tf.flirfb. i tm* i pm a. ipn im BI. Mt. *^---------------------------------------------¦---------------------------------------------------------------------¦------------------------------------------ ____________________________________________________ ^^^^•¦^^ ^^^^™ ^^^b Ww^^^^mTg BVHHB BShSHA HB BVBSDtfkSb taiara« t Prostor 1 m/m X 54 mJm za amdne ta malt oglue 40 vin., n undoe razglase 60 vin.f u poslano in reklame 1 K. — Pri narodUa nad 10 objtv popust Vpraianjeffi glede Inseiator oaj se prilozi znamka ma odgovor. Dpra-ralfttTO „Ilov. MaroJa" Im „ftarotfaa Tiskana" «-¦"rm ullea *L 5f pHUltao. — Telefoa ftt. •#. Mtl>wfrtl ¦*»•«" vaja v LfvMIaal la pm p%m i ˇ JV««S3Uvt|ll T iMUMlll I celolctno naprej plačan . K 84*— celotetno......K 95*— polletno....... u 42*— poli etno ........ 50-— 3 mesečno...... „ 21*— 3 mesečno......M 26*— 1 ....... ~ 7- ........„ 9 — Novi naročnikl naj pošljejo v prvi? naroCnlno vredno QJ^^ po nakaznld. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne morcmo ozirati. Uredništvo »Ste*. Manšm^ ftaaflera «1ftea *t S, L aatstropie TelefOB itev. S4. S«plM spretnu I« patfptaaa* ta MdMta* traakovaa«. ¦^* MohepUov N« vrate. "JM Posamesna Stavilka valja 40 vinariav. Sonzacijonalni preokret 9 Pariza. VčeraJ popoldne nam ic javil brzojav tik po sklepu lista, da je laska delegacija v Parizu sklenila zapustiti Pariz! Brzojavka se glasi: Lucern, 34. aprila, ob 1-55 oopoldne. »Laska delegacija je pravkar sklenila, da zapusti Pariz, ker je Wilson v posebni noti od-kionil laske zahteve po Reki in Dalmaciji. Razburjenje v Parizn je velikan sko.« Laska delegacija je storila svoj sklep, ko je videla, da se ćela ostala .Antanta ne strinja s pretiranimi impe-rijalističnimi zahtevami Lahov. \Vilson Je v noti. ki jo naša brzojavka omenja in ki jo LDU. priobčuje, čisto odi očno povedal, da ostane v glavnih točkah pri njegovih načelih. Reko imenuje Wilson izhodišče trgovine ne Italiji, marveč de-želam jugoslovanske skupine. Ogrske, Češke in Romunije. Sklicuje se na londonsko pogodbo, ki je bila sklenjena v podmeni, da bo Avstrija sicer prema-gana obstala še naprej in pravi, da pod-mena pade. ker ie razvoj dogodkov do-segel mnogo več, pa za to pretirane laske zahteve nišo upravične. LDU. priobčuje danes tuđi več drugih brzojavk Reuterja, bureau Europa Press itd« ki naglašajo, da daje londonska pogodba Reko nam (Hrvatom) in da je Anglija svetovala Italiji, naj v lastnem interesu popusti od nekaterih svojih zahtev. Orlando Je izjavil. da mu ie izginilo ypanje, da se uredi laški problem prijateljskim potom. V Rimu so že manifestirali proti Antanti. Najbolj senzacionalna ie pa vesU ki K> poroča francoska uradna >Agence Havas«: »Ta dogodek razžene blok dosedanje An> tante. Doslei veljavne smernice za zgraditev miru so zabrisane. Nasprotja so organična. Nasproti misli narodnost-nesra imperijalizma stoji načelo mira ab-solutne pravičnosti.« Francosko poro-čilo pravi, da so Wilsonove besede od-!o:j;i-.- ^ ; oiiii. ::'> fr- moralno simpatične, ker se priznavajo k misli stroge pravičnosti kot direktivi za mirovne posvete. »Čeprav so Wilsonove besede -•--.k-V .-ma-T.i tako hud sunek. vsebu-ieio za nas tolažbo in podlago za novo upanje. Kaj nameravajo Lahi s svojim tako dernorotrriTivnirrt koral:-.ni in kaj menijo, da bodo ž njim dosegli, se sedaj se ne da presoditi. Vsekakor bi bila mi-sel straSna, ako bi se morali sprijazniti z možnostjo, da vojne grozote na novo vzplamte. Ako misli Italija na odkrit in nasi'en prelom z Jmrosi?-viio. naj paČ pomisli, da utegne med nasprotniki naj-ti tuđi ostalo Antanto. Sicer pa bi bilo Antanti lahko Italijo izpametovati z gospodarskimi in finančnimi presijami. \eliko vprašanje je torej, ie-li Italija v resnici povsem osamljena ali pa nima morda njeno sedame postopanie goto-vega ozadia tn gotovih nodporniKOV. Vsekakor so v Parizu kocke nadle.« Vsebina tega uradnega komunikata t >Agence Havas« bi več kakor potrje- | vala druge na§e včerajšnje brzojavke, ; ki jih danes priobčujemo. Ce ni tu ni- . kake pomote v poročanju in 6e je gon j javljeni tekst tega poročila res avten- j tičen, bi to pomenilo popolno revolucl-joniranje dosedanjega mirovnega po-svetovania. Grožnje, kakor jih franco-ska uradna »Havas« sporoča Italiji, so nečuven unikum v diplomatski zgođo-vini in nekaj tako ^orostasnejca, kakor je bil v pretekli vojni gorostasen ruski ooraz ali kaj slicnesra. Kaj sedaj? Ali se nai prioravinio na obrambo proti eventualnemu Ia5ke-mu vpadu? Ali naj pričakujemo revolucije v Italiji? Ali se bodo lasice čete umaknile z Reke? Ali se bodo v Parizu, ki je danes mesto vssfc možnosti, yeo-darle pobotali? Naj bo, kar bo. Zavedamo se. da ie novo Wilsonovo priznanje nekaj silno drasrocenejra za nas, zavedamo se pa tuđi, da ie kljub vsemu temu mnoj-o premalo. Wilson in konferenca delata kompromis tako. da ostanejo Trst Gorica \n Puli Lahom In da M meja teg ozemlia soglašala nekako z ltlc^?H™ londonske pojrodbe fn dosedanjo otra-pacfto. Te«ra mi ne borno piiznaH. Za zadtijo nariJko senzacijo bodo prej ali slej sledile še drujre, dokler ne boves nas* narod fntetrralno ujedinjen. Pari-ški doiarodek. ki tvor! svetovno scnza-ctfa pa pomeni vsekakor odločfien In za nas zelo ugođen korak naprej. Nehaj te! Za velikonočno soboto so si go-spodje pri »Napreju« zopet privoščili poseben unikum! Da se zadeva enkrat za vselej pojasni in se prisodi prvenstvo onim, ki ga zaslužijo, bodi nasled-nje v vednost enkrat za vselej: Da je Zveza jugoslovanskih želez-ničarjev nastopila proti stavki, so bili inerodajni edinole momenti, ki ste jih rudi vi na shodu priznali, ko ste rekli. | da ste šli en korak predaleč! Mi smo . najprej še slovenski proletarci in po-j tem sele — hazarderji! Hlapce si iščite J med svojimi vrstami. voditelje pa lahko' j zagovarjate kolikor hočete. — a resni-co bodete morali priznati, da je velika razlika med Vami in pa med onimi grdirni Zvezarji. Pri Vas so voditelji medodaini in je masa samo orožje, pri nas ni treba voditeljev ne napadati, ne zagovarjati, ker se ti ravnajo edinole po sklepih svojih tovarisev. Ako se pa curite predestinirane naše delavce voditi, kakor Vi sami hočete. Vam to veselje prav radi prepusćamo. samo eno Vas vprašamo, ali se čutite za to že poklicane od rojst\ra po božji milosti ali na kak drug način? Ta odgovor bi bil zelo. žalo potreben za oresojo udeistvo-vanja Vašega programa — o enakosti vseh! Vzemite si v roke časopisje Vašega strokovnega železničarskega društva in »Zvezec in primerjajte. Prepričan sem, da bodete morali priznati pra-\ico in resnico, da je Vaše glasilo od vsega početka blatilo, natolcevalo in hujskalo in grozilo samo iz enega razloga, ker je se — za Vas preveč — slo-vanskih železničarjev, — ki nočefo tro-biti v Vas rog. Priznati bodete morali tuđi dejstvo. kedo hoče požhiniti naš narod! Centralni tajnik Vašega strokovnega društva, rudi narodni zastopnik, go-spod Jože Kopač, je hujskal od božica sem, hujskal proti tovarišem samo radi strankarstva. Podpisani je parkrat javno s polnim podpisom nastopil proti temu! Je-li imcl predsednik Vašega strokovnega društva toliko tovariškega čuta. da kot slovenski tovariš nastopi proti temu in pove gfospodu centralne-mu tajniku, da je on radi društva tukaj, ne pa društvo radi njega. In sedaj vzemite še to v vednost: Imenovani centralni tajnik je prišel okoli 20. marca iz Beograda kot narodni zastopnfk na dopust radi bolezni. Dne 23. in 24. marca ste imeli konferenco s Hrvati — sodrra-gi! Tukaj je imel glavno besedo centralni tajnik; potem se je vozil po pro-gah, imel shode — vzlic bolezni — v več krajih. kjer Je tolmačil soomenlco Zadnjo nedelio v marcu je bil tuđi v Mariboru! Njegova izvajanja so kulminirala nekako takoJe: »To našo spomenico oddajo delegati železniškemu ministru in vladi v Beogradu. Ako vlada to spomenico odkloni. ustavite delo in to tako dolgo. dokler nišo te zahteve ugodno rešene.« V nemškem govoru je pozival navzoče nemške sodruge k solidarnosti in deianski podpori? To je bilo — pomirjevanje — razburjenih že-lezniČarjev — in pa zdravljenie — bol-nika! Ravno tište dni bi bil ta gospod kot zastopnik železničarjev imel pač veliko lepšo nalogo na merodajnem mestu v Beogradu delari resno za dobrobit slovenskih železničarjev, če mu je že — »bolezen« dopuščala voziti se po shodih — v hujskanje! Verba mo-vent exempla trahuntJ Zaupniki nišo hoteli zaostati in potem se Je pričelo ta-ko ostudno huiskanje in blatenje, da ni kmalu para! Vaši zaupniki so se javili bolne, vzeli dopuste, da so po shodih huiskali proti državi. Zvezarjem in grozili s poboji. Kar se je prevpflo in pre-grozilo one dneve od 3. do 15. marca na primer po ljubljanskih kolodvorih, — je gotovo tuđi gospodom pri »Na-preju« znano, znano jim more tndi biti, da ti ljudje nišo bili »Zvezarfl«. Nastopili ste v imena vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih železničarjev. Dobro — a zakaj se branite priznati resnJce, da vsi jugoslovanski fe-lezničarji nišo z Vami? Razmere na Hrvatskem so Vam dobro znane — tn-di dobro veste, kedo tvori »Saveic VpraSajte hrvatske aodrnge Kataolća, Krčelića, Dokmanovića, dr. Kosmlja in druge, kedo Je resU »Savez« na izvanredni skupštini; povejte, kako Je hotel tndi centralni jtrokovnl tajnik sodrug Turković reševati Jngosiovansko zelez-ničarsko paro za mesečno plaoo prmfif- I no 1600 faw — te iepor tateraadjona- 1 liziranega hrvatskega železničarstva! Pred kakimi desetimi dne vi je v »Na-preju« napadel Vaš sodrug uradnik — mladeniča Bergerja iz Siska. Vaš sodrug priznava. da je kot predstojnik in pošten tovariš intervenira! in napravil red slovenski pestajenačelnik. ki je po Vašem »Zveza/«. Ali veste, kedo je oni mladenič v Sisku — eden Vaših glavnih stebrov v »Savezu« — inter-nacijonalec - zid, ki je samo radi tega tako preklicano rdeč. — da ostane v Jugoslaviji pri pol ni skledi in po hrb-| tih jusoslovanskih internacitonalcev že-j lezničarjev — eventualno zleze naprej! Ali pa ga je mogočc Vaš program po prevratu — pralevil? Ali veste, kaj se je godilo tište dneve pred napovedano stavko v Sisku, Zidanem mostu, Celja? V Celju je grozil človek, ki se je n?jprej izdal za Nemca in bi moral iti v toliko blaženo republiko, Nemško Av-strijo, potem je moledoval, da je ostal tukaj, je marodiral in ker je prestavljen \% Celja v štore, od ravnateljstva na Dunaju. je t>rozil nostaienačelniku, da ga bodo v osmih dneh vrgli iz pisarne! AH veste, kako so nastopili vaši sodru-gi na Zidanem mostu, vpili. robantili vžlic temu, da jim je postajenačelnik izjavil, da nima še pooblastila izplačati poviškov, ker denar še ni na razpolago za vse postaje! Krivi so bili zopet »Zvezarji«, ker oni imajo upravni svet Južne železnice v rokah, oni tuđi de-lajo denar: Vi ste pa morali dobro ve-deti, da se dandanes denar v takih svo-tah, da se izplača 3 do 4 miUjone, ne more Čez noč pričarati, če so blagajne prazne! Naša vlada šteje debele stotisoče za aprovizacijo osobja južne! Tukaj pa imamo Se veliko*^ em en tov, ki so naj-bujši sovražniki našega naroda, — "torej tuđi slovenskega proletarca —; ti tuji elementi so deležni teh dobrot vlade, marodirajo v zahvalo, huiskajo proti nam, — a zagovarjata jih oba Vaša jrospoda poverjenika pri Deželni vladi. Krtih odjedajo slovenskim proletarcem, — Z2L plačilo pa lahko pljuvajo po vsem, kar je tuđi vsakemu zamorcu sveto — materinski jezik in rodna gruda. Halijani mečejo naše tovariše ven iz naše zasedene slovenske zemlje, — kam f. niimi — o je prostora dovolj — a ta prostor zavzemajo oni, ki so nas tlačili in sedaj za plačilo sede nemoteno v Mariboru v tepih stanvanjih, — ker državni interesi po zatrdHu Vaših dveh go-spodov poverienikov — nišo oškodo-vani. če ti huiskajo in si s nrekupčeva-njem polnijo žene — v dobrobit slovenskega proletarca. Gospodie. jrrozite z vsemi mogoči-nrf.stvarmi! Dobro — mi smo dosedaj molčafi: na javnom shodu pa smo javno izjavili, da si pravice do samo-obrambe ne oust^mo vzeti. Nismo napadali, — a branili se bodemo! Ako mislite, da je sedaj najboljši čas. da po nemškem vzorcu vzpostavite komunističko republiko, — dobro — naredite jo, a ne hu.fskaite po železnjcah — te iz-vzemite, ker jih narod rabi — tuđi Vaši Droletarci — za nrehrano. da se resimo lakote! Nemški sodrugi drže z militarizmom, ki ga baje vsi sodrugi celesra sveta CTozno sovražiio. naše kraie in ropajo po km-tijah slovenske-sra proletarca — ali mogoče smatrate sloven. koroškesra kmeta za buržua —; vrnite milo za drago — priznajte tuđi Vi. da ste najorej slovenski proletarci in vsi »Zvezarji« — uradniki na čelu — bodo enotno nastopili z Vanri. Nehajte! Rodifp nas-^otniki politični — a dostojni — čemu »Zvezic oredbacivate stvari — katerfn ntrl pičice ne morete dokazati? Tzčistite one Vaše vrste. — da Vam ne bode treba na shodfh vroiti o neodgovornih elementih. Ako pa bočete res izzvat? bof — dobro — vzlic vsemu grožnjam in če tud! soravite iz sveta one preklicane želez-niSke uradnftve, ki ^o baje edino mero-daini pri »Zve«i«. Vas zagotavljam, da bode še ostalo toliko pravih, poštenih slovenskih felezirifiaijev, ki bodo pre~ križali tndi v bodoče vse še tako lepo izdefane nacrte. LJablJansu 23. aprfia 1915. Irm Deržfč, revident Jn2ne železnice in predsednflć »Zvezec jngoslovanskfli želegničailev. Državno posojilo nosi 41! le lojltno in Ie stvarno! (Sklepna replika na razne članke.) V 70. štev- >Jugoslavije< je urad-nižtvo denarnih zavodov rjubljanskih >odkrito< izjavilo, da nima zaradi eklepov občinskega sveta, ki je uradnik© Mestne ahrnilnioe komunaliziral, >do JDS prav nobenega zanpaiija toliko časa, dokler bodo ntali na čelu te stranke absoiutfeti in voditelji stare liberalne stranke-« V 75« štev- >Slov- Naroda« sem tr-» dil, da se mi zdi, da većina uradnikov Mestne hranilnice te politične resolu-cije ni podpi?ela in da je nikdar ne pod-piše- Uradnittvo Me-tn« hranilnice je med tem rftzposlalo članom občinskega sveta neko spomenico, s katero je pobijalo sklep glede svojega komunalizira-nja- Zdi se pat da je to spomenico zaradi soglasnega protimišlienja v občin-skem svetu zopet umaknilo, kajti v 92. štev- *S1ot. Naroda« so >vsi< uradniki Mestne hranilnice ljubljanske izjavili, da pri znani resoluciji uradništva denarnih zavodov »ne vztrajajo več«« Izjavili so tuđi, da >nihče izmed njih ni odpovedal stranki zaupanja ali sođelo-vanjac, da >vsi delujejo v stranki s prav isto vnemo sedaj kakor prej< ter >da so se odpovedali zvišanju svojih dohodkovc- Logično je sklepali iz te izjave, da so pred tedni res stali na oni politični resoluciji, da pa danes pri njej ne vztrajajo več, da se vracajo v stranko in se ćelo odpovedujejo zahtov&m svoje spomenice, čeprav stoje na ćelu JDS se vedno >abeolustišti in stari liberalni voditelji«- Odveč je torej nadaljjna polemika, ki širše javnosti itak ne zanima- Povsem napačno pa je načelo: Kdor več đela, naj tuđi več služi! Pravično načelo se more namreč glasiti le: Za enako delo enako plačilo- Sicer bi lahko tuđi solicitator zahteval večje plačilo kot odvetnik in sluga več kot uradnik itd- Koliki so danes prejemM uradni-Stva Mestne hranilnice, ki zanikajo, da imajo plačo letnih najmanj 12.000 K, se razvidi iz sledečih številk: I. razred prejema 23-268 K- TI- razred 21236 K- III. razred 14^24 K (sa-mec!) IV. razred od 21486 do 12-770 K-V. razred 17-716 K- VI- razred od 17616 do 7280 K- Prlpomnjeno bodi, da imata pre-jemkov pod 12000 K edinole dva naj-mlajša uradnika. asistenta, eden 11-740 kron in drugi 7280 K. Kot razliko v plača navaja urađni-5tvo Mestne hranilnice letni znesek pkromnih 400 K. zamolči pa popolnoma dveletnice, ki jih mestno uradništva v nobenem razredu nima, zamolči vse dd-kaj višje đraginjske doklađe in nabavne prispevke, zamolči končno tuđi nai-viSji činovni razred, ki daleko prese-ga Činovni razred načelnika vseh ma-gistratnlh uradov- Urađniki Mestne hranilnioe naj bi bfli bolje plačani kot mestni. zakaj? Zato, ker se plačujejo prvi iz hranil-ničneero poslovnega dobička, magistrat-ni uradniki pa iz javnih sredstev* Smela trjjitev! Ali Mestna hranilnica mćr-da epioh že več mestna m? Kđo pa jamči za vloge v Mestni hranilnici? Komu pa pripada poslovni doblček, če ne raestni občlni, bodisi posredno ali neposredno, Ali mestna občlna nima Se eele vrste drugih trgovkih podjetij in ne le hranilnico? — Ako se polemizira tako, je seveda a priori reenost izkljn-6ena- Reaglrati pa Je treba se na neka-Ut9 oeebne napade, ki v načelni debati siso dostojni. Clanek v 75- itev- >Sk>v-Naroda« ni namigaval na nabeno poea-mesno osebo, Se manje pa Je koga to-iil in đennneiral- Tuđi ni ˇ eelem mojem članku niti senee laskanja, saj ae ebelnskl sret ali žapan afttl ne PrioMena rteohieija t isti ttevilki Je ieras hvaleinosti celokupnega mag-ormdBlstva in 6« jo organizacija nrad-aištrm dnnarnih aavodov y šter- 19* >Naprejac imenuje >udanostna izjava; na župana, ki se bere kot kako pismo poniznih podložnikov na njih gospo-sko, iz starih fevdalnih časov«, je tako očitanje le s m e š n o- Pač kapital za stranko in nia pa prav nič druzega- Brez najmanjšega razburjenja in brez vsakršne prošnje je občinski svet le na županov spontanski predlog eno-dušno povižal mag- uradništvu draginj-sko doklado za 100% in mu je vštel 9 semestrov vojnih let v službeno dobo. Če vidimo, kako je denarno uradništvo grozilo s štrajkom ali ćelo že štrajkalo, če gledamo, kako obupno se bori za iz-boljSanje svojih prejemkov železnlško uradništvo ter če končno vemo. kakčen križer pot ie hodilo državno uraduištvo že od novembra m- 1. dosle.i, da bi izsi-lilo vsaj mrvico priboljška, potem bomo menda vendar razumeli resnično hvaležnost mag- uradništva, ki je doseglo toliko, ne da bi bilo sploh prosilo, nikar da bi kakorkoli pretilo- Mag- uradništvo se prav dobro sa-; veda, da si ie tekom vojne dobe izbolj-sanje svojih prejemkov krvavo zaslužilo- To ve tuđi javnost, ki je videla, da je bil mestni magistrat ves vojni čas pravcati ulnjak, pred katerim in po ka-terem so od zgodnjega jutra do pozne noči rojile nebrojive množice- Ko so drugi uradi mirovali, se je zgrnilo nad magistratom potrojeno in tuđi popetor-jeno delo. čegar posledice so se pokazale v veliki umrljivoti med mag- usluž-benci vseh kategorij. Mag. uradništvo pa vendarle ni vložilo nikake prošnje-Zakaj ne? Zato, ker je upalo, da župan in občinski svet sama uvidita, kaj za-htevajo doba in razmere ter sama ,v okvirju možnosti ukreneta vse, da se gmotni položaj ma»- uradništva izboljša« In v svoji nadi se mag- uradništvo ni varalo« V obč- svetu Ijubljan-skem storjeni eklepi bodo morali postati smerodajni tuđi za osrednjo vlaxlo države SHS, saj je državnemu uradništvu v Sloveniji, Banovini, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini danes ideal, doseči isto, kar so brez borbe dosegli ljubljanski maLn?tratn! uradniki. Odboru strokovne skupine uradništva denarnih zavodov menda ni prav, da magistratno uradništvo ljubljansko ni rožljalo s Štrajkom ter je izstrelil zato nanj dve bombi: trdi, da so magi-stratovci ali eprejeli izboljšanje svojih' prejemkov kot poniznim podložnikom izkazano, a menda nezasluženo »milost«, ali pa >se zavedajo, da so bili v vojnem času deležni v preeej obilnejši mori udobnosti mestne aprovizacijo, kot hranilnični uradniki in drugi na-vadni občani«. (>Naprej« z dne 7. aprila t* 1) Kaj naj odgovorim na tako im-pertinenco in na tako krivičnoat? Le obžalovati moram, da se poslužuje denarno uradništvo v načelni debati tar kega orožja proti magistratnemn uradništvu ter da ae zateka v nedostajanju umstvenih argumentov k pouličnim čenčam- Vsi javnosti so na razpolago knjige mestne aprovizacije, da se lahko prepriča, kako krivično je natolceva-nje, da so imeli magistratovci pri mestni aprovizaciji kakoršnokoli protekcijo- Resniea je hafi nasprolna* Podpisanec je imel z županom dva-krat razburljiv nastop ravno zato, ker nišo dobili magistratni uradniki niti za denar prav ničeear pri mestni aprovl-naciji- Župan Je stal prlncipijalno na staliscu, da smejo priti magistratovci pri mestni aprovizaciji tvečjemu kot sadnji v poitev in da Jim zaradi obre-kovanja >navadnihc občanov ne gre dovoljevati niti najmanjsih olaj&av-Hag* nzađniitvo ni bilo torej deležno nobene pomoine akcije ter se je moralo na lastno pest uprav boriti aa preživ-ljanje- sele po đolgi borbi ae je tndi mag. uradništva dovolilo, sa svitano eano kupiti najstrožje omejeno količino nekaterih živil ic mestne aprovizacije, a le takih iivil, ki Jih je bilo slučajno t veSJi meri na raspolago in ki so Jflj bili deležni tuđi učitelji, profeeorji, đ*M ia*fni nrrnini^i urađniki Meata# Jumh Stran Z. »SLOVENSKI NAROD* šm 75 »prti« ltlt. 9/, stev. tttnloa L «r- ˇ Istotako omajcmi kollM-aj. Kar {• aaUvll Krotak magistralnih tradnikov tsvaa stostna aprovitacija, {• rasdelll ssvsda to msd svoja člana; vse isto si 1« Uhko nabavtl vaakdo, to-rej tuđi arađnikl hranitnlce- Podptaani »anonimni uradaik« sa |e toroj boril ma aprovisacijo vseh svojih tovariiev in voWe vseh aiagistrat* bih nslnibenoev, ne pa 1« zasa, ko ja »udrihalc »čeac (!?) fcnpana, dokler ga lii preprical, da ie poloftaj mag* nr&d-ništva nevsdriljiv Iz lica v lice sta si župan in zaetopnik mag uradnikov poredala troji nasprotujoči mnenji, sa noSko sprla, a se tadi moško pobotala* Nesrečni člankar pa je v imenu >veeh< T javnom listu poskušal Splcljanje, fcl «mo ga zaničevall že takrat, ko smo no-alli Se hlačice na precep* Nihče ei ne da jemati pravica, krt-tikovati poslane«, Župana i« v»akega javnoga funkdjonarja- To je in bo storil tuđi podpisanec. ker ni tepogtev kimavec. Toda nradniki Mestne hranil-niee nišo kritikovaM, aiti »uđribali«, nego 8o s svojo resolucijo kar kratko ođpovedali vse Raupanje JDS in ©4-stavliali nje voditelje. Ceš, da so abso-hitisti in stari liberale!• In proti tema 9em izrazil svoje pomisleke Čisto načelno, stvarno in niti najmanj osebno aovražno. Nai bi ae vendar zavedli gofcpodjte nranilničarjt, da je njih taktika popol-noma izgreSena in vsej javnosti fckraf-lno nesimpatična, sag so njih prejemki danes veL kot Čedni- Če pa kd& za vi da plače nradnikom spekulativnih podjje« tij, naj 6i pomaga tja: prosta mo poti Anonimni nradnik* 0 umetniški vzgoji naSega naroda. WisT\ in predlori k preoenevi n»$in Sef Fr- Suher* (Dalje.) Zato Je torej ri6anj% predmet, ki »pada na isto mesto v obče izobraževal-ni Soli kakor jezik- — Vrednost risan ja ne tifii t njegovih materijalnih uspe-hih (v gladki tehniki in bujnih bar-van), ampak bistvo njegovih uspehov tiči v tem, kar stori v formalno Izobrazbo človeške duše in samo toliko v izobrazbi roke, kolikor Je in mora biti roka voljan instrument dnševneg* ielova&ja, baš tako, kakor je jezik kot mišica v ustih voljan instrument ab-straktnega jezika, ki je izraz dnSnin pojavov- Ne ugovarjajte, če Vam ne ngajajo o troske risbe! — Seveda, kar 86 nariše, se vidi ali je lepo ali ce-(Korektnost malokdo vpošteva)- A kako stoji v glavi kakega učenca glede računanja, slovnice ali kakega druge ga predmeta, ki ma je v soli odkazan dva-Jorat vecji čas, pa ne more nihCe kontrolirati, ker ne vidimo v možgane, kakor na risbo- — Č"e bi to bilo, marsikaj lepega bi se morda tu pa tam đosrnalo-— Pedagoški svet v Ameriki, Angliji, Franciji in na Nem^kem ima drugo na-2dranje o risanju nego je pri nas v nt-sadnjaSkih krogih- Pred vsem je važno, da risanje po-vzroSuje natančno ogledo\fanje predmeta, ki ga risar hoče vpođabljiati- — Marsikatera napadna ali nedostatna predstava v otroškem dušnem obzorja priđe na dan Sele z risanjem. 0 mar?t-oem lahko obSirno goverii, pa vendar se ne bo vedelo, ali imaš o stvari pravo naziranje- Če pa moraS evoje predstave o tem narisati, bode lahko do* gnati. ali misliš prav ali napačno. V sadnjem slučajtu bo lahko predstave popraviti- Nesporazum bo isključen- Kake vrednoati je dobra metoda v rtsanju za vrbojo in negovanje fantazije in esteti^nega ?ata. je jasno- Ne bilo bi težko tu navesti obilo zffledov; upam, da nišo potrebni. Pa 2l»sfl kra-eilno risanje je za fantazijo velikesra pomena* V kolikor pa se naslania na narodno ornameotiko. vztraja tuđi aa-rodna fnstva, — narodni pow>s- Risanje je pa tndi poeroj za »rneva-Bje nmetnin* Jaano je. da bode tišti ki Je že kedaj sam peizkvlieval izraza ti tot kar je ustvaril nmetnik, njegov pro-issvod bolj razumel, ravno tako kakor Sele tišti ?>esnika prav eeni, ki ima * njim sorodna čustva in je že kedaj po-izkusil svoje doživljaje popisati- — 2e Albreht TMirer je trdll. da umehiost slikanja Sele tišti ume. ki sam slika. Drugim ostane tuja kairor toj }extk- — Modemi pedagog E. Meumann pravit >TJmetnikovo delovanfe Je po bistvn produktivno, strarjajoee 4ejanje- Ra-cometi ga more le tišti popolnoma, ki Je sam sposoben za etvarjajo^e delo-c C© je tndi samo dlletantsko delavsn, — ˇ kolfkor je smože« Mm vmcfofSk* ie-Irrmti, toliko ura bo dostopno rasnnie-vanle nmetniskega delovan^fa po Um«!-»em epazovanhi samei^a wbe In iikori-Kanjn svojih lastnih Izkn&eni deloma pa po zaključkih analogije- Kdor bo6« vraetnlno por>olnoma umeti. J» i»cnra m vmetnikom doifrett, kaker je Je dofiv-l}a] on- Tenm pa je predpogo] snanj« resniCnega nmetniftkem defa, sleer se sam vara in si ometnlSko delovanje samo jm sto}« domiSljfaJe* — Tako tolnm-U Mevmann eetetifiko nasirmnje Ustih, U 10 0 gnijjfcftijllrjfflu đolOTBJliU MBat pravalo pon5ea|. — Jasno pik li Uati, ki ni nikdar imel svin^ia im barv v rokah, wm& •• ¦—tait oaa mt+ To ao tis*e unutalie, kl teajo T^red vsem đogodke za vMlrines fet govore dovolj jasso tuđi Sjstso^tmftsAenm o6aso> 2anraka »lika iz domaćega iiv-Ijenja bode nmipvm vsakamm kMatn in pokrajina, ki sssatmt mtfi stepo, bode našla rasvunovanje pri wBml gle-dalotv, ker Imajo vanjo dosti atMlativ-nih predsttT, ki jim omogoHJo ramme-vanjo le ta rrste vmetnia. — Mhnogre-de omenjamo: slike te vrst* pa a« pre-»tanejo stroge omcinišk« kritik«! — Kakor hitro je nmetniua druge vrste, ki je tuja milje ju opazovalčeveara ali |>a, kjer igra tehnika veliko ˇlogs, kratkomalo, ki ni ustvarjena za zabavo naivnega gledalca, ampak zaradi same-ga sebe. — tam ne bode imel opazova-l«r tifitih predstav, ki so potrebne za razumevafcje umetuine in feel bo mimo nje. kakor premožen kmet v svetovni galeriji sllk, ki je izražal svoje dopa-denje s tem, da je tipa1, na v«ako sliko 6 svojim izđatnim prstom in đejalr >Prav fino je napravljeno, prav finotc fDalie orihodniiČ.) Pofiftl?n# vastf. Ljodski shod JDS v SIov- Bistrici ?e vrši v nedeljo, dne 27- apriia t- 1- ob 2- uri popoldne v \arodnem domu (po-prej hotel Austria) ne v Okrami hra-mlnici- Na shodu bode govoril o poirub-nem gospodarstvu prei^njega obMn-skega odbora g. dr- B e i s m a n, o po-iitičnem položaju v Jugoslaviji pa drž. poslanec g- Iv- K e j ž a r iz Ljubljane in dež- poeTanec g- dr- Koderman iz Maribora- Naj se vsak, ki se zanima xn javna vprašanja in z\\ usodn Jugoslavi* je. «hođa zanesijivo ude!eži in tuđi med znanci acrttira za veličastno nđeležbo-Cim bolj bo naLe ljudstvo zavedno, tem bolj© s© nam bo godilo v svobođni Ju-goslaviii! — Torej v&i pravo^asro na delo, nikdo «e naj ne zanaša na druge! — V soboto. dne 26- aprila t- 1. pa se vrši ob *48. uri svečer v Narodnem domu obČni ^bor krajevne organizacije JDS za Slov- Bistrico, na katerem bo ETOvorii g. poslanec Iv. K e j i a r o programu Jueroslovanske demokratske stranke, đr- F e i s m a n pa bo predaval o politi?neTn življenju sploh- Tuđi k temu poducnemu večeru i«kreno vabimo v#e »avedne Jucroslovanke in Jueoslo-vane iz mes+a in okolice- Naprej. Slovenska Bistrica! Svoboda. kje »i? Iz Polzele nam pi-isio: Med delavstvom v tovarni Ćurka & Wild o veff»rnifr»h v J»re-nim. v ponedeljek v Ffo6ah ob % mi-Na v«eh grovori posl- VogUr, Shodi JDS ˇ mariboretcevi okrožjlu *o se brez izjeme vsi dobro obnesU Pnzven že ponrej navedenih so -ne *T* 5j!i v -na^iedniih krajfh: Sv- Holfenic pri Sred?wa TJntomer, Tvatijkovd. Bo-feoo\Tci* V BnčeNivnli se je usforiov'i« po zborovanjn nova kraj^vnr* «ir#r«nV zaci5a TDS- iR+otalco na «iupnem »^ stanlai pri Sv- Križn- Na vseh teh sho-fi\h je erovortl naS domaćin poslanec Voelar. Nnša posebna teteforHPna fi*r»Hfa h Zaereba fn brzojavna Iz Bt^^rff^a. Beorrad 24- aprila- MinisfrsM «vn J|e skienfl. da razda med prebivt1«tvo južne Srbije okrog 500 vaaronov amerikanske moke> ki se nahajja v 8o?unti Cena kilogram moke bo 1 dinar, no glođe na ođđaljenost kraja od železnice- POTOVANJE PO JUOO8I1AVUI. Zagreb, &4- aprila- Kakor potoiajo listi je od včeraj naprej dovoljeno po-tovanje po Jugoslaviji samo s civilni mi potnimi listi brez rojaškega vijroin*, ki je bil potreben do sedai MADŽARSKO PODJETJ1? V HRVAT-SKIfl ROKAH- Zagreb, 24- aprila* »Hrvatska sploena kreditna bankac }# pokupila većino đelnic >T)elnlskega drostra sa izkoriSčanjo lesac, ki je bilo do ssđa| ˇ madžarskih rokah, pa jo moralo t«M svoJecAsneg«. odloka Narodnoga Vafe prenesti svoj sodei U Bgdlipaits ˇ Zagreb- MEOMRnBN TOVOfcMl rtMOT. Sr+ivr^ 14. aprtla* ftulussflsti ravnateljstvo ˇ Sarajer« {• Mate rss> glas, v katerem naznanja, da {• ssy#t doToljen aoofneien tovorsJ prosast ts podro^a sarajevskoga §etesalMtog» ravnateljstra ˇ področ^e lotourskoga raTnatrtjstva ˇ Ztgreta fm Ljabljsi Dopustili »0 liko produiBti t foCvrtak U. da je treba roznino plaoati ˇ iMprsl je odinmr^a^a. 2a pmsal m teMis-stvom TsHaJi ia š*mtm& pinipisl USTA^nriTEV PO9TVB IN Mt2O- jAvim aoLH t umunuam* Besfnsl, 24- aprila- MtaUstMlv* am pošlo tm brsojav sa baM 1 ntmmt osnovati ˇ Beograda puštan in bisafai-no solo, kl naj bi «a4Ua teoretiAsa Izobrazbo kandidatom aa ^atop v drktio postno slaibo- dola bo podrejaaa direktno poii&emu B^aUtrstvu. Otroritev te postao iole ja aamsrarana iste po preteka par meaoar, da sa srede stana vanjska raamere in pripravi primeroo pro#tor* Jf*%? Ustanovni oWni zbor ¦TjJDi! „Krožkft MmorskUi SaMtT4 1&^^^ se vrši, ne kakor objavljeno, Ifjfcv, v soboto, dne 26. aprila ob |y^5w P°* ®- »večer, temveč v |6a/ m neaelio, dat 2?. tprila talio ^^x^- raaj lisfoitaflji Đona> PraprsvliaUil odbor. ObSfrt zbor Sokolske tupe LfcroffBBt I. se vrši na Belo nedeljo, dne 27. aprila t t ob 0. dopoldne v veliki dvorani Mestnen doma z običajnim sporedom. Brate ifi sestre vabimo k pclooštevtlni udeloibi. — Na sdarl — Odbor. »Sokol L« Brat je! Za Belo neđelto nameravani pešizlet Čex Golovec smo odložili U se udeleSirno Izleta bratskeca mo-Ičanskega Sokola v Zalog. Ta Ulet Je or-^anfzatoiično pomenllivejši od naSe^a na-m^ravanega, ker ponesemo ž njim tvoje prv« bratske pozdrave novoustanovlj«o«mti druStru Sokolu v Polju. Zbiramo se v ta namen t nedeljo ob xk2 pred Mestnim domom, kamor dojdc*o tuđi bratje Sokola IL hi oni Iz štepanie vasl. Točno ob lf*2. od* korakamo v Moste, da se pridružimo bratom Iz Most. Pričakujemo* da se izleta uđeleže vsi. ki razpolagajo s kroienL Kroji na dan! Rocov krepki slas, nai spremlja nas skor vas Na rdar! — Odbor. \z Vctč. Ni §e dolga, kar se ie ustanovilo pri ras eno nafmlalsi!! sokolsklli dm?tev Ijubllanske okolice, ld pa se nad v^e lepo rarvtia. Na belo ntđello nopoldne nas obi?Če o prfliki svojesra pe^-izleta naš najbrižji so^ed. bratsko društvo iz Most Brat je tn sestre! zberit« se v Um narječjem Stevfra, da pozdravimo coste fn da jim poVačemo, da vemo In znamo cenftf pnrrten sokolskih organizaclj. Društveni ^đbnr pa prosiTno, da stori vse potrebno, đa k nam prthaja}oče cnste kar naftepSe «;^re!rnemo. Več Sokolov. SoVoli in druga društva! UfeleftHe «0 oorofoRO vra-•«fo€<1i u kon« a*ii!i rar^infli »«(onlltov ZHafsliogft 1b Fmb« kovajo v MaHboi-vl Prihod posebnega vlaka \z Dunafdcega Novega fne%ta v MarfKor 57. t m. todno ob 4 pop. V ak \t Llublfane odide ob 10. 41 dop. in Drtde v Mirfbor 6b 3.04 pop. Komisija aa teriatr« J>roii bivšeimi erar ja ob]»vlja: Lilkviđacije stare dria-v© na Danaju vod! in nađzira posebna raednarođna Hkvidacna komisiia, kl se-fo|l iz »ajatopnikov vseh novih đrLav, ki 60 nastale iz star© Avstrije- Ta komisija dolova in izdaja kot vrhovni or-eran za likvidacijo vsa navodila ia vae direktive. V vsakem likvidnjo^em minl-^tretvn je ta komisija postavila poaa hen kolegrij, ˇ katerem »0 istotako ea-stopane ts« nove drfavc c r*lani, kl so iih poslale k likvidaciji na Donaj- Ko* Idgiji vodijo likvidacijo posamemih miri lg trate v po navodiUh gorenje komici je in s pomolio prideljenih urađnikov, Vse prijave m pora^dele na printoine oddelke, v katerih rešajejo doile Tloga prideljetil nradniki po redu, kakor 60 bile vložene- 1% tega je razvidno, da je trerva raeko tarjater raznu popolnoma »nrJtovretnih prijaviti posebej- L4kvl» dacijslca komisija na Donajo }e doloS-la, da se prisnavajo le terjatve, katerih obstoj tu npravioenofit sta bresdvomaa dokaimnR. Vse stranke aa| torej prilo-?* pvoiim pri]avam naročilno lista, ">r*vx«mnft potrdlla fn draga dokazita, H iih Imajo v rokah- Potrdila na} se prelože v Isvirniku, ker prepUi aa Kado^tujejo- Ker se vee sađev« obrnv-navajo pri blvsia centralnih nrmdlh stare država aa Donaja, aa| sa prijava predio*© ie nemikt ali pa naj se prija* vara prilože nenskl prevodi, da sa fa> Mtev saradi oskrhe prevodov brea potrebe ne savleCa* Na kak na^ia se bodo ratovala ter-iarva isviraJoSa U vojnodajstvenega sakona ia ni dolo^no- Za povrafllo >Vojnih ikodc sploh fta Bodaataja vsatoe »akonlta podlace. Pod >Vojna ikada« snađafo na|taaU€iiaJil aloCajl a- nr v«led etreljanja ali poiara pornaaaa poelopja, opaateisoja amlJiSe» poikooS Ka aa vojnih operacijan noadelnisaih oaeb valađ aM^nlli vpllvov rasUaUi bajnOi tTidim, ikada, kt »o Jo po-TsroetH a Hir—Hari dajaajl aaasasaa* ¦i vojak! att oefl addsOd ttd. Glasom z thinaja doiHa tufaraMirU so do aadeijnefca aatavtjea* v»a lapla-čila, da se vse ariglaiws terjatve ena-kaisrm krijej* Za enkrat ohstofl aa-taga MctIdajoMk eeatoilafll nradav Ia ˇ^ ^eaa> oa ˇ poaamevaSi ataca jia a^a* ¦ Uvrjajo in ariaaavajo prijavliena t» Istva kat IHtvtda*- Gleda i^lafil aa aa bo ©nTotflo išle poxne)O' Komteija aa terjatvo proti bivienm erarjn je v stalsjem sUk« a našim! elani likvidacije«* komUi)e na Ounajn Za astoal |a prsjoJa 1» |ajsnaari|a Kakor. Utro dobi novih nofasnil aa bodo tista Dhjavila' Po teh iniormacijah se resn-|a|s tedi rtags etrask. ki prlhajajo k tei ksaiii Ul> Da aa dalo olajša ia po-tpsii, aaj sa sa eatoat vsaka prisadeta straaka toftao drži tsa navodil.< sanamtalsivoai vadi arodnjii isl kl ..Jaa^a^^saaaMl ^a^j^^.. li^jtalfBsai sW ¦¦¦!¦> Ifai aiaJb BSa^si^BBBBBBBBBBV ^P^BBBBBBa^vCB^BB> U^BVpBflpB^B OsB UBWmSSvMHsSB iol v sasMspi deželso vsati za Slsvaufla* Dne WL astOa 1919 ta bodo v zacrebiki stolsi oorlrvl pokopa« nmaljsk) ostaatt narodatj mafisnikov, Petra Zrinjskejia ta Frana Krsta Prankoasna, borilcev si narodno Cvobodo juKotlovansko. Po sklepa dežetns vlade sa Stovenijo * dne 16. aprila I9lt naj te ta spotoinslđ dan prazoide rudi so šolan V ta namen nai se posveti med poukom posebni ura spomimi ZrinJ-skegi tn frankopana sole v Mariboru tn Cello imalo ražen tega tišti dao, ko se pre-pelleio zemeljslri ostinki skori Maribor In Celie, sole prosto, da se šolska mladir^ in učiteljstvo korporattvzK) udcJcžc spreiema na SelerniSki postali. Ker ravnatelistev Xn Solskfh vodstev ni več mogoče uradno ob-vestitt m fini naznania ta sklep 00 čašo-pisju. — VI šji šolski svet vLjub-1 j a ni. + I* seje mestnega aprovi«acij?*ke-ffa ođseka z dne 23- t. m- je poročati: Deželna vlada ie rjakazala Tnc»Mni apro-vizedji od doSlega vlak* amerikenske masti in šf>eh& po 1 vagon Špeha s približno 7000 kg ic 1 vagon masti- Naka-sana mast in špeh niknkor ne zadostu-je, da bi bilo ometeno razdeliti ina-ŠL-obo vscara ljuljIjanskt^nu prebival-stvu- Zato ojaek aklens, naprositi de-želno vlado, da odkaže aproriz&ciii \"3>n\ še 1 vagon masti, da bo omogočfe-na razdelitev za ćelo Ljublja.no na ose-bo po pol kilograma masti ali špeha-Razđelitev bo urediti potem na ta na-Mn, da dobe nekateri okrali speh, do-?im dra^i okraji maert« Seveđa bo cena špehu prlmeroroa nižja od oene masla, da ne bo nihče prikraj&an, oziroma o-skodovan- Od prejema Ipeha, oziroma masti bodo isključeni člani želozniških aprovizncij in vojne zveze, kar je tndi pravično, ker boclo hnenovani dobili od svojih aprovisačnih razdelevalnic ame-rikar^ko maS^obo- Prvi vlak koni2e in pšenice, ld je bila nakupljena po aproviza^ijskih na-kupovakrih je dospela ravnokar v Ljubljano. Na mestno aprovizacijo od-pada|ofii del pšenice in koraxe \b bil oddan takoj v ml ine, da bo v nekaj dneh omogočeno mestnemu prebivalstvn raas-deljevati ccnejlo moko oziroma krah kot dosedaj* Tuđi ostalo nakupljeno žito v Banatu pričakujemo v najkraj-eem 6as« v Ljubljani in je drugi vlak že v Osjetu, a no more vslod transportnih težkoč senkaf. Do srede drugoga tedna se peče kot đosedttj kruh iz be!e pSenične moke- Od srede naprej se bo 4 đni pekel kruh is nesanice 50% bele 30% ržene in i* 5056 koruzne uaote- Hlebci bodo tebtali r>o 70 dkg in »fane hlebec 1 K 40 v-Eakflen kruh se bo poznejo pekel. đolo-Či aprovisadjaki od^ek v prihodnji se|i- Kajvečjo potnanikanla trpi Ljubljana na petroleja- Aprovizaeija je ponovno posredovala pri deielni vladi, da do-nimo potrolej- DeieM vitđi je bilo đo daBOs Bemogoče kreskrbeti petrolej-Zatrjiije se, da jo petrolej že na poru iz Amerike v naše traje, vendar pa nihče ne re, kdaj da priđe- Kakor hitro bo deželna vlada razpolagala e petrole-jem, aprovizacija takoj vse potrebno ukrene, da se odđeli lijubljani, kolikor tnopoče velike količine peiroleja. Velika je brezposelnost v Ljubljani in zrtova irrozl ftevilni kategoriji «rtavr»m*kej5a delavi?tva> da bo hrez sa-sinJka ia 0 tem tndi brez kraha- Zvi-lanje niezd stavblnbkenm delavstvn in pođraženje naterijjaHj je povrroMlos da se je etavbno delo matno podrazilo. Vsleđ teira ne dobe pođJetniStva nobe-nih naročil in ne bodo mogla zaposliti avogega đelavstva* Deželna vlada bo morala na vsak naMn priskočiti na pomoć ia preskrbeti delavstvn delo, ker od svojih mesdnih »ahtev delavstvo po-rmerltl ne more, ee hofie firetl* Prijeti Je bras odlog& « drtavBO sgrftđbo «ta-novanjskih hii, ne samo vsleđ važnosti sgrađb samih, ampak tadi vsled nujno-«ti. da m zaposli delavstvo in mu s tem omoffo^l iivl{et»ke potroje- Deželna vlada za 8k>venijo se na-proci tn poitvlja, da preekrbt ttmprei po aklerpv mini in ođprtjn mej dovel] faaimfaktnf uega blaga is Inozemstva, da aa more}« osobito nitji elojl tn fiksni nastavljene! prtmerno obioH; blago na] sa odda preblval«tvti po kar najnizjln ođ vlade doloeenib eenah in se pri raz-doHt pir* •a tiKf/iBlđ stan. ttarva* ae morijo vpottafvafi aninola koristi splosaosfl. Enako Ja postopatl tnđ) pri tivilla, ld bt aa mogoCa oddala trgoteam v prost© rasprodalo. Blago aaj doba le oni, kl faMkfo svoje Isataa lokal*, da so s tem osssji vsaka NaipaJactJa a blagost la trolft. Odsek izrode t*fi »oJdo salrtevo, da 80 mora najsttoije nadzirati vsa trgovina z ilvili in druglnd neobhodntml predaotl tako gleda cea, kot gleda načina prodaje. V samljivih slaoa^k Je nafveatnej* nradno dognati naknpoo ce&a In prisvojeni dobicek- Proti vaa-kenMU ki bi si prisvaja! nepoatavaa do-bi^ca, }* Bastopati najstrožje* Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence*. NenHd agftatodi v La^ssaa. Kakin se porofia Uubljanskems dopisaerna andu so v nođelio, 13. t m. dopoldne aemiko-avstrij*ki agitatori! imeli zauptn shod, kicr so med drugim sklcnill ,da ie treba Ijadstvo organirirati in prtprayW vnad na jugoslovansko ozemljc, U aa) bi odreŠiJ >pod Ju^oslovanskiin iannotn ˇzđUsuJoCe* nemSko sobrate. Prostovolinim bolevnftom naj bi se obljubfla civilna obleka In plača 6 kron na dan. Brežplačoo naj bi vsakdo dobi! potrebno nrožie. Kaj je s CMD podružnico v Poljčanah? Železnlčarii na postaji Poljčane smo ve-dell o občnom zboru samo toliko, da se bo vršil najbrž v neđetjo, kdaj, pa ni bilo nobenemn mano, !n se nara le, ko smo se vračali iz sestanka JDS v Stuđenicah Se posebei zagotcvilo.da borno »ravočasno ob-vcSčenl, Var pa se sploh ni zrodllo. Nam se zdi. da se obvestila namenoma rJso razno slala samo zato, da bf nekđo ali nekateri zamoeli pozneie na tak način iavnosti pro-dajati svolo farizeisko narodnost Dokai fa tn fe tndf. da se ie *fx precel wivedtw okolice* zbralft 5iamo * Članov. — 2eleznl-ški u radni Id v PoliCanalt. ŽIDOVSKA NEVARNOST IA SLOVENUO. Saralevo, 18. aprila. Čita! sem o nt v naših časopisi)! In prestraSfl sem se. Na] dodam še neka). Židovski element se Is oal' manje vgnezdil med nami Slovenci, zato je bila tuđi do sedai povsod znana solidnosi slovenskega trgovca. Pa že za Časa vojtH je ta soiidnost tu fn tam padla, ker so ort-ill nekateri naši trgovci in razni spekulant v dotiko nai več s hrvasidmi Židl; mikak jfii ie, da obogate tndi oni kar čez noč. Na-uOT so fih hrtaski Židje, da se to lahk« zgodi, ako vduSc svojo vest in moralno od« jrovornost za svoie zločfnsko postooanfe Živim Že mnogo let v Bosni ter poman dobro mentalitet avstro - oerskin in Španjolskih Židov, kl je Bosna i n)lml pr* plavljena. Naravnost neverjeino ie. kako k ta vrsta ljudi pokvarila v tnka)šn]ih tr*ov* dh — z malim! Izjemami — vsalc čut po-Stcnostl. Trsovec ki ni ime! m nima Židov« skl mentalitet mora propasti. Vse aprovi zaciiske in druge Javne aredbe so tn skort tzključno v nečednih židovskih rokah* kei v dragih ne bi mogle uspe vati; tako le raz-širiena Is, skoro bi rekel, kartelirana židovska trgovina v Bosni. Potem pt Se prlđ fn poglej to Idealno nečistost židovskfl stanovanj po Bosni, to so legla vsakovrst nfh nalezliivih bolerai. — Opozariam (ore Slovenija ki ie bila dosedai kolikor tofflu nrosta te Šibe bo2je. opotanam }o kar na> bol} resno, da se čuva vsiljive^a Jefa, keji se mu bo v nasprotnem slucafe motalo tr govstvo umakniH Iz lasrne W5e. — TukaJ Infemo žldu Je vsako, Se tako ntzko srexl stro, dobro, samo da se obogati, ne pozm niti mele đos+otnosti niti poStenostL Cutj sramu sploh nlkđar nt poznat, m kar Je naj fdtvne)e: premoženie, k! ?a je nosoHni rt nenasttni moToh. ie izcablieno za narod no gospodarstvo naroda, med katejjn žive te» pfltvice, Kar fe enkrat v nllfiovil rokah. ostane { dalfe. spremen! kvečjenn LIdov$keea gospodari a. Te Maribora* Ntkjer nišo cano živ ljenskih r>otreb$?in r sadnjem čaai tako poskočile, kakor ravno v Mariboru gotovo «> se te cene v zadnjem čaši povijale m 100%» Poro5enl nradniki kateri so eksponirani v Mariborra, n! majo nobenegn sredstvo, da bi se mog! ustavi jati tem neznosnim razroeraai ampak $0 primorani te neznosno vleoto cene plač«vati. kolikor jih p*L morejc Ka trgn ni nobene kontrole ali saj sa dostne kontrole ne ^led© cen, vsak pro d«ja za cen©. za kakorSne me nm wW PoroČeno nradniStvo v Mariboru rad tega ođločno zahteva, da mestni nag^ strat takoj doloSi gotove cese za v« življenske potrebScine, ozir- že obsto ječe cene primemim potoni razglasi, jil strogo po svojih or^anih kontrolira li vs«u»*a, kateri se ten cen ne đrfi, i«ro H sođi??n. Tako, kakor je »daj, ne gr ve^ naprej- Deželno vlado v Ljnbljan pa prosimo, da da potrebna navodll mestnemn magistratu r Mariboni, A mestnl magistrat takoj rpelje nbožn^ akcijo 2a poročeno nrađnlštvo in «plol prosimo deželno vlado aajizdatnejft pođpore za to ubožno akcijo* Bres ft akcije poročenemn urađništvn v Mari bani ni raogoto šiveti Pod etapo Av Btrijo so dobili tnkajšnji uradniki rani stvari za znižane cene, sedaj pa «pWS nič, za poročeno ttradništvo se splol nibCe ne briga* Zadnji čas, đa «e v ten oziru neka] nkrene- Društvo za đrSavn nastavljence v Ljubljani pa nnjno pm simo, đa takoj odstopi primeren znesd od podpore, katero je dala vlada dn Stvu, uradništvu v Mariboru* Kultura. fUtilillftin elrsUra aa l^isartc ali npt^ tori v soboto. đne 26. t m. ob 8. ml m Cer tn ˇ nedeHa dne 27. t m. ob 3. ori pt polđne ˇ dvorani pri Jel*ira na Savi bnrh španska muha«. Na predvečer prvega ww ta. t t ˇ tr#do> 3n, t m. se Igra v ari Cankar1«v«Mii fpnmtmikn znamenito tfd CeSkeia alsatella Ssberta »Orana lasa « rili revna stea«- Podpisujte državno i posolilo!' $7. štev. „SLOVENSKI NAROD*, dne 15. april« 1919, Stran S* Dnevne vesti. PODPiSUJTE DRŽAVNO POSOjnO. Sic traasit gloria mcadi! V soboto «e izsele in ođpeijejo iz Ljubljane blv* ti upokojeni deželni prrrU+rlnilr baron Schwari, biv&i vladni sretnik dr-K u 1 a ˇ i c a in ladnji avatrijski deial-ni predsednik na Kranjskom grof Attems- To ao sadnji predstavite! ji avstrijskega režima na Kranjskom, kl zapuste našo sedaj svobodno slovensko zemljo- Pred desetimi leti je Schwar» še po&lljal na Slovence nemčke bajo-nete in vladal v svezi 0 Sustersiosm kot turski paša. dane« je veeel in hvaJeieii, da ga Slovenci, na katere je dal I- 1908-Mroljati kot na zajce, poste kot tkrom-nega privatnika svobodno preko meje-In grof Attems, kako neomejeno je to vlada! pred jednim letom t naši deželi Kranjski! Dane« pa veže skupno s svojim prednikom svoj »punkeltek< in se odpravlja v deželo, ki tvori zadnji ostanek nekoC toli mogočne Avstrije, ki pa je danes tako majhna in oska, da bo jedva mogel v nji najti prostorček, ka-mor bi položi! svojo trudno glavo- Kako se Laai spreminjajo in kako ,ie izgi-mla brez sleđu slava tistih, ki so se nedavno tega vedrili in oblačili na na-čem jugu in vihteli svoj bič nad ubogo slovensko rajol Avstrija, kateri *o razni patriote prorokovali življenje brez konca, je danea prah in pepel. iz katerega je vznikla kakor ptić Feniks mlada, čila in krepka naža kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloverjoev. Stare tvorbe in njih predstavitelji legajo v* grob, mi jugoslovanski strelci pa sto-pamo v novo življenje zlaienm solncu nasproti! Železnišld most v Zaprešiču je burja pretekli teden deloma podrla, vsled česaf so morali zaeasno ustaviti železni&ki promet med Zaprešičem in Podsusedom- Potniki na tej proari so morali prestopatl in bod i ti med Podsusedom in ZapreŠičem peŠ- TOiotapstv* ˇ Avstrijo Le vodno rrete, dasi se v Špilju stoti vse, da se prepreci- Toda tihotapci so tako pre-brisani, da utečejo tucM najstrožji pre-iskavi- Pretekli teden sta priŠTa z vlakom v Špilje tuđi dva možakarja iz Za* greba* Preiskali so jima najnatančneje vso prtljage jima preobrnili vse žepe, sploh izvršili svoj posel tako precizno, da 60 bili uradni organi sami ponosni na svojo delo zatrjujoc, da jim to pot niti miška n\ u§la preko meje- Ko pa sta ona zagrebška Zida prilla v Gradec, gta strmečlm sopotnifcom pokazala 40 fcilogramov finega rigaretnega to-baka, kl sta ga vkljub najstrožji kon* troli in preiskavi v Spilju vendarle utihotapila preko meje- Kako se jima je to posrećilo, je bilo za vse sopotnike uganka, glede katere pa seveda tndi Zida ništa hotela dati nobenega pojasnila. V orofni&o službo Je bdio spreje- tih, kakor smo že pokazali na poj^di-nih primerih. mnogo oseb, ki v to službo absolutno no spadajo. bodisi da so sploh nesposobni «a izvrŠevanje take službe, bodisi da kot tnjerodel ne u4i-vajo tistega zaupanja, ki je nujno potrebno v tem pokliču- Tako zavzema ugledno mesto v orožnistvu znani VI-đitz. ki je bil do razenla Avstrije jeden najbolj strupenih naših narodnih na-sprotnikov in ki ima na vesti marsika-tero slovensko žriev- Taki3to elužbii-jeta Le pri orotništvu, ne da bi bila do-•5lej se definitivno sprejeta v službov*-nie, dva zagrizena kočevska Nrmca Verderber in Koschak, ki niti ništa vešfa «lov©nskega Jezika, odnosno ga vsaj preje ništa hotela razumeti. Oba beje opravi jata elnSbo nekje na meji- Kdor ve, kako j© na Stajerskein prepojeno orožmštvo nemSkntarskeg« doha, se zafndeno vpraSnJ«: Kako je to mogoce? Kako naj dva Kofievca bradata nemškntarska nagnenja svojih podrejenih organov? Ne. gospoda, pr»r pri oroŽniStvn »n«r©dnost Bi p*&nm-ska stvar«, kakor se je nekdo baje izvoli! izraziti! PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO. Farmacevtsko gibanje- Gibanje sa zboljsanje sonialnega položaja, ki ee v zadnjem času pojavlja v vseh stanovih, ie našlo svoj odmev tuđi ˇ vrstah «lui-bujočih farmarevtov- V nedeljo, ^7- t-m. ob 2* popoldne e© vrši sest&nek služ-bujocih, visokošolcev in aspirantov i« ćele Slovenije v gostilni Mrak na Rimski cesti. Polog Btanovskih vpraSanj 1« na dnevnem redu tuđi zahteva no podržavljenju lekam v kraljevini SHS. sa kar se hrvatski in srbski LarmaeeTtf potegujejo že dalj 6asa- Hrvatsko f«r-macevtsko društvo i« Zagreba poilje najbrie svojega esjrtopnika k cestankn- f 8vetoslav Oaf- V Karlovcu je 16. t- m- nmrl bivši višji državni pravdnik zagreb^ki Svetoslav Gaj, sin velike«« hrvatekega preporoditelja dr- Ljuds^ vita Gaja- L- 19» je Ml imenovan ¦* predsednika sodnega stola v Zagreba hj bi moral kot tak ˇodltl raspravo proti takozvanim srbskim veleizdajnikom. Kot narodnjak, kf «• {• savedal, da se obtogenecm godi krivica, ni samo odlonil tega mesta, marve6 jih ćelo skn-šal ščititi z vsem svojim TpJlToav Zata je b»l tuđi upokojen- Pod baaom dr. To- maftićem je Ml imenovan sa visjela dr-žavnega pravdnika- Pod CKvaJevia režimom se kot narodna Biato6 uradaik savada ni hciel uklonili pritisku ad Lgora.3, zato so ga zuova odstranili in upokojili. Kuto je živel pri svoji b6ar~ U Dori Oreauicevi v Karlovcu, k|er j* tuđi omrl- Prepeljali eo ga v Zagreb, kjer mo |i v aoboto na Mirogaju položili k TočAemu poćitka> Pokojnika ostani med nami svetal Bpomin! DeL«sm MiUOs SRS v UaMfanl pr«-ganja župnika Matevža Suinika U lare Rovie radi hudoUelstva po S tt • L z. Ti § pravi: S budodeUtvom notenia |avae«a pokoja se zakrtvi, kdor očltno ali pred već Ijudmi, ali v natisnjealh delih, razSfrJanih pisaoiib aU podobah a k sanKevanSu ali sovraštvu proti enotni državni ivezl, zoper obliko vladirstva ali državna upravo aaiuntavati sknSa itd — Karen tega hudoditUtva je težka je ča od enen de 5 let -Upamo, da ne bo krika proti »aedemokr«-tom«, kcr demokracija in rovarsrro ni eno ta isto* kakor ni odo in isto po&enost in huiskanje. Nesramnost. MimUi tedea ic dala neka delavka iz tobačne tova me za svojo 171ctno bčerko čevltarju delat Sevlje. Data ma }e usnje. podplatc in splok vse« kar spada k čcvljem. In koliko Si ie ođeruh računa! samo za delo? 200 K! M! ji svctujc-ma da nai ^a naznani sodlSču. Vojni Inralldl. Sestanek vojnih inva-lidov se vr^i v Celju drugi mesec ZatorcJ đelufmo vsak po «vo|l moči za našo ont*-nizaciio! Brivec, Rotovška ulica v Cel)a. $ pošte. Pri poStnem u rada Ivanjkov-ei se ie otvorila dne 17. aprila t. L telefon-sk« centrala x iavno govorilnico v vodu 4158 za krajevni in medkrajevni telefonist promet. Transport hiRoslovansklk đliakov do 5eboslova5ke repubTlke. l'dclcfniki transporta se opo?ariajo. da $! morajo preskr-^eti »rl pristojnih okramtti Rlavarstvih do-volienja ra Izvoz f*vH preko meje naše države. Za prevoz ?ex čeho$!cva?ko-nem-fko mt]o ho nosltr!>e!o na$e poslanfštvo na Dim a i u. Pritožbe. Na clanek prtobčen pod tem naslovom odtovaria nas več akademikov. MJ vsi sodašamo x t2 tava ori visokoiolca pregnianca in kličemo naJi vladi iste pri-tožbo. Cakamo na pome Uste že od Časa. ko so nas pregnali z nemSkih univerz, to Je približno koncem februarja. Politična obfast je poslala naše prošnje, tako kot je ttredpf-sano v Beograd notranjermi ministrstva. Sa! Se jlfa do sedaj ni nazaj. NaJboH ćud 10 pa je in Česar ne mnremo rarumetl, }e def-stvo da nam zj^odbe o potovanip naših roSenj nikđo ne verjame, kakor vidimo, tn-di slavno uredništvo ne, Pot smo že vzeli pod noge večkrat a povsođi fsti odgovor: Samo na potrebno dovoTjente iz Beosrrađaf in to traia v najbofišem slučaju ne en ali dva dneva. amnak dva do trf mesece. Mislimo pa. da se slične prošnje lanVo tndi brez neštevilnih pisarjev prele reš::o. To-Itko iavrmsti v vedno^t. moeoče na ta način fe rešfmo na5e pro?nfe. da ne hodo 00 razRčnfh pisarnah se srrtesneH. OrorCetri \i*:oko?nlcf. — (On. ur. Pritožbo smo izro-CfM nagfm T**slaT»ceTn. O«. \isofrr>5o?ceni: Na? se FJuMinnska orjranizacii« a!f ad hoc izvolreni odhor obrne ali nosite člana v B«?-o^rad Dotičnfk naj grc h g. dr. BaltfĆn VI-ljernti.) DRŽAVNO POSOJII/) NOSI 4»! Bol za p*Sko. Meseca februaria i« m-sačii lovski čuvaj Mraz v Lugerjevem |o-višču Rudolfa Moharja, ki je lovi] $ puško in psom. Čuvaj, kl je imd s seboj svojega odraslega sina, mu ie odvzd pasko. Mohar je začei kiicati na pomoć ia koialu so mu priskočili aa pomoć njegovi Stirle tovariši. Dva su imela tad! paske in psa. Grozili so čuvaio. da ga ubijejo, če ne vrne puške io sta dva od teh namerila poOcc na čuvaja. Le-ta ni bi! kos premoći in je moral vrnitf puško Moharju Tatinski lovd pa so lovffl nemoteno dalje. Toia zadnji se bo smcifal Mraz, ker je ovadil vso zadevo sodniji in kcr se bo zadnji akt ođigral najbrie pri ričetu. Dr. Ahaznlab kot sodol ndsvetoJk. Iz »Slov. Naroda« smo povzeh skoraj oe-verjetno vest da se poteza za mesto vii-jega sod. sve tu i ka. Po na^em moeafa ie to popolnoma nemoeoče, ker je bfl dr. Aha-zhizh skrafno zagrizen Nemec v NvS Av-striji in je svoj čas delal v Novera mesti popolnoma v pangermanskem daha. Sicer pa on niti zmofen ni slovenSčtae, 00 zna Ie »kranjsko«. — Bfl pa ie tuđi izredao slab jurist saj to ma deiall sodbe njegovi avsknitanti ia s temi res dob rimi sođbamf se je iopiril tu zadobfl v Gradca sloves do-brega jurista, Seveda, nemšhi Gradec te rabfl ta sloves, da tri HI pomagat aemske-mn sodnika dr Ahashizhu preskočiti ćelo vrsto slovenskih sodnikov. Saj vemo, kako je postopal Gradec Dr. Abtzhfzb je slnZ-bovaJ prele na Primorskem te ti Ie ptiza-deval priti v Ljubijau\ ker iaia tam veliko hišo te gradit pod Smarao toro. Ni se mu kmalo posrećilo. Nazadnie ie bil menđa disciplina rno premeSČen — v Uobljano, toref nagraieii. — Konćno n» ai vgalalo v dr-iavfri slnfbi niti v blvsl Avstrijl, ko Ie afival vendar tolfko protekcije. Hotel te »ti v pokoj, aK sfažbenlb let al frael i« te* !cstk> |e bH krepak. Vesdar so ga TPokoiiU, ker Se aavedei bafe v proSnfl za vpoko-jitev, da ai diSevio nornalea. Mi ga ne poznamo, ali ljnđle, kl ga poznalo, trde. da )e povedal takrat resnico. Imamo Se 6osti gradrva ht njegovtga zasebnega življenja, upamo pa, da bo to ndostovalo, da bo ie naprei oaravljal ođvetalSke posle ˇ Kočevis, k«oor ga k s tako silo vlekto njegovo pangermansko srce. Slana po PuieulJtoii Skoraj «M tai-ne amo zastoal ¦rKakovaH solaca hi |aa-nesa »ebe. Vefeo Ie blk> onteCao fneaiaM^ dtlcvim. g«elaao> vetrovno. Daa tL aprila Je snezlio hi metlo ves da«, zvečar aa ta ponehala bnrfa, taac ta H M»M *a Oar-jancth in doleh, po noći se Ie ila&mta ta danes 23. aprila zfvtraj Ie lefalft debela stase in zemlje te oAa pomrsajaaav lfalacl fe pozebto vse tađVe In grozdle M. tL AaatfeentU prirede v Kranjti ˇ aeda-tfo 27. aprili pod pokrovftetlstvooi toape Marije dr KoSarleve cvetffgf* daii ˇ kai« S. Z. S. A. ^*^^ mmma^ 9o mani nadarfenfn. rrahonemlB, $lencev. fcorfvendoT Md Nastednfa »eja se vrP ? nedefin. dne 27. t hl ot» 9. art predooldae ˇ frrostorih lrtifUnlce vladne pafaO« ˇ l>*> IHHMt ^81 /*"** te aafcete se rtrodno vabilo, 4a ae puavaiovaaja f^otovo avalasa> Vat eaM w4aM praatevaiM ki ao do-vrim čaataiflu> lola poloittl toaadevae topite ter teuh> Upotelent tuđi dnaft pogole sa taenovaale prtporićakom oziroma pod-poro2aikom. fiaj seoiudonia predlože ko-aaaiti Dravake diviai)$k« oblasti Uuibenim potoai predatoaae Pfoeaje za sprejea v skupao vojsko SHS. Ta* prUavaa te aw>-ra|o prlloiiti vse aoaadevaa tistiae, ter Ia* tava ćaaiatikaia abora glede tlufbaaa te tzvenslalbeae sposobnosti. Oni enotetai prostovoijd ktteri so probile sa povUanIe že viožill, aal predlože tamo pravilno ia* polnjene formuJare prijav za sprejem ˇ skupfto votftko SHS. Predpisaai formolarjl se dob« v adjutantiri Dravske diviiiJc v Uubljaal. Ubogi usadi. Pi&ejo nam: NeverieCno te, kaj se pri nas noćenja z na&adi, ki so ttak že grozno trpcH vsled vojne. Grmovje, travniki so pokončaoi in će se kakšna spotnladanska cvetka pokaže, |e že tukaj Člove^ka roka, kl Jo surovo zamori. Navedemo naj Ie par stucaiev iz zadnjih dni. V sredini mesta so bili pred franćUkansko cerkvijo s blatom ponesnaZenc tamkal st nahajainče skupine. Pri Prclemovcra «po-tneniku so bile tekom 8 dni že dvakrat pokradene maćehe. V parku pod Tivolijem so divjaki pokončalt, pohodili in po parku raz-metali ra\Tiokar na novo nasajene skupine, za katere je bilo treba ne Ie skoraj vse !eto vzgaiati rastline in plaćati dva dni 6 delavcev. ki so napravljali nasade. In rj na*ad! so namenitni v veselje In razvedrilo prebivalstva pc pa zato. da jih unlčujeio podivjani zlikovci. In kdo jih vzdržuje? Mcsto. V kratkem nas poseri naš regent. Kako ponosni hi lahko b?U. tko bi mu mo«H pokazati krasne, lepo urejene nasade, slast očem? A tako? Sram nas Je! Zato pravimo: Čuvajte nasade, ne poSkodnjte iih, uplivai-te vzgojevalno na otroke in pokažite, da smo zrel narod! Končno 5e tole vprasanje: AH ie Tivoli Se pod mestom? Ređarja Žalt-hos nf viderl v tem defu mesta nikoll no* bene*a! Tn vendar bi bH tu varnostni or-«an bol) kakor kjcr drngic na mestu. taj se ta p^Ika natveč sumljivfh elementov. VeterinaHem! V Prajrt se MČno dnt 2S. aprila tečaji za vtlie semestre. Jd vfc-!f3io ta redne semestre: sestavlfena bo tuđi r?i?asna ispitna komisija za ab^olvente. Voisovanje se vr$i na dekanatu fiiazofske f zVuItete, KraVovska ulica 5t fi. fn trala do 5. maja. — Kakor znano, odiđe sknpni transport Jnsosiovanskih visokoSnTccv dne ?S. aprila pnpoldne \z LluMjane (Zagreba. Bfrnjrrada). kateremu fiaj se pridružijo vst veterinari, ki nameravalo sedaj nadalie-vati šfudife. ~ Potr^ni denar naj se naloži v bankt fn da po niei nakazovati ^Ljubljanska kreditna bankaV — Akcijski odbor jueosiovanskih veterina r j e v. Iz Rojraške Slp.tinc- ZdraviliSka, kftvarna v Fo^aŠki Slatirji so je odflik-Ja Tsmsriin I? emiru i!? Postojn^ rlo-«cdanieinu T>c?lovod|ti TtaT7WTie >KaJ-•^erhofc v Graclcn, brivnica Joriju Ma-rojpti^n. đo?edan]ormi poalovodjl hrivskega salona Petrovih v Gradf^i in pekarna Viljemu B i z i a k u, pekov-^nm mojstru v Linbljlani- Vremensko poroSlo. I . Slaaie ±Z> j 1*p«- iss I: vetrovi N€bo ^jfaaja,{vmiyI ^j 24 Z pop. 730 3 i 10-0 sL tvz. dei. obi. . 9l xv. * 28 9 50 si. fof. jasno 25 7. rj. I 728 9 T4 j sL svz. PsdaviM v 24 urah 00 mm — Srednja vteraj§na temperatura 4^», normalna ili* — Vremenska napored zajvtri: Vetinoma lepo, toplo »ettovno vreme. GORKIlIflStVO. DRŽAVNO POSOJILO NO8I 4%! Vaiaa eosvetevwja za Mpredek ia razvoj obrtništva V nali državi ni nikjer tako razvila organizacija obrtalkov, kot ravno med Slovenci. Tako!, ko mo začuti?!, da smo prosti povspeli smo se iz teme v jasnoto in začeti delati. Nad vse krasno uspelo zadaje posvetovaale, ki so ta imeli zastopniki obrti dne 13. apr. 1919 je pokazalo, da smo zreli, da dospemo na više* razvoja. Sestaaka ndeležilo se )e do 50 za-stopnikov Iz ćele Slovenije. Pozdravili ao zboroTanje vladni svetnik poverjenik a trgovino in obrt dr. Rudo« Mtrt, vladnt tajnik dr. Pran Ratei. zastopnik trsnvske tn obrtne zbornice Fran Stare. Nad vse stvarni ia strokovnfl referati f. obC. svetni-ka Eneemert Franchettifa, otvorili so sploi-no, žrvmhno debato. Povdarjala se |e potreba ttsnt, enotne, moćne oiraniadfe, reforma obrtni* zadntft. določitev zadrui-nei« instruktotia. osrjinerritrr bohiisidli blatarn in podpomih skladov za oslabelott tn ostarclost MnosoStevihie reselucije ¦¦ de4. vlado so dokazale, da Ie ie marsikaL kar bo treba z orjranizatoriCnfm delom po* bol)? a ti in preurediti. Jako močno zastooan Ie bf] nai sevemf dei Slovenije, štajerska, kf «e fe posvojni ođposlancfk Živahno zanimala n razvol In napredek obilnUtva, De-leir^tl so pozdravili naSe^a remonta ia sa rosm za podnoro m naJdonJenost. — To posvetovanje fe bflo eno naJveShn m tiaj-važnei^ih na polju zanimanja za procvit in napredek naSega_ obrtnega stanu. ˇ nfsafnl ŽNmks navndn se |n narede! nepretnean delovni Cns. Stmnfce se anreje-majo od 10. do 12. ore. nientnl sennooertHB mn ima nn pro* daf raznovrsne predmete, kakor mflo »Ja-cobft stioCiilec pisnmskl imtr, ogledali. Ctavnfke Kd. PiedmcM so nn ojtfed dne 2a\ nprfta m» ˇ aoaea» od 12. do 2. nre popoldne v foenodarskem uradn mestneica —Ktstrala. Mastnl trt iL JI L aadstr^ ao-aa it S. ____ Zinomnja avevnanv ˇ Lvnaoam do HRa* Ia ˇ nudeHa> dne Tf. 1 m. ob pol 10. nrt ¦>-nofdne aa ^eranoi nofeia »Union« svof red-m adrnfof «bod Palet oNgarUn «A 9a ^^^_ ^n^_^^^^^^^^^^» ^i^h^eV# Anv#flt ^^nv^^nhtfflannn^^^^^B^b ^^^^^A_^ n cne^iiein nara iwi iivMpnji nanf* strov nrrm »odocT kuaUnaucK, v OnanCa. OTifavllaa ˇ St 85 »Stav. Nara* da« Hi aofoCea a aedetkfc, jat n. aarfla* se Tvrelozt z ozirom wa ^wemenjanl avevnf rad i^aoCTMe. — Waget«tvaL 4984 Bp*wwI n^^aBev. L.OU mml, 94. anrOjt (CflO ˇ Mm»>eniacqsi1 novodnl med Jngosfavfto tn HemSko Avstrijo ita te določltt Praika kreditna banka v Baotrado Ia aa Dentacao«terre«chisches Wareaver-katarsbureaa na Danaja. Praika kreditna banka ˇ Beogradu ima po vsej JaiosIavUI podružnice in pa banene zveze* Promet med nemikoavstrlJsldTiii in jujtoslovanskiml trsovd se vrli na ta način* da se Jugoslo-vanski knpec pred akltpom kupcile z aem-iko - avstrilskim prodajaicem prljavi »Cen-tralai upravi« v Đeocrada m od nje za-kteva, da se nemško - avstrijskemu bla-covnoprometnemo blrolo nakale fakturni znesek. To nakazilo prejme potem nemiko-avstrijskl dobavnlk. Ko U prcdlofl prejeto nakazilo, se mu Uroci (zvoznica. PlaČilo Izvrši Warenverkehrsbttreau. Obraten posto pek se seođl kadar nemlko - avstrOskt kupee dobavi blago iz Jugoslavije. Za vodjo beogradske podružnice nemSko - avstril-skega Magovnoprometnega biroja imenovani gospod Edvard Dittich bo dne 25. in 2& aprila v zborničnem poslopju, soba It 77, sprefemal ponudbe nemško - avstrijsklb trgovcev. DRŽAVNO POSOJILO KOSI 4%! Društvene vesti in prireditve. Zveza tr^vskih nastavljeneev po zivlja vse one elane, kateri Le nišo vzeli moke, da. jo pridejo iskat ob arad-%ih urah (- j> od 6- do 7- Bvečer v društveno pikamo Objava. Stanovsko društvo deželnih užit&inskUi uslužbencčv Ra Kranjskeni je sklonilo na svojem redu cm občnem zbora dne 13» mal. tranvna t t. ob mnogobrojni udeležbl članov, 2 vsemi glasovi proti ene-mu, pridružiti se društvu drž. uslužben-cev kraljestva SHS za slovensko ozemlje. Društvo bo sicer še nadalje obstojalo kot đosedai, pridružilo se bo po vzgledu sličnih organizacija zori Imenovanemu društvu, ter se bode po svojem, na občnem zboru dne 13. mal. travna t. 1. izvoljenem odposlancu, udeleževalo društvenih se) društva drž. uslnžbencev. V bodoče je vsled naveden, neizogibno potrebno, da vsi članl plačujejo običaino članarino 3 mesece naprei, ker se sicer v nasprotnem slučaju 1*-briSeio iz društva. Vs! nečlant se vljudno vabijo. da se vpišejo v društvo. Ćlanar. je po^iljati, dokler se ne vpeljelo položnice, naravnostg. blagajniku po po§tni nakaznici. — Stanovsko društvo deželnih gžitninskih tislužbencev na Kranjskem. »Društvo dovemift aotaraafa kamaV datov« priredi na Belo nedeljo, dne 27. aprila ob 2. popoldne v klubovi sobi hotela ^Balkan« v Cejjo svoj III. izrednl občnl zbor s sledeCltn dnevnim redom: 1. Poro-Čilo odbora; 2. overovljenje zapisnika rad-nfega občneža zbera; 3. volltev novega odbora; 4. o važnosti in potrebi notari jata — preda va t dr. Grašič; 5. ponovno sklepanje o plačan notarskih kandidatov in o uradnih urah; 6. slučajnosti. — Dolžnost vseh to-varišev je» da se tega občne«a zbora ude-leže, da ravzamemo stališe proti temu, da se naredba o odstavitvi nemških notarjev v »Uradnem listu« nerazumljivo dols^o za-vlačttle in proti govoricam, da se vladin sklep o tej odstavitvi namerava Ie deloma izvesti Vsa javnost, ki nas je dosedai v tem boju podplrala, zahteva pojasnila. DaH ga borno na tem občnem zboru. Zato vsi tjakai! — Odbor. Redni ft. občaf zbor drnitva Knjižnica St. Turij ob i. Ž. se vrši v nedeljo 4. maja ob 3. uri opotđne v gostilnl g. F. Klanfšeka po sledečem vzporedu: 1. Poročflo pred-sednika odnosno namesrnika. 2. Porofilo tajnika fn knjižničarja. a PorocUo blagij-nflra o denamem stani« društva 4- Volitev odbora. 5. Predlogi In nasverl. 6. Kratko predavanje *. Lesničarja iz Celja o aktn-einfh dnevnih vprašaniih, o vpo^ledn naše države, kraljevine SHS. Po pravilih Je občni zbor sklepčen. ako je prisotna naj-manj ena tretjina članov. Draftro zasebnih uradn»ov m orad-ale opozarfa se enkrat, da ustanovi lastoo Inhinjo. Zato naj se vsi oni, kl reflektirate na ta takoj zslase pismeno ali nstmeno ˇ društveni pisarni, PoIJanska cesta 3, ker se potem vpisovanje zaključi. Članu katerim |e na tem, da se to udejstvi, nai skušaio med svojimi tovariši pridobiti jih kar naj-več. Cfm več)a bo udeležba, tem ugodnejšl bodo pogojL Pavsko društvo »LjubUanskl Zvon«. Na beto nedeljo dne 27. t m. popoldne ob pol 3L obSai zbor v Narodnem doma. Vllodno rabimo vse redne člane in članice ter tistanovne in pođporne elane, da se ga ndeleže v mnogobrojnem številu. Dnevni red: Nagovor predsednika. PoročUa taln. namestnika, blagajnika m arhivarja fn re-vltorlev. Sprememba društvenih prtvil, Vofftev novega odbora. Sfocafriosti — Odbor. DomZabaJ Sokol Ie na veKkonočiil pofteđefjek polete! s svojim dramskim osobjem v prilazno vas RadomMe kjer Je ˇprizori! na odru društva Jugoslavlia narodno Igro »Domene. V celoti )e fzpadla igra prav dobro. Izborno so resiti svoje vtoge gg. Hren Joško kot graščak Sova, Kremžar MIhael kot Urh Zaplatnlk, berat tn GnSpertn Jofef rram }© moistrsko podal Krševana, učltella. Vsa Čast gospođu refl-serfu. Le krepko po zacrtani poti dalie v izobrazbo in dobrobit našega mtlega naroda. Prostovoljno gasilno draštvo ˇ Sari vpiizori v nedeljo,. dne 77. t- n> ob pol 4- popoldne v Gas- domu v Bori gtodališlco predstavo >Sinc- Med pred-etavo eodeluje domaći pevski zbor- K obilni nđeležbl se najvljadneje vabi- Clril-Metodova podraialca sa Vn-zenieav Ma*a in okolico priredi v nedeljo, dne J7- t- m- popoldne ob 2- v po-slopj« Cirll-Metođove družbe na Mati veselico s poučnim govorom, deklama-oQaaai ter igro s petjetn. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, vabimo tem po-taam vae rodol|nbe lepa Dravske doline k adeležM-__________________' Poizvedbe« Koaaa ie kal aaaaata o Jofcfa Bro-21 čn? Staifl |a pri 122. tapnlCarsiteni pol-taj ^ojna pošla 38S In Jgt^ tar ob aolomn avatrHsaa arnaaa bres alnđa taclnfl. Cvant* nodatfct aaj am pofl)e|o proti nagradi na naslov: Josip Brane. MetHka 46. Oolealsko. fennM aa |a adađ bal psicek t Cntfmf fisaanf aa glavi aa Brega. SHal na hna »Mafi«. Kdor ga |e aašai Mi ga odda mro« nagradi na Brega ft JO, v gostflnL 4502 Marica MIK Novi Vodmat a IH, LtobUana, iSct ^njaii acata Jnslata M96, Frtanjica SnriRI ^ nif wf* aa^nonVa« 9 aanl^ lajaB late im. Nagađala aa 1a nabajal j Romnnljf. Kdor W o njem laf veđet atf vlladno prosi vsakega, na| nri aasnnat praal porrnitvl stroškov na gori navedeni analan^ Pogreia se Se par dni privatni araaV nlk rranc Oermovnik; podatka e llMi prosi Helena Veber v Ljubljani, BkhraVl sova cesta it 6> 1. nadstr. j Nainoveiia poroBhL t Dodatno k trrzofavM, ki to Ditmššmm na mrodnmn mtttu. smo vč§rai po&ddmš preleti sleđečo brzolavko, H to mf&falepm Ml đanaSnfđ poroHia LDV: Lncem, 24- aprila- Ob 13. uri U minut popoldne- NemŠkl delegati pri«; dejo v ponedoljek v Versalllea- P&ri8k# f asopiije vidi v končnem odpotovanj« , Brockdorffa znak, da oa bodo Kemoi po> parlamentiranju vendar odali. Po ivV»[ carskih inionnacijah bi mogel prista-, viti: >Ce prineso svojemu ljudstvu aa| vides nekakftnih koncesije V jadratt-j ekem vpraianju je poloiaj do voeraj, r.večer bil stacionaren- Ze> •pretnambo'. ie za Wiltonom tuđi Orlando sapuatil. nadaljna posvetovanja in UJavil, d& Ja. na koncu svojih koncealj- Ođ odbora;] četvorice sta preostala torej samo aa* Lloyd Georgo in Clemenceau- Ta dv*, sta se te dni se privatno nekolikokrat rargo var jala 2 Orlandom. Wilaon do-pnšea Italiji največ en majhen otoaT pred Dalmacijo ali pa nevtraliziranj# Zadra- Nekateri upajo, da pripravijo It&lijo h koncesijam Jugoslaviji a tenvi da jej pri znaj o mejo na Brennerju- Lar žko čaeopigje je strašno razburjeno i« jcrroži t revanžo in s prekinjenjem diplomatskih odnoŠ&jev- Činjenica je, dati hočejo sedaj zaveznikl reaao priskočiti Jugoslaviji na pomoć- Amerika Je sada j abeolutno za to. da se Reka prisna;j nam. Eo je predlagani kompromisi (Reka - Sušak) propađel, ker ga ni hotela eprejeti niti Italija niti Jugoslavf-ja, je Anglija v praSanju Reke in Dat macije popolnoma na strani Jngoslavi-je- Tuđi Franci ja se nam vedno bolj približuje — Sedaj stojimo bolje, nego kadarkoli — Besedilo prettminarna^ai miru se bo objavilo v poneđeljek. Druga brzojavka istega šne te jfavUSaj sklep laske delegacije. Noto so Ćefti bretA iičnn tovili Wttsonovo noto in noto *Agen4 ee ttavas<. Ali smo na praga vetikth &o+\ godkov? NARODEN SHOD NA KORO3KEH Ovsiaaj, Si- aprila. Na Velikonoo^j ni ponedeljek se je vršil v Libeličaljj pri Labodu ob Dravi jugoslovanskfr shod. ki ga je sklical Narodni svet sai! Meii&ko dolino- Govorili so poalinaai Smodej iz Celovca, Rebek iz Celja, Go^ rican Pavlica, dr- Grablovie tn Andref Oset- Razložili so ljudstvu rasmara ataJ re Avstrije in velikanaki pomem itt eUfag naše mlade Jugoelavijo> Mnogoitavilnai množica Je aahtevala, đa sa takoj nitjaf trpeči bratje iepod nemskega in nad« žarskega suienstva In dm se takoj nasaJ deta Cilovec in Prekmurjes tar Ja iaroj| testirala proti laskenra nasilju-NaU poročtto U Zagreba. FUZIJA STARIH GRTJP V NOVO 8TRANKO- Zagreb, 25- aprila- Van dovolj Hrvatsko kolo« pa Pratoviča in PinV teroviča ter >Obzoro^a skupina« dw Domsarja- »Novo Vrijemec in »Hrvat« se futionirata v en list. Stranka «e bal najhrž imenovala »Narodna stranka«J kakor se sedaj imenuje njihov »Narodni klub<- Sigurno je, đa rmajo ti ljudje tori di stike z Ljubljeno- 4- maja bodo v4 Zagrebu imali predkonferenco. 5» majaj pa »bor- V Ljubljani so v dogovoru saj nakup neke tiskam«, ki Jo hočejo pre-i mostiti v Beograd odnosno ^*—^ Hvalijo se zasebno, da so tiskamo im kupili- Racunajo, da bodo kooperiraff; s slovensko VLS in grbskimt rmtiktlflt/ Gotovo je, đa sele ti krogi % navedenK ma strankazoa ozkih stikov* Hrvatakf elani VLS se doslej ne drušfjo % novo stranko- Glavni vođje novega. ndmia^ nj* so Lorković, Pavelić ia Drinkovie>| LorkoviC zlasti vodi dogovore m as$e4 Sko grupo in v Banovini, Paveiie' e Su-harićem in Hrasnico, Drinković ja paj odpotoval v Dalmacijo iaksi pristasev* Vidi se torej stvarjenje novih kralja-ii vinskih strank, kakor Je nad tiet pre4 krmikim pisai- IMBNOVANJr* Zagreb, 35- apriW Mhristor W agrarno reformo Jo imeaKrral okrajne-* ga glavarja dr- F- Lukmna sm glavnegaJ poverjenika sa agrarno reformo v 83a« veniji- RBGKKT T SAGBSBO? Za«raK » aprila* >Jfrtnrnji LlaM poroca iz Beograda* da sa uđalast «*>• vesnosti o priliki prenosa. kosti narod* nih mu5enikov Zrinjskaga. in Franka* pana. v Zagreb tuđi nai regaaL (Odgovornost za to vest nosi J- L-) DRŽAVNO P08OJTL0 NOSI 4X1 iTrtajarafl ta odgovora! aradafe Vavavtti Kopitar. Inifahai In Cat »Rara4at fla%HM%j Stran 4. ALommn wiMosr9 da« 25 opnu i*i«. 97 ttcv. W^ MUHU. Potav« t*: Jm H im atlca 1L_________4445 Otfrmte fin taLJn&Lft —t» 11/1. _______________4488 fokaflffa samostalna la ve§La in z IHUllIt dobrimi spričevali. oo IMo pod adreso Pr. TtasU, Kartone 4469 Ini a mm krit rJV% •& papra]. Pismene ponudbe na uorav. jglov. Naroda pod .Mf r— fcod.Sfečen maj'200. 4432 Tajnost strogo zajamčena. 44V2 ¦• po2Kg oiotali ttVB iMV. HfeUlIlalJI UvU. tirtteft v ljaltjaol. ¦Otottttft wm i,__________43? frtl* oo total apMlaar Poaađfce II IM pod Otaar Nm*, tfftm. Sto-fetjifraicc . 4406 InfflU s^ar 7 mesecev. In nekaj pe-ntfUUI, rutnine, — roatl ooOtvo prsate. Poizve se v gostilai »Marn. Rolaa oatin pri Ljaatyaal. 4503 flliiHiB dva krojaška pomoCnlka, dplCjLKl za mešano delo, dobra plača; hrana In stanovanje Y hfli. Franjo Paaf erćar v Trt#?Uai 447S Dnitr *nl«ti v lističih zajamčeno či-rB|W stl 130 lfstttev v ikatl)! po K 50 — razposllia Fltit ftajer. Zifrta, OaataH-će?a aflca (. 4467 tifllli ftrti skoraj nov, iMMoJta za illuili llllj, dobro obranjeno motko "kolo. Josip TaUa«. Latce 1J, OorciJaU. _______________4454_______________ Imi fft v Jug0'!***]* ve*H prostor z RUPI K poslopjem ali brei poslopja blizo kolodvora. Ponudbe na .A. K.* po$tao leleie Ljikljaaa 1. 437o 1 oniinnari5če s l* maiem z* stalno LCt|IJHI88l sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom In električno ra svet-iiavo. Ponudbe pod .TesaUi 4415* na upr. SI. Nar. 4465 Dnulsfalh«. *el* spremeniti svoje do-rluuBjUlfl danje mesto in 2eli stopiti v kako manufakturno ali pa špecerij-sko trgovino. Vstop takoj. Naslov pove upr. SI. Nar. 4463 Zenitna ponudba! Državni uradnik v Ljubljani, 38 let, star, želi znanja z dobrosrčno, inte il^entno, zdravo io simpatično ali vdovo v starosti od 22 do 30 let 8 premoženjem. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe s sliko pod •Ptatiaa' 39 1919 4489 na upravniStvo Slovenskega Naroda. 4489 10 prav I' bis. ni sliv je naprodaj po K 3*60 kg. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. "• Razpis. Pri mestnem užitninskem zakupu je izpraznjenih vcC prejemniškili, pregledniških in pazniških mest. Prošnje za ta mesta je vlagati do 30. t m. pri podpisanem tavnateljstvu. Ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa Dunabka c 29. ^^T Slovi« zdravllnl vrelel (kopallšć«) ^^^^H Krapinske Toplice (Hrvatska) zdravijo z zanesljivim uspeh om vse vTSte revmatičnih afekcij miJic hi člen- kov, protin, vse živčne bolezni (Ishias, nev- rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečtne v hrb- tentci), dalje vse kronične bolezni na ledlcah in me* hurju, zastrupljenje s kovinami in kožne bolezni. Pri ženskih bolesnih vr'ivajo dobrodejno na neivozne pojave v klfmakteriiu, pri vnetuh maternice ter eksudatih. ¦atati6n«te Informacije In prospekte daje zastoitj raivnateljartvo« 6t, 4944/V. u. 4478 Razglas. Celokupna deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 10. aprila 1919, št. 446, odredila: § 1. Vsak avtomobil in motocikel brez ozlra na vrsto in rabnost mora biti najpozneje do dne 30. aprila 1919. prijavljen avsoreferatu deželne vlade za Slovenijo, ki bo vodil evidenco vseh avtomobilov in motociklov na ozemlju Slovenije. Prijave na tiskovinah, ki se dobivajo pri avtoreferatu, je kol-kovati z 2 K; prijave državnih in vojaških oblasti so kolka proste. § 2. Vsak avtomobil in motocikel dobi na podstavi prijave svojega lastnika evidenčno številko in tablico, ki mora biti pritr-jena pri avtomobilih na sprednji steni pred Soferskim sedežem, pri motociklih pa na vezniku sprednjih in zadnjih vilic. §. 3. Vsak avtomobil mora imeti spredaj in zadaj po do-sedanjih predpisih (§ 32 naredbe bivšega avstrijskega ministrstva tt notranje zadeve z dne 28. aprila 1910.) napravljeno in potrjeno i črkama »SL/ in evidenčno številko, ločeno od črk s kratko prečno crto. Številke do 999 so arabske, tisoči se označujejo z rimskimi Itevilkami na primer: SI. - 905. Za motocikl zadošča ena tablica s cikama »SL.* in z eviden Čno številko, pritrjena, kakor je predpisano v § 32. citirane naredbe. Številko prideli avtoreferent, pričenši z eno, in sicer ločeno za avtomobile in motocikle. J. 4. Vsak lastnik avtomobil a (motocikla) mora dokazati, da je bi! avtomobil (motocikl) že pred dnem 28. okt. njegova last, oz. da ni bil pred označenim dnevom last bivše avstro-ogrske vojne uprave. V dvomljivih primerih avtoreferent ali njegov zastopnik izvrši ogled avtomobila (motocikla). StroSke trpi, če se izkaže, da so lastnikovi podatki pravilni — deželna vlada za Slovenijo, v nasprotuem primeru pa priglasitelj ( 5. Vsak avtomobil (motocikl), o katerem sedenji lastnik ne bo mogel dokazati, kar zahteva § 4., bo smatra! avtoreferent za demobilizacijsko blago in ga bo zaplenil. § 6. Avtomobiii (motocikli) ki prihajajo iz ostalih delov kra-ljcstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem iz tujih držav ter osu-nejo več nego 14 dni na ozemlju Slovenije, se morajo istotako prijaviti pri avtoreferentu deželne vlade, o tem dobe lastniki pismeno potrdilo, oziroma, če ostanejo trajno v Sloveniji, našo evidenčno Številko. S 7. Označba, navedena v § 3., in evidenčna tablica (§ 2.) tnorata biti na vsakem avtoraobilu (motodln) najpozneje do dne 31 maja 1919. pritrjeni na predpisanem mestu, drugače se bo lastnik kaznoval z globo do 600 K* oz. z zaporom do 6 tednov. MMtnl magistrat ljnbljaaski; 4ac 1». apdk 191«, ¦j^^j^^ ^^^ aaaaaavi mm tehmL a^rfa* ¦aaaaa^^aai aBaaai ^^^^^^^^» ^^^ ^^hv!« ^MHe^w — 1 fiaf SL nST 4440 l^ftft tebu, we|ft putlfai m MkU J>MIH s jeleieiiim postaj« Ptai al laif — aMIvTt Mel* 4475 ¦aUl cc, ae prtftlilai m kitoi. — Posudbe s ctao na poitnl preda* 161. ¦iaa^alii ia *** pnvmmtSk* m trač-MIHIbI JI nicm «* motor. PoUve te Jemom alka M. 1S. 4345 liaMtJai li Škripce sa opeleo hi Hial-inpiHI JI to kakor tuđi vcC iarip-cev na viveh in verlgah. — Polze se: Jemtota aUca It II 4344 Ml* lepa plemenska dobro mol-K ina krava (telica). P^zve se v Ljubljani ftltatska eetta It K. 4466 Mre tntte mtUa T^n,. I irtaf, So. tlaka. CoaOfilii 0^ ti 4486 MBjfjaaolok •• oarotamo v modni PUKU ateliie Ozira se le na pive moči, plača 10 — 12 K dnevno Naslov pove tfpr. SL Nar. 4 i 10 ¦Km ¦¦ !•¦« aevzame vnajem, eventu-¦III ¦ Ufla elno kupi. Ponuđhe pod ffvamUm/44St Poamdbe na poftal pfeoal 161. MH MBH m " 2S5S* Jefaaoia aaka tt. li,____________4348 UfHrai HIUIH t ceoo na pofttni predat 161. 435* HoHfimtoj' 12 HP. I44?~tu7rs6 UlIlIIHlmV, amper, 215 voltov. OO prošli. Pismeoe ponudbe pod „Elefc-Ireo)sier/44I4M aa upr. Si. Nar. 4414 ¦Ufipj m odđa v naiem Ravnntam milloi se pioda umivalna miza. Izve se ftoameaafcofa «lloo 10, pn T. Janeltć. 4375 Ktafi ft«! naJboHeg tesUva, sa^raa rUml illlf? nov ili malo rabljen 2V-hmo kuDin. Ponude tvrtci Scawarezi drag, Zagrtt. IterUtviceva 1. 3347 ahikll hmnhMaH p* Velodogg-re-¦aUKI IIIVHI| volver z municijo se kupi. Ponudbe s ceno na tosta! »re-aal III. 4361 ii« bEiien kibarin '•. >*;>r rodbino z dobro plačo. Pismene ponudbe pod naslov Jalka ladaaotic, Osjek, Ul. Slavealja. 4434 DUU na periferiji Tjubljane, V/t nad-fllil stropna z lepim vrtom In gospodarskim poslopjem, se proda ali pa zamenja za graiđno. Vpraftanja na .FtttaJ Breaal Kl. 4362 tvata Mn v originalnih zabojih a ilUl HJII 1440 komidov proda po 50 vtnaijev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali platilo naprej Eai. Sat-paas. teg**** *>• Štajerske. 3411 bMiatu dlana ^vr^- sta v boijio hiSo v Sarajevo. Dopisi na Otrmji grai ari Celja paste restaote 211. 4498 ¦mili DHU, vodila većje gospo- ulnjttvo v Ljubljani, teli prunerne slufbe. Naslov pove upr. Slov. Nar. 4494 IllMaUHllHi » , s=it^———- ¦ -— ¦! =1 ffflo?t etapi baika, liianat II (prei Ilirska banka v LioblianD. I || Poziv na podpis. I II Na pođlagi dovoljenja deželne vlade za Slovenijo I || r dne 16. marca 1919 je upravni svet podpisanega zavoda | 11 sklenil zvišati del. glavnico banke in to na ta način, da izda I II in. emisllo BiSih delnlc r mesku od K 2,000.000-— | || v 5.000 lOTih dclnlah po K 400*— oominalo | || in s tem zviSa lastno glavnico od K 2,000.000 na 4,000.000. | || Za subskripcijo veljajo sledeči pogoji: I || 1. Posestnikom starih delnic se ponudi 2500 delnic v ¦ | razmerja ene nove na dve stari, in sicer po kurzu | | od K 445— tel quel, ostanek pa ae da na raz- I | polago Hrvatski eskomptni banki in Srbski banki v I | Zagrebu. Razven tega imajo subskribenti plača« K 5*— | | pri vsaki delnid za emisijske stroike. I | 2. Podpisovanje traja od 28. aprila do 8. maja 1919. I | Protmednost podpisanih deinic se plača takoj, naj- | | dalje pa do 10. maja t. 1. Ker delnice te emisije ne | | participirajo na dobičku za leto 1919, se povrnejo || | subskribentom 4% obresti od dneva vplačila do 31. || | 3. Pravico repartidje si pridrži upravni svet. MM || Upravni svoif MM II SLOVENSKE ESKOMPTNE BMKE H ^^K ^^^k Vr* ^V ^s^* •¦¦ ^Pi^a^apap w v^aaw^aiBBN)pi ^aaav ^aaar St 44/12/H *453 Z& varnostno službo pri parnih kotlih se imenujejo zaCasno t. j. do končnoveljavne ureditve te službe po strojnih inženirjib, sledeči državni nastavljena: 1.) Za vse zasedeno ozemlje na KoroSkem in Stajerskem, iz-vzemSi politični okraj Brezice, stavbni svetnik Ini. Ivaa Marok ˇ Coljo, kot preiskuševalni in izpraševalni komisar. 2.) Za politična okraja KrSko in Brezice stavbni nadkomisar taft. AntMi Kapka V KrikOtVf kot preiskuSevalni tn izpraševalni ko3.) Za polit, okraja Novo mesto in Crnomelj stavbni nadkomisar tat. Alirol Bokal ˇ Mowo« mosta kot preiskuSevalni in izpraševalni komisar. 4.) Za politične okraje Radovljica, Kranj in Kočevje, stavbni komisar J. Vaaok v L]abl|aaL 5.) Za politična okraje: Ljubljana mesto in okolica, Litija in Kamnik stavbni nadkomisar taft. B. BalionvLliikllaal oba kot preiskuievalna komisarja. Kot izpraševalni komisar za otara:e navedene pod 4) in 5) posluje stavbni nadsvetnik tat. loo Blomif>k ˇ Llmklfanl. Izpraševanje kandidatov za strojnike pri parnih strojih se po-veri ravnateljstvu državne višje obrtne sole v Ljubljani po lastnem osobju. Postavno obvezne prijave kotlov oziroma prošnje za preiz-kušnjo ali revizijo parnih kotlov kakor tuđi prošnje za izpite za službo pri parnih kotlih in parnih strojih naj se vpošiljajo neposredno pristojnim komisarjem oziroma imenovanemu ravnateljstvu. Izpit za kotle in stroje se vrše v bivališču poklicanih organov. Pristojbine za pregledovanje parnih kotlov se določijo sledeče: Kurilna ploskev Pristojbina za m1 preizkušnjo revizijo manjša kot 2-5 • 15-— K 8-— K v izmeri 25 do všt 10-— 30-— K 6— K 10-— . 50-— 50-— K 10— K Ccz 50-— 60— K 15 — K Način vplačevanja pri državnih blagajnah ostane Isti kakor dosedaj. Pristojbine za izpite znašajo: Za kurjače 15 K za strojnike v5 kron do aedaj 10 kron ter jih vplača kandidat še pred izpitom 2 roke komisarjm. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1919. Povcrjcnik sa javna đda; A. VbMiB i t.