LJUBLJANA, ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA 1990 v GLAVNI IN ODGOVORNI LETO XXXII • ST. 214 • CENA 6 DINARJEV urednik tit doberšek Spomin na Bevka in Koseskega} Kaj misli 6 srednji Evropi Ludvik Vacuiak Književni listi” Danes se začenja Valerasca 1990 Odprta vrata za združitev iUT TT V DELU • Slovenski krscansk, avJačaTo anali«. Veljka Rusa • Kosovo pred Formalno-pravnih ovir za združitev Nemčij ni več — Zmagovalke druge vojne podpisale sporazum OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 12. septembra — Zunanji ministri štirih držav zmagovalk v II. svetovni vojni in zunanja ministra ZRN in NDR so v navzočnosti sovjetskega predsednika Gorbačova podpisali sporazum o mednarodnem statusu združene Nemčije. Dokument med drugim odreja suverenost enotne nemške države, pravice štirih držav zmagovalk, še zlasti pa vprašanje meja in umika sovjetske armade z ozemlja današnje NDR. Po sedmih mesecih je politiki in diplomaciji uspelo skleniti nelahek državno-pravni sporazum, ki evropsko varnost postavlja na nove temelje. Sovjetski, ameriški, francoski, pravno sodelovanje v pogajanjih britanski in oba nemška pred- z državami zmagovalkami, po-stavnika so po podpisu sporazu- slej ne da več seštevka šest, tem-ma o zunanjih vidikih enotne več pet, kajti tudi formalno-nemške države pripravili skupno pravnih ovir za združitev Nemči-tiskovno konferenco, na njej pa je ni več. Države zmagovalke se razgrnili prvine preambule in 10 odpovedujejo »okupacijski« pra-točk novega sporazuma o med- vici do nemškega ozemlja, orne-narodnem statusu suverene njeno določilo pa prične veljati Nemčije. Formula »dve in štiri«, po ratifikaciji sporazuma v no-ki je doslej ponazarjala enako- vem nemškem parlamentu. obsežen, saj je zajemal skoraj vsa vprašanja, s katerimi se zdaj ukvarja vlada — od preprečevanja stečajev, reorganizacije družbenih dejavnosti, denacionalizacije do priprav na sprejem ustavnega zakona in oblikovanja nove slovenske ustave. Ministri so šefe slovenskih ob- g°vo ministrstvo pripravlja na-činskih vlad seznanili predvsem mreč spremembe zakona o ob-z ukrepi, ki jih nameravajo davčitvi dohodka, s čimer naj bi v bližnji prihodnosti predložili uvedli progresivno obdavčevanje skupščini v sprejem. Tako je dohodkov fizičnih subjektov, podpredsednik vlade Matija Ma- Razširili bodo davčne osnove, lešič spregovoril o reorganizaciji bistvo prihodnje davčne politike sistema družbenih dejavnosti. Pa bo po njegovih besedah ob-Dejal je, da so posamezni vladni davčevanje posameznikov, saj so resorji že do 7. septembra pri- posamezniki bogati, država pa revna. Vendar pa s tako davčno ------------------------------—- politiko ne nameravajo prepre- • Lojze Janko je dejal, da je čevatj bogatenja/ razveljavljanje zveznih zakonov sila občutljivo vprašanje, ki se Presežke delavcev naj bi po ga bo treba lotiti racionalno in besedah republiške sekretarke brez čustvenega odnosa. Federa- za delo Jožice Puhar v prihodnje cija je namreč še vedno medna- regcva|j z zakonom o zaposlovalno priznani pravni subjekt in - k; zdaj- oblikujejo. Z njim bi s pretiranim razveljavljanjem jn ge z nekaterimi drugimi ukre-federalnih zakonov v Sloveniji ■ kj so dej vladinega socialnega lahko popolnoma porušili ze ta- programa, naj bi ublažili težave, ko ne preveč trden pravni si- ki bodo nastale pr; prestrukturi-sX\»vXvX a '*_/■ umno meio umno utcju M 2 • Obdavčena prodaja stanovanj x-x-x-x-xkJ:-rrT7:... \x:. >x Nekatere davčne spremembe niso l/lUCSf W€ :-: x-: : : :-: :-: :-x : : : : :-x x-: •* SPET SAMO ENA NEMČIJA - Šest zunanjih ministrov držav zmagovalk druge svetovne vojne je skupaj z zunanjima ministroma ZRN in NDR ter v navzočnosti Mihaila Gorbačova podpisalo sporazum o mednarodnem statusu združene Nemčije. S tem se je končala ena najtežjih posledic druge vojne — razdelitev nemškega naroda v dve državi. (Telefoto: Reuter) TEMA DNEVA »Srbska kontinuiteta« »Politične stranke v tej deželi niso izraz različnih razreda nih interesov znotraj Srbije, ampak nihajo med rusofil-stvom in avstrofilstvom: jedro njihove notranje politike je torej zunanja politika. Zato lahko zunanje politične težave povsem spremenijo notranje politično življenje v državi. Notranja politika je postala borza političnih špekulacij.« To je leta 1912 o srbskih strankah napisal Lev Trocki (kot časopisni poročevalec iz balkanskih vojn), in temu tudi v sedanjem čisto drugem času — po skoraj polstoletnem komunističnem »intermezzu« — pravzaprav ni kaj dodati. Le rusofilstvo in avstrofilstvo je treba prevestj v jezik sedanjih jugoslovanskih »mednarodnopolitičnih« odnosov. Veliko zborovanje srbske opozicije v Beogradu je bilo svojevrstna potrditev, da je kontinuiteto srbskega strankarskega življenja zmotil le ta »intermezzo« — in da se je torej za umevanje nadaljnjega dogajanja v tej republiki treba vrniti k obdobju Pašičev, Protičev, Prodanovičev.. . »Ostala Jugoslavija« potemtakem živi v iluziji, da bi padec Miloševičevega režima utegnil vnesti novo kvaliteto v odnose na potapljajoči se ladji. Saj bi tudi jo — vendar bi se z zmago katerekoli opozicijske stranke le še jasneje izkristalizirali srbski zgodovinski »geopolitični« interesi, ki jih Miloševič še vedno zavija v celofan jugoslovanarstva, socializma itd. Srbske volitve torej niso nobena uganka: v vsakem primeru bo zmagala politična opcija, ki je zavoljo svojih »zunanjepolitičnih« konstant (Kosovo, Hrvaška itd.) več kot predvidljiva. Včasih se zdi, da smo vsa ta desetletja po letu 1912 potratili, ne da bi se sploh kaj naučili.. ■ BORIS JEZ predsednika g stran 4 • Bo v Nebotičniku kitajska restavracija? Eno najznamenitej- • Skrivnosti Repičnikovega Bush spet svari Irak MOLITEV ultimat Sadamu Huseinu: Irak se mora CIA že vnaprej vedela, kaj se kuha pak za »Irak proti svetu«. Dal je tudi vedeti, da še vedno ne izključuje možnosti vojaškega posega zoper Irak in da se bo z zavezniki še naprej posvetoval o »vseh opcijah«. Ameriški predsednik je v govoru, ki očitno ni bil namenjen samo domači javnosti, ampak tudi neposredno Sadamu Huseinu, ostro zavrnil kakršnokoli zamisel o barantanju s talci, ki jih - kot je dejal — Husein v posmeh vsem imenuje »goste«. Bush se je dalj časa zadržal tudi pri vlogi svetovne organizacije in pohvalil njeno učinkovito delovanje. Spregovoril pa je še o helsinškem sestanku s predsednikom Gorbačovom in dejal, da je »kriza rodila novo partnerstvo držav, ki se zavzemajo za tak svet, v katerem vladavina zakona spodriva zakon džungle.« »Očitno je postalo,« je dejal, »da se noben diktator ne more več zanašati na konfrontacijo med Vzhodom in Zahodom, NEW YORK, 12. septembra - »Sadam Husein poskuša zbrisati celo državo z zemeljskega obličja. To ni pretiravanje, kot tudi ni pretiravanje, če rečem, da se mu to ne bo posrečilo,« je v svojem sinočnjem govoru pred ameriškim kongresom dejal predsednik ZDA George Bush. Ameriški predsednik je večino povedati kako dolgo bo trajalo, govora (gre za tretji tak govor da prisilimo Irak, da se umakne pred obema domovoma kongre- iz Kuvajta, kajti za učinkovitost sa v 20 mesecih njegovega pred- sankcij je potreben čas. Toda že sednikovanja), ki so ga pogosto __________________________________. prekinjali s stoječimi ovacijami ^ Kot se je zvedelo, je CIA ve-poslanci obeh strank in tuji di- jgjg najmanj tri dni vnaprej, da plomatski gostje — med njimi je bo Sadam Husein vkorakal bil tudi iraški ambasador, ki je v Kuvajt. Senatni odbor za ob-nemo in brezizrazno poslušal veščevalno dejavnost, ki zaseda Busha — posvetil zalivski krizi. danes, namerava predstavnike Navzočim je pojasnil ozadje, ki agencije oziroma vlade med dru-je po iraški agresiji privedlo do gim vprašati, zakaj potemtakem pošiljanja ameriških sil v Saud- amerjška vlada ni pravočasno sko Arabijo. Kot je dejal Bush, ukrepala za zaščito kakih dva ti-je cilj ameriške in mednarodne so£ ameriških državljanov, ki so javnosti še vedno en sam in se tedaj mu(iili v Kuvajtu, enak: Sadam Husein se mora nemudoma, v celoti in brepogoj- . . , no umakniti iz Kuvajta. Ta drža- zdaj naj bo jasno vsem: ryi bomo va mora spet dobiti svojo legi- dovolili,, da obvelja agresija,« je P§fP //V ČE JE AtlERIKA VEČjA*? m BAGDAD, 12. septembra (Tanjug) - Irak je danes napovedal sojenje Bushu, obtoženemu »kriminalnega dejanja proti arabskemu ljudstvu in vsiljene blokade, ki zajema celo živež, zdravila in mleko za otroke«. Medtem poskuša država razkleniti obroč. Ni skrivnost, da Iran pošilja sosedu pšenico in riž; živeža vse bolj zmanjkuje, živilske karte so dobila tudi diplomatska predstavništva v Bagdadu. Za zdaj nič ne kaže, da bi se Irak nameraval ukloniti. Karikatura: Franco Juri “Bodo slovenski policisti stavkali? LJUBLJANA, 12. septembra - Policijski sindikat Slovenije je 22. avgusta poslal republiškemu IS zahtevo za zvišanje osebnih dohodkov, zdaj pa je dobil sklep IS RS o »20-odstotnem povečanju bruto vrednosti točke za zagotavljanje sredstev za osebne dohodke delavcev in funkcionarjev v organih, organizacijah in strokovnih službah, ki se financirajo iz republiškega proračuna«. Kot je danes ugotovil začasni svet policijskega sindikata Slovenije, pa takšno zvišanje vrednosti točke še zdaleč ne omogoča zmanjševanja zaostanka osebnih dohodkov delavcev organov za notranje zadeve Republike Slovenije. Kot je povedal predsednik začasnega sveta Joško Mezgec, policijski sindikat zato zahteva, da se septembrski OD delavcev ONZ uskladijo z določili 3. poglavlja zakona o delavcih v državnih organih (Uradni .list RS 14/90). Policijski sindikat pričakuje odgovor IS RS do srede, 19. septembra, do 12. ure; če z odgovorom ne bodo zadovoljni, bo sindikat dva dni pozneje, torej 21. septembra ob 14. uri organiziral enourno splošno opozorilno stavko delavcev ONZ U. Š. V Foči je mirni noči sledil miren dan Pogovori pisateljev srednje Evrope V Kolajna Miri Grčič LESCE, 12. septembra — Močan veter je peti tekmovalni dan XX. svetovnega prvenstva v padalstvu opravil svo- Prizadevni tihotapci orožja Danes se v Sežani začenja 5. srečanje pisateljev srednje Evrope - Zveneča imena LJUBLJANA, 12. septembra - Jutri dopoldne se bo v Sežani začela Vilenica ’90, tridnevno srečanje pisateljev iz držav srednje Evrope. V razmeroma kratkem času (srečanje je tokrat petič) je glas o njem segel čez okvire srednje Evrope in udeležili se ga bodo tudi nekateri avtorji iz ZDA, Francije, Švice in Velike Britanije. Ime si je srečanje ustvarilo po zaslugi odkritih in polemičnih razpravah o perečih (literarnih in političnih) temah, še bolj pa po nagradi Vilenice, ki jo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) podeli vsakokrat pisatelju z območja srednje Evrope za njegovo delo. To nagrado bo letos prejel pesnik iz Litve Tomas Venc-lova, ki je že včeraj prispel v Ljubljano. Sicer pa se bo srečanje, katerega tema je Srednja Evropa Evropi, poleg piscev iz Slovenije in Hrva- i....1.l..a;L-. Iroblh 1 nf! uvtnrif^v C\7 konfrontacijo, s pomočjo katere bi se lahko izgonil vsesplošni in osredotočeni akciji OZN zoper agresijo. Začenja se novo partnerstvo držav, nov svetovni red.« Bush (za njim pa tudi predstavnik demokratske večine v kongresu Gephardt) je zatem pozval druge države (zlasti razvitejše, kot sta Japonska in ZRN), naj prevzamejo svoj delež bremena v Zalivu. Kritično pa je spregovoril še o notranjih gospodarskih problemih ZDA. MITJA MERSOL Zadnji kvalifikacijski skok pa je odlično opravila Mira Grčič (na sliki), ki si je tako zagotovila sodelovanje v finalu, v mladinski konkurenci pa ima v rokah zanesljivo že tudi eno od kolajn. Več na 10. strani. N. S. • VARAŽDIN, 12. septembra (Ta- I njug) — Neznanci so v soboto vlomili S v varaždinsko športno strelišče »32. di- E vizija« in ukradli več kosov strelnega a orožja in precej streliva. Doslej so || ugotovili, da so izginile tri polavtomat- || ske puške in 1120 nabojev. " Republike Slovenije IREMA GRAFE k AVER, MARIJA GRAF ---- D Q o ŠMARTNO NA POHORJU S™ ITI 3^7^ KOMERCIALA: Bil B— Cr4S BORISA KRAIGHERJA 3, JEPJGirUESRIDJE 62310 SLOVENSKA BISTRICA ~ " tel.: 062/811-555, telefaks: 062/813- BORZA STROJEV 029, te|eks; 33433, p. p. 55 Razstavljali bomo na Celjskem obrtnem sejmu (prostor F 13) ter na Zagrebškem velesejmu (paviljon 16. prostor 18). KUPUJEMO-ZAMENJUJEMO-PRODAJAMO-SVETUJEMO VLJUDNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE, ALI NAM POŠLJETE PREDLOG ZA SODELOVANJE. Na Šentilju pa sta včeraj kar dva Krapinčana poskušala pretihotapiti nabojev kalibra 9 mm. Le nekaj manj nr/vzia m nhme.ini oreani zaseeli Zeli- Laško, petek, 14. septembra 1990 ob 20.00 Predprodaja vstopnic je v Kompasovih poslovalnicah Laiko in Celje Rezervacije po telefonu 063/731-295. če bo slabo vreme, bo koncert v nadžupnijski cerkvi._ orožja so obmejni organi zasegli Željku Kunšteku iz Krapine: dva revolver- ja taurus 38 special s 1249 naboji,^ ^ j Grajske Poletne Prireditve v Laškem 1 iilBIIS 1 1 v 1 y £ •: ® * 4 .1) /#• N r 2. stran ★ DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO S TELEPRINTERJA V Jugoslavijo prebegnilo 19 Albancev BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) - Včeraj okrog 14. ure in 30 minut je z vojaškim čolnom in gliserjem pobegnilo čez Skadarsko jezero v Jugoslavijo 19 albanskih državljanov, med katerimi so, kot je sporočil danes zvezni sekretariat za notranje zadeve, tudi en častnik, dva vojaka in trije otroci. Albanski mejni organi so za njimi streljali in pri tem ubili štiriletno deklico Aniso Gruda. Iz Dobrnje prinesli še eno truplo TUZLA, 12. septembra (Tanjug) - Iz porušenega rudnika lignita Dobrnja so reševalci minulo noč potegnili truplo še enega ponesrečenega rudarja medtem ko dva še iščejo. Doslej še niso identificirali sedem umrlih rudarjev. Reševalcem pomaga preiskovati rudnik še kakih 200 strojnikov, elektrikarjev in rudarjev. Glavne vodne črpalke še vedno niso pognali niso pa tudi zagotovili popolnega prezračevanja jam. Sedemnajst dni po katastrofalni nesreči reševalci še vedno predvsem iščejo trupla ponesrečenih rudarjev in si le deloma prizadevajo usposobiti jame za nemoten izkop. V Kranju hočejo imeti spet stari grb KRANJ, 12. septembra - Občina Kranj naj bi spet imela svoj nekdanji | grb — rdečega orla na sivo-modri podlagi — ki ima osnovo v starem mestnem pečatu iz leta 1530. Zgodovinski mestni grb je prejšnja oblast leta 1979 zamenjala z novim v obliki stiliziranega gorenjskega nageljna z rdečo zvezdo. Hkrati s tem pa naj bi občina dobila tudi svojo zastavo, ki bi bila sivo-modre barve z rdečim orlom na sredi. Na današnji seji izvršnega sveta so menili, da je treba poiskati stare grebe, ki so nekdaj krasili občinske prostore, zdaj pa so menda po zasebnih stanovanjih. (L. S.) V Simonovem zalivu gradijo nove apartmaje IZOLA, 12. septembra - Gradbinci Gradisa bodo verjetno že v oktobru začeli graditi veliko apartmajsko naselje v Simonovem zalivu. Po načrtih, ki so jih izdelali v izolskem LIZ Inženiringu, bodo na območju Simonovega zaliva postavili 179 manjših in večjih apartmajev s skupno površino okoli 15 tisoč kvadratnih metrov. Vsak apartma bo imel podkleteno garažo, v pritličnih prostorih pa bodo uredili še 21 lokalov za različne storitve. Gradis bo apartmaje gradil za trg. Kot je povedal direktor turističnega podjetja Simonov zaliv Ivan Rener, bo njihovo podjetje zadržalo deset apartmajev, hkrati pa prevzelo vodenje prodaje, oddajo in vzdrževanje apartmajskega naselja. Gradbinci bodo naselje zgradili že do prihodnje turistične sezone. (I. V.) Demokratsko stranko so razpustili TITOGRAD, 12. septembra - Demokratsko stranko, prvo meščansko in opozicijsko stranko v Črni gori, ki je štela tisoč članov, so sinoči razpustili. Tako je sklenila njena skupščina po sporu med dvema njenima številčno razmeroma izenačenima strujama, ki se je vnel zaradi vprašanja, ali naj se stranka ukvarja z nacionalnimi vprašanji Črnogorcev ali ne. Vzrok za razpad je tudi delitev na »zelene« (čiste) in »bele« (srbske) Črnogorce. Kazalo bi tudi povedati, da so vodstvu vsi člani zamerili »spontano« koalicijo s komunističnimi prvaki, predvsem poskus, da bi sklenil z njimi volilno koalicijo, kar je posebej razumljivo, saj je bila stranka ustanovljena kot opozicija zvezi komunistov. Razpuščeno članstvo je sinoči napovedalo ustanovitev novih strank: demokratske stranke in demokratske partije. (B. J.) Ukrepi za ublažitev posledic suše BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) - Po zadnjih podatkih je povzročila suša za 2,7 milijarde dolarjev škode. Največ je je v Vojvodini in Makedoniji. Za ublažitev posledic bo ZIS sprejel vrsto ukrepov v dobro zasebnega in družbenega sektorja, je poudaril zvezni sekretar za kmetijstvo dr. Stevo Mirjanič v pogovoru s predsedniki in predstavniki kmečkih zvez republik in pokrajin. Po njegovih besedah bo ZIS verjetno že na jutrišnji seji določil zaščitno ceno letošnjega pridelka pšenice, pa tudi zaščitne cene živinorejskih proizvodov in jesenskih pridelkov. Predstavniki kmečkih zvez so zahtevah, naj bodo zaščitne cene jesenskih pridelkov usklajene s ceno kilograma pšenice, ki stane 2,5 dinarja. Na sestanku so podprli tudi pobudo republiških in pokrajinskih kmečkih zvez, da bi čimprej ustanovili jugoslovansko kmečko zvezo. Kninski uporniki niso vrnili postaji milice nobenega orožja Srbska stran skuša obdržati napete odnose — Podtaknili eksploziv v neki hiši v Zadru — Streli v tovarni Tvik OD NAŠEGA DOPISNIKA KNIN, 12. septembra — Srbski uporniki v Kninu niso vrnili tamkajšnji postaji milice nobenega orožja, je danes zjutraj dejal načelnik uprave javne varnosti v Kninu in poudaril, da so od tod odnesli 30 avtomatskih in 70 polavtomatskih pušk, 110 pištol in okrog 30.000 nabojev. Dogovor, ki so ga pred dvema dnevoma v Donjem Lapcu sklenili med hrvaškim ministrstvom za notranje zadeve in kninsko občino, je torej za zdaj še vedno le na papirju. Barikad v Kninu resda ni več, vendar pa je tudi poziv predsednika kninske občinske skupščine dr. Milana Babiča, ki je po radiu svetoval prebivalcem, naj vrnejo orožje, izvenel v prazno. Če je sklepati po izjavi dr. Jovana Raško-viča, ki je dejal, da bi bilo treba prositi za pomoč ameriški kongres, • KNIN, 12. septembra (Tanjug) — Načelnik kninske uprave javne varnosti Slobodan Vujko je pojasnil, da bo milica nadvse pozorno in z razumevanjem sprejemala orožje od upornikov. Ti ga lahko prinesejo na postajo milice ali pa pokličejo patruljo, ki bo prišla k njim domov. Miličniki bodo izdali potrdilo o odvzemu orožja, vendar pa bodo spoštovali tudi željo tistega, ki bi vračal orožje, če bo hotel ostali anonimen.________________ ker bi tako lahko razkrinkali prave namene Hrvaške in ugotovili, kakšna je dejanska demokracija v republiki, si bo srbska stran za vsako ceno prizadevala ohraniti napete odnose. Mednacionalni odnosi v Kninski krajini so skrajno napeti, tako da je prišlo že do nekaj incidentov. V Zadru so denimo podtaknili eksploziv v neki hiši, kjer živijo »privrženci HZD«, v kninski tovarni Tvik pa je odjeknilo celo nekaj strelov. V Šibeniku so delavci enega izmed obratov tovarne lahkih kovin Boris Kidrič v dveh izmenah ustavili stroje, ker se je vrnil na delo njihov kolega Ljubomir Sakič, ki so ga na posnetku videli na eni izmed barikad v Kninski krajini. F GORAN MORAVCEK Slovenski krščanski demokrati zavračajo mnenje Veljka Rusa Med ukrepi vlade ni bilo nobenega, ki bi favoriziral slovensko Cerkev, je med drugim v pogovoru rekel glavni tajnik SKD Peter Reberc LJUBLJANA, 12. septembra - O vlogi Slovenskih krščanskih '•’aria Reberc. Krščanski demo-demokratov se v javnosti pojavljajo dokaj protislovna mnenja. Še kratl vedo, da je ta družba prezt-zlasti pa je bil odmeven članek Veljka Rusa Demos proti Demosu, ki je v slovenskih strankarskih krogih dvignil veliko prahu, čeprav uradnih odgovorov še ni. Zato smo se sami odpravili na pogovor k Slovenskim krščanskim demokratom. Govorili smo z njihovim glavnim tajnikom Petrom Rebercem. zgodovinsko razumevanje liberalizma in konservativizma na Slovenskem, kjer liberalnost pomeni predvsem ateističnost, ne pa liberalizem v drugih pomenih, na primer gospodarskem. Trditev, da sta Partija in Cer- Povedal je, da odgovora niso pripravili, ker gre vendarle za odprto pismo dr. Jožetu Pučniku. Si pa vsekakor zasluži tudi odgovor krščanskih demokratov. Rusovo pisanje jih je, kot pravi Peter Reberc, presenetilo, še posebej, ker je bil Veljko Rus tudi predavatelj socialni skupini pri SKD. Veljko Rus govori o skrajni desnici, ki da se ukvarja z misijonarskim širjenjem nazadnjaških idej. Po Reberce veni mnenju v Sloveniji zdaj ni skrajne desnice. Slovensko desnico bi v Evropi umestili na srednjo desno. Skrajna desnica pa so danes ekstremna nacionalistična gibanja. Rusu tudi očita, da enači liberalizem in levico. Gre za Brezplačen seminar o podjetništvu LJUBLJANA, 12. septembra - Center za gospodarsko svetovanje mag. Milana Lovrenčiča, nekoč prva tovrstna obrtna storitev v državi, pripravlja v Ljubljani v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije prihodnjo soboto seminar (22. septembra - »Z znanjem v uspešo podjetništvo«. Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci, je veliko zanimanje za brezplačen seminar, ki bo obdelal tako splošne podjetniške teme — na primer pluralizem lastnine in način življenja v lastniški družbi kot povsem konkretne, kjer so sodelavci centra najbolj doma (vrednotenje premoženja^ izdajanje vrednostnih papirjev, ipd.) Ze 13. oktobra pa bodo v Ljubljani začeli z jugoslovanskim posvetom - Lastninska transformacija podjetij, ki ga pripravljajo skupaj z GZJ.^ Blokirani žiro računi tudi v novih podjetjih MARIBOR, 12. septembra - »V Metalni je včeraj potekla že druga 60-dnevna blokada žiro računa, 13.000 delavcev pa je zaposlenih v podjetjih, kjer se blokade nevarno približujejo kritičnemu času za stečaj. V podjetjih, ki so občasno plačilno nesposobna, je zaposlenih 40 odstotkov mariborskih delavcev,« je povedal na današnji tiskovni konferenci Črt Mesarič, direktor mariborske podružnice SDK Slovenije. Dejavnosti za rešitev Metalne tečejo, vendar pa strokovne delavce SDK skrbi, kako bodo to podjetje in še številna druga, ki jim odlagajo družbene obveznosti, dolgove, ko bo treba, tudi poravnala. Skrb zbuja še to, da se v blokadah znajdejo tudi nova podjetja, ki naj bi reševala kritično stanje mariborskega gospodarstva. (M. S.) SDA bodo ustanovili tudi v Sloveniji SARAJEVO, 12. septembra (Tanjug) - Stranka demokratske akcije je proti nacionalnim ključem pri oblikovanju nove republiške skupščine na bližnjih novembrskih volitvah v Bosni in Hercegovini. To jc danes izjavil predsednik SDA Alija Izetbegovič, ki je hkrati poudaril, da podpirajo predlog Demokratskega foruma, po katerem naj bi poslance v zbor državljanov volili po številu glasov, ne pa po narodnostni pripadnosti. Sekretar SDA Muhamed Čengič pa je na tiskovni konferenci povedal, da bo 29. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani ustanovna skupščina podružnice SDA za Slovenijo. Tako bo imela ta stranka svoje podružnice v vseh republikah. Rafinerija ustavila proizvodnjo SARAJEVO, 12. septembra (Tanjug) — Poslovodni odbor Energoin-vesta je danes sporočil, daje rafinerija nafte v Bosanskem Brodu ustavila proizvodnjo. Energoinvestovo vodstvo je obravnavalo stanje, v kakršnem je proizvodnja, in preskrbo trga z naftnimi derivati v Bosni in Hercegovini ter presodilo, da je položaj izredno težaven, kar je posledica motenj na svetovnem trgu ter podražitve in zmanjšane ponudbe nafte. K temu je treba dodati še neustrezne domače cene in kritično nelikvidnost naftne rafinerije v Bosanskem Brodu. Nov načrt za plačevanje nerazvitim ZIS pripravil nov načrt za poravnavo dolgov do Sklada federacije za manj razvite LJUBLJANA, 12. septembra — Ob koncu letošnjega junija so znašale neporavnane obveznosti posameznih zveznih enot do Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin skupaj 2,7 milijarde dinarjev. Potem ko se je izjalovil prejšnji načrt o pokrivanju neporavnanih obveznosti, so v zveznem izvršnem svetu pripravili nov zakonski načrt, po katerem naj bi vse zvezne enote svoje stare dolgove do Sklada federacije poravnale do 30. avgusta 1991, tekoče obveznosti pa naj bi plačevale sproti. Znano je, da se je slovenska skupščina junija letos odločila, da Slovenija svojih obveznosti do Sklada federacije zaradi gospodarskih težav začasno ne bo mogla izpolnjevati. Podobno so reagirale — nekatere bolj druge manj glasno — druge zvezne enote, tako da se je plačevanje v Sklad federacije praktično ustavilo. V sedanjem zakonskem predlogu pa ZIS predlaga, naj svoje dolgove, ob sprotnem plačevanju tekočih obveznosti, vsi poravnajo v prihodnjih dvanajstih mesecih. Zakonske spremembe naj bi sprejeli po skrajšanem postopku, ker bi bile sicer posledice za družbeno skupnost prevelike. Največji dolžnik — gre za neporavnane obveznosti v lanskem letu in za obveznosti, ki bi jih morali plačati do 30. junija letos — je Hrvaška, ki dolguje Skladu 864 milijonov dinarjev, Slovenija pa je s 714 milijoni dolga na drugem mestu. Sledijo Srbija (399 milijonov neporavnanih obveznosti), Bosna in Hercegovina (220 milijonov), Črna gora (76) in Makedonija (66). Te obveznosti naj bi republike poravnale v dvanajstih mesečnih obrokih. Tekoče obveznosti obveznega posojila naj bi posamezne zvezne enote plačevale vsak mesec, obveznosti iz naslova združevanja pa vsako četrtletje, s tem da se plačevanje podaljša, tako kot plačevanje starih dolgov, do 30. avgusta prihodnje leto. Največjo tekočo obveznost za leto 1990 ima Hrvaška (1.513 milijonov dinarjev), sledijo ji Srbija (1.479), Slovenija (1.027), Bosna in Hercegovina (714), Makedonija (379) in Črna gora (112 milijonov dinarjev). ALEŠ STERGAR Ivica Račan HDZ obtožuje, da vodi Hrvaško v neoboljševizem Gre za obnavljanje enopartijskega sistema v nacionalni preobleki, je rekel,ko je ZKH-SDP predstavljala vlado v senci OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 12. septembra - »Tudi sinočnji pogovor predsednika predsedstva SFRJ dr. Borisava Joviča na beograjski televiziji, ki je z nekaterimi izjavami izničil prizadevanja za demokratično reševanje jugoslovanske državne krize, potrjuje upravičenost politične izjave ZKH-Stranke demokratičnih sprememb, da naj zvezna skupščina sprejme deklaracijo o splošnih načelih skupnega življenja v Jugoslaviji,« je na srečanju s časnikarji poudaril predsednik ZKH-SDS Ivica Račan. Pogovor je bil nekakšen uvod v petkovo prvo javno predstavitev partijske ylade v senci, saj se je 100 dni delovanja hrvaške vlade že izteklo. Dr. Branko Cara-tan in Ivan Hanžek sta govorila predvsem o nedemokratičnih postopkih oblasti na nižjih ravneh, pri čemer prednjačita v občinah z večinskim srbskim prebivalstvom SDS Jovana Raškovi-ča, v hrvaških pa HDZ. V bistvu gre za obnavljanje enopartijskega, boljševističnega sistema v nacionalni preobleki. Kot šolski primer takega početja navajajo nedavni dopis predsednika občinske skupščine Orahovica Petra Čarkoviča, ki je vsem direktorjem na občinskem ozemlju zabičal, naj vsako kadrovsko spremembo, celo razpis za de- Sklic seje zborov Skupščine Republike Slovenije za 27. 9. 1990 Predsednik Družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak, predsednik Zbora občin Ivan Bizjak in predsednik Zbora združenega dela Jože Zupa.-.Lč sklicujejo sejo zborov za četrtek 27. septembra 1990 ob 10 uri. Družbenopolitični zbor. Zbor občin in Zbor združenega dela bodo obravnavali: predlog ustavnih amandmajev XCV1 do XCVIII k ustavi Republike Slovenije predlog ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCV1 k ustavi Republike Slovenije; predlog ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe; odločanje o soglasju k zveznim zakonom, ki so bili sprejeti po uveljavitvi deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije, amandmaji XLIX do LXXIII k ustavi SFRJ; ustavni zakon za izvedbo amandmajev XLIX do LXXIII k ustavi SFRJ; predlog zakona o ustanoyitvi Visoke pravne sole v Mariboru; predlog za izdajo zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih občin in demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji; predlog deklaracije o narodni spravi; predlog zakona o ratifikaciji sklepov št. 3/89 in 4/89 Sveta za sodelovanje med SFRJ in EGS o spremembi protokola št. 3 k sporazumu z dne 2. aprila 1980; predlog zakona o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi večstranske agencije za garantiranje investicij; predlog zakona o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi mednarodnega biroja za tekstil in oblačila; osnutek zakona o zagotovitvi sredstev za nakup, uporabo in vzdrževanje letal za gašenje gozdnih in drugih požarov; predlog zakona o ratifikaciji protokola med ZIS Skupščine SFRJ in vlado ZSSR o delni spremembi plačilnega sporazuma z dne 5. januarja 1955; predlog zakona o ratifikaciji protokola med ZIS Skupščine SFRJ in vlado ZSSR o predčasnem odplačilu komercialnih kreditov, sklenjenih med jugoslovanskimi in sovjetskimi podjetji; predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med ZIS Skupščine SFRJ in vlado Malezije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju glede davkov iz dohodka; osnutek zakona o spreminjanju tečajnih razlik iz deponiranih deviznih prihrankov pri Narodni banki Jugoslavije v javni dolg federacije; osnutek zakona o dopolnitvi zakona o sredstvih Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1986—1990; osnutek zakona o supergaranciji federacije za obveznosti Beogradske banke d. d. Beograd, kot garanta za VII posojilo Evropske investicijske banke za delno Financiranje graditve odseka avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« Dobanovci —Bubanj' potok. Družbenopolitični zbor in Zbor občin bosta obravnavala še: predlog zakona o amnestiji; interpelacijo, naj sc obravnava odgovornost republiškega sekretarja za pravosodje in upravo Rajka Pirnata v zvezi z informacijami o poskusu vplivanja na predsednico Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Francko Strmole Hlastcc, nai ponudi svoj odstop. Zbor občin slovenske skupščine pa bo obravnaval šc predlog zakona o dopolnitvah zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini m začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini — nadaljevanje obravnave. . . Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu sej tudi pobude, predloge m vprašanja delegatov. lovna mesta, prijavijo predsedstvu občinske skupščine, da jo bo bodisi potrdilo bodisi zavrnilo. Zato je po besedah Ivice Račana težko govoriti o visokih dometih demokracije po zadnjih volitvah. Najbolj je obnavljanje boljševističnega, enopartijskega obdobja razvidno iz hrvaških javnih občil o Hrvaški, kjer po zamenjavi urednikov ni mogoče prebrati nič kritičnega, hkrati pa se hrvaški informativni prostor zapira tudi pred jugoslovanskim in svetovnim. Tudi zategadelj nameravajo v okviru ZKH-SDP izdajati časopis, najprej kot tednik, ki pa lahko preraste v levičarski dnevnik. PETER POTOČNIK Zbor srbske opozicije Za predvolilno kampanjo zahtevajo najmanj tri mesece, saj so sedanji oblastniki po več kot 500 mesecih komunistične vladavine za promocijo nastajajoče demokracije določili le en mesec predvolilne kampanje. Če tega ne bodo storili, komunistom priporočajo, naj odstranijo prah z vo-lilnic iz leta 1945, spremenijo datume in jih uporabijo za sedanje volitve, vendar pa bodo v tem primeru volitve potekale brez opozicije, v katero sodijo Demokratska stranka, Ljudska radikalna stranka, Srbska svetosav-ska stranka, Liberalna stranka, Srbsko gibanje obnove in Demokratski forum. Na enournem mitingu so govorili voditelji vseh naštetih strank. Veljko Guberina je dejal, da komunisti tudi tokrat niso izpolnili svojih obljub, Drago-Ijub Mičunovič pa je današnji dan označil kot dan, ko je lahko opozicija navedla svoje pogoje, hkrati pa pripomnil, da upa, da TV Beograd in Politika ne bosta znova trdili, da se je mitinga udeležilo le kakih 7000 ljudi. Žarko Gavrilovič je zahteval svobodne volitve, po katerih bi na oblast prišli novi ljudje, saj so stari uničili Srbijo in jo sprli z vsemi drugimi narodi. Leon Kosovo je samo še korak od izbruha nove splošne stavke Že danes bo stavkalo več kot 1300 poštnih delavcev, če odpuščenih ne vrnejo na delo - Prijave zoper 3000 zasebnikov OD NAŠEGA DOPISNIKA PRIŠTINA, 12. septembra — Ali je na Kosovu pričakovati novo splošno stavko delavcev albanske narodnosti? Če je sklepati po tem, da so doslej odpustUi dobrih 15.000 delavcev, in po napovedih na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravila Zveza neodvisnih sindikatov Kosova, je odgovor lahko le pritrdilen. Že jutri bo namreč začelo stavkati več kot 1300 delavcev PTT Kosova, kajpada, če se medtem ne bo vrnUo na delo 106 njihovih kolegov, ki so jih s pomočjo policije dobesedno nagnali iz službe, ker so sodelovali v stavki 3. septembra. Zaradi zapornih kazni 30 do 60 dni, ki so jih izrekli udeležencem splošne stavke, in podobnih ukrepov, se ta stavka kaj lahko razširi še na druge gospodarske panoge in celo sprevrže v splošno stavko, je bilo rečeno na omenjeni konferenci. Treba je povedati, da je Demokratična zveza Kosova včeraj zahtevala od delavcev, naj ne zapuščajo svojih delovnih mest iz solidarnosti z odpuščenimi delavci, marveč naj to store le v primeru, če njihovim kolegom s silo preprečijo, da bi prišli na delo. Ker so 3. septembra zaprli svoje delavnice in gostinske obrate, so tržni inšpektorji vložili prijave zoper 3000 kosovskih zasebnikov. Kot je izjavil podsekretar v izvršnem svetu Srbije Stojan Zdravkovič, so doslej kaznovali z denarno kaznijo 3000 dinarjev okrog 400 zasebnikov, ki so jim tudi prepovedali opravljati njihovo osnovno dejavnost 3 do 12 mesecev. Na Kosovu se nadaljujejo tudi preiskave stanovanj in hiš z izgovorom, da iščejo orožje, vendar pa srbski miličniki jemljejo ljudem tudi devize, dinarje in druge vrednosti. Nekaterim zasebnikom so vzeli celo denar z žiro računov. Tako so denimo včeraj Avniju Vuli, zasebniku iz Prištine, vzeli z žiro računa v SDK 56.000 dinarjev, menda za »sklad federacije«. Čeprav je zahteval, naj mu pojasnijo, kaj to pomeni, odgovora ni dobil. BLERIM STAVILECI EZZD PETER REBERC kev odgovorni za bratomorno vojno, je Reberc označil za čudno. Pravi, da je za bratomorno vojno kriv predvsem tisti, ki je prišel od zunaj. Potem sta se na naši strani' oblikovali dve skupini, ki o določenih stvareh nista soglašali. Zaradi tega je med njima prišlo do bratomorne vojne, če to tako imenujemo. Tudi očitek Peterletu, da je s Kajnovo zgodbo, o kateri je govoril v Celovcu, bratomorilstvo pripisal partizanom, Reberc zavrača. Kvečjemu bi lahko rekli, da jo je pripisal Partiji. Vendar bi bila tudi to poenostavitev, saj imajo del Kajnove zgodbe tudi domobranci. Glede očitkov, da je bil Šinigoj v svoji zunanji politiki manj strankarski kot Peterle, pa Reberc pravi, da bi se s tem konec koncev lahko celo strinjal. Ljudje izvolijo neko stranko na oblast zato, ker pričakujejo, da bo realizirala svoj program. Politik, tudi najvišjega ranga, mora na neki način biti strankarski. Strankarskost je odvzeta le najvišjim predstavnikom, tistim, ki imajo predvsem reprezentativno funkcijo, kakršno ima pri nas Kučan. Od Peterleta pa moramo pričakovati strankarske rešitve. Res pa je, da ima Peterle večstrankarsko vlado. Ni vse tisto, kar počne, plod SKD, celo večina ne, pravi Peter Reberc. Veljko Rus pravi v svojem članku, da se v Sloveniji skuša obnoviti predvojno katoliško družbo. To gotovo ni res, odgo vela. Evropa je bila pred pol stoletja katoliška, sedaj pa ni več. Zato bi bilo nesmiselno prizadevati si dandanes za uvajanje katoliške dominacije v Šloveniji. Med ukrepi slovenske vlade ni bilo doslej nobenega, ki bi favoriziral slovensko Cerkev. Peter Reberc pravi, da je pismo Veljka Rusa uperjeno v razbijanje Demosa. Pučnika opozarja, da so krščanski demokrati nevarni, da se mora od njih distancirati. Demos je na volitvah dobil 55 odstotkov, in če eden od partnerjev odpove, Demos nima več večine. Nekatere razi- skave javnega mnenja kažejo, da uživa SKD vse več podpore med volilci. Demos je še potreben, meni Reberc, kajti njegovi cilji še niso uresničeni. Cilj pa gotovo ni diktatura Demosa, ampak popolna uveljavitev pravne države in demokracije. MARKO PEČAUER Hrvaška stranka prava ostro kritizira HDZ HDZ nima mandata za konfederalno pogodbo, ampak za neodvisno Hrvaško, trdijo prvaki HSP ZAGREB, 12. septembra — Vodstvo Hrvaške stranke prava se je danes na tiskovni konferenci prvič predstavilo širši javnosti z ostro kritiko vodilne HDZ, ki da je »nedemokratska in neoboljševiška partija«, ki ljudem laže, saj »HDZ ni dobila mandata volilcev za izdelavo konfederalne pogodbe, temveč za ustanovitev neodvisne hrvaške države,« so poudarili na tiskovni konferenci predsednik HSP Dobroslav Paraga, Ante Paražik in drugi voditelji stranke, ki ima registriranih 12.500 članov. To trditev v HSP razlagajo tudi s primerom enournega zbiranja podpisov za neodvisno hrvaško državo na zagrebškem Trgu republike, ko so dobili 12.000 glasov. HSP je prva hrvaška stranka, ki je tako odločno proti konfe-derativni pogodbi suverenih jugoslovanskih držav in je za popolno državno samostojno Hrvaške v njenih »zgodovinskih in etničnih mejah«, kar pa tudi v HDZ jemljejo kot nevarno avanturo. P- P- Koen je dejal, da se komunisti, katerih čas je minil, še vedno krčevito bojujejo za oblast, ker pa so preslabotni, da bi jo ohranili s silo, hočejo zdaj svoje cilje doseči z volilno prevaro. Predrag Vuletič je dejal; »Če zahteva Jovič referendum o prihodnji ureditvi Jugoslavije, potem je treba razpisati tudi referendum o tem, ali si ljudje želijo vrnitev kralja.« Te njegove besede so ljudje pozdravili z vzkliki »Hočemo kralja«. Prave ovacije pa je doživel Vuk Draškovič. Dejal je, da obstajata danes v Srbiji dve nogometni moštvi. To sta opozicija in oblast. Kadarkoli opozicija zabije gol oblastem, komunisti kot sodniki zapiskajo ofsajd. Patetično je opozoril, da Srbi v Liki, Baniji, Kordunu, Dalmaciji in povsod zunaj Srbije rotijo mater Srbijo, naj jih reši, da pa se v Sandžaku dvigujejo turške in albanske zastave. »Tam je Azija,« je vzkliknil Draškovič in dejal, da komunisti na genocid srbskega naroda odgovarjajoč nacionalno izdajo in strahopetnim padanjem na kolena. r SLOBODAN DUKIC DELO Oblast v Foči se izgovarja, da je storila vse, da prepreči nemire Pri tem ni posebej prepričljiva - Ne ve se, kako urejajo razmere v Fočatransu - Suspenz fočanskega sodnika za prekrške OD NAŠEGA DOPISNIKA FOČA, 12. septembra — Nepristranski opazovalci mednacionalnega spora v Foči se tudi danes niso mogli znebiti občutka, da republiška in lokalna oblast nista naredili dovolj, da bi preprečili včerajšnji spopad med policijo in demonstranti. Na današnji novinarski konferenci pa so predstavniki policije in oblasti ponovno zagotovili, da so pred uporabo sile storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Niso pa omogočili novinarjem, da bi na podlagi soočanja vodje stavkovnega odbora Jovana Vukoviča s predstavniki oblasti in policijskih organov ugotovili, kaj je res in kaj ni. Vukovič namreč trdi, da so mu peprečili, da bi pozval demonstrante, naj se razidejo. Predsednik začasne fočan-ske vlade Dževad Derviškadič, ki bi to lahko demantiral ali potrdil, pa je menda službeno odsoten. Minulo noč po zagotovilih predstavnikov policije ni bilo omembe vrednih incidentov. V Foči je mirno tudi danes. Ob tem odgovorni v občini ničesar ne vedo o gladovni stavki, ki so jo stavkajoči Srbi in Črnogorci skupaj s svojimi družinami, kot trdi Vukovič, začeli nocoj. O njegovih izjavah je llija Rožič, ki mu je naložbena skrb za obveščanje, menil, da gre za prozoren poskus Vukoviča, da bi se otresel odgovornosti za včerajšnje nemire. V tem, kako oblast ureja razmere v Fočatransu, tudi po današnji novinarski konferenci ni nič znanega. Še zdaj ni, denimo, jasno, ali so obtožbe stavkajočih Srbov na račun direktorja Muri-da Džuiimana utemeljene ali ne. Novo je le to, da je republiški sekretariat za pravosodje suspendiral predsednika fočanskega sodišča za prekrške Šačira Smajkana ter na njegovo mesto imenoval Rajka Čoloviča. Da bi razmere v Fočatransu čimprej zadovoljivo in zakonito rešili, pa so tukajšnjim pravosodnim organom poslali na pomoč tudi štiri sodnike iz Sarajeva. VILI EINSPIELER VOJKO FLEGAR BiH med mlinskima kamnoma Podrinje, zahodna in vzhodna Hercegovina, Bosanska in Cazinska krajina, dolina Vrbasa... Ponekod so policijski speci-alei že morali ukrepati, drugod pa bodo k temu kmalu prisiljeni. Če so Kosovo, Knin, Sandžak in zahodna Makedonija »izolirani« laboratoriji za eksperimentalno iskanje kritične mase nacionalizmov različnih provenienc, potem je BiH usoda'očitno namenUa vlogo tiste republike, ki bo morala za takšne poskuse odstopiti »celotno ozemlje«. »Usoda« pa je kajpak sestavljena iz dveh elementov: »domicilnega in uvoženega«. Prvi temelji zlasti na povojni izkušnji trans- ali internacionalnosti komunistične oblasti. Morda bo nekoč kdo dokazal, kako dosledna je bila pri tem, toda dejstvo je, da voditelji sedanjih nacionalno bosansko-hercegovskih strank ne govorijo o tem, koliko so bile zatirane posamezne nacionalnosti, temveč o tem, da so bile prikrajšane vse nacionalnosti. Če recimo vodja muslimanske SDA omenja zadušeno nacionalno bit Bošnjakov, ne pozabi povedati, da se Hrvatom in Srbom ni godilo nič bolje. Z vsebinsko enakim dodatkom nastopajo predstavniki srbske SDS in hrvaške HDZ iz BiH, ko tožijo o ukinjenih prosvetnih in kulturnih društvih, zgodovinskih osebnostih, izbrisanih iz kolektivnega spomina, in podobno. Bosansko-hercegovska inačica nacional(istič)nega protikomu- nizma zato vsebuje tudi precejšnjo mero medsebojne strpnosti. utemeljeno predvsem z večstoletno izkušnjo sožitja na stičišču različnih nacij, ver in kultur. Previdno spodbudne izjave o morebitnem povolilnem sodelovanju med tremi največjimi bosansko-hercegovskimi opozicijskimi strankami in opozorila članom in privržencem, da »hočemo in bomo tudi v miru živeli še naprej vsi«, ki so zadnje mesece prihajala iz ust Davorja Perinoviča (HDZ), Radovana Karadžiča (SDS) in Alije Izetbe-goviča (SDA), so zato zbujala upanje, da ima BiH dovolj pametnih ljudi za mirno demokratično transformacijo. A če je ne tako dolgo tega književnik Abdulah Sidran dejal, da se Bosanci in Hercegovci brez vmešavanja od zunaj nikoli v zgodovini niso sprli, potem seveda ne preseneča niti Foča, niti odpravljanje cirilice v zahodnohercegovskh šolah, niti zamenjava vodilnega človeka HDZ, niti ne bodo kot strela z jasnega udarili že dolgo »trenirani« bosansko-krajinski Srbi. »Običajna« predvolilna tekma in miren potek volitev seveda ne sedanji ne bodoči srbski oblasti ne zagotavljata »interesnega vpliva« na levem bregu Drine (in ji ne bi okrepila pozicij v pogajanjih o bodoči jugoslovanski ureditvi), zato je sejanje strahu pred islamsko-katoliško (homeinijevsko-ustaško) zaroto pravzaprav samo nadaljevanje boja s kosovsko-kninskimi sredstvi. Čeprav bi rada, pa Srbija očitno vseeno ni dovolj močna, da bi hkrati držala pod napetostjo vsa žarišča po Jugoslaviji. Začasno premirje v Kninu je zato, denimo, razumljivo, ker »sta odprta« Sandžak in Foča. Manj jasno je, kaj hoče doseči »matična« HDZ z zamenjavo premalo militantnega in preveč samostojnega Perinoviča in zakaj »prekomerno« podžiga Hrvate na desnem bregu Neretve. Na eni strani je s tem namreč vsaj deloma zmanjšala možnosti HDZ v BiH na novemberskih volitvah (po katerih do koalicije s pričakovano prvouvrščeno SDA ne bi bilo daleč), saj je v stranki prišlo do razcepa, na drugi strani pa postavlja — če res hoče kakršnokoli avtonomijo ali celo pripojitev zahodne Hercegovine matici — na kocko svoj ugled doma in po svetu. Ker še niso potihnila ugibanja o tem, ali je Tudman umirjenega Mesiča poslal ali odstavil v Beograd, se zdaj pojavljajo špekulacije o morebitni novi koncesiji hadezejevskim jastrebom. V vsakem primeru lahko zadnje poteze Zagreba v Sarajevu povzročijo samo večjo »ekskluzivnost« SDA pri obrambi BiH kot države muslimanskega naroda. Še več: v licitiranje s suverenostjo, skrbništvom nad diasporami in zgodovinskimi ozemlji se lahko vključi tudi SDA, če bo zahtevala Hercegnovi, Sandžak in kakšen del jadranske obale, ki je nekoč pripadal srednjeveški bosanski državi. Ni izključeno, da bodo nadaljevanje zaostravanja in novi ekscesi v BiH izboljšali položaj sicer že klinično mrtvih komunistov in socialistov, še posebej pa Markovičeve Zveze reformnih sil. Morebitno tesnejše sodelovanje ali celo vključevanje v reformno zvezo starih strank (socialisti so ga že napovedali) bi lahko volitve spremenilo v tekmo, po kateri bi morali relativni zmagovalci v vladno koalicijo prav z ZRSJ. To pa ne diši nobeni od nacionalih strank. PREJELI SMO Mnenje o pobudi, da bi Gorica in Nova Gorica postali eno mesto Pobudo predstavnikov občine Nova Gorica za poglobljeno sodelovanje z Gorico ocenjujem kot dobro zlasti v tistem delu, ki razširja že obstoječe dejavnosti in vrsto oblik sodelovanja dveh mest ob upoštevanju državne meje. Takšno sodelovanje in zbliževanje ima podlago v veljavnih mednarodnih sporazumih in obstoječih mešanih komisijah. Pri tem pa se mi pojem, ki je uporabljen v pobudi, t. j. »združitev« dveh mest, ne zdi najbolj posrečen za označevanje njene vsebine. Sodim, da je taka pobuda posebej koristna v tistem delu, ki se nanaša na »nove oblike« sodelovanja na področjih, kot so: vzpostavitev brezcarinske cone, ureditev dajatev v prosti coni. boljša organizacija na mejnih prehodih, skupna čistilna naprava ipd. Vse to je bilo namreč že doslej v pristojnosti obeh mest, tako na naši kot tudi na italijanski strani. Zato glede teh predlogov in idej lahko pričakujemo ugoden odziv italijanskih partnerjev. Pri skupnih projektih je vprašljivo predvsem predlaganje demilitarizirane cone, saj bi vzpostavitev takšne cone sodila izključno v državno pristojnost. Italijanska stran je v dosedanjih reakcijah na take predloge zlasti poudarjala, da Republika Italija kot članica NATO nima nobenih pristojnosti na tem področju, še manj pa jih imajo njene pokrajine, občine ali mesta. Tak predlog bi se torej lahko urejal samo na meddržavni ravni. Dr. DIMITRIJ RUPEL Ciril Ribičič sprejel Jerzya Wiatra LJUBLJANA, 12. septembra — Predsednik CK ZKS-Strankc demokratične prenove dr. Ciril Ribičič je danes v Ljubljani sprejel predsednika mednarodne komisije Glavnega sveta socialdemokratske stranke Republike Poljske profesorja Jerzvja VViatra. Ta jc med drugim rekel, da jc desničarski trend na Poljskem trenutno najmočnejši. Po mnenju Socialdemokratske stranke gre za prehoden pojav, kajti javno mnenje se bo tako zaradi nenehnega slabšanja gosodar-skega položaja v državi kot tudi zaradi močnih pritiskov v smeri klerikali-zacije družbe v kratkem preusmerilo k levici. C. Ribičič jc sprejel povabilo vodstva Socialdemokratske partije Poljske, da delegacija ZKS-SDP v kratkem obišče Varšavo, so sporočili iz informativne službč ZKS-SDP. Ustavno sodišče se izčrpava v polemikah o zakonu o plačah Ustavno sodišče Jugoslavije tudi včeraj ni dokončno razsodilo, ali bi lahko del OD izplačevali v obveznicah in delnicah OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra - Tako kot pred tednom dni zvezno ustavno sodišče tudi danes ni dokončno razsodilo o ustavnosti spornega 4. člena Markovičevega zakona o plačah, po katerih bi morali del osebnega dohodka izplačevati v delnicah oziroma obveznicah. .. V razpravi o tem, ali naj Ustavno sodišče Jugoslavije začasno prepove izdajanje internih delnic ali obveznic za del osebnega dohodka, so si bila mnenja članov tega sodišča zelo različna. Sodnik poročevalec Dušan Ružič je opozoril na trditve sindikalne organizacije (tako zvezne kot še zlasti srbske), da ta zakon zadeva celo zajamčene OD, ki se potemtakem ne izplačujejo v celoti, pa čeprav delavcem, ki jih prejemajo, to zagotavlja zvezna ustava. V daljši in • Ustavno sodišče je danes zavrnilo predlog občine Djakovica, da bi prepovedalo izvrševati določila srbskega zakona o razpustivi kosovske skupščine in izvršnega sveta. Tega namreč po predpisih sodisce na osnovi njihovega predloga ne more storiti za zakon v celoti, ampak samo, če bi Djakovčani povedali, za katera določila to zahtevajo. Sicer pa bo sodišče, na zahtevo slovenske skupščine, v kratkem obravnavalo ustavnost tega zakona v celoti. polemični razpravi so eni trdili, da imajo srbski sindikalisti prav, drugi pa, da to iz besedila zakona ni povsem jasno. Najvztrajnejši zagovornik predloga o prepovedi izplačevanja dela plače v delnicah je bil sodnik dr. Branislav Ivanovič iz Črne gore, medtem ko je večina (med njima sta bila tudi sodnika iz Slovenije dr. Ivan Kristan in Radko Močivnik) opozarjala na cilj tega zakona, to je, da bi se omejila splošna poraba in povečala akumulativnost gospodarstva. Ce bi ustavno sodišče brez pravih argumentov prepovedalo izplačevanje na ta način, bi s tem suspendiralo celoten zakon. Zato so se odločili, da od vlade in sindikatov zahtevajo dodatne podatke, ki naj bi jim pomagali do pravilne dokončne odločitve. JANJA KLASINC Novinarji niso več zadovoljni s »protibirokratsko« Pobjedo Dovolj jim je tega, daje črnogorski dnevnik trobilo komunistične in ljudske stranke - Pismo glavnemu in odgovornemu uredniku OD NAŠEGA DOPISNIKA TITOGRAD, 12. septembra - Že od časov, ko se je v Crm gon »zgodilo ljudstvo«, je tukajšnji edini dnevnik Pobjeda (ki je takrat dobil novo uredništvo) deležen vrste pohval, pa tudi kritik. Bralci, ki časopis kritizirajo, menijo, da je to glasilo »prosrbsko«, ker posnema zasnovo Politike (med drugim so prevzeli tribuno Odmevi in reagiranja, kjer je lahko vsak pisal, karkoli je hotel), tako da so ga poimenovali »Mala Slobodanka« ali »Politikin zabavnik«. Kot se je pokazalo, pa je vladalo nezadovoljstvo tudi v samem uredništvu. Skupina novinarjev je poslala odprto pismo glavnemu in odgovornemu uredniku Ščepanu Vukoviču. Na njegov račun je bilo v javnosti že prej mogoče slišati vrsto pripomb. Menda so mu »prijatelji komunisti« podarili celo diplomo, ker je bila visokošolska izobrazba pač pogoj za postavitev na omenjeno funkcijo. Novinarji zahtevajo, naj bo Pobjeda nadstrankarsko glasilo, da bi se tako zaščitilo pred težavami, v katerih se utegne znajti po volitvah. Tisti, ki vedo, kaj se že več kot leto dni dogaja v zvezi s Pobjedo, pa trdijo, da gre za spor, ki je tukaj že nekaj časa bistven — za vprašanje: prosrb-ska ali federalna (konfederalna) usmeritev. Glavni urednik je na vse to reagiral z »nepreklicnim odsto- pom«. Očitno je računal na to, kar se je potem dejansko zgodilo: uredništvo njegovega odstopa ni sprejelo, izdali pa so že tudi »interno« mnenje, seveda zoper »pučiste«. Ščepan Vukovič svoj odstop opravičuje z »obrambo poklica« pred »znano idejno kuhinjo«, ki naj bi jo izsilili v skupščini SR Črne gore, s tem pa ustanovitelju že vnaprej onemogoča razpravo o Pobjedi. »Pučisti« so se danes znova obrnili k javnosti in se zavzeli za to. da se časopis prilagodi dejanskim političnim razmeram v Črni gori, hkrati pa odločno zavračajo vse manipulacije, ki jih v zvezi z njihovim stališčem izvajajo glavni urednik ter komunistična in ljudska stranka. Sicer pa se v Črni gori že nekaj časa govori, da je postala Pobjeda glasilo teh dveh strank, ki veljata za tisto »■drugo (srbsko) oko v glavi«. BRANKO JOKIČ DELO Glavni in odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Pomočnika glavnega urednika: BOŽO KOVAČ VLADO ŠLAMBERGER Uredniki: MIRAN KOREN (centralna redakcija), DANILO SLIVNIK (notranja politika), JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi). HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), OTO GIACOMELLI, v. d., (šport). UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ, v. d., (komentarji), JANKO LORENCI, v. d. (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (iektor-stvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). Glavni direktor ČGP Delo: VITO HABJAN Direktor TOZD Delo: EMIL ŠUŠTAR Neutemeljene so govorice o navideznih deviznih rezervah Predstavniki NB J so povedali, da bo morala postati denarno-posojilna politika precej bolj restriktivna tudi zaradi zalivske krize - Kandidati za mednarodno posojilo OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra — Predstavniki Narodne banke Jugoslavije so na današnji tiskovni konferenci v zveznem izvršnem svetu izčrpno spregovorili o tem, kako je prišlo v juliju in avgustu do prekoračitev v denarno-posojilni politiki. Natančnega odgovora na vprašanje, kdo je tega kriv, pa ni bilo. Centralna banka se odgovornosti, tudi če bi hotela, ne more otresti. ma začeli prilagajati obrestno poli »: 1_Xtr> T j: , r t ocV/vntnim Generalni direktor monetarnega sektorja NBJ Katko Banovič poudarja, da je do takšnih gibanj prišlo zato, ker monetarna politika ravno takrat, ko je bilo sklenjeno, da bomo vajeti popustili, ni imela ustrezne opore v fiskalni politiki in v politiki javne porabe. Vprašanje bi lahko zastavili tudi obratno, namreč, zakaj nismo pravočasno reagirali, da ne bi bilo preveč denarja, s katerim bi bilo mogoče pokrivati preveliko skupno porabo in nezaslužene plače. Zaradi ustvarjanja primarnega denarja z deviznimi tiko NBJ tudi v zvezi z eskontnimi stopnjami, še zlasti pa, kar zadeva privlačnejše obresti na blagajniške zapise bank. Kljub temu je vidnejši nastop centralne banke na prostem trgu povezal s tem, da mora biti tudi med bančnimi portfelji precej več vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče dati na trg. Po vsem tem seveda ni presenetljiva napoved ukrepov za zadnje trimesečje tega leta, ko naj bi se denarno-posojilna gibanja skrčila v okvir programa, ves instrumenta- © Iz zveznega sekretariata za informacije so sporočili, da je sestavljen seznam 25 podjetij iz različnih panog in regij, ki izpolnjujejo pogoje ZIS ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da so potencialni kandidati za finančno podporo Svetovne banke v okviru programa reorganizacije naše industrije. To so: reški »3. maj«, mariborska Metalna, niški MIN, titograjski »Radoje Dakič«, novosadka Pobeda, MZ »Tito« iz Skopja, Famos iz Hrastnice, ptujski AGIS, svetozarevski IK »Moša Pijade«, tovarna akumualtor-jev v Titovi Mitroviči, INA Omišalj, Prva iskra Barič, zagrebška Pliva, MATROS iz Sremske Mitroviče, Duga Resa iz Duge Rese, TK »Kranj«, paračinski »Brako' Krsmanovič«, mostarski »Duro Salaj«, Astibo iz Štipa, titograjski Titeks, Industrija obutve Beograd, kombinat Borovo, »Miloje Dakič« iz Kraševca, AIK Srbijanka iz Vaijeva in PIK Vrbovec. Kdo od njih bo dobil finančno podporo Svetovne banke, bomo izvedeli po obisku njenih predstavnikov, ki jih pričakujemo konec meseca. Mednarodni strokovnjaki bodo takrat izbrali 10 do 15 kolektivov, ki naj bi bili po njihovem mnenju potrebni reorganizacije. transakcijami (v juliju in avgustu je bilo tako ustvarjenega več, kot je bilo predvideno za vse tretje in četrto četrtletje, ali natančneje 8,9 milijarde dinarjev), večjih plasmajev za odkup kmetijskih proizvodov (namesto predvidenih 3,2 milijona ton je bilo odkupljenih okrog 4,5 milijona ton žita) in z večjim posojilnim multiplikatorjem na bankah sc je precej povečala denarna masa - v juliju in avgustu vsega skupaj za 21 milijard dinarjev. Očitno 5 milijard dinarjev hkrati razvrednotenega denarja ni zadoščalo za vzpostavitev monetarnega ravnovesja, kakršno je bilo potrebno. © Če nekatere naše banke v minulih dneh niso imele dovolj devizne efektive, je to tehnično vprašanje, ki je posledica njihovega (slabega) poslovanja, in posledica pritiska, nastalega v pričakovanju devalvacije, je poudaril Dragaš. Ta pritisk zdaj popušča. Sicer pa je bilo neto odliva deviz, se pravi razlike med vsoto, ki so jo banke od občanov kupile in ki so jim jo prodale, približno za 275 milijonov dolarjev. Ob koncu junija je imela naša država 17,4 milijarde dolarjev dolga, od tega 16,1 milijarde v konvertibilnih devizah. Da bi bilo vse skupaj še slabše, se gospodarstvo, kljub narasli denarni reki, pritožuje zaradi čedalje hujše nelikvidnosti in to upravičeno, ker se na njegov račun spreminja struktura denarne mase. Še ob koncu januarja je znašal delež gospodarstva v denarni masi 30 odstotkov, konec avgusta pa je žc zdrsnil pod 9 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kam je šel denar, sc vsiljuje sam od sebe. Tudi z večjo ponudbo na denarnem trgu sc obresti niso zmanjšale, saj so letne še vedno 36-odstotne, očitno je še vedno dovolj bank in gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sredstva in ne vprašajo za ceno. Banovič je sicer res zelo previdno napovedal, da bodo v četrtem četrtletju ponovno proučili in postopo- Posledice zalivske krize na Hrvaškem ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) — Hrvaško gospodarstvo, ki že dolga leta deluje na iraškem trgu, bo zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka finančno zelo prizadela. Vrednost pogodbenih investicijskih del znaša skupaj z opremo, poslano Iraku in Kuvajtu, več kot 1,6 milijarde dolarjev, neporavnane dolgove in morebitno škodo pa cenijo na 400 do 500 milijonov dolarjev. Podatki so zbrani v informaciji o posledicah zalivske krize za hrvaško gospodarstvo. rij pa bi bil temu prilagojen. Današnji sobesedniki sicer konkretno niso mogli povedati, kakšni ukrepi naj bi to bili, so pa poudarili, da bi morala postati denarnoposojilna politika precej bolj restriktivna kot v tretjem četrtletju tega leta, še zlasti, kar zadeva dinarske tokove. Problem bo še toliko večji, ker bo treba pri strožji restriktivnosti upoštevati tudi odpravljanje negativnih posledic zalivske krize in suše. Da je posledice teh prekoračitev v gospodarski politiki čutiti tudi sir-še, priča izjava viceguvernerja NBJ Branka Dragaša, da je prišlo po prvi transi iz sporazuma stand-by z IMF do »časovnega premika naslednjih«. Očitno bo treba ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. V zvezi s Pariškim klubom je treba vedeti, da je začela Jugoslavija s 1. julijem tega leta plačevati svoje obveznosti do posojilodajalk, ki so njegove članice, to pa bo do konca leta zahtevalo 370 milijonov dolarjev (poleg še neusmerjenega zneska 570 milijonov dolarjev). Zaradi bližnje-vzhodne krize je mogoče pričakovati, da bo Pariški klub ob naslednjih pogovorih naši državi bolj naklonjen. Govorice o tem, da so sedanje devizne rezerve zaradi izvoza na avanse in uvoza z odloženim plačilom, le na papiiju — so po Dragaše-vih besedah neutemeljene. V sedmih mesecih je bilo takega izvoza, ki se do konca leta ne bo povečeval, za 750 milijonov dolarjev, uvoza pa za 650 milijonov. Zgodba o naših deviznih rezervah je za zdaj, še zlasti kar zadeva njihovo uporabo za razvoj, bolj govorjenje v prazno. NBJ nima zakonske podlage, da bi to storila, saj rezerv pač ni mogoče nikomur dati na up. Če bi vse republiške in pokrajinske skupščine ugotovile, da je določen znesek mogoče tako uporabiti, potem bi bilo treba sprejeti poseben zvezni zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče določeni znesek uporabiti za razvojna posojila v določenem časovnem roku in seveda pod pogojem, da bi uporabniki vrnili posojila, obresti in še morebitno tečajno razliko. Tečaj dinarja se za zdaj ne spreminja, od deviznih rezerv', naloženih na tujih bankah, pa naj bi imeli letos 560 milijonov dolarjev prihodka. BOJANA JAGER STOJAN ŽITKO Obdavčena prodaja stanovanj Poldrugo desetletje smo v Sloveniji vsaj načeloma zelo podpirali nakup lastniških stanovanj. Ta so bila vseskozi sicer zelo draga, vendar pa številnim kupcem vsaj država ni nagajala; imeli pa so bistveno več težav z bankami. Zdaj pa se utegne tudi na tem področju zelo zasukati: kot je videti iz predloga za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin, bi v prihodnje morali plačati prometni davek celo tisti, ki svoje stanovanje prodajo in si z izkupičkom pomagajo pri nakupu novega, boljšega in večjega stanovanja. Spomnimo se še, kakšne pozornosti je bil v takratnih skupščinskih klopeh deležen predlog, da naj bi vsaj pri obdavčevanju bolj pomagali tistim, ki so si sami prisiljeni postopoma izboljševati stanovanjski standard. Če so prej morali velik del zaslužka od prodanega stanovanja nameniti za davke, jim je bolj razumevajoča davčna in še kakšna politika slednjič le priznala vrsto ugodnosti. Tako se je v resnici zgodilo, če nekoliko karikiramo, da je davek od prodaje nepremičnin (poleg stanovanja torej še garaže, parcele ipd.) plačal le tisti, ki si je z izkupičkom kupil, recimo, jahto. Če pa se je s tem denarjem lahko le preselil v drugo stanovanje, je bil takih dajatev oproščen, za ta del denarja pa so bila torej cenejša tudi stanovanja. Potem ko smo lani z, ustavnim dopolnilom sprejeli načelo, da so enakopravne vse oblike lastnine, so naši davkarji pripravili zakonski predlog, ki naj bi sicer poenotil plačevanje prometnega davka na promet nepremičnin. Menijo tudi, da naj bi se stopnje tega davka v bistvu precej zmanjšale — preprosto zato, ker naj bi bili poslej zavezani k plačilu davka praktično že vsi, ki prodajajo kakršnokoli nepremičnino. Za zdaj seveda še ni jasno, kolikšno stopnjo prometnega davka naj bi dodatno predpisali s posebnim republiškim zakonom, vemo pa, da so takšne stopnje lahko zelo raztegljiva kategorija, pač v skladu s potrebami in predvsem pogledi na določeno področje. Znano je, da je nakup stanovanja tudi iz tako imenovane druge roke zelo draga stvar, ki že doslej ni imela druge ugodnosti kot zgolj omejeno davčno oprostitev. Iz malih oglasov je videti, da je na tem trgu veliko povpraševanja pa tudi veliko ponudbe, kolikor toliko veliko stanovanje pa stane več kot milijon dinarjev. Kolikšna bi še bila znosna davčna stopnja? So to štirje odstotki od dogovorjene prodajne cene, nemara deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? Kdo bi zdaj to vedel? Republiška vlada je razpravo ob tem zakonskem gradivu skupaj z nekaj drugimi zadevami odložila na prihodnjo sejo. Prav pa bi bilo, če bi znova natančneje premislili, ali je res potrebno odpraviti eno od maloštevilnih olajšav, ki so jih doslej imeli tisti, ki so morali svoje stanovanje »dokupovati«. Glede na to, kar je zdaj slišati o precej bolj sproščeni prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že živijo, vsaj poskušajmo, da ne bi ustvarili dodatnih oz. novih razlik med ljudmi. Programski manifest Italijanov za skladnejši razvoj manjsme Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti je namenjena širši slovenski javnosti, skupščini in vladi PIRAN, 12. septembra — Kako naj nova slovenska ustava obravnava položaj narodnosti, je bilo osrednje vprašanje, zaradi katerega so se v piranski Tartinijevi hiši sestali delegati italijanske manjšine, ki predstavljajo narodnost v občinskih, obalni in republiški skupščini ter drugih organih narodnosti. Lotili so se vrste aktualnih vprašanj, predvsem pa polemik, v katero so bili zadnje čase kar pogosto vpleteni. Roberto Battelli, delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je ocenil, da so v zadnjih dneh vendarle nekoliko zgladili nesoglasja z nekaterimi člani slovenske vlade. Sicer pa so na sestanku delegatov italijanske narodnosti v občinskih, obalni in republiški skupščini v Piranu podprli tako imenovano programsko platformo Italijanov v Sloveniji, ki so jo naslovili najširši slovenski javnosti, republiški skupščini in vladi in v njej postavili temeljna izhodišča, brez katerih ni mogoče govoriti o razvoju manjšine. Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti ima sedem točk. V prvi italijanska manjšina v Sloveniji zahteva, da mora nova republiška ustava ohraniti vsaj tisto raven uveljavljenih posebnih pravic, ki so bile zapisane v Ustavi iz leta 1974 in v ustavnih dopolnilih iz leta 1989 (še posebej amandma 55). V drugi točki, ki jo je predlagal Franco Juri, poslanec ZSMS-LS Mariborčani oživljajo idejo o policentričnem razvoju RS V centralizmu vidijo enega od vzrokov svojih težav - Nov koncept industrijskega razvoja MARIBOR, 12. septembra - »Vse bolj nas v dragih slovenskih okoljih podpirajo, ko se upiramo centralizaciji odločanja. Ideja o policentričnem razvoju Slovenije se je pred dvajsetimi leti rodila v Maribora in zdaj, ko seje pričela krhati, jo moramo obuditi. Lomiti pa _______ L se je začela zato, ker je Maribor gospodarsko padel na kolena in ni imel več moči braniti policentrizma,« je dejal predsednik mariborskih prenoviteljev Franci Pivec na današnjem pogovoru, Jci ga je sklicala ZKS-SDP na temo »Policentrizem-slovenski razvojni koncept«. Udeležil se ga je tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Pintar je opozoril na vse slabši položaj tistih regij, ki imajo klasično industrijo, ki je tudi zelo stara, tudi več kot stoletje. Najbolj sta ogrožena mariborska in gorenjska regija. Zato bodo morali v Mariboru agresivneje odpreti to vprašanje. Vse več imajo namreč podjetij, ki so pred stečajem, veliko ljudi je nezaposlenih, še več jih ima sramotno nizke plače. V razpravi so sodelovali ljudje, ki so idejo policentrizma pred četrt stoletja prinesli v slovenski prostor. Tako je Vitja Rode opozoril, da v Sloveniji ni- Delavci Snage nočejo stavkati, hočejo pa starega direktorja Na zboru delavcev so zavrnili odločitev izvršnega sveta SML o razrešitvi Branka Omerzuja — Matjaža Medveda nočejo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes popoldan so na hitro sklicali zbor delavcev javnega podjetja Snaga v samskem domu na Poljanski cesti. Zbor so zahtevali delavci zaradi včerajšnje odločitve mestnega izvršnega sveta, da razreši direktorja Branka Omerzuja, na njegovo mesto pa postavi Matjaža Medveda. Prisotni delavci so enoglasno podprli Branka Omerzuja in odločno nasprotovali sklepu mestnega izvršnega sveta. Branko Omerzu je pohvalil delavce, da so danes vseeno odšli delat in niso nasedli provoka- mamo strategije industrijskega razvoja. Vse preveč smo govorili o razvoju elektronske in podobnih podjetij, pozabljali pa na klasično industrijo. Pri slednji imamo možnost, da s svojim znanjem in ljudmi kaj naredimo, drugod je teh možnosti zelo malo. Maribor si mora koncept industrijskega razvoja narediti, po-licentrizem pa je stvar tržnosti. Govorili so tudi o nujni cestni povezavi Slovenije ter o tem, da ne bi smeli iz Maribora umakniti EGS in Dravskih elektrarn. S tem bi prizadeli celotno gospodarstvo, saj bi denar iz elektrogospodarstva oodtekal drugam^ NOVI TEDNIK RADIO CELJE NMC v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, opozarjajo, da je pri uveljavljanju državne suverenosti Slovenije za italijansko narodnost pomembna nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, saj lahko le na tem temelju gradijo dobro sosedstvo in presežejo logiko zaprtosti znotraj katerekoli meje. Franco Juri je ob tem vprašanju poudaril, da ni razlogov za stalno opravičevanje pripadnikov italijanske manjšine, kot da bi kaj zakrivili. Po njegovem mnenju manjšina ne sme odstopiti od zahtev po enotnosti na vsem ozemlju, kjer živi. Tretja točka terja, da proces konfederalizacije Jugoslavije ne bi smel omajati položaja italijanske narodnosti in da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti o enotni zaščiti narodnosti, seveda na isti ravni, kot .velja ta zaščita v Sloveniji. V četrti točki zahtevajo čimprejšnjo odpravo ovir, ki zavlačujejo uresničitev projekta »Eastern Europe Inno-vation Centra« v Kopru (po zgledu tržaškega BIC, kot sta ga sosednji državi predvideli v memorandumu Goria—Mikulič). Nadalje v programski platformi terjajo samostojno vzgojno in izobraževalno politiko, tako, ki bo gradila identiteto državljana italijanske narodnosti in pomagala razvijati kulturo sožitja. Slovenija in Italija naj bi omogočili razvoj informacijskih medijev — predvsem pa naj bi televizijo in radio upravljali pripadniki narodnostne skupnosti. V zadnji točki omenjenega manifesta zahtevajo pravico, da sodelujejo pri vseh političnih srečanjih slovenske, italijanske ali hrvaške vlade, kadar bosta vladi obravnavali položaj in problematiko italijanske manjšine. BORIS ŠULIGOJ Slovenija na graškem velesejmu MARII. 12. septembra — »Konec junija smo od gospodarske zbornice Srbije dobili obvestilo, da odpovedujejo udeležbo na 11 1. velikem univerzalnem sejmu, ki bo v Gradcu od 29. septembra do 7. oktobra,« so povedali na tiskovni konferenci v Mariboru predstavniki graškega velesejma. " J. J. cijam. ki naj bi prišle iz mestne ga izvršnega sveta, da naj začno delavci Snage štrajkati. Prav tako je zavrnil vse obtožbe, ki naj bi bile povod za njegovo razrešitev. Sam je zvedel za svojo razrešitev šele iz časopisov. Dejal je, da zadovoljuje z zakonom predpisane pogoje za direktorja, da je delavcem znižal plače, da plačilnih list delavcev ni dostavil mestnemu izvršnemu svetu, ker so že bili obveščeni, da števila delavcev ni povečal ampak jih je samo prevzel po dogovoru od ljubljanske Komunale. Delavci so Omerzuja podprli in ga tudi edinega priznavajo za direktorja. Vsi so tudi proti temu. da bi bil Matjaž Medved njihov direktor, ker nima primerne izobrazbe in nobenih organizacijskih sposobnosti in bi ga mo- rali že zdavnaj nagnati iz podjetja. Zbor delavcev Snage je sprejel sklepe, ki jih bodo poslali mestnemu izvršnemu svetu. Poudarili so, da se ne strinjajo s sklepom mestnega izvršnega sveta o razrešitvi starega in postavitvi novega direktorja. Vso podporo so dali Branku Omerzuju, Matjaža Medveda pa ne priznajo za direktorja. Od mestnega izvršnega sveta zahtevajo, naj prekliče sporni sklep, zahtevajo pa tudi popolno odgovornost članov mestnega izvršnega sveta ter odstop Janeza Lesarja, sekretarja mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Janez Lesar in Pavel Kogej, kadrovnik pri mestnni vladi, sta prišla na zbor z enourno zamudo, delavcem pa nista dala nobenega zadovoljivega odgovora, temveč sta samo dvignila temperaturo v dvorani. ZDENKO MATOZ Dražjo živino kupujejo brez pripomb le zasebni mesarji Večina slovenskih klavnic je odkupno ceno juncev dvignila, samo v Pomurju vztrajajo pri stari ceni — Nezadovoljstvo CELJE, 12. septembra - Čeprav je večina slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov v začetku tega tedna začela uresničevati priporočila republiške vlade in je odkupno ceno mladega pitanega goveda zvišala na 25 dinarjev za kilogram žive teže, pa ukrep IS ni tisto, kar bi zadružniki radi. Odkupna cena živine je še vedno prenizka, saj še vedno zaostaja za realnimi proizvodnimi stroški. Na kolegiju direktorjev zadružnih organizacij so sklenili, da predlagajo ponoven, tokrat pravičnejši popravek odkupnih cen. Tako naj bi bila za vse bolj ustrezna cena 28 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda, pri čemer bi imeli rejci pokritih 70 dostotkov proizvodnih stroškov, kakršni so bili izračunani pri Kmetijskem inštitutu Slovenije konec minulega meseca. Tretjina razlike od sedanje odkupne cene do predlagane nove naj bi šla v breme klavnic, druga tretjina v breme kompenzacij iz republiškega proračuna, preostali del pa naj bi prispevale višje drobnoprodajne cene mesa. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Še posebej, ker je s ponedeljkovo podražitvijo živine (po podatkih, ki smo jih slišali, so povsod razen v Pomurju dvignili odkupne cene na priporočeno raven) poskočila tudi drobnoprodajna cena mesa. • Kot je dejal direktor KZ Panonka FRANC VRATARIC, pa v Pomurkini mesno predelovalni industriji vztrajajo pri starih odkupnih cenah, češ, če je vlada sprejela novo odkupno ceno, naj jo tudi plačuje.__________________________________________ V večini klavnic so »popravili« odstotek klavnosti iz prejšnjih 56 na 58 odstotkov ter ponekod delno tudi znižali marže zadružnim organizacijam. Na mariborskem območju, kjer so odkupno ceno uradno sicer zvišali, pa družbene klavnice zavračajo dražjo domačo živino, medtem ko jo zasebni mesarji kupujejo ^ y ARjq Carinski zakon bo odpravil vse neenakosti Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakem položaju BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) — Z osnutkom novega carinskega zakona je predvidena ukinitev vseh dosedanjih carinskih olajšav za gospodarstvo. Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakopravnem položaju. Kot je pojasnil načelnik v zveznem sekretariatu za finance Bori-voje Nešič, je predvidena tudi ukinitev dosedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo oproščen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen proizvodnji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brez carine uvoziti gospodarskega inventarja. Bolj logično je, da se uvoz za izvoz spodbudi z vrnitvijo carine takrat, ko bo blago, izdelano iz uvoženih surovin, prodano na tujem trgu. Za tuje naložbe pa naj bi veljale drugačne olajšave, ki ne sodijo v carinski sistem. O predlaganem novem carinskem zakonu, ki je zdaj za polovico krajši, bodo dokončno odločili delegati skupščine SFRJ. Gospodarstveniki o privatizaciji družbene lastnine Hrvaški gospodarstveniki niso naklonjeni modelu o podržavljanju premoženja ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo se v zadnjih treh mesecih srečuje z vse večjimi težavami, zato so nujno potrebne sistemske rešitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za prestrukturiranje gospodarstva, finančno konsolidacijo in preobrazbo lastništva, je bilo rečeno v današnjem pogovoru med podpredsednikom Republike Hrvaške prof. dr. Dušanom Bi-landžičem in direktorji dvanajstih največjih podjetij (INA, Ingra, Ja-dranbrod, Duro Dakovič, Saponia, MTČ itd). Gospodarstveniki so opozorili na nerealni tečaj dinarja, pomankanje svežega denarja za nov investicijski ciklus, nerešen model privatizacije družbene lastnine, pa tudi neustrezno politiko visokih obresti, ki je po njihovem mnenju povsem zmotna. Gospodarstveniki so mnenja, da je v tem trenutku najpomembnejše sprejeti temeljna načela privatizacije družbene lastnine. Vsi so bolj naklonjeni delničarskemu modelu kot pa modelu, po katerem naj bi pred privatizacijo uvedli podržavljanje premoženja. Ustanoviti javno podjetje za nadzor družbenih Javno finančno podjetje bi lahko nadzorovalo in izvajalo podržavljanje družbene lastnine PIRAN, 12. septembra — Delegati piranske občinske skupščine so podprli pobudo Mitje Jančarja iz ZSMS-LS, ki je predlagal, da naj občina ustanovi javno finančno podjetje, s pomočjo katerega bi lahko izvajala nadzor nad družbenimi podjetji in na ta način izvedla podržavljanje družbene lastnine. Po njegovem mnenju v občinah vse prevečkrat razmišljajo, da bo to vprašanje rešila država. Toda, kako? Mar bo država (ali republika) upravljala podjetja iz centra, in potem po svoje krojila usodo posameznih podjetij? Z oblikovanjem javne finančne službe na občinski ali regijski ravni pa bi zagotovili ohranitev sredstev, pridobljenih s prodajo kapitala, v občini in s tem zagotovili denar za nov razvoj. Piranski delegati so podprli tudi njegovo pobudo, da naj bi izvršni sveti na Obali pripravili projekt, s pomočjo katerega bi v regiji, z obeh strani državne meje sku- Brezposelni bi lahko dobili delo pri zasebnikih Nerazumljivo odlašanje z zakonom, ki bi omogočil zaposlovanje pri obrtnikih MARIBOR, 12. septembra — V Mariboru je brez dela približno 7000 delavcev. To je od pet do šest odstotkov vseh zaposlenih. Na zavod za zaposlovanje jih je zadnji čas največ prišlo iz podjetij, ki so objavila stečaje, torej iz Marlesa, Lileta in Atmo-sa. Napovedujejo se novi stečaji iz meljskega M i l, na isti poti pa so še Elektrokovina: TAM, TVT Boris Kidrič itd. Če se bo plaz stečajev nadaljeval, bo ob koncu leta v Mariboru ostalo brez dela okrog 10.000 delavcev ali deset do dvanajst odstotkov vseh zaposlenih. Kam z vsemi odvečnimi delavci, se vsi sprašujejo. Nove in stare strani sicer opozarjajo na problem, rešitev pa ponujajo le v obrtno-podjetniški stranki. Člani te stranke opozarjajo na slabe zakonske rešitve, ki ne le da ne spodbujajo zaposlovanje pri zasebnikih, ampak celo kaznujejo tiste, ki zaposlujejo delavce. To dokazujejo s podatkom, da je leta 1988 izgubilo delo kar 434 zaposlenih pri zasebnikih, kar je veliko več kot v Liletu, pa se ni nihče razburjal. Trdijo, da bi v Podravju lahko takoj zaposlili približno pet tisoč delavcev, če bi le bila zakonodaja bolj stimulativna. Pri tem mislijo predvsem na davčno zakonodajo. Zakonsko neurejena so tudi enkratna izplačila za nezaposlene, ki jih ti lahko dobijo na zavodu za zaposlovanje. Za zdaj še ni mogoče, da bi delavec, ki je v družbenem podjetju izgubil delo in je upravičen do enkratnega izplačila v višini do 24 povprečnih plač, lahko denar prenesel k zasebniku, ki bi mu zagotovil delo. Nerazumljivo dolgo odlašajo s spremembo zakona, ki bi to omogočil in tako zagotovil delo številnim brezposelnim. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko zasebiki zaposlili skoraj vse brezposelne v Podravju, saj ne gre za financiranje novih delovnih mest, ampak za usposabljanje tistih, ki so na voljo, oziroma za pomoč zasebnikom in razmah njihove dejavnosti. VASJA VENTURINI V ponedeljek zagrebški velesejem LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek, 17. septembra, bo ob 10. uri predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman odprl letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem. PO SLOVENIJI Zeleni nasprotujejo gradnji avtoceste NOVA GORICA, 12. septembra — Predstavniki zelenih list iz italijanske Goriške pokrajine, ki so vključene v deželno federacijo zelenih list Furlanije-Julijskc krajine, in člani novogoriškega območnega odbora Zelenih Slovenije so na prvem delovnem srečanju največ pozornosti namenili gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje soglasno nasprotujejo gradnji avtoceste, ker bi povečala tranzitni promet tudi skozi Novo Gorico in Gorico ter povzročila precejšnjo škodo zaradi odvzema zemljišč, onesnaževanja, po njihovem mnenju pa bi ovirala tudi turistični razvoj. Prizadevali si bodo, da bo nova cesta skozi Vipavsko dolino samo dvopasna. Ob tem pa so Zeleni sklenili, da bodo predlagali posodobitev železniške proge od Nove Gorice čez Sežano do Ljubljane, in sicer tudi z morebitnim italijanskim kapitalom. Med predlogi, ki so jih oblikovali na srečanju, so še nova avtobusna krožna pot — proga skozi Novo Gorico in Gorico, da bi z njo omejili promet z osebnimi vozili, uresničitev pobude za oblikovanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzora nad onesnaževanjem na obmejnem območju, razširitev načrta svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, ki ga bodo v kratkem začeli uresničevati v Novi Gorici, tudi na sosednjo Gorico. Pogovarjali so se tudi o premagovanju ekoloških težav, povezanih s potokom Korn, v katerega naj bi se stekale le meteorne vode, ne pa tudi mestne in industrijske odplake. (S. C.) V stari Ljubljani enodejanka Vaclava Havla LJUBLJANA. 12. septembra — Jutri, v četrtek, 13. septembra, bo ob 20. uri gledališče Polom v atriju hiše na Mestnem trgu 6, (pri Mestni galeriji) uprizorilo enodejanko Sprejem Vaclava Havla. (A. K.) Pionirsko strelsko tekmovanje v Logatcu LOGATEC. 12. septembra — V četrtek, 13. septembra, bo ob 16. uri občinsko pionirsko strelsko tekmovanje na osnovni šoli »8 talcev« v počastitev občinskega praznika. (Z. M.) Nova trgovinna z gostinsko opremo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes so na Šmartinski cesti v Ljubljani odprli novo trgovino z gostinsko opremo gastro diskont Muza. V njej poleg strokovnih nasvetov, kako najbolje opremiti gostinski lokal, prodajajo tudi opremo zanj. (A. C.) Novosti v kranjskogorskem turizmu z ooen Strani uiz.avuc meje i Na sejrnu bo razstavljalo več paj predelovali odpadke in tako L.3 tisoč razstavljalcev iz 74 skupaj razvijali bio-regijo. B. S. j držav sveta in Jugoslavije. • \j? 3 • v' ~ Jugoslavija je v Eurekinem projektu ekološkega letala Za zdaj naj bi v projektu sodelovale Italija, ZRN, Grčija, Danska in Jugoslavija — Pogodba podpisana v Londonu LONDON, 12. septembra — Jugoslavija je na pravkar končani svetovni letalski razstavi v Londonu Farnborough ’90 sklenila pomemben posel. Zvezna direkcija za promet in rezerve je namreč podpisala pogodbo o partnerstvu pri promociji novega Eurekinega ekološkega letala z oznako AAA (Advanced Amphibious Aircraft). Pri tem projektu, ki je v programu Eureke, sodelujejo Aeritaiia, Dornier iz ZRN, Hellenic Aerospace iz Grčije, firma Udsen iz Danske in v imenu Jugoslavije Zvezna direkcija za promet in rezerve SDPR. Gre za letalo, za katero je Evropa, kot trdijo raziskovalci trga, izredno zainteresirana. Letalo AAA naj bi namreč uporabljali za gašenje požarov (to je še posebej aktualno za sredozemske države), za ekološko zaščito morja (pobiranje nesnage in podobno), za opazovanje dna (z vso ustrezno elektronsko opremo seveda), za reševanje na morju in ne nazadnje tudi za prevoz potnikov. V letalu naj bi bilo — ob ustrezni ureditvi — prostora za 30 do 35 ljudi. Ker naj bi letalo pristajalo tudi na vodi, je torej projekt primeren zlasti za prevoz na otoke, kar je spet najbolj zanimivo za sredozemske države. Prva faza raziskav je opravljena. Opravila sta jih Aeritaiia in Dornier. Obe družbi sta v to fazo vložili po 50 odstotkov sred- Tečaji in seminarji iz tehnične vzgoje pri MZ0TK Mestna zveza za tehnično kulturo vabi učence in učitelje k vpisu v zanimive tečaje - Literatura za učitelje LJUBLJANA, 12. septembra - Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo - Mladinski tehnični center prireja v šolskem letu 1990/91 za učence osnovnih šol Ljubljane vrsto zanimivih tečajev. , . „ . . nnona tonai ara roilinomatpi Začetni m nadaljevalni tečaj iz letalskega, brodarskega in raketnega modelarstva bo za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz osnov modelarstva za učence 3. in 4. razreda osnovne šole; začetni tečaj iz avtomode-larstva za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz robotike za učence 7. in 8. razreda, pogoj je znanje programskega jezika basik; začetni in nadaljevalni tečaj iz računalništva od 5. do 8. razreda; foto tečaj za učence od 5. do 8. razreda os- Makedonci o ustavnih amandmajih SKOPJE, 12. septembra (Tanjug) — Predsedstvo SR Makedonije je na današnji seji podprlo amandmaje k ustavi SFRJ in ustavni zakon o izvajanju amandmajev — od 49. do 73. amandmaja - k ustavi SFRJ in hkrati predlagalo sobranju, naj da soglasje k omenjenim amandmajem in zakonu. novne šole; tečaj iz radioamaterstva za operaterja C razreda za učence od 6. do 8. razreda osnovne šole, ki bo v Radioklubu Ljubljana. Tečaji se bodo pričeli v začetku oktobra v prostorih Mladinskega tehničnega centra na Kersnikovi 4, Rimski 13 in v Mostah, Ob Ljubljanici 37 a. Vpisovanje bo vsak dan (razen petka) do 28. septembra v prostorih Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo, Komenskega 7, soba 3, od 12. do 16. ure, ob sredah do 17. ure. Prirejajo tudi seminarje za učitelje tehnične vzgoje iz videotehnike, modelarstva, robotike, radioamaterstva, konstruktorstva, raketnega in letalskega modelarstva, spoznavanja uporabe električnega ročnega orodja »Black & Decker« in seminar za mentorje foto krožkov. Učitelji se bodo na seminarjih praktično usposabljali, obenem pa bodo tam dobili tudi literaturo. Prijavnice sprejemajo na MZOTK. Komenskega 7, najkasneje do 30. septembra. (G. N.) štev. Zdaj "je na vrsti druga faza, v kateri naj bi dokončno definirali projekt. Gre torej predvsem za znanstvenoraziskovalno delo, v katerem naj bi Jugoslavija sodelovala z 20-odstotnim deležem. Z jugoslovanske strani naj bi v tej fazi sodelovala letalski inštitut iz Žarkova pri Beogradu in brodarski inštitut iz Zagreba. Predstavniki italijanske in za-hodnonemške družbe so že obiskali oba inštituta in so bili, kot je v jugoslovanskem paviljonu na Farnboroughu dejal Aleksan- • V sredozemskih državah, kjer imajo iz dneva v dan več skrbi zaradi nenehnega onesnaževanja morja, že dalj časa razmišljajo o enotni ekološki letalski floti, kar bi v mnogočem močno olajšalo skupno sodelovanje v različnih ekoloških akcijah. Novo Eurekino letalo AAA bi bilo torej kot nalašč za to zamisel, za katero se za zdaj najbolj zavzemajo v Italiji in Grčiji, na potezi pa je zdaj kajpak tudi Jugoslavija. dar Gavrilovič iz Zvezne direkcije za promet in rezerve, zadovoljni z zmogljivostmi obeh raziskovalnih ustanov. Toda kot pri vseh tovrstnih poslih, je tudi tu problem denar. Vse države partnerke v tem projektu — razen Jugoslavije — so namreč članice Eureke, in ker gre za Eurekin projekt, dobijo vse štiri države za raziskave polovico potrebnih sredstev iz programa Eureka, drugo polovico pa prispevajo družbe same. Jugoslavija' bi morala ta hip v raziskave sama vložiti tri milijone dolarjev. Aleksandar Gavrilovič pravi, da do tega denarja ne bo prav lahko priti, toda te tri milijone dolarjev bi zdaj morali zbrati, saj gre za projekt, ki ga res ne gre izpustiti iz rok, saj bi z letalom AAA po letu 1996, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko tudi precej zaslužili. Poleg tega, pravi Gavrilovič, je zanimanje za projekt v Evropi zelo veliko. V njem so pripravljene sodelovati tudi druge države, tako da še vedno lahko pride do sprememb v partnerstvu. Bržkone ne bi bilo najbolj modro, da bi si Jugoslavija v trenutku, ko si je s pomočjo tujih partnerjev le odprla stranska vrata v Eureko, zdaj sama zaprla to pot v Evropo. BRANKO SOBAN KRANJSKA GORA - Pred iztekom poletne sezone bodo v Kranjski Gori trije pomembnejši dogodki, ki so jih predstavili na današnji tiskovni konferenci Turističnega društva Kranjska Gora. V soboto se bo v Planici pričelo dvodnevno odprto državno prvenstvo lokostrelcev in tekma Alpe—Jadran, v Kranjski Gori pa bodo odprli vršiško obvoznico (dobršen del prometa bo tekel mimo vasi) ter teniški center Relax. Zasebnik Miro Brkovič je v okviru centra zgradil dvorano s tremi teniškimi igrišči ter penzion Langerholz, ki ima 48 postelj A-kategorije, sedem apartmajev, restavracijo s 150 sedeži, savno, fitness, solarij, bazen, diskoteko in ambulanto. Obnovil je tudi nekdanje gostišče Mojca, ki je postal Country-bar (lastnik je SD Kranjska Gora) ter drsališče, na katerem so poleti tri teniška igrišča. Vrednost vseh del je okoli 25 milijonov DEM, soinvestitor pa je bil tudi Intertrade ITA Ljubljana. (V. F.) Podgrajska Piama v reorganizacijo? PODGRAD, 12. septembra - Centralni delavski svet podgrajske Plame je dosedanjega direktorja finančno-računovodskega sektorja Marjana Piriha imenoval za v. d. glavnega direktorja delovne organizacije. Ukrep naj bi bil začetek dokončne rešitve nekajmesečnih organizacijskih in kadrovskih težav ter medsebojnih nesoglasij v tej najučinkovitejši ilirskobistriški tovarni. V podjetju so uskladili tudi zahteve po izboljšanju plač v tozdih, ki bolje poslujejo, večini kolektiva pa se zdi sprejemljivejši tudi najnovejši predlog, po katerem naj bi iz Plame nastalo pet samostojnih mešanih podjetij. (J. O.) Hrastničani — člani ZSSS kupujejo ceneje HRASTNIK, 12. septembra - Pri občinskem svetu ZSSS v Hrastniku so se odločili, da ne bodo čakali na dokončno obdelavo projekta o sindikalnih zadrugah, ki ga pripravlja strokovna služba pri Zvezi sindikatov, temveč so se z ABC Pomurko-Kmetijsko zadrugo Dol pri Hrastniku dogovorili, da vlogo sindikalne trgovine opravlja že od prvega septembra, vendar le začasno, dokler ne zagotovijo začetnega kapitala, prostorov in kadrov za potrošno zadrugo. Člani ZSSS lahko pri nakupih v Kmetijski zadrugi Dol uveljavljajo popust. Popust za nakup nad 300 dinarjev je 10-odstoten, hkrati pa jim Kmetijska zadruga v teh dneh nudi ugodnosti tudi pri nakupu ozimnice. (P. M.) Prireditev ob dnevu trboveljskih upokojencev TRBOVLJE. 12. septembra - V četrtek, 13. septembra, vabi društvo upokojencev Trbovlje vse člane na 15. srečanje v Delavski dom. Po kulturnem programu z začetkom ob 16. uri. na katerem bosta poleg Ladka Korošca nastopila tudi mladinski pevski zbor iz Trbovelj ter vokalno-instrumentalna skupina društva upokojencev, bo še tovariški pogovor. (P. M.) Seminar ezoterične astrologije v Domžalah DOMŽALE, 12. septembra — Društvo psihotronikov Domžale bo v stari knjižnici v Domžalah (Kolodvorska 8) sredi septembra priredilo zanimiv seminar ezoterične astrologije. Trajal bo tri dni (15., 16. in 22. septembra), predavanja pa se bodo vsakič začela ob 10. uri. Seminar bosta vodila dr. Bernard Gospodinovič in dr. Ivan Knezo-vič, oba iz Zagreba. Na seminarju bo govor o zgodovini in smislu astrologije, povezavi psihologije in astrologije ter mitologije z astrologijo, udeleženci pa si bodo sami računali tudi svoje horoskope. Prijave in informacije dajejo po telefonu 722-909. (J. P.) Cerkljanski hotel in smučišča odslej samostojni CERKNO. 12. septembra - Sprejetje akta o ustanovitvi samostojnega hotelsko-turističncga podjetja Hotel Cerkno spada v preo-brazbo cerkljanskega podjetja Eta. To naj bi se postopoma spreme-nilo v mešano podjetje Ete in zahodnonemškega partnerja EGA. Akt o ustanovitvi hotelsko-turističnega podjetja z imenom Hotel Cerkno je sprejel Etin delavski svet. Hotel Cerkno bo družba z omejeno odgovornostjo s stoodstotnim Etinim deležem v osnovnih in obratnih sredstvih. Podjetje bo poslovalo samostojno, predsedovala pa ji bo petčlanska skupščina, ki jo bo vodil dosedanji direktor poslovne enote Marjan Cigiič. (K. R.) Začeli bodo graditi nov briški vodovod NOVA GORICA, 12. septembra - Že letos bo podjetje Goriški vodovod vstavilo nove črpalke v tri nove vrtine v bližini sedanjega vodnega zajetja Perelesje v strugi reke Soče. Tako bo vodovod za Goriška Brda. kjer živi okrog 6500 ljudi, odslej povezan z novim kakovostnim vodnim virom. To pa bo prvi del naložbe v gradnjo novega briškega vodovoda. V naslednjih petih letih bodo Goriški vodovodi postopoma zgradili vse večje objekte, jih vključevali v sedanji briški vodovodni sistem in s tem tudi počasi izboljševali oskrbo s pitno vodo na tem območju. V naslednjih desetih letih pa bodo obnovili tudi celotno tako imenovano sekundarno vodovodno omrežje, kije dotrajano. (S. C.) Reparativna nevrologija za mišično obolele IZOLA, 12. septembra - Kako bi čim bolje poskrbeli za zdravje in rehabilitacijo mišično obolelih v Sloveniji, je bilo eno osrednjih vprašanj ob obisku podpredsednika slovenske vlade Matija Malešiča in republiškega sekretarja za šolstvo dr. Petra Venclja v izolskem Domu dveh topolov. Odločili so se, da bodo s pomočjo profesorja Milana Dimitrijeviča s houstonske univerze začeli razvijati nekatere medicinske programe v reparativni nevrologiji. Vsako leto je pri njih mednarodni mladinski tabor, mladi iz Evrope in Severne Amerike pridejo pomagat pri negi. pospravljanju, fizioterapiji, plavanju in drugih nujnih opravilih v takem domu. Obisk podpredsednika slovenske vlade in republiškega sekretariata za šolstvo so v Izoli izkoristili tudi za predstavitev vseh obnovitvenih del starega objekta nekdanje izolske bolnišnice. V petih letih so prizadevni člani društva za mišično obolele le izvrtali nekaj denarja, da so z leti primerno uredili objekt, vendar delo še ni končano. (B. Š.) 4. stran ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Četrtek, 13. septembra 1990 Ponudba brezplačne nafte je samo prozoren trik Predstavnik Bele hiše Mariin Fitzwater trdi, da hoče z njim iraški predsednik Husein odvrniti pozornost sveta od iraške agresije OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 12. septembra - »Ponudba brezplačne nafte, s katero je prišel na dan Sadam Husein, je prozoren trik, s katerim naj bi Husein odvrnil pozornost sveta od iraške agresije,« je potezo, s katero je iraški predsednik pozval države v razvoju, naj pridejo po brezplačno nafto v Irak, ocenil predstavnik Bele hiše Mariin Fitz-tvater. Medtem ko NVashington še naprej odločno pribija, da v pritiskih na Irak nikakor ne namerava popustiti, ameriški mediji na najrazličnejše načine obdelujejo zalivsko krizo. Poleg reportaž s »kraja samega« o počutju ameriških vojakov, beguncih v Jordaniji in drugem, Wall Street Journal na primer objavlja tudi pismo, ki ga je predsedniku Bushu napisal rezervni poročnik Gleen Meakem. »Dragi predsednik Bush, star sem 26 let in sem pripravljen na boj, če bo treba... Ne razumite me napak. Bojim se vojne. Bojim se smrti. Poročen sem in imam veliko izgubiti. Toda pripravljen sem na najhujše in tvegati življenje, da pomagam premagati agresivnega voditelja, ki lahko pobije na milijone ljudi, če ga ne bomo zaustavili... štu- Zabeleženo... »Da, ni mi uspelo, seveda mi ni uspelo.« JAVIER PEREZ de CUELLAR, gen. sekretar OZN po pogovorih z iraškim zunanjim ministrom Tarekom Azizom .»Ameriška zmaga je neuresničljiva. Združene države bi morale premagati iraško armado, uničiti iraško gospodarstvo in vreči iraško vlado.« SADAM HUSEIN, predsednik Iraka »Vlomilec vdre v hišo in si vzame tisoč funtov. Potem pa se zapre v kopalnico in pravi, pripravljen sem vrniti petsto funtov, če jo s preostalimi petsto funti lahko pobrišem.« DOUGLAS HURD, britanski zunanji minister, o kompromisnih predlogih Sadama Huseina »Ne bojimo se ne kemijske ne jedrske vojne. Toda s tem diktatorjem je treba opraviti.« ŠIMON PERES, predsednik izraelske laburistične stranke in vodja opozicije »Izgubila sem sina. Zbežala sem pred vojno.« JEAN JOMA, iraška azilantka v Zvezni republiki Nemčiji diral sem zgodovino vojn in vem, da nastopi tudi čas, ko se je treba boriti. Obremenjeni smo z vietnamsko vojno, toda ne glede na to, gospod poredsed-nik, na voljo sem vam, če vam in drugim svetovnim voditeljem ne bo uspelo na miren način spraviti Sadama Huseina iz Kuvajta in z oblasti. ..« Ameriška javnost zvečine še vedno podpira Bushovo politiko pritiska na Irak in meni, da predsednik ravna prav, ker dopušča tudi možnost vojaškega posega, če diplomatski pritisk in gospodarske sankcije ne bi uspeli. Pač pa je ameriška javnost dokaj razcepljena glede vprašanja, ali naj ameriška vlada Egiptu odpusti oziroma odpiše 7,1 milijarde dolarjev dolga ali ne. Odpis je Bush prejšnji teden predlagal ameriškemu kongresu, dolžniški odpustek pa naj bi Egipt dobil zato, ker je Mubarak brez obotavljanja podprl politiko Washingtona v odnosu do Iraka in tudi nemudoma odprl vrata Sueškega prekopa ameriškim vojaškim ladjam. Nasprotniki dolga - ki se ga je Egipt nakopal sredi 70-ih let, ko je pretrgal s SZ in začel nabavljati ameriško orožje — pa trdijo, da si ZDA v sednjem kritičnem gospodarskem položaju in spričo bližajoče se recesije ne morejo privoščiti takšne poteze in pravijo, da bi bilo bolje, ko bi Egiptu — pa tudi drugim državam ob Zalivu — priskočili na pomoč bogati sa-udova Arabija in Japonska (zlasti slednjo Američani kritizirajo, da močno skopari in odriva le »drobiž« za pomoč najbolj ogroženim državam). MITJA MERŠOL Z mednarodno konferenco v osrčje Evrope narodov Slovenija naj bi se z organizacijo konference uveljavila kot samostojen subjekt v mednarodni skupnosti - Kmalu tudi zakon o zunanjih zadevah Republike Slovenije LJUBLJANA, 12. septembra — Sosvet pri Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje je danes razpravljal o predlogu za organizacijo mednarodne konference o specifičnih problemih majhnih narodov v današnji in jutrišnji Evropi. Spregovorili so tudi o pripravi zakona o zunanjih zadevah Republike Slovenije. V razpravi, ki je znova pokazala koristnost takega sodelovanja vlade oziroma zunanjega ministrstva s sosvetom, saj daje številne pomembne sugestije že v prvi fazi odločanja o tako pomembnih zadevah, kot sta organizacija elitne mednarodne konference ali sprejemanje zakona o temeljih slovenske zunanje politike, je bilo jasno videti, da bosta morala tako predlog za organizacijo mednarodne konference, kot tudi predlog zakona o slovenski zunanji politiki doživeti številne spremembe. V zvezi z mednarodno konferenco, ki naj bi afirmirala suvereno pravico majhnih narodov do samostojnejšega nastopanja v mednarodni skupnosti, s tem pa posredno prispevala tudi k večji mednarodni naklonjenosti za vzpostavitev slovenske državnosti, se je pokazalo, da bo treba najprej temeljito razmisliti že o predlaganem (delovnem) nazivu konference »Tretja Evropa — Evropa narodov«. Prvič zato. ker ima v sedanjem evropskem razmerju sil pojem »tretja Evropa« za nekatere čuden prizvok in drugič zato, ker ima termin narod v Evropi nacij, narodnostnih, etničnih, celo verskih in drugih manjšin in v povezavi z regionalizacijo posameznih držav zelo različne pomene. Drug pomemben problem je operacionalizacija vsebine take konference, priprava in oblikovanje stališč o pravicah majhnih narodov in sondaža mnenj za nas interesantnih diplomacij o položaju narodov v Evropi, nič manj pomembno pa ni, da se zavedamo realnih okvirov in »optimalno maksimalnega« dosega take konference. Eno je namreč s tako mednarodno konferenco dregniti v občutljivo nacionalno vprašanje tistih politično močnih Krizo bodo občutili revni »Gospodarske posledice zalivske krize so obvladljive,« je dejal upravni direktor IMF Michel Camdessus - Mednarodna pomoč državam v razvoju OD NAŠEGA DOPISNIKA ŽENEVA, 12. septembra — Gospodarske posledice zalivske krize so obvladljive, še posebej, če se cene surove nafte ne bodo občutneje dvignile, vendar bodo v industrializiranih državah morali okrepiti nadzorstvo nad svojimi makroekonomskimi politikami, da bi odvrnili nevarnost recesije in vzpona inflacije, je na pariški konferenci o problemih najrevnejših držav v razvoju poudaril upravni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Carae-dessus. Diagnoza washingtonske institucije je prva celovita ocena posledic skokovitih podražitev nafte, ki jih je povzročila iraška agresija na Kuvajt. Camdessusov klic k uveljavljanju večje proračunske discipline in drugih ukrepov, s čimer naj bi zavirali drsenje gospodarstev razvitih držav v krizo, pa je še toliko pomembnejši, ker pomeni tudi neuradni pričetek razprave o ekonomskih strategijah, ki jo je pričakovati na rednem letnem srečanju sklada čez deset dni. Po projekcijah, ki so jih opravili washingtonski izvedenci na temelju napovedi, da se bodo cene surove nafte še nekoliko dvignile, je mogoče, da se bo zaradi zalivske krize že letos znižala stopnja gospodarske rasti industrializiranih držav za četrtino odstotka, v naslednjem letu pa za polovico. Maja letos je OECD napovedal 2,7-odstot-no rast industrializiranih držav v tem ter 2,9-odstotno v prihodnjem letu. Dražja nafta utegne letos povečati cene na drobno za četrtino odstotka, v prihodnjem letu pa za polovico ali celo za tri četrtine. Majska napoved OECD, ki je upoštevala ustaljene cene nafte, je za letos omenjala 3,2-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 4,5-odstotno. Če se bo napoved izvedencev IMF o nižji rasti in višji inflaciji uresničila, bodo v industrializiranih državah znova zazvonili k preplahu in ukrepom za zbijanje inflacije, kajti že doslej načrtovana raven dviga drobnopro-dajnih cen je po mnenju izvedencev OECD narekovala kar se da veliko previdnost. Drugi problem, ki ga sproža zalivska kriza, so posledice višjih naftnih cen za države v razvoju, še posebej za najrevnejše. Ena prvih nalog mednarodne skupnosti in finančnih organizmov mora biti pomoč državam v razvoju, ki bodo veliko težje prenesle krizo, zato je treba preprečiti, da bi dražja nafta in drugi zunanji ekonomski udarci pretrgali njihove razvojne gospodarske programe, je dejal Michel Camdessus. S tem je podprl apel k solidarnosti, ki ga je že prvega dne pariške konference sprožil francoski predsednik Francgis Mitterrand. Mednarodni denarni sklad bo uveljavil posebne ukrepe, kot je dodatno financiranje proračunskih primanjkljajev manj razvitih držav in še posebej najrevnejših, vendar je očitno, da denar, ki ga imajo na voljo finančni organizmi, ne bo zadostoval za odpravljanje vseh posledic krize. Zaradi tega Michel Camdessus ni skrival svoje zaskrbljenosti ob napovedi OECD, da bodo industrializirane države v prihodnjih letih sa-. mo za dva odstotka povečale I svojo javno razvojno pomoč. I BOŽO MAŠANOVIČ Čedalje več izgnanih tujcev Na Koroškem je naraslo število zapornikov, ki jih čaka izgon iz Avstrije CELOVEC, 12. septembra — Dnevnik Karntner Krone posreduje danes izjavo predstavnika avstrijskega notranjega ministrstva, da avstrijska vojska - drugače kot na meji z Madžarsko — ne nadzoruje meja dežele Koroške z Jugoslavijo in Italijo. V obrazložitvi je rečeno, da dotok ilegalnih priseljencev na Koroško še nima alarmantnih rasežnosti, pač pa je narastlo število tujcev, ki so bili ali bodo izgnani' v njihove države. Medtem ko pride iz Madžarske v Avstrijo dnevno do 70 takih ilegalnih prestopnikov meje, sporoča notranje ministrstvo, je tistih, ki ilegalno prekoračijo mejo s Koroško, sorazmerno malo. Močno pa je na Koroškem narastlo število zapornikov, ki jih čaka izgon iz države: do septembra letos jih je bilo že 600, medtem ko so v lanskem letu izgnali vsega sto tujcev. J. Š. Boj za Doejevo dediščino V Liberiji so se kar trije ljudje sami razglasili za predsednika - Mirovne sile ECOWAS samo nemočno opazujejo dogajanje in štejejo mrtve v svojih vrstah OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 12. septembra — Uporniki Princea Johnsona so se lotili obleganja ostankov liberijske vojske, Charles Taylor na čelu uporne nacionalne domoljubne fronte (NPFL) grozi, da bo do tal porušil Monrovijo, če mu ne bodo priznali, kar si je izbojeval na bojišču, mirovne sile gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECO-WAS) pa nemočne opazujejo dogajanje, ki so ga prišle nadzirat, in imajo tudi v svojih vrstah čedalje večje število žrtev. Tako bi bilo na kratko mogoče opisati razmere v Liberiji, potem ko se je razširila novica, da je predsednik Samuel Doe mrtev. Kot so uporniki Princea John- njegovo premoč, mirovne sile pa sona sporočili ameriškim diplo- vnovič obtožil, da preprečujejo matom v Monroviji, je Doe umrl razplet, in jim zagrozil, da bo Monrovijo zravnal z zemljo, če JAKA ŠTULAR Nove možnosti za Bližnji vzhod? Edvard Ševardnadze je v svojem zunanjepolitičnem govoru v Vladivostoku napovedal, da bo helsinško srečanje med Gorbačovom in Bushem »pomemben mejnik na poti k rešitvi krize« v Zalivu, konkretno, vsaj poskus širšega pogleda na vzroke in posledice bližnjev-zhodnega ali »arabskega« vprašanja. Sedaj je bil namreč la pogled omejen le na problem nasilnega posega Iraka v Kuvajt. Iz skupnega sporočila helsinškega vrha je mogoče povzeti nekaj bistvenih točk, ki morda res pomenijo začetek skupnega nastopa supersil — če upoštevamo pet resolucij varnostnega sveta o zalivski krizi — svetovne javnosti. zastopane v Združenih narodih, z izjemo sprtih Arabcev. • Bush in Gorbačov zahtevata dosledno uresničitev resolucij, predvsem brezpogojen umik Iraka iz Kuvajta, • voditelja ZDA in ZSSR dajeta prednost mirnemu reševanju krize, • ko bodo resolucije uresničene, naj bi sc lotili ustvarjanja regionalne varnostne strukture in aktivno delovali v prid ureditve vseh drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Zalivu. Po Bushu naj bi bilo, tu ima Gorbačov očitno drugačno mnenje, palestinsko vprašanje slej ko prej pomembno, vendar bi ga bilo treba reševati ločeno. NVashington je pred sestankom v Helsinkih izrazito hladno reagiral na Ševardnadzejev, se pravi sovjetski predlog o konferenci vseh akterjev v konfliktu, članic Varnostnega sveta OZN in »drugih zainteresiranih strank«. Prioriteta konference naj bi veljala zalivski krizi in iraškemu pohodu na Kuvajt, a tudi širšemu bliž-njevzhodnemu problemu, kjer kljub številnim resolucijam istega varnostnega sveta in Združenih narodov ni bilo narejenega nič, razen malenkostnega napredka v Libanonu. Dejstvo je, da obstaja vsaj šest soglasno sprejetih resolucij varnostnega sveta, ki obsojajo Izrael zaradi njegove okupacijske politike, zaradi aneksije Vzhodnega Jeruzalema in Golana, zaradi vztrajne politike naseljevanja in kolonizacije Zahodnega brega in Gaze, a nihče v NVashingtonu ni dvignil prsta za njihovo uresničitev, drugi pa zgolj verbalno. Mogoče bi bilo takšnih resolucij še več, če ne bi NVashington vztrajno uporabljal svojega veta, a ne za zaščito Palestincev. Toda, kot jedko pripominjajo v ZDA in drugod, Palestinci nimajo nafte, Kuvajt in Saudska Arabija pa ne gojita banan. Če je NVashington v zalivski krizi brez dvoma ravnal pravilno in če je dobil tako široko podporo svetovne javnosti, so ZDA vendarle cilj arabskega sovraštva in sumov v njihovo politiko. Ni mogoče mimo dejstva, da prav ta čustva in razpoloženja izkorišča Sadam Husein, ko se ob »anšlu-su« Kuvajta postavlja v vlogo novega Saladina ali Naserja, kajti arabski problem in njegova srčika, izraelsko palestinski zaplet, mu ponuja demagoško, a tudi stvarno možnost podžiganja novih preobratov, od Jordanije do zalivskih emiratov z nepredvidljivimi posledicami. Pri tem bi bilo nespametno mižati pred dejstvom. da uživa Sadam Husein na tem prostoru pri množicah izredno podporo, naj bo še tako iracionalna z evropskega ali ameri-škega zornega kota. Toda dejstvo je, da je v očeh arabskih množic zalivska kriza samo runda v neprestanem boju, v katerem po njihovem skušajo Združene drža- ve obdržati Arabce s svojimi zavezniki, posebej z Izraelom, v trajnem primežu gospodarske in politične nadvlade. Razvoj odnosov med supcrsila-ma s kulminacijo na helsinškem vrhu je vnesel v to dosedanjo enačbo nov element, strateški obrat v bližnjevzhodni politiki Washingtona in Moskve. Vse kaže, da se novo partnerstvo med supersilama po koncu hladne vojne začenja uveljavljati. Združene države so se, dokler ni prišlo do zgodovinskega obrata v odnosih, z vsemi sredstvi trudile izriniti Sovjetsko zvezo z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Po zadnjih poročilih iz NVashingtona pa so Združene države zdaj pripravljene priznati pozitivne obete sovjetske posredniške vloge in namesto rivalstva uporabiti - ob soglasni podpori OZN — skupni nastop za reševanje arabskega problema v najširšem smislu, vključno z izraelsko-arabskim sporom. Ševardnadzejev predlog iz Vladivostoka, ki je bil ponovljen tudi med helsinšimi pogovori, je vsaj nekoliko bliže uresničitvi, pod pogojem, da intenzivnost ameri-ško-sovjetskega sodelovanja ne popusti, tembolj, ker je danes jasno, pa tudi NVashington si tega ne želi, da ZDA ne morejo igrati vloge svetovnega žandarja in da tudi mir ob Zalivu nc more biti »pax Američana«, temveč precej vec. Vsekakor ne more biti konč- ni cilj samo obračun s Sadamom Huseinom, ampak temeljit poseg v bližnjevzhodno problematiko v okviru »nove svetovne ureditve« brez hladnovojnega rivalstva, oprte na enotnost in odločenost učinkovitejše svetovne organizacije. Lahko se samo pridružimo zelo stvarnemu, le navidez hipotetičnemu vprašanju Edvarda Sevard-nadzeja: »Kaj bi bilo. če bi kriza nastala v času hladne vojne?« Prav tako pa tudi starosti izraelske zunanje politike, Abi Ebanu, ki pravi, da kriza v Zalivu sicer ni edini ne glavni problem Izraela, toda nemogoče je dajati prednost miru z arabskimi državami in puščati Palestince za pozneje: »To sta neločljivi zadevi.« Ob stanovitnem pritisku na Sadama Huseina v duhu petih resolucij, ki je nujno potreben, se tako vse jasneje kaže, da je dolgoročno mogoče zastaviti pot samozvanim Saladinom ali neo-Na-serjem samo s temeljito preureditvijo odnosov na Bližnjem vzhodu, kjer najbrž ne bo šlo samo za izraelsko-arabski vozel, temveč tudi za večje socialne premike v arabskih državah, posebno ob Zalivu, ki daleč zaostajajo za blestečo fasado na nafti zgrajenih ali drugačnih režimov. Zalivska kriza in bližnjevzhodni zaplet sta res neločljivi zadevi. Seveda je konferenca kot del nastajanja nove svetovne ureditve še oddaljena, a vendar mogoča, če bosta NVashington in Moskva res začela skupaj iskati pota za mir na Bližnjem vzhodu. Helsinški pogovori ji vsekakor dajejo nove, nekateri pravijo, da zgodovinske možnosti. za ranami, ki jih je dobil v spopadu pred sedežem mirovnih sil, le nekaj ur potem, ko so ga zajeli in odpeljali v svoje oporišče. Opazovalcem teh trditev sicer še ni uspelo preveriti, vendar o njihovi verodostojnosti, kolikor je v liberijskem dogajanju to sploh mogoče, ne dvomijo. Doe je svojo desetletno krvavo vladavino torej končal tako, kot je sam končal vladavino svojega predhodnika Tolberta; komaj 28-letni polpismeni vojaški narednik se je namreč zavihtel na oblast, ki je do zadnjega diha ni hotel izpustiti iz rok, čeprav je bila že pol leta praktično omejena le še na rezidenco v Monroviji in je njegova brezobzirna trmoglavost kar četrtino liberijskega prebivalstva pognala v beg iz države. Toda razmere v Liberiji tudi po odstranitvi Doeja, ki je bila osnovno gibalo in glavni cilj osemmesečne državljanske vojne, še ne dajo slutiti njenega skorajšnjega razpleta, saj plemenska nasprotja in osebne ambicije, ki jih je naplavila, že vnemajo tudi nove spopade. Doejevo dediščino, kolikor je je v dosedanjem nebrzdanem divjanju nasilja sploh še ostalo, si trenutno lastijo kar trije samozvani predsedniki. Tako so Doejevi privrženci za njegovega naslednika že imenovali poveljnika predsedniške garde generala Davida Nimleya, ki pa mu je (potem ko se je ob vesti o Doje- vi smrti razsul tudi preostanek liberijske vojske, saj so mnogi brž odvrgli uniforme, da bi se poskrili med civiliste) glavna skrb predvsem, kako zaščititi osovražene pripadnike Doejeve osebne garde iz njegovega plemena Khran, ki so se skupaj z družinami utrdili v predsedniški rezidenci. Prince Johnson pa se je očitno odločil, da jih bo tudi s silo zbezal iz nje, Monrovijo pa je včeraj ves dan pretresala izmenjava topniškega ognja. Za predsednika se je seveda nedavno že oklical tudi-vodja NPFL Charles TayIor, ki nadzira večino liberijskega ozemlja in pred vrati Monrovije čaka, da to tudi uveljavi. Johnsona je zato že pozval, naj nemudoma prizna z ne bodo čimprej odšle. Prince Johnson, ki se je po ugrabitvi Doeja tudi sam oklical za začasnega predsednika in se je od Taylorja že pred meseci ločil prav zaradi njegove slepe sle po oblasti, pa vztraja, da se je pripravljen, seveda ko bodo razmere to dopuščale, podrediti le prehodni vladi narodne enotnosti, ki so jo nedavno sestavili v gambijski prestolnici Banjulu v okviru mirovnega načrta ECO-WAS in ji načeljuje ugledni liberijski profesor dr. Amos Sawyer. Toda prav Johnsonove poteze v zadnjih dneh, s katerimi se je očitno odločil pospešiti razplet, so še povečale zadrego mirovnih sil in razkrile njihovo nemoč v liberijskem dogajanju. Predsedujoči v ECOWAS gambijski predsednik Javvara ob vsem tem zato izraža le upanje, da bo odstranitev Doeja morda le tudi Taylorja pripravila k pogajanjem in premirju. Po svoje zgovorno pa je tudi sporočilo Američanov ob zadnjih dogodkih, češ da bodo raje še počakali s svojim izborom med pisano ponudbo Doejevih naslednikov, dokler se razmere vsaj nekoliko ne razbistrijo, medtem ko sta dve njihovi vojni ladji v mednarodnih vodah pred monrovijskim pristaniščem za vsak primer še vedno v pripravljenosti. VOJKO PLEN/ELJ NOVI TEDNIK RADIO CELJE ra UKV 100,3 in 95,9 MHz - stereo SV 963 kHz evropskih držav, ki se bojijo, da bi take etnične razprave vnesle nevaren nemir v Evropo (zato se v novih razmerah bolj zavzemajo nekakšen evropski koncert nacionalnih držav in njihovega sodelovanja), povsem nekaj drugega pa je »zajahati« evropski duhovni val, ki v okviru oživljenega poudarjanja človekovih pravic vidi tudi velike možnosti za uveljavljanje kolektivnih pravic narodov, možno spremembo nekaterih institucij (npr. Sveta Evrope), ki bi se morale prilagoditi nastalim spremembam in tako naprej. Od tega za kateri nivo konference in za kakšne (realne) cilje največjega mednarodnega srečanja se bomo odločili, je potem odvisna tudi priprava konference in seznam gostov, ki bi jih na tako konferenco vabili (za zdaj so predvidena vsa svetovna imena od Ševardnadzeja, Bakerja, De Cuellarja do Genscherja, Jelcina, Andreottija, Delorsa, Havla, Savisaarja, Brandta, Brze-zinskega...). Taka konferenca pa seveda ne bi smela biti le dvo ali tridnevni politični spektakel, ampak predvsem začetek dolgotrajnega mednarodnega političnega, znanstvenega in tudi medijskega dialoga, ki bi privedel do reševanja za bodočo Evropo izredno pomembnih vprašanj o vlogi majhnih narodov, ki v novih demokratičnih razmerah iščejo svoj položaj v mednarodni skupnosti. V pripravah na slovensko mednarodno konferenco o majhnih narodih v Evropi je treba vso pozornost svetovne javnosti izkoristiti tudi na novembrski vrhunski konferenci KVSE v Parizu, kjer bo v okviru jugoslovanske delegacije sodelovala tudi slovenska delegacija, saj bi na ta način Evropo lahko seznanili s pomenom in cilji takega mednarodnega srečanja. Podobna, pripomb in sugestij polna je bila tudi razprava o zakonu, ki bi urejal zunanje zadeve Republike Slovenije. Poudarjeno je bilo predvsem, da gre za izredno pomemben zakon, ki bo na zunanjepolitičnem področju odseval samostojnost države Slovenije, zato je z njim treba urediti vsa pomembna vprašanja od načina oblikovanja zunanje politike do diplomatskih predstavništev, šolanja kadrov in usklajenosti tega zakona z mednarodnimi pravnimi normami. DAMIJAN SLABE Nasilje zavira spremembe V Pretoriji sta se sešla Frederik De Klerk in Nelson Mandela - Po sestanku je znova prišlo do medsebojnih obtožb - V črnce preoblečeni belci NAIROBI, 12. septembra - Potem ko so se v zadnjih dneh, po dveh tednih zatišja, spet zlovešče razdivjali medčrnski spopadi v črnskih naseljih okrog Johannesburga in je število žrtev v njih narastlo za novih sto, sta se v Pretoriji včeraj nenapovedano vnovič sešli delegaciji južnoafriške vlade in Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) na čelu s predsednikom Frederikom De Klerkom in Nelsonom Mandelo. Toda na srečanju, ki se je zavleklo pozno v noč, se jim je uspelo, vsaj za javnost, dokopati le do skupne ugotovitve, da nasilje resno zavira začeti proces sprememb, po njem pa so si vnovič izmenjali obtožbe, češ da policija spopade še podpihuje, ANC pa, da se ob njih trmasto dela nedolžnega. Nelson Podpredsednik ANC Mandela je že konec tedna v ugandski prestolnici Kampali, ko mu je na vrhunskem srečanju 15-članskega odbora Organizacije afriške enotnosti (OAE) za jug Afrike uspelo uveljaviti oceno, da južnoafriška policija spodbuja in aktivno sodeluje v medčrnskih spopadih tako, da oborožuje pripadnike zulujskega gibanja Ink Hata, opozoril, da se vodstvo ANC vse težje upira zahtevam, naj spet oboroži svoje privržence, da se bodo lahko sami branili pred napadi. »Če jih mi ne bomo oborožili, jih bo kdo drug,« opozarja Mandela komaj dober mesec potem, ko se je v imenu ANC odrekel oboroženemu boju proti vladi v Pretoriji, in ponavlja, da ne razume, zakaj ne more preprečiti medčrnskih spopadov, saj ima vendar na voljo do zob oboroženo vojsko in policijo. Toda v Sebokengu je pred tednom prav vojska spet streljala v neoboroženo množico in ubila 11 demonstrantov, ko so protestirali proti nasilju zulujskih sezonskih delavcev, ki so v zadnjih dneh spet obnovili maščevalne pohode na lokalno prebivalstvo. Ob tem so yse pogostejše trditve, da so med napadalci tudi belci, ki s premazanimi obrazi, preoblečeni v črnce, skušajo zanetiti kaos, ki naj bi, kot je opozoril nadškof Desmond Tutu, omogočil skrajni belski desnici prevzeti oblast. Južnoafriška vlada je vse trditve označila za nesmiselne, toda predsednik De Klerk je, da bi pomiril strasti, že ukazal preiskavo o ravnanju policije in vojske v medčrnskih spopadih. A ker je na njeno čelo postavil ministra za zakon in red Vloka, očitkov to ni utišalo. Še posebej, ker je prav v teh dneh končana sodna preiskava, ki so jo sprožili potem, ko je policija prav tako v Sebokengu že aprila v podobnih okoliščinah streljala na množico, razkrila, da je v njenih vrstah še veliko posameznikov, ki se ne morejo sprijazniti s spremenjenimi razmerami in pogosto zlorabljajo svoja pooblastila. V ločeni izjavi po pogovorih v Pretoriji De Klerk ni skrival, da so na obeh straneh rasne ločnice skrajneži, ki vztrajno skušajo spodkopati začeti proces sprememb, in jih odkrito pozval, naj političnim voditeljem dajo čas, da se bodo lahko v miru dogovorili o novi ustavni ureditvi. Toda očitke o sprenevedanju vlade je vnovič ostro zavrnil in ANC opomnil, naj tudi sam kaj stori za zaustavitev medčrnskega nasilja. V. P. »Tudi mi smo umrli za domovino« © Pripravil: Branimir Nešovič Fotografije: Janez Zrnec in fotodokumentacija Dela Angleške provokacije Transporti so prihajai brez naših intervencij, tekoče, in se nadaljevali tudi po našem umiku s Koroške, vse dokler so tam bili kvislin-gi. Misiim. da so izročili vse, ki so bili takrat v njihovih taboriščih. Njihovega točnega števila nismo vedeli, sodili smo, da jih je okrog 10.000. Sodelovanje med britansko komando in nami pa se je poslabšalo po 15. maju. Z britanske strani je bilo čutiti močan pritisk, da se umaknemo s Koroške. Britanski brigadir me je poklical na pogovor in me vprašal, s kakšno pravico so naše enote na Koroškem. Zahteval je, da se umaknemo s Koroške, rekoč, da so nadrejene komande izdale nalog, da lahko uporabi tudi silo, samo da nas odstrani. Pojasnil sem mu, da smo na Koroškem kot osvoboditelji Koroške, ki jo štejemo tudi za del našega nacioalnega ozemlja, da imam tudi jaz nalog nadrejenih komand, da naše enote ostanejo tu, in da če bodo oni uporabili silo, se bomo tudi mi branili s silo. Hkrati pa sem mu predlagal, da trezno presodiva položaj, se izogneva incidentom in prepustiva politikom, da rešijo to vprašanje. Takrat seveda nisem vedel, da je nekaj dni predtem v Celovcu bil MacMillan, in tudi ne, kako na britanski strani potekajo te stvari. Razbijali so naš vojni plen Vendar se je položaj na Koroškem zaostril. Angleži so začeli izvajati proti nam provokacije. Na primer, na lepem so obkolili štab našega bataljona in nas proglasili za vojne ujetnike, s kladivi so razbijali naš vojni plen (motorje na avtomobilih, topove). V imenu Jugoslovanske armade sem vsakič protestiral proti takšnemu ravnanju, jih pozival k treznosti in mirnemu razpletu položaja. Provokacij sicer ni bilo več, zato pa je kmalu prišlo do drugačnih pritiskov. Kar na lepem so s tanki zasedli črto na reki Dravi in nas direktno pozvali, naj se naše enote umaknejo (vse, ki so bile severno od Drave), sicer bodo prerezali vse komunikacije in vse poti za oskrbo. Tako smo vse naše enote pomaknili južno od Drave in Angleži so postavili mejno črto na reki Dravi. Meni so dovolili, da sem se svobodno gibal severno in južno od Drave in občasno kontaktiral s štabom naše 4. cone ter z njimi koordiniral naše ravnanje v danem položaju. Toda ta je bil tako napet, da sva se z britanskim brigadirjem dobila vsak dan ob devetih. To je bil že vnaprej določen pogovor. Napetost na naši strani je bila še večja, saj so se borci takemu položaju upirali. Niso mogli razumeti, da se tako ravna z njimi. Le iskra je m*:. UOVELICIT OHDEH ^ ---------lil Groat, S« rbien Chetnlk, Slovenlen Chetnlk, an- 500 SlovenlBn Kome Arny peraor.nel wlll w»*ei from thla cen? to ne* area toaorro* •■-. • (2) F0RMIWC_U|oa^ Qnd jerblon Chetnlk personnel wlll form up ln thelr preaent areaa. _ , Slovan« Chotr.ika and Slovan« Hone A?ny perna. r.e. wlll form up ln inde pendant eroupa on the op*r. ' ground -South tteat of tfa« tlaln 2ncranče, Glcver« Homa Army belng ne>T-Jr the Maln Roni. (3) tiMIMG Troops will be' Torned up, ready to nove nt O&OC ilu6 wlll begin et 090C hrs. Kobuaalus wlll begin et OSOO bri Transport wlll nov« off as ooon looded, and wlll return to tbke na vehlolea «r 'over to Slovenlnn Home Army, who wlll look after them untlllthey pr« finally.diapoaed of. )7) CAMP AREA dommanders wl.ll en left clean and tid; sure thot thelr Camp Are as ar« Slovanlan General-"" Croat Commender Se rblan Chetnlk Commander f, Camp Comn VIKTHIJJG Ukaz za premik 1. ) Osebje . Vsi Hrvati. srbski četniki. slovenski četniki in 600 slovenskih domobrancev bo premeščenih iz tega taborišča na novo področje jutri, 27. maja. 2. ) Zbiranje Hrvati in srbski četniki se zberejo na svojem sedanjem prostoru. Slovenski četniki in slovenski domobranci se bodo zbrali v samostojnih skupinah na odprtem prostoru jugozahodno od glavnega vhoda, slovenski domobranci bližje glavni cesti. 3. ) Čas Vse čete se zberejo, pripravljene za premik ob 8. uri. Vkrcavanje na vozila se začne ob 9. uri. Transport bo odpeljal takoj, čim bodo vozila polna, in se bo vrnil za prevzem ostalih. 4. ) Vkrcavanje Vrstni red nakladanja bo: Slovenski domobranci Slovenski četniki Srbski četniki Hrvati ... S seboj bodo vzeli samo prtljago, ki jo morejo nositi. 5. ) Obroki Vsi bodo dobili obroke za 27. in 28. maj. 6. ) Konji Konje, ki jih še imajo Hrvati m četniki, bodo izročeni slovenskim domobrancem, ki bodo zanje skrbeli do končne odločitve. 7. ) Taborišče Poveljniki bodo poskrbeli, da bo njihovo taboriščno področje ostalo čisto in pospravljeno. Slovenski general Hrvaški poveljnik Poveljnik srbskih četnikov Lt. Mx. Regt Poveljnik taborišča Vetrinje manjkala, pa bi prišlo do nekontroliranih dogodkov. Štel sem si v dolžnost, da po eni strani delujem tako, da preprečim nekontrolirane dogodke na naši strani, in na drugi tako, da pri Angležih apeliram k skrajni premišljenosti in treznosti, da ne bi prišlo do konfliktov. Ti pogovori so bili uspešni, saj kljub napeti situaciji ni prišlo do večjih incidentov. Žrtev ne na eni ne na drugi strani ni bilo. Angleži vzameio SNV v zaščito K temu so vsekakor prispevali vsakdanji stiki med našo in angleško komando. Če tega ne bi bilo, ne vem, kako bi bilo. Na naši strani smo se zelo zavzemali za treznost in za nadzor nad položajem in verjamem, da je tako bilo tudi na britanski strani, saj so provokacije in indcidenti prenehali Najstarejši dokumentarni zapis o izročitvi domobrancev novim jugoslovanskim oblastem, je tako imenovano prvo poročilo o izročitvi slovenske narodne vojske na Koroškem. Seveda gre za dokument, ki je nastal v krogu kvi-slingov oziroma v Narodnem odboru za Slovenijo, in sicer v Celovcu 1. junija 1945, se pravi, en dan po odhodu zadnjega transporta. Poročilo je sestavil dr. Jože Basaj, tedanji predsednik narodnega odbora za Slovenijo, s svojim podpisom pa ga je potrdil še član odbora dr. Franc Bajlec. Poročilo, ki ga povzemamo po emigrantskem Vestniku št. 9, 1964, se glasi takole: Izročitev slovenske narodne vojske Titovim četam po Angležih »Slovenska emigracija je 30. 5. 1945 doživela največje razočaranje in najhujšo katastrofo. odkar katoliški in narodno zavedni del naroda vodi borbo proti komunizmu. Spodaj navedeni podatki nam povedo, kakšno je bilo postopanje angleških vojaških oblasti pri izročitvi slovenske narodne vojske (SNV, torej domobrancev, op. av.). Da se ohranijo dokazi in cel potek dogodkov, navajam v naslednjem vse ono, kolikor je imel s to zadevo opraviti Narodni odbor za Slovenijo (NOS). 1. Pri prehodu preko Ljubelja so partizani 7 _9 maja 1945 ustvarili bariero med SNV in zavezniki na liniji Borovlje-Dravski most in so v teh dneh ujeli okoli 600 civilnih beguncev m nekaj četnikov, ki so bežali preko Ljubelja. V noči od 10. na 11. maj je SNV partizane na tej liniji razbila in v petek 11.5. 1945 sta bila poklicana general Krenner in član NOS g. Marko Kranjc na angleško poveljstvo brigade v Celovec. Tam so jima izjavili, da angleška vojaška oblast v slučaju prehoda čez Dravo vzame SNV pod zaščito (priče: Marko Kranjc, general Krenner in dr. Bajlec, ki je v zadevi SNV tudi napravil vlogo). 2. 12. in 13. maja se je izvršil prehod oddelkov SNV in civilnih beguncev preko mostu na Dravi. Na levem bregu Drave so bili vsi oddelki SNV razoroženi, nakar so korakali skupno s civilnimi begunci v taborišče v Vetrinju. 3. Takoj v ponedeljek 14. 5. 1945 se je šel NOS zahvaliti majorju Johnsonu za vso pomoč in uslugo in priložit še tudi nekaj prošenj glede taborišča v Vetrinju. 4. Dne 17. 5. 1945 je NOS izročil pismeno zahvalo britanskemu vojaškemu poveljstvu, da je vzel v zaščito SNV in begunce, ki so jih hoteli partizani ločiti od zaveznikov. Zahvalo je na poveljstvu brigade izročilo odposlanstvo članov NOS in polkovnika Mirka Bitenca. KNJIŽEVNI LISTI LJUBLJANA, 13. SEPTEMBRA 1990 DELO * stran 5 O zunanjih in notranjih narodih Poslanica, ki je iz Srednje Evrope namenjena njeni periferiji P o pretekli vojni sta si I glavni velesili razdelili naš kontinent na dve vplivni območji: delitvena črta je tekla po zahodnem robu Srednje Evrope in jo prisodila Vzhodu, jo celo nanj obsodila. Pojem Srednja Evropa je izgubil politični smisel. Ker pa je režim, ki je v njej zavladal, uničeval tudi njenega duha in njeno kulturo, je dejansko zgleda-lo tako, da se bo v njej čez čas izgubila tudi osebnost Srednje Evrope. Moj rojak Milan Kundera je najbrž že pred desetimi, če ne petnajstimi leti iz daljave, iz Francije, otipal njen utrip in ji napovedal klinično smrt. Nas tukaj je to precej prizadelo: zdelo se nam je, da nas ne čuti, zato ker ne čuti dovolj z nami. Jaz pa si razen tega še mislim, da če se hudo dejanje javno in definitivno napove, je tako, kot da se s tem tudi priznava in dokončuje. Nasprotno pa je seveda glas. kakršen je Kunderov, morda lahko predramil okolišno zavest. In res, nekako v zadnjih desetih letih se povsod in v vsemogočih povezavah govori o Evropi: analizirajo njeno stanje, nastajajo centri skupne evropske misli, ustanavljajo se nove zveze. S tem ko da dražijo oslabele živce bolnega bitja, ki začenja čutiti svoje telo in se zavedati, od kod in do kam vse sega. S tem se pa spet znova pojavlja naša Srednja Evropa: ali še obstaja? In kaj to je, kaj je to pravzaprav prvotno bilo? Vprašanje je razburilo Madžare, Avstrijce in Poljake, v tem času pa je živo tudi pri nas. Pri nas se govori o tem, koga naj v Srednjo Evropo prištejemo... in že smo pri ljubih, neškodljivih intrigah: koga bi vanjo vzeli, koga pa raje ne. Vzeli bi torej mi, Čehoslovaki, zagotovo Avstrijce in Madžare. — Ampak glejmo: ali ne rehabilitiramo s tem nekoč tako preklinjano Avstro-Ogrsko, ki smo jo vsi podirali leta 1918? K Srednji Evropi se zelo glasno štejejo tudi Poljaki: ali pa ne bomo za to gospodarsko doplačali mi ostali? In kaj z Nemci? Takoj tu se postavlja vprašanje, kakšno funkcijo je imela prejšnja Srednja Evropa in čemu nam je potrebna danes. Brez dvo- Gost letošnje Vilenice je tudi ugledni češki kulturni in javni delavec Ludvik Vaculik, rojen leta 1926 v Brumovu na Moravskem. Posebej znamenita je njegova feljtonistična proza, za katero je pred dvema letoma prejel Seifertovo nagrado, v »praško pomlad 1968« pa se je vpisal z znanim člankom 2000 besed. Na njegovo pobudo je bila v samiz-datu organizirana knjižna zbirka Petlice. — Objavljamo Vaculikov prispevek k letošnji vileniški razpravi o Srednji Evropi. maje nastala zaradi obrambe pred nemško ekspanzijo z ene in pred rusko z druge strani; vendar pa je to čisto geopolitično razmišljanje. Jaz o tem zadnje čase razpredam bolj osebno: zakaj so se narodi Srednje Evrope branili pred pritiski z obeh nasprotnih strani in kaj so tu pravzaprav branili? Mislim, da bi bilo prav deliti narode celotne Evrope na notranje in zunanje. Zunanje narode delim na obmorske in na Ruse. Veliki obmorski narodi, na primer Francozi ali Nemci, in mali, naprimer Portugalci in Nizozemci, so pri svojem širjenju lahko šli preko morja, Rusi so imeli na razpolago velikanske kontinentalne prostore Azije. Notranji narodi, ki ne v eno ne v drugo smer niso imeli prosto, so rasli in se zgoščali vase, kondenzirali so svojo energijo v kljubovanje proti oblastnejšim sosedom, da bi obdržali svoj jezik, svoj življenjski slog in druge znake samobitnosti. Francoski katolik je zagotovo bil nekaj drugega kot češki katolik iste dobe, današnji nemški luteranec je drugačen od slovaškega. Evropski notranji narodi, lahko rečemo, da so v svojem boju zmagali, vendar pa hkrati s to zmago ničesar niso dobili. Vsa njihova energija, telesna in duševna, je izgorela za ohranjanje samobitnosti, pri čemer iz samobitnosti same... hm, ali iz nje sploh sledi kaj posebej dragocenega? Takole premišljam kot pripadnik češkega Pesem o ljubezni Kadar se na samem poda neodporna modrost in nekončan pogovor v drobcih tava po stopnicah, nad blatnim vrtom, ki se ne sramuje ga noč, nad pusto zemljo onkraj reke harfa in flavta se rodita. Suha struga pod peščenim breznom oživlja in okrogla kaplja kamen v sopari predre, naraste hrum orkestra, konec se že bliža, ki, kot veš, ne potrebuje ne oblike ne besed. Na ustih sol. Morska vlaga seda na čelo. Mesto je kot kit, ki ga je vrglo na breg, spačen delec prostorja, ki bo končal za večno zbližujočih se duš brezumni beli beg. V reži vek se svetlika ostrokotna zvezda, neučakano vesolje nama da izbočene leče, in tvoje življenje — lastovka nad oblo — vzleta, ničesar ne prosi, prhuta, z obteženimi pleči. Ni se vredno ozreti, obkoljena sva že davno, v zmedo zračnih slapov in dir melodij ujeta, nevidnih zemeljskih plazov, sivih oblakov — vse sili v usta in se lepi na dlesna. In vse se vrača. Te verze na pamet znam. Nespečne hiše, nagnjene, na levo se obračajo, pod sedli streh se razblinja tema, in trudna dlan, kot krmilo ladje z jadri, obrne nebo. TOMAS VENCLOVA naroda, katerega kultura in življenjski slog sta skoraj enaka kot pri Nemcih, vse do tega, da hvala bogu nismo torej Nemci. Kaj tako zanimivega so Evropi in svetu priborili Madžari razen tega, da so to edini Madžari na svetu in verjetno tudi v vesolju? Naš boj za pravice do lastnega jezika, šeg, navad in kulta je bil tako težak, da nam ni ostalo moči in ne materiala za kakšna velika in izjemna dela. Imamo torej mi Srednjeevropejci dobra dela, ki se lahko merijo z deli velikih; merijo se torej lahko z njimi in nič drugega. Eden od naših filozofov iz mlajše generacije, menda Belohradsky, me je skoraj užalil s trditvijo, daje Srednja Evropa dolgočasen rezervat povprečnosti. Užalilo me je to, ker ne vidim nič kaj posebno velikega tudi nikjer v naši okolici! Kaj pa hočeš, človek božji, sem mu v duhu nasprotoval, kar pokaži mi tolikšno mero samopreizkušnje pri Angležih ali Francozih! Zastavljam si seveda vprašanje: če bi se mi Čehi ne branili pred nemštvom, ampak se zlili z njim, in če bi Poljaki mirno sprejeli ruskega carja in ruski jezik, kot jim je Velika Rusija vseskozi vsiljevala; ali ne bi za Evropo in za človeštvo imeli večjih zaslug? Svojo energijo bi bili dodali k energiji svojih zatiralcev, medtem ko smo jo sicer od nje odšteli. Če bi se to bilo zgodilo, ne bi tu danes bilo neke Srednje Evrope in problemov z njo. Na njenem ozemlju bi danes bila v neizprosnem sosedstvu dva imperija. In če bi zaključil svoje razmišljanje s tem, da je v zgodovinskem spopadanju med srednjeevropskimi narodi za identiteto šlo za odvečno izgubo sil, bi storil bolje, če sploh ničesar ne bi napisal. Gremo pa seveda naprej. Zakaj pravzaprav so se pri svoji ekspanziji borili zunanji narodi na zahodu in vzhodu Evrope? Za novo ozemlje, za prevlado nad morjem, za bogastvo, za oblast. Ne zdi se mi, da bi se bilo tu treba s splošno človeškega gledanja za kaj zahvaliti. Prej posmehniti se: danes tudi nimajo ničesar. V nasprotju s tem pa mi notranji narodi imamo, za kar nam je zmerom šlo: svojo kljubovalno voljo proti velikim sosedom, svojo govorico, svoje ime, svoj kult. In podedovano, poplemeniteno nezaupanje do oblasti, do bogastva, do avtoritet. Medtem ko je velika zahodna in vzhodna Evropa svojo zgodovino zafrčka-la za minljive blagre tega sveta in za prazno slavo, smo mi gojili svojega duha, svojo neodvisnost, pravico do samega principa drugačnosti posameznika in skupine ljudi pred okolišno premočjo in silo. Tu v Srednji Evropi se je spopadalo za celotnega duha Evrope. Primer za to je tudi tisto, kar se je od zadnje vojne in posebno v zadnjih desetih letih Kunderovega žalovanja dogajalo na Poljskem in Madžarskem in kar sedaj zahodna Evropa hodi gledat k nam na Češkoslovaško. Tisti veliki obmorski zaenkrat živijo v preobilju ter svi-njajo zemeljsko oblo in vesolje, ti z vzhoda životarijo na robu telesne eksistence. Iz centra Evrope posvečam tole razmišljanje tistim na njeni periferiji. LUDVIK VACULIK (Prevedla A. Lipovec) Tihomir Pinter: Iz cikla Slovenski književniki " !R: Kajetan Kovič, v sredo, 20. junija 1990 Recenzijski izvod Human story Josephine Janežič: Pepca’s Struggle Iskalci Tako si čas postavlja slavoloke: en dan za drugim zida v rob sveta. Potiho gre in pada čez oboke enakomernost sonca in dežja. Stvari žarijo na večerni strani. Muškatne barve robijo obod. Iskalci grejo, s slo zaznamovani, skoz rudogorja daleč na zahod. Labrador, Cankarjeva založba 1976 Ob vodah se odprejo pragozdovi, za njimi so dežele mnogih let. Ajde beže pred mrazi in snegovi, jarki črnijo, zakovani v led. Enakonočja sunejo z viharji, lovor in oljka lajšata srce. Ko dan zaide, v neki pozni zarji od njih je bela senca in ime. Tomas Venclova, nagrajenec letošnje Vilenice Pesnik, esejist in prevajalec, ki v Litvi ni smel biti niti omenjen Ni Spomin na Vilenico 1989 ■ajprej bi rad poudaril, da se sam imam bolj za esejista, publicista in univerzitetnega profesorja in znanstvenika, kot pa za pesnika. Vsaj če pogledam maloštevilnost moje poezije. Mislim, da sem doslej v vsem življenju napisal kakih 150 pesmi, res, da so mnoge dolge, a vendarle. Doslej sem objavil tri pesniške zbirke, od katerih je samo prva, Znamenja jezika (1972)-, izšla v Litvi, druga 98 pesmi (1977) pa že v Chicagu pri litovski založbi Mackus. Tretje zbirke še videl nisem, čeprav je že izšla. Včeraj sem iz hotela Union poklical ženo, ki mi je povedala, da mi je založba že poslala prve izvode pesmi Gosteča se luč. Gre spet za Mackusovo izdajo? Da. Mackus iz Chicaga je najpomembnejša litovska založba na Zahodu. Poimenovali so jo po emigrantskem pesniku, ki je zelo mlad umrl v prometni nesreči. V spremenjenih razmerah bodo vaše knjige iahko izhajale tudi v Litvi. Kakšne so o tem konkretne novice? Mnogo let sem bil sovražnik ljudstva. 'Črtali so me iz enciklopedij, antologij in literarnozgodovinskih priročnikov. Niti omenjati me niso smeli. Sedaj — letos ali prihodnje leto — pa mi bodo doma izdali zbirko, izbor iz vse moje poezije, in knjigo esejev, kar je šele začetek. To sem vas sicer nameravala vprašati na koncu, a zdaj je za to vprašanje prelepa priložnost: Razmere v večini vzhodnoevropskih držav so se že bistveno spremenile, meje in celo najbolj zadrta miselnost se odpirajo navzven. Se nameravate v spremenjenih časih spet za stalno vrniti v domovino? Ne bi vam mogel zatrdno odgovoriti, ali se bom kdaj vrnil za stalno. Pravzaprav bi rad delil svoj čas med obema obzorjema, ZDA in Litvo. Vsaj povabljeni pa verjetno ste že tudi uradno? Povabila me je litovska vlada, a Moskva mi še ne da vizuma. Mislim pa, da je to samo še vprašanje časa. Od vaše individualne ustvarjalnosti se zdi logično napeljati misel k siceršnjim značilnostim sodobne litovske književnosti. Med obdobjem Brežnjeva je Litva naredila vse, kar je zmogla za razvoj svojega duhovnega življenja, katerega bistvo je v literaturi, posebej v poeziji. Slednja je zanimiva v različnih smereh, bodisi nadrealizma ali celo postmodernizma, a ob vsem tem vseskozi ohranja veliko mitoloških, arhaičnih, folklornih in drugih elementov in mislim, da je prav zato posebej zanimiva za prevajanje. Pogosto je literatura pisana s tisto nevidno, a trajno pisavo, katere sledi politika leta in leta zaman skuša zbrisati in ko ji to že skoraj uspe, pride do preobrata: v novi svetlobi miselnega osvobajanja se toliko časa uničevano besedilo znova pokaže v neki doslej nesluteni jasnosti. Nekaj takega bi lahko rekli tudi za poezijo litovskega pesnika Tomasa Venclova, dobitnika letošnje nagrade Vilenica. Pretežni večini slovenskih bralcev je celo njegovo ime neznano. Zato je bil njegov obisk v Ljubljani — izhodišču za Vilenico — priložnost, da iz prve roke izvemo nekaj o njegovem delu in poti intelektualca-disidenta s »severnega evropskega stičišča vzhodnih in zahodnih kultur«. Že ob izidu vaše prve zbirke se je za vas začela pot emigranta, ob tem politično negativnem sprejemu doma pa so, nasprotno, izbori vaše poezije izšli v številnih jezikih. Kako je po vašem mnenju sicer sprejeta litovska literatura na tujem? Še vedno je to na tujem manj znana literatura, kot pa si to zasluži. Kar precej je pomembnih litovskih pesnikov, ki živijo v ZDA. V petdesetih in šestdesetih letih so prisilili vsaj 20 naših dobrih pesnikov, da so ustvarjali v emigraciji. V Litvi so bili leta in leta prepovedani. Nekaj dobrih predstavnikov mlade in srednje pesniške generacije bo predvidoma prišlo v Vileni- Kaj Srednja Evropa ni? _ 5 1 Ni imperij. (Skupek držav, ki so se v tem stoletju izoblikovale ob »dobri JL . volji« in vmešavanju imperijev in ki se šele zdaj, ob koncu stoletja, rojevajo po volji svojih ljudstev in civilnih družb.) O Ni zgodovinsko enotna. Sploh nima svoje lastne zgodovine, marveč Z/ . pisano pluralnost zgodovin, ki se križajo in prekrivajo kot zaplate prek odtrgnin in zatrgnin. Marsikaj je bilo trgano ali zakrpano na silo; vse, kar je prihajalo, se je modificiralo: kajti nikoli nobeno prekritje ni bilo dokončno, prelomni dogodki so se nalagali in ne docela izbrisani »sijali skoz prekrivajoče sloje«. Ta procesualnost je »vzpostavljala na nezaveden način palimpsestnost kulturnega izročila« (Tine Hribar). Hribar poudarja dva pomembna vidika te palimpsestnosti: da jih ne vrednotimo po starosti njihovih slojev, marveč »cenimo že zato, ker so«, in kot uveljavljanje zavestne multikulturalnosti oz. proizvajanje planetarne palimpsestnosti. O Ni centralizirana, marveč kulturno policentrična. Vrata so na široko odprta . na vse strani in vsakršnim vplivom. Na vsakem kraju na bogatih slojih kulturnega humusa poganjajo modificirani novi (vrstno mešani) plodovi. Isto se dogaja s prepišnimi političnimi idejami, ko se ujamejo v prepleteno vejevje širše kulturne tradicije. Ni stabilna, kar ji je samo po sebi umevno in iz česar sledi pomembno • spoznanje: ve, da ni samozadostna. 4 Ni določljiva, ni racionalno ulovljiva. Približujemo se ji z iracionalizmi: n. pr. upajoča, dvomeča, vztrajna ... Vendar se svoje vitalne neracionalnosti zaveda in se iracionalizma paradoksalno brani s skepticizmom, prav tako paradoksalnim iracionalnim humorjem, ironijo . .. /T Ni (celovit, zgodovinski) organizem, sestavlja jo množina manjših avto-U . nomnih organov, kot že omenjamo: v najširšem pomenu besede kulturnih enot, individualnih organizmov, ki pa so med sabo odprti in nagnjeni k dopolnjevanju v bogatejši, močnejši, kulturno zavestno širši organizem. Vendar le organizem, katerega vitalna in temeljna pogojenost bi bila prav ohranjanje in razvijanje teh posamičnih individualnih različnosti - nov, skupen palimpsest na živem presevanju starih - v delikatnem medmanjšinskem ravnotežju vzdrževana, širjena in kultivirana zavest. n Ni »ustvarjanje zgodovine«, temveč je »praksa zgodovine«: ne šteje »volja / . do moči«, marveč velja »volja do biti, obstajanja«. Zato ni bilo, ne more - in ne sme - postati pomembno vprašanje Prvega in Prvenstva; zmeraj je odločilnega pomena vprašanje drugega, naslednjega — izhajajoče iz samospozna-vanja in zavesti različnosti, individualnosti, nesamozadostnosti —to je spoznanje (in spoznavanje) Drugega, drugačnosti. Veno Taufer, Izziv ali zgaga; uvodni esej za letošnji vileniški disput »lili TOMAS VENCLOVA co in veselim se, da jih bom spet videl. Zanimanje za litovsko književnost postaja živahnejše. V Sovjetski zvezi so bili naši pesniki sicer prevajani v ruščino, a ne vedno dobro. V angleščini je izšlo nekaj antologij in nekaj posameznih pesmi. Med drugim pa sedaj v Italiji profesor Pietro Dini, ki dobro pozna litovski jezik, pripravlja serijo prevodov litovskih pesnikov. V tem sklopu bo v Italiji izšla tudi moja poezija.« Od leta 1977 živite v Združenih državah, kjer na Yale University (New Haven) predavate rusko in poljsko književnost ter litovski jezik. Občasno na tej univerzi slo-venski profesorji predavajo celo slovenšči-no in je kar nekaj zanimanja zanjo. Zanimivo bi bilo zvedeti, kolikšno je zanimanje tamkajšnjih študentov in jezikoslovcev za litovski jezik. Pravijo, da je to za lingviste zelo pomemben jezik, ker je zelo arhaičen, celo tako pomemben kot grščina ali latinščina ali sanskrt. Prav zato si mnogi lingvisti prizadevajo obvladati tudi litovščino in je med študenti zanjo dovolj zanimanja. Ena mojih najboljših študentk na Yale University je bila tudi vaša prijateljica in rojakinja Rosana Čop. Sicer pa v Chicagu živi velika skupina Litovcev in imajo zelo razvito kulturno življenje, med drugim celo operno gledališče, ki je edina tovrstna neangleška ustanova v ZDA, profesionalna seveda. Poleg že omenjene založbe imajo tudi veliko časopisov v litovskem jeziku in na univerzi tudi katedro za litovščino, kjer se seveda ne predava samo jezik, ampak tudi civilizacijo, literaturo itn. V samosvojosti in pokončni drži preganjanega umetnika — intelektualca ste se bili gotovo pogosto prisiljeni odzivati se z jasnimi in ostrimi stališči, za katera pa je morda glas poezije pretih, preintimen. Ste se tudi zato odločili za publicistiko in esejistiko in kaj predvsem skušate sporočati prek teh dveh oblik, denimo v sicer kar zgovorno naslovljenih esejih Litva v svetu (1981), kritikah Besedila o besedilih (1985), študiji Nestanovitno ravnotežje (1986), dialogu Pogovor pozimi (1989) in drugih člankih? Celo politične teme je moč lepo izraziti v poeziji. Ne mislim na večjo izrazno moč te ali one zvrsti, ampak v politično zaostrenih razmerah gre predvsem za biti ali ne biti slišan. Delno je to res. Esejistika lahko doseže precej širši avditorij kot poezija in morda sem se tudi zato pogosteje odločal zanjo. Upam, da je Litva sedaj že skoraj samostojna in da bo kmalu popolnoma. O tem in podobno aktualnih vprašanjih pišem v ameriško časopisje, tudi za New York Times. Pisal sem precej o gibanju za človekove pravice v Litvi in Sovjetski zvezi. V prvem sem namreč tudi sam aktivno sodeloval. Pogosto obravnavam povezave litovske kulture z drugimi civilizacijami, zlasti s poljsko in sovjetsko, s kulturami, katerih literaturo sem tudi veliko prevajal. Skupaj s Czesllavvom Miioszem sva napisala esejističen dialog o najinem Vilniusu. Milosz mi je napisal dolgo pismo in jaz sem mu poslal dolg odgovor. Pozneje je ta esej — seveda predvsem po zaslugi Milos-zeve slave — izšel še v angleščini, švedščini, ruščini in še nekaterih jezikih, na Poljskem pa so ga objavili celo v knjigi. Med drugim sem seveda napisal tudi precej literarnih esejev, o Pasternaku, Proustu, Brodskem, Joyceu in drugih.« Ste se pred prihodom v Ljubljano vsaj delno seznanili z našo kulturno in politično situacijo, saj se pri tem kaže celo nekaj analogije z Litvo? Seveda me slovenske razmere zanimajo in vam želim samostojnost, tako kot jo, upam, tudi vi želite nam. Sicer pa se mi zdi, da je med nami precej podobnosti. Litovci so katoličani, tako kot Slovenci. Celo Vilnius je v marsičem podoben Ljubljani, četudi je verjetno dvakrat večji, je prav tako baročno katoliško mesto, tudi grad imamo, le hribov ni naokrog. Sicer pa sem prvič v Ljubljani, letos spomladi sem bil v Dubrovniku. Nekaj sem prej že slišal tudi o slovenski poeziji, malo sem jo lahko spoznal prek ruščine, pred dvema letoma pa me je Veno Taufer povabil v Vilenico in me prosil, naj bi mu predlagal nekaj najuglednejših litovskih književnikov, ki naj bi jih povabili na vaše srečanje. Takrat se vabilu nisem mogel odzvati, pač pa sva si s Tauferjem ves ta čas dopisovala in zdaj sem tu. Srečno pot torej in prijetno bivanje v Vilenici! MARJETA NOVAK KAJZER ▲ * Aj meriška založba Van-tage Press, ki ima svoje podružnice New Yorku. Los Angelesu in Chicagu, je ob svojih siceršnjih izdajah objavila tudi obsežno delo. ki s posebnega zornega kota zadeva Slovenijo in njeno medvojno in povojno zgodovino. Knjiga Pepca’s Struggle (Pepčin boj) na videz morda ne sodi v rubriko, v kateri je običajno govor predvsem o izvirnih slovenskih delih, a v resnici v tem angleškem pisanju Josephine Janežič povsod prenika slovenska jezikovna podlaga. To je najpreprostejša, sicer pravilna, a slogovno povsem nezahtevna in neoplemenitena angleščina. Skratka jezik, ki je celo pridevniško do te mere okleščen, da ne bo posebna .skrivnost niti za povprečnega slovenskega osmošolca. Tako najbrž ni pretirana trditev, da je Pepčin boj knjiga, ki je dosegljiva kar precejšnjemu delu našega bralstva, konkretna pot do nje pa je med drugim prek knjigarne Mladinske knjige na Titovi 3. Brali naj bi jo zaradi njene vsebine. Avtorica, rojena 1936 v bližini Postojne, nam prek pretresljive življenjske zgodbe izpričuje, kako je v njenih krajih vojni kaos sprva italijanske, nato pa nemške okupacije in hkratnega notranjega trenja med partizani in domobranci doživljal otrok. Pripoved je pri nas precej neobičajna med že objavljenim, saj je bolj pogled z druge, partizanstvu in predvsem komunizmu nenaklonjene strani. Branje, ki bi bilo doslej pri nas prepovedano. Seveda pa ne gre kar takoj prisegati tudi na popolno objektivnost takšnega pisanja. Avtorica je odraščala v izrazito verni družini, ki je v partizanstvu in komunizmu videla predvsem izgubo verske. pozneje pa tudi dejanske svobode, saj so jim očeta, ki je nekaterim pomagal pobegniti čez mejo, za nekaj let zaprli. Iz Jugosiavje je emigrirala komaj šestnajstletna. najprej v begunsko taborišče v Italiji, pozneje v A vstralijo in nato v ZDA, kije njej in njeni družini še danes najbližja domovina. Med begunci v Italiji, med našimi avstralskimi izseljenci, povsod so bile njene prijateljske in intimne vezi samo vezi z verujočimi, kar je samo še utrjevalo avtoričino črno-belo razumevanje. V svoji avtobiografiji sama pove, da ji je o marsičem pripovedovala njena mati. ki je pozneje prišla za njo v ZDA, in ob tem nastaja tudi dvom. kaj je avtoričino neokrnjeno in nev-plivano spominjanje in v čem je njen spomin hkrati tudi materin. Čeprav je Josephine Janežič v ZDA dosegla celo visoko izobrazbo, se v delu Pepčin boj njeno razmerje do sveta in dogajanja vselej sicer kaže kot zelo pošteno, a hkrati tudi kot zelo preprosto. To je vsekakor zelo človeški in izkustveni pogled na vojno in nekaj povojnih let skozi religiozna in včasih že tudi malo domobranska očala. Prav .v tem pa je zanimivost tega pripovedovanja, v doslej zamolčevanem. četudi znova črno-beiem gledanju, ki tudi lahko prispeva svoj drobec k čim objektiv-nejši ohranitvi zgodovinskega spomina. Če malo na silo odmislimo zgodovinski okvir te osebne izpovedi, je to preprosto, precej večerniško branje, ki pa bo zlasti preprostega bralca zagotovo pritegnilo s svojo dramatičnostjo, saj nenavadni in povrh še doživeti dogodki kar preskakujejo drug drugega. Knjiga, ki bi jo. denimo. Mohorjeva družba lahko prevedla za najširše, preprosto branje, ki mu je komercialni uspeh zagotovljen. Pepčin boj lahko beremo tudi kot vznemirljivo izpričevanje tujstva, izseljenskih stisk in bojev za preživetje in vzpon. Gledano s te plati pa to ni več intimna zgodba enega, marveč množična izkušnja, pod katero bi se v Avstraliji in ZDA lahko podpisal tudi marsikdo, zlasti pribežnik iz vzhodnoevropskih dežel, ki je tudi nekoč prišel praznih rok in poln upov. Pepčin boj je hkrati eden tistih, k sreči nesentimentalnih spomenikov slovenski materi, ki utrjujejo njeno tradicionalno podobo vdanega in vsem razdajajočega se človeka, katerega vodilo sta sočutje in altruizem. brez političnih predznakov. Avtobiografije Pepčin boj kljub avtoričinim opaznim ambicijam ne moremo povsem nekritično sprejemati kot povsem na novo odkriti in edino verodostojni delček doživete zgodovine, pač pa je to pretresljiva human story. vzporednica mnogim drugim. izseljenskim, najpogosteje nenapisanim izpovedim, ki nam bo morda vseeno pomagala malo dopolniti naša stališča tudi s tistih gledišč, ki so bila doslej skoraj nedosegljiva. MARJETA NOVAK KAJZER Avtorski honorarji Brez dodatka T : ±jl, etos smo se lahko iz meseca v mesec seznanjali z vse manjšo rastjo losebnih dohodkov v Sloveniji in skupaj z njimi tudi avtorskih honorarjev za slovenske pisce, prevajalce, lektorje, korektorje, ilustratorje in oblikovalce. Sedaj je statistika zabeležila tako majhno povečanje, da bodo avtorski honorarji obstali na ravni prejšnjega meseca. V sporočilu Republiškega sekretariata za kulturo, ki ga je podpisal dr. Andrej Capuder, je rečeno, da jc po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko znašal povprečni osebni dohodek v Sloveniji junija letos 5.455 dinarjev, kar je 79 dinarjev ali slabega 1,5 odstotka več kot maja. »Ker gre za zelo majhno povečanje osnove za izračunavanje avtorskih honorarjev, predlagamo — in takšno je tudi mnenje dr. Franeta Jermana, predsednika zbora delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma, in Jara Mihelača, predsednika zbora udeležencev — naj bi za mesec september veljala ista lestvica avtorskih honorarjev kakor za avgust.« Avtorjem torej predlagamo, da si ovrednotenje svojega dela ogledajo v Književnih listih Dela. ki so izšli 26. julija. B. S. 6. stran * DELO KNJIŽEVNI LISTI LJUBLJANA, 13. SEPTEMBRA 1990 Bevkovo leto v Zakojci in daleč naokoli O Bevku je bilo rečeno marsikaj, marsikaj pa bo treba šele izreci SO n »ranče Bevk sodi v generacijo velikih primorskih mož, ki so bili rojeni v zadnjem desetletju preteklega stoletja in sta jih tako hiter razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja kot prva svetovna vojna z vsemi posledicami postavila na prizorišče različnih torišč javnega delovanja. Zato zagotovo ne bomo zgrešili, če zapišemo, da so Bevka poleg nedvomne pisateljske nadarjenosti naredile specifične zgodovinske razmere. Toda bil je drugačen od večine sovrstnikov, primorskih intelektualcev. Mnogi od njih so namreč med obema vojnama klonili pred fašističnim viharjem, utihnili ali pa pobegnili čez rapalsko mejo v Jugoslavijo. Bevk je ostal pokončen. Odločil se je, da bo kljuboval vsem neprijetnostim, ki so spremljale njegovo delovanje. Italijanske oblasti so ga zapirale v Gorici in Trstu, ga konfinirale na jug države in mu namigovale. naj se izseli iz Italije. Napoti so jim bile Ali bi lahko uredili o kakem slovenskem pisatelju tako obsežno razstavo, kot sta jo pripravila Sandra Simoniti-Kebe in Marijan Brecelj v Goriški knjižnici o Francetu Bevku ob stoletnici njegovega rojstva? Morda bi se dalo podobno predstaviti Ivana Cankarja, drugih naših pisateljev pa zagotovo ne, ker pač njihovi življenjski opusi po obsegu ne dosegajo Bevkovega. Prav ta razstava hkrati prepričuje, da o Francetu Bevku kot pisatelju in javnem delavcu še ni bila izrečena zadnja beseda. Slovenci smo mu pač še veliko dolžni. -- ' " ':y France Bevk njegove knjige in hudo jih je motil njegov vpliv na nacionalno zavest primorskih ljudi. »Nikamor ne pojdem, naj se zgodi, kar hoče. Na vse sem pripravljen,« je odgovarjal tujim vsiljivcem. Franceta Bevka je spremljala usodna številka 17. Rojen je bil 17. septembra 1890, umrl prav tako 17. septembra, natanko na osemdeseti rojstni dan. Njegova dela so doslej prevajali v sedemnajst jezikov. Pa tudi njegovo življenje se je v glavnem odvijalo v znamenju te nesrečne številke, saj ga je vseskozi postavljalo pred hude preizkušnje. Za osvežitev spomina: France Bevk je bil rojen v cerkljanski Zakojci, zdaj bodo na njegovi domačiji uredili spominski muzej. Nekateri njegovi predniki so na valovih življenja kar burno plavali, nemara je ostalo marsikaj od njih tudi v njegovih genih. Bujna fantazija ga je že pri dvanajstih letih silila v besedno oblikovanje. Starši, ki so prišli do njegovih prvih zapisov o razbojnikih, so se skupaj z domačim duhovnikom odločili, da mu bodo pomagali do učiteljskega poklica in ga tako rešili usojene domače čevljarske obrti. Ne brez različnih težav je doštudiral v Kopru in Gorici, kjer se je začel družiti z mladimi intelektualci in študenti, ki so sestavljali tudi za ves slovenski nacionalni prostor pomembno ustvarjalno jedro. Potlej se je za kratek čas vrnil na Cerkljansko, kjer je ob učiteljevanju pisal pesmi in zgodbe, s katerimi je vzbudil zanimanje Izidorja Cankarja, ki mu je odprl vrata v Dom in svet. Zaradi njih so mu oblasti preiskale stanovanje, ga premestile in potem vpoklicale v vojsko kot prostaka. Takoj po vojni ga je Cankar povabil v Ljubljano, kjer naj bi se posvetil novinarstvu. Toda Bevk je kmalu spoznal, da novinarstvo ni zanj, preveč ga je oviralo pri literarnem oblikovanju. Zato se je že 1920. leta vrnilvGori-co, kjer je nekaj let mirno pisal in tudi urejeval različne periodične publikacije, koledarje in knjižne zbirke. Toda 1926. leta je bil zaradi objave prispevka »Deset zapovedi za rekrute Draga Bajca« v humorističnem listu Čuk na palici, ki ga je urejal, obsojen na štiri mesece zapora, časnik pa so oblasti ukinile. Ker so mu sodne oblasti dovolile uporabljanje papirja in pisala, je imel v zaporu dobre pogoje za pisanje. Janez Dolenc, ki je raziskoval Bevkovo življenje, je zapisal, da je bila jetnišnica prava pisateljska delavnica. »Nikoli prej ne pozneje nisem v tako kratkem času toliko napisal. Domišljija je prehitevala pero, ki nikoli ni bilo počasno,« se je pozneje spominjal svojega prvega jetniške -ga časa. Po zaporu se je v celoti posvetil pisateljskemu delu, zgledoval se je pri Cankarju in sklenil, da ga bo pri pisanju v prvi vrsti zanimalo življenje Slovencev na tisti strani meje, ki je pripadla Italiji. Bil je to čas, ko je začel fašizem kazati prave zobe in izvajati genocidno politiko nad Slovenci. Ker ni mogel pisati o sodobnosti brez tveganja ponovne aretacije, se je zatekal v zgodovino in nekako simbolično prenašal vanjo dejanske razmere. Se naprej je tudi javno in skrivoma urejal različne publikacije in zbirke ter jih celo v desettisoč izvodih pošiljal na Tolminsko, Vipavsko, Kras. Nekateri krajši romani in novele so nastajali v desetih dneh do dveh tednih. Napisal je toliko, da se je moral zatekati k psevdonimom, hkrati je tudi veliko prevajal in prirejal dela tujih avtorjev. Delal je po šest do deset ur na dan. »Pišem zelo lahko. Kadar sedem, lahko pišem. Vse krajše novele in črtice so napisane tako rekoč v enem zaletu. A preden začnem pisati, moram imeti jasno zamisel,« je dejal v nekem intervjuju, pozneje pa potožil: »Bilo je preveč dela za enega človeka!« Čeprav je skušal na različne načine zakrivati temeljne misli svojim bralcem in je objavljal svoje tekste tudi pod psevdonimi, so ga oblasti 1934. leta konfinirale na otok Ventotene blizu Neaplja, odkoder pa ga je po štiridesetih dneh rešila mednarodna pisateljska organizacija PEN. Bevk se je potem udeleževal več kongresov organizacije in bil na njih neposredna priča o raznarodovalni politiki Italije do primorskih Slovencev. Končno je po vrnitvi iz konfinacije nastala tudi zasnova njegovega najpomembnejšega romana o narodnostnem zatiranju beneških Slovencev — Kaplana Martina Čedermaca. Pisal ga je celih šest mesecev in vanj zlil mnoga svoja spoznanja. Kaplana Martina Čedermaca je objavil pod psevdonimom Pavle Sedmak. Roman je bil pravzaprav predpriprava na oborožen upor primorskega ljudstva, vendarle je pred njim Bevka čakala še nova preizkušnja. 1940. leta so ga oblasti spet konfinirale v južno Italijo in po vrnitvi iz konfinacije zaprle v goriško ječo, ki mu je bila stara znanka. V ječi je bil do razpada Italije v septembru 1943, nakar je takoj odšel v partizane. Postal je predsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, aktivist in pisec uvodnikov v Partizanski dnevnik. Po vojni je postal predsednik Slovensko-itali-janske antifašistične unije v Trstu, udeležil se je mirovne konference v Parizu in bil več mandatnih dob ljudski poslanec. Hommage Koseskemu Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti Ob presenečenju nad izjemno pisateljsko plodovitostjo je nujno povedati, da je bil Bevk vedno sredi življenja. Dober sogovornik v pisateljskih in drugih druščinah je kot javni delavec ostajal skromen. Cirilu Zlobcu je ob neki priložnosti dejal: »Vem, da nisem bil nikoli v resnici to, kar sem bil po svoji funkciji, vedel pa sem, koliko sem bil za gibanje vreden in kaj v njem pomenim.« V radikalnih povojnih razmerah pa se je vedno teže gibal, zato se je iz javnega življenja razmeroma zgodaj umaknil spet v svet književnosti, stike z ljudmi in zlasti mladino pa je iskal prek literarnih večerov in literarnih srečanj po šolah, ko se je razmahnilo gibanje za bralne značke. Vrsta primorskih mlajših generacij je tekmovala za njegovo značko. France Bevk je posebej zanimal likovne ustvarjalce in karikaturiste. Skoraj da ga ni pomembnejšega slovenskega oblikovalca, ki ga ne bi upodobil. V Novi Gorici so predstavili upodobitve in karikature Hla-vatya, Černigoja, Kosa, Serka, Goršeta, Šubica, Jakca in drugih avtorjev. Na razstavi smo našteli tudi nič manj kot 25 različnih psevdonimov, ki jih je Bevk uporabljal. Izbiral je značilne primorske priimke in krstna imena. Vsekakor pa je Pavle Sedmak eden najpomembnejših psevdonimov v slovenski književnosti. Pisatelj je sklenil svoj ustvarjalni lok kar z 220 daljšimi deli, ki so izšla v samostojnih publikacijah. Od prve knjižice Veseli god, ki je izšla v Ljubljani že 1912. leta, pa do nedokončanega rokopisa o prizadetih otrocih v ankaranski bolnišnici, ker je pisatelja prehitela smrt, so se vrstila leta, v katerih je izšlo tudi šest do osem pisateljevih knjig. Kakšno težaško delo je bilo za njimi. Posebne pozornosti so vredni Bevkovi rokopisi in njegova korespondenca, ki ga kaže kot izredno pozornega spremljavalca javnega in literarnega življenja. Goriška knjižnica je prav ob sedanji razstavi izdala katalog pisateljevih rokopisov in korespondence. Marijan Brecelj je zbral, razporedil in uredil kar blizu 40.000 enot te korespondence. Pred kratkim je Bevkov sin Jurij podaril knjižnici 1505 različnih rokopisov očeta. Pisateljevi sorodniki pa so na srečanju ob odprtju razstave odločili, da bodo prepustili knjižnici še ostale rokopise, ki jih hranijo doma. Tako je tudi prav, saj nosi knjižnica ime Franceta Bevka. Tudi te rokopise bo treba preštudirati, da bi izrekli o Bevku dokončno sodbo. Taras Kermaunerje zapisal: »Bevk sicer ni največji, a je boljši pisatelj, kot se mu danes priznava.« Nemara je bila njegova pokončna demokratična drža v zaostrujoči se ideološki premočrtnosti zadnjih desetletij eden od razlogov, da mu publicisti niso upali določiti trdnega mesta v pisateljski srenji. Morda bo zdaj potrebno kakšno sodbo prevrednotiti? LOJZE KANTE Primorski kulturni delavci so proglasili leto 1990 za Bevkovo leto. Za počastitev stote obletnice njegovega rojstva in dvajsetletnice smrti so pripravili celo vrsto srečanj in prireditev. Primorski slovenisti so konec marca govorili dva dni o Bevkovem življenju in delu, Goriški arhiv je pripravil razstavo svojih dokumentov o Bevku predvsem kot javnem delavcu in politiku in zdaj je Goriška knjižnica, ki nosi njegovo ime priredila celovito razstavo njegovih knjig in rokopisov. Osrednje svečanosti v počastitev stoletnice pisateljevega rojstva pa se bodo zvrstile konec tega tedna v Zakojci. V nedeljo bodo pod naslovom Shod Slovencev z velikim ljudskim zborovanjem odprli ob 11. uri Bevkovo domačijo. Udeležencem bo spregovoril član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, na prireditvi pa bodo sodelovali tudi primorski pevski zbori in gledališki igralci. Predvidenih je še več manjših šolskih in drugih razstav o Bevkovem življenju in delu v raznih delih Primorske. P ismo mojemu narodu Sem Janez Vesel, cesarski finančni svetnik v Trstu, slovenski rodoljub, Vaš vdani pesnik in iskreni prijatelj. Rojen sem bil v sredo 12. septembra 1798, očetu Martinu in materi Mariji, rojeni Cerar, v hiši št. 14, po domače pri Bogšetu, v vasi Gorenje (Spodnje Koseze) pri Moravčah na Kranjskem. Živel sem dolgo in šele leta 1884, 26. marca odšel s tega sveta. Preden se bom, na poti v neskončnost, popolnoma oddaljil od zemeljskega vpliva, sem si za kratek čas dovolil vrnitev med Vas, ker sem vesel dogodkov, ki danes spreminjajo svet in naš rod. Pa tudi zato, ker želim skupaj z Vami preleteti svoj čas, in še enkrat doživeti čudovito jutro prebujanja narodov. V mojih mladih letih je svet doživljal velike spremembe. To je bil čas Napoleonovih osvajalnih vojn, Heglove filozofije, velikih romantikov Byrona, Goetheja, Schillerja, glasbenika Beethovena, velikih odkritij in idej. Moja šolska in študijska leta so tekla v ljubljanski normalki, celjski gimnaziji, na ljubljanskem liceju. Od leta 1818 do 1820 študiram pravo na Dunaju in študij leta 1823 v Gradcu končam. Do leta 1832 službujem v raznih krajih, ko nastopim samostojno službo v Trstu. Ta prelet ni bil tako lahek. Trudim se. Vseskozi opazujem čas, ki ga živim. Leta 1843 navežem stik z dragim dr. Janezom Bleivveisom. Njegove Novice sprejemam kot žlahtno duševno hrano. Poskušam sodelovati. Razmišljam. Sprašujem se, če sem vreden, da stojim v vrsti med drugimi narodi pred božjim obličjem. Čakam. V duši rojaka začutim strah. Govorim, naštevam slavno zgodovino, davno in bližnjo. Drža postaja vzravnana. Gospodarju slovenske zemlje zaživijo oči. Naštevam naprej. Zdaj je odgovor nared: Enak sem drugim narodom. Stopam naprej. Negotovost izgine. Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajniga tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam. Natanko včeraj je minilo 192 let od rojstva Janeza (ne Jovana — vztraja avtor tega slavilnega zapisa) Vesela Koseskega. Praznujmo torej in se spominjajmo! Citirana odlomka sta iz pesmi Bravcam »Novic« v letih 1845 in 1847. Kaj je umetnost. To je popolnost, skladnost, harmonija, spajanje, toplina, prijaznost, sovraštvo in ljubezen. Umetnost je tudi ponos, samozavest, junaštvo, rojstvo in smrt, ustvarjanje — in tako naprej. Ali je umetnost tisto, kar večina naroda zaradi njene popolnosti sploh ne vidi? Da. Vendar kultura naroda ni sestavljena samo iz odličnih zgradb. Tudi nečednosti sodijo v kulturo. Pa zlata sredina, vse tisto kar imajo ljudje za svoje, kar ljubijo. Ali lahko kdo ljudem oznani: to kar gojite na vaših njivah, je nevredno, mi posvečeni možje se Vas sramujemo. Trudili se bomo da Vaše poganske zablode izkoreninimo. Ali lahko odrežemo del narodovega telesa, če nam ni po volji? Ne. Narodov značaj sestavljamo vsi. Je takšen, kot je. Kdor ljubi svoj narod, je velik mož. Spoznal sem, da manjka samo korak pa bi Slovenec lahko vstopil v svetlo dvorano gospodarjev sveta. S pesmijo sem svojemu narodu odkrival velike skrivnosti življenja, skupaj smo raziskovali svoje korenine, svoj ponos, slavno zgodovino, velike može, svojo dušo. In tako se je bližala pomlad narodov. Čas Hugoja, Dickensa, Balzaca, Straussa, Chopina, Schumanna, Liszta, doba železnice in doba sanj o svobodi. Leto 1848. Dunajski Slovenci in gospod F. Miklošič se obrnejo name po oporo. To pismo je moju najdražji spomin na prekucniški čas. Razglašen sem za središče moči. Seveda si v-/ j 'K. Zapisal ZVONE ŽAGAR Domača beseda, grič Vroče, soparno mesto. Premišljujem o stikih med slovensko in hrvaško kulturo. Katolicizem, Srednja Evropa, domača beseda: grič, pred mano senca, prijetna senca, lenarjenje. Obstojnost starega gradu, trdnjave. Lep pogled na vse tri strani: mirno, bogato mesto. Široko obzorje, Ljubljanico vidim, mostove m okolje. Zakaj samo skromen kostanj, kje so bori, kje je slovenski gozd? Skrita, skrivnostna bogatija. Odcvetela, slovanska lipa diši. Sklanjam znane besede, imenovalnik: oče, rodilnik: matere. Brat, brata ... bratoma . .. bratje. Sotle ni, prelepa je, velika, sončna stran Alp, do morja in do žita Panonije. (Ljubljana, 10. julija 1989) ZVONKO KOVAČ Periodika Naši razgledi 17 V novi številki Naših razgledov (št. 17), na uvodnem mestu, piše Zoltan Jan o tem, česa ne povemo pri omejevanju vpisa na srednje šole. Darko Dvorak se zavzema za kvalitetno slovensko šolstvo v »tretji Sloveniji«, zoper narodnozabavno pastoralo ipd. V Utrinkih se ustavlja Zdenko Roter ob pozabljeni preteklosti (golootočanih in državnem dolgu do njih). Tine Stanovnik opominja na dezinformacije v pisanju o revščini in življenjskem standardu, Boris Šket se odziva na zapis Jana Makaroviča v julijski številki NR, z naslovom Entomologija in razvoj univerze. Tea Petrin prikazuje podobo Toussainta Hočevarja ob izidu njemu posvečene spominske revije Slo-vene Studies. Jubilejna Draga odseva v NR z objavo tam prebrane razprave Janeza Pogačnika o slovenski Cerkvi pred novimi nalogami. V subtilnem Pogovoru Naših razgledov govori o nacionalni identiteti, o slovenski književnosti v ZDA idr. Aleš Debeljak, pesnik in esejist, »intelektualni zdomec« v Ameriki. V kulturnem delu nove številke Naših razgledov objavlja svojo kolumno Jaša Zlobec. Boris Paternu piše v odlomku iz obsežne razprave o Prijateljevi zasnovi moderne literarne zgodovine, Denis Poniž pa o polstoletni pesniški beri Vinka Beliči-ča. France Vurnik se spominja pokojnega pisatelja Jožeta Javorška. O arheoloških odkritjih pri kopanju za pračlovekovimi ostanki v Sloveniji piše Drago Josipovič. O minuli koncertni sezoni Glasbene matice v Trstu poroča Gojmir Demšar, sledijo likovni zapiski, slikovno pa je nova števila NR opremljena z reprodukcijami del z razstave »Minimalizem v slovenski likovni umetnosti« v ljubljanski Moderni galeriji. Kdo so žrtve nacionalne sprave in ali so mrtvi zaradi razprtij med živimi lahko tema samovoljnih ugibanj, se sprašuje Mile Stojič v uvodnem razmišljanju priloge Razgledi po domovini. Prav tako se tudi Milan Rakovac sprašuje o Istranih: kdo so, kaj so in čigavi. Milan Vogel se je pogovarjal s pesnikom Izetom Sarajličem, Miljček Komelj piše o retrospektivni razstavi Mata Celestina Medoviča (z njegovimi deli je priloga tudi likovno opremljena), Milena Nograšek poroča o letošnjih Dubrovniških poletnih prireditvah, ruski pisatelj Eduard Limonov pa objavlja zelo nenavadno razmišljanje o tem, zakaj je težko biti Rus. Socrealizem je kulturna emanacija totalitarizma, je zapisano v tekstu sedmina za sovjetsko literaturo ruskega pisatelja in esejista Viktorja Jerofejeve, ki ga Razgledi po svetu objavljajo na uvodnem mestu. Yves Plasseriaud analizira desne ekstremizme na vzhodu Evrope, Dominique Simmonet se je pogovarjal z nevrobiolo-gom Jeanom-Pierrom Chnageuxom o biološki podlagi človekove misli, Albinca Lipovec je listala po češkem časopisju, Slavko Fras se je udeležil mednarodnega simpozija o »Demokratičnih revolucijah v Srednji in Vzhodni Evropi«, Marijan Tršar pa piše o Chagallovih ilustracijah La Fontainovih basni, ki so na ogled v Cankarjevem domu — z reprodukcijami s te razstave so Razgledi po svetu likovno opremljeni. T. P. Media Marketing 8-9 MM, jugoslovanski časopis za podjetništvo, trženje in tržno komuniciranje, prinaša v dvojni številki (avgust, september) veliko zanimivega in aktualnega branja. Jure Apih v uvodniku med drugim vabi na bližnji Marketinški klub in forum na temo Kultura podjetništva. V okviru te teme bo predstavljena tudi propaganda našega časa sprememb. Med kratkimi domačimi vestmi so zagotovo najbolj zanimive tiste, ki zadevajo domače marketinško in propagandno prizorišče: ustanavljanje podružnic svetovnih propagandnih agencij pri nas, JFTK, usodo Itace in druge. Propozi-cije sedmega JFTK, ki bo v novembru v Portorožu, so objavljene v posebni prilogi. Krrjige v tisku Pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani nisem nikdar domišljal, da imam posebne lastnosti. Skušal sem samo koristiti svojemu rodu, po svojih močeh. Moč pa so imeli tisti, ki so se obračali name, kakor je tudi sicer moč v narodu, v vseh, ki dobro mislimo. Gani se! komur je mar zahvale prihodniga unuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam še slavenske kervi v sercu pretaka se žar, Z urnam orožite se, ne bojte se znoja na čelu. Urno tedaj kresavnike v dlan, zedinite iskre, Dajte zasvetiti luč, množite, širite plam, Ino ne motite se, če pisano gleda protivnik. Kljub temu pa je ostal pogum in trma in vzravnana duša. Ponosen sem na svoj čas. In na ljudi, ki so sprejeli moje pesmi in se veselili prihajajoče svobode. Prisrčen pozdrav, Vaš Janez Vesel CORNEILLE, Piere Odrska utvara : Cid / Pierre Corneille : [prevedla in opombe napisala Marija Javoršek ; spremna beseda Jože Javoršek]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. — (Knjižnica Kondor : zv. 255) 840-2675a 840.09 Corneille P. DOLENC, Mate Njen modri dežni plašč / Mate Dolenc. — Ljubljana : Prešernova družba, 1990. — (Zbirka Vrba) 866.3- 31 ŠOMEN, Branko Vzporedno nebo / Branko Šomen. — Ljubljana : Prešernova družba, 1990. — (Zbirka Vrba) 886.3- 31 PREŠEREN, France Faksimile prve izdaje Prešernovih »Poezij« in rokopisa »Zdravljice« / [spremni besedi Tone Pavček in Martin Žnideršič]. — Ljubljana : Slovenska knjiga, 1990 886.3- 1 094.1 = 863»1847«:886.3-1 091.5.07 Prešeren : Zdravljica CASELLI, Giovanni V času prvih civilizacij / [avtor besedila in ilustracij Giovanni Caselli ; prevedel in strokovno priredil Davorin Vuga]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. — (Kako so živeli) Prevod dela: Au temps premieres civilisa-tions 902/904(100)(02.053.2) 930.85(33/39)(02.053.2) POCAJT, Marjan Anatomija in fiziologija za medicinske šole / Pocajt Marjan in Sirca Anton ; [risbe izdelala avtorja]. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1990 * 611(075.3) 612(075.3) JUGOSLAVIJA, Zakoni Jugoslovanski zakon o podjetjih = Das jugoslavvische Gesetz iiber Unternehmen / [uvod Janko Arah ; uredil Janko Arah]. — Ljubljana : Arahconsulting, 1990 347.72(497.1) (094.5.076) 334.72(497.1)(094.5.076) CIGALE, Marija Višek / Marija Cigale — Ljubljana : Prešernova družba, 1990. — (Zbirka Vrba) 886.3- 311.2 PREČUDOVITE pesmi o dežju: [uglasbene pesmi za k zibelki, otroke vseh starosti, starše, vzgojitelje in za tebe —] / pesmi zbrala in uredila ter ilustrirala Renata Bovhan ; akorde za kitaro pripisal Radovan Gobec. - [Ljubljana] : [samozal.] R. Bovhan, 1990 784.67(47.12) V rubriki »Kaj je novega v...« so prispevki: »Agencije za domačim pragom« (o skrbi agencij za opremo svojih delovnih prostorov), »Business in the USSR« (novem neodvisnem luksuznem ruskem mesečniku za gospodarska vprašanja), »Odpiranje vzhodnoevropskih televizij« (za zahodno propagando) in »Čuteča japonska propaganda« (primerjava z zahodnjaško). Sogovornik MM je tokrat bil profesor, minister, doktor in gospod Jože Mencinger. Prijazen intervju z njim je naredila Mija Repovž. Kritično mnenje o sedanjem gospodarskem trenutku Hrvaške je prispeval dr. Milan Galogaža pod naslovom »Made in Croatia«. O veliki svetovni propagandni predstavi, 37. mednarodnem festivalu propagandnega filma v Cannesu, izčrpno in duhovito poročata Jure Apih in Meta Dobnikar. Vodnik po evropskih trgih 1992 popelje bralca po Italiji. Sledi prispevek o »Turističnem marketingu italijanskih dežel«. Iz rubrike »Podjetništvo — vizija in vodenje«: »Namesto tekmovanja strategija pogajanja« (sedem tipov pogajalskih strategij za obojestranski dobiček pri medor-ganizacijskem trženju), »Poslovneži potujejo z vlakom« (o prihodnosti luksuznih vlakov na dolgih progah), »Umetnost potovanja« (deset pravil, kako priti do cenejše vozovnice), »Kaj pravzaprav delajo vodje« (razlike med vodenjem in upravljanjem) in »Oglaševalski prvak Roger Neill«. Cordon d’excellence - trak odličnosti za odlični videz najodličnejših vin. podeljujejo MM, Art Directors Člub in Gospodarsko razstavišče. Letos so podelili sedem nagrad. O vinu je beseda tudi v prispevku »Kako blefirate o vinu«. Za tiste, ki jim grozi, da bodo ob službo, deset nasvetov »Kako si ohranite delovno mesto«, in za razvedrilno branje »Vsakdanji menedžment žene«. Izkušnje so obakrat tuje, a pridejo prav tudi doma. V sliki in besedi so predstavljene še nagrade festivala plakatov v Chaumontu in zadnji izbor tiskanih propagandnih komunikacij za zlati MM. V strokovni žiriji za nagrado Epice je letos med 24 časopisi tudi Media marketing. Nagrado bodo podelili v Moskvi in za prijavo za tekmovanje je še čas. »Kako se prijavite« pa boste zvedeli iz prispevka pod istim naslovom. Brane Kovič piše o Novem kolektivizmu, Bojana Komadina o »Kobenhavnu v Tokiu« in Zoran A. Mušič o »Novih podobah beograjskega dizajna«. Dušan Benko je prispeval skico za portret arhitekta in oblikovalca Jožeta Logarja. O ekonomski propagandi v šoli razmišlja in govori o izkušnjah z njo na FSPN mag. Zlatko Jančič pod naslovom »Oglasi iz šolskih klopi«. Jure Apih pa v prispevku »Mariborska šola za mojstre« poroča o poslovodni podiplomski šoli na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Ivo Gom-boc je prispeval vesti s »Svetovne borze v juliju in avgustu«. V prispevku »Nagrada kot kazen?« razčlenjuje Sanja Lončar podatke analize o učinku nagrad za ekonom-skopropagandna sporočila na prodajo izdelkov. O »Učinkovitosti tržnega komuniciranja« (public relations) piše Brane Gruban. Poleg seznama evropskih sejmov v septembru omenimo še tevemeter za julij 1990 (meril je priljubljenost propagandnih tv spotov na TV Slovenija) in jugoslovanski propagandni barometer L —6. 1990. S. L. PREČUDOVITE pesmi o jeseni: [uglasbene pesmi za k zibelki, otroke vseh starosti, starše, vzgojitelje in za tebe —] / pesmi zbrala in uredila Renata Bovhan ; ilustrirala Tamara Pečak : akorde za kitaro pripisal Radovan Gobec. — [Ljubljana] : [samozal.] R. Bovhan. 1990 784.67(497.12) RAFFAELLI, Mauro Botanika / [Mauro Rafaelli, Josž Maria Thomas-Domenech : prevedel in priredil Milan Lokva]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990. — (Zbirka Naravoslovni atlasi) Avtorja navedena v kolofonu 58 PIRC, Alojz Sušenje sadja : za vsakdanjo rabo in posebne priložnosti / [besedilo in fotografije] Alojz Pirc. - Ljubljana : Kmečki glas, 1990. — (Zbirka nasvetov : 30) 664.854 CESAR, Ciril Steklena skulptura : [galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, oktober 1990] / Ciril Cesar ; [besedilo Milena Ko-ren-Božiček, Zoran Kržišnk ; dokumentacija Milena Koren-Božiček ; fotografija Dragan Arrigler.. . [et al.] ; prevod Inge-borg Čas, Milan Mlačnik]. — Velenje : Kulturni center Ivan Napotnik, 1990 730(497.12):929 Cesar C. DOLENC, Janez France Bevk : ob stoletnici rojstva / Janez Dolenc, France Koblar. — V Ljubljani : Partizanska knjiga, 1990. — (Znameniti Slovenci) 929 Bevk F. 886.3.09 Bevk F. UGANKE časa in prostora / [prevedel Peter Weiss]. — Ljubljana. : Mladinska knjiga, 1990. - (Na meji resničnega,1 Prevod dela: Das Ratsel von Raun und Zeit 114/115 KERMAUNER, Taras Zadnje srečanje / z Dušanom Kermavnerjem, Markom in Antonom Slodnjakom, s sabo in z drugimi se srečuje Taras Kermauner. — Ljubljana : Slovenska matica, 1990 886.3- 94 LIKAR, Igor Neizgovorjena zemlja : pesniška zbirka / Igor Likar. — [Murska Sobota] : TDS SKD Guliver, 1990 886.3- 1 WECHTERSBACH, Rado Obdelava podatkov in dBase 3+ / Rado Wechtersbach ; [fotografije Jaka Bregar]. — [1. natis]. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1990 519.688 RR6 Nova številka RR se začenja z izjavami treh strokovnjakov iz ZDA in direktorja Planike. Teme so: privatizacija, Markovičeva reforma in gospodarski trenutek. V velikem intervjuju RR predstavlja L. B. Jprgensena, enega od partnerjev danskega svetovalnega podjetja KPMG CJ-Lisberg, ki pomaga pri preobrazbi Gorenja. Sogovornik predstavlja koncepte, ki danes vodijo svetovna podjetja, ocenjuje pomanjkljivosti naših podjetij in tudi komentira, da so jugoslovanske spremembe prehitre, zato znajo streti marsikatero podjetje. Andrej Ule nadaljuje svoj prispevek o tehnoloških paradigmah z vprašanjem, ali bomo Slovenci zares postali informacijska družba. Ciril Kafol poroča o najnovejših mega-trendih, ki oblikujejo svet - po novi knjigi J. Naisbitta in P. Aburdene Megatrendi 2000. V osrednjem delu revije (podjetništvo in vodenje) Andrea Ganadu komentira stanje na ljubljanski borzi; Drago Dubrovski razčlenjuje sestavine konkurenčnosti v svetu ter razmerje med konkurenčnostjo podjetja, panoge in države; Milan Pintar predstavlja novo pojmovanje kakovosti (posvet na graškem sejmu Inova 1990); Joža Čop opisuje nekaj zanimivih primerov iz časov K. u. K. dinastije, ki dokazujejo, da so nekateri pristopi pri trženju stari kar nekaj časa. Nosim podjetnikom so podjetniki, zbrani na posvetu v Babson Collegu v Bostonu, zaupali načela, ki jih usmerjajo. Tako imamo L’ krat 3 modrosti. Tehten je prispevek Toneta Klasinca, ki objavlja daljšo analizo, iz katere bo vsakdo lahko določil, ali je v podjetju preveč režije. Nekoliko samozavesti bi lahko Slovencem vrnil prikaz podjetja Vega. ki je pri izdelavi monitorjev na tekoče kristale v svetovni špici. Ali se slovenska podjetja dovolj opirajo na informatiko, lahko razberemo iz daljšega poročila Sama Bobeka in Dušana Lesjaka. V Zelenem RR Breda Gajšek kritično opisuje dosedanjo realsocialistično paradigmo pri vzreji domačih živali (množične farme). Podrobno se lahko seznanimo tudi s stanjem naših voda. Lepšo stran, oziroma ukrepe proti onesnaženju, pa lahko spoznamo v prikazu podjetja ETE (posebni postopki pri lakiranju) in v izčrpnem opisu zelenega porabništva v Angliji. To bi lahko bil kažipot za marsikatero naše podjetje. RR je dodana tudi priloga Nova proizvodnja, glasilo Zveze inženirjev in tehnike Slovenije. J. V. Primorska srečanja 112 Ta številka je posvečena dvema jubilejema: Pol tisočletju Idrije in Bevkovemu letu ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici pisateljeve smrti. Uvodni članek ob 500-letnici rudnika živega srebra in Idrije je prispevala dolgoletna strokovna delavka v Rudniku živega srebra in idrijska družbeno politična delavka dipl. ing. kemije Ivica Kavčič. Kustos idrijskega Mestnega muzeja prof. Janez Kavčič pa članek Idrijske šolske tradicije. V članku Jožeta Pfeiferja Prominentni idrijski zdravniki, ranocelniki in lekarnarji so našteti vsi pomembni zdravniki od najznamenitejšega rudniškega zdravnika in botanika, 1723 leta rojenega Scopolija, pa do onih, ki so delovali v Idriji do konca prejšnjega stoletja. Članek Klavže na Idrijci in njenih pritokih je napisal Franjo Kordiš. Govori o velikih potrebah po lesu v rudniku. Jože Čar v članku 500 let idrijskega rudnika podrobneje opisuje obsežnost rudnika, rudniške naprave, živosrebrne minerale, nekdanjo pomembnost rudnika in razloge za sedanje zapiranje rudnika. Primarij Jože Felc je napisal siino zanimiv esej Idrija, psihiatrična bolnišnica Idrija, jaz-. .. Spis Jurija Bavdaža z naslovom Idrijska čipkarska šola v letu 1905 nas seznanja z zgodovino leta 1876 ustanovljene čipkarske šole in njenega pomena za uveljavitev idrijskih čipk v svetu. V drugem, jubilejnem delu. ki ima naslov Stoletnica Bevka. Prvi primorski slovenistični dnevi 30. — 31. 1. 1990. Silvo Fatur v članku Primorskim slovenističnim dnem pa pot s precejšnim zamikom odgovarja na vprašanja, od kod ideja o teh dnevih, kako jo izpeljati in o prihodnjih možnostih zanje. Slede članki Janeza Dolenca iz Bevkove delavnice; Sonje Starc Metafora v Bevkovem Kaplanu Martinu Čedrmacu? Branka Marušiča France Bevk, kulturno-politični delavec; Borisa Pahorja Moja srečanja z Bevkom. Pod naslovom Bevk v šoli — okrogla miza slede referati šestih prosvetnih delavcev o Bevku v primorskih osnovnih in srednjih šolah in v knjižnici. Sledi članek Silva Faturja Ob zaključku pogled vnaprej, ki zaokrožuje zamisel letošnjih 1. primorskih slovenističnih dni in jih ocenjuje kot uspešne. Dušan Željeznov je napisal članek Kako je nastal Bevkov spomenik v Novi Gorici; Rajko Slokar članek Knjižni hram prihodnosti?, ki obravnava prostorsko stisko Goriške knjižnice; Marija Mercina je pod naslovom Carpe diem (Izkoristi dan) prispevala razmišljanja o filmu Društvo mrtvih pesnikov na naši šoli; Irena Šinigoj pa zapis Mamljivo nevaren okus mamila; Anton Prijatelj je napisal zanimiv in sila poučen esej Obrazi, v katerem obravnava vprašanja resnice in laži. Sledi leposlovni del s proznimi sestavki Bogdana Žorža, Marte Smrdel (s pesmijo), Boruta Rutarja, Edelmana Jurinčiča. Mareta Cestnika in Milana Vincetiča in poezijami Boruta Subana. Simona Dana ml.. Jožeta Volariča ter pod skupnim naslovom Iskrice pesniških obetov še pesmi Helene Vergan. Maše Sakare. Robija Ga-šparina in Tanje Jenko. Teo Šinkovec je za rubriko Okno v svet prevedel Bližnjice, 1957. leta umrlega tržaškega pesnika Umberta Sabe. o katerem je objavil kratek življenjepis in pojasnila k Bližnjicam. V rubriki zapiski so objavljene ocene, racenzije. razmišljanja, polemika in nekrolog. Avtorji so Drago Svoljšak. Lučka Čehovin. Miro Kocjan (2). Jože Čar. Jože Janež. Milica Kacin-VVohinz. Vlado Šav in Zdenka Lovec. - Za rubriko Srečanja v poslovnem svetu, ki zaključuje številko, je Marcel Kronegger prispeval zapis HIT v Novi Gorici, je za Novo Gorico pravi hit. M.K. Fontana 15 Najnovejša, že 15. številka primorske literarne revije Fontana, ki je v skladu s sprejetim konceptom uredniškega odbora (izhajanje po posameznih primorskih občinah) tokrat ugledala luč sveta v Tolminu, prinaša 70 strani novejših literarnih prispevkov njenih sodelavcev z vse Primorske. Odgpvorni urednik te številke, pesnik Jožek Štucin iz Tolmina, je v izbor uvrstil poezijo in prozo kakšnih tridesetih, na Primorskem (in tudi širše) večinoma že uveljavljenih piscev, priložnost pa je dobilo tudi nekaj obetavnih začetnikov. Knjižico je likovno opremila akademska slikarka Jana Dolenc iz Tolmina, celotna številka pa je posvečena 100-letnici rojstva našega najplodovitejšega pripovednika, Franceta Bevka. Janez Dolenc nam tako v uvodnem sestavku z naslovom »Bil je v najhujših časih s svojim ljudstvom« osveži spomin nanj ter oriše Bevkovo življenjsko pot in delo. Poezijo v nadaljevanju predstavljajo avtorji: Ivan Volarič-Feo, Ksenija Mlekuž, Marta Smrdel, Nevin Birsa, Esad Babačič. Franjo Frančič. Jožek Štucin, Mia Škvarča, Dušan Moravec, Aleš Cvek, Zdravko Jelen, Borut Rutar. Aleksander Muc, Mario Vižentin. Ante Bačič Fratrič, Tomaž Flajs. Heidi Matko, Robi Pajer, Ivan Črnič, Novica Novakovič in Darko Komac. Prozne tekste so v drugem delu prispevali: David Terčon. Magdalena Svetina, Edo Torkar, Jože Janež, Marjetka Jeršek, Marjan Tomšič. Andrej Lutman in Vlado Šav, vsebino 15. številke Fontane pa zaključuje Dimitrij Kralj z »Mikrodram št. 55 - KUPČIJA«. Sledi samo še recenzija likovne opreme in predstavitev akademske slikarke Jane Dolenc izpod peresa Maje Jerman — Bratec. Omenimo naj še, daje pričujoča številka Fontane natisnjena v 350 izvodih v kvalitetni laserski tehniki in z ličnim ovitkom, za katerega je naslovno risbo prispevala Jana Dolenc. Tokrat so se sodelavci Fontane zares potrudili in ustvarili kvalitetno ter lično edicijo, ki jo bo vsakdo z užitkom vzel v roke in prebiral. D. J. Literatura 9 Deveta, tokrat nekoliko obsežnejša številka revije Literatura natiskuje tri mlajše pesnike (Esad Babačič, Zoran Pevec in Goranov nagrajenec Novica Novakovič) in tri mlajše prozaiste, oziroma dva prozaista in prozaistko (Marko Golja. Lidija Gač-nik-Gombač in Andrej Skubic, ki nastopa prvič: beatniško obarvano besedilo, naseljeno v podzemlje kluba K4, se izteče v magični realizem. Omamna zmes, bi rekli.) Nova rubrika v Literaturi je Diaspora, ki kot prvega pisca slovenskega rodu, ki ustvarja (in se je uveljavil v tujem jeziku, predstavlja Argentinca Pavleta Štruklja, ki objavlja šest kratkih in borgesovsko obarvanih zgodb. Izbral in prevedel jih je Pavle Rot. Pavle Štrukelj je univerzitetni profesor latinščine in grščine in avtor štirih knjig. Sledi osrednji prispevek v tej številki revije, intervju s Tomažem Šalamunom, naslovljen »Jezik je ena najnevarnejših drog«. Spraševala je Tea Štoka, Šalamuna pa je poslikal Jane Štravs. Osišče pogovora se vrti okoli alkimije pesnenja. Prevodni blok je tokrat namenjen ruski »drugi« prozi, ki jo predstavlja z deli sedmih avtorjev in tremi krajšimi spremnimi besedili (Aleksander Skaza, Ivan Verč. Miha Javornik). Prevajali so Vesna Peri-ček, Ana Zajec in Ciril Stani. Rubrika Zadnja izmena, namenjena predstavitvi avtorjev, ki so v zadnjem času užili pozornost javnosti, pa prinaša izbor zgodb iz treh knjig (Ameriške Kitajke Maxine Hong Kingston; izbrala in prevedla jih jc Staša Grahek. Eseje objavljajo Janez Strehovec, Do-nald Hall (v prevodu Boštjana Leilerja), Thomas Meyer (prevedla brata Virk). Ha-rold Bloom (prevedel Uroš Mozetič). The-odore Roszak (prevedla Seta Knop) in Hans Blumenberg (prevedel Aleš Kordiš). Razmeščeni so po ustaljenih Literaturinih rubrikah od Enciklopedije živih do Žive tradicije. Knjige Braneta Gradišnika. Ervina Fritza, Milojke Žižmond Kofol, Vladimirja Kavčiča in Tomaža Šalamuna ocenjujejo Matej Bogataj, Ženja Leiler, Vida Mokrin Pauer, Matevž Kos in Jure Potokar. Sledi še 15 kratkih, takorekoč miniaturnih ocen. nato pa še vrsta reklam — za knjige in knjigarne seveda. A. B. b Najmlajši poklicni teater zaupa mladim ustvarjalcem Režirali bodo Jaša Jamnik, Barbara Hieng Samobor, Boris Kobal in Lojze Domanjko — Krst novitete Iva Svetine Kamen in zrno Prešernovo gledališče iz Kranja, ki je najmlajše in najmanjše poklicno gledališče pri nas, dopolnjuje sezonsko produkcijo slovenskih dramskih gledališč s štirimi premiernimi uprizoritvami v sezoni. Od februarja 1988, ko so premierno predstavili Antigono Dominika Smoleta v režiji Matjaža Zupančiča, ustvarjajo v tem gledališču sklenjeno poklicno produkcijo z lastnim igralskim ansamblom in z gosti. Po besedah umetniškega vodje Matije Logarja so v pretekli sezoni občinstvu ponudili 122 predstav, od tega 29 na gostovanjih. Lastno ponudbo so v okviru abonmajskih nizov in tradicionalnega Tedna slovenske drame obogatili še z 12 uprizoritvami drugih gledališč, ki so na kranjskem odru odigrale kar 49 predstav. K tej ponudbi moramo prišteti še 53 drugih prireditev (predvsem gledaliških ur za šolarje) in 9 razstav. V repertoarju za sezono 1990/ 91 ostajajo zvesti novejši svetovni in izvirni slovenski dramatiki, ne pozabljajo pa tudi na najmlajše in najbolj iskreno občinstvo — otroke. Najmanjši igralski ansambel (pet zasedenih in eno pravkar razpisano igralsko mesto) pomembno vpliva na izbiro repertoarja, predvsem seveda v smeri del s komornimi zasedbami. Hkrati pa vpliva tudi na veliko odprtost tega gledališča gostujočim igralcem, kar daje po Logarjevih besedah večje možnosti iskanju tako imenovanih optimalnih zasedb. Novo sezono bodo v Kranju začeli predvidoma 27. septembra s premiero Hišnika Harolda Pin-terja v režiji mladega Jaše Jamnika. Od angleškega mojstra gledališke atmosfere pričakujejo natančen in srhljiv gledališki dogodek, v katerem se bodo prepletale komične, groteskne in tragične prvine. V zasedbi bo kot gost nastopil Polde Bibič. Sezono bodo nadaljevali z znamenito dramo ameriškega dramatika Edvvarda Albeeja Kdo se boji Virginije Wooif v režiji Barbare Hieng Samobor. V nočni igri »kvarteta neponovljivih človeških obrazov«, polni medsebojnega razkrinkavanja in izničevanja, bo kot gost nastopil Igor Samobor. Za začetek 21. tedna slovenske drame pripravljajo po tradiciji krst nove slovenske drame, tokrat pesniške igre Iva Svetine Kamen in zrno. Besedilo, ki je nastalo po dogovoru avtorja z gledališčem, bo prvi postavil na oder režiser Boris Kobal. Avtor pesniško oblikuje zgodbo o poslednji ajdovski princesi, ki si v žalosti za svojim izginjajočim rodom do slepote izjoka oči. Brez dvoma bo zanimiv njegov prikaz zgodovinskega nasprotja med Ajdi in Slovani, med »paleolitsko in neolitsko kulturo«. Trem uprizoritvam za odrasle bodo dodali še predstavo za svoje najmlajše občinstvo, Mojco Pokrajculjo v priredbi Janka Modra in v režiji Lojzeta Do-manjka. Abonmajsko ponudbo bodo obogatili še z nizi gostovanj Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice (Machiavelli: Mandragola ali Mariva-ux: Triumf ljubezni), Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja (Duma: Pokvarjenec ali Bulga-kov: Škrlatni otok) ter z eno uprizoritvijo iz neslovenskega je-zikovnega oziroma kulturnega prostora (monodramo Zijaha Sokoloviča iz Sarajeva ali komedijo Milana Grgiča Sarmica v izvedbi zagrebškega Teatra u gostima). Gledališče domala v celoti dobiva sredstva iz proračuna občine Kranj, republiški sekretariat za kulturo sodeluje s sredstvi republiškega proračuna le pri uprizoritvah za otroke in pri sofinanciranju Tedna slovenske drame. V februarju prihodnjega leta bo na vrsti že 21. teden in organizatorji želijo, da bi na njem predstavili vse uprizoritve slovenskih dram, tudi iz Jugoslavije in tujine. Žal doslej omejena finančna sredstva tega niso dopuščala in tudi prihodnje leto ni mogoče pričakovati izboljšanja. Spremembe pa bi bile potrebne, če bi hoteli doseči, da festival slovenske drame ne bi bil zanimiv le za domače občinstvo, ampak bi postal bolj privlačen tudi za množična občila in strokovno javnost. SLAVKO PEZDIR V Ljubljano prihaja cel kup novih knjig Orford University Press Na veliki razstavi v CD bo z 10-odstotnim popustom naprodaj več kot 2000 knjig te najstarejše založbe Od 24. do 29. septembra bo ljubljanska Cankarjeva založba skupaj s Centrom Oxford pripravila v veliki sprejemni dvorani CD razstavo Orford z več kot 2000 knjigami angleške univerzitetne zalozbe Orford, pospremljeno z vzporednimi prireditvami (seminarji in predstavitvami), ki bodo do četrtka, 27. septembra, potekale v Steklem dvorani CD. stanku pred to razstavo je direk- tor Cankarjeve založbe dr. Martin Žnideršič poudaril, da CZ sodeluje že pet let z Oxford Uni-versity Press, stiki pa so se začeli v času, ko so vse slovenske knjižnice lahko kupile le po šest tujih knjig letno in je prav sodelovanje s to angleško založbo (CZ je v začetku nudila tiskarske usluge, ki jih je OUP plačeval s knjigami) omogočilo dotok prepotrebnih tujih knjig v Slovenijo. Založba Oxford izda sicer približno 1000 naslovov letno, otvoritve razstave v CD pa se bo udeležil tudi prvi človek te založbe (»tajnik delegatov«) sir Roger Elliott. JANEZ STREHOVEC Bogato stoletje za dolenjsko arheologijo Da je Dolenjska zelo bogata po številu pa tudi po vrednosti arheoloških najdišč, je že dolgo znano. Celo tako znano, da so mnogi strokovnjaki iz tujine večkrat obiskali Novo mesto in njegov muzej, da bi se seznanili z dragocenimi najdbami. Da pa bi jih pobliže spoznala tudi domača javnost, so ob 100-letnici arheoloških raziskovanj v Novem mestu izdali publikacijo z istim imenom, njen avtor pa je znani slovenski arheolog Tone Knez. Ob predstavitvi omenjene publikacije, ki razgrinja zgodovino arheoloških raziskovanj, predstavlja pa tudi arheološko zbirko Dolenjskega muzeja, so napovedali tudi skorajšnji izid publikacije Arheološka najdišča Dolenjske in novo izdajo dopolnjenega kulturnozgodovinskega vodnika z naslovom Novo mesto skozi čas. V petek bodo odprli tudi razstavo ob 100-letnici arheoloških raziskovanj, ki jo je vsebinsko zasnoval dr. Mitja Guštin v sodelovanju s študenti arheolo- gije- Ob pomembnem jubileju, ki ni pomemben le za Dolenjsko, ampak za celoten evropski kulturnocivilizacijski prostor, je na omenjeni novinarski konferenci tekla beseda o problemih varovanja naše kulturne dediščine, zlasti arheološke, ki je še vedno izpostavljena samovolji in nasilju, predvsem zaradi neusklajenosti spomeniškovarstve-nega zakona s pravnimi normami našega sistema. Veliko besed je bilo namenjeno tudi boljšemu uveljavljanju naših najdb in raziskovalnega dela naših strokovnjakov. Na konferenci so poudarili, da sta bila Dolenjska in Novo mesto prevečkrat odrinjena na rob — vzpodbudna pa je bila ugotovitev, da so deloma krivi tudi sami in da bodo omenjeni jubilej »izrabili« tudi za razmišljanje o drugačnem ravnanju. Med osrednja vprašanja, ki pa niso značilna za samo Dolenjsko, sodi tudi problematika prezentacije najdb. Arheologija je še posebej občutljiva za postopke, ko so dela na terenu opravljena. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov, ko so neustrezne prezentacije v prostoru naredile mnogo škode na arheoloških spomenikih. V Novem mestu se pripravljajo tudi na nove izzive časa, da bodo lahko s strokovnimi rešitvami sodelovali pri vključevanju naše kulturne dediščine v učinkovitejšo turistično ponudbo Slovenije, kjer je naša kulturna dediščina še vedno neustrezno zastopana. DRAGO MEDVED Nove razstave V ljubljanski galeriji Rebeka (Cankarjevo nabrežje 9) bodo v četrtek, 13. septembra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih umetnikov iz Wiesbadna: Klausa Bottgerja, Uda Gottfrieda in Detlefa Karstena. Razstava je nastala v sodelovanju z Biicher-gilde Gutenberg iz Wiesbadna, pripravila pa sta jo Blaž Peršin in Wolfgang Gratz. V petek, 14. septembra, pa se bodo ob 17. uri pred novo poslikano fasado na Aškerčevi ulici v Celju začeli 3. mednarodni slikarski tedni. Gosti prireditve si bodo ogledali še skulpturo na Čuprijski ulici ob Vodnem stopu in instalacijo v kapelici. Zaključek bo v Likovnem salonu ob 18.30. V petek bodo v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti v Ljubljani podelili magistrske diplome (ob 12. uri). Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo grafik Jožeta Ci-uhe, nastopil pa bo kitarist Žarko Ignjatovič. Rekord v Veroni Letošnji operni festival v Veroni si je ogledalo rekordnih 604.840 obiskovalcev, ki so za vstopnice plačali nad 23 milijard lir. Največji obisk je bil na predstavah Bizetove Carmen, in sicer skupaj 166.228 gledalcev. Na obeh koncertih Verdijevega Re-quiema je bilo 33.091 poslušalcev, s čimer se Verona po obisku uvršča na prvo mesto med festivali na svetu. Razstava bo prodajna, z 10 odstotnim popustom, kupcem pa bodo knjige, ki bodo v CD pošle, dobavljali iz ljubljanske knjigarne Oxford, v kateri se v teh dneh kopičijo pravcate grmade knjig te znane založbe, ki je sicer štartala že 1478. leta s tiskanjem svetega pisma. Izdaja biblij je še danes ena poglavitnih usmeritev te neprofitne založniške organizacije (je del univerze in ne sme ustvarjati dobička ne prejemati bančnih kreditov), ob katerih so prioritetna področja še jezikovni priročniki, slovarji, otroške in znanstvene knjige. Sedaj se ukvarjajo tudi z razvojem video metod za poučevanje angleščine in računalniškim soft-warom in tudi izdelki s teh področij bodo na ogled v Cankarjevem domu. Poleg učbenikov in slovarjev je po besedah Irene Junkar z Oxford centra (ki je najbolj specializirana knjigarna v Jugoslaviji za jezikovne učbenike) zelo aktualen tudi program znanstvenih izdaj te založbe, ki bo tudi predstavljen v Ljubljani. Predvsem knjige s področij kemije, matematike in medicine vedno bolj zanimajo jugoslovanske bralce strokovne literature. Na včerajšnjem tiskovnem se- SVETOVNI GLASBENI DNEVI PRI NAS? Obeti velike prireditve Kmalu bo tri leta, odkar je bila v Delu objavljena spodbudna kulturna vest, da bo Ljubljana gostila Svetovne glasbene dneve za leto 1993. Potem pa je vse utihnilo. Priprave na prireditev pa so vendar tekle. Zanjo se zavzema Zveza skladateljskih organizacij Jugoslavije in njena sekcija Mednarodnega združenja za novo glasbo (MZNG) pa Cankarjev dom kot gostitelj in organizator. Izdelana je že vsa potrebna finančna, izvedbena in lokacijska konstrukcija z okvirnim scenarijem: Dnevi bodo od 24. do 31. oktobra 1993, in sicer pet dni CANKARJEV DOM objavlja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja kulturnoumetniškega programa Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: visoka izobrazba - VII. stopnja ustrezne družboslovne smeri; 5-letne ustrezne delovne izkušnje; aktivno znanje enega tujega jezika; organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja; poznavanje problematike ter razvojnih usmeritev kulture; predložitev programa razvoja kulturnoumetniškega programa CD Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni od objave; kadrovska služba Cankarjev dom Ljubljana, kulturni in kongresni center, Kidričev park 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi poslovodnega organa. ^ PISMA BRALCEV Pobuda za novo literarno nagrado Kresnik - presenetljivo dober odziv Pobuda za nagrado za najboljši slovenski roman, ki jo je ob podpori Društva slovenskih pisateljev pripravil iniciativni odbor, katerega člani so nekateri najuglednejši javni, kulturni in turistični delavci iz Pomurja, je naletela na presenetljivo ugoden odziv pri številnih kulturnih, turističnih, brodarskih in drugih društvih v Pomurju, podprli pa so jo še pomurski zeleni, nekateri pomembnejši slovenski založniki in pred kratkim tudi slovenski minister za kulturo, gospod dr. Capuder. Sporočilo za javnost World Trade Center Ljubljana je pričel opravljati svojo dejavnost 3. septembra 1990. Center je redni član mednarodne nepolitične organizacije Worid Trade-Centers Association, ki združuje 217 Centrov v 53 državah. Namen organizacije je nudenje strokovne pomoči pri vključevanju podjetij v mednarodno menjavo, World Trade Center Ljubljana se ukvarja s posredovanjem informacijskih uslug, svetovanjem, organiziranjem poslovnih srečanj in izobraževanja ter z nudenjem administrativno-tehničnih storitev. Slovenskim podjetjem in ustanovam, ki se včlanijo v World Trade Center Ljubljana, so v vseh delujočih WorId Trade Centrih na voljo njihove storitve in druge ugodnosti. Člani se lahko »on-Iine« vključijo v informa-cijsko-komunikacijski sistem WTC Netvvork. Ena od dejavnosti WTC-jev je tudi oddajanje poslovnih prostorov. SMELT je World Trade Centru Ljubljana začasno odstopil prostore v tretjem nadstropju svoje stavbe. Poslovne prostore v njem je najelo 10 domačih in tujih podjetij (med njimi so podjetja iz Avstrije, Švice, ZR Nemčije, Južne Koreje in Japonske). Ob vselitvi se je izkazalo, da je pri najemniku - podjetju Hida Trade Finance iz Žuga v Švici zaposlen gospod Uroš Aljančič. Worid Trade Center, Ljubljana Kateri vojaki umirajo v JLA To je vprašanje, ki si ga dneve in noči zastavljajo starši umrlega vojaka — umrlih vojakov, pa tudi marsikdo drug. Poveljstvo LK je v Pismih bralcev v Delu 4. 9. 1990 okarakteri-ziralo Alojza Špendova kot labilno osebnost. Zanima me tole: kdaj je vojska ugotovila, da je Alojz labilna osebnost? Na razgovoru v Prištini s poveljniki vojaškega področja, kamor sva šla z Alojzovim očetom, so na vprašanje, kakšne vojake pošljejo na stražo, dejali, da so to »najboiji momci«. Kaj je bil potem Alojz? Labilna osebnost, kar trdi vojska zdaj, ali »najboiji momak«, kar je bil za vojsko, dokler je živel? Če je bil labilna osebnost, potem mu ne bi smeli dati v roke orožja in ga poslati na stražarsko mesto. Če je bil »najboiji momak«, potem ni naredil samomora. Zelo priročno je nekoga proglasiti za labilno osebnost in s tem odvrniti vso krivdo s sebe. Nagrado, ki nosi ime starega vseslovenskega in v predkrščanskih časih očitno zelo razširjenega in priljubljenega božanstva, bo vsako leto podelila komisija, ki jo bodo sestavljali ugledni predstavniki Društva slovenskih pisateljev ter založniki sredstva javnega obveščanja. Sklepna prireditev s podelitvijo nagrade pa bo na kresni večer (šentjanževo, janezovo) na eni izmed murskih mrtvic v okolici Razkrižja. Sicer pa je nagrada Kresnik zasnovana kot sestavni del širše turistično propagandne in kulturne akcije pomurske regije, ki vsebinsko s svojim sklopom prireditev temelji na medsebojni povezanosti slovenske umetniške ustvarjalnosti, ljudskih izročil ter staroslovanskih običajev in obredja. Gre torej za (tudi finančno dovolj ugledno) nagrado vseslovenskega pomena, ki s svojimi spremnimi prireditvami temelji na regionalni iniciativi, kar pa seveda v ničemer ne bo opredeljevalo ali določalo kriterijev prej omenjene komisije. Tako se pomurski regiji kot tudi slovenskemu romanu in romanopiscem obeta svojevrstna Še preden so bili znani rezultati uradne preiskave v zvezi s smrtjo Alojza Špendova, je JLA okarakteriziraia njegovo smrt za samomor. Vojakov nagrobni govor je bil provokativen in žaljiv, tako da so ga ljudje prekinjali z vzkliki: Ne bomo te poslušali, utihni! Sprašujem JLA: Zakaj ni smel slovenski vojak zadnjih besed svojemu prijatelju slovenskemu vojaku povedati v materinščini? Smrt Alojza Špendova se je spolitizirala. Da. Kajti samo tako morda le ni umrl zaman. Če bi se spolitizirala smrt prvega vojaka, ki so ga iz JLA vrnili v krsti, bi morda naš Lojzi še živel. IVANKA DERNAČ-ŠPENDOV Odgovor na vprašanje Iz dokumentacije, ki se hrani v Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo, izhaja, da je Francka Strmole Hlastec, predsednica Vrhovnega sodišča republike Slovenije, opravila pravosodni izpit v dneh 23., 24. in 30. oktobra 1967pred komisijo za pravosodni izpit pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo SR Slovenije v Ljubljani, po temeljnem zakonu o pravosodnem izpitu z dne 29. 3. 1967 (Uradni list SFRJ, št. 15/67) in uredbi o sodniškem izpitu z dne 27. decembra 1955 (Uradni list FLRJ, št. 57/55). Pravosodni izpit je opravila na Čeprav vsakoletna prireditev Svetovni glasbeni dnevi kroži iz dežele v deželo že skoraj sedem desetletij — na primer predvojna Češkoslovaška jo je gostila kar trikrat, povojna ZR Nemčija šestkrat ter sosedi Grčija in Madžarska pa daljni Hongkong po enkrat itn. — je ostala Jugoslavija oziroma Slovenija vse do danes »nedotaknjena«. Končno se je priglasila kot kandidat za leto 1993 Ljubljana. Imamo vse »predpogoje«, primerne prostore v Cankarjevem domu, zavidljive glasbene potenciale, zainteresiranega organizatorja, vendar pričakovani finančni boter (modro) molči. Naš predstavnik za projekt pa bo moral prav kmalu spregovoriti, saj letošnji norveški gostitelj Svetovnih glasbenih dnevov vabi v Oslo že od 22. t. m., kjer bo govor tudi o naši (ne)odločitvi... v Ljubljani, en dan v Zagrebu in en dan v Opatiji v času redne Jugoslovanske glasbene tribune; za mednarodno spremstvo gostov in novinarjev je predviden še etnološki postanek v Novem mestu in ogled Postojnske jame, kjer bo tudi koncert. Dobro leto prej bodo članice — sedaj jih je 34 in njih število še raste — opravile svoje izbore najboljših in najzanimivejših skladb, ki bodo prišle na ljubljanski naslov, da jih mednarodna žirija preseje, da bi najboljše izmed najboljših spoznali na koncertih in predstavitvah, za kar pa mora poskrbeti (naš) organizator. Res da imamo doma vrhunske izvajalce, pa bo vseeno treba najeti še posebej specializirane izvajalce tudi iz tujine; to pa seveda ni zastonj, čeprav so možne tudi kake »skrite rezerve« v idealističnih entuziastih. Smisel take prireditve je ravno v neposredni menjavi in živem kontaktu z gosti iz širokega mednarodnega prostora. Odkar je leta 1923 MZNG v Salzburgu prvič organiziralo koncerte novih skladb z zavestno mednarodno udeležbo se je — s premorom med vojno — zvrstilo 62 prireditev, ki sojih prevzeli takole: po 7-krat Nemčija, 6-krat Avstrija in Nizozemska, 5-krat Anglija^ 4-krat Češkoslovaška, Italija in Švica, 3-krat Belgija, Francija in Danska, 2-krat Španija, Poljska, Izrael, Norveška in Švedska ter po 1-krat Islandija, ZDA (neuradno še 2-krat med vojno), Grčija, Kanada, Madžarska in Hongkong pa še enkrat skupaj Finska in Švedska. Kot vidimo, ostajajo zunaj kroga »ljubiteljic« novega v glasbi zlasti vzhodnoevropske dežele na čelu s SZ, pa seveda Afrika in arabski kompleks, skratka dežele z drugačnim kulturnim izročilom, čeprav so nekatere med njimi že močno tvorne (npr. Japonska, ki je tudi članica). (Večino podatkov črpam iz temeljite študije o MZNG - A. Haefeli: IGNM, Atlantis, 1982). V statutu MZNG (ang. International Society for Contemporary Musič - ISCM) je sicer lepo zapisano, da je njen cilj pospeševanje nove glasbe, ne glede na estetska, nacionalna, religiozna in politična prepričevanja, vendar »zunanje« razmere tega niso vedno dopuščale. Nacistični režim na primer je dejavnost združenja in njene predstavnike kruto preganjal in ustanovil celo vzporedno organizacijo po svoji ideološki meri. Po drugi strani je na Združenje razdiralno »pritiskal« vzhodni blok. Pred vojno tolikanj aktivne sekcije Češkoslovaške, Poljske in se kmalu izkazale kot Dnevov (1967, 1968, novost, ki ne bo zgolj še ena izmed (neredko že tudi kompromitiranih) nagrad, ampak dejanska spodbuda in možnost vzajemne podpore ter soustvarjanja lastne kulturne podobe in nacionalne identitete. Seveda je ob vsem tem možnih tudi nekaj pomislekov in skepse, vendar pa pravih argumentov za zavračanje pobude — ob upoštevanju položaja slovenskega romana in romanopiscev ter z zaupanjem v novo oblast še spodbujene volje Pomurcev, da se končno otresejo stare in krivične regionalne zapostavljenosti. — krat-komalo ni. In prav zategadelj je mogoče pričakovati tudi naklonjenost pristojnih iz pomurskih občin, ki se o zadevi še niso izrekle, občin od katerih je v veliki meri odvisno, ali bo zamisel zares zaživela v celoti, se pravi, če bo zaživela celotna akcija z vsemi spremnimi prireditvami in možnostmi, ki v svoji zasnovi združuje široke interese od turizma do ekologije ter varstva kulturne in naravne dediščine z interesi vrhunske kulture in umetnosti. VLADO ŽABOT Madžarske so morale izstopiti, po otoplitvi stalinizma pa so se spet včlanile in — 1----:-,'~ gostiteljice 1986). In Jugoslavija? Članica Združenja je od leta 1926. Pred vojno je bil v njem zlasti aktiven in uspešen Slavko Osterc, o čemer govori objavljena knjiga dr. D.-Cvetka Fragment glasbene modeme, ki deluje kot odkritje. - Po vojni je Jugoslavija spričo svoje provzhodne orientacije le težko vzpostavljala stik v MZNG. Prvi je leta 1952 prodrl na Svetovne glasbene dneve v Salzburgu M. Bravničar. Kasneje je od Slovnecev uspelo priti na Dneve najmanj po dvakrat Srebotnjaku, Stibilju, Lebiču, Ježu, Rojku — pretežno zunaj delujoči Globokar pa je bil na njih štirikrat (enkrat so ga edinega izmed nas izbrali tudi za člana mednarodne žirije). V povprečju se je Jugoslaviji posrečilo pojaviti z izbrano skladbo na Svetovnih glasbenih dnevih samo 33-krat na vseh 62 prireditvah. S takim »prodorom« ni bila vedno zadovoljna. Bilo je celo že na tem, da izstopi (zaradi premajhnega upoštevanja je pred leti dejansko izstopila Portugalska). Končno velja tudi za Svetove glasbene dneve tista o sejanju in žetvi. Da se Jugoslavija še ni uvrstila med organizatorje Dnevov, so razlogi v marsikdaj parcialnih interesih, namesto da bi se le ti povezali zaradi »višje« ideje. Konstelacija med Zvezo skladateljev, predstavnikom sekcije MZNG ter mednarodnim forumom Združenja je trenutno zelo ugodna, daje s te plati mogoče računati na realizacijo Dnevov v Ljubljani leta 1993. Če bi ta trenutek zamudili, je vprašanje, kdaj bi se spet lahko potegovali za organizacijo take prireditve. - Ob teh odločitvah bi se lahko tudi zamislili nad tem, da pomeni prireditev Svetovnih glasbenih dnevov prispevek za mednarodno uveljavitev naše nove demokratične orientacije, saj gre tudi za mednarodni medijski dogodek z globljo vsebinsko konotacijo. Poseben pomen pa bi imeli Dnevi na Slovenskih tleh za našo glasbo, ki se skoraj ves povojni čas ni mogla otresti določene zaprtosti, priseganja samo na že preizkušene vrednote in brez tveganja. Ob tem pa nas obdaja vrsta zanimivih žarišč novega glasbenega dogajanja, ki posameznike lahko oplajajo, a so vendar daleč za naš soutrip (graški Glasbeni protokol, zagrebški Glasbeni bienale, Benetke, Celovec ...) — Iz vsega lahko povzamemo, da od načrtovanih Švetovnih glasbenih dnevov leta 1993 v Ljubljani ne kaže odstopiti. Da bi Dnevi čim bolje uspeli, bi morali v tem času, ki nas od njih še ločuje, izboljšati svojo glasbeno »infrastrukturo« s pripravo materialov za čim popolnejšo navzočnost dosežkov sedanjega in preteklega časa. S tem se bomo najbolje oddolžili spominu Slavka Osterca, ki je lahko komaj sanjal, da bomo Dneve kdaj uresničili. Uresničili zanj in za nas. JAKOB JEZ LIKOVNI TRG PRI NAS IN NA TUJEM (26) Odtisi, odtisi, odtisi... podlagi odločbe Republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo št. P 13.2-11/67 z dne 22. 10. 1967, izdane v skladu zli. členom temeljnega zakona o pravosodnem izpitu (Uradni list SFRJ, št. 15/67) in v zvezi s 7. členom uredbe o sodniškem izpitu (Uradni list FLRJ, št. 57/55) in priloženih listin. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, kadrovsko izobraževalno področje Narod hlapcev in izdajalcev! To smo Slovenci: grizemo in izdajamo se med seboj, ko iščemo privilegije pri svojem gospodarju, ko pa začutimo popuščanje njegove uzde, se kot mrhovinarji spravimo nadenj. Za takšno ugotovitev je dovolj dokazov iz naše polpretekle zgodovine-torej zadnjih 72 let — da ne brskamo še naprej. Takrat so se naši predniki naveličali klanjati nemški in ponemčeni gospodarski in presvitli gnadi avstrijskemu cesarju, namesto njega pa izbrali njegovo veličastvo kralja SHS, kateremu vladavini so pomagali krotiti neposlušne Hrvate, Makedonce in Šiptarje. S takšno državo so nemški in italijanski agresorji hitro opravili. Pri tem jim je pomagala njihova peta kolona (že tedaj), ki jih je ponekod sprejemala kot osvoboditelje (o tem je bilo objavljenih precej posnetkov). Nekaj prejšnjih voditeljev se je okupatorju poklonilo v znamenje lojalnosti, drugi pa so celo ponudili svojo pomoč pri preganjanju rodoljubov, pozneje pa sodelavcev OF. Nemcem in Italijanom ni bilo težko pridobiti in oborožiti svojih pomočnikov iz naroda hlapcev za boj proti NOV. Čeprav zagovorniki bivših domobrancev enako trdijo za NOB, češ da so bili hlapci Kominterne in Stalina, to ne drži, ker je bil takrat Stalin daleč stran in v hudih težavah. To je sedaj le opravičilo in slepilo za nepoučene, predvsem pa za mladino, nakladanje. Po vojni smo se zaklinjali na bratstvo in enotnost ter socializem, v Sloveniji še bolj kot drugod in, pri tem ustvarjali razred privilegirancev. Največji ideologi v jugoslovanskem vrhu so bili »naše gore listi«, zato so se njihova načela v Sloveniji najstrožje izvajala. Čim bolj se je krepilo samoupravljanje, tem manj se je delalo, zato bi moral slediti tudi manjši dohodek. Na to pa ni nihče pristajal, zato se je začel sistem krhati. Sprejeli smo novo ustavo (1974), s katero je bilo precej pristojnosti prenešenih na republike, ki so se najprej poskušale reševati z najemanjem tujih posojil. Ko so ta presahnila in bi jih morali začeti vračati, smo se znašli v položaju, iz katerega ni bilo videti izhoda. Vsi so zahtevali denar, ki ga ni bilo, zato seje začel neusmiljen boj za prisvajanje dohodka — tudi neupraviče- nega. Iz tega je nastala dogovorna ekonomija, ki ni zaživela zato, ker je ni nihče spoštoval. Sinigo-jeva vlada pa jo je okronala s svo-jo strateško opredelitvijo: s cenovno in delitveno politiko, ki je temeljila na tržnem protekcionizmu; visokih cenah slovenskih izdelkov na jugoslovanskem trgu. Zaradi propada tega projekta in neuresničenih iluzij slovensko vodstvo ni več videlo pravega smisla obstoja te skupnosti, zato je začelo razgrajevati njene temelje. Proces je že prej pospeševala močna politična opozicija (o njenih razlogih sem že pisal), ki je z volilno zmago dobila možnost, da ga tudi izvede. Zgodovina nas uči, da so naši predniki nadalje preživeli kot hlapci pod bičem tujih gospodarjev in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Nismo zadovoljni z relativno precejšnjo suverenostjo, ki jo sedaj uživamo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, temveč zahtevamo še svojo vojsko, ministrstva in mednarodni ugled večje ali vsaj srednje države. Poslancev v skupščini imamo že toliko, zdaj so na vrsti še ministrstva in zastopstva v tujini. Suverenost je samo fraza in krinka avanturistom in karieristom za prisvajanje državniških funkcij, zato vlagajo največ naporov za večanje lastnih pristojnosti (o tem smo se lahko sami prepričali iz skupščinskih dvoran). In kakšen je njihov namen? Na našem trgu z umetninami so grafike precenjene — Kupci ne ločijo grafik od slik — Na razvi- tih likovnih trgih je razmerje med ceno grafike in slike 1:20 ali več — Zvest Apollonio o vrednotenju sitotiskov — Za risbe pri nas ni razumevanja BI eonardo da Vinci (1452 — 1519, veliki H .likovni ustvarjalec in raziskovalec, _^L^s»uomo universale« italijanske renesanse) je rekel, da je slikarstvo »stvar razuma«, francoski slikar Chardin (Jean-Baptiste-Simeon, 1699—1779, upodabljalec intimnega ozračja; izvrstna tehnika; tihožitja, podobe vsakdanjega meščanskega življenja) pa je trdil, da »slika s čustvom«. Obema je šele poznavanje risarskih in slikarskih tehnik omogočilo, da sta slikala z »razumom« in s »čustvom«. Torej je likovna tehnika tista, ki pokaže končni rezultat umetniške zamisli in dela. Zato ni čudno, če ima na trgu z umetninami pomembno vlogo. Ker pri nas mnoge tržne zadeve niso jasne, tudi pri vrednotenju likovnih del po tej plati ni vse jasno. Opozorili bomo predvsem na en del likovnega ustvarjalnega in tržnega blaga — grafiko (kamor vključujemo vse vrste črtne risbe in eno ali večbarvne tiske). (- Grafika je pri nas zamenjala sliko »Pri grafikah je popoln nered in so absolutno precenjene,« je rekel likovni kritik Aleksander Bassin (zaprisežni sodni izvedenec za likovno umetnost) in takega mnenja’ so vsi poznavalci našega likovnega trga. »Grafika je pri nas zamenjala sliko in ljudje pravzaprav ne vedo, da imajo delo reproduktivne zvrsti. V praksi sem doživel, da sem jih moral na to opozoriti, ker so menili, da imajo sliko, imeli pa so grafiko. Seveda moram dodati, da avtorji pri tem ne zavajajo, temveč je to posledica forsiranja grafike pri nas. Tisto ceno, ki jo ima sitotisk (serigrafija), bi morale imeti grafike v globokem tisku. Mislim, da se vračamo v čas, ko bo sitotisk postal le reprodukcija. Pomembno je, da spet obnovimo originalno risbo, ki je v primerjavi z grafiko podcenjena, nima prave vrednosti in je na našem likovnem trgu redka.« Grafika je posebnost našega trga, je dejal likovni kritik Brane Kovič, uveljavila se je zahvaljujoč mednarodnemu grafičnemu bienalu, ljubljanski grafični šoli in drugim vplivom. Pri tem so naši kupci pripravljeni plačati ceno, ki jo določi avtor. »V tujini velja grafika za izrazito popularno obliko likovnega ustvarjanja in je dostopna najširšemu krogu ljubiteljev in zbiralcev. V poprečju je razmerje med cenami grafike in slike 1:20, 1:30. Grafika tako znanega avtorja, kot je Vasarely (Victor, 1908, francoski slikar, grafik in oblikovalec, utemeljitelj pop arta), lahko dobite že od 1.500, 2.000 frankov dalje (od okoli 3.100 — 4.200 dinarjev dalje). Izjeme so redke izdaje, ki so že na sekundarnem trgu, v preprodaji, kjer cena bistveno poskoči, ali pa klasiki modernizma in redke izdaje modnih zvezd.« Tiskanje je ustrezalo avtorjem in kupcem Poglejmo nekaj dejstev z našega likovnega trga. Predvsem so avtorji v grafiki (beri sitotisku) »odkrili« zelo dober prodajni izdelek, ki so ga kupci s svojo dokaj omejeno plačilno sposobnostjo hvaležno sprejeli. S tem pa se je porušilo razmerje v odnosu do drugih tehnik (slikarskih, kiparskih in tudi zahtevnejših grafičnih), avtorji so »reproduciranje« prepuščali tiskarjem, ni bilo več kontrole naklad, cenovne razlike med grafičnimi tehnikami so izginile in vse skupaj je pripeljalo do sedanje zmede. Na Zahodu je navada, da galerist ali založnik, ko prevzame prodajo grafike, natisne toliko izvodov, kolikor mu ustreza, matrico, ploščo pa uniči oziroma pod garancijo spravi v arhiv. Kaj pomeni podatkovno vodena naklada, je pokazala minula razstava Piccasovih litografij v ljubljanski Moderni galeriji. Kupci pri nas sploh niso pozorni na take »malenkosti«, kot je označeno število odtisov in tehnika, in se ne zavedajo njihove tržne vloge. Pomen originalnosti grafike Akademski slikar Zvest Apollonio (ki od leta 1969 poglobljeno raziskuje in dopolnjuje možnosti sitotiska) je poudaril pomen originalnosti grafike, kajti veliko tega, kar je na našem trgu, je narejeno po postopku reprodukcije, to se pravi, da avtorji (med katerimi so tudi znana in zelo uspešna imena) dajo tiskarju risbo, ki jo ti s prenosnimi postopki presnamejo in skoraj industrijsko tiskajo. S tega vidika je po njegovem grafika precenjena. »Če pa vzamemo originalno grafiko, kjer je avtor pri postopku zraven, kjer sam naredi matrico ali šablono pri sitotisku, izbira barve, raziskuje od poskusnih odtisov do končnega odtisa, naredi zaključeno serijo in ploščo.uniči, potem bi se morali pogovarjati o cenah, ki gotovo ustrezajo višinam, kakršne se danes pojavljajo v naših galerijah. Mislim, da si mora zaupanje pridobiti vsak avtor posebej. Biti mora pošten, ne smejo se pojavljati ponatisi, pravilno mora numerirati svoje grafike in število natisov prilagajati tehniki, ki jo uporablja. Absurd je najti originalno litografijo ali suho iglo v 150 izvodih, ker samo poznavalci vedo, da je to neizvedljivo. To se pravi, da so bili vmes nepošteni posegi. Poskusi, da bi legalizirali naklado posamezne grafike, so bili, tudi z mednarodno konvencijo, pa so se razblinili, zlasti v času pop arta (umetnostna smer z začetki okoli leta 1960 v ZDA: upodabljanje banalnih strani porabništva z različnimi montažami fotografij in drugega gradiva). Tedaj so šle velike serije grafik nekontrolirano v svet. tudi reprodukcije, ker se je pop art kot smer naslanjal na reprodukcijo. Rauschenberg brez fotografije ne bi bil to, kar je. Zato je tu nastala velika zmeda. Mislim, da se je treba povrniti k pristni grafiki, ne glede na krizne trenutke, ki jo je prehodila v zadnjih 20, 30 letih. Včeraj v Galeriji Ars v Ljubljani Deset najdražjih grafičnih listov: Safet Zec, kombinirana tehnika (akvatinta, suha igla, bakrotisk, ročno kolorirano: akvarel in barvni svinčnik), E. A., 100 x 70 cm, 7.700 dinarjev (ali 1.100 DEM): Jože Ciuha, sitotisk, E. A., 100 x 70 cm. 6.650 din (950 DEM); Štefan Galič, lesorez, 20 odtisov, 100 X 70 cm, 3.780 din (540 DEM); Lojze Spacal, lesorez, 20 odtisov, 50 x 70 cm, 3.500 din (500 DEM); Dževad Hozo, jedkanica, največ 5 odtisov. 56 - 76 cm, 4.200 (600 DEM); Zlatko Priča, sitotisk, do 150 odtisov, 50 x 70 cm, 2.940 din (420 DEM); Janez Boljka, sitotisk. E. A., 50 x 70 cm. 2.500 din (357 DEM); Rudi Španzel, sitotisk. E. A., 50 odtisov, 50 x 70 cm, 2.350 din (335 DEM); Vladimir Makuc, jedkanica, E. A., 50 x 70 cm, 2.350 din; Peter VValdegg, jedkanica, E. A.. 20 odtisov, 45 x 63 cm, 2.100 dinarjev (300 DEM) Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je pred časom v Italiji pripravila razstavo Prisotnost geometrije. Za vzorec navajamo nekaj cen za različna likovna dela: Bogdan Borčič, Črno-belo. 87-VII. akvatinta, 1987, 68,5 x 94 cm, 2.000 dinarjev (ali 285 DEM); Srečo Dragan, Neo-geo IX, video instalacija, les, akril, 1989, 60 x 80 x 120 cm, video kaseta s tapeom. 3.000 din (429 DEM); Josip Gorinšek, Brez naslova, barvni sitotisk, 1987, 71,2 X 71,2 cm, 1.500 din (214 DEM); Janez Knez, Diptih, sitotisk, 1990, 60 x 60 cm, 2.000 din; Janez Mišo Knez, Labirint X, sitotisk, 1990, 60 x 60 cm. 1.500 din; Danilo Jejčič, Sklad VI, barvni sitotisk, 1989, 70 x 70 cm, 1.800 din (257 DEM); Marko Kovačič, Sarkofag I, les, kovina, steklo, 1987/88, 65 x 160 x 50 cm, 20.000 din (2.857 DEM); Janez Lenassi, Skupaj, marmor, 1978, 43 x 20 x 14 cm, 20.000 din; Bratstvo, granit, 1980, 1980. 34 x 20 X 20 cm, 15.000 din (2.143 DEM); Žarko Vrezec, Brez naslova, akril/platno, 1980, 50 x 50 cm, 6.000 dinarjev (857 DEM). Če gledam svojo grafično produkcijo, odtisnem grafični list v 30, mogoče v 40 ali 50 izv.odih. nikoli več. Sedaj delam samo v sitotisku, ker me še zadovoljuje, kajti omogoča mi barvitost. Včasih uporabim tudi 12 do 15 barv in barva kot osnovni element v mojem slikarstvu najde svojo funkcijo tudi v sitotisku. Tu gre desetkrat več barve kot pri drugih tehnikah. Moram reči, da so moje grafike med najcenejšimi na Slovenskem: od 1.000 do 1.500 dinarjev (od okoli 150 do 215 DEM). Naklada mi poide v dveh letih, kar pomeni, da povpraševanje po originalni grafiki je. na trg vstopam preko različnih galerij v Mariboru, Ljubljani, Kopru, Izoli. Postojni, Ajdovščini, tako da je prostor enakomerno pokrit.« Nekateri prodajni galeristi menijo, da se v zadnjem času vzpostavljajo nekoliko ustreznejša razmerja med grafičnimi tehnikami, seveda pa ni nobenega javnega zagotovila pri nakladi. Avtorji namreč svoje grafične liste tiskajo in razpečavajo po svoji volji. Kolikor nam je znano, se z občasnim zalaganjem v galerijskem smislu, z zagotovljenim številom odtisov (30), ukvarjajo le v ljubljanski galeriji Ars. Kot je povedala Barbara Habič, enkrat na leto, založijo male grafike treh avtorjev, ki imajo skupno likovno noto. Letos bodo to Lojze Logar, Klavdij Tutta in Mirsad Konstantinovič. Za vse imajo certifikat, potrdilo o izvirnosti dela. Risba je ustvarjalčeva beseda Risbe pa na našem likovnem trgu očitno sploh nimajo prodajne veljave. Nada Zoran iz ljubljanske Galerije Labirint je rekla, da je na Slovenskem morda vsega pet zbiralcev risb. V strokovnem smislu je vpogled v to likovno zvrst ponudila nedavna mednarodna razstava »1. velika nagrada risbe Alpe—Jadran« v ljubljanski galeriji Tivoli. Zanimiv pregled pa se obeta od jutri dalje v mariborskem razstavnem salonu Rotovž, kjer bo razstava »Sodobna slovenska in hrvaška risba«. Jana Vizjak, dobitnica velike nagrade na ljubljanski razstavi, je rekla, da je risba ena od najpomembnejših stvari v umetniškem delu. Risba je začetek nastajanja slike, grafike, skulpture. To je ustvarjalčeva beseda. Pripravila: Branko Sosič in Alenka Zgonik Osrečiti Slovence z novim redom in novimi-natančneje-starimi gospodarji, ki jih nova oblast vztrajno in ponižno išče. Pridite, gospodje z denarjem, Slovenija vam je na voljo! A glej ga, zlomka, teh pa ni od nikoder; verjetno se jim ne mudi, čas je njihov zaveznik. »Slovenija naj se najprej osamosvoji, izčrpa, morda potem,« si mislijo. Imajo slabe izkušnje z našo nestanovitnostjo? Prav nam je! Smo pač samo narod hlapcev in izdajalcev. Sramujem se pripadnosti takemu narodu! STANE RAKOVEC Slap 23, Tržič Za zahvalo ni nikdar prepozno Decembra lani sem se udeležil Sagmeister trekkinga v Indijo in Nepal. Predzadnji dan bivanja v Katmanduju sem po večdnevnih težavah z želodcem, zaradi katerih nisem mogel užiti nobene hrane, na cesti padel v nezavest. Mislil sem, da je vzrok tem težavam pomanjkanje sladkorja v krvi, zato o bolečinah nisem z nikomer govoril, in jim'Audi nisem posvečal pozornosti. Naslednji dan sem na letališču, tik pred odhodom, ponovno padel v globoko nezavest in mi celo pulza niso več zaznali. Na mojo srečo sta bili v naši ekipi dr. Alenka-Eka Zavri in dr. Mojca Zajc, ki sta poskrbeli zame in mi dali prvo zdravniško pomoč. Sag- meister Miro pa je z ostalimi poskrbel za prevoz v bolnišnico v Patan. Ponovno sem se zavedel šele v bolnišnici v Patanu. Zdravnici sta se posvetovali s tamkajšnjimi zdravniki. Ker v bolnišnici niso imeli krvi, sem imel izredno srečo, da so imeli obe zdravnici, dr. Alenka-Eka Zavrl in dr. Mojca Zajc ter Janez Zajc in Miro Sagmeister isto krvno skupino kakor jaz, da so mi darovali kri. Naslednji dan so prišli v bolnišnico še ostali člani naše skupine, ki so bili pripravljeni darovati kri ali kako drugače pomagati. Po odpustu iz bolnišnice so me prijatelji prenašali z letališča na letališče, saj nisem smel dvigniti niti glave, dokler nismo pristali na domačem letališču v Zagrebu. Po napornem potovanju, ki je trajalo osemindvajset ur, so me sprejeli na Gastroenteoroioški kliniki v Ljubljani, kjer so me pokrpali in postavili na noge. O tem sem napisal članek, ki je bil objavljen v Planinskem vestniku, ko pa sem ga prebral, sem spoznal, da v njem nisem izrazil tistega, kar sem želel. Namreč, izraziti globoko hvaležnost obema zdravnicama, ki sta mi nudili strokovno pomoč, saj brez njune požrtvovalnosti ne bi preživel. Zato se jima ponovno iskreno zahvaljujem, v enaki meri tudi Miru Sagmeistru in ostalim udeležencem potovanja, prav tako prizadevnim zdravnikom na Gastroenteoroioški klini- ki v Ljubljani in sestram za intenzivno nego. JOŽE MULEJ, Zvezna 25. Ljubljana Šola ni vedno za zgled V petek, 31. avgusta 1990. je vodstvo šole Majde Vrhovnik v Gregorčičevi ulici v Ljubljani zatikalo vljudna opozorila na avtomobile, parkirane na njihovem parkirišču. Opozorilo prilagam, da bodo občani zvedeli, kakšni učitelji jim vzgajajo otroke! »OPOZORILO! Opozarjamo vas, da se 3. 9. 1990 začne reden pouk in da od lega datuma naprej potrebujemo naš parkirni prostor za parkiranje avtomobilov naših učiteljev. Vse lastnike osebnih avtomobilov, ki ste v času polletnih počitnic uporabljali naš parkirni prostor obveščamo, da bomo naročali odvoz z pajkom ali spuščali zračnice vsem avtomobilom, ki nimajo naše nalepke za parkiranje! VODSTVO ŠOLE« Poleg zračnic znajo spuščati tudi pravila slovenskega jezika. »V času polletnih počitnic« in »z pajkom« sta le dve besedni cvetki tega kratkega opozorila, ki bi mu bolj pristajal naslov GROŽNJA! Kaj naj spustim jaz njim, kadar parkirajo pred »našo hišo«? JURIJ JAMNIK, Gregorčičeva 15, Ljubljana LETALO PRIHODNJEGA STOLETJA Piloti danes poleg letenja obvladajo tudi računalništvo Slovenski letalski prevoznik je dobil tri letala airbus 320 - Evropa je s temi letali prehitela ZDA - Bolje kot v vesoljskih plovilih . . • ramn nnvp nrnop 7ahfpv BRNIK, 12. septembra - Te dni bo slovensko gospodarstvo bogatejše za dve uspešni (tudi 'v' svetovnem merilu) tovarni. Združeni evropski izdelovalci potniških letal Airbus Company so namreč za slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways izdelali dve novi letali vrste airbus 320. To sta res dve novi »leteči« slovenski tovarni, saj s prvim letalom te izdelave stanejo skupaj 255 milijonov dolarjev. Tudi nadomestni deli so prišteti. Res, da je to velik denar, a za di po njihovem vodenju med vzleta-" ' njem in pristajanjem. Nekateri celo trdijo, da je računalniško vodenje letal airbus bolj temeljito od vse- ietala ga ne sme biti škoda! Letalo združenih evropskih izdelovalcev potniških letal - A 320 je najmanjše iz Toulousa, kjer letala dokončno izdelajo — že danes sodi v 21. stoletje. Piloti za krmili morajo biti že ta hip izšolani za tretje tisočletje. Zdaj ne gre več za enostavno letenje. tudi ne samo za radijsko vodenje letala, temveč gre za može (ponekod so za krmili letal že tudi ženske), ki morajo svoje pilotsko znanje podkrepiti tudi z znanjem računalništva. Slovenski zračni prevoznik AA je s tremi letali A 320 (tretje bo na Brniku pristalo danes) preprosto rečeno stopil v tretje tisočletje. Evropa je namreč s svojimi airbusi prehitela ves svet. Ne samo po zunanjosti potniških letal, temveč tu- ga, kar so doslej znanstveniki in tehnologi spravili v vesoljska plovila. Danes ima AA na voljo v svojih letalih A 320, douglasih različnih tipov in kanadskih dashih hkrati prostora za 1.777 potnikov. Ob tem pa naj omenimo, da so inštruktorji v Toulousu povedali tudi: »Piloti AA, ki so bili pri nas na šolanju za A 320, so bili daleč najboljši šolarji!« To pa tudi nekaj pomeni. Predvsem za prodor AA v širni svet. Janez Kocjančič, direktor AA: »Naš cilj je, da bi čimprej izenačili razmerje med čarterskimi poleti in rednimi linijami na polovico. Odpi- ramo nove proge. Zahtevamo neposredne povezave s Frankfurtom, Rimom, Milanom, Riminijem, Berlinom, Dunajem...« Vse pa je zdaj v rokah zvezne administracije, ki določa, kdo in kam bo lahko letel. Zagotovo je nekaj letališč v Evropi, ki bi Sloveniji odprla novo okno v svet. Eno je, med drugimi, Frankfurt. AA je že doslej opravljala 85 odstotkov svoje dejavnosti na mednarodnih trgih, predvsem v čarterskem prometu. To pa je »trd« denar. A poslej? »Nova letala A 320 so taka, da piloti z njimi lahko pristajajo ob vsakem vremenu, na vsakem letališču, ki ima kategorijo »tri«. Ob vseh prizadevanjih za posodobitev slovenskega in jugoslovanskega zračnega ladjevja bo treba tudi naša, jugoslovanska in predvsem ljubljansko letališče (z združenimi močmi) posodobiti v kategorijo »tri«, ki pomeni varen pristanek za vsako letalo.« AA bo dobila še dve letali A 320, in sicer četrto leta 1992 in peto leto pozneje. MATIJA DERMASTIA LETENJE Z RAČUNALNIKI — In to naj bo pilotska kabina? Tako je. Šef pilotov AA na letalih A 320 kapitan inž. Miha Thaler (tudi po vsem svetu znan jadralni pilot) se ob takem vprašanju samo nasmeje: »Tisti gumbki med menoj in sopilotom so pomembni. Računalniški. Tudi danes pa je pomembno zgolj leteti. Kdor tega ne zna, tudi z računalniki ne bo vzletel.« (Foto: Janez Zrnec) ISPO ’90 (3) Dolgo živi, gorsko kolo! _ . _ . ^ . »V nr l l • Tl • l 1 • ^ f * • Kolo je staro 173 let — V Zahodni Evropi kolesari 135 milijonov ljudi — Novi materiali, lažji in boljši bicikli — Slovenski nacionalni šport? MUNCHEN, 12. septembra — Sploh ne bi bilo napak, če bi si naši ' Kamak se ne obračaio 021 vrli veletrgovci na sejmu športne opreme in izdelkov ogledali tudi tiste dvorane, kjer so razstavili gorska kolesa za prihodnjo sezono. n»n../lkn in nnirnročovonlo Ki lohlrn tolrn cnrrrn-lli da orp Ušle uvuralic, 1VJC1 3U ldOiarui goisna tvuitaa i-a piimmuju . Glede na ponudbo in povpraševanje bi lahko tako spoznali, da gre trend očitno v drugo smer, kot so bili doslej sveto prepričani. Iz svojih trgovin bi namreč pregnali cenena (in poceni) gorska kolesa, made in Taiwan, Korea in kdo bi še vedel od kod, saj v svetu kolesarstva, kjer zdaj kraljuje gorsko kolo, sveto prisegajo le na kakovost. Vse kajpak v slogu znanega angleškega reka Prereven sem, da bi poceni kupoval. USPEŠNEŽ SEZONE 91? - Checker pig (Foto: T. G.) Odkar celo mogočnežem, katerih statusni simbol je bil drag avto, ni pod častjo sesti na dve namesto na štiri kolesa, kolesarjenje ni več le zdrav, temveč tudi moden šport. Tako sploh ni čudno, da po zadnjih podatkih samo v Zahodni Evropi bolj ali manj redno kolesari že blizu 135 milijonov ljudi (nekateri menijo, da je lastnikov dvokoles v resnici še precej več). Največ kolesarjev ni na Nizozemskem, kot morda mislite, temveč v (zahodni) Nemčiji. Tam na pedale dvokoles, ki jih bi lahko bolj upravičeno kot avtomobile poimenovali jekleni konjički, pritiska 40 milijonov I ljudi; po 20 milijonov jih je v Ita-I liji in Franciji, pet milijonov BLAŽE (BREZ NEŽICE) V POLETNI EVROPSKI ŠOLI Poklicno usmerjanje v A. D. 1990 _— f.rt mr i/cobrcntb rs7mpr!ll »Mami. mami. jaz sem pa nekaj našla!« je na ves 2las kričala Nežica, ko se je pripodila na teraso, kjer je gospa mama zatopljena v branje uživala poznopo-letno sonce. »Oh. ti ljubi otrok, kolikokrat sem ti že rekla, da se moraš obnašati dostojno in da ne smeš na nobeno stvar reagirati tako silovito, temveč lepo uglajeno in umirjeno', s stalnim občutkom za mero . . .« bi še naprej gospa Evelyn karala hčerkico, če ta ne bi odločno posegla v besedo: »Ampak, mami, razumi že vendar, nisem mogla vzdržati. Veš. kaj sem odkrila?« »Si spet stikala po prepovednih mestih?« je resno nadaljevala gospa mama. »Našla sem Blažetov spis iz letošnje poletne šole o tem. kakšen poklic bi rad imel. Prosim te. poglej in mi prevedi, ker jaz še ne znam toliko angleščine,« je moledovala Nežica. »Čeprav je skrajno grdo, da posegaš v diskretni svet svojega starejšega brata, naj ti bo! Daj mi list, prosim, tudi mene zanima, kaj namerava ta naš mladenič,« je bila že popustljiva gospa mama in sproti je začela na glas prevajati: »Gotov poklic v negotovi prihodnosti. Čeprav sem že v preteklosti velikokrat premišljeval o tem. kakšen poklic naj si izberem. sem se ob stikih z mnogimi gospodi kolegi iz različnih evropskih držav prav na tej poletni šoli dokončno odločil. Pravzaprav je bila odločitev žc davno v meni, le svojo pravo podobo ji dajem sedaj. Vedno bolj jasno je. da moramo računati na negotovo prihodnost — na to nas opozarjajo mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo s postindustrijsko družbo. Vendar pa lahko vsak posameznik kljub takšni obči perspektivi najde svoj smisel v poklicnem delu. ki bo tudi v tej prihodnosti potrebno in v občo korist. Če je kateri poklic, ki ie izjemno potreben v vsakršnih razmerah, potem je to zdravniški. Odločil sem se torej, da vse svoje študijske potenciale posvetim temu vzvišenemu in humanemu poklicu. Kar vidim se že v vlogi zdravnika in to zelo natančno: v vlogi specialista. Takoj po diplomi se bom namreč specializiral za ortopedijo in znotraj te specializacije za deformacije hrbtenice. Pri zdravljenju vseh vrst scoliosae (kot se latinsko imenuje ta bolezen), tako ukrivljenosti v levo kot v desno, se bom naslonil na najsodobnejše dosežke moderne medicine, hkrati pa bom vključeval mnoge postopke tradicionalnega zdravilstva. Zelo si želim, da bi imel svoj sanatorij, s posebnim oddelkom za pacientke. In da bi bilo moje delo še bolj učinkovito, bi ga želel imeti v lepem naravnem okolju. V mislih že imam lokacijo - Triglavski narodni park. Upam. da bo do takrat, ko bom končal specializacijo, to že tudi zakonsko možno. Seveda računam na to, da mi bo v začetku pomagal moj gospod oči, pa tudi sestro Agnes bom mogoče lahko prepričal, da bi postala glavna medicinska sestra v mojem sanatoriju. Prepričan sem, da bom imel dovolj pacientov, ki jim bom lahko razdajal svoje znanje in svojo nesebično ljubezen.« »No, čeprav sem vedno mislila, da bo šel moj sin po sledeh slavnega Courbusiera, bo tudi to v redu. Mislim, da se je prav odločil, imel bo same ugledne paciente in tudi poslovno bo gotovo uspešen, saj se bo lahko vključil v mednarodno ponudbo medicinskih uslug,« je dejala gospa mama in zabičala Nežici: »Takoj spravi ta papir nazaj na svoje mesto!« »Krasno, Blaže bo zdravnik, tudi jaz hočem biti zdravnica!« je pribila Nežica in odskakljala s terase. Gospa mama pa se je spet posvetila pozornem branju zadnje številke Neue Post. MACA JOGAN manj v Veliki Britaniji, na Nizozemskem redno kolesari 14 milijonov prebivalcev, v Španiji 10, na Danskem 5, Belgiji 4, na Portugalskem in v Grčiji po 3 milijone in milijon na Portugalskem. Kaj pa pri nas, v Sloveniji? Se pred letom ali dvema, ko je tako k nam kot v Evropo z veliko zamudo iz Amerike pljusknil val navdušenja nad gorskimi kolesi, je bilo čedalje več zanimanja za klasično kolesarjenje. Pravi bum pa kolesarjenje doživlja šele z gorskimi kolesi. In ni dvakrat reči, da bomo že prav kmalu podobno kot (nekdaj?) za smučanje trdili, da je (udi kolesarjenje slovenski nacionalni šport. Baron Carl Friedrich Ludvrig Christian von Drais zu Sauer-bronn, ki je živel od 1785 do 1851, tistega 12. julija leta 1817 verjetno še slutil ni, koliko sprememb bo še doživela njegova »leteča stvar«, preden bo postala tako priljubljena. Oče današnjega kolesa je namreč pred 173 leti s svojim »dirjajočim strojem« premagal razdaljo 14 kilometrov in 400 metrov. Če bi že tedaj poznali Guinessovo knjigo rekordov, bi bil vanjo vpisan z velikimi črkami. Zdravniki pravijo, da je ob hoji prav kolesarjenje — z gorskimi kolesi, ki nam bolj približajo naravo — najbolj zdrav šport. Da, celo bolj od teka, kjer so nekateri deli telesa preveč obremenjeni in lahko sčasoma (v glavnem zaradi pretiravanja in precenjevanja svojih sposobnosti) pride do poškodb in okvar. Na sejmu Ispo med razstavljenimi gorskimi kolesi ni bilo videti revolucionarnih sprememb. Potrdilo se je tisto, kar so poznavalci napovedali že lani: velikih sprememb ne bo, prihajalo bo le do izboljšav. Tako zaradi novih materialov (za posebnimi zlitinami z aluminijem zdaj prihajajo na vrsto ogrodja iz umetnih vlaken) kolesa postajajo lažja, prestave, gonilni mehanizmi in zavore pa bolj izpopolnjene in zato boljše, učinkovitejše ter varnejše. Potem ko se niso obnesla kolesa z asimetričnimi vilicami in bobnastimi zavorami, ki so jih predstavili lani, se začenjajo uveljavljati kolesa z amortizerji. Kajpak se ne obračajo ogromni denarci le v proizvodnji bici-klov, temveč tudi v vsej industriji, ki spremlja kolesarstvo. V mislih imamo oblačila, kamor prodirajo ne le nove pisane barve, temveč tudi novi materiali, pa rokavice, obuvala, čelade in »malenkosti«, kot denimo halo-genske luči na baterijo, ščitnike za kolena in komolce, opornike za prenašanje kolesa ipd. In verjetno imajo prav poznavalci, ko trdijo, da bo njegovo veličanstvo kolo, gorsko pa še posebej, še dolgo živelo in preživelo številne izume, ki so jih označili za iznajdbe stoletja. TINE GUZEJ Jutri: Novost, imenovana well-ness • Moški so dobrodošli V Moskvi so ustanovili ženski politični klub, ki se je razglasil za neodvisnega od katere koli politične stranke. Članice kluba pa ne bodo samo ženske, ker so v klubu dobrodošli tudi moški »ne glede na svojo politično usmeritev in veroizpoved«. Glavna naloga kluba bo »konsolidacija in politizacija žensk«, propagiral pa bo predvsem »volitev žensk za vse izvršne funkcije«. Sodeloval bo z vsemi družbenimi organizacijami, ki so prepričane, da morajo ženske sodelovati pri vodenju in odločanju tako na poslovnem kot političnem področju. Na ustanovni skupščini ženske niso bile same, ampak so v svoje vrste spustile tudi nekaj moških, v glavnem sociologov in politologov. NEKOČ SO BILE KAVARNE Kitajska restavracija v Nebotičniku? --____________U__71,., u, n, nič bolj imenitni. Le da so mi LJUBLJANA, 12. septembra - Zlata doba kavarništva na Slovenskem je seveda že davno mimo. Od leta 1887, ko je bilo v Ljubljani 14 kavarn, kamor so ob popoldnevih zahajale na klepet mične dame, se ob večerih in pozno v noč zbirale odlične moške družbe, so se časi spremenili. In medtem ko je recimo Dunaj znal ohraniti kavarniško življenje in iz njega narediti eno svojih atrakcij, so bili pri nas ti lokali bodisi prepuščeni propadanju ali pa so jih izrinjali iz gostinske ponudbe, češ da so preživeti. Zdaj se Ljubljana potiho poslavlja še od ene svojih zadnjih kavarn — včasih posebej slavne, ki prebiva v nič manj slavni stavbi, nekdanjem simbolu mesta — v Nebotičniku. Omenjeno kavarno naj bi prav kmalu, menda že kar v oktobru, zamenjala donosnejša gostinska veja. Prostore namerava Mercatoijev tozd Ajdovščina, ki je lastnik, preurediti v kitajsko restavracijo. Kajti zdaj je čas tržnega gospodarjenja, v stvareh je treba iskati ekonomski smisel, in res ne gre, da bi se še vnaprej slepili, da je mogoče živeti od simbolov, nam je pojasnil tamkajšnji direktor. Da je imela kavarna izgubo in le malo gostov, pa itak vemo, je bilo še pojasnjeno. Slednjega res ni treba posebej poudarjati, kajti že lep čas velja nebotičniška kavarna za neugledno. Med redkimi obiskovalci, ki nič bolj imenitni. Lc da so med tamkajšnjimi gosti študentje, intelektualci, turisti in tudi obiskovalci opere, ki pridejo tja po predstavah in niso opustili prijetne družabne navade iz starih časov, posedanja ob kavi, listanja časopisov, klepeta ob mizi. Kljub nekoliko zaprašeni podobi, ki daje prostoru čar in vtis, kot da sc je tu ustavil čas, je postrežba prvo-zaidejo na vrh nekdaj najvišje vrstna, ponudba izbrana, osebje stavbe na Balkanu, so kvečjemu pa vzor dunajske šole; ne nazad-kak turist, upokojenci, pa tisti nje so ustrezne celo cene, podob-i..n,n0nnrr.t»i^ri5t n«r»- ne v mn0go bolj modnih lokalih. Vse to v pretežni meri po- »v*—m —j----j ■ — ’ r znani Iumpenproletariat, ki naredi iz vsakega lokala beznico. Kavarna je po več kot pol stoletja očitno zgubila ves mik. V času nastanka, pred drugo svetovno vojno, je slovela kot posebno prijetna, bila je dobro obiskana in znana po odlični družbi. Oblikoval jo je Marjan Mušič, takrat eden izmed mladih in neuveljavljenih arhitektov, ki jim je avtor Nebotičnika Vladimir Šubic zaupal ureditev gornjih etaž stavbe. V povojnem času prostora niso bistveno spreminjali. Vendar težava ni v intericru, sicer dotrajanem, a oblikovanem kakovostno, v klasični maniri kavarn. Če se spomnimo nekaterih dunajskih, recimo Cafe Muse-uma, ti niso, kar se tiče oguljenosti opreme in obledelih opažev. jasnjuje, zakaj se tistim nekaj našim kavarnam, ki so preživele, ogne malone vsak, čeprav je tudi res, da obstaja precejšnja razlika v mentaliteti ljudi. Verjetno je pojav, namreč opuščanje kavarniških navad in namesto tega zahajanje v »kafiče« (ki pa zadnje čase privzemajo nekatere elemente prvih, ponujajo gostom časopisje), zanimiv sam po sebi. Toda poskusite si predstavljati, kakšen prvovrsten kulturni škandal bi nastal, če bi komu prišlo na misel Loosovo kavarno na Dunaju preurediti, recimo, v vietnamsko restavracijo. V Ljubljani je to malo manjši škandal, sramota za mesto pa ne dosti manjša. SAŠA VIDMAJER OYSTER BAND — Sodijo med najzanimivejše predstavnike nove generacije britanskega lilk rootsa. JAMA DAJE IN JEMLJE Rudarjev niti psi niso našli Ekipa reševalcev iz Zasavja pomagala iskati mrtve rudarje v rudniku v Dobrnji — Trije ponesrečenci bodo za vedno ostali v jami TRBOVLJE, 12. septembra - Kar štirinajst dni je ekipa reševalcev ' trboveljskega, hrastniškega in zagorskega rudnika pripravljena čakala na klic iz Kreke. V četrtek ga je dočakala. Sedmih ponesrečenih rudarjev rudnika Dobrnja namreč do tistega časa kljub pomoči iz tujine še vedno niso našli. Po njihovem odhodu iz Kreke nctoiaio npkip v rovih še trii e mrtvi rudaril. ostajajo nekje v rovih še trije mrtvi rudarji. Ekipo reševalcev iz Zasavja so pod vodstvom inženirja Martina Putriča, sicer tehničnega vodje rudnikov rjavega premoga Slovenije v Trbovljah, dodelili v drugo izmeno, ki je v jamo prvič stopila v soboto popoldne. S sedmimi člani ekipe, ki so se spustili v temo, so imeli stalno telefonsko zvezo. Previdnost je bila tega dne v Dobrnji še vedno »mati modrosti«. Po dveh tednih ni bila njihova naloga nič lažja od naloge predhodnikov: dve trupli sta že čakali pripravljeni, dve pa je bilo treba še rešiti iz odkopnega polja, še prej pa odkop zavarovati in usposobiti transportne poti. Kaj da pomeni pripravljeno truplo? »Po strahoviti eksploziji in po 14 dneh je tisto, kar od človeka ostane, na vsak način potrebno pripraviti — pa čeprav le še za pokop«, odgovarja vodja reševalne ekipe in dodaja, da ne pozna nikogar s tako dobrim želodcem, ki bi to delo zmogel opravljati brez maske. Tudi tovariši iz Breze, Raspotočja, Bu-kinje, Mramorja in Lipnice ne. Z njimi so se 300 metrov globoko družili to soboto in nedeljo. V domačinih pa je še vedno strah. Ce se kdo le za trenutek znajde sam v jami, iz nje pobegne. Tudi to soboto so domačini pri transportu ponesrečenih iz jame kar šli. Od 1200 zaposlenih jih redno prihaja na pomoč le kakšni deset, največ petnajst. »Čeprav je zdaj prezračevanje urejeno in je jama varna,« pravi Martin Putrič, ki se je v Kreki pozanimal tudi o tem, kako uspešna je bila pomoč madžarskih reševalcev s psi. Kot se je pokazalo, tja, kamor človek ne more, tudi pes ne gre. V nedeljo se je iskanje ponesrečenih nadaljevalo — žal brez uspeha, čeprav so vso izmeno čistili odkopna polja, ki so še ostala v komori številka 31. Delo so končali ob 23. uri in bi se tega dne pravzaprav morali tudi vrniti. Ostali so še v ponedeljek in pomagali v jami, v kateri je bilo do nesreče zaposlenih približno 1400 ljudi, dajala pa je 650.000 ton premoga na leto. Iskanje še zadnjih treh ponesrečencev bo iskanje igle v senu. Idej, kako do njih oziroma do njihovih ostankov, kje bi še iskali, ni več. Po nenapisanem rudarskem pravilu — a vseeno humanem in moralnem - pa razstreljevati in znova delati tam, kjer bi še vedno utegnila ležati trupla, ne gre . .. POLONA MALOVRH • Brežnjev je najdražji Premožni tuji turisti bodo za 500 dolarjev na noč imeli možnost, da spijo v nekem razkošnem hotelu v Moldaviji, kjer je počitnice preživljal nekdanji sovjetski voditelj Leonid Brežnjev. Neki ameriški poslovnež je dobil dovoljenje oblasti, da dve udobni iczidenci sovjetskih funkcionarjev spremeni v hotelski kompeks, v katerem bodo tudi igralnica, nočni bari, restavracije, bazeni in igrišča za tenis. Čena sobe bo SO dolarjev za noč, tujci pa bodo lahko najemali tudi »modre apartmaje«, rezervirane za najvišje funkcionarje, za katere bo treba odšteti 350 dolarjev na dan. Apartma, ki ga je uporabljal Brežnjev, pa bo stal 525 dolarjev. ROCK 9000 Deset let Novega rocka v ljubljanskih Križankah Nastopili bodo Oyster Band, Partibrejkers, Obojeni program, Blla-BlIa-BHa in It’s Not For Šale LJUBLJANA, 12. septembra - V petek, 14. septembra, bo v ljubljanskih Križankah Novi rock 9000. Ta glasbena prireditev, ki je postala tradicionalna, se je v desetih letih spreminjanja ustalila kot festival alternativne glasbe. V začetku osemdesetih let je bil Novi rock dvodnevna prireditev, kjer so nastopile zanimive domače skupine in kakšen bolj znan gost. Novi rock je bil za mnoge skupine odskočna deska za uspeh, mnogim skupinam pa tudi višek glasbene kariere. Usihanje domače ustvarjalnosti na alternativni sceni se je odrazilo tudi v izboru nastopajočih skupin za letošnji Novi rock. Zato je žirija Novega rocka 9000 v sestavi Marka Prpiča, Marjana Ogrinca, Petra Barbariča in Urbana Vovka med dvaintridesetimi skupinami in izvajalci izbrala le eno skupino It's Not For Šale iz Laškega. Njihov nastop bo tudi promocija njihovega prvega ej)-ja, ki je izšel nedolgo tega. Žirija se je odločila, da bo v Ljubljano povabila tudi prištin-sko skupino Blla-Blla-Blla, ki so ji na Kosovu prepovedali nastopati. Na Novi rock so povabili tudi novosadsko skupino Obojeni program, ki je letos poleti izdala enega boljših domačih albumov in bo v Ljubljano prihurme-la s turnejo po deželi perestrojke in glasnosti. Prav tako bodo na Novem rocku zahrumeli Parti-brejkersi, ki so v Ljubljani že večkrat nastopili, vendar jih pravi ljubljanski nastop čaka šele v petek. Beograjski Partibrejker-si so ena od redkih jugoslovanskih skupin, ki še varuje plemeni-co rock,n’rolla v razpadajoči fe- deraciji in zaradi katerih je še vredno razmišljati o rocku kot o glasbi, po kateri se pretaka kri in zaradi katere se pretaka znoj. Zvezda večera bo Oysler Band iz Anglije, ki bo skušal zabavati Podalpce z mešanico folk glasbe britanskega otočja. Kritiki in ljubitelji tovrstne glasbe jih uvrščajo med najzanimivejše predstavnike nove generacije britanskega folk rootsa. Zato ljubitelji alternativne glasbe na letošnjem Novem rocku lahko upravičeno pričakujejo veliko zabave za samo 130 dinarjev. ZDENKO MATOZ • Po tržni ceni V sovjetskem mestu Alu-šti na krimu je zmanjkalo vžigalic. Dobiti jih je mogoče samo še na črnem trgu. kjer jih prodajajo zdaj stokrat dražje. Škatlica vžigalic je prej stala kopejko, zdaj pa je zanjo treba odšteti rubelj. Izdelovalci vžigalic so obljubili, da jih bo spel dovolj, ko jim bodo določili tržno ceno. JACK HIGGINS Ura pred polnočjo 10. nadaljevanje __ ČETRTO POGLAVJE Vsak vojak pri pravi pameti ima v neposrednem spopadu rajši dobro puško v roki kot pištolo, in to ob vsaki priložnosti. Ne glede na to, kaj govorijo v filmih o divjem zahodu, je običajna pištola ali navaden revolver komaj še učinkovit na več kot petdesetih metrih in večina ljudi zgreši vrata od skednja na deset korakov. Kljub vsemu pa ni dvoma, da je za nekoga, ki dobro pozna te reči, najboljše orožje pištola ali revolver v boju na majhne razdalje. Prednost sem dajal avtomatskemu brovvnin-gu P35, ki je standardno orožje v britanski armadi, predvsem zato, ker sem z njim lahko izstrelil trinajst nabojev, ne da bi ga moral ponovno nabiti, toda avtomati imajo določene pomanjkljivosti. Dosti je sestavnih delcev, ki lahko odpovejo, in noben profesionalni strelec, ki sem ga srečal, ne bi uporabljal takega orožja, če bi imel drugačnega na razpolago. V neki zasedi v Kimpali me je naskočil Sim-ba kot brzovlak, držeč v roki meter veliko pango. Enkrat sem ga ustrelil, potem je igla udarila v slep naboj. To se ne dogaja tako pogosto in če bi imel revolver, bi se valj enostavno obrnil. Toda jaz sem bil oborožen z avtomatom. Browning se je krepko zaskočil in moj črnski prijatelj, ki se je nažrl mamil, je še naprej dirjal proti meni. Kaki dve minuti je bilo zanimivo, ko sva se ruvala na tleh, in spomin na ta dogodek ni v meni še lep čas ugasnil. Od takrat sem izključno privrženec revolverjev. Samo pet nabojev, če pustiš eno luknjo prazno zaradi varnosti, vendar popolna zanesljivost. Ko sem prišel na obalo, je bilo vse mirno in tiho, morje je bilo podobno modro-zelenemu ogledalu, sonce je tako pripekalo, da se nisem smel dotakniti skal, ker so bile prevroče, in svetloba se je odbijala od belega peska, da me je slepila in da so bili predmeti zamegljeni in nedoločni. Slekel sem jopič in skrbno vtaknil pet nabojev v smith and wesson. Potežkal sem ga najprej v levi, potem v desni roki. Stara alkemija je že začela učinkovati. Vročina me je žgala skozi tenke podplate čevljev, me pekla po hrbtu in postala del moje osebnosti, kot je to orožje postalo del moje osebnosti. Kopito se je zlahka prilegalo mojemu prijemu. Nič posebnega ni bilo na njem, nobenega posebej izdelanega držaja ali izbrušenega sprožilca. Prvovrstno smrtno orožje tovarniške izdelave, prav tako kot Stacey Wyatt. Vzel sem kup kart in jih postavil pet v ozko razpoko na robu bazaltne skale in izmeril petnajst korakov. Bili so časi, ko sem lahko povlekel revolver in petkrat zadel igralno karto na to razdaljo v polovici sekunde, toda od takrat se je marsikaj zgodilo. Sključil sem in z iztegnjeno roko v višini prsi potegnil revolver in streljal. Odmevi so zamrli na morju, ki je bilo negibno kot olje. Takoj sem spet vtaknil naboje v revolver in stopil naprej. .... Dva zadetka izmed petih. Četudi trije naboji ne bi bili preveč zgrešili tarče, ne bi bilo dovolj dobro. Vrnil sem se na strelno črto, se postavil v običajno držo za ciljanje, držeč revolver v višini oči in ustrelil po vrsti v vsako karto, pri čemer se mi ni mudilo. Zadel sem vseh pet kart, kot sem pričakoval, postavil nove karte in spet poskušal. Se vedno sem bil v strelni drži, toda to pot sem streljal dokaj hitro. Spet sem zadel vse karte. Lahko sem spet začel znova. Postavil sem še karte, se obrnil in zagledal Burka, ki je stal na koncu steze. Gledal me je kot brezimen človek s črnimi očali, in jaz sem se obrnil na strelni črti, potegnil revolver in tako hitro streljal, da je vseh pet strejov zagrmelo kot en sam strel. Ko sem spet nabijal revolver, je stopil naprej in pogledal karto. Bili so štirje zadetki na njej — trije so bili strnjeni, en zadetek pa je bil nad njimi na položaju dvanajste ure. Če bi bil za las višji, bi bil popolnoma zgrešil karto. »Še malo časa, Stacey,« je dejal. »Samo to potrebuješ.« Stegnil je roko in dal sem mu smith and vvesson. Za hip ga je potežkal, potem se je zasukal in streljal v svoji nenavadni drži, tako da je imel desno nogo tako daleč spredaj, tako da se je z levim kolenom skoraj dotikal tal, medtem ko je držal revolver naravnost pred seboj. Petkrat je zadel, trije zadetki so bili eden poleg drugega, medtem ko sta bila dva bolj na desnem robu. Brez besede sem mu pokazal karto. Resno je pokimal, ne da bi mu z obraza lahko razbral kako znamenje zadovoljstva. »Ni slabo. Sploh ni slabo. Malo trza na' desno. Morda bi se dalo omehčati sprožilec.« »Prav, povedal/s\ bistvo.« Spet sem začel vtikati naboje v revolver. »Zakaj nisi pripeljal težke brigade s siboj?« »Pieta in Legranda?« Odkimal je. »To je med nama, Stacey, in ne zadeva nikogar drugega.« Sarah Harrison VROČI DIH 73. nadaljevanje Vsaj to je bilo izrečeno z odkritosrčnostjo, kajti prisotnost prijatelja, s katerim bom lahko večerjala, jim bo omogočila, da bodo s čisto vestjo veseljačili v krčmi Rumpel. Proti izhodu smo se odpravili kot slabo usklajen kvartet. Vanessa je Tristanu povedala, kako se Constantine piše, Tristan je priimek narobe ponovil, Constantine pa ga je smeje popravil. Bila sem strašno razočarana, da sem svojega ljubimca v Fartemvaldu prvič srečala v družbi mojih založnikov. Constantine pa, ki je vedno izkoristil vsak trenutek, je začel dopolnjevati svoj alibi. »Pravzaprav kar pogosto pridem v Farten-wald,« je rekel. »V tukajšnjem inštitutu poučuje kolega iz študentskih dni. Tokrat pa bo moj izlet deloven.« »Kaj boste pa delali?« je vprašala Vanessa in pri tem kar svetlo gledala od radovednosti. »Presajali jetra tujim založnikom?« »Zakaj pa ne, če dobro plačajo!« je odvrnil Constantine. »Morda kakšnemu japonskemu uredniku...« Ko se je veselje nad tem biserom duhovitosti poleglo, je dodal: »Ne, moj kolega me je povabil, da bi v njegovem seminarju predaval o varstvu pred nezaželeno nosečnostjo.« »Nezaželeno nosečnostjo?« je- rekel Tristan. »Saj to so same znane stvari.« »Jaz mislim, da je to koristna tema,« je menila Vanessa. Prikrila sem smehljaj. Kaj takega! Nezaželena nosečnost! Tristan je iz nič priklical taksi. Kaj takega so zmožni samo nekdanji gojenci Etona. »Upam', da se stari ne bo preveč razburjal, če bo prišel na sejem. Prekleto čudaške pojme ima o knjigah,« je s strahom rekel. Po kratkem, mučnem olikanem prerekanju, kje bo kdo sedel, smo se zbasali v taksi. Tristan je sedel spredaj in usmerjal celotno operacijo, drugi pa smo sedeli zadaj. Constantinovo stegno je vroče pritiskalo na moje, njegov obraz pa je bil zbran in vljudno je poslušal Tristana. ». . . seveda bo potem on prevzel komando in nas pošiljal na vse strani kot divje gosi in kupovati bomo morali najbolj nemogoče knjige. Divje omahuje med suhoparnimi deli o starih kulturah in vročičnimi mehkimi porniči.. .« »... znano, da je čisto iz sebe, kadar bere ali vidi paznice v ženskih zaporih,« je nadaljevala Vanessa, ki se je navdušeno oprijela stare teme, »in ves divji je seveda na medicinske sestre. Nekoč nas je hotel prisiliti, da bi na dražbi za sto tisoč funtov kupili knjigo o ameriški zdravstveni statistiki samo zato, ker je bilo v njej veliko fotografij oddelčnih sester.« »Vsi vemo, kaj govorijo o sestrah, kajne?« je retorično vprašal Tristan. »Constantine pa to ve iz prve roke.« »Kdo, jaz? Zelo asketsko živim,« je rekel Constantine pohlevno in čudovito mirno. »Povejte mi,« je nadaljeval, »nameravate ta teden skleniti veliko poslov ali pa je vse to le predstava?« Prizadetim ni ušlo, da je bila ta pripomba blago maščevanje, zato so svoje poteze hitro preuredili v izraze trpečega razmišljanja in s tem hoteli pokazati, da so v resnici občutljivi, zavzeti ljudje, ki ljubijo svoje delo. »Odvisno od tega. kaj ste mislili,« je previdno dejal Tristan. »Pravzaprav prav veliko pogodb ne bo podpisanih, malo denarja bo zamenjalo lastnika. Tukaj smo v glavnem zato. da vidimo in da drugi vidijo nas, vendar ne samo zaradi predstave, kot ste vi rekli.« Venessa je z divjim majanjem glave odločno zavrnila misel na to. »Ne, to je veliko več. To je trg. na katerem vsi razkazujemo to. kar imajo in gledamo, kaj nam, ponujajo drugi.« »Z vami sem,« je rekel Constantine in svoje nogo pritisnil ob mojo. »Zato je Harriet tako dragocena za nas,« je razložila Vanessa. »Ona je naše izložbeno okno. Saj ne zameriš, Harriet. da ti takor rečem? Seveda bo hodila naokoli in govorila o Umirajoči slavi ljubezni in morda celo tudi o Drevesu spominov.« »Je to tvoja najnovejša knjiga?« je vprašal Constantine. »Mmm,« sem rekla. »Zelo skrivnostna je. nič nam noče povedati o njej,« je rekla Vanessa. »Morda boste vi, Constantine. nocoj pri večerji kaj izvlekli iz nje?« »Zares bom poskusil,« je rekel Constantine in se mi nasmehnil. »Aha, Constantine bo naš vohun!« so začeli kričati eden čez drugega. Zaželela sem si, da ga ne bi kar naprej klicali po imenu. Saj je minilo več tednov, preden sem zbrala zadosti poguma, da sem mu rekla Constantine. Taksist je ustavil pred hotelom in Tristan mu je velikodušno nasul prgišče nemškega denarja. Odšli smo k recepciji. Ko smo opravili vse formalnosti, je Constantine rekel: »Zdaj pa bom moral oditi. Se dobiva pri kozarčku pijače, Harriet?« »To bi bilo krasno.« SKRIVNOSTI REPIČNIKOVEGA BREZNA Brezdanja jama, po kateri se pride v današnji svet Odpravili so se kmalu po četrti uri zjutraj, bilo je še temno in ženski sta v gozdu zašli - Na prekladi so našli najprej jelena KRVAVA PEČ, 12. septembra - Pol ure hoda od vasi Krvava Peč se v mokrška nedra odpira ozka razpoka, Repičnikovo brezno imenovana. Kot past ždi tam sredi host, da ga zagledamo s spodnje strani šele na nekaj korakov; z gornje pa zakriva ozko odprtino skalna stena. Domačini, ki zanj vedo, se ga izogibajo, naključni izletniki pa tako daleč v Mokre ne zaidejo. Na slab glas je prišlo brezno že pred vojno, ko se je zgodila nesreča, še slabšega pa so mu prinesli dogodki takoj po vojni. Pisalo se je leto 1935 in prometne zveze Krvave Peči so bile le noge ali pa živinska vprega. Kaplanova Pavla in Zgončeva Terezija, vaščanki, sta se namenili v Ljubljano, k zdravniku. In še pešačiti jima tistega dne ne bi bilo treba dolge poti, saj je šel v Ljubljano tudi sovaščan z vozom. Ker pa se svet tam močno vzpenja, napravi cesta dolg ovinek, zato sta sklenili stopiti po bližnjici ter možakarja na vrhu počakati. Na pot sta se odpravili že kmalu po četrti uri zjutraj, bilo je še temno in ženski sta v gozdu zašli. Nesrečno naključje ju je vodilo prav na strmo pobočje nad Repičnikovim breznom, zdrsnilo jima je in odkotalili sta se navzdol proti razpoki. Kaplanovi Pavli se je uspelo ujeti za drevo, njena sopotnica pa je padla preko skale naravnost v globino. Ko je Pavla vsa zgrožena okrog devete ure dopoldne pritavala v vas, je vedela povedati, da je iz globine slišala le še krik »Jezus Marija pomagaj!«, potem pa je bilo vse tiho. Ljudem je bilo takoj jasno, kaj se je zgodilo, vendar sami niso mogli pomagati, ker so vedeli, da je brezno globoko. V njem ni bil sicer še nihče, kamen, ki ga je včasih kdo vrgel v razpoko, pa se je dolgo odbijal, dokler ropotanje ni zamrlo v globini. Iz Kočevja je še istega dne prišel rudar, se spustil v jamo ter privezal truplo nesrečne ženske na vrv. Našel jo je 45 metrov globoko na skalni prekladi, vedel pa je tudi povedati, da se brezno še nadaljuje. Kako izgleda Repičnikovo brezno, sem se sam prepričal pred 26 leti, ko smo se vanj spustili jamarji. Na skalni prekladi, do kamor je ob nesreči prišel tudi rudar, smo našli lepo jelenovo rogovje, ki je dopolnjevalo lastnikovo okostje. Lestvice iz žične vrvi smo spustili še v nadaljevanje in najbolj zagret mladenič se je spustil proti dnu. Ves prestrašen se je hitro vrnil in povedal, da je na dnu, še štirideset metrov globlje, vse polno človeških kosti. To smo si ogledali še nekateri, pa potem kar se da hitro zapustili jamo. Iz jame sem plezal zadnji in priznati moram, da me je bilo med čakanjem, da bodo lestvice proste, strah kot hudiča pri maši. Ko smo o najdbi povedali nekemu starejšemu domačinu, nam je dejal, da so sem pripeljali marsikak kamion ujetnikov takoj po vojni in da smo mi zdaj našli njihovo zadnjo postajo. Postajalo nam je vse bolj jasno, da za rudarjem nismo bili prvi v jami, ampak da je pred nami že nekdo »čistil«, saj sta ponesrečena ženska in jelen obležala na prekladi, vse kosti pa smo našli na dnu. Pojasnili smo si tudi, od kje toliko sveže odlomljenih skal in minerske žice, ki se nam je motala pod nogami. Ko smo v Ljubljani izčvekali, kje smo bili in kaj smo našli, je od nekje »iz megle« prišla prepoved, naj v mokrške jame več ne hodimo. V Kovačevi knjižici v Rogu ležimo pobiti je odstavek namenjen tudi Repičnikovemu breznu. Zapisano je, da so tu terenci likvidirali domobrance, ki so jih spustili iz šentviških zaporov in so se nič hudega sluteč vrnili na domove. Tudi ob zadnjem obisku Krvave Peči sem našel ženico, ki se še spominja kamionov, ki so vozili na Mokre. Kamioni so bili sicer pokriti, vendar so ljudje vedeli, kakšen tovor vozijo in kam. In da so jeseni 45. leta tam okrog jame našli vse polno tulcev izstreljenih nabojev. Zdaj vodi nedaleč od brezna gozdna cesta in domačini so mi tako dobro opisali pot, da sem jamo po 26 letih takoj našel. Vendar okrog jame ni bilo ničesar, nobenih pogorelih svečk, nobenega križa. Kar najhitreje sem zapustil ta neprijazni kraj. JANEZ ZRNEC Franco Juri: Frančkovo poletje MALA ANKETA fer ^ -TJ*' I* *** »Ljubljana je sicer res lepa, a se v njej premalo dogaja« Študentom iz zahodne Evrope je Ljubljana všeč, pogrešajo pa več zabave in stikov z ljudmi — Ljubeznivi meščani LJUBLJANA, 12. septembra — Poleg turistov je v Ljubljani precej študentov iz tujine, ki jih naše mesto posebej zanima, ali pa potujejo po Evropi in se za nekaj dni ustavijo tudi tukaj. Večinoma pravijo, da cene niso previsoke, vendar pa pogrešajo zabavne prireditve, kjer bi se lahko spoznavali z mladimi iz Ljubljane in od drugod. Doma so pač navajeni drugačnega poletnega živžava čez dan in ob večerih. Kdor pa tega ni ravno vajen, si želi na popotovanju po svetu čim več doživeti, da bi domov prinesel veliko spominov. Zakaj bi se sicer človek odpravil tako daleč od doma in bil pripravljen prenašati tudi neudobna potovanja, slabo vreme pod milim nebom_____In kaj so nam povedali mladi popotniki iz razvite Evrope? Jandu Ptak, ZRN: »V Ljubljano sva s prijateljem prišla vče- raj zvečer, tako da si je še nisva natančnejše ogledala. Potujeva z vlakom, in sicer po Avstriji, Madžarski in Jugoslaviji. Tukaj bova ostala še nekaj dni, da si ogledava znamenitosti mesta in njegovo okolico. Ničesar ne veva o zabavi tukaj, kar pa naju malo moti, saj je to skoraj edini način, da naveževa stike. Drugače nama je v Jugoslaviji všeč, saj na splošno ni predrago, le na vaš denar sva se težko navadila.« Vanden Broucke Didier, Belgija: »V Jugoslaviji sem prvič in sem za začetek šel malo na morje, natančneje v Pulo. Tam mi je bilo vse zelo všeč, razen cen, ki so izredno visoke — dosti višje kot tukaj v Ljubljani. Tu je tudi več turističnih agencij, kjer dobiš vse informacije, ki jih potrebuješ, pa tudi razne brošure, pro- REPIČNIKOVO BREZNO (Foto: J. Z.) Jamarji so o njem molčali 26 let. POD PERGOLO IZ KIVIJA Pri Toniju v dveh desetletjih le dva nezadovoljna jedca rib V urejeni gostilni v Zambratiji v sezoni težko najdeš prostor — Bodo pogini rib v Jadranskem morju odgnali goste ZAMBRATIJ A, 12. septembra — V prijetnem hladu pergole iz trte in kivija si človek z užitkom privošči dobro ribje oziroma morsko kosilo. In ko v senci posedi enkrat — se ponovno vrne. Pa ne ie zaradi sence, ampak predvsem zaradi dobre hrane: vseh vrst morskih rib, škampov, jastogov, kalamarov, hobotnic, pa tudi domače goveje juhe, zrezkov_Pri Toniju v Zambratiji ni dobra le hrana, ampak je vse tudi zelo čisto, od lokala do sanitarij, in tudi cene so primerne za naš proletarski žep. zdaj, ko so stvari v svoje roke vzeli zasebni trgovci, veliko lažje priti. »Bojim se, da zaradi poginov rib v Jadranskem morju gostov letos ne bo prav veliko. Ob vikendih sicer prihajajo jest Italijani, vendar zdaj tam nihče noče jesti rib. V Italiji so ribarnice prazne, ker se ljudje bojijo, da so ribe zastrupljene. Nič dobrega nam ne kaže.« Vendar se bo Paolo Paulctich zagotovo znašel. Bodo gostje pač jedli kaj drugega. Zadovoljen gost se vedno vrača. Da so ljudje pri Toniju zadovoljni, pa ne nazadnje priča tudi to, da sta se v 20 letih, odkar je gostilna odprta, v knjigi pritožb znašli le dve pripombi gostov. Skoraj bi lahko rekli ena — in ena ni nobena, pravijo. MOJCA KAUČIČ Paolo in Viktorija Pauletich. ki vodita gostilno oziroma sta njena lastnika, že dvajset let skrbita predvsem za to, da je kakovost vedno na enaki ravni, da gostje dobijo na mizo natanko tisto, kar so pričakovali. In očitno jima uspeva, saj je bilo med sezono v času obeh glavnih obrokov težko dobiti prazno mizo. Vendar ob tem Paolo pripominja, da so tudi njega v veliki meri rešili Italijani, saj drugih, sicer stalnih gostov iz drugih držav skorajda ni bilo. Ne samo k njemu, ampak sploh na našo obalo. »Veste, jaz sem pred nekaj leti že bil v vašem časopisu, ko sent predstavljal istrsko kuhinjo,« pravi Paolo. Od tedaj je minilo že precej časa, pri Toniju pa še vedno pripravljajo sveže ribe, do katerih je PISMO NEZNANEMU PSU IN NJEGOVEMU LASTNIKU Skoraj kot duh bom zdrsnila mimo vaju Marsikdo rad hodi sam v gore. Pa ni vase zaprt, odljuden človek - celo užitek se je pogovarjati z njim. Potem, v planinski koči, na vrhu. Na poti pa si želi nemega sopotnika — tišino. Lahko pa te spremlja na gorskih stezah tak prijatelj, ki tiho stopa za teboj. Če te prehiti, naredi to nevsiljivo in tc počaka, kadar tc predolgo ne začuti za seboj. Prilagodi se tvojemu tempu hoje ali ti njegovemu, kakor sc pač domenita. Pogovarjata se samo s pogledi. Le kadar sc srečata z drugimi gorniki, ga z besedo, dvema, morda še z gibom, ki je zanj ukaz, opomniš, da mora ostati miren. Jaz sem ob takih srečanjih z vama tujka, vsiljivka na vajini poti. Če je tvoj prijatelj majhen, bolj kuža kot pes, se prijazno pogledava in greva brez spotikanj drug mimo drugega po svoji poti. Kadar pa je velik, čeprav lep pes, mi je ob srečanjih z njim tesno pri srcu. Komaj da ga upam od strani pogledati. Se najraje pa bi se mu v velikem loku izognila. A se vselej ne da. Tako sva se nekega dne znašla na stezi proti Kamniškemu sedlu iz oči v oči velik pasji gorohodec in jaz. Sama. Na obeh straneh gosto borovje. Drug mimo drugega greva lahko samo tako, da se eden umakne v grmovje. Stojiva in se gledava. Če se premaknem, premišljujem, kdo ve, kaj si bo mislil pasji velikan in kako bo reagiral na moje početje. Varneje je počakati na njegovega gospodarja, se odločim. Cez nekaj tesnobnih minut se izza ovinka le prikaže lastnik, ga pokliče, pes se ubogljivo stisne k njegovim nogam in naenkrat je na isti stezi dovolj prostora za oba. Na poti k sv. Primožu je bilo bolj napeto. Trije so mi prihajali naproti - starejši par in velik pes. Nič kaj prijazno me ni pogledal, ko smo se znašli na črti srečanja. Nenadoma je šavsnil po moji roki. Ni je stisnil, samo v gobcu jo je držal. »Veš kaj,« sem rekla, pa ne vem, 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 15 17 18 19 2U r □ 21 22 23 24 c 1 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 ali glasno ali le v svojih mislih, »tale moj puloverje resda obnošen, toda za hribe mi še dobro služi. Nikar mi ga ne strgaj.« »Nič vam ne bo naredil, gospa. Samo spoznava se z vami,« je pripomnila lastnica psa. Jaz ne poznam pasjih navad, ji bom že morala verjeti. Pes je res izpustil mojo roko, me obkrožil in zagrabil še za levo laket. Čudno spoznavanje, sem si mislila in bila čisto pri miru. Saj pa sem menda okamenela od strahu. Končno se je pes najbrž naveličal igre in šli so svojo pot, navzdol. Jaz pa, brez posebnega navdušenja, navzgor. V mislih pa mi je vrtalo: Kaj bi se zgodilo, ko bi takrat, ko me je pes prvič zgrabil za , roko, zavpila in mu jo skušala potegniti iz gobca? Sama nimam psa, v šoli nismo imeli predmetnika o pasji vzgoji, (še česa pomembnejšega za življenje ni bilo na urniku!), izkušnje so tako edina šola. Kadar so neprijetne, in teh je praviloma več kot le- i*i=¥BWX< pih, ostane v človekovi podzavesti pritajen strah. Ne pravi zaman pregovor: kogar kača piči, v vsaki zviti vrvi vidi kačo. Saj se vsakokrat prepričuješ: tak velik pes je navadno šolan ali vsaj tako vzgojen, da te bo pustil pri miru, če se ti ne boš obre-gal obenj. Pa vendar... ob srečanjih s štirinožnimi planinci se počutiš nelagodno, naj ima pes še tako prijazne in pametne oči. Da ne bo strahu na tej in slabe volje na drugi strani — roko na ovratnico, jaz pa bom, in kar je še meni podobnih planincev, brez besed, brez nepotrebnega giba, skoraj kot duh, zdrsnila mimo vaju. HELENA GIACOMELLI NOVI TEDNIK RADIO CELJE NlfiC LEP DAN KLIČE Dvatisočak s severne strani Vrh, 2132 metrov visoko, ima vedno »megleno kapco« - Za Dom skrbita zakonca Pančur - Če greš na Storžič s severne strani peš, lahko zaideš STORŽIČ, 12. septembra - Storžič (2132 m) ni tako strašen dvatisočak, kot je videti z ravnega. Zavzame se ga lahko tako s severne kot z južne strani, pa še to po več poteh. S severne, tržiške oziroma lomskodolinske strani prihajajo predvsem zgornji Gorenjci, Avstrijci in Nemci. Za izhodiščno točko pa je kot nalašč Dom pod Storžičem, last PD Tržič, tisoč metrov pod Storžičem. Domačini pravijo, da ima Storžič vedno »megleno kapco«, da živi neprestano v oblakih, toda kdor zgodaj vstaja ali celo prespi v Domu pod Storžičem, ga lahko doseže tudi v samem soncu. O tem sem se pogovarjal z oskrbnikom koče na severni strani — Radom Pan- čurjem. Za abrahamovce, sindikaliste, pa tudi planince Do Doma pod Storžičem (1123 m) se da priti celo z avtom. Zato ni nič čudnega, da je tu veselo od junija do konca septembra, če pa je lepo vreme, ob koncih tedna tudi še globoko v indijansko poletje. Za lepše počutje skrbita zakonca Pančur. Rado dela v ljubljanski Operi in ima čez poletje tako in tako daljši oddih, ki ga delovno izkoristi v tem domu. žena Mija pa dela v Peku in možu pomaga le »v prostem času«. Poseben Etin avtobus nas je popeljal mimo Tržiča v Lomsko dolino vse do Lok. oziroma do Vok, kot pravijo domačini, od tam pa TOLMINSKI PARADIŽ Za rožnatimi zidovi nekdanje Centroslavije so novi lokali Novosadsko podjetje Sloboda in ameriški poslovnež Stevan Stojanovič bosta prenovljeno zgradbo odprla naslednji mesec TOLMIN, 12. septembra - Če bo šlo vse po sreči, bo nekdanji hotel Centroslavija, ki ga zdaj upravlja mešano podjetje Games International, v začetku letošnjega oktobra gostom vnovič odprl vrata. Javnosti se bo predstavil z novo vsebino in z novim imenom Paradiso. Starinska zgradba na sotočju Soče in Tolminke, ki je hotel postala potem, ko se je v času popotresne obnove Tolminske iz nje izselil dijaški dom, in ko se je za hotelsko dejavnost v Tolminu ogrel nekdanji vojvodinski trgovski gigant Centroslavija iz Novega Sada, dobiva pod vodstvom ameriškega podjetnika jugoslovanskega rodu Stevana Stojanoviča novo podobo. Za novo, to pomlad v rožnato prepleskano zunanjostjo nastajajo v gostinskem delu hotela novi lokali. V stilu Divjega zahoda bo opremljena restavracija, v kateri bodo stregli hrano iz kuhinje televizijskega zvezdnika jugoslovanskega kuharstva Steva Kara-pandže. H koncu gredo tudi dela v nočnem klubu. Za njegovo okrasje je poskrbela akademska slikarka Jana Dolenc, ki je poslikala okna nekdanje hotelske plesne dvorane. Games International, ki sta ga ustanovila novosadsko podjetje Sloboda, naslednik Centroslavije, in omenjeni ameriški poslovnež razmišljata tudi o igralnici. KATJA ROŠ smo jo mahnili peš do doma. Kar takoj na začetku smo zašli. Malce po zaslugi vodiča, malce pa iz sovraštva do avtomobilov. Rekli smo si pač. da ne bomo hodili po avtomobilski poti do Doma pod Storžičem. Planinska markacija je najprej pokazala v gozd in ob strugi navzgor, potem pa smo se znašli na praznih senožetih. Pozneje smo izvedeli, da smo šli pravzaprav čisto prav, le »nihče več tam ne hodi, markacije pa bi bilo tudi treba obnoviti.« Tako smo dom »zavzeli« kar od zgoraj, dobrih sto metrov višje — kot bi se že vračal s Storžiča. To je zapisano vsem tistim planincem v poduk, ki tudi ne marajo izpušnih plinov. Če se nočete zgubiti kot mi, potem jo je treba pač do doma mahniti kar za izpušnimi cevmi avtomobilov. O samem domu pa vse najlepše. Je dovolj prostoren, (na ležišča lahko sprejme več kot 50 planincev, skoraj trikrat toliko pa pod svoje širše okrilje), ni pretirano drag (čaj z limono 5 din, golaž 30, zrezek 50 din), okoli njega pa je v idiličnem gorskem raju dovolj prostora tako za rekreacijo kot za piknike in krajše ali daljše sprehode tako rekoč po ravnem. Zato ni nič čudnega, da se hodijo sem gor razveseljevat predvsm tržiški sindikalisti, redno se tu vsako leto srečujejo večje družbe, ki so se že srečale z Abrahamom (torej petdesetletniki), precej pa je tudi takšnih planincev, ki v Domu pod Storžičem prespijo in jo zjutraj navsezgodaj mahnejo na vrh. Skozi Žrelo ali čez Škarjeve peči O tej dilemi začne pohodnik premišljevati ie nekaj metrov nad domom, ko se planinska pot razcepi. Nobena od njiju ni prehuda, vseeno pa bolj priporočajo blažjo varianto čez Škarjeve peči, ki jo lahko prehodi malone vsakdo, saj sploh ni zahtevna, razpotegnjena pa je na tri ure hoda. »Najbolj pametno je, če greste na Storžič z naše strani, da v našem Ti ;B i I Ti [«lH *•] ■ ■ ■ I Ti [• Muzej krompirja VODORAVNO: 1. sadje vinske trte, 8. sovjetski fizik in elektrotehnik, skupaj s Teslo iznajditelj antene (Aleksander Stepanovič), 13. strokovno poročilo ali predavanje. 14. zimsko-športno središče v Švici, 15. moško krilo pri škotski narodni noši. 16. slovesna kulturno-umetniška prireditev, 18. ime italijanske igralke Mirande, 19. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca Sotlarja, 20. koristna podzemna žival, 21. ameriški filmski igralec, junak vesternov (William), 23. ime italijanske filmske igralke Martinelli, 25. vožnja z letalom, 26. grški mitološki letalec, 28. razjeda na koži ali sluznici. 31. uslužbenec, ki vodi podjetje ali ustanovo, 33. partizansko ime narodnega heroja Valentina Rožanca. 34. bodica, želo, 35. postelja za novorojenčka, 37. nemški fizik, izumitelj na področju termodinamike (Julius Robert), 38. Barometer s kovinskim peresom. NAVPIČNO: 1. prebivalci balkanske države, 2. nemški fizik, izumitelj telefona (Philipp), 3. irski pisatelj (Liam, »Noč po izdaji«), 4. hčerin mož, 5. komedija srbskega književnika Branislava Nušiča, 6. starejša oznaka za pripadnika maloazijskih narodov, 7. hitro hlapljiva tekočina s prijetnim vonjem, 8. poseben položaj pri šahu, ki pomeni remi, 9. antilopa s sabljasto zakrivljenimi rogovi, 10. povrnitev, 11. bodeča, trnata rastlina, 12. pojav na razburkani vodni gladini, 17. surovina za sveče, 19. kemijski znak za brom, 22. glavno mesto naše južne sosede, 24. začetnici slovenskega igralca Rozmana, 25. ma-roga, 27. domača ali divja rogata žival, 29. nekdanje južnoameriško indijansko pleme, 30. bivši kanadski smučar (Ken), 31. hiša, v kateri kdo prebiva, 32. pevski zbor, 33. katran, 36. kemijski znak za berilij. (B. L.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Mauser, 7. Kadmos, 13. ekspresionist, 15. rvar, 16. Noe, 17. Orma, 18. Adamello, 21. kov, 22. um, 23. Ta, 24. Be, 26. MA, 27. sat, 29. Trebinje, 34. Orly, 36. Eol, 37. cota, 39. diamagnetizem, 42. Ankara, 43. Samara. V velikem Washingtonu je mali muzej krompirja, ki sta ga ustanovila Meredith in Thomas Hu-gues, skoraj neopazen, a iz majhnega raste veliko in ustanovitelja kanita s selitvijo muzeja zunaj prestolnice ustvariti velik muzej hrane. Muzej krompirja je nastal na prav zanimiv način: iz projekta za učne ure, ki jih je imel Tom na mednarodni šoli v Bruslju. Z ženo sta zbirala kromir in njemu podobne reči in ko sta se leta 1983 preselila v Washington, sta razstavila zbirko v pritličju svoje hiše mestu. Zbirko sta pokazala po prejšnjem dogovoru. Zdaj morata svojo hišo v Was-hingotnu izprazniti in upata, da bosta dobila subvencijo za novi muzej. Pravita, da učitelji zanemarjajo hrano, ki je vendar osnovni del vsakdanjega življenja. O tem bi tako učenci kot učitelji lahko veliko in na nazoren način izvedeli v tem velikem in skrbno urejenem muzeju. Zakonca se želita v muzeju polno zaposliti, urediti knjižnico in arhive in razširiti zbirko, v kateri imata vse od 4000 let starih fosilov iz Peruja in fotografij Maryln Monroe obleki iz vrečevine, do pesmi o tej poljščini ... ■ Kako je umrl Lorca? Smrt je bila osnovna misel v življenju in delu španskega pesnika Federica Garcie Lorce. Kot bi že vnaprej slutil svoj nasilni konec, se je v svojih verzih in dramah dobrikal »španski ljubici«, kot je imenoval smrt. Pesnik smrti je bil avgusta 1936 med pr- vimi žrtvami Francovega puča. Med fašisti je bil trojno osovražen: kot republikanec, kot ljudski pesnik in kot homoseksualec. Skupaj z anonimnimi rojaki, ki so skupaj z njim umrli v domači Granadi, so ga zagrebli kot žival. Storilci so skrbno zakrili sledove svojega dejanja. Uradno so Lor- covo smrt zapisali v register šele leta 1940 in jo prikazali kot neke vrste nesrečo (»posledice poškodb iz vojne«). Soldateska je pesnika naredila za tragičnega narodnega junaka in za mučenika republike. Do konca diktature so natančne okoliščine Lorco-ve smrti ostale prepovedana tema. In čeprav so v zadnjih 15 letih o tem veliko ugibali in pisali, je potek dogodkov ostal nepojasnjen, ker verodostojnih prič ni bilo več. Zdaj. ob 54-letnici zločina, pa se je oglasil triinosemdesetletni kardiolog in pisatelj Francisco Vega Diaz in postregel s številnimi podrobnostmi. Seveda je on sam le priča »iz druge roke« in pogovor z davno umrlimi neposrednimi pričami, na katere se sklicuje, se je odvijal pred več kot pol stoletja. Takrat je bil Vega Dlaz vodja bolnišnice republikanske vojske v Granadi. Takrat so mu za voznika dodelili nekega Hectorja. Leta 1937 se mu je ta zaupal. Štiri tedne po puču, 18. avgusta 1936, so nacionalisti zasegli vse taksije. Hector je dobil ukaz, naj s svojim vozilom prepelje dva moža, ki sta bila drug na drugega privezana z lisicami, stražila pa sta ju dva falangista. Prestrašeni voznik je v enem od jetnikov prepoznal don Federica, kot je ljudstvo imenovalo Lorco. Skupaj z drugimi jetniki so pesnika prignali k pravkar izkopanemu skupinskemu grobu. Jokajoč in obupan je Lorca spraševal falangiste, zakaj ga hočejo ubiti. Potisnili so ga v grob, ga zmerjali z »homoseksualnim rdečkarjem« in ga tolkli s puškinim kopitom po glavi. Pesnika in njegove sotipine so usmrtili s točo krogel, ki so jih spremljale gnusne kletvice. Trupla so potem še opljuvali. Pojedino, s katero so morilci proslavili svoje dejanje, je Hector izkoristil za beg k republikancem. V zmešnjavi državljanske vojne je za njim zginila vsaka sled. Vega pojasnjuje svoj desetletja dolg molk s tem, da je hotel Lor-covim sorodnikom prihraniti grozljive podrobnosti o njegovi smrti, pa tudi Hectorju, ki je bil priča njegove smrti, je obljubil, da bo molčal. »Glede na mojo visoko starost pa svoje mračne skrivnosti ne bi hotel odnesti s sabo na drugi svet,« končuje Vega svoje zakasnelo pričevanje v vodilnem španskem časniku El Pafs. ■ Prisrčno dobrodošli! Američani, ki potujejo po Zvezni republiki Nemčiji, si navadno ogledujejo njene najbolj slikovite predele: na primer stari Heidelberg ali grad Neuschtvan-stein. Veliko bolj kočljiv pa je obisk v deželi, ki še vedno pogosto zbuja travmatične spomine na deportacije in plinske celice, za mnoge od šestih milijonov ameriških Židov. Turistična agencija German Tourist Office v New Yorku je zato izdala štirideset strani dolgo brošuro z naslovom German}’ for the Jewish Travel-ler, ki obravnava doslej še nerazčiščeno nemško-židovsko preteklost. Zgodovinskemu orisu odnosov med ljudstvoma in zgodovini preganjanja Židov sledi sez- Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1592 je umrl francoski filozof in pisatelj Michel Eyquem de Montaigne, poznorenesančni pisec, začetnik' miselne proze, predvsem s svojimi »Eseji« (rojen 1533.). Montaigne je rad pripovedoval tole anekdoto. »Neki Pikardijec je stal že na zadnji prečki lestve pod vešali. Tedaj so mu pokazali neko zelo grdo in hudobno žensko. Po običaju tiste dežele bi si rešil življenje, če bi se poročil z njo. Nekaj časa jo je molče gledal, potem pa se je obrnil k rablju in mu rekel. Obesi me!« ^ Montaigne je bil velik porogljivec in nobena avtoriteta mu m bila sveta. Za vladarja je imel pripravljen izrek: »Celo na najlepšem prestolu sveta sediš vedno le na svoji zadnjici. « Ti :B BI Ti fM M -1»^1 nam krajev, kjer so Židje živeli in doživljali svojo tragedijo, na primer Kapellenplatz v romantičnem mestecu Rothenburg ob der Tauber, kjer je leta 1390 nastala prva židovska četrt pa vse do koncentracijskega taborišča Ber-gen-Belsen. Že dva tisoč let je usoda Nemcev in Židov povezana, so zapisali avtorji vodiča, pri mladih nemških generacijah pa so židovski popotniki prisrčno sprejeti. ■ Unescove nagrade za opismenjevanje Letošnje Unescove nagrade za opismenjevanje, ki znašajo od pet do trideset tisoč dolarjev, so dobile posamezne organizacije na Kitajskem, v Dominikanski republiki, Franciji, na Zelenort-skih otokih in v Indiji. Nepismenost so med 750.000 prebivalci nekega območja v kitajski pokrajini Henan do lanskega leta zmanjšali na 9,6 odstotka, medtem ko je bilo leta 1949 nepismenih kar 86,5 odstotka prebivalcev. Na Zelenortskih otokih je bilo leta 1974 šestdeset odstotkov prebivalcev nepismenih, zdaj pa se je ta odstotek zmanjšal na 33,5. Univerza Central del Este v Dominikanski republiki je za akcijo opismenjevanja prebivalstva pridobila študente, Inštitut bratstva krščanskih šol s sedežem v Franciji pa je organiziral opismenjevanje po celem svetu, celo v begunskih taboriščih v Aziji. V Indiji so se na tečajih, na katerih so učence seznanjali ne le s pisanjem, ampak tudi z gledališčem, glasbo in likovno umetnostjo, naučili pisati vsi prebivalci nekega območja. domu prespite,« meni oskrbnik Rado Pančur. »Večina tujih planincev — med katerimi je največ Avstrijcev — že dela tako. Na Storžič je dobro priti do dvanajste ure. Skoraj vsak dan od dvanajste naprej je vrh Storžiča v megli, zagotovo pa od dvanajstih do štirinajstih. Zato je treba zjutraj zgodaj na pot. ..« Tokrat je bila gora nadvse milostljiva. Nanjo smo prišli pet minut pred dvanajsto, ravno toliko, da bi lahko ujeli sončno vreme za rep. A megle ni bilo od nikoder. Zavzeli smo ves vrh (čez trideset planincev nas je bilo), požigosali transverzalne knjižice, se dobre pol ure še sončili na tem kopastem in nadvse »razgledanem« vrhu, potem pa jo po drugi strani mahnili navzdol. Ko sem vprašal oba oskrbnika doma pod Storžičem (tako s tržiške kot s preddvorske strani), s katere strani se jima zdi lepše priti na Storžič, sta oba rekla, da z njihove! Vsak jc pohvalil svojo stran. No, zdi se, da se je - če že imate možnost izbirati - bolje povzpeti na Storžič s tržiške strani in se potem spustili na preddvorsko, vendar ne samo zato, ker smo mi to naredili. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi obratna pot ni težka, le dovolj časa si je treba vzeti zanjo. Storžič je videti nedostopen samo iz doline. Še enkrat več planincev Po podatkih, ki jih pripovedujejo oskrbniki planinskih domov, je letos skoraj še enkrat več planincev kot lani. »Za dopust na morju ni imel vsakdo denarja, nekaj je naredila slabega turizmu še politika, v hribih pa je še vedno sorazmerno poceni in — predvsem je mir...« ugotavlja Rado Pančur. Vsem tistim, ki ne morejo priti prav na vrh Storžiča, priporočam nekaj prijetnih sprehodov v bližnjo in daljno okolic.o Doma pod Storžičem, na planšarske planine, v zaselke ali pa tudi do Kriške gore. »Ampak tu pod Storžičem je pa najlepše!« potem pribije Rado. On že ve, ko pa je bil prej z ženo tudi že na Kriški gori, pa na Planini pri jezeru in še kje. Za Tržičana je pač najlepše v takem kraju, da jc hkrati v hribih in hkrati z eno nogo doma. In to je prav tu. Zato si tisti Trži-čan, ki kaj velja, v družbi svojih najbližjih rad privošči v Domu pod Storžičem tudi rojstni dan, obletnico poroke in celo fantovščino. IVAN SIVEC spekte in podobno. Dneve v glavnem preživljam na sprehodih po mestu, ker zelo uživam pri izbiranju daril za domače in za prijatelje.« AIex Vanhuile, Belgija: »Nikoli prej nisem bil v Ljubljani, vendar mi ni žal. da me je prijatelj povabil s seboj. Že takoj na začetku sem bil zelo presenečen. ker so me v Domu učencev Tabor tako prijazno sprejeli. Imam načrt mesta, jutri si nameravam ogledati Ljubljanski grad in Križanke. Zvečer grem ponavadi s prijatelji v kako diskoteko, ki so sicer manjše kot pri nas, a kljub temu prav prijetne.« Van Tarre Bart, Belgija: »Glede bivanja v Ljubljani nimam posebnih pripomb, saj so ljudje na splošno gostoljubni in cene nizke. Motilo me-je le utrujajoče potovanje z vlakom — prometne zveze na sploh niso najboljše. Odpotoval bom čez tri dni in upam, da bom v tem času odkril kakšen zanimiv kraj, kjer se zbirajo mladi, saj mi diskoteke niso preveč všeč. Če bom imel možnost, bom še kdaj prišel.« VESNA TRIPKOV1Č MARJETA BOGATAJ (Foto: Srdjan Živulovič) 13r september Ko so v Kaliforniji sredi 19. stoletja našli zlato, so se v to takrat daljno deželo začele zgrinjati množice iz vse Amerike. V nekaj letih je število prebivalstva zraslo od skromnih 15.000 na 300.000 ljudi in logično je, da so se pri tako hitri rasti pojavljali različni problemi. Med velike sta spadali pošta in potovanje. V 19. stoletju so ljudje potovali v glavnem s kočijami in ladjami. Prepotovati (sam) Ameriko od vzhodne do zahodne obale s kočijo je bilo tvegano in naporno, ladje pa so do zahodne obale vozile od tri do šest mesecev in prebivalcem Kalifornije se je upravičeno zdelo, da sta jih pozabila in bog in oblast. Aprila 1S56 so se »pozabljeni« meščani San Francisca zbrali in podpisali peticijo vladi v Washingtonu, v kateri so zahtevali, naj zgradi poti in poskrbi za redno, vsakodnevno zvezo z Zahodno obalo. Peticija, ki jo je podpisalo 75.000 meščanov, je bila vrezana v usnje in s prvim parnikom odposlana v prestolnico. Leto dni ni bilo odgovora, končno pa je kongres izglasoval zakon, ki je upravnika pošt ZDA pooblaščal, da razpiše natečaj za poštno linijo med Vzhodno in Zahodno obalo ZDA. Pogoj je bil. da potovanje .ne sme trajati več kot 25 dni. Pot, ki jo je izbral upravnik, je bila težka in je povzročila mnogo hude krvi. Peljala je preko indijanskih ozemelj, visokih gora, prelazov, prečkala je reko Colorado, nato se je vijugala do Los Angelesa, končala pa v San Franciscu. Kmalu je dobila popularno ime »Pot volovskega roga«. Tistih, ki so se zanjo zanimali, je bilo kar nekaj, najbolje pa se je odrezal John Battcrfield, kije bil izbran, da jo prvi preizkusi. Dne 13. septembra 1858 je krenila prva poštna kočija, ki je povezovala obali ZDA, na pot. Prevažala je dve poštni vreči. Batterfielda in reporterja Heralda, kateremu se lahko zahvalimo za odličen popis tega nevarnega potovanja. Batterfield je uspel. Razdaljo je prevozil v 23 dneh m si pridobil posel. Že leta 1860 so njegove kopije prepeljale v Kalifornijo več pošte in ljudi kot parniki, bile so vedno razprodane, na »črnem trgu« pa je veljala vozovnica okoli 150 dolarjev. Meščani San Francisca so bili zadovoljni. Še bolj zadovoljni pa so bili čez 10 let, ko je do njih prisopihala železnica. Dogodki na današnji dan 1784 New York je bil razglašen za glavno mesto ZDA. 1819 Rodila se je nemška pianistka Clara Wieck, poročena Schumann (umrla leta 1896). 1842 Za srbskega kneza je bil izvoljen Aleksander Karadorde-vič. 1887 V Vukovarju se je rodil kemik Lavoslav Ružička, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1939 (umrl leta 1976). 1943 Po kapitulaciji Italije je izbruhnila splošna vstaja v Istri. Izvolili so začasno vodstvo, delovati je začela mreža ilegalnih narodnoosvobodilnih odborov in antifašističnih organizacij. ■f 10. stran ★ DELO Grčičeva že ima eno izmed kolajn Naša padalka si je na 20. SP zagotovila najmanj bronasto kolajno v mladinski konkurenci LESCE - Peti tekmovalni dan XX. svetovnega padalskega prvenstva organizatorji niso imeli težav z oblaki, zato pa je zapihal močan severni veter. Kljub vsemu so ženske z manjšimi prekinitvami zaključile z ekipnim tekmovanjem - zmagala je ekipa CSFR pred Sovjetsko zvezo in NDR, naše reprezentantke pa so se uvrstile na V. mesto. Razveseljiva pa je novica, da si je Mira Grcic med mladinkami že zagotovila kolajno, od 9. do 10. skoka pa bo odvisna njena žlahtnost. Popoldanski spored, ko bi se morali za naslov ekipnih prvakov pomeriti moški, pa je zaradi močnega, rafalnega vetra odpadel. Fantje bodo zato ga vetra odpadel. Fantje bodo zato nastopili danes ob 14. uri, čeprav bi morali imeti tekmovalci v četrtek po programu prost dan.. Jugoslovanske reprezentantke v 8. seriji niso imele sreče. Avbljeva je pristala 1 cm od središča, že v zraku pa se je zapletlo s pristankom Balasse in Pirčeve, ki bi morali doskočiti za njo v dogovoijenem in seveda obveznem vrstnem redu. Vendar pa je Ba-lassa v zraku, tik pred doskočiščem, prehitela Pirčevo in obe sta hkrati skušali doseči merilno napravo. Zal se je izteklo tako, da sta obe padli v out. Na srečo zaplet ni vplival na Grčiče-vo, ki jim je sledila, saj je mirno pristala in se z 1 cm uvrstila na 13. mesto in s tem tudi v finale. S skupnim rezultatom 7 cm je v mladinski konkurenci izenačena z Lepezino (SZ), Arteltova (NDR) pa je tretja. Petkov deveti in sobotni 10. skok bosta odločala, katera kolajna bo njena. V moški jugoslovanski ekipi vlada zatišje, čeprav bi meli vsaj dva vzroka za veselje ali vznemirjenje. Roman Pogačar je pred sedmim skokom postal oče, kljub vsemu pa je on in vsi drugi člani ekipi doskočili natančno v središče. Tudi Mirt, ki ima lepe Mladi kolesarji Po Istri, članska vrsta Po Bolgariji LJUBLJANA - Na tradicionalni mednarodni mladinski etapni kolesarski dirki Po Istri, ki so bo začela danes, bodo Jugoslavijo zastopali mladi kolesarji novomeške Krke Gorazd Štangelj, Boštjan Mervar, Igor Kranjec in Bogdan Fink. Kranjec in Fink sta seveda tudi prva favorita, saj sta bila letos med mladimi daleč najuspešnejša jugoslovanska kolesarja pravzaprav pa tudi edino trdno žago tovilo za prihodnost te športne panoge pri nas. Bogdan Fink je osvojil bronasto kolajno na mladinskem SP V Angliji, kar je sploh prva kolajna našega kolesarstva na največjih tekmovanjih Mednarodne kolesarske zveze (UCI), Igor Kranjec pa se je večkrat izkazal na mednarodnih etapnih dirkah. Poleg državne mladinske reprezentance bodo na dirki Po Istri nastopile tudi regionalne selekcije Dolenjske, Štajerske, Gorenjske in Primorske, posebej pa še reprezentanca Slovenije- , . Danes se bo dirka začela z ekipnim kronometrom (9 km) s startom v Me-dulinu, popoldne pa se bo nadaljevala z etapo od Medulina do Umaga. V soboto bo na sporedu etapa od Umaga do Labina, v nedeljo pa se bo končala z zadnjo preizkušajo od Rabca do Pulja. Medtem pa bo jugoslovanska reprezentanca nastopila na mednarodni dirki Po Bolgariji, zanesljivo pa je, da bosta v našem zastopstvu tudi Samir Lizde (Rog) in Jure Robič (Krka). možnosti za kolajno, je pred nadaljevanjem optimistično razpoložen. Rezultati - končni ekipni vrstni red, ženske: 1. ČSFR 15, 2. SZ 16, 3. NDR 18, 4. Kitajska 33, 5. ZDA 41, 6. Danska 48, 7. Švica in Francija 49, 9. Jugoslavija 55, 10. Bolgarija 61,11. Kanada 95,12. Švedska 99,13. Italija 108,14. Velika Britanija 134,15. Av-sralija 144, 16. Nizozemska 162, 17. Turčija 180, 18. Avstralija 345; posamična razvrstitev po osmih skokih, članice; 1. Vinogradova (SZ) 1, 2. Pytlykova (ČSFR) in Backiin (Šved) 2, 3. Xiaoli (Kit), Bar (NDR), Grat-zer (Švi), Carjuzaa (Fr) vse po 3,... 13. Grčič7, 33. Avbelj 22,53. Pirc30, 64. Balassa 38, 68. Kovačič 41; mladinke po 8. seriji: 1. Lepezina (SZ) in Grčučeva po 7, 3. Artelt (NDR) 15. PRIMOŽ KOLAR LEON MESARIČ ATLETIKA Ščekič 79,92 m KRANJ — Tudi na letošnjem že 27. mednarodnem atletskem mitingu je bila udeležba dobra, saj je nastopilo preko 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov Avstrije, Italije in Jugoslavije. Najboljši rezultat je dosegel Radovan Ščekič (Cz), kije kopje zalučal 79,92 m daleč. Zmagovalci v posameznih disciplinah: moški - 110 m ovire: Višnjič (Mladost) 14:36,100m:Tavagna(Ita) 11:18, 3. Gucmirtel (Mladost Zg) 11:33; 400 m: Šestak (Lj) 48:18, 1500 m: 1. Rajičevič (Part Bg) 3:42,94, višina: Apostolovski (IBL Ol) 223, troskok: Djurdževič (C. zvezda) 16,12, kopje: Ščekič (C. zvezda) 79,92; ženske 100 m: 1. Odir(Tr) 12,90,400 m; Grah (Av) 58,30, Odir (Tr) 1:01,00, 1500 m: Rožič (TAM) 4:26,43, višina: 1. Radič (Ml) 150; pionirji — 60 m: Camplek (Tr) 8,04, 300 m: Varič (Domž) 37,77; pionirke — 60 m: Dju-rič (IBL Ol) 8,43. JOŽE JAVORNIK Zmaga mladih jugoslovanskih igralk ROTTERDAM - V 1. kolu tek-movanja za svetovni pokal so mlade jugoslovanske teniške igralke premagale Tajsko s 3:0. Drugi izidi: ZRN : Brazilija 3:0, ČSFR : Kanada 2:1, Nizozemska : Japonska 3:0, Kitajska : J. Koreja 2:1, ZDA : Zimbabve 3:0, Francija : Paragvaj 2:1, SZ : Argentina 3:0. Rokometni prvoligaši teden pozneje V moški I. ligi bo vendarle igralo 16 klubov — 21. t. m. konferenca RZJ BEOGRAD - Rokometni prvoligaši in prvoligašice bi morali štartati v soboto, vendar so štart za teden dni preložili. To so sklenili na konferenci združenja prvoligašev, na kateri so potrdili, da naj bi v moški ligi ostalo 16 klubov, sprožili pa postopek, da bi v obeh konkurencah ukinili play off in play-out. Po večurni razpravi so se nekako le dogovorili za rešitev zapletenega položaja. Največ težav je bilo s hrvaškimi klubi, ki so morali braniti stališče njihove zveze, da je pogoj za nadaljevanje prvenstva moška liga s 14 klubi. Končno so se le dogovorili za kompromis, pri čemer pa so morali'ugoditi nenavadni zahtevi hrvatskih klubov, da so podpisali posebno pogodbo med prvoligaši, da se število klubov v obeh ligah v naslednjih štirih letih ne bo spreminjalo. Ideja o ukinitvi končnic prvenstev pa še ni dobila zelene luči, 14 jih je bilo za play off, 12 pa proti. Dan pred Startom, 21. t. m., bo še konferenca RZJ, na kateri naj bi še enkrat sklepali o ukinitvi končnic. Tako rekoč vsi pa so bili proti play outu, za dve prvoligaški mesti naj bi prvaki štirih drugih lig igrali kvalifikacije. Pokal KZS vendarle Ježičankam V finalu košarkarskega pokala Marles : Ježica 70:76 (39:45) - Zanimiv finiš MARIBOR - Finalna tekma jugoslovanskega košarkarskega pokala na področju Slovenije, dvorana Tabor, gledalcev 50, sodnika Galun (Sl. Bistr.) in Pukl (Mb). MARLES: Šuen 11 (2:3), Stublla 5 (3:4), Rifl 2 (2:2), B. Stefek 3 (1:2), Kričnik 11 (2:3), Skerbinjek 36 (6:8). JEŽICA: Vangelovska 25 (6:7), Zupan 4, Felc 22 (2:2), Šiško 7 (0:2) Pocrnjič 10, Cedilnik 8. Četudi brez Topaiovičeve in Blagu sove so Ježičanke zasluženo osvojile letošnjo lovoriko in se uvrstile v zvezni četrtfinale. Štiri minute pred koncem so gostje vodile le za točko (67:66), toda Vangelovska je takrat zadela trojko in do konca preudarno vodila svojo ekipo, tako da presenečenja le ni bilo. M. S. Zmaga Ivaniševiča BORDEAUX — V 1. kolu mednarodnega teniškega turnirja je naš Goran Ivaniševič v 1. kolu premagal Italijana Aparisija s 6:7, 6:1, 6:3. Na turnirju v Ženevi pa je Italijan Rosset premagal Prpiča s 6:1,6:7,6:4, njegov rojak Camporese pa Orešaija s 6:4, 6:4. Prvo Primskovo KRANJ — V organizaciji balinarskega kluba Center je bilo tekmovanje 18 ekip v balinanju. Med vsemi ekipami je bila najboljša ekipa Primskovo, druga je bila Kokra, tretja Slo-vin, četrta Rogovila in Deta Sjška. Odličen štart v Belfastu Strelca Pančev in Prosinečki V prvi tekmi 4. kvalifikacijske skupine za EP jugoslovanski nogometaši z lahkoto premagali reprezentanco Sev. Irske BELFAST - Jugoslovanski nogometaši so po uspehu na »mondiale« uspešno štartali tudi v kvalifikacijah za EP 1992 na Švedskem. V prvi tekmi v 4. skupini so modri po prepričljivo boljši igri z 2:0 (1:0) premagali Sev. Irsko, glede na razplet dogodkov pa bi bila zmaga Jugoslovanov lahko še višja. kovica in Biniča je naslednjo prilož- Sev. Irska : Jugoslavija 0:2 (0:1) Štadion Windsor park, gledalcev 20.000, sodnik Vilenberg (Nizozemska). STRELCA: 0:1 - Pančev (37), 0:2 — Prosinečki (90). SEV. IRSKA: Kee, Donaghy, Worthington, Taggart, Mc Donald, Rogan, Denison (Clarke), D. Wilson, Dowie, K. Wilson, Black. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Vulič, Spasič, Jožic, Hadžibegič, Najdoski, Prosinečki, Savičevič, Pančev (Petrovič), Stojkovič, Binič (Stošič). Modri so začeli zelo previdno, čeprav je bilo hitro videti, da so Severni Irci izjemno slabi nasprotniki. Gostitelji so sicer nekoliko več napadali, toda bili so povsem nenevarni. Jugoslovani so posebej pazili na K. Wilson in Dovvieja, ki naj bi bila ključna igralca, toda njihove naloge niso bile pretežke, Irci so namreč sila redko prišli pred kazenski prostor. Igra se je nekako razživela po 15. minuti. Prvo veliko priložnost je zapravil Spasič, ki je »ukradel« žogo nasprotnikom, po dvojni podaji s Pančevom pa se je sam znašel pred vratarjem Keejem. Toda naš branilec v zaključku akcije ni bil tako uspešen kot na začetku, njegov »lob« je namreč kar precej zgrešil cilj. V 20. minuti so imeli gostitelji edino priložnost, spretni Black si je lepo priboril prostor za strel, ustrelil z 18 metrov, toda za las zgrešil cilj. Finiš prvega polčasa je bil povsem v znamenju Jugoslovanov, pa čeprav niso igrali na vso moč. Po akciji Stoj- NAMIZNI TENIS Enotna druga liga LJUBLJANA - Predsedstvo Na-miznoteniške zveze Slovenije je sklenilo, da bodo klubi letos tekmovali v I. slovenski ligi in enotni II. slovenski ligi (doslej je bila razdeljena za vzhodno in zahodno). V ženski ligi bodo imeli pravico nastopati z drugimi ekipami tudi zvezni ligaši (Kovina Olimpija, Kemičar in Primex), medtem ko se je v moški konkurenci Kovina Olimpija odrekla pravici, da bi z drugim moštvom igrala v II. slovenski ligi. Kvalifikacije za 1..ligo (Semedela - Kajuh) in II. ligo (Žalec - Križe) bodo po vsej veijetnosti 22. septembra, teden pred začetkom ligaške sezone v Jugoslaviji in Sloveniji. Predsedstvo se je strinjalo z ugotovitvijo reubliškega inštruktorja Jožeta Mikelna, ki je skupne priprave najboljših in perspektivnih igralk in igralcev avgusta v Kobaridu ocenil kot zelo uspešne, enako pa je bila uspešna republiška namiznoteniška šola, prav tako v Kobaridu, v kateri se je 55 naj mlajših učilo prvin namiznoteniške igre. Za novega podpredsednika NTZS je predsedstvo izvolilo Zvonka Plohla iz Maribora, za predsednika tehniške komisije pa Mira Ungerja iz Murske Sobote. Matjažu Udirju, ki je dolga leta opravljal to funkcijo, je predsedstvo izreklo priznanje in zahvalo za storjeno. V. S. nost — z glavo — zamudil Savičevič, enako netočna pri strelih pa sta bila Najdoski in Pančev. Pančev je s 15 metrov netočno streljal v 36. minuti, toda minuto zatem je napako popravil. Vse je opravil Dragan Stojkovič, ki se je sijajno prebil po desni strani, podal v sredino, kjer se Binič in Savičevič nista znašla, zato pa je bil na pravem mestu Pančev, ki je z močnim in natančnim strelom z devetih ali desetih metrov zadel mrežo. V drugem polčasu so Irci zaigrali veliko bolj agresivno, toda njihov uspeh je bil še naprej zelo skromen. Naša obramba je brez večjih težav odbijala ne prav nevarne napade, na drugi strani pa modri v napadu niso imeli pravih ambicij. Toda sredi drugega polčasa so se Jugoslovani razživeli, v pičlih petih minutah so po nasprotnih napadih nanizali kar tri sijajne priložnosti. Prvi dve je zapravil Pančev, toda priložnost tekme se je po strelu Saveičeviča — vratar Kee ga je odbil - ponudila Prosinečkemu, ki pa je s kakih osmih metrov za zgrešil cilj. Gostitelji so se težko sprijaznili z razpletom in podrejeno vlogo, Do-wie je na primer grobo zrušil Stojkoviča in za prekršek dobil le rumeni karton, ki ga je sodnik zaradi zavlačevanja pokazal tudi Ivkoviču. Poraz Avstrijcev FAROER-V drugi tekmi 4. skupi-ne je Avstrija v gosteh nepričakovano izgubila s Faroernskimi otoki z 0:1 (0:1). Pred 1500 gledalci je edini zadetek dosegel Nielsen. 2. SKUPINA Švica : Bolgarija 2:0 (1:0) 3. SKUPINA SZ : Norveška 2:0 (1:0) 6. SKUPINA Finska : Portugalska 0:0 Danska : Wales 1:0 (0:0) KOBENHAVN - V prijateljski nogometni tekmi je Danska premagala Wales z 1:0 (0:0), pred 8700 gledal-1 ci pa je edini gol dosegel B. Laudrup (64). Drugi zaporedni poraz Kopra Mladinci Slovana spet zmagali V 4. kolu SMNL so si Koprčani na tekmi s Celjani po več kot dveh letih privoščili prvi spodrsljaj na Bonifiki LJUBLJANA — Mladinci Kopra so v 4. kolu SMNL doživeli drugi zaporedni poraz in prvega po več kot dveh letih na Bonifiki. Slovan je spet zmagal in vodi pred Olimpijo, ki ima v dobrem še tekmo z Ingradom Kladivarjem. Tokrat so bili igralci bolj mirni. Izključen je bil le Rukav (Al), ker je udaril nekega nogometaša Rudarja iz Velenja brez žoge. Delegat pa je po tekmi zaradi podobnega prekrška prijavil disciplinski komisiji NZS še Gajserja (A). Prekrška sodnik ni videl. Na derbiju doslej prvouvrščenih ljubljanskih moštev med Slovanom in Ilirijo si je vratar Ilirije Mesarič zlomil nogo, ko je trčil s prodirajočim igralcem Slovana. Svoboda se je pritožila na registracijo tekme, ker je za Muro nastopil 15-letni Brezič brez ustreznega zdravniškega pregleda. Izidi 4. kola: Ilirija : Slovan 2:4 (0:3). Strelci: 0:1 - Miškič (17), 0:2 - Miškič (37), 0:3 - Kendič (40), 0:4 - Bronič (47), 1:4 — Šiljak (50), 2:4 - Šiljak (50). Slavija Papir : Dravinja 5:3 (2:3). Strelci: 1:0 — Feigel (4), 1:1 — Cug-mas (7), 1:2 — Stante (24), 1:3 -Stante (Č29), 2:3 - Horvat (30),3:3 - Feigel (57), 4:3 - Hotič (64), 5:3 - Hotič (75). Aluminij : Rudar (V) 0:1 (0:1). Strelec: 0:1 — Burger (2). Izključen: Rukav (Al). Proti Gajserju (Al) so uvedli disciplinski postopek. KAM, KAJ, KJE Izleti v naravo PD VIHARNIK vabi 15. in 16. t. m. na dvodnevno turo, ki jo bo vodil Živko Tuta. Udeleženci se bodo z Vršiča v soboto podali do Zavetišča pod Špičkom, kjer bodo prenočili, v nedeljo pa se bodo povzpeli na Jalovec in sestopili nazaj na Vršič. Prijave sprejema tajnica PD, tel. 552-450 ali 267-187, tura je zahtevna, na pot pa bodo šli z osebnimi avtomobili izpred nekdanje RK SZDL v soboto ob 7. uri. Pionirska sekcija istega PD organizira za mlade planince, pa tudi njihove svojce izlet Blagovica-Gabrje, na katerem bodo na kmetiji priredili piknik. Vodil bo Borut Jereb, hoje bo približno 2 uri, zbor pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje je ob 9.30, avtobus pa odpelje ob 9.50. PD PTT LJUBLJANA vabi v nedeljo, 16. t. m., na turo Mače—Kališče--Storžič, ki jo bo vodil Pavle Šegula. Udeleženci se zbero na avtobusni postaji v Kranju (in ne v Ljubljani), od koder odpelje avtobus ob 6.15. Za prevoz in karte poskrbi vsak sam, prijave pa sprejemajo v društveni pisarni do petka, 14. t. m. (tel. 316-531). PD LJUBLJANA-MATICA vabi v soboto. 15. t. m. na lahko do sred-njetežko turo: Polhov Gradec — Mačkov graben—Gonte-Gove- jek—Osovnik—Škofja Loka. Vodil bo Niko Škerlavanj. hoje je 5 do 6 ur, odhod pa je z rednim avtobusom, ki odpelje iz Ljubljane v Polhov Gradec ob 7.20. Dvodnevni izlet v soboto, 15. in nedeljo, 16. t. m. bosta vodila Boris in Lidija Golc. Udeleženci se bodo iz Trente povzpeli na Ozebnik in do Pre-hodavcev, kjer bodo prenočili. Naslednji dan bodo prečili Malo in Veliko Špičje in se mimo Sedmerih čez Komarčo spustili do Bohinja. Izlet zahteva veliko kondicije in ni za vrtoglave, vodnika pa bosta vzela na pot le 20 udeležencev, zato so obvezne predhodne prijave v društveni pisarni, Miklošičeva 17. Udeleženci morajo imeti s seboj popolno visokogorsko opremo, vključno s palicami ali cepinom, ki pa ni obvezen, zaradi pomanjkanja voda v nekaterih delih poti pa je priporočljivo vzeti s seboj dosti pijače. Odhod lastnega avtobusa izpred društvene pisarne bo v soboto ob 5. uri, vračali pa se bodo z rednim avtobusom, ki odpelje od Zlatoroga v Ukancu v nedeljo ob 19. uri. Lojze Pajk in J. Potokar pa bosta v nedeljo. 16. t. m., popeljala člane PD Ljubljana-matica na tradicionalni spominski pohod na Učko. Zbrali se bodo ob 4.30 pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje ali pa na vlaku, ki odpelje s perona 3 ob 4.48. Povratne karte do Reke naj kupi vsak sam. Za povratek so izbrali vlak, ki z Reke odpelje ob 17.48 in prispe v Ljubljano ob 20.15. PD RAŠICA vabi v soboto (15.) in nedeljo (16. t. m.) na turo Robanov kot—Korošica (spanje v Kocbekovem domu) - Presedljaj-Kamniška Bi-strica. Vodil bo Janez Rosulnik, ki sprejema prijave po tel. 738-515. Zbor pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje je ob 9.45, avtobus pa odpelje proti Šolčavi ob 10. uri. - M DO LJUBLJANSKEGA OBMOČJA poziva vsa PD, ki ne organizirajo lastnega posebnega prevoza, da javijo Nevenki Žlebnik, tel. 312-717, približno število udeležencev, da bo MDO skupaj z organizatorjem zago- tovil dovoljšnje število posebnih avtobusov, ki bodo udeležence prevažali od železniške postaje Jesenice do Rateč, od koder je še približno tri ure zmerne hoje do kraja srečanja. Posebni avtobusi bodo čakali na vlaka, ki odpeljeta iz Ljubljane, ob 4.12 in 6.20. —_ PD KRANJ vabi člane, da se pridružijo vodji Milanu Šinkovcu, ki bo s posebnim avtobusom popeljal pohodnike na tromejo. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 6. uri, prijave do zasedbe avtobusa pa sprejemajo v društveni pisarni, Koroška 27, Kranj - PD RAŠICA vabi na tromejo pod vodstvom Stojana Iliča, na pot pa bodo šli z osebnimi avtomobili, ob 6. uri izpred gostilne Jelen v Vižmarjih. - PD INTEGRAL obvešča, da je zbor udeležencev za pohod, ki jih bo vodila Marinka Koželj ob 6.15 pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje, prijave pa zbira Metka Žnidaršič, tel. 557-021/233. PD SATURNUS bo v soboto organiziral izlet na Grintavec. Zbor bo ob 5.30 pred tovarno, od koder se bodo udelženci do spodnje postaje tovorne žičnice za Kokrško sedlo odpeljali z osebnimi avtomobili. Hoje bo za okoli 8 ur, zato kaže pred odločitvijo oceniti kondicijo. Vodil bo Silvo Baznik. Prijave Jože Pohlin, tel. 444-466, int. 365. Kovcev, Rateža, Slatnika in Žabje vasi. Prijave bodo sprejemali na startu. Tek po Udin borštu KOKRICA - ŠD Kokrica pripravlja 11. tek po Udin borštu, ki bo v soboto, 15. t. m. Štart in cilj bosta pred OŠ v Kokrici, udeleženci pa se bodo pomerili v 13 tekmovalnih skupinah. Čaka jih 2 do 13 km dolga proga, prijave pa bodo sprejemali na dan tekmovanja do 14. ure. Za prvenstvo Ljubljane tokrat v dvojicah____________ (15. t. m.) tradicionalni nogometni Fonzov memorial, ki bo pred trnovsko šolo. Obljubljajo bogate nagrade, prijave s 300 din startnine pa sprejemajo v petek v bifeju Julči. S. Ž. Planinski pohod na tromejo RATEČE - V nedeljo, 16. t. m., bo 11. planinski pohod na tromejo nad Ratečami. To je dolgoletna priljubljena oblika sodelovanja in spletanja novih prijateljskih vezi prebivalcev treh obmejnih dežel — Furlanije-—Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Organizatorji so člani turističnih društev Trbiž, Podklošter, Rateče in Kranjska Gora. Odbor vseh udeležencev bo v nedeljo od 8. ure naprej izpred gostilne Šurc v Ratečah. Do tromeje je približno uro in pol prijetne planinske hoje. Od 11. ure dalje bo na sporedu bogat kulturni in zabavni program. Pohodniki morajo imeti s seboj veljavni potni list ali maloobmejno propustnico. JANKO RABIČ LJUBLJANA - Še vedno se lahko prijavite za prvo odprto teniško prvenstvo Ljubljane, ki bo na igriščih TK Slovan konec tega tedna - od 14. do 16. t. m. Da pa bi zamisel dosegla svoj namen, so organizatorji postavili eno samo omejitev: skupna starost dvojice igralcev (igralk) mora znašati vsaj 70 let. Prijavnina je 300 dinarjev, vplačati pa jo je treba na žiro račun ZTKO Ljubljana (50104-678-39112). MM PRVO ODPRTO TENISKO PRVENSTVO MESTA LJUBIMKE V DVOJICAH tenis igriščaTD Slovan - Kodeljevo od14.adoia9.1990 tur «400000»' NATEGOBUA tkoicc-t~*r« Stara* TOM PPUAvE stA'W*i4i*«*raTD9o«Hnoo*V dot- «od*> »V ter ZTKO rTvrs«L|jC4eng.Cq*y<*-« Pbodd oote' ..'* - — - S KOMPAS Železarji na Triglav JESENICE - Podjetje Rekreacija v jeseniški Železarni je organizator 11. spominskega pohoda Janeza Jenka na Triglav 15. in 16. t. m. Udeležili se ga bodo delavci slovenskih železarn in drugih kolektivov v okviru sozd Slovenske železarne. J. R. Z gorskimi kolesi na Šmarno Goro LJUBLJANA - Planinsko društvo Šmarna gora, gostilna Ledinek in De-— mladinci do 18 let, člani do 50, veterani nad 50 (moški in ženske). Prijave - ura pred startom. V Ločni kolesarski trim LOČNO - Trimski klub Krka pri-pravlja 8. kolesarski trim na 18 km dolgi progi. Preizkušnja bo v torek, 18. t. m., ob 16. uri. Štart in cilj bosta v Ločni, proga pa poteka prek Mač- # i iskra | Dober dan, Mercator vsak dan!' V tem okviru bodo organizatorji poskrbeli za dobre igralne razmere, toplo prehrano v soboto in prijetno družabno srečanje z bogatim srečolovom. Tudi lepe nagrade so pripravili, poleg praktičnih za najboljše, bo zmagovalna dvojica nagrajena s 14.000 dinarji, drugouvrščena pa s.petdnevnim Kompasovim paketom za dve osebi na Bolu. Dolenjsko teniško prvenstvo________ KOČEVJE - Teniški klub Kočevje prireja teniško prvenstvo Dolenjske, ki bo od 14. do 16. t. m. v športnem parku Gaj v Kočevju. Prijave sprejema Vinko Zajec, Pri unionu 5, 61330 ko-čevje, druge informacije pa lahko do-bitepotelefonu(061)851-968. S. D. Tenis za Bežigradom LJUBLJANA — Ježiški teniški klub pripravlja tridnevno teniško prvenstvo Bežigrada, ki se bo začelo v petek, 14. t. m. na igriščih ŠRC Savsko naselje. Člani se bodo pomerili v treh, članice v eni starostni kategoriji, podrobnejše informacije pa dobite pri urejevalcu igrišč v ŠRC Ježica. Fonzov memorial Svojevrstno športno društvo Zuro-goni iz Ljubljane prireja to soboto Mali nogomet v Tuhinju LAZE V TUHINJU - ŠD Tuhinj pripravlja-v nedeljo, 16. t. m., ob 8. uri na igrišču v Zgornjem Tuhinju, turnir v malem nogometu. Tekme bodo igrali po sistemu 4 +1, podrobnejše informacije pa dobite po telefonu (061) 847-016. Balinarji in igralci tenisa za prvenstvo občine Lj. Vič-Rudnik _______ LJUBLJANA - Na balinišču BŠK Jama se bodo v soboto, 15. t. m., ekipe podjetij in krajevnih skupnosti merile za naslov občinskega prvaka v balinanju, 14 dni kasneje, v soboto, 29. t. m. pa bo na sporedu občinsko prvenstvo za klubske ekipe. Prijave sprejemajo na ZTKO Ljubljana, Celovška 25 (tel. 316-959 ali 316-843) do 13. oziroma 27. t. m., tam boste deležni tudi drugih informacij. Prijavnino 350 din je treba vplačati na žiro račun 50104-678-39112 (ZTKO Ljubljana). Občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike in posameznice pa bodo izvedli 21., 22. in 23. t. m. na igriščih TK Svoboda na Gerbičevi ulici (moški: od 16—35, od 36—45, 46 in več let; ženske: enotna kategorija). Žrebanje bo v četrtek, 20. t. m., (ob 12. uri, TK Svoboda), prijave pa sprejemajo prav tako na ZTKO Ljubljana (prijavnina 115 din, isti žiro račun in informacije). Partizan Vič odet v lipov list LJUBLJANA - Lipa Vič - program Partizana Vič - se vam ponuja v obliki številnih možnosti za športno aktivnost od najmlajših do najstarejših. Informacije in prijave so vam na voljo od 17. do 19. ure vsak delovnik v pisarni društva na Tržaški 76, tel. 261-078, kjer se boste seznanili tudi z urnikom vadbe različnih skupin. Ne bo vam žal. Društvo na Viču se med prvimi loteva zanimivega programa, ki so ga pripravili v osrednji slovenski zvezi za športno vzgojo in športno rekreacijo, medtem pa je že z ugodnimi odmevi in odzivom prestal poskusno uvajanje v nekaterih okoljih. Vadba se je že začela, zato pohitite, ker so zmogljivosti omejene. Vadba v Sp. Šiški _ LJUBLJANA - TVD Partizan Sp. Šiška obvešča, da pričenja v ponede-ljek, 17. t. m., z redno vadbo vseh oddelkov. Informacije po telefonu 556-738 ali v ponedeljek ob 18. uri ob pričetku vadbe. Vadba na Taboru LJUBLJANA — Partizan Tabor obvešča, da so že začeli z vsakoletno redno vadbo, ki poteka po ustaljenem urniku. Podrobnejše informacije dobite vsak torek, sredo in četrtek med 16. in 19. uro v društveni pisarni na Taboru 13. 14. Flajsov memorial Colorju LITIJA - V spomin na prerano umrle člane KK Litija, Jožka Flajsa, Marka Jesenška in Slavka Logaja je domači košarkarski klub priredil že 14. Flajsov memorial. REZULTATI: Rudar - Litija 51:45 (22:16), Color - Rudar 81:53 (40:29), Color - Litija 54:38 (27:20); vrstni red: 1. Color (Medv) 4, 2. Rudar (Trb) 2, 3. Litija brez točk. Sodili so Godec (Lit) ter Strickberger in Gojkovič (Lj). TONE LEBINGER 100 tekmovalcev na otroškem triatlonu DOLENJSKE TOPLICE - Na 1. mednarodnem novomeškem otroškem triatlonu, ki je bil v soboto v Dolenjskih Toplicah, je nastopilo 100 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Mladi športniki so se merili v treh disciplinah — plavnju, kolesarjenju in teku. Absolutna zmagovalca sta pri dekletih Teja Lapajnna iz Škofje Loke in pri fantih Jaka Švent iz Novega mesta, poleg njiju pa sta zmagala še Marjeta Skrt iz Mosta na Soči ter Uroš Vagaja iz Črnuč. Rezultati — dekleta, letnik 1978 in 1979: 1. Lapajna (Šk. loka) 31.09, 2. Jerina (Vrhnika), 3. Gramc (Cerklje), letnik 1977 in 1976: 1. Skrt (Most na Soči), 31,16, 2. Kenk (Vrhnika), 3. Drakslar (Preddvor), fantje;^ letnik 1978 in 1979: 1. Vagaja (Črnuče) 29.41, 2. Nunčič (Celje), 3^ Pedisič (Novo mesto), letnnik 1976 in 1977:1. Svent (N. mesto) 46.34, 2. Treger (Gradec), 3. Fujs (Lj), starejši pionirji so tekmovali na daljših progah, vsi drugi pa na krajših. S. D. Izola : Železničar 1:0 (1:0). Strelec: 1:0 — Škrpeta (25). Mura : Svoboda (Lj) 3:1 (2:1). Strelci: 0:1 — Mitrakovič (5), 1:1 - Makoter (34), 2:1 - Kozar (37), 3:1 — Makoter (55). Koper : Ingrad Kladivar 0:1 (0:0). Strelec: 0:1 — Džafič (53). Olimpija : Rudar (T) 3:0 (2:0). Ljubljana : Britof 0:0. Vrstni red po 4. kolu: Slovan 8, Olimpija (—1 tekma) in Rudar (V) po 6, Ilirija 5, Kladivar (-2), Koper, Rudar (T) in Mura po 4, Dravinja, Izola, Aluminij in Železničar po 3, Slavija (—1), Ljubljana in Svoboda po 2, Britof 1. Pari prihodnjega kola (16. t. m.): Slovan — Ljubljana, Svoboda — Izola, Rudar (V) - Mura, Ingrad Kladivar — Aluminij, Rudar (T) — Koper, Dravinja — Olimpija, Britof — Slavija Papir, Železničar — Ilirija. A. Z., K. B. Poraz mladincev Maribora Branika LJUBLJANA - Izidi 3. kola OML-zahod: Usnjar (V) : Selečo 0:0, Jesenice : Tabor Jadran 0:3, Jadran Lama : Primorje 4:2, Stol Virtus : Svoboda Ultra 2:0, Medvode : Solinar Piran 2:1, Triglav : Vozila 2:2; OML-vzhod: Pohorje : Pragersko 3:1, Intermarketing Pekre : Maribor Brna-ik 3:1, Nafta : Drava 1:2, Paloma Sever : Steklar 2:1, Kovinar : Hrastnik 6:0, Svoboda (B) : Impol 3:2. Ker več tekem uvodnih kol še niso odigrali, bomo vrstna reda objavili prihodnjič. A. Z. V znamenju Ljubljančanov LJUBLJANA - Na 11. (predzad- j njem) pozivnem turnirju za slovenski revialni pokal v malem nogometu so se najbolje odrezale ljubljanske ekipe, saj so se vse štiri uvrstile v polfinalni | del. Najprijetneje je presenetil KMN Koren, ki je celo zmagal (v finalu 4:2 proti drugouvrščeni ekipi Cik-cak) in si s tem priboril možnost uvrstitve v končnico tega tekmovanja. Tretje in četrto mesto sta si razdelili moštvi Barakude in Mobografike. Vrstni red: Cik cak (Ljubljana) 59 točk, Poetovio (Ptuj) 54, DTV Križevci 51,5, Pobrežje-Mak (Maribor) 51, Kremenčkovi (Pameče) 44, Barakuda in Mobografika (obe Ljubljana) 43,5 itd. Zadnji turnir SRP ’90 bo v soboto v Kopru. BORUT PLANINŠIČ Pintarič spet [ pisari odvetniku ZAGREB, 12. septembra — Vinko Pintarič, verjetno najbolj znani begunec, spet piše. Pismo je bilo tokrat napisano 1. septembra v Bjelovarju, na žigu pa je datum 6. september. Njegov odvetnik Gruičič ga je našel v svojem poštnem nabiralniku v soboto, v torek pa je z njegovo vsebino seznanil novinarje Ve-| černjega lista in Vjesnika. V pogovoru z novinarji je bil ogorčen nad tistimi, ki vodijo policijsko akcijo, ker ta v zadnjem času te-I če mimo njega in ga ne obveščajo niti o Pintaričevih dejanjih. Gruičič je že prej pokazal pripravljenost pomagati, da bi se Pintaričevo rokovnjaštvo končalo. Vinko Pintarič je v zadnjem pismu s svojo že znano pisavo opisal dogodek v Rovišču 29. a gusta, ko je ranil miličnika bjelovarskega SNZ Steva Salomona (ker piše brez ločil, smo pismo nekoliko prilagodili za časopis): .. V hudem boju sem ostal živ in zdrav, pomembno pa je, da sem vse premagal. To sem po telefonu dejal tudi inšpektorju, ki je vedel, da sem obkoljen, in ga opozoril, naj se pazijo, ker sem specialec.. . Poslali so najboljšega strelca, vendar niso razmišljali, da sem jaz najboljši strelec. Vse sem zmedel s svojo hitrostjo ... Izstrelili so okoli 50 krogel, vse so švignile mimo moje glave in telesa, nobena pa me ni zadela... Takšne priložnosti ne bodo imeli nikoli več, lahko samo umrejo. Po telefonu sem jim povedal, da bo spet prišlo do neumnosti, če ne bodo pisali resnice. Gledam prijatelja v Večer-njem listu (slika miličnika Salomona v vojaški bolnišnici je bila objavljena v časopisih, op. p.), kako leži v zagrebški bolnišnici lepo ga pozdravljam in mu želim, da bi čim prej ozdravel.« V dodatku k pismu je begunec opisal, kako praznuje in pije ob obletnici pobega iz Lepoglave (3. septembra), nato pa zlovešče napoveduje: »Ali bom res prišel na prostost ali pa jih bom 50 ubil. To sem po telefonu dejal tudi milici. Zdaj čakam, da bi v časopisih videl, ali grem res ven ali pa bo 50 mrtvih. Pozdrav | Vinko Pintarič.« Tudi v tem pismu se je Pinta-I rič vrnil k dogodku v Andrašev cu leta 1984, ko so ga v hiši, v katero je vdrl, hudo ranili obvladali. Obtožen je bil, da je grozil stanovalcem, vendar je to žilec odstopil od tega dela obtož-I niče, ker je verjel Pintariču in ne pričam. DUŠAN MIUUŠ Ugrabitelj je bil v posebnem stanju Martin P. bo proti koncu septembra sedel na zatožno klop - V abstinenčni krizi storil »totalno bedarijo« LJUBLJANA, 12. septembra — Narkomanska kriza je 25-letnega Ljubljančana Martina P. pripeljala tako daleč, da bo moral proti koncu septembra na zatožno klop ljubljanskega temeljnega sodisca. Obtožen je ugrabitve oseb po 63. členu KZ SR Slovenije, v taksnem primeru, ker je ugrabljeni osebi grozil s smrtjo, pa kazenski zakon predvideva kazen najmanj treh (in največ petnajst) let za- pora. Gre za prvi primer tako imenovanega »sekundarnega kriminala« pri nas, zato pa bolj pogostih v tujini, ko narkoman v abstinenčni krizi naredi karkoli, tudi kaznivo dejanje, samo da bi se dokopal do mamila. Martina P. je to prijelo 28. junija letos. Potem ko je v kavarni Nebotičnika naročil pijačo, je od šefa strežbe zahteval, naj mu omogoči telefonski razgovor. Ta ga je z dvigalom popeljal v 9. nadstropje, v pisarno Mercatorja Ajdovščina, toda že med potjo je Martin P. potegnil pištolo in jo uperil vanj. V pisarni pa je morala kadrovnica Anica B. po njegovem ukazu telefonirati na UNZ Ljubljana-mesto, šef strežbe pa med tem izprazniti teraso Temeljita predstavitev dela policije LJUBLJANA, 12. septembra — Pred dvema mesecema, točneje 10. julija, so Ljubljano obiskali »ambasadorji dobre volje«, skupina policistov oziroma strokovnjakov s tega področja iz Amerike. Vodil jih je ustanovitelj, direktor in profesor kalifornijske državne univerze v Los Angelesu, šef oddelka za kazensko pravo Richard Grace. Ogledali so si Ljubljano, sprejel jih je župan, v Cankarjevem domu pa so jih predstavniki organov za notranje zadeve seznanili s sistemom dela in varnostnim siste mom v Sloveniji. Te dni je načelnik UNZ Ljubljana mesto Silvo Kozlevčar iz Amerike dobil pismo. V njem gospod Grace med ostalim poudarja, da njegova misija že 16 let potuje po svetu, vendar je bila predstavitev dela in problematike slovenske policije doslej ena najboljših, kar so jih doživeli. Kot kaže, smo na našo polici jo lahko kar ponosni, saj so se že večkrat izkazali praktično, tako z znanjem kot taktiko, tokrat pa še diplomatsko, na meddržavni, svetovni strokovni ravni. M. S. in kavarno. Narkoman je zahteval od kriminalistov, da mu v četrt ure dostavijo 50 gramov heroina, 50.000 DEM in avto, sicer bo žensko ubil. S svojo 45 let staro talko se je nato vrnil na teraso Nebotičnika, pa se vrnil v pisarno, ponovil po telefonu preko številke 92 svojo grožnjo in zahtevo in se talko peš spustil v pritličje. Tam sta že bila kriminalista, vendar nista mogla ukrepati, ker je ženski s pištolo ves čas meril v glavo. Eden mu je izročil ključe avtomobila in mu povedal, da heroina in denarja še nima, nato pa se je narkoman s talko odpeljal v stoenki vzvratno po Kidričevi do Zupančičeve ulice, pa po Gosposvetski in Celovški do hale Tivoli, tu naredil krog in odbrzel nazaj do svojega doma na Kersnikovi 7. S talko vred se je zaklenil v stanovanje, pred vrata porinil omaro in obvestil policiste, kje je. Heroin so mu skozi režo nabiralnika na vhodnih vratih porinili v nekaj minutah. Odločili so se, da mu dajo mamilo, ki ga imajo v šolske namene. Vendar pod pogojem, da izpusti talko. Mamilo si je Martin P. na hitro vbrizgal, res talki ves omotičen omogočil odhod, nato pa padel v nezavest. V naglici si je z mamilom vred očitno v žilo vbrizgal tudi zrak. Odpeljali so ga v ljubljanski klinični center, kjer je ostal nekaj časa na zdravljenju, potem na njegovo željo na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico zaporov pri Zagrebu, ves čas pa je za zapahi. Preiskovalnemu sodniku je povedal, da je v odvisnosti od mamil naredil »totalno bedarijo« in da mu je žal. Psihiater pa ga je ocenil kot prištevnega v času dejanja. Martin P. je tudi povedal, da v pištoli kalibra 7,65 madžarske izdelave ni imel naboja in da že leta ni bila uporabljena. Strokovnjaki pa menijo, da bi se kljub dotrajanosti pod določenimi pogoji dalo streljati iz pištole. Seveda pa tedaj, ko je z njo talko meril v glavo, nihče ni vedel, da je prazna. BARBARA GUČEK RADAR Dr. Timm proti Frankfurtu Delegacija kriminalnega urada nemške dežele Hessen na delovnem in uradnem obisku I v slovenskem RSNZ - Odslej naprej strokovno sodelovanje in izmenjava izkušenj LJUBLJANA, 12. septembra - Ljubljana in Wiesbaden, upravno središče nemške dežele Hessen, sta sicer pobrateni mesti, kar naj bi seveda pomenilo odprto pot za sodelovanje na številnih področjih, ampak da bi se srečali, pogovorUi in dogovorili tudi za sodelovanje kriminalisti dveh dežel, se pravzaprav še ni zgodilo. Do zdaj, ko so se v upravi za zatiranje kriminalitete slovenskega RSNZ odločili, da povabijo v goste svoje poklicne kolege iz Hessna. HOKEJ NA LEDU Jesenice drevi s Comom, Ljubljančani v Beljak LJUBLJANA - Drevi bo ob 18. uri v dvorani Podmežakla zanimiva mednarodna hokejska tekma. Jeseničani se bodo pomerili z novim italijanskim prvoligašem Comom, ki ga vodi Ignac Kavec. Ljubljančani pa bodo drevi gostovali v Beljaku pri VSV Vil-las. K- B. Tričlansko delegacijo, ki je te dni dopotovala iz Wiesbadna v Ljubljano je vodil kar direktor HLKA (Hessisches Landeskri-minalant), po naše deželnega kriminalnega urada dr. Klaus J. Timm. Na uradnem in delovnem obisku si j'e s sodelavcema - z jim sta prišla vodja tehnika in šef oziroma svetovalec za opera-tivo - med drugim ogledal ljubljansko UNZ, šolski center v Tacnu, prekrižarili so tudi Obalo, vmes pa je našel tudi toliko časa, da smo si z njegovimi kriminalističnimi očmi, lahko na kratko, v grobih obrisih »ogledali« deželo Hessen, kjer se sicer najde marsikatera podobnost s Slovenijo, ampak ... Kot pravi dr. Timm, je njegova dežela nekako tako velika kot naša in tudi na njegovem delovnem področju ima z našo precej stičnih točk, le pri njih je število kriminalnih dejanj (žal) mnogo večje. Res da ima Hessen 5,7 .milijona prebivalcev, ampak v deželi vsako leto obravnavajo kar 430.000 primerov kriminala, za to pa ima največ »zaslug« Frankfurt, babilonsko velemesto, ki ponoči živi še bolj kot podnevi, pomembno prometno vozlišče, na katerega odpade tretjina vse podzemeljske dejavnosti, večinoma najhujše vrste. V njem se na veliko prekupčuje z mamili, »trdi« kokain prihaja v deželo iz Južne Amerike in se izkrcava na velikem mednarodnem letališču, heroin se dodaja po (naši) »balkanski poti«, medtem ko »mehke« izdelke iz indijske konoplje tovorijo iz Nizozemske. Kljub temu, da plenijo vedno več mamil, pričakujejo prav letos žalosten rekord — več kot tisoč žrtev med uživalci. Droga povečuje tudi število drugih kriminalnih deliktov. Tako je na primer večina vlomov po- Goša še naprej zmaguje CETINJE — Zmagovalni pohod ša-histov Goše k naslovu prvakov se na-dalj'uj‘e. Ekipa iz Palanke je tokrat kar s 7:3 premagala Titograd, prvi poraz pa je doživel celo domači ljubljenec navijačev Božidar Ivanovič, ki ga je premagal Cebalo. Mariborska Metalna je po odličnem nastopu s Crveno zvezdo tokrat razočarala v dvoboju z Radničkim. Rezultati: Goša : Titograd 7:3, Radnički : Maribor Metalna 7:3 (Si-moč—Mohr remi (14), Raičevič—Gostiša l:0, Strikovič—Cigan 1:0, Kara-klajič—Osmanbegovič remi (39), Todorovič— Supančič 1:0, Jačinovič-—Zupe remi (52), A. Marič—Ankorst 1:0, Petek—Vespernik remi (61), Mit-kov—Simič remi (51) in Markovič-—Grilc remi (22)), Niš market — Beograd JIK 2,5:7,5, Crvena zvezda — Iskra 7:3 in Bosna — Partizan 5,5:4,5 (Kožul—Damljanovič 0:1, Kurajica--Tošič 1:0, Bašagič—Nikolin 1:0, M. Petrovič—Mičič remi). Vrstni red je sledeči: Goša 21,5, Bosna 20, Beograd UK 19 (1), Radnički 16,5 (1), Crvena zvezda 15,5, Partizan 14,5, Titograd 13, Maribor Metalna 12, Niš market 10 in Iskra 7 (1). RANKO JOVICEVIC Zdaj vodi Mladost PULJ - V 2. kolu medrepubliške lige, zahodna skupina, so se presenečenja kar vrstila. Mursa je presenetljivo premagala Novosadski šahovski klub, vodilna Mladost pa je le s težavo premagala Ptujčane. Ptujčani so imeli celo priložnost za zmago, toda Iztok Jelen je v šesti uri igre zamudil lepo priložnost, da bi premagal velemojstra Hulaka. Rezultati: Ptuj : Mladost 4,5:5,5 (Iztok Jelen : Hulak 0:1, Polajžer : Kovačevič 0:1, Jerič : Rogulj remi. Brglez : Bukal 1:0, Bodvršnik : Vuja-kivič remi, I. Mihevc : Stojakovič 0:1, N. Mihevc : Maček remi, Ličina : Be-lamarič 0:1, Igor Jelen : Palač 1:0, Tratar : Rogič 1:0), D. Staničkov : TŠK 5:5, Srem : Jedinstvo 3:7, Partizan : N. Pavlič 4,5:5,5, Mursa : NŠK 6:4, Sarajevo : PTT Zagreb 4:6; vrstni red: Mladost 14, TŠK 13, Mursa 12,5, NŠK 10,5, D. Staničkov, N. Pavlič po 10, PTT Zagreb 9,5, Jedinstvo, Sarajevo po 9, Srem 8,5, Ptuj 8, Partizan 6. Pari 3. kola: PTT Zagreb — D. Staničkov, NŠK — Sarajevo, Mladost — Mursa, N. Pavlič — Ptuj, Jedinstvo — Partizan, TŠK-Srem. IVO MIHEVC Črepan prvi v Krškem KRŠKO - ŠK Krško je priredil memoriaini turnir vK Baideta m Janka Božica, konkurenci je zmagalge?™£\obl 22 nred Sitmkom in Cerjakom v Brežice) 20, med pionirkami je bila aiisKf-KJSoK Cramlingova v moški ekipi NOVI SAD — Švedska šahovska federacija je za olimpiado poslala tudi poimenski seznam svojih reprezentanc. Zanimivo je, da bo najboljša njihova igralka Pia Cramhng (na uradnem jakostnem seznamu svetovne šahovske federacije ta čas tretja z 2505 točkami) tokrat nastopila v moški reprezentanci in sicer na četrti deski. Prehitro v ovinek — dva mrtva ORMOŽ, 12. septembra — Do hude prometne nesreče, v kateri sta bili ob življenje dve osebi, je prišlo danes malo po 10. uri pri Trgovišču pri Ormožu. Od Ptuja proti Ormožu je vozil s svojim mercedesom nemški državljan, 65-letni Paul Forster s svojo, prav toliko staro ženo Rosalie. Po magistralni cesti sta z neprimerno hitrostjo malce pred Trgoviščem zapeljala na bankino, se nato spravila na cesto in še enkrat zapeljala na bankino, nate pa seje avto postavil pravokotno na cesto. V tistem hipu je iz smeri Ormoža pripeljal s tovornjakom 39-letni Stanko Potrč iz Prerada pri Ptuju in njegov sopotnik, pet let mlajši Jože Golc iz Ptuja. Voznik je napravil vse, da bi trčenje preprečil, vendar je tovornjak treščil v osebni avto tako, da sta bila oba Nemca na kraju mrtva, moža v tovornjaku pa sta dobila le nekaj prask. (M. S.) Odnesel zlatnino LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek dopoldne je neznani tat vlomil v stanovanje na Hacquetovi ulici. Premetal je prostore in omare ter napravil kar precej škode, odnesel pa je tudi lep kupček zlatega nakita. Lastnika je oškodoval za več kot 13.000 dinarjev. (M. S.) Usodni traktor ŽALEC, 12. septembra - Blizu vasi Ložnica pri Žalcu je prišlo do hude nesreče danes tik pred 13. uro. Avstrijski državljan, 32-letni Johann Joham je s tovornjakom s prikolico pripeljal za drug podoben tovornjak, ki je ustavil za traktorjem, ki je kosil travo ob cesti. Vse se je dogajalo na cesti od Žalca proti Rušam, na obvoznici, oziroma na mostu pred Ložnico. Voznik Joham ni uspel ustaviti, zaviral je in zavijal na nasprotni vozni pas, po katerem pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom 30-letni Matjaž Ta-ušelj iz Trbovelj s sopotnikom, 37-letnim Brankom Tarlačem, tudi iz Trbovelj. Prišlo je do trčenja, pri katerem je bil sopotnik Tarlač lažje ranjen, hudo ranjeni Taušelj pa je po prevozu v bolnišnico ranam podlegel. (M. S.) Odšel z videorekorderjem LJUBLJANA, 12. septembra — Kar dobro si je opomogel tat, ki je včeraj dopoldne vlomil v stanovanje na Brilejevi ulici. Odnesel je videorekorder in nekaj DEM. Lastnika je oškodoval za okoli 51.000 dinarjev. (M. S.) Stanovanje ni bilo prazno LJUBLJANA, 12. septembra — Vznemirljivo je bilo v ponedeljek v stanovanju na Ilirski ulici. Okoli 13. ure je vstopil v prostore lump, seveda prepričan, da je stanovanje prazno. Medtem, ko je premetaval predale in vlamljal v omare, je povzročal tak hrup, da je prebudil lastnika stanovanja, ki je spal v sosednji sobi. Ta je planil iz postelje in tatu praktično zalotil, vendar mu je ta uspel pobegniti. Odnesel sicer ni ničesar, kakšnih pametnih sledov za seboj pa tudi ni pustil. (M. S.) DR. KLAUS J. TIMM - Direktor kriminalnega urada dežele Hessen je pravnik, pri policiji vztraja že četrt stoletja, med svojim službovanjem jc štiri in pol leta delal tudi v zveznem kriminalističnem uradu za planiranje in razvoj. Novinarjev se otepa s pomočjo sposobnega predstavnika za tisk. (V Ljubljani nam je odgovarjal sam.) (Foto: K. D.) vezanih z nabavo mamil. Ne gre le za vlome v lekarne, zaradi konkurence in boja za črni trg prihaja do vedno hujših obračunov med prekupčevalci, ipd. Povprašali smo tudi, kako je s kriminaliteto med zdomci in dr. Timm nam je odgovoril, da se tako rekoč nič ne razlikujejo od domačinov, Nemcev. Praviloma so storilci pravi tujci, ki so se z vsega sveta natepli v Nemčijo, prepričani, da bodo prav v tej državi lahko najbolj »svobodno« opravljali svoje nečedne posle. Med drugim tudi zaradi trdne valute in liberalne zakonodaje. Z Jugoslovani pa je tako, da jim »pomembno« mesto v podzemlju pripisujejo predvsem zaradi krvavih medsebojnih obračunov, zaradi katerih vedno pridejo na naslovne strani. Ob vse večjem številu avtomobilskih tatvin pri nas, med katerimi se že kažejo tudi prve oblike organiziranosti, smo se pozanimali, kako je s tem v Hessnu. Direktor HLKA je odvrnil, da gre pri večini »njihovih« kraj za »sposojo«, seveda pa so na delu tudi organizirane skupine tatov, ki najdražje avte kradejo in tihotapijo - tudi prek Jugoslavije - na Bližnji Vzhod, v zadnjem času, ko so se odprle meje, pa najdejo kupce tudi na Poljskem. Zapišimo še, da je dr. Timm izredno zadovoljen z gostoljubnostjo slovenskih poklicnih kolegov, nemalo presenečen nad opremljenostjo in kvaliteto dela kriminalističnega laboratorija pri RSNZ, med pogovori z republiškim podsekretarjem in načelnikom uprave za zatiranje kriminalitete dr. Darkom Mavrom in njegovimi sodelavci pa se je izkazalo, da bodo na marsikaterem področju lahko tesno sodelovali. Ne le z izmenjavami izkušenj temveč tudi v konkretnih primerih. KSAVER DOLENC J Četrtek, 13. septembra 1990 DELO ★ stran 11 tka DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM Sreda, 19. 9., ob 20. uri: KONCERTNI VEČER SAMOSPEVOV HUGA WOLFA; zaključni koncert ob letu praznovanja 130-letnice rojstva Huga Wolfa in otvoritveni koncert sezone 90/91 z mezzosopranistko Marjano Lipovšek in pianistom Gerardom \Vyssom. Pokrovitelj Petrol, Ljubljana. (Gallusova dvorana, 150, 100 din, skupinski popusti) Torek, 25. 9., ob 20. uri: KONCERT APZ FRANCE PREŠEREN. Kranj: gostujoči dirigent ERIČ ERICSON, Švedska, (dvorana Slovenske filharmonije, 50 din). Koncerti: nedelja, 23. 9., ob 18. uri, Gimnazija Kranj, ponedeljek, 24. 9., ob 20. uri, Glasbena šola Velenje. Vodilna osebnost evropskega zborovstva, ERIČ ERICSON, bo vodil XXIV. zborovski seminar, ki bo od 21. do 23. 9. na Brdu pri Kranju. Organizatorji: ZKOS — Slovenska pevska zveza, APZ France Prešeren Kranj, Cankarjev dom, ZKO Velenje. Petek, 5. 10., ob 19.30: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE; dirigent Uroš Lajovic, solist-pianist Stefan Vladar. Program: Wolf, Debussy, Beethoven. (Gallusova dvorana, predprod. cena do 20. 9. 100, 80, 60 din. kasneje 130, 100, 70 din, skupinski popusti) Sreda, 10. 10., ob 19.30: KONCERT BAMBERŠKIH SIMFONIKOV; dirigent Horst Stein, solistka: Marie-Luise Neunecker, rog. Program: Strauss. Bruckner. (Gallusova dvorana, predprod. cene do 20. 9. 140, 110, 80 din, kasneje 170,130,100 din, skupinski popusti)_____________________ ledalisce Četrtek, 20. in petek, 21. 9., ob 21. uri - B. Slade: OB LETU OSOREJ, komedija — uspešnica, v kateri nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban. režija Boris Kobal. (Štihova dvorana, 90 din) Ponedeljek, 24. 9., ob 20. uri: Folklorni umetniški ansambel KOZAKI I£ KUBANA, ZSSR. Profesionalna folklorna skupina s temperamentnim in atraktivnim programom kozaških plesov. (Linhartova dvorana, 80 din, skupinski popusti) Ponedeljek, 8. 10. in torek, 9. 10., ob 20. uri: GOSTOVANJE BALETNEGA ANSAMBLA LIMON, New York, ZDA. (Ga-lusova dvorana, preprod. cena do 20. 9. 140, 110. 90 din, kasneje 170, 140. 120 din, skupinski popusti) dališču (vhod iz pasaže). NOVE ABONENTE vabimo, da nas obiščejo v tem tednu. Tudi vsem ZAMUDNIKOM — abonentom pretekle sezone — bomo preskrbeli ustrezni sedež. Če si želite obiskovati gledališče v kasnejših večernih urah, vam predlagamo, da se odločite za naš NOVI ABONMA »CUK«, ki je na sporedu ob petkih ob 20.30 in ima iste cene ter program predstav kot pri drugih abonmajih. KULTURNE ANIMATORJE v delovnih organizacijah obveščamo, da še vedno sprejemamo njihove prijave. ŠTUDENTJE se lahko vpišejo v abonma v 'tem tednu in DODATNO OD 1. DO 5. OKTOBRA 1990. Vse informacije po telefonu 214-111, int. 28. Prisrčno vabljeni! B1TEF V LJUBLJANI Sreda, 26. 9., ob 20. uri: MA-HABHARATA. filmska verzija gledališke predstave, režija Peter Brook. (Linhartova dvorana, 50 din: predstava traja 3 ure) MARC CHAGALL - 100 jedkanic k La Fontainovim Basnim. Razstava je podaljšana do 6. oktobra. (Galerija CD, 30, 15 din) V četrtek, 13. 9. bo ob 19. uri po razstavi vodil prof. Marjan Tršar. Četrtek, 13. 9., ob 18. uri: otvoritev fotografske razstave JANUS-ZA PISZCZATOVVSKEGA, Poljska, (mala fotogalerija) informacije Center za informacije in prodajo vstopnic CD (pasaža Maksimar-keta) je odprt vsak delovni dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom prireditev. Tel. 222-815. Razstave v CD so odprte vsak dan od 12. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 18. ure. A KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V četrtek, 13., ob 18. uri Jelov-škova kapela, Kodeljevo: JESENSKE SERENADE. Nastopa: Vokalna skupina »AVE«. Program: J. GALLUS T. MOR-LEY, A. LOTTI, J. S. BACH. V četrtek. 13.. ob 19.30 — Elis« prireditev - LE ŽIVLJENJE DAJE ŽIVLJENJE. GLEDALIŠČA DRAMA SNG V LJUBLJANI SOBOTA, 15. septembra, ob 20. uri — Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA. Režija Edvard Miler. (115. ponovitev). ZAKLJUČENA PREDSTAVA ZA MENTORJE V ŠOLAH IN KULTURNE ANIMATORJE V PODJETJIH. Kot prvo predstavo v novi gledališki sezoni bomo za naše stalne sodelavce — mentorje v šolah in kulturne animatorje v podjetjih —uprizorili predstavo, ki je od decembra 1985, ko je bila premierno uprizorjena. prejela vrsto nagrad ter navdušila domače in tuje občinstvo — leta '86 na Mednarodnem gledališkem festivalu v Španiji in avgusta letos v Seulu. Igrajo: Brane Ivanc, Jerica Mrzel, Polona Vetrih, Saša Pavček, Aleš Valič, Branko Grubar, Barbara Levstik, Kristijan Muck, Roman Končar. MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO VPISOVANJE ABONMAJEV Cenjene obiskovalce Mestnega gledališča ljubljanskega obveščamo, da je vpisovanje abonmajev do 14. 9. 1999, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v gle- SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE vabi k vpisu abonmaja za sezono 90/91: Ivan Cankar: HLAPCI Vinko Moderndorfer: CAMERA OBSCURA Jevgenij Švare—Bogomir Veras: ZMAJ Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA Mihail Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU in abonmajsko gostovanje STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA TRST. Gledališka blagajna bo med vpisom odprta vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure, in sicer do 18. 9. za dosedanje abonente in od 19. do 22. 9. za nove abonente. Informacije po tel. 25-332,25-357in24-637.Vab-Ijeni! Slovensko Mladinsko Gledališče Ljubljana_______ Rignwig[«c«w PONEDELJEK, 17. septembra, ob 19.30 — Niko Grafenauer: SKRIVNOSTI (48) - musical. Za IZVEN. Avtor glasbe: Gojmir Lešnjak; priredba in režija: Janez Pipan. Igrajo:.Damjana Černe, Maja Sever, Uroš Maček, Ivan Rupnik, Gojmir Lešnjak. Rezervacije vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) po telefonu 310—294, prodaja vstopnic dve uri pred začetkom predstave pri blagajni SMG, Trg VIL kongresa ZKJ 1 (za Gospodarskim razstaviščem). ,(£!%S3XCCg) Veliki oder SOBOTA, 15. sept., ob 11. in 17. uri — Svetlana Makarovič: KO-RENČKOV PALČEK, IZVEN. Gledališka blagajna je odprta v četrtek in petek od 10. do 12. in uro pred predstavo. Rezervacije in informacije ob istem času po telefonu 314—962. OfiNTJMO 1 S EC O) ^ \ 1 UUlMSMa Vljudno vas vabimo, da ostanete in postanete abonent našega gledališča. Vpis abonmaja je do 14. septembra, od 10. — 12. in od 17. — 19. ure. Informacije in rezervacije po telefonu 312—860. n lrnr>l slovensko 13II Lil NARODNO ImariborI gledališče NOVE ABONENTE bomo vpisovali do vključno 15. 9. 1990 vsak dan od 10. do 13. ure. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu 221—206. SPOŠTOVANO GLEDALIŠKO OBČINSTVO, obveščamo vas, da bomo z novo sezono 90/91 objavljali program DRAME in OPERE Z BALETOM ločeno. Zato prosimo, da pazite pri prebiranju našega pro grama. KURAMA PETEK, 14. 9., ob 19. uri J. W. Goethe: FAUST — za IZVEN. SOBOTA, 15. 9., ob 19. uri J. W. Goethe: FAUST — za IZVEN. NEDELJA, 16. 9., ob 19. uri J. W. Goethe: FAUST — Za IZVEN. Na odru SNG Maribor ponovno predstavljamo »veličastno tragedijo med nebom in peklom« J. W. Goetheja foujl v katerem se predstavljajo: JANEZ ŠKOF v vlogi FAUSTA, BRANKO ŠTURBEJ v vlogi MEFISTA, KSENIJA MIŠIC v vlogi MARGARETE, PETER TERNOVŠEK (Wagner), IVAN RUPNIK {Homunkulus), SONJA BLAŽ (Marta), ALJOŠA REBOLJ (Valentin) ter Milena Muhič, Minu Kjuder, Irena Varga, Ana Veble, Anica Sivec, Majda Herman, Alenka Cilenšek, Renata Jenčka, Franci Gabrovšek, primabalerina MAJA SRB-LJENOVIČ—TURCU ter ansambel FAUST baleta. SNG MARIBOR Uspešno operno predstavo G. Verdi: bomo igrali za neabonmajsko občinstvo 19. in 23. 9., ob 19.30. jana Slovensko ljudsko ^70\l Gledališče Celje —' '^3 0 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ RAZPISUJEMO ABONMA ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1990/91 repertoar: — Harold Pinter: HIŠNIK (predstava Prešernovega gledališča, režija Jaša Jamnik) — Edvvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF (predstava Prešernovega gledališča, režija Barbara Hieng — Samobor) — Ivo Svetina: KAMEN IN ZRNO, krstna izvedba (predstava Prešernovega gledališča, režija Boris Kobal) — Niccolo Machiavelli: MAN-DRAGOLA ali Pierr Marivaut: TRIUMF LJUBEZNI (predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica) — Alexandre Dumas: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOC ali Mihail Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK (predstava slovenskega ljudskega gledališča Celje) — Zijah Sokolovič: IGRALEC JE .. .IGRALEC (predstava Zi-jaha Sokoloviča) ali Milan Grgič: SARMICA (predstava Teatra u gostima, Zagreb) vpisovanje: vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure v prostorih gledališča. Informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu (064) 21—355 ali (064) 24-885. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče razpisuje abonma za sezono 1990/91: Ferdo Kozak: VIDA GRANTOVA v režiji Katarine Pegan Odon von Horvath: SODNI DAN v režiji Georgija Para Pierre Marivaux: TRIUMF LJUBEZNI v režiji Janeza Pipana Srečko Fišer-Mirko Vuksanovič: LUCIJA IN AM- BROZIJ v režiji Stanislava Moše Ruzante: DIALOGI v režiji Vita Tauferja gostovanje izbrane predstave enega slovenskih gledališč. Abonma lahko vpišete na upravi gledališča v Kulturnem domu v Novi Gorici, Leninova 2 ali po telefonu 25-326 in 25-328, in sicer od 3. do 14. septembra, od 8. do 15. ure ali pri poverjenikih gledališča v delovnih organizacijah. LJUBLJANSKI NNEMATOeCAfl KINOTEKA ob 16., 18. in 20. uri PTIČ NA ŽICI (BIRD ON A Wl-RE), ZDA, 1990, akcijski. I: Mel Gibson, Goldie Hwan. KLASIFIKACIJA SPS: B. ob 16., 18.15 in 20. uri NEBO NAD BERLINOM (DER HIMMEL UBER BERLIN), ZR Nemčija-Francija, 1987. S.: W. VVenders, Peter Handke. R.: Wim VVenders. KOMUNA ob 10. uri matineja LJUBIMEC (LOVERBOY) ZDA, 1989, komedija. I.: Patrick Dempsey; ob 16.30, 18.45 in 21. uri SANJE (DREAMS), ZDA, 1989, drama. R. in S.: Akira Kuro- UNION ob 16., 18. in 20. uri NOVA DRUŽINA (IMMEDI ATE FAMILY), ZDA 1989, melodrama. R.: Jonathan Kapian (Obtoženi). I.: Glen Close (Usodna privlačnost), James Woods, Mary Stuart Masterson. Zadnjič. I MINI KINO UNION | ob 16.30, 18.45 in 21. uri NEWYORŠKE ZGODBE (NEW YORK STORIES), ZDA, 1989, omnibus - drama. R.: Martin Scorsese, Francis Ford Copola, Woody Allen. I VIČ l ob 16., 18. in 20. uri premiera NJEN ALIBI (HER ALIBI), ZDA, 1990, thriiler. R.: Bruce Bersesford. S.: Charlie Peters. F.: Freddie Francis. G.: Geor-ges Delerue. L: Tom Selleck, Paulina Porizkova, VVilliamn Daniels, James Farentino. BEŽIGRAD ŠIŠKA ob 16., 18. in 20. uri premiera ERIK, ZDA, avanturistični. R.: Michael Kennedy. I.: Stephen McHattie, Debprah van Valken-burgh. TRIGLAV ob 16., 18. in 20. uri GREMLINI 2, ZDA, 1990, Z/F komedija. KLASIFIKACIJA SPS: B. MOJCA ob 16. in 17.30 DALEČ V PRETEKLOSTI, (THE LAND BEFORE TIME), ZDA, 1989, risanka. P: Stiven Spielberg. KLASIFIKACIJA SPS: B. SLOGA ob 10. in 12. uri POPER IZ MIAMIJA, (I. del). Repriza. Film se izteka, ob 14., 16., 18., 20. uri ZASEDENI HOTEL, ZDA (V). ob 22. uri ZAČETNICE, ZDA. DOMŽALE: ob 16., 18. in 20. uri ODPOREN (HARD TO KILL), ZDA, akcijski. L: števen Se-agall. Premiera. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353 vsak dan od 16.-21. ure MARIBOR PARTIZAN: amer. POLICIJSKA AKADEMIJA (VI. del) - JURIŠ NA MESTO, ob'16., 18. in 20. uri. MATINEJSKI SPORED: amer. ŠOFER GOSPODIČNE DA-ISY, ob 10. uri. EROTIČNA MATINEJA: nem. LOLITA - CALL GIRL, ob 12. uri. UNION: avstral. MLADI EINSTEIN, ob 16., 18 in 20. uri. GLEDALIŠČE: amer. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY, ob 15.30, 17.30 in 19.30. UDARNIK: amer. STRELJAJ DO SMRTI, ob 17. in 19. uri. NOČNI KINO: amer. EROTIČNA IGRA, ob 21. uri. DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE JUGOSLA-VIJA-FRANCUA Ljubljana Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija—Francija razpisuje za leto 1990/1991 začetne in nadaljevalne tečaje francoščine za šolske otroke od 8. leta starosti dalje in konverzacijski tečaj francoščine za odrasle. Prijavite se lahko osebno ali po telefonu 17. in 18. IX. 1990 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 12.61000 Ljubljana, tel. 332-611, int. 309 ali soba št. 409, IV. nadstropje, od 15. do 17. ure. Opozarjamo, da bomo organizirali samo tečaje, za katere bo prijavljenih najmanj 10 učencev. SOČA DANCE v latino-hit tečajih: petek, 28. 9. jazz, step: sreda, 12. 9. ZA ODRASLE: družabni ples: I. pet., 14. 9.; ned., 16. 9. II. , III. nedelja, 16. 9. JESENSKE SERENADE »OD RENESANSE DO BAROKA« izvajalci — Vokalna skupina AVE pri_ MGL v ČETRTEK, 13. septembra, ob 18. uri v Jelovškovi kapeli na Kodeljevem, ob 20.30 v Trubarjevem antikvariatu. Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani Magistrata. VRHNIKA: amer. HARRY IN HANDERSONOVI, ob 20. uri. ŠKOFJA LOKA: amer. FANTOM MIDWOOD MDA, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: amer. NOČI V HARLEMU, ob 16. uri. Amer. GORILE V MEGLI, ob 18. in 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer. MANIJAK, ob 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. K-9, ob 18. in 20. uri. DUPLICA: amer.-bocvan. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO, ob 20. uri. RADOVLJICA: amer. WIL- LOV, ob 20. Uri. BLED: amer. PREGON MOŠKE SVINJE, ob 20. uri. BOHINJ: amer. SUPERMAN (III. del), ob 20. uri. ZAGORJE: amer. VRNITEV V PRIHODNOST (II. del), ob 18. uri. Amer. STRIPTIZ SMRTI, ob 20. uri. HRASTNIK: amer. PREKLET-NIKI VOJNE, ob 19. uri. ČRNOMELJ: amer. PLICAJ IZ LOS ANGELESA, ob 20. uri. DOM KULTURE - NOVO MESTO: amer. OTOK ZAKLADOV, ob 18. in 20. uri. KRŠKO: nem. BAGDAD KA-FE, ob 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: amer. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA, ob 18. in 20. uri. ŠMARJE PRI JELŠAH: amer. DEMON V OMARI, ob 20. uri. SOČA - NOVA GORICA: angl. NORE ZGODBE BARONA MUNCHAUSENA, ob 18.30 in 20.30. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: amer. ŠOFER GOSPE DAISSY, ob 20.30. OBVESTILA mmk (več kot plesna šola) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel.: 327-651 INFORMACIJE, REZEVAHICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. uie Vabimo k vpisu v tečaje za: DRUŽABNI PLES I: sobota. 29. 9.; petek, 19. 10.; sreda 3. 10. (nad 30 let); II. sobota, 15. 9.; četrtek, 4. 10.; petek, 19. 10. (nad 30 let); III. , IV: sobota, 15. 9.; K - ŠPORTNI: nedelja, 16. 9.; STEP I: nedelja, 23. 9.: SOČA DANCE: torek, 25. 9. Sprejemamo prijave za maturantske tečaje. PLESNA ŠOLA KAZINA Trg osvoboditve 1 Ljubljana tel. 214-348 INFORMACIJE, VPIS od 16. do20. ure. Vabimo vas k vpisu v MALO KAZINO in v PLESNO ŠOLO KAZINA za odrasle: Družabni plesi: petek, 28. 9., sreda, 19. 9., sreda 3. 10. II. sreda, 3. 10. HORUK Dekleta in žene vabimo k aero-bični in fitnes vadbi od pon., L 10. naprej. JAZZ I.: čet., 20. 9., ob 17.50. DNEVNI BAR od 10. ure četrtek; CHECK THIS OUT! Zabava vas skupina Sunny orkestra ter plesna skupina Tatton. 6^ Danes nastopa skupina Fantomi. I gostišče-sobe-discoj V petek velika veselica z Agropopom v vseh prostorih in na vrtu. Plesn% šola ROŽANC Trg OF 3 (pri kolodvoru) tel.: 325-878 Vsak delavnik od 13. — 18. ure vabimo k vpisu v: ZAČ.: 18. 9., 7. 10., 10. 10., NAD.: 16. 10. JAZZ I.: 5. 10. - vodi Miha Lampič KEEP FIT I.: - 8. 10. - vodi Darja Judnič Otroke vabimo k vpisu v celoletno plesno šolo! PLESNA ŠOLA DOM SVOBODE ŠENTVID Prušnikova 99 tel.; 50-762 Vpis od 9. do 19 ZA OTROKE (5 do 15 let); celoletna plesna šola ZA MLADINO - NOVOST: Center za dopisno izobraževanje Univerzum Ljubljana, Grošijeva 4 tel.: 576-416, 574-736 vpisujemo v verificirane šole za odrasle — osnovno šolo — ekonomsko šolo — administrativno šolo — strojno in kovinarsko šolo Izobražujemo po dopisno konzultativni in dopisno seminarski metodi, ki vas časovno rie obremenjuje. Seminarji so največ dvakrat tedensko po tri šolske ure, ostali čas za študij si organizirate sami doma. Vpisujemo vsak delavnik od 8. do 17. ure. 5892 ZVEZA ŠKUC-FORUM ME06O3 Ktrsnlktra 4, Lj„ 061/319-18$ Turneja berlinskolondonskega tria STAN RED FOX v Sloveniji: v ČETRTEK, 13. septembra, ob 21. uri — DID, Koper; v PETEK, 14. septembra, ob 19. uri — Galerija ŠKUC, Ljubljana; SOBOTO, 15. septembra, ob 21. uri — Bunker Deskle pri Anhovem. tel.: 320 -042 ETKOVŠKOVO NAB- 35 vpisuje v naslednje plesne tečaje: ZAČETNI: 19.9.-sreda,obl9., 28. 9. — petke ob 20. uri NAD ALJ EVALNI: 24. 9., ob 20. uri IZPOPOLNJEVALNI: 25. 9.. ob 20.30 TEČAJI ZA STAREJŠE (NAD 30 let): začetni: 30. 9., ob 19.30 VPIS: vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 18. ure, tel. 320-042 Nujno potrebujemo 3 dvosobna stanovanja (v najem). HK Olimpija, Ljubljana, Hala Tivoli, tel. 322-160. razpisuje otroški gledališki in lutkovni tabor na Debelem Rtiču od 27. popoldne do 30. septembra 1990 za otroške gledališke in lutkovne skupine in njihove mentorje. Tema: STRAHOVI Delavnice: igralska, lutkarska, glasbena, scenografska, plesna, jezikovna Bivanje: Mladinsko zdravilišče in okrevališče Debeli Rrtič Cena: 140,00 din na dan (polni penzion) Zadnji rok za prijave je 20. september 1990. Informacije in prijave: ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana. ,KUHAMO GROZNO, najhitrejša dostava Tel. (061) 061317B31 317.031 Restavracija Repovž, Domžale išče natakarja za delo v strežbi Pogoji: — dokončana gostinska šola — 2-letne delovne izkušnje — aktivno znanje slovenskega jezika Tel. 721-279. 5867 Srednješolski center Dušana Kvedra, Ptuj, Volkmerjeva ul. 19 objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom dela in naloge; 1. profesorja fizike in matematike 2. profesorja angleškega in nemškega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh. 5894-12 »EDINOST, SREČA, SPRAVA« geslo 1. tabora Slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju, 15. septembra 1990, od 9.30 do 18. ure Sodelujejo: pevci, igralci, godci, pripovedniki, folklorne skupine, slikarji in mojstri domače obrti s kulturnimi programi. Na sporedu pa bodo tudi okrogle mize s številnimi aktualnimi temami. Ob navzočnosti domačih in tujih gostov bo govoril predsednik Slovenskih krščanskih demokratov g. Lojze Peterle. Sponzorji: Metalka trgovina Ljubljana Kapetan, d. o. o.. Gostinska oprema, Tržaška 2, Ljubljana; tel. (061) 211-322, faks: (061) 211-322 Javor, Lesna industrija Pivka Novak Miroslav in Pepca, Splošno mizarstvo - gostinska oprema Log - Brezovica DNEVNIK »DELO«. IZDAJA CGP DELO. TOZD DELO • USTANOVITELJ TOZD DELO !mN^o^ SCHJCfFAH^ POSAMIČNA^STEVJLKA^STANE^fLO^EHNAIUEv!*llOBOT^^ŠTEVILKA^8.00 DINARJEV • NAROČNINA ZA SEPTEMBER 1990 160,00 DINARJEV, ZNIZANA NAROČNINA 7A UPOKOJENCE 144 00 DINARJEV • ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGI) SE 5 /o POPUST . NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: CGP DELO - TOZD »DELO«, ŠTEVILKA 50?02 603-48909 . LETNA NAROČNINA ZA TUJINO OD 1.7. DALJE: ZDA 641 USD AVSTRIJA 4 714 ATS. ZRN 667 DEM. FRANCIJA 2.254 FRF. ŠVICA 558 CHF, SVEDSKA 2.41-SEK. ITALIJA 501.500 ITL • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100-620-107- 257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633. S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA. TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570, TELEFAX 318-570 a OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA. TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252. TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871. ■bbbbsh Trgovina DENDAf Moša Pijadejeva 36 Nimamo bogate, temveč izbrano in kakovostno ponudbo intimnega perila, spalnih srajc, m., ž. in otr. pižam, jutranjih halj, brisač, posteljnega perila. V naši drogeriji lahko kupite izdelke negovalne in dekorativne kozmetike. Brezplačno po ameriškem sistemu jafra ugotovimo tip vaše kože in svetujemo nakup. DENDA — trgovina ta praktična darila. Odprto od 9.—19. ure, ob sob. od 9.-13. ure. STUDIO SUNNY v motelu Grosuplje MYOLIFT-COSMOMED Ste nezadovoljni s svojo postavo, maščobnih oblog in celulita pa je iz dneva v dan več? Pridite v Studio Sunny, ki je prvi v Sloveniji začel odstranjevati celulit in maščobne obloge z aparatom myolift-cosmo-med in z veseljem vam bomo pomagali. Na voljo sta tudi savna in ročna masaža. Inf. dop. 316-502, pop. 771-201 — Studio Sunny. NOVO METALKINO POHIŠTVO PRUNUS je ime novega pohištva, ki ni najcenejše, je pa zanesljivo najbolj sodobno, najbolj elegantno in najbolj ekskluzivno! Površinsko je obdelano z najboljšimi furnirji (češnja, oreh ...) v kombinaciji z obarvanim poliestrom. Metalkine arhitektke oblikujejo pohištvo PRUNUS po vaših željah, potrebah in okusu in za vse bivalne prostore: dnevne sobe, kuhinje, knjižnice... — STANOVANJSKI INŽENIRING! PRUNUS - novo pohištvo, na katerega boste lahko ponosni! METALKA, SALON POHIŠTVA LJUBLJANA, Stritarjeva 7, tel. 212-077. CTJ, Vilharjeva 21 v sodelovanju s TV Slovenija obvešča, da je v sodelovanju s Televizijo Slovenija pripravil začetni tečaj nemškega jezika na 312 strani teleteksta. Na strani 309 bo CTJ posredoval tudi vsa druga obvestila v zvezi s svojo izobraževalno dejavnostjo. ZA VAS-KUHINJA SVEA Prodajni salon kuhinj SVEA v Zagorju je za vas odprt vsak delavnik od 15. ure, ob sredah do 17. ure in vsako soboto dopoldne. V mesecu septembru vam omogočajo POSEBNO UGODEN NAKUP KUHINJ Mateje pastel in mini kuhinj ter posameznih elementov iz opuščenega programa Mateja bela. Več informacij vam je na voljo po tel. (0601) 61-566. TENTOURS tel. 711-229 Budimpešta de luxe, odhod 28. 9.-3 dni; Oktoberfest, odhod 5. 10. — 2 dni. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE SINELOV uvodni tečaj računalništva se prične 17. 9. 90, ob 16. uri. Inf. in prijave na OŠ Ledina, tel. 322-355 ali 328-919. SEPTEMBER V BOHINJU Preživite zadnji del počitnic v idilični vasici Nomenj v Bohinju. Gostišče MOJCA vam po zelo ugodnih cenah ponuja: — tedenski paket (polpenzion za 965 din) — tedenski paket (polni penzion za 1.260 din) — vikend paket (polpenzion za 305 din) — vikend paket (polni penzion za 430 din) Za upokojence smo pripravili 10% popust na zgornje cene. Obiščite nas tudi vi, še nikomur ni bilo žal! Rez. po tel. (064) 721-031 oz. na naslov: Gostišče Mojca, Nomenj 37, 64264 Boh. Bistrica. NOVELL MREŽE Ste sedanji ali bodoči uporabnik Novellovih mrež? Na 5-dnevnem tečaju boste pod strokovnim vodstvom Novellovih pooblaščenih predavateljev izvedeli vse o prednostih mrež, njihovi konfiguraciji, upravljanju in vzdrževanju. Tečaj bo od 17.-21. 9. Prijave: 14. 9. do 12. ure. Informacije, prijave in izvedba tečaja (z dokazilom o plačilu) v Intertrade IDP, Lskoškova 4, 61000 Ljubljana, tel. 441-102 (int. 19). Kotizacijo v višini 6.000,00 din nakažite na ŽR 50100-601-13427. Turistična agencija PUNTAR Organiziramo oglede razstave Langobardov v Čedadu in vili Manin v Italiji. Inf.: Trg 1. maja 8, Tolmin, tel. (065) 82-977. JESENSKI POGRINJEK EMONA BLAGOVNICA BEŽIGRAD vam v pritličju na posebnem pultu po akcijskih cenah omogoča nakup mesnih izdelkov — Meso Kamnik, sire ter proizvode iz Fructala. Priporočamo se za nakup med akcijo, ki bo trajala do 22. septembra. S KVALITETO DO ZADOVOLJSTVA AŽURNA OBALA 18.-21. 10., avtobus, 1.590 din. BISERI TOSCANE (Firence, Siena) 5.-7. 10., avtobus, 1.820 din. Inf. in rez. KVARNER EXPRESS Lj., Vegova 2, tel. 321-980. SPOROČILO, KI STE GA ŽE DOLGO ČAKALI V brezcarinskih prodajalnah kranjskega MERKURJA PARTNER, Koroška c. 2 v Kranju in IDEAL, VVolfova 8 v Ljubljani lahko kupite pralni stroj Siemens za 835 DEM, pomivalni stroj Siemens lady plus 45 za 999 DEM in sesalec za prah za 263 DEM. J. KOREJA MEHIKA e ŠPANIJA ISTANBUL Seul, 9 dni, odhoda 15. in 25.10. 90,12.500 din ★ Mexico City-Guada-lupe—Cuernavaca—Taxco—Acapulco, odhoda 26. 11. in 24. 12., 1.395 USD ★ Španija 28. 9. in 12. 10., avtobus, 8 dni, 1.250 din + 150 DEM ★ Istanbul, 5 dni, letalo, polpenzion, 18. 10., 3.350 din. Inf. UNIŠ TOURS, Lj. Igriška 5, tel. 224-720, 224-723. Tur. ag. EUROPA, Brežice, tel. (0608) 61 -006, pred. v Lj. tel. (061) 313-493 ŠPANIJA - 8 dni, od 29. 9.-6. 10., cena 1.120 din + 195 DEM. Organiziramo sindikalne in maturantske izlete v Grčijo, Italijo, Poljsko, Češko. MBS RESEARCH tečaji računalništva Organiziramo začetni 20-urni tečaj za uporabo PC računalnikov. Vsak tečajnik — svoj računalnik. Tel. (061) 317-169, 371-552. KUHINJE JEDILNICE Bogata izbira in ugodne cene v Salonu pohištva SPEKTRA, Javna skladišča, hala D, vhod z Letališke c. AKCIJSKA PRODAJA TALNIH OBLOG IN PREPROG V Tekstilnem diskontu na Masarykovi 17 v Ljubljani se nadaljuje akcija prodaje izdelkov tovarne Proleter po tovarniško znižanih cenah. Cene so nižje za 40%. JABOLKO po izredno ugodnih cenah prodaja računalniške sisteme Apple Macintosh Gosposka 18, Lj., tel. 219-333 zagotavlja programsko opremo za vsa področja - oblikovanje quarkx-press iiiustrator... arhitektura archiCAD, druge tehnične stroke Top CAD YU FONTE - tip 1 - Adobe kompatibilne Gosposka 18, Lj., tel. 219-333 Izdeluje grafično pripravo za tisk, vključno z izpisi na fotostavku - filmi v roke Projektiramo stan. hiše in druge objekte Oblikujemo celostne podobe, revije, prospekte, posl. prezentacije... Gosposka 18, Lj., tel. 219-333. JABOLKO JABOLKO ŠKODA FAVORIT 136 L z zahodnonemškega trga SLOVENIJA AVTO, Podjetje TRG, Ljubljana, Celovška c. 150 (II. nad./ soba 211) vas obvešča, da v mesecu septembru pričakuje omejeno količino vozil. Pohitite z vplačili. Možnost najema kredita za carinske dajatve. Inf. po tel. 551-969 ali 557-351, int. 256. CENTER BRDO CENTER ZA USPOSABLJANJE VODILNIH DELAVCEV na Brdu pri Kranju razpisuje mednarodni »EXECUTIVE<< podiplomski študij menedžmenta, ki se začne januarja 1991, traja pa leto dni. Mednarodni je zaradi tujih udeležencev (pričakujemo jih tretjino iz tujine) in profesorjev (80% so profesorji in poslovneži iz najuglednejših evropskih in ameriških poslovnih šol). Prijave sprejemamo takoj. Inf. Center Brdo, tel. (064) 25-667, faks (064) 28-476, Milena Fornazarič. ŠPANIJA AŽURNA OBALA 21—29. 9., 6 polpenzionov Lloret de Mar, 1N/Z Nica, ogled Monaca, 2.800 din, kredit. MONTENEGRO EXPRESS Celje, tel. (063) 25-133. SRC KEMIJA RAČUNALNIŠKI TEČAJI Kot poddistributor firme LOTUS za Jugoslavijo organiziramo računalniško izobraževanje za LOTUSove produkte. Prvi tečaj se začne v ponedeljek (17. do 19. 9. 90), in sicer Urejevalnik preglednic LOTUS 1-2-3 — osnovni tečaj. Na voljo pa je še nekaj prostih mest na tečaju Prehod od VVordstarja 4.0 k VVordstarju 5.5 ali 6.0, ki bo 17. 9. 90. Tečaji bodo v naših prostorih na Tržaški 36 v Ljubljani, z začetkom ob 8. uri. Prijave in dodatne informacije po tel. (061) 273-373, 273-385. ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, FRANCOŠČINA IN ŠPANŠČINA ZA Obveščamo starše, da vpisujemo učence od 2. do 8. razreda osnovnih šol v ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE po programih, ki so prilagojeni starosti in predznanju. NOVO! TEČAJI FRANCOŠČINE IN ŠPANŠČINE za učence 7. in 8. OSNOVNOŠOLCE razredov. Vpisujemo na DELAVSKI UNIVERZI BORIS KIDRIČ, LJUBLJANA. Miklošičeva 26, do 18. septembra, vsak delavnik od 8. do 17. ure, tel.: 322-791 ali 311-785. MULTICOM LJUBLJANA DODATNI JESENSKI RAZPIS - 7 TUJIH JEZIKOV VPIS TUDI ZA NOVEMBER ’90 TEL. (061) 324-347, od 11.—15. ure Podjetje za poučevanje tujih jezikov MULTICOM, p.o., Dvoržakova 8/ III. nad. (pri Bavarskem dvoru) zaradi povpraševanja razpisuje NOVE DODATNE TERMINE ZA TEČAJE TUJIH JEZIKOV, hitre, sproščene, s sodobnim, uporabnim besediščem in slovnico. Pričetki 17. in 24. 9. Prijave sprejemamo osebno na Dvoržakovi 8 v lil. nad. od 10.—14. in 17.—19. ure, v PE. in SO. od 11.—15. ure, predprijave pa po tel. 324-347, vsak dan od 11.—15. ure. Tečaji potekajo po lastnih programih, v naših učilnicah, s sodobnimi pripomočki. NOVO! Vpisujemo kandidate tudi za tečaje v novembru. POSEBNA PONUDBA: programi za podjetja in druge zaključene skupine. Sprejemamo tudi plačilne kartice VISA in EUROCARD. 12. stran ★ DELO KAM, KAKO /JV KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU POČITNICE • POTOVANJA DOLGO POLETJE SREDOZEMLJA... MALLORCA z letalom • 7 dni 1. 10. od 3.110 dinarjev • 8. 10. od 2.990 dinarjev NICA z letalom 2. 10 • 7 dni • 3.900 dinarjev RODOS z letalom • 7 dni 24. 9. od 4.020 dinarjev • 1. 10. od 3.720 dinarjev KRETA z letalom • 7 dni 25. 9. od 3.630 dinarjev • 2. 10. od 3.300 dinarjev JESEN ’90 V JUGOSLAVIJI: ZAHTEVAJTE CENIK POČITNIC OB MORJU IN V PLANINAH JESENSKI KOLAŽ POTOVANJ ... RIM • NEAPELJ z letalom 21. 10. • 4 dni • 3.300 dinarjev ITALIJANSKE VEDUTE RIM • FIRENCE • SIENA z avtobusom/letalom 8. 10. • 4 dni • 2.600 dinarjev ITALIJANSKI JUG SICILIJA • RIM • NEAPELJ z letalom 14. 10. • 8 dni • 5.900 dinarjev SACHER TURA DUNAJ • SALZBURG • INNSBRUCK z avtobusom 22. 9. 248 5 dni • 2.800 dinarjev KRALJEVSKI MAROKO z letalom 28. 10. • 7 dni • 8.100 dinarjev KLASIČNA ŠPANIJA z letalom 4. 11. • 7 dni • 8.100 dinarjev KORISTITE KREDIT Ljubljana: 061/222-711, 222-741 Portorož: 066/73-264, ^ 76-496 IS E Mercator Turist 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 6, tel. 061 — 312-254, 317-285, Titova 137, tel. 061 - 372-950, 372-9J9 »ŠUŠTARSKA SOBOTA« V PADOVI, 1 dan, 15., 29. 9., 6., 13. 10. V BENETKAH TIZIAN IN BIENALE, 1 dan, 15., 22., 29. 9. BENEČIJA-ČEDAD-LANGOBARDI, 1 dan, 15., 22., 29. 9. VERONA-SIGURTA-GARDALAND, 2 dni 22., 29. 9. FIRENCE—PIŠA—LUCCA, 3 dni, 5., 19. 10. (obroki) TURČIJA - Efez, Pamukkale, Konja, Kapadokija, Ankara, Istanbul posebno letalo, 8 dni, 15. 10 (obroki) GRČIJA - Solun, Atos, Meteora, Delfe, Atene, Korint, Mikene 8 dni, 6., 13., 20. 10. (obroki), 2 skupini: turistična in romarska EKUMENSKO POTOVANJE PO STOPINJAH APOSTOLA PAVLA, Mala Azija - Kapadokija, 8: do 15. oktobra, posebno letalo BOŽJA POT POD LEDENIKI: HEILIGENBLUT--GROSSGLOCKNER-SALZBURG, 29. do 30. 9. SLOVENCI SPET NA ROMANJE V KELMORAJN: KOLN-AACHEN—HEIDELBERG. 10. do 14. 10. Organiziramo sindikalne izlete. Prodaja domačih in mednarodnih letalskih, železniških in ladijskih vozovnic. GENERALTURIST JESENSKI ODDIH NA MORJU 7 in 10-dnevni aranžmaji Apartmaji: RAB, PAG, UMAG, KANEGRA Hoteli: polni in polpenzioni v UMAGU in na CRESU POTOVANJA V TUJINO: LONDON, 5 dni, letalo, 17. 10. PARIZ, 5 dni, letalo, 24. 10. EGIPT, 8 dni, letalo, 25. 11. - ugodna cena ŠPANIJA - ANDALUZIJA, 11 dni, avtobus, 22. 11. VELIKA MALOAZIJSKA TURA, 16 dni, letalo in avtobus, 27. 9. HODOČAŠČE V SVETU ZEMLJE, 8 dni, letalo, 8. 10., 29. 10, 5. 11., 12. 11., 26. 11. ITALIA IN MINIATURA, 3 dni, avtobus, 12. 10. BALATON — SIOFOK—BUDIMPEŠTA, 3 dni, avtobus, 12. 10. Z AVTOBUSOM V PARIZ, 8 dni, avtobus, 13.10., 24. 11. AŽURNA OBALA-BARCELONA-ANDORA, 9 dni, avtobus, 19. 10., 23. 11. ISTANBUL, 6 dni, letalo, 11. 10, 29. 11. ATENE-PELOPONEZ. 7 dni, letalo, 11. 10., 29. 11. IZRAEL, 5 dni, letalo, 18. 10., 25. 10., 8. 11. NATANIA-JERUZALEM-TEL AVIV, 12 dni, letalo, 25. 10. VERONA—MANTOVA—FIRENCE—SIENA, 5 dni, avtobus, 17. 10. RIM-FIRENCE, 5 dni, avtobus, 24. 10. »KRALJICA MORJA« VENEZIA IN TIZIAN, 2 ali 3 dni, avtobus, 28. 9. VIKEND NA DUNAJU, 3 dni, avtobus, 9. 11., 16. 11., ZDRUŽENE NEMČIJE, 9 dni, avtobus, 27.10, 24.11. ROMANTIKA NA BAVARSKEM, 4 dni, avtobus, 11. 10. OKTOBERFEST, 4 dni, avtobus, 30. 9. STROKOVNA POTOVANJA INTERSTOFF, Frankfurt, 23.-25. 10. 90. MODE VVOCHE, teden mode v Miinchnu, 7.-10. 10. 90. PRIDITE PO KATALOG S CENIKOM ZA SINDIKALNE IN MATURANTSKE IZLETE PO DOMOVINI IN TUJINI!!! Prodajamo domače in mednarodne letalske vozovnice ter domače železniške vozovnice! INFORMACIJE: GENERALTURIST, Gosposvetska 7, telefon: 217-215, 217-319, 217-223. Šest držav z enim križarjenjem Zagrebška poslovalnica Slavnik iz Kopra bo sredi oktobra peljala svoje potnike na križarjenje po vzhodnem Sredozemlju. To 15-devno potovanje z ladjo Dalmacija bo sicer na videz podobno enemu od številnih križarjenj te agencije, v podrobnostih pa bo posebnost, na katero vas moramo opozoriti. S tem križarjenjem namreč namerava zagrebška poslovalnica obeležiti 20-letnico svojih križarjenj, zato je za svoje takratne potnike pripravila posebne nagrade, slavja in pozornosti. Slavnikova poslovalnica iz Zagreba je svoje potnike prvič peljala na križarjenje leta 1970, v dvajsetih letih pa je organizirala kar 157 krožnih potovanj, ki se jih je udeležilo okoli 25.000 domačih in tujih gostov. Potovali so z ladjami Jedin-stvo, Jadran, Liburnija, Istra, Dalmacija in Adriana ter s številnimi tujimi ladjami. Med temi dolgoštevilnimi potniki je veliko takih, ki se iz leta v leto udeležujejo teh križarjenj, potem ko so užili slast in.užitke takšnega načina potovanja: od takrat preprosto živijo samo še za tak način preživljanja dopusta. Letošnje oktobrsko potovanje bo le eno od tistih, ki jih bo Slavnik pripravil ob 20-letnici svojih križarjenj. Poleg tega potovanja po vzhodnem Sredozemlju bo namreč pripravil še križarjenja po zahodnem Sredozemlju, po Črnem morju, Baltiku, do Spitzbergov in Nord Capa. Prihodnje leto bo ta svoj pomorski program razširil še na nekatere nove predele in peljal svoje potnike s tujimi ladjami na Karibe, v Južno Ameriko, v Amazonijo in na Islandijo. Potniki, ki se bodo odločili za oktobrsko križarje- O Yugotours Ljubljana, Titova 36, IX, tel. (061) 321-794, 321-795 posebno letalo — 6, 7, 8 dni +Kraljevska mesta: CASABLANKA-RABAT-ME-KNES-FES-MARAKEŠ-CASABLANKA + Na Jug Maroka: CASABLANKA—FES—ERFO-UD-OUARZAZATE-ZAGORA-CASABLANKA Odhodi: 3., 9., 15., 22., 27. november (direktni poleti) nje z »Dalmacijo« po vzhodnem Sredozemlju, se bodo 10. oktobra odpeljali iz Zagreba skozi Ljubljano v Benetke, kjer se bodo vkrcali na ladjo, ki bo pozno popoldne dvignila sidro. Ves naslednji dan bodo na odprtem morju, tretji dan potovanja pa bodo prvič pristali v grškem Katakolonu, od koder se bodo z avtobusi odpeljali na ogled znamenite Olimpije. Ponoči bodo spet pluli in zjutraj pristali v Heraklionu na Kreti, da bi si ves dan ogledovali kulturnozgodovinske ostanke starodavne minoške kulture. Peti dan potovanja bodo pluli proti Egiptu in si na ladji ogledali film o tej deželi, šesti dan pa pristali v Port Saidu ter se od tod z avtobusi odpeljali v Kairo in naprej v Gize, na ogled znamenitih piramid in sfinge. Zvečer bo njihova ladja dvignila sidro v Port Saidu in naslednje jutro pristala v izraelski Haifi. Kar dva dni bodo nato Slavnikovi potniki ostali v Izraelu, potovali po deželi in si ogledali njene največje znamenitosti in vrsto bibličnih krajev. Ponoči osmega dne potovanja bo ladja plula proti Cipru, potniki pa si bodo krajšali noč na plesni JESENSKE POČITNICE V ISTRI - UGODNO POREČ—R0V1NJ-PULJ—RABAC—LOŠINJ—RAB NIZKE CENE ZA UPOKOJENCE V RABCU Sept. 1505 din, okt. 995 din RIM, 4 dni, avtobus, 4., 11., 18., 25. okt. MOSKVA-LENINGRAD - 6 dni, letalo, 5., 12., 19., 26. okt. MOSKVA-LENINGRAD - 8 dni, letalo, 26. sept. LONDON - 5 dni, 4., 18. okt. KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU: 15 dni, odhod 20. okt GENOVA—MARSEILLES—BARCELONA—PALMA--MALTA—ATENE—ISTANBUL—ODESA Yugotours -Narom BUDIMPEŠTA—LVOV—LENINGRAD—MOSKVA-—KIJEV—BUDIMPEŠTA, 10 dni, avtobus/letalo/vlak UGODNA CENA - od 3.120 do 3.840 din Odhodi iz Ljubljane 5. in 8. oktobra VZHODNOEVROPSKA TURA, 11 dni, avtobus BUDIMPEŠTA—KRAKOV—VARŠAVA-BERLIN-— DRESDEN—PRAGA—BRATISLAVA, odhod 23. novembra mik ifnlmacijatuhiit ” ^ YUGOSLAV TRAVEL AGENCY JESENSKE POČITNICE - V Mali Dubi pri Makarski in Supetru na Braču zagotavljamo v septembru ugodne počitnice po znižanih cenah v zasebnih penzionih I. in II. kategorije, apartmajih in 3 do 5-posteljnih prikolicah v avtokampu Babura na Supetru. - OTOKI Krk, hotelsko naselje ADRIATIC Hvar, Hotel Sirena Korčula, Hotel Feral-BRNA, Hotel Alfir-PRIZBA IZLETI San Marino — Riccione, Budimpešta, Salzburg - dvodnevni - Za skupine pripravimo posebne aranžmaje na otokih Krk, Hvar, Korčula, Kornati ali po želji v druge smeri. - Obiščite naše brezcarinske prodajalne Laguna, Jurček in Boutique, ki so dobro založene tudi s tehničnim blagom in pralnimi stroji Candy. Vse informacije po telefonu 314-491,322-998. ZDRAVILIŠČE RADENCI Doživite barvitost jeseni v zdravilišču Radenci, kjer boste okrepili zdravje ter nabrali moči za premagovanje vsakdanjih tegob! V našem zdravilišču, enem od redkih v Evropi, ki se lahko pohvali s štirimi naravnimi zdravilnimi faktorji (mineralno, termomineralno vodo, sladkovodnim blatom-peloidom in prijetno blago klimo), lahko izbirate med številnimi programi: — zdravje — lepota — zdravstveni programi (novost: Vasoscan, ultrazvočna preiskava ožilja) — nov program zdravljenja s termomineralno vodo (za zdravljenje revmatskih in ginekoloških obolenj) ter številni — rekreativni programi. POSEBNE UGODNOSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE. MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH. Informacije in rezervacije: Zdravilišče Radenci, hotel Radin tel.: 069/73-006, 73-331, teleks: 35269 yu radin telefaks: 069/73 054. ■■■■Ml lili I alobtour * VJIVMVVUI lig; :::::: si; xx •‘.•X xx xx •'.•X •;:x m •XX XX XX ■XX i I XX XX XX XI; IX! •IX XX XX XX. •IX XX EMONA GLOBTOUR. LJUBLJANA TRAVEL AGENCY — 61000 LJUBLJANA ŠMART1NSKA 130 JUGOSLAVIJA xx XIX xx XX XX XX XX XX XX XX XX XX IX! xx XXI' xx !•!•!• XX •••••. XX ::x: VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE. V NAŠEM PROGRAMU »POLETJE 90« VAM PONUJAMO TURČIJO, CIPER, TUNIS, KRAJE OB JADRANSKI OBALI IN PLANINE. EGIPT MALO DRUGAČE - za zaključene skupine in posameznike, odhodi: 2., 5., 11., 18., 25., 31. 10., 3., 7. 11. AMSTERDAM - 4 dni, odhod: 4. 10. LONDON - 5 dni, odhoda: 26. 9., 3. 10. NEW YORK - 7 dni, odhod: 12. 10. M ON ACOrfAZU RN A-. OBALA-COSTA BRAVA-BARCELONA - avtobus-letato, LLORET DE MAR-BARCELONA - letalo, 15.-18. 10. COSTA BRAVA-BARCELONA-AZURNA OBALA-MONACO - letalo-avtobus, 18 —22 10 MOSKVA-LENINGRAD, za zaključene skupine in posameznike, 8 dni, odhodi: 17., 21., 28. 9., 1., 5. 10., 15. 11. PREŽIVITE DOPUST NA SEJSELIH, odhod: 19. september NEPAL-TREKING, RAFTING, JEZA NA SLONIH - 16 dni, odhod: 17. 10. ATENE - 5 dni, odhod: 25. 10. MUNCHEN - ogledi in nakupovanja, odhod: 5. 10. SEJMI MILANO - MODIT, 7.-9. 10. MlJNCHEN - MODEWOCHE, 8.-10. 10. PARIZ - PREMIERE VISION, 6.-10. 10. in 7.-10. 10. BOLOGNA - SAIE SITEL, 25. 10.-26. 10. VERONA - FIERAGRICOLA, 17. 3. PROGRAMI IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN POSAMEZNIKE: PRAGA 2 dni, BUDIMPEŠTA 2 dni, SALZBURG 1 dan, SIENA-PIŠA-FIRENCE 3 dni, CORTINA—BOLZANO—MERANO-—GARDA—VERONA—PADOVA 3 dni, SALZBURG-CHIEMSEE-MGNCHEN-—SALZKAMMERGUT 3 dni, FIRENCE-— SAN MARINO-RAVENNA 3 dni, FIRENCE 3 dni, SIENA—ORVIETO—RIM —FIRENCE 4 dni, SIENA—ELBA—PIŠA—FIRENCE 3 dni, PADOVA—BOLOGNA--SAN MARINO-RAVENNA 3 dni, SAN MARINO 2 dni, PADOVA-VERONA--GARDSKO JEZERO 2 dni, GROSS-GLOCKNER 1 dan, PLITVICE-KUKLJI-CA—KORNATI 3 dni, GORICA-OGLEJ--GRAD MIRAMARE 1 dan^ PLITVICE 1 dan, KRAS 1 dan, VRSIC-TRENTA 1 dan, GORIŠKA BRDA 1 dan, GORENJSKA 1 dan MATURANTI — Organiziramo maturantske izlete po domovini in tujini. Informacije po tel: 061/327-743, 329-771 Prijave sprejemajo vse poslovalnice Emone Globtour in pooblaščene agencije. zabavi na ladji. Naslednje jutro bodo pristali v Li-masolu in si ogledali nekatere zanimivosti Cipra, popoldne pa bodo že odpluli proti grškemu otoku Rodosu, ki si ga bodo ogledovali ves deseti dan potovanja. Ze naslednji dan bodo v turškem Ku-sadasiju* od koder se bodo odpeljali na izlet v Efez. Dan pozneje bodo pristali v Pireju in se od tod odpeljali v Atene, ki si jih bodo ogledali v enem dnevu. Proti večeru bodo že pluli skozi Korintski prekop proti Krfu, ki si ga bodo ogledali trinajsti dan potovanja. Še enkrat bo Dalmacija pristala pred koncem potovanja v Benetkah, v Dubrovniku, petnajsti dan potovanja pa se bodo Slavnikovi potniki izkrcali v Benetkah, od koder se bodo z avtobusi odpeljali v Ljubljano in Zagreb. Da pa ne bi kdo mislil, da se zagrebška poslovalnica Slavnika ukvarja samo s krožnimi potovanji, naj omenimo, da bo 21. oktobra odplula med drugim na Kitajsko, kjer bo seveda posvetila največjo pozornost Pekingu in njegovim znamenitostim. V tem mestu bodo Slavnikovi gostje stanovali kar šest dni ter si ga ogledovali bodisi organizirano bodisi posamič, lahko pa se bodo odpeljali h kitajskemu zidu, h grobnici dinastije Ming, k letni palači in lamaističnemu hramu — ali si privoščili tradicionalno kitajsko večerjo, na kateri bo servirana tudi pekinška raca. Vsa pojasnila o Slavnikovih križarjenjih in drugih potovanjih te agencije je mogoče dobiti v poslovalnici v Tavčarjevi ulici v Ljubljani, tel. (061) 321-351 ali v Zagrebu ter pri vseh pooblaščenih turističnih in potovalnih agencijah. r Miklošičeva 17 telefon 311-542, 314-889 VELIKA MEHIŠKA TURA, 17 dni, 5. 11., 26. 11. ŠRILANKA, 17 dni, 24. 10. TAJSKA - SINGAPUR, 13 dni, 27. 9., 4. 10. JUŽNA INDIJA, 15 dni, 26. 11. INDIJA, 8 dni, 28. 11. PEKING, 8 dni, 27. 9. PO POTEH STARE ZAVEZE (Sirija-Jordamja-Izra-el—Egipt), 14 dni, 20. 12. JORDANIJA - SIRIJA, 8 dni, 26. 10., 16. 11., 30. 11. JORDANIJA - IZRAEL, 9 dni, 21. 9., 19. 10. KAPADOKIJA, 9 dni, 27. 9. . GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 3 dni, 29. 9. LETOVANJA: - TUNIZIJA (Nabeul, Hamammet), 8 dni, 27. 9. - CIPER (Larnaka), 8 dni, 19. 9., 26. 9. - COSTA BRAVA (Lloret de Mar) 9 dni, 9., 16., 23., 30. 11. - MALLORCA, 9 dni, 10., 17., 24. 11. Informacije in prijave v vseh poslovalnicah PU I NIKA: Ljubljana, Maribor, Bled, Gornja Radgona. SLOVENIJATURIST nS hej, pojdite 2 nami! REKREACIJA ► TEČAJ: Poleti z jadralnimi zmaji od 1. do 30. 9. ► TEČAJ: Poleti z jadralnimi padali — 22. in 23. 9. POČITNICE V SEPTEMBRU________________________ ► Polotok PELJEŠAC (Orebič, Kučišče, Viganj) - 7 dni, zas. sobe, za sudarje! ► POVLJA na otoku Braču - 7 dni, zas. sobe, v septembru cena 1.140 din ► BOHINJSKA BISTRICA - zas. sobe in apartmaji ► Cenik POČITNIC na morju — JESEN 90 IZLETI ZA ČLANE KLUBA , VESELA DRUŽBA'______________________________________ ► GARDSKO JEZERO - ra - 2 dni, odhod 28. 9. ► OKTOBERFEST Miinchen - ra - 2 dni, odhod 5. 10. ► KRONPLATZ - 4-dnevno smučanje za 29. november, pester klubski program! Velja POPUST s čl.onsko izkaznico! ZIMA 90/91___________________________________ ► Smučanje v AVSTRIJI in ITALIJI. Program s cenami na voljo v vseh poslovalnicah SLOVENIJATURISTA! JESENSKI IZLETI______________________________ ► BENETKE — zeleni as — 1 dan, odhodi 22., 29. 9. in 6. 10. — cena septembra samo 455,00 din ► BUDIMPEŠTA — ra - 2 dni, odhod 26. 10., cena 1.210.00 (polpenzion). ► OKTOBERFEST - MUNCHEN — es> — 1 ali 2 dni, odhoda 28. 9. in 5. 10. ► PARIZ IN VERSAILLES - 37 + 4- - 5 dni, odhodi 19. in 23. 10., 23. in 27. 11. iz Celja ► BARCELONA - 4- + ra - 5 dni, odhod 3. 10. ► AŽURNA OBALA — ra — 4 dni, odhoda 20. 9. in 11. 10. ► ALPSKA TURA — ra — 4 dni, odhod 20. 9., cena 2.710,00 din ► BODENSKO JEZERO - ra - 3 dni, odhod 28. 9. ► FIRENCE - ra — 3 dni, odhod 28. 9. ► SAN MARINO IN RAVENA - ra - 2 dni, odhod 28. 9. ► PLIBERK — ra — 1 dan, odhodi 29. 9. ter 13. in 27. 10. ► DUNAJ - ra-2 dni, odhod 5. 10. ► SALZBURG IN M0NCHEN - ra - 2 dni, odhod 12. 10. ► DUNAJ IN SALZBURG - ra - 3 dni, odhod 5. 10. ► EGIPT - 4- + ra + £8-9 dni, odhodi novembra in decembra ► KAIRO - 4- + ra - 5 dni, odhod 19. 10. JESENSKE NOVOSTI_____________________________. ► RIM - 4- + ra - 4 dni, odhoda 3. in 6. 10., cena 3.650.00 din ► AMSTERDAM - 4- + ra - 5 dni, odhoda 25. in 29. 9. Cena 5.200,00 din ► GRČIJA — es + & — 7 dni, odhodi 26. 9., 10., 17. in 24. 10. Cena samo 3250,00 din ► TURČIJA (Istanbul, Troja, Perganam, Burza) — + o — 5 dni, odhod 11. 10. Cena 4.580,00 din IZLETI ZA SKUPINE ► »NA ZDRAVJE!« - izleti za ljubitelje in poznavalce dobrih vin po vinorodni Sloveniji in Jugoslaviji ► Hrvaško Zagorje in Sotelsko — 1 dan, Pulj (Brioni) — 2 dni, Grossglockner (Veliki Klek) — 1 dan, Grad Fridrihštajn, Koroška — 1 dan, Medjugorje — 3 dni Organiziramo vse vrste izletov po domovini in tujini za skupine, odhodi po dogovoru. Tel. (061) 325-848, 314-264. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. POSEBNA PONUDBA IZLETOV ZA ŽELEZNIČARJE _____________________ ► AMSTERDAM ► SICILIJA ► PARIZ ► RIM ► NICA S ,FIP' kartico potovanje veliko cenejše! Informacije: (066) 31-221 (PIC Koper) INFORMACIJE IN PRIJAVE ______________ SLOVENIJATURIST Ljubljana, (061) 325-646, 325-651; Maribor (062) 28-990 28-851, Celje (063) 24-719, 26-010; Murska Sobota (069) 21-189; Rogaška Slatina (063) ' 811-488; Nova Gorica (065) 26-012, 26-554, Koper (066) 21-358; Portorož (066) 75-670; Pulj (052) 42-496, 42-497; Bohinjska Bistrica (064) 721-032; Kranj (064) 21-946; Poreč (053) 34-644, 34-804 SLOVENIJATURIST hej, pojdite 2 nami! J KOMPAS' * NAROČILA AVTOBUSNIH PREVOZOV * Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel. 061/326-159 ■ a ■ Prt ■ 06- I * GALERIJA KOMPAS * H Titova 12, Ljubljana ■ »KITAJSKI SLIKARJI IZ NANJINGA«, 6. 9.^L 10. ■ PRODAJA UMETNIN, SLIK IN GRAFIK, ■ UPORABNIH PREDMETOV IZ KITAJSKE itd.! ■ PRIREDITVE: E 19. 9., ob 17. uri - video filmi: B ob 18. uri - predavanje z diapozitivi; B 20. 9., ob 11. uri - kaligrafija; lob 17. uri - video filmi. KOMPAS' * POČITNICE-domovina ★ ^KOMPASOV ŠPORTNI KLUB - BOL, od 17. do 21.10. (tenis, jadranje, surfanje...) POSEBNA PONUDBA * BOL, zasebni apartmaji * ROVINJ/V. RUBIN, 7 dni, 1.420 din, od 15. 9. do 15.10. * M. LOŠINJ, 6.10.-3.11. (organizirani 5-dnevni tečaji tenisa) * ROVINJ, h. Eden/h. Park, 10% popusta za upokojence!_______________________ * POČITNICE — tujina * * PALMA DE MALLORCA, 7 dni, 9.10. POSEBNA PONUDBA: * KANARSKI OTOKI - GRAN CANARIA, 10 dni, 16.10. * KRETA, 6 dni, 24. 9.; 5 dni, 30. 9. * TUNIS, 4 dni, 28.10. * KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI: KRETA, 5 dni, 30. 9. * GRAN CANARIA, 10 dni, 16.10. (7-dnevna šola tenisa)_________________________ * KOMPASZA OTROKE * * Z VLAKOM V ZAGREBŠKI ŽIVALSKI VRT, 1 dan, 13.10. * GARDALAND, 1 dan, 22. 9.; 13.10. * MINIMUNDUS, 1 dan, 29. 9.; 6.10. * POSEBNA PONUDBA: Potovanja za učence, dijake in študente!____________ ★ POTOVANJA PO DOMOVINI ★" * VIKEND IZLET: KORNATI, HVAR, VIS, DUBROVNIK, ISTRA... primerno za zaključene skupine_________ ★ TEČAJI TUJIH JEZIKOV ★ POSEBEN KATALOG' * KOMPASOVI KONCERTlN; * MUNCHEN - DEPECHE MODE, 1 dan, 17.10. M ate POTOVANJA V TUJINO *\| * S POSEBNIMI LETALI: ^ * GRČIJA, 4 ali 5 dni, 4., 7., 11. 10. * BARCELONA, 4 ali 5 dni, 12., 17.10. * LIZBONA, 4 dni, 1.11. * PARIZ, 4 dni, 25. 10., 11. 11. * PARIZ, 5 dni, 31. 10., 28.11., 22.12. * BENETKE, 1 dan, - KATAMARAN »PRINCE OF VENICE«, 22., 29. 9.; 13., 20., 27. 10. * SAN MARINO, 2 dni, 29. 9.; 6.10. * RIM, 4 dni, 27. 9.; 4., 11.,18.10. * BENETKE (TIZIAN), 1 dan, 22., 29. 9. * TOSKANA, 3 dni, 28. 9.; 5., 12.10. * AŽURNA OBALA, 4 dni, 27. 9., 4. in 11. 10. * DUNAJ, 3 dni, 28._9„ 12. 10. * AVSTRIJA, NEMČIJA, 2 ali 3 dni, sept., okt. * AVSTRIJA, ŠVICA, ITALIJA, 7 dni, 23. 9. * ŠVICA, 3 dni, v sept. in okt. * LONDON, 3, 4 ali 5 dni, letalo v sept. in okt. * PARIZ, 5 dni, 27. 9., avtobus * PARIZ, 4 ali 5 dni, letalo * ŠKOTSKA, 5 dni, 17.10. * NIZOZEMSKA, 4 dni, 20. 9.; 4., 18., 10., letalo * NIZOZEMSKA, 5 dni, 26. 9.; 10.10. avtobus * PRAGA,3dni, 12.10.; 16.11. * BUDIMPEŠTA, 3 dni, 5., 26.10. 4= DUNAJ, PRAGA, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA, 5 dni, 28.11. * DUNAJ, BRATISLAVA, BRNO, 3 dni, 19. 10., 21. 12. * MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, 16. 11.; 21. 12. * ATENE, 6 dni, 24. 10., 7.11. * VIKEND V GRČIJI, 4 ali 5 dni, v sept. in okt. * MADRID, 4 dni, 19.10. * MADRID, ANDALUZIJA, 8 dni, 23. 11. * CARIGRAD, 5 dni, 4., 11.10. * CIPER, 5 dni, 24. 10. * POSEBNI PROGRAMI: Švica, Italija — geomantija * VELIKA POTOVANJA * * KAIRO, 6 dni, 7., 14., 28.11. * KRIŽARJENJE - GRČIJA, CIPER, IZRAEL, 9 dni, 3.10. * MAROKO, 8 dni, 24.10.; 5.11. * KRIŽARJENJE PO NILU, 9 dni, 22. 9.; 27.10. * EGIPT, 9 dni, 13.10., 11. in 25.11. * SVETA DEŽELA IN JERUZALEM, 8 dni, 4.10.; 22., 29.11.; 27.12. * INDIJA, GOA, 14 dni, 4.11. * INDIJA, KATMANDU, 14 dni, 21.10.; 18., 25. 11. * ŠRILANKA, MALDIVI, 14dni, 15. 10., 19. 11. * BANGKOK, PATAJA, 10 dni, 28.11.; 26. 12. * BANGKOK, PHUKET, SINGAPUR, 11 dni, 22. 11. * HONGKONG, BANGKOK, PATAJA, 11 dni, 17. 10.. 21.11. * TAJSKA-MALEZIJ A—SINGAPUR, 10 dni, 17. 10.; 21.11.; 28.12. * ZAKLADI TAJSKE, 10 dni, 17. 10. * BANGKOK-SINGAPUR, 10 dni, 17.10.; 21. 11.; 28.12. * SINGAPUR-MALEZIJA, 11 dni, 19. 10.; 23.11. * MEHIKA, 14 dni, 19. 10., 18. 11., 26. 12. * ZDA-HAVAJI, 14 dni, 18. 10.; 27. 12. * NEWYORK-SAN FRANCISCO-LOS ANGELES-LAS VEGAS-SAN DIEGO, 11 dni, 22. 11. * KENIJA-ZIMBABVE—TANZANIJA, 14 dni, 22. 11. * MADAGASKAR-REUNION - MAURICIUS—SEJŠELI, 17 dni, 24. 11. * KARIBI, 19dni, 18.11. * JUŽNA AFRIKA, 17dni, 13., 29.10.; 12., 19.11. * GAMBIJA, 10dni, 26.10.;4.11. 4= V PRIPRAVI: FLORIDA. KARIBI. 8 ali 15 dni * STROKOVNA POTOVANJA * * S POSEBNIMI LETALI: * KČLN (PHOTOKINA), 3 dni, 3.10. * BARCELONA (IFRA 90), 3 dni, 15. 10. * PARIZ - MATIC, GIA, ELEC, PRONIC, 4 dni, 11.11. __ * MUNCHEN - IMEGA,3dni, 17., 19.9. * READING (kongres o alternativnih virih energije), 9 dni, 22. 9. * DUNAJ — INTERTOOL, 3 dni, 25. 9. 4= Z. BERLIN (med. razstava tehnologije čiščenja zgradb, cest, industrijske higiene in vzdrževanja) * MUNCHEN - OKTOBERFEST, 2 dni, 27. 9.; 1 dan, 29. 9.; 3., 6.10.; 2 dni, 5., 6.10. * LONDON (frizerska in kozmetična razstava), 4 dni, 28. 9. * GRADEC, (med. jesenski sejem), 1 dan, 29. 9.; 3., 5.10. * FRANKFURT (knjižni sejem), 4 dni, 2.10. * MILANO — VENDE MODA in MODIT, 3 dni, 7. 10. * PARIZ - PREMIERE VISION, 4 dni, 7.10. * PARIZ-SIAL, 3 dni, 21.10. * MUNCHEN - SYSTEC, 3 dni, 22.10./avtobus, 24.10./letalo * LONDON - BUILDING,4dni, 23.10. * DUSSELDORF - GLASTEC 90, 4 dni, 23.10. * KOLN - ORGATEC, 4 dni, 24.10. * DUSSELDORF - HOGATEC, DISCOTEC, INTERMOPRO, 4 dni, 5.11. * ESSEN - BLECH,4dni,6.11. * FRANKFURT - EXPOLINGUA90, 4 dni, 14. 11. * PARIZ — EOUIP’ HOTEL, 4 dni, 18.11. * ESSEN -SECURITY,4dni,20. 11. * BANGKOK, SINGAPUR (biomedicinski ‘ inženiring), 12 dni, 29.11. ______• DELO ★ stran 13 KAM, KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU SLAVNIK KOPER KROŽNO POTOVANJE - 15 DNI, OD 10. 10. 90 - ITALIJA - GRČIJA - EGIPT - IZRAEL - CIPER. TO JE POTOVANJE SANJ, SPOZNAVANJE SVETOVNIH ČUDES IN MNOGIH ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI IN SVEČANOST OB 20-LETNICI KRIŽARJENJA S SLAVNIKOM. AŽURNA OBALA, LLORET DE MAR, BARCELONA - OD 2. DO 10. 10. 90. NOVO V ITALIJI - PORTOGRUARO (8500 m2), NAM NAJBLIŽJI NAKUPOVALNI CENTER: ODHODI VSAKO SOBOTO. POSLOVALNICA Ljubljana, Tavčarjeva 8a, tel. (061) 321-351, POSLOVALNICA Koper, Kidričeva 44, tel. 066/22-660 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! SLOVENIJA YU 64270 JESENICE Trg Toneta Čufarja 3 Telefon: Telefax: IV [ce m ir j a 3 ■ V E N TUR A trgovina in turizem d.c.o. Ljubljana, Rimski 5 TURISTIČNO OKNO za JUŽNO AFRIKO SVET V ENI DEŽELI Smo vodilni... ostali nam sledijo! Zaradi pozornosti do naših potnikov ne uporabljamo ameriškega koncepta — »danes je sreda, verjetno smo v Rimu« — naša potovanja so daljša in vsebinsko bogata: 1. JUŽNA AFRIKA, 18 dni, odhodi 19. okt., 18. jan., 12. apr. in 17. maj 2. JUŽNA AFRIKA, ZIMBABVE in BOCVANA, 25 dni, odhod 2. nov., 2 silvestrski potovanji 3. ZIMBABVE, BOCVANA, NAMIBIJA in JUŽNA AFRIKA, 25 dni, odhod 14. dec. 4. JUŽNA AFRIKA, 18 dni, odhod 21. dec. 5. JUŽNA AFRIKA - SPECTACULAR, 25 dni, odhod 22. marca 6. JUŽNA AFRIKA - SPECIAL, 25 dni, odhod 15. feb. in 26. aprila 7. TRANS MADAGASKAR, 31 dni, odhod 1. julija Posredujemo informacije o Južni Afriki, organiziramo tudi individualna potovanja, prevoze, rezervacije za hotele, letalske prevoze, rent-a-car. Pokličite nas po tel. (061) 226-666, g. Lui. , 5 dni, 3x830,00 28. nov., 5 dni, - RIM, 20., 27. sept., 4., 11. okt., 8., 28. nov., 4 dni, 3x700,00 - PARIZ, 3., 17. okt., 28. nov - AMSTERDAM-BRUSELJ, 3x1.100,00 - FIRENCE-PISA, 5. in 12. okt. 3 dni, 2x625,00 - RAB, hotel PADOVA »B«, bazen. 22. in 29. sept. 7 penzionov, 2.320,00 - TUHELJSKE TOPLICE, 20., 30. sept., 10. penzionov + prevoz, 3x1.000,00 - TOPLICE TOPUSKO, 3., 13. okt., 10 2.570,00, 23. okt., 7 dni - 1.800,00 Kadar imate kaj odveč, preprosto pokličite (061)318-866^^ ^^^sprejem malih oglasov po telefonu immim zp vse japonske in evropske /avtomobile tel. (061) 487-203 B - TOP m- 2-57( SMP Ljubljana, Titova 38, tel. 061/310-868,317-931 IZRAEL: 8 dni, letalo AA, hoteli A-kat„ odhod 29.11. 90. Plačilo v obrokih. POPOLDANSKI SKOK ČEZ MEJO: TRBIŽ: - vsak torek, TRST - vsak četrtek; odhodi: ob 13. uri s Trga osvoboditve, povratek zvečer. KRATKE - PRIJETNE POČITNICE ZA 29. NOVEMBER 1990 HOTEL MAESTRAL - NOVI GRAD: od 28. 11.90 do 2. 12. 90, cena 900,00 din (4 dni polni penzion) HOTEL BERNARDIN PORTOROŽ: od 28. 11. 90 do 2. 12. 90, cena 1.100,00 din (4 dni polni penzion) SINDIKATI, ŠOLE, DRUŠTVA, ZAKLJUČENE SKUPINE ORGANIZIRAMO: vse vrste prevozov s sodobnimi, klimatiziranimi avtobusi z video napravami in izkušenimi vozniki. mino nova TURISTIČNA AGENCUAdoa TURISTIČNA AGENCIJA V MARIBORU Maribor, Slovenska ul. 26, tel.: (062) 222-557, faks: (062) 222-279 Posebna ponudba povratnih letalskih vozovnic — družinske tarife (najmanj 6 oseb) - ZAGREB-NEVV DELHI 677 USD - LOS ANGELES 856 USD - BOMBAY 677 USD - KATMANDU 808 USD - COLOMBO 808 USD - SEJŠELI 921 USD - JOHANNESBURG 966 USD - SANTA DOMINGO (Karibi) 1103 USD - LIMA (Peru) 1557 USD - NAIROBI (Safari) 755 USD Rezerviramo hotele, organiziramo izlete... Vabimo na velika potovanja: - MALEZIJA (Singapur, Kuala Lumpur), od 1. do 11. nov., 17.550 din - HONG KONG-BANGKOK-PATAJA, od 21. do 30. okt., od 28. okt. do 6. nov., 16.720 din - S. INDIJA (Delhi, Agra, Fatephur, Sikri, Jaipur, Bombay) od 20. do 28. oktobra, 15.880 din - MEHIKA, od 15. do 24., od 22. do 31. okt., od 29. okt. do 7. nov., 20.760 din - JUŽNA AFRIKA (Johannesburg, Pretoria, Cap-stad, Rt dobre nade), od 10. do 24. nov., 27. 870 din POSEBNA PONUDBA ZA 29. november - BANGKOK-PATAJA, od 24. nov. do 2. dec., 932 USD, dodatni teden 129 USD (pričakujejo vas poletje, zabava, ugodni nakupi...) - MALTA, polet iz Gradca, od 1. nov. zvečer do 5. nov., 4790 din rM TURIZEM IN RENT AGENCIJA 61000 Liubliana. Trdinova 3 tel.: (061) 314-544, 310-933, teleks: 31541 YU VATOUFI »SUPER POČITNICE« z NEDELJCEM v RABCU - 7 polnih penzionov in prevoz že za 1.840,00 din v terminu od 22.-29. 9. v h. HEDERA/NARCIS - 7 polnih penzionov in prevoz že za 1.730,00 din v terminu od 15,—22. 9. v h. LANTERNA Sprejemamo prijave za počitnice v VRSARJU — h. Pineta, h. Belvedere, h. Panorama; v POREČU — h. Parentium, h. Delfin; v NOVIGRADU — h. Maestral; v ROVINJU — h. Adriatik; BOVEC - Kaninska vas in zasebni apartmaji. Izleti z odhodom v septembru in oktobru - BUDIMPEŠTA: 2 dni, 28. 9. in 19. 10. - MUNCHEN - Oktoberfest: 1 dan - 28. 9. in 5.10. - BENETKE: 1 dan, 29. 9. in 20. 10. - VRŠIČ—DOLINA TRENTE-TRBIŽ: 1 dan, 29. 9. in 20. 10 - MANTOVA: 2 dni, 22. 9. in 13. 10. GRAŠKI VELESEJEM: 1 dan, 29. 9. DAN REPUBLIKE - izleti in paketi - RIM: 4 dni - BUDIMPEŠTA-DUNAJ: 4 dni - SALZBURG-MUNCHEN: 4 dni - LIENCHENSTEIN: 4 dni - FIRENCE-SAN MARINO: 3 dni - PARIZ: 5 dni - BOHINJ, h. Jezero in h. Zlatorog, 28. 11.-2. 12. - ROVINJ, h. Adriatik, 28. 11.-2. 12. - NOVIGRAD, h. Maestral, 28. 11.-2. 12. - RABAC, h. Mimoza/Hedera/Narcis, 28.11.-2.12. RENT-A-CAR Najem osebnih vozil z voznikom ali brez. CENE UGODNE, vse informacije po tel. 315-353. ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA AVTOBUSNE PREVOZE, tel. 316-871. _______ SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993. dtfsfeoriš kidrič ljubljana, miklošičeva 26 . ; ■ ■' TEČAJI TUJIH JEZIKOV za otroke mladino odrasle za začetnike in poznavalce — za sprostitev in zabavo — za znanje in napredovanje za osvežitev in popestritev — za spoznanje in razsvetlitev — za druženje in klepetanje na DELAVSKO UNIVERZO BORIS KIDRIČ, | Ljubljana, Miklošičeva 26.! tel. 322-791, 311-785] Poslovni prostori na Lavrici DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; - ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2, tel. 327-942. 2. Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942. 3. Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 783-039 ali 783-006. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903. UMl‘iti Organiziramo odprodajo poslovnih prostorov na Lavrici pri Ljubljani. Prostori so primerni za: proizvodnjo pisarne laboratorije skladišča trgovino diskont Prostori so ob prometnici Ljubljana—Zagreb. Vse podrobnejše informacije: vsak dan od 9. do 14. ure. ABA — Svetovanje in organizacija pri prometu z nepremičninami in informatiki. 61210 Ljubljana, Plemljeva 5, tel. 51-493. 18-3504 Jesen je tu Nekateri listi ostajajo Včeraj Pionir, danes Vanjo se boste zaljubili na prvi pogled. Revija Gea za ljubimce poljudne znanosti. ' ?»•>:::-•> :• »x47 ” /•,/<: I, s'..- I • V.-/-.iv/:- S.;,;-: v..i"ev.v ' ; GEA NAGRAJUJE HITROST! Za tiste, ki se boste naročili do 15. septembra 1990, znaša naročnina za šiiti števike le J40,00 dinarjev (več kot 22% popusta/). Tisti, ki se boste naročili med 15. in 30. septembrom, boste plačali štiri številke 160,00 din (11% popusta!), kdor pa bo okleval do oktobra, plača polno ceno 180,00 din (45,00 din za številko.'). ime in priimek: naslov: ________ poštna številka, kraj: podpis: ---------------- Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici pošljite ha naslov: MK — ZALOŽBA, SOK, Šmartinska 152, 61000 Ljubljana. Svet z Geo ni manjši, je pa bližji. . ; / TENIŠKA ŠOLA TENNY vpisuje od 15.-17. ure. Tel. 213-871, BENČSPORT. DOMUS vas vabi na tradicionalno izobraževalno akcijo VARČEVANJE-OGRE-VANJE-EKOLOGIJA na Gospodarskem razstavišču, v paviljonu Jurček. Med akcijo so organizirana svetovanja, predavanja in demonstracije strokovnjakov. Danes od 10. —19. ure vam NOVOLIT, Nova vas predstavlja svoj proizvodni program. AKCIJSKA PRODAJA v prodajalni LEROTA za Maximarketom Od 10. 9.-22.9. prodajamo vse izdelke po cenah, znižanih od 10—50%. Ne zamudite priložnosti in kupite kakovostne izdelke ob pravem času! PRIPOROČAMO SE! NOVO V ATL, P.O., specializirani tečaji angleške slovnice in konverzacije ATL Ljubljana vabi na specializirane tečaje: angleške slovnice (44 ur) za učence 8. r. OŠ in srednješolce ter tečaje angleške konverzacije (40 ur) za srednješolce v ločenih, manjših skupinah. Inf. in prijave do 28. 9. 1990, pon.—pet. od 10. —12. ter 17. —19. ure, tel. 313-955. Podrobnejše pisne inf. po pošti. TEHNIČNA TRGOVINA COMING, Stara c. 3, Vrhnika, tel. (061) 752-833, dop., (061) 751-491, pop. BARVNI TELEVIZORJI VIDEORECORDERJI PRALNI STROJI POMIVALNI STROJI PRODAJA NA POSOJILO!! PRODAJA NA POSOJILO!! 2 DO 6 OBROKOV avdio-video tehnika, bela tehnika, drobni gospodinjski aparati ITT, selečo, Samsung, ultravox, sanyo, 37 cm - 5.990,00 din 51-55 cm od 6.490,00 do 10.990,00 din, z in brez teleteksta, 63 cm od 13.090,00 do 17.495,00 din, teletekst, stereo, PIP 70 cm od 13.995,00 do 18.695,00 din, teletekst, stereo, PIP fisher, ITT, od 7.995,00 do 12.200,00 din ariston, 13 do 20 prog., z in brez sušil., od 7.200,00 do 11.765,00 din ariston, 6 programov, 9.795,00 din PRAVI ČAS ZA PRAVI ODDIH v HOTELU SIMONOV ZALIV v Izoli že za 2.500 din za 10 dni s polnim penzionom, taksami, neomejenim kopanjem v bazenu z ogrevano morsko vodo in igranjem mini golfa. Rezervacije in informacije po telefonu (066) 62-221. PARIZ 2.—7.10., 3 N/Z, intenziven ogled mesta, Versailles, 2.700 din na obroke. MONTENEGRO EXPRESS Celje, tel. (063) 25-133. Trgovina KLARA, Palmejeva 24 (pri Smeltu) Jesenska ponudba: uvoženi sukanci, modni gumbi, 30 različnih tipov šivank, melirana volna po 150 din/kg, najmodernejši italijanski okrasni trakovi in našitki in seveda vse, kar potrebujete za šivanje in pletenje. Tel. 371-126. i TREND iz Grosupljega Trgovina in diskont na Industrijski cesti 5 vam ponuja najcenejšo belo tehniko italijanskega proizvajalca: pralni stroj že za 5.617,00 din • pralni stroj s sušilcem samo 8.987,00 din • barvni TV Contec, stereo, zaslon 51 cm le za 5.686,00 din. Pomivalni stroji, glasbeni centri, avtoradii po zelo ugodnih cenah. Možnost nakupa za gotovino ali leasing nakup. Obiščite nas! 2-DNEVNI SEMINAR Uporabno računovodstvo in finance zasebnih podjetij — 18. in 19.9., ob 16. uri, Miklošičeva 24, Lj. S primeri iz prakse bomo sistematično obdelali najpomembnejše elemente računovodstva in financ, ki so prepogosto velika težava v mladem podjetju. Literatura bo kot pripomoček in v oporo vsem, ki sami gradijo znanje s tega področja. Na voljo bodo tudi vsi za podjetja obvezni pravilniki po 250 in kontni plan po 100 din. Prijave in inf. AKTIVA d.o.o., Miklošičeva 24, Lj„ tel. 322-641, int. 333, od 9.-14. ure. ŠPANIJA NOVO V ITALIJI Llored de Mar—Barcelona, 21,—28. 9. in 2.-9. 10. Porto Gruaro, nam najbližji in največji nakupovalni center (8500 m2). Odhodi vsako soboto. SLAVNIK, tel. 321-351, 321-552. SAVNA CLUB BREZA Lj., Lepodvorska 13 vam nudi: savno, solarij in ročno masažo. Inf. in rez. po tel. 319-713. POSEBNA PONUDBA ZA MALA PODJETJA MAOP Računalniški inženiring nudi kakovostne poslovne programe po reklamni ceni (startna verzija). Glavna knjiga s saldakonti in stroški. Osebni dohodki. Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Fakturiranje, itd. Obiščite nas v Računalniškem ateljeju, Stari trg 5 v Ljubljani, tel. (061) 211-047, faks (061) 455-868. BREST, salon pohištva v Cerknici, tel.: 791-529 Ponudba, prilagojena zahtevnim kupcem, prodajni pogoji ugodni. Kupite lahko izvozne pohištvene programe, ekskluzivno pohištvo TEMA, novo predsobo iz masivnega smrekovega lesa PRIMA, že znan program IGOR, BRESTOVE kuhinje, spalnice, jedilnice, sedežne garniture... Dogovorite se lahko za predelavo oz. prilagoditev Brestovega serijskega pohištva, dostavo in montažo pohištva. BREST, DA STANOVANJE POSTANE DOM. ŠTAMPILJKE, NAPISNE TABLE, POKALI Štampiljke (žige) z lesenim držalom ali na avtomatu trodat, napisne table, graviranje v različne materiale ter športne pokale vam nudi "GRAVING, Lj., Resljeva 34, tel. 319-188. MALICA PO MOJEM OKUSU Puranov zrezek po pariško, pomfrit, sestavljena solata ali nadevano sv. pleče, naravna omaka, krompirjevi ocvrtki, radič za 40 din. Gostinsko podjetje Črnuče PE BEŽIGRAJSKI HRAM, tel. 322-714. Tečaji računalništva MK VELETRGOVINA Poleg prodaje artiklov informatike in licenčnega softvera v sodelovanju s podjetjem B2 organizirano tudi izobraževanje. Za jesenski termin smo razpisali naslednje tečaje: • Uvodni • Lotus 1-2-3 (2.01) začetni « Lotus 1-2-3 (2.01,2.2, 3.0) nadaljevalni 0 DBASE IV. 0 DOS s PC tools (6.0) in Fast back + 0 VVORDSTAR 0 Inf. in prijave po tel. (061) 264-508, 212-141. EVANGELIZACiJA (vesela vest) 13. 9., ob 19.30 v Kulturnem domu Španski borci. Vstop prost. Vljudno vabljeni. Vodi dipl. teolog Miran Plohl-Dornik. Leasing ponudba v EXTREMU Ljubljana Z ugodnimi pogoji leasinga vam v Extremu nudimo možnost, da pridobite v uporabo naslednje izdelke: — muzikalije: pianina, harmonike, synthesizerje — TV aparate in videorekorderje — izdelke bele tehnike Gorenja: pralne, sušilne in pomivalne stroje; hladilne skrinje in hladilnike, štedilnike, mikrovalovne pečice — računalnike PC 286 in PC 386 — satelitske antene BUSH Veseli bomo vašega obiska na Moša Pijadejevi 38 v Ljubljani (nasproti gl. avt. postaje) ali vašega dodatnega zanimanja po tel. (061) 301-701, 301-810, vsak delavnik od 8.-19. in ob sob. od 8.-12. ure. SIBON DOMŽALE vpisuje otroke, mladino in odrasle v začetne, nadaljevalne in specialne tečaje angleščine, nemščine, francoščine, računalništva, matematike, fizike, elektrotehnike, mehanike, vsak dan osebno na sedežu podjetja v Domžalah, V. Vlahoviča 2b/IV, od 18. do 22. ure. Informacije po tel. 722-619, od 18. do 22. ure. TERME ČATEŽ Storite končno tudi nekaj zase. Preživite del jeseni v zdravilišču. DOBRODOŠLI V TERMAH ČATEŽ! MAONA PIRAN-BENETKE Vikend v Piranu s strokovnim ogledom Pirana in izletom v Benetke. Cena 590 din (2 prenočišči z zajtrkom, izlet v Benetke in ogled Pirana z vodičem). Inf. in prijave; Tur. ag. MAONA, Piran, tel. (066) 73-601. CTJ, Vilharjeva 21 v sodelovanju s PORTFOLIO ENGLISH SEMINAR O BORZNEM POSLOVANJU od 1 .-5. 10. 90, cena 5.900 din. Inf. in prijave; Vihlarjeva 21, Ljubljana, tel. 317-865, faks 314-488. Vabljeni! ŠPANIJA, dežela fieste in sieste samo 290 DEM, še nekaj prostih mest: 8 dni, 5 polnih penzionov, odhod 29. 9. Inf. T.A. A&B, Titova 235, tel. (061) 341-436. LIPA CART Koper — za razgibano življenje PARTIZAN Koper vam ponuja za razgibano in zdravo življenje pestre športne programe. Inf. in vpis v Agenciji POLO, Koper, JLA 2 (nova tržnica), vsak dan od 9, —13., ob čet. še od 17, —19. ure. PANAFAX UF-150 in (JF-250 Prodajamo vam prve in najbolj uveljavljene telefakse na našem trgu: PANAFAX UF-150 in UF-250. A test, servisiranje in vzdrževanje PTT. V zalogi imamo tudi termoaktivni papir. ELEKTROTEHNA ELZAS, Poljanska 25, Lj. Pokličite nas po tel. (061) 329-745 ali 318-640. CODE d.o.o. TEČAJI TUJIH JEZIKOV 0 Angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina 0 mala nemščina, mala angleščina 0 poslovna angleščina 0 Inf. po tel. 455-676. Mladinska knjiga VELETRGOVINA NAJCENEJE! Poleg vseh tiskalnikov EPSON po posebni ceni 14.900,00 prodajamo EPSON FX1050. Za večje količine velja še poseben popust. Dobava takoj. Prodaja in inf. v vseh naših prodajnih salonih: Ljubljana, Dolenjska c. 43, tel. (061) 212-141 Moša Pijadejeva 31, tel. (061) 327-645 Maribor, Ul. heroja Bračiča 3, tel. (062) 26-012 Celje, Gregorčičeva 2, tel. (063) 25-135 Kranj, Trg Prešernove brigade 10, tel. (064) 35-681. Mercator ljubljanske mlekarne, Kmetijska proizvodnja VRTNARIJA LOG, C. dveh cesarjev prodaja mačehe in vrtno zemljo po ugodni ceni. Vrtnarija posluje vsak dan od 7.-15. ure, ob sob. od 7.-13. ure. Tel. 261-505. / . / ' TELEVIZIJA TV SLOVENIJA I 8.35 8.50 9.00 9.25 9.55 10.30 10.40 11.10 11.55 14.40 14.50 15.00 15.30 16.00 16.55 17.00 17.05 17.35 18.10 18.25 18.35 19.00 19.15 19.20 19.30 19.55 20.05 21.25 22.30 22.50 0.05 -12.05 in 14.25- 0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA VIDEO STRANI TV MOZAIK SPORED ZA OTROKE IN MLADE OTROK IN ŠOLA: ALI SEM DOVOLJ RADOVEDEN?, 2/4 KRUH SKOZI STOLETJA: KRUHA IN IGER, 2/5 ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE, uvodna oddaja SLOVENCI V ZAMEJSTVU ZAKON V LOS ANGELESU VIDEO STRANI VIDEO STRANI Celje: MEDNARODNI OBRTNI SEJEM, kronika SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev ŽARIŠČE, ponovitev SOVA, ponovitev SRCE MESTA POSLOVNE INFORMACIJE TV DNEVNIK 1 ŠOI SKA TV4 OTROK IN ŠOLA: ALI SEM DOVOLJ RADOVEDEN? KRUH SKOZI STOLETJA: KRUHA IN IGER ANGLEŠČINA NANAJMLAJ- ŠE, uvodna oddaja SPORED ZA OTROKE RISANKA Čudežna leta RISANKA TV OKNO DOBRO JE VEDETI TV DNEVNIK 2 VREME O. Osetinski-L. Nehorošev: MIHAJLO LOMONOSOV TEDNIK TV DNEVNIK 3, VREME SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI SRCE MESTA VIDEO STRANI TV SLOVENIJA II 17.00 SP V PADALSTVU LESCE, ponovitev 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO LJUBLJANA ' 19.00 ’ALO. ’ALO 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ŽARIŠČE 20.30 RADIOAKTIVNI ODPADKI V SLOVENIJI, poljudnoznanstvena oddaja 21.00 MALI KONCERT NAGRAJENCEV 19. TEKMOVANJA uCencev IN ŠTUDENTOV GLASBE SLOVENIJE: simfonični orkester srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, dir. Franci Rizmal 21.10 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 2/6 21.40 VEČERNI GOST: PROF. DR. SILVESTER KOPRIVA 22.25 SVET NA ZASLONU 22.55 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.00) HRVAŠKA TV I_______________ 9.15 POROČILA 9.20 TV KOLEDAR 9.30 ODDAJA ZA OTROKE 10.00 30 LET ŠOLSKE TELEVIZIJE: naravoslovne znanosti 12.00 POROČILA 12.10 POLETNI DAN V STINICI, zabavnoglasbena oddaja 13.10 ŠKRJANČKI NA VRVICI 14.45 POROČILA 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.20 IN TUDI LETOS, izobraževalna oddaja 17.50 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE 18.40 POROČILA V NEMŠČINI 18.45 ZELENI PRSTAN, dokumentarna oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2 20.00 V VELIKE PLATNU, kontaktna oddaja 21.35 ERIKINI PODVIGI, humoristična serija 22.30 TV DNEVNIK 3 22.50 POROČILA V ANGLEŠČINI 22.55 PROGRAM PLUS ALF, V SENCI KOBRE POPOTOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, 1.05 POROČILA HRVAŠKA TV II 19.30 DNEVNIK 20.00 TENIS: M. Seleš - A. Sanchez, prenos 21.30 POROČILA 21.35 V GORI RASTE ZELEN BOR KOPER 12.30 13.00 13.30 13.45 15.30 16.30 16.45 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.15 '22.25 22.30 23.30 23.45 24.00 00.15 01.15 JUKE BOX RAZISKOVALNA BAZA SPORTIME (Športni pregled) U. S. A. ŠPORT - FOOTBALL NFL (ponovitev) OB RINGU (ponovitev) SPORTIME (Športni pregled) WRESTLING, SPOTLIGHT NOGOMET: SKOTSKA - ROMUNIJA, za Evr. prv. ’92 (ponovitev) ODPRTA MEJA TVD STIČIŠČE VSE O NOGOMETU »VELIKI TENIS« TV NOVICE . SPORTIME (Športni pregled) NOGOMET: EVROPSKI GOLI SPORTIME - (Športni pregled) NASLOVNICA GOLI OPOLNOČI TENIS, ATP TOUR »VELIKI TENIS« / ponovitev AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev 9.30 ZEMLJA IN LJUDJE, ponovitev 10.00 10.30 11.50 12.15 13.00 13.10 13.45 14.05 14.20 14.45 15.30 15.35 16.00 16.20 16.55 17.05 17.30 17.55 18.00 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.45 21.50 22.00 23.25 23.30 0.55 ŠOLSKA TV VOJNO SODIŠČE, ponovitev (Nemški film, 1959) RAJI ŽIVALI, Morske kače KLUB ZA SENIORJE, ponovitev POROČILA MI. ponovitev ZAČIMBE ŽIVLJENJA. Curry SKRINJA S STARO SARO, Larry v Kunfgunistanu, .burleska z Larryjem Semonom, ČB OČARLJIVA JEANNIE, serija ANGEL NA ZEMLJI, serija OTROŠKI PROGRAM PERRINE, risana serija po romanu Brezdomci Hectorja Ma-lota AM. DAM, DES USPEŠNICE IN NAPOTKI MINI ČAS V SLIKI ZLATI DEŽ, 1/7 del danske otroške nadaljevanke MINI LEKSIKON GULLIVERJEVA POTOVANJA MI FALCON CREST, Eksplozija ZNANJE DANES ČAS V SLIKI 1 VREME ŠPORT SHOW MIX KULINARIKA POGLEDI S STRANI Videoteka: JEKLENA MREŽA, Hiša POROČILA IN BOG JE USTVARIL ZENSKO (Et Dieu crea la femme — francoski film, 1956) POROČILA AVSTRIJA II 17.15 OSVAJANJE NEBA, 1. del: Pionirji 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija 18.30 WURLITZER 19.00 LOKALNI PROGRAM 19.30 ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME 20.00 KULTURA 20.15 DOMAČE REPORTAŽE 21.45 Spektrum: FILMSKI FESTI- VAL V BENETKAH, reportaža 22.05 ČAS V SLIKI 2 22.25 KAVARNA CENTRAL, z gradu Stainz na Štajerskem FILM PO ŽELJI POROČILA RAI1 9.00 9.30 10.15 12.05 12.30 13.30 14.15 18.10 18.15 18.45 19.40 SANTASBARBARA. serija IGRANI FILM STVARI Z DRUGEGA SVETA JUHA IN ŽLIČNIKI TV DNEVNIK/TRI MINUTE O... IGRANI FILM POLETNI BIG ODDAJA NAGRADA: RINO GA- ETANO DANES V PARLAMENTU ATT ANTF SANTA BARBARA, serija ALMANAH 20.00 TV DNEVNIK 20.40 IGRANI FILM TV DNEVNIK ŽIVLJENJE V GRADOVIH 0.00 NOČNI TVD %.15 OPOLNOČI RAI II 9.00 10.00 11.00 11.55 13.00 13.45 14.30 15.15 18.25 18.45 19.45 20.15 20.30 LASSIE RISANKE IZZIV OCEANOV MONOPOLI, serija CAPITOL OB TRINAJSTIH BEAUTIFUL POSTALI BODO SLAVNI, serija GHIBLY MR. BELVEDERE FILM IZ PARLAMENTA ULICE SAN FRANCISCA, serija TV DNEVNIK ŠPORT IGRANI FILM NOCOJ ZAKON V LOS ANGELESU, serija MIXER V SVETU NOČNI TVD NOČNI KINO MADŽARSKA I 9.00 VIDEO STRANI 9.05 TV TELOVADBA, za upokojence 9.10 PRI NEUHAUSOVIH, 6. del nemške serije 9.40 NARVAL IN ESKIMI, poljudnoznanstveni Film 10.20 ZMAJEVO SRCE, angleška dokumentarna serija, pon. 11.10 RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide 11.15 VIDEOSTRANI 16.10 PANONSKA KRONIKA, izstu-dia Pecs 16.20 VIJESTI, poročila v srbohrvaščini 16.30 UTICA 17.05 PERPETUUM MOBILE JAVLJA... 17.15 TRETJI KANAL. - Mesta, dežele: Haifa (Izrael) 18.05 VELEMESTA SVETA, dokumentarna serija, 11. del: Montreal 19.00 OTROŠKI VEROUK 19.05 VEČERNA PRAVLJICA 19.15 ŽREBANJE LOTA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 MADŽARSKA STOLETJA, podržavi tve 20.25 LJUBEZEN JE DOBRA... spored Krista Kovats 21.00 ANDRZEJ WAJDA, nenapisan življenjepis 22.00 DOMAČE OGLEDALO 23.20 BILANCA, četrt ure za gospodarstvo 23.35 TV DNEVNIK MADŽARSKA II 16.45 TV 2 - Video strani 17.00 OD PETE DO ŠESTE, zabavni program 18.00 TELEŠPORT 18.25 ZA OTROKE, Ferdy, risanka 19.00 IŠČE SE OČE, nemški TV film 20.30 VRNITEV DOMOV, dokumentarna serija, podnapisi 21.00 TV DNEVNIK 21.30 TV 2 — zaključek dnevne redakcije 22.15 TRIJE MOŠKI ODVEČ, francoska kriminalka za odrasle 23.50 TV 2 SATELITSKA TV SUPER CHANNEL_______________________ 7.00 Ob zori; 8.30 Mix; 17.30 V etru; 19.30 Poročila; 19.45 Nit časa; 20.00 Moja draga tajnica, am. film; 22.00 Poročila; 22.15 Vprašanje časti, am. triler; 0.15 Poročila, Mix; 1.30 Nit časa 3SAT________________________________ 14.30 Ples v maskah, opera; 16.45 Kako lepa je glasba; 17.15 Nocoj nar3sat; 17.20 Mini čas v sliki; 18.00 Šport; 19.00 Danes 3sat studio; 19.30 Primer za dva; 20.30 Potep po Alpah, 3. del; 20.55 Znani neznane dežele; 21.00 TV Van Gogh, 6. del; 22.05 Čas v sliki 2; 22.25 Drvarka, kit. film; 0.00 Poročila SATI________________________________ 6.00 Dobro jutro; 8.30 Poročila; 8.35 Sosedi; 9.00 Poročila; 9.05 Carson in Carson; 9.40 Zdravstveni nasveti; 10.00 Poročila; 10.05 Teleshop; 10.30 Nori Theodor; 12.15 Kolo sreče; 13.00 TV borza; 14.05 Perrine, ris. serija; 14.30 Kuharski nasvet; 14.40 Carson in Carson; 15.30 Zaljubljen v čarovnico; 15.55 Teleshop; 16.05 Kadeče se pištole; 17.00 Poročila; 17.10 Sosedje; 17.45 Pregled sporeda; 17.50 Duke redko pride sam; 18.45 Poročila, vreme; 19.05 Kolo sreče; 19.50 Vreme in poročila; 20.00 T. J. Hooker; 20.55 Poročila; 21.00 Kariera, film; 22.45 Poročila; 22.55 Zakleti krog strahu; 23.45 Ura filmarjev; 0.00 Eden — Nobeden; 0.30 Zvezde ne lažejo, lutk. odd.; 0.45 Pregled sporeda RTL PLUS____________________________ 6.00 Dobro jutro: 6.05 Bogati in lepi; 8.35 Sosedje; 9.00 Poročila; 9.05 Carson in Carson; 9.50 Zdravstveni nasveti; 10.00 Poročila; 10.05 Teleshop; 10.30 Nori Theodor; 12.15 Kolo sreče; 13.00 TV borza; 14.05 Perrine, ris.; 14.30 Carson in Carson; 15.30 Zaljubljen v čarovnico; 15.55 Teleshop; 16.05 Kadeče sc pištole; 17.00 Poročila; 17.10 Sosedje; 17.45 Pregled sporeda; 17.50 Duke redko pride sam; 18.45 Poročila, vreme; 19.05 Kolo sreče; 19.50 Vreme in poročila; 20.00 T. J. Hooker; 20.55 Poročila; 21.00 Kariera, film; 22.45 Poročila; 22.55 Zakleti krog strahu, am. serija; 23.45 Ura filmarjev; 0.00 Eden — Nobeden; 0.30 Zvezde ne lažejo, sat. lutk.ser.; 0.45 Pregled sporeda TV 5________________________________ 16.05 Poročila; 16.15 Cilj: svet; 17.15 Pogled ženske; 17.45 Recept; 18.00 Zelene oknice; 19.00 Turizem; 19.30 Poročila; 19.40 Številke in črke; 20.00 Oddaja o zdravju; 21.00 Dogodivščine in potovanja; 22.00 Poročila; 22.35 Nagovori; 23.50 Odd. o kulturi RADIO TRETJI PROGRAM PRVI PROGRAM (Krvavec stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program; 5.50 Rekreacija;-6.35 Vremensko napoved za pomorščake (prenaša II. program); 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo ... Sorkočeviča, Handla, Mozarta in Srebotnjaka; 12.10 Pojmo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note: 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana; 18.30 Zborovske pesmi Johannesa Brahmsa in Huga Wolfa; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer • R I 21.05 — Literarni večer - FRANCE BEVK - ob 100-Ietnici rojstva — Stoletnico rojstva (in dvajsetletnico smrti) Franceta Bevka bo v radijskem programu zaznamovalo več oddaj: Literarni večer na I. programu z značilnimi odlomki iz njegovih leposlovnih in spominskih del, dva Literarna nokturna (16. in 17.9.) s pesmimi in spominsko prozo (Naša vas in Naša bajta) ter z impresivno avtobiografsko prozo Moja mati v oddaji Spomini, pisma in potopisi (16. 9. na III. programu). Bevkov jubilej je priložnost za ponovno vrednotenje njegove literature, ki se je umaknila v berila; njena trajna in tudi umetniška vrednost pa „ se nedvomno potrjuje s prodornimi osvetlitvami doživljajskega in mišljenjskega sveta tako imenovanega »majhnega« človeka v svojem času in prostoru. — France Bevk — 100-letnica rojstva; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno — Nikica Petrak: Izjava o namenih; 23.15 Nočni program DRUGO PROGRAM____________________ (Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93,5 MHz) 5.30 Val 202 — jutro; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake (prenos I. programa) 8.00 Val 202 — dopoldan; 13.00 Val 202 — popoldan; 13.00 Danes do 13.00; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Jazz na II. programu; 21.00 Vi izberite — jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pesmi svobodnih oblik (Krim stereo 96,5 MHz) 16.00 Dober dan; 16.05 Poje sopranistka Ljiljana Molnar; 16.30 Znanja široka cesta; 17.00 Spoznavajmo glasbeno umetnost (L. van Beethoven. R. Schumann, A. Skrjabin); L. van Beethoven: Fidelio, uvertura, op. 72 b, R. Schumann: Koncert za klavi in orkester v a-molu, op. 54, A. Skrjabin: Poe ekstaze, op. 54; 18.00 Poročila; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert (G. F. Handel, C. Ph. E. Bach, W. A. Mozart, M. Ravel); 19.32 Slovenska in svetovna glasba: na sporedu bodo zborovske skladbe Marjana Gabrijelčiča, Gyorgyja Ligetija in Krzysztofa Pendereckega; 20.00 Iz zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenija v preteklih sezonah; 22.00 Vprašanja znanosti; 22.15 Glasbene miniature; 22.20 Pogledi na sodobno umetnost; 22.40 Stoletje improvizirane glasbe; 23.50 Napoved sporeda za petek; 23.55 Lirični utrinek RADIO GLAS LJUBLJANE________________ (Krim stereo 100,2 MHz, Grad stereo 102,4 MHz) 6.00 Dobro jutro; 6.15 Prve nočne novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.20 Naj naj; 7.30 Jutro je lahko tudi takšno; 8.15 Novice; 8.30 Kam danes v Ljubljani; 9.15 Novice; 10.25 Vaše mnenje; 11.00 Konec dopoldanskega vodenega programa; 11.15 Novice; 11.25 Naj naj pesem; 11.24 Povver play; 12.00 RGL prenaša vesti iz Londona (BBC); 12.15 Predstavljamo vam gosta; 13.15 Novice; 13.30 EPP blok; 14.00 Pasji radio; 14.30 Glasbena oddaja; 15.15 RGL ko- Gospodarski vestnik • Slovenija — država kakovosti. Že akcija Slovenija moja dežela je zelo okrepila narodno zavest. Z znakom Made in Slovenia bi lahko dosegli še več: simbolično udejanjanje suverenosti 9 Zamujene priložnosti Jugoslavije na denarnem trgu • Prognoza ZIT: položaj se slabša 9 Osiromašena tekstilna industrija se komaj še kosa s kapitalno intenzivno tujo konkurenco • Delež tujega kapitala v vzhodnoevropskih mešanih družbah ni omejen GV: REVUA ZA BISTVENO Stop Novi Stop je naslovnico posodil igralki Sophie Marceau, o njej teče beseda na Video straneh. - V Stopov magnetofon govori pisatelj Peter Božič. — Stop predstavlja dve novi TV seriji: Anglež na tujem in Nikogaršnja ženska. — Lahko si preberete tudi daljše poročilo s svetovnega filmskega festivala v Montrealu. — Stop piše o prvem izboru akcije Superpass. ki je bila v Babilonu. Stop, ogledalo medijev. 1_____________________________r mentira in obvešča; 15.30 Naj naj; 15.35 Povver play; 16.10 Spoznajmo sc s CD: 16.30 Uganka; 19.15 Novice; 20.00 do 8.00 Glasba do jutra RADIO ŠTUDENT_____________________ (89,3 in 104,3 MHz) 00.00-12.00 Satelitski programi poskusni prenosi (MTV); 12.00 Vžig; 14.00 OF; 15.30 Karte za Novi Rock; 16.00 Tolpa bumov: Janes Adiction Ritual de la Habitual; 17.00 Joculator; STIKOV ČASOPISNI KIOSK - Utrip današnjega tiska J MEDIA L MARKETING, številka 112 in 113 Iz vsebine bogato ilustrirane dvojne številke MM: • AGENCIJE ZA DOMAČIM PRAGOM • »ČUTEČA« JAPONSKA PROPAGANDA • PROFESOR, MINISTER. DOKTOR, GOSPOD: DR. JOŽE MENCINGER • 37. MEDNARODNI FESTIVAL PROPAGANDNEGA FILMA, CANNES 1990: VELIKANSKI BRILJANTNI VALČEK • VODNIK PO EVROPSKIH TRGIH: ITALIJA O PODJETNIŠTVO - VIZIJA IN VODENJE: NAMESTO TEKMOVANJA STRATEGIJA POGAJANJA • KAJ PRAVZAPRAV DELAJO VODJE? • CORDON DEXCELLENCE: TRAK ODLIČNOSTI ZA ODLIČNI VIDEZ NAJODLIČNEJŠIH VIN • OSEBNI MARKETING: KAKO BLEFIRATE O VINU • ZADNJA DELA NOVEGA KOLEKTIVIZMA 10 NASVETOV KAKO SI OHRANITE DELOVNO MESTO • ZAKONSKI MARKETING VSAKDANJI MENEDŽMENT ŽENE (nadaljevanje v jutrišnjem Delovem časopisnem Kiosku) V Stikov časopisni kiosk lahko oddate napoved po telefonu: (061) 329-559 ali telefaksu (061) 318-570 ali teleprinterju 31 633 in na naslov ČGP Delo Stik, Ljubljana, Titova 35. Kiosk je odprt vsak dan do 11. ure za objavo naslednjega dne. t f ■'is.te* i' ši.f :K;; i jndrfittfd KDO BO BRAL PRVI? AVODNIK KRATKE DOMAČE OGLAS AGENCIJE ZA DOMAČIM PRAGOM BUSINESS IN THE US »ČUTEČA« JAPONSKA PROPAGANDA OGLAS PRIMEX SELEC' JOŽE MENCINGER: PROFESOR, MINISTER, DOKTOR, GOSPOD MADE IN CR0ATIAx MEDNARODNI FESTIVAL7 PROPAGANDNEGA ,\ FILMA: VELI-KANSKI \ BRILJANTNI VALČEK OGLAS CITROEN XM VODNIK PO EVROPSKIH TRGIH: ITALIJA PODJETNIŠTVO - VIZIJA IN VODENJE:/^ NAMESTO \ / /m. TEKMOVANJA STRATEGIJA POGAJANJA/^ č / / POSLOVNEŽI POTUJEJO,, Z VLAKOM MARKETING KLUB 90 KULTURA / PODJETNIŠTVA KAJ PRAVZAPRAV DELAJO VODJE? OGLAS VINO ŠMARTNO, CORDON D’EXCELLENCE, TRAKfS ODLIČNOSTI ZA////vil ODLIČNI VIDEZ////^p NAJODLIČNEJŠIH,VIN// OSEBNI MARKETING: KAKO BLEFIRATE O VINU UffflMP-OGLAS LUNA'^//1 ZADNJA DELA NOVEGA KOLEKTIVIZMA VODJA MARKETINGA1 PROFESOR ŠEF IZVOZA] R0PAGANDIS1 OBLIKOVALEC] RAZISKOVALEC! ALENKA ORGANIZATOR] ŠEF OGLASNE KADROVSKI REŽISER LAVNI DIREKT0I GRAFIK FOTOGRAF ŠT0DENT UMETNIK/ FRANCI K0MERCIALIS1 DIREKTOR AGENCIJE! I PRIPRAVNI * TAJNICA MINISTER MR. RAWLIN$ MM - PRVI SLOVENSKI IN HRVASKO-SRBSKI ČASOPIS ZA PODJETNIŠTVO, TRŽENJE IN TRŽNO KOMUNICIRANJE DESET NASVETOV KAKO Sl OHRANITE DELOVNO MESTO VSAKDANJI MENEDŽMENT ŽENE NAGRADE S FESTIVALA PLAKATOV V CHAUMONTU OGLAS EPICA EPICA 90: KAKO SE PRIJAVITE ZLATI MM: ZADNJI IZBOR DIZAJN IZ TOKIA DIZAJN IZ BEOGRADA MARIBORSKA ŠOL.A ZA MOJSTRE OGLAS VIDEM VROČE VESTI S SVETOVNIH BORZ OGLAS MARK-PLAN SKICA ZA PORTRET: ARHITEKT JOŽE LOGAR OGLAS KRES PUBLIC RELATIONS: UČINKOVITOST TRŽNEGA KOMUNICIRANJA OGLAS MIT TREND OGLAS VIDEO CENTER SEMINARJI, KONGRESI, SEJMI OGLAS MANAGER ITACA JE POTREBNA OGLAS GORENJE OGLAS MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA CELJE PROPAGANDNI TEVEMETER OGLAS KOVINOTEHNA PROPAGANDNI BAROMETER MM ABSTRACTSIN ENGLISH OGLAS SM wm kini: - ---z. ' /s'' y yj,y>j''yy ',,s - 'j - 'i. MM, LJUBLJANA, TITOVA 35 TEL: (061) 318-593 Gen£FQlexport ^=r:=a9=y= PC RAČUNALNIKI AT-286/12-20S 14.758,- 286/12Mhz, 1Mb ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 20 Mb trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, baby ohišje z 200W usmernikom. AT-286/12-40S 15.943,- NOVI NASLOVI 286/12MHz, 1Mb ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 42 Mb /28 ms trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, baby ohišje z 200W usmernikom. AT-386SX/16-40S 20.896,- 386SX/16MHz, lMU ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 40Mb/28mS trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, minitower ohišje z 200W usmernikom. Pet zunanjetrgovinskih direkcij Generalexporta se je preselilo v nove poslovne prostore Genexovega Mednarodnega centra v bloku 20, zato sporočamo nove naslove direkcij: GENEX — Agrar GENEX — Farm, hemija i nafta GENEX — Invest GENEX - Inženjering GENEX - Tekstil, koža i obuča Nov naslov je: Generalexport, Vladimira Popoviča 8, 11070 Beograd, tel. centrala 222 22 55. Direkcija Genex-Hoteli se je preselila v Poslovni center v Novem Beogradu, zato je nov naslov za direkcijo GENEX - Hoteli GeneraIexport, Narodnih heroja 43, 11070 Beograd, tel. centrala 222 11 66, teleks 12355. Ljubljana d.o.o., Celovška 166, tel (061) 558-071 kemhaCtinpex KEMIJA IMPEX, p. o., Ljubljana, Titova 25 objavlja prosta dela in naloge inokorespondenta — prevajalca za nemški in italijanski jezik Kandidati, ki imajo visoko izobrazbo filozofske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri enakih delih, lahko oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KEMIJA IMPEX, Titova 25, kadrovska služba. 5778 i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I li ■VaTwp!!2i dobitek l ,0d brezplačnega kozarca penečega vina do pozdravnega žetona. Kratek izlet v Gradec z obiskom Casina je v vsakem primeru dobitek. Še posebno do 30. decembra; do tega dne dobite ob prihodu v Casino pozdravni žeton v vrednosti 200 ATS po izredno znižani vstopnimi 140 ATS. Za dobrodošlico vam bomo postregli s kozarcem penečega vina Rouge & Noir. Izrežite ta kupon in ga prinesite s seboj v Casino Gradec. Veselimo se vašega obiska! Casino graz Stavile! Landhausgasse 10, A-8010 Graz. Ta ponudba velja vsak dan do 30. decembra, od 15. ure dalje. (Pri vsiopu in igri veljajo splošna pravila). f V KORAK S TEHNIKO -80 TD z motorjem TURBO DIESEL M AUTOCOMMGRCG Ljubljana, Titova 34, tel.: 061/329-781 PREDSTAVNIŠTVA V SLOVENIJI: Koper, Cesta JLA 12, 66000 Koper, tel. 066/24-604 Kranj, Cesta JLA 14, 64000 Kranj, tel. 064/23-968 Murska Sobota, Kocljeva 5, 69000 Murska Sobota, tel. 069/21-830 Maribor, Cankarjeva 11, 62000 Maribor, tel. 062/23-277 PREDSTAVNIŠTVO: RIJEKA, J. Polič-Kamova 19, 51000 Rijeka, tel. 051/424-411 Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta MILANA BRICLJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so izrekli pisno in ustno sožalje, ga pospremili k počitku in mu poklonili cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prezgodnji smrti NADE GOLOB se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali in skrbeli zanjo med boleznijo, vsem, ki ste jo spremili na poslednji poti, ji spregovorili zadnje besede in zapeli v slovo. Domači Grahovo ob Bači, 11. septembra 1990 Opera in balet SNG Ljubljana iščeta eno ali dvosobno opremljeno stanovanje za vodjo baleta, za dobo enega leta ali več. Ponudbe javite na naslov Opera in balet, Župančičeva 1, 61000 Ljubljana. 5953 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka JULIJANA BUNIC vodja telefonskih posredovalcev Ohranili jo bomo v trajnem spominu Univerzitetni klinični center TOZD Tehnične službe Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in nono AVGUST BUDA Od njega se bomo poslovili v četrtek, 13. septembra 1990, ob 16. uri na blejskem pokopališču Hčerki, zeti in vnuk SPOMIN Danes, 13. septembra 1990, mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast JOŽE HRONEK Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se ga ob tej žalostni obletnici spominjamo. Vsi njegovi Nenadoma je moj dragi, ljubeči mož umrl VELJKO MARMILIC Pogreb pokojnika bo v petek, 14. septembra 1990, ob 11.30 na ljubljanskih Žalah Njegova neutolažljiva žena Cvetka Prijateljem sporočamo, da je umrl VID MIJAJLOVIČ upokojenec iz Novega mesta Ohranili ga bomo v trajnem spominu Žalujoči: vsi njegovi V 76. letu starosti je umrl naš dragi ALBIN GOVEKAR Od njega se bomo poslovili v petek, 14. septembra 1990, ob 9. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v deveti mrliški vežici Vsi njegovi Ljubljana, 10. septembra 1990 Pretreseni sporočamo javnosti, da sta v prometni nesreči tragično umrla BLAŽ HORVAT trener MARJAN KROPAR smučarski skakalec Na športna tovariša in prijatelja nas bodo spominjali njuni uspehi, delo in človeške vrline Smučarska zveza Slovenije Organizacijski komite Planica Smučarski skakalni klub Elektrotehna Ilirija Ljubljana Smučarski klub Triglav Kranj Ljubljana, 12. septembra 1990 Vse je, kot je vedno bilo. Tiho jočem v tolažilo šepetaš mi: »Večno živa — neločljiva, neločljiva!« j (A. Gradnik) Blažu Za večno Andreina 2568 Sporočamo žalostno vest, da je umrl VINKO PELC monter I Program HEO Pogreb bo danes, 13. septembra 1990, ob 15. uri izpred domače hiše v Prevolah pri Hinju Titovi zavodi Litostroj Ljubljana Umrl je moj dragi mož JOŽE ROJC-DŽIMI upokojeni delavec RSNZ Od njega se bomo poslovili v petek, 14. septembra 1990, ob 14. uri iz četrte mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Žena Ana v imenu vsega sorodstva Ljubljana, 13. septembra 1990 Umrl je JOŽE ROJC upokojeni delavec RSNZ udeleženec NOB Pogreb pokojnika bo v petek, 14. septembra 1990, ob 14. uri iz četrte mrliške vežice na ljubljanskih Zalah Sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovna skupnost RSNZ in člani Kluba Maksa Perca UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC IVAN MESARIC UPOKOJENEC VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU DELAVCI VODOVOD-KANALIZACIJA LJUBLJANA Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni BLAŽ HORVAT absolvent fakultete za telesno kulturo Od njega se bomo poslovili v petek, 14. septembra 1990, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v peti mrliški vežici Žalujoči: mami Fani, oči Miran, brat Urban z Majo in drugo sorodstvo Ljubljana, 12. septembra 1990 Vedno se bomo spominjali našega dragega sošolca in prijatelja BLAŽA HORVATA Sošolci s fakultete za telesno kulturo Ljubljana, 13. septembra 1990 Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in sestra ANA PUTRIH rojena TRPIN Pokopali smo jo v ožjem krogu v sredo, 12. septembra 1990, na ljubljanskih Žalah Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji stali ob strani Žalujoči: Barbara, Boštjan, Kaja, Simona in drugo sorodstvo Iskrena zahvala vsem, ki ste našega MILANA ERŽENA cenili in spoštovali, mu bili prijatelji in tovariši, živeli z njim prekratko, a bogato in polno življenje. Iskrena zahvala vsem, ki ste njemu in nam kakorkoli stali ob strani, se strokovno in človeško trudili rešiti mu življenje, se s toplo besedo, cvetjem in prijazno mislijo poslovili od njega. Njegovi: Vlada, Bojka in Boštjan Po hudi bolezni je v 81. letu odšel od nas ljubljeni mož, oče in dedi IVANINGLIČ upokojenec Od njega se bomo poslovili v petek. 14. septembra 1990, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah Žalujoči: žena Angelca, sin Janko z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, 12. septembra 1990 Umrla je naša MILENA JURCA upokojena specialna pedagoginja Požrtvovalno in toplo dolgoletno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu Delavci Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama MARTA MULEJ rojena BRATH Od nje smo se poslovili 12. septembra 1990, v družinskem krogu na pokopališču v Radovljici Sin Boris z družino Bled, 12. septembra 1990 Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče ANTON PLEŠIC st. Od njega se bomo poslovili v petek, 14. septembra 1990, ob 10.30 izpred pokopališča v Sostrem Na dan pogreba bo ležal v sedemnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Milan, Tone, Janez in Bojan, hčerka Mojca z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana, 11. septembra 1990 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga PEPCA BERLISK rojena BOŽIČ Od nje se bomo poslovili v petek, 14. septembra 1990, ob 15.45 na pokopališču Blejska Dobrava Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici št. 2 Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče IVAN MESARIČ Od njega se bomo poslovili v četrtek, 13. septembra 1990, ob 15. uri v Goričanu, njegovem rojstnem kraju Žalujoči: žena Marija, sin Zvone z družino, hčeri Anica in Marinka z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana. 12. septembra 1990 Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama EMA TUŠEK rojena GRAJŠ Iz domače hiše jo bomo pospremili na zadnji poti v četrtek, 13. septembra 1990, ob 16. uri Žalujoči: hčerka Zofija in Antiča z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše predrage mame. babice, prababice in tete FRANČIŠKE VALENTINČIČ rojene DEŽMAN se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste drago pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in cvetje ali namesto njega namenili denar v dobrodelne namene, iskreno sočustvovali z nami ter nam bili v težkih trenutkih kakorkoli v pomoč. Posebno zahvalo dolgujemo gospodu župniku z Rudnika pri Ljubljani za dolgoletno pozornost do pokojne ter za lep pogrebni obred, darovano sveto mašo ter tople poslovilne besede v njen spomin. Tudi gasilcem z Lavrice pri Ljubljani srčna hvala za njihov zadnji pozdrav ob maminem grobu. Iskrena hvala vsem. ki boste našo mamo ohranili v trajnem spominu! Žalujoči domači 255J. n C A +i. DELO DELO BE1L^> DELO DELO DELO DELO DELO DELO Reagan je imel prav VZHODNI BERLIN, 12. septembra — Nekdanji ameriški predsednik je obiskal Berlin in ob tej priložnosti stopil tudi k Brandenbur-škim vratom, kjer je pred tremi leti v svojem znamenitem govoru izrekel »provokativno« misel: da naj vzhodnonemška in sovjetska vlada podreta berlinski zid. Takrat ni bil njegov predlog prav nič čislan, zdaj, ko se Nemčiji združujeta, pa ima poseben, simboličen pomen. Kot je simbolično tudi Reaganovo dejanje na sliki: s kladivom zamahuje še po zadnjih ostankih zidu. (Teiefoto: Reuter) NA KRATKO ~ Pogovor o Sloveniji danes in jutri NOVA GORICA, 12. septembra — Novogoriški odbor Slovenske demokratične zveze je danes zvečer pripravil pogovor na temo Slovenija danes in jutri, na njem pa sta sodelovala minister za pravosodje in občo upravo dr. Rajko Pirnat in član vodstva SDZ dr. Hubert Požarnik. V uvodnem razmišljanju je dr. Požarnik predstavil SDZ kot stranko, ki naj bi se oblikovala v močno slovensko intelektualno skupino, znotraj katere mora biti vsakdo soodgovoren za premagovanje problemov. Dr. Pirnat je govoril o delu vlade in med drugim zavrnil očitke, ki letijo nanjo, da prepočasi spreminja razmere. Poudaril je, da je vlada v skupščini pogosto blokirana zaradi nenormalne skupščinske strukture, predvsem zbora združenega dela, v katerem ima opozicija večino. Demos je v svoji oblasti dokaj omejen, je dejal. Predstavil je tudi zasnovo konfederalne pogodbe in nove ustave. V zvezi s pobudo za povezavo obeh Goric je pojasnil mnenje dr. Dimitrija Rupla in med drugim zagotovil, da je vlada trdno odločena, da bo v celoti zagotovila pravice manjšinam, tudi z ustavo. (S. C.) Straže pri Kninu streljajo SPLIT, 12. septembra (Tanjug) — Na cesti Drniš—Oklaj—Kistanj in še naprej so še vedno straže in barikade. Ko se je Mile Djedič iz Drniša v noči s torka na sredo z avtomobilom odpravil proti Zadru, je v bližini mosta čez Krko zagledal na drugi strani reke oborožene stražarje. Da ne bi imel neprijetnosti, je obrnil avtomobil in se nameraval vrniti v Oklaj. Tedaj pa so stražarji začeli streljati, toda na srečo nobena od desetih krogel ni zadela cilja. Tožba proti Benazir Buto LAHORE. 12. septembra (Tanjug) — Danes so v Lahoreju vložili novi tožbi zoper nekdanjo pakistansko ministrsko predsednico Benazir Buto, in sicer zaradi zlorabe oblasti. Kot so sporočile tuje tiskovne agencije, so na posebnem sodišču v Lahoreju v imenu pakistanskega predsednika Gulama Isaka Kana obdolžili Benazir Buto protizakonite prodaje zemljišča za gradnjo razkošnega hotela v Islamabadu in jemanja provizije, ki jo je menda dobila ob sklenitvi pogodbe o dobavi plina. Prvo obtožnico proti Benazir Buto, ki so jo odstavili minuli mesec, so vložili pred dvema dnevoma v Karačiju, prav tako zavoljo zlorabe oblasti. Benazir Buto je vse obtožbe zavrnila in izjavila, da ni kriva oziroma da je cilj kampanje, ki so jo začeli proti njej. »onemogočiti, da bi zmagala na volitvah 24. oktobra«. Stotisoči židovski priseljenec JERUZALEM, 12. septembra (Tanjug) - Z letalom poljske letalske družbe, ki je sinoči pristalo na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, je v Izrael pripotoval stotisoči židovski priseljenec. Ob zvokih fanfar in navdušenem ploskanju nekaj sto mladih Izraelcev je v poljsko letalo vstopil minister za probleme priseljencev Jichak Perez, ki je poiskal šestega potnika in tako dobil stotiso-čega priseljenca. To je bil 87-letni upokojeni čevljar iz Leningrada Jichak Krasilčik, ki je pripotoval v Izrael z ženo, hčerjo in vnukoma. Izraelska javnost pa ni tako optimistična kot ministrstvo za priseljence, kajti prišleki, predvsem iz Sovjetske zveze, imajo v Izraelu hude težave, zlasti s stanovanjem in zaposlovanjem, tako da bo izraelska vlada morala čim hitreje poiskati trajne vire denarja za reševanje njihovih problemov. Kako seji bo to posrečilo, za zdaj ne ve nihče. Kaj je povedal Lončar novinarjem BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončarje na današnji tiskovni konferenci v Beogradu poudaril, da potrebuje Jugoslavija za uspešno udeležbo v mednarodnem življenju vsaj minimalno notranjo trdnost. Potrebo po takšni trdnosti je označil kot trenutno največji problem jugoslovanske zunanje politike. V pogovoru z glavnimi in zunanjepolitičnimi uredniki je opozoril na veliko medodvisnost zunanje politike, notranjega razvoja in mednarodnih razmer ter poudaril, da ima Jugoslavija še vedno »dokaj pomembno vlogo« v mednarodnem življenju, zlasti v neuvrščenem gibanju. V procesih povezovanja Jugoslavije z Evropo je po njegovem mnenju tudi možnost za pospešitev notranjih demokratičnih procesov. Po drugi strani pa bodo večstrankarske volitve v republikah, kjer jih še ni bilo, ter v državi kot celoti pospešile to gibanje Jugoslavije, ki jo v Evropi pričakujejo kot celoto, saj bomo »z istim vlakom vsi lažje potovali«. Turizem po bolgarsko SOFIJA, 12. septembra (Tanjug) — Več kot 25 tisoč turistov je v enem največjih turističnih naselij ob Črnem morju, na Sončni obali, ostalo lačnih in žejnih. Sindikat turističnih delavcev je namreč zjutraj napovedal stavko v več kot 130 restavracijah in drugih objektih, namenjenih za prehrano, gostje pa so bili prisiljeni gladovati, ker so tudi prodajalne že več tednov prazne. Živež lahko v omejenih količinah kupujejo samo Bolgari — na bone. Sneg na Kopaoniku KOPAONIK, 12. septembra (Tanjug) - Na Kopaoniku je pozno popoldne začelo snežiti. Nastal je pravi snežni metež. Pri minus eni stopinji je zapadlo za 4 centimetre snega. Vsi hoteli in letovišča so polni, okoli 2500 turistov. domačih in iz tujine, ki so prišli na poletne počitnice, se ozira za zimskimi oblačili. Ceste so mokre in poledenele, ponekod so se pojavili zemeljski plazovi. Tožba proti stavkajočima materama Tatjana Messner in Rosina Fasching naj bi »motili posest« — Izrazi solidarnosti OD NAŠEGA DOPISNIKA CELOVEC, 12. septembra — Obe materi, Tatjana Messner in Rosina Fasching v prostorih deželne vlade nadaljujeta v ponedeljek začeto gladovno stavko. Novost je v tem, da so zoper njiju vložili tožbo zaradi »motenja posesti«. To da je bilo potrebno zaradi varnostnih in požarnovarnostnih razlogov. Novost je tudi potrditev včerajšnje govorice, da bi bilo možno zelo hitro uvesti dvojezični pouk na ljudskošolski ravni v Celovcu v obliki »šolskega poskusa«, kot vadnico na tukajšnji pedagoški akademiji. Deželni referent (minister) za šolstvo, socialist Herbert Schiller pravi, da prosvetna ministrica dr. Haw-lickova vsekakor je za tako rešitev. Zdaj da je na vrsti deželni glavar Haider, ki naj bi kot predsednik deželnega šolskega sveta naslovil na ministrstvo zadevno vlogo. Haider, kot kaže, česa takega nima v mislih, pač pa je izjavil, da je za dvojezično javno ljudsko šolo v Celovcu prijavljenih samo pet otrok. (Skupnost staršev za dvojezično šolo navaja število deset). Poslevode-či predsednik šolskega sveta Hugo Rainprecht meni: »Zveza sploh nima nobenih pristojnosti pri tem in potemtakem ne tudi deželni glavar kot predsednik šolskega sveta za Koroško.« Stavkajoči materi še naprej dobivata izraze solidarnosti. Sporočila jih je slovenska vlada, Rdeči križ Slovenije, Slovenska katoliška mladina, in katoliški referat za družine na Koroškem, evengaličanski župniki in župni-ce z Dunaja, predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev in številne druge organizacije in posamezniki iz vseh avstrijskih dežel. Vodja poslancev zelenih v Evropskem parlamentu Ale-xander Langer v brzojavki Haiderju sporoča: »Z nejevero in ogorčenjem sem zvedel za ozkosrčno kratkovidno, neevropsko prepoved dvojezične šole v Kla-genfurtu/Celovcu. Solidarni smo s prizadetimi starši in otroki.« JOŽE ŠIRCELJ r-ISKRICE------------ Ugibanje ženske je dosti bolj natančno kot trdno prepričanje moškega. RUDYARD KIPLING Izkušena ženska vidi, kar je moškemu na vekomaj skrito. IVAN CANKAR V Švici išče zatočišče na desettisoče tujcev Tujih državljanov, ki so letos prosili za politično zatočišče, je za polovico več kot lani — Težave z nastanitvijo beguncev — Veliko prošenj zavrnjenih OD NAŠEGA DOPISNIKA ŽENEVA, 12. septembra — V prvih osmih mesecih se je v Švico zateklo skoraj 20.000 tujih državljanov, ki so zaprosili za politično zatočišče, kar je za 43 odstotkov več kot v istem obdobju lani; do konca leta se število azilantov utegne povzpeti na 32.000. Težave, s katerimi se švicarske oblasti ubadajo pri nastanitvi tolikšnega števila beguncev, ki čakajo na rešitev svojih prošenj za azil, so že dosegle skrb zbujajoče razsežnosti, je na tiskovni konferenci v Bernu poudaril šef oddelka za begunce Peter Ar-benz, a takoj zatem dodal, da položaj vendarle ni kaotičen. Od skupno 19.893 prošenj za politični azil, kolikor so jih registrirali od januarja do avgusta, so 24 odstotkov vložili turški državljani (njihov delež med političnimi begunci, ki prihajajo v Švico, se zmanjšuje), sledijo Libanonci'in Šrilančani s 15 odstotki, Jugoslovani z 10 in Romuni s petimi odstotki. Usluž- benci oddelka za begunce so obravnavali 10.294 prošenj in politično zatočišče dodelili 378 prosilcem. V okviru posebnih ukrepov, ki jih je sprejela švicarska vlada, je azil dobilo še 240 beguncev, zvezni urad za tujce pa je dal ugodno mnenje za 2.934 prosilcev, ki bodo zaradi humanitarnih razlogov dobili dovoljenje za bivanje. Doslej so zavrnili 6.883 prošenj za politični azil. Delež ugodno rešenih prošenj se je od lanskih sedem znižal na 5,2 odstotka, najbolj ugodnega izida se lahko nadejajo Afganci (71 odstotkov prosilcev je dobilo zatočišče v Švici) in Iranci (58 odstotkov), na repu lestvice pa so Turki (3,9) in Ta- Vatra Romaneasca skuša polepšati svojo podobo Romunski nacionalistični organizaciji je zgolj do miroljubnega sožitja, trdi njen predsednik OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 12. septembra — Novi predsednik romunske nacionalistične organizacije Vatra Romaneasca (romunska zibelka) Silviu-Petru Olariu je na tiskovni konferenci, ki je potekala na Dunaju, zavrnil očitke, da je organizacija šovinistično in fašistoidno usmerjena, in zagotovil, da je glavni cilj Vatre miroljubno sožitje vseh narodnosti v demokratični Romuniji, pripadajoči Evropi. ce, ki naj bi štela kar osem milijonov članov, se je nasploh in v spravljivih tonih prizadeval za izboljšanje mednarodne podobe te organizacije in Romunije v svetu. Na obisku v Avstriji sta ga spremljala pripadnika nemške manjšine iz Romunije, vodstvo Vatre pa naj bi znanega avstrijskega eksperta za mednarodno pravo Felixa Ermacoro zaprosilo za nasvete v zvezi z urejanjem manjšinskih vrašanj. Množično izseljevanje pripadnikov nemške manjšine iz Romunije je Olariu ocenil kot veliko tragedijo, izognil pa se je odgovoru na vprašanje, ali država namerava v vsem ustreči zahtevam madžarske manjšine. Madžari bi morali svoje zahteve dobro utemeljiti, njihove legitimne pravice pa naj bi bile zajamčene. BOJAN GROBOVŠEK Olariu, ki je pred kratkim na čelu Vatre Romaneasce zamenjal dosedanjega predsednika Contea, je sicer priznal, da so v Vatri tudi ekstremisti, med njegovimi najpomembnejšimi nalogami pa naj bi bila spraviti jih iz organizacije. V aprilu objavljeni manifest, po katerem naj bi se Vatra med drugim zavzemala za »očiščenje svete romunske zemlje« nečiste krvi ter za boj proti »azijskim hunom, Romom ter drugim klatežem«, je Dcenil kot ponaredek. O marčnih pogromih proti pripadnikom madžarske manjšine in Romom v Tirgu Muresu, ki naj bi jih po madžarskih pa tudi drugih navedbah organizirala Vatra Romaneasca, pa je Olariu dejal, da ni znano, kdo naj bi v resnici provociral te izgrede. Predsednik Vatre Romaneas- BENESKI FILMSKI FESTIVAL »Odštekani« v praznini OD NAŠE POSEBNE POROČEVALKE BENETKE, 12. septembra — Jugoslovanskega filma tu ni niti enega, kar nikogar ne moti, pravzaprav se nihče niti spomni ne nanj. Pač pa so Jugoslovane omenjali na okrogli mizi o človekovih pravicah oziroma novinarjih in resnici. Organizirali so jo po avstrijskem Requiemu za Dominika, navideznem dokumentarcu, katerega osrednji prizor je tako resničen, da postane človeku ob njem slabo. Gre za posnetek Dominika Paraschiva, ki gol in že skoraj mrtev leži na bolniški postelji in zagotavlja kameri, da ni temišvarski krvnik. V pogovoru, v katerem so sodelovali predstavniki italijanskih in francoskih odborov za človekove pravice in seveda avtor filma Robert Dornhelm, je bilo med drugim rečeno, da so revolucijo, ki je ni bilo, zelo uspešno »delali« Jugoslovani, sc pravi Tanjug in Politika. Po dolgem času so se v tekmo za leva vključili Poljaki. Mariusz Trelinski s priredbo romana Stanislasa Witkiewicza, po mnenju katerega Človek v tekmi z Zgodovino nima nobenih možnosti, nikakor ne bo poskrbel za »ponovni prodor poljskega filma«. Pozeg-nanie jesieni (Zbogom, jesen) je izumetničena in dolgočasna parada lepih slik, ki kažejo perverzno in bogato Židinjo v trenutkih, ko se najbolj dolgočasi in grozi, da bo postala komunistka, romantične dvoboje zaljubljenih mladcev, homoseksualca, ki ves v svili pleše tango, medtem ko po einsteinovskem stopnišču prihaja proletariat z zastavami. Režiser pravi, da gre za »prvi postkomunistični film« na Poljskem, ali drugače povedano, prvi, ki ni bil posnet niti z blagoslovom režima niti zoper njega. Poljska sodobnost je »popoln kaos«, in ta se tako naglo spreminja, da »tradicionalnega filma kratko in malo ni mogoče posneti«. Njihova kulturna zgodovina je bila »odklopljena« 45 let - preživetih v vakuumu — zato poljski režiserji svetu ta trenutek niso sposobni pokazati sodobne Poljske. Nič boljši ni Slovak Juraj Jakubisko. Na svidenje v peklu, prijatelji naj bi bil 1968., ko se je lotil snemanja, parodija na policijske filme. 1990., ko so mu ga dovolili končati, pa je le milijonta različica odtrganih operetnih duhovičenj na račun Partije; ki vabi ljudi na svojo (Noetovo) barko, češ, zaupajte nam in srečni boste. Kot da se je komunizem že izčrpal v filmih o fašizmu in podobnih izmih. Ali pa preprosto ni filrriičen. VESNA MARINČIČ Prošnja svetu JOHANESBURG, 12. septembra (Tanjug) — Južnoafriška republika je danes zaprosila svetovno skupnost, naj ji pomaga ustaviti črnske spopade v tej državi, v katerih je bilo do zdaj ubitih 7000 ljudi, poleg tega pa ti spopadi ogrožajo politične reforme. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 178 z dne 12. septembra 1990 za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice država valuta tečaj velja za nakupni srednji prodajni nakupni za čeke in kred. pisma nakupni za efektive in medn. pošt. nakazn. Avstralija a. dolar 1 9,0638 9,0911 9,1184 8,7012 8,6559 Avstrija šiling 100 99,1668 99,4652 99,7636 97,1834 96,6876 Belgija franic/C 100 33,9608 34,0630 34,1652 33,1966 33,0268 Kanada dolar 1 9,5091 9,5377 9,5663 9,1287 9,0811 Danska krona 100 182,3738 182,9226 183,4714 178,2703 177,3585 Finska marka 100 297,0202 297,9139 298,8076 290,3372 288,8521 Francija frank 100 208,2897 208,9164 209,5431 203,6031 202,5617 ZR Nemčija marka 100 697,9000 700,0000 702,1000 683,9420 680,4525 Grčija drahma 100 — 7,0687 7,0899 6,7656 6,7303 Irska funt 1 — 18,7091 18,7652 17,9068 17,8136 Italija lira 100 0,9366 0,9394 0,9422 0,9178 0,9131 Japonska jen 100 7,9719 7,9959 8,0199 7,6530 7,6131 Kuvajt kv. dinar 1 — — — — — Nizozemska gulden 100 619,4797 621,3437 623,2077 605,5414 602,4440 Norveška krona 100 180,7906 181,3346 181,8786 176,7228 175,8188 Portugalska escudo 100 7,8753 7,8990 7,9227 7,5602 7,5209 Švedska krona 100 190,3962 190,9691 191,5420 186,1122 185,1603 Švica frank 100 838,3797 840,9024 843,4251 821,6121 817,4202 V. Britanija funt 1 20,5823 20,6442 20,7061 20,1191 20,0162 ZDA dolar 1 11,0372 11,0704 11,1036 10,7888 10,7336 ECU 1 14,4577 14,5012 14,5447 14,1685 - Španija pezeta 100 11,0926 11,1260 11,1594 10,6488 10,5934 Tečaj dinarja za obračunski dolarje 11,0704 dinarja. Tečaj dinarja za obračunski dolar za odkup kreditnih pisem in čekov od tujih državljanov je 1,1070 dinarja. Tečaji za obračunski dolar in obračunski dolar za kreditna pisma in čeke začno veljati 12. septembra 1990 ob 14. uri. Tečaji s te tečajne liste veljajo od 13. septembra 1990. Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke. Tečaji za britanski funt veljajo tudi za škotski funt, vendar le za efektivo in čeke. - Najvišji zajamčeni znesek evročeka je 2500 dinarjev (velja od 1. januarja 1990). - Poročilo o višini povprečne realne obrestne mere na trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev dne 11. 9. 1990: letna 34,00; mesečna 2,43; za čas od 14. 11. 1989 do 11. 9. 1990: letna 34,91; mesečna 2,51. jFlil ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve milci (pet odstotkov). Podatkov o Jugoslovanih niso objavili. Novi postopek za obravnavanje prošenj azilantov, ki so ga vpeljali pred dvema mesecema, je sicer omogočil zmanjšanje števila nerešenih primerov, toda zaradi dotoka novih prošenj so na oddelku za begunce imeli konec avgusta skupno 37.000 dosjejev, temu pa velja prišteti še 11.000 pritožb, tako da je prošenj, ki jih je treba obravnavati, kar 48.000. Peter Arbenz je na vprašanje, kako se je doslej obnesla nova procedura, izjavil, da bo šele ob koncu leta mogoče presoditi, ali bodo pravila, ki jih je uveljavila vlada v Bernu, omogočila obvladati položaj. Obenem je dodal, da bi politiko dodeljevanja zatočišča morali dopolniti z okrepljenimi prizadevanji Švice za lajšanje revščine v državah v razvoju. BOŽO MAŠANOVIČ Rezultati zaostajajo za dogovori Strokovnjaki iz balkanskih držav se pogovarjajo o možnostih za boljše sodelovanje BUKAREŠTA, 12. septembra (Tanjug) — Strokovnjaki iz šestih balkanskih držav se v Bukarešti pogovarjajo o dnevnem redu bližnjega srečanja ministrov za zunanje zadeve, ki ga za oktober načrtujejo v Tirani. Romunski zunanji minister Adrian Nastase je danes dejal, da je doslej prišlo že do več multilateralnih srečanj na različnih ravneh, vendar praktični rezultati zaostajajo za dogovori. Nastase je pripravil nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje sodelovanja med Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Romunijo, Turčijo in Jugoslavijo. Romunija predlaga ustanovitev balkanskega foruma za sodelovanje in varnost na Balkanu, poleg tega pa tudi sestanek ministrov za obrambo, da bi se okrepilo vojaško sodelovanje kot oblika varovanja miru in vzajemnega spoštovanja. Poleg tega je potrebno tudi znanstveno-tehno-ioško in kulturno sodelovanje ter spoštovanje človekovih pravic. Kitajska bo poskusila ponovno priti v GATT Delegacija se odpravlja v Ženevo, kjer naj bi dokazala, da se država naglo odpira v svet OD NAŠE DOPISNICE PEKING, 12. septembra — Kitajci upajo, da jih bodo vnovič sprejeli v GATT najpozneje v prvi polovici prihodnjega leta. Zato se njihova delegacija odpravlja v Ženevo, kjer bo na 9. zasedanju GATT, na katerem bodo razpravljali o kitajski prošnji za ponoven sprejem, podali nove dokaze, da se njihova država odpira v svet in da uvaja tržne mehanizme. Pričakovati pa je, da bodo imeli kitajski predstavniki obilo težav na seji 20. in 21. septembra, zlasti z opravičevanjem preobrata od pogumnih in korenitih reform v vnovično centralizacijo. Kar zadeva zunanjo trgovino, bodo težko pojasnili visoke subvencije izvoznim podjetjem, ki so skoraj izključno v državni lasti. Od Kitajske bodo gotovo spet zahtevali, naj odpre zunanjetrgovinsko mrežo in tako omogoči tudi učinkovitejši nad- zor nad trgovino. Če je soditi po kitajskih poročilih, bo delegacija ponudila že znane odgovore namesto, pravih pojasnil — konec koncev so to vprašanja, na katera tujcem ne moreš odgovarjati povsem iskreno. Zato pa bo poudarila napovedano zmanjšanje izvoznih sub- vencij, načrt novih reform, zakon o upravnem postopku, ki mu pravijo »nova glasnost« in možnosti za večja tuja vlaganja v kitajsko gospodarstvo. Kljub tako celoviti predstavitvi kitajske »tržne usmeritve«, je pričakovati, da na ženevskem sestanku le ne bo šlo vse gladko. Predvsem zato, ker je na podlagi razvoja kitajskega gospodarstva v tem letu sklepati, da gre bolj za spopad med konservativnejši-mi in liberalnejšimi koncepti kot pa za trdno odločenost, s katero je Kitajska uresničevala tržno usmerjene reforme leta 1986, ko je uradno zaprosila za vnovični sprejem v GATT, iz katerega je kuomintanška vlada izstopila 1947., to je dve leti prej, preden so Kitajsko razglasili za ljudsko republiko. ZORANA BAKOVIČ OGLEDALO To 7^ * MIDHA T AJANO VIČ, Oslobodenje SVET SO LJUDJE Rogovilež Pred kratkim je v starosti 84 let umrl angleški zgodovinar ALAN JOHN PERCEVALE TA-YLOR. Sodil je med redke angleške modrece in preroke, ki se ne boje jemati naukov za sedanjost iz preteklosti in jih neutrudno sporočati svojim rojakom, bodisi v časopisih bodisi po televiziji. Pri njem sta se v edinstvenem slogu povezala znanstvena dejavnost in politična zavzetost. Največ prahu je dvignil leta 1961 s knjigo o začetkih in vzrokih druge svetovne vojne. V njej je skušal zavreči tezo, da je Hitler namerno pripravljal vojno. Zagovarjal je mnenje, daje izbruhnila zaradi tega, ker se je Hitler pri svojih načrtih uštel. Nikoli ni postal redni univerzitetni profesor in tega tudi ni potreboval. Leta 1956 je imel v Oxfordu svoja znamenita predavanja z naslovom Trouble Makers (tisti, ki delajo nemir, nered, rogovileži) o nekonformističnih, pacifističnih kalilcih miru v britanski politiki. Mednje je sodil tudi sam. Campiello za Maraini j e vo Že tretje leto zapored je ugledno italijansko književno nagrado Campiello dobila pisateljica, tokrat triinpetdesetletna DACIA MARAINI, za roman La lunga vita di Marianna Ucria (Dolgo življenje Marianne Ucria, založba Rizzoli), ki je zgodba o gluhonemi ženski s Sicilije v 18. stoletju. Nagrada Campiello je eno najpomembnejših italijanskih književnih priznanj, podeljuje jo žirija, sestavljena iz 300 bralcev — od poklicnih kritikov do navadnih ljubiteljev knjig. Letos so jo podelili osemindvajsetič. Dacia Maraini je znana po aktivnem feminizmu, angažiranem pisanju in delovanju na gledališkem področju, pa tudi kot nekdanja žena Alberta Moravie (»Tega se ne bom nikoli znebila«). Po strpnosti in pripravljenosti na enakopravni dialog se razlikuje od drugih voditeljic feminističnega gibanja, odločnih in nepopustljivih. Feminizem je še zmeraj osrednja tema njenega delovanja, vendar »ne misli, da je njeno mnenje o odnosu med moškim in žensko edino zveličavno«. Dacia Maraini je avtorica vrste znanih romanov: od Dobe slabega počutja (1963), za katerega je dobila nagrado Formentor, do Spominov malopridnice (Memorie di una ladra, 1972. ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu), Ženske v vojni (Donna in guerra) (1974) in drugih. Poleg Spominov malopridnice imamo v slovenskem prevodu Ženski na podeželju (Due donne in provincia). Marainijeva je napisala tudi številna gledališka dela. Skupaj s skupino igralk je leta 1969 ustanovila gledališče Centocelle in postavila na oder svojo prvo feministično predstavo: Manifesto del carcere (Manifest iz zapora). Nekaj let zatem (1973) je v Rimu ustanovila gledališče II teatro della Maddalena, kije postavilo na oder njeni deli Dialog med prostitutko in njeno stranko in Nuno Juano. Nagrajena pisate- PA ŠE TO ljica, ki je strastno predana literaturi in gledališču, je prepričana, da je pisana beseda nenadomestljiva in lahko edina izrazi človeško misel. Obtožen plagiata Ciprski pisatelj KO-STAS SOKRATU je vlo-; žil tožbo proti slavnemu italijanskemu književniku UMBERTU ECU, češ da | je njegov roman Ime rože ! plagiat njegovega dela Iz-| občenci. Proces naj bi se | začel 26. septembra v Nikoziji, Sokratu pa zahteva | milijon ciprskih funtov ' (dva milijona dolarjev) odškodnine. Po trditvah ciprskega pisatelja v Ecovi uspešnici kar mrgoli od podobnosti z njegovim romanom, objavljenim pred 26 leti. Romana sta si tako podobna, da je vsakršno naključje izključeno. To je navaden plagiat, pravi Sokratu. Ponovna izvolitev MATI TEREZA je kljub svojim osemdesetim letom in slabemu zdravju pristala, da bo še naprej vodila svoj red misijonark ljubezni do bližnjega. Novico o soglasni izvolitvi so sporočili iz Vatikana. Nobelova nagrajenka za mir (1979) je pred nekaj meseci sporočila, da se zaradi zdravstvenih razlogov umika s čela reda usmiljenk, ki ga je sama ustanovila, vendar se je njenim sestram posrečilo, da šo jo prepričale, da naj ostane njihova voditeljica še naprej. Njene odločitve se je razveselil tudi papež Janez Pavel II., ki je marca sprejel njen odstop. Red misijonark ljubezni ima zdaj 430 domov v 95 državah po vsem svetu. Njihova vrata niso odprta le najrevnejšim, gobavcem in na smrt bolnim iz Indije, Afrike in drugih nerazvitih območij sveta, ampak tudi marginalcem iz bogatih držav. Usmiljenke matere Tereze so v ZDA in Italiji odprle svoje domove tudi za bolnike z aidsom. Kadar kdo njihovo voditeljico opozori, daje ves njihov trud le kaplja v morje svetovne bede, dobi ganljivo ponižen odgovor: »Kaj pa, če ne bi bilo niti te kaplje?« Mirovna nagrada Samaranchu Sedemdesetletni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja JUAN ANTONIO SAMARANCH je prvi dobitnik mirovne nagrade Seula (300.000 dolarjev). Nagrajenec bo, kot je sam povedal, porabil ta denar za ustanovitev olimpijskega muzeja v Laussanu v Švici, kjer ima Mednarodni olimpijski komite svoj sedež. MOJSTRI — Izbiro upokojenega generalpolkovnika Martina Špeglja za obrambnega ministra v Tudmanovi vladi lahko ocenimo kot senzacionalni transfer. Na podoben način so dobili v Sloveniji tudi medijsko atraktivnega Janeza Janšo. Razlika je v tem, da je Špegelj nekoliko starejši oziroma da je Janša najprej izdal vojaško tajnost in nato postal obrambni minister, medtem ko bi ta proces pri ministru Špeglju lahko stekel obratno — piše Narodna armija. Ni kaj: tipično za preciznost našega vojaškega izražanja. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 13. september 1990 SLOVENIJA Na Primorskem bo precej jasno, drugod deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju 14, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem okoli 23 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu bo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje s severnimi vetrovi hladen zrak. OBETI V petek in soboto bo pretežno jasno in topleje. GORSKI SVET Bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Temperatura na višini 1500 bo okoli 10 stopinj, na višini 2500 m pa okoli 2 stopinji C. Pihali bodo močnejši severni vetrovi. VREME IN TEMPERATURE 11. SEPTEMBRA 1990 OB 14. URI kraj vreme °C LJUBLJANA zmer. oblačno 20 BRNIK zmer. oblačno 18 PLANICA zmer. oblačno 16 KREDARICA zmer. oblačno -1 CELJE zmer. oblačno 18 SL. GRADEC pret. oblačno 16 MARIBOR zmer. oblačno 18 M. SOBOTA pret. oblačno 18 N. MESTO zmer. oblačno 17 LISCA pret. oblačno 11 N. GORICA zmer. oblačno 23 PORTOROŽ jasno 22 REKA zmer. oblačno 23 PUU pret. oblačno 21 SPLIT — - DUBROVNIK del. oblačno 21 ZAGREB zmer. oblačno 19 NOVI SAD grmi 16 BEOGRAD oblačno 14 SARAJEVO rahlo dežuje 12 TITOGRAD del. oblačno 23 PRIŠTINA pret. oblačno 13 SKOPJE - - CELOVEC pret. oblačno 17 GRADEC zmer. oblačno 16 DUNAJ ploha 13 BUDIMPEŠTA pret. oblačno 17 BENETKE jasno 22 MILANO - - RIM jasno 25 mOnchen jasno 16 ZURICH jasno 16 BERLIN oblačno 16 PARIZ zmer. oblačno 21 LONDON zmer. oblačno 19 ATENE rahlo dežuje 19 MADRID jasno 27 STOCKHOLM oblačno 12 MOSKVA oblačno 10 Stanje voda 12. septembra 1990 ob 7. uri Pretok v m3/s: Drava HE Dravograd 120. Mura Gornja Radgona 100, Soča HE Doblar 23,0, Sava Radovljica 11,6, Sava HE Mavčiče 11,0. Sava Šentjakob 28,8, Sava Radeče 104, Sora Suha 3.74. Ljubljanica Moste 21.5, Savinja Laško 11,5. Sava HE Moste 7,00, Savinja Nazarje 4,57. Svet je (za atome) majhen Omenili smo, da nastaneta pri razcepu U-235 dva razcepna proizvoda, ki sta radioaktivna. Večina teh razcepkov ostane v gorivu, ker niso hlapljivi, le manjši del lahko pobegne v okolico, če jedrski reaktor ni zavarovan z zaščitnim hramom, ko pride do najhujše možne nezgode: taljenja cirkonijevih oblog, v katere so neprodušno spravljene uranove palice. Ob takšni nezgodi pobegnejo v okolico predvsem naslednji radioaktivni izotopi: jod 131 telur, ksenon 133, cezij 137 in še nekaj drugih kratkoživih izotopov. Ti radioaktivni razcepni proizvodi so se iz Černobila razširili skoraj po celi Evropi, v manjši meri jih je bila deležna tudi Amerika. Ob tem pa smo spoznali šc nekaj: le kaj nam pomagajo neskončni razgovori o temi: jedrska energija — da ali ne, ko pa naši evropski »sosedi« Francija in Belgija pridobivata že čez 60% vse električne energije iz desetin jedrskih elektrarn. Marsikomu se zdi zato nerazumljivo, da se domači nasprotniki jedrske energije ob pomoči avstrijskih kolegov zaletavajo ravno v našo jedrsko elektrarno v Krškem, ki ima za moderator vodo. varnejšo od fosforja, in nad sabo zadrževalni hram. Če lahko majhno stvar primerjamo z velikim. za kar so imeli izrek že stari Rimljani (si parva licet componere magnis). bi rekli: tudi vsakdanja butanska bomba lahko požene v zrak hišo, če ne znaš ravnati z njo. Pa ni nobenih demonstracij proti njim. A Neutemeljene so govorice o navideznih deviznih rezervah Predstavniki NB J so povedali, da bo morala postati denarno-posojilna politika precej bolj restriktivna tudi zaradi zalivske krize - Kandidati za mednarodno posojilo OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra - Predstavniki Narodne banke Jugoslavije so na današnji tiskovni konferenci v zveznem izvršnem svetu izčrpno spregovorili o tem, kako je prišlo v juliju in avgustu do prekoračitev v denarno-posojilni politiki. Natančnega odgovora na vprašanje, kdo je tega kriv, pa ni bUo. Centralna banka se odgovornosti, tudi če bi hotela, ne more otresti. ma začeli prilagajati obrestno poli- Generalni direktor monetarnega sektorja NBJ Ratko Banovič poudarja, da je do takšnih gibanj prišlo zato, ker monetarna politika ravno takrat, ko je bilo sklenjeno, da bomo vajeti popustili, ni imela ustrezne opore v fiskalni politiki in v politiki javne porabe. Vprašanje bi lahko zastavili tudi obratno, namreč, zakaj nismo pravočasno reagirali, da ne bi bilo preveč denarja, s katerim bi bilo mogoče pokrivati preveliko skupno porabo in nezaslužene plače. Zaradi ustvarjanja primarnega denarja z deviznimi tiko NBJ tudi v zvezi z eskontnimi stopnjami, še zlasti pa, kar zadeva privlačnejše obresti na blagajniške zapise bank. Kljub temu je vidnejši nastop centralne banke na prostem trgu povezal s tem, da mora biti tudi med bančnimi portfelji precej več vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče dati na trg. Po vsem tem seveda ni presenetljiva napoved ukrepov za zadnje trimesečje tega leta, ko naj bi se denarno-posojilna gibanja skrčila v okvir programa, ves instrumenta- @ Iz zveznega sekretariata za informacije so sporočili, da je sestavljen seznam 25 podjetij iz različnih panog in regij, ki izpolnjujejo pogoje ZIS ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da so potencialni kandidati za finančno podporo Svetovne banke v okviru programa reorganizacije naše industrije. To so: reški »3. maj«, mariborska Metalna, niški MIN, titograjski »Radoje Dakič«, novosadka Pobeda, MZ »Tito« iz Skopja, Famos iz Hrastnice, ptujski AGIS, svetozarevski IK »Moša Pijade«, tovarna akumualtor-jev v Titovi Mitroviči, INA Omišalj, Prva iskra Barič, zagrebška Pliva, MATROS iz Sremske Mitroviče, Duga Resa iz Duge Rese, TK »Kranj«, paračinski »Brako Krsmanovič«, mostarski »Duro Salaj«, Astibo iz Štipa, titograjski Titeks, Industrija obutve Beograd, kombinat Borovo, »Miloje Dakič« iz Kraševca, AIK Srbijanka iz Valjeva in PIK Vrbovec. Kdo od njih bo dobil finančno podporo Svetovne banke, bomo izvedeli po obisku njenih predstavnikov, ki jih pričakujemo konec meseca. Mednarodni strokovnjaki bodo takrat izbrali 10 do 15 kolektivov, ki naj bi bili po njihovem mnenju potrebni reorganizacije. transakcijami (v juliju in avgustu je bilo tako ustvarjenega več, kot je bilo predvideno za vse tretje in četrto četrtletje, ali natančneje 8.9 milijarde dinarjev), večjih plasmajev za odkup kmetijskih proizvodov (namesto predvidenih 3,2 milijona ton je bilo odkupljenih okrog 4,5 milijona ton žita) in z večjim posojilnim multiplikatorjem na bankah se je precej povečala denarna masa — v juliju in avgustu vsega skupaj za 21 milijard dinarjev. Očitno 5 milijard dinarjev hkrati razvrednotenega denarja ni zadoščalo za vzpostavitev monetarnega ravnovesja, kakršno je bilo potrebno. O Če nekatere naše banke v minulih dneh niso imele dovolj devizne efektive, je to tehnično vprašanje, ki je posledica njihovega (slabega) poslovanja, in posledica pritiska, nastalega v pričakovanju devalvacije, je poudaril Dragaš. Ta pritisk zdaj popušča. Sicer pa je bilo neto odliva deviz, se pravi razlike med vsoto, ki so jo banke od občanov kupile in ki so jim jo prodale, približno za 275 milijonov dolarjev. Ob koncu junija je imela naša država 17,4 milijarde dolarjev dolga, od tega 16,1 milijarde v konvertibilnih devizah. Da bi bilo vse skupaj še slabše, se gospodarstvo, kljub narasli denarni reki, pritožuje zaradi čedalje hujše nelikvidnosti in to upravičeno, ker se na njegov račun spreminja struktura denarne mase. Še ob koncu januarja je znašal delež gospodarstva v denarni masi 30 odstotkov, konec avgusta pa je že zdrsnil pod 9 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kam je šel denar, se vsiljuje sam od sebe. Tudi z večjo ponudbo na denarnem trgu se obresti niso zmanjšale, saj so letne še vedno 36-odstotne, očitno je še vedno dovolj bank in gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sredstva in ne vprašajo za ceno. Banovič je sicer res zelo previdno napovedal, da bodo v četrtem četrtletju ponovno proučili in postopo- Fosledice zalivske krize na Hrvaškem ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo, ki že dolga leta deluje na iraškem trgu, bo zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka finančno zelo prizadela. Vrednost pogodbenih investicijskih del znaša skupaj z opremo, poslano Iraku in Kuvajtu, več kot 1,6 mi Iijarde dolarjev, neporavnane dolgove in morebitno škodo pa cenijo na 400 do 500 milijonov dolarjev. Podatki so zbrani v in formaciji o posledicah zalivske krize za hrvaško gospodarstvo. rij pa bi bil temu prilagojen. Današnji sobesedniki sicer konkretno niso mogli povedati, kakšni ukrepi naj bi to bili, so pa poudarili, da bi morala postati denarnoposojilna politika precej bolj restriktivna kot v tretjem četrtletju tega leta, še zlasti, kar zadeva dinarske tokove. Problem bo še toliko večji, ker bo treba pri strožji restriktivnosti upoštevati tudi odpravljanje negativnih posledic zalivske krize in suše. Da je posledice teh prekoračitev v gospodarski politiki čutiti tudi širše, priča izjava viceguvernerja NBJ Branka Dragaša, da je prišlo po prvi transi iz sporazuma stand-by z IMF do »časovnega premika naslednjih«. Očitno bo treba ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. V zvezi s Pariškim klubom je treba vedeti, da je začela Jugoslavija s 1. julijem tega leta plačevati svoje obveznosti do posojilodajalk, ki so njegove članice, to pa bo do konca leta zahtevalo 370 milijonov dolarjev (poleg še neusmerjenega zneska 570 milijonov dolarjev). Zaradi bližnje-vzhodne krize je mogoče pričakovati, da bo Pariški klub ob naslednjih pogovorih naši državi bolj naklonjen. Govorice o tem, da so sedanje devizne rezerve zaradi izvoza na avanse in uvoza z odloženim plačilom, le na papirju — so po Dragaše-vih besedah neutemeljene. V sedmih mesecih je bilo takega izvoza, ki se do konca leta ne bo povečeval, za 750 milijonov dolarjev, uvoza pa za 650 milijonov. Zgodba o naših deviznih rezervah je za zdaj, še zlasti kar zadeva njihovo uporabo za razvoj, bolj govorjenje v prazno. NBJ nima zakonske podlage, da bi to storila, saj rezerv pač ni mogoče nikomur dati na up. Če bi vse republiške in pokrajinske skupščine ugotovile, da je določen znesek mogoče tako uporabiti, potem bi bilo treba sprejeti poseben zvezni zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče določeni znesek uporabiti za razvojna posojila v določenem časovnem roku in seveda pod pogojem, da bi uporabniki vrnili posojila, obresti in še morebitno tečajno razliko. Tečaj dinarja se za zdaj ne spreminja, od deviznih rezerv, naloženih na tujih bankah, pa naj bi imeli letos 560 milijonov dolarjev prihodka. BOJANA JAGER STOJAN ŽITKO Obdavčena prodaja stanovanj Poldrugo desetletje smo v Sloveniji vsaj načeloma zelo podpirali nakup lastniških stanovanj. Ta so bila vseskozi sicer zelo draga, vendar pa številnim kupcem vsaj država ni nagajala; imeli pa so bistveno več težav z bankami. Zdaj pa se utegne tudi na tem področju zelo zasukati: kot je videti iz predloga za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin, bi v prihodnje morali plačati prometni davek celo tisti, ki svoje stanovanje prodajo in si z izkupičkom pomagajo pri nakupu novega, boljšega in večjega stanovanja. Spomnimo se še, kakšne pozornosti je bil v takratnih skupščinskih klopeh deležen predlog, da naj bi vsaj pri obdavčevanju bolj pomagali tistim, ki so si sami prisiljeni postopoma izboljševati stanovanjski standard. Če so prej morali velik del zaslužka od prodanega stanovanja nameniti za davke, jim je bolj razumevajoča davčna in še kakšna politika slednjič le priznala vrsto ugodnosti. Tako se je v resnici zgodilo, če nekoliko karikiramo, da je davek od prodaje nepremičnin (poleg stanovanja torej še garaže, parcele ipd.) plačal le tisti, ki si je z izkupičkom kupil, recimo, jahto. Če pa se je s tem denarjem lahko le preselil v drugo stanovanje, je bil takih dajatev oproščen, za ta del denarja pa so bila torej cenejša tudi stanovanja. Potem ko smo lani z ustavnim dopolnilom sprejeli načelo, da so enakopravne vse oblike lastnine, so naši davkarji pripravili zakonski predlog, ki naj bi sicer poenotil plačevanje prometnega davka na promet nepremičnin. Menijo tudi, da naj bi se stopnje tega davka v bistvu precej zmanjšale — preprosto zato, ker naj bi bili poslej zavezani k plačilu davka praktično že vsi, ki prodajajo kakršnokoli nepremičnino. Za zdaj seveda še ni jasno, kolikšno stopnjo prometnega davka naj bi dodatno predpisali s posebnim republiškim zakonom, vemo pa, da so takšne stopnje lahko zelo raztegljiva kategorija, pač v skladu s potrebami in predvsem pogledi na določeno področje. Znano je, da je nakup stanovanja tudi iz tako imenovane druge roke zelo draga stvar, ki že doslej ni imela druge ugodnosti kot zgolj omejeno davčno oprostitev. Iz malih oglasov je videti, da je na tem trgu veliko povpraševanja pa tudi veliko ponudbe, kolikor toliko veliko stanovanjce pa stane več kot milijon dinarjev. Kolikšna bi še bila znosna davčna stopnja? So to štirje odstotki od dogovorjene prodajne cene, nemara deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? Kdo bi zdaj to vedel? Republiška vlada je razpravo ob tem zakonskem gradivu skupaj z nekaj drugimi zadevami odložila na prihodnjo sejo. Prav pa bi bilo, če bi znova natančneje premislili, ali je res potrebno odpraviti eno od maloštevilnih olajšav, ki so jih doslej imeli tisti, ki so morali svoje stanovanje »dokupovati«. Glede na to, kar je zdaj slišati o precej bolj sproščeni prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že živijo, vsaj poskušajmo, da ne bi ustvarili dodatnih oz. novih razlik med ljudmi. Programski manifest Italijanov za skladnejši razvoj manjšine Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti je namenjena širši slovenski javnosti, skupščini in vladi PIRAN, 12. septembra — Kako naj nova slovenska ustava obravnava položaj narodnosti, je bilo osrednje vprašanje, zaradi katerega so se v piranski Tartinijevi hiši sestali delegati italijanske manjšine, ki predstavljajo narodnost v občinskih, obalni in republiški skupščini ter drugih organih narodnosti. Lotili so se vrste aktualnih vprašanj, predvsem pa polemik, v katero so bili zadnje čase kar pogosto vpleteni. Roberto Battelli, delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je ocenil, da so v zadnjih dneh vendarle nekoliko zgladili nesoglasja z nekaterimi člani slovenske vlade. Sicer pa so na sestanku delegatov italijanske narodnosti v občinskih, obalni in republiški skupščini v Piranu podprli tako imenovano programsko platformo Italijanov v Sloveniji, ki so jo naslovili najširši slovenski javnosti, republiški skupščini in vladi in v njej postavili temeljna izhodišča, brez katerih ni mogoče govoriti o razvoju manjšine. Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti ima sedem točk. V prvi italijanska manjšina v Sloveniji zahteva, da mora nova republiška ustava ohraniti vsaj tisto raven uveljavljenih posebnih pravic, ki so bile zapisane v Ustavi iz leta 1974 in v ustavnih dopolnilih iz leta 1989 (še posebej amandma 55). V drugi točki, ki jo je predlagal Franco Juri, poslanec ZSMS-LS Mariborčani oživljajo idejo o policentričnem razvoju RS V centralizmu vidijo enega od vzrokov svojih težav — Nov koncept industrijskega razvoja MARIBOR, 12. septembra - »Vse bolj nas v drugih slovenskih okoljih podpirajo, ko se upiramo centralizaciji odločanja. Ideja o policentričnem razvoju Slovenije se je pred dvajsetimi leti rodUa v Mariboru in zdaj, ko seje pričela krhati, jo moramo obuditi. Lomiti pa se je začela zato, ker je Maribor gospodarsko padel na kolena in ni imel več moči braniti policentrizma,« je dejal predsednik mariborskih prenoviteljev Franci Pivec na današnjem pogovoru, ki ga je sklicala ZKS-SDP na temo »Policentrizem-slovenski razvojni koncept«. Udeležil se ga je tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Pintar je opozoril na vse slabši položaj tistih regij, ki imajo klasično industrijo, ki je tudi zelo stara, tudi več kot stoletje. Najbolj sta ogrožena mariborska in gorenjska regija. Zato bodo morali v Mariboru agresivneje odpreti to vprašanje. Vse več imajo namreč podjetij, ki so pred stečajem, veliko ljudi je nezaposlenih, še več jih ima sramotno nizke plače. V razpravi so sodelovali ljudje, ki so idejo policentrizma pred četrt stoletja prinesli v slovenski prostor. Tako je Vitja Rode opozoril, da v Sloveniji ni- Delavci Snage nočejo stavkati, hočejo pa starega direktorja Na zboru delavcev so zavrnili odločitev izvršnega sveta SML o razrešitvi Branka Omerzuja - Matjaža Medveda nočejo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes popoldan so na hitro sklicali zbor delavcev javnega podjetja Snaga v samskem domu na Poljanski cesti. Zbor so zahtevali delavci zaradi včerajšnje odločitve mestnega izvršnega sveta, da razreši direktorja Branka Omerzuja, na njegovo mesto pa postavi Matjaža Medveda. Prisotni delavci so enoglasno podprli Branka Omerzuja in odločno nasprotovali sklepu mestnega izvršnega sveta. Branko Omerzu je pohvalil delavce, da so danes vseeno odšli delat in niso nasedli provokacijam. ki naj bi prišle iz mestnega izvršnega sveta, da naj začno delavci Snage štrajkati. Prav tako je zavrnil vse obtožbe, ki naj bi bile povod za njegovo razrešitev. Sam je zvedel za svojo razrešitev šele iz časopisov. Dejal je. da zadovoljuje z zakonom predpisane pogoje za direktorja, da je delavcem znižal plače, da plačilnih list delavcev ni dostavil mestnemu izvršnemu svetu, ker so že bili obveščeni, da števila delavcev ni povečal ampak jih je samo prevzel po dogovoru od ljubljanske Komunale. Delavci so Omerzuja podprli in ga tudi edinega priznavajo za direktorja. Vsi so tudi proti temu. da bi bil Matjaž Medved njihov direktor, ker nima primerne izobrazbe in nobenih organizacijskih sposobnosti in bi ga mo- mamo strategije industrijskega razvoja. Vse preveč smo govorili o razvoju elektronske in podobnih podjetij, pozabljali pa na klasično industrijo. Pri slednji imamo možnost, da s svojim znanjem in ljudmi kaj naredimo, drugod je teh možnosti zelo malo. Maribor si mora koncept industrijskega razvoja narediti, po-licentrizem pa je stvar tržnosti. Govorili so tudi o nujni cestni povezavi Slovenije ter o tem, da ne bi smeli iz Maribora umakniti EGS in Dravskih elektrarn. S tem bi prizadeli celotno gospodarstvo, saj bi denar iz elektrogospodarstva oodtekal drugam. NOVI TEDNIK RADIO CELJE NT* v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, opozarjajo, da je pri uveljavljanju državne suverenosti Slovenije za italijansko narodnost pomembna nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, saj lahko le na tem temelju gradijo dobro sosedstvo in presežejo logiko zaprtosti znotraj katerekoli meje. Franco Juri je ob tem vprašanju poudaril, da ni razlogov za stalno opravičevanje pripadnikov italijanske manjšine, kot da bi kaj zakrivili. Po njegovem mnenju manjšina ne sme odstopiti od zahtev po enotnosti na vsem ozemlju, kjer živi. Tretja točka terja, da proces konfederalizacije Jugoslavije ne bi smel omajati položaja italijanske narodnosti in da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti o enotni zaščiti narodnosti, seveda na isti ravni, kot velja ta zaščita v Sloveniji. V četrti točki zahtevajo čimprejšnjo odpravo ovir, ki zavlačujejo uresničitev projekta »Eastern Europe Inno-vation Centra« v Kopru (po zgledu tržaškega BIC, kot sta ga sosednji državi predvideli v memorandumu Goria—Mikulič). Nadalje v programski platformi terjajo samostojno vzgojno in izobraževalno politiko, tako, ki bo gradila identiteto državljana italijanske narodnosti in pomagala razvijati kulturo sožitja. Slovenija in Italija naj bi omogočili razvoj informacijskih medijev — predvsem pa naj bi televizijo in radio upravljali pripadniki narodnostne skupnosti. V zadnji točki omenjenega manifesta zahtevajo pravico, da sodelujejo pri vseh političnih srečanjih slovenske, italijanske ali hrvaške vlade, kadar bosta vladi obravnavali položaj in problematiko italijanske manjšine. BORIS ŠULIGOJ Slovenija na graškem velesejmu MARIBOR, 12. septembra — »Konec junija smo od gospodarske zbornice Srbije dobili obvestilo, da odpovedujejo udeležbo na 11L velikem univerzalnem sejmu, ki bo v Gradcu od 29. septembra do 7. oktobra,« so povedali na tiskovni konferenci v Mariboru predstavniki graškega velesejma. ’" J. J. rali že zdavnaj nagnati iz podjetja. Zbor delavcev Snage je sprejel sklepe, ki jih bodo poslali mestnemu izvršnemu svetu. Poudarili so, da se ne strinjajo s sklepom mestnega izvršnega sveta o razrešitvi starega in postavitvi novega direktorja. Vso podporo so dali Branku Omerzuju, Matjaža Medveda pa ne priznajo za direktorja. Od mestnega izvršnega sveta zahtevajo, naj prekliče sporni sklep, zahtevajo pa tudi popolno odgovornost članov mestnega izvršnega sveta ter odstop Janeza Lesarja, sekretarja mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Janez Lesar in Pavel Kogej, kadrovnik pri mestnni vladi, sta prišla na zbor z enourno zamudo, delavcem pa nista dala nobenega zadovoljivega odgovora, temveč sta samo dvignila temperaturo v dvorani. ZDENKO MATOZ Dražjo živino kupujejo brez pripomb le zasebni mesarji Večina slovenskih klavnic je odkupno ceno juncev dvignila, samo v Pomurju vztrajajo pri stari ceni — Nezadovoljstvo CELJE, 12. septembra - Čeprav je večina slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov v začetku tega tedna začela uresničevati priporočila republiške vlade in je odkupno ceno mladega pitanega goveda zvišala na 25 dinarjev za kilogram žive teže, pa ukrep IS ni tisto, kar bi zadružniki radi. Odkupna cena živine je še vedno prenizka, saj še vedno zaostaja za realnimi proizvodnimi stroški. Na kolegiju direktorjev zadružnih organizacij so sklenili, da predlagajo ponoven, tokrat pravičnejši popravek odkupnih cen. Tako naj bi bila za vse bolj ustrezna cena 28 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda, pri čemer bi imeli rejci pokritih 70 dostotkov proizvodnih stroškov, kakršni so bili izračunani pri Kmetijskem inštitutu Slovenije konec minulega meseca. Tretjina razlike od sedanje odkupne cene do predlagane nove naj bi šla v breme klavnic, druga tretjina v breme kompenzacij iz republiškega proračuna, preostali del pa naj bi prispevale višje drobnoprodajne cene mesa. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Še posebej, ker je s ponedeljkovo podražitvijo živine (po podatkih, ki smo jih slišali, so povsod razen v Pomurju dvignili odkupne cene na priporočeno raven) poskočila tudi drobnoprodajna cena mesa. • Kot je dejal direktor KZ Panonka FRANC VRATARIC, pa v Pomurkini mesno predelovalni industriji vztrajajo pri starih odkupnih cenah, češ, če je vlada sprejela novo odkupno ceno, naj jo tudi plačuje.________________________________ V večini klavnic so »popravili« odstotek klavnosti iz prejšnjih 56 na 58 odstotkov ter ponekod delno tudi znižali marže zadružnim organizacijam. Na mariborskem območju, kjer so odkupno ceno uradno sicer zvišali, pa družbene klavnice zavračajo dražjo domačo živino, medtem ko jo zasebni mesaiji kupujejo brez oklevanja. MARJETA ŠOŠTARIČ Carinski zakon bo odpravil vse neenakosti Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakem položaju BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) — Z osnutkom novega carinskega zakona je predvidena ukinitev vseh dosedanjih carinskih olajšav za gospodarstvo. Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakopravnem položaju. Kot je pojasnil načelnik v zveznem sekretariatu za finance Bori-voje Nešič, je predvidena tudi ukinitev dosedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo oproščen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen proizvodnji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brez carine uvoziti gospodarskega inventarja. Bolj logično je, da se uvoz za izvoz spodbudi z vrnitvijo carine takrat, ko bo blago, izdelano iz uvoženih surovin, prodano na tujem trgu. Za tuje naložbe pa naj bi veljale drugačne olajšave, ki ne sodijo v carinski sistem. O predlaganem novem carinskem zakonu, kije zdaj za polovico krajši, bodo dokončno odločili delegati skupščine SFRJ. Gospodarstveniki o privatizaciji družbene lastnine Hrvaški gospodarstveniki niso naklonjeni modelu o podržavljanju premoženja ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo se v zadnjih treh mesecih srečuje z vse večjimi težavami, zato so nujno potrebne sistemske rešitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za prestrukturiranje gospodarstva, finančno konsolidacijo in preobrazbo lastništva, je bilo rečeno v današnjem pogovoru med podpredsednikom Republike Hrvaške prof. dr. Dušanom Bi-landžičem in direktorji dvanajstih največjih podjetij (INA, Ingra, Ja-dranbrod, Duro Bakovič, Saponia, MTČ itd). Gospodarstveniki so opozorili na nerealni tečaj dinarja, pomankanje svežega denarja za nov investicijski ciklus, nerešen model privatizacije družbene lastnine, pa tudi neustrezno politiko visokih obresti, ki je po njihovem mnenju povsem zmotna. Gospodarstveniki so mnenja, da je v tem trenutku najpomembnejše sprejeti temeljna načela privatizacije družbene lastnine. Vsi so bolj naklonjeni delničarskemu modelu kot pa modelu, po katerem naj bi pred privatizacijo uvedli podržavljanje premoženja. Ustanoviti javno podjetje za nadzor družbenih Javno finančno podjetje bi lahko nadzorovalo in izvajalo podržavljanje družbene lastnine PIRAN, 12. septembra — Delegati piranske občinske skupščine so podprli pobudo Mitje Jančarja iz ZSMS-LS, ki je predlagal, da naj občina ustanovi javno finančno podjetje, s pomočjo katerega bi lahko izvajala nadzor nad družbenimi podjetji in na ta način izvedla podržavljanje družbene lastnine. Po njegovem mnenju v občinah vse prevečkrat razmišljajo, da bo to vprašanje rešila država. Toda, kako? Mar bo država (ali republika) upravljala podjetja iz centra, in potem po svoje krojila usodo posameznih podjetij? Z oblikovanjem javne finančne službe na občinski ali regijski ravni pa bi zagotovili ohranitev sredstev, pridobljenih s prodajo kapitala, v občini in s tem zagotovili denar za nov razvoj. Piranski delegati so podprli tudi njegovo pobudo, da naj bi izvršni sveti na Obali pripravili projekt, s pomočjo katerega bi v regiji, z obeh strani državne meje skupaj predelovali odpadke in tako skupaj razvijali bio-regijo. B. S. Brezposelni bi lahko dobili delo pri zasebnikih Nerazumljivo odlašanje z zakonom, ki bi omogočil zaposlovanje pri obrtnikih MARIBOR, 12. septembra — V Mariboru je brez dela približno 7000 delavcev. To je od pet do šest odstotkov vseh zaposlenih. Na zavod za zaposlovanje jih je zadnji čas največ prišlo iz podjetij, ki so objavila stečaje, torej iz Marlesa, Lileta in Atmo-sa. Napovedujejo se novi stečaji iz meljskega MTT, na isti poti pa so še Elektrokovina: TAM, TVT Boris Kidrič itd. Če se bo plaz stečajev nadaljeval, bo ob koncu leta v Mariboru ostalo brez dela okrog 10.000 delavcev ali deset do dvanajst odstotkov vseh zaposlenih. Kam z vsemi odvečnimi delavci, se vsi sprašujejo. Nove in stare strani sicer opozarjajo na problem, rešitev pa ponujajo le v obrtno-podjetniški stranki. Člani te stranke opozarjajo na slabe zakonske rešitve, ki ne le da ne spodbujajo zaposlovanje pri zasebnikih, ampak celo kaznujejo tiste, ki zaposlujejo delavce. To dokazujejo s podatkom, da je leta 1988 izgubilo delo kar 434 zaposlenih pri zasebnikih, kar je veliko več kot v Liletu, pa se ni nihče razburjal. Trdijo, da bi v Podravju lahko takoj zaposlili približno pet tisoč delavcev, če bi le bila zakonodaja bolj stimulativna. Pri tem mislijo predvsem na davčno zakonodajo. Zakonsko neurejena so tudi enkratna izplačila za nezaposlene, ki jih ti lahko dobijo na zavodu za zaposlovanje. Za zdaj še ni mogoče, da bi delavec, ki je v družbenem podjetju izgubil delo in je upravičen do enkratnega izplačila v višini do 24 povprečnih plač, lahko denar prenesel k zasebniku, ki bi mu zagotovil delo. Nerazumljivo dolgo odlašajo s spremembo zakona, ki bi to omogočil in tako zagotovil delo številnim brezposelnim. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko zasebiki zaposlili skoraj vse brezposelne v Podravju, saj ne gre za financiranje novih delovnih mest, ampak za usposabljanje tistih, ki so na voljo, oziroma za pomoč zasebnikom in razmah njihove dejavnosti. VASJA VENTURINI V ponedeljek zagrebški velesejem LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek, 17. septembra, bo ob 10. uri predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman odprl letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Na sejmu bo razstavljalo več kot 3 tisoč razstavljalcev iz 74 držav sveta in Jugoslavije. PO SLOVENIJI Jugoslavija je v Eurekinem projektu ekološkega letala Za zdaj naj bi v projektu sodelovale Italija, ZRN, Grčija, Danska in Jugoslavija - Pogodba podpisana v Londonu LONDON, 12. septembra — Jugoslavija je na pravkar končani svetovni letalski razstavi v Londonu Farnborough ’90 sklenila pomemben posel. Zvezna direkcija za promet in rezerve je namreč podpisala pogodbo o partnerstvu pri promociji novega Eurekinega ekološkega letala z oznako AAA (Advanced Amphibious Aircraft). Pri tem projektu, ki je v programu Eureke, sodelujejo Aeritalia, Dornier iz ZRN, Hellenic Aerospace iz Grčije, firma Udsen iz Danske in v imenu Jugoslavije Zvezna direkcija za promet in rezerve SDPR. Gre za letalo, za katero je Evropa, kot trdijo raziskovalci trga, izredno zainteresirana. Letalo AAA naj bi namreč uporabljali za gašenje požarov (to je še posebej aktualno za sredozemske države), za ekološko zaščito morja (pobiranje nesnage in podobno), za opazovanje dna (z vso ustrezno elektronsko opre-mo seveda), za reševanje na morju in ne nazadnje tudi za prevoz potnikov. V letalu naj bi bilo — ob ustrezni ureditvi — prostora za 30 do 35 ljudi. Ker naj bi letalo pristajalo tudi na vodi, je torej projekt primeren zlasti za prevoz na otoke, kar je spet najbolj zanimivo za sredozemske države. Prva faza raziskav je opravljena. Opravila sta jih Aeritalia in Dornier. Obe družbi sta v to fazo vložili po 50 odstotkov sred- Tečaji in seminarji iz tehnične vzgoje pri MZ0TK Mestna zveza za tehnično kulturo vabi učence in učitelje k vpisu v zanimive tečaje — Literatura za učitelje LJUBLJANA, 12. septembra - Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo — Mladinski tehnični center prireja v šolskem letu 1990/91 za učence osnovnih šol Ljubljane vrsto zanimivih tečajev. novne šole; tečaj iz radioamater- Začetni in nadaljevalni tečaj iz letalskega, brodarskega in raketnega modelarstva bo za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz osnov modelarstva za učence 3. in 4. razreda osnovne šole; začetni tečaj iz avtomode-larstva za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz robotike za učence 7. in 8. razreda, pogoj je znanje programskega jezika basik; začetni in nadaljevalni tečaj iz računalništva od 5. do 8. razreda; foto tečaj za učence od 5. do 8. razreda os- Makedonci o ustavnih amandmajih SKOPJE, 12. septembra (Tanjug) — Predsedstvo SR Makedonije je na današnji seji podprlo amandmaje k ustavi SFRJ in ustavni zakon o izvajanju amandmajev — od 49. do 73. amandmaja — k ustavi SFRJ in hkrati predlagalo sobranju, naj da soglasje k omenjenim amandmajem in zakonu. stva za operaterja C razreda za učence od 6. do 8. razreda osnovne šole, ki bo v Radioklubu Ljubljana. Tečaji se bodo pričeli v začetku oktobra v prostorih Mladinskega tehničnega centra na Kersnikovi 4, Rimski 13 in v Mostah, Ob Ljubljanici 37 a. Vpisovanje bo vsak dan (razen petka) do 28. septembra v prostorih Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo, Komenskega 7, soba 3, od 12. do 16. ure, ob sredah do 17. ure. Prirejajo tudi seminarje za učitelje tehnične vzgoje iz videotehnike, modelarstva, robotike, radioamaterstva, konstruktorstva, raketnega in letalskega modelarstva, spoznavanja uporabe električnega ročnega orodja »Black & Decker« in seminar za mentorje foto krožkov. Učitelji se bodo na seminarjih praktično usposabljali, obenem pa bodo tam dobili tudi literaturo. Prijavnice sprejemajo na MZOTK, Komenskega 7, najkasneje do 30. septembra. (G. N.) štev. Zdaj je na vrsti druga faza, v kateri naj bi dokončno definirali projekt. Gre torej predvsem za znanstvenoraziskovalno delo, v katerem naj bi Jugoslavija sodelovala z 20-odstotnim deležem. Z jugoslovanske strani naj bi v tej fazi sodelovala letalski inštitut iz Žarkova pri Beogradu in brodarski inštitut iz Zagreba. Predstavniki italijanske in za-hodnonemške družbe so že obiskali oba inštituta in so bili, kot je v jugoslovanskem paviljonu na Farnboroughu dejal Aleksan- Zeleni nasprotujejo gradnji avtoceste NOVA GORICA, 12. septembra — Predstavniki zelenih list iz italijanske Goriške pokrajine, ki so vključene v deželno federacijo zelenih list Furlanije-Julijske krajine, in člani novogoriškega območnega odbora Zelenih Slovenije so na prvem delovnem srečanju največ pozornosti namenili gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje soglasno nasprotujejo gradnji avtoceste, ker bi povečala tranzitni promet tudi skozi Novo Gorico in Gorico ter povzročila precejšnjo škodo zaradi odvzema zemljišč, onesnaževanja, po njihovem mnenju pa bi ovirala tudi turistični razvoj. Prizadevali si bodo, da bo nova cesta skozi Vipavsko dolino samo dvopasna. Ob tem pa so Zeleni sklenili, da bodo predlagali posodobitev železniške proge od Nove Gorice čez Sežano do Ljubljane, in sicer tudi z morebitnim italijanskim kapitalom. Med predlogi, ki so jih oblikovali na srečanju, so še nova avtobusna krožna pot — proga skozi Novo Gorico in Gorico, da bi z njo omejili promet z osebnimi vozili, uresničitev pobude za oblikovanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzora nad onesnaževanjem na obmejnem območju, razširitev načrta svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, ki ga bodo v kratkem začeli uresničevati v Novi Gorici, tudi na sosednjo Gorico. Pogovarjali so se tudi o premagovanju ekoloških težav, povezanih s potokom Kora, v katerega naj bi se stekale le meteorne vode, ne pa tudi mestne in industrijske odplake. (S. C.) V stari Ljubljani enodejanka Vaclava Havla LJUBLJANA, 12. septembra — Jutri, v četrtek, 13. septembra, bo ob 20. uri gledališče Polom v atriju hiše na Mestnem trgu 6, (pri Mestni galeriji) uprizorilo enodejanko Sprejem Vaclava Havla. (A. K.) Pionirsko strelsko tekmovanje v Logatcu LOGATEC, 12. septembra — V četrtek, 13. septembra, bo ob 16. uri občinsko pionirsko strelsko tekmovanje na osnovni šoli »8 talcev« v počastitev občinskega praznika. (Z. M.) Nova trgovinna z gostinsko opremo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes so na Šmartinski cesti v Ljubljani odprli novo trgovino z gostinsko opremo gastro diskont Muza. V njej poleg strokovnih nasvetov, kako najbolje opremiti gostinski lokal, prodajajo tudi opremo zanj. (A. C.) Novosti v kranjskogorskem turizmu • V sredozemskih državah, kjer imajo iz dneva v dan več skrbi zaradi nenehnega onesnaževanja morja, že dalj časa razmišljajo o enotni ekološki letalski floti, kar bi v mnogočem močno olajšalo skupno sodelovanje v različnih ekoloških akcijah. Novo Eurekino letalo AAA bi bilo torej kot nalašč za to zamisel, za katero se za zdaj najbolj zavzemajo v Italiji in Grčiji, na potezi pa je zdaj kajpak tudi Jugoslavija. _____________ dar Gavrilovič iz Zvezne direkcije za promet in rezerve, zadovoljni z zmogljivostmi obeh raziskovalnih ustanov. Toda kot pri vseh tovrstnih poslih, je tudi tu problem denar. Vse države partnerke v tem projektu — razen Jugoslavije — so namreč članice Eureke, in ker gre za Eurekin projekt, dobijo vse štiri države za raziskave polovico potrebnih sredstev iz programa Eureka, drugo polovico pa prispevajo družbe same. Jugoslavija bi morala ta hip v raziskave sama vložiti tri milijone dolarjev. Aleksandar Gavrilovič pravi, da do tega denarja ne bo prav lahko priti, toda te tri milijone dolarjev bi zdaj morali zbrati, saj gre za projekt, ki ga res ne gre izpustiti iz rok, saj bi z letalom AAA po letu 1996, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko tudi precej zaslužili. Poleg tega, pravi Gavrilovič, je zanimanje za projekt v Evrom*zelo veliko. V njem so pripravljene sodelovati tudi druge države, tako da še vedno lahko pride do sprememb v partnerstvu. Bržkone ne bi bilo najbolj modro, da bi si Jugoslavija v trenutku, ko si je s pomočjo tujih partnerjev le odprla stranska vrata v Eureko, zdaj sama zaprla to pot v Evropo. BRANKO SOBAN m KRANJSKA GORA — Pred iztekom poletne sezone bodo v Kranjski Gori trije pomembnejši dogodki, ki so jih predstavili na današnji tiskovni konferenci Turističnega društva Kranjska Gora. V soboto se bo v Planici pričelo dvodnevno odprto državno prvenstvo lokostrelcev in tekma Alpe—Jadran, v Kranjski Gori pa bodo odprli vršiško obvoznico (dobršen del prometa bo tekel mimo vasi) ter teniški center Relax. Zasebnik Miro Brkovič je v okviru centra zgradil dvorano s tremi teniškimi igrišči ter penzion Langerholz, ki ima 48 postelj A-kategorije, sedem apartmajev, restavracijo s 150 sedeži, savno, fitness, solarij, bazen, diskoteko in ambulanto. Obnovil je tudi nekdanje gostišče Mojca, ki je postal Country-bar (lastnik je SD Kranjska Gora) ter drsališče, na katerem so poleti tri teniška igrišča. Vrednost vseh del je okoli 25 milijonov DEM. soinvestitor pa je bil tudi Intertrade ITA Ljubljana. (V. F.) Podgrajska Piama v reorganizacijo? PODGRAD, 12. septembra - Centralni delavski svet podgrajske Plame je dosedanjega direktorja finančno-računovodskega sektorja Marjana Piriha imenoval za v. d. glavnega direktorja delovne organizacije. Ukrep naj bi bil začetek dokončne rešitve nekajmesečnih organizacijskih in kadrovskih težav ter medsebojnih nesoglasij v tej najučinkovitejši ilirskobistriški tovarni. V podjetju so uskladili tudi zahteve po izboljšanju plač v tozdih, ki bolje poslujejo, večini kolektiva pa se zdi sprejemljivejši tudi najnovejši predlog, po katerem naj bi iz Plame nastalo pet samostojnih mešanih podjetij. (J. O.) Hrastničani — člani ZSSS kupujejo ceneje HRASTNIK, 12. septembra - Pri občinskem svetu ZSSS v Hrastniku so se odločili, da ne bodo čakali na dokončno obdelavo projekta o sindikalnih zadrugah, ki ga pripravlja strokovna služba pri Zvezi sindikatov, temveč so se z ABC Pomurko-Kmetijsko zadrugo Dol pri Hrastniku dogovorili, da vlogo sindikalne trgovine opravlja že od prvega septembra, vendar le začasno, dokler ne zagotovijo začetnega kapitala, prostorov in kadrov za potrošno zadrugo. Člani ZSSS lahko pri nakupih v Kmetijski zadrugi Dol uveljavljajo popust. Popust za nakup nad 300 dinarjev je 10-odstoten. hkrati pa jim Kmetijska zadruga v teh dneh nudi ugodnosti tudi pri nakupu ozimnice. (P. M.) Prireditev ob dnevu trboveljskih upokojencev TRBOVLJE, 12. septembra - V četrtek. 13. septembra, vabi društvo upokojencev Trbovlje vse člane na 15. srečanje v Delavski dom. Po kulturnem programu z začetkom ob 16. uri. na katerem bosta poleg Ladka Korošca nastopila tudi mladinski pevski zbor iz Trbovelj ter vokalno-instrumentalna skupina društva upokojencev, bo še tovariški pogovor. (P. M.) Seminar ezoterične astrologije v Domžalah DOMŽALE, 12. septembra - Društvo psihotronikov Domžale bo v stari knjižnici v Domžalah (Kolodvorska 8) sredi septembra priredilo zanimiv seminar ezoterične astrologije. Trajal bo tri dni (15., 16. in 22. septembra), predavanja pa se bodo vsakič začela ob 10. uri. Seminar bosta vodila dr. Bernard Gospodinovič in dr. Ivan Knezo-vič, oba iz Zagreba. Na seminarju bo govor o zgodovini in smislu astrologije, povezavi psihologije in astrologije ter mitologije z astrologijo, udeleženci pa si bodo sami računali tudi svoje horoskope. Prijave in informacije dajejo po telefonu 722-909. (J. P.) Cerkljanski hotel in smučišča odslej samostojni CERKNO. 12. septembra — Sprejetje akta o ustanovitvi samostojnega hotelsko-turističnega podjetja Hotel Cerkno spada v preobrazbo cerkljanskega podjetja Eta. To naj bi se postopoma spremenilo v mešano podjetje Ete in zahodnonemškega partnerja EGA. Akt o ustanovitvi hotelsko-turističnega podjetja z imenom Hotel Cerkno je sprejel Etin delavski svet. Hotel Cerkno bo družba z omejeno odgovornostjo s stoodstotnim Etinim deležem v osnovnih in obratnih sredstvih. Podjetje bo poslovalo samostojno, predsedovala pa ji bo petčlanska skupščina, ki jo bo vodil dosedanji direktor poslovne enote Marjan Ciglič. (K. R.) Začeli bodo graditi nov briški vodovod NOVA GORICA, 12. septembra — Že letos bo podjetje Goriški vodovod vstavilo nove črpalke v tri nove vrtine v bližini sedanjega vodnega zajetja Perelesje v strugi reke Soče. Tako bo vodovod za Goriška Brda, kjer živi okrog 6500 ljudi, odslej povezan z novim kakovostnim vodnim virom. To pa bo prvi del naložbe v gradnjo novega briškega vodovoda. V naslednjih petih letih bodo Goriški vodovodi postopoma zgradili vse večje objekte, jih vključevali v sedanji briški vodovodni sistem in s tem tudi počasi izboljševali oskrbo s pitno vodo na tem območju. V naslednjih desetih letih pa bodo obnovili tudi celotno tako imenovano sekundarno vodovodno omrežje, ki je dotrajano. (S. C.) Reparativna nevrologija za mišično obolele IZOLA, 12. septembra — Kako bi čim bolje poskrbeli za zdravje in rehabilitacijo mišično obolelih v Sloveniji, je bilo eno osrednjih vprašanj ob obisku podpredsednika slovenske vlade Matija Malešiča in republiškega sekretarja za šolstvo dr. Petra Venclja v izolskem Domu dveh topolov. Odločili so se, da bodo s pomočjo profesorja Milana Dimitrijeviča s houstonske univerze začeli razvijati nekatere medicinske programe v reparativni nevrologiji. Vsako leto je pri njih mednarodni mladinski tabor, mladi iz Evrope in Severne Amerike pridejo pomagat pri negi, pospravljanju, fizioterapiji, plavanju in drugih nujnih opravilih v takem domu. Obisk podpredsednika slovenske vlade in republiškega sekretariata za šolstvo so v Izoli izkoristili tudi za predstavitev vseh obnovitvenih del starega objekta nekdanje izolske bolnišnice. V petih letih so prizadevni člani društva za mišično obolele le izvrtali nekaj denarja, da so z leti primerno uredili objekt, vendar delo še ni končano. (B. Š.) GOSPODARSTVO IN NOTRANJA POLITIKA Neutemeljene so govorice o navideznih deviznih rezervah Predstavniki NBJ so povedali, da bo morala postati denarno-posojilna politika precej bolj restriktivna tudi zaradi zalivske krize - Kandidati za mednarodno posojilo OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra — Predstavniki Narodne banke Jugoslavije so na današnji tiskovni konferenci v zveznem izvršnem svetu izčrpno spregovorili o tem, kako je prišlo v juliju in avgustu do prekoračitev v denarno-posojilni politiki. Natančnega odgovora na vprašanje, kdo je tega kriv, pa ni bilo. Centralna banka se odgovornosti, tudi če bi hotela, ne more otresti. Generalni direktor monetarnega sektorja NBJ Ratko Banovič poudarja, da je do takšnih gibanj prišlo zato, ker monetarna politika ravno takrat, ko je bilo sklenjeno, da bomo vajeti popustili,, ni imela ustrezne opore v fiskalni politiki in v politiki javne porabe. Vprašanje bi lahko zastavili tudi obratno, namreč, zakaj nismo pravočasno reagirali, da ne bi bilo preveč denarja, s katerim bi bilo mogoče pokrivati preveliko skupno porabo in nezaslužene plače. Zaradi ustvarjanja primarnega denarja z deviznimi ma začeli prilagajati obrestno politiko NBJ tudi v zvezi z eskontnimi stopnjami, še zlasti pa, kar zadeva privlačnejše obresti na blagajniške zapise bank. Kljub temu je vidnejši nastop centralne banke na prostem trgu povezal s tem, da mora biti tudi med bančnimi portfelji precej več vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče dati na trg. Po vsem tem seveda ni presenetljiva napoved ukrepov za zadnje trimesečje tega leta, ko naj bi se denarno-posojilna gibanja skrčila v okvir programa, ves instrumenta- © Iz zveznega sekretariata za informacije so sporočili, da je sestavljen seznani 25 podjetij iz različnih panog in regij, ki izpolnjujejo pogoje ZIS ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da so potencialni kandidati za finančno podporo Svetovne banke v okviru programa reorganizacije naše industrije. To so: reški »3. maj«, mariborska Metalna, niški MIN, titograjski »Radoje Dakič«, novosadka Pobeda, MZ »Tito« iz Skopja, Famos iz Hrastnice, ptujski AGIS, svetozarevski IK »Moša Pijade«, tovarna akumualtor-jev v Titovi Mitroviči, INA Omišalj, Prva iskra Barič, zagrebška Pliva, MATROS iz Sremske Mitroviče, Duga Resa iz Duge Rese, TK »Kranj«, paračinski »Brako Krsmanovič«, mostarski »Duro Salaj«, Astibo iz Štipa, titograjski Titeks, Industrija obutve Beograd, kombinat Borovo, »Miloje Dakič« iz Kraševca, AIK Srbijanka iz Valjeva in PIK Vrbovec. Kdo od njih bo dobil finančno podporo Svetovne banke, bomo izvedeli po obisku njenih predstavnikov, ki jih pričakujemo konec meseca. Mednarodni strokovnjaki bodo takrat izbrali 10 do 15 kolektivov, ki naj bi bili po njihovem mnenju potrebni reorganizacije. ____________________________ Govorice o tem, da so sedanje devizne rezerve zaradi izvoza na avanse in uvoza z odloženim plačilom, le na papirju — so po Dragaše-vih besedah neutemeljene. V sedmih mesecih je bilo takega izvoza, ki se do konca leta ne bo povečeval, za 750 milijonov dolarjev, uvoza pa za 650 milijonov. Zgodba o naših deviznih rezervah je za zdaj, še zlasti kar zadeva njihovo uporabo za razvoj, bolj govorjenje v prazno. NBJ nima zakonske podlage, da bi to storila, saj rezerv pač ni mogoče nikomur dati na up. Ce bi vse republiške in pokrajinske skupščine ugotovile, da je določen znesek mogoče tako uporabiti, potem bi bilo treba sprejeti poseben zvezni zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče določeni znesek uporabiti za razvojna posojila v določenem časovnem roku in seveda pod pogojem, da bi uporabniki vrnili posojila, obresti in še morebitno tečajno razliko. Tečaj dinarja se za zdaj ne spreminja, od deviznih rezerv, naloženih na tujih bankah, pa naj bi imeli letos 560 milijonov dolarjev prihodka. BOJANA JAGER transakcijami (v juliju in avgustu je bilo tako ustvarjenega več, kot je bilo predvideno za vse tretje in četrto četrtletje, ali natančneje 8,9 milijarde dinarjev), večjih plasmajev za odkup kmetijskih proizvodov (namesto predvidenih 3,2 milijona ton je bilo odkupljenih okrog 4,5 milijona ton žita) in z večjim posojilnim multiplikatorjem na bankah se je precej povečala denarna masa — v juliju in avgustu vsega skupaj za 21 milijard dinarjev. Očitno 5 milijard dinarjev hkrati razvrednotenega denarja ni zadoščalo za vzpostavitev monetarnega ravnovesja, kakršno je bilo potrebno. © Če nekatere naše banke v minulih dneh niso imele dovolj devizne efektive, je to tehnično vprašanje, ki je posledica njihovega (slabega) poslovanja, in posledica pritiska, nastalega v pričakovanju devalvacije, je pouda-ril Dragaš. Ta pritisk zdaj popušča. Sicer pa je bilo neto odliva deviz, se pravi razlike med vsoto, ki so jo banke od občanov kupile in ki so jim jo prodale, približno za 275 milijonov dolarjev. Ob koncu junija je imela naša država 17,4 milijarde dolarjev dolga, od tega 16,1 milijarde v konvertibilnih devizah. .___________ Da bi bilo vse skupaj še slabše, se gospodarstvo, kljub narasli denarni reki, pritožuje zaradi čedalje hujše nelikvidnosti in to upravičeno, ker se na njegov račun spreminja struktura denarne mase. Se ob koncu januarja je znašal delež gospodarstva v denarni masi 30 odstotkov, konec avgusta pa je že zdrsnil pod 9 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kam je šel denar, se vsiljuje sam od sebe. Tudi z večjo ponudbo na denarnem trgu se obresti niso zmanjšale, saj so letne še vedno 36-odstotne, očitno je še vedno dovolj bank in gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sredstva in ne vprašajo za ceno. Banovič je sicer res zelo previdno napovedal, da bodo v četrtem četrtletju ponovno proučili in postopo- rij pa bi bil temu prilagojen. Današnji sobesedniki sicer konkretno niso mogli povedati, kakšni ukrepi naj bi to bili, so pa poudarili, da bi morala postati denarnoposojilna politika precej bolj restriktivna kot v tretjem četrtletju tega leta, še zlasti, kar zadeva dinarske tokove. Problem bo še toliko večji, ker bo treba pri strožji restriktivnosti upoštevati tudi odpravljanje negativnih posledic zalivske krize in suše. Da je posledice teh prekoračitev v gospodarski politiki čutiti tudi šir- še, priča izjava viceguvernerja NBJ Branka Dragaša, da je prišlo po prvi tranši iz sporazuma stand-by z IMF do »časovnega premika naslednjih«. Očitno bo treba ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. V zvezi s Pariškim klubom je treba vedeti, da je začela Jugoslavija s 1. julijem tega leta plačevati svoje obveznosti do posojilodajalk, ki so njegove članice, to pa bo do konca leta zahtevalo 370 milijonov dolarjev (poleg še neusmerjenega zneska 570 milijonov dolarjev). Zaradi bližnje-vzhodne krize je mogoče pričakovati, da bo Pariški klub ob naslednjih pogovorih naši državi bolj na klonjen. STOJAN ŽITKO Obdavčena prodaja stanovanj Poldrugo desetletje smo v Sloveniji vsaj načeloma zelo podpirali nakup lastniških stanovanj. Ta so bila vseskozi sicer zelo draga, vendar pa številnim kupcem vsaj država ni nagajala; imeli pa so bistveno več težav z bankami. Zdaj pa se utegne tudi na tem področju zelo zasukati: kot je videti iz predloga za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin, bi v prihodnje morali plačati prometni davek celo tisti, ki svoje stanovanje prodajo in si z izkupičkom pomagajo pri nakupu novega, boljšega in večjega stanovanja. Spomnimo se še, kakšne pozornosti je bil v takratnih skupščinskih klopeh deležen predlog, da naj bi vsaj pri obdavčevanju bolj pomagali tistim, ki so si sami prisiljeni postopoma izboljševati stanovanjski standard. Ce so prej morali velik del zaslužka od prodanega stanovanja nameniti za davke, jim je bolj razumevajoča davčna in še kakšna politika slednjič le priznala vrsto ugodnosti. Tako se je v resnici zgodilo, če nekoliko karikiramo, da je davek od prodaje nepremičnin (poleg stanovanja torej še garaže, parcele ipd.) plačal le tisti, ki si je z izkupičkom kupil, recimo, jahto. Če pa se je s tem denarjem lahko le preselil v drugo stanovanje, je bil takih dajatev oproščen, za ta del denarja pa so bila torej cenejša tudi stanovanja. Potem ko smo lani z ustavnim dopolnilom sprejeli načelo, da so enakopravne vse oblike lastnine, so naši davkarji pripravili zakonski predlog, ki naj bi sicer poenotil plačevanje prometnega davka na promet nepremičnin. Menijo tudi, da naj bi se stopnje tega davka v bistvu precej zmanjšale — preprosto zato, ker naj bi bili poslej zavezani k plačilu davka praktično že vsi, ki prodajajo kakršnokoli nepremičnino. Za zdaj seveda še ni jasno, kolikšno stopnjo prometnega davka naj bi dodatno predpisali s posebnim republiškim zakonom, vemo pa, da so takšne stopnje lahko zelo raztegljiva kategorija, pač v skladu s potrebami in predvsem pogledi na določeno področje. Znano je, da je nakup stanovanja tudi iz tako imenovane druge roke zelo draga stvar, ki že doslej ni imela druge ugodnosti kot zgolj omejeno davčno oprostitev. Iz malih oglasov je videti, da je na tem trgu veliko povpraševanja pa tudi veliko ponudbe, kolikor toliko veliko stanovanje pa stane več kot milijon dinarjev. Kolikšna bi še bila znosna davčna stopnja? So to štirje odstotki od dogovorjene prodajne cene, nemara deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? Kdo bi zdaj to vedel? Republiška vlada je razpravo ob tem zakonskem gradivu skupaj z nekaj drugimi zadevami odložila na prihodnjo sejo. Prav pa bi bilo, če bi znova natančneje premislili, ali je res potrebno odpraviti eno od maloštevilnih olajšav, ki so jih doslej imeli tisti, ki so morali svoje stanovanje »dokupovati«. Glede na to, kar je zdaj slišati o precej bolj sproščeni prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že živijo, vsaj poskušajmo, da ne bi ustvarili dodatnih oz. novih razlik med ljudmi. Programski manifest Italijanov za skladnejši razvoj manjšine Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti je namenjena širši slovenski javnosti, skupščini in vladi PIRAN, 12. septembra — Kako naj nova slovenska ustava obravnava položaj narodnosti, je bilo osrednje vprašanje, zaradi katerega so se v piranski Tartinijevi hiši sestali delegati italijanske manjšine, ki predstavljajo narodnost v občinskih, obalni in republiški skupščini ler drugih organih narodnosti. Lotili so se vrste aktualnih vprašanj, predvsem pa polemik, v katero so bili zadnje čase kar pogosto vpleteni. Roberto Battelli, delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je ocenil, da so v zadnjih dneh vendarle nekoliko zgladili nesoglasja z nekaterimi člani slovenske vlade. Sicer pa so na sestanku delegatov italijanske narodnosti v občinskih, obalni in republiški skupščini v Piranu podprli tako imenovano programsko platformo Italijanov v Sloveniji, ki so jo naslovili najširši slovenski javnosti, republiški skupščini in vladi in v njej postavili temeljna izhodišča, brez katerih ni mogoče govoriti o razvoju manjšine. Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti ima sedem točk. V prvi italijanska manjšina v Sloveniji zahteva, da mora nova republiška ustava ohraniti vsaj tisto raven uveljavljenih posebnih pravic, ki so bile zapisane v Ustavi iz leta 1974 in v ustavnih dopolnilih iz leta 1989 (še posebej amandma 55). V drugi točki, ki jo je predlagal Franco Juri, poslanec ZSMS-LS Posledice zalivske krize na Hrvaškem ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) — Hrvaško gospodarstvo, ki že dolga leta deluje na iraškem trgu. bo zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka finančno zelo prizadela. Vrednost pogodbenih investicijskih del znaša skupaj z opremo, poslano Iraku in Kuvajtu, več kot 1,6 milijarde dolarjev, neporavnane dolgove in morebitno škodo pa cenijo na 400 do 500 milijonov dolarjev. Podatki so zbrani v informaciji o posledicah zalivske krize za hrvaško gospodarstvo. Mariborčani oživljajo idejo o policentričnem razvoju RS V centralizmu vidijo enega od vzrokov svojih težav — Nov koncept industrijskega razvoja MARIBOR, 12. septembra - »Vse bolj nas v drugih slovenskih okoljih podpirajo, ko se upiramo centralizaciji odločanja. Ideja o policentričnem razvoju Slovenije se je pred dvajsetimi leti rodila v Mariboru in zdaj, ko se je pričela krhati, jo moramo obuditi. mamo strategije industrijskega razvoja. Vse preveč smo govorili o razvoju elektronske in podobnih podjetij, pozabljali pa na klasično industrijo. Pri slednji imamo možnost, da s svojim znanjem in ljudmi kaj naredimo, drugod je teh možnosti zelo malo. Maribor si mora koncept industrijskega razvoja narediti, po-licentrizem pa je stvar tržnosti. Govorili so tudi o nujni cestni povezavi Slovenije ter o tem, da ne bi smeli iz Maribora umakniti EGS in Dravskih elektrarn. S tem bi prizadeli celotno gospodarstvo, saj bi denar iz elektrogospodarstva oodtekal drugam. Lomiti pa se je začela zato, ker je Maribor gospodarsko padel na kolena in ni imel več moči braniti policentrizma,« je dejal predsednik mariborskih prenoviteljev Franci Pivec na današnjem pogovoru, ki ga je sklicala ZKS-SDP na temo »Policentrizem-slovenski razvojni koncept«. Udeležil se ga je tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Pintar je opozoril na vse slabši položaj tistih regij, ki imajo klasično industrijo, ki je tudi zelo stara, tudi več kot stoletje. Najbolj sta ogrožena mariborska in gorenjska regija. Zato bodo morali v Mariboru agresivneje odpreti to vprašanje. Vse več imajo namreč podjetij, ki so pred stečajem, veliko ljudi je nezaposlenih, še več jih ima sramotno nizke plače. V razpravi so sodelovali ljudje, ki so idejo policentrizma pred četrt stoletja prinesli v slovenski prostor. Tako je Vitja Rode opozoril, da v Sloveniji ni- Delavci Snage nočejo stavkati, hočejo pa starega direktorja Na zboru delavcev so zavrnili odločitev izvršnega sveta SML o razrešitvi Branka Omerzuja - Matjaža Medveda nočejo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes popoldan so na hitro sklicali zbor delavcev javnega podjetja Snaga v samskem domu na Poljanski cesti. Zbor so zahtevali delavci zaradi včerajšnje odločitve mestnega izvršnega sveta, da razreši direktorja Branka Omerzuja, na njegovo mesto pa postavi Matjaža Medveda. Prisotni delavci so enoglasno podprli Branka Omerzuja in odločno nasprotovali sklepu m letnega izvršnega sveta. NOVI TEDNIK RADIO CELJE NMC . družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, opozarjajo, da je pri uveljavljanju državne suverenosti Slovenije za italijansko narodnost pomembna nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, saj lahko le na tem temelju gradijo dobro sosedstvo in presežejo logiko zaprtosti znotraj katerekoli meje. Franco Juri je ob tem vprašanju poudaril, da ni razlogov za stalno opravičevanje pripadnikov italijanske manjšine, kot da bi kaj zakrivili. Po njegovem mnenju manjšina ne sme odstopiti od zahtev po enotnosti na vsem ozemlju, kjer živi. Tretja točka terja, da proces konfederalizacije Jugoslavije ne bi smel omajati položaja italijanske narodnosti in da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti o enotni zaščiti narodnosti, seveda na isti ravni, kot velja ta zaščita v Sloveniji. V četrti točki zahtevajo čimprejšnjo odpravo ovir, ki zavlačujejo uresničitev projekta »Eastern Europe Inno-vation Centra« v Kopru (po zgledu tržaškega BIC, kot sta ga sosednji državi predvideli v memorandumu Goria—Mikulič). Nadalje v programski platformi terjajo samostojno vzgojno in izobraževalno politiko, tako, ki bo gradila identiteto državljana italijanske narodnosti in pomagala razvijati kulturo sožitja. Slovenija in Italija naj bi omogočili razvoj informacijskih medijev — predvsem pa naj bi televizijo in radio upravljali pripadniki narodnostne skupnosti. V zadnji točki omenjenega manifesta zahtevajo pravico, da sodelujejo pri vseh političnih srečanjih slovenske, italijanske ali hrvaške vlade, kadar bosta vladi obravnavali položaj in problematiko italijanske manjšine. BORIS ŠULIGOJ Slovenija na graškem velesejmu MARIBOR, 12. septembra - »Konec junija smo od gospodarske zbornice Srbije dobili obvestilo, da odpovedujejo udeležbo na 11L velikem univerzalnem sejmu, ki bo v Gradcu od 29. septembra do 7. oktobra,« so povedali na tiskovni konferenci v Mariboru predstavniki graškega velesejma. * J. J. ranko Omerzu je pohvalil ivce, da so danes vseeno od-lelat in niso nasedli provoka-n. ki naj bi prišle iz mestne-zvršnega sveta, da naj začno ivci Snage štrajkati. Prav ta-e zavrnil vse obtožbe, ki naj ile povod za njegovo razreši-Sam je zvedel za svojo raz-!ev šele iz časopisov. Dejal da zadovoljuje z zakonom Ipisane pogoje za direktorja, e delavcem znižal plače, da jlnih list delavcev ni dostavil tnemu izvršnemu svetu, ker ie bili obveščeni, da števila ivcev ni povečal ampak jih je o prevzel po dogovoru od Ijanske Komunale. lelavci so Omerzuja podprli a tudi edinega priznavajo za ktorja. Vsi so tudi proti leda bi bil Matjaž Medved nji-direktor, ker nima primerne >razbe in nobenih organiza-dh sposobnosti in bi ga mo- rali že zdavnaj nagnati iz podjetja. Zbor delavcev Snage je sprejel sklepe, ki jih bodo poslali mestnemu izvršnemu svetu. Poudarili so, da se ne strinjajo s sklepom mestnega izvršnega sveta o razrešitvi starega in postavitvi novega direktorja. Vso podporo so dali Branku Omerzuju, Matjaža Medveda pa ne priznajo za direktorja. Od mestnega izvršnega sveta zahtevajo, naj prekliče sporni sklep, zahtevajo pa tudi popolno odgovornost članov mestnega izvršnega sveta ter odstop Janeza Lesarja, sekretarja mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Janez Lesar in Pavel Kogej, kadrovnik pri mestnni vladi, sta prišla na zbor z enourno zamudo, delavcem pa nista dala nobenega zadovoljivega odgovora, temveč sta samo dvignila temperaturo v dvorani. ZDENKO MATOZ Dražjo živino kupujejo brez pripomb le zasebni mesarji Večina slovenskih klavnic je odkupno ceno juncev dvignila, samo v Pomurju vztrajajo pri stari ceni - Nezadovoljstvo CELJE, 12. septembra - Čeprav je večina slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov v začetku tega tedna začela uresničevati priporočila republiške vlade in je odkupno ceno mladega pitanega goveda zvišala na 25 dinarjev za kilogram žive teže, pa ukrep IS ni tisto, kar bi zadružniki radi. Odkupna cena živine je še vedno prenizka, saj še vedno zaostaja za realnimi proizvodnimi stroški. Na kolegiju direktorjev zadružnih organizacij so sklenili, da predlagajo ponoven, tokrat pravičnejši popravek odkupnih cen. Tako naj bi bila za vse bolj ustrezna cena 28 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda, pri čemer bi imeli rejci pokritih 70 dostotkov proizvodnih stroškov, kakršni so bili izračunani pri Kmetijskem inštitutu Slovenije konec minulega meseca. Tretjina razlike od sedanje odkupne cene do predlagane nove naj bi šla v breme klavnic, druga tretjina v breme kompenzacij iz republiškega proračuna, preostali del pa naj bi prispevale višje drobnoprodajne cene mesa. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Še posebej, ker je s ponedeljkovo podražitvijo živine (po podatkih, ki smo jih slišali, so povsod razen V Pomurju dvignili odkupne cene na priporočeno raven) poskočila tudi drobnoprodajna cena mesa. • Kot je dejal direktor KZ Panonka FRANC VRATARIC, pa v Pomurkini mesno predelovalni industriji vztrajajo pri starih odkupnih cenah, češ, če je vlada sprejela novo odkupno ceno, naj jo tudi plačuje.______________________ V večini klavnic so »popravili« odstotek klavnosti iz prejšnjih 56 na 58 odstotkov ter ponekod delno tudi znižali marže zadružnim organizacijam. Na mariborskem območju, kjer so odkupno ceno uradno sicer zvišali, pa družbene klavnice zavračajo dražjo domačo živino medtem ko jo zasebni mesarji kupujejo brez oklevanja. ’ MARJETA ŠOŠTARIČ Carinski zakon bo odpravil vse neenakosti Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakem položaju BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) — Z osnutkom novega carinskega zakona je predvidena ukinitev vseh dosedanjih carinskih olajšav za gospodarstvo. Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakopravnem položaju. Kot je pojasnil načelnik v zveznem sekretariatu za finance Bori-voje Nešič, je predvidena tudi ukinitev dosedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo oproščen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen proizvodnji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brez carine uvoziti gospodarskega inventarja. Bolj logično je, da se uvoz za izvoz spodbudi z vrnitvijo carine takrat, ko bo blago, izdelano iz uvoženih surovin, prodano na tujem trgu. Za tuje naložbe pa naj bi veljale drugačne olajšave, ki ne sodijo v carinski sistem. O predlaganem novem carinskem zakonu, kije zdaj za polovico krajši, bodo dokončno odločili delegati skupščine SFRJ. Ustanoviti javno podjetje za nadzor družbenih Javno finančno podjetje bi lahko nadzorovalo in izvajalo podržavljanje družbene lastnine PIRAN, 12. septembra - Delegati piranske občinske skupščine so podprli pobudo Mitje Jančarja iz ZSMS-LS, ki je predlagal, da naj občina ustanovi javno finančno podjetje, s pomočjo katerega bi lahko izvajala nadzor nad družbenimi podjetji in na ta način izvedla podržavljanje družbene lastnine. Po njegovem mnenju v občinah vse prevečkrat razmišljajo, da bo to vprašanje rešila država. Toda, kako? Mar bo država (ali republika) upravljala podjetja iz centra, in potem po svoje krojila usodo posameznih podjetij? Z oblikovanjem javne finančne službe na občinski ali regijski ravni pa bi zagotovili ohranitev sredstev, pridobljenih s prodajo kapitala, v občini in s tem zagotovili denar za nov razvoj. Piranski delegati so podprli tudi njegovo pobudo, da naj bi izvršni sveti na Obali pripravili projekt s pomočjo katerega bi v regiji z obeh strani državne meje skupaj predelovali odpadke in tako skupaj razvijali bio-regijo. B. S. Brezposelni bi lahko dobili delo pri zasebnikih Nerazumljivo odlašanje z zakonom, ki bi omogočil zaposlovanje pri obrtnikih MARIBOR, 12. septembra — V Mariboru je brez dela približno 7000 delavcev. To je od pet do šest odstotkov vseh zaposlenih. Na zavod za zaposlovanje jih je zadnji čas največ prišlo iz podjetij, ki so objavila stečaje, torej iz Marlesa, Lileta in Atmo-sa. Napovedujejo se novi stečaji iz meljskega MTT, na isti poti pa so še Elektrokovina: TAM, TVT Boris Kidrič itd. Če se bo plaz stečajev nadaljeval, bo ob koncu leta v Mariboru ostalo brez dela okrog 10.000 delavcev ali deset do dvanajst odstotkov vseh zaposlenih. Kam z vsemi odvečnimi delavci, se vsi sprašujejo. Nove in stare strani sicer opozarjajo na problem, rešitev pa ponujajo le v obrtno-podjetniški stranki. Člani te stranke opozarjajo na slabe zakonske rešitve, ki ne le da ne spodbujajo zaposlovanje pri zasebnikih, ampak celo kaznujejo tiste, ki zaposlujejo delavce. To dokazujejo s podatkom, da je leta 1988 izgubilo delo kar 434 zaposlenih pri zasebnikih, kar je veliko več kot v Liletu, pa se ni nihče razburjal. Trdijo, da bi v Podravju lahko takoj zaposlili približno pet tisoč delavcev, če bi le bila zakonodaja bolj stimulativna. Pri tem mislijo predvsem na davčno zakonodajo. Zakonsko neurejena so tudi enkratna izplačila za nezaposlene, ki jih ti lahko dobijo na zavodu za zaposlovanje. Za zdaj še ni mogoče, da bi delavec, ki je v družbenem podjetju izgubil delo in je upravičen do enkratnega izplačila v višini do 24 povprečnih plač, lahko denar prenesel k zasebniku, ki bi mu zagotovil delo. Nerazumljivo dolgo odlašajo s spremembo zakona, ki bi to omogočil in tako zagotovil delo številnim brezposelnim. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko zasebiki zaposlili skoraj vse brezposelne v Podravju, saj ne gre za financiranje novih delovnih mest, ampak za usposabljanje tistih, ki so na voljo, oziroma za pomoč zasebnikom in razmah njihove dejavnosti. VASJA VENTURINI V ponedeljek zagrebški PO SLOVENIJI Zeleni nasprotujejo gradnji avtoceste NOVA GORICA, 12. septembra - Predstavniki zelenih list iz italijanske Goriške pokrajine, ki so vključene v deželno federacijo zelenih list Furlanije-Julijske krajine, in člani novogoriškega območnega odbora Zelenih Slovenije so na prvem delovnem srečanju največ pozornosti namenili gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje soglasno nasprotujejo gradnji avtoceste, ker bi povečala tranzitni promet tudi skozi Novo Gorico in Gorico ter povzročila precejšnjo škodo zaradi odvzema zemljišč, onesnaževanja, po njihovem mnenju pa bi ovirala tudi turistični razvoj. Prizadevali si bodo, da bo nova cesta skozi Vipavsko dolino samo dvopasna. Ob tem pa so Zeleni sklenili, da bodo predlagali posodobitev železniške proge od Nove Gorice čez Sežano do Ljubljane, in sicer tudi z morebitnim italijanskim kapitalom. Med predlogi, ki so jih oblikovali na srečanju, so še nova avtobusna krožna pot — proga skozi Novo Gorico in Gorico, da bi z njo omejili promet z osebnimi vozili, uresničitev pobude za oblikovanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzora nad onesnaževanjem na obmejnem območju, razširitev načrta svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, ki ga bodo v kratkem začeli uresničevati v Novi Gorici, tudi na sosednjo Gorico. Pogovarjali so se tudi o premagovanju ekoloških težav, povezanih s potokom Korn, v katerega naj bi se stekale le meteorne vode, ne pa tudi mestne in industrijske odplake. (S. C.) V stari Ljubljani enodejanka Vaclava Havla LJUBLJANA, 12. septembra — Jutri, v četrtek, 13. septembra, bo ob 20. uri gledališče Polom v atriju hiše na Mestnem trgu 6, (pri Mestni galeriji) uprizorilo enodejanko Sprejem Vaclava Havla. (A. K.) Pionirsko strelsko tekmovanje v Logatcu LOGATEC, 12. septembra — V četrtek, 13. septembra, bo ob 16. uri občinsko pionirsko strelsko tekmovanje na osnovni šoli »8 talcev« v počastitev občinskega praznika. (Z. M.) Nova trgovinna z gostinsko opremo LJUBLJANA, 12. septembra — Danes so na Šmartinski cesti v Ljubljani odprli novo trgovino z gostinsko opremo gastro diskont Muza. V njej poleg strokovnih nasvetov, kako najbolje opremiti gostinski lokal, prodajajo tudi opremo zanj. (A. C.) Novosti v kranjskogorskem turizmu velesejem LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek, 17. septembra, bo ob 10. uri predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman odprl letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Na sejmu bo razstavljalo več kot 3 tisoč razstavljalcev iz 74 držav sveta in Jugoslavije. Gospodarstveniki Jugoslavija je v Eurekinem o privatizaciji projektu ekološkega letala družbene lastnine ........................ Hrvaški gospodarstveniki niso naklonjeni modelu o podržavljanju premoženja ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo se v zadnjih treh mesecih srečuje z vse večjimi težavami, zato so nujno potrebne sistemske rešitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za prestrukturiranje gospodarstva, finančno konsolidacijo in preobrazbo lastništva, je bilo rečeno v današnjem pogovoru med podpredsednikom Republike Hrvaške prof. dr. Dušanom Bi-landžičem in direktorji dvanajstih največjih podjetij (INA, Ingra, Ja-dranbrod, Duro Bakovič, Saponia, MTČitd). Gospodarstveniki so opozorili na nerealni tečaj dinarja, pomankanje svežega denarja za nov investicijski ciklus, nerešen model privatizacije družbene lastnine, pa tudi neustrezno politiko visokih obresti, ki je po njihovem mnenju povsem zmotna. Gospodarstveniki so mnenja, da je v tem trenutku najpomembnejše sprejeti temeljna načela privatizacije družbene lastnine. Vsi so bolj naklonjeni delničarskemu modelu kot pa modelu, po katerem naj bi pred privatizacijo uvedli podržavljanje premoženja. Za zdaj naj bi v projektu sodelovale Italija, ZRN, Grčija, Danska in Jugoslavija — Pogodba podpisana v Londonu LONDON, 12. septembra — Jugoslavija je na pravkar končani svetovni letalski razstavi v Londonu Farnborough ’90 sklenila pomemben posel. Zvezna direkcija za promet in rezerve je namreč podpisala pogodbo o partnerstvu pri promociji novega Eurekinega ekološkega letala z oznako AAA (Advanced Amphibious Aircraft). Pri tem projektu, ki je v programu Eureke, sodelujejo Aeritalia, Dornier iz ZRN, Hellenic Aerospace iz Grčije, firma Udsen iz Danske in v imenu Jugoslavije Zvezna direkcija za promet in rezerve SDPR. štev. Zdaj je na vrsti druga faza, v kateri naj bi dokončno definirali projekt. Gre torej predvsem za znanstvenoraziskovalno delo, v katerem naj bi Jugoslavija sodelovala z 20-odstotnim deležem. Z jugoslovanske strani naj bi v tej fazi sodelovala letalski inštitut iz Žarkova pri Beogradu in brodarski inštitut iz Zagreba. Predstavniki italijanske in za-hodnonemške družbe so že obiskali oba inštituta in so bili, kot je v jugoslovanskem paviljonu na Farnboroughu dejal Aleksan- Gre za letalo, za katero je Evropa, kot trdijo raziskovalci trga, izredno zainteresirana. Letalo AAA naj bi namreč uporabljali za gašenje požarov (to je še posebej aktualno za sredozemske države), za ekološko zaščito morja (pobiranje nesnage in podobno), za opazovanje dna (z vso ustrezno elektronsko opremo seveda), za reševanje na morju in ne nazadnje tudi za prevoz potnikov. V letalu naj bi bilo - ob ustrezni ureditvi — prostora za 30 do 35 ljudi. Ker naj bi letalo pristajalo tudi na vodi, je torej projekt primeren zlasti za prevoz na otoke, kar je spet najbolj zanimivo za sredozemske države. Prva faza raziskav je opravljena. Opravila sta jih Aeritalia in Dornier. Obe družbi sta v to fazo vložili po 50 odstotkov sred- Tečaji in seminarji iz tehnične vzgoje pri MZOTK Mestna zveza za tehnično kulturo vabi učence in učitelje k vpisu v zanimive tečaje — Literatura za učitelje LJUBLJANA, 12. septembra - Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo — Mladinski tehnični center prireja v šolskem letu 1990/91 za učence osnovnih šol Ljubljane vrsto zanimivih tečajev. Začetni in nadaljevalni tečaj iz letalskega, brodarskega in raketnega modelarstva bo za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz osnov modelarstva za učence 3. in 4. razreda osnovne šole; začetni tečaj iz avtomode-larstva za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole; tečaj iz robotike za učence 7. in 8. razreda, pogoj je znanje programskega jezika basik; začetni in nadaljevalni tečaj iz računalništva od 5. do 8. razreda; foto tečaj za učence od 5. do 8. razreda os- Makedonci o ustavnih amandmajih SKOPJE, 12. septembra (Ta-njug) — Predsedstvo SR Makedonije je na današnji seji podprlo amandmaje k ustavi SFRJ in ustavni zakon o izvajanju amandmajev — od 49. do 73. amandmaja — k ustavi SFRJ in hkrati predlagalo sobranju, naj da soglasje k omenjenim amandmajem in zakonu. novne šole; tečaj iz radioamaterstva za operaterja C razreda za učence od 6. do 8. razreda osnovne šole, ki bo v Radioklubu Ljubljana. Tečaji se bodo pričeli v začetku oktobra v prostorih Mladinskega tehničnega centra na Kersnikovi 4, Rimski 13 in v Mostah, Ob Ljubljanici 37 a. Vpisovanje bo vsak dan (razen petka) do 28. septembra v prostorih Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo, Komenskega 7, soba 3, od 12. do 16. ure, ob sredah do 17. ure. Prirejajo tudi seminarje za učitelje tehnične vzgoje iz videotehnike, modelarstva, robotike, radioamaterstva, konstruktorstva, raketnega in letalskega modelarstva, spoznavanja uporabe električnega ročnega orodja »Black & Decker« in seminar za mentorje foto krožkov. Učitelji se bodo na seminarjih praktično usposabljali, obenem pa bodo tam dobili tudi literaturo. Prijavnice sprejemajo na MZOTK, Komenskega 7, najkasneje do 30. septembra. (G. N.) • V sredozemskih državah, kjer imajo iz dneva v dan več skrbi zaradi nenehnega onesnaževanja morja, že dalj časa razmišljajo o enotni ekološki letalski floti, kar bi v mnogočem močno olajšalo skupno sodelovanje v različnih ekoloških akcijah. Novo Eurekino letalo AAA bi bilo torej kot nalašč za to zamisel, za katero se za zdaj najbolj zavzemajo v Italiji in Grčiji, na potezi pa je zdaj kajpak tudi Jugoslavija. dar Gavrilovič iz Zvezne direkcije za promet in rezerve, zadovoljni z zmogljivostmi obeh raziskovalnih ustanov. Toda kot pri vseh tovrstnih poslih, je tudi tu problem denar. Vse države partnerke v tem projektu — razen Jugoslavije — so namreč članice Eureke, in ker gre za Eurekin projekt, dobijo vse štiri države za raziskave polovico potrebnih sredstev iz programa Eureka, drugo polovico pa prispevajo družbe same. Jugoslavija bi morala ta hip v raziskave sama vložiti tri milijone dolarjev. Aleksandar Gavrilovič pravi, da do tega denarja ne bo prav lahko priti, toda te tri milijone dolarjev bi zdaj morali zbrati, saj gre za projekt, ki ga res ne gre izpustiti iz rok, saj bi z letalom AAA po letu 1996, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko tudi precej zaslužili. Poleg tega, pravi Gavrilovič, je zanimanje za projekt v Evropi zelo veliko. V njem so pripravljene sodelovati tudi druge države, tako da še vedno lahko pride do sprememb v partnerstvu. Bržkone ne bi bilo najbolj modro, da bi si Jugoslavija v trenutku, ko si je s pomočjo tujih partnerjev le odprla stranska vrata v Eureko, zdaj sama zaprla to pot v Evropo. BrAnKO SOBAN KRANJSKA GORA - Pred iztekom poletne sezone bodo v Kranjski Gori trije pomembnejši dogodki, ki so jih predstavili na današnji tiskovni konferenci Turističnega društva Kranjska Gora. V soboto se bo v Planici pričelo dvodnevno odprto državno prvenstvo lokostrelcev in tekma Alpe-Jadran, v Kranjski Gori pa bodo odprli vršiško obvoznico (dobršen del prometa bo tekel mimo vasi) ter teniški center Relax. Zasebnik Miro Brkovič je v okviru centra zgradil dvorano s tremi teniškimi igrišči ter penzion Langerholz. ki ima 48 postelj A-kategorije, sedem apartmajev, restavracijo s 150 sedeži, savno, fitness, solarij, bazen, diskoteko in ambulanto. Obnovil je tudi nekdanje gostišče Mojca, ki je postal Country-bar (lastnik je SD Kranjska Gora) ter drsališče, na katerem so poleti tri teniška igrišča. Vrednost vseh del je okoli 25 milijonov DEM. soinvestitor pa je bil tudi Intertrade ITA Ljubljana. (V. F.) Podgrajska Piama v reorganizacijo? PODGRAD, 12. septembra - Centralni delavski svet podgrajske Plame je dosedanjega direktorja finančno-računovodskega sektorja Marjana Piriha imenoval za v. d. glavnega direktorja delovne organizacije. Ukrep naj bi bil začetek dokončne rešitve nekajmesečnih organizacijskih in kadrovskih težav ter medsebojnih nesoglasij v tej najučinkovitejši ilirskobistriški tovarni. V podjetju so uskladili tudi zahteve po izboljšanju plač v tozdih, ki bolje poslujejo, večini kolektiva pa se zdi sprejemljivejši tudi najnovejši predlog, po katerem naj bi iz Plame nastalo pet samostojnih mešanih podjetij. (J. O.) Hrastničani — člani ZSSS kupujejo ceneje HRASTNIK, 12. septembra - Pri občinskem svetu ZSSS v Hrastniku so se odločili, da ne bodo čakali na dokončno obdelavo projekta o sindikalnih zadrugah, ki ga pripravlja strokovna služba pri Zvezi sindikatov, temveč so se z ABC Pomurko-Kmetijsko zadrugo Dol pri Hrastniku dogovorili, da vlogo sindikalne trgovine opravlja že od prvega septembra, vendar le začasno, dokler ne zagotovijo začetnega kapitala, prostorov in kadrov za potrošno zadrugo. Člani ZSSS lahko pri nakupih v Kmetijski zadrugi Dol uveljavljajo popust. Popust za nakup nad 300 dinarjev je 10-odstoten, hkrati pa jim Kmetijska zadruga v teh dneh nudi ugodnosti tudi pri nakupu ozimnice. (P. M.) Prireditev ob dnevu trboveljskih upokojencev TRBOVLJE, 12. septembra - V četrtek, 13. septembra, vabi društvo upokojencev Trbovlje vse člane na 15. srečanje v Delavski dom. Po kulturnem programu z začetkom ob 16. uri, na katerem bosta poleg Ladka Korošca nastopila tudi mladinski pevski zbor iz Trbovelj ter vokalno-instrumentalna skupina društva upokojencev, bo še tovariški pogovor. (P. M.) Seminar ezoterične astrologije v Domžalah DOMŽALE, 12. septembra - Društvo psihotronikov Domžale bo v stari knjižnici v Domžalah (Kolodvorska S) sredi septembra priredilo zanimiv seminar ezoterične astrologije. Trajal bo tri dni (15., 16. in 22. septembra), predavanja pa se bodo vsakič začela ob 10. uri. Seminar bosta vodila dr. Bernard Gospodinovič in dr. Ivan Knezo-vič, oba iz Zagreba. Na seminarju bo govor o zgodovini in smislu astrologije, povezavi psihologije in astrologije ter mitologije z astrologijo, udeleženci pa si bodo sami računali tudi svoje horoskope. Prijave in informacije dajejo po telefonu 722-909. (J. P.) Cerkljanski hotel in smučišča odslej samostojni CERKNO, 12. septembra - Sprejetje akta o ustanovitvi samostojnega hotelsko-turističnega podjetja Hotel Cerkno spada v preobrazbo cerkljanskega podjetja Eta. To naj bi se postopoma spremenilo v mešano podjetje Ete in zahodnonemškega partnerja EGA. Akt o ustanovitvi hotelsko-turističnega podjetja z imenom Hotel Cerkno je sprejel Etin delavski svet. Hotel Cerkno bo družba z omejeno odgovornostjo s stoodstotnim Etinim deležem v osnovnih in obratnih sredstvih. Podjetje bo poslovalo samostojno, predsedovala pa ji bo petčlanska skupščina, ki jo bo vodil dosedanji direktor poslovne enote Marjan Ciglič. (K. R.) Začeli bodo graditi nov briški vodovod NOVA GORICA, 12. septembra — Že letos bo podjetje Goriški vodovod vstavilo nove črpalke v tri nove vrtine v bližini sedanjega vodnega zajetja Perelesje v strugi reke Soče. Tako bo vodovod za Goriška Brda, kjer živi okrog 6500 ljudi, odslej povezan z novim kakovostnim vodnim virom. To pa bo prvi del naložbe v gradnjo novega briškega vodovoda. V naslednjih petih letih bodo Goriški vodovodi postopoma zgradili vse večje objekte, jih vključevali v sedanji briški vodovodni sistem in s tem tudi počasi izboljševali oskrbo s pitno vodo na tem območju. V naslednjih desetih letih pa bodo obnovili tudi celotno tako imenovano sekundarno vodovodno omrežje, ki je dotrajano. (S. C.) Reparativna nevrologija za mišično obolele IZOLA, 12. septembra — Kako bi čim bolje poskrbeli za zdravje in rehabilitacijo mišično obolelih v Sloveniji, je bilo eno osrednjih vprašanj ob obisku podpredsednika slovenske vlade Matija Malešiča in republiškega sekretarja za šolstvo dr. Petra Venclja v izolskem Domu dveh topolov. Odločili so se. da bodo s pomočjo profesorja Milana Dimitrijeviča s houstonske univerze začeli razvijati nekatere medicinske programe v reparativni nevrologiji. Vsako leto je pri njih mednarodni mladinski tabor, mladi iz Evrope in Severne Amerike pridejo pomagat pri negi, pospravljanju, fizioterapiji, plavanju in drugih nujnih opravilih v takem domu. Obisk podpredsednika slovenske vlade in republiškega sekretariata za šolstvo so v Izoli izkoristili tudi za predstavitev vseh obnovitvenih del starega objekta nekdanje izolske bolnišnice. V petih letih so prizadevni člani društva za mišično obolele le izvrtali nekaj denarja, da so z leti primerno uredili objekt, vendar delo še ni končano. (B. Š.) Neutemeljene so govorice o navideznih deviznih rezervah Predstavniki NB J so povedali, da bo morala postati denarno-posojilna politika precej bolj restriktivna tudi zaradi zalivske krize — Kandidati za mednarodno posojilo OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra - Predstavniki Narodne banke Jugoslavije so na današnji tiskovni konferenci v zveznem izvršnem svetu izčrpno spregovorili o tem, kako je prišlo v juliju in avgustu do prekoračitev v denarno-posojilni politiki. Natančnega odgovora na vprašanje, kdo je tega kriv, pa ni bilo. Centralna banka se odgovornosti, tudi če bi hotela, ne more otresti. ma začeli prilagajati obrestno politiko NBJ tudi v zvezi z eskontnimi stopnjami, še zlasti pa, kar zadeva privlačnejše obresti na blagajniške zapise bank. Kljub temu je vidnejši nastop centralne banke na prostem trgu povezal s tem, da mora biti tudi med bančnimi portfelji precej več vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče dati na trg. Po vsem tem seveda ni presenetljiva napoved ukrepov za zadnje trimesečje tega leta, ko naj bi se denarno-posojilna gibanja skrčila v okvir programa, ves instrumenta- Generalni direktor monetarnega sektorja NBJ Ratko Banovič poudarja, da je do takšnih gibanj prišlo zato, ker monetarna politika ravno takrat, ko je bilo sklenjeno, da bomo vajeti popustili, ni imela ustrezne opore v fiskalni politiki in v politiki javne porabe. Vprašanje bi lahko zastavili tudi obratno, namreč, zakaj nismo pravočasno reagirali, da ne bi bilo preveč denarja. s katerim bi bilo mogoče pokrivati preveliko skupno porabo in nezaslužene plače. Zaradi ustvarjanja primarnega denarja z deviznimi © Iz zveznega sekretariata za informacije so sporočili, da je sestavljen seznam 25 podjetij iz različnih panog in regij, ki izpolnjujejo pogoje ZIS ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da so potencialni kandidati za finančno podporo Svetovne banke v okviru programa reorganizacije naše industrije. To so: reški »3. maj«, mariborska Metalna, niški MIN, titograjski »Radoje Dakič«, novosadka Pobeda, MZ »Tito« iz Skopja, Famos iz Hrastnice, ptujski AG1S, svetozarevski IK »Moša Pijade«, tovarna akumualtor-jev v Titovi Mitroviči, INA Omišalj, Prva iskra Barič, zagrebška Pliva, MATROS iz Sremske Mitroviče, Duga Resa iz Duge Rese, TK »Kranj«, paračinski »Brako Krsmanovič«, mostarski »Duro Salaj«, Astibo iz Štipa, titograjski Titeks, Industrija obutve Beograd, kombinat Borovo, »Miloje Dakič« iz Kraševca, AIK Srbijanka iz Valjeva in PIK Vrbovec. Kdo od njih bo dobil finančno podporo Svetovne banke, bomo izvedeli po obisku njenih predstavnikov, ki iih pričakujemo konec meseca. Mednarodni strokovnjaki bodo takrat izbrali 1« do 15 kolektivov, ki naj bi bili po njihovem mnenju potrebni reorganizacije. transakcijami (v juliju in avgustu je bilo tako ustvaijenega več, kot je bilo predvideno za vse tretje in četrto četrtletje, ali natančneje 8,9 milijarde dinarjev), večjih plasmajev za odkup kmetijskih proizvodov (namesto predvidenih 3,2 milijona ton je bilo odkupljenih okrog 4,5 milijona ton žita) in z večjim posojilnim multiplikatorjem na bankah sc je precej povečala denarna masa - v juliju in avgustu vsega skupaj za 21 milijard dinarjev. Očitno 5 milijard dinarjev hkrati razvrednotenega denarja ni zadoščalo za vzpostavitev monetarnega ravnovesja, kakršno je bilo potrebno. @ Če nekatere naše banke v minulih dneh niso imele dovolj devizne efektive, je to tehnično vprašanje, ki je posledica njihovega (slabega) poslovanja, in posledica pritiska, nastalega v pričakovanju devalvacije, je poudaril Dragaš. Ta pritisk zdaj popušča. Sicer pa je bilo neto odliva deviz, se pravi razlike med vsoto, ki so jo banke od občanov kupile in ki so jim jo prodale, približno za 275 milijonov dolarjev. Ob koncu junija je imela naša država 17,4 milijarde dolarjev dolga, od tega 16,1 milijarde v konvertibilnih devizah. rij pa bi bil temu prilagojen. Današnji sobesedniki sicer konkretno niso mogli povedati, kakšni ukrepi naj bi to bili, so pa poudarili, da bi morala postati denarnoposojilna politika precej bolj restriktivna kot v tretjem četrtletju tega leta, še zlasti. kar zadeva dinarske tokove. Problem bo še toliko večji, ker bo treba pri strožji restriktivnosti upoštevati tudi odpravljanje negativnih posledic zalivske krize in suše. Da je posledice teh prekoračitev v gospodarski politiki čutiti tudi širše. priča izjava viceguvernerja NBJ Branka Dragaša, da je prišlo po prvi transi iz sporazuma stand-by z IMF do »časovnega premika naslednjih«. Očitno bo treba ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. V zvezi s Pariškim klubom je treba vedeti, da je začela Jugoslavija s 1. julijem tega leta plačevati svoje obveznosti do posojilodajalk, ki so njegove članice, to pa bo do konca leta zahtevalo 370 milijonov dolarjev (poleg še neusmerjenega zneska 570 milijonov dolarjev). Zaradi bližnje-vzhodne krize je mogoče pričakovati, da bo Pariški klub ob naslednjih pogovorih naši državi bolj naklonjen. Govorice o tem, da so sedanje devizne rezerve zaradi izvoza na avanse in uvoza z odloženim plačilom, le na papirju — so po Dragaše-vih besedah neutemeljene. V sedmih mesecih je bilo takega izvoza, ki sc do konca leta ne bo povečeval, za 750 milijonov dolarjev, uvoza pa za 650 milijonov. Zgodba naših deviznih rezervah je za zdaj. še zlasti kar zadeva njihovo uporabo za razvoj, bolj govorjenje v prazno. NBJ nima zakonske podlage, da bi to storila, saj rezerv pač ni mogoče nikomur dati na up. Če bi vse republiške in pokrajinske skupščine ugotovile, da je določen znesek mogoče tako uporabiti, potem bi bilo treba sprejeti poseben zvezni zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče določeni znesek uporabiti za razvojna posojila v določenem časovnem roku in seveda pod pogojem, da bi uporabniki vrnili posojila, obresti in še morebitno tečajno razliko. Tečaj dinarja se za zdaj ne spreminja, od deviznih rezerv, naloženih na tujih bankah, pa naj bi imeli letos 560 milijonov dolarjev prihodka. BOJANA JAGER STOJAN ŽITKO Obdavčena prodaja stanovanj Poldrugo desetletje smo v Sloveniji vsaj načeloma zelo podpirali nakup lastniških stanovanj. Ta so bila vseskozi sicer zelo draga, vendar pa številnim kupcem vsaj država ni nagajala; imeli pa so bistveno več težav z bankami. Zdaj pa se utegne tudi na tem področju zelo zasukati: kot je videti iz predloga za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin, bi v prihodnje morali plačati prometni davek celo tisti, ki svoje stanovanje prodajo in si z izkupičkom pomagajo pri na ooioceno pouroeje. nakupu novega, boljšega in večjega stanovanja. Znano je, da je nakup stanovanja tudi iz tako Spomnimo se še, kakšne pozornosti je bil imenovane druge roke zelo draga stvar, ki že v takratnih skupščinskih klopeh deležen predlog, da naj bi vsaj pri obdavčevanju bolj pomagali tistim, ki so si sami prisiljeni postopoma izboljševati stanovanjski standard. Če so prej morali velik del zaslužka od prodanega stanovanja nameniti za davke, jim je bolj razumevajoča tudi, da naj bi se stopnje tega davka v bistvu precej zmanjšale — preprosto zato, ker naj bi bili poslej zavezani k plačilu davka praktično že vsi, ki prodajajo kakršnokoli nepremičnino. Za zdaj seveda še ni jasno, kolikšno stopnjo prometnega davka naj bi dodatno predpisali s posebnim republiškim zakonom, vemo pa, da so takšne stopnje lahko zelo raztegljiva kategorija, pač v skladu s potrebami in predvsem pogledi na določeno področje. imenovane aruge roKe zeio uraga sivai, to z.c doslej ni imela druge ugodnosti kot zgolj omejeno davčno oprostitev. Iz malih oglasov je videti, da je na tem trgu veliko povpraševanja pa tudi veliko ponudbe, kolikor toliko veliko stanovanje pa stane več kot milijon dinarjev. Kolikšna bi še bila znosna davčna stopnja? So to štirje dnn/timrrana PonA n (V m O m nja nameniti za davke, jim je doij razumevajoča oi se ona znosna uavcua siujjiijd. ou »ihjg davčna in še kakšna politika slednjič le priznala -odstotki od dogovorjene prodajne cene, nemara vretr, i.onHnmti Tatn se ie v resnici zeodilo. če deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? vrsto ugodnosti. Tako se je v resnici zgodilo, če nekoliko karikiramo, da je davek od prodaje nepremičnin (poleg stanovanja torej še garaže, parcele ipd.) plačal le tisti, ki si je z izkupičkom kupil, recimo, jahto. Če pa se je s tem denarjem lahko le preselil v drugo stanovanje, je bil takih dajatev oproščen, za ta del denarja pa so bila torej cenejša tudi stanovanja. Potem ko smo lani z ustavnim dopolnilom sprejeli načelo, da so enakopravne vse oblike lastnine, so naši davkarji pripravili zakonski predlog, ki naj bi sicer poenotil plačevanje prometnega davka na promet nepremičnin. Menijo deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? Kdo bi zdaj to vedel? Republiška vlada je razpravo ob tem zakonskem gradivu skupaj z nekaj drugimi zadevami odložila na prihodnjo sejo. Prav pa bi bilo, če bi znova natančneje premislili, ali je res potrebno odpraviti eno od maloštevilnih olajšav, ki so jih doslej imeli tisti, ki so morali svoje stanovanje »dokupovati«. Glede na to, kar je zdaj slišati o precej bolj sproščeni prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že živijo, vsaj poskušajmo, da ne bi ustvarili dodatnih oz. novih razlik med ljudmi. Programski manifest Italijanov za skladnejši razvoj manjšine Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti je namenjena širši slovenski javnosti, skupščini in vladi PIRAN, 12. septembra — Kako naj nova slovenska ustava obravnava položaj narodnosti, je bilo osrednje vprašanje, zaradi katerega so se v piranski Tartinijevi hiši sestali delegati italijanske manjšine, ki predstavljajo narodnost v občinskih, obalni in republiški skupščini ter drugih organih narodnosti. Lotili so se vrste aktualnih vprašanj, predvsem pa polemik, v katero so bili zadnje čase kar pogosto vpleteni. Roberto Battelli, delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je ocenil, da so v zadnjih dneh vendarle nekoliko zgladili nesoglasja z nekaterimi člani slovenske vlade. Sicer pa so na sestanku delegatov italijanske narodnosti v občinskih, obalni in republiški skupščini v Piranu podprli tako imenovano programsko platformo Italijanov v Sloveniji, ki so jo naslovili najširši slovenski javnosti, republiški skupščini in vladi in v njej postavili temeljna izhodišča, brez katerih ni mogoče govoriti o razvoju manjšine. Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti ima sedem točk. V prvi italijanska manjšina v Sloveniji zahteva, da mora nova republiška ustava ohraniti vsaj tisto raven uveljavljenih posebnih pravic, ki so bile zapisane v Ustavi iz leta 1974 in v ustavnih dopolnilih iz leta 1989 (še posebej amandma 55). V drugi točki, ki jo je predlagal Franco Juri, poslanec ZSMS-LS Da bi bilo vse skupaj še slabše, se gospodarstvo, kljub narasli denarni reki. pritožuje zaradi čedalje hujše nelikvidnosti in to upravičeno, ker se na njegov račun spreminja struktura denarne mase. Še ob koncu januarja je znašal delež gospodarstva v denarni masi 30 odstotkov, konec avgusta pa je že zdrsnil pod 9 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kam je šel denar, se vsiljuje sam od sebe. Tudi z večjo ponudbo na denarnem trgu se obresti niso zmanjšale, saj so letne še vedno 36-odstotne, očitno je še vedno dovolj bank in gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sredstva in ne vprašajo za ceno. Banovič je sicer res zelo previdno napovedal, da bodo v četrtem četrtletju ponovno proučili in postopo- Posledice zalivske krize na Hrvaškem ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo, ki že dolga leta deluje na iraškem trgu. bo zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka finančno zelo prizadela. Vrednost pogodbenih investicijskih del znaša skupaj z opremo, poslano Iraku in Kuvajtu, več kot 1,6 milijarde dolarjev, neporavnane dolgove in morebitno škodo pa cenijo na 400 do 500 milijonov dolarjev. Podatki so zbrani v informaciji o posledicah zalivske krize za hrvaško gospodarstvo. Mariborčani oživljajo idejo o policentričnem razvoju RS V centralizmu vidijo enega od vzrokov svojih težav — Nov koncept industrijskega razvoja MARIBOR, 12. septembra - »Vse bolj nas v dragih slovenskih okoljih podpirajo, ko se upiramo centralizaciji odločanja. Ideja o policentričnem razvoju Slovenije se je pred dvajsetimi leti rodila v Mariboru in zdaj, ko se je pričela krhati, jo moramo obuditi. Lomiti pa se je začela zato, ---- 1-----J------ ker je Maribor gospodarsko pa del na kolena in ni imel več moči braniti policentrizma,« je dejal predsednik mariborskih prenoviteljev Franci Pivec na današnjem pogovoru, ki ga je sklicala ZKS-SDP na temo »Policentrizem-slovenski razvojni koncept«. Udeležil se ga je tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Pintar je opozoril na vse slabši položaj tistih regij, ki imajo klasično industrijo, ki je tudi zelo stara, tudi več kot stoletje. Najbolj sta ogrožena mariborska in gorenjska regija. Zato bodo morali v Mariboru agresivneje odpreti to vprašanje. Vse več imajo namreč podjetij, ki so pred stečajem, veliko ljudi je nezaposlenih, še več jih ima sramotno nizke plače. V razpravi so sodelovali ljudje, ki so idejo policentrizma pred četrt stoletja prinesli v slovenski prostor. Tako je Vitja Rode opozoril, da v Sloveniji ni- mamo strategije industrijskega razvoja. Vse preveč smo govorili o razvoju elektronske in podobnih podjetij, pozabljali pa na klasično industrijo. Pri slednji imamo možnost, da s svojim znanjem in ljudmi kaj naredimo, drugod je teh možnosti zelo malo. Maribor si mora koncept industrijskega razvoja narediti, po-licentrizem pa je stvar tržnosti. Govorili so tudi o nujni cestni povezavi Slovenije ter o tem, da ne bi smeli iz Maribora umakniti EGS in Dravskih elektrarn. S tem bi prizadeli celotno gospo-darstvo, saj bi denar iz elektro-gospodarstva oodtekal drugam. NOVI TEDNIK RADIO CELJE Slovenski hmeljarji izvažajo in zato pridelujejo izgubo Kaj pomaga iztržek, če morajo doma kupovati draga zaščitna sredstva - Neenakopraven položaj hmeljarstva v kmetijstvu ŽALEC, 12. septembra - Slovenski hmeljarji so sicer s premosti- venim posojilom poplačali zadnje, velike stroške za škropljenje, obiranje in sušenje hmelja, vendar pa si z njim položaja niso izboljšali. Čeprav se ponašajo z enim največjih čistih deviznih iztržkov pri izvozu hmelja, saj s kakovostnim pridelkom dosegajo svetovne cene, pridelujejo skupaj s hmeljem tudi - izgubo. Slovenski hmeljarji (v njihov krog spada približno 600 kmetij, ki v glavnem pridelujejo hmelj, in okoli tisoč delavcev, ki skrbijo za hmeljišča družbenega sektorja je letos pridelalo nekaj več kot 4000 ton hmelja, okoli 40 odsto-tov pridelka pa v Hmezadovem Kmetijstvu v Žalcu. Direktor Kmetijstva Edi Omladič je poudaril, da bodo več kot 80 odstotkov slovenskega hmelja izvozili na konvertibilni trg in tako iztržili kakih 22 milijonov zahod-nonemških mark. A kaj pomaga iztržek, če pa je marka nasproti dinarja podcenjena in če morajo hmeljarji doma kupovati draga zaščitna sredstva, vrvico in druge surovine v hmeljarstvu, ker jim pač predpisi ne omogočajo, da bi jih z iztrženimi devizami lahko ceneje kupovali zunaj. Zaradi neenakopravnega položaja hmeljarstva v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami (ki so deležne večjih stimulacij), precenjenega dinarja in letos tu- NT5JSC družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, opozarjajo, da je pri uveljavljanju državne suverenosti Slovenije za italijansko narodnost pomembna nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, saj lahko le na tem temelju gradijo dobro sosedstvo in presežejo logiko zaprtosti znotraj katerekoli meje. Franco Juri je ob tem vprašanju poudaril, da ni razlogov za stalno opravičevanje pripadnikov italijanske manjšine, kot da bi kaj zakrivili. Po njegovem mnenju manjšina ne sme odstopiti od zahtev po enotnosti na vsem ozemlju, kjer živi. Tretja točka terja, da proces konfederalizacije Jugoslavije ne bi smel omajati položaja italijanske narodnosti in da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti o enotni zaščiti narodnosti, seveda na isti ravni, kot velja ta zaščita v Sloveniji. V četrti točki zahtevajo čimprejšnjo odpravo ovir, ki zavlačujejo uresničitev projekta »Eastern Europe Inno-vation Centra« v Kopru (po zgledu tržaškega BIC, kot sta ga sosednji državi predvideli v memorandumu Goria—Mikulič). Nadalje v programski platformi terjajo samostojno vzgojno in izobraževalno politiko, tako, ki bo gradila identiteto državljana italijanske narodnosti in pomagala razvijati kulturo sožitja. Slovenija in Italija naj bi omogočili razvoj informacijskih medijev — predvsem pa naj bi televizijo in radio upravljali pripadniki narodnostne skupnosti. V zadnji točki omenjenega manifesta zahtevajo pravico, da sodelujejo pri vseh političnih srečanjih slovenske, italijanske ali hrvaške vlade, kadar bosta vladi obravnavali položaj in problematiko italijanske manjšine. BORIS ŠULIGOJ Slovenija na graškem velesejmu MARIBOR, 12. septembra — »Konec junija smo od gospodarske zbornice Srbije dobili obvestilo, da odpovedujejo udeležbo na 111. velikem univerzalnem sejmu, ki bo v Gradcu od 29. septembra do 7. oktobra,« so povedali na tiskovni konferenci v Mariboru predstavniki graškega velesejma. " J. J. di manjšega pridelka, kot so ga sice imeli, pa hmeljarji ne more-jo pričakovati nič dobrega. Edi Omladič pravi, da bodo še bolj obremenjeni zaradi premostitvenega posojila, ki so ga dobili zadnji mesec pred spravilom pridelka, saj bo treba posojilo vrniti. Kaj lahko reši hmeljarje izgube (menda je na vsak kilogram pridelanega hmelja za 26 dinarjev) in čedalje večjega prepričanja, da je treba hmeljske nasade zaradi nedonosnosti opustiti? Edi Omladič je jasen. Pomagalo bi, pravi, če bi republika posojilo hmeljarjem spremenila v nepovratna sredstva. To bi že letos omililo izgube hmeljarjev. Kot panoga pa si bo hmeljarstvo vsaj opomoglo, če se bodo uresničili Markovičevi obeti in bodo izvozne stimulacije začeli deliti v dobro aktivnih izvoznikov. DAMJANA STAMEJČIČ Dražjo živino kupujejo brez pripomb le zasebni mesarji Večina slovenskih klavnic je odkupno ceno juncev dvignila, samo v Pomurju vztrajajo pri stari ceni — Nezadovoljstvo CELJE, 12. septembra - Čeprav je večina slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov v začetku tega tedna začela uresničevati priporočila republiške vlade in je odkupno ceno mladega pitanega goveda zvišala na 25 dinarjev za kilogram žive teže, pa ukrep IS ni tisto, kar bi zadružniki radi. Odkupna cena živine je še vedno prenizka, saj še vedno zaostaja za realnimi proizvodnimi stroški. Na kolegiju direktorjev zadružnih organizacij so sklenili, da predlagajo ponoven, tokrat pravičnejši popravek odkupnih cen. Tako naj bi bila za vse bolj ustrezna cena 28 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda, pri čemer bi imeli rejci pokritih 70 dostotkov proizvodnih stroškov, kakršni so bili izračunani pri Kmetijskem inštitutu Slovenije konec minulega meseca. Tretjina razlike od sedanje odkupne cene do predlagane nove naj bi šla v breme klavnic, druga tretjina v breme kompenzacij iz republiškega proračuna, preostali del pa naj bi prispevale višje drobnoprodajne cene mesa. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Še posebej, ker je s ponedeljkovo podražitvijo živine (po podatkih, ki smo jih slišali, so povsod razen v Pomurju dvignili odkupne cene na priporočeno raven) poskočila tudi drobnoprodajna cena mesa. 0 Kot je dejal direktor K.Z Panonka FRANC VRATARIČ, pa v Pomurkini mesno predelovalni industriji vztrajajo pri starih odkupnih cenah, češ, če je vlada sprejela novo odkupno ceno, naj jo tudi plačuje. V večini klavnic so »popravili« odstotek klavnosti iz prejšnjih 56 na 58 odstotkov ter ponekod delno tudi znižali marže zadružnim organizacijam. Na mariborskem območju, kjer so odkupno ceno uradno sicer zvišali, pa družbene klavnice zavračajo dražjo domačo živino, medtem ko jo zasebni mesarji k 11 pujsejet^brezoid eYR ]^ Carinski zakon bo odpravil vse neenakosti Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakem položaju BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) - Z osnutkom novega carinskega zakona je predvidena ukinitev vseh dosedanjih carinskih olajšav za gospodarstvo. Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakopravnem položaju. Kot je pojasnil načelnik v zveznem sekretariatu za finance Bori-voje Nešič, je predvidena tudi uki-nitev dosedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo oproščen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen proizvodnji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brez carine uvoziti gospodarskega inventarja. Bolj logično je, da se uvoz za izvoz spodbudi z vrnitvijo carine takrat, ko bo blago, izdelano iz uvoženih surovin, prodano na tujem trgu. Za tuje naložbe pa naj bi veljale drugačne olajšave, ki ne sodijo v carinski sistem. O predlaganem novem carinskem zakonu, kije zdaj za polovico krajši, bodo dokončno odločili delegati skupščine SFRJ. Gospodarstveniki o privatizaciji družbene lastnine Hrvaški gospodarstveniki niso naklonjeni modelu o podržavljanju premoženja ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo se v zadnjih treh mesecih srečuje z vse večjimi težavami, zato so nujno potrebne sistemske rešitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za prestrukturiranje gospodarstva, finančno konsolidacijo in preobrazbo lastništva, je bilo rečeno v današnjem pogovoru med podpredsednikom Republike Hrvaške prof. dr. Dušanom Bi-landžičem in direktorji dvanajstih največjih podjetij (INA, Ingra, Ja-dranbrod, Duro Dakovič, Saponia, MTČ itd). Gospodarstveniki so opozorili na nerealni tečaj dinarja, pomankanje svežega denaija za nov investicijski ciklus, nerešen model privatizacije družbene lastnine, pa tudi neustrezno politiko visokih obresti, ki je po njihovem mnenju povsem zmotna. Gospodarstveniki so mnenja, da je v tem trenutku najpomembnejše sprejeti temeljna načela privatizacije družbene lastnine. Vsi so bolj naklonjeni delničarskemu modelu kot pa modelu, po katerem naj bi pred privatizacijo uvedli podržavljanje premoženja. Ustanoviti javno podjetje za nadzor družbenih Javno finančno podjetje bi lahko nadzorovalo in izvajalo podržavljanje družbene lastnine PIRAN, 12. septembra — Delegati piranske občinske skupščine so podprli pobudo Mitje Jančarja iz ZSMS-LS, ki je predlagal, da naj občina ustanovi javno finančno podjetje, s pomočjo katerega bi lahko izvajala nadzor nad družbenimi podjetji in na ta način izvedla podržavljanje družbene lastnine. Po njegovem mnenju v občinah vse prevečkrat razmišljajo, da bo to vprašanje rešila država. Toda, kako? Mar bo država (ali republika) upravljala podjetja iz centra, in potem po svoje krojila usodo posameznih podjetij? Z oblikovanjem javne finančne službe na občinski ali regijski ravni pa bi zagotovili ohranitev sredstev, pridobljenih s prodajo kapitala, v občini in s tem zagotovili denar za nov razvoj. Piranski delegati so podprli tudi njegovo pobudo, da naj bi izvršni sveti na Obali pripravili projekt s pomočjo katerega bi v regiji, z obeh strani državne meje skupaj predelovali odpadke in tako skupaj razvijali bio-regijo. B. S. Brezposelni bi lahko dobili delo pri zasebnikih Nerazumljivo odlašanje z zakonom, ki bi omogočil zaposlovanje pri obrtnikih MARIBOR, 12. septembra — V Mariboru je brez dela približno 7000 delavcev. To je od pet do šest odstotkov vseh zaposlenih. Na zavod za zaposlovanje jih je zadnji čas največ prišlo iz podjetij, ki so objavila stečaje, torej iz Marlesa, Lileta in Atmo-sa. Napovedujejo se novi stečaji iz meljskega Mi l , na isti poti pa so še Elektrokovina: TAM, TVT Boris Kidrič itd. Če se bo plaz stečajev nadaljeval, bo ob koncu leta v Mariboru ostalo brez dela okrog 10.000 delavcev ali deset do dvanajst odstotkov vseh zaposlenih. Kam z vsemi odvečnimi delavci, se vsi sprašujejo. Nove in stare strani sicer opozarjajo na problem, rešitev pa ponujajo le v obrtno-podjetniški stranki. Člani te stranke opozarjajo na slabe zakonske rešitve, ki ne le da ne spodbujajo zaposlovanje pri zasebnikih, ampak celo kaznujejo tiste, ki zaposlujejo delavce. To dokazujejo s podatkom, da je leta 1988 izgubilo delo kar 434 zaposlenih pri zasebnikih, kar je veliko več kot v Liletu, pa se ni nihče razburjal. Trdijo, da bi v Podravju lahko takoj zaposlili približno pet tisoč delavcev, če bi le bila zakonodaja bolj stimulativna. Pri tem mislijo predvsem na davčno zakonodajo. Zakonsko neurejena so tudi enkratna izplačila za nezaposlene, ki jih ti lahko dobijo na zavodu za zaposlovanje. Za zdaj še ni mogoče, da bi delavec, ki je v družbenem podjetju.izgubil delo in je upravičen do enkratnega izplačila v višini do 24 povprečnih plač, lahko denar prenesel k zasebniku, ki bi mu zagotovil delo. Nerazumljivo dolgo odlašajo s spremembo zakona, ki bi to omogočil in tako zagotovil delo številnim brezposelnim. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko zasebiki zaposlili skoraj vse brezposelne v Podravju, saj ne gre za financiranje novih delovnih mest, ampak za usposabljanje tistih, ki so na voljo, oziroma za pomoč zasebnikom in razmah njihove dejavnosti. VASJA VENTURINI V ponedeljek zagrebški velesejem LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek. 17. septembra, bo ob 10. uri predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman odprl letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Na sejmu bo razstavljalo več kot 3 tisoč razstavijalcev iz 74 držav sveta in Jugoslavije. PO SLOVENIJI Zeleni nasprotujejo gradnji avtoceste NOVA GORICA, 12. septembra — Predstavniki zelenih list iz italijanske Goriške pokrajine, ki so vključene v deželno federacijo zelenih list Furlanije-Julijske krajine, in člani novogoriškega območnega odbora Zelenih Slovenije so na prvem delovnem srečanju največ pozornosti namenili gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje soglasno nasprotujejo gradnji avtoceste, ker bi povečala tranzitni promet tudi skozi Novo Gorico in Gorico ter povzročila precejšnjo škodo zaradi odvzema zemljišč, onesnaževanja, po njihovem mnenju pa bi ovirala tudi turistični razvoj. Prizadevali si bodo, da bo nova cesta skozi Vipavsko dolino samo dvopasna. Ob tem pa so Zeleni sklenili, da bodo predlagali posodobitev železniške proge od Nove Gorice čez Sežano do Ljubljane, in sicer tudi z morebitnim italijanskim kapitalom. Med predlogi, ki so jih oblikovali na srečanju, so še nova avtobusna krožna pot — proga skozi Novo Gorico in Gorico, da bi z njo omejili promet z osebnimi vozili, uresničitev pobude za oblikovanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzora nad onesnaževanjem na obmejnem območju, razširitev načrta svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, ki ga bodo v kratkem začeli uresničevati v Novi Gorici, tudi na sosednjo Gorico. Pogovarjali so se tudi o premagovanju ekoloških težav, povezanih s potokom Korn, v katerega naj bi se stekale le meteorne vode, ne pa tudi mestne in industrijske odplake. (S. C.) Trgovina Ara v Celju Jugoslavija je v Eurekinem projektu ekološkega letala Za zdaj naj bi v projektu sodelovale Italija, ZRN, Grčija, Danska in Jugoslavija — Pogodba podpisana v Londonu LONDON, 12. septembra — Jugoslavija je na pravkar končani svetovni letalski razstavi v Londonu Farnborough ’90 sklenila pomemben posel. Zvezna direkcija za promet in rezerve je namreč podpisala pogodbo o partnerstvu pri promociji novega Eurekinega ekološkega letala z oznako AAA (Advanced Amphibious Aircraft). Pri tem projektu, ki je v programu Eureke, sodelujejo Aeritalia, Dornier iz ZRN, Hellenic Aerospace iz Grčije, firma Udsen iz Danske in v imenu Jugoslavije Zvezna direkcija za promet in rezerve SDPR. CELJE, 12. septembra - V Linhartovi ulici v Celju si je Ivan Matosa uredil trgovinico Ara, kjer prodaja najrazličnejše male živali, ptice, ribice, včasih tudi psičke in celo male opice, pa tudi vse drugo, kar potrebujejo za nego svojih ljubljencev številni celjski ljubitelji malih živali. Pred prodajalno je na lepo obnovljenem dvorišču lastnik uredil tudi mini eksotičen vrt, kjer se Celjani, še zlasti tisti, ki hodijo mimo v spremstvu otrok, radi ustavljajo. (I. B., foto: B. C.) Reparativna nevrologija za mišično obolele IZOLA. 12. septembra - Kako bi čim bolje poskrbeli za zdravje in rehabilitacijo mišično obolelih v Sloveniji, je bilo eno osrednjih vprašanj ob obisku podpredsednika slovenske vlade Matija Malešiča in republiškega sekretarja za šolstvo dr. Petra Venclja v izolskem Domu dveh topolov. Odločili so se, da bodo s pomočjo profesorja Milana Dimitrijeviča s houstonske univerze začeli razvijati nekatere medicinske programe v reparativni nevrologiji. Vsako leto je pri njih mednarodni mladinski tabor, mladi iz Evrope in Severne Amerike pridejo pomagat pri negi, pospravljanju, fizioterapiji, plavanju in drugih nujnih opravilih v takem domu. Obisk podpredsednika slovenske vlade in republiškega sekretariata za šolstvo so v Izoli izkoristili tudi za predstavitev vseh obnovitvenih del starega objekta nekdanje izolske bolnišnice. V petih letih so prizadevni člani društva za mišično obolele le izvrtali nekaj denarja, da so z leti primerno uredili objekt, vendar delo še ni končano. (B. Š.) Vesela jesen MARIBOR. 12. septembra - Na prostoru nekdanjega mariborskega sejma je trgovsko-poslovni center Lent tudi letos organiziral tradicionalno Veselo jesen. V dvoranah B in C je naprodaj različno blago, gornjo ploščad je zasedlo sto zasebnih prodajalcev, ob Dravi pa so okrepčevalnice in luna park. Po dolgih letih so v boju proti hrupu zmagali stanovalci KS Talci, tako da bo glasba samo do 22. ure. Vesela jesen bo v Mariboru do 23. septembra. (J. J). Gre za letalo, za katero je Evropa, kot trdijo raziskovalci trga, izredno zainteresirana. Letalo AAA naj bi namreč uporabljali za gašenje požarov (to je še posebej aktualno za sredozemske države), za ekološko zaščito morja (pobiranje nesnage in podobno), za opazovanje dna (z vso ustrezno elektronsko opremo seveda), za reševanje na morju in ne nazadnje tudi za prevoz potnikov. V letalu naj bi bilo — ob ustrezni ureditvi — prostora za 30 do 35 ljudi. Ker naj bi letalo pristajalo tudi na vodi, je torej projekt primeren zlasti za prevoz na otoke, kar je spet najbolj zanimivo za sredozemske države. Prva faza raziskav je opravljena. Opravila sta jih Aeritalia in Dornier. Obe družbi sta v to fazo vložili po 50 odstotkov sred- Za razvoj telekomunikacij je potrebna podražitev storitev Dolgo načrtovan telekomunikacijski center v Novi Gorici so začeli graditi - Poslej naj bi o cenah odločala republika NOVA GORICA, 12. septembra - Novogoriško PTT podjetje je pred dnevi začelo graditi že dolgo načrtovani regijski telekomunikacijski center, ki je prvi pogoj za nujno posodobitev in širitev vseh telekomunikacijskih zmogljivosti v severnoprimorskih občinah. Sedanje zmogljivosti so namreč v celoti izkoriščene in regiji, opozarjajo v podjetju, zaradi nenehnega naraščanja predvsem telefonskega prometa že nekaj časa grozi razpad sistema. so lani dobili združena tako imenovana nepovratna sredstva Ljubljanske banke Komercialne banke Nova Gorica. Za vsa dosedanja naložbena dela so porabili približno 40 milijonov dinarjev. Za uresničitev celotnega programa pa so že pred dobrim letom pripravili posebne pogodbe za prihodnje sovlagatelje, ki naj bi poleg plačila storitev prispevali še določen delež za naložbo. Vendar zdaj v PTT podjetju skupaj z izvršnimi sveti in gospodarstveniki v severnoprimorskih občinah ugotavljajo, da take pogodbe niso rešitev za nujen razvoj telekomunikacijskega sistema. Republiški skupščini bodo zato preko poslancev iz regije predlagali, naj začne s postopkom, s katerim bi prenesla pristojnost za oblikovanje cen telekomunikacijskih storitev z zvezne ravni na republiško. Predlog pa seveda pomeni tudi, naj bi v ceno vključili delež za razvoj (kot pri bencinu). SLAVICA CRNICA štev. Zdaj je na vrsti druga faza, v kateri naj bi dokončno definirali projekt. Gre torej predvsem za znanstvenoraziskovalno delo, v katerem naj bi Jugoslavija sodelovala z 20-odstotnim deležem. Z jugoslovanske strani naj bi v tej fazi sodelovala letalski inštitut iz Žarkova pri Beogradu in brodarski inštitut iz Zagreba. Predstavniki italijanske in za-hodnonemške družbe so že obiskali oba inštituta in so bili, kot je v jugoslovanskem paviljonu na Farnboroughu dejal Aleksan- • V sredozemskih državah, kjer imajo iz dneva v dan več skrbi zaradi nenehnega onesnaževanja morja, že dalj časa razmišljajo o enotni ekološki letalski floti, kar bi v mnogočem močno olajšalo skupno sodelovanje v različnih ekoloških akcijah. Novo Eurekino letalo AAA bi bilo torej kot nalašč za to zamisel, za katero se za zdaj najbolj zavzemajo v Italiji in Grčiji, na potezi pa je zdaj kajpak tudi Jugoslavija._________________ Gradnja telekomunikacijskega centra, brez katerega tudi ni mogoča gradnja drugih delov sistema,, povezav z njim in ne novi telefonski priključki, je bila v iztekajočem se petletnem obdobju prednostna razvojna naloga novogoriškega podjetja. Denarja za naložbo pa seveda podjetje ni imelo, zato je v minulih letih iskalo možne vire financiranja z raznimi dogovori z regijskim gospodarstvom, ki naj bi sovlagalo v naložbo. Za celoten naložbeni program, v katerega je poleg stavbe za telekomunikacijski center vključenih še deset pomembnih objektov v regiji, bodo namreč, po današnjih cenah izračunano, potrebovali okrog objektov v regiji, bodo namreč, po današnjih cenah izračunano, potrebovali okrog 100 milijonov dinarjev. Gradnjo stavbe in komunalno opremo zemljišča so financirali z lastnim denarjem in posojilom poštne hranilnice Beograd. Za opremo centra, ki so jo že kupili. dar Gavrilovič iz Zvezne direkcije za promet in rezerve, zadovoljni z zmogljivostmi obeh raziskovalnih ustanov. Toda kot pri vseh tovrstnih poslih, je tudi tu problem denar. Vse države partnerke v tem projektu — razen Jugoslavije — so namreč članice Eureke, in ker gre za Eurekin projekt, dobijo vse štiri države za raziskave polovico potrebnih sredstev iz programa Eureka, drugo polovico pa prispevajo družbe same. Jugoslavija bi morala ta hip v raziskave sama vložiti tri milijone dolarjev. Aleksandar Gavrilovič pravi, da do tega denarja ne bo prav lahko priti, toda te tri milijone dolarjev bi zdaj morali zbrati, saj gre za projekt, ki ga res ne gre izpustiti iz rok. saj bi z letalom AAA po letu 1996, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko tudi precej zaslužili. Poleg tega, pravi Gavrilovič, je zanimanje za projekt v Evropi zelo veliko. V njem so pripravljene sodelovati tudi druge države, tako da še vedno lahko pride do sprememb v partnerstvu. Bržkone ne bi bilo najbolj modro, da bi si Jugoslavija v trenutku, ko si je s pomočjo tujih partnerjev le odprla stranska vrata v Eureko, zdaj sama zaprla to pot v Evropo. BRANKO SOBAN Dekret za lendavske zdravnike LENDAVA, 12. septembra - Ker osem zdravnikov splošne prakse in ginekolog, ki dežurajo v lendavskem zdravstvenem domu, tudi na zadnjem pogovoru z direktorjem ZD dr. Franjem Kolaričem, vodstvom Pomurskega zdravstvenega centra in občinskega izvršnega sveta, ni odstopilo od zahteve po ohranitvi dežurstev in odstopu direktorja, jim bo slednji v soboto izdal dekret za njihovo pripravljenost na domu. Vodstvi zdravstvenega doma in PZC trdita, da je to edini možen način, da se prihrani nekaj denarja, vendar zdravniki nikakor nočejo prevzeti odgovornosti za dvomljivo obliko zdravstvene pomoči v nočnih urah. ko bi v zdravstvenem domu dežurala le medicinska sestra in voznik rešilca. (I. G.) Murine obleke za družine umrlih rudarjev MURSKA SOBOTA, 12. septembra - Iz soboške Mure so danes posiali v Tuzlo obleke za družine ponesrečenih rudarjev iz Kreke. Pošiljka je vredna 95 tisoč dinarjev. (J. G.) Začeli bodo graditi nov briški vodovod NOVA GORICA, 12. septembra - Že letos bo podjetje Goriški vodovod vstavilo nove črpalke v tri nove vrtine v bližini sedanjega vodnega zajetja Pcrelesje v strugi reke Soče. Tako bo vodovod za Goriška Brda, kjer živi okrog 6500 ljudi, odslej povezan z novim kakovostnim vodnim virom. To pa bo prvi del naložbe v gradnjo novega briškega vodovoda. V naslednjih petih letih bodo Goriški vodovodi postopoma zgradili vse večje objekte, jih vključevali v sedanji briški vodovodni sistem in s tem tudi počasi izboljševali oskrbo s pitno vodo na tem območju. V naslednjih desetih letih pa bodo obnovili tudi celotno tako imenovano sekundarno vodovodno omrežje, ki je dotrajano. (S. C.) Težave s simboli na OŠ Razkrižje-Šafarsko LJUTOMER. 12. septembra - Včerajšnji roditeljski sestanek na OŠ Razkrižje-Šafarsko se je nepričakovano končal s precejšnjo neprijetnostjo, ki jo je povzročil Blaž Zenkovič, član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in vpliven član krščansko-demokratske stranke v Ljutomeru. Ko so starši in učitelji praktično že končali s sestankom v avli šole. je Blaž Zenkovič od ravnatelja šole pred starši zahteval, naj iz šolske avle odnesejo Titovo sliko, če pa bo že ostala, naj poleg nje obesijo še križ. Ravnatelj Alojz Makoter je Zenkoviču pojasnil, da se bo vodstvo šole ravnalo po navodilih pristojnih republiških šolskih organov in ustanov, s tem pa so se na sestanku strinjali tudi starši. Spremembo in ukinjanje simbolov bodo na šoli izvajali postopoma. Titove slike bodo tako še visele na stenah učilnic, sliki Slave Klavore in Jožeta Hedžeta, po katerem šola nosi ime. bosta shranjeni na posebnem mestu v šolski avli, so se dogovorili starši in vodstvo šole. (I. G.) Obnova Malega gradu na Ptuju PTUJ, 12. septembra - Ptujske Gradnje osušujejo temelje ptujskega Malega gradu ob Prešernovi ulici. Z deli. ki stanejo 530 tisoč dinarjev, so^začeii uresničevati načrt, da bi v tem slikovitem mestnem poslopju do preloma tisočletja dobila dom ptujska ljudska in študijska knjižnica. Ravnateljica ptujske knjižnice Lidija Majnik je povedala, da imajo na mizi že vse izvedbene načrte za ta zahtevni poseg. Mali grad je bil nekoč mitnica, mestni dvor. menjaval je lastnike, nazadnje so ga pred drugo vojno prodali, med vojno pa prepisali na zasebnega lastnika. V splošni evforiji zahtevkov za vračanje lastnine se ta doslej še ni javil. Mali grad je največji ptujski obnovitveni zalogaj v tem desetletju. (F. M., slika: B. Č.) Neutemeljene so govorice o navideznih deviznih rezervah Predstavniki NBJ so povedali, da bo morala postati denarno-posojilna politika precej bolj restriktivna tudi zaradi zalivske krize - Kandidati za mednarodno posojilo OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 12. septembra — Predstavniki Narodne banke Jugoslavije so na današnji tiskovni konferenci v zveznem izvršnem svetu izčrpno spregovorili o tem, kako je prišlo v juliju in avgustu do prekoračitev v denarno-posojilni politiki. Natančnega odgovora na vprašanje, kdo je tega kriv, pa ni bilo. Centralna banka se odgovornosti, tudi če bi hotela, ne more otresti. Generalni direktor monetarnega sektorja NBJ Ratko Banovič poudarja, da je do takšnih gibanj prišlo zato, ker monetarna politika ravr.o takrat, ko je bilo sklenjeno, da bomo vajeti popustili, ni imela ustrezne opore v fiskalni politiki in v politiki javne porabe. Vprašanje bi lahko zastavili tudi obratno, namreč, zakaj nismo pravočasno reagirali, da ne bi bilo preveč denarja, s katerim bi bilo mogoče pokrivati preveliko skupno porabo in nezaslužene plače. Zaradi ustvarjanja primarnega denarja z deviznimi ma začeli prilagajati obrestno politiko NBJ tudi v zvezi z eskontnimi stopnjami, še zlasti pa, kar zadeva privlačnejše obresti na blagajniške zapise bank. Kljub temu je vidnejši nastop centralne banke na prostem trgu povezal s tem, da mora biti tudi med bančnimi portfelji precej več vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče dati na trg. Po vsem tem seveda ni presenetljiva napoved ukrepov za zadnje trimesečje tega leta, ko naj bi se denarno-posojilna gibanja skrčila v okvir programa, ves instrumenta- ® Iz zveznega sekretariata za informacije so sporočili, da je sestavljen seznam 25 podjetij iz različnih panog in regij, ki izpolnjujejo pogoje ZIS ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kar pomeni, da so potencialni kandidati za finančno podporo Svetovne banke v okviru programa reorganizacije naše industrije. To so: reški »3. maj«, mariborska Metalna, niški MIN, titograjski »Radoje Dakič«, novosadka Pobeda, MZ »Tito« iz Skopja, Famos iz Hrastnice, ptujski AGIS, svetozarevski IK »Moša Pijade«, tovarna akumualtor-jev v Titovi Mitroviči. INA Omišalj, Prva iskra Barič, zagrebška Pliva, MATROS iz Sremske Mitroviče, Duga Resa iz Duge Rese, TK »Kranj«, paračinski »Brako Krsmanovič«, mostarski »Duro Salaj«, Astibo iz Štipa, titograjski Titeks, Industrija obutve Beograd, kombinat Borovo, »Miloje Dakič« iz Kruševca, AIK Srbijanka iz Valjeva in PIK Vrbovec! Kdo od njih bo dobil finančno podporo Svetovne banke, bomo izvedeli po obisku njenih predstavnikov, ki jih pričakujemo konec meseca. Mednarodni strokovnjaki bodo takrat izbrali 1« do 15 kolektivov, ki naj bi bili po njihovem mnenju potrebni reorganizacije. transakcijami (v juliju in avgustu je bilo tako ustvarjenega več, kot je bilo predvideno za vse tretje in četrto četrtletje, ali natančneje 8,9 milijarde dinarjev), večjih plasmajev za odkup kmetijskih proizvodov (namesto predvidenih 3,2 milijona ton jc bilo odkupljenih okrog 4,5 milijona ton žita) in z večjim posojilnim multiplikatorjem na bankah se je precej povečala denarna masa — v juliju in avgustu vsega skupaj za 21 milijard dinarjev. Očitno 5 milijard dinarjev hkrati razvrednotenega denarja ni zadoščalo za vzpostavitev monetarnega ravnovesja, kakršno je bilo potrebno. © Če nekatere naše banke v minulih dneh niso imele dovolj devizne efeklive, je to tehnično vprašanje, ki je posledica njihovega (slabega) poslovanja, in po-siedica pritiska, nastalega v pričakovanju devalvacije, je poudari! Dragaš. Ta pritisk zdaj popušča. Sicer pa je bilo neto odliva deviz, se pravi razlike med vsoto, ki so jo banke od občanov kupile in ki so jim jo prodale, približno za 275 milijonov dolarjev. Ob koncu junija je imela naša država 5 7,4 milijarde dolarjev dolga, od tega 16,1 milijarde v konvertibilnih devizah. Da bi bilo vse skupaj še slabše, se gospodarstvo, kljub narasli denarni reki, pritožuje zaradi čedalje hujše nelikvidnosti in to upravičeno, ker se na njegov račun spreminja struktura denarne mase. Še ob koncu januarja je znašal delež gospodarstva v denarni masi 30 odstotkov, konec avgusta pa je že zdrsnil pod 9 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kam je šel denar, se vsiljuje sam od sebe. Tudi z večjo ponudbo na denarnem trgu se obresti niso zmanjšale, saj so letne še vedno 36-odstotne, očitno jc še vedno dovolj bank in gospodarskih subjektov, ki potrebujejo sredstva in ne vprašajo za ceno. Banovič je sicer res zelo previdno napovedal, da bodo v četrtem četrtletju ponovno proučili in postopo- Posiedice zalivske krize na Hrvaškem ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) — Hrvaško gospodarstvo ki že dolga leta deluje na iraškem trgu, bo zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka finančno zelo prizadela. Vrednost pogodbenih investicijskih del znaša skupaj :: opremo, poslano Iraku in Kuvajtu, več kot 1,6 milijarde dolarjev, neporavnane dolgove in morebitno škodo pa cenijo na 400 do 500 milijonov dolarjev. Podatki so zbrani v in formaciji o posledicah zalivske krize za hrvaško gospodarstvo. rij pa bi bil temu prilagojen. Današnji sobesedniki sicer konkretno niso mogli povedati, kakšni ukrepi naj bi to bili, so pa poudarili, da bi morala postati denamoposojilna politika precej bolj restriktivna kot v tretjem četrtletju tega leta, še zlasti, kar zadeva dinarske tokove. Problem bo še toliko večji, ker bo treba pri strožji restriktivnosti upoštevati tudi odpravljanje negativnih posledic zalivske krize in suše. Da je posledice teh prekoračitev v gospodarski politiki čutiti tudi širše, priča izjava viceguvernerja NBJ Branka Dragaša, da je prišlo po prvi tranši iz sporazuma stand-by z IMF do »časovnega premika naslednjih«. Očitno bo treba ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. V zvezi s Pariškim klubom jc treba vedeti, da je začela Jugoslavija s 1. julijem tega leta plačevati svoje obveznosti do posojilodajalk, ki so njegove članice, to pa bo do konca leta zahtevalo 370" milijonov dolarjev (poleg še neusmerjenega zneska 570 milijonov dolarjev). Zaradi bližnje-vzhodne krize je mogoče pričakovati, da bo Pariški klub ob naslednjih pogovorih naši državi bolj naklonjen. Govorice o tem, da so sedanje devizne rezerve zaradi izvoza na avanse in uvoza z odloženim plačilom, le na papirju — so po Dragašc-vih besedah neutemeljene. V sedmih mesecih je bilo takega izvoza, ki se do konca leta ne bo povečeval, za 750 milijonov dolarjev, uvoza pa za 650 milijonov. Zgodba o naših deviznih rezervah je za zdaj, še zlasti kar zadeva njihovo uporabo za razvoj, bolj govorjenje v prazno. NBJ nima zakonske podlage, da bi to storila, saj rezerv pač ni mogoče nikomur dati na up. Ce bi vse republiške in pokrajinske skupščine ugotovile, da je določen znesek mogoče tako uporabiti, potem bi bilo treba sprejeti poseben zvezni zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče določeni znesek uporabiti za razvojna posojila v določenem časovnem roku in seveda pod pogojem, da bi uporabniki vrnili posojila, obresti in še morebitno tečajno razliko. Tečaj dinarja se za zdaj ne spreminja, od deviznih rezerv, naloženih na tujih bankah, pa naj bi imeli letos 560 milijonov dolarjev prihodka. BOJANA JAGER STOJAN ŽITKO Obdavčena prodaja stanovanj Poldrugo desetletje smo v Sloveniji vsaj načeloma zelo podpirali nakup lastniških stanovanj. Ta so bila vseskozi sicer zelo draga, vendar pa številnim kupcem vsaj država ni nagajala; imeli pa so bistveno več težav z bankami. Zdaj pa se utegne tudi na tem področju zelo zasukati: kot je videti iz predloga za izdajo zakona o davku na promet nepremičnin, hi v prihodnje morali plačati prometni davek celo tisti, ki svoje stanovanje prodajo in si z izkupičkom pomagajo pri nakupu novega, boljšega in večjega stanovanja. Spomnimo se še, kakšne pozornosti je bil v takratnih skupščinskih klopeh deležen predlog, da naj bi vsaj pri obdavčevanju bolj pomagali tistim, ki so si sami prisiljeni postopoma izboljševati stanovanjski standard. Če so prej morali velik del zaslužka od prodanega stanovanja nameniti za davke, jim je bolj razumevajoča davčna in še kakšna politika slednjič le priznala vrsto ugodnosti. Tako se je v resnici zgodilo, če nekoliko karikiramo, da je davek od prodaje nepremičnin (poleg stanovanja torej še garaže, parcele ipd.) plačal le tisti, ki si je z izkupičkom kupil, recimo, jahto. Če pa se je s tem denarjem lahko le preselil v drugo stanovanje, je bil takih dajatev oproščen, za ta del denarja pa so bila torej cenejša tudi stanovanja. Potem ko smo iani z ustavnim dopolnilom sprejeli načelo, da so enakopravne vse oblike lastnine, so naši davkarji pripravili zakonski predlog, ki naj bi sicer poenotil plačevanje prometnega davka na promet nepremičnin. Menijo tudi, da naj bi se stopnje tega davka v bistvu precej zmanjšale — preprosto zato, ker naj bi bili poslej zavezani k plačilu davka praktično že vsi, ki prodajajo kakršnokoli nepremičnine. Za zdaj seveda še ni jasno, kolikšno stopnjo prometnega davka naj bi dodatno predpisali s posebnim republiškim zakonom, vemo pa, da so takšne stopnje lahko zelo raztegljiva kategorija, pač v skladu s potrebami in predvsem pogledi na določeno področje. Znano je, da je nakup stanovanja tudi iz tako imenovane druge roke zelo draga stvar, ki že doslej ni imela druge ugodnosti kot zgolj omejeno davčno oprostitev. Iz malih oglasov je videti, da je na tem trgu veliko povpraševanja pa tudi veliko ponudbe, kolikor toliko veliko stanovanje pa stane več kot milijon dinarjev. Kolikšna bi še bila znosna davčna stopnja? So to štirje odstotki od dogovorjene prodajne cene, nemara deset, če tako pokažejo proračunske potrebe? Kdo bi zdaj to vedel? Republiška vlada je razpravo ob tem zakonskem gradivu skupaj z nekaj drugimi zadevami odložila na prihodnjo sejo. Prav pa bi bilo, če bi znova natančneje premislili, ali je res potrebno odpraviti eno od maloštevilnih olajšav, ki so jih doslej imeli tisti, ki so morali svoje stanovanje »dokupovati«. Glede na to, kar je zdaj slišati o precej bolj sproščeni prodaji družbenih stanovanj tistim, ki v njih že živijo, vsaj poskušajmo, da ne bi ustvarili dodatnih oz. novih razlik med ljudmi. Programski manifest Italijanov za skladnejši razvoj manjšine Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti je namenjena širši slovenski javnosti, skupščini in vladi PIRAN, 12. septembra - Kako naj nova slovenska ustava obravnava položaj narodnosti, je bilo osrednje vprašanje, zaradi katerega so se v piranski Tartinijevi hiši sestali delegati italijanske manjšine, ki predstavljajo narodnost v občinskih, obalni in republiški skupščini ter drugih organih narodnosti. Lotili so se vrste aktualnih vprašanj, predvsem pa polemik, v katero so bili zadnje čase kar pogosto vpleteni. Roberto Battelli, delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je ocenil, da so v zadnjih dneh vendarle nekoliko zgladili nesoglasja z nekaterimi člani slovenske vlade. Sicer pa so na sestanku delegatov italijanske narodnosti v občinskih, obalni in republiški skupščini v Piranu podprli tako imenovano programsko platformo Italijanov v Sloveniji, ki so jo naslovili najširši slovenski javnosti, republiški skupščini in vladi in v njej postavili temeljna izhodišča, brez katerih ni mogoče govoriti o razvoju manjšine. Programska platforma pripadnikov italijanske narodnosti ima sedem točk. V prvi italijanska manjšina v Sloveniji zahteva, da mora nova republiška ustava ohraniti vsaj tisto raven uveljavljenih posebnih pravic, ki so bile zapisane v Ustavi iz leta 1974 in v ustavnih dopolnilih iz leta 1989 (še posebej amandma 55). V drugi točki, ki jo je predlagal Franco Juri, poslanec ZSMS-LS Mariborčani oživljajo idejo o policentričnem razvoju RS V centralizmu vidijo enega od vzrokov svojih težav — Nov koncept industrijskega razvoja MARIBOR, 12. septembra — »Vse bolj nas v drugih slovenskih okoljih podpirajo, ko se upiramo centralizaciji odločanja. Ideja o policentričnem razvoju Slovenije se je pred dvajsetimi leti rodila v Mariboru in zdaj, ko se je pričela krhati, jo moramo obuditi. Lomiti pa se je začela zato, ker je Maribor gospodarsko padel na kolena in ni imel več moči braniti poiicentrizma,« je dejal predsednik mariborskih prenoviteljev Franci Pivec na današnjem pogovoru, ki ga je sklicala ZKS-SDP na temo »Policentrizem-slovenski razvojni koncept«. Udeležil se ga je tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Pintar je opozoril na vse slabši položaj tistih regij, ki imajo klasično industrijo, ki je tudi zelo stara, tudi več kot stoletje. Najbolj sta ogrožena mariborska in gorenjska regija. Zato bodo morali v Mariboru agresivneje odpreti to vprašanje. Vse več imajo namreč podjetij, ki so pred stečajem, veliko ljudi je nezaposlenih, še več jih ima sramotno nizke plače. V razpravi so sodelovali ljudje, ki so idejo poiicentrizma pred četrt stoletja prinesli v slovenski prostor. Tako je Vitja Rode opozoril, da v Sloveniji ni- Slovenski hmeljarji izvažajo in zato pridelujejo izgubo Kaj pomaga iztržek, če morajo doma kupovati draga zaščitna sredstva - Neenakopraven položaj hmeljarstva v kmetijstvu ŽALEC, 12. septembra — Slovenski hmeljarji so sicer s premosti-venini posojilom poplačali zadnje, velike stroške za škropljenje, obiranje in sušenje hmelja, vendar pa si z njim položaja niso izboljšali. Čeprav se ponašajo z enim največjih čistih deviznih iztržkov pri izvozu hmelja, saj s kakovostnim pridelkom dosegajo svetovne cene, pridelujejo skupaj s hmeljem tudi — izgubo. di manjšega pridelka, kot so ga sice imeli, pa hmeljarji ne morejo pričakovati nič dobrega. Edi Slovenski hmeljarji (v njihov krog spada približno 600 kmetij, ki v glavnem pridelujejo hmelj, in okoli tisoč delavcev, ki skrbijo za hmeljišča družbenega sektorja je letos pridelalo nekaj več kot 4000 ton hmelja, okoli 40 odsto-tov pridelka pa v Hmezadovem Kmetijstvu v Žalcu. Direktor Kmetijstva Edi Omladič je poudaril, da bodo več kot 80 odstotkov slovenskega hmelja izvozili na konvertibilni trg in tako iztržili kakih 22 milijonov zahod-nonemških mark. A kaj pomaga iztržek, če pa je marka nasproti dinarja podcenjena in če morajo hmeljarji doma kupovati draga zaščitna sredstva, vrvico in druge surovine v hmeljarstvu, ker jim pač predpisi ne omogočajo, da bi jih z iztrženimi devizami lahko ceneje kupovali zunaj. Zaradi neenakopravnega položaja hmeljarstva v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami (ki so deležne večjih stimulacij), precenjenega dinarja in letos tu- Omladič pravi, da bodo še bolj obremenjeni zaradi premostitvenega posojila, ki so ga dobili zadnji mesec pred spravilom pridelka, saj bo treba posojilo vrniti. ‘ Kaj lahko reši hmeljarje izgube (menda je na vsak kilogram pridelanega hmelja za 26 dinarjev) in čedalje večjega prepričanja. da je treba hmeljske nasade zaradi nedonosnosti opustiti? Edi Omladič je jasen. Pomagalo bi, pravi, če bi republika posojilo hmeljarjem spremenila v nepovratna sredstva. To bi že letos omililo izgube hmeljarjev. Kot panoga pa si bo hmeljarstvo vsaj opomoglo, če se bodo uresničili Markovičevi obeti in bodo izvozne stimulacije začeli deliti v dobro aktivnih izvoznikov. DAMJANA STAMEJČIČ mamo strategije industrijskega razvoja. Vse preveč smo govorili o razvoju elektronske in podobnih podjetij, pozabljali pa na klasično industrijo. Pri slednji imamo možnost, da s svojim znanjem in ljudmi kaj naredimo, drugod je teh možnosti zelo malo. Maribor si mora koncept industrijskega razvoja narediti, po-licentrizem pa je stvar tržnosti. Govorili so tudi o nujni cestni povezavi Slovenije ter o tem, da ne bi smeli iz Maribora umakniti EGS in Dravskih elektrarn. S tem bi prizadeli celotno gospodarstvo, saj bi denar iz elektrogospodarstva oodtekal drugam. V. V. NOVI TEDNIK RADIO CELJE NTRC v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, opozarjajo, da je pri uveljavljanju državne suverenosti Slovenije za italijansko narodnost pomembna nedotakljivost mej med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, saj lahko le na tem temelju gradijo dobro sosedstvo in presežejo logiko zaprtosti znotraj katerekoli meje. Franco Juri je ob tem vprašanju poudaril, da ni razlogov za stalno opravičevanje pripadnikov italijanske manjšine, kot da bi kaj zakrivili. Po njegovem mnenju manjšina ne sme odstopiti od zahtev po enotnosti na vsem ozemlju, kjer živi. Tretja točka terja, da proces konfederalizacije Jugoslavije ne bi smel omajati položaja italijanske narodnosti in da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti o enotni zaščiti narodnosti, seveda na isti ravni, kot velja ta zaščita v Sloveniji. V četrti točki zahtevajo čimprejšnjo odpravo ovir, ki zavlačujejo uresničitev projekta »Eastern Europe Inno-vation Centra« v Kopru (po zgledu tržaškega BIC, kot sta ga sosednji državi predvideli v memorandumu Goria—Mikulič). Nadalje v programski platformi terjajo samostojno vzgojno in izobraževalno politiko, tako, ki bo gradila identiteto državljana italijanske narodnosti in pomagala razvijati kulturo sožitja. Slovenija in Italija naj bi omogočili razvoj informacijskih medijev — predvsem pa naj bi televizijo in radio upravljali pripadniki narodnostne skupnosti. V zadnji točki omenjenega manifesta zahtevajo pravico, da sodelujejo pri vseh političnih srečanjih slovenske, italijanske ali hrvaške vlade, kadar bosta vladi obravnavali položaj in problematiko italijanske manjšine. BORIS ŠULIGOJ Slovenija na graškem velesejmu MARIBOR, 12. septembra — »Konec junija smo od gospo-darske zbornice Srbije dobili obvestilo, da odpovedujejo udeležbo na 111. velikem univerzalnem sejmu, ki bo v Gradcu od 29. septembra do 7. oktobra,« so povedali na tiskovni konferenci v Mariboru predstavniki graškega velesejma. ' J. J. Dražjo živino kupujejo brez pripomb le zasebni mesarji Večina slovenskih klavnic je odkupno ceno juncev dvignila, samo v Pomurju vztrajajo pri stari ceni - Nezadovoljstvo CELJE, 12. septembra — Čeprav je večina slovenskih klavnic in mesnopredelovalnih obratov v začetku tega tedna začela uresničevati priporočUa republiške vlade in je odkupno ceno mladega pitanega goveda zvišala na 25 dinarjev za kilogram žive teže, pa ukrep IS ni tisto, kar bi zadružniki radi. Odkupna cena živine je še vedno prenizka, saj še vedno zaostaja za realnimi proizvodnimi stroški. Na kolegiju direktorjev zadružnih organizacij so sklenili, da predlagajo ponoven, tokrat pravičnejši popravek odkupnih cen. Tako naj bi bila za vse bolj ustrezna cena 28 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda, pri čemer bi imeli rejci pokritih 70 dostotkov proizvodnih stroškov, kakršni so bili izračunani pri Kmetijskem inštitutu Slovenije konec minulega meseca. Tretjina razlike od sedanje odkupne cene do predlagane nove naj bi šla v breme klavnic, druga tretjina v breme kompenzacij iz republiškega proračuna, preostali del pa naj bi prispevale višje drobnoprodajne cene mesa. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Še posebej, ker je s ponedeljkovo podražitvijo živine (po podatkih, ki smo jih slišali, so povsod razen v Pomurju dvignili odkupne cene na priporočeno raven) poskočila tudi drobnoprodajna cena mesa. • Kot je dejal direktor KZ Panonka FRANC VRATARIČ, pa v Pomurkini mesno predelovalni industriji vztrajajo pri starih odkupnih cenah, češ, če je vlada sprejela novo odkupno ceno, naj jo tudi plačuje._________________________________ V večini klavnic so »popravili« odstotek klavnosti iz prejšnjih 56 na 58 odstotkov ter ponekod delno tudi znižali marže zadružnim organizacijam. Na mariborskem območju, kjer so odkupno ceno uradno sicer zvišali, pa družbene klavnice zavračajo dražjo domačo živino, medtem ko jo zasebni mesarji kupujejo brez oklevanja. MARJETA ŠOŠTARIČ Carinski zakon bo odpravil vse neenakosti Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakem položaju BEOGRAD, 12. septembra (Tanjug) - Z osnutkom novega carinskega zakona je predvidena ukinitev vseh dosedanjih carinskih olajšav za gospodarstvo. Vsi gospodarski dejavniki v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bodo v enakopravnem položaju. Kot je pojasnil načelnik v zveznem sekretariatu za finance Bori-voje Nešič, je predvidena tudi ukinitev dosedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo oproščen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen proizvodnji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brez carine uvoziti gospodarskega inventarja. Bolj logično je, da se uvoz za izvoz spodbudi z vrnitvijo carine takrat, ko bo blago, izdelano iz uvoženih surovin, prodano na tujem trgu. Za tuje naložbe pa naj bi veljale drugačne olajšave, ki ne sodijo v carinski sistem. O predlaganem novem carinskem zakonu, kije zdaj za polovico krajši, bodo dokončno odločili delegati skupščine SFRJ. Gospodarstveniki o privatizaciji družbene lastnine Hrvaški gospodarstveniki niso naklonjeni modelu o podržavljanju premoženja ZAGREB, 12. septembra (Tanjug) - Hrvaško gospodarstvo se v zadnjih treh mesecih srečuje z vse večjimi težavami, zato so nujno potrebne sistemske rešitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za prestrukturiranje gospodarstva, finančno konsolidacijo in preobrazbo lastništva, je bilo rečeno v današnjem pogovo-ru med podpredsednikom Republi-ke Hrvaške prof. dr. Dušanom Bi-landžičem in direktorji dvanajstih največjih podjetij (INA, Ingra, Ja-dranbrod. Duro Dakovič, Saponia, MTČitd). Gospodarstveniki so opozorili na nerealni tečaj dinarja, pomankanje svežega denarja za nov investicijski ciklus, nerešen model privatizacije družbene lastnine, pa tudi neustrezno politiko visokih obresti, ki je po njihovem mnenju povsem zmotna. Gospodarstveniki so mnenja, da je v tem trenutku najpomembnejše sprejeti temeljna načela privatizacije družbene lastnine. Vsi so bolj naklonjeni delničarskemu modelu kot pa modelu, po katerem naj bi pred privatizacijo uvedli podržavljanje premoženja. Ustanoviti javno podjetje za nadzor družbenih Javno finančno podjetje bi lahko nadzorovalo in izvajalo podržavljanje družbene lastnine PIRAN, 12. septembra — Delegati piranske občinske skupščine so podprli pobudo Mitje Jančarja iz ZSMS-LS, ki je predlagal, da naj občina ustanovi javno finančno podjetje, s pomočjo katerega bi lahko izvajala nadzor nad družbenimi podjetji in na ta način izvedla podržavljanje družbene lastnine. Po njegovem mnenju v občinah vse prevečkrat razmišljajo, da bo to vprašanje rešila država. Toda, kako? Mar bo država (ali republika) upravljala podjetja iz centra, in potem po svoje krojila usodo posameznih podjetij? Z oblikovanjem javne finančne službe na občinski ali regijski ravni pa bi zagotovili ohranitev sredstev, pridobljenih s prodajo kapitala, v občini in s tem zagotovili denar za nov razvoj. Piranski delegati so podprli tudi njegovo pobudo, da naj bi izvršni sveti na Obali pripravili projekt, s pomočjo katerega bi v regiji, z obeh strani državne meje sku- Brezposelni bi lahko dobili delo pri zasebnikih Nerazumljivo odlašanje z zakonom, ki bi omogočil zaposlovanje pri obrtnikih MARIBOR. 12. septembra — V Mariboru je brez dela približno 7000 delavcev. To je od pet do šest odstotkov vseh zaposlenih. Na zavod za zaposlovanje jih je zadnji čas največ prišlo iz podjetij, ki so objavila stečaje, torej iz Marlesa, Lileta in Atmo-sa. Napovedujejo se novi stečaji iz meljskega MTT, na isti poti pa so še Elektrokovina: TAM, TVT Boris Kidrič itd. Če se bo plaz stečajev nadaljeval, bo ob koncu leta v Mariboru ostalo brez dela okrog 10.000 delavcev ali deset do dvanajst odstotkov vseh zaposlenih. Kam z vsemi odvečnimi delavci, se vsi sprašujejo. Nove in stare strani sicer opozarjajo na problem, rešitev pa ponujajo le v obrtno-podjetniški stranki. Člani te stranke opozarjajo na slabe zakonske rešitve, ki ne le da ne spodbujajo zaposlovanje pri zasebnikih, ampak celo kaznujejo tiste, ki zaposlujejo delavce. To dokazujejo s podatkom, da je leta 1988 izgubilo delo kar 434 zaposlenih pri zasebnikih, kar je veliko več kot v Liletu, pa se ni nihče razburjal. Trdijo, da bi v Podravju lahko takoj zaposlili približno pet tisoč delavcev, če bi le bila zakonodaja bolj stimulativna. Pri tem mislijo predvsem na davčno zakonodajo. Zakonsko neurejena so tudi enkratna izplačila za nezaposlene, ki jih ti lahko dobijo na zavodu za zaposlovanje. Za zdaj še ni mogoče, da bi delavec, ki je v družbenem podjetju izgubil delo in je upravičen do enkratnega izplačila v višini do 24 povprečnih plač. lahko denar prenesel k zasebniku, ki bi mu zagotovil delo. Nerazumljivo dolgo odlašajo s spremembo zakona, ki bi to omogočil in tako zagotovil delo številnim brezposelnim. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko zasebiki zaposlili skoraj vse brezposelne v Podravju, saj ne gre za financiranje novih delovnih mest, ampak za usposabljanje tistih, ki so na voljo, oziroma za pomoč zasebnikom in razmah njihove dejavnosti. VASJA VENTURINI V ponedeljek zagrebški velesejem LJUBLJANA, 12. septembra — V ponedeljek, 17. septembra, bo ob 10. uri predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudman odprl letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Na sejmu bo razstavljalo več paj predelovali odpadke in tako u.ot 3 tisoč razstavljalcev iz 74 skupaj razvijali bio-regijo. B. S. | držav sveta in Jugoslavije. Jugoslavija je v Eurekinem projektu ekološkega letala Za zdaj naj bi v projektu sodelovale Italija, ZRN, Grčija, Danska in Jugoslavija — Pogodba podpisana v Londonu LONDON, 12. septembra — Jugoslavija je na pravkar končani svetovni letalski razstavi v Londonu Farnborough ’90 sklenila pomemben posel. Zvezna direkcija za promet in rezerve je namreč podpisala pogodbo o partnerstvu pri promociji novega Eurekinega ekološkega letala z oznako AAA (Advanced Amphibious Aircraft). Pri tem projektu, ki je v programu Eureke, sodelujejo Aeritalia, Dornier iz ZRN, Hellenic Aerospace iz Grčije, firma Udsen iz Danske in v imenu Jugoslavije Zvezna direkcija za promet in rezerve SDPR. Gre za letalo, za katero je Evropa, kot trdijo raziskovalci trga, izredno zainteresirana. Letalo AAA naj bi namreč uporabljali za gašenje požarov (to je še posebej aktualno za sredozemske države), za ekološko zaščito morja (pobiranje nesnage in podobno), za opazovanje dna (z vso ustrezno elektronsko opremo seveda), za reševanje na morju in ne nazadnje tudi za prevoz potnikov. V letalu naj bi bilo — ob ustrezni ureditvi — prostora za 30 do 35 ljudi. Ker naj bi letalo pristajalo tudi na vodi, je torej projekt primeren zlasti za prevoz na otoke, kar je spet najbolj zanimivo za sredozemske države. Prva faza raziskav je opravljena. Opravila sta jih Aeritalia in Dornier. Obe družbi sta v to fazo vložili po 50 odstotkov sred- Za razvoj telekomunikacij je potrebna podražitev storitev Dolgo načrtovan telekomunikacijski center v Novi Gorici so začeli graditi - Poslej naj bi o cenah odločala republika NOVA GORICA, 12. septembra - Novogoriško PTT podjetje je pred dnevi začelo graditi že dolgo načrtovani regijski telekomunikacijski center, ki je prvi pogoj za nujno posodobitev in širitev vseh telekomunikacijskih zmogljivosti v severnoprimorskih občinah. Sedanje zmogljivosti so namreč v celoti izkoriščene in regiji, opozarjajo v podjetju, zaradi nenehnega naraščanja predvsem telefonskega prometa že nekaj časa grozi razpad sistema. Gradnja telekomunikacijskega centra, brez katerega tudi ni mogoča gradnja drugih delov sistema, povezav z njim in ne novi telefonski priključki, je bila v iztekajočem se petletnem obdobju prednostna razvojna naloga novogoriškega podjetja. Denarja za naložbo pa seveda podjetje ni imelo, zato je v minulih letih iskalo možne vire financiranja z raznimi dogovori z regijskim gospodarstvom, ki naj bi sovlagalo v naložbo. Za celoten naložbeni program, v katerega je poleg stavbe za telekomunikacijski center vključenih še deset pomembnih objektov v regiji, bodo namreč, po današnjih cenah izračunano, potrebovali okrog objektov v regiji, bodo namreč, po današnjih cenah izračunano, potrebovali okrog 100 milijonov dinarjev. Gradnjo stavbe in komunalno opremo zemljišča so financirali z lastnim denarjem in posojilom poštne hranilnice Beograd. Za opremo centra, ki so jo že kupili, so lani dobili združena tako imenovana nepovratna sredstva Ljubljanske banke Komercialne banke Nova Gorica. Za vsa dosedanja naložbena dela so porabili približno 40 milijonov dinaijev. Za uresničitev celotnega programa pa so že pred dobrim letom pripravili posebne pogodbe za prihodnje sovlagatelje, ki naj bi poleg plačila storitev prispevali še določen delež za naložbo. Vendar zdaj v PTT podjetju skupaj z izvršnimi sveti in gospodarstveniki v severnoprimorskih občinah ugotavljajo, da take pogodbe niso rešitev za nujen razvoj telekomunikacijskega sistema. Republiški skupščini bodo zato preko poslancev iz regije predlagali, naj začne s postopkom, s katerim bi prenesla pristojnost za oblikovanje cen telekomunikacijskih storitev z zvezne ravni na republiško. Predlog pa seveda pomeni tudi, naj bi v ceno vključili delež za razvoj (kot pri bencinu). SLAVICA CRNICA štev. Zdaj je na vrsti druga faza, v kateri naj bi dokončno definirali projekt. Gre torej predvsem za znanstvenoraziskovalno delo, v katerem naj bi Jugoslavija sodelovala z 20-odstotnim deležem. Z jugoslovanske strani naj bi v tej fazi sodelovala letalski inštitut iz Žarkova pri Beogradu in brodarski inštitut iz Zagreba. Predstavniki italijanske in za-hodnonemške družbe so že obiskali oba inštituta in so bili, kot je v jugoslovanskem paviljonu na Farnboroughu dejal Aleksan- • V sredozemskih državah, kjer imajo iz dneva v dan več skrbi zaradi nenehnega onesnaževanja morja, že dalj časa razmišljajo o enotni ekološki letalski floti, kar bi v mnogočem močno olajšalo skupno sodelovanje v različnih ekoloških akcijah. Novo Eurekino letalo AAA bi bilo torej kot nalašč za to zamisel, za katero se za zdaj najbolj zavzemajo v Italiji in Grčiji, na potezi pa je zdaj kajpak tudi Jugoslavija. dar Gavrilovič iz Zvezne direkcije za promet in rezerve, zadovoljni z zmogljivostmi obeh raziskovalnih ustanov. Toda kot pri vseh tovrstnih poslih, je tudi tu problem denar. Vse države partnerke v tem projektu — razen Jugoslavije — so namreč članice Eureke, in ker gre za Eurekin projekt, dobijo vse štiri države za raziskave polovico potrebnih sredstev iz programa Eureka, drugo polovico pa prispevajo družbe same. Jugoslavija bi morala ta hip v raziskave sama vložiti tri milijone dolarjev. Aleksandar Gavrilovič pravi, da do tega denarja ne bo prav lahko priti, toda te tri milijone dolarjev bi zdaj morali zbrati, saj gre za projekt, ki ga res ne gre izpustiti iz rok, saj bi z letalom AAA po letu 1996, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko tudi precej zaslužili. Poleg tega. pravi Gavrilovič, je zanimanje za projekt v Evropi zelo veliko. V njem so pripravljene sodelovati tudi druge države, tako da še vedno lahko pride do sprememb v partnerstvu. Bržkone ne bi bilo najbolj modro, da bi si Jugoslavija v trenutku, ko si je s pomočjo tujih partnerjev le odprla stranska vrata v Eureko, zdaj sama zaprla to pot v Evropo. BRANKO SOBAN PO SLOVENIJI Zeleni nasprotujejo gradnji avtoceste NOVA GORICA, 12. septembra - Predstavniki zelenih list iz italijanske Goriške pokrajine, ki so vključene v deželno federacijo zelenih list Furlanije-Julijske krajine, in člani novogoriškega območnega odbora Zelenih Slovenije so na prvem delovnem srečanju največ pozornosti namenili gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje soglasno nasprotujejo gradnji avtoceste, ker bi povečala tranzitni promet tudi skozi Novo Gorico in Gorico ter povzročila precejšnjo škodo zaradi odvzema zemljišč, onesnaževanja, po njihovem mnenju pa bi ovirala tudi turistični razvoj. Prizadevali si bodo. da bo nova cesta skozi Vipavsko dolino samo dvopasna. Ob tem pa so Zeleni sklenili, da bodo predlagali posodobitev železniške proge od Nove Gorice čez Sežano do Ljubljane, in sicer tudi z morebitnim italijanskim kapitalom. Med predlogi, ki so jih oblikovali na srečanju, so še nova avtobusna krožna pot — proga skozi Novo Gorico in Gorico, da bi z njo omejili promet z osebnimi vozili, uresničitev pobude za oblikovanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzora nad onesnaževanjem na obmejnem območju, razširitev načrta svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, ki ga bodo v kratkem začeli uresničevati v Novi Gorici, tudi na sosednjo Gorico. Pogovarjali so se tudi o premagovanju ekoloških težav, povezanih s potokom Korn, v katerega naj bi se stekale le meteorne vode, ne pa tudi mestne in industrijske odplake. (S. C.) Trgovina Ara v Celju CELJE, 12. septembra — V Linhartovi ulici v Celju si je Ivan Matosa uredil trgovinico Ara, kjer prodaja najrazličnejše male živali, ptice, ribice, včasih tudi psičke in celo male opice, pa tudi vse drugo, kar potrebujejo za nego svojih ljubljencev številni celjski ljubitelji malih živali. Pred prodajalno je na lepo obnovljenem dvorišču lastnik uredil tudi mini eksotičen vrt, kjer se Celjani, še zlasti tisti, ki hodijo mimo v spremstvu otrok, radi ustavljajo. (1. B., foto: B. Č.) Reparativna nevrologija za mišično obolele IZOLA, 12. septembra - Kako bi čim bolje poskrbeli za zdravje in rehabilitacijo mišično obolelih v Sloveniji, je bilo eno osrednjih vprašanj ob obisku podpredsednika slovenske vlade Matija Malešiča in republiškega sekretarja za šolstvo dr. Petra Venclja v izolskem Domu dveh topolov. Odločili so se, da bodo s pomočjo profesorja Milana Dimitrijeviča s houstonske univerze začeli razvijati nekatere medicinske programe v reparativni nevrologiji. Vsako leto je pri njih mednarodni mladinski tabor, mladi iz Evrope in Severne Amerike pridejo pomagat pri negi. pospravljanju, fizioterapiji, plavanju in drugih nujnih opravilih v takem domu. Obisk podpredsednika slovenske vlade in republiškega sekretariata za šolstvo so v Izoli izkoristili tudi za predstavitev vseh obnovitvenih del starega objekta nekdanje izolske bolnišnice, V petih letih so prizadevni člani društvu za mišično obolele le izvrtali nekaj denarja, da so z leti primerno uredili objekt, vendar delo še ni končano. (B. Š.) Vesela jesen MARIBOR, 12. septembra - Na prostoru nekdanjega mariborskega sejma je trgovsico-poslovni center Lent tudi letos organiziral tradicionalno Veselo jesen. V dvoranah B in C je naprodaj različno blago, gornjo ploščad je zasedlo sto zasebnih prodajalcev, ob Dravi pa so okrepčevalnice in luna park. Po dolgih letih so v boju proti hrupu zmagali stanovalci KS Talci, tako da bo glasba samo do 22. ure. Vesela jesen bo v Mariboru do 23. septembra. (J. J). Dekret za lendavske zdravnike LENDAVA, 12. septembra - Ker osem zdravnikov splošne prakse in ginekolog, ki dežurajo v lendavskem zdravstvenem domu, tudi na zadnjem pogovoru z direktorjem ZD dr. Franjom Kolaričem, vodstvom Pomurskega zdravstvenega centra in občinskega izvršnega sveta, ni odstopilo od zahteve po ohranitvi dežurstev in odstopu direktorja, jim bo slednji v soboto izdal dekret za njihovo pripravljenost na domu. Vodstvi zdravstvenega doma in PZC trdita, da je to edini možen način, da se prihrani nekaj denarja, vendar zdravniki nikakor nočejo prevzeti odgovornosti za dvomljivo obliko zdravstvene pomoči v nočnih urah, ko bi v zdravstvenem domu dežurala le medicinska sestra in voznik rešilca. (I. G.) Murine obleke za družine umrlih rudarjev MURSKA SOBOTA, 12. septembra — Iz soboške Mure so danes poslali v Tuzlo obleke za družine ponesrečenih rudarjev iz Kreke. Pošiljka je vredna 95 tisoč dinarjev. (1. G.) Začeli bodo graditi nov briški vodovod NOVA GORICA, 12. septembra — Že letos bo podjetje Goriški vodovod vstavilo nove črpalke v tri nove vrtine v bližini sedanjega vodnega zajetja Perelesje v strugi reke Soče. Tako bo vodovod za Goriška Brda. kjer živi okrog 6500 ljudi, odslej povezan z novim kakovostnim vodnim virom. To pa bo prvi del naložbe v gradnjo novega briškega vodovoda. V naslednjih petih letih bodo Goriški vodovodi postopoma zgradili vse večje objekte, jih vključevali v sedanji briški vodovodni sistem in s tem tudi počasi izboljševali oskrbo s pitno vodo na tem območju. V naslednjih desetih letih pa bodo obnovili tudi celotno tako imenovano sekundarno vodovodno omrežje, ki je dotrajano. (S. C.) Težave s simboli na OŠ Razkrižje-Šafarsko LJUTOMER, 12. septembra - Včerajšnji roditeljski sestanek na OŠ Razkrižje-Šafarsko seje nepričakovano končal s precejšnjo neprijetnostjo, ki jo je povzročil Blaž Zenkovič, član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in vpliven član krščansko-demokratske stranke v Ljutomeru. Ko so starši in učitelji praktično že končali s sestankom v avli šole. je Blaž Zenkovič od ravnatelja šole pred starši zahteval, nuj iz šolske avle odnesejo Titovo sliko, če pa bo že ostala, naj poleg nje obesijo še križ. Ravnatelj Alojz Makoter je Zenkoviču pojasnil, da se bo vodstvo šole ravnalo po navodilih pristojnih republiških šolskih organov in ustanov, s tem pa so se na sestanku strinjali tudi starši. Spremembo in ukinjanje simbolov bodo na šoli izvajali postopoma. Titove slike bodo tako še visele na stenah učilnic, sliki Slave Klavore in Jožeta Hedžeta, po katerem šola nosi ime, bosta shranjeni na posebnem mestu v šolski avli, so se dogovorili starši in vodstvo šole. (1. G.) Obnova Malega gradu na Ptuju PTUJ, 12. septembra - Ptujske Gradnje osušujejo temelje ptujskega Malega gradu ob Prešernovi ulici. Z deli, ki stanejo 530 tisoč dinarjev, so začeli uresničevati načrt, da bi v tem slikovitem mestnem poslopju do preloma tisočletja dobila dom ptujska ljudska in študijska knjižnica. Ravnateljica ptujske knjižnice Lidija Majnik je povedala, da imajo na mizi že vse izvedbene načrte za ta zahtevni poseg. Mali grad je bil nekoč mitnica, mestni dvor. menjaval je lastnike, nazadnje so ga pred drugo vojno prodali, med vojno pa prepisali na zasebnega lastnika. V splošni evforiji zahtevkov za vračanje lastnine se ta doslej še ni javil. Mali grad je največji ptujski obnovitveni zalogaj v tem desetletju. (F. M., slika: B. Č.)