ZI9. številka.
V Ljubljani, v sredo, 11 septembra 1913.
XLUI. leto.
9
.Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen: «elo leto.......K 24 —
• • • • . . 12-. •  . • .   .   6 —
• •    •   ♦    •     m     2"—
pol leta Četrt leta ca mesec
v upravništvu prejeman:
celo leto                         K 22-—
pol leta                          » 11*—
četrt leta •....... 5-50
na mesec   ...«•«   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knsilova ulica it. S (v pritličju levo,) lelofon st 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 viri Par te in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d, to je administrativne stvari
—— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harodna tiskarna" telefon it. 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . Četrt leta na mesec
K 25--
• 13 —
. 650 . 230
za Nemčijo: celo leto ...         .  . K 30*-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede ins*eratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulioa st 5, telefon st 85.
Moral lnsanify ?
Dunaj, 23. septembra.
V vsaki internacijonalni aferi novejšega časa se ali z jezo, ali zlobo, ali s posmehom imenuje naše ime.
Kakor ima ljudstvo v Italiji svoj »piove — abasso il governo«, tako se je Evropa navadila za vsako neljubo afero dolžiti Avstrijo in za vsako neprijetnost političnega vremena je ode»vorna podonavska monarhija. V nvropi velja danes mutatis mutan-dis znameniti »piove — abasso il governo austriaco«, dežuje, doli z dunajsko politiko!
To nam je merilo ugleda in ve* Ijave, ki ga uživa monarhija v Evropi. Ta ugled je padel vsled dogodkov tekom balkanske krize na silno nizko stopinjo in se ni več dvignil, temveč pada še vedno naprej. Le še naša ogromna vojaška sila nam drži nekoliko reputacije — toda tudi ta učinkuje le v toliko, da smatrajo ostale države Avstrijo za nekakega političnega in zlobnega paglavca, ki ima v rokah nevarno orožje, s katerim lahko povzroči veliko nesrečo za vse druge, in kateremu je treba torej vedno enkrat v dobrem, drugič v hudem prigovarjati, tu in tam tudi po volji storiti, da se ne zgodi kaka ka-lamiteta. Da ima Evropa to mnenje, to je priznana zasluga naše zunanje politike, ki je v vseh stvareh, katere bi nas lahko pustile popolnoma mirne in hladne, silno razburljiva, v zadevah, kjer bi bilo treba varovati ugled in koristi monarhije, pa pregrešno popustljiva in slabotna. Ta druga lastnost naših državnikov nas je pripravila ob dobro ime in še mnogo bolj kakor pa tisočkrat pro-klinjana dunajska srboritost.
V Evropi je danes splošno razširjeno mnenje, da Avstrija sama sebe nič kaj ne obrajta in da ji povsem manjka onih moraličnih kvalitet, ki dajejo državi možatost in tehtnost v internacionalnem nastopu.
Ko se je svoj čas odigravala Prochaskova afera, so bile (predno je bil celi švindel razkrinkan, seveda) simpatije tudi sicer Avstriji ne baš posebno prijaznih narodov in časopisov na naši strani. Zlasti angleško časopisje je poudarjalo, da je prava in največja dolžnost države, najstrožje nastopiti proti vsaki žalitvi svoje časti. Evropa bi bila takrat celo razumela, ako bi bila Avstrija neposredno poiskala krvavega zadoščenja. Ko je prišla resnica na dan in je bila farsa vsemu svetu očita, se nam je seveda vse smejalo.
Prišla pa je druga in tokrat resnejša afera. Bolgari so razdejali v Seresu naš konzulat, avstrijski državljan je bil pri tem ubit, reprezen-tant države, podkonzul, kruto ponižan, ujet, odgnan, avstrijska zastava onečaščena. Respekt pred monarhijo je bil porušen, njena čast omadeževana — toda medtem, ko bi bila v podobnem slučaju stavila Anglija ali Nemčija kar najstrožje pogoje zadoščenja in šla do skrajnih konsekvenc, je Dunaj kvitiral to žalitev z naravnost občudovanja vredno hladnokrvnostjo. Dunajski žurnali so o zadevi razpravljali, kakor da bi šlo za popolnoma tujo afero in naši državniki niso do danes dobili zadoščenja.
Takrat nas je pričela evropska politična javnost, kateri se je zdelo dokazano, da smatra Avstrija tudi svojo čast kot nekak politični kup-čijski predmet, tudi moralično omalovaževati.
Morda je naša največja in najtežje popravljiva škoda, da smo pred Evropo moralično propadli kot država, ki sebe same prav ne spoštuje in katero sme torej vsak poljubno oblajati.
Dogodki zadnjih dni so ta vtisk v najširši javnosti Še poglobili. Tržaški namestnik je, vršeč svojo zakonito dolžnost in lahko rečemo internacionalno, od vseh držav priznano pravico, da se javne službe ne smejo oddajati inozemcem, že iz primitivno praktičnih razlogov ne, ker država ne sme pripusiti, da so, kakor n. pr. v Trstu, voda in luč izročene v roke ljudem, ki bi bili v slučaju konflikta sovražniki v pravem smislu te besede, izdal svoje znane odredbe. V Italiji se je dvignil velikanski vihar, ki se še do danes ni polegel, v isti Italiji, kjer bi smatrali Avstrijca, kateri bi hotel postati recimo ravnatelj be-nečanske plinarne in upravitelj mestnega vodovoda, najmanj za blaznega. — Sledila je diplomatična intervencija, katere   grof   Berchtold ni kratkomab odklonil, kakor bi bila to njegova dolžnost in pravica, temveč, kateri je deloma ustregel, ter tako dal povod, da se italijanska vlada do današnjega dne bavi s tržaškimi odloki, kakor da bi bila ona najvišja instanca nad princem Hohenlohem! In ono dunajsko časopisje, ki reprezentira v svetu (per nefas sicer) Avstrijo, ni imelo ničesar nujnejŠega, kakor se postaviti na italijansko stališče ter tako gaziti dostojnost in ugled monarhije. Evropa je faktično 'strmela in   kdor ima le malo fantazije, si lahko naslika konsekvence. — Ako ima Italija pravico se vmešavati v notranje posle monarhije, jo imajo tudi druge države. Kaj bi porekli na Dunaju, ako bi jutri interveniral srbski poslanik v prilog jugoslovanskim narodnim   pravicam,   recimo radi strahovitega režima na Koroškem? Menda bi zbesneli, in vendar bi srbski poslanik ne storil v bistvu ničesar drugega, kakor njegov italijanski tovariš.
Toda obrnimo medaljo. V istem času, ko se je porodila tržaška afera, so se zgodili na Nemškem nekateri novi kričeči slučaji one politike progona, ki jo prakticira naš »bratski zaveznik« nad avstrijskimi slovanskimi državljani, ki si pridejo na Nemško iskat kruha. Iz Šlezije je pruska vlada izgnala trdno nastavljene kvalificirane delavce, avstrijske državljane kot »nadležne ino-zemce« ter brez pardona, brez ozira na njih gospodarski položaj, njihove rodbine tirala čez mejo. Izvedelo se je nadalje, da skuša pruska vlada pridobiti tudi ostale nemške države za enako politiko. Ta novi poniževalni in sramotilni udarec so sprejeli naši državniki brez vsakega protesta in dunajsko patrijotično časopisje se je pač znalo ešofirati za italijansko čast, ne pa za avstrijsko. — Nemški slučaj se s tržaškim niti dobro primerjati ne da: v Trstu je namestnik odredil nekaj, kar je po zakonih predpisano, na Pruskem gre za nago nasilje — avstrijski državljani niso iskali na Nemškem javnih služb — in za sistem, ki bije v obraz internacijonalnemu pravilu o svobodi gibanja.
Pred Italijo smo padli na kolena, od Nemčije se pustimo pretepati — obema pa pojejo naši oficijozi hvalo in slavo! Kdo se bo Čudil, da strmi Evropa nad takim nedostatkom mo-ralične samozavesti? Pripovedujte inozemcu, da pustimo v Pulju, glavnemu vojnemu pristanišču države, nad 1600 italijanskih podanikov, ki lahko ob prostih urah in takorekoč za zabavo, izvejo in popišejo vse skrivnosti naših obr3Žnih utrdb, in videli bodete, kako bo sklepal roke. Predlagajte Italiji, da nam stori v svojih vojnih lukah isto uslugo!
Svetovna javnost Avstrije ne razume več. In tako se vedno splo-šnejše pojavlja mnenje, da se je državnikov podonavske monarhije lotil ali delirij, ali pa da je neozdravljivo inficirana z moral insanitv. Tako daleč smo prišli, da razpravljajo
naši zavezniki o nevarnosti zveze z nami in da se v nibelunškem Berlinu dvigajo gavrani . . .
Deželni zbori.
Včeraj se je sestal predarlskl deželni zbor, ki ga je otvoril deželni glavar Rhomberg.
Tudi nižjeavstrijski deželni zbor je imel včeraj prvo sejo. Prihodnja seja bo dne L oktobra. Poslanec Por-zer je stavil vprašanje, koliki so predujmi Češki in Gališki in kaj hoče vlada storiti, da se ti predujmi povrnejo in da se dajo tudi drugim krono-vinam enaki predujmi. Krščanski socijalisti so sklenili kandidirati v deželni odbor in za šolski referat posl. Kunschaka.
%TiroIski deželni zbor je tudi začel včeraj s svojo sesijo. Poslanec Schraffl zahteva, da naj se vlože predlogi, vloge in interpelacije vedno koncem seje in ne začetkom. Že v prvi seji se je pokazal opozicijonalni duh onih skupin, ki niso zadovoljne s krščansko - socijalnimi volilno - reformnimi predlogi. Seja se je po 20 minutah zaključila.
Bosanski sabor ne bo mogel delovati, ker so izstopili srbski poslanci. Skupni finančni minister Bilinski je svoj čas izjavil strankarskim voditeljem v bosanskem saboru, da se morajo najprej med seboj zediniti na delavni program in da bo šele potem označila vlada svoje stališče. Ker torej po odstopu srbskih poslancev vlada ni direktno tangirana, vlada tudi sedaj še noče poseči vmes. Kakor poročajo sedaj z Dunaja, smatra vlada te dogodke tudi res za čisto interno zadevo in Bilinski sedaj ne misli niti na razpust sabora, niti na izpremembo volilne pravice. V slučaju, da sabor ne bo deloval, bo skupni finančni minister v okviru razpoložljivih sredstev skrbel za potrebe Bosne in Hercegovine.
Odstop šefa generalnega štabe.
Po velikih manevrih na Češkem je nastopil šef generalnega štaba baron Conrad večtedenski dopust. Šele ko se vrne, bo padla odločitev o njegovi demisiji. Gotovo pa je, da bo že novembra na njegovem mestu druga oseba. Kot vzroke za njegov odstop navajajo: 2e mesece je opažal baron Conrad, da ne uživa več onega zaupanja pri prestolonasledniku, kakršno je užival svoj čas. Prestolonaslednik je zlasti v zadnjem času odklonil več predlogov šefa generalnega štaba, zlasti kar se je tikalo vojnih priprav na jugu. Tudi pri izdelovanju predloga za zvišanje re-krutnega kontingenta so se mu stavile zapreke. Ko pa je bil imenovan brez njegove vednosti nadvojvoda Fran Ferdinand za generalnega inšpektorja avstrijske vojske, je videl baron Conrad v tem nezaupanje proti svoji osebi. Kljub temu ni demisi-joniral. Pri manevrih na Češkem pa je šef generalnega štaba doživel veliko presenečenje. Nadvojvoda prestolonaslednik se namreč ni prav nič zmenil za njegove načrte in tudi ko so bili manevri končani, barona Con-rada niti omenil ni. Tudi so se bavili najvišji krogi brez njegove vednosti z načrtom, reorganizirati generalni štab, kar je končno provzročilo, da je sklenil odložiti svoje mesto.
Poltenim ljudem.
Tudi jaz nisem nikdar mislila, da bi kdaj bila prisiljena stopiti pred javnost z izjavo, kakršna je ta, ki jo bom v naslednjem   podala. Dolžna
sem pač sama sebi, da primerno odgovorim na članek g. dr. Kreka v včerajšnjem »Slovencu«.
Seznanila se nisem z dr. Krekom na svojo željo, kakor on zatrjuje, marveč potom gospe dr. Šusteršiče-ve, ki me je nekega dne kot odbor-nico društva »Landwirtschaftlicher i Keichs - Frauenverein« prosila, naj ! ž njo v parlamentu posetim dr. Kreka, ker "se baje brez tega najvplivnejšega moža ne more ničesar storiti v deželi.
Da bi napravila na dr. Kreka kakšen vtisk, pač takrat nisem opazila. Občevala sva dejansko več kakor eno leto, ne da bi mi sploh bilo prišlo na misel, da bi smatrala najino razmerje za drugačno, kakor prijateljsko.
Šele v času moje težke bolezni spomladi 1. 1912. mi je nekoč namignil, da ne vidi v meni duševne prijateljice, nego ženo.
Na to sem ga drugi dan pismeno prosila, naj «s takimi nesmotreuimi opombami ne moti najinega lepega ! razmerja, ker bi bila sicer v svojo žalost primorana ž njim prekiniti vsako nadaljno občevanje.
Dr. Krek je zopet prihajal k meni in zopet so prešli meseci, ne da bi se med nama omenila besedica »ljubezen«.
Kar se je potem zgodilo, povedo bolje, kakor bi jaz to mogla, pisma, ki se nahajajo v mojih rokah in ki jih priobčim v izvlečku jutri.
Samo nekaj še naj pripomnim:
Šele po večmesečnem upiranju sem se 23. decembra 1. 1. odločila udati se dr. Krekovim prošnjam in postati njegova in sicer šele potem, ko mi se je opetovano zaklinjal, da mu bo najina zveza prav tako sveta kot postavni zakon in da nima proti tej zvezi prav nobenih verskih pomislekov.
Kar se tiče mojega poseta v Prtovču in moje od tamkaj datirane izjave, menim, da bi bilo vzpričo pravkar povedanega odveč vsako nadaljno pojasnjevanje.
Slišala sem, da je mož, ki sem ga ljubila, bolan in nesrečen ter sem imela samo eno umljivo željo: k njemu.
Od 16. maja mu sploh nisem pisala, po mojem posetu v Prtovču pa samo v toliko, da bi ga izločila iz politične borbe proti njegovi stranki, kar vsak čas lahko potrdi g. Etbin Kristan, ki pozna ta pisma.
Vprašam vse dostojne in poštene ljudi, kako se naj označi moža, ki obrekuje žensko, da bi sebe opral, in ki zlorablja ljubezen, telesno onemoglost in brezmočnost te žene v to, da bi iz nje izsilil lažnjive samo-obtožbe v svrho da bi rešil samega sebe?!
Tako in sedaj me tožite, visoko-častiti gospod dr. Janez Evangelist Krek,
V Ljubljani, 24. septembra 1913.
Kamila Theimer.
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Popolnoma avtentično je sedaj dognano, da je začela komaj ustanovljena mala Albanija z vojno proti Srbiji in Orni gori. Srbiji sedaj ne preostaja drugega, kakor da sprejme to vojno in pokaže Albancem, da se s svojo avtonomijo ne smejo igrati v škodo svojim sosedom. Isto velja tudi za Orno goro. Jasno pa je, da tudi Grška v tem slučaju ne bo ostala mirna. Ne oziramo se pri tej trditvi na vesti, ki prihajajo iz Srbije ah s Cetinja, marveč na poročilu, ki prihajajo iz Skadra samega, torej iz mesta, kjer tudi avstrijska diploma-
cija ne more trditi, da bi od tam prišla kaka fabrikacija. Dotična brzojavka se glasi:
Skader, 23. septembra. Boji Albancev proti Srbom se vedno širijo. Med Dibro, Prizrenom in Djakovico se bojujejo močne albanske čete pod vodstvom Ise Boljetinca in Bevram Zurija z uspehom proti srbskim četam. Vsa malisorska plemena ob meji so zagrabila za orožje in zasedla gore proti Srbom in Črnogorcem. Malisori se ne obračajo samo proti Srbom, marveč tudi proti Črnogorcem. Oboroženi Malisori so zasedli gore južne od Usinja.
To ni morda več boj vstašev proti Srbom in Črnogorcem. To je boj države proti državi. Isa Boljoti-nac, albanski vojni minister, je prevzel vodstvo albanske vojske in brez napovedi s strani provizorične vlade sam faktično začel z vojno.
Vesti, ki prihajajo iz Albanije pa se potrjujejo tudi iz Belgrada. Brzojavka iz Belgrada pravi:
Albanci so zažgali in razrušili vse obmejne vasi do Dibre in pomorili vse kristjane. Prebivalstvo iz Dibre je še pravočasno zbežalo. Majhna srbska posadka se je morala po krvavem boju umakniti pred albansko premočjo. Albancev je bilo kakih 8000. Štirje častniki in mnogo vojakov je padlo. Albanci so oboroženi s topovi, brzostrelnimi topovi in strojnimi puškami.
Povratek kralja Petra iz Ribarske banje v Belgrad je brez dvoma s temi dejstvi v zvezi. 2e včeraj dopoldne se je vršil pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, ki se je posvetoval o korakih, da se napravi mir in red na albanski meji in da prežene Srbija Albance, ki so vdrli na srbsko ozemlje. Baje je sklenil ministrski svet takoj vpokli-cati del rezervistov in poslati vojsko ob mejo. Vlada je tudi iznova vpisala velesilam vse nasilnosti Albancev in naznanila vse korake, ki jih bo storila, da pouči roparsko sosedo o pravilih dobrega sosedstva
Albansko vprašanje ie stopilo s tem v novo fazo, ki je nevarnejša, kakor so bile vse dosedanje. Velesile se ne morejo in ne smejo več postaviti na stališče status quo za Albanijo. Kar je sklenila londonska konferenca sta Srbija in Črna gora lojalno priznali. S tem je bilo sklepom londonske konference dano popolno priznanje. Albanija sama pa je s svojim vpadom na Srbsko in Črnogorsko ozemlje kršila določbe londonske konference. Srbija in Črna gora torej lahko zahtevata, kadar bosta razbili albansko vojsko, popolnoma na novi podlagi zadoščenje. Tega zadoščenja jim nobena država ne sme odreči, to je moralična dolžnost cele Evrope, da ne trpi, da bi smela katerakoli država nekaznovana kršiti/najelemer.tarnejša pravila mednarodnega prava.
Namesto da bi vzele celo zadevo v roke velesile, ki so garantirale Albaniji obstoj, namesto da bi garantirale tudi pravilni obstoj s tem, da bi skrbele za red in mir, so pripustile, da se vrše stvari, kakršnih smo vajeni samo še iz starih indija-naric. Boljše nobena Albanija, kakor Albanija roparjev tako se mora glasiti sodba cele Evrope in če bo v tej sodbi soglašala tripelententa z Nemčijo, se bo tudi izvršila. Presenetiti pa nas ne sme, če bomo naenkrat slišali, da na Dunaju še niso zadovoljni z zafrčkanimi 300 milijoni, marveč da bo moral avstrijski državljan šteti še milijone samo zaradi preljublje-nih roparjev.
Srbija in Črna gora pa že vesta, kaj imata storiti. Grška lih v tem vprašanju ne bo zapustila. Krst častni in sreča junačka!
Kranjski deželni zbor.
(Seja  dne  24. septembra 1913 ob 11. dopoldne.)
Na vratih deželnega dvorca je pritrjena tablica, da so že vse vstopnice oddane, kar je dokaz, da vlada za današnjo sejo veliko zanimanje. In res, že ob 3/4 na 11. so galerije napolnjene, v loži deželnega glavarja pa sedi finančni ravnatelj dvorni svetnik K1 i m e n t. Ali ga je privedlo v zbornico osebno zanimanje za razprave deželnega zbora, ali je morda prišel na višji ukaz? Kdo bi to vedel? No, mi smo prepričanja, da je g. dvorni svetnik sedel v loži zgolj kot priprost privatnik, ne pa kot zaupnik državne oblasti.
Ob 11. je zbornica še docela prazna, samo dr. Pegan sedi pri ste-nografski mizi z belo rožo v gumb-nici in piše, piše.
Prvi so došli v zbornico Nemci, za njimi so došli klerikalci. Klerikalni poslanci imajo v gumbnicah cvetke. Dr. Krek ima rdeč nagelj in rožmarin. Na stolu dež. glavarja dr. Šu-steršiča leži velika, razcvela rdeča roža. Ob 11. uri 10 minut so zasedeni v zbornici vsi poslanski sedeži.
Ob 11. uri 15 minut je otvoril dež. glavar sejo in imenoval za zapisnikarja barona Borna in dr. Zajca.
Na to se je dr. ŠusterŠič spominjal pokojnega dež. poslanca dr. Janka Vilfana v kratkem nagovoru, ki ga je zbornica poslušala stoje.
Na to je naznanil, da je došlo več peticij, nujnih predlogov in interpelacij. Narodnonapredni poslanci so vložili te-le interpelacije in predloge:
* * *
Nujni predlog deželnih poslancev dr. Karla Trillerja, E. Gangla, C. P i r c a in tovarišev v zadevi deželnih hidroelektričnih central.
Visoki deželni zbor skleni:
1. Izvoli se odsek petorice, kateremu ima deželni odbor nemudoma predložiti vse spise in sploh ves materijal, tičoČ se zgradbe deželne hidroelektrične centrale na Završnici in vseh ostalih deželnih hidroelektričnih akcij.
2. Ta odsek ima pravico pritegniti svojim posvetovanjem deželne in po potrebi tudi druge neprizadete in zanesljive izvedence ter ima poročati o uspehu preiskave kar najhitreje, vsekakor pa še tekom tega zasedanja.
3. Temu predlogu se prizna nujnost deželnozborskega poslovnika.
*
Interpelacija deželnih poslancev Filipa Supančiča, E. Gangla in tovarišev na g. deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča v zadevi prevzetja deželnega poroštva za vloge »Ljudske posojilnice« v Ljubljani in eventuelnih drugih posojilnic.
Glasom zapisnika 2. seje deželnega zbora kranjskega z dne 18. februarja 1911 je deželni zbor vsled nujnega predloga poslancev dr. Šusteršiča in tovarišev sklenil pod VI.:
»Deželni odbor se pooblašča, po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do vsote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda.«
V 13. seji z dne 24. julija 1912 pa je deželni zbor ta sklep izpreme-nil sledeče:
»Točka VI. sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 o pospeševanju zadružništva se spremeni tako, da pooblastilo deželnega odbora, priskočiti kranjskim zadrugam s prevzetjem deželnega jamstva, ni omejeno glede vsote, ako se prepriča deželni odbor, da iz prevzetega jamstva ne preti deželi nobena škoda,«
Oba ta dva sklepa nista bila nikdar predložena v Najvišjo sankcijo oziroma odobritev in je vsled tega tudi dosledno nista mogla biti deležna.
Glasom § 20. deželnega reda za vojvodino Kranjsko z dne 26. januarja 1861 št. 20 dež. zak., oziroma z dne 26. avgusta 1908 št. 14 dež. zak. podvržen je vsak deželnozborski sklep, ki obsega odtujitev, stalno obremenitev ali pa zastavo deželne glavinske imovine Najvišji odobritvi.
Da pomenja prevzetje deželnega jamstva do vsote 2 milijonov kron (sklep z dne 18. februarja 1911) oziroma celo brez omejitve na kako vsoto (sklep z dne 24. julija 1912) stalno obremenitev oziroma zastavo deželne imovine, o tem po mnenju podpisancev ne more biti dvoma.
V štev. 276., oziroma 282. ex 1912 v Ljubljani izhajajočega dnevnika »Slovenec« priobčena sta sklepa deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne g9. novembra oziroma z dne 6. decembra 1912.
S prvonavedenim sklepom je deželni odbor kranjski sklenil, da se posluži pooblastila, katerega mu je dal deželni zbor v svojih sejah z dne
17. februarja 1912 in z dne 24. julija 1912 in prevzame deželno garancijo za hranilne vloge pri kranjskih posojilnicah, ki spolnijo gotove od deželnega odbora določene pogoje.
Z drugoimenovanim sklepom pa je deželni odbor sklenil, da prevzame vojvodina Kranjska jamstvo za vse hranilne vloge in vloge v tekočem računu, dosedanje in nove pri »Ljudski posojilnici« r. z. z n. z. v Ljubljani.
»Ljudska posojilnica« ima glasom zadnjega letnega izkaza nad 22 milijonov vlog.
Je-li deželni odbor prevzel v okvir zgoraj citiranih sklepov deželno garancijo tudi še za vloge kake druge posojilnice, podpisancem ni znano.
Vprašamo g. deželnega glavarja >
1. Zakaj ni predložil deželno-zborskih sklepov z dne 18. februarja oziroma z dne 24. julija 1911 v Najvišjo sankcijo, do izposlovanja te sankcije pa sistiral izvršitev zgoraj navedenih deželno - odborskih sklepov z dne 29. novembra oziroma 6. decembra 1911?
2. Je - li pripravljen eno in drugo storiti sedaj naknadno?
3. Na kak način se je deželni odbor prepričal, da deželi vsled prevzetja garancije za vloge »Ljudske posojilnice v Ljubljani ne preti nika-koršna nevarnost, kakor to zahtevata deželno - odborska sklepa z dne
18. februarja in 24. julija 1911?
4. Je - li pripravljen dovoliti in provzročiti, da se to prepričanje išče potom revizije »Ljudske posojilnice« po mešani komisiji deželnega zbora, v kateri morajo biti zastopane
vse tri deželnozborske stranke?
* *
Interpelacija deželnih poslancev E. Gangla, F. Supančiča in tovarišev na Njega ekscelenco g. deželnega predsednika bar. Schwarza.
Dne 18. februarja oziroma dne 24. julija 1911 je deželni zbor kranjski vsled nujnega predloga poslancev dr. Ivana Šusteršiča in tovarišev sklenil, da se pooblašča deželni odbor v prevzetje deželnega jamstva do dveh milijonov kron, oziroma brez vsake omejitve vsote za kranjske zadruge.
Ta sklepa se nista nikdar predložila v Najvišjo sankcijo, akoravno dovoljujeta stalno obremenitev deželne imovine ter sta vsled tega po smislu § 20. dež. reda za vojvodino Kranjsko potrebna Najvišje potrditve.
Navzlic temu se je deželni odbor že poslužil danega mu pooblastila ter prevzel s svojim sklepom z dne 6. decembra 1912 deželno jamstvo za vse vloge »Ljudske posojilnice« v Ljubljani v znesku nad 22 milijonov kron.
Podpisani vprašajo:
Hoče - li g. deželni predsednik pozvati deželni odbor, da predloži v Najvišjo sankcijo navedena deželno-zborska sklepa z dne 18. februarja oziroma 24. julija 1911 ter ustavi do izposlovanja te sankcije vsako izvrševanje teh sklepov?
*
Interpelacija deželnih poslancev Josipa Turka, J. Reisnerja in tovarišev na Njega ekscelenco gosp. deželnega predsednika barona S c h \v a r z a.
Glasom deželnih zakonov z dne 20. decembra 1884 št. 17 dež. zak. in z dne 28. oktobra 1911 št. 41. dež. zak. ima deželni zbor pobirati od vseh zavarovalnic dve in enoodstotne prispevke od vseh brutto - premij požarnih zavarovalnin ter jih upravljati kot poseben gasilski sklad.
Dveodstotne doneske je poraz-deljevati med prostovoljna gasilna društva in med občine, katere vzdržujejo službene gasilne straže, izrecno na ta način, da imajo pravico do prispevka vse tiste občine in gasilne straže, ki nimajo dovolj svojih sredstev, ki vzdržujejo svoje orodje v primernem stanu in sploh primerno delujejo. — Edenodstotni donesek je odmerjen izključno za podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih rodbin.
V zadnjem letu pa je deželni odbor uredil razdeljevanje teh doneskov zavarovalnic, torej tujega zaupanega mu sklada na popolnoma strankarsko - političnem temelju ne glede ne potrebnost in vrednost posameznih gasilnih društev in občin. Bojkotiral t. j. izključil od vsake podpore je vsa društva, učlanjena v vzorno in strogo nepristransko delujoči »Zvezi«, ter nalašč osnoval proti tej zvezi novo strankarsko, v katero sili vsa društva, ki reflektujejo na podporo iz gasilskega sklada. —.
Vrhu tega je ustanovil proti že obstoječemu gasilskemu glasilu brez vsake stvarne potrebe novo glasilo, brezdvomno na stroške gasilskega sklada, ki zato po zakonu prav gotovo ni odmerjen.
Vsled tega so ostala brez vsake podpore prav najpotrebnejša in naj-vzornejše delujoča gasilska društva, med njimi v prvi vrsti tudi Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani, in zaneslo se je na polje nesebičnega človekoljubnega delovanja strankarsko - politično strast.
Ker tak način upravljanja in uporabe gasilskega sklada prav gotovo ne odgovarja zakonom, c. kr. deželna vlada pa je poklicani čuvaj zakonov, usojajo si podpisanci vprašati:
1. Je - li so Njegovi ekscelenci g. deželnemu predsedniku znane popisane protizakonite in nevzdržljive razmere?
2. Kaj misli storiti g. deželni predsednik v svrho, da se upelje in zagotovi pravično in zakonito upravljanje in razdeljevanje deželnemu odboru zaupanega gasilskega sklada?
* * *
Interpelacija deželnih poslancev dr. Trillerja, dr. Novaka in tovarišev na g. deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča glede perseku-cij naprednih županov.
V zadnjih dveh letih so se opetovano pojavili slučaji, da je deželni odbor naložil posameznim županom oziroma bivšim županom, ki ne pripadajo po svojem političnem mišljenju S. L. S., zaradi čisto malenkostnih zamud oziroma zaradi odklonitve del, do kakoršnih župan po zakonu ni zavezan, da, celo brez vsakega stvarnega povoda, disciplinarne kazni v najvišjem znesku 200 K. Navajamo tu le slučaje Podzemelj, Vače, Gorenji Logatec, Št. Rupert in Dole pri Litiji.
Na drugi strani pa se pritožujejo napredni župani, da na svoje uradne vloge od deželnega odbora ne dobe niti odgovora, da so vzlic temu cesto predmet nestvarnim šikanam od strani organov deželno - odborskega občinskega -referata.
Podpisanci vprašajo vsled tega:
1. Ali so g. deželnemu glavarju te razmere znane?
2. Kaj misli ukreniti, da se uvede v občinskem referatu deželnega odbora stroga objektivnost in nepristranost napram vsem županskim uradom, ne glede na politično pripadnost posameznih županov.
* #
*
Interpelacija dr. Frana Novaka in tovarišev na g. deželnega glavarja vojvodine Kranjske.
Naslov deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko je označen na prvem mestu v nemškem in šele na drugem v slovenskem jeziku.
Ker ni absolutno noben razlog za to podan, da je deželni, zakonik za vojvodino Kranjsko naslovljen na prvem mestu v nemškem jeziku, dovoljujemo si podpisani vprašati g. deželnega glavarja: ali je pripravljen takoj vse potrebno ukreniti, da se naslov deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko označi na prvem mestu v slovenskem jeziku in ne kot doslej, v nemškem jeziku.
* * *
Interpelacija dr. Frana Novaka, Cirila P i r c a in tovarišev na Njega ekscelenco   deželnega predsednika barona Schwarza.
Uradni list »Laibacher Zeitung«, ki ima služiti prebivalstvu dežele Kranjske, ki je po svoji ogromni večini slovenske narodnosti, izdaja se v nemškem jeziku.
Podpisani si dovoljujejo vprašati Vašo ekscelenco, ali je deželna vlada Kranjska voljna takoj pričeti izdajati uradni list »Laibacher Zeitung« v slovenskem jeziku in s čim more utemeljiti dosedanje izdajanje lista v nemščini.
* *
m
Interpelacija  dr.  Frana Novaka, Engelberta Gangla in tovarišev na g.   deželnega   glavarja vojvodine Kranjske.
Paznik deželne prisilne delavnice v Ljubljani Alojzij Bučar je v zadnjih nemirnih časih na cesarjev klic izvrševal svojo vojaško dolžnost na jugu monarhije.
V tukajšnje dnevnike prišla so poročila, da mu je za časa njegove odsotnosti nekdo skušal zapeljati ženo. Alojzij Bučar je svoji okolici potožil nevarnosti, katerim je njegova žena izpostavljena in tako je prišla zadeva tudi v liste.
Deželni odbor vojvodine Kranjske je vsled tega upeljal proti Alojziju Bučarju disciplinarno preiskavo, ga suspendiral iz službe in mu skrčil dohodke.
Ker po mnenju podpisanih ni zakrivil Alojzij Bučar nikakega službenega pregreška s tem, da je potožil
svoji okolici o nevarnostih, ki jim je bila izpostavljena njegova žena in poudarjal neomadeževano čast in zvestobo svoje žene, dovoljujemo si podpisani staviti vprašanje na g. deželnega glavarja: s čim more utemeljiti g. deželni glavar sklep deželnega odbora, da se je proti Alojziju Bučarju vpeljala disciplinarna preiskava in da so se mu skrčili službeni dohodki.
*
Nujni predlog dr. Frana Novaka, Josin- Turka in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
1. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve se naprosi, da izloči v smislu § 9. zak. z dne 18. decembra 1887 drž. zak. št. 1. ex 18So deželo Kranjsko iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in ustanovi v Ljubljani lastno delavsko zavarovalnico;
2. deželni odbor vojvodine Kranjske naj poda c. kr. ministrstvu za notranje stvari pritrdilno poročilo in mnenje o resnični utemeljenosti potrebe lastne zavarovalnice v Ljubljani.
Predlagamo, da blagovoli deželni zbor pritrditi nujnosti tega predloga v smislu § 11. poslovnika. • *
Interpelacija poslanca Jos. Reisnerja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja.
Na seji deželnega zbora dne 28. decembra 1911 je bil sprejet predlog poslanca dr. Šusteršiča, da tudi tistemu učiteljstvu, ki doslej nima dra-ginjske doklade, deželni odbor po svoji previdnosti dovoli do 25%.
Na seji deželnega zbora dne 7. februarja 1912 je predlagal finančni odsek:
a) Prošnja mestnega šolskega sveta ljubljanskega, da se prizna draginjska doklada tudi učiteljicam in neoženjenim učiteljem, se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljicam in neoženjenim učiteljem dovoli draginjsko doklado.
b) Prošnja podružnice Slomškove Zveze v Ljubljani za zvišanje 50% stanarine ljubljanskemu učiteljstvu se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljem in učiteljicam dovoli draginjsko doklado.
Poslanec dr. Triller se je uprl predlogu dr. Šusteršiča,trdeč na seji dne 28. decembra 1911, da »s tem so se odprla vrata in okna največji politični korupciji.«
Deželni odbor je razposlal na vsa županstva pozive, naj poročajo o lokalnih individualnih razmerah učiteljstva, ki prihaja tu v poštev. Ta pozvedovanja so trajala tako dolgo, da je do razdelitve te doklade prišlo šele čez dobrih 10 mesecev.
Te previdnosti deželnega odbora je bilo pa deležno prav majhno število tistega učiteljstva, ki stoji izven Slomškove Zveze, medtem ko so vsi člani te Zveze prejeli 25 in 20% doklado.
Kolikor kažejo informacije in-terpelantov, so se draginjske doklade razdelile 365 učnim osebam; med temi je 297 učiteljic in 68 učiteljev, med temi učitelji je pa 8 frančiškanov (v Novem mestu) in 6 katehetov (v Ljubljani), ki so vsi prejeli po 25%, dočim so posvetni učitelji prejeli večinoma po 10%! Izmed vsega te previdnosti deležnega učiteljstva jih je prejelo 25% doklado — 145; 20% doklado = 85; 15% doklado = 5 in 10% doklado pa 127.
Kako je deželni odbor razumeval to previdnost, dokazuje posebno eklatantno razdelitev 50% stanarin-ske doklade za oženjeno in 25% draginjske doklade za neoženjeno uči-teljstvo v Ljubljani. Na I. mest. deški ljudski šoli so prizadeti vsi učitelji in vsi prav dobro kvalificirani, pa razen kateheta ni dobil nihče doklade. Dvema učiteljema na II. mestni deški ljudski šoli je bila doklada ustavljena, ker sta baje pri volitvah v mestni šolski svet volila kandidate, ki so izven Slomškove zveze.
Nadalje vidimo, da so dobili, kakor po deželi sploh tako tudi v Ljubljani doklade vsi člani in članice Slomškove Zveze, medtem ko je bilo drugo učiteljstvo po večini prezrto.
Glasilo Slomškove Zveze — »Slovenski Učitelj« — piše glede teh prezrtih učnih oseb v svoji številki z dne 15. februarja 1913 doslovno: »Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli delno prizadevanje, ki se jim giede šole same ne more kaj očitati.«
Takisto sta značilna ta dva slučaja:
Katehet Legat ima za pot na Barje potnino, dočim je učitelj Mlakar in učiteljica Slatnar, ki tudi oba stanujeta v Ljubljani, nimata.
Vodja II. mestne šole, član Slomškove Zveze Janko Nepomuk Jeglič, dobiva za svojih 11 razredov
400 K opravilne doklade, vodja I. mestne šole, Jakob Dimnik, ima tudi 11 razredov in 100 učencev več nego Jeglič, pa ima funkcijske doklade samo 300 K.
Z ozirom na to, da je ves denar, določen za te doklade, zbran od vseh davkoplačevalcev brez ozira na narodnost in stranke in z ozirom na zgoraj navedena dejstva, se usojajo podpisanci vprašati gospoda deželnega glavarja:
1. Kakšni nagibi so bili deželnemu odboru ob razdeljevanju draginj-skih doklad merodajni — ali stvarni ali politični?
2. Kaj hoče storiti, da se očivid-na neobljektivnost izravna in popravi.
(Ostale predloge in interpelacije narodnonaprednih poslancev priobčimo jutri.)
*
Klerikalni poslanci so takisto vložili interpelacije radi hidroelektričnih naprav na Završnici in radi Pavšlarjeve afere.
Na to so položili obljubo v roke dež. glavarja novo izvoljeni poslanci Josip Reisner, Adolf Ribnika r , knez Hugo W i n d i s s c h -g r a e t z , Karel M u 11 e v in dr. Vinko G r e g o r i č. Gregoriča so klerikalni poslanci pozdravili s skromnim ploskanjem.
Na to se je vršila volitev deželnega odbornika iz kurije mest. trgov in trgovske zbornice.
Izvoljen je bil posl. dr. Karel Triller, ki je izvolitev tudi sprejel. (Namestnik ostane poslanec dr. Fran Novak.)
Volitev v odseke.
Ker se imajo potom dopolnilnih volitev izpopolniti razni odseki, je dež. glavar prekinil sejo za pet minut, da se poslanci dogovore glede kandidatov.
Izvoljeni so bili: V imunitetni odsek je bil izvoljen posl. dr. Fran Novak, v verifikacijski odsek posl. dr. Ivan Tavčar, v finančni odsek poslanca G a 11 e in dr. G r e -g o r i č . v upravni odsek posl. Adoli R i b n i k a r in Adolf M u 11 e y. v odsek za letno poročilo mesto odsto-pivšega F. Supančiča posl. Adolf R i b n i k a r, v ustavni in občinski odsek mesto odstopivšega dr. Ivan Tavčarja posl. dr. Fran Novak, v personalni odsek mesto odstopivšega dr. Novaka posl. Josip Reisner, v šolski odsek mesto odstopivšega Fr. Višnikarja posl. Josip Reisner in v kmetijski odsek mesto odstopivšega Jos. Turka posl. Adolf R i b n i k a r.
Imunitetnemu odseKU se izroče prošnje raznih sodišč za izročitev poslancev Lenarčiča, Drobnica, Jarca, dr. P e g a n a in Z a b r e d a. Vsa na dnevnem redu se nahajajoča poročila deželnega odbora so se odkazala dotičnim odsekom.
Na to je dr. Vinko G r e g o r i č utemeljeval svoj nujni predlog, naj se merodajne faktorje pozove, da bi kamniški vlaki vozili z Južnega kolodvora. Bil je to njegov deviški govor, zato so mu somišljeniki ploskali, pa ne posebno navdušeno.
Nujnost Gregoričevega predloga je bila soglasno sprejeta.
Dež. glavar je na to prekinil sejo in odredil, da se nadaljuje ob 4. popoldne.
Štajersko.
Glede nameravanega sklicanja štajerskega deželnega zbora poroča graška »Montagszeitung«: »Gospod namestnik se je moral podati iz rodbinskih razlogov v Pulj in je vsled tega nastala kratka pavza v pogajanjih glede sklicanja štajerskega deželnega zbora. Danes (t. j. v ponedeljek dne 22. septembra) pa se zopet prično pogajanja z vsemi strankami in se morajo s kakršnimkoli rezultatom do četrtka končati. Znabiti bo vplivalo na nje poročilo, da parla-mentarični krogi ne računajo vec z rešitvijo finančnega načrta v tem letu, temveč bo tudi vlada vesela, če bo mali finančni načrt meseca januarja ali februarja pod streho.
Iz Celja. (Naša šolska mizerija.) Okoliška deška, kakor dekliška šola čč. šolskih sester ste letos zopet prenapolnjeni. Deška šela šteje 5 razredov; trije spodnji imajo paralelke, moral pa bi se deliti tudi četrti razred, ki šteje 102 učenca. Ako bi bili razredi večji, bi še za silo šlo, ampak kam s fanti v tistih nezdravih in smrdljivih luknjah okoliške šole! Na dekliški šoli čč. šolskih sester je pa letos zopet toliko deklic, da bo mogoč v nekaterih razredih le poldneven poduk. Kaj ta izda. si lahko vsakdo predstavlja. Šolske sestre odklanjajo tudi slovenske mestne učenke in zahtevajo od njih šolnino, ker je itak že okoliških dovolj! Mestni Slovenci   bodemo   morali začeti
energično akcijo za slovensko deško in dekliško šolo za celjsko mesto samo. To je zadnjič na shodu pol. društva »Naprej« dr. Božič Čisto pravilno poudarjal in bi bilo zelo želeti, da bi se poprijeli te ideje vsi celjski Slovenci brez razlike političnega prepričanja. Če ne bodemo v šolskih vprašanjih po tako važnih mestih kot je Celje, edini, ne bodemo nikoli napredovali! Še večji križ imamo z meščanskimi šolami. Deška je deželna, dekliška mestna; veje pa na obeh enak Slovencem sovražen veter. Začeli so odklanjati dečke in deklice s slovenskih šol, da bi na ta način nagnali več otrok v mestno nemško ijudsko šolo. Našim staršem je s tem odvzeta vsaka možnost, da bi dali svojo deco višje izobraziti, zlasti če .so revni. Mestna trgovska šola za dečke in deklice je seve tudi nemška. Dežela in država ji dajeta visoke podpore. Naš cilj bi moral Piti: v Celje manjšinsko slovensko šolo za dečke in deklice, dalje meščansko šolo za dečke in deklice in trgovsko ter gospodinjsko šolo. Nekaj se bode moralo izsiliti od mesta in dežele, drugo pa bodemo morali vsaj prvi čas vzdrževati sami. In naše gimnazijsko vprašanje tudi nič ne napreduje. Kratkomalo, sama mizerija, pa če ne bodemo nič storili v eni in drugi smeri, tudi ne bode bolje!
Iz Celja. Po mestu gre samo en glas: taki shodi kot ga je priredilo v soboto politično društvo »Naprej«, so za naše razmere silno umestni in potrebni. Zato se morejo ob vsakem važnejšem dogodku v mestu ponavljati. Udeležba je bila na sobotnem shodu jako velika; celjski Slovenci se res že z lastnimi močmi lahko prav častno postavimo. Veselilo je človeka prav posebno, da je bilo naše narodno trgovstvo in obrtništvo skoraj polnoštevilno navzoče: če bo s!o tako lepo naprej, bo postal ta sloj nositelj narodne politike v mestu Celju. Tudi delavstva je precej prišlo; tudi pojav, ki ni bil doslej v navadi na naših shodih. Narodna misel vendar prodira počasi v najširše sloje mestnega prebivalstva in število bojevnikov proti nasilnemu in oholemu celjskemu nemškutarstvu narašča. Nekaj manj je bilo tistih ljudi, ki reflektirajo na naslov »gospoda«; pri njih pa smo že lenobe in komodnosti več ali manj vajeni.
Sirovost novega dež. odbornika dr. Verstovška se najlepše zrcali iz pisma dr. Kramerju, ki je bilo priob-čeno v sobotnem »Slov. Nar.«. Članek, kateri je dr. Verstovška tako zadel, je bil priobčen iz »Siidslavi-sche Rundschau« tudi v »Slov. Narodu«. Zrno v njem je bilo to, da bi klerikalci prav lahko do skrajnosti poostrili krizo v štajerskem deželnem zboru in odboru, ako bi naročili dr. Verstovšku, naj ne zasede de-želnoodborniškega mesta. Svetovalo se je klerikalcem, naj delajo na vse načine Nemcem tako dolgo težave, da pride v graški deželni dvorec cesarski komisar in napravi vsaj deloma red. To je bila v glavnem vsebina omenjenega Članka. Po strani se je tudi še dostavilo prepričanje, da bodemo spodnještajerski narodnjaki z dr. Verstovškom kot dež. odbornikom brez vsakega zastopstva in za-slombe v Gradcu. Da to ni prazno natolcevanje, kaže najlepše pismo, ki ga je pisal novi dež. odbornik abi-turijentu F. in katerega smo istotako v »Slov. Narodu« objavili. Verstov-škovemu nastopu proti uredniku dr. Kramerju se vse čudi. Ali ga je zbodlo domnevanje, da bi se moralo višjim narodnim interesom žrtvovati njegove deželnoodborniške dohodke? Njegovi najvišji politični cilj so bili, žrtvoval je za nje svoje dobro ime in spoštovanje pri mislečih spod-nještajerskih Slovencih in sedaj se zahteva; naj bi jih ne užival? Ouos ego — s pasjim bičem, če bom imel dovolj poguma in če si bom mislil, da bom s takimi sirovostmi povišal svoj »ugled« doma in v Gradcu! Zdi se nam, da dr. Verstovšek še vedno ni uvidel, da v štajerskem deželnem odboru ne sede dr. Šusteršiči, Lam-peti, Pegani in Zajci, temveč Attemsi in drugi taki gospodje, ki se »čudijo takemu »reprezentantu« slovenskega naroda v štajerskem deželnem odboru. Resnično je, prišli smo na Verstovška s svojo politiko, pa upamo, da se bode le našim ljudem zbudila vest in odgovornost ter bodemo mogli premagati to koritarijo in to škodljivo krizo.
Iz Vranskega. V sredo zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Antonu Dežnikarju v Čretu. Nastal je v hmeljski sušilnici in uničil 5 meter-skih stotov hmelja, več gospodarskih strojev, korit in sodov. Zavarovalnina znaša komaj 500 K, škode pa je 5 tisočakov.
Nove avtomobilne zveze na Sp. Štajerskem. Kakor izvemo, se pripravlja avtomobilna  zveza Celje-
Konjice, eventuelno Celje - Maribor Poskusna vožnja se vrši že prihodnje dni in bodemo imeli takrat priliko • o tem važnem gospodarskem podjetju še obširneje govoriti. O zvezi Poljčane - Kozje - Brežice smo že govorili; dobi pa najbrže avtomo-bilno zvezo tudi gornjegrajski okraj; praktično bi bilo, ako bi šla ta zveza do Kamnika. Z vsemi temi zvezami se bodo naše prometne razmere zdatno zboljšale,kar je v interesu celih okrajev, zlasti pa trgov in večjih mest.
Iz ormoško - ljutomerskih goric.
(Slabe nade vinogradni-k o v.) Po prilično tritedenskem lepem, toplem in solnčnem vremenu smo imeli pretečeni teden skoro dan za dnevom nevihte, hujše ko junija meseca. Navadno so se pojavile nevihte zjutraj okoli 6. ure. Dne 1.0. septembra zvečer pa je razsajalo tako neurje, da so potoki naenkrat izstopili in preplavili vse obrežne travnike in njive. Kakor se čuje, je ponekod udarila tudi toča, ki je napravila na grozdju, sadju in ajdi občutno Škodo. Prizadeti so nekateri kraji središke in bolfenske župnije. Dne 19. septembra je potrl vihar mnogo kolja po goricah, tako da je bilo vinograde v južnih legah naravnost strašno gledati. Pod prevrnje-nimi koli in trsi je ležalo polno jagodja in grozdja. Ponekod, koder niso dovolj žveplali, grozdje vsled dnevnih nalivov tudi že poka. Kaj bo, če se vreme ne zbolilša? Cene vinu bodo pa letos najmanj tako visoke kot lansko leto.
Bralno   društvo na Gomilskem
vprizori dne 28. septembra veliko narodno igro »Divji lovec« na lastnem, lepem novem odru.
V Brežicah se je vršil zadnjo nedeljo »mladeniški tabor« brežiškega okraja, katerega pa so posetili večinoma fantje iz Vidma in Rajhen-burga. Na njem je »predaval« neki ekslemenatar Marinček o prostozidarjih in trdil seveda tudi, da ->Slov. Narod« in »Narodni List« dobivata iz židovskih blagajn velike podpore. To čvekanje je priobčila mariborska »Straža« na uvodnem mestu. Po našem skromnem mnenju bi bilo za enaka zborovanja dovolj drugega koristnejšega gradiva in ne čvekanje o framazonih in zatiranju katoliške cerkve na Portugalskem in Francoskem. Če tamkaj ljudje ne marajo politikujoče duhovščine, ne bode tega tudi Marinček ali Spindler zbolj-šal, Slovenci imamo pa dovolj drugih lastnih skrbi. Kar se podpor tiče, jih je menda danes najbolj potreben ljubljanski Bonaventura. In praksa kaže, da je naša duhovščina najbolj vneta prijateljica gesla: Non olet. Ako bi imeli slovenski narodnjaki tako široko vest glede denarja kot ga imajo naše klerikalne kapacitete, bi lahko drugače vozili.
Iz Huma pri Ormožu. Naš splošno priljubljeni in zaslužni g. naduči-telj A. Porekar je obhajal predzadnjo nedeljo v ožjem krogu 251etnico svojega službovanja na našem prijaznem gričku. Bili so navzoči vsi udje krajnega šolskega sveta, oba župana in nekateri prijatelji. Hvaležni njegovi učenci, ki nas je spravni g. Porekar mnogo v svet in do boljšega kruha, mu kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta!
Ruška koča se zatvori v soboto 28. septembra. Isti dan bo pri Sv. Arehu maša, popoldne pa v koči veselica in koncert »na mehe«. Pohorski pozdrav!
Iz Maribora. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru izdaja izključno le nemške lovske liste. Slovenske lovce opozarjamo, da zahtevajo le dvojezične tiskovine, ki morajo biti izpolnjene v slovenskem jeziku. V nasprotnem slučaju se naj vsakdo pritoži na namestnijo in se ne pustimo zapostavljati pri vsaki priliki. Sploh se opazuje v zadnjem času pri glavarstvu, okrajnem finančnem ravnateljstvu, pri sodiščih in drugih uradih v Mariboru, da se dostavljajo, oziroma izdajejo le nemški dopisi in razglasi. Slovenske poslance opozarjamo, da se pobrigajo za te stvari in ukrenejo potrebno, da se ne bo to uradovanje preveč uveljavilo. Časa za potrebne informacije in priložnosti za te je dovolj.
Iz Maribora. Za Dijaški dom v Mariboru so darovali gg.: Dr. Veko-slav Kukovec, odvetnik in dež. poslanec v Celiu ter Franjo Stupica, c. kr. notar v Št. Lenartu po 20 K, dr. Kari Grossmann v Ljutomeru, Jakob Zadravec v Središču, dr. Juro Hia-šovec v Celju, dr. Jakob Rajh v Gradcu, dr. Makso Pregl v Vuzenici, Henrik Schreiner v Mariboru po 5 K, Anton Godec v Limbušu in M. Lich-tenvvallner v Rušah po 3 K.— Odbor.
Iz Ptuja. G. dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju je daroval iz neke kazenske zadeve tuk. Dramatičnemu društvu znesek po 20 K. Naša iskrena zahvala.
Rop na cesti. Snoči sta napadla zopet dva neznanca na Rudolfovi cesti v Celovcu neko gospodično, ki se je vračala v spremstvu svojega brata in svoje svakinje domov. Eden napadalcev ji je iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela gospodična večji znesek denarja.
Dva samomora. Na nekem skednju v celovški okolici, in sicer nedaleč od takozvanih »Sedmih gričih«, so našli obešenega 41 letnega prodajalca kruha Ivana Lenarčiča, doma iz Kamnika na Kranjskem. Lenarčiča so že delj časa iskali zaradi poneverbe in goljufije. Pri njem so našli eno razbito uro in 1 krajcar denarja. — Iz Vrbskega jezera so potegnili truplo utopljenke soproge nekega kovaškega mojstra. Žena je izvršila samomor vsled popolne duševne po-bitosti.
Nasilni  huzar —  morilec. Iz
Volšperka poročajo sledeče: V gostilni pri Viharniku sta sedela pred-snočnjim hotelski sluga Mercinger in njegov tovariš Al. Maurer. Kmalu za njima sta prišla dva huzarja 1. eska-drona 6. huzarskega polka, in sicer Mihael Kovacs in Štefan Palinka v spremstvu ključavničarskega pomočnika Ivana Fabusa, ki je prišel pred kratkim z Dunaja. Vsedli so se k posebni mizi, govorili so ogrsko. Med govorom so se sprli in med prepirom je potegnil huzar Kovacs nenadoma sabljo in sunil z njo Fabusa v prsi. Fabus je padel vznak na tla, sablja ni prodrla obleke in ga ni ranila. Ko sta Mercinger in Maurer to videla, sa vstala in odšla iz gostilne, ker se nista hotela vtikati v prepir. Takoj sta jima sledila oba huzarja in sta jih, dohitela že na prvem ovinku. Komaj sta jih došla, je skočil huzar Kovacs k njima in je udaril Mercin-gerja s sabljo tako silno po glavi, da se je ta takoj zgrudil. Nato sta oba huzarja pobegnila. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, njegova rana je smrtna in težko bo okreval. Star je 32 let in doma na Spodnjem Avstrijskem. Nasilnega huzarja Kovacsa so še isti večer aretirali.
Primorsko.
Anagrafični urad v Trstu. — Kršenje državnih   osnovnih zakonov.
Že opetovano smo poročali o slučajih, da mestni anagrafični.urad noče izdajati izpiskov iz rojstne matice staršem, ki povedo, da hočejo vpisati svoje otroke v slovenske šole. Ti slučaji se vedno množe in pritožbe slovenskih staršev so vedno bolj pogoste. Neki uradnik tega urada si je dovolil napram neki slovenski stranki, koje ime je na razpolago, naravnost nesramno izjavo, da izdaja mestni anagrafični urad izpiske samo za italijanske šole in vrtce, za »Lego Nationale« in sploh samo za »naše« ljudi. To je že skrajna nesramnost. — Tržaški Slovenci imajo v smislu državnih osnovnih zakonov popolno enakopravnost z Italijani v vseh javnih uradih in dolžnost c kr. vlade, ki mora čuvati in varovati ugled državnih zakonov, je, da poskrbi za to, da ne bo mestni anagrafični urad, ki ima opravila celo z vojaškimi zadevami, na tako nesramen način kršil avstrijskih državnih osnovnih zakonov. Slovenski starši pa, katerim so se pripetile te krivice, naj se nemudoma pritožijo na c. kr. namestni-štvo, ki bo gotovo vsikdar varovalo čast in ugled avstrijskih zakonov.
Papeška kurija proti slovanskemu bogoslovju, škof v Splitu dr. Anton Gjivoje je izdal okrožnico, v kateri strogo prepoveduje slovansko bogoslužje v vseh cerkvah svoje škofije. Papeška kurija je bila baje strašno razburjena, ko je izvedela, da se je vršilo kljub izrecni prepovedi papeža, ki je zapovedal latinsko bogoslužje, slovansko bogoslužje, in to celo v katedrali v Splitu. Ta okrožnica je vzbudila ne samo med občinstvom, marveč tudi med vsem slovanskim duhovništvom veliko razburjenje. Ta korak se smatra kot rimsko nasilje, ki presega vse meje in se ne straši stopiti niti pred oltar.
Ponesrečeni   nemški mornarji.
2e nekaj časa je v Trstu nemška motorna jadrnica »Deutschland«. Pred-snočnjim okoli polnoči so se odpeljali z malim čolnom po jadrnici en častnik in dva mornarja. Med vožnjo se jim je prekucnil čoln. Kmalu za njim se je peljal na jadrnico s čolnom nekega domačega pristaniškega mornarja strojnik nemške jadrnice. Približno 250 m je naletel na ponesrečence. Eden je bil še pri zavesti, dva pa so potegnili nezavestna iz morja. Vse tri so prepeljali na obrežje in jih izročili rešilni postaji.
Bratomor. Brata Jurij in Ivan Pezan v okolici Vodnjana sta se že delj časa sovražila. V torek sta bila povabljena oba brata k nekemu sorodniku na sedmino. Med pojedino je nastal med bratoma  prepir zaradi
neke malenkosti. Med prepirom je potegnil Ivan samokres in ustrelil na svojega brata. Nato se je prijavil morilec takoj orožništvu.
Nemška križarka »Goeben« ostane še delj časa v Pulju. Včeraj je prišlo iz Nemčije v Trst nadomestno moštvo, in sicer trije častniki in 150 mož. Dva častnika in 142 mož odpotuje v Pulj, en častnik in 42 mož pa v Carigrad, kjer nadomeste moštvo tamošnje nemške štacijske ladje. — Prosto moštvo parnika »Goeben« se je odpeljalo čez Solnograd v Kiel.
Morilec Foedransperg, ki je, kakor znano, zaklal 26. avgusta 1908 v Trstu francosko šansonetko Lucien Fabrisovo, njeno truplo razkosal in pometal v morje, je obolel v kaznilnici v Kopru za jetiko in bo v kratkem umrl. Foedransperg se je v kaznilnici obnašal zelo vzorno in si je pridobil simpatije v kaznilnici, vsled česar so mu dvolili tudi razne olajšave.
Dnevne vesti.
-f- Upravni odbor »Narodne tiskarne« ima jutri sejo, pri kateri bo predsednik gosp. dr. Ivan Tavčar nasvetoval: Upravni odbor izjavlja, da prepušča odgovornost za članke gdč. Kamile Theimerjeve nji sami. Posebno za one, v katerih se je ostro napadalo denarne zavode S. L. S. Pripominja se, da smatra te napade za neosnovane, ker jih podpira zgolj le enostranska trditev gdč. Theimerjeve. Upravni odbor ni bil nikdar za to, da bi se v slovenskih listih napadali slovenski denarni zavodi, zatorej sklene, da listi, tiskani v »Narodni tiskarni«, ne smejo več prinašati takih napadov. — Dr. Ivan Tavčar.
-f- Deželni odbor je mogočen gospod, in v svoio vsegamogočnost slepo zaljubljen gospod! Včeraj je razbobnal po »Slovencu« — danes je deželni odbor, kakor vse kaže, samo redakcijska predsoba omenjenega glasila — da bo mestni občini ustavil pobiranje doklad. In to vse radi tega, ker mestna občina ni podala nekega zelo obširnega poročila, katero je zahteval deželni odbor radi otročje pritožbe znanih Ajakselnov proti mestnemu proračunu. Dotično poročilo pa je bilo vloženo pomotoma pri deželni vladi, kjer je nekaj časa obležalo. Take pomote pri nobenem uradu niso izključene. Da je deželni odbor svoj čas napravil kako urgenco, bi bila zadeva takoj urejena. Mesto tega pa je referent dr. Pe-gan sprožil svoj topiček, ter postavil Ljubljano — pred finančno katastrofo. Pa hvala bogu, da je bil topiček nabasan samo s »Slovenčevim« smodnikom, tako, da se, izvzemši brzojav v »Graško tetko«, ni pripetila nikaka nesreča! Vendar pa hočemo oblastnemu deželnoodborskemu poročevalcu povedati, da imamo pred sabo sklep mestnega sveta radi pobiranja doklad. Proti temu sklepu ni vložena pritožba, je torej pravomo-čen. Naj se tedaj deželni odbor desetkrat obrne v ti zadevi na finančna oblastva, desetkrat ne bo ničesar opravil! Čemu potemtakem to prazno streljanje?!
+ Janko   Nepomuk   Jeglič je
kandidat Slomškarjev za c. kr. mestni šolski svet. Kakor znano, je bil možakar pred nedavnim časom v disciplinarni preiskavi zaradi netočnosti računov o porabi dotacije za revno ljubljansko šolsko mladino. Zaradi tega je prejel od deželnega šolskega sveta strog ukor z grožnjo, da se bodo v bodoče pri enakem prestopku izvajale najstrožje posledice proti njemu. Mož je torej omadeževan, pa ima vendarle drzno čelo, da hoče sesti na častno in zaupanja vredno mesto učiteljskega zastopnika v c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem! Učitelj in učiteljica, ki ima količkaj časti in poštenja v sebi, ga ne bo mogel voliti.
+ Zgagarji. K volitvi v mestni šolski svet prideta tudi c. kr. okrajna šolska nadzornika Fran Gabršek in Karel Simon zgago delat, ki nimata z ljubljanskim ljudskim šolstvom prav nobenega stika. Kot c. kr. vladna funkcijonarja bi morala stati nad strankami, tako pa izkoriščata svoje dostojanstvo v strankarske namene! Opozarjamo na to gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Schwarza.
-f- Kamila Theimer in dr. Janez Krek. Gdčna. Kamila Theimerjeva je danes pooblastila svoiega pravnega zastopnika gosp. dr. Kokalja, da vloži proti dr. Kreku in Josipu Go-stinčarju zaradi včerajšnjega članka tožbo.
+ Dobre posledice nasiistva. V
Dalmaciji že dve leti niso imeli deželnega zbora, v deželi zlasti v zadnjem času niso več veljale ustavne svoboščine, namestnik grof Attems je vladal kot absoluten gospodar s pomočjo proslulega Bachovega patenta. Ljudstvo je trpelo pod strahovlado, molčalo in škripalo z zobmi. Politične stranke, ki so bile preje v ostrem boju med sabo, pa so se jele
' druga drugi približevati in polagoma so jela ginevati med njimi prejšnja nasprostva. Končno pa je prišlo do skupnega posvetovanja vssh sorodnih političnih strank v Dalmaciji — hrvatske stranke, srpske stranke in hrvatske napredne stranke, ki se je vršilo dne 21. t. m. v Spljetu. O tem posvetovanju je bil izdan ta-Ie komunike: Na dogovoru članov vodstva in poslancev hrvatske stranke, srbske stranke in hrvatske napredne stranke, ki se je vršil v Spljetu dne 21. t. L, je bil vzet v pretres splošni politični položaj v deželi in protiustavne razmere, ki so v deželi zavladale, ter konštatovana potreba, čim najtesnejšega skupnega postopanja. Sklenilo se je, predložiti strankam konkretne predloge za skupno politično organzacijo. Z ozirom na prestoječe občinske volitve v Šibeniku se je sklenilo pozvati pristaše imenovanih strank k skupnemu nastopu z neodvisnimi narodnimi elementi stranke prava.« — Torej strahovlada v Dalmaciji je imela vsaj to dobro posledico, da so se vsi narodni elementi združili v eno kolo!
— Na grob septembrskih žrtev
je včeraj položila po inicijativi gosp. Štavta večja družba ob obletnici pogreba več šopkov svežega cvetja.
— Vprašanje. Alpinska stavbin-ska družba, ki je zaposlena tudi pri regulaciji Ljubljanice, je plačevala do zadnjega časa redno odškodnino za poškodovanje hiš povodom razstre-Ijevanja v strugi Ljubljanice. V zadnjem času je družba ta plačila kratkomalo brez motivacije odpovedala. Prizadeti posestniki, ki so precej oškodovani, prosijo tem potom tozadevnega pojasnila javno, ker ga drugače ne dobe.
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanke šole v terminu meseca novembra se pri-čno pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 7. novembra, ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostmi preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 30. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
— Poroka. Med sotrpine zakonskega stanu zaide z jutrišnjim dnem gosp. Ivan Zupan, asistent Mestne hranilnice ljubljanske in ugledni član lovskega društva »Golovec« v Ljubljani. Ujel je ljubko srnico. Zajčki bodo imeli sedaj mir pred njim. Obilo sreče! Lovski blagor!
— Kanal se je vdrl snoči na Sv. Petra cesti pred Irkičevo hišo. Ob nastali luknji je padel nek pasant in se lahko telesno poškodoval, da so mu morali rano obvezati v deželni bolnici. Mestni magistrat je nemudoma vse potrebno ukrenil, da se preprečijo še nadaljnje, sicer neizogibne nezgode. Ker je cesta na tem kraju nekoliko širja, ni bil promet oviran.
Izpraznjeno mesto na deški šoli v Kranju je razpisano že v tretje. Novi prosilci naj vlagajo svoje prošnje na c. kr. okrajni šolski svet v Kranju najkasneje do 28. septembra t. 1. Prošnje prosilcev ob drugem razpisu te službe ostanejo v polni veljavi tudi za to kompetenco, kar je treba še posebej naglašati, zakaj nekateri dnevniki so prinesli o tem napačna poročila.
Novomeški visokošolci prirede v soboto dne 27. t. m. v Narodnem domu krasno satiro »Bunburv« v 3 dejanjih, delo velikega angleškega dramatika O. Wilda. Po igri ples. — Čisti dobiček gre za dijaška podporna društva na - Dunaju, Gradcu in Pragi. Zato se prosiio tudi vsi oni, ki se ne mislijo udeležiti veselice, da pošljejo kak prispevek na naslov: Abs. iur. O. Skalč, Novo mesto. Z nabiralnimi polarni se ne bo posebej pobiralo.
Umrla je v Litiji dne 22. septembra ob pol 10. zvečer posestnica in bivša trgovka gdč. Amalija Jenko po 4dnevni, zelo mučni bolezni. Z njo je šla na oni svet blaga, zlata duša, ki je bila splošno priljubljena in gotovo ni imela sovražnika. Ona bi bila najraje objela ves svet; kdor jo je kaj poprosil, dala je, da niti levica ni vedela. Članica je bila vseh društev in pri napravah veselic vedno rada in veliko darovala, zlasti zato še več, ker ni mogla osebno pomagati radi svoje bolehnosti. Zastopnica tudi ene pokroviteljnine družbe sv. Cirila in Metoda se je v mlajših letih udeleževala družbenih velikih skupščin. Ko je radi onemoglosti oddala pred več tedni trgovino, je vse drlo k njej, da zadnjikrat še kaj kupi od nje in se poslovi, kakor bi ljudje vedeli, da se res kmalu preseli od nas za vedno. In naši malčki! Ti so še posebno žalovali ob tej priliki, saj jim je dobra Mali vselej v nežne ročice stiskala sladčic, kadar se je kateri prikazal v trgovino. Poznana in ljubljena od vseh, tudi daleč čez litijski okraj, nas je zapustila, ko bi jo bili še tako radi imeli. Tako tudi žalujejo za njo sestra, brat, obili sorod-
olran v •     »^SLuvensm nakuu , ane~24. septembra 1913. 219. štev.
niki in kako bi tudi ne? Počivaj v miru zlata duša, blag ti spomin! Ne bomo te pozabili!
Odličen slovanski gost. Prispel
je v Ljubljano hrvatski državni poslanec gosp. dr. Ante T r e s i ć -P a v i Č i č. »Slovanski klub« je naprosil gosp. poslanca ki je ugleden hrvatski pesnik in se je prav sedaj proslavil s pesnitvijo »Kosovo osve-ćeno« da prisredi v Ljubljani javno predavanje. Dr. Tresič je ustregel tej prošnji in bo predaval v soboto zvečer v Mestnem domu. Predmet predavanja priobčimo kasneje.
Kinematograf »Ideal«. »Izgubljen sin«, krasna drama v 4 delih, predvaja se Še danes in jutri pri vseh predstavah. Velik smeh vzbuja veseloigra »Obleke ne delajo vedno ljudi« in pa »Maks sovražnik mačk«. V petek specijalni večer z dramo »Za visoko ceno« z Valdemarjem Psy-landrom v glavni vlogi.
Tatvine na trgu se zopet pogosteje primerjajo. Tako so se danes dopoldne dogodili trije slučaji žepnih tatvin in je dosedaj dognano le toliko, da je storilka ženska. Prva žepna tatvina se je pripetila na sadnem trgu. Ko je kupovala prodajalka slaščic, Ana Pečnikova, sadje, ji je iz žepa izginila denarnica, v kateri je imela okoli 13 K denarja. Denarnico so pozneje našli kakih 20 korakov od dotičnega mesta, seveda prazno, le par vinarjev in loterijski listek je tatica še pustila v nji. Druga tatvina se je pripetila na prostoru, kjer se prodaja kuretnina. Tam je nevidna roka Izkuharici Mariji Posavčevi med kupovanjem izmaknila iz žepa denarnico, v kateri je imela 30 K denarja. K sreči je pa oškodovanka pred tatvino plačala mesarju za meso 140 K, >icer bi bila postala tudi ta vsota plen latice. Branjevki Mariji Kavčičevi je danes dopoldne istotako na trgu iz žepa izginila denarnica z 22 K. Bode treba pač biti gospodinjam, ki imajo na trgu posla, bolj previdnim.
S trga. Danes dopoldne sta dva Vipavca pripeljala na trg 57 kurni-kov, med temi 6 kurnikov samih rac; j nje je bilo 30 košar, domačega sadja 152 košar, krompirja 7, zelja pa 14 voz. Piščanci so bili par 2 K 60 v, race po 2 K 10 v, kokoši po 2 K 60 v, jajca po 9 do 10 v, sadje je obdržalo .stare cene, krompir je bil 100 kg po 5 K 20 v, zelje pa 100 glav za 7 K.
Ogenj. Pod tem naslovom smo prinesli včeraj notico, da je izbruhni! predvčerajšnjem popoldne ogenj v kleti hiše »Glasbene Matice« v Vegovi ulici. To vest popravljamo v to-!iko, da ogenj ni izbruhnil v hiši Olasbene Matice«, marveč v kleti bazarja v »Tonhalle«.
V prisilno delavnico so danes oddali 601etnega potepuha Gotfrida Gossingerja iz Špitala na Koroškem in 421etnega Adolfa Maverja iz Briksna na Tirolskem.
Denarnico z manjšo vsoto denarja je našel na Ambroževem trgu vajenec pri fotografu Krema na Fran Josipa cesti št. 3, kjer se tudi izgubljeno dobi nazaj.
Našel je danes dopoldne Ivan Franc denarnico z manjšo vsoto denarja.
Koncert. Dne 25. septembra prirede v hotelu Južni kolodvor bivši godbeniki »Slov. Filharmonije« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bog. Černvja. Čisti dobiček je namenjen godbenikom, ki so se sedaj brez angažma. Vstopnina 60 vin., preplačila se hvaležno sprejmejo. Začetek ob 8. uri zvečer. Za obilen obisk se priporočajo bivši godbeniki »Slov. Filharmonije«.
Društvena naznanila.
Osrednji vsedijaški podporni odbor v Ljubljani prosi vse one, ki so prejeli nabiralne pole, da jih vrnejo do 30. t. m. in sicer tudi prazne, na ljubljansko »Jadransko banko«, in pošljejo natančna poročila o vseh prireditvah.
Osrednji vsedijaški podporni odbor v Ljubljani ima v petek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni »Evropa« eksekutivno sejo. Na dnevnem redu je med drugim dijaška socijalna konferenca in ljubljanski cvetlični dan. — Gostje dobrodošli!
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani prosi vse one, ki si žele nabaviti sliko o zadnji tekmi frmačev, da bi se mu takoj javili. Slika je izdelana v velikosti 30 X 40 in stane 4 krone.
Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, da prirede v četrtek, dne 25. t. m., ob 9. uri zvečer v salonu pri Perlesu prijateljski sestanek. Razpravljalo se bode o plesnih vajah in drugih važnih društvenih stvareh. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo
Razne stvari.
* Kolera. Iz Bukarešte poročajo, da razsaja sedaj kolera v 206 obči-
nah. V celem je obolelo do sedaj okroglo 1300 oseb. 45 oseb je umrlo.
* 50milijonska dedščina. V kratkem se bo završila zanimiva obravnava glede ogromne zapuščine ko-mercijskega svetnika Franckla ki je umrl leta 1846. v Vratislavi. Zapuščina znaša okroglo 50 milijonov mark. Zapuščino zahteva skupina dunajskih rodbin, katerim je zapustil Franckel velike družinske ustanove.
* Stavka tramvajskih ulužben-cev v Zagrebu še vedno ni končana in ravnateljstvo kljub opetovanim obljubam še vedno ni otvorilo prometa. Stavkujoči imajo med meščanstvom veliko simpatij, posebno naklonjeno pa jim je delavstvo. Delavci bodo sklicali v kratkem velik shod, na katerem se bo obravnavalo stališče, ki ga zavzema mestna občina napram stavki. V pogodbi, ki jo je sklenila mestna občina s tramvajsko družbo, si je zagotovila občina tudi pravico, da sme v slučaju, da se prekine obrat za več kot deset dni, prevzeti promet potom politične sek-vestracije. Stavka traja sedaj več kot 14 dni in občina ni ukrenila do sedaj še nobenega tozadevnega koraka. Nekateri občinski svetniki nameravajo staviti županu predlog, da naj skliče takoj izredno občinsko'sejo, v kateri naj se reši končno vprašanje Kakšno stališče bo zavzel župan v ti zadevi, še ni znano.
* Grški kralj v Parizu. Zadnje dni je obiskal grški kralj Konstantin Pariz. Nekateri listi so pisali proti temu obisku, nekateri so grozili naravnost z demonstracijami proti kralju. Toda iz vsega tega ni bilo nič. Grškega kralja so v Parizu gostoljubno in kraljevsko sprejeli in ljudstvo je pozdravljalo mladega kralja kot najboljšega prijatelja. Kralj je vsprejel v avdijenci francoskega zunanjega ministra Pichona in se je nato odpeljal v palačo predsednika Poincarčja. Pred palačo ga je pozdravila vojaška časna straža, godba pa je zaigrala grško himno. Kralja je nato sprejel predsednik Poincare kateremu je izročil kralj veliki križec reda Odrešenika. Po oficijelnem sprejemu se je vršil slavnostni banket, prirejen na čast kralju. Udeležili so se ga vsi najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki francoski. Pri banketu je napil kralju predsednik Poincare. Predsedniku je odgovoril kralj v daljšem govoru, ki je posebno poudarjal prijateljske vezi med obema narodoma, ki so se za časa zadnjih vojen še utrdile. Obe napitnici so poslušali navzoči stoje, po vsaki napitnici pa je zaigrala godba najprej grško himno, nato pa marzeljezo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Štajerski deželni zbor. Dunaj, 24. septembra. Štajerski namestnik grof Clary je konicriral z grofom Stiirgkhom o delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. Tudi dr. Korošec je konferiral s Stiirgkhom o isti zadevi.
Grof Karolyi o politiki grofa Berch-tolda.
Berolin, 24. septembra. Grof Karolvi se je izrazil napram poročevalcu »Berliner Tageblatta« o politiki grofa Berchtolda sledeče: Razvoj balkanskega problema, zlasti zadnja faza je bila za politične stranke monarhije in za njene voditelje zelo podučen. Lahko se danes konstatira, da je politika grofa Berchtolda odpovedala. Od začetka ni bila dosti jasna. Vsekakor se ji ni posrečilo, ustvariti podlago, na kateri bi se bili našli interesi zaveznikov monarhije. Pri novi orijentaciji naše zunanje politike morajo priti na Ogrskem pred vsem v poštev potreba miru in finan-cijalne potrebe dežele. Trozveza obstoja in nobeden je noče odpraviti, potrebna pa je reforma. Trozveza ne zadošča v polni meri finaneijalnim potrebam ker so navezani posamezni člani na svoja lastna denarna sredstva. Ne da bi podcenjevati vrednosti zveze z Nemčijo, bi bilo mogoče iskati sredstev, ki bi n. pr. odprla monarhiji pot do pariškega denarnega trga in dala monarhiji nekaj oddiha v oboroževanju.
Borza.
Dunaj, 24. septembra. Na borzi je z ozirom na albanske zadeve zelo slabo razpoloženje.
Ogrska porota. Budimpešta, 24. septembra. »Az Est« poroča, da se pripravlja v ogrskem justičnem ministrstvu reforma porotnih sodišč. V bodoče naj ne volijo porotniki svojega načelnika iz svoje srede, marveč sodnik, ki vodi obravnavo, naj bo ob enem tudi načelnik porotnikov.
Hrvaška.
Budimpešta, 24. septembra. Grof Tisza je baje pred kratkim izjavil: Hrvaško vprašanje je sedaj najvažnejša zadeva ogrske politike. Mi ho-
čemo inavgurirati dobro razmene pod pogojem, da je Hrvaška pripravljena vztrajati pri državnopravni zvezi, ki obstoja na podlagi zakona iz leta 1868. Na podlagi tega zakona smo pripravljeni rešiti vprašanja, ki so provzročala v preteklosti nesporazum med Ogrsko in Hrvaško vlado.
»Bauernschreck -.
Gradec,   24.   septembra. Listi pišejo,   da se nahaja v takozvanem »Bauernschrecku« tudi en lev,  ki je napadel in raztrgal nekega orožnika. Perzija.
Tebris, 24. septembra. Tukajšnje prebivalstvo je odposlalo v Teheran kolektivno izjavo, ki pravi, da se prebivalstvo ne bo uklonilo odredbam vlade, če ta obstoja na izvršitvi volitev. Zlasti se upirajo volitvam višja duhovščina in trgovstvo. * *
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Belgrad, 24. septembra. Danes je bil publiciran kraljev u ka z, ki o d r e j u i e mobilizacijo Moravske divizije in enega dela rezervistov vseh ostalih divizij.
Belgrad, 24. septembra. Po poročilih iz Dibre je bil boj med maloštevilno srbsko garnizijo v Dibri in zelo številnimi albanskimi četami silno krvav. Prebivalstvo Dibre je v paničnem strahu zbežalo. Naporu srbskih čet se je posrečilo ščititi umikajoče se prebivalstvo. Ko so albanske čete vdrle v mesto, so mesto zažgale.
Petrograd, 24. septembra. Vesti iz Srbije zelo vznemirjajo politične kroge. V krogih ruske diplomacije se odkrito izjavlja, da bodo velesile priznale Srbiji pravico, da brezobzirno nastopi proti albanskim četam.
Belgrad, 24. septembra. Včerajšnji ministrski svet je sklenil izročiti velekabinetom noto, ki naj izpopolni že storjene korake srbskih diploma-tičnih zastopnikov. Nota riše situacijo na mejah ter konstatira, da je Albanija vstajo sistematično pripravila in da je vstaja zelo obsežna. Nota pravi nadalje, da je Srbija primorana zasesti strategične točke, ki jih je v zmislu londonskih sklepov zapustila.
Cetinje, 24. septembra. Kralj Nikola se je vrnil iz Topollce. Vršil se je nato ministrski svet, ki je sklenil energične korake proti Albancem. Albanci se baje pripravljajo napasti Gusinje. Barjaktarji štirih malisorskih plemen so sklenili vpasti na črnogorsko ozemlje.
Pariz, 24. septembra. Politični krogi so zelo vznemirjeni, ker smatrajo, da je na obzorju nova balkanska kriza. V prvi vrsti pride v poštev albanska afera, potem pa tudi zavlačevanje grško-turškega miru, kar pripisujejo v Parizu posebnim intrigam, ki prihajajo iz Sofije. Grška je sistirala svojo demobilizacijo ter se pripravlja koncentrirati močne čete na svojih vzhodnjih mejah. Esad pasa namerava proklamirati suvere-niteto sultana nad Albanijo.
Belgrad, 24. septembra. V podučenih krogih trde z vso gotovostjo, da so Albanci napadli in zavzeli Tuzi.
Belgrad, 24. septembra. Na srbskih železnicah je ustavljen tovorni promet. V kratkem bosta mobilizirani tudi donavska in drinska divizija.
Berolin, 24. septembra. Iz Četi n j a poročajo, da je črnogorska vladapoklicala vse reze r vn e č a s tn i ke in tri-letnike rezerve.
Bolgarska in Srbija. Sofija, 24. septembra. »Mir« piše ozirom na razmerje med Srbijo in Bolgarsko, da odklanja Bolgarska vsako misel na prijateljstvo s Srbijo, dokler ni rešeno makedonsko vprašanje.
Dva balkanska dvora. London, 24. septembra. Reuter-jev urad poroča, da se izvrši v najkrajšem času zaroka med romunskim princem Karlom in rusko Veliko kne-ginjo Olgo. Takrat se zaroči tudi srbski prestolonaslednik z romunsko princeso Elizabeto.
Bolgarsko - turška pogajanja. Carigrad, 24. eptembra. Uradno se zatrjuje, da je konferenca bolgarskih in turških delegatov do sedaj rešila sledeče točke: določitev meje, izpraznjenje zasedenih pokrajin, demobilizacijo, amnestijo, državljanstvo, človeške pravice, pravice občin, bivanje privatnih oseb, lastninske pravice, diplomatični odnošaji, pošta in brzojav, železnice in pridobljene pravice.
Črnogorski predujem. Cetinje, 24. septembra. Črna gora je na račun od veleposlaniške reunije priznanih 30 milijonov sklenila z »Banque de Pariš« in >Banca commerciale di Milano,« predujem za 6 milijonov frankov. u
Bolgarska mobilizacija. Sofija, 24. septembra. »Agence telegraphique Bulgare« demontira iz Belgrada prihajajoče vesti o mobilizaciji na Bolgarskem.
Albanski roparji. Belgrad, 21. septembra. Vesti z albanske meje so zelo vznemirjujoče. Sedaj se je definitivno dognalo, da so Albanci z uspehom napadli Tuzi in pregnali tamošnjo majhno črnogorsko garnizijo. Tuzi je najbrže še zdaj v albanskih rokah.
Turški železniški projekti.
Carigrad, 24. septembra. Železniške koncesije Turčije ki jih je sklenil Djavid beg s francoskimi kapitalisti, obsegajo proge: Samsun-Sivas s stranskimi progami v Tokat, Sulu-seraj in Bolu, Sivas-ErsindŠan-Peki-ridš s stransko progo v Harput in Maaden. Te železniške proge se zgrade na turške stroške, vodijo jih francoske skupine. Pozneje naj se to železniško omrežje zveze z anatol-sko železnico čez Suluseraj-Giaur-kej in z bagdadsko železnico čez Mardia-Helif. Francozi dobe poleg tega v Siriji koncesijo za progo Ra-jak-Ramleh, ki naj zveze sirijsko omrežje z železnico Jaffa-Jeruzalem. Poleg tega dobe Francozi koncesijo za zgradbo in upravo pristanišč v Ineboli in Herakleji (Črno morje), v Tripoliju, Haifi in Jafi (Siriji in Palestini). Francoska pa dovoli štinod-stotno zvišanje carine, uporabe patentnega davka na Francoze in kotiranje posojila 700 milijonov frankov na francoski borzi za konsolidacijo dolgov od začetka vojne. Rusija se je odrekla svoji predpravici iz leta 1899 graditi železnice v Anatoliji v prilog Francoski.
Carigrad, 24. septembra. Pred dvema mesecema je turška vlada dovolila neki italijanski skupini študije za zgradbo železnic v južnem delu vilajeta Koniah in v zapadnem delu vilajeta Adana do Mersine. Italijani študirajo tudi zgradbo pristanišča v Adaliji.
Izpred sodišča.
Požigalec Riegler.
V ponedeljek se je završila pred porotnim sodiščem zanimiva obravnava proti večkratnemu požigalcu posestniku Rieglerju, o katerem smo poročali že o pričetku obravnave. Mož je cel čas trdovratno tajil vsako tudi najmanjšo krivdo. Sodišče je stavilo po dovršenem dokazovanju porotnikom 48 vprašanj. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede goljufije in požiga, izvršenega dne 10. decembra v Monichkirchnu, in vprašanje glede požiga, izvršenega dne 14. januarja 1911 na Leitnerje-vem posestvu, vprašanja glede ostalih požigov, med temi tudi vprašanje glede požiga leta 1903., pri katerem je pogorelo 11 oseb, pa so porotniki deloma soglasno, deloma z večino glasov zanikali. Na podlagi tega izreka je obsodilo sodišče Rieglerja na sedem let težke ječe. Riegler si je pridržal čas za eventualno pritožbo.
Gospodarstvo.
— Prepustitev eraričnih tovornih avtomobilov v zasebno vporabo.
C. in kr. vojno ministrstvo namerava, najbrž s 1. oktobrom 1913, nekaj eraričnih motornih tovornih vlakov, pod gotovimi pogoji in proti plačevanju vporabe odškodnine v obrokih, prepustiti v zasebno vporabo. Po preteku — vobče — 8 let preide voz v lastnino zasebnega vporabljal-ca. Podrobni pogoji se morejo vpo-gledati pri c. in kr. intendanci 3. kora v Gradcu. En iztis je interesentom na vpogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Orožarna. Delniška družba avstrijske orožarne izkazuje letos 2,938.268 K čistega dobička ter je določila dividendo 38 K na delnico. Komentar si lahko napravi vsak sam.
18 K 25 v; vrla gdčna. Beti Dolež;»l nabrala pri sokolskočutečih gostih na hrani pri gosp. Kreči 20 K. — Skupaj 91 kron 35 vin.
Za Ciril-Metodovo družbo zložili neimenovani Zagorjani 10 K spomin dne 20. septembra 1908. padlih žrtev; gosp. Janko Premrov, računski nadsvetnik, Sarajevo, nabral med tamkajšnjimi Slovenci 9 K 9 v; gosp. Josip Verbič, Ilirska Bistrica, poslal 6 K, katere so zbrali v hotelu »Ilirija« pri keglanju radi sledečih vrstic: H keglanju smo se zbrali in besedo vsi oddali, da vsak, kdor plan-ko naredi, en groš Ciril-Mctodu pri-dari!« Vesela družba darovala 2 K 50 v namesto, da bi š!a gledat zamorce, — Skupaj 27 K 59 v.
* * *
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo« mesto cvetličnega dneva: zbirka Sokola v Spodnji Šiški 2M K 37 v; zbirka brata W. A. Palečka, Gorenja vas nad Škofjo Loko, 20 K- Vsem nabiralcem in darovalcem sokolski na-zdar!
Umrli so v Liubl^atii:
# i
Dne 21. septembra: Ignacij Franz, komožni natakar, 49 let. Sv. Petra nasip 37. — Matija Jakopin, drvar. 76 let. Rečna ulica 5. — Ignacij Šalehar, župnik v p.. 72 let. Stara pot 3.
Dne 22. septembra: Alojzija Marija Klem, hči delavke v tobačni tovarni, 1 mesec, Streliška ulica 15.
Dne 23. septembra: Marija Za-krajšek, mešetarjeva žena, 69 let, Japljeva ulica 2.
Dne 24. septembra: Miljutin Ste-pišnik.   sin   lekarniškega laboranta, poltretji mesec, Cojzova cesta 9. V deželni bolnici:
Dne 18. septembra: Avgust Iglic, sin mizarskega pomočnika, 1 mesec.
Dne 19. septembra: Marijana Žagar, užitkarica, 61 let.
Dne 2C. septembra: Kazimir Straus, bivši krojač, 46 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Mol'-cvem francoskem žganju in soli" dokazujejo m ni vpliv tega zdravita, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2»— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo ie-karnar A. MGLL, c. in kr. dvorni založnik
na Dunaju, Tuchlauben 9. V zalogah po
deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-p isom. 4 33
Darila.
Slovenski Sokolski Zvezi »cvetlični dar« namesto cvetličnega dne.
Upravništvu »Slov. Naroda« so poslali:
Gg. Jak. Draksler, c. kr. okrajni tajnik v p., v Kamniku, daroval 10 K; Avg. Kraigher, Dolenji Logatec, poslal 4 K, katere so darovali gg. Ko-renčan, pl. Premerstein, Milavec in nabiratelj ob petletnici žrtev Lunder-Adamič; Janko Golob, nadučitelj, Raka, nabral med Račanimi 13 K; A. Drofenik darovala 2 K zaradi nekega posredovania: v veseli družbi Bertl-čka na Dunajski cesti zbrali 6 K 10 v; gdčna. Tončka Milavec nabrala pri gostih gostilne Zupan, Stari trg, 11 K, in gostilna pri Belem volku 7 K, skupaj 18 K; računski uradniki darovali
Dobro je
od časa do časa se spominjati, da Je od vsega, kar mora moderni človek ukreniti, da si ohrani zdravje, skoro najvažnejše pravilno negovanje zob. Malokdo sluti, da poškodovani zobje ne škodujejo samo bistveno našemu splošnemu počutenju — nove preiskave so to dokazale presenetljivo — nego so pogosto izhodišče različnih bolezni, ki jim je vzrok dostikrat dvomljiv. Pravilno je negovanje zob samo takrat, ako se zobe razdirajoči pospeševalci kisanja in gnitja, ki se v ustih vsak dan nanovo tvorijo, tudf vsak dan sproti uničijo. To pa sc doseže samo z vsakdanjo rabo antiseptičnega negovalca za zobe.
Način učinkovanja Odola je prav poseben. Med tem ko druga ustna in zobna čistila, kolikor za vsakdanje negovanje zob sploh pridejo v poštev učinkujejo samo tiste sekunde med čiščenjem ust, učinkuje Odol še ure potem, ko smo si osnažili zobe. Ta edini, trajni učinek je najbrž izvajati odtod, da se Odol pri izplakovanju ust v zobe in ustne sleznice takorekoč vsesa, jih nekako impregnira in obenem zapusti antiseptično zalogo, ki še cele ure deluje proti zobe raz d i raj očem u procesu gnitja in kisanja.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. septembra 1913. Termin*
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 10fi6
Pšenica za april 1914.  .  .  za 50 kg H'62
Rž za oktober 1913      .  .   za 50 kg 8 17
Oves za oktober 1913  . . za 50 kg 7 87
Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 7*67
219. štev.
»SLOVENSM NAKOTV ane z*, septembra 1913.
Stran 5.
Metecrološieno poročilo.
Vlila* nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 ram
1 sept. 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura? C°	Vetrovi	Nebo
23. M	2. pop. 9. zv.	7350 7370	141 9-9	brezvetr. si. szah.	dež del. oblač.
24.	7. zj.	7393	7-3	brezvetr.	megla
Išče se za takoj v Ljubljani, Trstu ali Gorici
Srednja   včerajšnja temperatura 104', norm. 13 8°  Padavina v 24 urah 3*7 mm. Sinoči od 6. do 7 »/2 ure nevihta.
Proda se radi pomanjkanja prostora
pohištvo1
in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12.
želi nastopiti službo
kot pomočnik, eventuelno sprejme tudi kako drugo primerno službo. — Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« pod „ŠL 700". Znamka. 3409
Prešernove g|j
prodaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
za manufakturno in modno stroko na prometnem kraju z velikimi izložbami, eventuelno se prevzame z zalogo. — Samo resne ponudbe pod „Mode 3415" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3415
Hiša v Ljubljani
z vrtom, dvoriščem in drugimi pritik-linami, se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda.
V hiši je gostilna, pripravna za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upr. »SI. Naroda«.
z dobrimi referencami, Želi prevzeti
srednjo trgovino na račun ali eventuelno tudi v najem. Položi se lahko kavcija. — Prijazni dopisi se prosijo pod št. „1000" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3417
ki se je že nekaj časa učil, močan in zdrav, slovenskega in nemškega jezika
zmožen se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga pri tvrdki J. Savski, Salek pri Velenju, Štaj.
SSasilo^iktiviio   termalno ^o»»»ali^če
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 lil radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganiu), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178
Arena Narodnega doma.
Dd rt, 17. t. e mei odprto vsak dan od i popoldne do 10. ore zvečer.
Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi!
MISTERIOZNA AFRIKA
obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, boriicev, plesalcev z meči itd., kakor tddi predvajanje izvirnega
orientalskega harema s poglavarjevim favoritom
trebušno plesalko Rekio, Bent Mohamedom, Beo Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza, Ben Mohamedom, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkami ter - evnuhom Ben Dida. ■
3334
Vstopnina: Odrasli 50 vin. Otroci 30 vin.
Ravnateljstvo: Leon Czufzka.
r
Priporoča se
ANTON SABO
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica 3.
874^
M
* N
H M
■ N
n n
N
distriktni in zobozdravnik, naznanja,
da ordinira od 30. septembra naprej v Žalcu
v hiši g. trgovca VoSemka nasproti cerkve.
* *
H
S
M
*
H
M H X
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami.
Ponudbe na upravnjštvo „Slov. Naroda" 3395
ali gospodične
se sprejmejo ceno na ita lovanje in hrano pri boljši rodbini. Vprašati je na Mestnem trgu št. 25. I. nadstr.
Rudniški paznik
neoženjen, z daljšo prakso, se sprejme takoj v stalno službo.
Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Rudokop". 3413
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek za presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Uni kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu aH v vsaki vasi, naznani na vprašanje edina izdelovalnica  svetovne znamke
Blaimscneina margarina ..Unikum" združene tvornice margarine in presnega masla, Đonaj XIV. 2052
Kdor ve za rudo, premog aH velike gozdove ali jih ima naprodaj, naj se obrne name za brezplačno posredovanje za prodajalce  kakor za kupce
Gregor Presen, rudokopni pod jetnik v Lescah, Gorenjsko.
J. Za ml jen
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave   gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 237
1995 Prva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
— ■   ^1  Prevzemajo se vsa v f'nJ^Žrfi   stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah • izvršujejo.
Vela zaloga
Ceniki se pošiljajo na
p TO tft
miz.
zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TiDO-cMi tinta
katera   okrepduje   lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna llllano Leusteka
«Ljubljani Rasijeva cesta št, I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta. 17
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in Jef-zdravnik: Dr. fr. Derganc, primar. L kir. odi del boln
Gospodična
izurjena v vsem gospodinjstvu, v kuhanju, šivanju in drugih gospodinjskih stvareh, želi primerne službe pri boljši rodbini v mestu ali na deželi. Razume se tudi na trgovino, gre tudi na deželo šivat.
Ponudbe na upravn. >SIov. Naroda« pod „M. M. 26. 3379". 3379
Kontorlsto ali kontorlstlnla
slovenščine in nemščine ter vseh pisarniških del zmožna
sprejme takoj
Edmnnd Kotzbek, Kranj. Sprejme se takoj
V OT
v trgovino Josip Seunig, Ljubljana.
Popolno znanje prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt.) Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. — Plača po dogovoru. 3336
Damski modni salon T. Kune
Prešernova ul. Št. 5. I. nad. 3406        sprejme takoj
Oglasijo   naj   se   samo   prve moči.
Avtomobil
20 HP Austro-Daimler se radi nabave
večjega voza po nizki ceni proda.
Pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 3368
sprejme pod ugodnimi pogoji takoj
kolarnica z električnim obratom I. Mandelc v Kočevju (Dolenjsko)«
Lecons de Frnncals
Mademoiselle Prevot (Parisienne)
Institutrice  brevetće. 3273 S' adresser de 11 h. a Midi '/j Blei-
weisova cesta št. 13, na dvorišču.
Prodajalka
se su»K"«BJmmm«e 3211 v večjo galanterijsko trgovino v Ljubljani.
Ozira se le na prvo moč te stroke. Ponudbe na poštni predal ,,št. 84.',
Pri c kr. tobačni tovarni v Ljubljani se razpisuje
mesto mehanika.
Začetna tedenska plača znaša 33 kron.
Prosilci, ki na to mesto reflektirajo, naj čimpreje ulože svoje dokumentirane prošnje na ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
Prošnji naj se priloži razun rojstnega in krstnega lista spričevalo o dovršeni strokovni šolski izobrazbi in spričevalo o priučitvi stroke »fine mehanike« in potem spričevala, ki svedočijo, da je bil prosilec kot mehanik že kje uposlen.
Zahteva se osebna predstava prosilca. 3391
Ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. _pip im i ii lini! imiiiiiii mu limun 11 \tm\m iiinin m 11 umi mmm
J. G0RJANC Preje KocjaiT1
I I
I
specijalna trgovina s stezniki
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Cenj. damam tu in na deželi priporočam svojo največjo zalogo zadnje novosti, pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčic, rije prostih, dekliških, damskih, hvgijeničnih steznikov, držal za kolke in prsa, ravnodržalcev, ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste.
Izdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron naprej.
Posebna soba za pomerjevanje.     3408     Posebna soba za pomerjevanje.
1
I
'j
Ustanovljena leta 1841. Ustanovljena leta 1841.
Odlilrovari.a, tovama ]esi3a.st.
LUIGI SALVAD0R TRST.
Ulica Časi mir o Donadoni št. 16.  — Telefon štev. 738. Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega in rdečega vina ter naravni jesih iz čistega alkohola za konserve. 3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene. — Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
Vedno velika zaloga POZOR!
klobukov in čepic
Ifitiege izdelka.
Kupuje kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
J Vfanek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21.
00
S2
FX2
87
Priporočamo našim z   gospodinjam z
JBl
KOLINSKO C
JO
iz edine slovenske
tovarne v Ljubljani
35=
Ladijska plen v tatin il za taSoji nastop Iva uradnika
za korespondenta in tolmača.
Znati morata nemški, hrvaški in slovenski jezik v govoru in pisavi. Osebno predstavljanje z izpričevali v Ljubljani, v torek, 30. septembra dopoldne V hotelu Union! zglasiti se je pri vratarju. 3384
Hi-=11-=»-II=)E11~II-=11 >|-q
1091
Edna posebnosti likerja je |
Zdravnik želodca.
le posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini  ne  bi  smel manjkati.
ne pod 24 let stara
sc s prejmeza /tlijalko v Kresnicah.
Ponudbe je poslati na 3389
J. ELSNER, Litija.
Fr. P. Zajec
izprašan optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd.
Lfcblfasa. Stari trgs št. 9.
V sredini zelo prometnega trga se odda
trgovski lokal
x vso trgovsko opravo.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda".
335J-
. 30 I ••
priporoča se V«
Marije Terezije cesta štev. 8. Ljubljana
za postavljenje novih peči kakor tudi za vsa popravila peči, štedilnikov itd.
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 45
IfA lil Sli REJI.
^delovanje šop!;ov, vencev, trakov Iti!
Okusno delo in zmerne cene
Zunanja naročila točno.
za inftnk ailiga vezenja in tinta ročnih del
J. Repše & UJeršek
LJubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike za oge se pričeta dela nro3ajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Modni salon
tuchiy - jviaschke
Priporoča po najni ji ceni cenj damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport cepič za dame in deklice.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1465   Žalni klobuki vedno v zalogi.
Fizikaiično - lerapevBčnj AMBULATORIJ
primarija dr. J. ROBIDA, LJubljana, Dalmatinova nI. št. 3.
za živčne in druge bolezni, (kronični revmatizem, ishias, protin itd.
Ordinacija, izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne; ob sobotah samo od 11.—12. ure dopoldne.
Zdravljenje s svetlobo in toploto, masažo in elektriko.
Galvanizacija, — faradizacija — voltaizacija — sinusoidalna faradizacija franklinizac ja — lokalna d'arsonvalizacija — visoko frenkventni toki v so-lenoidu (avtokondukcija) — električne čveterostanične kopeli splošna, vibracijska m konkusijska masaža — gimnastika — termopnevmoterapija — Goldscheiderjevo svetlobno zdravljenje — pnevmomasaža — vakuumtera-,   p'ja — radiievo pitno zdravljenje — diatermija, (termopenetracija).
Specialna terapija živčnih bolezni s posebnim ozirom na nevroze,
i
kot: nevrastenijo, histerijo, psihogeniio, na bojazenske seksuvalne srčne in druge nevroze. Psin<»terapi a*
Ljubljansk
ii   Delniška glavnica 8,000.000 kron. ::
§1 B ^
m m m m mm
anka v Ljubljani
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica L e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spijetu. Ceiovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun s ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
■ 9
mm
uu      mn ==
fe in proda|a srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. ::
■■ "I
POVEČANJE PORTALA V NAJMODERNEJŠEM STILU!
v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. Simonetti) Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb vsaki čas prepričali cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice.
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono.
Angleško skladišče oblek, O. Ber'natovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.