Uto UaX. iL 192 LfflMfasa, fiitl|€fc H. lifUii lfSt. Lz-na.j» raajt jao popokane, ucvsemas nerilj« tu pcmsmite. — limun ao 4b peoi rrst 4 Din 2. do 100 rat * Dtn UJiO. od 100 do 800 vrat * Dtn S» reejl tnaermtl petit nrsta Dtn 4.-, Popust po dogovoru. lwwrimi đavoli posebej. — »Stovenakt Narod« reija mesocno v Jugoslaviji Din 12-, m tnoeemstvo Dtn 25* Rokoptai m o« vračajo OBEDN16TVO » CJFRAVN16TVO UUBUANA, *mmnjm ona Me?, ft. relefoo: SI-22. 81-23. 81-24. 81-2» U 81-2« Podrutuic«: MARIBOR fifioaa niayarjwva Jb — NOVO MESTO, Ljubljana** c telefon iL 26. — OBLA: oMjitm uredništvo: Btroaarnsverjeva unca 1. telefon ft. «5; podružnica uprava: Kooanova uUca 2. telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Boatna ofaailnlea v LJubljani M. 10 JU. Nervoznost Nemci]«: Naraščajoča moč ruske vojske V zvezi z dogodki v Španiji opozarja nemški tisk na alarmanten način na čim dalje večje oboroževanje Sovjetske unije Berlin, 24. avgusta, d. Ponovni protesti nemške vlade v Madridu, zlasti pa zadnja dva protesta v Madridu in Moskvi zaradi protinemške propagande po radiu, so imeli za posledico precejšnje vznemirjenje med nemškim prebivalstvom Berlinski komunikeji so poudarjali ostrost teh protestov in ker so londonska poročila govorila, da protest proti preiskavi parnika »Kameruna« ni imela nobenega ultimativnega značaja, tolmačijo to mnogi tako, da je Anglija £e pričela posrednvati zaradi prepreee-nja izbruha konflikta. Doeim nastopa nemški tisk z vso odločnostjo proti propagandi iz Madrida in Moskve ter obiavlja obširna poročila o grozovitostih v Španiji, piše v zvezi s tem na širok in alarmanten način tudi o pornnožitvi ruske vojske in izpopolnitvi ruske vojne mornarice na Vzhodnem morju. Sedaj poročajo pred vsem o sistematski graditvi mnogoštevilnih novih ruskih podmornic in tor-pedovk Pri tem poudarjajo napadalni značaj mskcea oboroževanja na tak način, da zlasti na vzhodu Nemčije resno verjamejo v vojno nevarnost. Razširile so se tudi že vesti o skorajšnji proglasitvi obsednega stanja v v ?hodni Prusiji. K vsemu temu se pridružuje še neprestana napetost v Gdansku. kjer more vsak čas dovesti do presenečenj. Ljudje ne zaupajo več obstoječim razmeram in berlinski uradi ter uredništva so vsak dan oblegana z vprašanii. kar je vedno dokaz velike nervoznosti v javnosti. Kar se tiče oboroževanja v Rusiji, po ročajo nemški listi, da bo ruska vojska po sklepu liudskih komisarjev poveča na za 50°'V Pred kratkim je bila znižana starostna doba za novačenje od 21 na 19 let. V prejšnjih letih ie znašala moč ruske voiske v miru 562.000 mož, v začetku 1 1036 pa ie iziavil namestnik vojnega komisarja Tuhačevski rla šteje rdeče vojske že 040000 vmakov Ste vdo mož aktivne vojske za primer vojne brez rezerv je označil Tuhačev-ski s 13 milijona vojakov. Izvcžb^ne rezerve so znašale že 1 1932 po ruskih podatkih 5.6 milijona vojakov, danes pa šteieio že ogromno silo 103 milijona mož Nova odredba, s katero se znižuje starostna doba za novačenje in določa aktivna službena doba od 19. do 24. Wa starosti, bo omogočila, da bo aktivna voiska Sovjetske unije dosegla število 2 milijona vojakov, ki ga doslej še ni dosegla nobena armada. Tudi izdatki za vojsko so zadnja leta kar skokoma naraščali. Od 850 milijonov rubljev v 1. 1929 je proračun za rdečo vojsko narasel v 1. 1935 na 6500 milijonov rubljev, v tekočem letu pa znaša 14.815 milijonov. Danes predstavljajo ti izdatki tretjino celotnega proračuna Sovjetske unije, pri čemer pa so računani le čisti vojaški izdatki, ker je znano, da je večina druge petletke ter vsa prva petletka služila za izpolnitev ruske težke industrije. Kot primer navajajo nemški listi, da je imela druga petletka za cilj poleg drugega zgraditev 8000 vojaških letal ter 20.000 motorjev. Danes razpolagajo v Rusiji po lastnih podatkih s 4700 letali, 8000 oklopnimi avtomobili, 7000 topovi vseh kalibrov, 800 metalci min in 32000 lahkimi ter težkimi strojnicami. Ruske ladjedelnice delajo s polno paro Glavni oporišči ruske vojne mornarice sta v Leningradu in Kronstatu. V zadnjem Času se grade manjše vojne ladje tudi v lukah Severnega ledenega morja, odkoder prihajajo po novozgrajenem Stalinovem kanalu v Vzhodno morje. Po obnovi še modernih ladij carskega brodovja so bile zgrajene najprej mnogoštevilne podmornice, tako da jih ima sedaj Rusija na Vzhodnem morju že 40. Te podmornice imajo po 900 ton. 8 cevi za izstreljevanje torpedov, po 2 topova, opremljene pa so tudi z minami. Pluti morejo 7000 milj daleč, desetkratno daljavo od Kronstata do Kodanja. ne da bi jim bilo treba obnoviti gorivo. Poleg teh podmornic so zgradili flotilje podmornic po 470 ton, ki morejo nositi s seboj po 40 min. Zgraditev teh mnogoštevilnih pod- mornic kaže po mnenju nemškega tiska napadalni značaj ruske vojne mornarice, pri čemer opozarja v zvezi s tem na čim dalje večjo nevarnost ruskega boljševizma Podaljšanje vojaške službe v Nemčiji Berlin, 24. avgusta. A A. Zvedelo se je. da bo Hitler do otvoritve kongresa narodnosocialistične stranke ostal v svoji vili v Berchtesgadnu. trdijo pa. da bodo še pred kongresom izdani važni odloki. Predvsem mislijo, da bo službovanje v kadru podaljšano od enega leta na dve. Na ta način hoče nemška vlada odgovoriti na nove vojaške ukrepe v Rusiji. Na drugi strani trdijo tudi, da bodo ojačene vojaške posadke v Porenju. Na vsak način bo letošnji kongres narodnosocialistične stranke v znamenju borbe proti boljševizmu. Incident z angleško ladjo v španskih vodah Uspešna intervencija anglesnih vojnin ladij Gibraltar, 24 avgriPta. w Reuter.iev urad objavlja uradno- Španska vojna ladja je na odprtem morju ustavila in preiskala angleško ladjo »Gibelzerjon«. ki je odplula iz Gibraltarja. Od časa tega incidenta ni o ladji nobenih vesti !,arija ni prispela v Melilo. kamor je bila namenjena Sedanji položaj ladje ni znan Angleška križarka »Repuls« in dva torpedna rusilca s<~> dobili nalog, najf odplutejo proti Malili. Na krivih teh lpdij je moštvo v pripravljenosti. London. M avgusta w Odhod Vrižnrke rRppiiis* in dveh torpednih nrifloa? iz nibraltarja je fr.zav! ineident. ki se j*5 pri peril ancleAki ladji »Gib^lzerjort*. katero j** španska križarka *Mi«ruel de Perv ari te p* ustalila i*v«=»rt španskega vodovja t#»r jo preiskala. Kt> *<. Spanci ugotovili da ima artsrleška Hm?)* pa krovu rtenejn,, po odredili ansrlf^kem.i kapetan« naj no pluje v Molilo* temveč * Mslaffo. kjer vlada zaradi po- žara bei^m.-kih skladišč veliko pomanjkanje benrrna. Ansrloški poveljnik je odklonil to zahtevo ter je poslal brezžične klice na porn-oč. Nato je an?l*^ka ladja dobila z Gibraltarja nalo*r. naj peča k a na prihod anr^pkp vojne ladje ^P^^drvn£^ton« ki je bila Zadrana pr*v| Malajfo tn naj pe modem drži na odprtem morju. Včeraj ob 5. popoldne je ladja »r*odrin|rton« priplula v špansko vodovje. N"jen poveljnik j*1 takoj odšel na krov španske vojne ladje ter je protestiral proti postopanju napram amrle-?ki ladji izven španskega vodovja. Kapo-tan španske ladje se je takoj opravičil. P tfm j* bil incident prav za prav poravnan. Po! ure kasnoj«* pa je s polno paro priplula ansrletSka vojma. ladja »Re*pwls*. An^le^ka ladja »Gir.p!zerjon« je medtem £> dobila dovoljenje, da. nadaljuje svojo vožnjo, kamor hoče. Ladja je odplula v Melilo. kamor je že dospela. Trgovinski dogovor z Grčijo Minister dr. Vrbanič o pravkar sklenjenem trgovinskem sporazumu z Gr2iio - BEOGRAD, 24. avgusta. A A. Po podpisu trgovinskega sporazuma z Grčijo je minister za trgovino in industrijo dr. V r b a n i Č izjavil . Novi rrgovinskokompenzacijski sporazum s kraljevino Grčijo bo stopil na mesto začasnega trgovinskega sporazuma od 7. septembra 1935, ki poteče ob koncu meseca. Nova pogodba bo stopila v veljavo 1. septembra. Pogodba ureja v prvi vrsti obojestranski plačilni promet. Ker je naša trgovinska bilanca aktivna, kar je posledica obstoječih možnosti trgovinske izmenjave z Grčijo, nam je grška vlada topot priznala 35*/o svobodnega procenta pri plačilu jugoslovanskega v Grčijo uvoženega blaga. Zato bo naš uvoz v Grčijo poravnan 35°/« v devizah, ostanek pa v kompenzacijskih bonih Grčija nam je izjemoma za gotove naše pridelke dovolila še večji svobodni procent, tako na pr. za deske ir> zaboje do 60V«, za konopljo 60*/o za ječmen in oves 70°'». za koruzo 70*/; za pšenico 90*/* Tudi glede kompenzacijskih bonov se je naš položaj z novo pogodbo zboljšal, ker so določene nekoliko širše uporabne možnosti za te bone. Boni bodo služili ne le za plačilo grškega blaga, ki ga k nam uvažamo, temveč tudi za preskrbo naših ladij v grških pristaniščih, zlasti pa za izdatke naših potnikov v Grčiji. Določeno je, da bo mogoče v tujskoprometne svrhe potrošiti do 35 milijonov drahem, dočim ie lani znašal ta znesek samo 12 mili ionov To vprašanje ie urejeno med obema emisijskima zavodoma. Prav tako je ureieno tudi vprašanje likvidacije naših starih teriatev pri grški Narodni banki, v vsem kakih 40 milijonov dinarjev. Likvidaciia teh starih teriatev ie urejena tako. da ne bo šla na breme nagega uvoza v Grčiio marveč na ranm drugih sredstev (interni dinar, tripartitna kombinacija, grški konzularni dohodki v na2* državi, stroški naše svobodne cone v Solunu itd). Te blokirane terjatve ne bodo nobeno breme za našo trp-jvinsko "izmenjavo z Grčijo. Poleg plačilnega prometa ureja novi sporazum tudi trgovinsko izmenjavo, v kolikor je direktno omejena. Tako smo dobil? mnogo večje kontingente za živino.in druge pridelke. Za drobnico smo dobili kontingent 700.000 glav. za fižol 50.000 met. stotov. za nasoljene ribe 3.000 met stotov. Nadalje je Grčija pristala na to. da oprosti uvozne carine uvoz našega bombažnega olja v .Grčijo. Ta oprostitev nam je bila posebno potrebna, ker smo začeli in-terrzivno gojiti oljarice. Razumljivo je, da smo morali za te olajšave dovoliti Grčiji gotove protiolajšave. Težkoče so bile v tem, da so možnosti naših nabav v Grčiji omejene. Število predmetov, ki jih Grčija uvaža v našo državo, ni veliko. Poleg tobaka in vina, ki ne prihajata v poštev za uvoz v našo državo, je južno sadje, zlasti suho grozdje zatem agrumi, kalofonij. bombažno predivo in drugo. Uvoz teh predmetov iz Grčije moramo pospeševati zato, da bomo lahko izvažali poljske pridelke, les in podobno v Grčijo. Z novo pogodbo smo obnovili carinske olajšave, ki jih je Grčija že doslej uživala za suho grozdje, smokve, masline in preproge. Ker smo upoštevali svoje dosedanje izkušnje, kakor tudi lastne notranje predpise, ki prepovedujejo uporabo suhega grozdja za izdelavo vina in žganja, smo morali ukiniti kontingente, na katere ie bil uvoz tega blaga doslej omejen in ki v ostalem doslej ni bil v celoti dosežen. Glede korintskega grozdja so imeli Grki doslej uvažati s carino 10 dinarjev v zlatu kontigent 3.000 ton za predelavo v breztrošarinako žganje Ta olajšava je povzročila ogorčene proteste na«ih vinogradnikov in sadjeTejcev, ki so bili z žganjem iz grškega grozdja prizadeti. Z novim sporazumom smo zaščitili te interese naših vinogradnikov ne da bi omejili uvozne možnosti Grčije. Pogodba dovoljuje namreč Grčiji, da sme uvoziti brez carine kontingent 6.000 ton korintskega grozdja, toda samo za predelavo v trošarin-ski alkohol. Trošarinski alkohol se pri nas pridobiva iz koruze, krompirja, melase in sadja. V kolikor bo ta olajšava porabljena. ne bo ž njo prizadet naš vinogradnik in sadjerejec. V sporazumu so tudi potrebne določbe o nadzorstvu nail tem uvozom in zavarovanju plačila trošarine na alkohol. Na kraju želim poudariti še eno ugodno okolnost za naše trgovske stike z Grčijo. Naša monopolska uprava je prav te dni skleniia nakup 25.000 ton morske soli v Grčiji. Uvoz te soli bo pospešil absorbacijo kompenzacijskih bonov in razširil osnove za naš izvoz v Grčijo. Mislim, da smo lahko zadovoljni s temi uspehi, zlasti, če upoštevamo velike težkoče, ki so nas ovirale. Pogodba bo ustregla interesom naših izvoznikov in koristila tudi grškemu gospodarstvu t tem. Parcelacijska komisija v Tivoliju Komisija je v soglasja z gradbenim odborom izvedbo parcelacije zavrnila Ljubljana, 24. avgusta V soboto smo poročali o nameravanem pričetku parceliranja ljubljanskega Tivolija Zabeležili smo vesti, ki se razširjajo po Ljubljani v zvezi s to zadevo. Omenili smo tudi, da je zadeva že toliko daleč dozorela, da je na vidiku poslovanje parcela-cijske komisije in da je stvar že močno prejudicirana. In res se je parcelacijska komisija sestala danes ob 9 pod CTektnovim gradom. Kosler-jevi dediči so zaprosili z-a parcelacijo vsega njihovega zemljišča, ležečega med brezami v tivolskem parku in Bellevujem pa tja do velesejemskega prostora in do Celovške ceste. Poslovanje te parcelačno komisije H vzbudflo mnow> pozornosti, saj je kaj svo. jevTS^Tia senzaoija, ki presega po svoji varnosti obieajjie parcelacijske komisije. Parcelanti se namroč sklicujejo na neki d>>pis. ki da v načelu pristaja na parcelacijo celotnega zemljišča Cekiaiovet^ gradu in da je bil temu dopisu odnosno odloku priložen cek> osnutek parcelacijskega načrta, na katerega se prosilci naslanjajo in ki so ga tudi uporabili. Ta odlok, da je iz sreda* tedna in zato jim podjetje po zakonu ni mo£lo od povedati. Delavci bodo sa#»tc»vari. da j* podjetje plača tudi za dna. ko ne delajo, češ. da delo ne počiva po njihovi krivdi, Ln da bi jim podjetje moralo odpovedati po zakonu. Zato prihajajo vsak dan k Ljnh Ijanici. da se podjetje prepriča, da »o vst prisotni, kakor da so prišli delat. PoMaja-jo ves dan ob strugi, dokler bi moral trajati delovni čas. Zaradi toga bodo naetali šo spori in delavstvo najbrž n*» bo tako kmalu prejelo mezd za ča*. ko ne dela. Vendar pa je veČina delavcev, in sicer oni. ki so bili zaposleni pri izkopavanju in odvažaiiJB materiala iz struge, na dopust« in ne bo zahtevala mezd za čas zaetoja deia. Tlakovati bi morali še okoli 13.0004) fcv. metrov struge. Na dan tlakujejo približno 120 do 150 kv. metrov. Zaposlenih je fV> tlakovalcp»v. .Iz tega izprevidimo. da imajo samo * tlakovanjem se najmanj za tri mesece dela. če bo So vse brez ovir. Zato lahko trdimo, da dela ne bodo mogri končati v predpisa«emn roku. | Josipina JankovičJ Mengeš, 34. avgusta-Letos za svoj god je praznovala gospa Josipina Jan kovic, rojena Piahuta, svojo 75_letnico rojstva, danes je pa ni več med živimi. Kar verjeti ne moremo, da je ta vest resmena, da je dobra, blaga žena, vneta podpornica naprednih društev, znana dobrofcnica revežev, tako nem*doma odšla od nas. Davi jo je ugrabila neizprosna smrt še oiio in krepko, da bi ji nrihče ne bil prisodil sedmih kriiev in pol. Pokojna Josipina Jamkovič je bila rojena 17. marca 1861. v Kamniku- Kot 19-letno djedtle se je omožila s posestnikom in blju oavniearskim mojartrom v Mengšu, daleč naokrog znanim aotidnrkn obrtnikom, s katerim sta imeia 16 otrok. Od teh ždvi se pet hčera in vs« ao dobro preskrbljene. Ena bčn je soproga znanega vntetrgovca v §t. Vida pri Stiom g. Krasove*. Leta 19H) ji je smrt ugrabila moža. Ostal« je sam* kot skrbna mati svojih otrok, krepko je prijela za delo Hi do svoje smrti je vzorno vodila sama trgovino in posestvo. Bila je srčno dobra in polog težko prizadetih svojcev bodo bridko občutili njeno izgubo tudi mnogi reveži, bi jim je bila plemenita dobrx3rrwoa. Pogreb blage žene bo v sredo ob 10 na pokopališče v Mengšu. Bodi |i lahka svojcem nase ■fcreoo soasfje! Stran Ž »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 24. avgusta 1986. Sfev. 1« 7574 trgovskih in obrtnih vajencev Izreden potnen rtrokovnefa stasteljevalatea Stltfva sa gospodarstvo M tehnik* Ljubljana* 24. avgusta, V začetku septembra se letoe začne pouk t strokovnih nadaljevalnih aolaa ta prve razrede po novi uredbi. V soboto je bik seja Banovinskoga odbora ta strokvne nada ljevalne šole v Ljubljani (ob 9. v kontor-ski dvorani trgovske akademije), Pri nas živi približno 160.000 ljudi od obrfcnegade-la in y naši banovini je okrog 30.000 obrtnih obratov, te iz tega je raividno, da imajo obrtno nadaljevalne, šole izredno velik pomen za razvoj ter napredek obrti in gospodarstva, kajti dober obrtni naraščaj, kakor tudi trgovski. lahko dajejo le dobre strokovne nadaljevalne šole. Vendar te solo pri nas. ki bi se prav za prav morale imenovati sirokovne vajenske šole in bi morale biti povsem samostojne g svojimi šolskimi poslopji, delavnicami in strokovnim osobjem — še niso idealne. Izgovor vemo že vnaprej — ni denarja. Vprašanje financiranja strokovnih nadaljevalnih šol še vedno ni zadovoljivo rešeno. Od L 1938-29 te šole v naši b;»novini ne prejemajo več državnih subvencij. Vzdržujejo jih občine, banovina. Zbornica za TOJ, trgovske organizacije in nekaj izdatkov tudi krijejo sredstva sklada, ki se vanj stekajo globe zaradi prestopkov obrtnega zakona. Krediti za strokovno nadaljevalno šolstvo so iz leta do leta manjši in moramo celo govoriti o nevarnosti, da se bo organizacija stroko vnjega nadaljevalnega šolstva, ki je pri sil na najvišji stopnji, zrušila, Če ne bo kmalu ustvarjena za njo trdna denarna podlaga. Seja banovinskegra odbora za strokovno šolstvo se nam zdi še posebno važna pred za Četkom šolskega leta Inspektorat strokovnega nadaljevalnega šolstva je pripravit pod robno statistično poročilo o Šolstvu svojega področja za šolsko leto 1935 1930 (V oklepaju navajamo številke prejšnjega šolskega leta). Občih strokovnih nadaljevalnih šol je bilo v preteklem šolskem letu 38 (55) s 140 razredi (lHn). Obiskovalo jih je 5535 vajencev in vajenk (3803). poučevalo je pa 283 učiteljev (310). Pred gospodarsko krizo je bilo vajencev seveda mnofro več. Tako je bik) na pr. preti desetimi leti (1920) 13.628 trgovš*kifc in obrtnih Vajencev, obrtne in trgovske šole je pa obiskovalo 7600 vajencev ah 56 odet. Ta odstotek se je naslednja leta nekoliko dvignil, a se je kmalu zopet znižal na prvotno nižino. V krajih, kjer je premalo vajencev za nadaljevalne &ole, prirejajo tako zvane Občasne strokovne tečaje, ki jih je bilo v preteklem šolskem letu 21 (2) s 26 oddelki. Obiskovalo jih je 555 vajencev in vajen k. poučevalo je pa 78 učiteljev. Greanijalnih trgovskih š«d je bilo lani 10 (12) s 24 razredi in 573 (578) vajenci in va-jenkami, ki jih je poučevalo 54 (58) učiteljev. Zanimivo je primerjati te številke s prejšnimi leti. Tako je bilo v šolskih letih od 1928 do 1934 17 grem i jalnih trgovskih nadaljevalnih šol. Leta 1928-29 so imele te šole 37 razredov in 790" učencev. Leta 1933-34 pa je obiskovalo te šole samo 590 učencev, torej Že 200 manj in kakor vidimo. Število učencev če vedno pada. V krajih, kjer je dovolj vajence* It po- sameanih strok, so ludi posefcaa strokovne nadaljevalne Ide, ki jih je fetto lani 8 (8) s 4? razredi (45) in 1007 (HŽO) učeooi Med te šote spada grafična, gostinska, umetne ženske ki moftke oblačilne obrti, mehanično tehnična itd. Prejšnja leta je bilo teh sol 11 in še leta 1030-34 jih je obiskovalo 1812 učencev. Vseh strokovnih nadaljevalnih lol je bilo v lanBkem sol*k&m letu 11, kakor predlanskim, i 217 (266) razredi in 5690 učenci (5561). ki jih je poučevalo 506 učiteljev (42 učiteljic), v šolskem letu 1934-35 pa 447 učiteljev. Te številke niso posebno razveseljive na prvj pogled v primeri s številkami prejšnjih let. Tako je bilo prejšnja leta samo občih nadaljevalnih šol 79. Vseh šolskih razredov je bilo* v šolskem letu 1929-1930 320 z 8.455 učenci. V šolskem letu 1933-34 pa je bilo samo še 272 razredov in 5513 učencev. K šolskemu statističnemu poročilu je letos priložena *e podrobna statistika o zaposlenosti vajencev in vajen k v naši bano vini po strokah. Žal. številke niso popolne ker je izmed 279 združenj poslalo kljub ponovnim zahtevam podatke le 250 združenj. (Dobro bi bilo če bi inspektorat navedel tistih 29 združenj, ki niso hotela dati podatkov.) Pri 250 združenjih je zaposlenih o427 vajencev, šolo jih je obiskovalo 4.174. brez Šolskega pouka je pa bilo 1253 vajencev; vajenk je bilo zaposlenih 2120. šolo jih je obiskovalo 1516. 604 so pa bile brez pouka. Brez pouka je bilo torej 1855 vajencev in vajenk. kar je še vedno precej visoko število, vendar je pa po poročilu inspektorata strokovnega nadaljevalnega šolstva obiskovalo v lanskem šolskem letu Šolo 75 odst. vajencev. Našemu strokovnemu nadaljevalnemu šolstvu bi morala javnost na odločilnih mestih posvečati največjo pozornost, mnogo večjo kakor «o mu doslej. Predlogi strokovnih organizacij delojemalcev 1. Za vajence in vajenke v okolišu sedeža strokovne nadaljevalne šole ali občasnih tečajev, da do 10 km oddalejnosti obvezno obiskujejo te £ole. 2. Železniška direkcija in avtobusna podjetja se zaprosijo za znižanje vožnje na eno četrtino prevoznih stroškov za vse vajence m vajenke. kateri bodo obiskovali strokovne ali obča&me nadaljevalne so!e in tečaje. 3. Vsa obrtna in trgovska združenja morajo predložiti do 1. septembra 1936 seznam obrtnikov in trgovcev ter zaposlenih vajencev in vajenk po poštnih okoliših in srezih. da ee na ta način ugotovi, kje bi se letos-dale otvoriti nove strokovne nadaljevalne Sole aH tečaji — direktno kraljevski banski upravi. 4. Zakaj se ni v Mokronogu otvorila strokovna nadaljevalna šola. kjer je ena naj-starejšdh šol v Sloveniji. Letos je poteklo že 10 let. odkar se ni poučevalo obrtnega in trgovskega naraščaja na tej šoli kljub temu. da ima mokronoški okraj nad 60 vajencev in vajenjt zaposlenih. Seja jeseniškega občinskega odbora Jesenice, 23. avgusta V petek »večer Se }e vrSUa v mestni pojsvetovalnioi na magistratu srednje dobro obiskana seja občinskega odbora. Pred pneetkom seje je občanski odbornik g. dr Ivan štempihaT stavil nujen predlog, naj se obravnava na tej seji tudi akcija prebivalcev naselja Pod MeŽakljo. ki delajo na to* đa bi se to naselje zopet priključilo občani Gorje. Premog- je bil sogrlasno sprejet jn 5»e je obravnaval na koncu seje. član občinske uprave g-, dr. Rekar je poročal o ponudbah ki oddaji del za izpopolnitev mestne električne razsvetljave. To veliko delo s& bo izvršilo v dveh etapah. Dela za prvo etapo so preračunana na D n 49.054.—s Del* bo se oddala v izvedbo Kranjski deželni elektrarni. Glavne ceste in ulice bodo dobile obločnice, druge pa naravne električne gvetiiko v poStev pridejo^ Cankarjeva cesta, Prosvetna cesta, Prešernova cesta. Oosposretska cesta. Jadranska ceeta, Ciril Metodova In Aljaževa cesta, ObrtoMka. Ilirska ulica« Cesta na Gol'co, Savsko nabrežje. Ukora. Kosova in Seleaaaikorva urica. — T>arJ5e poročilo je podal predsednik občine g. mag", pharm. Jofte Sabfear v pogledu občinske blagajne. Premoženjsko stanje mestne občine je prav zaAmiljrvo. Blagajniški dnevnik oboiste iafcaauje za L 1985-36 Din 361.688.52 Mag. dnev. tujskega prometa Din 2.212.50, blag dnev obe. sa 1. 1936-37 Din 510.992.28» Mag. dnev. sJbosta«ga sklada 60.52S.O1, blag. dnevnik depozitov po Dta 41.999.09. Skopni eakH Din 977 415.40. Od tega je v gotovini Din 5B8.786.99, v vrednostnih paptrjsn pa Din 406.029.01. Predsednik je poroeaJ, da je nalet biagajttHko poslovanje v vnometn reda. arooevalec eoc odseka je predtsgnl odotvftev prevodnih stroškov fia neko siroto in poravnavo oskrUuai stroškov sa dva obroka, kj *e nahajata v ostat* v Zavetišču vmeencije-v« konfemoe v Krekovem domu. Njegovi nredSogi so las* soglasno sprejeti. Na konca se je obravnaval predlog g. dr. stempAarja, da naj se na tej e&ji raspravlja o atetfi ntefctvsicenr Pod Mežak-Ije naselja * ttU Gorje, PredBednik ob- čine je na interpelacijo odgovori, da je radi tega gibanja pozval vse prebivalce tega naselja dne 21., 22. in 23. avgusta na občino, da se tu pismeno izjavijo za oboi. no Jesenice ali Gorje. Občini sami je vseeno, kam se voMJci izjavijo, treba pa je o tem voditi račune, preden se zaftne v tem naselju gradit! vodovod in elektriteta razsvetljava, kar bi stalo občino Jesen1-oe 190.000 Din. Z gradnjo vodovoda bi začeli te dni, sedaj pa Je odloženo za toliko časa, da se vidi, za katero občino se bodo odločili volile*. K besedi se je oglasil tudi član uprave g. dr. Oberanel, ki je poudaril, da veljajo za občino Gorje prav tisti gradbeni predpisi kot za občino Jesenice. V slučaju, da se volilci tega naselja odloČijo za občino Gorje, bodo morali otroci tudi obiskovati solo v Gorjah. Zdravstvena shižba v občini Gorje tudi ni na isti visini kot na Jesenicah, občinske dokla-de pa so v Gorjah skoraj za 40% viSje kot v nadi občini. Ker je bU s tem dnevni red iscrpan, je predsednik občine zaključil sejo ki se sa-hvaHi za udeležbo In debato. Trije samomori Ptuj. 23. avgusta. V pnijaanom Bregu pri Ptuju je, kakor smo že potočuii, izginila v četrtek 2 doma 32JetM Frančiška Peria. ki si je prod odhodom prerezala žile na rokah. DomaČi so jo zaman iskali dva dni,. V soboto dopoldne js pa nenadoma prispele vest iz Markovcev, da so tam potegnili iz Dcsv« žensko truplo. Peeševi so tskoj odali v Markove« ki spoznati v utopljenki svojo hčer, ki je kneat sssSSsaa vest. Prepeljana je biki v mrtvašnico mestnega pokopališča v Ptuju, kjer je bftja včeraj ob vskki udeležbi občinstva pokopana. Delavski pevski zbor ji je zapel v slovo dva žssostinki. Pokojna je sadnje čase veliko trpela as avčni bolezni ter je v obupu storila ta korak. Starše js Ia udarec bridko petaadet, tem bolj« kar so tam aa sragicen način izgubili svojega sina, ki je služil pri mornarici in je zgubil svoje mlade arvšjeaje pri avtomobilski nesreči pri Splitu. Ni ae pa še poleglo prvo razburjenje. hO je v soboto zvečer okoli U ure sadonel -"----------'------ Z asam sfcsssosm si jo uničil svoje cnlsdo življenje oskrbnik ve-leposestva trgovca Prejaoa ia Maribora 30-letni Gosak Josip It Draga, U i treni Si jt kar na cOsa v bUlfctf Attenjskovs bil«. Pognal si jO iz samokresa kfOglo V glavo m je bil prt priči mrt*v. Kaj je pognalo marljivega Uslužbenca v Smrt, ni tnaOO- Prepeljan je bil v mrtvašnico na Hajdini. Tretji samomorilec je pa 70Jetai, brez* poseku krojač To man i 6 Josef, doma ta Sv. Trojice v Halozah, ki si je koneal življenje prejšnji teden s tem, da se je vrgel pod Jutranji OUbni vlak v bližini postaje Hajdina. Prvi pedagoški tečaj v Ljubljani Veliko isMtfmeUsJe ta sodobna pedagoika vpralanja — Tečaj je potečalo 230 učiteljev Ljubljana, 24. avgusta* V soboto je pedagoško društvo v Ljub Ijana zaključilo prvi pedagoški tečaj, za katerega je vladalo med učiteljevom ogromno zanimanje. V zgodovini slovenske vzgoje in pouka m primere, da bi učitelj-stvo v tolikšnem številu posečalo tečaj ter kazalo tako živo zanimanje za vsa aktualna pedagoška vprašanja- Vpisanih je bilo 227 učnteljev le vseh krajev dravske banovine, osobito so biLi zastopani učitelji iz bivše ljubljanske oblasti, po većini mlajši, častno pa so bili zastopani radi starejši med njvni čelo nekaj nadzornikov in šolskih upraviteljev Nekaj učiteljev je poslušalo predavanja, ne da bi bili vpisani v tečaj? Pedagoško društvo, ustanovljeno šele o veltiki noči. si je nadelo nalogo« da priredi med letošnjim počitrMcami pedagoški tečaj. Skrbno zasnovani spored predavanj je pokazal, da so predavatelji odlično iz. polmili nalogo prečistili marsikatere odnose do pedagogike In kar je glavno: vzbudili so v tečajnikih živo hrepenenje po nadaljnji strokovni samoizobrazbi Predsednik pedagoškega društva univerzitetni profesor g. dr. Kare! Ozvald je v svojem referatu poudarjal vzgojni pcinen in vpliv svetovnega nazora in ljudske morale na posameznika ter na občestvo in skupine ljudi. Želel je, da bi imeli ljudje več spoštljivosti do vzgojnih sil. ki tudi nezavedno vplivajo na posameznika. G. dr. Brumen, prvj slovenski Ijudsko-šolski uditelj z doldorskUn naslovom, je razpravljal v svoji temi. »Učitelj — vzgojitelj — človek« o tipu zgolj vzgojitelja in zgolj učitelja ter opozarjal na izredno važnost človeka v vzgojni teoriji in praJcsi, Zelo zanimiva je biln anali za pedagoškega akta kot poseben način ustvarjanja. Učitelj g. Hreščak je pokazal v svojem referatu ob razvoju gospodarskih in socijalnih razmer vzporedni potek pojmovanja pedagoških idej in šokko vzgojnih ci liev. Podal je »sociološko utemeljitev s*r ciobnih pedagoških neziranj. Učitelj gosp- Mencej je razpravljal zelo podrobno in temeljvto o problemih individualne in socialne pedagogike, njene nadvkde v pedagoški zgodovini ter odvisnosti od vsakokratnega duha časa. Odločno je zavrnil individualno pedagogiko in pokazal socialno pojmovanje v-zgoje kot današnji dobi prmerno. Prof. g. Boje Etbin je govoril o pomenu strukturne psihodoguje za pedagogiko- Prikazal je celotno pojmovanje človekove d aktualen in zanimiv je bil referai ge. prof- Cernejeve »Načela moderne me. todiice,« kjer so tečajniki spoznali temelje sodobnega šolskega dela- 2al, da ni izšla '12 bistva samega- Znano je, da šola ni samo »orodje v službi izobrazbe«. Šola je že od nekdaj odg<«ar jala ekonomskemu in socialnerou ustroju družbe. Zato živJje-nje vodi Šoto. ne more pa šola vodit ■ , ljenja! »Nova« šola mora iti skozi življenje, da ga bo spoznala v vseh njegovih oblikah v mestu in podeželju. Priznati si moremo, da je »stara« šola vseskozi odgovarjala duhu in razmeram svojega časa, ne enore pa si več lastiti svoje* »pravice« danes, ko je razvoj krenil že daleč naprej v anamenje. Iti ga označuje naš pedagoški klasik dr. Ozvaftd — v živo dogajanje. Ideja življenjske šote odgovarja sodob nemu stremljenju po sintezi v smeri dinamike. Današnja reformirana družba je v easvoju sli evoluciji, zato gre tudi teinja sa tem, da: 1, soodkrtujejo najširše ljudske plasti pri ekoriornskm in socialnih odnosih. 2. Šota je ustanova za vzgojo čim popolnejše osebnosti, sa zboljšanje kulturnega m gospodarskega stanja človeštva. 3. Otrok in družba sta si v medsebojni odvisnosti. Razvoj otroake duaevnoati teme. Iji na strukturni psihologiji in socialni psihologiji. Zato naj bo pouk nove soio koncentracijski ali strnjena. Kot odsev svetovne težnje po sintezi je prodrlo isto spoznanje v sodobno narodno šolo. Pa bo kdo mislil, da zametu je jo »»novo« šolo v Nemoiji in Avstriji. Te dni sem bospitiral na neki berlinski osnovni soli. Reči moram, da je Kricck res zavrnil ia nemških Sol delovno eajednico% ostal pa je kljub temu strnjeni pouk. ki je prikrojeO današnjemu narodno-socijalistič nemu družabnemu redu. Po Kriecku vU samoupravnih teles glede na industrijo ter zahteval zakon o finanairanju samo. uprav. Država naj bi uredila to vprašanje tako. da bi dala prVneren H*l dohodk *- -azpolago banovinam in drugim s-upravnim edioicam Nadalie so bili prestani refer«^ n zaščit! industrije, n razmejitvi industrije napram drugim proizvajalnim stanovom, ter o saa&iti domaće podjetnosti pri državnih ki samoupravnih dobavah, S konferenca so bde poslane poadravn* brzojavka ministrskemu pred sednrlku. trgovinskemu, notranjemu, vajne mu ter ministru socialne politike in narodnega sdravja. V briojavkah pravijo pradittvnikl industrija, da »o pripravljeni sodelovati pri obravnavanju vseh aktualnih problemov, zahtevajo pa, da se i«n dovob" neovirano delo m protest rajo proti zasedbi tvotnac po delavcih. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 24 avgusta: katoličani Bartol, ap. DANAŠNJE PRIRLD1T\E Kino Matica: Zarrlo Kioo Ideal; £>en o **reči Kino Uaisai Du^e pod siessi Kino Sloga: Zaprta do :il t. m. Kino *i&ka: Idealni soprog Kino Mo*tt>; ,MaIa inainira* (FramsUka Gaal) DESURNE LEKARNE Danes: Sušnik. Marij n tr^j .".. Kuralt. <»o-spoovetaka rwta 10, itoliuier dod., Crt^td 2t*. oktobra 31 Iz Celja —č Razmere na delovnem trsju. Pri <.«ks. pf>?i^uri lavne bm-ze dela v Olju se ie od 11- do 20_ t. m. na m-vn prijavio 3d brezposelnih, delo je blo ponujeno ta 1> <>spb. posredovanj je bilo 'r\r^enih 10. odpotovalo je H ost-K SoVsdll sta 2 oseh r>ne 20. t. m. je ostalo v evidenci 108 b^r•/-ponelnih (175 moških in 33 žensk) nasprot' 1°4 (172 moškim in 22 ženskam) dne 10 t. m. Delo dobijo: 6 služkinj. 4 kmečke dekle, 3 kuharice, 1 postreJnica. 2 mizar i i ter po 1 krojač, kovač in hlapoc. —c Velik pretep « gostilni. V soboto se je v neki gostiln.! na Bregu sprlo več gostov. Kmalu se ]c razvil pretep m so se /abliskali noži- Nekdo je zesadil r>3-letne. mu, pri regulaciji Savinje v Tremeriu zaposlenemu delavcu Avgustu Janefciču iz Zagrada nož v desno roko. J a ne jHČev« poškodba je bila tako težka, da so ga morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v bolnnco. Pri pretepu je bilo nekaj oncb lažje ranjenih! ti pa so odšli pozneie s,vni domov. —c Sokolsko društvo v Cetju bo pr;r*»-dHo ▼ sredo 2n. t. m. ob 20.30 v telovadnici v SotkoUkem domu v Gfiherju pozdravni večer olimpijskemu tekmovalcu br. Konradu Grilcu iz Olja. (članstvo je vablje-no, da se udeleži pozdravnega večera v čim vf*čiem št eni u. Iz Maribora — V torek občinska »eja- Mestni iupan jr. dr. Ju van je za torek, 2o. t. m. aklieal X. redno sejo mestnega eveta. Dnevni red oblega SSSB važme komunakie zadeve. — Roparski napadalec? Mariboraka policija je včeraj aretirala Friderika L-, ki i« osumljen roparskega napada na Cebeta, a je v Bet navike m pozdu bM oropam in *U mu napadale« zadala z nožem 7 zabodlja-iev. Preiskava ho do^natla, te je L. pravi krivec. __ Tatovi na ln «o vrnili lastniku. V soboto pa je i*»ti čoln zonot postal pL>n neznanega tatu. O tatvini je hila obrvešč ena pol i ei ja. — Piščancev se je zahotelo neznanemu storilcu, ki t*e je preteklo noč splazil v klet zasebnega uradnika Hmerika Herzoga v Ipavč^vi uliei. fiove^ki dihur je podavi! 10 najlepših piščancev in izginil. __ Mladina izginja. Mohanik Jo^ip Ko^lr z AleJceandrove ceste je prijavil policiji, da z> od 8. t. m. pogreba 2t1etn-»sa sina Jo sipa, ki je bil svoj čas pri mornarici- Od doma je pobegnila pred dnevi tudi 10Wna Jerica Usarjeva i* Slovenske ulice. Za obama poffresancema [>oi7v.'dui3 poliicija. — Naplavljeno truplo. V Spuhlju pn Ptuju je Drava naplavila truplo nekega dečka, v katerem so spoznali 1-letnega Josipa Lu-beja iz Dolnje Počehove, ki je 17. t. m pri kopanju v Dravi utonil __ Smrtna noreča na dravskem hrodu V soboto okoli ?1. ure rtsftsf se jp pripetiš na mpljrtteni brodu nasrssi ki je zahW vala življonje 27tetne v Hutterj#-vi tovarni urUužben^ f>lpe Avarčeve * Potreija. Zvo-6er se je peljala s avojimi tovariSicami t Msrdavaovtm brodom z dela domov. Ze m ja brod bližal mostišču na |K>br3ški al rani ko je hoteila SvarČeva skoCMti na moatirek ki pa pa ni dororovanje konjerejoev ljutomerskega, areza v jrostil* nt Vreg Zborovanje je sklicalo Kolo ja-hač<»v. Zadruga za reve. O'tavko na tslusbo je pedala g Sfver Mateja, uč teljioa v Kri-ževcjh Za upravnik* banovinske hiralni ce v Radaron je bi' menovan g Maa;de Ivan iz Ključarovcev pri Ljutomeru, ki Je U seta premožne kmetske hiSe. I štev. 192 •6L0V8N6K1 RAKODi, pot*deij>k, M. av*t*ta W*l Stran 3 DNEVNE VESTI — Proslava rojstnega dne kralja Petra II. na češkoslovaških Kolah. Ka češkoslovaških šolah bodo v soboto 5. septembra proslavili rojstni dan našega kralja Petra II. Na vseh šolskih poslopjih bodo v nedeljo 6. septembra ves dan izobešene sastave. — Velika tekma sadjarjev bo nap^eled tudi pri nas in sicer na razstavi >Sodoben vrt< na jesenskem veJese^nu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, k& to tekmo aranžira, je povabilo vse sadjarje in gotovo bo odMv prav veljk, aa bomo na veiese-jemski razstav} videli res najlepše sadje, kar ga pn nas pridelujejo najbcjši strokovnjaki. Ore predv.-em za to, da pokažemo, kaj vse lahke ponudimo tudi najjz-b-jrčnejšem-a tujcu, z Sto pa maj lastnikf sadonosnv kov in tudi manjših vrtov pošljejo zgodnja jabolka, hruške, raznovrstne če&pie ter slive in pa vse najžlahtnej-se bro?kve ter grozdje. Samo po pet ^adov vsaJce sorte bo pač vsak sadjar lah 'o žrtvoval, saj ga na velrsejmu Čakajo odlikovanja, ki bodo podeljena za najlepše razvite sadT/e Upamo, da bomo z aati a breakvami sijajno dokazali, da lahko konkuriramo tudi r. uvoženimi brrakvami. Kar se ti6r jabo'k in hruftk. pa t+ itak Vfjno, da fuirto na vis'-:u. za'n pa bo ta mt s'A-a prikaza a vrhunec, nase£i sadjarstva. Izberite najlepše in poflljltl na VUssVjeai — Novi kolki dravsko banovine. Bans'a uprava je razp'sala natečaj za nove k~l-ka. T*» dni je kttnis ja ■ konservatorj~m dr. FY Ste'etcm na čelu preg.'edaU M ocenit vposlan? načrte I nagrado |c do bi osnutek P°đ ge lom; Slf>*en-ki narodni motiv (Miha Maleš). ITI nagrado sj delta ca« (Tone Kralj), ril. nagrado ^i del'-ta Ing, arh. Oman en iK Serajnik Odkupljeno j*» bilo še: Naš; moije« (Mihn M^leS) In dva osnufka grafiKa Trpina Koleki se brdo tiska i v d*set!h razr'cnin vrednotah od 25 do 100 Din, in desetih rszičnjh \-rrdnotah iz nas*ga narodnoga žvl jenja. £?edem po osnutkih Mi'he Ma!e5a. po eden rd Toneta Kralja, ing. SerajaAka in grafika Trpina. Poznavalec mineralnih voda ZAHTEVA POVSOD IZRECNO LE Rogaško Slatino ker ta zraven prijetnega svežilnega okusa krepi tudi prebavo. — Za izvajanje načrtnega gospodarstva in za dosego c.mvcCje avtarkije je pred-V5*>m prirejena propagandna razstava *>Za naš les« na velesejmu od 1 do 13 septembra. Vso, kar se da iz lesa napraviti, bi morala producirati naša industrija in obrt iz domačega le.^a in z d-msčijni delovnimi silami. Ze sedanji izdelki, predvsem naših, prvovrstnih mizarjev, nam dr.kazuj-jo. da naši proizvodi lahko konku rirsjo tudi z inozemstvom. — Mnogo poklicanih, malo izvoljenih. Na razpisani natečaj za sprejem gojencev v državno prometno *olo «e je prijavilo lelos 364 kandidatov, toda komisija jih je pozvala na sprejemni izpit samo 128 in Še t^h ho po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu izbranih samo 60. koTikor jih bo l?tos sprejetih v Šolo, Državna prometna železniška Šola je bila otvorjena leta 1022 in dovršilo jo je doslej ilOO gojencev, ki so postali prometni uradniki. Sprejemni izpiti se priono 25. avgusta, red ni pouk pa i. septembra. — Poseben priboljšek kadilcem, ki bodo med 1 in 13. septembrom obiskovali jesenski veleaejem, je pripravila Monopolska uprava tudi letos, ko bodo spet samo na velesejmu prodajali posebej v ta namen narejene cigarete s-Vardar< in -»Drina« najboljše kvalitete, čeprav bodo ve-1 esejem :ke »Vardar« in Drjnat prave specijalitete, ne bodo nič dražje kot na vadne ciga.rcte tega imena, — Filmski igralec Hans Alhers v Beo-pradu. Najslavnejši nem^k; tilmski ieralec Hans Albers ee je pslja*! včeraj zjutraj z brzo vlakom pkozi Beograd. Na kolodvoru <=*» je zbralo mnogo njegovih cest i!cev in Četne, eljal se je v Grčijo, kjer to nastopal v svojem najnovejšem filmu »Tihotapci orožja<. da bo stalno, eea dan lepo m toplo vreme. VCeraj Je deževalo v LJubljani ta Zagrebu. Najvišja temperatura je bila v Splitu in Skopni S4, v Sarajevu 31, v Zagrebu ki Beogradu 29. v Ljubljani l»-4 In Mariboru 18. Davi je kazal baromter v Ljubljani 768.8 mm, temperatura je pa bila 11.4. — Hod poboj v Bvetjah, v Sretjah pri Medvodah so snecj popivali delavci, ki *> bili dobre volje, dokler jim alkohol ni zmeda! možganov. Na cesti so pijanci napadi 23-retnega kovača Franceta Arka, usluzbenega pri tvrd-*i inž. D?d?ka in ga podrti Med ruvanjem so ga obdelali z noSem m mu prizadejali veC ran v hrbet in prsa. Napadalci so pobegnili, ljudje P* to poklica'! zdravnika dr. Mirka Cinna-na, ki je nudil poškodovancu prvo pomoč. Arkove poškodbe pa so bile tako hude, da je dr. Cirman pozval reševalno postajo in so reševalci prepeljali ž-e domala izkrvavelega Arka v bolnico. Orožniki zasledujejo napadalce SVEZI PARADIŽNIKI, kdo se jih ne veseli! — Zlasti omake s Pekatetami ali Jajninaml so v tem času zelo cenjena, osvežujoča jed. Recepti za pripravo so :-.a M kg ovojih. — fte ena žrtev noža. V bolnico so ponoči prepeljali 23-letnega ključavničarja Andreja Koželja, doma iz Komende, uslužbe-nega pa v Remčevi tovarni pri Kamniku. Koželja je v temi napadel neznanec pred Je raje vo gostilno v šmarci in ga zabodel z nožem v desno ramo in levo roko. Vsega okrvavljenega so našli domov se vračajoči ljudje, ki so ga spravili v bližnjo hiSo. nakar so ga z avtomobilom prepeljali v Ljubljano. — V smrt zaradi neozdravljive bolezni. V Novem Sadu s! Je končal v soboto zvečer življenje madžarski državljan, zasebni uradnik Hugo Hollander iz Budimpešte. Bil je na počitnicah pri svoji sestri. Mučila ga je težka živčna bolezen. Zadnje dni se mu je bolezen poslabšala in ko ni bilo sestre doma. je odšel v klet in se obesil. Zapustil sicer ni nobenega poslovilnega pisma, toda jasno je. da ga je pognala v smrt neozdravljiva bolezen. — Z nožem so ga obdelali. Do krvavega pretepa je prišlo v soboto zvečer v Zagrebu, kjer se je 35-letni delavec Alojz Drame iz Šmarja spri s pijanimi fanti. Beseda je dala besedo in že so si skočili v lase. Drame je odnesel iz pretepa dve rani. težjo na glavi, lažjo pa na roki. Prepeljali so ga na kliniko. — Strašna železniška nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila v predmestju Aleksandrovo pri Suboti ci strašna železniška nesreča. Osebni vlak je zavozil v kmečki voz. na katerem so sedeli hlapec trgovca Mite Suvajdžiča iz Subotice Josip Davčik, njegov sorodnik Ivan in 8-letni Ivanov sinček Vojislav. Na železniškem prelazu se je konj splašll in jo ubral po tiru Lokomotiva je presrazila konja in vlekla strti voz dobrih 1R0 metrov daleč. Da\',čika je vrglo z otrokom na lokomotivo. Ko se je vlak ustavil, je bil Davček že mrtev. Glavo je imel odrezano od trupa v naročju je pa krepko držal otroka ki je ostal r*o čudnem naključju ?fv Njegov sorodnik Ivan je dobil zelo težke poškodbe in si pretresel tudi možgane tako. da bo najbrž umrl. •** Noge vas pečejo! Sanoped prmaga. Imajo lekarne, drogerije, parfumerije. —1] Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo /liani >Chri«tofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, dnevno v pisarni (tudi pi* smeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte. H Lj«kl|aiit —lj IulJ »eter H. boter tri nuja stani sirota. V druiini leletniikega uslulbenca Jurija zmtm v fjuptajt van ■» mmU vta- raj lep družinski praznik. Kratili so trinajstega otroka, desetega sina, hi a« Je Ml boter kralj Peter U. Visokega botra je zastopal pri krstu polkovnik g. Mihajlo Bakle, botra pa je bila gdč. Pavla Mlkiavci-ceva. Mestno občino je zastopal pri krstu nadsvetnik g. dr. Kodre, ravnateljstvo dr-tavnih železnic pa ing. Ptttrtal in ing. Glina. Kritne obrede je opravil župoi upravitelj g-. Cuderman v sentpeterski cerkvi, kjer ae je zbrala velika množica vernikov. Deček je dobil pri krstu ime visokega botra in botrov zastopnik je iarocll njegovemu očetu lepo darilo v denarju in zlatu. Po krstu so se napotili gostje v gostilno Novak v dtepanji vasi. kjer je bila prirejena pogostitev. Prvo zdravico je izrekel krseen-cu zastopnik predsednika občine, aa njim pa zastopnik visokega gosta, sa njim zastopnik Sokola g. Slana, zastopnica Kola jugoslovanskih sester gospa Benedikova, za gasilsko Četo g. Bokavšek in župni upra vitel j g. Cuderman. Sodelovala Je godba » Sloge«. —lj Prekrižani računi. Za izlete navdušeni meščani so morali včeraj zaradi dežja ostati doma. ze v soboto, kmalu po 17 so se pripodili nad mesto težki oblaki, Jelo se je bliskati in grmeti .in ponoči je prihrumela nevihta. Po polnoči je jelo spet grmeti in je potem deževalo skoraj nepretrgoma ves dan. Ozračje se je dodobra shla- kino union, tel. za-ai Danes film velikega uspeha, ki je bil deležen pri občinstvu največjega zadovoljstva : Duše pod bičem EINER ZrviEL AN BORD) A. SCHoNHALS, UDA BAAROVA W. BIRGEL Velik film O olimpiadi In 2 najnovejša zvočna tednika (Fox in Ufai Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. sensko razpoloženje. Jutranji izletniški in redni vlaki so odhajali domala prazni, iz mesta so se odpeljali le nekateri v veri, da se bo vreme vendarle zboljšalo. Sele proti večeru se je začelo jasniti. Ponoči je bilo jasno in danes imamo zopet lepo vreme. —lj Aškerčeva in Cojzova cesta bosta tlakovani prihodnje mesece. Dela «0 bčla večkrat razpisana, a prve licitacije ni^o bile potrjene. Pozneje so tudi spremenili načrt in končno je delo prevzelo podjetje A. Res iz Zagreba. Po prvotnem načrtu bi Aškerčeva cesta ne bila asfaltirana na betonski pcdlagi, temveč bj dobila samo asfaltno prevleko kakor so n. pr. tlakovane nekatere oeste v zahodnem delu me. sta. Ker je tam zelo rfab teren in cestni rasip ne posebno trdem, bi se takšno tlakovanje ne obneslo ter eo spremenili načrt. Cojzova cesta pa bo tlakovana s kockami, ker ftna precej vzpona ter bi na asfaltu preveč drsele. Delati bodo zaceli najbrž že prihodnje dni — Pevci, pevke! Pevsko društvo «Ljub-ljaneki Zvon« sprejme nove pevke in pevce (začetnike). Vpisovanje se vrši v torek 24. sredo 25., četrtek 26. in petek 27. t. m. vsakokrat med 18. in 20. uro v društvenih prostorih v Mesnem domu, desno, I. nad^tr. —U Zobozdravnik dr. Eetoathagg zopet ordinira. JESENSKI LIPSKIVELESEJM1936 od SO. avgusta do 8« septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje častni zastopnik: Ing. G. TSssatieft <— LJubljana fvrševa c 33, Telefon 2762, in Z va nič ni biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mlhajlova SS. 1 Sas» •• asaes •* so»ss FHANCUKA OAAL kot „Mala mamica" Vse dosedanje predstave razprodane! Ife zamudita prilik«! Pubttke je navdušena za edinstveni film! ■■MHsasHHaaaMto^sMi V petek: JAN KIEPURA DAsI MI TO NOC KINO MOSTE — Kev grab. \ de raj je umrl v Ljubljani triiO*ki zastopnik g. Fj.\1o Uabič. i*oko]- iv -p bU uran v trgnvskm . f%^Sh kot izredno tiitin.v in v»j:-ten dt^iv«*? in organiza-tor:it*tfi polju, kjer «e *•* SSfcsa *vo#ega v. finega poklicnega dela prav pridno in uspešno udsjstvOval. Pogreb bo jutri ob 15. i* mrtvalnica splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem na Je iskreno sožalje* — lj Brezobzirni avtomobiltsti. Nekateri avtomobilisti vozijo tudi po mestu prehitro, kar je nevarno zlasti v ozkih ulicah ob deževnih dneh. Včeraj so bili mnogi pešci obrizgani z blatom od pete do glave, za kar se drveči avtomobilisti še zmenili niso. Nekaj takih avtomobilistov so pešci prijavili, večina pa jim je seveda ušla, ker so vozili s tako brzino, da sploh ni bilo mogoče razbrati evidenčne Številke. —I j Pretep v Vunski ulici. Ponoči se je sprla v Nunski ulici družba dobrovoljčkov in je naenkrat padel tudi strel iz samokresa. Navzlnc pozni uri se je zbrala tam kmalu večja gruča ljudi in videč na tleh leiečega moža, je nekdo pozval na p^moč reševalce. Tj so naloži1 i v avto 364etnega brezposelnega tapetnika Josipa 6., ki je pa imel samo manjšo prasko na trebuhu. PREVEČ DOBREGA — Zakaj mi vračate ta izborni radijski aparat? Saj lahko z njim dobite vse evropske postaje. — Že res, toda vse naenkrat. Sleparfu ]s nasedal Ljubljana, 24. avgusta Na policijski upravi «e Je danas cflasit čisto potrt France Strsjn»ek, doma iz Krama pri Mariboru in potožil ksko js najedel neznanemu sleparju, ki ga policija za- taleduje že delj časa. Strajušek je pr^d dnevi inseriral v nekem ljubljanskem lisi«. da iiis -luzbo Irgovake^a* potnika ali sluge. Na podlagi oglasa je dobil le dva j D m, šes, da mora sss sitipsj »ineeti Ista. Slrajnšek ya je ubogal, nakar je setStinor odiei jx> vi vih stopnicah in izginil. Č*ak»il i:a je nad pol ure, £erfe nato «>e mu je stvar zazdela sumljiva in je vprašal nekoea. ki |e prišel po stopnicah, kje nna svoie prostore trgovina Jakopič. Dobil j» odgo.or, Ia trgovca a tem imenom ni in tedaj »e je popolnoma zavedel, da je assea%l u:/n^inu kleparju. K regija ima Itved^ in i/.htxJe m je slepar prav lahko pobegnil. Na poniji je oškodovanec kleparja natančno popisal- Kakor je do^nnuo, neznanec lovi na uličen način svoj* žrtve h* delj I časa in *e mu je tnk |X)sr3čil ie v več primerih. Zdi se pa. da bo njegovemu početju kmalu konec. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našo ljubljeno, nepozabno mamo, staro mamo, taščo, gospo Josipino Jankovič frosestnico in trgovko. K večnemu počitku jo položimo v sredo, dne 26. avgusta 1936. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Mengeš št. 51, na farno pokopališče. MENGEŠ, dne 24, avgusta 1936. HVALA, K2ENICNIK, JENCIC, KRASOVEC, FLEREN' 2ALUJOCE RODBINE : ter ostalo sorodstvo. OSOBJE TVRDKE ANT. KRISPER COLONLVLE, veletrgovine v Ljubljani, javlja tužno vest, da je njegov tovariš, gospod FERDO BABIC trgovski zastopnik, nenadoma preminil v nedeljo, dne 23. t. m. zjutraj. Pokojnega tovariša spremimo na zadnjo pot v torek, dne 2o. t. ni. ob 3. popoldne i2pred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1936. OSOBJE TVRDKE ANT. KRISPER COLONIALE MALI OGLASI oeseaa 0.50 para, oavek Din i.— oesea* 1 um, daven s uin. preklic} £s pismene odgovore gteoe oaallb oglasov je trena pruozttj znamko — Popustov sa male oglase ne priznamo Beseda 50 par. davek 3.- Dtn Najmanjši znesek 8 Din KLIŠEJE VECBAEVht JJlOO.CItArtKA W4TTP A -NASIPA- PERILU wm letnim oblačilom itd. smo zn'žali cene do »krajnosti. Anton In Vladimir Presker. Sv-Petra cesta 14. 6.2 D A MAST in PLATNENI ORADL ZA ZIMNICE zelo ugodno In v veliki izbiri pri tvrdki ROBERT GOLI Telefon 2059 Suha drva, premog, Kar bc pakete dobite pri L POGAČNIK Bobortteva «i. M. *. Beseda 60 par. daven S.- Din Najmanjši zneee* S Dtn PRODAM LEP SALON jedilnico s tapec. stoli im triler, bardzeri, spalnico, več visokih omar, pregrinjala za postelje in mizo. preobleke za radiatorje, orig. olj. »lik*, vaze, damsko eedk) in avto >Ad-ler« 4sed3Žna li*nutina. Vsaki dan od 10. do pol 12 in od H. do 7. Tržaška cesta 4-a rila ♦Nastac, Golob 2251 MALINOVEC pristen, naraven, m čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P1 c c o 1 i, Ljubljana, nasproti >Nebotičnikac. FURNIR ZA MIZARJE Oddam večjo partijo (tndi t matih količinah) orehovega 'ar, ni rja in elepega jettevega tur. ni rja. Blago se lahko ogleda vsak dan pri Ivan Siska, Ljubljana. Metelkova ulica 4. TeL 22.44. 2246 Makulaturni paoir proda . rava ^Slovenskega Naroda". .Jubtiaita flnaffiev^ otiea fte%. * eseriraite t mm luti! V svojem in v imenu tvrdke ANTON KRISPER COLONLALE javljam žalostno vest, da je v nedeljo, dne 23. t. m. ob 6. uri zjutraj nenadoma preminul naš trgovski zastopnik, gospod FERDO BABIC Blagopokojnega spremimo na zadnjo pot v torek, dne 25. t. m. ob S. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomin. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1936. VERLIČ JOSIP, lastnik tvrdke ANT. KRISPER COLONIALE Stran 4 »8L0VEN8K1 NAROD«, pe*td«ljelL M. **gu*u 1086. Štev. 192 Vsi boljševiški zarotniki obsojeni na smrt V soboto je dosegel moskovski proces svo] vrfeoaec — Driavai to-žilec ]e zahteval smrtno kazen za vseh 16 obtožencev, ki so se s tem strinjali Pariz, 24* avgusta. A« A. Havas poroča is Moskve: Sodišče je vse obtožence v Zinavijevem procesu obsodilo na smrt z ustreiitvijo. Obsodba postane izvršna v 72 urah. Obsojenci imajo pravico uložiti prošnje na pred' sedniha izvršnega odbora, hi ima prvico9 da iz lastne pobude zniša smrtno hazen na ječo najmanj tO tet. Vsi obtoženci so bili pri čitanju smrtne obsodbe zelo mirni. Vsa teža krivde v moskovskem zarotn. Skem procesu je padala proti koncu na Ta novjeva, Kameneva in Trockega. V nasprotju z obtožbo lani v januarju, ko je bilo tako zvano moskovsko sredince zinov jevre-v na čelu z Zinov je vim in Kame-ne-vim obtoženo umora Kirova. se je zdaj obtožnica naslanjala na izpovedi obtožencev in jih dolžila neposredno zločina organizacij* terorističnih dejanj proti poglavarjem komunistične stranke in zveze s sovražniki sovjetske republike. Obtoženci so potrdili, da je bil res pojroj združitve zinovjevcev s trookisti priznanje individualnega terorja. Od priznanja tega pop-oja je bilo treba preiti k dejanjem. Na pred'hodno preiskavo opirajoča se obtožnica govori o zasnovanih atentatih na generalnega tajnika komunistične stranke Stalina, ki ga je opo-cija najbolj sovražila, dalje na vojnoga komisarja Klima VoroMlova. na prometnega komisarja Kajranović.T. na komisarja težke industrije Ordžonikidza. Kirovega naslednika, na leningrajskega tajnika stranke fcdanova. na vodjo komunistične omladinske zvP7.e Kosiora, na vodjo ukrajinskih komunistov Post v ševa itd. Obtožnica govori podroJmo o zarotniškem delovanju terorističnih skupin. Atentat na Stalina je imel več variant. Zadnji je bil poskus Fritza Davida in Rorgroana - Jii-rima, ki naj bi bila ustrelila Stalina na VII. kongresu komunistične internaoiona-le. Kurirjem Trookega dokazuje obtožnio-a zvezo z berlinsko Gestapo. Ohto/.niea trdi, da je terorist Olberg prispel v Rusijo s potnim listom državljana republike Honduras, ki mu ga je preskrbela Gestapo. Olbert je izpovedal, da so mu sotrudniki Gestapo izjavili, da se bodo lahko vsi zarotniki zatekli v Nemčijo. Za zvezo med njimi je skrbel bližnji sotrudnik zloglasnega Himmlerja fašist Fran z Weiz, V petek je bil zaslišan obtoženi Golz-man, strogo tajni član teroristične centrale v Moskvi. Priznal je. da je leta 1932 na povelje ftmirnova uporabil svoje uradno potovanje v inozemstvu, da je izročil Tro c.kemu poročilo Smirnova, o notranjem položaju Rusije. Trocki mu je naročil, naj izroči Smirnovc o*.ebna navodila, po katerih je treba preiti k terorju in v prvi vrsti umoriti Stalina. T ročk i je dejal, da se bodo mogli njegovi pristali samo po tej poti polastiti oblasti in pritiskal je na izbiro kadra teToristov. Golzman je izjavil, da navodil Trockega ni sporočil Smirnovu. ker se ni strinjal s terorjem. Potem je bil zaslišan Nathan Lourie, ki ga je bil poslal Trocki iz inozemstva organizirati teroristična dejanja. Obtoženec je izpovedal, da je prispel po navodilih teroristične organizacije leta 1932 iz Nemčije v Moskvo in se pridružil teroristični organizaciji, ki jo je zasnoval Franz Weiz. Leta se je mudil v Moskvi kot nemški inženjer, bil je aktivni član nacionalno socialistične stranke v Nemčiji in zaupnik sedanje šefa tukajšnje nemške tajne policije. Himmlerja. Takrat je bil Hinvrrder vodilni Član hitlerjevskih napadalnih Čet. Po Wie-zovem zatrjevanju je bila glavna naloga te teroristične skupine umoriti Stalina. Vo-rnšilova in Kaganoviča. V avgustu 1932, po Weizovem odhodu v Nemčijo. }* pectal vodja organizacije Nathan T»uri*v Obto žonec je izpovedal, da je s teroristično skupino f? mpppppv pripravljal atentat na Vo-rošilova. Trsledili so njegov avtomobil, pa niso mogli streljati, ker je vozil prehitro Potem je Lourie izjavil: Sklenili »mo preskrbeti si eksplozivne snovi za teroristična dejanja. V letL 19r,3 do W»n je deloval obtoženec kot zdravnik v Celjabinsku. Poskusil oTgnnizirati atentat na Knganovi-ča in Ordžonikidza. ki sta so opetovano mudila tam- pa se mti ni posrpcilo priti v njuno bližno Letos se je sestnl v Moskvi r drucimi teroristi, ki jih te poslal Troekl v Rusijo, da bi umorili v L*»ninirradn 7-darK>-va na proslavi 1. maja. Pa tudi ta atentat se ni posrečil. Končno je btf Lourie 20. maja aretiran. Senzacionalen preokret Državni tožilec Višinski je v petek na obravnavi izjavil: »Na podlagi izpovedi obtožencev meO obravnavo, da so krivi zločinov, o katerih govori obtožnica tudi Tom ski. "Buharin Rvkov Ucrljanov. Radek.Pa-takov. Serebrjakov in Sokolnikov. sem odredil preiskava o točnosti teh izpovedb. kar se tiče Tomskega. Ruharina. TTjrljano-va. Radeka in Pjatakova Po rezultatih preiskavi bo njihova zadeva izročena sodi ščn. Serebrjakov in Sokohvikoi* sta bila že izročena sodišču, ker ?*o njuno krivdo potrdili dosedanji rezultati preiskave, ki se bo nadaljevala«. Ta izjava državnega tožile* je prinesla v mo5vkovMnp *o obtoženci izjavili, da se odrekajo praviri do zadnjega govora v svojo obrambo. Sodišče jih je pa pozvalo naj ne glede na to odpoved pod*J^ svoje zaklju? ne izjave. Obtoženi Mračkovski je slavil Stalina in ob koncu svojega govora izjavil, da ima državni tožilec prav, d* zahteva za vae obtožene«* smrtno kazati. Obtoženec .Tev dokmvov j*» slavit spomin Kirova.. češ. da sta glavna krivca tega umora In drugih zločinov Trojki in Zinovjev. »Vsi smo morilci, razbojniki, agenti Geptapn in fašistic. je dejal .levdokimov. »zato sem hvaležen državnemu tožilcu da zahteva za nas kazen, kakršno smo zaslužili« Podobno izja-\» je pod'd tudi obtoženec Hre^er. Obtoženi R^inhold j*» v svoj**m zaključenem JTO-voru srdito nanadal Zi.movjeva. "Kameneva. Sm-irnova in ^jCaorkega. Obtoženeo R*»kajev je slavil Stslmv in zahtevni najstrožjo kazen, čoš da bo obenem najpravičnejša. Tudi obtoženec Ptokel je v svoiem govoni srdito napadal svoje bivše politične prijatelje. * Samomoi; Tomikega Reuterjev urad poroča iz Moskve, da si je stari sovjetski bor^ in bi v ■ proH sodnik Zvete" delavskih orpran^acij Mihajlo Tom-pti v svojem stanova-nju končal življenje. T'streJil se je. ko s je zvedelo, da je za-ple-t*n v zaroto pristašev Trockega in Zinov-jeva proti sovjetski vladi. Stalinov sorodnik aretiran Londonski »Dailv Express< poroča, da je bil v Tiflisu aietiran StaJinov sorodnik Dimitrije Pžugašvili, štor o4 le4» Obtožen je, da je organiziral zaroto, ki ji je bil namen od cenitev republike Georgije od Rusije. Polog njega je bilo aretiranih de okrog .200 osumljencev. Pariški »Humanite« poroča iz Moskve, da je Centralni izvršni odbor Sovjetske unije sklenil sklicati izredni kongres sov-jetov na 29. novembra. Na dnevnem redu kongresa bo nova sovjetska ustava. Jasno je pa, da je sklicanje izrednega kongresa sovjetov v neposredni zvezi s procesom proti pristalem Trockega in Zinovjeva. ZAKONCA Pnjste!} pripoveduje prijatelju: Snočt H pridem domov in pozvonim. Ne hodnik m je bila tema in mislil sem. da mi je prišla od-pret služkinja. Objel sem jo in potjubil. Bita je pa moja žena. — So in kaj se je zgodilo? — Nič, rekla je samo. Zdaj net moj moi mora priti vsak hip. Pekovski pomočniki so se odločili Na pogajanjih so delavski zastopniki izjavili, da si stavke ne Žele Ljubljana, 24. avgusta Včeraj so pekovski pomočniki sklepali na zborovanju v restavraciji »Llovd* o svojib zahtevah, ki jih danes predlože pekovskim mojstrom. Pomočniki so pokarali za zborovanje vHiko zanimanje ter da se zavedajo velikega pomena skorajšnjih pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. Od teh poga janj zavisi, kakšno obliko bo zavzelo mezdno gibanje pekovskih pomočnikov čez nekaj dni in če bo prišlo do mirne porav nave med delavci in podjetniki. Zborovanje je vodil predsednik pekovske delavske organizacije Margetič. tajnik Tome je pa podal podrobno poročilo o dosedanjih pogajanjih delavskih zastopnikov z Združenjem pekov. Na zadnji razpravi so pekovski mojstri sprožili predlog 7a določitev mezd v kolektivni pogodbi, ki je za pomočnike sprejemljiv, ako mojstri prista nejo. da se črta pripomba, ki pojasnjuje, da določene tedenske mezde veljajo samo pri polnem delovnem času 60 ur na teden. Pri zadnjih pogajanjih so mojstri popustili v tem pogledu pod pogojem, da pristane na to tudi članstvo združenja na svojem sestanku Delavska organizacija bi ne mogla pristati na takšne pogoje že zato. ker ie formulacija napačna v pravnem pogledu, ker gre za tedenske mezde in ne za urne. Tome je dokazoval, da bi pekovski pomočniki v mali pekarni zaslužili po predlogu mojstrov, da bi mezde veljale le za 00 urni delovni čas. le po 25 l>in in bi še ostal dolžen mojstru za hrano. Pri pogajanjih je eden izmed mojstrov pokazal vse razumevanje za zahteve pomočnikov in sploh se je izkazalo, da so večje pekarne za sklenitev kolektivne pogodbe. Kljub temu pa nekatera podjetja niso za mirno poravnavo in menda bi si celo želela stavko. Manjše pekarne bi namreč skušale obratovati med stavko, kjer bi delali sami mojstri ter bi se tako okoristile na račun večjih pekarn, ki bi ne obratovale. Delavci se zavedajo, da je stavka dvorezno orožje, ki lahko škoduje tudi njim. STa pogajanjih so delavski zastopniki izjavili, da si stavke ne žele. Delavstvo upa. da bo prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe brez sporov ter da ga bo javnost moralno podprla, a ne le javnost, temveč tudi oblasti. <** bodo pod jetniki pokazali vsaj malo razumevanja za zahteve pomočnikov, bodo lahko sklenili kolektivno pogodbo. Glavne zahteve pomočnikov po spremenjenem osnutku kolektivne pogodbe razen zvišanja mezd so: prepoved nočnega dela tudi za mojstre, uvedba popolnega nedelj- DRUtTVO TRGOVSKIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV V UTB-UANI obveMa, da je gospod FERDO BABIC, TRGOVSKI ZASTOPNIK, umrl v nedeljo, dne 23. t. m. Gospod Ferdo BabiC je bil marljiv in delaven odbornik nase organizacije, zato ohranimo odličnemu pokojniku svetel spomin. Pogreb 8e bo vrsi jutri, v torek, dne 25 .t. na. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 24. avgusta 1936. skega počitka, sprejemanje pekovskih pomočnikov v službo s posredovanjem njihove organi7acije. 14 dni dopusta na leto. ustanovitev paritetne komisije za reševanje sporov med podjetji in delavci, odprava hrane in stanovanja pomočnikov pri mojstrih in odprava koša (raznašanja kruha po pomoč nikih). Zdaj je položaj pekovskega delavstva mnogo slabši, kakor je bi! I. 1027, ko je prišlo do stavke, 7ato so pa 7dai delavci mnogo bolj odločni. Zdaj jih tudi vzpod buja mezdno gibanje živilskega delavstva v vsej državi in so pripravljeni odločno bra niti svoje zahteve. Predsednik Margetič je dokazoval, da nekateri mojstri ne znajo kalkulirati ter no zadolženi kljub temu. da plačuirjo pomočnike slabo, ker prodajajo kruh izpod določene tržne cene. Z umazano konkurenco škodujejo sebi in delavstvu. Vekateri moi stri dajejo prodajalcem kruha takme popuste, da gre ves dobiček v roke prekupčevalcev. Kr so pomočniki izrazili svoje mneme glede zahtev po osnutku kolektivne pogodbe, so končno soglasno sklenili, da organfza cija predloži delodajalcem osnutek. Ko se bodo glede teh zahtev odločili delodajalci, bodo pomočniki zopet sklicali »estanek m najbr/ bo vprašanje ureditve delovnih po gojev pekovskega delavstva v začetku aep tembra ugodno rešeno, kar žele tudi uvidevni delodajalci. Kralj prodaja svoje kraljestvo V a.rbtrl*v*k ili listih }o bil nbjavlfjn pred f\<\ brim tednom c-udon ojrla-R: »Prodaja *e otr»V I^mibav ob vzhodni oba t i .\ncrlij**. T*a*tjvik otoka ponuja kupon kTaljrvski naslov. CV>~ na 16.0tV) funtov št4>rlin*rov. Podrobneje informacije, . . . Podrobnej.šp mforrnaoijo daje bivši kralj te^ra otoka rTanman, ki jo baš prišel iz j*če. In »daj it^če kralj Martin 1. i*voje*ra n.-ml^TPfc*.. Marf.in«rw«o zivTj^nj^ j* bilo kaj burn*v Po poklici j** bil t*tro»^ t/ki pomooTiik, marljiv in varčen. Prihranil ni je |p-po premo^«njo m lahko bi bil mimo ž.ivol, d« r*i bil tako eaivtrMFpon. N>k*era drto je 7^-edH. da je nafvrodaj otok I^ambav č.ijETar preihivalci imajo med dni£itmi privile p ji tudi pravico do svojega vladarja Harma-n je kupil o-tc* in postal moo>T in dobor vladaT, "kakrSrfm j*» bil Uu^i v trerovn-ni. 50 prebival^ov otoka« sami km*»trvvailcn in riKicj. nwi je prodajajo ve* pridelek m vge nalovi jen*1 ribe po zelo nizkih patiiV Harma-n je vkr po.st.etio placrval m tako po bili vni zadovoljni. Kontno so sra hva l«*žni oftooani pro:rla**ih" wa kralja Martina I. V začW;k~n j* slo vise jrlad'ko, tooa km al« im* fi« je ofirla*.-i1a v Harmanu Ča*Hbl«pnofit Začel je kova*l rlatnflre a svojo podobo, kar pa poe^era v suverf-n <^et A mrl i je, odkoder so mu takoj namifmili. naj ne dela takih neumnosti. KTaJj Marti bil obf.o jen m to mu jp seveda on*>mo^?ooilo nad.il j nje vladanje. Zdaj prodaja svoj otok obenem b kraJjev&kim naslovom. ZVEZDE NA MOŠKEM NE Bi J — Ve ženske ste prave zvezde na moškem nebu. — Da, to hi vam bito po volji. Z\*ecer naj bi se prikazale, zjutraj pa zopet izginile. Andrć Tbeuriet: . 70 Nevarna leuta Roman Nekaj dni po tem dogodku )e dobil iz Prieura kratko p«smo, ki mu ie v niem žena poročala, da se je zatekla v Ro* chetaille, kjer se namerava traano naseliti. Pripominjala je. da je smatrala za svojo dolžnost obvestiti o tem tudi nie-Kovo mater, ki ie n;en sklep odobrila. Obenem mu je pismonoša izročil tudi materina pismo. Uboga starka ie bila v svojem obupu in žalosti tako malodušna. da siinu sploh ni očitala njegovega nepremišljenega koraka. Obžalovala je samo. da jo i« pustil dobri bog tako dolgo živeti, da ie videla, kako sta se njegova otroka sprla. Izražala ie željo, da Hi io bog &m nrei poklical k sebi. Ni ii bilo mogoče ostati v Pari.m kati nanj so io vezali mučni spomini: zato se ie pripravljala na novratek v Roche-taillee. Jakob je bil preveč zaslepljen in omamljen s prvimi uspehi v !;ubežm\ do Mame ki zarto ga te vesti n?so iznenadile. Sicer ie na itak slutil, kai se bo zgodilo in te vesti je smatral za usodne posodice svoje znova priborjene svobode, irvoii materi ie odgovoril prijazno in izm kajoče. da obžaluje, da *i »e nakopal toliko žalosti. Niti z besedico r>a ni omenil, kaj namerava, niti kdaj se misli vrniti v Pariz. Poslal i ie do-oblastilo, da bi lahko razpolagala z njegovimi osebnimi dohodki m prosil jo je. #nai pazi na to. da njegova žena po k>Č t vi zakona ne bo trpela pomanjkanja. To je zani vprašanje časti, sebičen noče biti in ne bo več posegal v oremo-žertje. ki ga ie dobila njegova žena za doto. Ko >e odpotovaJ v Nizzo. jte vzel s seboi vse svo;e premoženje. Prodal je nekai manjših sik in dvignil čedno vsoto na račun slike, ki jo je nameraval naslikata v Nizzi. Skico za njo je že ime4. Upal je, da mu bodo ti viri dohodkov zadostovali do povratka v Pariz. Toda po razkolu z ženo je nastala globoka vrzel v njegovih dohodkih. Dotlej ie živel redno, dostojno, toda varčno, do svoiih skromnih dohodkih umetnika. Položaj se ie pa b;stveno izppememl. ko se je z načinom svo*ega žavlienja do-vsem prila sodil živi jen ni baronice Lieb-tingove. Mania ie zahajala v druibo. k? Ji je- bilo samo do vešrfia in zabave ne glede na ro. koliko *e treba za zabavo plačati. Mania ie živela kot odlična dama. Vajena ie bfta že od otroških let, da se ji je izpohrla vsaka želja. Zdelo se ji je samo ob sebi umevno, da morajo pasti na poti k užitkom vse ovnre. Njjerif nazori so se na v vsem ujemak z nazori dražbe, kamor ie zahajala. Denarja je imela dovolj in zato pač ni slutila, da je med njenimi najožjimi prriateHi nekdo, ki mora računati in se omejevati v svojih izdatkih. Skoraj vsak dan je prirejala skupne izkte ali oa je hodila v gledališče. Jakob jo je moral skoraj vedno spremljati. Ni mu bilo toliko do izletov ki gledališča, kolikor do ugodne prilike videti ljubljeno ženo. čeprav z njo ni mogel vedno govoriti. Te zabave so razvnemate nje«ovo samoljublje, da bi se pokazal pri tem posebno širokogrudnoga. Ker pa v tem načinu živlienia ni b*l izkušen in boječ se. da bi ga ne smatrala družba za vsiljivca, ki ne pozna družabne uglajenosti, se je hotel pokazati radodarnejšega od drugih in tako ie često zapravljal. e moral še zavezati s pogodbo, da bo v določenem času poslal trgovcem vse naročene slike. Tako je stal Jakob pred težko dolž-nostio izpolniti svoje obveznost1. Znova se je lotil dela. toda v svo*o nesrečo ni bil tako duševno prožen in čil v delu. kakor Lechautre. ki je znal hitro na sli-katg lepo sliko *wi jo spraviti v denar. Jakob je delal s težavo. Težko ie obvladal svoie misli ki 'in prelival na platno, često je moral prenehati z delom. Sploh ni kazal toliko fantazije kakor Lechautre, ki je povsod našel lepe moti- vie in jih znal čudovuto spretno spraviti na platno. Jakob je pa nasprotno naletaval takoc v početku na težke ovire. Dotlej je slikal prizore iz kmetskega živVjenia. motivi so mu bili dobro znani, zdai .ie p* dolgo razmišljal in se ukvarjal preveč borječe s svojimi kompozicijami, hoteč ustvariti iz njih najlepše delo svojega življerrja. Spoznal je, da potrebuie za tako sliko najširi okvir proste narave domačega kraja. Mučna mu ie bila za vest, da mu je omejen čas za vsake večje delo in po treznem prevdarkn je sklenil rae opustiti to. Potem se ie lotil motivov z juga. k«v je živel že skoraj šest mesecev. Tod? tudi tu ie naletel na ovire. Baš za*o. ke* so ga bile lepote tega kraja preveč pre vzele in očaral? ni mogel lepo razpore diti svojih vtisov in «h verno pretresri na platno. Široki razgledi na morje in gore ter močni kolorit so ga spravili v zadrego. Na nje ni gledal dovoli hladno da bi mogel za^ieti njihovo čarobno lepoto. Krajina in liudie mu niso bili take dobro znani ki ko je obstal pred svaim model', ie naenkrat začutil zadrego h plaho**. Noegovo tipanje v temi se i€ končalo s slabo s'iko. Niegova dela K bila komaj povprečna in malo je manjkalo, da ni obupal, ko se ie zavedel svoje nesposobnosti.