MarUmnM. PoŠffiTfta čTagftfa v gbtovmf tSSS?f*S“ ■\-y t CgfTal Din 'i /, Leto I!. (IX.), štev. 250 Izhaja razu« nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, petek 2. novembra 1928 »JUTRA« Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarif« Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it.4- H©w@ra!bra poleti dr. Eckener ti drugll v Ameriko POTREBA POJAČENJA MOTORJE V, DA BO MOGOČE KLJUBOVATI VIHARJEM. — ECKENERJEVI NOVI NAČRTI. /RIEDRICHSHAFEN, 2. nov. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je pristal včeraj ob 7.08 zjutraj. Ogromna množica ljudstva je čakala vso ncč na aerodromu, da se pojavi zrakoplov. Čim ga je opazila, je pričela prepevati pa-trijotične pesmi, prebila policijski kordon in priredila dr. Eckenerju in njegovi posadki navdušene ovacije. Od vseh strani se je vsipalo cvetje. Ko je »Grof Zeppelin« priplul nad hangar, je pričel takoj manevre -za spuščanje. Ob 6.15 je izdal dr. Eckener ukaz, da naj se prostor pred hangarjem izprazni, Pristajanje zrakoplova je bilo radi neugodnega terena in silne mase ljud stva zelo težavno. Vse sirene na tvor-nicah so pri tej priliki tulile, vojaštvo je oddalo častno salvo, narod je vriskal in prepeval. Polet iz Amerike v Evropo je trajal 71 ur in se je dr. Eckener izjavil o njem sledeče: Povratek iz Amerike je bil zelo težaven, ker smo bili polovico pota v gosti megli. Poročila vremenskih postaj so bila cesto netočna in je bila zato navigacija močno otežko-čcna, čeprav je izborno funkcijonirala. Podali pa smo kljub vsem težavam nov dokaz, da obstoji možnost rednega in zanesljivega zračnega prometa preko Atlantskega morja. Vso pot se nam ni pokvaril noben stroj in noben pomožni aparat. Potniki, ki so potovali na »Zeppelinu«, so izredno zadovoljni in ne morejo prehvaliti sigurnosti zrakoplova. Gospa Adams je izjavila med drugim, da si udobnejšega potovanja sploh ne more predstavljati. Dr. Eckener je prejel nešteto brzojavnih čestitk, med drugimi tudi od državnega predsedn. Hindenburga in predsednika Zedinjenih držav Coolidgea. FRIEDRICHSHAFEN, 2. nov. Ker se je dr. Eckener takoj po pristanku umaknil in ga na letališču niso mogli oficijelno pozdraviti, je bil prirejen zvečer v mestni hiši banket, na katerem so ga pozdravili zastopniki raznih oblasti. V svojem zahvalnem govoru je dr. Eckener naglašal, da sta oba sedanja poleta »Grofa Zeppelina« sicer pokazala, da se lahko opravlja redna zračna prekomorska služba, ven dar pa bo treba zrakoplove na podlagi najnovejših izkušenj še znatno izpopolniti. Prva njegova skrb bo, da pojači motorje, da bo mogel zrakoplov premagati tudi viharje, ki so tokrat zelo otežkovali njegov polet. Ker se tiče Ilindenburgovega povabila, da po seti z zrakoplovom Berlin, je pa dr. Eckener pripomnil, da tej želji ta enkrat ne more ugoditi, ker se bo takoj začel pripravljati za nov polet v Ameriko, ki ga hoče absolvirati še tekom meseca novembra. Okrog sporazuma NOVA GONJA HEGEMONISTOV ZA AMPUTACIJO. -SEDANJIH VLADNIH STRANK. SKRBI IN STRAH BEOGRAD, 2. novembra. Vsa znamenja kažejo, da se čutijo srbijanski hegemonisti znova ogroženi v svojih pozicijah. Akcija Miloša Savčiča za sporazum med Beogradom in Zagrebom sicer še ni rodila pozitivnih rezul tatov, vendar je še bolj podčrtala ne-obhodno potrebo temeljite izpremem-be dosedanjega upravnega sistema v državi in tudi sedanjega hegemonistio-nega režima. Zadnje dni se pojavljajo glasovi, da se na vseh merodajnih mestih zelo resno bavijo z vprašanjem, kako bi se čim hitreje ustvarila atmosfera, ki bi dovedla do' sporazuma ali vsaj do zbližanja obeh taborov. Vsi predlogi pa zajedajo globoko v temelje sedanjega sistema in režima. Ravno zato naj penjajo hegemonisti vse sile, da bi čim bolj razdražili duhove in tako že vnaprej onemogočili vsak uspeh spo-razumaške akcije. V tem smislu se komentira tudi včeraj članek glavnega direktorja poštne hranilnice v Beogradu, dr. Nedeljkovi ča, v »Vremenu«, v katerem naglaša. da se mora Srbija otresti narodnega ujedinjenja in se zopet osamosvojiti, češ da je radi prečanov materijalno propadla. Dr. Nedeljkovič nastopa čisto odkrito in jasno za odcepitev oz. amputacijo. Njegova izvajanja so izliv najčistejšega srbijanskega hegemonizma in izraz razpoloženja, ki vlada v vodilnih krogih sedanjih srbijanskih strank. Vlogo zloglasnega beograjskega »Je dinstva« oa ie -jčividno prevzela sedaj radikalna novosadska »Srbadija«, ki poziva k umoru vseh vodilnih politikov KDK. Pa tudi razni drugi dogodki pričajo, da se oprijemljejo hegemonisti vsake bilke, samo da bi se vzdržali še vnaprej na površju. V treznih beograjskih političnih kro gih najodločnejše obsčjajo najnovejšo gonjo amputašev in povdarjajo, da je to samo dokaz več, da mora biti sedanjega režima čimprej konec. Nepojmljivi nastop dr. Nedeljkoviča je izzval tudi v srbijanskih gospodarskih krogih veliko ogorčenje in se že pojavlja zahteva po takošnji njegovi odstranitvi z mesta generalnega direktorja poštne hranilnice, posebno, ker je tudi praktično izvajal svoje hege-monistično naziranje pri podeljevanju kreditov poštne hranilnice, kjer je pre čane. dosledno preziral. Potresna dežela Japonska se v resnici lahko naziva potresna dežela. V nobeni državi na svetu niso namreč potresi tako pogosti kakor tamkaj. Po usodnem potresu, ki je pred petimi leti opustošil mesto Yokohama in del glavnega mesta Tokia, je bilo po podatkih statistike na Japonskem toliko potresov, da se je zemlja povprečno 15krat na dan tresla. Od 1. 1923. je bilo namreč na vsem Japonskem zabeleženih skupno 27.097 potresov, vendar pa so bili večinoma tako rahli, da jih občinstvo sploh ni občutilo. Za 10,516.533 Din novih oblastnih davščin Kakor smo že sporočili, se sestane ma riborska oblastna skupščina dne 5. trn. k zasedanju, v katerem bo obravnavala in sklepala tudi o proračunu za leto 1929. Oblastni odbor je predložil osnutek proračuna, ki predvideva nad 60 milijonov Din izdatkov. V svrho kritja je predvidenih 11,037.043 Din državnih dotacij, 25,578.526 Din dohodkov iz oblastne imo-vine in oblastnih zavodov, 25,315.000 Din dohodkov iz oblastnih davkov, doklad in taks ter nekaj raznih dohodkov. Na prvi pogled pade v oči ogromna vsota oblastnih davkov in doklad, ki so v letošnjem proračunu bili določeni z 14,800.462 Din, bodo torej v 1. 1929 za 10,516-538 Din večji. Baviti se hočemo nekoliko baš s tem poglavjem oblastnega proračuna, ker tvori ot poglavje dejansko obremenitev prebivalstva mariborske oblasti. Po pred logu oblastnega odbora znašajo ti dohodki 40.04%. Oblastna obremenitev za poedinega prebivalca mariborske oblasti bo znašala Din 39.30 letno. Davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, bargv itd,, taksa na kvartanje, doklada k veselični taksi — vse te davščine ostanejo še naprej, dasi oblastni odbor sam priznava, da so v lanskem proračunu dohodke iz tega previsoko preliminirali (1,000.000 Din, dočim se je do konca septembra pobralo komaj 161.432 Din. Zato znaša ta postavka v novem proračunu samo 300.000 Din. Pač pa nameravajo sporazumno z ljubljansko oblastjo uvesti posebno takso za dovoljenje javnih plesnih prireditev, ki bi znašala v mestih in kopališčih za vsako dovoljenje 300 Din, v trgih 150 Din, v vseh ostalih krajih 80 Din. Taksa na motorna vozila ostane in so zadevni dohodki v 1. 1929 predvideni z 400.000 Din. Spremenila se bo uvedba davščina ne bo preveč obteževala prebi-godila zadevni uredbi ljubljanske oblasti. Oblastna taksa na zakupnino lovišč se zviša od 20% na 50%. Oblastni odbor utemeljuje to zvišanje, češ da »ne bo imelo niti za občine niti za posameznike kvarnih posledic, ker je lov pač več ali manj luksus.« Davščina na električni tok se zviša, ker je »oblastni odbor mišljenja, da ta davščina ne bo preveč obtoževala prebivalstva in tudi ne bo ovirala industrije«. Ta davščina bi naj nesla 2,300-000 Din. Na novo se uvede oblastna davščina na zaposlitev inozemskih delavcev, ki jo bo plačal vsakdo, kdor na ozemlju mariborske oblasti uporablja inozemske delavske moči. Plačeval jo bo delodajalec, ki je ne sme prevaliti na uslužbenca. Davčno osnovo bo tvoril dohodek, ki služi za odmero uslužbenskega davka, davčna stopnja bo normalno 4%. Ostane oblastna doklada k državni taksi na kupone ali dividende, ki se bo plačevala od celokupnih vsot, katere izplačujejo delniške družbe kot dividende ali tantijente. Predvidena je oblastna 50% na doklada k državni taksi na potroške v hotelih in gostilnah, ki jo plačujejo gostilničarji v krajih z nad 2000 prebivalci ter v kopališčih in letoviščih. Oblastni odbor je v svojem poročilu mnenja, da »tudi ta taksa ne bo oškodovala niti gostilničarjev niti gostov.« Na novo je določena 200% na oblastna taksa na državno takso, katero morajo delniške družbe plačevati letno za vsak tekoči račun. Tudi na novo se uvede oblastna doklada k državni taksi za podelitev gostilničarske pravice. Tozadevna taksa znaša za Maribor 3000 Din, za druge kraje z nad 2000 prebivalci 2500 Din, za vse ostale kraje 2000 Din. Oblastni odbor upa, da »se bo s to doklado ustanavljanje novih gostiln podražilo«. Oviranje reklame potom oglasov v časopisju in knjigah hoče povečati tudi še oblastni odbor s tem, da določa 100%-no oblastno doklado k tozadevni državni taksi. V veljavi ostanejo oblastne doklade k državnim taksam na kino-vstopnice in lovske karte. Istotako ostanejo nespremenjeno v veljavi oblastne doklade k državni trošarini na pivo, žganje in špirit. Oblastni odbor poroča, da bodo enake doklade uvedle tudi zagrebška, karlovška in ljubljanska oblast, kar bo onemogočilo tihotapstvo iz ene oblasti v drugo ter tudi znatno dvignilo dohodek na tej dokladi. Zanimivo je, da se je do konca sept. t 1. pobralo na dokladi za pivo 1,381.679 Din, za žganje 1,583.291 Din, za špirit 622.291 Din. Zviša se oblastna doklada na vino In vinski mošt in sicer pri vinu od 0.17 Din na 0.50 Din za 1 liter, pri vinskem moštu od 0*12 Din na 0.30 Din. Oblastni odbor je mnenja, da ta povišek ne bo imel za vinogradnike nobenih kvarnih posledic, ker se je v praktičnem življenju že postopalo pri kupčiji tako, kakor da bi znašala oblastna doklada k državni trošarini na vino vsaj Din 0.50 in ne samo 0.17 Din«. Enako doklado nameravajo uvesti tudi zagrebška, karlovška in ljubljanska oblast, ter se bo tako preprečilo tihotapstvo, kar »ne bo le v prid o-blastnim financam, temveč tudi realni trgovini«. Na novo se uvede 50%-na oblastna doklada na dohodek podjetij, obratov In poklicov (obča pridobnina), torej na da-i vek obrti, trgovine in industrije. Izvzete^ so od te doklade osebe, ki so samostal-1 no drugim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči (nosači, dninarji, itd.), dalje o-brtniki in obrati, ki imajo manj kot četvero kvalificiranih pomočnikov, praktično vzeto torej vsi manjši obrtniki in trgovci po deželi, ter krošnjarji. Oblastni odbor hoče s tem »preprečiti obremenitev malih ljudi.« To je v glavnem vsebina predlogov o-blastnega odbora. Naravno, da se bo v oblastni skupščini bila huda borba proti nadaljnim obremenitvam izmozganega! prebivalstva. Saj se državne davščine kljub temu, da so oblastne saomuprave prevzele ogromen del državnih posiov, vkljub obljubam SLS niso niti najmanj znižale, ampak je nasprotno Slovenija, kakor izhaja iz uradno objavljenih številk, baš lani in letos plačala težke milijone državnega davka več nego poprejšnja leta. Oblastni odbor v svojem poročilu tudi sam odkrito priznava, da bodo v prvi vrsti obdavčena mesta ter trgovina in industrija, seveda pa vara sebe in javnost, če domneva, da nove davščine ne bodo — četudi ie indirektno! — udarile »malega človeka«. Spominjajte te CMD WgrfSOT&? v V C 'E E N T V TfiTfS V Mariboru, 'dne 2. XI. 1028. Vojska generala Maistra IZLOČITEV NEMŠKEGA VOJAŠTVA. — OQROMEN MATERIJAL — OGRO MNO DELO. Maribor, 2. nov- Po inicijativnem in odločilnem nastopu generala Maistra dne 1. novembra 1918 so se dogodki naglo razvijali. Generalovo odredbo glede vojaštva nemške narodnosti so že opoldne poveljniki razglasili po vojašnicah. Nemški vojaki so se iz vseh polkov izločili naglo in gladko. Mnogi so sami odšli ter vse pustili. Bilo je pa nekaj vestnih nemških častnikov, ki so se do zadnjega brigali za konje in za ves materijal ter so hoteli vse v redu oddati. To se je tudi zgodilo in tako se je že tedaj dobil dober pregied o materijalu po raznih vojašnicah in skladiščih. Posebno zanimiv je bil prevzem arti-ljerije. Ognjičar Slobodnik, ki je^ bil od narodne vlade imenovan poročnikom, opisuje to takole v svojem pripevku za general Maistrovo knjigo »Naš Mari- b°>>Že dalj časa smo se pripravljali podčastniki, jaz, Anton Pirnat in Alojzij Knavs, kako bi mogli streti vlado tukajšnjih Nemcev in razorožiti nemško vojaštvo v slučaju državnega prevrata. Zanašali smo se pri tem v prvi vrsti na zavednost naših domačih fantov. Jaz sem zbiral v ta namen kot vodja polkovnega staleža zanesljive ljudi, ki mi jih je zlasti priporočal ognjičar Pirnat, ki je bil z moštvom v vednem stiku. Dne 1. novembra mi je prinesel sin profesorja Voglarja pismo s pozivom, da naj hitim v Narodni dom, kjer bom dobil razna navodila. Iz previdnosti sem odvzel skladiščnikom ključe in odpravil k zalogi streliva v Bohovo dva Vaclava Jenika — očeta in sina, zavedna Čeha — oba desetnika, z nekaj topničarjev, da prevzemo tam stražo. V vojašnici je ostal poročnik Vovk, jaz, ognjičar Knavs in desetnik Frssice Mejač pa smo tekli v Narodni dom, kjer sem 's veseljem izvedel, da je naš tihi skleo že uresničil major Maister. Ta mi je ia\ povelje, da zberem ob času oberi?, ko bo vse vojaštvo pri svojih oddel-1 ih, moštvo nadomestne bitnice in razložim ter odpustim nemško vojaštvo, slovenske ostanke pa združim. Naši nemški topničarji so bili po primernem pouku takoj pripravljeni, da odidejo. Slovenci, zlasti še Kranjci, pa so sc vsi prostovoljno pridružili meni. Prisegli smo si, da bomo kljubovali vsem zaprekam. Bilo nas je okrog 70. Zastražili smo izhode in vhode v vojašnici, ki se je kar brž spremenila v pravo taborišče. Vsi smo bili takoj na mestu in bili v teku ene ure oboroženi ter opravljeni, tako da smo že ob 15. uri zasegli tukajšnjemu nemški čutečemu, sicer pa domačemu poljsko havbičnemu polku štev 106 vse topove, konje in konjsko opravo. Veselje je bilo gledati, s kako vnemo, ponosom in zadoščenjem so se naši fantje polaščali orožja. Opazovali smo, kako žurno so vojaki 47. pešpolka zapuščali svoje barake za-ipadno nasproti naše vojašnice, ko so izvedeli, da so »die Windischen« v posesti topov. V najkrajšem času je bil ta polk brez moštva in brez častnikov. Žal je bil njihov poveljnik dopoldne tako skrben, da jih je iz polkovnega skladišča po pblnoma novo oblekel in oborožil. Zasedli smo takoj najpomembnejša skladišča, zlasti materijalno in montur-no od poljsko havbiškega polka štev. 106, kjer se nam je posrečilo, kljub poznejšim vlomom, ohraniti državi materijal, ki ga pozneje dolgo sploh ni bilo mogoče dobiti in je bil torej za novo ustanovljeni jugoslovanski topniški polk velike vrednosti. Oboroženi smo se razpostavili na dvo rišču, izpregli topove in čakali nadaljnih ukazov. Ko so spoznali nemški vojaki poljsko-havbičnega' polka štev. 106, da se jitn ni treba ničesar bati, so obvestili svoje častnike, ki so nato začeli kapati v vojašnico. BiH so vidno potrti in zelo neradi so se končno zadovoljili s potrdili, da so res izročili topove in drugi materijal nam. Popoldne sem povabil stotnika Bernharda, strpnega Nemca v poljsko-havbiškem polku štev. 106, s se-v Narodu5 dom, kjer je tudi on dobil za-žeijeno sredajno potrdilo. Ob tej priliki sem javil genefalu Maistru, da je bitnica oborožena in v pri- Mariborski in dnevni drobil pravljenosti. Potem smo stalno zasedli topniško vojašnico in pomnožili stražo v skladišču za strelivo v Bonov!.* Ko se je tako pridobil ogromen vojni materijal, je bilo potrebno ogrnimo delo. da se vse uredi in vzdržuje. General Maister je imel v svoji glavi in skrbi stvari in zadeve, s katerimi se poprej ni nikdar bavil v svoji službi. Ogromno zaslugo, da je bil vse oskrbljeno in da ni lakota onemogočila ^ geni-jalno zasnovanega vojaškega preobrata, pripada tedanjemu vodji vojaške oskr-bovalnice, sedanjemu podpolkovniku v pok. Antonu Satranu. Ta vrli mož je v zadnji dobi Avstrije računajoč na njen konec — zadrževal proti vsem ukazom v Mariboru velike zaloge živil in ko >e bil preobrat izveden, je genijalno organiziral vso oskrbo. Čudovito se je udejstvovala njegova organizacija tudi pozneje, ko je vojaštvo naglo naraslo in ko so se bili boji ob meji. Pri vseh teh zaslugah je bil pa mož zelo oškodovan pri — častniški prevedbi in upokojitvi. Velike zasluge ima tudi živinozdrav-nik Hinterlechner, ki je dolgo časa sam opravljal ogromno službo. G. Hinterlechner tli bil samo živinozdravnik, organiziral je tudi trene ter opravljal tudi tehnično službo. Služboval je do blizu kosca 1. 1919. Med skromnimi in silno vnetimi delavci vojaškega preobrata je bil tudi lani 19. avgusta tragično preminuli podpolkovnik, tedanji kapetan Fran Jurkovič. Prej je bil Jurkovič četni poveljnik in polkovni adjutant mariborskega doma' čega strelskega polka št. 26. Bil je sko raj vedno na frontah, preobrat ga je pa le zatekel v Mariboru. Mož je bil tudi strokovnjak za mobilizacijske in vomo-dopolnilne zadeve. Mariborsko vojno okrožje je temeljito poznal. V burnih dneh preobrata je pa služboval tudi kot kolodvorski poveljnik. Tedaj je bilo največ vojaških transportov. Vojaki iz italijanske fronte so imeli beneške lire in osleparjeni ter brez vseh sredstev bi bili ti reveži, če ne bi bil kapetan Jurkovič posredoval pri avstro-ogrski banki za izmenjavo tega denarja. Udejstvoval se je tudi pri organizaciji vojaškega dopolnilnega poveljstva, kjer so uspešno delovali tudi kapetan Anton Kolšek, nadporočnik dr. Miloš Vauhnik, poročnik Ciril Skvarča in še nekateri drugj. O Mariborskem pešpolku in razne zanimivosti o jedru general Maistrove voj ske še sledijo. Dan mrtuih posvečen spomin znanih in neznanih, ki so se ločili od nas, je bil pri vseh vzbujenih turobnih spominih jako pester in živ. V življenju je že tako, da so ljudje v skupnosti pri vsem svojem udejstvovanju tudi ob žalobnih prilikah jako živi in da so vsakdanje življenske zadeve vedno v ospredju. Ob pogledu na velike množice, ki so se ves dan vile preko mot sta proti Pobrežju, se je sicer vsakdo zavedal namena tega romanaja, mislil je na mrtve, pri tem je pa le premnogi vzklikni: Bogzna, koliko nezgod in tatvin bo v toliki gneči! — Bilo pa ni ne enega ne drugega. Vozni, zlasti avtobusni promet je bil silno živahen. Celo novi avto rešilne postaje je moral pomagati. Od Glavnega trga do pokopališča je vršilo 20, policijskih stražnikov prometno rediteljsko službo-v Melju sta vozila preko Drave brodin čoln. Tudi tu so skrbeli stražniki in na vsaki strani po en orožnik, da ni bilo nevarnega navala. Grobovi so bili lepo okrašeni, Maribor je lepo in dostojno obhajal spomin pokojnih. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 2. novembra ob 20. uri »Therese Raquin«. Gostovanje v Celju. Sobota, 3. novembra ob 20. uri »Moj oče je imel prav«, ob. B. Znižane cene. Kuponi. Nedelja, 4. novembra ob 20. uri »Gejša«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 5. novembra ob 20. uri GejŠa. Gostovanje v Ptuju. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo sovj novemberski obrok najdalje do 10. novembra. »Moj oče je imel prav«. Ta fina in zabavna komedija se vprizori, morda zadnjič, v soboto 3, novembra na mariborskem odru- Da si jo lahko ogledajo čim širši sloji, veljajo znižane cene. »Gejša na ptujskem odru. V pondeljek, 5. novembra se vrši prvo gostovanje marib. gledališča: vpizori se klasična opereta »Gejša«. To je prva od 15. predstav v abonmanu. V interesu publike se priporoča, da se priglasi čim več abonentov. Slovenska Matica izda za leto 1929 sledeče knjige: Izidor Cankar*- Zgodovina likovne uipetnosti [II., \Vladislav Reymont: Kmetje I., Kne zova knjižica XXIII., Kidrič Fr.: Zgodo vina^ slovenskega pismenstva in literature do srede 19. stoletja. Vse štiri knjige stanejo nevezane 50 Din. (Vezava za 3 knjige 36 Din.) Člani se prosijo, da pošljejo denar v naprej. Naročila sprejema poverjenik Iv. Favai, gimn., Maribor. Hrvatska Matica i je za to leto izdala sledeče knjige: Bu lič: Dioklecijanova palača, Mažuranič Fr.: Od zore do mraka, Hrvatsko kolo VIII, Šogveč K.: Toma Spličanin, Nazor VI.: Priče s ostrva, grada: planine, Elin Pelin: Izabrane novele, s bugarskog pre-veo Esih J. — Vseh 6 knjig stane za člane 140 Din, vezane 220 Din. Razentega je izdala obširno Hrvatsko revijo 1—2 za 50 Din. Naročila sprejema poverjenik I. Favai, Maribor; tudi po dopisnici. Ljudska univerza v Mariboru. Danes, 2. novembra, ob 5. pop. in 8-zvečer zelo interesantno predavanje o kolonizaciji Brazilije, ki je zvezano z le pim dolgim filmom. Predava g. ing. Gvi do Grubič iz Brazilije. V pondeljek, 5. novembra, predava naš zgodovinar g. dr. Trauner o Marku Aureliju, velikem rimskem cesarju. Ruška koča na Pohorju se je letos prezidala in povečala. Otvori tev te prenovljene najstarejše planinske postojanke na Pohorju bo v nedeljo 11. novembra. Planifici in prijatelji Ruške koče, udeležite se te skromne planinske slavnosti v obilnem številu. Istega dne se bo vršila v cerkvi sv. Areha služba božja. Podravska podružnica S-P. D. Vprašanje nove carinarnice v Mariboru prehaja v odločilen stadij. Po najnovejših sklepih merodajnih fak torjev bo vendarle ostalo pri prvotnem načrtu, tako da se sezida poleg glavnega kolodvora poslopje za poštno in potniško carino, na drugi strani železniških tirov ob tovornih skladiščih pa poslopje za tovorno carino. Z zidanjem pričnejo po vsej priliki takoj na pomlad. Stranišče pri kolodvoru, ki že davno ni več spadalo na to mesto, so pred nekaj dnevi vendarle odstra nili. Da bi le v kratkem zadela ista usoda tudi ono kajbico v mestnem parku, kjer se prav pogosto vidi naravnost vzorna grdobija! Umrla je včeraj v Rušah po kratki bolezni 711etna gospa Marija Novak, rojena Rotner, posestnica in gostilničarka. Pogreb blago-pokojne bo v soboto ob pol 16. uri na pokopališču v Rušah. Pokojni večen mir, rodbini sožalje. Krajevna organizacija SDS za III. okraj priredi v soboto, dne 3. novembra ob 8. zvečer v prostorih gostilne Honigmana v Melju politični zborovanje, na katerem bo govoril narodni poslanec dr. Pivko, g. Kejžar in oblastni tajnik SDS g. Špindler. Prosimo, da se članstvo tega zborovanja polnoštevilno udeleži. Narodno-strokovna zveza, podružnica za mesto Maribor ima ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 4. no vembra ob 10. dopoldne v predsobi taj ništva SDS, Cankarjeva ulica 1. Prosimo za polnoštevilno udeležbo članstva. Odbor. Mesto sodnega sluge je razpisano pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu. Prošnje je treba vložiti do 15. tm. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. Prosilci, ki še niso v državni službi, se smejo sprejeti samo kot dnevničarji. Društvo drž. upokojencev za Slovenijo v Mariboru sporoča, da se bo vršil v zadnjem »Upokojencu« objavljen sestanek v nedeljo 4. tm. ob 10. dop. Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1928 za uboge onemogle obrtnike In trgovce, od nosno njihove vdove več ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljan do 30. novembra 1928. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da seda' zaradi onemoglosti ne more več delat in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Nesreča pri delu. V Dobrenju si je 201etni posestniški, sin Jurij Kebrič pri rezanju sena na sla moreznici odrezal palec leve roke, Zdra vi se v bolnišnici. lesenski fllaneuer u našem gledališču V torek in sredo '-smo imeli nabito polno gledališče. Veliko privlačno silo vsebuje že Kalmanova opereta sama. Vsled izrazitosti svojih ritmov in nekaterih imenitno pogodenih melodij ter splošne ogrske tinkture si je od vsega začetka osvojila svetovne odre in jih v presledkih še vedno čuva. A treba tudi pribiti, da marsikdo je pohitel v gledališče radi priljubljene subretke Lubejeve, bivše članice našega gledališča in zdaj subretke v beograjski opereti. In res, občinstvo jo je takoj sprejelo z burnim in dolgim aplavzom. Tudi tekom večera je imela priliko izvabiti neštetih ploskanj. Pa saj jih tudi v resnici zasluži. Njena igra je živahna, neprisiljena in ljubezniva, njen glas lep, močan in zelo prijeten. '3iia je prav srčkan enoletni prostovolj-ček, podjeten in nagajivo razpoložen. Ostale vloge, v rokah naših domačih igralcev so večinoma znane. Udovičeva e bila fina baronica Riza, dostojanstvena in ljubka v igri in v petju, takisto je Savinova bila poredna in »pametna« Treszka hkrati. Moške vloge so razen dveh bolj dekorativnega značaja. Skoda je le, da ni pravega operetnega tenorja. Sicer čujem, da se uprava gledališča trudi za izpolnitev te vrzeli, ki jo — za enkrat menda — maši Skrbinšek. "Mnogo je petja v vlogi nadporočnika Lo-rentev in Skrbinšek se je odrezal kakor ■e pač mogel. Njegova igra je bila primerna; manjša doza patetike bi bila čisto umestna. Rezervnega kadeta Waller steina je podal Harastovič prav zabavno in ne brez pretiravanj; občinstvo mu je večkrat aplavdiralo. Grom kot general Lohonay je bil dober, ravno tako Rasberger kot ritmojster, Tovornik kot hlapec Lajoš in Kovič kot četovodja Turi. Zbor je bil zadovoljiv, takisto orkester. — V glavnem sta bili obe predstavi ob danih razmerah vredni vsake pohvale, za kar gre še posebna zasluga kapelniku Herzogu, ki se loteva posla z veliko spretnostjo. Nezgoda na pokopališču. V Št. Janžu na Dravskem polju je sedemletni Ivan Fras z drugimi dečki vred skakal preko grobov vaškega pokopališča. Pri ttm je zadel ob kamenit spomenik, ki se je prevrgel ter dečku zlomil levo nogo. Ponesrečenega dečka so od-premili v bolnišnico. Roparski poskus. Sinoči, ko se je že stemnilo, je gospe Angelo Sernečevo, učiteljico pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, ko je šla ob robu novega mestnega parka, napadel neki mlajši moški ter ji skušal iztrgati iz rok ročno torbico, v kateri je bil tudi denar. Ko je napadena gospa klicala na pomoč, je napadalec zbežal v park. SpecijaUst za žensko bolezni in porod dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od pol 10. do pol 12. in od 15-do 16, ure. 2018 V M a r (b' o r a. 'dne 2. XI. 1929. ▼ T» C p V N T K Miš' Amerikanci kupujejo AMERIKANEC. KI KUPUJE PARIŠKE PALAČE IN ULICE. — AMERIKANCI - NAJBOLJŠI KUPCI UMETNIN IN STARIN. Nekaj let pred vojno se je ves Pariz smejal Američanki Mrs. Mackay, ki je imela za okroglo 400 milijonov dolarjev premoženja ter je hotela za veliko veselico v čast Amerike najeti ves pariški Champs Elysees za eno noč. Ko ji je policijski prezident Lepi-ne dejal, da je to nemogoče, ker je narodna last, je dejala: »Saj vse tudi kupim, koliko pa stane?« Danes se ekzotičnim kupcem iz Amerike nihče več ne smeji. Pariz ima gosta, ki hoče kupiti Avenue de Boulogne in mogoče bo hotel nekega dne kupiti tudi ves Bois. To je poslanik Bolivije Senor Patino. On je nekak častni predstavnik svoje domovine in sicer šele par mescev. Tudi njegov prednik Senor de Arramaye je bil bogataš, a še daleč za njim. Patino je »kralj srebra«, baje ima najbogatejše srebrne mine v Boliviji. Njegovi dohodki se cenijo na dva — milijona frankov dnevno. To prekaša marsikatere državne proračune. Senor Patino je zavzet za trajne vrednosti. V Parizu živi že več let ter kupuje in kupuje. Pred par leti je ku-. pil prekrasno palačo Yturbe s starinskim parkom. Zraven te slavne starinske palače je dal zgraditi zelo moderno stavbo. Pred nekaj meseci je kupil palačo Montmorency za 28 mi-Ijonov frankov. V Biarritzu poseduje slavno vilo Leglise, v Cannesu je tudi nekemu Angležu odkupil najlepšo zgradbo Riviere, v Departementu Seine-et-Oise ima pa starinsko graščino z več sto hektarji lovišč jelenov, srn in fazanov. Njegov najnovejši na- ---------------------------- Cuetlice kot morilno srEčstuo Varšavska policija se bavi sedaj z zagonetno kriminalno afero, koje okoluosti so jako romantične. Letos januarja je umrla v Opatiji poljska grofica Feodora Sterno\vska v starosti 34 let. Umrla grofica je pripadala stari poljski plemiški rodbini in ker so vsi njeni bratje paldi v vojni, je bila s svojo sestro Leonijo lastnica celokupnega velikega rodbinskega premoženja. Grofici je vojna vzela tudi zaročenca in ostala je sama vkljub mnogoštevilnim snubcem in občudovalcem doma in po raznih letoviščih, katere je obiskovala vsako leto. V Opatijo je prišla večkrat in vsakokrat za dalje časa. Tu je spoznala tudi nekega mladega moža — Poljaka in baje bojnega tovariša svojega po-• kojnega zaročenca. Povabila ga je na čaj. Bila sta sama, ker je bila služkinja slučajno na sprehodu. Služkinja se je vrnila zvečer ob devetih ter našla grofico v njeni sobi na divanu mrtvo. Služkinja je bila še doma, ko je prišel gost, in videla je, kako je ta poklonil grofici lep šopek vrtnic. Tega šopka zvečer ni bilo nikjer. Zdravniki so ugotovili kot vzrok smrti možgansko kap. Grofica Feodora je bila že na mrtvaškem odru, ko je prišla njena sestra grofica Leonija. Ta je po pogrebu ugotovila, da manjka v stanovanju umrle sestre večja svota denarja in mnogo dragocenosti, zlasti nakita. Policijska poizvedovanja so bila brezuspešna. Grofica Leonija Ster-novvska je postala lastnica celokupnega premoženja. Pred nekaj dnevi je dobila v Varšavi od neznane strani lep šopek vrtnic in ker ni marala darov od neznan-c.eY’ 1? v/tn’ce prepustila svoji sobarici. 1 a je vzela šopek v svojo sobo m drugo jutro so jo našli — mrtvo. Tudi tu so zdravniki ugotovili možganski kap. Grofica se je takoj spomnila na šopek vrtnic, ki je tudi pri sestrini smrti igral neko ulogo, a tudi v tem slučaju je šopek brez sledu — izginil. — Policija jc prepričana, da je v obeh slučajih povzročena smrt s strupom neke posebne neznane vrste, ki je moral biti v šopku vrtnic. S šopkom je bila tudi smrt namenjena črt je nakup Avenue de Boulogne, kjer hoče zgraditi same moderne palače. Ob gotovih prilikah je mož tudi zelo radodaren. Ko so v Boliviji morali ustaviti delo na neki železniški progi in je radi pomanjkanja denarnih sredstev ostalo nezgrajenih še več sto kilometrov, je nakazal toliko vsoto, da so bili kriti vsi gradbeni stroški. Samo tujcem, ki prežijo na bogate neveste, ne privošči svojega denarja. Ima sina in dvoje mladih hčera. Starejšo je te dni zaročil z nekim bogatim rojakom, mlajša hčerka živi z očetom v Parizu in vsak dan občuduje ves svet njeno razkošje. Ima seveda poleg občudovalcev tudi dosti oboževalcev, papa pa pravi kratko in jedernato: »Če si izbere moža izven Bolivije, potem ji dam samo dva mi-Ijona rente; naj gleda, kako se bo s tem preživela ....« Južno-Amerikanci so v Parizu zelo v modi. Zanimanje za severo-ameriš-ke predstavnike je pa padlo, odkar se je Uncle Sam izkazal za tako trdovratnega upnika. Nimbus dolarskih princes je minul. Samo kot kupci so še zaželjeni vsi Amerikanci. Dolarska aristokracija ceni posebno starine in umetnine stare Evrope. Pri vseh razprodajah umetnin in starinskih znamenitosti v Parizu, Berlinu ali Londonu so Amerikanci glavni kupci. Velike svote izdajajo za slike, kipe, rokopise slavnih pesnikov, za starinsko pohištvo, orožje — sploh za vse, kar izhaja iz dob, ko o, današnjem ameriškem življenju še ni bilo ne duha ne sluha. grofici, zadela je pa le slučajno njeno sobarico. Atentator mora biti v obeh slučajih nekdo, ki bi se rad na kak način polastil velikega premoženja rodbine Sternawskih. V tej rodbini sta bila že dva slučaja in sicer 1. 1834. in 1857., da so bili dediči umorjeni s strupom. Nastane vprašanje: kdo bi si zamogel potom zločina pridobiti premoženje? Ali eden od znanih ali pa od neznanih sorodnikov, — V tem pogledu in v tej smeri se še ni ničesar pojasnilo. Ravno tako zagonetno jc tudi vprašanje, kako sta izginila oba šopka po doseženem morilskem smotru. Moža, ki se je v Opatiji seznanil s pokojno grofico, tudi ni mogoče najti. Ko so grofico našli mrtvo, se je izgubila za njim vsaka sled. Speri Sfrart f' LAHKOATLETSKI MITING »MARIBORA« je včeraj bb mnogoštevilni udeležbi atletov prav dobro uspel. Zal le, da še ni s strani občinstva za to panogo šoprta do volj interesa. Miting so vodili gg. Nerat, dr. Jetmar, Samuda, Amon in Mohorko. Potekel je hitro, brezhibno in v najlep šem redu. Udeiežencev je bilo od ISST'r Maribora 16, od Rapida 11, od »Ptuja« 2, od Železničarja eden. Rezultati so za mariborske razmere, kjer je lahka atletika šele v povojih, jako lepi. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da se je udeležilo mitinga precej dijaštva, med katerim je mnogo jako dobrega materijala. Zlasti v tekili in metih smo videli nekaj talentov, ki so vredni, da se temeljito izvež-bajo. Po daljšem odmoru je startal včeraj zopet znani jugoslovanski rekorder Slapničar. Absolviral je tek na 3000 m v lepem stilu, videti pa je bilo, da ni pokazal vsega, kar zna. Podpečan od Železničarja je dober talent. Pri metih je omeniti posebno Barloviča in Jurco. Pri sko ku v vis je pokazal zelo lep stil Madile, ki pa radi mehkega terena ni mogel doseči običajne višine. Koren je bil tokrat nerazpoložen in ni dosegel svoje višine 1.65 m. Doseženi so bili naslednji uspehi: Tek 100 m: I. Barlovič (R) 12, II. Koren (M) 12.05, III. Macun (M) 12.06, (8 atletov na startu). — Tek 800 m: I. Ko rošec CM) 2.12, II. Bergant (M) 2.13, Laz-nička (M) 2.21. (10 atletov). — Tek 3000 m: I. Slapničar (M) 10.13, II. Podpečan (Ž) 10.14, III. Ferk (H) 10.22. (11 atletov.) — Skok v višino: I. Madile (R) 1.55. II. Koren (M) 1.50. III. Biidefeld (R) 1.45. (10 atletov.) — Skok v daljino: I. Koren (M) 5.63, II. Madile (R) 5.59, III. Barlovič (R) 5.39. (11 atletov.) — Metanje krogle: I. Barlovič (R) 10.47, II. Jurca (M) 9.765, III. Božič (M) 9.62. (6 atletov.) — Metanje diska: I. Barlovič (R) 27.50. II. Bergant (M) 25.83, III. Stross 1 (Ptuj) 25.30°. (5 atletov.) Točke: I. Mari-i bo 33. II. Rapid 26, III. Železničar 3, IV. ! Ptuj 1. Za koliko 5e dneuno pomnoži prebiuaistuo zemlje? Nemški profesor Hennig skuša v svoji najnovejši knjigi »Geopolitika« razčistiti vprašanje, koliko ljudi ima' prostora na zemlji. Sigurno je, da sc je število ljudi na zemlji od početka 19. stoletja podvojilo. Takrat je bilo na zemlji krog 900 milijonov duš, danes jih je 1900 milijonov. Videti je torej, da se ni izpolnila bojazen znanega angleškega nacionalnega ekonoma Malthusa, ki je predvideval za sedaj-ni čas že najmanj 20 milijard ljudi na zemlji. Vendar pa se pomnožuje ljudstvo zelo naglo in če bo šlo naprej v dozdajnem tempu, t. j. da se tekom 820 let zopet podvoji, bomo imeli leta 2050. na zemlji 4 milijarde, I. 2200. pa že 8 milijard ljudi. To je pa tudi največje število ljudi, ki more po sedaj-nem poznavanju zemlje imeti na njej prostora. Henning je sicer optimist in trdi, da lahko zemlja prehrani še več ko 8 milijard ljudi. Danes je na zemlji dnevno krog 50.000 porodov več nego smrtnih slučajev. To pomeni pomno-žitev ljudi na leto za 18 milijonov, v stoletju pa 1.800,000.000. Vsekakor šte vilke, ki so vredne premisleka. ' Pchuišana papiga. — Urška, Urška, nesite takoj papigo iz sobe, sicer se bo naučila strašnih izrazov in se bo cIo skrajnosti pohujšala; mož namreč zopet ne more najti gumba od ovratnika.. .k Sodniška sekcija ZNS—službeno. Nedeljski prvenstveni tekmi sodijo: prvi moštvi Rapid—Svoboda g. Mohorko in mladini istih klubov g. Bizjak. Celovec—Maribor. Medmestna nogometna tekma Celovec— Maribor, ki bi se imela vršili pojutrišnjem, se mora radi nenadnih ovir preložiti na poznejši termin. Hazena Ilirija—Maribor. Po odredbi Jugosl. hazenske zveze v Ljubljani se bo kljub odstopu Concorije in ASK-a nadaljevalo tekmovanje za prvenstvo države. V nedeljo 4. tm. popoldne se srečata v Mariboru družini SK Ilirije in ISSK Maribora. Tretjo letošnjo prvenstveno tekmo med starim in novim prvakom Slovenije pričakuje športna publika z razumljivo napetostjo. Hrvatskl nogometaši Emil Perška, Maks Mihelčič (!), Dragotin Babič (Gradjanski), Danijel Premrl, Ernest Hockman (Concordia) in Korn-feld (Viktorija), ki se niso hoteli udeležiti meddržavnih reprezentančnih tekem s ČSR v Pragi, so po sklepu ZNS predani kazenskemu odboru zveze. Akad. reprezentanca v Zagrebu. Zagrebški visokošolci-sportniki so poslednji čas izredno agilni. Nogometaši so sestavili reprezentanco univerze, ki je včeraj prvič nastopila na zelenem polju in sijajno prestala svoj krst. Za nasprotnika si je izbrala enajstorico Haška ter jo po zelo lepi tekmi zasluženo premagala 4:3 (2:2). igrali so: Vokaun (med.), Koch (tech.), Kovačič (com.), Brozovič (iur.), Marijanovič (com-), Hi-trec I. (med.), Praunsperger (pharm-), J. Pavelič (iur.), Lemešič (com.), Leinert (tech.), Šime Poduje (iur.). Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži & Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o. z. v Mariboru, je od nekdaj bila zp.ana po svoji hudobnosii. Danes pa je cela hiša veselo, četudi se pere perilo, ker se rabi Romantična borba z diujf suinjo Okolica Lyona je zelo bogata na divjačini in hodijo meščani zlasti ob nedeljah trumoma na lov. Cesto se celo dogodi, da zaide -kaka divjačina v mesto. Tako so preteklo nedeljo opazili v bližini glavne palače jonske tržnice divjega prašiča. Čuvar grajskega drevoreda je poskušal svojo lovsko srečo, toda razkačena žival je skočila nato v reko Rodan in jo prepla vala. Na druge mbregu se je zakadila v prvega človeka, ki ga je zapazila, nakar je krenila zverina proti notranjosti mesta. Neki biciklist je ustrelil s samokresom proti svinji, ki pa ga je podrla s kolesom vred. Med tem je neki avtomobilist navalil z avtom na pobesnelo žival. Začela je pravcata mrba med avtom in divjim prašičem, ki je šestkrat naskočil avto in ga na sprednjem delu težko .poškodoval. • v posr*. tk>ptmmwfa ki dovalao ki w«ijahra mvmm /##/JI B / /1 /J g /t ki trf*\Mfcefa «i relUtnnagaj obiinstv«: vMka baaecU 30 p, aoataja: vsaka be»*«U SO p' •ajmanjU cnoaek Dta 6*— £ j najmanj« snaaek Di» tO’—| Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Baržun v veliki izbiri že od Din 22,— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. U Opremljeno sobo s posebnim vhodom -pri glavnem ko* lodvoru oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava. 2095 Dijaka sostanovalca sprejmem takoj. Cena Din 650 s kurivom. Naslov pove uprava lista. 2096 • Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Hitro popravilo ur, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom! 1837 100 domačih šivilj za delo, trajajoče do februarja, se spiejme takoj. Vprašati v tovarni Skušek, Tržaška c. 8. 2004 Velika izbira sukna za moške in ženske plašče od Din 50.—* naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. XX isdaj« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja iii urednik: Fran Btotovllv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna dL d., predstavnik Stanko Detela v Maribor«.