141. številka. Ljubljana, v četrtek 23. junija 1904. XXXVII. leto. 0& Jvhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter ve^a po posti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, z« pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 It. — Za tuje .dežele toliko *3C\ kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiUatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrsto po 12 ti, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Če * trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, apravnistvo pa v pritličja. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon St. 34, Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št 85. i? Ricmanjsko cerkveno vprašanje. Ricmanje, 19. junija 1904. III. li Križevca smo prejeli odgovor, da hoče tamkajšnji ordinarijat uvi-devši naše opravičene razloge, storiti primerne korake, da ustreže naši želji. Prve dni avgusta eta 1900 smo prijavili torej vsi prebivalci ricmanjski pri ces. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru svoj izstop iz katoliške cerkve latinskega obreda in vstop na grško katoliški obred. C. kr. okrajno glavarstvo j o sprejelo prijavo na znanje ter jo po zakonurešilo i n p o s 1 a i o prepise prijav vseh izstopiv« ših toliko tržaškemu Škofijskemu ordinarijatu, kolikor tudi dolinskemu župniku. In prepis vseh izstopivših je prejel tudi naš srenjski župan, kot naš pooblaščenec. Na koncu prepisa je bil dostavek, naj župan svojeČasno prijavi c. kr. glavarstvu v Kopru, ko n a s b o d e grško-katoliški škofijski ordinarija tvKriževcih formalno sprejel v grško -katoliški obred in v zvezo svojo škofij ei To dejatvo moramo tukaj pribiti, ker je c. kr. namtstništvo v Trstu poldrugo leto potem ta odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru razveljavilo, češ, dase jeisto zmotilo, da J6 opustilo neke formalnosti itd. Pripomniti je k temu, da je bila tozadevna prijava o izstopu vročena c kr. glavarstvu v Kopru dne 4. avgusta 1900., a jo je isto re-Silo sele dne 24. istega meseca. O tem izstopu je c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru gotovo informiralo c. kr. namestništvo v Trstu in ministrstvo na Dunaju, saj so one dni švigali po Hicmanjih aemtertja orožniki ter o stvari vsestransko poiz- jvedovnli V policijske svrhe je porabilo c. kr. okrajno glavarstvo tudi dolinskega župnika g Jožefa Zupana. Ta je poslal ponoči tajno po svojem mežnarju nekaj pozivov v Ricmanje, in sicer par ženskam, ki so iz Doline primožene v Ricmanje, nekemu tukajšnjemu zakotnemu pisaču in p^r slaboumnim ose* b a m. Par od teh se jih je odzvalo iz radovednosti. Gospod župnik Jožef Zupan je te osebe izpraše-val po nekem formularju, do-poslanem mu od c. kr. okrajnega glavarstva. Res, lepa služba katoliškega duhovnika. Ko je pokojni tržaš&i škof iz vedel o tem početju dekana Zupana, mu je to vohunjenje strogo prepovedal,Češ, da ne sme več pozvati iz R i c m u n j nobene osebein igrati v i og e p ol i c a j a c. kr. okrajnega glavarstva. Lansko leto je neki ljubljanski klerikalni list povodom dogodkov v Ricmanjih zmetal na nas Ricmanjce mnogo laži in klevet, kakor bi tega ne storil noben židovski list. Pital nas je z vsakovrstnimi pridevki, nazival nas celo »ricmsnjske bandite*. Seveda je rečeni list dobival svoja poročila iz kurije tržaškega škofa dra Nagla, kateremu se je bilo treba pred občinstvom prati radi svojega nečloveškega innekrščanskega postopanja proti nam Znano je, da škofNagl ni izbirčen v svojih sredstvih. To vemo zlasti mi Ricmanjci. Mad drugimi klevetami in lažmi je bilo čitati tudi, d a smo insulti-rali pokojnega tržaškega v Škofa S t e r k a , ko je le-ta prišel radi nase afere osebno v Ricmanje ter da je odšel iz Ricmanj so h. p h oči. To je vse zlagano in golo obre k u v a n j e! Pokojni tržaški škof Andrej Šterk je prišel v naši zadeli trikrat i osebno v R cmanje. Vsakikrat se je pripeljal popol orna nepričakovano; prvikrat sta bila ž njim njegov kaplan in sluga, drugikrat se je pripeljal v spremstvu samega kaplana in tretjič se je pripeljal sam. Vsakikrat smo sprejeli Škofa dostojno in storili vse, kar se je dalo v naglici storiti za tak sprejem. Vsakikrat je škofu na čast zvonilo. Vsakikrat ju Škofa spremljala velika množica ljudi do izven vasi ter se od njega spoštljivo poslovila. Z% tj lahko pričata omenjena dva škofova spremljevalca in če treba tudi drugj priče, ki niso ti Ricmanj doma! Pomenkovali smo se vsakikrats škofom prijazno, a pri tem pa trdno poudarjali svoje s t a i i š Č e ter mu tudi jas:; o povedali, da ne odstopimo pod nobeno ceno od svoje nakane, ker smo si v Bvesti, da ne zahtevamo nič takega, kar bi nasprotovalo cerkvenim ali posvetnim postavam, da, ravno nasprotno, da hočemo imeti enkrat red v cerkvenih zadevah. Škof sam nam je pritrdil, da je pravica na naši strani, da so se nam gGdile krivice in da smo p o k r i v i c i p 1 a č e v a li dolinske duhovnike. Pripomnil je tudi, da so se že ieta 1866 naši predniki potezah za u s t a n o v i i e n j e nove župnije, da je bila ustanovitev že gotova stvar, a da je potem to preprečil novodošli dolinski župnik Juri Jan. Tudi je škof rekel, da so se ob vsakem iz-pražnjenju, oziroma po polnjenju dolinske župnije ponavljali mučni in neprijetni prizori. Ob nastopu vsakega novega župnika se je namreč na novo določala plača, oziroma pober v naravi, katero so navadno vsakikrat višali. Tako je bilo leta 1853. zaprtih po več mesecev mnogo R i c -manjcev, Borštano v inBoijun-čanov, ker niso h o te h več dajati pobera dolinskim duhovnikom. Tudi po prihodu omenjenega župnika Jana leta 1866. je moralo pri izterjanju plače za dolinske duhovnike posredovati vojaštvo in orožništvo. No, to vse stari ljudje še dobro pomnijo. Vojna na Daljnem Vztokn. Vesti o bitki pri Hajčengu in o zavzetju Liaojanga Iz Č.IV-t in NiuČvanga dohajajo vesti, da je bila pri Kajčovu velika bitka, v kateri so Rusi zopet izgubili 5000 mož, a dosedaj še te vesti niso bile poirjene niti iz Petrogra^a, niti iz Tokija. Že vest o bitki pri Kajčovu je precej neverjetna, vest o velikem ruskem porazu pri Hajčengu in o zavzetju Liaojanga od japonske konjenice pa že spada v sfero navadnih bajk. In to bajko je spravil med svet »neki amerikanski misijonar«, kate* remu so jo pripovedovali Kitajci, torej vsekakor zelo zanesljiv vir. Ako uvažujemo, da je Že pred meseci tudi »neki amerikanski misijonar« poročal, da se pri Mukdenu, torej za ruskim hrbtom, nahaja m- čna japonska armada, in da so rusjtobski listi ti vest ne glede na njeno absurdnost z veseljem pograbili in jo javnosti cele tedne ▼ raznih varija-cijah podajali kot čisto in suho zlato, dokler se končno le ni izkazala njena nepristnost, tudi temu poročilu »ame-nkanskega misijonarja o zavzetju Liaojanga ne bodemo verjeli. L ao- I j&ng 83 že Ki-sjci obdali z močnim J zidoT-jem, general Kuropatkin pa ga je spremenil v moderno trdnjavo in io jo določil za svoje glavno taborišče, kjer se nahaja glavna ruska vojna sila. In to mesto bi n^j zavzel?, kakor bi jezik obrnil, — japonska konjenica?! Kdaj je še kako utrjeno mestu zavzela konjenica? Skratka, takšna trditev jo naravnost brezmiaelna in kdor bi takšfii vesti verjel, morale bi se mu j celo krave smejati! Radi kurijoznosti hočemo v naslednjem navesti dotična sensacijonalna poročila. Iz Čifua se poroča „Daily Ex-pressu": Širi se vest, da je general Kuroki napadel ruske pozicije južno od Liaojanga. Najprvo je naletel na neko rusko brigado, ki se je pomikala proti jugu. Japonci so pomaknili svojo glavno silo do gorskega prelaza Motien. Rusi imajo torej pred sabo dve fronti, kateri v centru Ščiti številna in močna artiljerija. Iz Niučvanga pa je neki agent brzojavil: Pravkar sem poizvedel, da je v soboto pozno na večer napadel Liaojang neki konjeniški oddelek. ,,Neki amerikanski misijonar" je dobil od domačinov sporočilo, da se je boj pred Liaojangom v nedeljo še nadaljeval in da so Japonci v pondeljek popoldne mesto zavzeli. Te in enake vesti zde se celo an-gležkim listom, ki sicer prav radi verjamejo vsako neumnost, samo ako je naperjena proti Rusom, docela neverjetne ! „Morning Leader" piše: „Japonci bi morali prodirati z občudovanja vredno hitrostjo, kar pa do sedaj ni bila pri njih navada; razen tega je docela neverjetno, da bi Liaojang, katerega so Rusi tako dolgo časa utrjevali, padel tako hitro." „Daily Mail" pa pravi: „Najbrže je poročilo v celem obsegu neresnično. Kolikor se iz zemljevidov da dognati, ni razen gorskega prelaza M o t i e n1 i n v o b I i ž j u nobene ceste, ki bi vodila iz Sinj en a v Liaojang, in baš na tej črti so se Japonci jeli umikati nazaj. Govori se tudi o krvavi bitki v Hajčengu. Da*i o tej bitki ni niftoimr drugega znano, kpkor da »e U v Niučvangu v ponedeljek od i^k di slišalo groraenje topov, vendar jo di š.o *D«ily Teletfraphu« v Londonu — seveda iz Petrograda, Uda po najkrajšem potu iz New Yv.rka tule poručio: Naihoij krvavo, biUa v tej \ojni rt« j* bila pri HftJOOBf«. Rusi so poraženi in b*»že proti Lacjantiu. Slabost. Spisal J. S. B r e n o v. i Dalje.) II. Gospa Elvira in njena sestra sta sedeli v malem salonu na kanapeju. Molčali sta obe, ker obema je ležala na srcu težka mora, ki ju je dušila. Obhajalo ju je polno neprijetnih občutkov. Gospa Elvira je globoko vzdihovala, ker je bila telesno in duševno uničena. Prej cvetoči obraz je bil bled in suh, oci so nemirno begale semter-tja. Tudi sestra je vzdihovala, ker se ji je Elvira smilila, a obe je mučilo še najbolj to, ker se temu zlu ni dalo pomoči. Mislil bi kdo, da se bo Košir hitro naveličal nove ljubezni in spet vsaj za nekaj časa spoznal, da je žena vendar žena. Ali to se ni zgodilo, ker Je svoji novi izvoljenki vsak dan bolj u&*ajal, a ona pokazovala vsak dan bolj svojo moč v hiši. Soproge se je Košir izogibal, zato ga ni več videla od tistega dne, ko je pripeljal svojo novo ljubezen. — Gospe Elviri je postale takrat slabo in tri dni se ni ga- nila iz postelje. Sestra je mislila oditi, ali ni hotela ostaviti sestre v bolezni. Mislili sta se kaj pogovoriti; zato sta prišli sem. Ali nobena misel jima ni prišla v glavo, nobena besedica na jezik. Kakor zakleto se jima je zdelo vse in Zorka je želela zbežati iz tega poslopja, ali ni hotela zapustiti sestre, dokler so šolske počitnice. Zaželela si je videti brezskrbne in nedolžne obrazke otrok, ki so jo oboževaje opazovali in poslušali. „Torej Elvira, moj čas je pred vratmi," je naposled začela Zorka. „Služba me kliče in moji otroci iz petih vasi me že težko čakajo." Pogledala je sestro, a ta je bila mirna, kakor da je ne sliši. Zato je dobila pogum in hotela je nadaljevati, ali Elvira je odprla usta in komaj slišno izustila: nKaj mi vzbujaš to neprijetno misel!" „Ne delam tega nalašč, draga, samo hočem vedeti, kaj boš začela?" „Ah,u je vzdihnila gospa in sklenila roke. „Kaj naj počnem?" ..Nekaj moraš na vsak način. Ali ostaneš tukaj?" „Kam čem pa iti?" „Z mano pojdi. Živeli bova lahko in brez skrbi." „Tudi pri tebi ne bi bila srečna." „Boljše je vendar kakor tukaj, kjer si še v nevarnosti za svoje zdravje in življenje." Za temi besedami je nastal zopet molk. A naenkrat je skočila Zorka na noge in tekla k zvončku. „Kaj češ?" je vprašala Elvira čudeč se. „ Izvedela bom od Koširja, kaj misli in namerava." Prišel je Janez in vprašal, kaj je. „Pokliči gospoda in reci mu, da želi njegova gospa govoriti z njim." Odšel je in oni dve sta spet molčali, dokler se ni sluga vrnil. „So dejali, da pridejo takoj." „Čudno," je dejala Zorka, a včeraj ni hotel priti j morda si je že premislil." In res so se takoj odprla vrata in vstopil je Košir. Ko ga je gospa zagledala, je zadrhtela. Zorka je stopila pred njega, njen pogled je strogo in zaniČevalno meril njegove oči, da je bil Košir v vidni zadregi. Hotel se je že obrniti. „Najlepše se zahvaljujem, da ste vendar enkrat prišli," je začela Zorka in mu ponudila sesti. Košir je odbil. „Ne boste dolgo zadržani," je nadaljevala, „samo vprašam vas, ali v svojem srcu količkaj čutite do svoje soproge?" Košir je bil kakor v zadregi. Elvira je sicer lepa žena, to ji prizna, ali ni mu stalo nič do nje. Ne čuti antipatije do nje, ampak je ravnodušen. „Ne čutim. — In ona lahko dela po svoji volji", je odgovoril in hotel oditi, ali pridržala ga je. „Kako dolgo mislite še imeti ono pri sebi?" „Dokler bom hotel," je odgovoril ponosno in ravnotako odšel brez pozdrava. Gospa Elvira je zajokala, da bi se kamenu smilila. „Ne jokaj ; to ne pomaga," jo je odvračala sestra. „Gospa, nikarte jokati,- se je oglasil Janez, ki je bil popolnoma zaljubljen v svojo gospodinjo. „ Potolažite se; jaz mu spiham kašo, katere ne bo mogel prebaviti vse žive dni." rTiho bodite, Janez", ga je blago opomnila Zorka. „Milostna gospodična, mene boli, Če gospa jočejo. Še moja pokojna Nežka, Bog ji grehe odpusti, se mi je smilila, če je jokala. — A jaz pravim, da gospod nimajo prav, ko tako žalijo gospo, pa privleČejo takšno Sodomo pod svojo streho. — Ce jim gospa ne ugaja, pa naj potrpijo. — Moja pokojnu Nežka, Bog mi grehe odpusti, je bila grda, da je ni bilo pogledati in huda kakor osa, pa sem si mislil: „Janez, kar si si izbral, to imaš. Da si si kaj boljšega izbral, pa bi tudi kaj boljšega imel.** Videl sem, da so druge ženske lepe, pa sem si mislil: .Kaj zato; tudi grde morajo imeti može.*4 No, pa te besede se ne tičejo gospe, ker ona je lepa." Še bi bil dalje govoril, da ni Zorka začela govoriti s sestro, ki je nehala jokati. „Torej zdaj vidiš, da je boljše iti z mano." „Pa ne bom šla,-4 je kratko odgovorila Elvira. nPotem ti ne morem pomagati. Želela bi ti, da imaš mirno življenje.** „Ko bi jaz mogla biti takšne narave kakor ti." „Tudi moja narava bi bila drugačna, ali s pomočjo razuma zatiram v sebi neodločnost in slabost. Svetujem ti, da greš z mano. Ne zanašaj se, da bo on prenehal tiegmatično letati za udovoljenjem svojih strasti, ki so ga naredile nesposobnega za vsako stvar, odvzele mu lastno voljo, misli in govorjenje." Takisto «e pripoveduje v Londonu, da krožijo po Petrogradu vesti, da sta se armadi generalov Kurokiji in Oka po bitki pri Vafankovu zdru žili. Še presno ste s« združili, je amik»jOČO Stakelbergovo armado obkolila silna japonska premoč. Generala Kur >ki in Oku sta nUo napadla rusko armado med Liuojangom in Hajčengom. Rusi so baje morali bežati proti L'aojangu. V Mukdenu vlads baje veliko vznemirjenje, ker preti Liaojanoru velika nevarnost.Tudi za Mukden jo položaj opnsen. — Sedaj pa primerjajmo vse te vesti! Po prvih vesteh je Kuroki prodrl s severa proti Liaoiangu in ga že zavzel po drugih poročilih pa se je združil i generalom Okom, porazil pri Hajčengu Ruse in se z juga pomiče preti Liaojangu. Katera vest bo torej resničra? Skoro s polno gotovostjo lahko povemo, da — nobena! Poročilo admirala Skrydlova. V torek, dne 21. t. m., je poslal admiral Skrvdlov carju Nikolaju iz Vladivostoka to le uradno poročilo: V nedeljo, 12 t. m., je odpluia naša križarska eskadr*, obstoječa iz kri žark »Rosija«, ki je nosila zastavo podadmirala Bszobrazova, »Gromo-boj« in »Rjurik« iz pristanišča, da hi lavirala transport japonsko armade. V ponedeijea ponoči se je divizija vrnila v Viadivostok. Njen poveljoik poroča o tem pohodu to-ie: Zjutraj, dne 15. t. m., je divizija plula s severa proti morski ožini Šimonoseki in je opazila, ko se je približala obali na 20 milj, dva parobroda, kat*-ra je hotela zasledovati, kar se ji pa radi velike daljave ni posrečilo. Istočasno smo zapazili v bližini tretjo ladjo. Križarka »Gro-mohoj« je dobila ukaz, da se polasti tega parnika. Ta ladja je bila transportni parnik »Jdzumimaru«. Parnik se navzlic opetovanomu pozivu ni hotel ustaviti. Šele ko je iadso zadelo več granat, se je ustavila in na krovu se nahajajoči ljudje so se jeli pripravliati, da bi poskakali v morje. »Gromoboj« je posadko s s gnai o m pozval, naj takoj zapusti ladjo, kar se je tudi zgodilo. Nekaj ljudi je poskasalo v morje; ti so se rešili na naše čoine in spravili na krov »Grc-moboja«. Transportno ladjo »Jdzumi-rnaru« z več nego 3000 tonami, ki je bila določena za vojaško transporte na bojišče, smo nato. streljale na rjo s topov?, potop'h. Med posadko, ki se je rešila na »Gromo boja«, je bilo 17 častnikov. Ko smo »Jdzum miru« potopili, smo nakr?t zagledali dve novi ladji. Jeli smo jih z vso silo zasledovati in poarečilo | bo nam je, da sor.o jih dohiteli. Bila 8^a to transportna parobroda »Sado maru« in »Hitahomaru« vs»k s 6000 tonami. Na prvi ladji se je nahajal vojni material, vojaki brzojavnega polka z 12 oficirji, več konj in čolnov, na drugi pa ve-i kakor 1000 vojakov in mnrgo vojnega materiala. Križarka »Rosija« je dobila nalogo, da se polasti parnika »Samomaru«, »Gromoboj« pa »Htahimara«. Par-nik »Hitahimaru« je poskusil ubežati. Ker so svarilni streli, katere smo oddali na parnik, da bi ga usta vili, ostaH brezuspešni, smo odkrili na »Hitahimaru« ljut ogenj, ki je ladjo prisilil, da se je ustavila Na krovu parnika se nahajajoči ljudje se niso prav nič brigali za signal, da naj zapuste ladjo in so spustili čolne v morje šele, ko smo n% ladjo izstrelili več svarilnih strelov. Parnik se je potapljal zelo počasi, vsled č -Sar je dobil »Gromoboj« nalog, pospešiti njegovo pogibelj. Ladjo »Hitahimaru« je nato razstrelila in potopila križarka »Rosi;?-.« Parnik »Sa-domaru« se jo na več svarilnih strelov ustavil in čolne s tako hitro s'jo spustil v morje, da so jih je več preobrnilo; drugi čolni so bili prenapolnjeni od ljudi in so pluli proti obrežju otokov Cušima in Ikišima. Morje j* bilo popoiuomi mirno. Križarka »Rjurik« je dobila povelje, da sprejme na krov častnike, vojake in posadko; toda na krov vzeti je bilo mogoče samo 25 častnikov in 4 tujce, vojaki pa ladje nisohote zapustit »Rjurik« je dooii nato nalogo, parnik z minami potopiti. Ker se »S&do-maru« po prvi eksploziji šb ni potopila, so je torpedirala še v drugič, nakar je izginila v valovih. Ker je medtem nastala tema, so se križarke odpravile naprej. Neka japonska križarka je ves čas opazovala operacije ruskih ladij. Drugo jutro smo srečali v morski ožini Saugsr angleški parnik Allan-ion«. Kapitan te ladje je izpovedal, da ima na parniku 6500 ton premoga, ki ga je naiožii v Mororanu in ga pelje v Singapor. Ker pa je dokazano, da je ta ladja preje vozila vojno kontrebando na Japonsko, in ker tudi njeni dokumenti niso bili v redu, se je pod eskorto poročnika Petrova dirigirala v Viadivostok, da njene listine preišče pomorsko sodišče. Drugih ladij naša eskadra na svojem pohodu ni opazila. Izpred Port Arturja. Namestnik Aleksejev je poslal carju uradno poročilo admirala Vit-hefta, v katerem uradno naznanja, da so vse ladje portarturške eskadre že popolnoma popravljene ter docela sposobne in pripravljene za boj. Iz Tokija se poroča, da so Japonci zajeli neko kitajsko ladjo, ki je došla iz Port Arturja Moštvo te ladje pripoveduje, da so pred nekaj dnevi dve torpedni uničevaiki in parnik »Šin-taj-ping« pri vhodu v pristanišče zadeli ob mine in zleteli v zrak. Utonilo je baje 140 oseb. Rusi se baje z naporom vseh svojih sil trudijo, da bi štrli japonsko b'okado. To pa je baje zelo težavno, ker večje križarke kakor »Novik« ne morajo iz pristanišča. L^dje so vse popravljene. Posadka je polna upa. Častn'ki pa za- trjujejo^ da bodo trdnjavo držali do zadnjega moža in se bojevali do zadnje kaplje krvi. Novi vrhovni ruski poveljnik? »Eoho de Pariš« poroča, da je v Petrogradu razširjena vest, da bo imenovan vrhovnim poveljnikom vse ruske armade na Daljnem Vztoku veliki knez Nikolaj, ki odpluje takoj na svoje mesto, dim bo zbrana na bojišču že vsa armada, ki je določena za Daljni V/t »k. Dr. Kari pl. Stremayr f Dunaj, 22. junija. Danes ob5\4 popoldne je umrl v Potsohaohu bivši ministrski predsednik dr. Kari pl Stremavr. Z njegovim imenom je spojen lep kos avstrijske politične zgodovine. Dasi je bil pravcati nemški nacionaleo v zmisiu današnje te struje ter Slovanom nasproten, vendar si je pridobil za vse avstrijske narode zasluge s tem, da je kot posvetovalne s krono se vztrajno potegoval za odpravo konkordata in za osvoboditev dole od cerkvenega vpliva. Rojen je bil Stremavr v Gradcu 30. oktobra 1823. kot sin vojaškega lekarnarja. Po dovršenih študijah je stopil k finančni upravi. Ze leta 1848. je bil voljen v frankobrodski zbor. Pozneje je bil za državnega pravd-nika v Gradcu. Leta 1861. ga je volilo mesto Gradec za deželnega poslanca; leta 1868 ga je poklical Gi-skra za ministrskega svetnika v ministrstvo notranjih zadev. Od leta 1870 do 1879 je bil Stremavr naučni minister; kot t*k je brez kulturnih bojev izvedel verske reforme. Po odstopu grofa Auersperga je bil Stremavr ministrski predsedn k od 15 februarja do 12 avgusta 1879 ; pozneje je ostal v Tti&ffejevem ministrstvu za pravosodnega ministra do 27. julij i 1880. Pozneje je postal drugi predsednik najvišjega sodišča, leta 1891 je bil pozvan v gosposko zbornico. Leta 1899. je vstopil v pokoj. Dr. Korber o enakopravnosti. Praga, 22. junija. V skupni izjavi mladočeških državnih in deželnih poslancev iz Češke, Moravske in Šiezije je povedano, da je ministrski predsednik dr. K o r b e r rekel, da brez privoljenja Nemcev ne more niti veljavnih zakonov izvrševati, v kolikor isti jamčijo češkemu narodu in drugim nenemškim narodom enakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju. Z drugimi besedami: tudi osnovni državni zakoni so v popolni oblasti Nemcev. Seveda je dr. Kor-berju skrajno neljubo, da je ta njegova izjava prišla v javnost. Ali je potem čudno, da so se poslanci soglasno izrekli za obsirukcijo proti vladi! Ogrski državni zbor, Budapešta, 22. junija. Najprej je zbornica nadaljevala razpravo o železničarski predlogi. Posl. Hock je priporočal splošno pom;lo55enje železničarjev, bi so bili odpuščeni ali ■o v preiskavi zaradi Štrajka. Trgovinski minister pl. Hieronvmi je obširno pojasnjeval, kaj namerava vse prenarediti glede sluibovnega razmerja in tarifov na ogrskih železnicah. Predloga o regulaciji plač državnim Želevničariem je bila nato sprejeta v splošnem in v podrobnostih ter bo jutri že tretje branje. — Potem sta poslanca Bako nji in Berna t h utemeljevala svoji interpelaciji zaradi jezikovne afere gaU-škega konzula. Ministrski predsednik grof T is z a je takoj odgovarjal na obe interpelaciji. Posl. Baakorivi je izjavil, da ministrovega odgovora ne vzorne na znanje. Opozicija je zahtevala glasovanje po imenih, naj se o edgovoiU razpravlja v jutršnji seji. Ker je bii predlog zadostno podprt, se je moral ministrski predsednik vdati. Budapešta, 22 junija. Opozi oija je zasledila že drugo jezikovno sfero. Okrajno sodišče v Temešvaru je zavrnilo nemški dopis intendance 7 voja. JustiČni minister je sodišče opozoril, da intendanca ni dolžna v svojem notranjem ursdovanju rabiti madj&rščino ali pa priložiti nemškemu dopisu madjarski prevod. Finančna nagodba med Ogrsko in Hrvaško. Budapešta, 22. junija. Včeraj se je definitivno sklenila finančna nagodba med Ogrsko in Hrvaško, ki ostane v veljavi do konca leta 1913. Z nagodbo nočvjo biti davkoplačevalci in politiki na nobeni Btrani zadovoljni, dočim so vladni kregi na obeh Btraneh tako zadovoljni, d* so sklenitev nagodbe obhajali z velikimi pojedinami, in sicer je ministrski predsednik grof Tis/a peg03til člane nrvaške in ogrske regnikolarne de putacije, minister Čeh pa je hrvaške člane še posebej pogostil. Hrvaška opozicionalna člana dr. Frank in dr. Vrbanič se pojedin seveda nista hotela udeležit), kar je naznanil dr. Frank ministrskemu predsedniku z vljudnim dopisom, v katerem pravi: »Dokler Hrvaška nima svoje svo bode in neodvisnosti, vsled česar je prizadeta D jena čast ter trpe njeni življensk interesi, in dokler je vBled tega prisiljena, da se bojuje z Ogrsko, se ne morem odzvati takemu vabilu«. Vsekakor pa se nova fin. nagodba razlikuje cd one iz leta 1889. na korist Hrvaški, ker izka zuje proračun po novi nagodbi 3 6 milijonov več kot desedaj. Vendar pa se Hrvaški godi še kruta krivica, dokler se ji ne prepuste vsi lastni ! dohodki. Kartuzijanska afera na Francoskem. Pariš, 22 junija. V komisiji, ki preiskuje to afero, je bil včeraj velik vihar. Neki član protimini-strske večine je imenoval nekega člana manjšine »bandica« Nastal je pretep člani komisije no se cbmeU. vali a črnilniki ter se bili s pestmi. Vidi se, da bijejo klerikalci zadnji obupno bitko, zato so tako cur v Dopisi. Iz kamniškega okraja. »Gospod, dijte no učitelju »Naroi;« prepovedati, jaz b >m tudi njegov« sestri rekla, da brat m sme »Naroda« brati.« — Tako rekako je huj skala starikava farška kuharica s« ■ jega Župnika. Slednjič je ^agrom« Duhovnk se je izpremeiiil iz duž nega pastirja v političnega agitat Kadar je ta duhuvnik govoril d<.sed o veri, o ljubezni božji itd., tekle so mu besede tako lepo iz ust« da |*t je bilo res prijetno poslušati. Tod v nedeljo, dne 19 t. m, mu bes* niso prihajale z srca, ampak iz §6U Na obrazu se je bralo sovrastv j, jeza, zaničevanje in pobalinsko izlivajoč posmeh. Slišale so se besed- : napreženi narodnjaki, ščurki, urr v zana cunja, gnojnica. V naši far žalibog, edini učitcli, ki bere »S Narod«. In vredno se je zdel«; It duhovniku, da ga je tako Botram o i napadel. nekaj nedelj je bilo si -sati, da |e pohujŠJjivec, kdor razšr steb-j ča«opi*e Ker pa učteh n knV-dosedaj ni nikomur dal brati svnj-„ lista, tolmačilo «e je to tako, da »Slovenec«, »Domoljub« in »Bog ljub« pohujŠljivi listi. Toda preteč nedeljo se je ljudstvo prepričal«', to je učiteljev »Narod«, ki je zaslužit milost, priti na sveti kr*j, n,» prii nioo. Kako naj bi bil na* učit- j ščurek, tega ne razumemo. Saj u telj ni črn, podnevi je »napr žen« v delo, ponoči počiva. N s duhovnik je bolj podoben ščurku: črn je, podnevi pa počiva. Sču rek ljubi um*z*nost, na! župnik zadnjič rabil na svetem kraju uma z*>ne besede. Ščurek se skriva v špranje, naš župnik, da mu ne mortš do živega, pa za plašč svete vei>, Ščurek onečašča jedilne sbrarr.; naš župnik pa prižmeo. Župnik jo končal svojo čaatikraio z szra? Naprej nočem več govoriti o tem. Jaz pa končam tako: Za danes tel prihodnjič pa kaj o izpolnjevan u svoje dolžnosti kot katehft. kak v šoli kri telrla, o pobalinskem ii vanju, no, morda tudi o — fartkj kuharici pa — z imenom na dan. Nadraženi ščurek. Od Sv. Križa poleg Kostanjevice. Debele potne kaplje padale pod peto našim k'erikalc ko so čitali »Slovtnca« z dne 15 m. in istotako »Domoljuba« z dre 16. t. m. Dva liberalna Jchana b;* z cerkve se nista dne 2. t. m. mkak r zaletavala v znanega kaplančka Fra -četa Erzarja. Res pa je, da se \i farče med procesijo Sv. Rčšnjega Telesa zaletavalo v našega načelnu* gasilcev, kakor kakšna sitna podrepn* muba. Povzročil je občno nevoijr občno pohujševanje. ŽhIidoj/, tia s* to kapianče z bedasto zijalastim c b zom kot vojaa na šempeterskih ogra jah — kjer ga je siehern lahko in [ čast videt: — ni naučilo vojaških j naredb in reda. Seveda hO ga U premalo časa pri rekruti.ih vajah I St^ntpeterekih ograj odplul je v fcjrn čur na Gorenjsko, od tam v št J nej na Dolenjsko, a *edaj biva to kv planče pri naa. Ves d-io je skr.to zi zidovjem, da ga milo solnce ne obsije, Bog vedi, kaj da študira? — Dalje v or-iioQt. „Vse mi pleše pred očmi! Ah moja glava." Vzdignila se je s trudom, pomagala ji je sestra in jo odpeljala v spalno sobo. V Koširjevih prostorih so se prav dobro imeli. Namreč Košir ne, ali Ana je skakala veselja, ker prišla je prijateljica in sovr8tnica Vijoleta. Sedela sta ravno s Koširjem in pila, ko so se vrata odprla in je v sobo prišla elegantno oblečena ženska, še precej lepa. Ana je zavrisnila, tekla ji naproti in jo predstavila kot mademoiselle Vio lette. Za njo se je pokazala kuštrava glava in oguljen frak Stružcev. Košir je bil iznenađen. Stružec se je globoko priklanjal in pel z laskavim smeškom: „Tudi jaz sem se predrznih" „Kaj nisi odpotoval?" ga je vprašal Košir. „Kaj pa, ali na potu sem srečal gospodično in se vrnil." Koširju je bilo sila neprijetno. Če se mu takšen človek pridruži v gostil-nici, kedar je pijan, ne reče nič, ali da bi mu v bišo prihajal kot kak stari prijatelj.---Ni vedel, kaj bi storil, ali bi oba zapodil ali kaj. Ozrl se je na Ano, a na nji ni bilo videti sledu neprijetnosti. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznib papežev.) (Konec.) Gregor XIII ima zaslugo, da se je vpeljal gregorijanski koledar. To je bila važna in koristna reforma in klerikalni zgodovinarji je kar ne morejo prehvaliti. Ali v primeri s tem, kar je papež Gregor XIII. storil zlega, izgine ta zasluga kot nič. Za vladanja papeža Gregorja je nastala v Italiji silna lakota. Papež pa niti v sanjah ni mislil, kako bi ubogemu ljudstvu pomagal, nego je le špekulira!, kako bi mogel ljudsko bedo izkoristiti. Združil se je s svojim netjakom Karolom Borromejem in pokupil vse zaloge žita, kar jih je mogel dobiti. Ko je bil tako gospodar trga, je hitro zvišal cene. Ljudje so sicer lakote umirali, ali papeža to ni motilo, saj je delal velikanske dobičke. Naslednik njegov je bil Feliks Peretti, ki se je kot papež imenoval S;kst V. V svoji mladosti je pasel prašiče in bil že kakih 18 let star, ko je vatopil v dominikanski red. Dominikanci so bili glavni inkvizi-torji in tsko se je nadebudni Srečko že prav zgodaj začel vaditi v preganjanju, trpinčenju in sežiganju krivovercev. Posvetil se je temu poslu s posebno vnemo. Nobena reč ga ni zabavala tako, kakor obupno kričanje ubogih ljudi, katerim so na natezalnicah lomili kosti. Tudi je sam rad trgsl človeško meso in posebno ženska prsa je z razbeljenimi kleščami s pravo strastjo odščipav&l. Njegove zverinske grozovitosti so Benečane naposled t^ko razkačile, da je nastal punt. Inkvizitor Srečko je moral ponoči bežati, sicer bi ga bili Benečani umorili. Ko je naposled ta Človek postal papež, je celo svojo izvolitev poslavil na poseben način. Navada je bila, da so papeži na dan svojega kronanja različne obsojence pomilostili. Novi papež Sikst V. ni nikogar pomilostil, pač pa je dal napraviti 60 vešal in na dan svojega kronanja obesiti 60 »krivovercev«. Značaj tega božjega namestnika se posebno dobro spozna iz naslednjega dogodka: Nekoč je bil inkviziciji izročen neki 15 let stari fantič. Papež, ki je sploh rad prisostvoval inkvizicijskim obravnavam in eiise-kucij-.m, ker ga je vedno veselilo, če je videl ljudi trpeti, je tega fantiča obsodil na smrt. Po veljavni postavi pa tudi inkvizicija ni mogla mladoletnih ljudi obhoditi na smrt. Ko je bii papež na to opozorjen, je rekel: »Po svoji papeški vsegamo-gočnosti darujem temu fantu deset let svojega lastnega življenja, da bo dovolj star za veš&la.« In to je res obveljalo in 151etni otrok je prišel na vešala. Siksta V. so spravili na papeški prestol iezuvitje. AH papež se ie z jezuviti kmalu spri Jezuvitje s> hoteli njega vladati, on pa je hotel je-zuvite porabljati za svoje namene. Iz tega nasprotja je naposled med papežem in med jezuviti na^t*'a silna vojna. P*pež je, da bi jezuvite prav v žive zadel, odredil veliko preiskavo po jezuvitsfcih samostanih. Vedel je, da pridejo velike in grde svinjarije na dan in res se je tako zgo dilo. Izkazalo se je, da so biti jezu-vitski samostani v Italiji prenapol-n;en« s pijanimi, pokvarjenim1 in sedom-tskimi menihi in ženskami. Ponekod je prišlo po pet do šest žensk na enega meniha, menihi so kar kupe^vali s temi ž?nakam>. Posledica tega je bila, da je dal pap^Ž mnogo jezuvitokih samostanov preti in pod smrtno kaznijo prepovedal, da se jezuvitje še kdaj pri I -žejo v dotičnem kraju. Bpli h Sikst V. svoje jezuvitsko sovražin * preganjal, kar je pač mogel, a tudi jezuvitje niso križem rok držali se naposled Sikstu V. mafi^ev tako, da bolje ni mow^če; zastrupili so ga 27. avgusta 1590 KOSUJ bil mrtev, je rimski narod, ki je peža grozno sovražil,po3rl spomenik, ki si ga je Sikst V. postavil na kapi tolu in ga uničil ter p:nesnažil. Sicer pa se mora S;kstu V. pri znati, da je izvršil mnogo zrair tih stavb, ustanovil v*č iol in d * s cerkvenim denarjem nekoliku t pošteno ravnal, kakor je b:i v Vatikanu navada. Lahko bi te sličice nada'jev&li še do naših dni, a omejili smo namenoma na tiste t-mu« dn;, ki> je imelo papeŠtvo največjo moč iu nejvečjO veljavo. Čitatelji vedo zdaj, kaki Ifttdji so sedeli na papeškem prestolu kot božji pooblaŠčenoi in v telji božje, edino zveliča valne cerkve. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 141, dne 23. junija 1904. si liberalna Johara raje oglodata cerkev odzunaj, kfkor da bi se maše uieleževals, ni čuda. V cerkvi bi gledala po stenah in žalost bi jih obSla; gledala bi na altar in videla pajčevino m na kilograme prthu; povrh bi morala poslušati nesposobne pohujšljivo sramotne pridige o p litiki in grde kletve. Imenitno je petje na koru; dasiravno 89 trudi organist dan za dnevom, je petje strašno. In vendar je tu dovolj dobrih pevcev in pevk! Gotovo hod* marsikdo iznenađen, ako iive, da pevke glede glasov preskuša kapianova »Bernardka«, naposled pa še kapianče. Misliti si torej morete, »d* za izvrstno petje« na koru je točno preskrbljeno. D* je prostovoljno gasilno društvo stopilo iz proč sije, je provzročila sama nagajivost od »svete jeze« navdahnjenega kaplana. Toda »obče spoštovanemu in priljub Jjenemu« kapiančetu njegove sitnobe ne smemo zameriti. Sirota je bolna in tako zagrizeno jezna sama nase, kakor kak škorpijonček. Odpustimo mu greh, ki leži na njegovi vesti, saj on ni vedel, da »svetli helmi« bo hoteli le zakrivati do ciganske srajce raztrgano nebo, pod katerim se že več let opravlja sveto opravilo. Pa kaj hočejo! Za nas farane je vse dobro, samo da je kaplan »obče priljubljen«. Skoro bi bili pozabili, da je to kapianče pred 2. leti podkupilo z Iškarjotovim denarjem na£e poštene fante in hčere, in te v svrho škandala tiral, kot mesar nedolžno tele, na shod v Kosta-p;evieo; no, kaj takega pač ne bode od nas več dosegel; istotako je podkupil z dragimi novci polovico naših gasilcev. Uspeh je bil, da je v našem mestu na Dolenjskem bil tek in kreg in da se je z blatom, s peskom in z vedo marsikdo seznanil. Ni treba tedaj še dvomiti, da gasilci sedaj rajši cb vsaki prihki počaste g. dr. Tav Čirja, kakor tako nestrpno kapianče! Ist.nito pa jf*, da na starega Domi-neta im* to kapianče posebno jezo. Hotel ga je namreč tudi podkupiti na omenjenem shodu, ali ta Domine se ni dal in ga je s figo ped nos sunil. Zato ga psuje kot šnopsarja. Docela ] i smo prepričani, da to kapianče spije več žnopsa in kraherlov, kot si *ri Domine. Oj, ti preljubijeni, obče spoštovani kapianče, za danes dovolj, če pa ne boš dal miru, ti odgrnemo še več. Da, da, Časi se preminjajo! Razumeš? Iz Postojne. Birma v našem trgu je minula brez vsacega posebnega sprejema škofa. NaŠini gospodom seveda ne ugaja, da je Postojna pokazala zopet to pot liberalno lice, in da se tako malo zmeni za svojega višjega pastirja. Razen v starem „Majlandu", kjer so postavili štirje farški petolizuiki mlaj, ni bilo po trgu nikakih dekoracij atav razobešenih. — Delavca se pač plača po delu. — Tako tudi škof za svoja ugaujanja ne more drugega pričakovati. Žaduji čas se je začel umazani „Lažiljuba zaganjati v naše razmere. Seveda je vsaka vrstica, ki jo prinese, nesramna laž. Tako pravi, da je oui dan, ko je bil škof v Postojni, dotični mož, ki „Slov. Narod" prodaja, desko, na kateri ima napisano: Tukaj se prodaja „Slov. Narod" v salato skril. Imamo priče, da se je isti dan »Narod" ravno tako prodajal in čital, kakor po navadi. Kdo se pa tudi uaj bi tega bal?! Dalje pravi, da prepevajo fantje pesemeo o fižolarju. No vam štirim farškim podrepnikom-poetom, ki zahajate v farovž, bodi povedano, da ta pesem se do danes ni slišala v Postojni. Bržkone jo vi prepevate, kadar se ga naberete v farovžu. Sicer je pa pesemca jako duhovita in kaže vašo pesniško nadarjenost. Le še naprej. — V Ljubljani priobčuje »Slovenec" vse tvrdke, ki imajo sainonemške napise. V Postojni je pa dal v zalogo svoj list edini tvrdki, ki ima še samonemški napis nad vratim: „Franz Oreschek". Le poprej okoli sebe poglejte vi klerikalni narodnjaki, potem se zaletujte v druge stvari. — V kratkem nas posetijo naši bratje Čehi, ki dojdejo o vseso-kolski slavnosti tudi v Postojno. Tukajšnja narodna društva so že vse potrebno ukrenila za častni sprejem naših bratov, lu je zopet umestno omeniti, da bi se samonemški napisi, ki se še vedno nahajajo pri jami, kakor: Grottencassier, Grotte itd. odstranili in nadomestili z dvojezičnimi. Menim, da to je najmanj kar moremo zahtevati. Saj vendar nismo v »Rcichu", da bi se samonem ščina Šopirila. Južna železnica, ki je židovsko podjetje, je naši želje ugodila, in napravila dvojezične napise. Le jamska komisija, pri kateri so tudi tržki zastopnik, ne more tega doseči. To je pač žalostno I Saj imamo vendar »Slovenca" v osebi vodje okrajnega glavarstva, kateri, upamo, da bode upošteval potrebo te zahteve. Kaj bodo mislili Čehi o napredni in zavedni Po-etojui, ako opazijo take nedostatke? Prosimo vas, gospodje pri jamski komisiji, uslisite že enkrat glas upijočega v puščavi. »Potrpežljivi Postojnčaii". Iz Cerkelj. Učiteljstvo kranjskega okraja je priredilo v nedeljo, dne 19. t. m. na J. Vavknovem vrtu veselico, katere Čist dohodki gredo v prid kranjski dijaški kuhinji in učiteljski mu konviktu Glavni smo-ter takih veselio je gmoten uspeh. Prepričani smo, da se j* ta smoter dosegel v polni meri. Štljivi muzej, loterija, pošta itd. so nudile občinstvu dokaj zabave; soeebno šaljivi muzej se je odlikoval po zares jako redkih in duhovito komentiranih predmetih Želeli bi mu še več obiskovalcev! Z .hvaliti se je tudi gospodičnam: Zar ni k o vi, Vavk-n o v i in B i z j a k o v i za marljivo razprodajo številk, kart, korijandoli i. t. d. Spored pevskega dela veselice je b.l prav raznovrsten in zanimiv. Svetovali bi, prirediti drugič, če mogoče, vsaj pevski del veselice v zaprtem prostoru, kajti se dvospevi, čveterospevi in druge intimnejše toeke na vrtu skoro docela izgube. 1 od trudjljnbnim vodstvom gospoda Lapajneta se je zbralo pač le nekoliko učitel|ev - pevcev, a to so bili res pravi pevci. Omenjati moramo sostbno zbora: »Goren ci« iz »Gorenjskega SlavČka« in »Šrstero-speva« iz »Prodane neveste« »Š iStero-spev« je bila pač najlepša točka vsega sporeda. Morala se je ponavljati. G R a p e in g K. M a h k o t a zapela sta nekaj dvospevov s spremljeva-njem glasovira. Ugajala sta nam zlasti: »Divja rožica« in »B strica« Prav lepo so se peli tudi čvetero-sptvi. Splošno moramo reči, da se je tudi pevski del vesel ce obnesel vrlo. G. S p T a h m a n je na glaso-virju prav diskretno spremljal »Go-rtnjct« še^terospev in dvospeve. Veselo je posetilo dokaj občinstva iz Kranj*, L ub'jane, Kamnika i. t. d Omrnjati je zlasti okrajnega glavarja g. Alfonza Piroa in deželnega poslanca g. G i r i 1 a P i r c a. Zabava je bila živahna, neprisiljena. Skratka: veselica ]e vsakega v vsakem oziru zadovoljila. Prav in hvalevredno je, da učitel stvo prireja take in enake veselice. S tem si pridobiva na ugledu, sa krepi v prijateljskem delovanju in podpira dobrodelne naprave. Tudi učiteljevo kamniškega okraja priredi v kratkem času koccert. Naj se prično g«bati učitelji tudi v drugih okrajih! E. A. Bratskoj slovenačkoj akademskoj omladini. S.'puka akademska omladina ćs na SFečani način proslaviti ove godina, u mt8(ca septembru stogediš-nj co prve srpske revolucje i po četi; a oslobodjenja srpskog naroda od Turska. Na ovu narodnu proslavu ona je pozvala svn jugoslovansku aka demsku omladinu, kako bismo se tom prilikom sastali u Beogradu i vdržali jugoslovanski omladinski kon gres. Time bismo na svečan način man ft-stovali duhovno jedinstvo. Beogradska velikošfcolska omladina izajlala je nas dvojicu, da Vas, slovenačku akademsku omladinu, pozovemo, da nam na tu svečanost dodjete u goste. Bratsko akademsko društvo »Sloveniji« u Brču s gotovošću je preuzelo inicijativu, da se o ovoj stvari pobrine, s toga Vas sve ostale molimo, da se, za bliže obaveštenje njemu obratite. U nadi, da ćete se odazvati našem pozivu, mi Vam šaljemo bratsko pozdravijo i kličemo Vam: Do vidjenja u Beogradu! Ljubljana, dne 22. juna 1904 U ime beogradske v e 1 i k o š k o 1-ske omladine: Gls&a Elezović, stud. phil. Ljubomir Neslo, iur. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. junija — Osebne vesti. Premeščena ta v Ljubljano profesor v Kranju g. dr. Josip Tominšek na I. dri. gimnazijo in prof. v Mariboru gosp. Ignacij Pokorn na II drž. gim nazijo. Suplent na ljubljanski realki g Fran Komatar je imenovan profesorjem na gimnaziji v Kranju. — Računski rev^deot pri finančnem ravnateljstvu v L;ubljani gosp. Anton Mrak je imenovan računskim svetnikom. — Karol pl. Stremavr. V starosti 71 let jn včeraj popoldne umrl dr. Karel pl. Stremavr. Rojen je bil v Gradcu. Leta 1849. je bil izvoljen v frankobrodski parlament, kjer se je pridružil vsenemški stranki.Načelom te stranke je ostal vedno zvest in zlasti Slovenci smo to bridko občutili. L. 1861. je bil Stremavr izvoljen v štajerski dež. zbor in v dež. odbor, leta 1868. pa ga je Giskra poklical v ministrstvo notranjih del. Nančni minister je postal v Hasnerjevem ministrstva in ostal na tem mesta tudi v ministr stvu grofa Potockega. Po Hohenvvartovi epizodi je prišel Stremavr zopet na krmilo in bil v Auerspergovem kabineta od 1. 1871. do 1. 1879. učni minister. V tej dobi je izvršil zaslužno delo, to je reformo konfesijonalnih zakonov — žal, da je velik del tega dela ostal samo na papirju. Stremavr je imel nalogo, prepričati cesarja, da se je vsled proklamacije papeževe nezmotljivosti bistvo rimske cerkve premenilo, in opravil je to nalogo tako dobro, da je vlada odpovedala konkordat. Takrat je po vsi Avstriji zavladalo nepopisno veselje. Tudi v Ljubljani je bila prirejena splošna razsvetljava in tudi v najrevnejši hišici so praznovali ta dan. Nam Slovencem je bil Stremavr v narodnem oziru skrajno sovražen. To je posebno pokazal, ko je po Hohenvvartu prišel zopet do oblasti. Ustrezaje slovenskim željam je bil Hohenvvart, oziroma Jireček uvedel na nižjih razredih ljubljanske gimnazije in realke slovenske paralelke. Stremavr jih je takoj odpravil. Škode, ki nam jo je ta Človek storil, še do danes ni bilo mogoče popraviti, kajti Še do danes ni na ljubljanski realki slovenskih paralelk. Tudi slovenske profesorje je Stremavr kruto preganjal in s cinično odkritostjo rekel, da so slovenski profesorji najboljši, kadar so sto milj od svoje domovine. Sedanji dvorni svetnik Šaman, rajni profesor Pajk, profesor dr. Glaser in drugi bi vedeli kaj več povedati o per-sekuciji slovenskih profesorjev za Stre-mayrovih Časov. Ravno tako kakor Stremavr s profesorji, so tedaj drugi ministri delali z drugimi uradniki. Nastala je bila prava strahovlada in z brutalno silo je hotelo ministrstvo potlačiti vsako narodno gibanje. Poleg Lasserja je največ Stremavr vplival na to počenjanje Auerspergovega ministrstva. L. 1879. je končno padlo Auer-spergovo ministrstvo. Na krmilo je prišel Taafte. Stremavr je bil nekaj časa v tem kabinetu justični minister, a vi-devši, da nova vlada ne bo delala vsenemške politike, je odstopil in postal senatni predsednik pri najvišjem sodišču. Od 1. 1879. se ni Stremavr več udeleževal političnega življenja. — Blagoslovljeni hinavci. »Slovenec« piše v sinoČni številki: »Slovenci, ki žel mo ustanoviti v Ljubljani slovensko vseučilišče, nimamo še nobene svoje meščanske Šole. Nemci nameravajo kot dopol nilo šulferajnske šole ustanoviti »ličen zavod v Ljubljani«. Vprašamo klerikalce: Kdo pa je kriv, da Slo venci nimamo nobene meščanske šole? Krivi so samo klerikalci Narodno-napredna stranka je že pred leti sprožila v dež. zboru predlog zastran ustanovitve meščanskih šol in ga je večkrat ponovila. Da se Nemci ne bodo ogreli za slovenske meščanske šole, je umevno. Vzlio nemškemu odporu pa bi Slovenci lahko imeli že svoje toli potrebne meščanske šole, ko bi bili klerikalci podpirali tozadevno prizadevanje napredne stranke. A prav klerikalc', kijimajo slovenstvo vedno na jeziku, so preprečili ustanovitev onih meščanskih šol, po katerih zdaj njihov umazani list zdihuje. Ali si more kdo misliti večjih hinavcev kakor s3 klerikalci ? — Šola v Lichtenthurno-vem zavodu. Med tem, ko po vseh naprednih državah odpravljajo redov-niške šole, ker je njih slabi vpliv na mladino notoričen, se pri nas redov-niške šole vedno množe. Tudi v Lich-tcnthurnovem zavoda imajo redovnice svojo šolo in mestna občina jo podpira. V zadnji seji je dovolila za to šolo 100 K. Župan je povedal, da se v Šoli sicer vrši pouk pravilno, v zavoda samem pa jc gojenkam prepovedano slovenski govoriti. To je tak škandal, da bi bila občina najbolje storila, ko bi tema zavoda sploh ne bila ničesar dala, nego dotično prošnjo vrgla pod mizo. Med tistimi, ki so se zavzeli za predlog, naj se dovoli tej šoli le 100 K in ne 200 K podpore, je bil tudi obč. svet. Dimnik. „Slovenec" se je radi tega zaletel vanj, češ, ta „umazanost" vrže temno senco na ves učiteljski stan. Ravno nasprotno je res. Ravno učitelji so poklicani, da se upro redov-niškim zavodom, posebno pa še takim, kjer se nemškutarstvo goji. Edino pravo napredno stališče je: proč z redovni škimi šolami. Še na Tirolskem delajo tako, kakor kaže sklep obč. sveta v Bolcanu, le pri nas smo še tako zaostali, da ne more zmagati to stališče. — Za katoliško vseučilišče v Solnogradul Že nabi rajo! — »Gorica« je priobčila poziv, da sprejema denarne prispevke v namen zgradbe katoliškega vseučilišča v Solnogradu vodstvo »kat. akad. (?) društva« v centralnem semenišču v Gorici. — Za to vseučilišče treba torej prispevati. S slovenskim vseučiliščem brije sorodnik sv. Duha v Ljubljani norce ter je slorabil to vavišeno vprašanje celo v umazane namene klerikalne cbstrukcije v kranjskem deželnem zboru, za katoliško vseučilišče v Solnogradu pa naj se dajo prispevki! Tje bodo pošiljali dijake iz škofovih zavodov v Ljubljani, če jih bo kaj, — na slovensko vseučilišče takrat popolnoma pozabijo, sedaj pa ie tako pišejo o njem le takrat, kadar kaže! — Pozneje najdejo po stari navadi hitro kak vzrok, da porečejo, da se ne morejo več zavzemati za slovensko vseučilišče, da bodo le pošiljali dijake v Solnograd, kamor Že sedaj pošiljajo denar. — Kdor tako dela, temu se mora pač v obraz smejati vsak, ki sliši trditev o kaki »stari narodni stranki«! — Klerikalizem je breznaroden. — Obstrukcija v Selcah. Upravno sodišče je v tej zadevi izreklo včeraj zadnjo besedo. Kakor znano, je napredna manjšina v občin skem odboru v Seleah dlje časa cb struirala volitev župana. Klerikalna večina je na to naložila članom manjšine po 20 K in drugič po 40 kron. Deželni odbor je to razveljavil, češ, da za naložitev take globe treba dvotretjinske večine. Upravno sodišče pa temu ni pritrdilo, nego je razsodilo, da za naložitev take globe zadostuje navadna večina. Kar velja la Seloe, velja tudi la druge kraje n. pr. Radovljico in ne bodo manjšine v občinskih odborih nikjer več mogle obstruirati. — Klerikalni shod na Šmarni gori ostane v posebno bridkem spominu onemu kmetiču na Planini, ki je klerikalnim besedam verjel in se zanašal na klerikalne obljube. Klerikaloi bo mu naročili, naj dobro poskrbi aa shod, da bo udeležba velikanska in da bo mož imel velik zaslužek. Mož je vse storil, kar so mu naročili. Pokosil je velik travnik, če ravno še ni bil pravi čas; z veliko težavo je zvozil na goro deske ter žagal in zbijal, da je napravil mize, klopi in oder. Istotako je s veliko težavo zvozil 12 sodčkov piva na goro, nakupil raznih jedil in kakor Herodež betlehemske otroke poklal svoje piščance. Rekli so mu, da pride na tisoče zavednih katoliških delavcev in delavk, in moi se je res potrudil da jih pogosti. A urezal se je, tako grdo, da bo pomnil vse iive dni. Na shod je prišlo prav malo ljudi. Spili so vsega skupaj le dva sodčka piva, jedli pa niso ničesar, ker je vsak svoj prigrizek Bebo] prinesel. Samo govorili bo, govorili pa toliko, da je bilo grozd. Ko so odšli, si je kmet kar lase pulil, kajti škodo ima prav znatno. Ne samo, da se je zastonj trudil, ko je vozil pivo in deske na goro in delal mize. Oatalo mu je vse, kar je pripravil. Ker nima ledu, bo mu je deset sodčkov piva pokvarilo in vse jedi je moral s svojo rodbino zaviiti. Več dni so otroci samo pohane piike jedli, za zajtrek, za kosilo in za večerjo. Mnogo jedi se je pa tudi pokvarilo. Mož ima nad 200 K ikode, klerikalci pa mu nočejo ničesar dati, češ, saj bo nismo zavezali škode plačati. Mica Kovačeva je pač še vedno vzor klerikalcem. — Značilno. Pri o. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani bo je dne 18. junija t. 1. pri tvrdki »Krainisohe BaugeBellaohaft Laibach« med drugimi ispremembami v trgovskem registru vpisala tudi nastopna važna (?), a značilna izpre-memba: »Das Mitglied des Vervval-tungsrates Kari Lesk o vic fuhrt nunmehr den Namen Kari Lesko-witz«. Ali ni to temeljitost! — Gosp. opat Ogradi in celjski Nemci. Celjski nemški list prinaša naznanilo, da oddaje Beneno košnjo na bivšem pokopališču sv. Maksimilijana, ki je pripadalo k na-darbinskim zemljiščem celjske opatije in bi ga bili Slovenci radi kupili, — nemški vinotržec Jožef PalloB. Prišlo je torej omenjeno pokopališče v nem-ško-protestantovske roke. — Lahko delo imajo! V Kaštelirju v Istri med čistimi Hrvati imajo župnika strupenega Laha De-gr&saija, ki zna le par besed hrvatski. Ta ima od škofa Flappa nalogo, pregnati iz cerkve vse, kar je hrvat-Bko. Peti se sme le laško, pridiguje le laško, pri maši je vse latinsko — skratka nič hrvatskega. Hrvaščino odpravlja lepo počasi pa gotovo, kakor so jo že odpravili tuintam iz cerkva. Sistematično se vrši tako odpravljanje, ali kaj se stori proti temu? Malo več nego nič! Napravi Be kaka nedolžna pritožba, na katero se škof ne ozira, ako pa ji ugodi, stori to tako, da ob taki priliki iztisne kos slovanščine. Nikakega pravega odpora ni proti početju škofa Flappa in njegovega prijatelja dr. Nagla. Ce se na kratko opiše krivica v listih, to je vse. Flapp to bere, pa se smeje in hodi svojo pot. — Lahko delajo imajo. Tu bi bilo treba velike akcije, kajti potom takega delovanja od strani cerkve, kakršno se vrši v po-reški in tržaški škofiji, preti slovanskemu narodu v omenjenih škofijah najnevarniše raznarodovanje. Ricmanje, Ricmanje, takega nastopanja je treba, potem bi se ie obrnilo na bolje! Ali kaj vidimo? Vse sicer obsoja tako polaščevanje v cerkvah, ali nikogar ni, ki bi se ganil ter pomagal ljudstvu. Klerikalni listi, na čelu jim »Slovenec«, lažejo in obrekujejo v Številki za številko poštene ljudi, vse staknejo, najneznatnejše reči stlačijo v predale, ali o takih krivicah, kakor se n. pr. sedaj godijo v Kaštelirju, pa lepo molčijo. To ni nič, to je vse prav, da se tako godi hrvatskim vernikom; kar stori škof, to se mora odobrit«, pa če bije še tako v obraz pravici ter če je še tako raznarodovanje našega ljudstva! Ako bi imeli Slovenci kaj vredno duhovščino, potem bi se ta postavila slovesno v bran proti takemu nečuve-nemu početju v cerkvi sami! Ker pa vsi ležijo pred škofi v prahu in se hinavsko valjajo pred njimi in ker jim je narodnostni boj deveta briga, zato pa lepo molčijo o teh rečeh, učijo pa drugače vedno hujše slepo pokorščino črni suknji. — Tako je delovanje klerikalizma v prakoi. Po njih delih jih spoznavamo! — Pevski zbor ,,Glasbene Matice" ima odslej skupne pevske vaje v dvorani »Mestnega doma«, in sicer redne ob torkih in petkih ob 8 uri zvečer. — Xa veliko vrtno veselico pevskega društva »Ljub« ljana'j vršečo se v nedelto, 3. malega srpana na KoBlerjevem vrtu, so tozadevne priprave v najboljšem tiru, ter bo insceniranih nekaj novih zabav. Kegljalo se bode na dobitke in se prične v nedeljo, 26. t. m, ob 9. uri dopoldan ter se keglja do 9 ure zvečer, nadaljuje se v nedeljo 3. in 10. pr.h. m. ter se zaključi ta dan točno ob 9. uri zvečer. Dobitki: I 30 kron za največ kegljev, II. 15 kron, III. 10 kron, IV. 15 kron za največ serij. — „Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" priredi v nedeljo, dne 26. junija t. L, v prenovljenem gostilniškem vrtu »na Osojah«, na ljubljanskem Gradu vrtno veselico v korist društvene blagajne. Pri veselioi sodeluje iz posebne prijaznosti slavno slovensko pevsko društvo »Slavec« in popolna društvena godba. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina 40 vin. — Kegljanje na dobitke se vrši danes, na kresni večer in se zaključi na dan veselice, dne 26. t. m. ob 9 uri zvečer. — I dobitek 30 kron, II. 20 K, III 15 K, IV. 10 K, V. 5 K in več drugih dobitkov, in sicer aa največ serij, Šaljivi dobitek itd. — Z ozirom na dobrodelni namen prosi obilne udeležbe — odbor. — Velika ljudska vrtna veselica bode v nedeljo dne 26. junija t. 1. katero priredi I. Kranjsko vojaško veteransko društvo v Domžalah v prostorih gostilničarja g. Audreja Kovača, po domače pri Kebru v Domžalah. Pri veselici bode svirala društvena godba iu pelo pevsko društvo „Lira" iz Kamnika, priredi se šaljiva pošta in potem ple3. Začetek točno ob 3. uri popoldue. Vabijo se najvljudneje vse slavna veteranska društva iu p. n. občinstvo. Ker je železniška zveza iz Kamnika kakor iz Ljubljane najlepša, nadejamo se obilne udeležbe. Vstopnina 30 vin. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni, preplašila se hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena bode veselica due 3. julija 1.1. Za dobro jed in pijačo ter točuo po strežbo je zagotovljeno. — Matura v Kranju jo končana. Stiušii;0 je delalo IG abituri-jsntov. Trije so jo napravili z ediiko, devet z dobrim uspehom, dva morata na jesen narediti ponavljalni izpit, dva kandidata (med njima je eden eksterniav) pa sta bila reorobirana. — „Slovensko planinsko društvo", podružnica kranjskogorska na Jesenicah, priredi v nedeljo dne 26. junija prvi letošnji izlet v Vrata. Izletniki se snidejo v Mojstrani pri šmercu ob 10. uri dopoldne. Tam se pokrepčajo potem odkorakajo v lepo in prekrasno dolino Vrata. Med potjo si izletniki tudi ogledajo divni Peričuik' in gredo potem do zgradbe Aljaževega doma, kjer se ogledajo novo in naj večjo stavbo slovenskega planinskega društva. Zanimanje za ta izlet je že sedaj jako veliko, zatorej naj noben planince ne zamudi te priložnosti. Tistim izletnikom, ki se odpeljejo proti Jesenicam in Ljubljani, se priporoča večerni planinski vlak, ki odhaja iz Dovjega ob 8. uri 39 m. zvečer. Posa mezna povabila na člane se ne razpošiljajo. — jjGeritisnSa" je imela v nedeljo v jeseniških rotUh »Sjnn-wendfeier«. Pojedli so celega pre Siea — druga nesreča se ni zgodila. Hajl — pa bo kmalu kun^c tem nemškim demonstracijam, ko pridejo naši ljudje nekoliko do zavednost?. — EVIanevri v tekočem letu« Cdl mesec julij bo manevriral en bataljon gor-žkega pešpolka št. 47 po goriški okolici. Od 1. do 15. avgusta bo manevriral cel polk s&upno z b*thlijonom iz Maribora, od 15. do 19 gredo na Vipavsko v Rihemberg. Dne 19 avgusta začno manevri cele brigade, in soer na Kra3U okoli Komna. SkonČajo 23. av gusta. Vdeiežil se jih bo poleg 47 pešpoik št. 27 iz Ljubljane* Od 28. avgusta do 10. septembra bodo divizijski manevri: pešpolki 27 iz Ljubljane, 47. iz Gorice, 87. iz Pulja, 97. iz Trst*, in sicer okoli Zagr?ja, Me-deje, Krmina, Mern;ka, Vrhovelj in Gorice. — Pevsko društvo ,Zarjac iz Rsfana priredi v nedeljo dne 26. junija v prostorih »Narodnega doma« v Barkovijah veliki koncert. Na tem koncertu nastopi prvikrat novo ustanovljeni društveni tambu raški zbor. Petje in tamburanje vodi društveni pevovodja gespod Anton Gerbec. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1. France Voikar, Jakob in jJanez Je-rala, delavci na Javorniku, so prišli pijani v hišo št. 52 na Javorniku, kjer so imeli tam stanujoči delavci ples. Ker so se izzivajoče vedli, so jih potisnili na prosto. To je pa obdolžence tako razkačilo, da so dobili pred hišo kole, vdrli v hišo in mahali po domaČih delavcih. Voikar je udaril nekega Kijolussica po levi strani života in mu zlomil šesto rebro. Sele na pozorišče došli orožniki so napravili mir. Jakob in Janez Jerala sta bila obsojena vsak na 3 mesece joče, Voikar se je pa sodbi odtegnil z begom. 2.) France Seškar, kajžarja sin iz Tomišlja, in Janez Susman, delavec iz Strahomcra, sta bila obsojena vsak na 14 dni strogega zapora in vsak še na 10 K denarne globe, ker sta bila odpotovala v Ameriko, ne da bi zadostila vojaški dolžnosti. 2.) Jožef Peiker iz Benisa na Šleskem doma, črevljarski pomočnik, sam priznava, daje res izmaknil Janezu Prešernu na Vrbi zlato uro z verižico, vredno 200 K in gotovine 210 K; glede tega zneska pripomni obdolženec, da je vzel samo 200 K. Ker je bil Jožef Peiker zaradi tatvine že 2krat kaznovan, je bil obsojen na 2 leti težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe; po prestani kazni ga pa oddajo v prisilno delavnico. 4.) Dne 17. aprila letos je prišlo več fantov iz Boh. Češnjice v vas Jereko. V tej vasi so naleteli na domača fanta Jerneja Kocjanca in Janeza Cesarja. Kocjanca so fantje obkolili, ga pobili na tla in eden ga je tudi z nožem v hrbet sunil. Kocjane je dobro videl, da so se ga lotili fantje France in Šimen Stare, France Arh, Janez Zmitek in France Korošec. Simen Stare se je se sam hvalil, da je Kocjanca precej dobro udaril. Obsojeni so bili France Stare na 6, France Arh na 4, Janez Žmitek in France Korošec pa vsak na 2 meseca ječe, Šimen Stare pa na teden dni zapora. — Pes ujel ubeglega. prisil jenca. Kakor smo Že poročali, je dne 16 pr. m. pobegnil od zgradbe hotela »Union« prisiljenec Jožef Colja in se potepal ves čas po deželi, kjer je deloma kradel, deloma pa beračil, da se je preživel. V torek je napravil Celja, veseleč se zlate prostosti, izlet v Kranjsko goro. Kakor že marši komu, tako je bilo tudi temu zmanj kalo cvenka; zato si ga je hotel si loma poiskati. Pričakoval je večera, in ko se je stemnilo, je hotel C l,a vlomiti v neko hišo, izvohal pa ga je hišni pes in ga zgrabil med »delom« Zri nogo, ter ga močno renčeč toliko časa držal, da so prihiteli ljudje, ga zgrabili in oddali orožnikom — Pogreša se od torka zjutraj 16 etm Milan Vetkovrh, sin kramariee Antonije Velkovrhove na Sv. Jakob* trgu. Pogrešanec je šel baje lovit ribe in se ni več povrnil. Ker so do bili pri Gradaščici Velkovrhov trnek, se sumi, da je padel v vodo in utonil, posebno še, ker je bil epileptičen. — Delavsko gibanje. Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 5 Slovencev in 15 Hrvatov — V Hfušico se je odpeljalo 30. na Westfal8ko pa 30 Hrvatov. — Izgubljene reci. Dne 18. t. m. je izgubila gdč. L K. po Sv. Petra cesti zlato brožo, vredno 10 K. — Lscpoldina Weismannova je iz gub la v L^termanovem drevoredu srebrno žensko uro s srebrno verižico. — Črfeostavec g. Karel Jarc je izgubil dne 20. t. m. po tivolskih izprehajalisčih srebrno anker - uro, vredno 16 K — Hlapec Jožef Štrukelj je istega dne izgubil pri južnem kolodvoru rdečo denarnico, v kateri je bilo 5 K 24 h denarja, zl*t 6 K vreden pr£t*n, in dva ključu. — J. Rodier, mornarski častnik, je izgubil dne 20. t m. od pošte do južnega kolodvora zlat obesek v podobi srčka, ki je imel na eni strani napis: oM*x«, na drugi pa »Lissa«. Gospod Rodler je obljubil poštenemu najditelju 10 K nagrade. — Posestnik Fran Sitar iz Stožič št. 28, je 20 t. m. izgubil od dolenjskega kolodvora pa do mitnice na Dunajski cesti denarnico, v katari je bilo 17 K denarja. — Natakar Ivan Snppanz je pa izgubil nekje v mestu dva zlata prstana, vredna 24 kron. — Na južnem kolodvoru je bil najden star havelok, 10 palic, dežnik, moški klobuk in ženska pelerina. — Društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu »Nar. doma« društveni koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v. — Hrvatske novice. — Umrl je v Rajiću agilni srbski agitator, urednik »Vrača Pogadjača«, Sima Lukin Lazić. — Madjaron s k i kandidat za pok. dr. B r e s z t y e n s z k e g a mandat je velikogorički posestnik Nikola Hribar, o katerem piše uradni list »Narodne Novine«, da je njegova izvolitev zagotovljena. — Nerazumno. Iz Primorja prihajajo pritožbe staršev, da so letos njihove sinove potrdili k huzarjem, lancem in prevoznikom, mesto k mornarici, kakor je bit običaj od nekdaj. Zato pa so po ogrskih pustah jemali novince k mornarici. — Slovenci v Ameriki. — Ponemčevanje Slovencev v Ameriki. V Cansas City je slovenska naselbina, večinoma Belokranjci, ki je bila na potu, da se popolnoma ponemci. K temu je pripomogel neki nemški duhovnik, ki je Slovence navduševal, naj goje pridno svoj — nemški materini jezik. Več teh zapeljanih revežev je tudi ponemČilo svoja imena, kakor Medved v Biir, Kure v Kosri, Bukovec v Buche, Štrk v Stiirk itd. Sedaj gre na bolje, ker so si ustanovili narodno društvo „ vitezi sv. Jnrja." — Ubilo je v gozdu pri Johnstownu Slovenca 2Sletncga Fr. Subadolnika, doma iz Borovnice. — Najnovejše novice — Ž e n i t e v Častnikov. Ker se neprestano množe prošnje Častnikov in vojaških uradnikov, naj bi se jim dovolila ženitev, ako tudi ne zmorejo predpisane kavcije, je vojno ministrstvo odredilo, da se v bodoče takim prosilcem, ako šc niso stari 30 let, nikakor ne spregleda cela kavcija. Ugodnejše je presojati take prošnje štabnih Častnikov in stotnikov ter tedaj, ako se gre za preskrbo hčerk^ Častnikov ali vojaških uradnikov. Častniki nad 30 let stari morajo položiti vsaj polovico predpisane kavcije. — Grozodejstvo blaznega. V Bordigheri (Italija) je pri neki ljudski slavnosti neki orožnik zblaznel ter začel streljati v množico ter ubil 4 osebe, težko ranil pa je 14 oseb. Sicer so blaznega kmalu premagali ter mu odvzeli orožje, toda zopet se je iztrgal, bežal v vojašnico, zažgal streho ter začel pri oknu streljati na ljudi. Zopet je ustrelil štiri osebe, več oseb pa ranil. Končno je morala priti cela stotnija vojakov, da je orožniško vojašnico naskočila. — General Ga 1 goczy ni krut le proti vojaštvu, temuč menda sploh nima srca. Te dni ga je prišla v Prze-mysl obiskat njegova sestra, omožena Horvath Ur ga prosila pomoči, ker je v najhujši bedi. General pa je izročil svojo lastno sestro policiji, ki jo je zaprla zaradi beračenja. — Strela ubila 23 oseb. Blizu Stražnice na Moravskem je pod streho nekega vodnjaka vedrilo pet delavcev. V streho je udarila strela ter ubila vseh pet oseb. Dva sta obenem padla v vodnjak. — V severno ogrski vasi Klučo je tudi vedrilo pod nekim drevesom 18 poljskih delavcev, ko je strela udarila v drevo ter vseh 18 ubila. — Nemški cesar je prosil predsednika kluba nemških avtomobili-stov, naj ga sprejme med Člane, ker bi rad na svojih izletih nosil klubov znak. * Najznamenitejše orgle v državi — delo slovenskega duhovnika. Znamenitost prve vrste so na grobu sv. Florijana pri Sv. Florijana na Gorenjem Avstrij skein postavljene velike orgle, delo slavnega mojstra ljubljanske škofije, duhovnika Franceta Krizmana. Ko jih je delal že dve leti, namreč 1. 1770. in 1771., so ga radi nekega nesporazum ljenja odpustili. Šele leta 1837. je pri šel iz Klosterneuburga Iv. Gregor ter dovršil delo. Pozneje 1. 1873 in 1875. jih je Solnogradčan Matevž Maurecher precej popravil in zboljŠal. Or^le imajo sedaj 94 registrov in 4 manuale. Od 4993 piščalk jih je 4015 iz cina in 978 iz lesa. Največja cinasta piščalka tehta 275 kg in meri v obsegu 11/a m. Stroški zadnjega popravljanja so znašali 15.000 gld. Strokovnjaki trdijo, da so to v vsakem obziru najboljše orgle cele monarhije, le v velikosti jih prekašajo one v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Najboljši hotel v De-brecinu. Neki avstrijski poslanec — začetna črka izdaja našega dr. »vjBfcrsiČa — se je med delegacij skim zasedanjem v Budapešti vedo dolgočasil. Da si prežene dolgčas, napravil j« nekega dne izlet v De-brecin. Ker pa je bil omn bus, ki bi ga naj peljal s kolodvora v mesto precej sumljiva »karjola«, začel je poslanec dvomiti o posebni kakovosti priporočenega mu hotela ter je vprašal voznika: »To je vendar najboljši hotel v D-brec:nu?« — »O seveda«, je odgovoril voznik, »le brez skrbi se peljite z menoj, pri nos ostajajo vsi svn ki kupci.« * O rodbinskem življenju Mavra Jokaia je izdal madjarsfct p s a te I j Las zlo Fenyes knjižico, ki je B^daj predmet javnim diskusijam na Ogrskem. Kakor znano, se je oboževani in res nadarjeni pesnik Jokai poročil v visoki starosti z neko mlado gledališčno igralko. Ta zakonska zveza se je smatrala za nekaj nenavadno idealnega in nežnega. Sedaj pa so se zvedele ravno nasprotne reči iz tega nenaravnega zakona. Koketna igralka je hotela biti le slavljena kot žena oboževanega moža; seveda se je tudi hotela po-lakomniti njegovih prihrankov. Verodostojne priče pripovedujejo, da je nazivala Jokaia »stari osel«, a to pred ljudmi. Ko je enkrat potožil zdravniku, da ga boli g'ava. zaklicala mu je: »Kaj čvekaš, stari os e\, idi rajši delat!« Pisatelju Markusu je rekla: vJokai je podel lump, njegova slava se je šele začela, odkar živi z menoj.« Služabniki pripovedujejo, da ga je žena zaprla doma, kadar se je šla s sorodniki in prija telji sprehajat. Tudi ga je pustita stradati ter mu daj la le ostanke jedil. Jokai je imel navado, da je vstajal ob Šestih, dočim je spala žena do desetih, a zajutrka ni dobil prej kakor da je žena vstala, pa še tedaj le kavo, dasi je ženo večkrat prosil za Čaj s surovim maslom, kar je imel posebno rad. To je pač svarilo vsem tistim, ki jim še na starost zavre nemirna kri. * Ropar Raisuli. Kakor znano, se pleto med Zedinjeuimi državami in Marokom resna diplomatična pogajanja zaradi roparja Raisulija, ki ima vjetega ameriškega milijonarja ter stavi velike pogoje za njegov izpust. M u 1 e j A h-med el Raisuli je okoli 40 let star Imel je dobro vzgojo ter je velikanske postave. Isti je iz ugledne rodbine; grob njegovega deda časte mohame-dani kot svetnikovega. Raisuli je rojen v Tazarou v trdnjavi njegovega plemena. Z 20. leti je začel svoja hudodelstva. Zakrivil je več malih tatvin ter prišel v ječo, toda podkupil je guvernerja ter bil zopet odpuščen. Ker je videl, kako lahko uide pravici, ako ima le potrebni denar, začel je ropati na debelo. Bogato je plačal guvernerja svojega okraja, zato pa je bil nemoteno pet do šest let strah celi soseščini; prebivalcem je pobral živino in denar. Enkrat pa se je spozabil predaleč ter je nkradel čedo Živine Evropejcem. Na resne pritožbe je vzel stvar v roke guverner v Tangeru, Abdurahman Ben Abdesadok. Zvabil je Raisulija v Tan-ger z obljubo, da ga napravi za šejka. Guvernerjeva straža pa ga je prijela ter vrgla v ječo. Iz ječe so ga prepe lj3.I1 v kazensko kolonijo v Mogador, kjer je preživel šest let. Kakor hitro pa je postal Abdurahman guverner Fesa, podkupili so Raisulijevi prijatelji in sorodniki vladue uradnike, in ropar je bil zopet prost. Takoj je začel Raisuli zopet ropati. Prisegel je, da ne bo preje miroval, dokler se ne bo maščeval vsem tistim, ki so ga spravili v 61etno jetništvo. Svojo prisego je izpol nil. Kamor je prišel, je moril, kradel živino, ropal in požigal. Lani je oblegal Arsilo. Okoli sebe ima zbrano močno četo roparjev. Najprej je ujel Harrisa, dopisnika „Timesa". V tem slučaju so se mu pogoji izpolnili. Dobil je visoko odkupnino in 21 svojih tovarišev, ki so bili v ječi. To je njegovo predrznost le še podžgalo, da je ujel ameriškega milijonarja Perdicarisa in Angleža Varleya. Toda to pot ne bo tako srečen, zakaj vse države so razdražene in ako ne izpusti jetnika, posegle bodo vmes velesile, a s tem bo tudi konec neodvisnosti države Maroko. • Lov na — pasje repe. Iz Moskve se poroča: N-ikaj dni se že klati tu tolpa mladih Ijuli, ki vsa kemu psu, katerega vjame, odreže rep. Radi tega se že od vseh strani pritožujejo, da ni noben pes varen svojega repa. Policija pridno zašle duje čudne lo^ca ter j?h je že pet zasačilia. Vendar pa ta čudni lov Še ni ponehal. * John D. Rockefeller ima pač vzrok, da se popraska za ušesi Vdova Elizabeto Greenbough iz N w Yorka je tožila »Standard 0.1 Co« ta 50,000.000 dolarjev odškodnine. Njen mož, B-njamin P. Greenbough je sklenil z »Standard Oil Co.« pogodbo, da mora ta njemu plačati četrti del eenta od vsake galone petroleja, ki je izčiščen po načinu , kate rega je on iznajdel. Ker se je iznajdi telj leta 1880 s svojo ladjo potopil ob južnoameriškem nabrežju, ni njegova žena ničesar vedela o pogodbi. Ves ta čas in še sedaj čisti »Standard Oil Co« petrolej po načinu, katerega ie iznajdel Greenbough. Gospodje Standard 0.1 kompanije so tudi molčali o pogodbi, ker so dobro vedeli, da je tako b^ije za njih žep. S^daj je vdova izvedela za pogodbo, in ker je Greenboughov način za čiščenje olja še v rabi, toži kompanijo za omenjeno sveto. Mnogo preglavice tožba Rookefellerju ne bo delala; par centov bo petrolej pri galonu dražji in svotica 50 000 000 dol. bo skupaj * Nevesta v hlačah. Mesto Vineland v Nt\v J-rs*:yu je razburjeno. Neka dama v tem mestu, go sp:ca FuV/tar, ki pa ima za popolno-letuoet potrebno starost, kajti prekoračila je že 80. Uto, se hoče poročiti b 45 letnim oskrbnikom svojih posestev. To pa ni, kar razburja prebivalce, temuČ nevesta hoče iti v hlačah k poroki. Miss Frow!er je namreč že 40 let predsednica ženskega društva za reform.? ženske obleke. Kot taka mora z dobrim zgledom prednjačiti ter nosi vedno široke hlače, od katerih se tudi pred altarjem ne mara ločiti. Njen ženin je izjavil, da nima nič proti temu, ker mu je »vabljiva« tudi v hlačah. • Premeten Američanček. Šolska nadzornica je hotela nekega učenca, ki ji ga je učiteljica zaznamovala kot najhujšega rogača v šoli, z dobrim poboljšati. Povabila ga je k sebi v stanovanje. Djček je prišel tečno ter mu je vse zelo ugijalo. Duma mu je igrala glasovir, pokazala mu je najlepše si.ko ter ga po gostila z okusnimi kolači. Končno se ji je zdel pravi trenutek, da začne s pridigo. oL ubi moj fantek«, je za Čela, ali nisi bii zadnjič zelo rečen, ker si moral za kazen pred celim razredom stati v kotu ?« »Prosim gospa«, prekine jo deček, to nisem bil jaz, to je bil Peter, in dal mi je deset krajcarjev, da sem šel k vam poslušat zmerjanje«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. junija Dunajsko vseučilišče je zopet na skrajno predrzen način poseglo v narodnostni in politični boj. Profesorski zbor je izvolil posebno k o-misijo, v kateri so renegatje Filipovi č, Srnška in Berna-cik, in ki naj preišče, Če je naredba naučnoga ministrstva za-stran veljavnosti studij na vseučilišču v Zagrebu zakonita! To je že vrhunec drznosti. Tudi vse nemško časopisje že tuli v zboru: Ta naredba se mora razveljaviti. Dunaj 23. junija. T is z a se mudi tu in se je danes udele/ ; konference v ministrstvu zunanjih del zaradi trgovinskih pogodb Diference so vse poravnane, tudi za-stran vinske klavzule. Jutri se snide carinska in trgovinska ko misija. Dunaj 23. junija. Umrli Str m a y r se prepelje sem in bo njegov pogreb v soboto. Budimpešta 23 junija Zbornica je odobrila zakon o plača1; železničarjev in s 126 preti glasom vzela na znanje Tiszovo pojasnilo o aferi konzula v Galacu. Opozicija je kričala na vladr stranko: „Vi spadate v dunajski državni zbor!" Rusko-japonska vojna. London 23. junija. Poročila z raznih strani potrjujejo, da se Japonci pred Port Arturjera čisto nič no ganejo. Neki amerikanski poročevalec, katere?; se je posrečilo, priti v Port Artur, pravi, da imajo tam dosti živ da je garnizija večja, nego m misli in da se prirejajo celo plesi. London 23. juniia. Okrog P Arturja stoječa japonska armada trpi vsled deževja že cd IG t in. jako mnogo. Rasi so prepriča da se Port Artur sam ubr vsacega naskoka London 23. junija. Ob pri Vafankavu se poročajo 1 lični novi detajli. Najbolj zanimivo je, da Rusi v tej b-tki Japoncev sploh niso megli videti. Ko s 3 Rusi umaknili, jim je pač sledila japonska kavalerija, glavna japonska armada pa je vsled pomanjkanja živil krenila proti zapada. London 23. junija. \l Svan-galena se poroča, da se je glavna japonska armada obrnila direl proti Ljaojacgu Japonci so po severni Koreji pobrali vsa živila. IMF" Da se odstrani C«^l«*«ra«» ses*« B»jk*£|^9 okrepi želodec In pospeši pribavljanje, — priporočajo laaaiea pr<>lesor}i medicina ž«h» it 11 ;i J I OSS 3—6 Zunanja naročila po povzetju Oblastveno konces. vzgajaSišče lavna realka, pripravljalni razred, državno-veijavna Izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. U Jako praktično na potovanju. nepogrešljivo po kratki vporabij Preskušano po zdravstvenih oblastvih I slgS' f Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887 neobhodno potrebna Odlični higieniki potrjajo, da je aj gojenje zob in ust za naše zdravje : obhodno potrebno. Zlasti se a tem pri1 prečijo razne želodčne bolezni. Kut lapri čano sredstvo *ato izkazuje se ,.l4nl«»-iloni", ki Bpojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem ■ob 40—3 izvrsten način. 11'. Kan de l>l(!rno pure, stek' K 5—, specialiteta pn>ti vraskam, | in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. I MtifcH voda zn otrok«* K 1*— , n vejSa pridobitev na polju gojitve otrok, -l gojitev ust in za zabranjenje proti iv ljivim boleznim, kakor: ošpicam, akrlaiui, davici itd. (rrmr /a otroke K 1 20, proti ri: nju dojencev. Prašek K — >0, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljtaiio « otroMlttti bolnicah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronic Gorizzuti, baronice Ilothaehild, vojvodin)8 Manchestrake itd. Razen tega spričeval* odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljfiih lekarnah in par' fumerljah, kakor tndi v generalni zalogi 3 Dunaj, *•» Graben 28. 064-iti „Slovenski Narod se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: I. Bizjakf Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. L, Biaznik, Stari trg št. 12. IVI. Blaž, Dunajska cesta št. 14 H. Dolenc, južni kolodvor. IVI. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A, Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. |. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. jv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št 52 A. Mrzlikar, Sodmjske ulice št. 4. |. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke uiic« št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Sva tek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. i. R. Tenente, Grudaške ulice št 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8 Šiška: M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. M. Lavrenčič, trgovec v Šiški. Kamnik: Marija Ažman, trafika. Škofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34 Kranj; Kari Florian, knjigotržec Radovljica: Oton Homan, trgovec. Lesce (v bufetu na kolodvoru); ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled: Ivan Pretnar, trgovec Fischer, časopisni paviljon. Javo mi k : Štefan Podpac. Bohinjska Bistrica : Mijo Grobotek, trgovec. Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec Novo mesto : Josip Kos, knjigovez. Krško: Henrik Stanzer, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Makso Japel, trgovec. Cerknica : Kravanja Anton, trafikant in trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja. Beguuje pri Cirknici: ivan Stergulec, hišna št. 31. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka Senožeče: Ant. Zelen, gostilničar in trafikant. Celje: Marija Miklauc, trafika v „Na- rr.dnem domu". Zidani most: Marv Peterman, trafika na kolodvoru Celovec. Josip Sowa, časopisni biro Gorica: Josip Schwarz, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2) Marija Rauniak, trafika na kolodvoru. Trst: M Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulios Bosco št 1). Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. M. Majcen, ulica Miramare št 1. Št. Stanič, uhca Via Molin pic colo št 8 Pulj: Marija Schutz, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: A Potošnjak, Via del Molo. časopisni biro „Olobus", via Adimich št 2 Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 22. junija 1901 posUli prispevke in darila p. n. g£. iu društva: Upravuištvo ,Slov. Naroda" v listih od 4., 9., 11.. 15, in 18 junija izkazane prispevke 16 J K 46 vin., uprav-ničtvo ,SI ovenča* 156 K 40 v. urodn i Št v o „Slovenca"* zbirko 11 K 36 v, .Narodna tiskarna4 200 K, podružnice: moška v Krškem 63 K 28 v. radovljiška moška 174 K, mo§ka v Ilirski Bistrici Trnovem 72 K, v Žalcu 40 K, v Kozjem 125 K Si v, posojil niče: v Zagorju ob Savi 45 K. na Vranskem 20 K, slov. kat. akad. društvo .Danica* pokro-viteljnino 200 K, trg. obrt. reg. zadruga v Gorici lOu K, vesela družba na Dobravi pri Kropi o priliki birme zbranih 15 K, Josip Novak iz Povirja 20 K, A. & E. Skabrne trg. tvrdka v Ljubljani prispevek od platna in robcev družbe sv. Cirila in Metoda 200 K, Miha Podbevšek iz Grma 2 K, Dragotin Dolenc z Dunaja 1 K, župnik Ivan Sakser 4 K, Martin Goriran iz Jelševice 1 K, Jonip Biinšek iz Ilirske Bistrice 2 K, gospa Gestrinova volilo pok. svetnika Karola Gestrina, obstoječe iz dveh teme'jnih akc'i dol. železnice v nominalni vrednosti ;i 200 K, skupaj 400 K, Anton Spende iz Ribnice po prijateljih pok. oticijala Ivana Globočnika namesto venca na krsto nabaan h 34 K F>0 v, dr. Oton Ploj c. kr. notar iz Gor. Ridgone namesto venca krsto pok notarja Simon:«. OžgariH 10 K, Matej Ražun iz Kamnika pri slovenskih gostih v kamniških zdravišču nabranih 9 K; za mladinske spise 458 K, 10 v, (med temi gospod Josip Kozina iz Bremena na Nemškem za šolo v Sodražici 10 K;) za .Koledar" 1 K 20 vinarjev. Vsem darovalcem presrčna zahvala! Blagajnlštvo družba sv Oiriia in Metoda. Slovenci in Slovenka I Me zabite družbe sv. Cirila lr. Metoda I I T Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 22. junija 1904. Knlosbfint papirji. 4 2° o majeva renta . . . 4"2"1/„ srebrna renta . . . i° 0 avstr kronska renta 4c/0 „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4c/o „ zlata „ 1° 0 posojilo dežele Kranjske V 3C o Posojilo mesta Spljet 4* a° 0 , „ Zader bos.-herc. žel po3. 19CJ2 4»/i Češka dež. banka k. o. 4 o „ „ „ *.o. 41, o zst. pisma gal. d. hip. b. 4V,°0 pest. kom k. o. z 10% pr. . . . . . 41 aj.. zast. pisma Innerst. hr. I-Jo u „ ogrske cen. dež. hr...... " a c 7* Pis- °Sr- U'P- Dan-I , ■/« obl. ogr. lokalnih 5e- leanic d. dr. . 41 j obl. češke ind. banke 4° „ prior. Trst-PoreC lok. 2el. 4° o prior. dol. Sei. . . . J 0 ^10 juž. žel. kup. Vi Vi o avst-pos.zažel.D. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... 11 « u *c*-r± » - • • tizske...... „ zem. kred. I. emisije »> »» n **• 11 „ ogr. hip. banke „ srbske a trs. 100 — „ turske ...... SsLsilika trečke . . . Kreditne „ . . . InoraoSke „ . , . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . . . AvBt. rud. križa,, . . , Ogr. „ „ „ . . . Radoifove „ . . . SalcburSke Dunajske toro, „ . . . Delnice Južne železnice . . . , Državno železnice . . . . Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke , . Odrske „ „ Zivuostenske „ Premogokop v Mostu ^Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke »sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin..... 30 franki ...*... 20 marke ....... Sovereigns . , . , Marše Laski bankovci ..... Rublji ..... Dolarji........ Uen&r 99 15 i<895 1:805 97 15 118 — 100*— 100*25 100- -1004^ S-9 75 99-75 101- 70 106 40 101- 10050 100— 100'-99 75 9S& 9^ - 295 50 r:o 50 186-181 65 257 — 160 -295 -290 -269 90 -127 75 ao-^o 463 50 7H--7R*-67 -5*50 29-67 — 75 — 510 - 79 25 634 25 1615 - 843 -745 5:1 •24950 603--41675 2090-490 — 305 -4S0 — 154 50 1132 19 01 83-46 23*90 11727 95- 253 25 484 9935 99 16 9950 11825 S7 35 118-20 100-76 10125 ion* -10140 9985 100*05 102*20 107*40 102.— 100 75 100- eo 101- - 100 — 10G-— 297 50 10150 196 -1&3 65 aecr— 163-20 306- 298 -274 - 93*60 r28 75 21 90 473 50 83* -82 -70 — 55 50 30 — 72 79 BO 52.— 80if5 (535 25 1626 -944 — 746 50 250*60 609 -417 75 2110 — 491*— 3tf7' -486 — 156 50 il*c6 10*04 3»3.54 23 96 11747 a*v20 254-50 5 — Umrli so v Ljubljani: Dne 19. junija: Anton Cankar, krojač, 50 let, Črna vas ftt. 45, otrpnenje srca. — Marija Kline, pošlo vod jeva hči, 6 mes., Poljanska cesta Št. 75, Gastro enteritis acata. Dne 22. Jjunija: Antonia Blumauer, zasebnica, /4 let, Stari trg fit. 9, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 16. junija: Marija Justin, delavka, 54 let. srčna hiba. — Andrej Pezdir, delavec, 61 let, Emptysema pulm. Dne 17. junija: Helena Lončar, gostija, 58 let, pljučnica. Dne 18. junija: Jožef LeSnak, kaj žar, 64 let, Emphvsema pulm. — Marija Brežic, dninarica, 56 let, jetika. Meteorologično poročilo. •-'tlu* u*4 co'"ir. Ht*a, -'-odi-ji *«.>;o Ui« T»0 't mm Učenec 14—15 let star, krepak, poštenih staržev, se takoj sprejme v kij u carsko obrt pri Joiž?ve vare] Karlovo vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga dire!:tni voz L in II razr.), Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzensleste. Inomost, Monakovo »LjubljanaMonakovo direktni voz 1. in II. razreda;. -- PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice Kočevje, ob 1 uri 6 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri IU m popoldne osobni 'vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, iMonakovo-Ljubljana direktni vez I in II. razr. Inomost Franzensleste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak. — Oo 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in U. razr), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Geuevo. Curih, Bregenc, Inonnst, Zeli ob jezeru. Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Šmohor. Pouiiibel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljafca, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, PJzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal a Inomosta in Soinograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 n zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2 uri 38 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. oh 35 m zvečer istotako. Ob 9. ari 22 m ponoći osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah m praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uh 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10 uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO dr*, kol. IZ KAMNIKA Meftani vlaki: Ob B. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. un U m zvC. Ob 9. uri 55 m ponoči 3amo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie označen po srednjeevropejskem časa ki je za 2 min, pred krajevnim časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzale m. xx a. zavarovalna banka t Pragri, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 JL Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a «h« Nko/1 k)o« uiiMlto - iiHroilno upravo. 3-71 Generalni zaatop v Ljubljani, &«ga? pisarno so v Ustnej bančnoj Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička iodatr.r podpore v narodne in občnokoriatne namene. 33^7563117 15 6604 Od tisoc^N/ z dravn i 1«-. pri poročen a /N a j boljša h r» a n a zdravo in na želodcu bolne o i w o Re. Jzborno se je obnesla pri bluvanju, črevesnem kataru, driskJ, zaprtji i. t. d. O tPO O I vspevajo pri tem in ne trpe prav" nič na n ep re b avljivo sti. D o bt i se v | lekarnah ! n drogerijah Tovarna R. K u f e k e BlEIFROEDORtF- Hamburg in Dunaj. i. Izvrstno Otroška wmoKa Novosti pušk! ^ Vse svoje častite odjemalce, lovce in lovske prijatelje vljudno vabim na ogledovanje novih avtomatskih pušk na šibre, ki se nabijajo samotvorno Fran Kaiser. 1687-2 i Novosti pušk! St. 598. Razpis 1693 3 x& zgradbo kanala za ir*g Tržič* ki je nameravan pod ljubeljsko državno cesto in je na 10.000 kron proračuujen, se bodo oddala dela in dobave potom javne dražbe. Pisinene, vsa dela zapopadajoce ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do dne 2. julija t. 1. do 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: rPonudbe za prevzetje gradbe kanala za trg Tržič pod ljubeljsko državno cesto". — Ponudbi za prevzetje gradbe mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se iim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5°/9 stavbnih stroškov v gotovini, ali pa v pupilarno varnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ali cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri občinskem uradu. Občinski urad v Tržiču dne 13. junija 1904. e prezrite! oo ca co EP ca fcaJ) Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9 25 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in s ebrnno, delničar družbe Prvih tovarn za ure jUnion1 v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji tjubljana, prešernov« ulice nasproti frančiš ranskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. v Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žeprac ure in vsakovrstne stenshe (pendel) ure z donecim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga brtljaniovj na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl.'25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. * Si »M Iff „Cene niso pretirane4 Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srcbra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Dva spretna krojaška pomočnika sprejme takoj v trajno delo FRAN KRAIGHER 1760 2 Kongresni trg štev. 5, v Ljubljani. Sprejmem takoj dobro izvežbanega v Št. 19.994. 1720 Plača po dogovoru. 1750 2 FERDO ŠKRABA urar v Idriji. 8 1 —. CO Pijte Klauerjev „Triglav najztoejši vseh likerjev. 25 kron si prihrani vsak bralec te !!! ANONCE!!! 4 pari čevljev samo K 8'50. Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, 8e mi je poverila prodaja velike množine čevljev pod tvorniško cono. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para žensk'h elegantnih, jako lepo za poletje opremljenih Čevljev s kapicami, jermeni in zbitimi podplati, iz sivega, rjavega ali črnega usnja Vsi 4 pari stanejo samo K 850 Pošilja se, če se denar naprej pošlje ali pa po poštoem povzetju. 1759 S. URBACH, razpošiljalnica čevljev Krakov št. 364. NB. Za mero zadostuje, če se navede dolžina Zamena dovoljena ali sa pa vrne denar, vsled česar je vsak riziko izključen. Škrat S edini slovenji humoristično-sati-rični tednih ki prinaša izključno originalne stike. Jshaja v Jrstu vsako soboto- — Naročnina za vse loto 6 Jf, za pol leta 3 Jf. Posamezne številke Se prodajajo po tO stotin^ Zahtevajte brezplačne števi/ke na ogledi Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—141 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. r 2 71 ^nion Aškerc Zlatorog. To kranno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je b:la znana doslej po Funtko- vein prevodu nemSke Baumhachuve idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravijiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pr<.držal tudi demona „Zelenoga lovca". Sfcko je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslcvi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog14. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani L in velja broširan 1 K 6U h. po poŠti 1 K 70 h. Opaža se zadnje Čase, da se vozijo po Ljubljani kolesarji-motoeiklisti * hitrostjo, ki provzroča nevarnost za zdravje in življenje pasantov in za tuj* imetje. Posestniki takih vozil se torej opozarjajo, da velja za motocikle pravtako kakor za druga kolesa § 39 cestno policijskega reda ljubljansk« . da ae sme s kolesi po vsem mestu voziti samo U^F"" pO C«* »i ' ~"^JQ| i1« tako, kakor sme v malem diru voziti prevoznik. Pravtako veljajo za motorska kolesa v polnem obsegu vsi ostali pred},, ki jih navaja cestno-policijski red glede koles, tako n. pr. kar se tiče zvoncev tablice s .številko, svetilke itd. Prestopki se kaznujejo, če ue spadajo pod določila splošnega kazensk zakonika z globo od 2—200 K ali pa z zaporom od C ur do 14 dni. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12. junija 1904. Župan: Iv. Hribar 1. r. ga Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in plošče v veliki izberi m 'iibijo le pri zastopniku N'-m^ke deln dražba za gramofone RUDOLFU WEBER nrnriu t Ljubljana Stad trg 16. || S 1. avgustom 1904 se preselim na ^ DunHtfiri&o <*«-t«*t-«» JiO Prodajam .. na ...... obroke .. Zamenjavam ...... Stare ......plošče (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa1'). 171- •C f ■ -"** ^ - * '* Naznanilo. Firma SINGER Co., deln. družba za šivalne 4tj| stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, i i 4^ vljudno javljati vsem čast odjemalcem, svojim kupoviikvm -*S§|> in vsemu p n. občinstvu, da se je brezplačni kurz -if%> za vezenje v hrtelu „pri Maliču** 22 t. m pričel in da bo trajal do 10 julija t 1 Obenem priredimo razstavo s prostim vstopom ilgg in prosimo mnogobrojfjega obiska z odličnim spoštovanjem 1 SINGER Co., fleln. MM za šivalne stroje v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4. .5 1 Naravna prehranitev otroka! Če zakuhate dve do tri kavice žličice 1751 #ojfovega redilnega sladnega izvlečka ua čašico mleka, kakao itd, dnbite lahko prebavljivo, ojačujočo redilno pijačo najfinejšega okusa, ki v ikh-krajšem času pridobi človeku novih mofl V I6k3.ni?.h — Direktno razpo*»lfanje : — in drogerijah Ivana Hoffa delavnice, Stadlau. ; vi» .... i priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, nttšan in Crn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku prizuauje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvrdujejo. Velika zaloga naifinejšeg-a nasliđlMga peciva, biškotov in suhorja. vm Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 :6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajaln ic. iti^rieui