a
Stfiv, 329«_
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poiiijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma p« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsIŠkega Št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . • •............* e
za tri mesece.....................• 6.""
za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... • o-gj
za pol leta..........*...... 2.60
V Trstu. w soboto. 25, novembra 1916.
Letnik XL9.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke pb 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene ko'.one-Certe: Oglasi trgovcev in o rtnikov ..... mm po 10 vin-Osmrtnice, zahva.e, poslanice, cgiasi denarnih za- .
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........I< 20.—
vsaka nada! j na vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmsnj pa 40 vinjrjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izkljtiino le upravi .Edinosti" — Plača iu toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška -	~ - - - - - - t. 841.652
AsiŠkega Št. '20. — PoŠtnohranilnični račun št.
MM najnovslim dogodkov.
Balzamiranje in položitev cesarja Franca Jožefa na mrtvaški oder. Korberjev kabinet pri cesarju. Sožalne manifestacije v tu- iu inozemstvu.
Romunska bojišča. — Mackensenova armada na več krajih prekoračila Donavo. Oršova in Turn Severin zavzeta. V ozem-lju Rimnik—Valcea žilav odpor sovražnika.
Na ruskem in italijanskem bojišču no-
benih važnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — Srditi topovski boji ob obeh bregovih Ancre. Vsi napadi Angležev razbiti.
Balkansko bojišče. — V Dobrudži Bolgari vrgli ruske sile iz predozemlja zveznih postojank. Med Prespanskim jezerom in Černo močni topovski boli. Delni napadi sovražnika odbiti.
Razno. — Trepov novi ruski ministrski predsednik.
Cesor na mrtuaSKsm ogru.
Pogreb.
DUNAJ, 24. (Kor.) Danes ponoči je dvorni medaljer prof. Marschall v mrtvaški sobi schoubrunnskega gradu napravil mrtvaško masko pokojnega cesarja. Poprej so zamogli ogledati truplo cesarja telesne straže In grajski uslužbenci. Kakor v sredo, tako so prišle tudi v četrtek raz-ven članov cesarske hiše in dvorjanstva številne osebnosti iz najvišjih krogov aristokracije, dame in gospodje v schon-biunnski grad in se poslovili od trupla vladarja. V sredo ie izdelal akademlčni slikar prof. pl. Matsch sliko o polaganju mrtveca na mrtvaško postelj. Istotako fotograflčen posnetek mrtvaške sobe. Danes ponoči ie dvor. svet. prof. Kolisko v navzočnosti telesnega zdravnika dr. Kerzia izvršil balza-inlranje trupla. Preminuli vladar ie bil nato. oblečen v slovesno maršalsko uniformo, položen v črno krsto in položena krsta na mrtvaški oder. Tamkaj ostane krsta do pondeljka. Visoki srebrni svetiijniki z gorečimi svečami obdajajo krsto, pred katero sfoji veliko razpelo in posoda z blagoslovljeno vodo. Pri krsti opravljajo neprestano molitve. V pondeijek, pred prevoženi, bo položena črna krsta v kovinsko rakev, nakar se bo izvršilo blagoslovljenje trupla v navzočnosti cesarske rodbine. — Nato bo prenesena krsta po velikem prostem siopnjišču schonbrunnskega grada na veliko grajsko dvorišče. Sprevod se bo pomikal potem, na čelu duhovščina, ob grajski fronti cesarskih soban skozi pred-drevered. Včeraj so prispeli nadvojvoda Maks, Albreht in Jožef.
Žalovanje na inozemskih dvorih.
KOPENHAGEN, 23. (Kor.) Povodom smrti Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa, ki je bil general v danski armadi, je izdal kralj povelje, da morajo častniki in podčastniki osem dni. od 24. novembra dio 1. decembra nositi žalni flor.
KRISTIJANIJA; 23. (Kor.) Kralj je povodom smrti cesarja Eranca Jožefa odredil tritedensko dvorno žalovanje, pričenši s 27. t. m.
STOCKHOLM, 23. (Kor.) Kraljica je potom višjega komornika izrazila avstrijskemu poslaniku povodom smrti cesarja Franca Jožefa svoje sožalj'e.
Publikacija zadnjih odredb pokojnega cesarja.
DUNAJ. 24. (Kor.) Dne 22. novembra se je vršila v uradu Najvišjega dvornega mojstra Njeg. Veličanstva publikacija zadnjih odredb pokojnega cesarja. Pri tem so bili navzoči: najvišji dvorni mojster Njeg. Veličanstva knez Montenuovo, minister c. in kr. hiše in vnanji minister baron Burian, najvišji dvorni maršal Njeg. Veličanstva grof Zichy, avstrijski ministrski predsednik dr. Kčrber, ogrski ministrski predsednik grof Tlsza, dalje iz ministrstva c. in kr. hiše odposlanik baron Rhemen, ki je prečital oporoko, potem sekcijski načelnik baron Wetschl, senatni predsednik baron Seidl pl. Zellbrugg in sekcijski načelnik vitez Albeg.
PODLISTEK..
cas.
Roman. Iz angleškega.
—	Gricko, saj boš previden? Pomisli, da je Tamara Angležinja, ki ni navajena tvojega značaja.
—	Od nje same bo odvisno, — je dejal. — Ce me bo mučila še dalje tako, kakor me sedaj, ne jamčim za nič, če pa ne____
—	Ali boš dober?
—	Morda. Toda eno ti pa rečem, tetka, niti njen prijatelj, Anglež, niti Boris Variš-kin mi tu ne sme biti na poti.
Tisti trenutek je Tamara dvignila svoj pogled. Čutila je, da je dvoje oči uprtih vanjo. Tedaj jo je podražil majhen vražič. Dvoboji! Tp je vse sama neumnost! Za-knj bi se ne igrala nekoliko s svojim novim prijateljem. V vsem svojem življenju, preden je prišla na Rusko, ni nikdar v vernici ljubimko vala. Koketka pač res ni
Slovesna žalna seja teške Zveze.
DUNAJ, 24. (Kor.) Danes se je vršila na Dunaju slovesna žalna manifestacija predsedstva Češke Zveze, ki so se je u-deležili zastopniki vseh čeških državno-zborskih strank, sklicani od predsednika posl. Staneka. Predsednik je imel nagovor, v katerem je izražal čustva najgloblje odkritosrčne žalosti vseh čeških poslancev in celega nemškega naroda. V starem vladarju je bila vtelesmjena državna ideja, ki tvori podlago češke narodne politike. Veliko delo pokojnika ostane neumrljivo. Usoda češkega naroda ostane prejkoslej neločljivo spojena z usodo dinastije in države, ki boiuje ravnokar težek boj proti svetu sovražnikov. V tem slo-vesno-žalostnem trenotku, je nadaljeval govornik, prisegamo, da hočemo z vsemi silami delovati na to. da se dovede ta težki boj kolikor mogoče hitro do častnega zaključka za obstoj in nadaljni razvoi monarhije in njenih narodov, za kar je popolno poroštvo naša mlada in vendar že na številnih bojiščih preizkušena mladina naše monarhije. Zbrani krog vzvišene osebe Njeg. Veličanstva cesarja, bomo vse svoje, sile po zmagovitem zaključku vojne posvetili mirnemu delu. Končno je predsednik naznanil, da je skupno z obema podpredsednikoma s posredovanjem ministrskega predsednika že izrazil čustva češkega naroda. Žalno manifestacijo so vsi navzoči poslušali stoje v najgloblji žalosti.
Kabinet pri cesarju.
DUNAJ, 24. (Kor.) Danes se je predstavilo Njeg. Veličanstvu celokupno avstrijsko ministrstvo.
Navdušenje na Ogrskem za novega vladarja.
BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Vsi listi pozdravljajo z navdušenimi besedami spontani sklep novega kralja, da ne zavlačuje kronanja, in smatrajo to kot dalekosežno znamenje ustavopravnega mišljenja Njeg. Veličanstva.
Hrvatski sabor cesarju Karlu.
ZAGREB, 23. (Kor.) Predsedstvo hrvatskega sabora je poslalo Njeg. Veličanstvu cesarju Karlu sledečo sožalno depešo: »Smrt Njeg. Veličanstva, našega naj-milostljivejšega kralja Eranca Jožefa I. ie sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, reprezentanta naroda, ki z vsemi narodi velike in mogočne monarhije objokuje svojega vzvišenega vladarja, globoko potrla in ožalostila. Z njegovim prevzvišenim imenom je spojena naša nova zgodovina. Posvečeval nam ie cela desetletja svojo očetovsko skrb. Bil nam je dober, milostljiv in pravičen in njegovo ime se bo imenovalo z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo v daljnih rodovih. Izražajoč v imenu sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije tudi v tej težki uri neomajno in vedno dokazano zvestobo hrvatskega naroda do vladarja iu Najvišje vladarske hiše, prosi predsedstvo Vaše c. in kr. Veličanstvo in Njeno Veličanstvo kraljico, da sprejmeta poleg liomogijaine poklonitve tudi najgloblje so-žalje.
Nemška cesarica — cesarici Žiti.
BERO LIN. 24. (Kor.) »Norddeutsche Al-gemeine Zeitung« piše: Njeno Veličanstvo cesarica je poslala cesarici in kraljici Žiti sledečo brzojavko: V tej usodepolni uri sem prisiljena, da izrazim svoje sočutje na bolesti in žalosti Vašega Veličanstva in narodov Avstrije vsled izgube Vašega prevzvišenega strica, Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Franc Jožefa, feikreno prijateljstvo me je vezalo ž njim v življenju. zvesto spoštovanje ohranim do pokojnika. Vaše Veličanstvo pa čakajo težke dolžnosti, katerih izpolnitev bo zahtevala od Vašega Veličanstva v tem resnem vojnem času visoke zahteve. Naj stoji Vsemogočni pri tem ob strani Vašega Veličanstva in naj Vam podeli bogat blagoslov. — Avgusta Viktorija.
Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica Žita je odgovorila nato: Iskreno ginjena vsled toplega sočutja, ki je je blagovolilo izraziti Vaše Veličanstvo povodiom smrti moiega iskreno liubljenega strica, cesarja
in kralja Franca Jožefc, se a vsega srca zahvaljujem za to Vašemu Veličanstvu. V tej usodepolni uri prosim, da izkažete prijateljstvo, ki ste je izkazali v Bogu spečemu mojemu stricu, tudi meni in moji rodbini. Bog naj nam pomaga dalje v tem težkem času. — Žita.	_
Austrijsko uradno poročilo.
DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. novembra 11 m.
Vzhodno boiiiće. — Fronta nad-vojvode Jožefa: Vzhodno Orsove so avstrijske in nemške čete vrgle sovražnika. Tudi Turn Severin ie v naši posesti. Preko Gršove prodirajoče sile so dosegle s prednjimi oddelki reko Alnte. V ozemlju Rimnik—Valcea se sovražnik prejkoslej trdovratno upira. — Fronta princa Leopolda Bav.: Naš letabki poročnik Popaiak ie bil na nekem poizvedovalnem poletu severno Brodov napaden od treh ruskih bojnih letalcev. Pognal jih ie * beg in prisilil, da so se strmoglavo spusttli na tla za njiho^ vlmi črtami.
Italijansko bojišče. — Vsled zboljšanja skrajno neugodnega vremena tekom zadnjega tedna, se ie sedaj zopet priče! topovski boj v več odsekih, posebno na kraški planoti, ne da bi dosedaj nara-stel do večje srditosti.
Jugovzhodno bojišče. — V območju c. in kr. čet nespremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba* pl rfdtcr. fml.
mm uradno poročilo.
BEROLIN. 23. (Ker.) Veliki glavni stan,
23.	novembra 1916. zvečer.
Na obeh bregovih Som me močen topovski ogenj, posebno severno Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast.
Na Vlaškem napredovanje operacij po načrtu.
V	Dobrudži in na več točkah Donave živahen ogenj ob bregovih.
BEROLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan,
24.	novembra.
Zapadno boji t- če. — Armada vojvode Albrehta VJrtefiberškega: V kolenu pri Vpernu in VVytschaete je od časa do časa oživelo bojno delovanje. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severno Ancre ie bil otvorjen popoldne močen o-genj, ki je posegel tudi r.a južni breg. Več napadov Angležev ni dospelo nikjer do naše postojanke. Večinoma so se razbili izgubonosno že v zapornem ognju. V gozdu St. Pierre Vaast hi južno Somme do ozemlja pri Choulnesu je b.i vsied jasnega vremena boj odbit.
Vzhodnobojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih večjih bojnih akcij, fronta nadvojvode Jožefa: V vlaški nižini se bližajo čete generala Fal-kenhayna Aluti. V zapadnem kotu Romunije je odpor sovražnika odbit. Zavzeli smo Oršovo In Turn Severin.
Balkansko bojišče. — Mackensenova armada: Na desnem krilu fronte v Dobrudži je sunek bolgarskih čet pregnal ruske sHe z predozemlja naših postojank. Tudi na drugih točkah armade obstoji bojna zveza. — Ob Donavi boji. — Mace-donska fronta: Med Prespanskim jezerom in Černo na več krajih močen topovski boj Delni napadi sovražnika se ver oz a-padno BltoUa in pri Makovem so se izjalovili.
BEROLIN. 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. novembra, zvečer.
V	ozemlju Somme nič bistvenega — Na Vlaškem smo dospeli do reke Alute. — Sile armadne skupine gen. feldmarsa a Mackensena so na več točkah prekoračile
Donavo.	. . ,	. ,
Prvi generalni kvartirmoister: pl. Ludendorff.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD. 23. (Kor.) Z glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Severno Kighi za nas ugodne praske. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov.
bila, ravno nasprotno. Toda celo najpreprostejše ženske razvijajo mačje lastnosti, če jih kdo draži, in njen ponos je bil težko ranjen.
Grof Boris Variškin ni Želel prav nič boljšega, kot da pristane na njene namene. Toda mislil je odkrito, koi večina njegovih rojakov, in ni smatral stvari le za preganjanje dolgega časa.
V tem trenutku je stopil tudi Jack Cour-tray k njima; njegova grofica Olga ga je odslovila za nekaj časa, in Tamara se je odlikovala v pogovoru žnjima, da se je sama sebi čudila. Mala skupina se je nekoliko pozneje izpopolnila še po Stefenu Strongu in je bila videti tako vesela in zadovoljna, da se je zdelo kneginji Arda-hevi težko, da bi jo motila; toda Gričkov pogled jo je prisilil, da je stopila tjakaj.
— Tamara. dragica, — je dejala, ko je pristopila, — tako sem še trudna od snoč-• njega večera. Bodive enkrat pametni m ne ' p ajdi ve tako pužno domov.
Tamara je veselo vstala.
_ Seveda, draga tetka, jaz sem tudi
tako utrujena, da komaj stojim pokoncu.
Knez je izpregovoril nekoliko besedi s Stefenom Strongom, Jack se je tudi vmešal, in tako so vsi trije stali skupaj, ko ste jim dami voščili lahko noč.
__Pridi jutri kolikor mogoče zgodaj' k
meni, Jack, — je prosila Tamara. — Pokažem ti pismo, ki ga je pisal Tom od doma.
Pogledala ga je z zapeljivim smeskom, ker je čutila, da jo je opazoval knez. Potem se je obrnila h grofu Borisu in rekla:
—	Bojim se, da vam bo žal, da ste me angažiral za mazurko jutri zvečer. Ne znam niti ene figure in niti enega koraka. Mislim pa, da se bova vzlic temu zabavala. Veselim se že.
—	O, bo več kot pa samo zabava! — je dejal grof Boris in ji spoštljivo poljubil roko.
Vesti iz Grške.
Ententa na Grškem.
BERN ,23. (Kor.) Pariški »Temps« poroča iz Aten: Francoski oddelki so zasedli vasi nevtralnega pasu. Kralju zveste grške čete se branijo iti iz vasi, poudarjajoč, da še nimajo nobenega tozadevnega ukaza iz Aten.
ATENE, 23. (Kor.) Popoldne je francoski mornariški oddelek zasedel kolodvor peloponeške železnice.
AMSTERDAM. 23. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: V nekaterih krogih menijo, da bo kabinet demisijoniral, ako bo izročitev od aiiirancev zahtevanega vojnega materijala definitivno odklonjena.
ATENE, 23. (Kor.) V zadnji zahtevi admirala Fourneta glede izročitve vojnega materijala je bilo zamišljenih 18 baterij poljske artiljerije, 16 baterij gorske artiljerije, 40.000 pušk, 45 strojnih pušk, 50 avtomobilov in znatne množine municije. Fournet je izjavil, da odgovarja to vojnemu materijalu, izročenemu Bolgarom in Nemcem. Vlada je odgovorila, da je ententa vzela že 191 modernih topov in da bi privolitev v to zahtevo pomenila sovražen nastop proti osrednjim državam in onemogocuje vrh tega Grški, da se brani. Radi tega odklanja zahtevo.
Navi nemški poslanik na dunajskem dvoru.
BEROLIN. 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor čujemo, je poslanik grof Botho VVedel določen za cesarskega veleposlanika na Dunaju v izredni misiH.
Trepov — ruski mšnisirski predsednik.
PETROGRAD, 23. (Kor.) Državni tajnik in prometiii minister Trepov je bil imenovan za ministrskega predsednika. Dosedanji ministrski predsednik in minister za vnanje zadeve SUirmer ie bil imenovan za najvišjega komornika cesarskega dvora in ostane član državnega sveta. Duma in državni svet sta bila s cesarskim ukazom odgođena do 2. decembra.
PETROGRAD. 24. (Kor.) Vse važnejše časopisje objavlja imenovanje državnega tajnika Trepova za ministrskega predsednika in izjavlja, da br> morala vlada vsled tega podati izjavo o prihodnjih problemih delovanja. Ker zahteva tak referat poprej natančen študij, je odlok imenovanja Trepova spremljan od drugega, ki odgaja državni zbor in dumo za kratek čas.
jocc, katero bodo tvorili Čehi in Jugoslovani. In že pričenja Šteti glasove in prihaja na podlagi stališča nemških soc. demokratov do zaključka, da tudi brez poslancev Galicije v parlamentu ne bo tako enostavno rešeno vprašanje parlamentarne večine, kot bi si to kdo predstavljal. Iz izvajanj pa odmeva pritajena inise!, da je vse to združenje čeških strank, izvršeno kar čez noč, Ie trenutno in da se med združenimi strankami kmalu pojavijo stara nasprotja desetletij.
Glede na Slovence ve povedati »Grazer Volksblatt«, da je nastopilo med S. L. S. in med slovenskimi liberalci premirje i z i da tudi tu ni več daleč do formehie koncentracije slovenskih strank.
Vsi ti iu podobni glasovi nas uvajajo v novo dobo parlamentarnega življenja in kakor vse kaže, ta doba ni več daleč.«
Tako »Slovenec«. Zadrega s prostorom radi prežalostnega dogodka v naši vladarski hiši nam ne dovoljuje danes načrta t i logične zaključke iz teh polemičnih izvajanj v glasilu S. L. S. Za danes naglaŠamo le, da pripisui^uo veliko važnost temu odzivu na nemške komentarje o koncentraciji čeških strank, ker nam vzbujajo nado, da pride tudi pri nas do take uredbe strankarskega življenja, kakršnje smo si mi vedno želeli v interesu celokupnega naroda.
Slovenec" o Koncentraciji česKin

»Slovenec« piše: Ccški narod in njegovi zastopniki sioje danes kot edina združena celota pred obnovitvijo parlamentarnega življenja v Avstriji. Koncentracija se je izvršila malodane kar čez noč in dokazuje jasno o razumevanju položaja med Cehi in o železni disciplini čeških strank, o velikem sainozatajevaniu posameznih voditeljev, ko gre za koristi celokupnega češkega naroda. Kako strašno razorano je politično življenje med Čehi, kaka velikanska zgodovinska nasprotja vladajo med posameznimi strankami glede načel! Zato je ta tako železno organizirani skupni nastop Čehov res nekaj orjaškega. Iz disonanc se ie stvoril velik akord. Proglašenje samostojnosti Galicije, koncentracija nemških strank dne 9. t. m. na Dunaju, znane zahteve avstrijskih Nemcev — in že stoji češki narod kot celota pred nami.
Kakor odseva iz glasov avstrijskega nemškega časopisja, je Nemce ta tako organiziran nenaden skupni nastop čeških strank naravnost osupnil. Nedeljska »Neue Freie Presse« že preliva krokodilove solze ob spominu na tisto zločesto »slovansko unijo«, ki je baje bila kriva vsega narodnostnega spora v Avstriji. Tolaži se z znanim praznim tolažilom. da so volilci pač često drugega mišljenja kakor zastopniki ljudstva. Pri tem pa namenoma pozablja člankar na spremenjen november-ski notranjepolitični položaj. Tudi »Pra-ger Tagblatt« je prišel ob tem političnem dogodku nekoliko iz ravnotežja. Pise namreč med drugim: »Na prvi pogled se zdi zelo čudno in nas mora presenetiti, da se je to združenje izvršilo brez vsakega velikega šuma in krika. Čepremotrimo ta, brez veliko besed izvršeni skupni nastop, in če pomislimo, koliko besed, truda in dela je treba pri prizadevanju za združenje nemških strank, moramo občudovati srečno taktiko Čehov.« — »Prager Tagblatt« prihaja do zaključka, da je edino izborno organizirani demokratični ustroj vsega češkega naroda podlaga uspeha ter presenetljivega skupnega nastopa Čehov. — Pri Nemcih pa ovira nedemokratično mišljenje vse načrte o skupnosti, ali jih pa vsaj zadržuje. Tudi glasilo alpskih kršč. socijalcev »Grazer Volksblatt« se čudi tej izvrstni politični potezi. Komaj je proglašena avtonomija Galicije, komaj se pričenjajo družiti nemške stranke, pričenja se govoriti o parlamentarni večini avstrijskih Nemcev, o nemškem državnem jeziku, »že uglasijo Čehi v svojem nacijonalnem orkestru vsa godala na eden ton.« V duhu vidi »Volksblatt« že novo »slovansko uni-
©
. rt
i « =a
Češki listi o novi organizaciji čeških strank. Mladočeški »Narodni Listy« pozdravljajo radostno ustanovitev češke »Zveze« v obrambo ogroženih interesov naroda. Ujedinjenje zastopnikov naroda bo jačilo vse in jim dajalo samozaupanja. Tvorili bodo eno samo voljo napram vsem, s katerimi, ali proti katerim pojdejo. Delo »Češke zveze« pa ne bo samo naloga poslancev. To delo potrebuje v svoje izpopolnjevanje, da se za zastopnike postavi ves narod, zavedajoč se, za kaj se gre in Česa treba, da se bo usoda naroda ugodno razvijala.
V istem smislu naglaša glasilo agrarcev, »Venkov«: da morajo novo formacijo podpirati z vsemi močmi vsi sloji naroda in tudi vsak poedinsc. Nikogar ne sme biti, ki bi se ravno sedaj izogibal potrebni narodni disciplini in ki ga ne bi prevevalo čutstvo velike odgovornosti.
Katoliško narodno glasilo »Čech« pravi, da je že desetletja ni bilo iz vseh domovinskih gajev tako razveseljive vesti, ki vzradostuje vsako iskreno češko srce. 2e dejstvo, da je češko politično življenje zmožno takega čina, je dokaz, do so Čeli i zrel, svojih skupnih interesov zavedaj^ se narod. Že to samo opray&ujc k zaupanju na boljšo bodočnost. »Lech« pa pogreša še enega faktorja: češkega plemstva, v katerem je mnogo odličnih rodbin, ki so v teku časov vsikdar delile z narodom usodo. Rečeni list si ne more misliti, da bi krogi zgodovinskega plemstva mogli ostati ob strani. Vsaj te pravice nima nikdo, da bi jih izključai od skupnega dela. Pričakuje, da tudi od te strani pride skoro javnosti zadovoljivo sporočilo. »Čech« zaključuje: »Skupno z vso češko javnostjo pozdravljamo iz polne duše korak, ki se je storil; željo, da bi od njega prišlo obilno dobrega za naš narod in našo domovino, spremljamo s staročeškim klicem: Btich pomahej!
Socijalnodemokratično »Pravo Lidu« naglaša, da je kompetenca te centralne korporacije vseh čeških poslancev natančno določena. Pripadajo jej le narodna-poiitično in pravno konstitucijonalna vprašanja. Poslanski klubi poedinih strank o-stanejo nadalje v polnem samostojnem življenju in lastni kompetenci glede vseh drugih vprašanj — torej tudi gospodarskih in socijalnih. Iz važnih razlogov, ki izhajajo iz razmer današnjega izrednega časa — ki jih ni treba šele razlagati — so češki socijalni demokrat je sedaj prvikrat pristopili k taki skupnosti. Prpstopajo z dobro voljo, da bodo skupno delali in skupno nosili odgovornost. Pristopajo kot element, ki je priučen na disciplino, ki je pripravljen podrejati se disciplini in vzdrževati disciplino skupno z vsemi drugimi. Nadeja se, da delo, izšlo iz poštenega prizadevanja vseh čeških poštenih ljudi, to pot zadobi koren, da bo narodu služIlo v obrambo vsaj preko viharjev sedanjih razburkanih časov ter tudi za daljšo bodočnost donašalo dobre sadove.
Še par besed o vtisu, ki ga je združenje čeških strank napravilo na nemško politično javnost Ta vtis se da označiti z eno besedo: Presenečenje. Frapirani »Prager Tagblatt« pravi, da je presenečnje tem večje, ker se je združenje izvršilo brez vsakega hrupa. Občuduje taktično spretnost Cehov in obžaluje, da pri Nemcih ni to možno, ker so v svoji masi pre — nedemokratični. Pri njih ni možno podreti mej, ld ločujejo alpskega _od Nemca na Češkem. Demokracija je Cehom že seda? pripomogla do znamenitega notranjega uspeha. Nemci Avstrije bi morali postati
Podpis voineia posolila i® doilstoss vsakega drlavilana«
Siran TI.
„EDINOST« štev. 329.
V Trstu, dne 26. novembra 1916.
šele politični, da pridejo do demokracijo. Za sedaj nimajo še nikake politike, ampak le — stranke.
»Bohemia«" napada nemški »Nationa!-verband«, ker ne more združiti niti nemil svobodomiselnih poslancev. Osebne ltrige Jim zapirajo pot. »Boheinia« Je pa rendar toliko poštena, da priznava, da i a program nove češke organizacije dejaven In obramben značaj. Namen da Jej je mobiliziranje vseh moči, da Jih na ta na£tn ekonomično izkoristi.
Sprememba na prestolu in Ogrska. O državnopravni strani spremembe na prestolu se Je izjavil madiarski profesor di. Kmety tako-le: Mi smo od leta 1867 dedna monarhija in radi tega velja za nas ge-fclo francoskega »anciene regime«: Le roi est mort, vi ve le roi!« (Kralj je umrl, živel kralj!) V trenutku, ko je Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Fran Josip I. umrl že sedi njegov naslednik Karel Fran Josip na prestolu habsburške monarhije v smislu zakonskega članka I.: 1725. Potemtakem ni nikakega presledka v vladi. Kronanje ni nikak predpogoj za nastop vlade, pač pa spada k popolni posesti kraljeve oblasti ter je zato nujno potreben popoj za izvrševanje vladarskih pravic. Zakonski članek III.: 1791 odreja, da se ima kronanje izvršiti v roku 6 mesecev. V tem času more vladar kot rex hereditaris (dedni kralj) izvrševati običajno oblast, ki spada v vladarsko vlast. Vsi podaniki dežel ogrske krone so mu obvezani v pokorščino in zvestobo. Nekronani kralj ne more sicer sankcijonirati nikakih zakonov, pač pa Ima pravico, da skliče parlament in izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo vladarju. Glede vprašanja, ali se more kralj kronati tudi za časa vojne, misli profesor Kmety, da se kronanje mora izvršiti brez ozira na vojne dogodke. Odlaganje kronanja preko 6-mesečnega roka, določenega v državnem temeljnem zakonu, bi po-menjalo zelo težko državnopravno devalvacijo (krčenje vrednosti) vladarske vlasti. Vojna ni za kronanje nikaka vis major, pa tudi če bi naslednik na prestolu Karel Fran Josip pridržal vojno zapovedništvo na fronti. Kronanje se more torej izvršiti brez vseh zaprek in vsa stališča govore za to, da se vladar mora dati kronati inter arma. Kar se tiče Hrvatske in Slavonije ne zavzemate glede premembe na prestolu nobenega posebnega položaja, ker za Hrvatsko in Slavonijo ne obstoje nobene zakonske določbe. Svečanost kronanja se mora izvršiti po obredu rimskokatoliške cerkve. Ta obred ni zakonito predpisan. Zahteva pa se, da knez primas in delegat parlamenta kronata novega kralja s krono sv. Štefana. Leta 1867 je grof Julij An-drassy zastopal polatina, v današnjem slučaju bi bil designiran grof Tisza, pri čemer ne bi bila njegova evangeliška veroizpoved v nikako zapreko, kajti kronanje ni cerkven, marveč državnopraven čin. Glede kronanja kraljice ni posebnih določb. Kraljici se ne položi na glavo Stefa-nova krona, ampak posebna hišna krona habsburške dinastije. __
Aprovsiacilske stvari.
(j Ob JE MESO.
Aprovizacijski komisiji se je posrečilo nabaviti parujo gosjega mesa, ki se bo danes in jutri prodajalo v sledečih mesnicah: Kossi. uJ. Far,:eto 3; Rovelia, ul. Oiulia 1; Ouintavalle ul. delle Poste Biu, Rojan 9; .lenco. ai Istituto 4; fi'..cher, ul Barriera 8; Rodelia, nI. Beccherie 11; Levi, ul. Beccherie 6.
Cena:
Debele gosi »cele« gosi za pečenko »cele« polovica gosi za pečenko
Gosje meso na drobno i Prsa po K 10 kg, jetra po K 10 kg, stegno po K 8 kg, mast po K 16 kg.___
po K 8'60 kg, po K 6'20 kg, po K 6'80 kg.
Kmetovalcem I
Peto vojno posojilo postavlja avstrijsko ljudstvo zopet pred nalogo, da po naponi vseh sil doda slavnim zmagam naše vojske siiajno zmago na gospodarskem polju. Vsakomur je dolžnost da prispeva po svojih močeh k tej akciji, ki ima na gospodarskem polju dopolniti velike uspehe našega orožja. Kmetski stan, ki je bil vedno steber naše države in je tudi v tej vojni storil v vsakem oziru in v polnem obsegu svojo dolžnost, tudi sedaj gotovo ne zaostane.
Tržaški kmetovalci se nahajajo vsled posebnih krajevnih razmer in bližine fronte v slabših odnošajih, kot drugi, toda obračamo se vendar do njih, da store kar morejo, tudi tokrat, da s podpisovanjem petega vojnega posojila prispevajo k sredstvom za boljšo obrambo rodne grude, ki jo oni bolj ljubijo kot kdorkoli.
Kmetovalci podpisujte pridno peto vojno posojilo in pokažite tudi tokrat, da se država na vas nikoli ne obrača zaman!
Tržaška kmetijska družba.
Kmetovalcem tonile In spodnje cKollce!
Jeseni prošlega leta je poljedelsko ministrstvo z naredbo, izdano 21. oktobra 1915., drž. zak. št. 317, sporazumno z ministrstvom notranjih stvari in pravosodnim ministrstvom, zaukazalo intenzivno obvezno obdelovanje neobdelanega sveta, pripravnega za pridelek živilskih sadežev in krme. Dobri uspehi, ki so se dosegli, zlasti v območju dunajske občine, so dali povod poljedelskemu ministrstvu, da je veljavnost omenjene naredbe podaljšalo do konca jeseni leta 1917.
Obdelovanje ostane pridržano lastnikom oziroma užitnikom in najemnikom. Če bi pa le-tl ne kazali, da se obdelanje izvrši pred potekom enega leta, pripade občini obdelanje dotičnega sveta, ali pa je more okrajna politična oblast poveriti tretjim osebam.
V smislu predpisa omenjene naredbe rn po zaslišanju mnenja tozadevne komisije, se odrejuje naslednje:
Vsi lastniki, užitniki ali najemniki za obdelovanje z živili ali krmili pripravnega sveta, nahajaiočega se v gornji in spodnji tržaški okolici naj se prijavijo pri svojem okrajnem ali vaškem načelniku, kjer se sestavi zapisnik, ali misKio ali ne mislijo obdelati svoj svet, koliko meri svet, ki naj bi se obdelal, In koliko bi bilo treba semenja. Lastniki, užitniki ali najemniki v gornji okolici naj se zslase pri svojem vaškem ali okrajnem načelniku v dneh od 24. novembra do 8. decembra 1.1. In tako tudi oni v okrajih Skedenj. Sv. Ana, Farneto, Sv. Ivan in Rojan; barkov-flanski naj se zglase v dneh cd 1. do 8. decembra t. 1.
Nadalje se naznanja, da se je v občinskem tehničnem uradu ustanovil poljedelski oddelek, kateremu se je poverilo vodstvo poljedelskih del na občinskem svetu. Kdor bi želel pojasnil v poljedelskih stvareh, se more v uradnih urah obrniti na ta oddelek, ki poda vsa potrebna pojasnila.
Opozarja se tudi, da je svet za pridelovanje krmil treba primerno prevleči z brano, pregrabiti in pognojiti. Kdor bi potreboval brano, naj se tudi obrne na zgoraj omenjeni poljedelski oddelek, ki posu-juie brano proti odškodnini 1 K za vsak delovni dan. Gnojilo se more dobiti po nizki ceni pri mestni sežigalnici smeti.
Tisti, ki bi se ne zglasili pri vaškem ali okrajnem načelniku v zgoraj označeni namen in pustili svoj svet zapuščen, se v svrho kaznovanja ovadijo politični oblasti.
Trst, 21. novembra 1916. Cesarski komisar neposrednega državnega mesta Trsta*
Dommim ¥®stl-
EDINOST izide jutri, v nedeljo, na štirih straneh z veliko, lasno Izdelano sHUo cesarja Karla !. ter obširnim cesarjevim in cesaričinim žlvljenjepisem. V tel številki zaključimo tudi velezanimivi spis »Cesar Franc Jožef I. in njegova doba« ter priobčimo poleg najnovejših brzojavnih vesti tudi razne druge zanimive politične In gospodarske stvari.
Politično društvo »Ecfinost« vabi svoj odbor in zastopnike narodnih društev tržaških na važen pogovor v svoje prostore (ulica Sv. Frančiška 20) danes 25. t. m. ob 3Vi POP-
Na delu do zadnjega diha. Od zanesljive strani doznajemo, da je bil cesar Fran Josip do zadnjega, dokler ni nastopila agoniia, čvrstega duha. 2ivo se je zanimal za vse dogodke in to ne le za one na bojnem polju, marveč tudi v zaledju. Posebno ga je zanimalo vprašanje aprovizacije in je izražal veliko skrb za prebivalstvo, ki mora nositi tolika bremena vojne. O njegovem spominu je znano, da je bil fe-nomenalen. Posebno pa je ohranjal fizi-gnomije, obraze, v spominu. Izpoznaval je v hipu ljudi, ki je govoril žnjimi samo enkrat v življenju in to morda preko 20 leti, A pomislimo na neštevilo ljudi, s katerimi je prišel v dotiko v tako dolgem času! Ta spomin mu je ostal do zadnjega. Zadnje dni pred smrtjo je nanesel razgovor na nekega visokega uradnika v Primorju. In monarh je hitro pripomnil: Spominjam se, da sem ga že odlikoval. Je to izvrsten uradnik!« O Franu Josipu se more torej reči: vse njegovo življenje je bilo posvečeno delu in skrbi in izdihnil je svojo veliko dušo — na delu.
Povodom X. obletnice smrti Simona Gregorčiča slavi »Slovenski Narod« v kaj lepem spdsu Simona Gregorčiča narodnega pesnika, ki je znal v svojih pesnitvah toliko plastično izražati to, kar čuti mehka duša slovenskega ljudstva v različnih položajih življenja. Strune njegove so pele ponižno in priprosto in so ravno zato našle pot do src. Opojen kot ptičji spev je tudi njegov jezik. O pesniku — borilcu za pravice naroda in proroku pa piše: Kdo bi bil slutil tedaj, da se tako zgodaj izpolnijo Gregorčičeve proroške besede in da kraj, kjer počivajo njegovi nesmrtni o-stanki, ugrabijo sovražne roke?! Kot svetniška narodna relikvija počiva danes njegovo telo v od tujca zasedeni deželi--
Prepodeni iz gorkega gnezda begajo njegovi sinovi po svetu in ni ga, ki bi mu položil Šopek cvetic na pozabljeno grobljo. Poromaj nocoj iskrena misel vsakega Slovenca na zapuščeno gomilo k sv. Lovrencu, pomudi se pri pesniku in mu povej: Ta ped zemlje mora biti zopet naša, da bo zopet v domači grudi spal naš najbolj ljubljeni pesnik!
S Prošeka In Kontovelja nam pišejo: Nobeno selo naše prelepe tržaške okolice ni v nekem pogledu tolikanj zapostavljeno, kot sta naši vasi — v tem oziru pravcati pastorki. V mislih imamo namreč zadevo o vzgoji naše štiristo štejoče šoloobvezne dece, ki žal že drugo leto ne uživa šolske-
ga pouka. Prvo Četrtletje tekočega leta se nagiblje k svojemu koncu in za otvoritev naše šole ni še nikakega znamenja. Glasom letošnjega septembrskega razglasa, zaaevaiočega vpisovanja, se je staršem o-blastveno zagotovilo, da se tukajšnja skupna šola otvori nekoliko pozneje. Ta že težko pričakovani »pozneje« naj vendar dojde Čim preje, a še letos! Anti ne, da bo primorana naša šolska mladina zamuditi tudi drugo šolsko leto, inače se je bati neizogibnih zlih nasledkov; kajti morala, na kateri se očituje močno vojni vpliv, itak že preveč trpi! Prizadete starše ter menda tudi našega mukotrpnega g. orožnega stražmojstra kot kriminalista ima nestrpna zvedavost po vzroku itak že predolgega zavlačevanja s stvarjo. Ni dovolj, da pretežki vojni čas z vso svojo krutostjo tare in neizprosno pogreza itak že bedno naše ljudstvo v brezkrajno mizerijo, Je ta revni, samemu sebi prepuSčeni naraščaj glede odgoje vsestranski zanemarjen — pravcat strah onemoglim, vsled morečih skrbi že osivelim materam, ki reve morajo, vdane v usodo, s trebuhom za kruhom. In tej moriji prikašljuje še starka zima. Vsled nastalega obupnega položaja mora biti izmed vseh Človeških teženj neizrecno izolirana zlasti mJadinska odgoja. Proti tej naraščajoči bedi pri poznano veliko pomaga odgojiteljem naš slavni magistrat s svojo prehvalevrednio preskrbo in pa mnogo pripomorejo k zboljšanju tega bednega stanja tudi razne organizacije z reševanjem svojih plemenitih zadač. Evo nekaj zanje: Šolska mladina tržaškega ozemlja brez razlike narodnosti le že drugo šolsko leto uprav bogato obdarovana z oblačilom, obutvijo in s toplo prehrano. Pa vrhu teh dobrot se bliža poezije prepolna sveta noč, ko o-beta posebno letošnji Božič, da iz svojega nabiralnega koša navrže sirotam še marsikaj za nameček. Bilo jim! V najboljše voščilo radi tudi po možnosti pomagamo. Toda naša proseška ter kontoveljska mladež bo bržkone tudi letos kratkom&k) prezrta, ker menda nima kot uboga para brez uka nikake pravice, da bi bila deležna sličnih dobrot, ne pravice do uživanja naklonjenosti svoje matere občine, dasi-ravno ima na bojnih poljanah rodnesa o-četa in ljubljene brate, boreče se in krvaveče za domovino. Upamo, da ta opomin morda ne bo zaman in se pristojni činitelji spomnijo tudi naše uka, vzgoje hi podpore tako zelo potrebne proseške in kontoveljske šolske mladine!
Prošnje za sprejem v beganšfci slovenski srednješolski zaposlovakti toča) In konvikt v KromeHžu na Moravske«! je treba, kakor nam javlja namcstirištveni svetnik, vložiti na pristojnem okrajnem glavarstvu ali policijskem ravnateljstvu (v Trstu za mesto pri dotičnem policijskem komisarijatu, za okolico pfri c. kr. narnest-ništvenem svetniku) do 8, decembra t. »-
Tržaška kmetijska družba naznanja, da je od borov a seja določena za soboto, 25. t. m., prenešena na torek, 28. t. m., ob 3 popoldne. Vabijo se gg. odbornik*, da se seje udeleže polnoštevilno.
Staršem onih učencev In učenk Cfril-Metodovih šol pri Sv. Jakobu In na Acque-dottu, ki »o peli pri raznih prireditvah tekom zadnjih dveh let v Narodnem domu prosim, da pošljejo svoje otročiče v ponedeljek. 28. t. m., v Narodni dom k pevski vaji ob 9. uri zvečer.
Karel Mahkota c. kr. učitelj.
Spor v » Slovenski ljudski stranki« ki mu je bil vnanji znak izkJjučenje poslancev dra. Kreka, profesorja Jarca in Go-stinčarja, je poravnan. Na zahtevo opozicije v stranki se je vršila minolega torka seia strankinega izvrševalnega odbora pod predsedstvom strankinega načelnika. deželnega glavarja dra. Ivana Su-steršiča. Ta je v svojem nagovoru poudarjal potrebo, da se strankine vrste zopet strnejo. Po obširni in baje zelo živahni debati je prišlo do sporazuma na tej podlagi, da bo odslej načelniku ob strani posvetovalen in kontrolen organ, v katerem bo primerno zastopana tudi opozicija. Svoje-časno izključenje gori navedenih treh gospodov je razveljavljeno. Novi kontrolni in soodločujoči odbor, na katerega sldepe bo v bodoče navezan strankin načelnik, se imenuje: »Ožji odbor L. S.« in mu bodo pripadali: Anton Belec, Kari Derma-stja, Josip Gostinčar, Fran Jaklič, Evgen Jarc, Andrej Kalan, Ivan KregaT, dr. Krek, dr. Lampe, Ivan Lavrenčro, Matej Pfhar, Anton Skubic, Josip Šiška in Ivan Traven. Ta odbor se bo shajal redoma vsak mesec. V debati so razpravljali tudi o potrebi koncentracije slovenskih strank. Z ozirom na sedanji politični položaj in na znamenja, ki napredujejo za nedaljnjo bodočnost važne spremembe v političnem zivijenju države, je ta dogodek v notranjem življenju glavne slovenske stranke pomemben in treba, da posebej izpregovorimo o njem.	_
Podpisi na V. voino posojilo. V Trstu so podpisali: Sklad za vdove in sirote padlih vojakov (v občinski upravi) K 20.000, Delniška družba Greinitz K 50.000, Emest Nauen K 50.000, baronica Pavlina Sartorio K 20.000, Rihard Dejak K 10.000, N. N. K 10.000, H. Pardo K 6.000, Jos. Eppinger K 5.000, Morpurgo SeHnger & Co. K 5.000, Pokojninski sklad učiteljev evangeljskih šol K 5.000, dr. Teodor Escher K 4.000, N. N. K 4.000, Angel m Viktorija JankovfČ K 2.000, Harry Goetzl K 2.000, Franc Ziegler K 2.000. Anton Begna K 1.000, dr. Edvard Loser K 1.000, Tereza Schie-bel K 600, baronica K^roiina Strobach K 500, Anton Gelovlzza K 500, N. N. K 500, A. Zafred K 300, N. N. K 200, N. N. K 100, tvrdka S. A. Megari K 50.000, tvrdka J. Perhauc K 5.000. — V Pazinu je podpisal Artur Pilat K 10.000.
Nevročljlv plačilni nalog. Mestni magistrat naznairia, da je v pisarni III. oddelka (magistrat IV. nadstropje, vrata 108.) deponiran davčni plačilni nalog, glaseč se na Ime Antona Oiarini-ja pofe. Paskvala. Plačilni nalog nf mogel biti dostavljen, ker je neznano bivališče naslovijenca. Zato se dotičnik tem potom poživlja, da nanj naslovljeni plačilni nalog tekom štirih tednov bodisi sam bodisi po kom drugem tekom uradnih ur dvigne v omenjenem uradu, V nasprotnem slučaju se bo po preteku označenega časa smatralo, da je bil plačilni nalog pravilno dostavljen.
V trgovino! Dubrovski škof, ta rodoljub in narodni dobrotnik, Je daroval tisoč kron v fond trgovske šole v Dubrovniku. S tem je ta odlični cerkveni knez pokazal svojemu qarodu v Dalmaciji na pot v boljšo bodočnost. Kliče mu: v trgovino, na morje! Zapomnimo si tudi mi Slovenci, da se v današnjih Časih noben narod ne more brez primerne pozicije v trgovini povzpeti do višje stopnte blagostanja m tudi politične moči. Kmetijstvo je podlaga vsemu blagostanju, ali trgovina in- industrija dajeta šele vrednost temu, kar daje poljedelstvo.
CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA CUA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne poŠte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti.
Šampanjec
dom kupca, dar
znamka Trocadero 1000 butl^k pripravljenih po K 9.— franko o» ipca. bampanjec znamenita znamka Lotiti* Mtilier ai Eltviile 1000 butilik na potu za oddajo v decembru t 1. po K 14.— franko na dom knpea. Naslov por« Ins. odd. Edinosti.	(D)
ŽaKUe
vsake vrste kupuje Jakob M argon Via Solitario Št. 11.	TM
p 3 -
RMAflu ««i mlečna krava za rejo. VautRoccl riUUU at št. 376 poleg Gospod, dmfiton. tE}
Kupujem
Stev. 2G0. Montebello.
volno, bombaž, cunje in kovia^ po ▼isoki ceni. Finzi. Via Settefontaae
74 i
na debelo samo za preprodajalca.
Nogavice, sukanec, p'p«, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, ulazilo za čevljs, električne svetiljko, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado* iliee, razna ružila, robci, mrežice za brkt, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent ivnopfa 4 in drugo prodaja JA.1COP LKV1. ulica 3. Jfieolo «•▼. 19	a«
ZDRAVNIK
M. Dr. M MMl
stanuje v Trstu, ul. GluHa 76 Ili. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n*tranjef nervozne In otroSk« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.}
:: I4AL8 OGLASI
Hotel in restavracije
Trst, ulica S. NteoSS 22*
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.

■ aj
ae računajo po i aiot. besedo, £ llastno tUk»ae besede se ra$u-mJO enkf** — K^jnuujja " 'bina saaia 40 atoUnk. ,
Sln&rjev
Piazia del Foraggl
šivalni stroj prodam n K 86 ter ixvrihrtem vsako popra-rjjanje. -— pri I- n. RoeoL Renner. 758
II n mi Vami iakije vsake vrste na drobno In de-HUPUJCIn belo. Zalo?* lakajev J. »tebd. Tla Torrente 90.	T52
Fotograf
Stev. Id.
Anton Jerkift pesinje »opet v rvejoi« atotfejn v Trstn. tla dtella Poste
2403
Pcftno pomočnica
nemško in sloveafko (mogoče tudi
ali razpošiljaln ki
dopisuje brezhibno hrvatsko),
se
i&če za takojšen nastop službe pri večjem obrtnem podjetjo v Stub Oi (Hrvatsko) i. s. se odda služba trajno aH na željo eventnelno samo leta. Ponudba v obeh je«4kih je nasloviti na E. V. Feller v Zagrebu, Juije-vska ul. 81 A (firratgko). 3107
Kopojeni
dell'Olmo 11.
želeazi^no, kovine, voluo, bombaž, tfunje in rabljen papir. Foituna, Via
755
Trst - Ula Stamen 10 - Trst j
§ Odprt M 8* 2 zAMprtli ■ _ !
i Cena: I. ersfe K Z. II. vrste K1.!
RasiasvaBSBEBsaeeBaaiouBBBuacsEs*!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. lermili
v Trsta, Paste vscehia 12, vogsB ulko de3is fk^sle.
Izdiranja
x Plombiranje, s-: UMETNI ZOBJE*
Z

m?
m
Ogalsi, osmrtnice, zahvtJse In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št 20. pritličje.
&
Baterije I a

GOL»44 I
, In Mize za žepne svetlijks rczpoiiija prvo In nsjvega rozpsflljeusiRita za Kranjsko I
š K. A. KREGfiR, Ijabljons, So. Peirn cesta štew. 21—23. |
Podpisujte pete volno posojilo.
v Trstu, Via dal!a Cassa da Risparmio 5
( Lastno poslopja)
sprejema do 16. decembra 1916* do 12 dop.
Peto avstrijski
I.	štiridesetletno 5 VI® amort. državno posojilo davka prosto a K 92*—°|0 netto.
II.	1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste k K 96.— netto.
Uradne ure : 9-12 d op. — 3-5 pop.
ROLINwRoche
Prsne bole oni« oslovski kašelj, naduh^
jfcfo naj JemiJe Siralin f
& cfabJp ^ S A4.-
VedujMjivi .kaferfen 81rol1« %f*s4no o'ehčo naduho-	.... et_(u
* Skrofuzni otroci,prt kaforih učinkuje SiroH«
m vopohomneepiosn! počufek.