POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 27.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 10. JULIJA 1952
Rudaril o zasavskih revirjih sv proslavili svoj praznik - 3. julij
Vsi slovenski rudarji so obhajali svoj praznik, Dan rudarjev, 3. julij, v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev leta 1934. Ta rudarski praznik bo odslej vsako leto reminiscenca na težko pot in številne žrtve, ki jih je moral dati naš rudar za dosego svojih Človeških pravic, pravic delovnega človeka. Trboveljski rudarji so slavili ta Praznik že na 'predvečer 3. julija. S hiš rudarjev so vihrale zastave, pred upravo rudnika pa je bil ob pol 6. uri zvečer promenadni koncert delavske godbe v Trbovljah. Z vseh rudniških obratov so Prihajali delavci s svojimi sindikalnimi zastavami v dolino, na kar so v skupnem sprevodu odšli okrog pol 7. ure zvečer pred spomenik padlim delavskim žrtvam, ki so dale življenje za svoje pravice v spopadu s fašistično Orjuno 1. junija leta 1924.
Pred spomenikom fašističnih žrtev so sledili spominski govori, polaganje vencev in igranje žalostink trboveljske delavske godbe. Te žalne slovesnosti so se udeležili poleg rudarjev tudi predstavniki ljudske oblasti, na kar so vsi zbrani odšli na slavnostno akademijo V Delavski dom. Rudarska godba je zaigrala himno, nato pa je imel predsednik rudarske sindikalne podružnice tov. Šinkovec slovesen govor o pomenu Proglasitve 3. julija za rudarski praznik 7- Dan rudarjev. V svojem referatu se je tov. Šinkovec dotaknil zgodovine rudarjev in prvih začetkov rudnika Trbovlje.
V ZAČETKU 19. STOLETJA SO PRIČELI V TRBOVLJAH KOPATI PREMOG
Premog so začeli v Trbovljah kopati leta 1804. Začetki rudarstva v Trbovljah so bili tedaj seveda zelo skromni, kajti v tistih letih v naših krajih še ni bilo razvite industrije, prav tako pa so razpečavanje premoga ovirale pičle in slabe komunikacije. S svetom so bile Trbovlje tista leta zvezane le po kolovozni cesti v Savinjsko dolino in od tam po državni cesti z Ljubljano in Celjem. Premog se je v tistih časih uporabljal največ v trboveljski steklarni, ki so jo takrat zgradili. Razvoj rudnika Trbovlje se je začel šele okrog leta 1850, ko je skozi zasavsko dolino stekla Južna železnica do Ljubljane in nekaj let pozneje iz Ljubljane v Trst. Rudnik je bil najprej v rokah privatnih kapitalistov, rned njimi tudi znanega advokata Maurerja, pozneje je postal lastnik rudnika državni erar — leta 1873 pa je prevzela trboveljski rudnik dunajska »Lander-banka«, kjer so ustanovili Trboveljsko Premogokopno družbo.
Rudarji v Trbovljah so se v tistih letih sestavljali seveda najyeč iz revnih kmečkih in bajtarskih sinov iz bližnje In daljnje okolice Trbovelj. In te je znal lastnik rudnika temeljito izkoriščati sebi v prid, zlasti še, ker rudarji liste čase še niso bili organizirani. Delati so morali Trboveljski premogokopni družbi, ki je produkcijo rudnika dvignila za 7-krat, medtem ko je bilo delav-cev komaj 5-krat več, za naravnost beraško plačo. Ko pa so se drugod po ®vetu začeli delavci organizirati, se je Pričel buditi tudi trboveljski rudari Takratni rudniški mogotci in njihovi Plačani nemški direktorji in obrato-'jndje so odpravljali delavce, če so se nodili v revirsko pisarno pritoževat za-radi prenizkega zaslužka, ali če so Prosili za predujem ali dopust, s pasjim ničem iz pisarne, ki je bil po pripovedovanju naših starih očetov vedno pripravljen na omari v revirski pisarni. Rudarski delavec takrat ni še imel drugega sredstva in. orožja, da se je ntresel nesramnega izkoriščanja in gostij pri obračunu plače, kot odpoved . užbe. Zgodilo pa se je čestokrat, da le rudar, čim je imel spet v rokah svojo delavsko knjižico, oklofutal neposred-predstojnika, ki je delal po navodilih z višjih mest, bil pa tudi največkrat sam surov in neusmiljen. Knap v lst'h letih ni bil človek.
Razumljivo je bilo, da je vladala “'ed rudarji in med voditelji rudnika /fhka napetost. Do večjega nasprotstva !"ed rudarji ih podjetjem je prišlo leta 8°3 na Ojstrem, ko je tudi ta rudnik Prevzela bivša TPD, ki je vpeljala turi aJ iste delovne pogoje kot v svojih jdgih rudnikih. Rudarji so takrat za-PUstili delo, kar je bil prvi delavski rajk v Sloveniji. Stavka se je končala treh dneh, a brez uspeha. Zatrli so jo drovi avstrijski žandarji, ki so jd^nali vodje stavke v zapor kot hudo-12 Ce' ^ rudniku se je takrat delalo po ^ ur na dan, pa tudi ob nedeljah so j.drali delati rudarji. 2ivljenje naših jdarjev je bilo tista leta izredno težko, jj Poročeni rudarji so stanovali največ-at v lesenih barakah po 100 mož sku-Kuhali so si takrat po trikrat na Vav koruzne žgance, moko pa so dobila.1 1* Savinjske doline.1 Se pred 40 ju! 'e stala pod staro glažuto v Trbov-kn» taka salTlska kuhinja, ki so ji itriftu^6 rekli »štercfabrika«. Poročeni so aQ 1 razumljivo še težje življenje, saj
lr'orali skrbeti za ženo in otroke, stju^rečni mesečni zaslužek je bil v ti-^n, letih 15 goldinarjev, za stanovanje Plačal rudar 5 goldinarjev in več.
Leta 1889, in sicer 22. in 23. julija, so rudarji Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Hudejame in Zabukovce stopili v svojo prvo največjo stavko. Zapustili so delo in zahtevali povišanje plač. Bivši kapitalistični mogotci so hoteli zatreti to stavko z vsemi sredstvi. S pomočjo žan-darjev in takratne državne oblasti so odpeljali tedaj na stotine rudarjev z ženami in otroki v živinskih vagonih v celjske zapore. Ob tej vnebovpijoči surovosti je mnogo delavcev zbežalo v gozdove, spet drugi pa so odšli čez hribe na kmečke domove svojih očetov. Najbolj umazanih sredstev se je posluževala tedanja »rudniška gospoda«, da zlomi ta' štrajk. Trboveljskega župnika Petra Erjavca (drugače poštenjak in nacionalno zaveden Slovenec, ki za nobeno ceno ni dopustil v cerkvi nemških napisov) so pregovorili, da je s prižnice nagovarjal rudarje, naj popustijo. Po štirih tednih so rudarji spet odšli na delo in dosegli 12 % povišano plačo. Ta velika stavka se je končala le z delnim uspehom.
Tri leta pozneje — leta 1892 — je sledila druga velika stavka in nato še leto za letom nove, med njimi velika rudarska stavka v februarju leta 1906, kjer je TPD pognala na cesto 40 rudarjev z ženami in otroki. Ce pogledaš v moštveno knjigo rudnika Trbovlje, boš videl, da je takrat nek rudniški uradnik v spomin na te nesrečne žrtve stavke napisal: »Vae victis!« — Gorje premaganim! — Tako napeto stanje med delavstvom in TPD je trajalo do začetka prve svetovne vojne leta 1914.
Po prvi svetovni vojni je revolucionarnost trboveljskih rudarjev mogočno zrasla. Vrstile so se stavka za stavko. V bivši Jugoslaviji so ustanovili revolucionarni rudarji poleg oportunistične Cobalove strokovne organizacije in socialno demokratske stranke tudi v Trbovljah KPJ. Sledila je zloglasna »Obznana« proti komunistom ter »Zakon o zaščiti države«. Kot protiutež revolucionarnemu delavstvu so jugoslovanski kapitalisti ustanovili v Jugoslaviji po vzoru Mussolinija »Orjuno«. Tudi ta fašistična organizacija je hotela zavladati v revolucionarnih Trbovljah — a tukaj si je polomila zobe. Prišlo je do krvavega spopada 1. junija 1924 med Orjuno in komunisti. Takrat je bil zadan Orjuni in fašizmu v Jugoslaviji smrtni udarec.
Za rudarje so prišli težki časi. Po konjunkturnih letih neposredno po prvi vojni je sledila velika gospodarska depresija v svetu in pri nas. Število brez-
poselnih je naraščalo. Rudarji so delali le po 3 do največ 4 dni v tednu. Bivša TPD pa v svojem znanem pohlepu po dobičku in visokih dividendah ni poznala mej. Meseca junija 1934 je napovedala redukcijo plač ter spremembo ostalih določil kolektivne pogodbe z delavci. Rudarji seveda niso privolili v znižanje plač, pač pa so se poslužili skrajnega sredstva v svojem boju — gladovne stavke! Vsi rudarji so ostali v jamah. In s tem skrajnim sredstvom so zasavski rudarji dosegli uspeh — niso jim bile znižane plače. Bila je to veličastna borba rudarjev, ki bi uspela še bolje, če ne bi bilo v vrstah rudarjev raznih plačanih Arhov, Pliberškov in še drugih. Ta stavka je močno odjeknila po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Zasavski rudarji so si pridobili mnogo simpatij s svojim odločnim in zavednim nastopom proti izkoriščevalcem.
Popolnoma pravilno je, da je bil na letošnji skupščini rudarjev Slovenije sprejet sklep, da se 3. julij praznuje vsako leto kot Dan rudarjev, ki bo slovenskega rudarja spominjal na težko, dolga desetletja trajajočo bitko za njegove človeške pravice, 3. julij bo spominjal naše rudarje, kako močna in mogočna je delavska pest, kadar delavci nastopijo za svoje pravice zavedno in solidarno.
Ta dan pa bodo naši rudarji praznovali ne samo kot svetel spomin na borbo in zmago nad kapitalizmom, marveč bo ta praznik našim rudarskim delavcem spomin na našo narodnoosvobodilno vojno, ki je v naši državi zrušila kapitalistični sistem ter prinesla našemu poštenemu delovnemu človeku svobodno Jugoslavijo, v kateri gradijo naši marljivi delovni ljudje z lastnimi močmi socialistično državo, ki bo prinesla vsakemu človeku, ki hoče pošteno delati, srečnejšo prihodnost, kjer se ne bo treba nikomui bati, da bi se kdor koli okori* čal s trudom in delom pril-nega delovnega človeka.
Po govoru predsednika sindikalne podružnice rudarjev je sledil lep spored delavske godbe na pihala in pevskega zbora.
Tudi rudarji v Hrastniku so imeli na predvečer 3. julija Spominsko slovesnost, v Zagorju pa so imeli rudarji svoje slavje 3. julija ob 8. uri zjutraj.
V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so svirale na ta praznik naše delavske godbe budnico, rudarji pa so po večini pohiteli tega dne na naše planine, da se tamkaj odpočijejo in razvedre ter spet čili in sveži vrnejo na svoje delo.
PRED DNEVOM VSTAJE
Litijske žene tekmujejo za 22. julij
Sekcija žena OF iz Litije si je zadala v počastitev 22. julija, praznika vseljudske vstaje v LRS, nekaj tekmovalnih nalog. Med drugim so sklenile, da bodo v mesecu juliju obiskale nekaj partizanskih mater in stare Litij ane in Litijanke, ki jim je potrebna socialna pomoč.
Odbor sekcije žena je začel z obiski že 1. julija. Tega dne so najprej obiskale tov. Marijo Gorenčevo, ki leži težko bolna na svojem domu na grbinski Dobravi. Tov. Gorenčeva je bila ves čas, ko je bila zdrava, agilna članica v ženski organizaciji, in so sedaj naše žene storile samo tovariško dolžnost, ko so obiskale obolelo tovarišico. Želele so ji zdravja, poročale so ji o svojem d$Ju in tekmovalnih sklepih, ob slovesu pa so. ji izročile še spominek v znak spoštovanja in dobre tovarišije.
Bolna tovarišica Gorenčeva je mati dveh partizanov. Sin Stane je padel v NOB, sin Franci, direktor uprave cest za Slovenijo, pa je bil med začetniki uporniškega gibanja v Zasavju in je ta čas predsednik litijske organizacije ZB in Združenja rezervnih oficirjev. Njuna mati tov. Marija pa je bila seveda ves čas NOV aktivistka OF.
Naslednji obisk je veljal materi petih partizanov, tov. Ivanki Poglajovi. Ta tovarišica preživlja jesen svojega živ-
ljenja v mirnem zatišju za grbinskim hribom in je na svoje življenje lahko ponosna. Ob zadnjem množičnem zboru ZB je prejela odlikovanje za državljanske zasluge. V NOV so šli njeni fantje France, Tine, Drago, Vane in Jože. Dva sina sta dala za domovino celo življenje. Sin Drago je bil borec na Pohorju, pa je ostal tamkaj za vedno, Sin Tine se je udeležil borbe na Jančah in je izgubil življenje. Sin France je med najstarejšimi sinovi; bil je med začetniki uporniškega gibanja v Zasavju, eden prvih organizatorjev, in ima spomenico iz leta 1941. Danes je generalni major v generalštabu v Beogradu. Sin Vane je ostal po osvoboditvi v JLA in je zdaj podporočnik v neki edinici naše vojske v Bosni, Jože pa je poročnik v tankovski enoti v Beogradu.
Obisk pri materi petih partizanov je bil zelo iskren in stara Poglajnova mama je bila te pozornosti ob uvodu v praznik vstaje zelo vesela, prav tako tudi darila, ki so ji ga izročile predstavnice sekcije žena. Tov. Poglajnova mama je ob mitingih po osvoboditvi večkrat nastopila v javnosti kot odlična deklamatorka.
Vrle litijske žene so nato obiskale še nekaj drugih občanov in občank, ti obiski pri tov. Gamrovi, Rotarjevi in Petru nad kinom pa so imeli socialen značaj.
O delu društva prijateljev mladine v Hrastniku
Meseca maja se je v Hrastniku ustanovilo Društvo prijateljev mladine. Takoj so začeli z delom. Prvi korak je veljal širjenju ideje prijateljev mladine. Uspeh je ta, da šteje društvo danes okrog 130 članov z urejeno članarino.
Za počitnice je društvo izdelalo tedenski načrt celodnevnih in poldnevnih izletov mladine. Prvi izlet bo v Rimske Toplice, ki mu slede še trije. Ostali so namenjeni spoznavanju bližnje in daljne okolice Hrastnika.
Seveda bi bilo delovanje društva brez pomoči podjetij nemogoče. Vzpostavila se je tesna povezava z njimi, ki mu nudijo materialno in denarno pomoč. Steklarna je prispevala že 10 tisoč dinarjev. Uredila bo tudi igrišče
v spodnjem delu Hrastnika. Kemična tovarna je darovala 1000 din, rudnik pa je dal na razpolago 5000 din v denarju, nadalje prevozno sredstvo za izlete v Rimske Toplice.
Ker je vzgoja in procvit mladine odvisna tudi od staršev, društvo nanje ni pozabilo. Sklenilo je imeti stalna predavanja o vzgoji otrok doma, o perečih vzgojnih problemih v domači okolici, nuditi staršem nasvete za pravilno vzgojo otrok itd. Prvo takšno predavanje je že bilo prejšnji torek in sredo, in sicer o organiziranem počitku otroka med počitnicami ter o njegovi zabavi. Navzoči so se seznanili tudi z načrttfm dela društva v bližnji prihodnosti.	S. J.
Ob stavki rudarjev junija 1934 v revirjih
TcKmuliHO za Vl.Kongres KPJ
Rudarji iz Trbovelj so že sprejeli tekmovanje
Kakor smo že poročali, so hrastniški rudarji dali pobudo za tekmovanje, v katerem hočejo z vztrajnim delom v pridobivanju premoga ter z delom na kulturnem in političnem področju počastiti VI. kongres KPJ.
Temu zgledu so sledili tudi trboveljski rudarji, tako da tekmujejo sedaj vsi rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik. — Trboveljski rudarji bodo od 1. julija do 1. novembra t. 1. tekmovali po sledečih točkah:
1.	kateri produktivni obrat bo v največji meri presegel svoje operativne planske naloge v pridobivanju premoga ter pri investicijskih delih;
2.	kateri obrat bo dosegel najboljšo storilnost na odkopu premoga, v pripravi premoga oz. kateri obrat bo imel največjo jamsko in revirsko storilnost;
3.	kateri obrat bo storil največ, da izboljša sortiment premoga;
4.	kateri obrat bo odpravil največ pomanjkljivosti pri varnostnih napravah in kateri obrat bo imel najmanj
nezgodnih dnin (računano v odstotkih na število zaposlenih);
5.	kateri sindikalni pododbor bo v največji meri dopolnil svoje članske vrste ter največ storil za izpopolnitev svojega članstva;
6.	komunisti rudnika se obvezujejo, da bodo z rednim in vestnim tedenskim študijem poglobili svoje znanje, prav tako pa tudi podrobno proučili ves material kongresa;
7.	kateri obrat bo v času tekmovanja pridobil največ članov v delavska kulturna društva »Svoboda«.
Na zadevni razglas, ki ga je izdal delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik, so se odzvali delavci vseh rudniških obratov. Tako so se vključili v tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ vsi rudarji velikega zasavskega rudnika. Kakor vedno doslej, bodo rudarji tudi v tem tekmovanju s svojimi uspehi dokazali svojo predanost naši Partiji in njenemu voditelju maršalu Titu.
MLADINA TRBOVELISKE CEMENTARNE TEKMUiE
Pred dnevi je mladina trboveljske cementarne na svojem sestanku podrobno obravnavala poziv CK LMS in OK LMS Trbovlje na tekmovanje mladine v počastitev VI. kongresa KPJ.
Na tem sestanku so ti mladinci napovedali tekmovanje vsem mladinskim aktivom okraja Trbovlje. Tekmovanje bo trajalo od 1. julija do 20. oktobra 1.1. Mladina cementarne v Trbovljah bo tekmovala po sledečih točkah:
Mladinske vrste bodo učvrstili organizacijsko; v cementarni bodo vključili v delavski mladinski aktiv vso mladino. I V delavsko kulturno društvo »Svoboda* | bodo pridobili v tem času 50 % mladine, , v TD Partizan pa bo pristopilo 15 % | mladincev in mladink. Naročnike na j list »Mladina« bodo zvišali za 300 %. Redno bodo imeli študijske sestanke, in sicer po dvakrat mesečno.
Vso skrb bo ta mladinski aktiv posvetil povezavi 'ine in sodelovanju z ostalimi mladinskimi aktivi. Za povezavo mladine bodo organizirali več izletov, med njimi izlet na Dobovec in Kum na dan 22. julija, kjer je bila pred 15 leti konferenca SKOJ. * rihod-nji mesec bo ta mladina priredila izlete v partizanske kraje (Dolenjsko Suho krajino), v septembru pa bodo organizirali turnir z aktivom Strojne tovarne »Miha Marinko« v nogometu, šahu in odbojki.
S temi točkami poziva mladina trboveljske cementarne vse mladinske aktive okraja Trbovlje na tekmovanje I ki ga bo vsak mesec ocenjeval okrajni I komite LMS Trbovlje. Tekmovalni poziv opozarja ostale mladinske aktive, I
naj sprejem tekmovanja takoj priglasijo CK LMS Trbovlje.
TUDI MLADINCI STEKLARNE HRASTNIK SO SE ODZVALI
Med prvimi, ki .o se odzvali tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ, je bila mladina hrast' ške steklarne. Ti mladinci pravijo v svojih obveznostih sledeče:
Z boljšim političnim delom bomo pritegnili v naš aktiv 85 % mladine. Prizadevali si bomo, da sleherni mladinec vstopi v delavsko kulturno organizacijo »Svoboda«. Mladinski aktiv steklarne si hoče priboriti vodilno vi -go v društvu »Svoboda II — Hrastnik*. Naročnike na list »Mladino« bodo ti mladinci zvišali za 50, nadalje bo ta mladinska skupina uprizorila samostojno gledališko igro v okviru društva »Svoboda«. Prav tako pa bo ta mladinski aktiv izboljšal način političnega študija ter bo imel študijske sestanke po dvakrat na mesec. Da povežejo mladino tesneje med seboj, bodo m! dinci hrastniške steklarne priredili dva izleta v partizanske kraje.
NAJBOLJŠI V TEKMOVANJU
DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
V	tekmovanju delavskega upravljanja naših podjetij za mesec maj so bili po oceni republiške komisije po kolektivih našega okraja doseženi sledeči uspehi:
V	I. skupini je med drugimi kolektivi na tretjem mestu Steklarna v Hrastniku. V II. skupini ni bil iz trboveljskega okraja ocenjen noben kolektiv, pač pa je v III. skupini na drugem mestu kolektiv Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah.
9 zali dueli pl sveto
OBISK GRŠKIH PARLAMENTARCEV
V	Jugoslavijo je odpotovala grška parlamentarna skupina. V
1 delegaciji so predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v skupščini. Vodja delegacije g. Gondikas je ob prihodu v Jugoslavijo dal nekoliko značilnih izjav, iz katerih je sklepati željo grškega naroda po obnovitvi predvojnih zvez z našo državo, po vzajemnem gospodarskem sodelovanju in po okrepitvi varnosti obeh držav. Izraža se prepričanje, da bo obisk grških parlamentarcev prispeval k učvrstitvi miru na Balkanu. Grški odposlanci bodo med svojim bivanjem pri nas obiskali razne kraje naše države,, v Sloveniji pa si hočejo ogledati Litostroj, hidrocentralo v Mostah, železarno Jesenice in Bled. V Grčijo se vrnejo 16. julija.
12 MILIJONOV LJUDI NA PRISILNEM DELU
Na zasedanju specialne komisije OZN za prisilno delo je poročalo devet delegatov. Iz poročil je sklepati, da je v Sovjetski zvezi in njenih satelitskih državah 12 milijonov ljudi na prisilnem delu. Po navedbah zastopnika ZDA zavzema sistem suženjskega dela v ZSSR obseg, ki je v zgodovini človeštva nepoznan.
ODSTOP PERZIJSKE VLADE
Predsednik perzijske vlade Mosadik je šahu sporočil odstop svoje vlade. Trdijo, da je ta de-misija v skladu s perzijsko parlamentarno tradicijo, da mora vlada po opravljenih volitvah in izvolitvi parlamentarnega biroja odstopiti. Mosadik zahteva čimprejšnje zasedanje biroja v nameri, da se mu potrdi predsedniški položaj, še predno bo v Haagu izrečena odločitev o anglo-perzijskem sporu.
NOVA EGIPTOVSKA VLADA
Po krajši krizi egiptovske vlade je dosedanji predsednik vlade Hilali paša odstopil pod pritiskom vafdistične opozicije in nezadovoljstva v državi zaradi podaljšanja izrednega stanja in cenzure tiska. Novi predsednik Husein Siri paša je po/precejš njih težavah sestavil novo vlado. Britanski uradni krogi so spričo spremembe vlade zelo rezervirani in se izraža tudi zaskrbljenost, da bo nova vlada le zgolj formalna in istotako ne bo uspela skleniti sporazuma z Veliko Britanijo, zlasti zaradi nepopustljivega stališča egiptovskega javnega mnenja.
PODRAŽITEV KRUHA V ITALIJI
V	Italiji se' bo zvišala cena kruhu za 7 lir pri kilogramu, beli moki za 10 in testeninam za 15 lir pri kilogramu. Vlada opravičuje ta svoj korak s tem, da sicer ne bi mogla zadovoljiti proizvajalcev, ki zahtevajo zvišanje cen žitu za 10 lir. Ta ukrep vlade je povzročil med italijanskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo.
JUGOSLOVANSKO-BELGIJSKA
TRGOVINSKA POGODBA
V	Bruslju je bila podpisana pogodba o določitvi blagovnega seznama za izmenjavo trgovinskih predmetov med Jugoslavijo in Belgijo za obdobje od julija 1952 do julija 1953. Obseg blagovne zamenjave bo znašal 1 milijon 230.000 belg. frankov.
S TRAKTORJI VOZIJO
, KAZNJENCE
Na Poljskem so začeli z novim načinom zastraševanja. Na najprometnejših ulicah Varšave vozijo s traktorji kaznjence na odprtih prikolicah. Na vsaki od prikolic sedi do 50 kaznjencev pod stražo dobro oboroženih miličnikov. Pravijo, da skuša poljska oblast s tem zastrašiti varšavsko prebivalstvo.
ACHESONOVO »PONIŽANJE*
V	ZDA je Achesonovo »ponižanje* pred britanskim parlamentom napravilo dosti slabe volje, čeprav treznejše misleči ljudje pravijo, da boj v Koreji ni le ameriška zadeva, temveč je in ostane akcija OZN. Gotovo ni naključje, da najnovejše Trumanovo poročilo kongresu o razmerju ZDA do OZN tako odločno poudarja, da miru ne morejo rešiti ZDA same, temveč le v so- ' delovanju z drugimi člani ZN ter prav tako ne samo z oboroževanjem.
SPREMEMBA SOVJETSKE PROPAGANDE
Zadnje čase se opaža sprememba v splošnem tonu sovjetske propagande do zahodnih držav. Vsa njena ost se obrača proti ZDA, medtem ko je proti Angliji in Franciji mnogo blažja Tudi potniki, ki prihajajo i2 SZ, pripovedujejo o kampanji sovraštva do ZDA, ki jo razvnema ves sovjetski propagandni aparat.
ZADNJI DIPLOMSKI IZPITI
NA DELAVSKEM TEHNIKUMU V TRBOVLJAH
Z odločbo predsedstva vlade LRS se v sporazumu s predsednikom Sveta za industrijo LRS in predsednika Sveta za kulturo in prosveto LRS s koncem letošnjega šolskega leta Delavski tehni-kum v Trbovljah razpušča.
S tem preneha delovati učni zavod, ki je bil ustanovljen v začetku šolskega leta 1948/49 z namenom, da izpopolni zaradi vojne razredčeni srednji tehnični kader, ki ne bo samo zmožen opraviti nalog našega petletnega plana za izgraditev ključnih objektov v rudarstvu in industriji, marveč ki bo poleg tega prevzet socialističnega duha in ljubezni do svoje svobodne domovine. Ta novi srednji tehniški kader naj bi izšel iz tistega dela naše družbe, ki je največ doprinesel za osvoboditev in samostojnost naše domovine, to je iz delavskega stanu.
Temu trojnemu namenu je bil tudi prilagojen učni načrt tega tehnikuma. Vanj so se sprejemali delavci iz prakse in odlični absolventi nižje rudarsko-industrijske šole, ki so si pridobili praktično znanje svoje stroke pri praktičnem pouku te šole.
Za dosego splošne izobrazbe, ki je potrebna vsakemu človeku, zlasti pa tehniku, so se predavali na šoli vsi zadevni predmeti: slovenščina, ekonomska geografija, splošna zgodovina, jugoslovanska zgodovina in zgodovina NOV, državna in družbena ureditev Jugoslavije, predvojaška vzgoja itd.
Od pomožnih in strokovnih predmetov so se predavali na tej šoli vsi tisti, ki so potrebni za dosego stopnje srednjega tehnika vseh treh oddelkov tega učnega zavoda, t. j. rudarskega, strojnega in elektrotehniškega. Dopolnilno prakso so dijaki opravljali v smislu predpisov redno na obratih rudnika Trbovlje—Hrastnik ter v delavnicah Strojne tovarne »Miha Marinko* v Trbovljah.
Ker Delavski tehnlkum ni imel svoje šolske zgradbe, je bil nastanjen v prostorih osnovne šole v Trbovljah-Vodah, ki je dala na razpolago potrebne učilnice in kabinet za pisarno ravnateljstva tehnikuma. Naj bo za to uslugo po tej poti izrečena zahvala naši ljudski oblasti ter upravi vodenske šole.
Spričo okoliščine, da so bili razredi te šole dopoldne zasedeni po učencih osnovne šole, se je vršil pouk na Delavskem tehnikumu redno popoldne vsak dan v tednu razen v soboto od 15. do 21. ure. Čeprav je to pomenilo za dijake dodaten napor, ker so svojo prakso v rudniku in v strojnih delavnicah opravljali vedno v dopoldanskih urah, so le-ti vendar redno obiskovali šolo in zadovoljivo končali svoj študij.
Vsi dijaki so bili včlanjeni v šolskem pododboru rudarske sindikalne organizacije, nad polovico študentov pa tudi v partijski osnovni organizaciji šole.
Vsa leta delovanja šole so se dijaki udeleževali prostovoljnih delovnih akcij, bodisi da pomagajo pri izpolnjevanju planskih nalog rudnika (kar priča zmagovalna zastavica sindikata rudarjev v Trbovljah), ali pa pri gradnji ceste,
Partijskega doma v Trbovljah, Počitniškega doma rudarjev na Partizanskem vrhu itd.
Fizkulturna dejavnost na tehnikumu je bila živahna, za kar so skrbeli nogometni, teniški, namiznoteniški, plavalni, smučarski in šahovski odsek. Dijaki pa
Solo je doslej končalo in diplomiralo za tehnika 114 študentov in sicer: l. 1950 12 rudarjev, leta 1951 23 rudarjev, 20 kovinarjev in 9 elektrotehnikov, letos pa 31 rudarjev, 14 kovinarjev in 5 elektrotehnikov.
Večina absolventov je odšla na od-
so sodelovali tudi v foto- in radioama- | služitev predpisanega vojaškega roka. terskem krožku Ljudske tehnike.	j Zaposleno je dosedaj v Sloveniji 10
Sola je imela v šolskem letu 1948/49 \ rudarskih, 4 strojni in 3 elektrotehniki, prvi in drugi rudarski ter prvi strojni : v Bosni 9 rudarskih tehnikov. — Vsi
in elektrotehniški razred s skupno 84 dijaki, v naslednjem letu prvi in drugi razred strojnega in elektrotehniškega ter tri razrede rudarskega oddelka s skupno 136 dijaki, v šolskem l. 1950/51 drugi in tretji razred v vseh treh oddelkih s skupno 113 dijaki in v šolskem letu 1951/52 tretji razred v vseh treh oddelkih s skupno 53 dijaki.
Predavateljskemu zboru na tehnikumu je načeloval kot ravnatelj šole prvo leto njenega obstoja tov. Jože Papov, višji industrijski tehnik, ki je dovršil vsa pripravljalna dela in organizacijo šole pri njeni ustanovitvi — od leta
1» .i .'v
opravljajo svojo službo v zadovoljstvo podjetij. Na visoki tehniški šoli pa nadaljujejo študij z dobrim uspehom trije absolventi te šole.
Zadnje šolsko leto je bilo zaključeno z dobrim uspehom. Sest dijakov je diplomiralo z odličnim uspehom, in sicer Franc Dolanc, Ivan Jamnikar in Florjan Plevnik iz Trbovelj ter Stane Mazej iz Velenja za rudarskega tehnika, Ernest Vodišek iz Trbovelj za strojnega tehnika ter Franc Kukavica iz Zagorja za elektrotehnika.
Nadalje je diplomiralo s prav dobrim uspehom 11 rudarjev, 2 kovinarja in 2
Od leve inž.
proti desni: Dolanc Franc, Vodišek Ernest, Mazej Stane, ravnatelj Stefe Franjo, Plevnik Florijan, Jamnikar Ivan, Kukavica Franc
1949/50 do danes pa jo je vodil tovariš ing. Franjo Stefe.
Razen dveh stalnih učnih moči leta 1949/50 in ene v letu 1950/51 je bil predavateljski zbor sestavljen samo iz honorarnih učiteljev. Splošne predmete so predavali profesorji gimnazije in uslužbenci državnih uradov, strokovne predmete pa inženirji in tehniki rudnika Trbovlje-Hrastnik ter Strojne tovarne »Miha Marinko*. Strokovno znanje, didaktični in pedagoški način podajanja učne snovi, vestnost izvrševanja prevzetih nalog vseh honorarnih predavateljev so rodili dobre učne uspehe dijakov in dober sloves šole za vzgojo srednjega tehniškega kadra.
SOVRAŽNIK ŠT. 1 NAM GROZI I
Naša dosedanja bitka in čuječnost v zadnjih letih sta najhujšega sovražnika naših krompirjevih nasadov zadržali in zavrli njegov nemoten pohod preko naših polj. Ugodno letošnje vreme ter premajhna previdnost in borba so krivi, da se je ta sovražnik utihotapil že skoraj povsod in nam grozi že pred durmi. Tako si je letos privoščil najbolj naše vrtičkarje v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Radečah, ki so verjetno mislili, da jih zaradi majhnih površin ne bo našel in so mu doslej posvečali premajhno pazljivost. Prizanesel ni niti oddaljenim hribovskim vasem in občinam kot Podkum in Dole pri Litiji, zato naj tudi občini Trojane in Cemšenik, ki sta zaenkrat še edini v okraju, ki se mu upirata, ne mislita, da bosta vedno ostali obvarovani pred njim. Kakor letos kaže, se bo kmalu razpasel vsepovsod, če ne bomo začeli bolj energične borbe proti tej golazni.
Z golimi rokami mu ne bomo kos — treba bo vzeti v roke boljše orožje, in to so naše škropilnice in razpršilci ter razna kemična sredstva. Nekaj sa-modelnih nahrbtnlh škropilnic je za kmetijske zadruge naročil že okraj sam, pa tudi KZ in občine naj jih še same riaroče. Kemična sredstva morajo zadruge imeti vedno na zalogi, zato naj jih takoj naroče pri Kmetijskih magazinih v Ljubljani, Celju ali Mariboru. V kolikor ti pripomočki morda letos ne bodo porabljeni, bodo prav prišli prihodnje leto. Okraj prispeva 65 % podpore k nakupu teh pripomočkov.
Naj navedemo nekatera sredstva, ki jih pri nas uporabljamo. Za zaprševa-nje imamo DDT sredstva v prahu, kot so to pankatan ali pepein ali gemiksan, ki jih razpršujemo z zapršilci 15 do 20 kilogramov na hektar površine. Za škropljenje imamo prej navedena DDT sredstva v tekočem stanju, ki jih uporabljamo v 1 do 1 % raztopini, t. j. na 100 litrov vode vzamemo 1 do 2 litra tega sredstva, ki pa jih moramo dobro premešati v vodi. Pantakan in druga tovrstna sredstva v prahu ali v tekočem stanju niso nevarna zdravju živine. Poleg tega uporabljamo za škropljenje še: 0,7 % svinčeni arzenat, t. j. 0,7 kg na 100 litrov vode; 0,5 % kalcijev arzenat, t. j. 0,5 kg na 100 litrov vode, nadalje 0,05 % fosfemo, t. j. pol decilitra na 100 lifrov vode.
Tudi ta sredstva je treba v vodi dobro premešati. Arzenati in fosfemo so nevaren strup za vse živali, zato tudi poškropljenih zelišč (osata) ne smemo dajati živini, dokler dež dobro ne izpere listov. Za 1 hektar potrebujemo 800 do 1200 litrov raztopine. Škropljenje s samo bordojsko brozgo ne deluje proti temu škodljivcu, zaradi česar uporabljajte proti njemu eno od navedenih sredstev. Seveda je treba škropljenje zlasti po dežju obnoviti, ker dež izpere strupene snovi z listov.
Cim na kakšni parceli najdemo tega škodljivca, je potrebno, da najprej poškropimo okoliške posevke krompirja v premeru okrog 500 metrov od žarišča in šele nazadnje okuženo parcelo, da tako preprečimo, da bi kakšen hrošček odletel dalje in širil okužbo.
Borba proti temu škodljivcu je torej v interesu nas vseh, zato vsi v bitko proti njem. Le tako bomo preprečili, da se drugi letošnji zarod, ki se pojavlja ta mesec, ne razmnoži in da nam nobena ličinka iz tega drugega zaroda ne uide v zemljo. Ze ob koncu tega meseca in v začetku meseca avgusta se bodo odrasle ličinke zarile v zemljo in zabubile, iz česar se bo razvil nov hrošč. Ce bomo to zanemarili, bomo drugo leto imeli že meseca maja vsepovsod koloradskega hrošča.
Množični pregledi krompirjevih nasadov, ki bodo 13. Julija in 3. avgusta t. 1., naj bodo torej vestna kontrola nad vsakim posameznikom.
Škropljenje Je torej najbolj uspešno sredstvo, da uničimo ne samo koloradskega hrošča, marveč tudi druge bolezni na krompirju in s tem povišujemo pridelek krompirja. Le z vsestransko in energično borbo bomo vsaj zadržali, če že ne povsem uničili tega našega nevarnega sovražnika.	Ing. O. I.
električarja, z dobrim uspehom 10 rudarjev in 10 kovinarjev, z zadostnim uspehom 4 rudarji, 1 kovinar in 2 elektrotehnika. Ponavljata pa diplomski izpit iz enega predmeta v jesenskem roku 2 rudarja.
Kakor vsako leto so se tudi letos zbrali dijaki z ravnateljem in profesorskim zborom na zaključni proslavi dne 24. junija v Domu kulture v Trbovljah. Temu slavju so med drugimi prisostvovali predsednik OLO Trbovlje tovariš Viktor Burkeljc, predsednik delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik tovariš Anton Alič in direktor trboveljske gimnazije tov. Jože Turk. Po kratkem opisu delovanja šole, poslovilnih besedah odhajajočim absolventom tovariša ravnatelja ing. Franja Stefeta in zahvali najstarejšega absolventa tovariša Dominika Starca je sledila razdelitev diplom. Zatem sledeči družabni večer je tovariško povezal vse navzoče predstavnike oblasti, predavatelje šole in absolvente.
Delavski tehnikum v Trbovljah zapira svoja vrata. Prepričani smo, da je izpolnil svojo nalogo v blaginjo in pro-cvit naše socialistične domovine. — Ravnateljstvo tehnikuma se zahvaljuje v svojem in v imenu vseh absolventov za vso podporo in skrb, ki so jo nudili Delavskemu tehnikumu naša ljudska oblast in podjetja, da je mogel svojo nalogo lahko in zadovoljivo izvršiti.
Ing. Franjo Stefe
»RimsKa Kultura«
Cisto po naključju mi je prišla o roke julijska številka slovenske revije »Naša pot*, v kateri pripoveduje France Lipičnik pod zaglavjem: »Pa še nekaj cvetk za spominsko knjigo* med drugim nek svoj doživljaj, ki bo prav gotovo zanimal širši krog naših bralcev. Takole pripoveduje France Lipičnik:
»Pomlad leta 1942... Po ljubljanskih ulicah mrgoli laških vojakov. Zunaj jim postajajo tla vroča, zato navale v mesto. Pa tudi tukaj se ne čutijo povsem varne. Najmanjši ropot jih spravi iz ravnotežja.
Spominjam se še, kako so fantje ujeli mačka in mu na rep navezali staro ponev. V mraku so ga spustili v bližino laške kasarne. To je bilo strahu in kričanja.
Tisto leto sem imel meseca maja šmarnice v Notre Dame na Mirju. Pot me je vodila vsak dan mimo Rimskega zidu, kjer so delavci popravljali del zasutega zidu. Kaj rad sem se mudil v razgovoru z njimi in občudoval gnezdo, kjer so doraščali mladi kosi. Delavci so previdno polagali kamne, da ne bi gnezda, ki je bilo tako rekoč pripeto v suhi travi, zasuli s prstjo. Nekega dne me delavci sami ustavijo: »Ali jih vidite? Pa smo jih le obvarovali. Sedaj so že dobri. Vsak čas se bodo razpeljali. Jutri jih ne boste videli več v gneidu. Večkrat smo morali spoditi mačka.* Govorili so tiho in se venomer ozirali na gnezdo. »Ste videli, kako so se potuhnili?*
Se so želeli govoriti, a se mi je mudilo. Pohitel sem, ker so me že čakali. Kulturno ravnanje preprostih slovenskih delavcev me je močno pretreslo. Dolgo sem mislil nanj.
Cez dobro uro sem se vračal po isti poti. Hotel sem zaviti po stopnicah pod obokom na Gradišče, kar opazim divje podenje črnosrajčnikov po cesti, prav v bližini zidu, kjer so gnezdili kosi. Malo postojim. Drobne črne pike so se spretno izmikale požrešnim fašistom. Zanimiva igra me je pritegnila. Počasi sem se približal delavcem ob zidu. Bledi obrazi so molčali. Pomilovalen nasmeh delavcev je spremljal divje italijansko vpitje. Zdaj pa zdaj se je posrečilo kakemu »junaku*, da je ulovil upehanega mladička. Hitro ga je vtaknil v žep, zakaj lačne oči so že prežale na nove žrtve. Pričelo se je pravcato tekanje, kričanje in prerivanje. Požrešnežev se je nabralo celo krdelo, mladičkov pa je bilo le nekaj. Skoraj vse so že polovili, takrat pa se je igra pričela od začetka-Mladički, ki so jih vtaknili v žepe, so jim na vsem lepem smuknili na svobodo. Prerivanje se je nadaljevalo, krik in vik pa stopnjeval. Tedaj pa se je v požrešnih dušah rodil bes. Mladičkom, ki so jih zopet ujeli, so zavili vrat.. .*
Tako pripoveduje France Lipičnik. In ob tem njegovem doživljaju sem postal zamišljen. Da, resnica je, da imajo Italijani visoko kulturo, imajo svojega Michelangela, Tiziana, Rafaela, Tintoretta in še druge umetnike in njihove kulturne umetnine, ki se jim čudi ves kulturni svet. Resnica je, da je v tem narodu visoko razvit čut za lepoto, odtod prekrasne umetnine v tej »blaženi zemlji, kjer cveta citrone*, kakor pravi stari Goethe. Mi Slovenci takih kulturnih umetnin ne premoremo. Pa nismo nič žalostni zaradi tega in tudi ne nevoščljivi Italijanom za umetnine, ki jih mi nimamo. Nasprotno — zadovoljni in veseli smo, kajti ob vseh teh čudovitih umetninah, ki so nanje Italijani tako ponosni, lahko vendar mirno rečemo, da na naši mali slovenski zemlji ni človeka, ki bi pticam zavijal vrat. In ta lastnost je tudi merilo za kulturo, in sicer za srčno kulturo. In ta srčna kultura, ta nežna usmiljenost našega človeka do ptic odtehta po mojem in po mnenju še marsikakšnega človeka, ki ga je rodila revna, a vendar tako ljubljena slovenska zemlja, prekrasno Raffaelovo Madono, Leonardo da Vin-cijevo »Mono Liso* in Michelangelovega »Mojzesa*, ki jih mi ne premoremo.
Moderno uničevanje sadnih škodljivcev
Uspešno uničevanje najnevarnejših sadnih škodljivcev, L j. ameriškega kaparja in murvinega prelca, ki se nevarno širi od madžarske meje proti nam, terja od nas nove prijeme, nove, uspešnejše poti.
Zato je podjetje za mednarodno trgovino »Interexport« v soglasju s Svetom za kmetijstvo LRS zainteresiralo britansko družbo »Plant Protection«, da pri nas demonstrira uporabo raznih kemičnih sestavin za zaščito rastlin z modernimi kmetijskimi stroji. Tak informativen tečaj je bil v dneh 20. in 21. junija na posestvu KDZ »Jože Lacko« v Razvanju pri Mariboru. Vodila sta ga britanska strokovnjaka gg. Burnet in Wastin, ki se ga je udeležila tudi peto-rica iz našega okraja.
Imenovana strokovnjaka sta navzočim prikazala škropilnici sistema »Cra-ven« in »Alman«. Oba stroja sta izdelana iz močne pocinkane pločevine ter imata motorni pogon. Kotliček prve škropilnice zajame 160 litrov, druge pa 400 litrov škropiva. Vsa priprava je montirana na kolesih s konjsko oziroma z vprego z malim traktorčkom. V kotličkih je pritrjena centrifuga, ki stalno meša škropivo. Za škropljenje sta priviti dve 25 metrov dolgi gumijasti cevi,
Mestni odbor AFZ Trbovlje se je poslovil od tov. Ade Pintorlčeve
Prejšnjo soboto je Mestni odbor AFZ Trbovlje priredil poslovilni večer zaslužni članici Adi Pinteričevi, ki se je iz Trbovelj preselila v Mežico. Na poslovilno slovesnost so prišli poleg zastopnic AFZ vseh terenskih odborov tudi zastopniki množičnih organizacij.
Tovarišico Ado Pinteričevo poznajo
vsi cicibančki iz trboveljskega otroške-
ga vrtca, ki jim je bila vel let vzorna upravnica in skrbna mati, prav tako pa tudi vsi ostal i Trboveljčani in Trbovelj-čanke. Njeno življenje je odlikovala skromnost, poštenost in odkritosrčnost.
Draga Ada! Ko odhajaš od nas v Mežico ob koroški meji, ponesi tjakaj ves svoj polet dela kot proletarka revolucionarnih Trbovelj! Tvoje tovarišice.
na kateri je privit ročaj z dvema razpršilcema in z zaklopko, ki regulira poljubno močne curke oz. jih sploh zapre. Škropilnici razvijata do 15 atmosfer pritiska, kar je posebno važno za škropljenje našega visokodebelnega sadnega drevja. Pri škropljenju okopavln in žitaric pa se zadaj stroja montira široka cev z mnogimi razpršilniki, kot to vidimo pri cestnih škropilnicah. Pritisk se lahko zniža na minimum.
Prvi dan se je škropilo sadno drevje z mešanico fosferna. Močni, do 20 m visoki curki so zalivali ter dobesedno zavijali v meglo sadno drevje. Škropljenje je temeljito in zelo uspešno, saj s® poškropi v nekaj urah cel hektar strnje-nega sadovnjaka.
Drugi dan pa se je prikazovalo * istima strojema škropljenje okopavln ih uničevanje plevela. Uspehi so povsod stoodstotni. Pri obeh škropilnicah odpade posoda za mešanje škropil, ker se natoči čista voda v tanke in se tej pri' dene ustrezna tekočina škrop!va, kar delo zelo pospeši, poenostavi in poceni-
V petek zvečer smo gledali v dvorani Kmetijskega tehnikuma angleški barvnj film. Pred očmi so se pomikali razni škodljivci sadnega drevja, sadja, okopa-vin, žitaric in cvetličnega grmičevja-Vrstile so se razne ekipe s škropilnicami vseh tipov, raznolična škropiva, vzorni nasadi itd.
Med navodili, ki jih je dajal g. Burnet, smo zvedeli, da ostaneta opisan* stroja pri nas, in da je pričakovati, da jima slede še drugi, kar je odkritosrčna želja nas vseh, ako se hočemo z uspehom boriti proti našim škodljivcem, da ohranimo zdrave pridelke in njih don®* primerno dvignemo za potrebe našega delovnega človeka. Pogoj pa je: strnjen* in še enkrat atmjeni nasadi! V- «*•

Naši čitatelji pišejo
Na mnmaziji v Trbovljah so letos dobri uspehi
Popolna gimnazija v Trbovljah je Imela letos n oddelkov s 598 dijaki. Šolsko leto •o končali s prav zadovoljivimi uspehi. V blzjih razredih je bilo od 459 dijakov brez slabih ocen 309, kar je za 11% boljše kot v Preteklem letu, v višjih pa je bilo brez slabih ocen 114 dijakov od 139, ali 82%. V Primeri z lanskim letom so se poboljšali sa 30%. Na vsej gimnaziji Je uspešno končalo razred 423 dijakov, kar je za 15% boljše od lansko leto izkazanega uspeha. Tako je letos uspešno končalo 72% vseh dijakov. Popravni izpit ima 124 dijakov, ■bed tem ko Jih mora 51 razred ponavljati.
Zboljšanje učnih uspehov je treba v prvi Vrsti pripisati okoliščini, da so že močno »zbrisane posledice okupacije, ker so v nižjih razredih že dijaki s slovensko osnovno folo. v tem šolskem letu je bil že od začetka reden pouk, ker ni ljianjkalo učnih Oloči kot prejšnja leta, kjer je v jeseni, ko so učenci spočiti in najbolj sprejemljivi, Primanjkovalo po 10 ali celo več učiteljev. Danes, ko Je vsakomur dana možnost, da obiskuje gimnazijo, je pravilno, da se zahteva za sprejem v nižje strokovne in industrijske šole vsaj nekaj razredov gimnazije, ha si uččnci pridobe tisto formalno izobrazbo, ki je potrebna za lažje pridobivanje Predpisanega strokovnega znanja. Ta zahteva J* tudi eden izmed važnih razlogov, da se Utenci v nižjih razredih bolje učijo in da So tudi njihovi starši bolj zainteresirani za Učni uspeh. V pogledu sodelovanja šole in donta je bil v zadnjem šolskem letu storjen korak naprej; roditeljski sestanki so bili bolje obiskani, treba pa jim bo dati v Prihodnje več vsebine. Tu naj se rešujejo vzgojni in učni problemi, ker se morata sola in dom drug drugega izpopolnjevati. Tu naj se obravnavajo napake, ki jih je Pri vzgojnem delu napravil dom ali pa šola, tu naj bo mesto odkritega sodelovanja in skupnih naporov za večje uspehe pri vzgoji tn pouku naše mladine.
Z medsebojnimi hospitacijami med nižjimi gimnazijami v okraju so profesorji poskušali doseči enoten kriterij pri izvajanju Učnega programa, pri izpraševanju in ocenjevanju dijakov, hki'ati pa so starejši tovariši nudili pomoč mlajšim v prizadevanju za 'Zboljšanje učnega postopka in za dvig splošnega nivoja nižjih gimnazij v okraju.
Kljub boljšim objektivnim pogojem šolanja in povečanem prizadevanju učiteljev in staršev za boljše učne uspehe je na gimnaziji še vedno precejšnje število dijakov, ki bodo morali razred ponavljati. Nekateri med njimi težko dojemajo učno snov, zato jih ne kaže siliti v višjo gimnazijo, ker ne bodo zmogli naporov pri študiju, temveč Jih Je treba usmeriti v strokovne šole. So pa tudi taki, ki ne kažejo nobenega pravega odnosa do šolskih dolžnosti, ki posedajo v šoli le Zato, da prejemajo starši otroške doklade. Ti dijaki naj do pričetka novega šolskega Jeta dobro premislijo o svoji prihodnosti, ker he moremo dopustiti, da bi brez dela sedeli u šoli in kvarno vplivali na svojo okolico. Od človeka, ki se v mladih letih ni naučil delati in izpolnjevati svojih dolžnosti, ne ntore skupnost ničesar pričakovati. Ker se Usako leto izboljšujejo objektivni pogoji šo-•anja, postaja vsako leto tudi strožji kriterij Pri ocenjevanju, zato bodo ob polletju dijaki, ki bodo imeli 4 ali več slabih ocen, ddstranjeni iz šole. S tem naj se sprijaznijo Vsi tisti, ki so se letos vpisali v šolo le zaradi otroških doklad.
Gimnazija v Trbovljah se Je tudi v tem •olskem letu borila z nekaterimi objektivnimi težkočami, med katerimi je bilo najbolj pbčutno pomanjkanje učnih prostorov. Pri ‘®m so zlasti trpeli tisti višji razredi, ki so *meli pouk v zasilnih učilnicah v prizidku glasbene šole, kjer so zaradi slabih enojnih °ken in slabih peči v mrzlih zimskih dneh komaj vzdržali. Do pričetka novega šolskega lata bo vprašanje šolskih prostorov delno rešeno. S prizidki na obeh straneh šolskega Ppslopja bo gimnazija pridobila 4 nove učilnice in novo zbornico. OLO Trbovlje in prometna oblast sta izposlovala potrebne kredite in ker ni več težav z materialom in delovno silo, da bi delo lahko nemoteno potekalo, vendar delo zelo počasi napreduje in *® Je bati, da novi prostori do Jeseni ne bodo Pripravljeni. V tem primeru bo nastalo vprašanje, kam spraviti vse učence, ker se Jih 3® za novo šolsko leto vpisalo blizu 200 več, *°t jih je bilo letos. V naslednjem letu bo treba izvesti še nadzidavo, ki je predvidena P° načrtih, ker se število dijakov stalno veta. v jeseni bo na gimnaziji nad 750 dijakov — dvakrat toliko, kot Jih Je bilo leta ko se Je začela gradnja novih prostorov- S celotnim povečanjem sedanjega šol-•kega poslopja bo imela šola 16 učilnic, med i?mi fizikalno sobo, rasilnico in pevsko sobo. fsko bo za razrede ostalo 13 prostorov, kar !® vedno premalo, če upoštevamo, da bo f* to Jesen 20 oddelkov učencev. Zato bi bilo "mestno, da se ena izmed osnovnih šol v Trbovljah razširi v nižjo gimnazijo. Obe "Snovni šoli sta bili prej osemrazredni, pa jmat* zat0 obe p0g0jej (ja se razširita v n'zjo gimnazijo.
v,, Izvenšolsko delo gimnazijske mladine Je vin 'etos precej razgibano. Pionirji so delo-jj*11 v raznih Interesnih krožkih: šahovskem, Ptamatskem, telovadnem, filatelističnem, v »oprtnih igrah, dopisovali so s pionirji drugih
ln sodelovali s prispevki v pionirskem "»sopisju. Ob nedeljah so prirejali izlete v ‘'žnje planinske kraje. Posebno so se ob-to. 1 *5roJki lepega vedenja, zato Je bilo le-jCs razmeroma malo disciplinskih prestopkov, Ti,2? *)i'e ocene iz vedenja prav zadovoljive.
mladinci so marljivo delovali v dra-ln ,'tem. prirodoslovnem, radioamaterskem n lutkarskem aktivu, v športnih igrah — »fjškmezniki so delali v društvu Ljudske teh-»r,. ’ največ časa pa so žrtvovali izgradnji °v*ga letnega telovadišča. V niedrazrednem
tekmovanju v košarki za pokal, ki ga je šoli poklonil MO OF, je zmagal VIII. razred, v tekmovanju v atletiki za pokal SSD Rudarja pa VII. razred. Izvedli so tudi medšolski dvoboj v atletiki z dijaki Kmetijskega ten-nikuma iz Maribora, kjer so z majhno razliko v točkah zmagali gostje. Pozimi pa je mladina imela tekmovanje v vseh smuških disciplinah.
Na šoli delujeta dva pionirska in mladinski pevski zbor, ki so v aprilu priredili javni koncert ljudskih pesmi Jugoslovanskih narodov. Mladinski zbor je ponovil koncert v Vojnem zdravilišču v Rimskih toplicah, pionirski pa je priredil dva nastopa na Vrhniki delavcem v tovarni usnja in garniziji tankistov.
Vse šolsko leto je poslovala na gimnaziji dijaška kuhinja, ki Je nudila okoli 80 dijakom kosilo po nizki ceni. V kuhinji so dobili kosilo dijaki, ki doma niso imeli rednega kosila, in učenci, ki so čakali na popoldanski pouk oz. na popoldanske ln večerne vlake. Letos kuhinja ni dobivala rednih dotacij od OLO ln se Je morala sama vzdrževati. Dejanska cena za obrok Je bila mnogo višja, kot so dijaki prispevali. Ker ni kazalo povišati cene za obrok — ker bi potem kuhinja ne služila več svojemu namenu sot socialna ustanova — je prišla v denarno stisko; s podporo soc. skrbstva pri OLO in Mestnega trgovskega podjetja je kuhinja še poslovala do konca šolskega leta, kaže pa, da Je prihodnje šolsko leto ne bo mogoče odpreti, če Ji naša gospodarska podjetja ne bodo nudila primerne pomoči.
Ob zaključku pouka je šola priredila v šolski risalnici razstavo risarskih izdelkov, — izvenšolsko delovanje mladine in pregled učnih uspehov pa sta prikazana v izložbe-
nem oknu Mestnega trg. podjetja pri Pašu. Osemnajst najboljših dijakov, ki so se izkazali pri učenju in v delu v mladinski organizaciji, je bilo ob koncu pouka sprejeto pri predsedniku OLO Trbovlje tov. Viktorju Burkeljcu, kjer so bili pogoščeni in nagrajeni z lepimi knjigami, ostalih 22 odličnjakov pa je šola obdarila na zaključni proslavi s knjižnimi nagradami. Posebno pohvalo je dobil VII. razred, ki Je bil po učnem uspehu in izvenšolskem delu najboljši na šoli.
Letos je bila na trboveljski gimnaziji četrta matura. Opravilo jo je 13 kandidatov. Predsednik izpitnega odbora Je bil odposlanec Sveta za prosveto in kulturo LRS, dr. Franc Dominko, profesor univerze v Ljubljani. Maturo Je uspešno opravilo 10 kandidatov, trije pa bodo v septembru opravljali popravni izpit iz enega predmeta. Za celo leto ni bil nihče odklonjen. Pri maturi so kandidati prav dobro odgovarjali v realijah, medtem ko so pri ostalih predmetih podajali bolj šolsko znanje brez širše splošne kulturne razgledanosti, kar je dokaz, da sodobna mladina premalo bere in se sama premalo kulturno izpopolnjuje.
Letošnji maturanti so se odločili za naslednji študij: 2 agronomijo, 2 gozdarstvo, 2 medicino, 2 šolo za medicinske sestre, 1 gradbeništvo, 1 strojništvo, 1 rudarstvo, 1 arhitekturo in 1 biologijo.
Na uradni konferenci prosvetnih delavcev za sektor Trbovlje je Svet za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje dal priznanje prosvetnim delavcev za delo pri vzgoji mladine in za izvenšolsko delo ter Izrekel pohvalo 5 članom profesorskega zbora gimnazije v Trbovljah, 5 pa jih Je dobilo denarne nagrade.
85,5% pozitivnih ocen na šoli Trbovlje II.
Šolsko, leto je končano. Uspehi so bili v tem šolskem letu mnogo boljši kot lani. Na osnovni šoli v zgornjih Trbovljah (Trbovlje II) je bilo letos 567 učencev. Medtem ko je bilo lansko leto na tej šoli 76 % pozitivnih ocen, jih je letos 82,5%.
Da je bil uspeh na šoli v tem šolskem letu toliko boljši, je to zahvaliti v nemali meri učiteljskemu kadru, ki je vložil ves trud v poučevanje, pri čemer je učiteljski zbor posvečal posebno pazljivost metodi pouka, kjer je učiteljstvo za čim nazomejši pouk uporabilo vsa razpoložljiva sredstva na šoli. Posebna komisija je vodila med letom nadzorstvo nad doseženim znanjem vsakega učenca.
Prvi razredi šole so dosegli 22 odličnih, 49 prav dobrih, 60 dobrih in 2 zadostni oceni, 20 pa nezadostnih.
Drugi razredi zaznamujejo 18 odličnih, 35 prav dobrih, 66 dobrih, 14 zadostnih redov, 16 pa nezadostnih.
Tretji razredi šole imajo 15 odličnih, 34 prav dobrih, 48 dobrih in 2 zadostna šolska uspeha, 36 pa nezadostnih.
V četrtem razredu je pa 15 odličnih, 26 prav dobrih, 54 dobrih, 9 zadostnih in 24 nezadostnih ocen.
Kakor je učiteljski zbor .skrbel na eni strani za čim boljši učni uspeh
šolarjev, tako se je na drugi brigal za razvedrilo mladine. Za načrtno praktično delo in razvedrilo pionirjev je delovalo več krožkov, med katerimi je bil posebno uspešen pevski krožek, ki ga je vodila učiteljica Marija Plavšakova. Ta krožek je naštudiral čez leto 20 različnih pesmi.
Poleg pevskega krožka je bil agilen planinski krožek, ki ga je vodil marljivi inštruktor tov. Avgust Kostanjšek — pridni so bili nadalje mladi fizkultur-niki, prav tako pa so bili na delu tudi mladi šahisti.
Uspešno se je razvijal na šoli sadjarski krožek pod vodstvom tov. Mirka Sušnika; šola ima svojo drevesnico, kjer so pionirji zasadili spomladi 900 sadnih drevesc, ki jih bodo v počitnicah cepili, pripravili pa istočasno teren za zimske tečaje za ukaželjno mladino na področju mestne ljudske občine Trbovlje.
Na delu je bil prav tako dramski krožek. Sedaj, ko je tudi v zgornjih Trbovljah ustanovljeno delavsko kulturno društvo »Svoboda«, ki bo imelo v Domu kulture lepe društvene prostore, se ne bo treba bati za podmladek društva, če bo učiteljstvo tudi v bodoče skrbelo za razvoj mladih talentov in svoje pionirje pripravljalo in usmerjalo za delo v »Svobodi«.	S.
USTANOVNA SKUPŠČINA Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« za Slovenijo bo v Trbovljah
V Trbovljah samih kot po trboveljskem okraju ter v ostalih delavskih centrih Slovenije se pripravljajo na velik izlet delavskih kulturnih društev »Svoboda«, ki bo v nedeljo 24. avgusta t. 1. v Trbovljah. Že skoraj po vseh krajih so ustanovili to društvo. V okraju Trbovlje je ustanovljeno že osem društev »Svoboda« z izjemo centra Trbovlje, kjer bo ustanovni občni abor »Svobode« prve dni meseca avgusta. Ta kulturna društva so ustanovili tudi že po drugih krajih naše republike, tako da bodo delavske kulturne ustanove na izletu »Svobod« v Trbovljah sodelovale že pod novim imenom.
Pripravljalni odbor v Trbovljah ima polne roke dela, ki pa je v zadnjih dneh žal nekoliko zastalo, ker je večina funkcionarjev izletniškega odbora odšla na svoj letni oddih. Vsa društva v Sloveniji, ki bodo sodelovala na tem izletu, so že dobila za svoje pevske zbore in godbe potreben notni material 'za pripravo na skupni nastop v Trbovljah.
Na glavni izletni dan v nedeljo 24. avgusta bodo vsi pevski zbori in godba nastopile na stadionu Rudarja v Trbovljah, kjer so že v teku pripravljalna dela, ki pa napredujejo izredno počasi. Ce hočemo, da bo stadion trboveljskega Rudarja do slavnostnega dne primerno urejen, bo treba s potrebnimi deli na njem pohiteti.
Izlet delavskih društev »Svoboda« Iz vse Slovenije v Trbovljah bo velika manifestacija delavske kulture. Na zasedanju Ljudske prosvete, ki je bilo dne 3. t. m. v Ljubljani, je minister Ivan Regent predlagal, naj bi bila ustanovna skupščina delavskih kulturnih društev »Svoboda« za Slovenijo meseca avgusta v Trbovljah. Sklenjeno je bilo, da bo ta skupščina na predvečer glavnega zletnega dne, t. j. v soboto 23. avgusta v Trbovljah, kjer si bodo delegati skupščine lahko ogledali Golouhovo množično igro »Kriza«, ki jo bo uprizorila gledališka družina »Svoboda — Trbovlje-center« na prostem. Prav tako bodo vsi delegati, ki se bodo udeležili
ustanovne skupščine društev »Svoboda« Slovenije, mogli prisostvovati množičnim pevskim in godbenim nastopom na glavni zletni dan v nedeljo 24. avg.
»Svoboda« v Zagorju tekmuje
Nedavno so v Zagorju ustanovili »Svobodo«, v katero je pa prešla iz SKUD »Vesna« samo dramska skupina in šahovska sekcija, medtem ko se bodo ostale skupine, godba, pevski zbor itd. vključile v »Svobodo — Toplice«. Na sestanku odbora »Svobode« v Zagorju so sklenili, da bodo tekmovali v počastitev VI. kongresa KPJ. Tako bo dramska skupina uprizorila po načrtu »Mi-klovo Zalo« petkrat v Zagorju, enkrat pa v Izlakah. Z igro »Tartuffe« bo ta gledališka družina nastopila na izletu »Svobod« v Trbovljah, štirikrat pa bo gostovala z njo na podeželju. Vsak odbornik se je obvezal, da bo pridobil v društvo 20 članov. Z »Miklovo Zalo« bodo nastopili v Zagorju že v soboto 12. julija.
Gledališko življenje v Radečah
Gledališka družina v Radečah je uprizorila v soboto 21. t. m. ter v nedeljo 22. junija Finžgarjevo dramo »Razvalina življe-
nja«. Vloge so bile dobro podane, le tu in
tam --	-*-*-“** —• ----------!I- s—
cih i
v podanih
grešali tisto elementarnost. Vi je pač nujna, zlasti v prikazovanju najglobljih človeških strasti, kar je osnova te drame. Danes, ko smo od življenjskih problemov, na katerih je zgrajeno to dramsko delo, že precej odmaknjeni. stavlja prikazovanje nastopajočih oseb v takih in podobnih dramah na igralce seveda še večje zahteve. Vendar je, kakor že rečeno, igralska družina to dramo podala v glavnem dobro in ji moramo k uspehu le čestitati. Igro je režiral tovariš Janez Pešec st.
V soboto 28. junija pa je gostovala na radeškem odru gledališka družina iz tamkajšnje papirnice, ki ima tudi že svoj lastni oder in gledališko dvorano v Jagnjenioi. To pot so tudi igralci gostovali z ameriško dramo »Globoko so korenine«. Daši je to gledališko delo zahtevno, je treba vendar reči, da se je ta dramska skupina kar dobro odrezala, pa naj si bo v pogledu igranja kot glede scenarije.
Režiser te drame je bil tov. prof. Janez Pešec.
100 letnica pevskega društva na Dola
Zelo redek, a vendar pomemben in
lep je tak jubilej. Dolanci so s ponosom obhajali preteklo soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, 100-letnico obstoja svojega pevskega zbora.
Zamisel ustanovitve pevskega zbora na Dolu se je rodila že leta 1851, komaj tri leta po znani marčni revoluciji na Dunaju leta 1948, ko je bil v stari Avstriji zrušen dolgoletni reakcionarni Metternichov vladni režim.
Prvi predsednik pevskega društva na Dolu je bil Blaž Dragar. Društvo je
Kjer je enotnost - tam so uspehi
Zaključek šole učencev v gospodarstvu ter uspehi teh učencev so bili razvidni na vajeniški razstavi v Trbovljah, ki jo je priredila Okrajna obrtna zbornica skupno z učiteljskim zborom, mojstri in vajenci.
V soboto 5. julija je bila ob 8. uri zjutraj slovesna otvoritev razstave vajeniških izdelkov naših učencev v gospodarstvu. Vsi razstavljeni izdelki so plod skupnega prizadevanja naših vajencev ter njihovega strokovnega vodstva, mojstrov in učiteljev.
Predsednik razstavnega odbora tov. Rudolf Strnad je pozdravil vse navzoče goste pred vhodom v Dom kultur«" v Trbovljah, med njimi predsednika OLO Trbovlje tov. Viktorja Burkeljca, kateremu je izročil ključ, da z njim odpre razstavne prostore.
Nato je predsednik Burkeljc v kratkih besedah izrekel priznanje našim vajencem, prav tako pa se je zahvalil tudi njihovemu strokovnemu vodstvu, mojstrom in učiteljem. Poudaril je skrb ljudske oblasti za vzgojo in razvoj našega mladega obrtnega in industrijskega kadra, kjer je ob zaključku dejal, da z veseljem prevzema pokroviteljstvo
®ARl BIGGERS:
Skrivnost
C DL KAN D
k,, ‘Moj odgovor Je odvisen od razlogov, ki 1 Uh boste navedli,« Je odgovoril ta. t ‘Ta razlog bi v Angliji upoštevali,« Je ir11®* sir Frederlk. »Ne poznam vaših oblča-;®v- Rečem vam lahko samo, da bi z objavo n"® same besedice lz današnjega razgovora t!' kosilu resno otežkočlll pojasnitev tež-*!, kriminalnega primera.«
„ltlDrednlk Je moral pred temi razlogi klo-
» ‘Dobro,« Je rekel. »Ne bomo natisnili ni-®r brez vašega dovoljenja.« k ‘Hvala,. Je dejal detektiv ln spustil Ran-"Jevo roko. »To Je vse, kar sva hotela.« Pr.pnšel Je ln Kirk Je stopil za njim, le Pa se Je osebno zahvalil časnikarju.
* ‘Strašna smola se me drži!« Je vzkliknil “*®en ln se zleknil v naslonjač.
3.
ki ?»"y Kirk Je stopil skozi stcldena vrata, Je J® držala lz salona, v Učen vrt1***.* Ji! te ?*' urejen na vrhu nebotičnika. Naslonil letih na °srajo ln se zagledal v temo dvaj-v nadstropij pod seboj, ki se Je >*0PaIa *eki„fl'ckastlh ln belih lučlh svetlobnih *»llv?" II daljave so luči z ladij segale čez 9 'n trepetale na vodi.
**4e so bile ta večer nenavadno svetle, han„.lVonec, ki se Je slišal od Zlatih vrat, Je ^»floval meglo, kt Je pritiskala z morja. bj»v;lrk Je oboževal meglo. Megla, polna vo-tlhl* Po cvetnih vrtovih ln po slani vodi s hjea*a oceana, Je bila neke vrste simbol . S»«e?a rodnega mesta. kHtl* pil 1« v s-bo. Obstat Je na pragu In Ufl„L."o Opazoval salon. V njem Je vladalo
1®. ki
ga Je mogoče doseči ie z velikim m In dobrim okusom. Nato Je žel
Parady Je že prižgal sveče, ki so ra*vrščene po dolgi Jednnl mizi. Kirk
Je pogledal na seznam, na katerem se bila napisana Imena povabljenih goltov, in se nasmehnil.
»Izgleda, da Je vse v redu. NoccJ bo prišla moja mati ln vi poznate njeno mnenje o moških, ki so samci. Po njenem gledanju Je v hiši ženska roka neogibno potrebna.
»8e enkrat Ji bomo pokazali, da so moti,« Je odgovoril Parady.
Zvonec nad vhodnimi vrati Je zazvonil ln Parady Je šel z dostojanstvenimi koraki od-
pirat. Kirk Je stopil v salon; ves presenečen Je obstal ob prizoru, ki ga Je videl. Med vrati je stala namestnica državnega pravd-
nlka v pomarančni obleki ln se mu vabljivo smehljala.
»Gospodična Morrow, nikar ne jemljite tega kot žalitev, toda nihče danes ne bi mogel uganiti, da ste pravnica.«
»Sprejmem ta poklon. Glejte — tudi gospod Chan!« Je pristavila In se obrnila proti hodniku, od koder Je prihajal tedaj Charlie Chan. »Hm, zdi se ml, da sva prva.«
»Ko sem bil le majhen,« Je odgovoril Kirk, »sem vedno pojedel najprej polivko s torte ... Hočem namreč reči, da ml Je najljubše vedno tisto, kar pride prvo. Dober večer, gospod Chan!«
Chan Je bil oblečen v nekoliko ponošen smoking, vedel pa se Je tako prikupno, da to malenkosti nisi niti opazil.
Odprla so se druga vrata ln v sobo Je vstopil sir Frederlk.
»Dober večer, gospodična Morrow,« Je pozdravil. »Prav zares ste krasni. Glej, tu Je tudi gospod Chanl Obljubil sem, da vam bom pokazal neki spominček lz moje temne preteklosti.«
Vrnil se Je v svojo sobo, Kirk pa Je peljal svoja gosta v salon. Takoj nato Jo pri-
nad to razstavo. V imenu OLO Trbovlje je tov. predsednik Burkeljc izročil 5000 dinarjev kot prispevek k razstavi.
Razstava izdelkov vajencev je pokazala velik uspeh in napredek, to še tem bolj nazorno, ker so učenci razstavljali svoje izdelke ločeno po učnih letnikih. Zelo močno so bili zastopani na razstavi vajenci iz Zagorja z lepimi izdelki iz vseh strok. Kompleten štedilnik, izdelek učenca III. letnika Antona Obermajerja iz steklarne v Hrastniku, je presenetil vse, prav tako štedilnik Franca Taborja iz istega podjetja.
Lepe kovinske izdelke so razstavili učenci iz radeške papirnice. Najbolj močno so bili zastopani izdelki iz mizarske stroke, in sicer iz Strojnega mizarstva v Trbovljah in v Zagorju, nadalje izdelki učencev pri državnih mojstrih v Hrastniku in Zagorju.
Prav okusni so bili tudi izdelki iz čevljarstva, krojaške in šivilske obrti. Presenetilo pa je, da na razstavi ni bila zastopana industrijska kovinarska šola v Trbovljah.
V celoti je ta razstava prikazala velik napredek naših vajencev, kar so
žel »lr Frederlk. V rokah Je Imel par temnordečih copat. Bile »o okrašene * veze-njem lz kitajskih znamenj, ki Jih Je obdajala vejica cvetoče češnje. Eno copato Je dal gospodični, drugo pa Chanu.
»Krasne so,« Je vzkliknila gospodična. »In kakšna žalolgra Je tol AH so bile te copate Izhodna točka za Iskanje hudodelca?«
»Da, toda prt popolnoma brezuspešnem zasledovanju.«
»Ali vam Je poznan pomen besed, ki so zapisane na copatah7« Je vprašal Kitajec.
»Da. Zdi so ml, da pomenijo ta znamenja: Želim vam dolgo življenje In srečo. — V tem primeru Je, kakor veste, želja ostala neizpolnjena.«
»Na Kitajskem Je sto in en način, da se ta želja izpolni. Sto načinov uporabljajo navadni smrtniki, en način pa se uporablja samo tedaj, kadar se želja Izraža cesarju. To je zelo lepo darilo. Takšne copate nosijo samo bogate osebe na visokih mestih.
»Te copate so bile na nogah Hllarlja Gotha, ko smo ga našli ubitega v njegovi pisarni,« Ja odgovoril »lr Frederlk ln pristavil :
»Oprostite, če vas bom zaprosil, da pri današnji večerji ne omenite nesreče Hllarlja Gotha.«
»Ne bom spregovorila niti besedice,« Je odgovorila gospodična.
»Prav tako vas prosim: niti besedice o Evi Durand. VI me razumete, gospod Chan?«
»NI ml treba posebej povedati, da ml bodo te stvari kar mrgolele po glavi,« Je dejal Chan. »VI veste, sir Frederlk, da so Kitajci dobri psihologi,«
»Res?«
»To Je resnica. Nekaj se ml dozdeva.«
»Pustimo to sedaj .. •« Je segel v besedo sir Frederlk. »Moram dol v pisarno. Prosim vas, da mi oprostite.«
Odšel Je v svojo sobo in odnesel s seboj copate.
Gospodična Morrow se Je presenečena obrnila h Kirku:
»Kaj Je sploh hotel povedatl7 Gotovo nekaj o Evi Durand?«
»Gospod Chan Je psiholog, mogoče nam bo on to pojasnil,« je rekel Kirk.
Chan se Je nasmehnili
izjavili posamezni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij na skupnem posvetu po ogledu razstave. Prav je povedal obrtnik zlatar M. Koren, ko je dejal: »Drugod imajo moderne stroje in delavnice, pri nas pa s primitivnimi stroji in opravo izdelujemo lepe in uporabne izdelke.«
Ta skupni razgovor in posvet je prinesel pozitivne rezultate; vsi zbrani so bili mišljenja, da se prihodnje leto organizira še večja razstava, neke vrste, vzorčni velesejem, za katerega pa bo’ treba začeti s pripravami že sedaj. V ta namen je bil predlagan sledeči odbor: Viktor Burkeljc, predsednik OLO Trbovlje, Maks Černe, načelnik gospodarskega sveta OLO Trbovlje, Oskar Levec, direktor Strojnega mizarstva v Trbovljah, Miha Koren, zlatar v Trbovljah, Tone Kukoviča, zastopnik mladine, Rudolf Strnad, šolski upravitelj v Trbovljah II., Tone Mahkovec, direktor Mestnega trg. podjetja v Trbovljah. Na prvi seji se bo ta odbor pogovoril podrobneje, kako naj se prične s pripravami za veliko razstavo, ki bo prihodnje leto v Trbovljah.
»Včasih pride človek od preprostih vtisov ln sklepov do stvarnih uspehov.«
Parady Je pripeljal v salon nove goste; neka ženska, drobna kot Igla, Je stopila na prste, da Je mogla poljubiti Kirka.
»Barry, tl nepridiprav! Ze celo večnost te nisem videla. Si popolnoma pozabil na svojo mamo? «
»Kako bi mogel pozabiti nate?« je smeje se odgovoril Kirk. Stara gospa se Je približala kaminu.
»Kako prijetno Je pri tebi.«
»Mati, dovoli ml, da tl predstavim gospodično Morrovv. Gospa Dawson-Klrk.«
»Gospodična, srečna sem, da vas spoznam,« Je rekla stara dama.
»Gospodična Morrow Je pravnica«, Je pristavil Kirk.
»Dragi otrok, vi ste obdarjeni z mladostjo ln lepoto; na vašem mestu Jaz ne bi Izgubljala časa ob starih, zaprašenih zakonikih,« Je pripomnila gospa Dawson-Kirk.
Kirk Ji Je predstavil Charlieja Chana. Gospa Klrkova Je stisnila njegovo roko: »2e veliko sem slišala o vas In vas visoko cenim.«
»To Je preveč ljubeznivo zame,« Je dejal Cban. »V zadrego me spravljate.«
Ženska, ki Je stopila skupaj z gospo Klr-kovo, Je stala ob strani. Kirk Jo Je predstavil ostalim gostom. To Je bila gospa Tapper-Brook, spremljevalka gospe Dawson-Klrk. Vzbujala Je vtis hladne ln nedostopne ženske. Chan Jo Je pozorno pogledal ln se globoko priklonil pred njo.
»Parady vas bo odpeljal v sobo,« se Je k damam obrnil Kirk. »Tam boste našle krtače tn nekaj knjig o nogometu. Ce vam bo Se kaj potrebno, vas prosim, da samo pozvonite.«
Dame so stopile za slugo. Zvonec nad vrati Je spet zazvonil. Vstopil Je nov par: Garrigue Andberry Je bil svetlolas ln obilen človek. Bil Je uradnik v podjetju Cook & sinovi. Njegova žena Eltane Je izgledala, kot da sl Je prisvojila vso oblast v zakonu. Bila Je nenavadno lepa, stara okrog petintrideset let. Odšla Je v sobo za ostalimi ženskami, moški pa so stali nekoliko v zadregi, kakor se to po navadi dogaja ob začetku družabnega sestanka.
gojilo in vadilo predvsem domače narodne pesmi, s katerimi je nastopalo v tistih časih na raznih slovenskih taborih, med njimi na velikem taboru v Žalcu. Za prvim predsednikom je prevzel vodstvo tega starega pevskega zbora učitelj Kramar. Od teaanjih pevcev v tem zboru so živi še štirje člani, ki so skupaj stari 325 let, in sicer tovariši Jakob Draksler, Peter Draksler, Janez Draksler in Jože Dragar. Tovariš Jože Dragar, ki še živi, je prevzel pevski zbor na Dolu za učiteljem Kramarjem in ga vodil vse do leta 1926. Takrat pa je začel poučevati ta pevski zbor nekdanji hrastniški učitelj tov. Davorin Čander, ki živi danes v Ljubljani, a se je tudi udeležil te redke pevske slovesnosti.
Danes vodi pevski zbor na Dolu že od leta 1934 tov. Adolf Dragar. Pevska družina šteje 39 članov ter je na pomembni višini. Sedaj se marljivo pripravlja na nastop na izletn društev »Svoboda« meseca avgusta v Trbovljah.
V	soboto, 5. julija je imel dolski moški zbor svoj jubilejni koncert na prostem, ki so se ga Dolanci udeležili v velikem številu. Ob tej priliki je tov. Veselin Perič v imenu Ljudske prosvete okraja Trbovlje izročil najstarejšim pevcem in društvu priznanja, in sicer tov. Adolfu Dragarju, pevovodji, ter tov. Francu Holešku in Tonetu Štrausu. Spominski govor na tem lepem slavju ie imel nekdanji šolski upravitelj na Dolu tov. Vid Jurko.
V	nedeljo, 6. julija popoldne pa sta nastopila na tej slovesnosti dolskin pevcev pevska zbora Svoboda I in Svoboda II iz Hrastnika, nadalje moški pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj. Ti gostje so čestitali pevski družini na Dolu k njeni redki slovesnosti ter odpeli v počastitev tega lepega jubileja bogat program naših narodnih, umetnih in partizanskih pesmi.
»Megla bo,« Je končno spregovoril And-berry.
»Gotovo,« Je pritrdil Kirk.
Ko so se žene vrnile v salon, se Je gospa Klrkova usedla poleg Chana ln začela:
»Sally Jordan, moja prijateljica, ml Je mnogo pripovedovala o vas. VI ste bili, če se ne motim ...«
Chan se Je priklonil:
»Velika čast v mojem življenju: bil sem njen sluga. Dokler bom živel, ne bom pozabil njene dobrote tn plemenitosti.«
»Pred kratkim mi je pravila, da ste ji stokrat povrnili vse, kar Je nekoč storila za vas.«
Chan Je zmajal z rameni:
»Moja dobra stara gospodarica Ima samo eno napako, da silno rada pretirava.«
»Ne delajte se tako skromnega, gospod Chan, to ni več moderno. Današnja mladina vas bo prezirala, če se ne boste znali drugače predstaviti. Da vam odkrito povem: meni pa ugajate ravno takšni, kakršni ste.«
Nov gost je s svojim prihodom pretrgal njun razgovor. To Je bil John Beatem, raziskovalec, čigar noga Je bila stopila v dali-nje, nepoznane dežele; poznal Je Tibet, Tur-kestan, Afganistan ln Južno Mongolijo. Leto dni je prebil na ladji, ki Je plula po neki reki skozi osrčje Azije. Preživel Je dve zimi v pusti, zasneženi visoki gorski planoti Tibeta tn sl ogledoval razvaline nekdanjih mest v puščavi Gobi. BU Je visok, vitek In od sonca ožgan. Kakor Chan Je bil tudi Beatem zelo skromen; na poklone ostalih Je odgovarjal z obrabljenim stavkom:
»Zelo drago ml Je ... zares drago.«
Sir Frederlk se Je vrnil v salon. Prijel je polkovnika za roko:
»Srečal sem vas pred nekaj leti,« Je rekel. »Bill ste Junak dneva, Jaz pa sem bil le priča vaše slave. To Je bilo v zemljepisnem zavodu v Londonu, ko ste bili odlikovani z zlato kolajno.«
»Da, spominjam se,« Je odgovoril polkovnik Beatem.
Chan je z bleščečimi očmi opazoval Izraz na obrazu sira Frederika, ko so mu predstavljali gospo Tapper Brook ln gospo Andberry.
Vstopil je Parady ln prinesel pošto.
»Edino gospa Garland še ni prišla,« je rekel Kirk. »Bomo še malo počakali.«
a_n±mj_vo^s ti
Transportni trak v tekmi s tovornim vlakom
Med
transportnim trakom in železnico je nastala tekma za transport množinskih bremen	(iz »Reader’s Digesta«)
Na področju prevoza tovorov se pripravlja tehniška in gospodarska revolucija: transportni trak, ki ga že dalj časa uporabljamo na krajših razdaljah, se razvija o daljinski transporter.
V Ameriki so za določene namene že večkrat uporabili na večje razdalje znane gumijaste transporterje (gumijev trak, ki potuje preko valjčkov), ki jih razvrščene drugega za drugim sestavljajo v dolge sisteme transportnih trakov. Ti so se izkazali za transport velikih mas tudi pri razmerah, kjer bi večina običajnih prevoznih sredstev odpovedala. Poleg tega pa delajo tudi precej (fene j še.
Transportni trak premaga vzpone tudi do 32 odstotkov. Tovorni avto je pa rentabilen v pogonu pri vzponu le do 10 odstotkov, železnica pa samo do 3 odstotke. Transportni trak lahko premosti zemljišče z razpokami, česar druga transportna sredstva — razen letal in žičnic — ne zmorejo. Trak prenese svoje tovore skozi nizke tunele in po lahko zgrajenih mostovih, ki bi bili sicer preslabotni, da bi nosili tovorne vozove z nosilnostjo 1 tone. Pri tem porabi trak razmeroma manj energije kot druga prevozna sredstva. Najbolj pa preseneča njegova sposobnost prevažati velika množinska bremena.
Na tekoči meter navadnega, okrog 90 cm širokega traku lahko naložimo le okrog 6? kg premoga. Ker pa trak napravi v minuti 183 metrov dolgo pot (11 km na uro), prenese o sooio končno točko vsako uro 726 ton premogav 24 urah torej preko 17.400 ton. Pri težki rudi je storilnost traku še večja: goro rude o težini 363.000 ton, ki bi napolnila 18.130 odprtih tovornih vagonov, prenese v 1 tednu!
Res je, da transportni trak pri rednem normalnem tovornem prometu železnice nikakor ne more zamenjati. Skonstruirati ga tako, da bi za jagodami prevažali klavirje, ali pa jagode za perutnino, bi bilo nerentabilno, to
že zategadelj, ker trak deluje gospodarsko le takrat, če je njegova zmog-
Ijivost neprenehoma vsaj približno polno izkoriščena. Zaradi tega se omejuje
uporaba transportnih trakov le na težke množinske tovore premoga, rud in kamenjat ki stalno dotekajo >t,a trak.
Poleg tega le malo tovorov lahko prenese brez škode pretrese, ki nastajajo pri prehodu iz enega na drug transportni sistem. To zadene vsekakor tudi premog. Uporabnost in vrednost
NI VEDELA, DA JE VOJNA
vzhodnem
sekTorju^korejske "uoVto Zleteli .vojaki Združenega poveljstva na starko, ki m imela niti pojma, da je na Koreji vojna- Deiala je, da se je že daij časa čudila vidi toliko vojakov«.
Dejala ker »stalno
»POJDITE TAKOJ Z MENOJ DOL!«
Nek funkcionar budimpeštanske policije je bil ravno na obisku pri svoji stari teti. ki jo je nenadoma zadela kap. Tedaj se 36 ta mož spomnil, da 6tauuje v petem nadstropju iste hiše znan zdravnik. Stekel je po stopnicah navzgor, potrkal na vrata in zaklical zdravniku, ki mu je prišel odpret: »Pojdite
takziravnik’°gadje z grozo v očeh pogledal nato pa je stekel k oknu in skočil na ulico Mislil je. da ga hočejo odpeljati v končen traoijsko taborišče.
IZNAJDLJIV ZOBNI ZDRAVNIK
Neki zobozdravnik v Bernu v Švici je postavil v svoji čakalnici košaro z volno, pletilnimi iglami in krojem za izdelavo jopic in puloverjev. Na košari je pritrjen listek, na, katerem zobni zdravnik svoje ženske paciente vljudno prosi, naj si med čakanjem delajo kratek čas s pletenjem »Mestna sirotišnica« — tako je navedeno v tej prošnji — »vam bo za to zelo hvaležna *
SEST GOLOV SO JIM ZABILI
Nevsakdanji potek je imela nogometna tekma med francoskima kluboma Monaoo in Nantes. Dvanajst minut pred koncem tekme je dosegel Monaoo gol iz položaja, ki je dišal po offsideju. Moštvo Nantesa jepro testiralo, a sodnik je ostal neizprosen. Tedaj je prišlo med igralci Nantesa do prepira. Polovica jih je zahtevala, da se igra na daljuje, druga polovica pa Je zahtevala, da moštvo začne »stavkati«. Takrat pa je prišlo do najbolj komičnega prizora: vratar Nantesa, ki ie bil pristaš stavke, je slekel svojo majico, napravil iz nje blazino in mirno legel pred svojim golom. Po njegovem zgledu 66 je ravnalo še pet igralcev in tako je Monaoo do konca dosegel še šest golov.
NI ZNAL PRESODITI STAROST ŽENE
»Mož v vaših letih bi pa že lahko bolje presodil starost ženske.« je dejal sodnik za ločitve zakonov v San Franciscu 57-letnemu Maksu Kornhaherju in odbil njegovo tožbo za ločitev zakona. Kornhaber se je pred nekaj meseci tretjič poročil. Njegova zaročenka je pred pt roko rekla, da nima več kot šestdeset let v resnici pa je bila 75 let etara, kar je Kornhaber dognal šele po poroki.
premoga se zmanjša, če je ta preveč zdrobljen. Kakšna bi bila škoda zdrobljenega premoga pri daljinskem prevažanju s trakovi, še ni ugotovljeno. Nasprotniki iz tabora železniških družb trdijo, da bi to pri prevozu rjavega premoga po 150- do 200-kratni menjavi transporterja doseglo velike izmere. Zagovorniki iz tabora industrije transportnih trakov se pa sklicujejo na pomemben eksperiment, ki so ga napravili nekoč v nekem pennsplvanskem rudniku: dva ducata jajc so vložili v dva običajna kartona za jajca; ta jajca so poslali skupaj s premogom na 7 kilometrov dolgo potovanje na transportnem traku. Pri tem so jajca v škatlah padla 18-krat z enega transporterja na drugega; v eni škatli se je razbilo pet jajc, o drugi pa so osa jajca ostala cela.
Amerikanske železnice poskušajo z v&mi pripoi.iočki odvrniti interesente od tega, da bi prešli v večjem obsegu na prevažanje s trakovi. Že pred 2 letoma se je v državi Ohio združilo 12 železniških družb, da bi preprečile napravo nekega transportnega sistema s trakovi, pri čemer je nastala ena izmed najbolj ostrih bitk o amerikanski prevozni obrti. Železnicam je šlo za njihov najdragocenejši tovor: za tovornino za premog in rudo v višini 62 milijonov dolarjev na leto.
Podjetje za daljinske transportne trakove, družba Riverlake, je nameravala položiti sistem transportnih trakov od jezera Erie, 165 kilometrov daleč preko dežele, da bi rudo — ki pride z ladjami po oelikih jezerih iz Minnesote — prevažala na jug o centre jeklarske industrije r> Ohiu, o severno smer pa da bi istočasno prevažala premog, ki pride do trakov po vodni poti. Družba je ponudila, da bi prevažala premog za 1,17 dolarja, rudo pa za 0,52 dolarja na tono cenejše kot železnica. Pri uresničenju tega načrta bi interesenti lahko prihranili velikanske vsote: neko mesto v Ohiu bi prihranilo na prevoznih stroških za premog preko 3 milijone dolarjev na leto, na prevoznih stroških za rudo pa celo dvakrat toliko; dve železarni v dveh drugih mestih bi pa prihranili letno pri prevozu premoga 10 in pol milijona dolarjev.
Toda čimbolj so se industrialci jekla navduševali za projekt, tem večji je bil odpor železniških družb. Od njih podžgani so železniški delavski sindikati uprizorili svojo ofenzivo: časnike in poslance so preplavili z dopisi. Vsak kretničar in vsak zavirač je menda zagrabil za pero.
Sedaj so poklicali interesenti za transportne trakove sindikate kovinskih delavcev in tovarne za gumo na plan, polagoma ose organizirano delavstvo v Ohiu, v kolikor ne sodi o področje železnic.
Zakonodajalci v Ohiu so kljub temu odklonili, da bi omogočili družbi Riverlake izvedbo projekta in ji niso pomagali pri razlastitvi zemljišča, ki ga je ta rabila za transportno napravo.
je bil črta čez vse račune; šele ta mesec se lahko razlastitveni predlog spet predloži.
Projekt upošteva metode, ki so že bile preizkušene pri drugih pomembnih transportnih napravah in ki so se dobro obnesle, le da jih predvideva v večjem obsegu. Konec leta 1920 so v Seat-leju, pristaniškem mestu ob Tihem oceanu, hoteli odstraniti nek grič, ki je oviral promet med središčem mesta in stanovanjskimi četrtmi. Če bi hoteli zemeljske mase prepeljati, bi morali imeti velike kolone vozil, ki bi morala voziti po že tako ali tako prenapolnjenih poslovnih ulicah. Neka firma se je pa ponudila, da bo opravila delo z 880 metrov dolgim sistemom transportnih trakov. Uspelo ji je dobiti naročilo. Ko so po 300 delovnih dneh potovali poslednji ostanki griča preko obrežne ceste o vodo, kamor so zemljo potapljali, je bil marsikateri vplivni mož, ki je sprva nasprotoval načrtu, spreobrnjen.
Ravno takrat se je začenjalo desetletje oelikih gradenj dolinskih pregrad o Ameriki. Za poskus so uporabili transportne trakove, da bi z njimi dostavljali gramoz, ki so ga potrebovali za beton, na gradbišče, od kamnolomov in od rečnih korit. Ti dolgi transporterji so se odlično izkazali pri gradnji mnogih dolinskih pregrad. Nekoč sta se borila za naročilo, ki 'e predstavljalo vrednost 7 milijonov dolarjev, železnica in transportni trak. Ta primer sodi o zgodovino tehniškega napredka.
Velika železniška družba Southern Pacific, ki je že položila tir od gramoznice do gradbišča, je preračunala transportne stroške na 30,33 centa na tono. T .............................-
To
oda firma, ki je gradila dolinsko pregrado — neko podjetje Henryja Kaiserja — je bila že navdušena nad uspehi krajših transportnih naprav in je sedaj čula, da industrija transportnih naprav lahko gradi tudi take sisteme trakov, ki so dolgi preko 15 kilometrov in ki lahko prevažajo gramoz za 8,33 centa cenejše od železnice. In res je potem neka družba za transportne trakove prepeljala skoraj 11 milijonov ton peska in gramoza po 22 centov na tono in je pri tem v 4 letih odplačala ose nakupne stroške za transportno napravo, ki je stala 1,75 milijona dolarjev.
Veliki transportni trakovi so o industriji vedno bolj priljubljeni, toda za res velike razdalje so jih doslej le malo uporabljali. Z njimi lahko prevozimo velikansk množine premoga iz ležišč v težko pristopni divjini do železniške proge. Ameriškim farmerjem pšenice bi transportni trak rešil na mah vsa transportna vprašanja, če bi bile množine žita zadosti velike. V Texasu se far-merji že pogajajo z Goodyea- tovarnami gume za napravo 80 kilometrov dolgega sistema transportnih trakov. Pri vojaških izkrcevalnih operacijah bi lahko transportni trakovi prenašali tovore od ladje ,ia breg, ali od tod do daleč raztresen-'h voznih parkov ter bi lahko tako odstranili zastoje s pošiljatvami iz zaledja, ki so vedno zelo nevarni pri amfibijskih operacijah.
Načrt družbe Riverlake bo nekoč le uresničen. T. ansportni trak si bo osvajal vedno nova področja dela. Producenti trakov se vsaj že zdaj pripravljajo na velik razmah svoje industrije.
Priredil inž. I. P.
Z DOLGIMI BRADAMI SO NASTOPILI
V mestecu Vreden na holandsko-nemški meji bodo priredili naslednji mesec kulturni festival Višek te prireditve bo velika zgo-dovinska igra na prostem, ki naj prikaže boje med starimi Franki In Sasi. Da bi bila igra zgodovinsko čim bolj resnična, je mestna občina poklicala vse moške, da si puste rasti dolge brade, kajti velik del meščanov bo nastopil v množični »bitki« na odru. Ker poziv pri meščanih ni imel pravega uspehaf se je za propagando prvi odločil nogometni klub- Tako ie pred kratkim nastopilo to moštvo z že kar lepimi bradami, vratar pa je nosil na sebi oblačilo starih Frankov.
NI JE HOTEL POSLUŠATI
Čuden vzrok za ločitev zakona je navedla pred sodnikom 14 letna Phoebe Lacey iz Los Angelesa Deiala je da ie postal ojen zakon neznosen. Njen mož, ki je tudi njenih let. ie namreč precej gluh in uporablja poseben aparat, da bolje sliši. »Toda vedno, kadar mu hočem pripovedovati, kaj ženske v hiši govorijo, ali kadar nastane v hiši prepir, mož enostavno ta aparat odloži.«
C 11. 4 a „, L11 e ion 1 7.PB I rvri
Zdravniški kotiček
Nehat o želodčnih boleznih
enuBtavmi < a	-----
Sodnik .1« razburjeni ženi priznal, da je ----------------------.	-----1----'-M1
ooaniR je	-v**—, j-
tak zakon re* »neznosen« in je zakonca ločil-
Ne strinjamo se s tistimi, ki štejejo za J,no življenjsko nalogo skrb za svoj želodec, vendar pa moramo poudariti velik pomen tega organa za človekov organizem. Zato danes nekaj besed o želodcu in o njegovih boleznih.	,	, , ,	, . ,
Na splošno se bolezni želodca prikažejo s pomanjkanjem teka, bruhanjem ah draženjem na bruhanje in bolečinami. Ta znamenja nastopijo bodisi posamezno ali vsa skupaj.
le pri dojenčkih so bolezni želodca in prebavil sploh najpogosteje. Ce dojenček po preobilnem obroku nekoliko bruha, še to ni znamenje za nevarno bolezen, če se drugače v redu razvija in ne kaže drugih znamenj kot n. pr. driske. Ce pa nastopijo te, če otrok slabo napreduje v teži in razvoju in je siten, gre za resnejše obolenje, ki mu je najpogosteje vzrok nepravilna prehrana. V takih primerih bomo seveda vprašali za nasvet zdravnika v materinski posvetovalnici.
Tudi pri doraščajoti mladini srečamo večkrat težave z želodcem, saj tudi glistavost povzroča pogosto bruhanje in pomanjkanje teka. Vendar pa tudi v tej dobi bolezni niso tako teste kot pri odraslih. Tri teh srečamo razne katarje želodca, rane na želodcu in pa raka. Oglejmo si torej glavna znamenja teh bolezni posamič:
Najpogostejši je katar želodca, ta nastopa najčešče zaradi mehanične ali kemične okva re želodčne sluznice oz. njenega delovanju, zlasti izločanje solne kisline m izločanje želodčnega soka sploh. Vzroki so najrazllčnej Ji: alkohol, zlasti kronični alkoholizem, p re-oblaganje želodca 8 hrano, posebno če ta m zadosti zgrizena. Ta primer opazujemo naj češče pri starejših ljudeh in tistih, ki ne negujejo svojega zobovja. Tudi premočne in preostre začimbe sčasoma poškodujejo želodčno sluznico. Ista znamenja opazujemo prav tako pri nekaterih zastrupljanjih, ki se kažejo tudi na drugih organih oz. na celem organizmu (nikotin, poklicna zastrupljanja s svincem, živim srebrom itd.). Tak katar ss oglaša s spremembami apetita, s težavami pri jedi, bolečinami, tiščanjem v želodcu, bolnika večkrat dere gorečica, ima neprijeten okus v ustih in neredko tudi neredno odvajanje Akutni katar se pogosto pozdravi sam, če uredimo prehrano, kronični pa leta muči bolnika in zdravnika. Potrebna je na tančnejša preiskava, določitev želodčne kisline, jemanje zdravil> predvsem pa seveda ureditev prehrane.
Rano ali čir želodca srečamo skoraj izključno pri moških; kaže prav taka znamenja kot katar, saj ga tudi po navadi spremlja. Je pa pri tej bolezni bolečina bolj intenzivna, bolj omejena po času in nastopu. Poleg opisanih kataralnih znamenj nastopi pri ram na želodcu često krvavitev, če j& rana, ki se Širi (v glavnem zaradi razjedajočega delovanja želodčnega soka) zajela kakšno žilo v globino in širino. V takih primerih bolnik izbruhne večje množine temne krvi; če pa krvavitev ni posebno huda. bolnik opazi, da je blato črno in mazasto kot katran. Zaradi želodčne krvavitve bolnik lahko celo izkrvavi. Druga nevarnost, ki giozi bolniku z rano na želodcu, je predor rane skozi želodčno steno. V takem primeru se vsebina želodca razlije v trebušno totlino Znamenja za tak predor so: ne nadna in silna bolečina, bolnika sili na
bruhanje, bled je, leži po navadi skrčeno, obliva ga mrzel pot, utripanje žil je zelo hitro, trebušna stena pa je trda kot deska. Takemu bolniku ne bomo dali nobene hrane, niti pijače, pač pa ga bomo takoj spravili v bolnišnico. Tukaj je dragocena vsaka minuta, ker se sicer preveč razvije vnetje trebušne stene in potem tudi operacija bolnika ne more več rešiti. Rano na Želodcu zdravimo z dieto in zdravili, ki vplivajo na izločanje želodčnega soka, ki postane po navadi krepkeje, ter s hormoni, če pa to zdravljenje ne pomaga. mora bolnik tvegati operacijo, pri kateri mu izrežejo del želodca.
Medtem ko nastopa rana na želodcu najpogosteje okrog 30. leta starosti, se rak pojavi po navadi po 50. letu. Pa tudi tu so moški bolj prizadeti kot ženske. Rak se pojavi sam po sebi ati na podlagi že dalj časa obstoječe rane. Njegov začetek je po gosto neopazljiv in ga čestokrat odkrijemo, ko je že tako napredoval, da bolnik močno propada. Takrat je po navadi tudi operacija brezuspešna. Tudi krvavitve in predor želodčne stene nista redka. Na raka moramo misliti pri vseh zgoraj omenjenih težavah v želodcu, ki nastopajo po 50. letu starosti.
Druge bolezni želodca pa si bomo ogledali mogoče prihodnjič.
Za vsako bolezen jo seveda bolje, da se je očuvamo, kot pa da jo moramo zdraviti. Isto velja tudi za želodec. Zato bomo pazili na prehrano, tako po njeni kakovosti, količini, gledali pa seveda tudi na točnost obrokov.
ZASAVSKI VESTNIK V VSAKO HIŠO!
Ameriški Ulm M
Gospa Dovoruleva'
Scenarist si je zamislil Flaubertovo nesmrtno zgodbo o ljubezni Eme Bovaryjeve s prav ameriško podjetnostjo v okviru soa-nijske obravnave proti pisatelju povesti »Madame Bovary«, Gustavu Flaubertu (igra ga James Mason), češ da je njegovo delo »sramota za Francijo in napad na vse zen-stvo.€
Flaubert vstane in spregovori v obrambo svojega dela in žene, ki jo je opisal, zgodbo
žene, žrtve ozkih razmer in napačne vzgoje, žrtve svoje dobe in okolja. Pred nami se razvija ob spremljavi melodičnega in strastnega Masonovega glasu tragična nit Eminega iskanja sreče do njenega neogibnega konca.
Zgodba je posneta precej verno in je tako dobro poznana, saj je našemu občinstvu že lep čas dostopna v odličnem slovenskem prevodu Vladimirja Levstika, da ni potrebno, da bi njeno vsebino posebej navajali.
Le nekaj besed o igralcih glavnih vlog, ki so za nas novi. Naslovno vlogo igra Jennifer Jonec, mlada igralka, ki si je pridobila slavo v filmu dvomljive vrednosti »Dvoboj v soncu« (Duel in the Sun). Poslej jc šla njena pot navzgor, kar dokazuje pran ta vlopa. Pravijo, da je njena najboljša kreacija.
Kino Trbovlje
bo predvajal te dni ameriški film »Gospa Bovaryjeva« prihodnji teden pa angleški film »Mister Emanuel«
Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov
Tri moške njene žalostne življenjske PA' vesti igrajo Van Heflin v vlogi podeželskega zdravnika Bovarrjja, Louis Jourdan (poznan iz njegovih francoskih filmov) kot pokvarjen aristokrat, ki se kmalu naveliča Erne, in Christopher Rent (ameriški psevdonm Švedskega igralca Kjellina) v vlogi mladega odvetnika pripravnika, slabiča.
Film je izredno skrbno režiran, da P°a? čim bolj verno podobo dobe, v kateri J0 živela nesrečna Ema Bovargjeva.
Kakšne filme bomo gledali Trboveljčani v tretjem četrtletju tega leta?
Uprava trboveljskega kinematografa ie dostavila uredništvu našega lista seznam filmov, ki jih je dobila od filmske izposojevalnice v Ljubljani za tretje četrtletje tega leta, t. j. za mesec julij, avgust in september.
Tudi v tem četrtletju bosta v kinu Tr bovlle vsak teden po dva filmska programa' le s "to razliko, da je kino doslej predvaja* med tednom največkrat iepr:ze že znani" filmov, v teh tren mesecih pa bodo tudi me<J tednom na sporedu sami novi filmi z izjem" filma »Tisoč in ena noč«, ki Je termimran za 26. Ho 29. avgusta ter film »Šeherezada«, ki ga bo kino vrtel še enkrat od 9. do 1», septembra.
Trboveljski kinoobiskovalci bodo videli P" vrstnem redu v tretjem četrtletju te-le filme. franc, komedijo »Molk je zlato« (že °d* igran), amer. zabavni film »Trije mušketirji (predvajan zadnjo soboto in nedeljo), angl®-ški krim. film »Sestri« (na sporedu te dni), ameriški film »Gospa Bovaryjeva«, angl; drama »Mister Emanuel«, nemški krim. fu® »Dekleta za rešetkami«, »Biser« (mehiški soc-film), angl. film »Zasebno življenje Henrika VIII«, amer. krim. film »Asfaltna džungla«, nemška komedija »Poročna noč v raju«, amer. zabavni film »Neptunova hči«, jug?"' film »Dokumenti časa«. Ital. socialni fin11 »Grenki riž«, angleška drama »Beli hodniki«, amer. film »Tisoč in ena noč«, amer, fil® »Vse o Evi«, jugoslov. film »Deček Mita*, angl. krim. film »Rumeni metulj«, amer. fu® »Šeherezada«, amer. film »Dom sovraštva«. Ital. opera »Glumači«, angl. film »Nebo bre» jastrebov«, franc. krim. film »Varujte se plavolask«, amer. film »Težka pot«, amer. a"5' film »Cesta tatov«.
Za dneve od 22. do 25, t. m. Je gleae filma še odprt termin ter bodo kinemato-grafski obiskovalci razvideli program iz re" klamnih omaric in lepakov, prav tako Izpad" filmski spored v dneh od 19. do 22. avgust« zaradi festivala »Svobode« v Trbovlja® Uprava kinematografa v Trbovljah se je tu® tokrat potrudila, da si preskrbi čim večja število dobrih filmov, o katerih so Trboveljčani in Trboveljčanke že brale v naših dnevnikih in drugih listih.
Ob zakljjučku šolskega leta v Radečah
Sedaj, ko so se spet zaprla šolska vrata za dva meseca, bodo našo javnost prav gotovo zanimali statistični podatki ob koncu šolskega leta. Nižja gimnazija v Radečah je štela letos 188 dijakov in dijakinj. Prevladujejo dekleta, ki jih je 101, fantov pa 87. Na gimnaziji je bilo letos 22 odličnjakov, nadalje 23 učencev s prav dobrim. 53 z dobrim, in 9 z zadostnim šolskim uspehom, to se pravi, da ie skupno izdelalo razred 107 dijakov ali 56 %. Ostali pa so padli iz
enega, dveh, pa tudi iz več predmetov, vendar imajo vsi tisti, ki imajo
__________________ ______ imajo 1 ali 2 negativna reda, možnost, da v jesenskem terminu popravijo svoj šolski uspeh. Takih dijakov je 60 ali 32 %. medtem ko bo moralo 21 učencev ali 12 % razred ponavljati. Med padlimi dijaki je več dečkov kot deklic. Tako je n. -pr. v drugem razredu od 19 fantov izdelalo razred samo 9. od 29 deklet pa 25 — v prvem primeru komaj 47 %, v drugem pa 64 %. Podobno je v ostalih razredih. Največ »žrtev« je bilo pri matematiki in slovenščini.
Zgoraj navedeni uspehi so precej podobni rezultatom na vseh nižjih gimnazijah v Slo veniji in so zato tudi vzroki tem razmeroma slabim uspehom bolj splošnega značaja. O njih se razpravlja na vseh naših pedagoških kongresih ter na zborovanjih učiteljskih in profesorskih društev. Prepričani smo. da bo do ti dali koristne smernice naši ljudski oblasti, ki bo izdala nato potrebne ukrepe Ob vsem tem pa drži eno — in to je, da naša socialistična stvarnost, terja čim več izobraženih, ljudi. Zato je najmanj, kar se danes pri nas zahteva od slehernega državljana. da bo v svojih šolskih letih izdelal nižjo gimnazijo ali pa vsaj osemletno osnovno šolo. Zahteva po večji izobrazbi, se naj bolj odraža v današnjih šolah, ki stavljajo naši mladini večje naloge kot v preteklosti, prav tako pa je nujno, da tudi starši posvečajo šoli vse večjo pazljivost, ki lahko mnogo pripomorejo k boljšim učnim uspehom svojih otrok.
V 4. kolu sta slednja dva podlegla, v pete® kolu pa sta se Jazbec st. in Kokalj sporazumela za remi.
V sledečem kolu je Kokalja premagal G°" ljuf. Jazbec st. je nato vodil do 13. kol* Poleg njega je Imel največ izgledov za pr?" mesto Opresnik, a je vse ostale partije izgubil, ker je moral v službo. Jazbec st. Je v zadnjih 4 igrah izvlekel samo pol točke, zato so ga trije prehiteli.
Vrstni red je naslednji: Ivan Pajk in R°-bert Frece 12 točk, Vlit Rugel 11 in pol točke, Hinko Jazbec st. 11 točk, Ado Tauštč in pol točke, Ludovik Opresnik in Jernej Kreže 10 točk, Hinko Jazbec ml. In Ivo Goljuf 8 in pol točke itd.
Brzoturnir je trajal tri ure.
Izlet planinskega društva Zagorje na Plitvička jezera
Planinsko društvo Zagorje Je priredil® nedavno izlet na Plitvička jezera, potovalna skupina si je pri tem ogledala Crikvenic0'
Bakar, Sušak in Opatijo.	.
Med potjo so si izletniki ogledali raz”” zanimivosti v Trebnjem, Novem mestu ® Karlovcu. Obiskali so slape Plltvičkih Je/;® in končno sama Jezera. Spomin na take o® gate naravne lepote, ki. Jih Je v naši Ju|>°. slaviji brez števila, bo ostal med naši® planinci še dolgo ohranjen. Člani društva, kakor tudi nečlani bodo znali prikazati syo jim znancem in prijateljem lepote na P}" vicah in po drugih krajih naše domovin® ki so jih videli med izletom. Š tem budili zanimanje delovnega ljudstva do iz®.
Uspela razstava na litijski gimnaziji
Za zaključek šolskega leta je priredila litijska gimnazija razstavo risarskih izdelkov. Bila ie zelo bogata ln pisana, ter je pokazala, da je pouk risanja na gimnaziji uspešen. Med nalboljšimi risarji so se izkazali Franci Železnik, dijak II. gimnazije lz Save pri Litiji, ki bo dorasel lahko v umetnika, če bo svoje znanje in sposobnosti na-daliev-al Meo ,■ uobnmt risarji sta tudi dijak Izlakar z Grbina in dijak Bučar, ki se poizkuša celo z oljnatimi izdelki. Tik za njimi pa Je še vrsta drugih, ki so se izkazali kot nadpovprečni risarji.
Razstavo Je organiziral profesor risanja tov. Vereno Korošec. Razstavljene risbe so si ogledali mnogi starši ln prijatelji šole. Ni pa prav, da smo pogrešali na razstavi nekatere predstavnike našega javnega življenja, ki bi jim bila dolžnost, da sl ogledajo razstavo, ki Je pokazala en del dejavnosti litijske gimnazije Taka malomarnost Je že dokaz nezanimanja za naša šolska vprašanja. Letošnja razstava četrta v zadnjih letin, 1e bila deležna laskavega priznanja tudi pd strani voditeljev kulture ln prosvete v okraju LJubljana-okollca, ki so sl pod vodstvom predsednika sveta FK tov. vtnka Dobnikarja ogledali Izdelke litijskih dijakov.
Brzoturnir za mesec julij
Šahovskega turnirja v Trbovljah za mesec julij se Je dne 3. t. m. udeležilo 17 članov SK Rudarja. Bitka za najboljša mesta Je bila Izredno ostra. Po tretjem kolu sta vodita Jazbec st. ln Kokalj s 3 točkami pred Jazbecem ml. in Goljufom z 2 ln pol točke
Ali bi rad dobil radio aparat, živega vola, kuhinjsko opravo, sod vina, cement, prašiča in še druge vrednosti in dobrote? Vse to boš lahko dobil na
veliki tomboli
22 tombol, 50 činkvinov, 100 kvatern, 200 tern in in 500 amb
SŠD PROLETARCA V ZAGORJU v nedeljo, 20. julija ob 2 pop.
CENA SREČKE JE 50 DIN
Po tomboli prosta zabava s plesom. — Ne zamudite izredne prilike in v nedeljo, 20. julija, na svidenje v Zagorju!
tov v naravo, kjer se človek sprosti in zač®* pravo ljubezen do naše domovine, kjer vlaa„
»juucpou uo uaoc	v iiic, ivjci • -
delovni človek. Ob takih izletih pozabimo ». vse težave, ki so dnevno pred nami, ter ’ pridobilo novih moči za čim uspešnejše }* poinjevanje nalog, ki nam Jih narekuje >* gradnja nove Jugoslavije.
Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah
sprejme 8 kvalificiranih mizarjev in 2 samostojna pohištvena pleskarja
OBJAVE
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega drage®3 očeta na zadnji poti, prisrčna hv8**j Posebno se zahvaljujemo tov. Grčar! in Tržanu za poslovilne besede ob prtem grobu, nadalje pevcem in ruda>" skl godbi. Iskrena hvala prav tako vse® darovalcem vencev, cvetja in tistim, ™ so darovali denar namesto vencev. Žalujoči družini Pajk-Ravnikar in Bu kovič.
ZAHVALA
Po tej poti se nujlepše zahvaljujem ^.5-za varovalnemu zavoou *« t*ni»sann zave*,,,
za izplačano valnino v znesku 16 000 din. katere vS „i mi je ta zavod Izplačal oh nepričak?'-tragični smrti mojega moža Jožeta pl
Posebno hvaležnost »a to izplačilo čo T zaradi tega, kor jo moj pokojni mož P „| pisal samo ponudbo za zavnrovanje in plačal predpisane premije. twi mi je ** g vzlic temu izplačal znesek za smrt PU," sreči.	Slavi Pikš, Tr bovli®
PROGLAŠAM za neveljavne ukradene l®8 c maoije: osebno, planinsko ln tzkazn1"” * kolesu — Mirko Razberger. TrbovlJ® Loke 186.
IŠČEMO kuharico za DUR tovarne ’® J Marinko« (CRDJ v Trbovljah.	JL
PREKLICUJEM besede, ki sem Jih t°l°' o tov. Ivanu Prelogarju za ueresnične' Franc Mrežar, Trbovlje.	.
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje, uredniški odbor. Odgovorni urednik f Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudsko pravic«' Ljubljani. Naslov uredništva in Trbovlje uprava rudnika Trbovlje-»LjtiJ nik. Telefon St. 54. - Račun pri podfflf#' Narodne harike v Trbovljah St. 614■!»“
—	List izhaja vsak četrtek — Rokopis®}: < vračamo: prispevki za list morajo ®:fji' uredništvu lajkasneje vsako nedeljo
—	Mesečna naročnina 26 din. če1®1 j|t-
60 djn. pol letna 126 d"n celoletna
na 4 straneh "
— Posamezna štovilka n. , v kolportaži 5 din. na 6 straneh Pa ”