v višini 1.158.000 din se prenaša v leto 1985 za na-i slednje namene: zbrana sredstva posebnega samoprispevka Placar za j modernizacijo k. c. Placar od Smida 231.000 din, posebni samoprispevek: L.'vajnci za modernizacijo krajevne ceste Levajnci — vas v višini 342.000 d n, za dokončanje začetih del na krajevni cesti za pokopališčem 350.000 din, za ureditev spominskih obeležij 20.000 din, ostalih 215.000 din pa za opravljena dela na krajevnih cestah Jiršovci, Drstelja, Janežovski vrh in Vintarovci. Iz dohodkov je mogoče razbrati, da je bilo iz rednega samoprispevka zbranih 4.450.000 din, sledijo prispevki delovnih ljudi in občanov bodisi v pogodbeni obliki ali na zbiralno polo, sredstva po samoupravnem spora- zumu, proračunska sredstva občine, posebni samoprispevki in drugi do- hodki. Za realizacijo dohodka je bilo potrebno izpisati blizu dva tisoč po- ložnic in nekaj čez tri tisoč izvodov vabil in obvesdl. V finančnem knjigo- vodstvu je bilo zabeleženih blizu 2.500 poslovnih sprememb dohodkov in izdatkov. Vsi ti podatki so zbrani in razmnoženi, tako da bo v naslednjih treh tednih lahko potekala široka razprava o realizaciji programa dela KS De- strnik v letu 1984. ka KS BORIS ZIHERl Vse več krajanov - več potreb Krajevna skupnost Boris ZiherI sodi po številu prebivalcev med največje v ptujski občini, saj je v njej trenutno prek 3,800 krajanov. Ti so nastanjeni v okoli 1.200 družbenih stanovanjih in 250 indivi- dualnih stanovanjskih hišah. Zaradi novogradenj stanovanjskih blokov pa se število prebivalcev v tej KS iz leta v leto veča, s tem pa se večajo tudi potrebe in skupni interesi. V naslednjem pogovoru s predsednikom skupščine KS Bo- ris ZiherI, Francem Potočnikom, vas želimo na kratko seznaniti s pnzadevanji samoupravnih organov za čimboljše zadovolje- vanje skupnih potreb krajanov. Najprej vprašanje, ki sega v ak- tivnosti v letu 1984. Ali ste v vaši KS realizirali vse zastavljene na- loge v minulem letu? »V glavnem smo vse večje na- loge tudi opravili, zaradi finan- čnih težav pa seveda vse ni šlo tako gladko, kot smo si zastavili. Po letnem programu smo sicer pričeh z asfaltiranjem Jurančičeve ulice, uspeh pa smo narediti asfaltno prevleko v Frankovičevi ulici. Žal pa še - nismo uspeh urediti obračališča in stopnišča — tako da bi povezali ta del poti z Mestnega vrha in Rabelčje vasi proti bol- nišnici. Za krajane je verjetno najpo- membnejši dogodek odprtje no- vega doma krajanov v Kraigher- jevi ulici; to je v isti zgradbi, kjerje tudi Mipova prodajalna Rimslca peč. Novi prostori služb naše KS nam omogočajo veliko boljše po- goje za delo. za uresničevanje skupnih ciljev. Še boljše pa bo sedaj, ko smo v nove prostore dobili telefonsko povezavo. Tako bomo bolje povezani tudi z ostalimi samoupravnimi organi KS mesta Ptuja in navzven.« Kako pa sicer sodelujete z ostalimi KS na območju mesta Ptuja? »Najbolj konkretno sodelova- nje je verjetno pri realizaciji skupnega programa kjer smo bih tudi v minulem letu uspešno vključeni. Iz sredstev samopri- spevka smo tako sofinancirali izgradnjo kanalizacije v KS Bratje Reš. določena sredstva pa smo odvajali tudi za izvedbo kana- lizacije v KS Ivana Spolenaka. Poleg tega smo za skupni program v lanskem letu prispevali 3 mili- jone za obnovo kuhinje v vzgoj- no-varstveni organizaciji, vklju- čili pa smo se tudi v sofinanciranje izkopov za vodnjake, ki jih na- črtuje in izvaja Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj. No. razen tega smo uredili še ne- kaj manjših stvari, med drugim smo prispevali 1,6 milijona za izgradnjo prizidka k domu upo- kojencev, ki je v naši KS. Sicer pa je treba povedati, daje naša KS v glavnem urejena, saj je pretežni del zgrajen povsem na novo. Obstajajo sicer manjše poti in zaselki, ki jih je treba še urediti. V glavnem pa imajo naši krajani urejeno tako komunalno kot osebno rabo. Vse naloge iz pro- grama referenduma sproti rešu- jemo, saj se letno zbere iz sredstev samoprispevka okoli 5 milijo- nov.« Kako pa je z aktivnostjo po- sameznih družbenopolitičnih organizacij v KS Boris ZiherI? »Mislim da skupščina in svet KS dobro sodelujeta s krajevno konferenco SZDL, saj je prav ta organizacija največ zaslužna za obnovitev hišne samouprave. Pohvaliti moram tudi delo komisij in odborov skupščine, zlasti še komisijo za socialna vprašanja, ki je skrbela za naše starejše občane in za vse teško pokretne nasploh. Od ostalih organizacij je treba pohvaliti še sodelovanje z organizacijo zveze borcev in dru- gimi družbenopolitičnimi orga- nizacijami, manj srečno roko pa imamo pri aktiviranju mladi- ne. Že večkrat smo organizacijo ZSMS poskušali obuditi, mladi so se nam tudi odzvali, tako pri zbi- ranju papirja kot pri raznašanju raznih vabil in obvestil, ter po- dobnih aktivnostih. Vendar mla- dinska organizacija v pravem pomenu besede, predvsem kot družbenopolitična organizacija, še ni zaživela. Verjetno je tudi del naše krivde, če nismo bili dovolj uspešni pri .animiranju mladih, del krivde pa je tudi v stalnem doseljevanju in preseljevanju družin v novem spalnem naselju, saj se mladi verjetno še marsikje ne poznajo dovolj dobro. Skupščina KS Boris ZiherI seje v lanskem letu sestala 4 krat, vendardve seji nista bili sklepčni in smo ju morah ponavljati. Sicer pa so seje sveta vedno sklepčne, pravtako pa so aktivni tudi naši delegati, saj se posamezne dele- gacije redno sestajajo. Manj ak- tivnosti op.ažamo v konferencah delegacij.« In končno, kakšni so načrti KS v letošnjem letu? »V letošniem letu bomo pričeh s sanacijo in rekonstrukcijo Hlupi- čeve ulice, dokončali bomo as- faltiranje v Jurančičevi ulici, naj- več dela pa nas čaka pri rekon- strukciji križišča Volkmerjeve in Potrčeve ceste. Tu smo po večlet- nih dogovorih z JLA le uspeli in kaže. da ne bo ovir pri moder- nizaciji tega križišča. Na tem odseku je treba urediti tudi javno razsvetljavo, kar je sicer že naša večletna naloga. Razen tega pa nas seveda čaka še več manjših nalog in obsežen program dela na področju družbenopolitične ak- tivnosti.« Tekst in foto: M. Ozmec KS Boris ZiherI se iz leta v leto širi. Na posnetku dela pri izgradnji novega stanovanjskega bloka ob Arbajterjevi ulici. Predsednik skupščine KS Boris ZiherI, Franc Potočnik RIBIŠKA SREČA MILANA SLAVINCA Ujel 8-kilogramskega smuča Čeprav je ribolov v zimskem ča- su zaradi mraza in ledu precej otežen, je še zmeraj precej hrabrih ribičev, ki jim je prav sedaj namakanje trnkov največji užitek. Tako se je tudi Milan Slavinec iz Strme ulice 11 v Orešju, sicer pre- kaljen ribič in nekdanji gospodar Ribiške družine Ptuj, v sredo, 23. januarja popoldne odpravil za vo- do. Ker je bila stara struga Drave v glavnem precej zaledenela, se je odpravil naprej v kanal HE Zlato- ličje na klena in platnico. Okoli petnajste ure je ujel lepo platnico, te^o okoli 1,5 kg. Zatem je nekaj časa zaman namakal deževnika, okol^štirinajste ure pa je svoji 4 m dolgi'teleskopski palici začutil mo- čan sunek. Najprej je mislil, da je med premeščanjem vabe zadel za kakšen potopljen panj. Ko pa je začutil odpor in zaslišal ,,račno" na svoji ,,kvikarici", pa je brž ve- del, da gre za večjo ribo, ki jo je zmotil plavajoči deževnik. Boj ni trajal dolgo, saj je spret- nemu ribiču uspelo obdržati ribo na površju, tako da jo je tudi kmalu videl. Ce ne bi imel ob sebi podmetalke (to je mreža za dvigo- vanje ulovljenih rib op.) verjetno nikoli ne bi spravil trofeje na suho. Po osmih minutah je z veseljem prijel okoli škrg 8 kg težkega smu- ča, ki je meril od repa do glave 83 cm. Zares redek primer ribe ropa- rice, ki bo pravgotovo našel svoj prostor v ribiški vitrini Milana Sla- vinca. Do sedaj je to njegova naj- večja riba. Lani je ujel 5-kg ščuko, ki jo je sam prepariral, vse ostale ribe pa so tehtale manj. Sicer pa je ob koncu treba dodati, da pri Sla- vinčevih večkrat diši po pečenih ali pohanih ribah, gospodinja je nam- reč poklicna kuharica, ki zna ribje specialitete pripraviti nadvse oku- sno. Pa še naprej dober prijem in obenem tudi dober tek vsem Sla- vinčcvim! M. Ozmec Milan Slavinec s svojim 8-kg smučem. Tekmovanje v urejenosti okolja v mestu Ptuju v letu 1985 I. Turistično društvo Ptuj razpisuje tekmovanje o urejenosti okolja v mestu Ptuju v letu 1985. II. Tekmovanje se izvede tako, da tekmujejo med seboj: 1. krajevne skupnosti mesta Ptuja, 2. šolske in vzgojnovarstvene ustanove ter uporabniki oziroma upravljale! lokalov in pos- lovnih zgradb, 3. hišni sveti stanovanjskih blokov in stano- vanjskih hiš, 4. lastniki stanovanjskih hiš in uporabniki stanovanjskih zgradb. III. Ocenitev urejenosti opravi: 1. za KS in OZD komisija za varstvo in ure- ditev okolja pri Turističnem društvu Ptuj, ki upošteva naslednje ocenjevalne elemente: a) za krajevne skupnosti: — videz območja KS kot celote, — videz javnih in stanovanjskih zgradb, — čistoča zunanjih javnih prostorov, — urejenost parkov, zelenic in nasadov, — urejenost in vide? vrtov, — ocvetličenje balkonov in oken. b) za šolske in vzgojnovarstvene ustanove, javne lokale in poslovne zgradbe: — zunanji videz objekta, — urejenost okolice. — ocvetličenje balkonov in oken, — urejenost gostinskih lokalov, obseg po- nudbe in kvaliteta postrežbe, opremljenost in čistoča sanitarij, — urejenost trgovskih lokalov, njihovih iz- ložb in izbor za turiste zanimivega blaga, — urejenost okolja ob industrijskih, obrtnih in drugih gospodarskih objektih. 2. za hišne svete stanovanjskih blokov in lastnike zasebnih stanovanjskih hiš pristojni organ v krajevni skupnosti, ki uoošteva naslecT- nje ocenjevalne elemente: — zunanji viaez zgradbe, — urejenost okolice, — ocvetličenje balkonov in oken. Iz ocenitve pod 2. izpadejo tisti hišni sveti in lastniki zasebnih stanovanjskih hiš, ki so že pre- jeli priznanja TD Ptuj za urejenost v preteklih treh letih. Priznanja bo podelilo Turistično društvo Ptuj v mesecu maju 1986 in sicer: 1. krajevnim skupnostim (največ tri prizna- nja), 2. šolskim in vzgojnovarstvenim ustanovam ter upravljalcem lokalov in poslovnih zgradb (največ pet priznanj), 3. hišnim svetom (največ pet priznanj), 4. lastnikom oz. uporabnikom individualnih stanovanjskih zgradb (po dve priznanji v vsaki KS). Turistično društvo PTUJ TEDNIK - ''■ februar 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 7 Izhodiščni kriteriji za izračun štipendij združenih sredstev za šolsko leto 1984/85, sprejeti na seji skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike dne 12.7.1984 OPOMBA: izračunani dodatki za prevoz so razlika med ceno dijaške mesečne vozovnice z 10 .% komercialnim popustom In 40 % regre- som Izobraževalne skupnosti SRS In zneskom 547 din, ki ga po letošnjih kriterijih krije ^Ipendlst sam. Dodatki za vozače višji od 1.253 din bodo vključeni naknadno z obrazcem ,,Popravek po komisiji". 7. DODATEK ZA UCNI USPEH V PRETEKLEM SOLSKEM LETU: — za prav dober uspeh v srednjih šolah ozi- roma za povprečno oceno 8,0'— 8,6 v višjih In visokih šolah 984 din — za odličen uspeh v srednjih šolah oziroma za povprečnq oceno 8,7 In več v višjih In visokih šolah 1.968 din OPOMBA: dodatek za uspeh ne pripada učencem In študentom prvega letnika. OPOMBA: Delež staršev se Izračuna po varianti ,,A" štipendistom, ki se Izobražujejo v kraju stalnega bivališča, po varianti ,,B" pa šti- pendistom, ki se Izobražujejo Izven kraja stalnega bivališča DELEŽ STARŠEV: Ves dohodek družine^ delimo s številom nepreskrbljenih družinskih članov in z 12 mesdci, da dobimo mesečni dohodek na člana. Indeksno razmerje med dohodkom na družinskega člana in povpreč- nim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1983 nam pove, kolikšen procent od izračunanega dohodka na družinskega člana morajo starši prispevati kot DELEŽ STARSEV pri Izračunu šti- pendije iz združenih sredstev. Ce je Indeksno razmerje med dohodkom na družinskega člana in povprečnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1983 20,0 ali manj, je delež staršev O in se ne odšteva pri izračunu šti- pendije. štipendisti, ki imajo katastrski dohodek. Izračunajo letni dohodek družine tako, da odmerno osnovo za leto 1983 pomnožijo s faktor- jem 13 (točka 9). 11. MODEL IZRAČUNA ŠTIPENDIJ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1984/85 Upoštevajoč Izhodiščne kriterije Iz predhodne točke so štipendije za šolsko leto 1984/85 Izračunane po naslednjih formulah: CELA ŠTIPENDIJA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV (OSNOVNA ŠTIPENDIJA ^ DODATEK ZA BIVANJE ALI DODATEK ZA MOTAt'^ -I- DODATEK ZA USPEH) - DELEŽ STARŠEV DOPOLNILNA ŠTIPENDIJA = IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IZRAČUNANA CELA ŠTIPENDIJA IZ ZDRUŽE- NIH SREDSTEV - MINIMALNA KADROVSKA ŠTIPENDIJA PRIMER IZRAČUNA CELE ŠTIPENDIJE (učenec je vozač) OD na člana = 4.521 Indeksno razmerje med OD na člana in povprečnim OD v SRS 1983 = 24,7 (točka 10) DELEŽ = 15 % (varianta B) = 678 din (točka 10) OSNOVNA ŠTIPENDIJA = 4.923 (točka 4) DODATEK ZA VOŽNJO = 728 (točka 6) CELA ŠTIPENDIJA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV = 4.973 din (točka 11) SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE PTUJ izpis štipendistov občine Ptuj na dan 31. decembra 1984 8 - DELEGATSKA SPOROČILA 7. februar 1985 — TEDNIK TEDNIK ~ ''• februar 1985 DELEGATSKA SPOROČILA 10 - DELEGATSKA SPOROČILA 7. februar 1985 — TEDNIK OB PRAZNIKU Slovenski kulturni praznik, 8. februar, je Prešernov dan smrti. Gotovo ni odveč, če se vsaj ta dan spomnimo velikana naše kulture in njene dediščine. Čeprav je bila njegova življen- ska doba kratka, smo s Prešernom dobili Orfeja, ki je zapel po doma- če, slovensko, saj nas je povezal med seboj in z vesoljno človeško omiko. Lahko bi rekU, da ob kul- turnem prazniku razmišljamo spo- minsko in slovesno. Spominsko zato, ker se spominjamo biserov, ki nam jih je dala njegova lirika in jih vedno znova obnavljamo v se- bi, slovesno pa zato, ker smo ponosni na Prešernov slovenski genij. Smemo pa reči, da je ta naš veliki pevec izgorel prenaglo kot človek, ker je le malo STovencev njegovega časa, pa še pozneje, razumelo, poznalo in občutilo njegovo poezijo. Prešeren je naša tradicija, je naša preteklost in naša sedanjost. Po njem se je spreminjala in tudi spremenila na- ša politična, socialna in kulturna raven. Izhajal je iz stare in trdne kme- čke rodovine. Svoja otroška leta je preživljal v čudoviti okolici pod planinami, nedaleč od Blejskega jezera. V svet ga je speljala ,,uka žeja". Mladi Prešeren je kot idea- list v Ljubljani zadel ob trda tla družbene stvarnosti. Okolje je bilo takrat naklonjeno le plemiču ali pa bogatemu meščanu. To pa mu ni dovoljevalo, da bi si ustvaril živ- Ijensko oporišče. Zato kot pesnik ni našel mnogo razumevanja v zaostali slovenski družbi. Lahko rečemo, da je ustvarjal za družbo, ki je šele prihajala. Svojo osebno nesrečo je povezal z nesrečo domovine in tako pokazal narodu njegovo mesto v krogu človeštva. Njegovo življensko dobo bi smeli razdeliti v štiri obdobja: časi iska- nja, Julijina doba, zveza z Ano Jelovškovo in pripravljanje Poezij. V prvo obdobje sodijo njegova ljubezenska doživetja, ki pa so bila v bistvu izraz neelementarnega ču- stva, pa vendar so v pesniku po- rajala lirične pesmi. V Prešerno- vem osebnem življenju in umetni- škem ustvarjanju pa pomeni vrhu- nec Julijina doba. Sad ljubezen- skega čustva do Julije je predvsem pesnitev Sonetni venec. Iz zveze z Ano Jelovškovo je ena najlepših Prešernovih pesmi Neza- konska mati. Po propadli ljubezni do Julije je postala njegova pesem objektivnejša, preprostejša in jas- nejša. Sadove pesniškega snovanja je Prešeren zbral in izdal v zbirki Poezije. Kako doživljamo pesnika danes? Gotovo smemo reci, da vsaka ge- neracija po svoje, vendarle pa vse v bistvu enako, namreč v skupni zavesti, da je Prešeren naša zavest v vseh njenih različnih vrednostih in pomenih. Njegov genij nam je razodel vse, kar smo, razodel in povedal nam je tudi tisto, kar ni- smo, svetoval pa nam je tisto, kar naj še bomo. Najboljši učbenik o Prešernu pa je vsekakor njegova pesem, ki je živa, z njo živimo mi. Stanko Krajnc Krajevna skupnost Videm pred referendumom v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju bo v aprilu poteklo drugo referendumsko obdobje, ko krajani združujejo sredstva za razvoj svojega kraja. Priprave na nov referendum, ki bo v začetku aprila, potekajo ob spoznanju, da haloški del krajevne skupnosti ved- no bolj zaostaja za nižinskim delom, kjer je naselje- nost gostejša. Prebivalcev v Halozah je iz leta v leto manj, mnoge haloške domačije že samevajo. Ze v programu sedanjega referendumskega obdobja, ki je bil usklajen z republiškim in občinskim programom razvoja Haloz, je bila zapisana gradnja haloškega vodovoda. Zaradi pomanjkanja sredstev do gradnje ni prišlo in po petih letih je vodovod spet v središču razprav. Tokrat gre menda zares, saj bo našel v občinskih planih mesto med prednostnimi nalogami. V krajevni skupnosti Videm pa je poleg tega in kljub precejšnjim razvojnim uspehom v zadnjih letih še vr- sta problemov, ki bodo našli mesto v novem referen- dumskem obdobju. Krajani se bodo odločali o podaljšanju samoprispevka do konca leta, novo refe- rendumsko obdobje pa bodo pričeli z začetkom sred- njeročnega planskega obdobja. Poleg haloškega jih čaka v tem obdobju še gradnja vodovoda v Jurovcih in Sturmovcu, gradnja številnih transformatorskih postaj, modernizacija cest in še bi lahko naštevali. O tem bo v naslednjih tednih široka razprava tudi na zborih občanov. Za dobro planira- nje in za vse pravšen dogovor je prav, da na zborih sodeluje večina krajanov, ki so prav gotovo zaintere- sirani za bodoči razvoj svojega kraja in krajevne skupnosti. JB Kulturna dediščina propada Delegati skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj so na seji, ki je bila v ponedeljek, 4. februarja, namenili največ pozornosti varo- vanju naravne in kulturne dedišči- ne v tem srednjeročnem obdobju. Analizo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ugotovitve pa so dopolnili še de- legati Zgodovinskega arhiva. Po- krajinskega muzeja m predstavnica komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Osnovna ugotovitev je, da za ustrezno varo- vanje naravne in kulturne dedi- ščine ni dovolj denarja, omenjene institucije pa imajo poleg tega še prostorske in kadrovske težave. Vzpodbuden pa je podatek, da kulturna skupnost občine Ptuj med šestnajstimi kulturnimi skupnostmi, kjer zavod opravlja svoje delo, nameni za vzdrževanje in prenovo teh spomenikov deset milijonov dinarjev, vse ostale sku- paj pa petnajst milijonov. Delegati so menili, da je analiza dobra podlaga za izdelavo temeljev plana za naslednje srednjeročno obdobje, podobno analizo pa mo- rata pripraviti še arhiv in muzej. Na skupščini so delegati so- glasno sklenili, da prejme ob letošnjem kulturnem prazniku pri- znanje kulturne skupnosti veliko oljenko Zgodovinski arhiv Ptuj, oljenko pa Nataša Vodušek, tajni- ca interesne skupnosti za kulturo. Ob koncu so bili delegati sezna- njeni še z delom in bodočimi načrti mestnega kina, kjer je seja tudi potekala, v počastitev praznika pa so si ogledali film slovenskega režiserja Franceta Stiglica Prazno- vanje pomladi. N. D. Impolčani najboljši Na blazinah v športni dvorani Mladika je bilo v organizaciji Judo kluba Drava IV. odprto prvenstvo Ptuja. Tekmovanja se je udele^jlo 65 tekmovalcev iz Rač, Lendave, Je- senic. Slovenj Gradca, Ljutomera, Murske Sobote, Titovega Velenja, Slovenske Bistrice. Maribora in Ptuja. Peturno tekmovanje v 7 kategorijah je prineslo lepe in kvalitetne borbe, ki sijih je ogledalo nekaj nad 100 gledalcev. Najbolje uvrščenim je ob koncu predsednik kluba Jože Vidovič podelil priznanja in praktične nagrade, najboljšim ekipam pa pokale. Za barve Ptujske Drave so nastopili: Tajhman. Murko, Vidovič, Kelenc. Krepek in Znidarič. Vrstni red: do 60 kg. Fajtinger MS, Senekovič Zel. MB, DvoršakŽel. MB; do 65 kg — Kiselak, Vrduka (oba MS), Blažič, Dolenc (oba Zel: MB); do71 kg — Drozg Imp.. MiloševičZel. MB, L.SpesImp., Vnuk Le; do 78 ke — Sinraih SG. Varea Le.. M;ipdie Ljut, Javemik Imn ■ do 8ft kg — F, Spes Imp., I ajhman Drava. OC-^o Imp., z,acirkovnik TV; do 95 kg — Leskovar Imp., Smon Vel., Kusič Imp., Krajnčič MS; nad 95 kg — Mesaric Imp.. Murko Drava. Dadič TV, Fi'' Zel. MB; Ekipna uvrstitev: Impol — S. Bistrica 24 točk, sledijo N. „ ska Sobota 14, Že- lezničar MB 10. Drava in Slov. Gradec po 6, Titovo Velenje 5, Lenart 4, Lendava 3. Ljutomer I točka. Borbe .so dobro vodili sodniki: Gabrovec (Slovenj C ec). Sega (Slovenska Bistric^a), Domadenik (Maribor)in Kovač(Mui^ka Sobota). anc Mladi ob kulturnem prazniku Tudi občinska konferenca ZSMS v Ptuju se vključuje v pro- slavo slovenskega kulturnega praznika — tokrat na povsem svojstven način. V petek, 8. fe- bruarja, ob 19. uri vabiio mladino v Disco Cekin v ptujskem Hotelu, kjer bodo med igranjem dueta na kitarah Vili in Samo mladi pre- birali slovenske pesmi, nastopila bo tudi Jasmina Preac, plesna skupina Kluba mladih in mladi iz OO v KS Ivan Spolenak. Po pro- slavi bo zabava z ansamblom Ko- met. _ OM Jutri bo kulturni večer v Kidričevem Poleg osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila sinoči v Narodnem domu, bo ju- tri ob 18. uri v dvorani v Kidričevem kulturni večer z nastopom pevskega zbora AKORD 4 iz Ljubljane, recitatorjev ptujskega gledališča in ptujske plesne skupine T-4, ki je v koreografiji Mire Mijačevič pred nedavnim dosegla velik uspeh na ljubljanskih dnevih plesa. Dobila je najvišje priznanje za idejo, celovitost plesa, koreografijo in kostumografijo ter plesno tehniko. Del tega programa smo lahko videli tudi na, proslavi ob minulem dnevu republike, sicer pa člani te plesne skupine še niso imeli priložnosti, da se doma predstavijo s celotnim programom, ki ima naslov: 1984 — ZA VSAK PLES STA POTREBNA DVA (RONALD REAGAN). mg OPOZORILO VINOGRADNIKOM Zimska pozeba je povzročila precejšnjo škodo na vinski trti v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu. Po do sedaj znanih podatkih, pregledano je bilo okoli 20.000 očes, je stopnja pozebe različna in se giblje od 10 pa vse do 100 Največ je poškodovanih glavnih zimskih očes ali rodnih brstov. Poškodovana pa so tudi stranska očesa in enoletni les: stržen, opna ali prepona in kambij. Poškodbe so največje v nižjih legah in pri sortah šipon, žametovka, souvignon, frankinja in drugih. Pozeba je močneje prizadela vinograde ozi- roma trse z večjo bujnostjo, saj so očesa in opne huje poškodovane na debelejših enoletnih rozgah. Ponekod je k večji fX)zebi prispevala tudi slabša dozorelost lesa. Zato strokovna skupina za vinogradništvo vi- nogradnikom priporoča: 1. Z rezjo ne hitimo, saj nevarnost nadaljnje po- zebe še ni povsem mimo. trta je v drugi polovici fe- bruarja mnogo manj odporna na nizke temperatu- re. 2. V najhujših primerih pozebe zimskih očes in enoletnega lesa bi kazalo z rezjo počakati do brste- nja trte. 3. Ce ste z rezjo že začeli priporočamo, da glede na stopnjo poškodovanosti očes in lesa narežete več rodnega lesa, vendar ne s podaljšanimi šparoni, temveč pustite več očes na večih enoletnih rozgah, ki izhajajo iz starih šparonov. V tako obrezanih vi- nogradih bo potrebna ponovna regulativna rez in pletev. 4. V mladih nasadih je obvezno počakati z rezjo zaradi morebitne poškodovanosti enoletne rozge. 5. Posebna previdnost je potrebna pri rezi cepi- čev. Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana, 1. 2. 1985 TEDNIK - ^- 'eb™«' 1W5 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ FENOMEN V SLOVENIJI Zgodovinsko društvo Ptuj ima 161 članov. V zadnjih dveh letih se je število članov povečalo za dobro tretjino in to predvsem z mladimi člani, kar je edinstven primer v Stoveniji. Društvo je uspešno izvedlo več okroglih miz, izdalo vrsto publikacij z vsebino iz naše revolucionarne, predvsem krajevne zgodovine in predstavitvijo posameznih revoluck)narjev. Organizirano je bilo precej predavanj, poučnih izletov in podobno. Veliko dela je bilo vloženega v lo, da so priprave za Ptujski zbornik v polnem teku in bo izšel v letošnjem letu, ko se spominjamo 40- letnice osvoboditve. To je glavna vsebina dela, ki je izhajala iz poročil na programski volilni konferenci Zgodovinskega društva Ptuj, ki je bila 1. februarja zvečer v Domu učencev v Ptuju. Konferenca je izrekla vse priznanje delu izvršnega odbora, predvsem pa predsedniku Vladu Horvatu, tajnici Paniki Vauda in blagaj- ničarki Eriki Kvsela ter prof. zgo- dovine Ljubici Suligojevi. Med go- sti je bil tudi Jože Vurcer, ki je konferenco pozdravil v imenu Zgodovinskega društva Celje in povedal, da se Celjani lahko v marsičem zgledujejo po Ptujčanih. Na konferenci je sodeloval tudi častni član društva Ivan Potrč s to- varišico Branko Jurca. V razpravi so se člani zanimali za podrobnosti v zvezi s priprava- mi na izdajo Ptujskega zbornika, ki bo po 10 letih končno letos iz- šel. Pohvalili način predstavljanja dogodkov iz NOB v Tedniku ,,Pred 40 leti". Posebni poudarek so dali pomenu vzgoje mladih že v osnovnih šolah, zato si društvo mora prizadev;' ", da pritegne v članstvo čim \ ,.c učiteljev zgodovi- ne, ki se morajo bolj zavedati, da pouk ne more sloneti le na faktografiji in da tudi novejše zgodovine ni brez preteklosti. Precej sugestij je bilo dano v, zvezi z obeleževanjem 40-letnice osvoboditve, 35-letnice delavskega samoupravljanja, širjenju naše revolucionarne Hterature med mla- dino, nadaljevanju preučevanja revolucionarne zgodovine po krajevnih skupnostih in podobno. Po predstavitvi predloga programa za letošnje leto so sklenih, da naj izvršni odbor program dop)olni s predlogi in usmeritvami iz razpra- ve. Po izglasovanju razrešnice iz- vršnemu in nadzornemu odboru so •Tvolili nov 13-članski izvršni od- bor in 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika lO je bil izvoljen Ivan Lovrenčič, ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ptuj, za podpredsednico Kristina Samperl- Purg, za tajnico Panika Vauda in za blagajničarko Aleksandra Ca- ter. Po konferenci je imel Ralf Ceplak še predavanje, popestreno z diapozitivi o potovanju od Ptuja skozi Bolgarijo in Turčijo v Fama- gusto in Nikozijo na turškem delu Cipra. Nadaljevali pa so s pri- srčnim tovariškim srečanjem. FF Člani Zgodovinskega društva Ptuj na konferenci v Domu učencev v Ptuju Foto: M. Ozmec IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Posebna zvrst živalskih mask so ptičje maske. Njihova domovina je severna Evropa. Najpogostejša sta žerjav in štorklja med severnimi Slovani in v Litvi. Pri nas so te maske manj znane. Pojavljajo se poredkoma in še to le na vzhodu in zahodu slovenskega ozemlja. V osrednji Sloveniji jih ni prav tako ne v alpskem svetu. Na zahodu v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji je poznan petelin. Na glavi ima velik greben, oblečen je v Jilače in obut v škornje. Rep ima iz pa- pirja. Petelin skače in k.kirika. V Brdih je še znana raca. Glavo ima iz vre- če, napolnjeno s slamo in primerno oblikovano s kljunom in naslikanimi očmi. Peruti iz belega blaga ima široko razprte. Rep je iz razcefranega bele- ga papirja, nog ni videti. Raca ob godbi pleše in tudi gaga kakor raca. Najznačilnejši predstavnik ptičjih mask je picek ali kokotič s Ptujskega polja. V piceka se našemi šolar. Pod pazduho si naveže materino ali sestri- no belo spodnje krilo, nase potegne belo srajco. Na glavo si posadi dolgo koničasto kapo iz belega papirja. Obraz mu zakriva belo papirnato naličje. Zajaha palico, ki ima na spodnjem koncu zavezan šop kurjih peres, na gor- njem pa nasajeno glavo pravega petelina. Spremlja ga spremljevalec. Ta nosi čajno, da vanjo pobira darove. Igra tudi na orglice. Pred hišo picek zapleše. Kličeta gospodinjo. Picek pleše, da bo zraslo na vrtu gospodinji dosti vsega v tem letu. Nato poseje repno, korenjevo in solatino seme. Spremljevalec pograblja, da semen ne bodo ptiči pozobali. Pripravil: Andrej Brencg. Tekst povzet: N. Kuret Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana 1984 Urbas Tončica, Markovci 1955, Picek s spremljevalcem Lani smo imeli v občini 32 prosvetnih društev Na torkovi skupščini ali zboru delegatov —• kot ga imenujejo pri ZKO občine Ptuj, so razpravljala in poročevalci, ocenili delo sekcij in društev ter pri tem poudarili, da je bilo kljub nekaterim prostorskim in zlasti kadrovskim težavam, uspešno in zelo razgibano. V krajev- nih skupnostih je delovalo 32 prosvetnih društev, v šolah in SSC devet PIKUDOV in mladinsko kulturno umetniško društvo, pri društvih upokojencev, v delovnih organizacijah in gasilcih pa deset skupin oziroma kulturnih sekcij. Vseh skupaj je registriranih 120 aktivnih sekcij z okrog 4200 člani. Med njimi so naj- množičnejši pevski zbori, sledi pa jim folklora in dramske skupine. Pri slednjih je opaziti viden napredek v delovanju prav pri ptujskem gledali- šču, pa v Kungoti, kjer so po nekailetnem premoru delo obnovili, in tudi v nekaterih dru- gih krajih. Tudi pri vodenju evidence in finančnem poslovanju je pri društvih veliko več reda in natančnosti, kot je bilo to še pred leti. Vse to izvira iz boljše organiziranosti, ki je tudi pogoj za dobro sodelovanje med ZKO in terenom. Ko so govorili o prostorski problematiki, so opozorili predvsem na težave, ki jih imajo v Vi- tomarcih, kjer je društvo brez svoje dvorane in teče akcija za dograditev odra h gasilskemu do- mu, pa tudi na tiste v Cirkulanah, kjer svoj prostorski problem podobno rešujejo. To sta zadnji dve krajevni skupnosti v občini, ki sta takorekoč brez večnamenskega prostora, oziro- ma dvorane. Največje težave so še vedno v pomanjkanju strokovnih delavcev zato bodo tudi letos pri ZKO storili vse, da bi jih na raznih seminarjih in tečajih čimveč usposobili za delo s posamez- nimi sekcijami. Novost bo letos seminar za tako imenovane dokumentariste, ki bodo v društvi vodili kronike in zbirali druge podatke v zvezi z delom in.članstvom. Program za letošnje leto je ocenjen, da bo za okrog 60 odstotkov večji, s čimer so upoštevane realne možnosti, ki jih v ptujski občini imamo, čeprav je na račun finančnega načrta kulturne skupnosti za leto 1985 precej razprav in pre- pričevanj, da sredstev ne bo dovolj. Kljub temu pa pravijo, da to ni program, ki bi zagotavljal večji napredek na ljubiteljskem kulturnem področju, ohranil bi naj le tisto, kar že imamo. Delegati so v torek sprejeli tudi sklep o podelitvi posebnih priznanj in plaket, o čemer poročamo posebej. mš KuHurni teden v osnovni šoli OigalVIeglič Od torka dalje se v OS Olga Meglic v Ptuju vrstijo različne kuhurne prireditve, s katerimi se tudi učenci vključujejo v obeležitev slovenskega kulturnega praznika. Svoj Kulturni teden so začeli z literarnim večerom, kije bil nekaka beseda mladih, saj so nam z njo odkrili svet svojih misli in čustev, ki so zakipele in se v naletu umirile v drobnih sestavkih, s katerimi so se predstavili in tudi tako izrazili svojo ljubezen do materine besede. Tisti učenci, ki pridno delajo v enem ali večih krožkih, so prejeh posebna pisjnena priznanja. Včeraj so v šolski risalnici odprli razstavo dveh domačih likovnih ustvarjalcev — Jožeta Foltina in Bogomira Jurtele, danes pa jih je obiskal gledališki igralec iz Maribora Peter Trnovšek. Poskrbljeno pa je bilo tudi za razredno stopnjo, kije imela kinopredstavo. Svoj Kulturni teden bodo zaključili jutri z glasbenim toboganom, v katerem se bodo učenci osmih razredov pomerili v poznavanju klasične, modeme in popularne glasbe ter življenja in dela Franceta Prešerna. Za popestritev pa pripravljajo tudi nekaj glasbenih in ritmičnih točk ter šaljivih pri- zorčkov. mš SLOVENSKA BISTRICA Obletnici matične in pionirske knjižnice dr. Josip Vošnjak Letošnji slovenski kulturni praz- nik bodo v Slovenski Bistrici pro- slavili zelo svečano, saj bodo obele- žili 20 let uspešnega delovanja Ma- tične knjižnice in 10. obletnico dela pionirske knjižnice. Na posebni svečanosti so lansko jesen to ustanovo, ki ima svoje podružnice v vseh večjih krajih občine, poime- novali po Dr. Josipu Vošnjaku. Posebni uredniški odbor v teh dneh že pripravlja bilten ob jubile- ju knjižnice. V ponedeljek, 11. fe- bruarja bodo v prostorih Matične knjižnice odprli posebno razstavo, prav tako posvečeno letošnjim ju- bilejem te ustanove. Otvoritev raz- stave bodo obogatili s kulturnim programom, odprta pa bo do konca februarja. V četrtek, 21. februarja bo ob 16. uri v pionirski knjižnici, ob 18, uri pa še v čitalnici Matične knjiž- nice, srečanje z znanima slovenski- ma pisateljema Ivanom Potrčem in Branko Jurco. V februarju bodo tudi dnevi odprtih vrat knjižnice. V tem času bodo omogočili šolskim skupinam, posameznikom, pripad- nikom bistriškega garnizona Pohorski bataljon in članom delov- nih kolektivov seznanjanje s knjižničarsko dejavnostjo ter izbo- rom knjig. Vsem, ki so v zamudi z vračanjem knjig, pa bodo v tem mesecu omogočili, da jih bodo vrnili brezplačno. Letošnja osrednja občinska sve- čanost ob sloven.skem kulturnem prazniku pa bo v četrtek, 7. februarja ob 19. uri v domu kulture v organizaciji DPD Svoboda, občinske kulturne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ob- čine. V posebej urejenem prostoru bodo recitatorji DPD Svobode Slo- de Slovenska Bistrica in recitator, gost iz varaždinskega gledališča, predstavili pesmi pred nedavnim umrlega Bistričana Jurija Novaka pod naslovom ,,Deca brez svetešnje oprave". Jurij Novak seje rodil v hrvaškem Zagorju, na katerega so ga vezali mnogi spomini iz otro- štva, zato je te upodobil v svojih pesmih, pisanih v kajkavščini. Ob tej priložnosti bo kulturna skupnost občine predstavila pose- bno pesniško zbirko. Izbor in recenzijo je pripravil priznani poznavalec kajkavske kulture dr. Joža Skok iz Zagreba, likovno pa opremil domačin Andrej Skerbi- nek. Viktor Horvat GODCI IN PEVCI IZ ROGAŠKE Rogaški instrumentalni ansambel iz Rogaške Sla- tine, ki bo v nedeljo, 10. februaja ob 12.10 gost naše oddaje, je našemu festivalskemu občinstvu že dobro znan. Doslej so na odru ptujskega festivala nastopili že petkrat: prvič so bili ,,bronasti", štirikrat pa ,,sre- brni". Ansambel je nastal pred de-etimi leti na pobudo treh bratov Mikša. ki so pred tem igrali na vseh koncih in krajih. Tudi v tujini! Ko jim je bilo ,,vandranja" do- volj, so sklenili ustanoviti ansambel, ki bo deloval na domačih tleh — to je v Rogaški Slatini in v katerem bi oni (bratje!) tvorili glavni sestavni del. Ansambel je klasični kvintet, ki ga sestavljajo: harmonikar Franc Mikša, trobentar Branko Mikša, klarinetist Tone Mik- ša, baritonist Jože Križan (75 let, najstarejši v ansam- blu) in kitarist Jani Pirš. Trije člani ansan-bla in sicer trobentar, klarinetist in kitarist pa hkrati tvorijo tudi pevski tercet, kč r je za razne nastope po denarni plati sicer zelo praktično, za resna snemanj;, pa izredno naporna zadeva! Začetki Rogaškega instr. ansambla so bili taki, kot so še vedno začetki domala vsakega podobnega aiisambla. Najprej iskanje notnega gradiva, sledijo vaje in vaie. Prvi korak v javnost Domeni igranje na veselici, nato mogoče še na kakšni svadbi. A ker je število igranj in na raznih zabavah pa tudi prilož-i nostnih resnejših nastopov čedalje večalo, se je s tem večala tudi njihova delovna vnema, ambicije in prijavili so se na ptujski festival. Zanje, menijo, je bilo to posebno doživetje, saj še nikoli dotlej niso igrali pred tako številnim, pozornim kritičnim in hkrati tudi hvaležnim občinstvom. Nastopili so tudi na števerjan- skem festivalu, a sc ta, kot pravijo, po kakovosti in zahtevnosti nikakor ne more meriti s ptujskim. Med svoje največje dosedanje uspehe pa štejejo povabilo k sodelovanju v oddaji RTV Ljubljana — Koncert iz na- ših kraiev, ki je bil lanskega decembra v Stopercah. Ansamoel, ki sicer v poletnih mesecih zabava pred- vsem tujce v Hotelu Belevue v Rogaški Slatini, si seve- da želi bucmaiija za RTV Ljubljana in za kaseto. Toda, kot sami pravijo, želje so eno, realnost pa '^'""8°' Besedilo in foto: 1. c Rogaški instr. kvintet, dober znanec festivalskega občinstva. Sestavljajo ga: harmonikar Franc Mikša, trobentar Branko Mikša, klarinetist Tone Mikša, b%ptonist Jože Križan in kitarist Jani Pirš. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (189) Lektorska bera iz avtorskega članka ,,Tega Vam ne pišem zato, ker bi morda menil, da je slab pravopis na sploh značilen za Naše razglede, ampak zato, da bi videli nezavidljivo pravopisno raven avtorskega članka o kulturnih zadevah (NRzgl, 23. 3. 1984, str. 186). Za potrditev. Če bi zaradi preglednosti kar tu navedli še pove-st ,,Dva vidika" iz leta 1965, bi registrirali vso Johnsonovo pripovedno prozo — manjka pika na koncu, brez potrebe pa se literarno delo (tako v vsem članku) navaja med narekovaji; V romanu ,,Domneva o Jakobu" je to oktober — nov>^mber 1956 — med oktober in november bi moral biti stični pomišljaj; biografija o njemu — prav o njem; ,,Kdor ga hoče doseči, tava v temi," (Hans Magnus Enzensberger). — zadnja pika nikakor ne sme biti za zaklepajem, temveč pred njim; svet dveh totalitarnih vojaško-ideoioških aUemativ, ki to sploh niso — prav nista; ,,Nemčija", je pisal — prav vejica pred drugim narekovajem; takorekoč — prav narazen pisano; je zahtevala popravke, katere je odklonil — ki jih je odklonil; potem je dobil (na zahodu) roman v roke — bolje na Zahodu, tj. v Zahodni Nemčiji; še Jakoba, katerega — prav ki ga; je imel antifašistični pisatelj bolj desne naravnanosti Herman Kesten — bolje z vejico pred lastnim imenom, saj nam lo ime ni tako znano, da ga ne bi občutili kot pristavek; res da vlada v ZRN svoboda govora — prav je ali res, da ali resda; jih je zlasti ,,socialistični realizem", tudi v svoji vzhodnonemški varianti odločno odklanjal — manjka vejica za varianti, saj gre za vrivek, ali pa je vse treba pisati brez vejic; so izgubili Koroški Slovenci (...) ki koroškim Slovencem niso bili nakonjeni— prav je samo korosVi Siovenci. Mislim, da sem Vam natresel dovolj primerov in tipov napak za pošteno raz- sodbo." (Vid K. iz M. S.) Kaj naj res tudi rečemo drugega, kot da obsojamo tako brezbrižnost nasproti slovenskemu knjižnemu jeziku; včasih se ga premalo učijo celo tisti, ki svoja besedila objavljajo v časopisih, še zlasti tako uglednih, kakršen so Naši razgledi. Nehote nam ob tem pisanju prihajajo na misel Zupančičevi verzi: Fant! Vse se lahko še popravi: Filozofijo na klin, dreto in smolo v roke. — Pri dreti in smoli mislimo seveda na pravopis in slovnico. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. O glasbeni vzgoji v Ormožu Izvršni svet skupščine občine Ormož je na zadnji seji razpravljal tudi o pobudah za ustanovitev oddelkov glasbene šole v osnovnih šolah. Poleg glasbene šole v Ormožu imajo oddelke že v osnovnih šolah Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu. Iz ostalih krajev pa se morajo tisti, ki se želijo glasbeno izobraževati voziti v Ormož. Pred kratkim so dali pobudo za ustanovitev oddelka glasbene šole tudi v prenovljeni OS Velika Nedelja, kjer sedaj poučujejo le harmoniko in klarinet; učenci, ki se učijo na drugih glasbenih instrumentih pa se vo- zijo v Ormož, ker doma nimajo ustrezno usposobljenih učiteljev. Izvršni svet je sicer podpri pobude, da bi odprli oddelke glasbene šole pri vseh popolnih osemletkah v občini, vendar je prej treba ugotoviti, ko- liko bi to stalo in odkod dobiti potrebni denar. Brez materialne osnove pa ni moč širiti pouka glasbe, čeprav je med učenci in starši v ormoški občini m to veliki interes. -ek 12 - NAŠI DOPISNIKI 7. februar 1985 — TEDNIK Programsko-volilna konferenca obreške mladine Siau) Icio 19S4 se jc i/tcklo in /c smo krepko /.ikor.ikali v no\o, ki mora bili Sc bolj delovno kol je bilo minulo. Delovno jc leto 1985 začela tudi obreška mladina, saj jc 19. januarja imela svoio nrniTnmsko volilno konlcrenco". Mnouim aktivistom sla pre- tekla že d^a mandata, mnojii pa so prenehali s svojim (iclom v mladin- ski organizaciji Obrc? (btnllsi i/ objektivnih ali subjektivnih v/rokov), a so bili 5e člani predsedstva tc DPO. Zato je bilo nujno opraviti kadrovske spremembe. Predsednica bo svojo Funkcijo opravljala še en mandat, sekretarja pa so zamenjali, saj jc prejšnjemu potekel že drugi mandat. V predsedstvo so vključili tudi nekaj mlajših mladincev, ki so šele prestt)pili prag osnovne šole in so že poka/ali volji) do dela v mladinski organizaciji. V minulem letu je obreška mladina dosegla lepe uspehe, saj si je opremila sobo (čeprav še ne popolnoma), sodelovali so na MDA, pri praznovanju pra/nika KS Središče ob Dravi, na ra/ličnih seminarjih in posvetih, ki jih je organizirala OK ZSMS Ormož. K delu v OO ZSMS Obrez jim je uspelo pritegniti liiladino, ki jc pred kratkim končala osnov- no šolanje. Pozabili niso tudi na zabavne večere in prireditve, kot je njihova tra- dicionalna prireditev ,,Pokaži kaj znaš", katere dohodek jim je tudi edini vir linanciranja. Uspešno so sodelovali tudi na različnih športnih priredi- tvah in kvi/ih. Pogrešali pa so večje sodelovanje z drugimi DPO in dru- štvi v krajevni skupnosti. Program dela za leto 1985 so pripravili še temeljiteje, poudarili pa so, da je njihova prva naloga spodbuditi aktivnosti krajevnega sveta mladine, v katerega so vključene vse mladinske organizacije v krajevni skupnosti. V tem letu si želijo večje sodelovanje z ostalimi OO ZSMS, DPO in dru- štvi. E:nako želio sta izrazila tudi predstavnik OO ZSMS Središče in pred- sednik KK SZDL, ki je prisotni mladini na konferenci povedal nekaj po- hvalnih in spodbudnih besed. Pohvale so obreški mladinci dobili tudi od predsednika OK ZSMS Ormož. Zelje mladincev Obreza so res velike, zavedajo pa se, da bodo pro- gram lahko v celoti realizirali le s čim večjo udeležbo na vseh akcijah, kii jih bodo organizirali sami ali druga društva v vasi. i L. S.^ Ptujska gora. 8. januar 1985: Tomislav Cuk. Stogovci 40, Ivan Zolar, Stogovci 5, Drago Lesar. Ptujska gora 112, Milan Pišek. Ptujska gora 24. Stanko Bedenik. Doklece 7, Dominik Polajžar. Doklece 26. Anton Ko- kol. Ptujska gora 35. Marija Plaj- nšek. KZ Ptuj. 10. januar 1985: Vinko Brenčič, Hlaponci 39, Jože Svenšek, Lackova 8, Mi.ko Prelog. Sobetinci 15. Mara Peklar, Ziherlova 10, Sonja Berger. Re- ševa 3. Ela Feguš, Gorišnica 77, Marta Prelog. Sobetinci 15, Ignac Drevenšek, Ptujska gora 25, Joži- ca Lovrenčič, Svrženjakova 10, Silva Drevenšek, Domava 24/a. Stanko Pignar, Zamušani 16, Srečko Zupanič, Gorišnica 102. Tehnoservis, 15. januarja 1985: Anton Brusar, Repišče 2; Branko Drevenšek, Repišče 24; Marjan Vindiš, Varaždin; Srečko Zidarič, Podvinci 9; Alojz Kelc, Bukovci 82; Miran Lešnik, Strmškova 5; Jo- že Kekec, Polenšak 15; Anton Roj- ko, Zg. Velovlak 20; Franc Fla- dung, Desenci 9; Zlatko Rajh, Markovci 77; Zvonko Marčič, Maj- šperk 92/a; Marjan Zalar, Volk- merjeva 7; Zdenko Lešnik, Destrnik 1/b; Franc Krajnc, Pod- vinci 112/b; Stanko Hriberšek, Hajdoše 8/b. Agis Ptuj, 16. in 17. januarja 1985: Mirko Silak, Zgečeva 4; Danilo Jevšenak, Kraigherjeva 12; Zvonko Matijaško, Vrazov trg 2; Ignac Tekmec, Spuhlja 137; Alojzija Spc- van, Jurovci 18/a; Feri Krušič, Spuhlja 132; Janez Kocmut, Zab- jak 59; Olga Caluta. Orcšje 4; Šte- fan Zadravec, Bezjakova 3; Ivan Kovačec, Gabernik 6; Valter Zni- darič, Ziherlova 14; Dušan Sinio- nič, Gomilce 7; Branko ZagorSck, Pacinje 31; Silvo Kolarič, Goniilcc 12; Anton Polanec, Vareja 25; Jan- ko Petek, Bukovci 3; Mirko Rojko, Kraigherjeva 26; Srečko Vinko, Šlurmovec 4; Franc Brus, Sp. Velo- vlak 16; Milan Majer, Placarovci 23; Anton Foštnarič, Cirkulane 56; Jože Kramberger, Grajenščak 3; Jože Slambcrger, Slovenja vas 9; Zdenko Kramberger, Krčevina 28; Dušan Kramberger, Krčevina 91; Anton Gol, Zetalskega J. 6; Stanko Ivančič, Bratislavci 47; Branko Vršič, Dornava 83; Martin Potoč- nik, C. 8. avgusta 8;,Alojz Cagran, Gorišnica 164; Milan Marin, Drago Horvat, Krčevina 45; Marjan Ver- šič, Budina 21; Edvard Skok, llče- va 1; Drinka Vuk, Mihovci 72; Mi- lena Obran, Zavrč 11; Janez Ta- šner. Mestni vrh 89; Anton Ambrož, Mala vas 17/a; Mirko Cuš, Bukovci 24/a; Branko Kosta- njevec, Trstenjakova 7; Andrej Berlak, Dornava 105; Angela Ceh, .Sp. Velovlak 45; Marjan Belšak, Lackova 4. TEDNIK ~ ^- februar 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 8. FEBRUARJA: Zimski počitniški spored TV Ljubljana: 9.00" Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši; 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri (obvestila); 9.25 Japonske pra- vljice: Riževi kolački; 9.35 Žre- banje za odgovor na vprašanje v oddaji »Laž«; 9.40 Delo, doku- mentarni film; 10.15 R. Gobec: Kresniček, 1. in 2. del; 10.50 Tabor — naslada in pokora, izobraže- valna oddaja; 11.20 Petrov otrok, 4. del švedske nadaljevanke; 17.20—23.00 Teletekst RTV Ljubljana; 17.35 Poročila; Spored za otroke: 17.40 Šola za junake: Jožek (Tito), nadaljevanka TV Beograd; 17.55 Grizli Adams, ameriška nanizanka; 18.25 Obzornik ljubljanskega območja; 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Virusne, izobraževalna serija; 19.10 Risanka; 19.24 TV m radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Poslednja oaza: Nadaljevanje vrste, dokumentarna serija; 20.30 Ne prezrite; 20.45 H. Ibsen: Gos- pa z morja, norveška drama; 22.45 TV dnevnik II. SOBOTA, 9. FEBRUARJA: 7.45-23.15 Teletekst RTV Ljubljana; 8.00 Poročila; Otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.05 Kmečke otroške igre: Slovenija hoče hčerko imeti; 8.20 A. Ingolič: Udarna brigada, lutkovna nada- ljevanka; 8.35 Otroška televizija: Bela oddaja, nanizanka TV Be- ograd; 9.00 Miti in legende: Egipčanski mit o svetu mrtvih; 9.15 Periskop, zabavnopoučna oddaja; 9.55 Bormio: SP v smu- čanju — slalom (ž),_prenos 1. teka EVR; 11.45/12.00 Čudeži narave: Svobodni konji, kanadska polju- dnoznanstvena serija; 12.20 Obiskujemo slovenske muzeje m galerije: Danes — Narodno gale- rijo Ljubljana; 13.25 Bormio: SP v smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka: 15.45 Poročila; 15.50 Sabine Kleist. vzhodnonemški mladinski film; 17.00 PJ v košarki: CZ—Gi- bona, prenos; 18.30 Boj za obsta- nek, angleška dokumentarna se- nja; 19.00 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Vreme; 20.00 Mož iz Ria, francoski film; 21.40 Zrcalo tedna; 22.00 Thommy's pop show, 4. oddaja (Radio 2-stereo); 23.10 Poročila. NEDELJA, 10. FEBRUARJA: 8.05-22.05 Teletekst RTV Ljubljana; 8.20 Poročila; Otroška matineja: 8.25 Živ žav — Risanke. Smrkci; 9.15 Grizli Adams pono- vitev ameriške nanizanke; 9.55 Bormio: SP v smučanju — slalom (m), prenos 1. teka; 11,20 Cigani Ivanoviči. glasbena oddaja TV NJovi Sad. 2 del; I 1.50 R. Castel- lani: Življenje Verdija, ponovitev 3. dela. italijanske nadaljevanke; 12.55 625-oddajazj stik z gledalci; 13.25 Bormio: SP v smučanju — slalom (m), prenos 2. teka; 14.55 Poročila; 15.00 N. Novak: Gle- dališče v hiši. del humorističpc nadaljevanke TV Beograd; 15.55 Visok pritisk — zabavnogla.';bena oddaja TV Koper; l6.50Zlata leta kt)mcdije ameriški film (CB); 18.05 T V kavarna; 19.10 Ri.sanka; 19.22 TV m radio nocoj; 19.25 Podarim—dobim. II. žrebanje; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Vreme; 20.00Ž. Scnečič: Inšpektor Vinko. nadaljevanka TV Zagreb; 21.00 Športni pregled; 21.30 Beseda da besedo, TV intervju; 22.00 Poro- čila. PONEDELJEK, 11. FEBRU- ARJA: 8.45 TV v šoli: TV koledar. Učenje, Jeziki manjšin. Za učite- lje, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila; 10.35 Zimski šolski spored; 17.20—22.25 Tele- tekst RTV Ljubljana: 17.35 Po- ročila; Spored za Otroke: 17.40 Otroška televizija: Rožnata oddaja, vzgojnozabavna na- nizanka TV Beograd; 18.05 Kmečke otroške igre: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri; 18.25 Podravski obzor- nik; Spored za mlade: 18.45 Po- dium; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 L. La Plante: Vdove. 3. del angleške nadaljevanke; 21.00 /Uctualno; 21.40 Lela Gluhak- Buneta, (baletni portret); 22.10 TV dnevnik II. TOREK, 12. FEBRUARJA: 8.55 TV v šoli: TV koledar. Gore Jugoslavije, Dalmacija v NOB 1942, Izbrali smo za vas, Soča, Poročila; 10.35 Zimski šol- ski spored; 17.20—22.30 Teletekst RTV Ljubljana; 17.35 Poročila; 17.40 Naša pesem — Maribor 84 — APZ B. Kidrič—Celje; Spored za otroke: 18.10 Miti in legende — Egipčanski miti: Zgodba o Sinu- heju; 18.25 Notranjski obzornik; Spored za mlade: 18.40 Maska, dokumentarni film; 19.10 Risan- ka; 19.24 TV in radio .locoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 R. B. Steward: Med platnicami, škotska drama; 21.00 Integrali, oddaja o kulturi; 22.15 TV dnevniku. SREDA, 13. FEBRUARJA: 9.00 Test; 9.15 TV v šoli: Povej mi povej. Stare kulture MezofX)- tamije. Posvetovalnica za starše. Poročila; 10.35 Zimski šolski spored; 17.20—23.00 Teletekst RTV Ljubljana; 17.33 Poročila; Spored za otroke: 17.40 A. Ingolič: Udarna brigada, ponovitev na- daljevanke; 17.55 Griin-MinoUi: Vilinček z Lune. 1. del predstave Slovenskega mladinskega gleda- lišča; 18.25 Koroški obzornik; 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Mednarodna obzorja: Realnost za Berlinskim zidom; 20.50 Film ledna: TV mreža, ameriški film; 22.45 TV dnevnik H. ČETRTEK. 14. FEBRUARJA: 8.45 Test; 9.00 TV v šoli: Zgodba. Priče Zemljine pretek- losti. Fizika v športu. Za vaš odmor. Antarktika. Poročila; 10.35 Zimski šolski spored; 17.20-23.10 Teletekst RTV Ljubljana; 17.35 Poročila: Spored za otroke: 17.40 H. C. Andersen: Mala morska deklica: 18.00 Po- rtret kiparji' Zdenka Kalina; 18.25 Pomurski obzornik; 18.40 Čas. ki živi. IM 10 Risanka; 19 24 TV m radio nocoi; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme: 20 05 Tednik; 21 20 P. Haavikko: Zele/na doba. l.del finske nadaljevanke. 22 00 TV dnevnik II: 22 15 Retrospektiva domače IV drame — B. Zupan- čič: Zadnja šolska naloga; Uspešni tudi v jubilejnem letu AEROKLOb PTUJ Nedvomno so člani Aerokluba Ptuj s svojo motorno, jadralno, padalsko L modelarsko sekc, ) tudi v minulem letu 1984 z delom in doseženimi športnimi rezultati po- novno potrdili svoj sloves; ne samo v jugoslovanskem ampak tudi v mednarodnem merilu. To je bila ena glavnih ugotovitev na volilni skupSčini Aerokluba Ptuj, ki je potekala v petek, 1. februarja, v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Dosedanji predsednik Aerokluba Jože Botolin je v slavnostnem govoru obudil spomine na začetke letalskega športa v ptujski občini, ki segajo tri desetletja nazaj. Pobudnik za ustanovitev letalske organizacije je bila takratna organizacija ljudske mladine v Ptuju in tudi danes je pretežni del članov Aerokluba Ptuj mlad. Sicer pa je po .svoji velikosti med največjimi v naši domovini. Malo je društev, katerih osnovna sredstva so vredna prek 40 milijonov, ki imajo v finančnem planu predvidenih blizu 14 milijonov prihodkov, ipd. Še manj je aeroklubov. ki se lahko pohvalijo z imeni kot so Verbančič. Čuček, Krepfl, Hojnik, Velunšek. Kodela, pa Kolarič in še veliko drugih, ki so in nekateri še zmeraj segajo po najvišjih uvrstitvah na številnih tekmovanjih doma in po svetu. Več desetin pokalov, medalj in številnih priznanj, ki sojih razstavili po vsej dolžini dvorane v Narodnem domu. dovolj zgovorno priča, da so ptujski letalci v minulih treh deset- letjih dosegli največ kar smo lahko od njih pričakovali. Uspehe na posameznih področjih so podrobneje predstavih predsedniki motorne, jadralne, padalske in modelarske sekcije. V osrednji točki skupščine pa so opravili volitve novega 16-članskega predsedstva Aerokluba in za predsednika izvolili Stanka Lepeja. za podpredsednika Martina Uča- karja. za sekretarja pa Janeza Drevenška. V svečanem delu pa so želeli najprej izročiti z^alo značko Aerokluba Ptuj predsedniku predsedstva SR Slovenije Francetu Popitu, ki so ga tudi povabili na svojo skupščino, pa žal zaradi službenih obveznosti ni mogel priti. Razen tega so zlato značko Aerokluba izročili tudi dolgoletni aktivni članici Trudi Gajzer in veteranu ptujskega letalstva Alojzu Ganzi. Ob koncu so med sklepi skupščine izpostavili predvsem maksimalno angažiranje vsakega člana Aerokluba Ptuj v pripravah na 28. jugoslovanski Aerorallv. ki mu je zveza letalcev Jugoslavije že tretjič prestavila rok. Največje tek- movanje motornih pilotov Jugoslavije naj bi potekalo od 30. maja do vključno 2. junija — zaključek pa naj bi bil na letališču v Moškanjeih združen z velikim letalskim mitin- gom. Ptujski letalci so obljubili, da bodo tudi tokrat do- kazali, da ime Aeroklub Ptuj Se vedno veliko pomeni. M. Ozmec Trstenjal( v državni reprezentanci Zvezni kapetan reprezentance v streljanju z zračnim orožjem Boži- dar Matovič je po državnem pr- venstvu v Nišu objavil seznam reprezentantk in reprezentantov za nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo od 11. do 15. februarja v Atenah. V streljanju S pištolo bo nastopil tudi Ptujčan Alojz Tr- sienjak, ki je sicer član SD Mrož iz Titovega Velenja, živi in trenira pa pri nas. Želimo mu veliko uspeha! 1. k. >r SOBOTO V MLADIKT Ptuj - Slovensl(a Bistrica Najbolj zanimivo srečanje sobotnega kola v vzhodni skupini druge republiške košarkarske lige bo v Ptuju. Uomači člani se bodo namreč v derbiju kola pomerili z gosti iz Slovenske Bistrice, vodilno ekipo lige. Oboji so v vrhu. so najresnejši kandidati z.a uvrstitev v zaključni del (razigravanje za uvrstitev v prvo republiško ligo), zato bo toliko bolj zanimivo. Velja omeniti, da so Ptujčani v prvem delu prvenstva Bistričane premagali na njihovem igrišču. To pa je motiv več za goste. Srečanje bodo začeli ob 18. uri. 1 k PRED PROGLASITVIJO NAJBOLJŠIH Na ponedeljkovi seji so člani komisije za tekmovalni šport pri ZTKO občine Ptuj najprej pregledali analizo delovanja na področju tekmovalnega in rekre- acijskega športa, ki jo je na osnovi poročil klubov in društev pripravil Stanko MeSko. Hkrati je že pripravljen tudi prehod na novi način financiranja (po lani sprejetem posebnem pravilniku), ki v največji meri upošteva dosežene rezultate. Za tem pa je komisija pripravila predloge za proglasitev najboljših športnic, športnikov, ekip in drugih posameznikov. O tem bo beseda še na seji izvršnega odbora zveze, ko bodo tudi določili datum in kraj prireditve. Nogometni sodiiiki se uveljavljajo Nogometni sodnik. Ko nekateri to zaslišijo, se jim pred očmi poja- vi vse črno, glede na to kar so pre- brali ali v pogovorih slišali o lju- deh v črnih majicah, s sodniškim grbom na prs" . In zakaj je prišlo do tega? Enostavno, ker skorajda ni ekipe na svetu v raznih športni panogah, ki si ne bi želela napred- ka, višje uvrstitve, na žalost tudi s poskusi pritiska na može pravice na igriščih. Veliko .se je pisalo o raznih aferah, o dobrem delu šte- vilnih sodniških organizacij, sod- nikov, itd. Le o ptujskih nogomet- nih sodnikih zelo malo, čeprav so kot ena mlajših organizacij zelo cenjeni sirom Slovenije. Društvo nogometnih sodnikov Ptuj je pred nastankom Medob- činske nogometne zveze Ptuj delo- valo tako kot sam nogomet v ptuj- ski občini. Z nastankom oziroma z ustanovitvijo MNZ Ptuj, z uredi- tvijo razmer v nogometu, pa se je dvignila tudi raven ptujskih nogo- metnih sodnikov. To ni bilo nena- doma, temveč so počasi krepili svoje vrste, trdo delali, se usposa- bljali, navezovali stike in to kljub temu, da so slišali marsikatero neumestno na račun sojenja Samo z delom so postali zelo cenjena sodniška ocganizacija. Po besedah podpredsednika Društva nogometnih sodnikov Ptuj, republiškega sodnika Marti- na Turka, imajo v svojih vrstah okrog šestdeset članov. Od tega sta dva zvezna sodnika, dvajset je republiških, imajo pa tudi tri kon- trolorje republiškega ranga. — Kako se ptujski nogometni sodniki sestajate, kako delujete? ,,Nogometni .sodniki se .sestaja- mo enkrat mesečno. V ta sestaja- nja so vključeni tudi treningi ali pa prijateljska srečanja s klubi iz naše regije. Prej smo imeli v Kidričevem treninge enkrat tedensko, vendar smo se odločili za sestajanje enkrat mesečno čisto iz ekonomskih raz- logov. Naša organizacija združuje sodnike s celega področja, ki ga pokriva MNZ Ptuj, to je Ormoža, Slovenske Bistrice in Ptuja. Ce bi se sestajali enkrat tedensko, bi izgubili preveč časa, pa tudi pre- vozni stroški niso več mali. Na čelu ptujske sodniške organi- zacije je izvršni odbor s predsedni- kom Jožetom Celanom iz Prager- skega, podpredsednika sem jaz, blagajnik JE Jože Cuš, sekretar pa Danilo Kolarič. Simon Muanda je predsednik komisije za delegiranje sodnikov, predsednik komisije za dvig kadra je Roman Fridauer, Stevo Peric pa predsednik nadzor- nega odbora, ki zelo redno sprem- lja delo. Disciplinsko komisijo vo- di Dani Colnarič." — Kakšen je priliv novih moči, kako je z napredovanjem in sode- lovanjem z drugimi sodniškimi or- ganizacijami? ,,V lanskem letu smo dobili šti- rinajst sodnikov pripravnikov. Prav tako smo lani v Ptuju pripra- vili i/pite /a sodnike zveznega ran- ga in za na/iv republiškega sodni- ka. Naš sodnik Roman Fridauer je na dobri poli, da bo postal zvezni sodnik, saj je že opravil s teorijo, za potrditev naziva pa mu manjka še ena lekma. To je vsekakor velik uspeh za njega in za našo organi- zacijo. Imamo precej kakovostnih sodnikov, ki bodo z dobrim delom napredovali. Enako velja tudi za tiste, ki so lani pričeli z nazivom sodnik-pripravnik. Lani smo se se- stali s kolegi iz Ljubljane in Len- dave, odigrali prijateljski srečanji in n-^vezali stike z izkušenejšimi kolegi. Letos bomo obiske vrnili in stike šc poglobili." — Kljub temu, da je veliko kri- tik na račun sodnikov, se vrste krepijo. Kaj je tisto, ki te je zane- slo med scxinike? Kakšna je razlika med sojenjem v rcpu'-)liški ligi in na rekreacijski tekmi? ,,Kot aktivni igralec sem nasto- pal za ekipo iz Apač. Poškodba mi je preprečila, da bi se še naprej uk- varjal z igranjem. Kot velik privrženec nogometa sem poskušal kot scKlnik. Začetki so bili težavni, vendar je potem šlo naprej. Leta 1981 sem postal republiški sodnik. Razlika med sojenjem v republiški in rekreacijski hgi obstaja. Po predpisih bi morala biti ograja, ki loči občinstvo od igrišča, dobra re- darska služba, zdravnik, izkušen delegat. Veliko tegc pa še manjka na našem območju. Vedno manj je pritiskov na sodnike. Verjetno so že pričeli spoznavati, da je sodnik samo človek, usposobljen za. deli- tev pravice na nogometnem igri- šču. Kot vsak človek pa se lahko tudi zmoti. Pri nas je tako, da skorajda ni človeka, ki ne bi bil pripravljen pomagati. S tem je delo upravnih organov društva nogometnih sod- nikov lažje. Dosegli smo solidno raven, ki jo bo zagotovo potrebno še dvigniti. Ce bi sedaj obstali, bi podrii narejeno." Podpredsednik društva nogo- metnih sodnikov Ptuj, Martin Turk, je povedal še marsikaj zani- mivega. Posebej je poudaril, da so starejši sodniki, kot so Jože Za- hrastnik, Janko Vogrinčič, pa tudi prejšnji veterani .sojenja s svojim pionirskim delom v reprimerno težjih pogojih veliko prispevali k uspehu. Sodniki pa mi^iijo na za- služne člane tudi drugače. Za pode- htev priznanj so predlagani Vogrin- čič, Celan in sedanji kontrolor Sčurič. Sodniki so zadovoljni tudi z vsem, kar jim nudijo v Kidriče- vem. Od igrišča, opreme, itd. V tem letu ptujske nogometne sodnike čaka preizkušnja več, ker sta na programu dve polsezoiii tekmovanja, pa tudi potrditev do- seženega. Besedilo in tekst: Danilo Klanjšek Martin Turk — podpredsednik društva nogometnih sodnikov Ptuj 14 - ZA RAZVEDRILO 7. februar 1985 - TEDNIK ~ ^- februar 1985 OGLASI IN OBJAVE - 15 Kurentovanje ostaja naša največja prireditev Letošnje jubilejno kurentovanje poteka v znamenju treh petin- dvajsetic: 25-letnice prireditve, na- stopilo 25 folklornih in 25 karne- valskih skupin; četrta petin- dvajsetica pripada tudi že tradicio- nalnim udeleženkam kurentovanja — maržuretkam. To so trdni do- kazi, da je bila odločitev zgodovinskega društva pred 25-ti- mi leti pravilna. Prvo kurento- vanje je bilo na pustno soboto, 27. februarja 1960 in že takrat si ga je ogledalo prek 5 tisoč gledalcev; že naslednje leto je bilo obiskovalcev blizu 14 tisoč. Pomemben mejnik v zgodovini kurentovanja je leto 1962, ko prireditev postane repu- bliška. Takšno obeležje nosi tudi danes. Predvsem pa je njen pomen v ohranjanju tradicionalnosti in izvi- rnosti, ki bi jo sicer izgubili, četudi bi tu in tam po koščkih še živela. Prvič letos organiziramo tudi posvetovanje o maskah, zanj smo si že dolgo prizadevali. Posveto- vanje bo v ptujskem gledališču v soboto, 9. februarja ob 9. uri. Pri organizaciji sodeluje poleg organi- zacijskega odbora še izvršni odbor slovenskega etnološkega društva. S predavanji bodo sodelovali Ivana Bizjak, ki bo predstavila Cerkljan- ske laufarje, Janez Bogataj bo go- voril o pustnih maskah in šegah ter njihovem deležu v sodobni turisti- čni ponudbi, Anka Novak o pustovanju v Ponikvah, pusto- vanju v Zagorici v Dobrepoljah in miklavževanju v Ratečah, Boris Kuhar o Slovengi, deželi mask in Naško Križnar o pustovanju v Slo- venski Benečiji in v Drežnici. Na ptujskih ulicah smo te dni že lahko srečali prve kurente, včeraj, 6. februarja pa je prvi obhod op- ravila skupina 28-tih kurentov iz Rogo/nice. Kurentovi zvonci se bodo oglašali tudi naslednje dni. Večji predpusini živ-žav pa na ptujskih ulicah in trgih pričaku- jemo teden dni pred kurento- vanjem. Predpustno in pustno po- dobo bomo olepšali tudi s pri- merno okrasitvijo; najbolj pri- zadevne bo odbor nagradil. Za vzdušje bodo skrbeli tudi vsi kio- skarji. Zamisel o pustnem tednu, ki bi bil posnemovalec novoletnega sejma, je sicer propadla, kljub te- mu pa bo nekaj družbenih in za- sebnih gostincev postavilo kioske že prihodnji teden. MG Kurentovi zvonci se že oglašajo foto: Konrad Zoreč Dva zlata para v Ptuju V soboto, 2. februarja je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet >razni'čno, saj so opravili slovesnost dveh zlatih porok. Po petdesetih etih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj naslednja zlata para: FRANC in ELIZABETA KRISTOVlC, kmetovalca iz Zabovcev 29 v KS Markovci. Franc je letos dopolnil 75 let, Elizabeta bo dosegla enako starost novembra letos. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, imata pa že 15 vnukov in dva pravnuka. ALOJZ in GERA MEGLA, prav tako kmetovalca, doma v Hla- poncih št. 50, KS Polenšak. Alojz bo letos dopolnil 78 let, Gera pa 74 let. Od ožjih svojcev imata danes le pranečaka. Obema zlatima paroma tudi naše prisrčne čestitke in dobre želje! Franc in Elizabeta Kristovič s številnimi svati pred magistratom v Ptuju Foto: Langerholc Alojz in Gera Megla s svojimi znanci in prijatelji ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc „POLENSKA"KMEČKA GOSTIJA Člani prosvetnega društva Cirkovce in folklorna skupina Vinko Korže so v sodelovanju z aktivom kmečkih žena i/ Majšperka in gostinskim podjetjem Haloški Biser pripravili v soboto, 2. februarja v dvorani hotela Poetovio nadvse zanimivo folklorno prireditev Kmečka gostija. Kar na začetku je treba povedati, da je bilo skoraj škoda vsega truda prizadevnih članov omenjenih skupin, saj je prišlo na gostijo le 100 svatov — torej obiskovalcev, čeprav je bilo prostora vsaj še za enkrat toliko ljudi. Zares čudno, da si te — prave domače kulturne prireditve niso ogledali vsaj tisti, ki menijo, da so ,,doma" na kulturnem področju. Cirkovčani so se zares potrudili in prikazali gostijo izpred več desetletij z vsemi običaji in to na tako prikupen in prepričljiv način, da bi jo zlahka postavili na katerikoli pravi oder. Treba je dodati, da so poleg običajev gostuvanjcev ponudili svatom na gostiji še vse kulinarične dobrote domače kuhinje, ki pač sodijo k temu. Za samo 1.400 dinarjev so svate pogostili z domačim narezkom, zaseko, vinom, pa svatovskim kosilom, govedino s hrenom, domačo solato, mesom raznih vrst, pa seveda obvezno torto, v zgodnjih jutranjih urah pa še s kislo juho in kavico. Skratka, zares prava gostija z dobro zastavljenim scenarijem in odlično izvedbo — takšna kot je po mnenju tistih, ki so videli predhodne v Ptuju, še nismo imeli. M. Ozmec KAJ JE S POTNIMI LISTI? v zadnjem času, natančneje šest mesecev, ta- ko so nam povedali na oddelku za notranje zadeve občine Ptuj, primanjkuje potnih listov. Zaradi tega so se med občani razširile govorice,, da bo za novi potni list potrebno plačati od 30 do 40 tisoč dinarjev, kar pa seveda ni res. Tudi novi osnutek zakona o upravnih taksah ne predvideva občutnih poveč?nj prispevka za izdajo potnega lista ali za podaljšanje njegove veljavnosti. Stjepan Canačič, načelnik oddelka za notra- nje zadeve občine Ptuj, je ob tem povedal: ,,Na ta problem smo opozorili na enem izmed posvetov republiškega sekretariata za notranje zadeve, kjer so povedali, da potne liste tiska Zavod za izdelavo denarja v Beogradu, na kate- rega pa so se že obrnili, vendar za sedaj odziva ni. Poskušali so tudi že prek zveznega sekretaria- ta za notranje zadeve. Pomanjkanje potnih listov najbolj občutijo delavci, ki prihajajo v neposredni stik z občani, ki želijo nove potne liste. Marsikaj jim očitajo. Za nujne primere imamo sicer vedno v zalogi 20 do 25 potnih listov. Ljudje pa pomanjkanje potnih listov različno povezujejo, tudi z ukinitvijo depozita in pravi- jo: prej so nas omejevali s depozitom, sedaj pa ne izdajajo novih potnih listov. V preteklem letu smo izdaU 3956 potnih li- stov. Ob tej priložnosti pa bi rad zanikal tudi govorice, da bo novi potni list veljal od 30 do 40 tisoč dinarjev. Osnutek zakona o spremembah in dopolnit- vah zakona o upravnih taksah napoveduje, da bo za izdajo novega potnega lista potrebno pla- čati takso v znesku 900 dinarjev (sedaj 300), za podaljšanje veljavnosti potnega lista pa 600 di- narjev (sedaj 300). Za .samo knjižico potnega lista pa občani prispevajo dejansko ceno," je zaključil Stjepan Canačič. Na oddelku za notranje zadeve občine Ptuj smo se zanimali tudi za stanje pri izdaji novih osebnih izkaznic. Po podatkih je ostalo še okrog 3(XX) občanov, ki iz najrazličnejših vzro- kov osebne izkaznice še niso zamenjali. Te vabijo, da pridejo čimprej. MG. ČRNA KRONIKA V tednu od 28. januarja do vključno 4. februarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov po- sredovali v treh prometnih nesre- čah. Pri te in so zabeležili eno smr- tno žrtev (pešca), tri osebe so bile težje, dve pa lažje poškodovane. NEPREVIDNO PREHITEVA- NJE? Do druge letošnje nesreče s smrt- nim izzidom je prišlo v soboto, 2. februarja, ob 5.30 na lokalni cesti v naselju Kidričevo. Voznik osebne- ga avtomobila Anton Vek iz Zgor- nje Pristave je peljal za vozilom Štefana Lozinška po tovarniški ce- sti. V neposredni bližini zgradbe DO Pleskar je Vek pričel prehiteva- ti Lozinška. Ko je bilo njegovo vo- zilo sporedno z Lozinškovim, je tr- čil v pešca Zvonka Furjana, ki je hodil ob levem robu cestišča. Pri tr- čenju je Furjana vrglo na pokrov motorja od tam pa 10 m daleč, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. —OM V jarek V četrtek, 31. januarja, se je na lokalni cesti v Zamušanih zgodila hujša prometna nesreča, ki pa seje kljub velikemu šteilu udeležencev na srečo končala brez hujših te- lesnih poškodb. Certusov avto- bus, temeljne organizacije Po- tniški promet Ptuj, ki ga je upravljal voznik Franc Duh, je peljal na izredni pogodbeni vožnji potnike ŽTP iz smeri Ptuja proti Ormožu. V Zamušanih, pri hišni številki 47 v blagem desnem ovinku, kjerje bilo cestišče zaradi bližnje hiše še zasenčeno, cesta pa poledenela, je avtobus zaneslo v levo, pozneje pa v okoli 2 m glo- bok obcestnijarek,kjerseje vozilo prekucnilo na bok in obtičalo. V avtobusu je bilo 49 potnikov in kljub močno poškodovanemu levemu boku vozila (vsa okenska stekla so bila razbita) so dobile telesne poškodbe le 4 osebe. Dve reševalni vozih sta v ptujsko bol-, nišnico prepeljali: Bernardo Maučec iz Maribora, ki so jo po prevezu po nekaj urah že odpus- tili, na zdravljenju pa so ostale še Angeza Pongrac iz Goričana pn Murski Soboti, Marija Svenšek iz Spolenakove ulice v Ptuju m An- tonija Maučec iz Maribora. Telesne poškodbe zares niso bile hude, precej pa je materialne škode na skoraj novem Certuso- vem avtobusu. Nei^radno je bila ocenjena na prek milijon dinar- jev. ^ - OM Certusov avtobus je obtičal v jarku.' Foto: M. Ozmec osebna kronika Rodile so: Marija Kozel, Gradišča 132 — Mirana; Gizela Kuhar, Brstje 14 — dečka; Marjetka Fras, Biš 21 — Gorazda; Kristina Glažar, Prešernova 19 — Matejo; Vida Cvetko, Senešci 84 — Patricijo; Majda Pucko, Runeč 19 — dek- lico; Jožefa Časar, Janški vrh 4 — Sandro; Marica Repič, VitomarcI 23 — dečka; Majda Mohonč, Peršonova 49 — deklico; Nada Osterc, Gradiščak 3 — Anito; Marjeta Veldin, Obrez 108 — Tomaža; Marta Goznik, Potrčeva 46 — Miha; Cecilija Mušič, Se- nešci 67 — deklico; Neža Cafuta, Lovrenc 45 — dečka; Danica Črček, Zg. Hajdina 16 — dečka; Dragica Lah, Kuharjeva 1 — deklico; Lidija Lozinšek, Goriš- nica 56 — Janjo; Marjana Toplak, Ul. B. Kraigherja 5 — dečka; Marija Petek, Stogovci 16/a — Milana; Marta Prelog—Rožanc, Stojnci 49 — Kajo; Marjanca Čuš, Janežovci 47 — deklico; Jožefa Kokol, Podlehnik 6/a — dečka; Sonja Štiberc, Podgorci 17 — deklico; Marija Meznarič, Strelci 4 — dečka; Jožica Gomboc, Dornava 142 — dečka; Tatjana Lipovec, Prešernova 18, Ljutomer — Boštjana; Dragica Gajšek, Ki- car 43 — Mateja; Majda Prelog, Stojnci 17/a —- deklico; Majda Bezjak. Cvetkovci 111 — Tejo; Danica Fras, Biš 66 — Sonjo; Ivanka Mlakar, Slovenja vas 46 — deklico; Alojzija Voršič, Zagorje 7 — Mitja; Dragica Prijol, Stanov- no 10 — Romano;. Poroke: Mladen Sobotič, Sp. Polskava 317 in Rozalija Frangež, Sp. Jab- lane 32; Beno Srebre, Maribor, Marmontova 7 in Damijana Meško, Maribor, Štantetova 32; Alojz Marinič, Gajevci 51 in Ma- rija Plošinjak, Zamušani 33. Umrii so: Rudolf Golob, Jurovci 26, roj. 1911, umri 28. jan. 1985; Roza Mašanovič, Arbeiterjeva 1, roj. 1921, umrla 30. jan. 1985; Franc Grosek, Trnovski vrh 5, roj. 1912, umri 31. jan. 1985; Janez Kolarič, Stojnci 88, roj. 1906, umri 2. feb- ruaija 1985; Terezija Stuhec, Pa- cinje 14, roj. 1893, umria 22. jan. 1985. TEHNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADiO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. obein Ormož in Ptuj yu issn 0042 -0778 Leto: XXI Ptuj, dne 28. februarja 1985 Številka: 5 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 28. Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ormož spreminjanjem namembnosti in z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SO PTUJ 29. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ptuj za obdobje 31. Odredba o dopolnitvi odredbe o najvišjih stanarinah in cenah komunal- 1981 —1985 nih storitev v občini Ptuj 30. Ugotovitveni sklep o usklajenosti družbenega plana občine Ptuj za 32. Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v obdobje 1981—1985 z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred občini Ptuj za leto 1985 28. Po 9. členu zakona o varnosti cestnega pro- meta (Uradni list SRS, št. 5/82) in 4. odstavku 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83)in9.ter 15. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1985 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ormož I. Splošne določbe ■ l.člen S tem odlokom se na območju občine Ormož ureja: — omejitve in prepovedi prometa, — ustavljanje in parkiranje, — avtobusna postajališča, — omejitev hitrosti vožnje, — posebne prometne storitve, — posebni prometni pasovi, — pionirska prometna služba. 2. člen Mesto Ormož in naselja na območju občine Ormož se označijo s prometnimi znaki (III-23, 11-24). 3. člen Javne prometne površine na območju občine Ormož so po tem odloku vse ceste, ulice, trgi, javne poti. kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim in poslovnim objektom ter stanovanjskim zgradbam v druž- beni lastnini. 4. člen Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na javnih cestah svojega območja in v ta namen predlagajo pristojnemu upravnemu organu zlasti: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev prometa pred šolami in vzgojno- varstvenimi ustanovami, — ureditev parkirnih površin in parkiranja, — ureditev avtobusnih postajališč, — ureditev cestno prometne signalizacije ter druge opreme, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost krajanov. II. Omejitve in prepovedi prometa 5. člen Na magistralnih in regionalnih cestah je pre- povedano učenje vožnje z motornimi vozili za kandidate, ki še niso opravili začetnega pouka vožnje v skladu s pravilnikom o avtošolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon na katerih se kandidati za voznike motornih vozil učijo vožnje. 6. člen Prepovedano je prislanjati kolesa z motgrjem in kolesa ob zgradbe, pločnike in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. Lastniki oziroma najemniki poslovnih pros- torov ob javnih prometnih površinah so dolžni zagotoviti zadostno število stojal za kolesa. Za promet in urbanizem pristojen upravni organ določi prostore ter način ureditve kole- sarnic in kraje postavitve stojal za kolesa. III. Ustavljanje in parkiranje 7. člen Na območju občine Ormož so za parkiranje motornih vozil namenjene javne parkirne po- vršine. 8. člen Javne parkirne površine so: — posebej zato zgrajene in urejene površine označene s prometnimi znaki. — vozišča javnih cest in druge prometne po- vršine na katerih s predpisi ali s prometnimi znaki parkiranje ni prepovedano po zakonu o varnosti cestnega prometa. 9. člen Parkirne površine vzdržuje pristojna organizacija v skladu z zakonom o cestah in zakonom o komunalnih dejavnostih. 10. člen Kjer so parkirne površine označene s talnimi označbami je parkiranje dovoljeno le znotraj označenih parkirnih površin. IV. Avtobusna postajaUšča 11. člen Začetna in končna postajališča avtobusov so na avtobusni postaji v Ormožu. 12. člen Postajališča avtobusnega potniškega prometa lahko uporabljajo tudi organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo poseben javni prevoz potnikov (delavcev na delo, učen- cev v šolo) in v prostem režijskem prevozu. Organizacije iz 1. odstavka tega člena so dol- žne v prijavi za navedene prevoze navesti tudi opis linije z navedbo postaj in pridobiti soglasje za promet pristojnega upravnega organa. V. Omejitev hitrosti vožnje 13. člen Omejitev vožnje v mestu Ormož in ostalih strnjenih krajevnih naseljih (Velika Nedelia. Središče ob Dravi. Miklavžu pri Ormožu. Pod- gorci, Tomaž pri Ormožu. Kog) je omejena na 50 km na uro. če ni v posameznih ulicah s pro- metnim znakom hitrost še posebej omejena. VI. Posebni prometni pasovi 14. člen Na območju mesta Ormož so posebej ozna- čene kolesarske steze. Na cestiščih s posebno kolesarsko stezo morajo voziti vozniki koles in koles z motorjem po tej stezi. 15. člen Na bencinski črpalki v Ormožu mora biti promet urejen s prometno signalizacijo tako. da pelje kolona vozil vedno po desni strani (pro- metni znak 11-45). VII. Posebne prometne storitve 16. člen Nakladanje in razkladanje blaga je opraviti v čim krajšem času. nakar mora voznik vozilo odstraniti. Komunalna delovna organizacija mora po- skrbeti, da niso posode za smeti postavljene na javnih prometnih površinah več kot eno uro. VIII. Pionirska prometna služba 17. člen Za večjo varnost otrok v prometu lahko organizirajo osnovne šole v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo \ cestnem prometu pionirsko prometno službo Pionirsko prometno službo izvajajo pionirji, ki so opravili preizkus znanja iz cestno promet- nih predpisov. Pionirska prometna služba ob prehodih za pešce in v bližini šol zbira skupine otrok, katere prečkajo vozišče po zaznamova- nem prehodu za pešce. Vozniki so dolžni upoštevali znake pionirjev prometnikov, ko ti spremljajo pešce prek za- znamovanega prehoda za pešce. STRAN 20 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 5 X. Kazenske določbe 18. člen Z denarno kaznijo 1.500 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela. samoupravna interesna skupnost ali druga pra\ na oseba: 1 če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa določi parkirne prostore. 2 če ne vzdržuje parkirnih površin. 3 Ce komunalna delovna organizacija ravna v nasprotju z 2 odstavkom 16. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela. samoupravne interesne skup- nosti ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 19. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2.500 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki je pri sa- mostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnine občanov osebno vozil svoje vozilo kot prevoznik kot tudi kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi, če: 1. vozi po posebnih prometnih površinah za pešce. 2. na p>osebnih prometnih površinah za pešce ne upošteva prednost pešcev. 20. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor na prometnih površinah za pešce ne upošteva prednosti pešcev. 2. Kdorna označenem parkirnem prostoru ne parkira znotraj parkirnega mesta. 21. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekrške. 1. kdor pušča kolesa ali kolesa z motorjem v nasprotju s 6. členom tega odloka. 22. člen Denarne kazni za prekrške iz 20. in 21. člena tega odloka,izterjajo takoj na mestu prekrška pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve in inšpekcijskih služb občine Ormož. X. Prehodne in končne določbe 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka oprav- ljajo pooblaščene uradne osebe organov za no- tranje zadeve in inšpekcijskih služb občine Ormož. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 34-4/84 Ormož. 12. februarja 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone Luskovič 1. r. 29. Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občne Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/81), dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za obdobje 1981 —1985 na območju skupnosti podravskih občin, dogovora o temeljih družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Uradni list SRS, št. '30/83), 139.. 140. in 141. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80. 33/80, 2/81) in 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS. št. 44/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno- političnega zbora, dne 24/12-1984, sprejela TASSLk 1 SpaSREMBA T STHOKTUHI UHUI&C T OBDOBJU 1961 - 1985 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBE- NEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1981-1985 I. Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 12/81) se v 4. poglavju — Stanovanjska in komunalne dejavnosti, točka 4. 1. za tretjim odstavkom dopolni z novim odstavkom, ki glasi: »Družbeno usmerjena gradnja družinskih sta- novanjskih hiš se bo izvajala na območju zazi- dalnih načrtov Majšperk-Breg, Mariborska cesta-zahod, Budina—Brstje, Njiverce in Selška cesta«. V poglavju 8 — Urejanje prostora in varstvo okolja se — v točki 8. 1. Kmetijska zemljišča črta prvi odstavek in nadomesti z besedilom: »Delež obdelovalnih zemljišč na območju občine Ptuj znaša več kot polovico celotne površine občine, ki meri 64.530 ha. Na stopnjo varovanja kme- tijskih zemljišč odločilno vpliva zakon o varstvu kmetijskihzemljiščpred spreminjanjem namem- bnosti. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj je sprejela kategorizacijo kmetijskih zemljišč in njeno dopolnitev ter opredelila območja kmetijskih zemljišč v občini (7. seja dne 28/9—1984)« — črta tabela »Spremembe v strukturi kme- tijskih zemljišč v obdobju 1981 — 1985« in vstavi nova z naslovom »Spremembe v strukturi zem- ljišč v obdobju 1981 — 1985« s podtabelami: NUMERIČNE ANALIZE KATEGORIJ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ TABELA II Po Zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je potrebno za območje občine numerično prikazati bilance površin trajno varovanih pred spreminjanjem namembnosti (kmetijska zemljišča I. in II. kategorije ter zemljišča, na katerih so možne melioracije). Zaradi boljšega pregleda obsega kmetijskih površin v občini Ptuj prikazujemo tabelo, iz katere je razvidna površina in odstotek posa- meznih kategorij glede na površino celotne občine. ŠT. 5 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 21 — v točki 8.2. Gozdna zemljišča a) v drugem odstavku število »17.520« na- domesti s številom »19.800«. procent »27.15« pa s procentom »30.68«; b) v tretjem odstavku se besedilo »povečano na 18.015« nadomesti z besedilom »zmanjšano na 19.751,5«, procent »27,92« pa s procentom »30.60«; C) v četrtem odstavku število »16.805« na- domesti s številom »18.988«, število »17.300« pa s številom »18.929«; č) v petem odstavku število »480« nadomesti s številom »746«; * d) v šestem odstavku število »260« nadomesti s številom »66«; — v točki 8.30. Območje naselij število »3.103« nadomesti s številom »3819,6«; — v točki 8.4. Površine voda a) v prvem odstavku število »1.325,00« na- domesti s številom »1.327,00«, procent »2,05« s procentom »2.06«, in število »80« s štev. »O«; b) zadnji odstavek se črta; — v točki 8.5. Prometne in energetske po- vršine a) v podtočki 8.5.1. Območja objektov in tras infrastrukture zunaj naselij (edina raba); — v prvem odstavku število »871« nadomesti s štev. »880«, štev. »1.270« s številom »1279«; b) v podtočki 8.5.2. Območja objektov in tras omrežja infrastrukture v oklepaju doda vejica in pripiše besedilo »trasa 110 KW daljnovoda Mihovce—Rogaška Slatina«. — v podtočki 8.6.1. Odlagališča odpadkov črta besedilo »opredeljeno najkasneje do konca leta 1982 oz. v dolgoročnem planu, ki« in na- mesto tega vstavi novo besedilo »v Janežovcih, dolgoročni plan pa«; — v točki 8.7. Specifična območja a) v podtočki 8.7.2. Gramoznice v drugem odstavku črta beseda »Starošinc« in vstavi be- seda »Kungote«; b) v podtočki 8.7.3. Območja varstva vodnih virov črta prvi stavek v 10. odstavku; c) v podtočki 8.7.6. Območja za rekreacijo na prostem, v besedilu pod naslovom Rekreacija kot edina raba v drugem odstavku število »68« nadomesti s številom »23«; — v podtočki 8.7.7. Degradirana območja na koncu prvega odst. črta pika in vpiše besedilo »oziroma III. kakovostnem razredu«; — v podtočki 8.8.1. Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavnosti v petem odstavku za besedo »Stoperce« vpišeta besedi »Trnovska vas«, v desetem odstavku črtata besedi »Trnov- .ska vas«; v dvajsetem odstavku pa črta prvi stavek in namesto njega vstavi naslednje besedilo: »Občinsko središče Ptuj je prerastlo s svojimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi v središče ožjega regionalnega pomena z okrog 68.000 prebivalci občine Ptuj, 18.000 prebivalci občine Ormož (usmerjeno izobraževanje, del uprave bolnišnice itd.), delno pa še občine Ljutomer, Lenart. Gornja Radgona in celo Krapina (usmerjeno izobraževanje, bolnišnica)«; — v točki 8,9. Naselja in območja, ki se urejajo s prostorskimi načrti v alinei »urbanistični na- črti« črta podalinea »ureditveno območje Eod- lehnik«, ter celotna alinea »zazidalni načrti«, v alinei »urbanistični redi« pa besedilo »niso prej navedena in«. 3. Sestavni del spreme.nb in dopolnitev druž- benega plana .so tudi karte v merilu 1:5000, ki so občanom, OZD, drugim organizacijam in skupnostim na vpogled pri Občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Številka: 30-13/80-2 Datum: 24/12-1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 30. Na podlagi 7. člena Zakona o varstvu kme- tijskih zemljišč pred spreminjanjem namem- bnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) in 163. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na .sejah Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitič- nega zbora, dne 24/12-1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP: 1. S sprejetjem sprememb in dopolnitev druž- benega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 so odpravljene pomanjkljivosti v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1981 —1985. ki jih je ugotovil pristojni repubUški organ, ko je na predlog te skupščine proučeval usklajenost družbenega plana občine z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminja- njem namembnosti in z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. II. Glede na to zbori Skupščine občine Ptuj ugotavljajo, daje z družbenim planom občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 ter z njegovimi spremembami in dopolnitvami, sprejetimi dne 24/12-1984. zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. III. Zbori Skupščine občine Ptuj ugotavljajo, daje družbeni plan občine Ptuj tudi v prostorskem delu skladen z dogovorom o temeljih družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1982 (Uradni listSRS.št. 1/81)inzzahtevami/akona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremmja- njem namembnosti (Uradni list SRS . št. 44/82) in z navodili o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS. št. 45/82). IV. Skupščina občine Ptuj dostavi Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 skupno s tem sklepom v ponovno proučitev. Številka: 30-15/81-2 Datum: 24/12-1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETlCKOVlČ. dipl. sociolog. 1. r. 31. Po 5. členu poslovnika o delu Izvršnega sveta SkuDščine občine Ptui ie Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 102. seji dne 6/2-1985 sprejel ODRKDBO O I)OPOI\nVI ODRKDBK O NAJVIŠJIH STANARINAH IN CK.NAH KO- MUNALNIH STORITKV V OBČINI PTUJ 1. Odredba o najvišjih stanarinah in cenah komu- nalnih storitev v občini Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 3/85) se na koncu točke 3 dopolni z naslednjim besedilom: ,,1V. Cene dimnikarskih storitev, ki jih je odo- brila občinska skupnost /a cene dne 15/7-1984, se povečajo za 38 "^o. Dimnikarsko podjetje Ptuj je dolžno objaviti v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj novi ce- nik svojih storitev, katerega mora predhodno priglasiti pri občinskem organu, pristojnem za ce- ne." 2. Ta odredba velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-4/82-2 Datum: 15/2-1985 PREDSEDNIK- IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak, I. r. STRAN 22 URADNI VESTNIK OBC1NORM02 IN PTUJ . ST. 5J 32. V smislu določil 1. točke družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1981 — 1985 in točke 3.4. Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razNoja občine Ptuj v letu 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/85) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 102. seji dne 6/2-1985 sprejel PROGRAM ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstvaa v občini Ptuj za leto 1985 1. Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1984 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/84) se uporablja tudi v letu 1985 s tem, da se črta točka 1. 2. Ta program se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 30—83-2 Datum: 15/2-1985 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak, 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviioma enicrat mesečno, in to v Četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih »eviik pa ie skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovomi urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno •rafično podjetje Večer, TržaSka 14, Maribor.