Leto V., štev. 225 Ljubljana, sreda, 24. septembra 1924 PoŠtrlna navšafirana. l»hala ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Diu ga inozemstvo 30-— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo s Miklošičeva cesta St. 16/1 Telefon it 72. nevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. it 54. Telef. Št 36L Podružnic! t Maribor, Barvarska uL 1 Celje, Aleksandrova e» Račun pri poštn. čekot. savoda štev. 11.842r Ljubljaa, 23. septembra. ' Notranji minister Nastas Petrovič je prispel danes v Zagreb kot odposlanec vlade, iz Madrida, nameravajo Spanci pričeti v Maroku z generalno ofenzivo. Vrhovni komisar Ccutc jc izdal prokla-inacijo, ki veli, da so se sestavile močne španske kolone v to svrho, da izvedejc obširne operacije, pr: katerih bi sc zopet osvo.ila izgubljena španska ozemlja. Madrid, 23. septembra, s. Španske čete so osvojile položaja pri Gorsucsii. ki obvlada Tetuan. S tem so vpnstaviii zvezo med Tctuanom i:i Tangcricm. Seipel o ženevskih posvetovanjih Dunaj, 23. septembra, j. Državni kan-celar dr. Seipel je danes v odseku narodne skupščine poročal o svojem potovanju v Ženevo. Izjavil je, da je z ozirom na izredno važnost mednarodnega razsodišča, vprašanja garancijskega pakta ter pričakovanega vstopa Nemčije v Zvezo narodov stopilo vprašanje sanacije Avstrije nekoliko v ozadje. Pričetkom ženevskih posvetovanj izgledi za rešitev vprašanj razorožitve in jamstev niso bili najugodnejši. Obstojala je bojazen, da med Anglijo in Francijo ne bo mogoč sporazum in je bilo uspešno delovanje Zveze narodov zelo dvomljivo. Po razjasnitvi tega vprašanja se obrača sedaj pozornost na vstop Nemčije v Zvezo narodov, ki se na podlagi londonske konference pričakuje. Tem večja je bila boinzen. da bo po dejanjih. ki niso prikladni sedanji politični situaciji, ogrožen težko doseženi sporazum za ohranitev pravega miru. Amerika ja na najboljšem potu, da bo vstopila v Zvezo narodov. Brezupno pa je vprašanje Rusije. RAZMEJITEV PRI ZADRU. Beograd. 23. septembra, p. Jugoslo- venska komisija za razmejitev v okolici Zadra ie končala svoje delo. Te dni pride v Beograd njen predsednik general Milič. da poroča vladi o poslovanju komisije. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V BENETKAH. Ris«, 23. septembra, j. Jutri se prične v Benetkah železniška konferenca, katere se bodo udeležili delegati Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Švice. Razprav Malo se bo o mednarodnem prometu tei tudi o vprašanju beneške luke in znižanih transportnih tarifov preko Brennerja- Kaos v prosvetni upravi KLERIKALCI VSE CENTRALIZIRAJO V BEOGRADU, TAKO DA JE PROSVETNA UPRAVA V LJUBLJANI ZAŠLA V POPOLNO ZMEŠNJAVO- posled sam ne ve, kje se Se vrši šolski pouk in kje je prenehal, ker je famozni centralistični minister dr. Korošec tako zmešal šolsko štreno, da imamo šole brez učiteljev, šole z dvojno imenovanimi učitelji, šole brez upraviteljev in da nikdo ne ve, koliko je učiteljev in kje blodijo po svetu, ki sploh niso bili nikamor imenovani! Taka je klerikalna avtonomija, kadar so oni na vladi. Iu vendar je bila pri učiteljskih imenovanjih dana klerikalnemu ministru prva prilika, da pokaže, kako ni treba vse voditi iz Beograda. Po čl. 52. čin. zakona ima minister pravo, da pravico imenovanja dr?., uslužbencev, za katere ni potreben kraljev ukaz, prenese na svoje podrejene organe. Dr. Korošec je mogel imenovanja vseh učiteljev ki še nimajo 15 let službe prepustiti, prosvetni upravi v Ljubljani. Toda kadar sedijo klerikalci na vladi so naravnost kruti centra1 isti in tako je raje g. minister spravil naše šolstvo v popolni nered, nego da bi pustil le trohico svoje moči iz rok. Pravijo, da si bo za bodoče pridr-žal tudi imenovanje šolskih slug z ministrskim dekretom! Ni čuda, če naše šolstvo odkar ga vodijo klerikalci rapidno propada. Imenovanje novih šolskih nadzornikov, med katerimi so možje, ki nimajo druge kvalifikacije nego, da so pristaši SLS, dokazuje še več: da gre stremljenje klerikalcev za tem, polagoma našo šolo poslabšati ... Novi prosvetni minister dr. Korošec je tako hitel z Imenovanji in upokojitvami učiteljstva, da so nastale marsikje velike zadrege, ker so ostale šole brez učiteljev. Prosvetni oddelek za Slovenijo zdaj sam ne ve, kje so še učitelji in kje jih ni, ker jih je dr. Korošec razpodil in pognal v pokoj. Zato je razposlal šef pro svetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljani, prof. Vadnial vsem okrajnim šolskim svetom nujno okrožnico, v kateri prosi, naj se mu — če le mogoče z obratno pošto — sporoče: Na katerih šolah v okraju je po zadnjih vpokojitvah in imenovanjih izpraznjeno kako učno mesto, ki bi ga bilo treba takoj popolniti z novo učno osebo?! Kje ni šolskega upravitelja, kje manjka učitelja ali učiteljice!? Jeli kak učitelj ali učiteljica imenovana na dva kraja in kje je odločena nastopiti službo!? Je li v okraju kaj učnih oseb in katere so te osebe, ki so in kje so službovale v preteklem šolskem letu? Po zaslugi g. prosvetnega ministra Korošca je torej v slovenskem šolstvu nastala popolna zmeda in največji kaos. Prosvetni oddelek danes ne ve, katere šole so ostale brez voditeljev in brez učiteljev in vprašuje okrajne šolske svete, kako je pravzaprav z učiteljstvom! ^.jubljana ne ve, kaj je storil Beograd! \Ierikalci so vedno kričali na centrali->em. Zdaj pa so z lastnim centralizmom sritirali tako daleč, da g. Vadn.ial na- Vladni predlog o kladah za Beograd, 23. septembra Finančni odbor je pričel danes razpra« vo o novih draginjskih dokladah za upo« kojene državne uslužbence in uslužbenk ke civilnega in vojaškega reda. Predlog finančnega ministra se v bi« stvu glasi: Draginjska doklada je osebna in obi« teljska. Visokost osebnih doklad se od= reja po kraju stalnega bivanja. Določeni 50 trije draginjski razredi: V I. razred spadajo vsa ona mesta, ki so i doslej spadala v ta razred po čl. 2. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922., a poleg tega še Zagreb, Sarajevo, Ljubljana, Split in Skopljc. V H. razred spadajo: a) mesta v Srs biji in Črni gori; b) na Hrvatskem, v Slavoniji in Medjimurju: kr. svobodna mesta I. reda kakor tudi vsa ostala me* sta, kjer je sedež srezke odnosno okraj; »c oblasti; c) v Sloveniji in Dalmaciji vsa mesta, kjer je sedež srezke, odnesno okrajne oblasti; d) v Bosr.l in Hercego> vini vsa mesta, kjer jc sedež srezke oblasti; e) v Vojvodini kr. svobodaa mesta z urejenim senatom ter vsa osta= la mesta, kjer je sedež srezke oblasti. III. razred tvorijo vsa ostala mesta, ki ne spadajo v prva dva razreda. Upokojcnci(skc) civilnega in vojaške« reda kakor tudi državnih prometnih ustanov, ki so bili upokojeni pred ve« I javnostjo novega uradniškega zakona, kakor tudi ostali upokojeni državni uslužbenci vojaške osebe, upokojene na osnovi zakona o ustroju vojske in mor« narice ter upokojeno državno prometno osobje, dobijo draginjske doklade glede na veličino pokojnine in število službe« nih let mesečno po nastopnih tabelah: Ako so bili upokojeni z največ 20 službenimi leti ter z letno pokojnino v di« narjih ali kronah: Do 2999 dobijo v I. razr. 900, v II. razr. 800, v III. razr. 700; od 3000 do 4999 dobijo 1000, 900, 800; od 5000 do 6999 dobijo 1200, 900, 700; Bel 7000 dalje 1400, 1200, 1000. Ako so upokojeni s preko 20 službenih mi leti iu imajo pokojnino v dinarjih ali kronah do 2999 dobijo: 1200, 1000, 900; od 3000 do 4999 dobijo 1400, 1200, 1000; od 5000 do 6999 dobijo 1600, 1400, 1200; od 7000 dalje dobijo 1800, 1600, 1400. Upokojeni zvaničniki in služitelji ter Biim slični dobijo po poedinih razredih 500, 450, 400 Din. Uslužbenci, ki so svoja leta dosiužili in so bili upokojeni pred uvcljavljcnjcm novega uradniškega zakona dobijo me« sečne draginjske doklade po nastopni tabeli: 1.) Upokojeni uradniki z letno pokoj« itiino v dinarjih ali kronah po razredu -inest: do 2999 v I. razr. 1500, v II. 1300, v III. 1100; od 3000 do 4999 dobijo: 1700, 1400, 1200; od 5000 do 7999 dobijo: 2000, 1600, 1300; od 7000 do 8999 dobijo: 2100, 1800, 1500; od 9000 dalje dobijo 2200, 1900, 1600. 2.) Upokojeni zvaničniki in njim slič« ni brez ozira na iznos pokojnine v mest* Dih draginjskih razredih: 750, 700 in 650 dinarjev. 3.) Upokojeni služitelji in njim ena« ki brez ozira na iznos pokojnine v poe« dinih razredih: 650, 600 in 550. Upoko« jenci prometnih ustanov iz točke 2. in 3. bodo šc nadalje prejemali dosedanje draginjske doklade po čl. 11. zakona o draginjskih dokladah aktivnih služnikov in upokojencev (upokojenk) državnih prometnih ustanov. Pred veljavnostjo novega zakona upokojeni pokrajinski namestniki, bani, izredni poslaniki in opolnomoeni ministri, predsedniki in člani državneca sveta. draginjskih do« upokojence glavne kontrole, kasacijskega sodišča, pomočniki ministrov, predsedniki apela-cijskih sodišč, redni vseučiliški profesorji ter generali (armijski in divizijski), a so na dan upokojitve dovršili najmanj 20 let efektivne državne službe, prejmejo na ime vseh draginjskih doklad po 3000 dinarjev mesečno brez ozira na iznos pokojnine in mesto stalnega bivanja. Ta doklada pripada upokojenim ministrom brez ozira na število službenih lst. Pravico do te doklade imajo samo oni upokojenci, ki so bili upokojeni v zgoraj navedenih položajih. Potemtakem torej oni, ki so bili upokojeni v drugem svojstvu, brez ozira na njihov čin, nimajo pravice do te draginjske doklade. Doklade predvidene v tem členu pripadajo i onim upokojencem, katerim so v pokojnino uračunana tudi vojna leta in ki samo na osnovi tega prejemajo popolne plače položaja, v katerem so bili upokojeni. Celotni projekt nove uredbe ima 27 členov ter točno odreja položaj upokojencev in upokojenk, nadalje podrobno slučaje, ako sta mož in žena ločena, dodatke za deco in drugo. Brutalnost italijanskih ©IssjK oblasti Naše obmejno prebivalstvo jo neprestano izpostavljeno raznim šika-nam italijanskih oblasti. Dokaz krutega ravnanja italijanskih obmejnih oblasti izpričuje sledeči dogodek: Prošlo soboto je 501etni dvolastnik Andrej Milavec iz Planine št. (52 nakl i dal na svojem drugem posestvu v Mal-nali št. 10, na italijanski strani v družbi dveh drugih posestnikov opeko. Ko jo bil voz že naložen, je prišel do voza italijanski marša,lo Giuseppo Rotollo v spremstvu petih finainearjev in vprašal po gospodarju hiše št. 10. Ko jo Milavec izjavil, da jo to on. mu je Rotollo brez vsakega povoda pritisnil krepko zaušnico. To izzivalno početje je Milavca tako razburilo, da je maršalu vrnil klofuto. V tem pa je nanj že navalilo vseh pet fmanearjev in pričelo je neusmiljeno padati po Mi-lavcu. Financarji so Milavca vlekli v njegovo rojstno hišo, ga tam močno zvezali, položili na posteljo in zvezanega zverinsko pretepli, tako, da mu je iz večih ran na glavi pričel-i teči kri. Ko je bilo krvavo dejanje končano, so financarji takoj odredili aretacijo Milavca in ga odpeljali v postojnske ječe. Tu je MSavca preaskal tudi zdravnik in ugotovil, da je imel tudi po plečih vse polno ran. Srajca je bila vsa krvava. Milavčeva Sena je seveda hotela braniti moža, toda nasilneži so napadli tudi njo, jo pretepli in vrgli skozi vrata na cesto. Financarji? ni motilo niti dejstvo, da je Milavčeva že v šestem mesecu nosečnosti. Ko so Milavca gnali v Postojno, ga je med potjo srečala njegova 751etna niati in pa vprašala, kaj je vendar storil? Ko je 5Iilavec oclprl usta, pa je Ze zopet dobil krepak udarec s palico po gla.vi. Pri zasflišavanju pa je bil za krivca proglašen Milavec. dasi je nebroj prič videlo, da je bil Milavec cd stražnikov brez vsakega povoda ktfuto napaden. Vso njegove izjave niso pomagalo in Italijani slovenskih prič sploh niso hoteli zaslišati. Nesrečnež čaka sedaj v postojnskih ječah »pravične* italijanske obsodbe. To barbarsko, zverinsko in izzivalno početje »kulturnih Ttačijanov* priča jasno." kakšni reveži in nesrečna/i so naši obmejni slbveaski rojaki. Pri-fttelj-H odnosa ji med obema državama so kažejo totei v tem. da italijan- ski financarji naše ljud! celo v njih rojstnih hišah zvezane pobijajo_ in pretepajo. Ljudstvo je brez moči in celo pred sodišoi no najde pravega zatočišča. Klerikalna davčna ofenziva Hudo smo zadeli našo SLS, ko smo jo storili odgovorno za nečuveno davčno ofenzivo, ld se sedaj razvija v Sloveniji. Poprej so bili seveda vsake ne-priJike krivi demokrati, ki pa so se vsaj pošteno trudili olajšati položaj z zvišanjem eksistenčnega m i nima, z uvedbo komisij, plačilnih nalogov, s pritožbami in organiziranjem pravnega, sveta prizadetim. Zdaj »Slovencu* ni možno zvračati krivde nanje in to bolL Mi smo trdili, da ni slučaj, da je ravno pod klerikalno vlado začela ofenziva, plačilnih nalogov. Klerikalci taje, -češ, da finančnemu ministru niso dali tega nasveta in od delegata gosp. Savni ka, so si dali napraviti še poseben atest. Mi pa vemo, da se je davkoplačevalcem v Ljubljani reklo, da je ministrstvo izdalo navodila za utir-jevanje. To nas le šo potrjuje v prepričanju, da .je ofenziva začela od zgoraj, češ, klerikalna stranka, kadar jo na vladi, ima toliko posla okoli korit;', da so nima časa ni volje zmeniti za davkoplačevalce. In »Slovenec* tudi priznava, da SLS ni storila nobenega koraka pri vladi in šele zdaj obeta, da c bo--, in sicer da bi se rada spravila m. enega ali drugega podrejenega uradnika. Vedno ista klerikalna praksa. Mesto popraviti od zgoraj in v ministrstvu doseči odpomoč, se poskuša streljati na male, a še to le pod partijskim vidikom. »Slovenec* izvaja, da so davčni nalogi preteklih tednov očividno demokratska — intriga. Za velike tepce pač smatra »Slovenec* svoje bralce, da se jim upa tako neumnost predložiti. Mi dobivamo od vseh strani pisma z navedbo konkretnih slučajev. Ni to naša stvar, da te slučaje obravnavamo javno, ker je treba iti skoz inštančno pot, a to se vidi iz vsega, da SLS, ki je vsa leta obetala in kričala, ni storila nič, da se stanje popravi, nego se je nasprotno pod njeno vlado še poostrila Še več. Danes SLS očividno brani pretirano davčno prakso! Zal, da moruaiio vztrajati pri tem, da jc po krivdi SLS v glavnem za letos vse zamujeno. Kajti popravljanje onega, kar so zanesli špicJji in denuii-cijanti in kar so zahrbtna intriganja enkrat poškodovala, je vedno stvar, ki je težavna, zahteva stroškov in zamotanih pisarij in nazadnje je uspeh majhen. S tem ni rečeno, da se naj vse n« ttori z dobro utemeljenimi pritožbami. A ravno tako jo res, da je SLS v pravem trenutku svojo dolžnost zanemarila. - n - štirje ministri in 2 njimi vsi klerikalni tiari si sedaj manejo oči, ko je «Jutro> na podlagi neštetih slučajev objavilo svoj protest. Poprej pa so bili gospodje gluhi in slepi in molčali so, da je imel davčni sveder svojo do-padenje nad njimi. Sedaj, ko postaja ogorčenje vedno večje, kličejo gasilce z vseli strani na pomoč. Angažirali so tudi svojega skrivnega prijatelja z Marijinega trga. kjer nas napadajo, da ne privoščimo državi »golega življenja*, ker dajemo duška občemu ogorčenju! Če povemo, da to obrambo klerikalne davčne politiko piše uradnik' finančne uprave, smo menda povedali — dovolj. sednika republike, osobito pa z vojnim ministrom U«pcj«fu, ki je njegov glav« ni rivaL Tu razpolagata obe strani z večjimi silami in pričakovati je hudih spopadov. Po zadnjih vesteh se je žc pri* čela večja bitka severno od Pekinga. Položaj pekinške vlade tedaj nikakor ni najugodnejši. Razen navedenega se ne sme pozabiti, da deluje zoper Peking tudi dr. Sunjatsen v južni Kitajski s se« dežem v Kvantungu. Ta znani kitajski revolucionar je sklenil prijlteljst o z ni« skimi boljševiki, proglasil se kot p ris ta* ša komunistične st-ujc, proslavljajoč po* litično delo sovjetov. -Njegova stranka ki je zastopana tudi v ostalih kitajskih provincah, je tedaj za sodelovanje s sov* jeti. Če bo imelo to k".k praktičen po« men, pa je veliko vprašanje. Zaenkrat je le znano, da so po vsej Rusiji uprizo« rili velike demonstracije zoper vmešava« nje tujih d"?av v kitajske razmere. Sun« jatsen pa je izdal poziv na svoje rivale na kitajskem jugu, naj opustijo medse« bojne spore in sc združijo z njim v sku« pen boj /oper reakcionarno , kinSko vlado. Da bi pa imel ta poziv kak uspeh ni upati, zakaj vsak vojaški guverner mi« sli predvsem na to, da ostane gospodar v svoji provinci; na višje stvari, kakor so enotnost države ter red in mir v dr« žavi, pa ne misli, oziroma vse to niti ne leži v njegovih interesih. Glede intervencije velesil se ne obeta nič pozitivnega, osobito odkar je Ame* rika proti temu. Skoro gotovo je, da vmešavanja ne bo; za varstvo Evropej« cev trdijo, da zadostujejo bojne ladje, zbrane pred Šanghajem. Šele ako bi se tamkaj evropskemu delu mesta pripetilo kaj zlega, bi postala stvar kočljivejša. Iz Mongolije, glede katere je določila pred nedavnim rusko « kitajska pogodba da se združi zopet s Kitajsko, prihaja značilna vest. Ministrskega predsednika dr. Dazana so umorili mongolski boljše« viki, zato ker se jc dogovarjal s pekin« ško vlado, da se Mongolija združi s Ki« tajsko. Ta vest pove zelo mnogo; iz nje se da sklepati marsikaj glede bodoč« nosti dežele. Razvoj meščanske vojne na Kitajskem V notranji vojni na Kitajskem so pad« Ic tc dni prve odločitve in sicer v dol« gotrajnih bojih, ki so sc vršili v bližini Sunghaja. Tu se jc zmaga nagnila na stran pristašev pekinške vlade. Čete pro« vincc Kiang = su. katere vojaški guverner deluje po navodilih Pekinga, je porazil vojsko province Čekiang. katere guver« ! ner jc nasprotnik Pekinga. Potek te bit« ke jc nad vse značilen za kitajsko vojc« vanje sploh. Eden od generalov Čekian« ga jc preše! z vsemi svojimi četami na sprotni strani več plena. Ta odpad dal za to podkupiti, mogoče pa jc seve« da, da jc prestopil v drug tabor enostav« no iz razioga, ker se jc obetalo na na« sprotni več plena, več koristi. Ta odpad je odiočil bitko; guverner Čckianga se je moral s preostankom čet umakniti tik v predmestja Šanghaja, kjer se sicer bra« ni še veuno, a brez upa zmage. Vsak tre« nutek je pričakovati poročila, da so na« sprotne čete zavzele Šanghaj. Na jugu je tedaj pekinška vlada do« segla uspeh. Toda napačno bi b:'o od tega pričakovati kakih večjih posledic. Kajti* istočasno sc jc pričela na severu prava vojna med pekinško vlado in go« spodarjem Mandžurije, znamenitim Čang« tso«Iinom, ki razpolaga z močno arma« do, s katero je pričel pohod proti Pe« kingu. Poročila iz Kitajske trdijo, da jc Peking le zato pričel z operacijami na jugu pred Šanghajem. da se zavaruje od južne strani za čas, ko prične na severu odločilna vojna. Ta namen se jc pc!:in» ški vladi posrečil; vprašanje p. jc, čc st ji bo po sreči izteki* tudi borba z močnim Čnng « tso « linom v Mukdcr.u. Ta ima načrt napasti Peking, o'" računati z malo cncriučno vlado Tsaokuna, pred- I., Politične Ibeiežke Kulturna sramota za socialiste jc gerent dr. Perič. Svoj čas je bil kulturni program socializma dosledno svobodomiseln. Rdeča zastava je bila vedno med boriteljj za svobodo duha. Pri nas jc danes drugače. G. Perič ni nič drugega nego klerikalni poniagač, ki dosledno klerikalizira ljubljanske šole. Mesto pro-esorjev in učiteljev naprednega mišljenja povsod usiljujc zakrknjene klerikalcc. Šolsko politiko v Ljubljani vodi neki g. Rožič, a socialist ga krije. G. Perič je zrel, da se ga uvrsti v klerikalno stranko, kajti od njegovega socializma in svo-bodomiselstva ni ostalo prav nič več. Oportunistično kompromisirante z nazadnjaškimi elementi, ubija zadnje prijatelje socialnodemokratske misli med Slovenci. + Kadar se le besedico spregovori o sokrivcih svetovne vojne, popade SLS huda jeza. Socialisti so na svojem shodu prav mirno obravnavali to vprašanje, pa je že ogenj v strehi. In to isti socijalisti, ki rešujejo v Ljubljani kleri-kalizmu upliv na občino že nekaj let. Zdaj jih je »Slovenec* zopet enkrat pošteno ozmerjal, (zgleda, da vse to nič nc izda. G. Pcrič in njegovi »socialisti* so pač politični klerikalci. Zato pa socializem, dasi bi imel na Slovenskem naravna tla, da se razvije, ne more nikjer dobiti zaupanja več. Neuspehi njegovi v industrijskih krajih in velikanska blnma-ža v Mariboru izvirajo iz nedoslednosti in breznačelnosti, koje vidni predstavnik je g. Perič. + Zakaj se tako razburjate? «Slo-vcnca* silno peče, da so tudi že najbolj zaslepljeni pristaši SLS začeli uvidevati goljufivost klerikalnih kolovodij, ki so pred volitvami ljudstvu obetali avtonomijo, povrh pa še zlate gradove. Petem ko so že poldrugo leto gospodje tigri I v Beogradu ie dijetc vlekli, je sedaj le i prišel čas, da pokažejo kaj znajo, kadar sc vsedejo k državnemu krmilu. Dva me-I seca so žc na vladi, a baš od tega. kar | so najbolj obetali, niso šc mrvice izpol-j nili. Dosedaj so kolovodje SLS gledali i samo še na to, c!a sebi, svoji ž lah ti in ' svoji okolici dobro store. Za iiiidstvo ni-j so storili ničesar! Najboljši dokaz zato i je poleg vsega drugega, da sedaj pod i vlado klerikalnih avtonomistov davčni j vijak bolj trdo pritiska na Slovenci kot i ktdaj preje. Namesto, da bi klerikalci j ljudstvu pomagali in se ponižno potrkali I po prsih kot grešniki, pa «Slovenec» zbi-! ra le lepe besede za novo varanje jav-j nosti. Od tega ljudstvo ničesar nima in j če ne morete doseči, da bi se davki po-; birali vsaj v izmeri proračuna, kakor sle i preje vedno zahtevali, potem sploh ne j vemo zakaj šc sedite na vladi. Kdo pa | naj še pomaga, čc sedaj 21 tigrov in ; štirje ministri ne morejo? Zakaj pa dru-; ge stvari lahko odpravljate in postavlja-j te? Zakaj se . tako zelo razburjate : ko vam ljudstvo očita, da ste ga oci-! ganili? Zakaj ste obetali odpravo in zni-: žanje davkov, čc .iili mora sedaj ljudstvo pod vašo vlado plačevati še v povišani izmeri?! Na ta vprašanja odgovorite! + Sramotna gonja klerikalnih av-lonomistov- Kako veliki lažnjiki iu va-| ralice javnosti so klerikalni avtonomisti, j dokazujejo sedaj vsak dan z novimi nasilnostmi in koruptnimi dejanji. Koliko solza so klerikalci pretočili, na račun Slovencev, slovenske kulture, v prilog uradništvu, dokler so bili v opoziciji! Sedaj so žc dva mescca na vladi, a niti enega uradnika šc niso. odstavili, katere- mu bi mogli in smeli opravičeno kaj o črtati, pač pa so izbrali najboljše sloven« ske sinove, najbolj usposobljene, vestne in točne uradnike, ki so jih obglavili samo zato, da na njihova mesta pi sade svoje partizanska eksponente, če tudi daleč zaostajajo po kvalifikaciji, po delu in po svoji moralni vrednosti. Dr. Korošec je kot minister uvedel zopet sistem, ki smo ga bili pri nas vajeni pred vojno, ko so se mesto pravice v deželnem odboru kranjskem, delile le krivice, ko ja tamkaj vladal teror in najostudnejša pokvarjenost Kako brez vsake poštenosti in obzirnosti je klerikalizem, je zadnji čas pokazala zlasti njegova gonja proti Engelbertu Ganglu, ki slovi kot eden najboljših šolnikov v državi, proti možu, ki je idealen vzgojitelj s srcem in dušo, Slovenec, Jugosloven, ki je odkar je dozorel, tudi svoj prosti čas porabljal za obogatenje slovenske mladinske in splošne naše literature. Povrh vsega tega je še v svoji neumornesti in ljubezni do naroda in države našel dovolj časa, da je tudi krepko sodeloval pri organizaciji jugoslovenskega Sokolstva. Nihče in tudi njegovi najboij krivični neprijatelji, na morejo trditi, da je kdo bolje kvalificiran, bolj vesten in bolj objektiven za mesto višjega šolskega nadzornika kot Engel-bert Gangl. In vendar je ta odlični slovenski šolnik in kulturni delavec moral pasti kot žrtev sramotne in skrajno krivične in nepoštene gonje klerikalnih avtonomistov. Tako plačujejo klerikalci velezaslužne može. Ko bodo v svoji iz-kvarjenosti pokončali vse, kar je dobrega in poštenega med uradništvom, pa se bodo potem spravili z isto brezobzirnostjo in srčno surovostjo tudi še na vse ostale Slovence, ki imajo v sebi la količkaj samostojnosti in duševne neodvisnosti. Ako klerikalci uganjajo tako stvari že danes, potem si vsakdo lahko predstavlja kaj bi šele črna jata delale s Slovenci, ako bi dosegla svojo inkvi-zitorsko avtonomijo! Kako dolgo bo še ljudstvo verjelo tem varalicam? + »Ni napredka brez kapitala-* V ^Slovencu* je izšel programatični članek, ki povdarja vzajemnost kapitala z vsakim napredkom in poveličuje kapital v stavku: »Ni napredka brez kapitala*. Članek seveda zaključuje, da mora država dati kapitala klerikalnim zadrugam t. j. SLS, da bodo potem držale vse Kmete in obrtnike na vrvici. Vsekako je evolucija klerikalnih »komunistov* v kapitaliste zelo značilno dejstvo. Perverzen zločin Ljubljana, 23. septembra. Ni baš razveseljivo, da se bliža naša mala Ljubljana velemestu baš v krimina-iistiki in da beleži velemestno pojave v prvi vrsti policijska kronika. Včeraj se ie obogatila zopet za zločin, ki diši po pariškem" in londonskem pokvarjenec vzduhu. V Mostah in na Selu so opazovali ljudje že večkrat dva sumljiva moška srednja starosti, precej zanemarjeno oblečena. I r-vi je črnolas s črno brado, drugi bloudi-nec. Kjer sta le mogla, sta se skušala bližali otrokom, a sta takoj izginila, ako se je približal kak odrasel človek Včeraj popoldne sta napadla devetletno deklico Hedviio O., ki jo je bila poslala mati od Ljubljanice, kjer je prala, na svoje stanovanje na Selu po neko stvar. Ko je prišla mala do svoje hiše, sta jc srečala ona dva ncznanca. Prvi jo jc pograbil in zamašil usta, drugi pa zagrešil na deklici razne perverzne nečednosti. Ko sta jo naposled izpustila, je deklica videla, da sta ji lopova odrezala tudi njeno dolgo, lepo kito; našla jo je par korakov od sebe na tleh. Vsa obupana je zbežala Hedvika k materi, neznanca pa sta jo odkurila proli železnici. Ko je mati povpraševala za njima, ni mogla zvedeti ničesar. Upajmo, da bo imela policija več sreče. Zločin se je zgodil ob belem dnevu sredi med hišami. Zato je naravnost čudno, da sta mogla lopova nemoteno opraviti svoje gnusno delo. Esi? v konstrukciji, enostavna iu nadvse rrak-tična v uporabi ter v trpežnosti nenaO-kriijiva sta pisalna stroja, THE REIt So.,L"5ib!|ar2a I 23. septembra: CURIH: Beograd 7.40, Ncv.-York 52S, London 23.55, Pariz 27.S0, Milan 23.15, ! Praga 15.80, Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.G3, Sofija 3S5. Dunaj 0.00745. DUNAJ: Devize: Beograd 002 do 0S>:-Berlin 16.830 do 16.930, Budimpešta 91 'do 93 Bukarešta 351 do 353, London 316.500 do 317.500, Milan 3109 do 3121, I \"ew-York 70.935 do Tl.ltS, Pariz 374 ) 'do 37G3, Praga 2127 do 2137, Varšava i 13.000 do 13.700, Sofija 515 do 519. Cu-■ Tih 13.155 do 13.505. Valute: dinarji SS7 ! do 093, dolarji 70.400 do 70.860, lire ! 3095 do 3115. PRAHA: Beograd 47.4. Dunaj 4.71G, i Rini 148.75, Ncw-York S3.D5. I1ERLIN: Beograd 5.S5, M Lian 18.39, ; p raca 1252. Ne\v-York 4.19. NEW-Y0RK: Beograd 140.50, Pariz 528, Milan 438.75, Praga 300, Bukarcšla 50.25. LONDON: Beograd 317, Milan lCl.bO, Dunaj 318.000, Bukarešta S90, Budimpešta 315.000, Praga 148.75. Novi okrajni šolski nadzorniki Podpisan je izkaz, s katerim so imenovani za šolske nadzornike v ljubljanski in mariborski oblasti: Maks Hočevar, okrajni šolski nadzornik in ravnatelj I. deške meščanske šole v Ljubljani za okrajnega šolskega nadzornika za osnovne šole v Ljubljani in za meščanske šole ljubljanske oblasti; Franc Fink, okrajni j-olski nadzornik v Mariboru za okrajnega šolskega nadzornika za osnovne šole v Mariboru in meščanske šole v mariborski oblasti; za okrajne šolske nadzornike za osnoivne šole: 7,a okraj Črnomelj Avgust Lukežič, dosedanji okrajni šolski nadzornik istotam; za okraj Krško, Karel Rostohar, nadučitelj v Cerkljah; za okraj Logatec, Ferdinand Juvanc, uoiteij v Ljubljani; za okraj Litija, Slavko Cernigoj, nadučitelj pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini; za okraj Novo mesto, Janko Grad, okrajni šolski nadzornik istotam; za okraj Radovljica, Josip Pleniear, Folski upravitelj v Radovljici; za okraje Brežice, Sevnica in Laško, f-irnon Gajšek, nadučitelj v Dobovi; za okraie Ptuj mesto, Ptuj okolica in Druiož. Štefan Firm, nadučitelj v Hočah; za okraje Prevalje, Marenberg, Slovenj-jradec in Šoštanj, Ivan Zolnir, nadučitelj v Ptuju; za okraje Konjice, Rogatec, Šmarje in Kozje, Miloš Grmovšek, dosedanji okrajni šolski nadzornik v Slovenjgradcu; 7,a šolske okraje Celje mesto in okolica., Vransko, Gornji Grad, Ljudevit Cer-E1?.!, okrajni šolski nadzornik v Celju; za šolske okraje Ljutomer, Gornja Radgoni, Št. Lenart, Franc Karbaš, nadučitelj v Ljutomeru: za šolski okraj Maribor okolica in šolski okraj Slov. Bistrica, Matija Lichten-vaflner, okrajni šolski nadzornik v Mariboru; za okraj Murska Pobota, Aleksander tfežina, nadučitelj v Gančanih; za okrai Dolnja Lendava, Julij Kont-ler, nadučitelj v Vidoncih; za okraj Kočevje, Alojzij Peteriin, cGitelj v Kočevju: . za okraj Kamnik, Iran Primožič, nad-fcoitelj; za okrajna šolska nadzornika za okraj Ljubljana okolica, Franc Škulj, šolski upravitelj na IV. deški šoli v Ljubljani b Ivan Štrukelj, nadučitelj na Viču. Rogaška železnica Rogatec, 22. septembra. V nedeljo zjutraj se je pripeljal rav« nateij dr. Borko na inšpekcijsko potovanje lokalne železnice Grobelno = Roga« tec. Ta železnica je last zasebne del« aiškc družbe s predsednikom dr. Plo« jem in ima svoj sedež še vedno na Du« naju. Naša država ima na tej progi v svoji upravi le obrat, ki ga je pa baje vsled pasivnosti železnice s koncem te« ga leta, ko poteče pogodbeni rok, odpo« vedala. Usoda te železniške proge torej ni ravno zavidanja vredna. Zanima pa se za njo tudi slovenska družba zaseb« nih železnic,- ki bi rada postavila to že« leznico povsem na drugo, donosnejšo podlago. Država ne kaže posebnega in« terese za progo in se vsled tega tudi ne zgane z mrtve točke dograditev komaj 5 km dolge zveze med Rogatcem in Kra« pino, ki bi znatno" skrajšala zvezo sever« ne mariborske oblasti na Zagreb ter zla« sti tudi gospodarsko dvignila dolino med Rogatcem in Grobeinem, posebno pa drž. zdravilišče v Rog. Slatini. Na tem nesigurnem pravcu razmerja lokaike trpe največ tamošnji železniški Bastavljenci, ki še vedno niso prevede« ni in dobivajo stare plače, tako, da pre« jema n. pr. oženj eni nastavljenec z 1 otrokom komaj mesečnih 800 Din. Kljub številnim urgencam in prošnjam pri me« rod*-nih faktorjih, je bilo vsled gori na« vedenih zapletenih odnošajev doslej pre« vedemh le 70 nastavi j encev, ki so dobili nove urnine in so za silo zadovoljni. Ostalih 50 nastavljencev pa zaman trka po vseh mogočih vratih, direkcijah in mi nistrstvu. Pred kratkim jc sicer hotel to obup« no bedo prizadetih rcvežev izrabiti zna« ni demagog polanec Žebot, ki si je pred 3 tedni izrecno namočil posebno prosja« ško deputacijo v Rogatec, kateri je tu« di obljubil energično odpomoč. Bržčas je upal dobiti s svojimi praznimi oblju« bami nove pristaše in volilee v Rogat« cu. Vkljub temu pa so dobili klerikalci pri nedeljskih volitvah komaj 12 gla« sov v Rogatcu. Po omenjeni konferenci z rogaškimi železničarji se je Žebot od« peljal baje naravnost k železniškem mi« nistru v Beograd, — o uspehih njegovih obljub pa ni bilo nobenega sledu. Ubo« gi železničarji bijejo naprej svoj obup« ni boj za vsakdanji kruh. Radi teh klicev stradajočih nastav« ijcncev se je pripeljal v nedeljo železni« ški direktor dr. Borko na lice mesta v spremstvu višjega nadzornika Sajevica in kont.olorja Landeja ter po dobljenih informacijah o škandaloznih plačah po« slal z izčrpno spomenico obupavancev posebnega kurirja v Beograd, da izp>= siuie pri železniškem ministru kakršno« koli pomoč bednežem. Upamo, da v-aj ta prošnja ni bila zaman. Milan Grčic "f Žalost za, žalostjo. Milan Grčic, ta prekrasni tip borca za našo jugoslovensko stvar, ta mncenik, je nenadoma, mlad in delaven, umrl. V zagrebški »Narodni pivnici* je sedel v družbi svojih prijateljev in naenkrat, nenadoma — padel v nezavest. Močili so ga z vodo, poklicali zdravnika in ga prenesli v bolnico, ali k zavesti ni več' prišel, proti jutru je umrl. Velika izguba! Mlad, delaven, idealen naci.jonalist in tako nenadoma nas zapušča! Rojen je bil 1. 1882. v Jamnici, okraj Dvor. Po končanih študijah se je podal na novinarsko polje in urejeval, skupaj z Adamom Prihi-čevičem «Srpsko Kolo», prebujal narod Like in Banije, delal noč in dan in bil najboljši tovariš. Tudi preganjan je bil, seveda — kdo pa ni bi! preganjan, ako je bil pošten in nacijonalen? — in poslan s fronte na fronto, četudi j je tudi na podlagi konkretnega slučaja doka- zala. kako je ta radičevski magnat skušal v Beogradu podkupiti glavnega referenta v ministrstvu šum, hoteč uato z raznimi manipulacijami pri državni šumski industriji oškodovati državo za 10 milijonov dinarjev. Podkupljen je se mu ni posrečilo, zato hoče zdaj dotičnega uradnika preganjati, a navzlic temu je opljačkal državne šume za najmanj 4 milijone dinarjev, izigrarvajoč. agrarno reformo na škodv hrvatskih sel jako v. V zvezi s temi Pr-pičevimi šumskimi operacijami je tudi postalo jasno, zakaj radičevci zahtevajo. dal resort ministrstva šum prevzame Radičev zet — Košutič . . . Na vse to težke obtožbe se v Prpi-čevo obrambo ni javil niti en blokaški list.. Vsem jo zastala sapa in Prpiea so zatajili celo njegovi najzvestejši uslužniki. Članki «Riječi» so osobito v privrednih krogih vzbudili splošno odobravanje in uredništvo prejema vedno nove dopise in podatke o Prpi-čevih kvalitetah. Posebno zanimiv je dopis iz Proda, ki navaja celotni Pr-pičev »Werdegang» od navadnega vinskega agenta in hazarderja do e. kr. vojnega liferanta. Kot doba.vljač lesa za avstrijsko vojsko je Prpič imel največjo zaščito v komandi c. kr. 18. kora. Dočim so drugi umirali, je on bogatel, toda zdaj. ko se razmere vračajo v normalni tir, gineva tudi sreča takih hazardsrjev kakor je Prpič, ki v jugoslovenskih. posebno še zagrebških pridobitnih krogih uživa glas povsem nesolidnega trgovca. S Prpiče-vo srečo pa seveda, kopnijo tudi radičevski fondi im tako se bo kupnji njegove palač« na Zrinjovcu pojasnjuje stari pregovor, da roka. roko umiva, ker sta obe — umazani . . . RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo sezono pri« hodnjo nedeljo, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Uprizori se historična drama «Angelo, tiran paduvanski®, ki jo je spi« sal znameniti francoski pisatelj V. Hu« go, od katerega smo videli lansko sezi« jo na našem odru dramo «Lukrecija Borgia». 2064 SEMIČ. Dne 31. avgusta so tukajšnji Orli priredili svoj tabor. Vedeli so, da ne ho nihče izobesil zastave, kljub temu da je g. Krašnja pisal pisma in prosil hišne- posestnike, da rizebesijo zastave. Pomagalo ni nič. Isti dan zjutraj po ma« š: je prih;tel predsednik okrajnega šol« skega sveta g. Plut iz Vinjega vrha k šolskemu voditelju g. Riglarju in mu rc« kel, da naj gre v šolo na sejo. Omenimo da se jc vsake seje redno udeleževal tu« di g. župmk Grobljar, a tc pot ni bilo. (Orlovski posli!) Seji so prisostvovali sami tigri: bivši župan Plut, Mihel« čič, Bunovcc in predsednik Plut iz Vi« njega vrha. Prvi je dobil besedo g. Te« trič, ki je predlagal, da naj šok svojih potrebščin ne kupuje več pri trgovcih, ampak »mo pri konzumnem društvu Kdor bi kupoval drugje, bo moral sam poravn.it: šolske račune. Predlog je bil sprejet. Nato je vprašal g. Petrič gosp. Riglarja, kje je zastava. Ta je odgovoril da se nahaja na podstrešju. Nato je pričel g. Petrič vpiti, da je treba zasta* vo takoj razobesiti. G. Riglar je mirno razložil, da to ni dopustno, ker se sme« io zastave na šolskem poslopju razobe« šati samo ob narodnih praznikih ter dru« gih šolskih in državnih svečanostih. To pojasnilo pa ni zaleglo in Petrič je pričel še bolj besneti.'G. Riglar je zopet miril in naglašal, da bi bilo tako ravnanje šol« skega vodstva protipostavno. G. Petrič je pričel nato razbijati po klopi in gro» žiti s pestmi rekoč: kega zapisnika. Jasno je bilo, da ni šlo za šolske zadeve, ampak samo za poča« stitev Orla in razobesitev zastave. Tako vodijo klerikalni krokodili šolsko po« litiko! RIBNIŠKA DOLINA. Zelo smo kaz« novani, da imamo za poslanca g. Skulja. Pritisnili so nas z osebno dohodnino, da je strah. G. Skulj je pač kje letal okrog in najbrž študiral vinsko vprašanje, pri tem pa je pozabil, da je njegova dolžnost volilee v naprej varovati davčnih kri« vic. Ko je enkrat toča padla, se skuša zamorec Skulj oprati v «Domoljubu». G. Savnik, tako piše Skulj, da je obljubil, da se bo na prizive iz kočevskega okra« ja posebno zanimal in celo, da bo v resnih slučajih delegacija dovolila vla« ganje prizivov naknadno, če so tudi ro> ki zamujeni. Tu seveda tega nihče ne verjame. (Op. ured.: dolžnost finančne delegacije je, da nemudoma jasno in javno pove, je«li res v prizivu na napač« ne odmere dovoljeno vlagati tudi preko prizivnega roka pritožbe. To pač ne bo moglo veljati le za gotove ljudi, ki pri« hajajo po priporočilu «Domo!juba»). Davkoplačevalci kočevskega okraja si bedo nemarnega poslanca Skulja dobro zapomnili. PREKMURJE. Po zasedbi Prekmurja je bi!a izrecna želja prekmurskega ljud« stva, ureditev zemljiškega katastra. To svojo prošnjo je ustno in pismeno pred« lagalo po svojih županih bivši deželni vladi, sedaj pokrajinski upravi in nje« nim zastopnikom ob priliki poseta Prek« murja. Vselej je deževalo obljub o ure« ditvi katastralno « zemljemerskih del a ničesar ni bilo izpolnjenega. Mesto kr« vavo potrebnega, strokovno izobražene« ga geometra so nam poslali pisarniške« ga uslužbenca. Kmečko ljudstvo je pri« morano za razmejitev svoje zemlje iska« ti privatnega geometra aii pa 30 km od« daljenega državnega geometra. Da je to združeno s silnimi nepotrebnimi stroški, katerih kmečko ljudstvo ne more zma« govati, je jasno. Vse delo bi lahko iz« vršil en strokovni uradnik (geometer), Brez steklenice „luhana" naj ne bode nobena kuhinja. Brez steklenice kuhana" naj ne bače nobene kuhinja, §| odoično manipulativno delo pa bi ixvr» šil evidenčni urad zemljemerskega kata» stra v Murski Soboti. Ker ne bi imela država skoraj nikakih posebnih izdat« kov, je le želeti, da se čimprej ugodi že« lji prekmurskih davkoplačevalcev dolnje lendavskega okraja. Sah DR. LASKERJEVA TURNEJA PO JO-GOSLAVIJL Dr. Emanuel Lasker, slavni zmagovale« letošnjega svetovnega mojstrskega šahovskega turneja v New-Yorku, se je, kakor znano, po zaslugi šahovskega mojstra Miesesa, ki je pred letom gostoval pri nas in se zelo laskavo izrazil o naši gostoljubnosti napram dr. Laskerju, odločil prirediti obsežno turnejo po naši kraljevini. Dne 20. t. m. je dospel slavni mojstef v Beograd, kjer je bil najsvečaneje sprejet. V nedeljo je priredil kot gost beograjskega šah. kluba s sijajnim rezultatom obsežno in naporno simultanko, nakar se je ob prisrčnih ovacijah navdušenih Beograjčanov poslovil. V ponedeljek je gostoval v Subotici, v torek v Som-boru, danes, v sredo je gost cOsiješkega šah. kluba^, v četertek in petek ga slavnostno pogosti Zagreb, odkoder pohiti v soboto, 27. t. m. v Ljubljano, kjer ostane tudi še v nedeljo in ponedeljek. Ta dan odpotuje v Maribor, kjer bo nastopil kot gost tamošnjega šahovskega kluba. V Mariboru se poslovi dr. Lasker in odide v Avstrijo. Dne 2. oktobra otvori na Dunaju vrsto šahovskih predavanj, željno pričakovanih ne le od avstrijskih šahistov, temveč vsega šahovskega sveta, ki odpošlje k mojstrovim izvajanjem svoje zastopnike, informatorje in dopisnike. Dolžnost vsakega inteligentnega Jugo-slovena, prav posebno še šahista, je, da pripomore do čim lepšega sprejema odličnega gosta. Kdor se zaveda odličnega pomena mojstrovega poseta v naši prs-stolici, bo brezpogojno gmotno ali moralno sledil smernicam ^Ljubljanskega šah. kluba>, ki je zastavil vse sile v to, da kulturni svet v svetovni žurnalistiki izpod strokovni?škega peresa dr. Lasker-jevega zazna, da smo res gostoljuben in kulturen narod. Ker je gostovanje dr. Laskerja v Ljubljani združeno s precejšnjimi denarnimi žrtvami, ki jih ^Ljubljanski šahov, klub-, iz svoie blagajne sam ne bo mogel kriti, se klub tem potom obrača na vse privatne mecene, prijatelje šaha, denarne zavode, kulturna društva, korporaeije itd., da po svoji moči prispevajo svoj prostovoljni obulus na naslov < Ljubljanske ga šahovskega kluba:*. Na vspored dr. Laskerjevih prireditev v Ljubljani se pravočasno povrnemo. Žf sedaj pa vabimo v9e cenj. prijatelje šaha' k čim številnejši udeležbi povodom pozdravnega sprejema slavnega mojstra na glavnem kolodvoru. Čas Laskerjevega dohoda bo pravočasno objavljen. S šahovskim pozdravom! , v kavarno Evropo z dnevnim redom: Sprejem dr. Emanuel a Laskerja in določitev prireditvenega vzporeda (lokal, čas itd.). Udeležba za vse odbornike obvezna. Prosim vse bratske šahovske kiube (šiška, Vič, Moste itd.), ki bi bili pripravljeni v kateremkoli oziru sodelovati pri Lasker je vem sprejemu in mojstrovih produkcijah, da istočasno pošljejo k tej seji svoje zastopnike. — Posievodcfi podpredsed. i IZJAVA- % Podpisana Roza Kumer v Šma rinem | ob Paki, Savinjska dolina, izjavljam, da £ nisem odgovorna in ne plačnica za dol- ij gove svojega moža Franja Kumer, ki bi < jih on eventuelno naredil, bodisi v de- j-narju ali blagu. 2065 Pismo iz Beograda Becgrad, 21. septembra. Zadnja dramska noviteta v Beogradu Je bila Pecije Petroviča komedija cČvorr> (Vozel). Pecija Petrovič je v prestolici dobro znan oderski pisatelj. Lani so igrali njegov komad je stvar brez posebne literarne cene, komad, ld je napisan za blagajno. Dogaja se v Liki. Mož gre na pot in ostavi doma samo ženo, katero nato obišče znani Periša iz bližnje vasL Nadaljevanje Ri lahko vsak sam zamisli. Nato pride v obiske še ženina sestra, ki ima Perišo za svojega zeta, kar še bolj zameša štreno igre. Na koncu se pojavita na odru še oče in mati. <Čvor» je s tem popoln in fcele ko se pojavi na odru pravi mož. se vozel razpiete. Komedija se ima zahvaliti za svoj uspeh bolj igralcem in režiserju Giniču nego pisatelju. V glavni vio-Bi se je posebno izkazala sa. Žanka Soki- pregled cev a, ki je gledalce zadivila z nenavadno krepko realistično igro. * * cSrpska Književna Zadruga* pravkar poroča, da izide letošnje kolo njenih publikacij prvega novembra. Obsegalo bo sedem knjig: «Izgnanici», albanska odiseja s prologom v treh delih. (Stihi). Napisal Vladimir Stanimirovič. cPripovijesti črnogorske i primorske)-. Napisal Stjepan Lj. Ljubiša, predgovor pa Marko Car. c Plava gospodja>, roman. Napisala Milica Jankovič. -:Pripovetke->. Napisal Ivo Andrič. . Prevod dr. T. Marelica. cHamlete. Prevod Sime Panduroviča. Mesto in Beethove-novo svečanostno igro z zbori in plesi .Atenske razvalhie>r V prvem komadu je pel naslovno vlogo g. Rairr.und, v drugem pa g. Jerger. Oba komada sta prišla na oder v režiji dunajskega glasbenega gledališkega triumvirata Strauss - Kroller-Turnau. mims w iiiaphG0 fond I -4 D RED IN TUDI O POLNOČI -PRAVICA! / Okrogel, splošno ugleden domoljub, seveda klerikalnega prepričanja, se jpriguglje oni večer mirne poste. Cvra-ika je toliko nafcrcal na barko, da ;ro sedaj zelo nesigurno vošči. Mesto [cUberfracht* bi se smelo reči, da je jsdupkom pun». Dva usmiljena sama-citana ga vodita pod pazduho. Trojica ke ustavi pred pošto pred skupino jnladeničesv, ki se med seboj razgovar-jjajo. «Horukl=> zagrči gospod klerikalec v svo.fi vinski korajži, pa še kolcnalo ke mu ni. «Kdor je Orjunaš, ga ubi-— «Le domov v posteljo, >pSka!» mu ogovorjenei prijazno odzdravijo. Možakar pa auf bika, kolikor ga držale noge in asistenca. Dreti te je začel, da so se kar šipe upogibalke. Službujoči stražnik je hočeš nočeš moral pristopiti in povprašati za legi-timaeijo. Vse, kar je prav. Toda, ;glej, deus ex machina Kranjca ne zapusti. Oblasten gospod pristopijo, •vzamejo pijanega razgrajača v varstvo in službujočega redarja po-zovejo L- k redu in pravici, s prijazno — osor-Ino — odločnim pozivom: «Vi, pustite gospoda v miru!» 1 Skupina pred pošto, izprva začudena nad novim redcam ponočnega reda, gi je hitro pojasnila položaj, kajti ob svitu nove elektrike je prepoznala v Sntervenientu varnostnega poglavarja jS. znanega iz nepozabnih Skublovih Ičasov. Da torej službujoči stražnik ne sme {več legitimirati pijanega razgrajača, ki |je slučajno, hm, klerikalec, — to jc Najnovejši nočnocestni predpis. O, zla-ita vek zdaj marsikomu pride! Škoda, )3a hodijo gospod Man prezgodaj £pat. Ljubljanski nočni vinski film z novim policajnim postupnikom bi bil fes predanimi v! M. A. C. V * * Cenjenim naročnikom smo začeli •Sanes prilagati položnice- V par dneh Sprejmejo položnice vsi naročniki, ka-jjterim poteče naročnina s koncem t. wi. ali pa imajo še kaj zaostanka-Prosimo naročnike, da plačajo po možnosti naročnino za celo zadnje četrtletje (60 Din): s tem zelo olajšajo delo upravi- Vsak naročnik pa nai plača naročnino oz- dolg takoj v prvih dneh oktobra ali. kdor more, ge prej. Nikdo naj ne odlaša, ker povzroča s tem upravi obilo nepotrebnega dela, sebi pa škodo. Uprava «Jutra»- * Tz šolske službe. Upokojeni so v šolski službi: Jakob Furlan, nadučitelj v Biški; Bobert Cigler, nadučitelj na Igu; jKarel Trošt, nadučitelj v Št. Jerneju; Josip Turk, okrajni šolski nadzornik v Ra-Jdovljici in Ljudevit Stiasny, okrajni šol-j teki nadzornik v Krškem. * Udruženje jugoslovenskega učitelj-! Sva, poverjeništvo Split je poslalo v imenu 14 okrajnih učiteljskih društev in SOO trclruženih članov protestno brzojavko na ministrskega predsednika zaradi namere prosvetnega ministra upokojitve viš. šol. nadzornika g. E. Gangla in zaradi nasil-stev, ki se g od <5 nad naprednim slovenskim uSteljstvom, članstvom UJU. ' * Izplačevanje uradniških diferenc se to po vesteh iz Beograda baje pričelo v oktobru. V finančnem ministrstvu je po teh poročilih izdelan načrt, da dobijo diference (razlika med novimi in starimi plačami od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.) izplačane najprvo in to tekom prve oktobrske polovice služitelji in zvanični-iki, v drugi polovici oktobra uradniki III. kategorije. V prvi polovici novembra naj bi prišli na vrsto uradniki II. kategorije, nato uradniki 9., 8. in 7. skupine I. kategorije, v prvi polovici decembra uradniki 6., 5. in 4. skupine, v drugi polovici pa jostale tri skupine I. kategorije. Ta vest se glasi že nekoliko drugače od prvotne napovedi, da bodo diference izplačane s jL oktobrom. Sedaj je toliko jasno, da s 1. oktobrom ne bo izplačano nič, za pozneje pa imamo nove napovedi. * Prvi večji manevri vojne mornarice Kakor nam poročajo, so bili te dni končani prvi večji manevri naše vojne mornarice, ki- so se vršili na našem Jadranu. Na manevrih se je pokazal pravi vojaški duh in vrlina naše šele v početku razvoja se nahajajoče mornarice. Vajam je prisostvovalo tudi 20 višjih oficirjev iz višje vojne akademije ki so imeli priliko, da spoznajo važnost in potrebo mornarice za obrambo naše nad 600 kilometrov dolge morske obale. Na manevrih je Sodelovalo 13 edinic. Na dolnjem in srednjem Jadranu je vodil manevre sam komandant vojne mornarice admiral Priča, na gornjem Jadranu pa admiral Koch. Vaje so pokazale prav dober rezultat ter te je vsem sodelujočim edinicam izreklo Službeno priznanje in zahvala. * Smrtna kosa. V Draždanih na Saksonskem je pri svoji hčeri umrl naš rojak inženjer Fran Zmrzlikar, rodom iz Logatca, tovarnar v Beutsch-Wagramu v 'Avstriji. Četudi živeč v tujini je ostal .vendar zvest svojemu narodu. — V Sa rajevu je preteklo nedeljo umrla gospa Francka Kavčič, rojena Cankar, sestra pokojnega pisatelja Ivana Cankarja. Iz Celja se je podala v Sarajevo k bratu kanoniku, kjer je zbolela na španski bolezni in pljučnici. Bila je odločno narodna žena in priljubljena pri vseh, ki so io poznali. Blae jima spomini * Odstažeiiia stalnega kadra za učitelje. nirimisaiui »'"»^j • v ""V";"J"V. , , - • Vsi dovršen kandidati učiteljišč, razen PredstaTe VEak dan ob S., pol 5., pol 8. in 9. uri. Ob nedeljah t n d. ob pol 11.dop. m 6. on^h ki so stopili v stalni kader po prejš-1 Blagajna je od n rta pol ure pred prvo predstavo. Telefon 730 kiho ljubljanski dvor 24,, 25., 26. t. m. Tetefo« 730 Samo 3 dni! * 4922/a Kriminalni slučaj v 6 dejanjih znesek 240.600 Din ter preko meje Iz LSub^ane li svoj rok ne- i pobegnil na Madžarsko. Budimpeštanska ** 1 . preKinjem,, ----bili v učiteljski ' ?. j& (e dni pretirala tujca, ki je v i u_ članski sestanek Novinarskega službi in bodo za čas kadrskega roka, nomenu besede razmetaval de- udruženja danes popoldne ob 4. v pro« ... . ... _______r__: i Fi«'1-'" . ... _____.,____________, l?o/4; M7rtnvnrfl onih, ki so stopili v stalni kader po prejšnji ugodnosti tromesečee vojne službe v počitnicah, bodo po novem zakonu o ustrojstvu vojske odslužili svoj rok neprekinjeno, četudi so že " ~ KcctrsKega ruša j pravem pomenu besede razmetavat oe- udruženja danes popoiui | učiteljske službe razrešeni. j nar 'Ugotovilo se je. da je aretiranec - j štorih «Slov. Naroda«. Radi razgovora * Prekinjenje šolskega pouka. Minister j defravdant Pap za katerim je subotiška i o sušaškem kongresu prosi odbor cim ; prosvete je" odredil, da smejo na osnov- j policija izdala tiralico. Pap bo izročen na- j številnejše udeležbe, nih šolah po deželi, kjer morajo tudi j ;jm oblastim. otroci pomagati pri spravljanju poljskih j * Bestijalen roparski napad. V noči od in drugih pridelkov, ob času nainujnej- ->i. na 22. I m. je bil 37 letni Vincenc šega dela šolska upraviteljstva sporazum-1 Kinkl, posestnik iz Partini, napaden na no% krajnimi šolskimi sveti največ v iz-|ic=ti med ŠI. Lenartom ia Sv. Trojico, meri 7 dni prekinili redni šolski pouk.' Dosedaj še rezuani napadalec je Kinkla Izpadle šolske dni jo nadomestiti ob šo- j uclaril s kolom tako močno po glavi, da le prostih četrtkih, pri nerazdeljenem po- j jc |a padel na tla. Ko so je Kinkl hotel poldanskem pouku po posameznih urah. O prekinitvah pouka, ki se dovoljujejo le v dobi od 1. seplembra do 31. oktobra, je obvestiii vsaj tri dni prej okrajni šolski svet. kateremu je označili tudi način nadomeščenja. Za daljše prekinitve je pravočasno prositi okrajni šolski svet, ki lahko rok podaljša do 14 dni. * Za revno šolsko mladino. Prejeli smo: Tvrdka «Brata Koleno na Mirni je darovala za knjige revni šolski deci na Mirni znesek 250 Din. Za ta celikodušni dar se jima v imenu sirot šolsko vodstvo | mor dvigniti, je napadalec udrihal ponovno po njem toliko časa, da je Kinkl obležal v u_ Novi predsednik gerentstva Mes^ ne hranilnice v Ljubljani. Ker je inž. A. Stcbi odložil članstvo in predsed, st\o gerentstva Mestne hranilnicc, jc aa njegovo mesto imenovan g. Anton Vrtov cc, uradnik Gospodarske b-anke. u— Tombola Sokola II. Pri javni tom* boli, ki jo jc v nedeljo jx>poldne na Kon; g resnem trgu priredil Sokyl II. so zadeli lavno dobitke: Ivan Sifrcr opravo, Ka nezavesti celih osem ur. Drugi dan so ga i ^ HIov5ek sivalni stroj, Ela Osrcdkar prepeljali v bolnico v Maribor, kjer sc , Josip B;ljec stensko uro, M. Mar, je ugotovilo, da mu je napadalec razbil tinc'zaboj sladkorja in I. Andrcjka kos zlomil dvakrat desno leht, ga: :jfona ranil, mu izbil pet zobov in mu j u_ Podporno društvo siepih nam spo. lobanjo, težko r____ - odrgnil kožo. Oropal pa ga je tudi po-1 - KWsto~ venca na krsto podpred polnoma in ga pustil ležati na licu mesta; ^^^veltnega odbornikaTAloj, v samih hlačah in srajci , darovalo Kreditno dru, * Samomor šestnajs letmec. Na Sušaku W hranilnice ljubljanske naše, je te dni vzbudil veliko senzacijo f^i^/ruS. znesek 500 Din, za kar se _ 16 letne Marice Sokoli^ hčerko i-^ * kar najiskrenejc zas najtopleje zahvaljuje. jnanenega podkontrolorja v p. Dekle se . - , t, ie vrfflo s strehe na dvorišče in na me-, -1VJ. * Zanimiva razprava se v* danes ob . Je mrtv0 Mc{iv s}rašuega Cina: , u_ Zdravstveno stanje v Ljubljani. 11. dopoldne pr. okrožnem sodiscu v ,. razmere v obitelji j Glasom zdravstvenega izkaza mestnega riboru. Meseca marca je prinesel .Slove- j nea. ^ _ Janez' magistrata se je prošli teden rodilo v nec» več člankov o glasbi izpod peresa ,orari- 20 letni Viktor Ljubljani 40 otrok (20 moškega m 20 skladatelja Antona g«• ^ ^ v ^ sodnega svetnika v Ljubljani. Dne 2. mar-, ^ 1 ^ ^ ^ rg/nt. hi5e v vaseh v , . j -i okolici Doinžid ter okradla razne obleke germaniziranega Slovenca> ožigosal tudi 1 - ------■— ~. - ; ca je v članku «Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca;, ožigosal tudi j ' ^ v vrednosU nad 5000 di- nemško pisavo slovenskih prnmkov ,n F kljub intenzivnemu za- za zgled navedel med drugim tudi Ogo- W " J izsledili, ker sta reutze. S tem se je čutil prizadetega dr- ^ 3 m lalvinah v družbi žavni pravdnik g. Ogoreutz in vlozil toz- ^oj po ^ kam ti bo radi razžaljen ja cash zoper g Lajo- ^fen^kjer bo(!o vsi skupaj go,.ovo vica. Ker sta oba naložbena pri ljub jan- £ sre&)_ skem sodišču, je bilo za razpravo delegirano okrožno sodišče v Mariboru. Zanimivo je, da je g. Lajovic odklonil vse mariborske sodnike, ki imajo nemška imena. O razpravi bomo poročali. — V obmejnih Slovencih bo ta razprava zbudila spomine na stare čase, ko 90 bila ponem-čena slovenska imena zelo moderna. Višek občutljivosti je menda dosegel neki Schifko pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je tožil tamošnjega kaplana za-1 radi razžaljenja časti, ker je njegovega otroka v šoli klical za Živka namesto za Schifka. * Kongres zobotchuikov. V Beogradu je bil predvčerajšnjim zaključen kongres zobotehnikov iz cele Jugoslavije. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva, da se čimbolj osigura eksistcnca zobotehnikov, ki naj bi pripadali pod kompetenco ministrstva za trgovino, ker je njihov posel obrt. Resolucija je bila izročena pristojnim faktorjem. * Prošnja Mnnjičeve rodbine. Otroci srezkega poglavarja v Djakovici Munji-ča, M so ga kačaki ujeli in odvedli s seboj v planine, so brzojavno naslovili na ministrstvo notranjih zadev nujno prošnjo, naj osvobodi očeta in ga vrne rodbini. * Nova gimnazija v Sarajevu. V smislu sklepa ministrskega sveta se koncem septembra otvori v Sarajeva nova osem razredna gimnazija * Dva smrtna slnčaja na Jesenicah. Z Jesenic nam poročajo: V nedeljo zvečer se je v samomorilnem namenu vrgel pod vlak 20 letni elektrikar Albert Tuši. Vlak ga je tako razmesaril, da ga niti spoznati niso moglL V smrt ga je gnal najbrže odpust iz tovarne. — V ponedeljek okrog IL dopoldne je ponesrečil 18 letni delavec Peter Šimnic. Stisnila ga je železna plošča, težka skoro 1600 kg. V straš nih bolečinah, a pri polni zavesti, je izdihnil svojo dušo ob 14 popoldne. Bil je izredno marljiv delavec, navdušen Sokol ter neumoren godec pri sokolski god-bL Pokoj njunima dušama! * Železniška nezgoda ▼ Špiljah. V ponedeljek je nočni brzovlak Trst-Dunaj št. 10, ki odhaja iz Maribora ob 4.10 v postaji Spielfeld proti 5. uri zjutraj pri «na prosto> stoječim uvoznem signalu, zapeljal na nepravi tir in trčil na tam stoječo premikalno garnituro. Zaradi rednega poslanka v Spielfeldu je vozil brzovlak z zmanjšano hitrostjo, zato ni človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda velika. * Težka železniška nesreča se je prošlo soboto pripetila na progi med Zagrebom in Sesvetami. Na nepojasnjen način sta padla dva potnika iz naglo vozečega vlaka, in sicer posestnik Ljuba Kosekovič iz Sesvet, kateremu je kolo odrezalo obe nogi in trgovec Marcelj Vogt iz Zagreba, ki je ves razmesarjen ostal na mestu mrtev. * Dva vlaka (rčila skupaj. V Vojvodini sta v nedeljo na postaji Barabuč trčila skupaj dva vlaka. Poštni vlak se je zaletel v tovarni vlak, ki je prihajal na postajo. Sunek je bil tako močan, da je bilo razbitih več vagonov in lokomotiva. Dvanajst oseb je bilo težko, 20 oseb lahko ranjenih. * Skriatica v Dalmaciji. Ker se v Dalmaciji škrlatica vedno bolj širi, je kom-petentna oblast odredila, da se vse šole ( za nedoločen čas zapro, dokler se epidemija ne zatre. Ta odredba velja za vse one kraje Dalmacije, kjer vlada škrlatica, zlasti za mesto Split. * Defravdant Pap aretiran v Budimpešti. Kakor smo nedavno poročali, je bivši davčni blaaainik PaD v Subotici poneve- zopet poskušali svojo srečo. * Od H01;:a in od svojega moža e pred nekaj dp~vi od^la 45 letna Tereza Eršte iz Grčevja pri Dol. Kronovi. Kljub vsem varnostnim odredbam je doslej še niso mogli izslediti in se je bati, da se ji je pripetila kaka nesreča * Ukradeni kolesi. G. Ignacu Narobe je bilo v Ljubljani ukradeno kolo znamke i bila naloga tega našega najvišjega nč. nega zavoda in kr. zaloge šolskih knjig, da fiksirata točno terminologijo v prihodnji izdaji. S tem se bomo oddolžili tudf zaslugam pokojnega Homana za slovensko medicinsko terminologijo. Knjigo prav toplo priporočamo. Troje knjig Blasnikove tiskarne Zeleni kader. . Pri Blasnikovih naslednikih v Ljubljani je ravnokar izšla ljudska poveš* »Zeleni kaderc, ki jo je spisal Ivan Zoreč, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva. Opisuje življenje in dogodil ščine vojaških ubežnikov med vojno, ki 30 se skrivali po bosanskih hostah kot organizirani uporniki ter pripravljali 4 svojimi upornimi dejanji koneo vojne. Naslovni list knjige je ilustriran. Knjig«! stane 14 Din, s poštnino 1 Din ve«. Branlelav Nnšlč. Občinsko dete. .-> Ta roman dojenčka, ki je prinesel pisatelju slavo, je poslovenil Cvetko Go-lar. Povect bi se lahko imenovala tudi »Žalost in veselje«, saj so opisane v njej poleg žalostne usode zapuščenega dojenčka, ki nima ne domovine, ne staršev, in ki roma iz rok v roke, nadrobna tudi vesele prigodbe in smešnioe. Cito-i telju se eno oko včasih solzi do žalosti, druga pa od smeha. Knjigo bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi po nje} radi spoznali življenje v malih srbskih mestih in v Beogradu. Tu jim bo NušiA dober vodnik; on spada med najbolj^ srbske pisatelje in pozna svoje rojake,' kakor malokdo. Da zna tudi prav prijetno pripovedovati, to priča vsaka stran te knjige. Knjiga ima na ovitku lepoi risbo, šteje 281 strani in stane samo 15 dinarjev. , G. Keller: Regina. To knjigo je poslovenil dr. J. Glonar. »Regina« je povest uboge služkinje, ki je postala žena visokega gospoda, zgodba o sicer poštenem zakonu, ki pa ima slabo stran, to namreč, da se zakonca; nista poznala in raditega tudi ne razumela drug druzega, radi česar je sakort žalostno končal. Dejanje se vrši deloma v Nemčiji, deloma v Ameriki. Opisana je tako živo, da knjige ne odložiš, doklef jo nisi prebral. Prepričani smo, da bo povest tega znamenitega švicarskega pisatelja Tavno tako ugajala, kakor svoje dni njegov »Don Correa«. Knjiga je lepa, obsega 92 strani in stane samo 5 Din. Izdajatelji so z nizko ceno omogočili nabavo povesti najširšim »lojem našega' naroda. _ , Vse tri knjige se lahko naročajo z dopisnico v Blasnikovi tiskarni, Ljubljana*. Breg. Poslednji mož. Veseloigra v treh dejanjih. SpisalJ Fran Svoboda. Poslovenil: Fran Gove-kar. Oder, zbirka gledaliških iger 7. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna; zadruga. Cena Din 14.—, poštniDa para. Pravkar je izšla v zalogi Tiskovne zadruge Svobodova veseloigra »Poslednji mož«, ki bo prav dobrodošla vsem našim podeželskim odrom. Nanjo opozarjamo vse naše čitaielje, bralna in izobraževalo* društva, ki prirejajo ljudske predstavev Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljube IjanL Jos. Kostanjevec: Vlak je vozil s polževo naglico. Večerno solnco je sililo skozi okno natlačenega kupeja tretjega razreda in prav po nepotrebnem nadlegovalo zarjavele obraze delavcev, od dnevnega napora preznojene. Oči so mežikale, roke so segale v lase, v brado, v ne-drija, vsepovsod kamor se je bil nabral podnevni pra.h in se naselila nesnaga iz brnečih in bruhajočih strojev. A razpoloženje je bilo veselo, izmed mahanja z rokami so se svetili beli zobje in se režala zevajoča tista. Oči, roke in usta, vse je vedelo, da gre proti domu, da se začenja oddih v domačem krogu. Videlo se je tem ljudem, da imajo še domove in da so uavzlic vsemu še ljudje. Blagor jim! V istem kupeju sta si sedela nasproti dva starejša moža, ki očividno nista spadala med drugo družbo. Molče sta se opazovala, tako-le od strani, kakor bi brskala po davnih časih. Prvega oči so vpraševale: Kje sva se že videla? Drugega so odgovarjale: Per-mojduš, da se poznava žc dolgo, morda že šestdeset let. Prvega: Pa povej, xlkod! Drugega: Kaj bom pravil? Ko je na že tako doteo. da sem oozabii tvoje ime. Prvega: Ej prijatelj, tacaš ko sva se midva prvič videla, je bila še samo ena vera in ena misel. Ali ni res? Drugega: Ta bo kmalu uganil, kdo sem. Ker ima bistre oči in še sedaj samo eno vero in eno misel. Tepec! — Vlak je zažvižgal na postaji, delavci so izstopili. Ostala sta sama. Tedaj je hipoma izpregovoril prvi: «Gospod Kafol, kaj ne?* Drugi se je zadovoljno nasmehnil, češ, saj sem vedel. In razvil se je med obema zanimiv razgovor: «Odkod me poznate? Nisem imel še časti.* — «Morda res ne.j «Res ne.* — «To je prav verjetno, ker čast jc zelo dvorezen meč.* «Kako to? Me hočete žaliti?* — «Niti v mislih ne, saj ste gospod Kafol.* Drugi nenadoma iztegne roko in jo moili prvemu, rekoč: «Zdaj te poznam, oprosti, ti si Jože Majhen. Skupaj sva sedela v ljudski šoli. najprej v prvi Mapi, potem so pa mene dali kar v zadnjo, oslovsko. Spadal sem tja.» — c Morda pa ne. Učitelj se je zmotil moral bi bil mene oosaditi tja zadaj.» «Ne. počakaj! Vsakemu svoje. Osli sipadajo vedno v prve vrste.* — «Hahaha, hahaha.* «Kaj se smeješ? Nimaš pravice. Zakaj si ostal vedno na prvem mestu; Glej, spominjam se dobro na tvojo osebico. Bil si tako droben, nežen dečko, da so te samo gladili. Učitelj ni bil srečen, če se ni dotaknil tvojih pla-vih las. In tako brihten si bil, joj! Pa nisi storil nikomur nič zalega v svoji drobni žalosti. Vsi so rekli, da ne dočakaš desetega leta. Pravzaprav bi bil moral umreti že v tretjem mescu po rojstvu ali pa vsaj v osmem pred rojstvom. Zdaj si pa tak hrust! Oj, čudna so pota božje previdnosti!* — «Dober spomin imaš, Kafol.* «Pa povej mi, kako se ti kaj godi? Slišal sem. da si velik gospod in da zapoveduješ veliki množici, skoro celemu narodu. Ali ne bi mi mogel kaj pomagati? Vidiš ...» — «Motiš se. To nisem jaz, to je moj najmlajši nečak.* «0, 00 . . . čuješ . . . vidiš . . .» _ karon. pšeničnega zdroba, ješprenoka. fižola, riža. svinjske masti, olja. paprike in kisa. Dne 7. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine. Dne 14. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevine; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazanje. Dne 15 oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave volne za čiščenje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave cementa, eternitnih plošč,, apna, opeke itd. — Predmetni Oglasi z natančnejšimi podatki so v pi-tarni Trgovske in obrtniške zbornic« v^sviho if Ljubljani interesentom na vpogled. '— Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. oktobra t. 1. mi intenda-nturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 15.000 kg petroleja. — Dne 16. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega orodja. — Dns 17. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošč za vzmeti, spojnih zapon, glav odbojni-kov itd; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine. raznih kovin, raznih vijakov, že-bljev itd. — Dne 18. oktobra 1.1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede debav-e delov zavor; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega orodja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v T juhljani interesentom na. vpogled. = Dobave. Dne 11. oktobra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih žcleznic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave sivo oljnate barve; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave in montiranja 4 do 5 mostnih va-gonskih tehtnic. — Dne 1". oktobra pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 410.0C0 kg pre-šaoega sena in 100.000 kg prešane slame: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mehkega stavbnega lesa in drugih lesnih izdelkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv. — Predmeiir oglasi z natančnejšimi podatki so v >' sarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Iz nače 6!acK--cma industrije. Trgovinski minister objavlja, da so strokovnjaki u£rot-""°'i. Ja bo i:r>pša država lotos 6000 vagonov sladkorja za izvoz. Letošnja produkcija sladkorja bo za 9000 vagonov večja kot lanska. Samo osiješka tvornica bo dala letos 1127 vagonov. Zato je na blagovni borzi padla cfna sladkorja na 15.50 Din. Pogarnja so se že začela z Grčijo za izvoz 2000. z Albanijo za 500 in z Bolgarsko za 500 vagonov. — Zdi se nam pretirano, da bi nam letos od sladkorne kampanje preostalo kar 6000 vagonov sladkorja za izvoz. Ako jih bomo imeli "000. smo lahko izredno zadovoljni. Č::dimo se trgovinskemu ministru, da objavlja tako neresne vesti, ki samo vznemirjajo prebivalstvo. — Pot!v delniškim družbam v Sloveniji. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani poživlja one delniške družbe n sedežem v Sloveniji, ki še niso predložile računskega zaključka za poslovno leto 1923., da store to zanesljivo do konca septembra t. 1. ob priključitvi prepisa zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. — Otvoritev tvorniee kož. V Požarev-cu so v nedeljo svečano otvorili tvornieo kož, ki jc nato pričela s svojim obratom. =r Jesenski vzorčni velesejem v Pragi. V nedeljo, 21. t. m. je bil otvorjen deveti praški velesejem, enostavno in brez svečanosti, kakor se je to udomačilo pred dvema letoma. Sejem bo trajal do 28. t. m. Zanimanje za sejem je izredno veliko. Posetnikov pričakujejo tudi mnogo iz drugih držav. Izgleda,'da se bo sejem letošnjo jesen zaključil z zelo ugodno bilanco — Povišanje glavnice sladkorne tvorniee. Tvornica sladkorja v Novem Vroa-su namerava znatno povišati svojo del-riško glavnico, in siec-r od 15 na 25 milijonov Din. Izdala l o 50.000 novih riel- vsak hip pričakuje odločitev. Od teh dogovorov bo odvisno, ali so bodo znižale prevozne tarife za blago na državnih železnicah. Gre posebno za znižanje prometnega davka, cen premoga in bančnih obresti ter železniških tarif. = Francija ponuja blago Rusiji. Iz Pariza so poslali sovjetskim ustanovam razne ponudbe blaga. Ponuja se dobava anilinskih barv, ki jih dobiva Francija od Nemčije na račun vojne odškodnine. To blago je za 30 odst. cenejše kot na ruskem tržišču. Ponujajo ga na polletni kredit, ob garanciji dtžavne ruske banke. Druge francoske tvrdke ponujajo Rusiji volno, bombažno predivo in fine francoske kože. Oddelek ruske tvrdke Arkos v Parizu je že začel pogajanja glede kreditnih pogojev. — Delna omejitev čtsKCsIovašIvC tekstilne industrije. Položaj v češkoslovaški bombažni industriji se je zadnje čase tako poslabšal, da ec morala nekalJfn podjetja deloma zmanjšati ali celo ustaviti ohrat. Ravno tako nepovoljne razmere so v bombažnih predilnicah. Tako je n. pr. tekstilno podjetje Mauthner popolnoma ustavilo delo v svoji predilnici v Smichovu, v drugih tvornicah pa je obrat znatno omejilo. Obrat jo ustavila t.udi druga tvornica v bližini Prage, več pa jih je bilo prisiljenih deloma skrajšati delovi:; čas. — Vozarina za vino domačega porekla. Vozarina za- vino po tarifi XIII. sc plačuje le za vina domačega izvora in se mora pri nredaji takih pošiljk na-zna-čiti v tovornem listu »vino domačega porekla*. Ako nastane dvom, ali je vino tujega izvora, se od stranke zahteva, da do 30, Eskomptna 109 do 110, Kreditna Zagreb 133 do 0; Jugoslavenska 106 do 107, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Praštediona 915 do 917, Slavenska 95 do 98, industrijski: Eksploatacija 103 do 0, Drava 230 do 250, Šečerana 890 do 930, Slavonija 75 do 77, Strojne 150 do O, Trboveljska 400 do 420. BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendeca neizpremenjena. Blaga je bilo dovolj. Tečaji vseh tujih deviz so padli v primeri s ponedeljskom za nekaj točk. Promet jo bil srednji. — Notirale so devize: Dunaj 0.10 do 0.103, Budimpešta 0.0925 do 0.0975, Bukarešta 35.50 do 30, Italija 311 do 314, London 318 do 319, New-York 71 do 71.25, Pariz 375 do 378, Praga 212.50 do 213, Solun 126 do 129, Švica 1340 do 1317.50. Sokol 17. ČEŠKEGA SOKOLSTVA Prednjaški izpiti pri ČOS sc bodo vr* šili letos v novembru, priglasiti sc jc naj* kasneje do 15. oktobra. Izpit je teoreti* čen (pismeno in ustno) in praktičen. K izpitu so pripuščeni le oni predniaki, ki imajo že župni prednjaški izpit. Člani iz-prašcvalne komisije so: dr. Vanicek (predsednik), Milada Mala, Styblova, Provaznikova, Bilck, dr. Bakovsky, Ha* vel, A. Ileller in Pelikan. — Tečaj zdravstvenih in pedagogičnih strok za vaditelje telovadnih društev bo od 1. do 3. novembra v Pragi. Predava* nja bodo iz fiziologije, iz higijene tcics* nih vaj, iz ortopedične telovadbe, o pe* aagogiki telesnih vaj in o ritmični telo* vadbi. Tečaj priredi država in ministr* stvo narodnega zdravja bo dalo gotove* mu številu udeležnikov podporo in krilo potne stroške. Ravnatelj državnih telo* vadnih tečajev jc univerzitetni prof. dr. Po telovadbi ee je slavnost nadaljevala v mali dvorani, kjer smo slišali še par lepih sokolskih govorov in pesmi domačih pevcev. predloži uverenje o poreklu blaga, ki . ga overovi trgovska zbornica ali župan-' ^ner. stvo. t- Obrestna mera v Poljski. Predsednik republike je podpisal dekret, s katerim se določa z zakonom obrestna mera na 24 odst. na leto. — Povišanje hudžeta za poljedelsko ministrstvo V četrtek je bil zaključen budžet tudi za ministrstvo poljedelstva | jc vzela na znanje, in vode, ki predvideva za leto 192-1./25 120.1 Predsedstvo ČOS bo sestavilo album, ! v katerem bodo slike vseh čeških sokol* I skih domov. Album bo sestavljen iz raz* i glcdnic, ki predstavljajo sokolske domo* ! ve od zunaj in znotraj ter bo razpolo* ! žen v Tyrševcm domu na vpogled, i Željo načelnika JSS. da bi bil prihod* I nji zlet leta 1926. v Pragi vsesokolski Prošnjam vseh praških sokolskih žup, milijonov Din rednih in 94.0 izred- t;a bj jmelc svoje prostore (pisarne) v nih izdatkov, skupaj torej 214.6 milijonov I Tvrševem domu. bo mogoče ugoditi. Na* Po novem načrtu, ki jo izročen financ-■ čelništvo nc priporoča krajevnih zletov ministrstvu, zahteva sedaj polje-1 pač prirejanje krajevnih tekem. nemu delski minister za proračunsko leto j 1925.—20. približno pol milijarde, torej še ...... "" 47. zleta Unije francoskih gimnastov strasbci rgu, ki sc vrši 31. maja in enkrat toliko. To povečanje je baje ! junija leta 1925., sc udeleži češko Sokol* nastalo datnejših ljišč. prvi vrsti zaradi novih kreditov za melioracijo in :z-zem- koda i 23. septembra: LJUBLJANA. Vrednote. Vojna 119.50 do 120. Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 0, Mer-kantilna 123 do 130, Praštediona 915 do 91S, Trboveljska 0 do 160, Vevče 123 do 126, 4 od pol odst. zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 90. Blago. Les: Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž. 16-22 in 7 m 19-24. franko meja (4 vag.) 567 do 570, remeiini 4 do 5 m, 8-10 cm, franko meja (1 vag.) 567 do stvo v večjem številu. Francozi so s pri pravami za zlet že pričeli. Stavba Tyršcvcga- doma v Pragi lepo napreduje. Prvi sc vseli v novi dom so* kolski muzej pod vodstvom br. K. Vanič ka. ki je prvi sprožil misel za to veliko stavbo. Koncem oktobra sc vseli tudi za* ložništvo ČOS v novo stavbo in pisarna | s i predsedstva, v deccmbru bo končan i tc* j "em oziru i lovadnica, v kateri »-o žc letošnja glavna conl skupščina ČOS. Tvišcv dom bo popolno* i ma dovršen šele prihodnje leto in takrat | bo tudi slavnostna otvoritev, ki se je ! udeležijo zastopniki vsega Sokolstva in | njegovi prijatelji. ČOS ni za stavbo pre* | jela niti vinarja državne podporo, četu* i di jc bilo dovoljeno 1 milijon Kč brezob-i restnc«'a posojila, nc sicer ČOS amp ak , posestniku tc palače za ohranitev njenih 570, letve 3 do 4 m, 3-5 cm, franko meja ; ^namenitosti. toda ČOS kot posestniku /1 i.nrr \ ri r\ locl An i fronVft moia ! - 1. 1 T i ____ . _______ (1 vag.) 567 do 570, testoni, franko meja ' 510 do 0, blodi, smrekovi, jelovi. 4 do i niso izplačali brezobrestnega posojili Tudi na Češkem poznajo Sokolstvo ta* 8 m dolž., media 25 tm, Iranko nakl. post.; j.rat_ kadar od njega česa potrebujejo, 325 do 0, bukov parjeni les, 2 do 2.5 m,'-' deb. 20 in 27 mm, franko meja 0 do i sicer pa ne . nic po nominalnih 200 Tin. Subskripcija traja do 1. oktobra. — Pred par dnevi je tudi povišala svojo delniško glavnico sladkorna tvoi ric% v Vel. Bečkereku. — Konferenca izvoznikov suhih sliv. Na pobudo trgovske zbornice v Sarajevu se se=itanejo 28. t. m. v Brčku izvozniki suhih, sliv in marmelade na konferenco. na kateri bodo razpravljali o morebitnih izpveriembah uzanc v teh predmetih, ki jih je svoj čas izdelala trgovska zbornica v sporazumu z interesenti. Na lo konferenco pridejo razen interesen tov tudi delegati te zbornice, nadalje zagrebške > oize in morda tudi trgovske zbornice in zveze izvoznikov iz Beograda. — Znižanje obrestne mere v A-vstriji. V Avstriji, posebno pa na Dunaju postaja denar v prostem prometu vedno bo!.j poceni. Za eskompt trimesečnih menic in dnevnih posojil sc zahteva sedaj po 15 odstotkov obresti na leto. P tem je ta obrestna mera izenačena z uradno moro državne banke. Pocenjenje denarja sc pripisuje v glavnem prihajanju inozemskega kapitala v deželo, ki ga jc vedno več v avstrijskem gospodarskem življenj«]. Tako se n. pr. pogajajo sedai Gornja Avstrija, Štajerska in Soinograška s finančnimi krogi v Ameriki za razna posojila v skupnem znesku 6 milijonov dolarjev, in sicer za povzdigo poljedelstva teh dežel. — Amerika proti osemurnem delov-niku. Kongres osrednje zveze ameriških industrijcev jc odobril sklep, ki se pro-tivi uvedbi mednarodnega sporazuma glede osemurnega delovnika. = Znižanje produkcijskih stroškov v Nemčiji. Nemška vlada namerava začeti akcijo' za znižanje produkcijskih stroškov. Pri državnemu kancelarju so t-e v to vodila Dogajanja, a katerih se 950; oglje, vilano, franko meja 112.50 do 0; pšenica, domača, franko Ljubljana 370 do 0, bačka, franko bačka post. O do 365; koruza bačka, franko bačka post. 0 do 290; oves bački, franko bačka post. 0 do 290; suhe gobe po kakovosti, franko Ljubljana 50 do 58 do 0; brinje hrvatsko, franko Karlovac 0 do 250; konoplja mand-žurska, brutto za netto, franko Ljubljana 0 do 380; fižol ribničan, franko Ljubljana 550 do 0, franko Postojna trans, brutto za netto 0 do 650, prepeličar. franko Ljubljana 500 do 0, z roko izbran, frank. Ljubljana 000 do 0, mandolon, franko Ljubljana 375; seno Ia. sladko, pre-šano. franko Ljubljana 75 do 0; vino, belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. post. 710 do 780. Sokol v Zagorju ob Savi. V soboto te je. vršila slavnostna izročitev darila, ki si ga je priborila Zagorska tekmovalna vrsta ob priliki pokrajinskega zleta v Zagrebu kot prva v srednjem oddelku. Darilo sta prinesla delegata Zagrebške sokolske župe Viktor Ilcnmer in Antc Brozovič. Na kolodvoru jih je pričakovalo domačo članstvo v kroju s praporom, pri Sokolskem domu jih je ra- sprejel špalir članic in naraščaja. Da so slavnostni značaj izfočitvc še bolj povdari. je Zagoiski Sokol priredil telovadno aka-I demijo, kjer je tekmovalna vrsta nasto-l pila v vseh panogah kot pri tekmi v ' Zagrebu. Občinstvo je z zanimanjem sle-| dilo izvajanjem in ni štedilo z aplavzom, oneanem izvajanju je br. Heumer v Šport Naša nogometna reprezentanca preti Češkoslovaški. JNS je določil nastopno moštvo, ki bo prihodno nedeljo igralo v Zagrebu proti češkoslovaški reprezentanci: Friedrich (Hašk), Rodin, Du.imo-vič, Poduje I.. Kurir, Kesič, Poduje II, Denčič, Bonačič IL, Bonačič L Radič (vsi Hajduk). Rezerve: Mihelčič (Hermes, Ljubljana), Bocak, Pažur (oba Con-cordia). Križ (Hašk), Babič (Gradjanski), Armano, Kolibaš (oba Concordia,'. Tekme jugoslovensko državne rc* prczentance. Naša nogometna reprezentanca je igrala dosedaj 11 tekem z rs-prezentancami drugih držav, in sicer pr ; ti Češkoslovaški (Anversa. Oiimpijan i. 1920). Švedski (Zagreb), Češkoslovaški (Pragak Rumuniji (Beograd), Češkoslovaški (Zagreb), Poljski (Zagreb), Poljsi-/ (Krakov), Rumuniji (Bukarešta), Češkoslovaški (Praga), Avstriji (Zagreb) in proti Uruguayu (Pariz, Olimpi.iada 1924)-Od tekem je Jugoslavija dobila 4, izgubila 6, ena je ostala neodločena. Razmerje golov je 40 : 19 v našo korist. Od igralcev so igrali kot vratarji Vrdjuka / tekem, Friedrich 3 in Malenčič 1. kot branilci Sitcr in Vrbančid 6, Dasovič 5, Kujundžič in Ferderber 2 in Zupančič 1. kot krilci Rupec 9, Dubravčič 5. Vragr,-vič in Paškvan 4, Pažur II in Rodin 2, Štcrk, Bcnkovič, Cindrič, Tavčar, Goincr Kurir in Marjanovič 1, kot napadale. Pcrška 10, Zinaja II, Vinek in Babič 6. Šojat, Peikcvič in Dubravčič 3, Grancc, Kinert. Szaraz, Vragovič in Jovanovič 2, Ružič. Bažant, Červenj', Ileinleir.. Zi-r.a.a L, Marcikič, Schiiffer in Plazzcria-uo 1 tekmo. Prestopi zagrebških igralcev. Ven, da sta znana igralca Gradjanskega, Vrdjuka in Šiler, prestopila k Viktoriji, se potrjuje. Iz Gradjanskega je nadalje izstopil tudi Pasinck ter zopet vstopil v svoi matični klub Sparto. Ua-jcna v Zagrebu. V nedeljo ie družina I laška premagala družino Vesne s •1 : 2 (1 : 0). Razvoj športa na Primorskem. V Ja-liiski Krajini se v zadnjem času šport prav lepo razvija. Še največ umevanji zadebiva tako v mestih, kakor tu li r.a deželi nogomet. Razvoj športa pa nučv; zahteva, da sc stvori primerna organizacija, ki daje smernice in ki vodi ves pn-kret. Baš radi tega sc jc na Primorskem pojavila ideja, da je treba ustanoviti SDortno centralo. Ustanovile se bodo t" vsako panogo športa — športne zvc;i Tako bodo nastale nogometne, plavaln--. kolesarske iu druge zveze. Vse te zve •<■ bodo popolnoma samostojne. Sedež p-^-ameznih zvez bo Trst, ker je v sporr-naiboli razvito mesto. V no-ometni zve/i btxlo organizirani vsi sln-i venski nogometni klubi v Julijski Krs» ini. Zveza bo najbrže imela tudi podiv;-ze v vseli večjih mestih. Lhbljanski plivački podsavez. Red-i na odberova seja danes 24. t. m. Kavarna limona, damska soba ob tričetrt na 9. LNP. — Seja kazenskega odbora _ sc vrši danes ob 18.15. Pozoveta se gg. Ca-mcr.tik iu Burger, da se zglasita pri kazenskem odboru. Seja poslovnega odtvia ob 18 45, Športna zveza. Narodni dr-m. Ilirija : ladran. Prvenstvena nogometna teknn med Ilirijo in Jadranom sc vrši v nedeljo. 28. t. m. na igrišču Ilirije. Rezervni moštvi absolvirata svojo prvenstveno tekmo v predigri. S. K. Ilirija. Nogometni trening z; I. moštvo v četrtek, za rezervo in 11. moštvo v sredo in petek: vedno ob D. uri. — Odbor. _ S. K. Primorje, nogom. scKcua. Li nes, v sredo ob 18. sestanek' vseh nogometašev in trening, ki se ga imajo udeležiti igralci: Jančigaj, Vidic, lertiovic, Slamič V.. VVindiš. Erman J. Zargaj. Er-man A., Birsa, Camernik, Pretnar K., Bervar. Načelnik. Uspehi Houbena. Znani nemški sprin ter ilouben je startal preteklo soboto in Miinchenu in Augsburgu. V ZAtiRKB. premen jena. V Od i Po efektih je tendenca neiz-j temperamentnem govoru očrta-1 pomen in bančnih papirjev je bi- delo -Sokolstva ter čestital društvu in lo nekaj več zanimanja za Eskomptno, ki i posebej tekmovalcem na lepem usp.-b". je trgovala po tečaju 100.50 do 110. Poljo- j >Tnto je izročil darilo v roke zaslužnega delska je padla na 18.50. Od industrijskih ] staroste br. Poljšaka, ki sc je v iskrenih papirjev je poslovala v začetku šečera- f besedah zahvalil v im<>nu društva in na po 890 in je potem do konca sestanka ■ tekmovalcev. — Darilo, črnogorska ku-porastla na 930. Drava je zaključevala; inlra (samokres), poklon mesta Ceti-po 230 do 250. Slavonija je padla na 75,]^ jo krasno starinsko umetniško delo. tereni tečaju je ostalo tudi blago.; Cev in petelin sta iz jekla, ostalo je vse na Na deviznem tržišču je bila tendenca sla ba. Čeprav je bila zahteva preccj velika in je bilo dovolj blasa na razpolago, je bilo vendarle malo prometa, ker se trgovci vzdržujejo kupovanja, zahtevajoč blaga po nižji ceni. Narodna banka ie da-vala blago v manjših množinah v čekih na Švico in Italijo. Tečaji vseli tujih deviz so napram včerajšnjemu dnevu nadalje nazadovali. Trgovalo sc jc največ v devizah na Italijo in Švico. Slaba tendenca se je vzdržala do konca sestanka — Notirale so devize: Dunaj 0.10025 do 0.1O225, Bukarešta 0 do 37.50, Italija, izplačilo 312.50 dO 315.50, London, izplačilo 317.85 do 320.85, ček 317.25 do 320.25, New-York. ček 70.70 do 71.70. Pariz 377 do 382, Praga 213.50 do 216.50, Švica 1350 do 1370, ček 1345 do 1355; valute: dolarji 69.' krone 213 do iz masivnega srebra, precizno rocr.o delo. nedeljo v Munclienu ie zmagal na 100 m v 10.6. v Augsburgu pa je na 200 m postavi z 21.3 nov nemški rekord. Orth ostane v Budimpešti. Kakor smo poročali, ic znani madžarski nogometaš Orth nameraval prestopiti k duna;s'..i ViennL Po zadnjih poročilih pa je z Vi T K sklenil nov dogovor ter ostane v Budimpešti. Orth bo otvoril trgovino športnih potrehščin ter mu je zagotovljen dohodek 25 milijonov mesečno. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «.!ntn>. Odgovorni urednik Kr. BroinTir. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana, 23. septembra 1924____Ljublj3,„ S06 „.d »oriem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubiiana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . i'rz.e» . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračua temneratora 764 5 764-O 764 2 7636 764-8 763 6 130 23 6 182 18-0 130 11-0 Veter vzhod v brez vetra brezvetra Tzhod jng Oblačno 0—10 del. oblač. jasno več. jasno P&daviue mm V Ljubljani barometer višji temper. višja Dunajsko vremensko poročilo. Snoči ______,, _______ in danes ponoči je bilo po nekaj jasnih 85 do" 70^57 češkoslovaške j dm-h precej oblačno. Deloma padavine, io 0; elekti: bančni; Ti2LO„29 |»av> jo še deževalo x JNizji Avstrijski. Solnce vzhaja ob 5*49, rahaja ob 18 54 V o-talih deželah je bilo nejasno. Vremenska napoved za sredo: >a.-prej jasno, v severnih Alfah južno vreme, [irilo. ' ™*K t,RMd« a p«. B« .Doplnjvanj«" ta .SeBitve" - računa VB a* a beseda 1 Din. - PrlobeuJ.Jo « 1. maliI ogla^ M ^Irt , WPlJ. p,*, „ teftko todl v maotah. Na rpraSanja odgovarja uprava 1«. to J. vpraianju prllafeM «amf u odgovor ter manipulacija!:* pristojbina 0 Bin). Preoblikovalnica Samskih in moških klobukov so priporoča. — Barborič-Z.ivršan, Ljubljana, Mestni [rs St. 7. 1T7S3 Tečaji in privatne are :iwh jezikov. Vpisovanje do ■r~>. t. m. od pol 6. do po! 7, uro v Beethovnovi ulici 7 t pritličje). S. Jeras, pref. 19996 t---- Pouk v klavirju lo francoščini. Naslov pove uprava ..Jutra" \ t raša so dnevno od 2. do V. ure. 20065 r------------- Instrukcije v nemščini jn v drugih predmetih išče jiktivna učiteljica. Ponudbe rod »Učiteljica 10213" ua Upravo ,, Jutra". 20054 Potniki provizljski, dobro uvedeni po deželi, se iščejo za konkurenčne predmete, katere bi vzeli s seboj poleg lastne kolekcije. Ponudbe pod ,,Dober zaslužek 10102" na upravo „Jutra". 19997 Krojača :a veliko delo sprejme tvrdka Ceh, Ponikve-Trebnjo. Dolenjsko. Oskrba v hiši. 20002 Vzgojiteljica za Maribor sc sprejme 1; -lletni deklici in lOletnemu dečku. Naslov pove uprava ..Jutra". 20023 Strojno pletenje. iflajc se pouk v strojnem plc-1:nju pod ugodnimi piačimi-tri pogoji. — Ponudbe pod ..Pouk 10222" na upravo „ Jutra". 200S1 >--- Profesorica Jioučuje francoščino, nemščino in latinščino, tudi v Ekupinah. Daje tudi instruk-tije iz latinščine. Naslov v )jpravi ,,Jutra". 20010 (dobe) Perica ;:a na dor,t (vsake tri ledne) t-; išče. Naslov pove uprava vJutra". 1SS73 Za trgovino iščem jrospoda ali gospodično, trgovsko naobraženo. Kavcija jtreba položiti 25.000 du ij.000 Din. Služba stalna, jiača dobra. Pismene ponuti-to ja poslati na npravo .Jutra" pod „Večje podjetje". 19951 Elektromonter-strojnlk 1.1 bi lahko napram oblasti prevzel odgovornost za obrat tlektrične centrale, se sprejme takoj v službo. Ponudbe Pod ..Elektrarna 1923" Ca upravo ..Jutra". 197S3 (iŠ€3©Jo) Vodja papirne trgovine ia knjigarne, večleten in kavcije zmožen strokovnjak, želi mesto premenlti. Pristopi tudi kot družabnik k obstoječem podjetju ali prevzame papirno trgovino — ponudbe pod šifro ..Zmožen ln agilen 206" na upravo „Jutra". 13S3S Gospodična (Nemka) lz dobre hiše, Išče mesta kot vzgojiteljica k 1 ali 2 otrokoma, do 15. ukt. Pismene ponudbe na naslov: Bibiana S t c i n e r, Villach-Lind, Kornerstrasse št. 20. Nemška Avstrija. 19525 Pri gradnji ceste pn sprejme več izučenih delavcev z;i sledeča deia: Tlakovanja ceste s kamnom, iMo se bo oddalo po tn3 za ■ikordno ceno, za zemeljska »icla v Izkopih !n nasipih j Ia za delo pri polaganju že- j 'ezniskega tira. Posamezni \ 1<"lavci naj vpošljejo sv^iie j ponudbe na Stavbno družbo d, d., Ljubljana, Levstikova ulica št. 19, ali se pa naj eglasijo Istotam. 19S79 Vajenec krepak za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani se '.prejme. PrednOEt imajo v Ljubljani stanujoči. Naslov H upravi „Jutra". 19330 Kotoristinja iretudi začetnica, z znanjem nemščine ali francoščine, se sprejme. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Zanesljiva 10152". 19957 Kontoristinja perfektna slovenskega in gama za prodajanje dohro idočega predmeta. Takojšnje ponudbo fo prosijo •Dod ..Gradišar" poštno ssče Kranj. 20029 Perfektna stenografinja za slovenski, nemški ln hrvatski jezik, samostojna ko-respondentka, obenem zanesljiva knjigovodkinja z večletno prakso, želi premeniti mesto i industrijsko podjetje aw odvetniško pisarno. Ponudbe pod „StenograIi-nja" na upravo „Jutra". 200S0 Trgovski sotrudnik mešane stroke išče mesta v boljši trgovini, gre kot začetnik za nekaj časa brezplačno. Nastopi lahko takoj. Cenjeno ponudbe na upravo „Jutra" pod „Stalna moč". 20076 Trgovski pomočnik 32 let star, dobro izvežban v mešani stroki, išče službo na deželi. Cenjene ponudbe pod ,,Delaven 113" na upr. „Jutra" v Celju. 20004 16 letna deklica močna, ki jo dokončala Srazredno osnovno šolo v Ljubljani, želi takoj vstopiti kot vajenka v trgovino v Ljubljani, bodisi katerekoli stroke. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vajenka". 20019 i Sds? iicše kaj proda!! i Kdor hoče kaj kopiti Kdor išče službo itd. naj ioserlra v Jutru" a Sem mlada, bogata imam srček odprt, oj fantič oglas' se. boš notri zaprt. Naslov povo uprava ..Jutra" pod ..Crno oči". 20001 Ženitna ponudba Z vpeljanim gospodinjstvom želim zriazra z gospodom od 35—45 let v državni službi., akoravno mali dohodki. — Pismeno na upravo ,,Jutra" pod ..Bodoča sreča 10180". 20*015 Ženitev Katera samostojna gospodična v starosti od 17 do 27 let. lastnica gostilne, trgovine ali žag in mlinov bi hotela poročiti takaj ali pozneje zna.ajnega gospoda lepe zunanjosti v najlepših letih, lastnika veleposestva. vrednega čez milijon dinarjev. Vdove brez otrok niso izključene. Cenjene ponudbe s sliko je poslali na upravo ,,Jutra" pod „Prva simpatija 5000". Tajnost zajamčena. Grem tudi izven Sio-vertije. 19999 'I* Godbeni avtomat dobro ohranjen, se proda. —• Naslov pove uprava .Jutra" 19333 Opoldansko kosilo dobro in domače, sa dve osebi, se iSCe. Ponudbe z navedlo ccno na upr. ,,Jutra" pod ,J)obra hrana". 19870 Za skupno potovanje po Srbiji ln Banatu se išču potnik, ki jo vpeljan po teh krajih. Naslov na upravo ..Jutra" pod ..Skupno potovanje". 13005 Trboveljski premog in drva dobavlja najceneje in dostavlja na dora v vsaki množini Vinko KrUt, Trnovski pristan štev. 12. 19814 Samo 40 Din za preoblikanjo damske^a filcklobuka, novi filcklobukl po 100 Din. Vsa modlstov-ška dela najceneje v manu-fakturni lopi št 10, Vodnikov trg. 19715 Glasovir se di v najem; lepa omara za knjige se proda za S50 dinarjev. Naslov v upravi ..Jutra". 19922 Podzastoonike za dobro Idoč patentiran predmet, so išče v vseh večjih krajih Slovenije, kakor: Maribor. Celje, Ptuj. Novo mesto, Kočevje, Kranj, Jesenice. Kamnik. Rakek, Lo/. itd. Prednost imajo elektrotehnična podjetja. Potreb'.] kapital par tisoč dinarjev Ponudbe na upravo „Jutr,< ' nod ..Dober zaslužek 9' 20061 Branjarija • odda v najem na prometnem kraju v L... liani Naslov pove urr: ..Jutra". 2001 "i Slovenski antracit l-.nvaško oglje, dvakrat <•<•• nejc kakor koks. dobavlja en gros rudnik ..Orle", fr!: Ijlea pri Ljubljani. 200! : Ne zamudite ugodne prijlic! Lepo stanovanje, obstoječo iz ' 1 sobe. kuhinje, jedilno shrambe, drvarnice ln hodnika, elektrika, vodovod — 100 korakov do tramva;.i. (zraven vojaške bolnice) — so zamenja s primernim v sredini meBta. — Ponudb-' sprejema: Ločnikar, ljubljanski vojni okrug. r Bernhardinski pes mlad, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov povo uprava ..Jutra". 19565 Ljubitelju psov prodam izvrstno dresiranega nemškega ovčarja (volka).— Krasen eksemplar. Šolan za osebno spremstvo, aportira-nje, čuvanje predmetov, sled čioveka itd — Ponudbe pod ..Ljubitelj psov" na upravo ,.Jutra". 19780 Izgubila se ja v Višnji gori na sejmu, morda v kaki gostilni, denarnica z veliko vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda v župnlšč-u nll pa na orožniškl postaji v Višnji gori. 20043 Izgubila se je črna listnica z vsebino 15 dinarjev in dvema drža«n. srečkama tvrdke I. C. Maver čez Sadni trg — Streliško ulico — Mišičevo cesto. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi „Jutra". 20042 Mi Ljubljana Gcsposvcfska cssta priporoča svojo bogato zalogo Pisali tim „Ad!er" In ..Uranla" Šivalnih strojem za rodbino in obrt Voznih koiss Slyria • BOrkjpj-Crcžcc kolo (Waffar,raO. Cemki zastonj In Iraško.) j Najstarejša slovenska i! pleskarska ln ličar-cka delavnica \m SHICEL3 Dunajska cesta !6 ae priporoča, is Izvriltev točsa. Cene zmerr.s. VINO ^PODRUŽNICAH vinarske zadruge jjLJUTOMEROaN" za ljutomerski in ormožki okrai q v Ljubljani. Stara pet Stev. 9 2 poleg vojaške bolnice ^ nudi svoja zajamčeno pristna ljutomerska vina iiimiiiiiiiiiiiiiTimiHiHiimiiiiiiiimriim po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. U3HO C26/a Peridlcus Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih s^ss« Grčar mi piše, da ga je G. spraševal o Micikini preteklosti. Nežnočuten mož je G. Dasi ve, aa je bila Mieika nekaj let moja gospodinja, ni nikoli dvomil o njeni popolni poštenosti. Njena vedrost, preprosta ljubeznivost in vesela delavnost, njene vedno jasne oči, zdravi smeh in odkritosrčnost so bile G.u dokaz, da jo Mieika naravno, nepokvarjeno dekle brez vsakršnje mino-iosli in slabe vesti. Dovolj je tudi izobražena: doma je hodila v petrazrednico in potem v ljubljansko šolo, dovolj je čitala in si v ljubljanski družbi pridobila prijetno uglajenost v občevanju. Pri tem se ni navzela mestnega ničemerništva in koketstva. V jedru je ostala zdrava, preprosta kmetiška deklina, nesposobna pretvarjanja, energična in resolutna, kakor od narave določena za prekrasno mater in ženo. piše Grčar; cAngela vitka, a močna, od telovadbe in športov harmonično modelirana, Mieika neznatno okroglejša, a prožna in skočna kakor veverica, obdarjena z neko naravno gracijo, ki me spričo njene kmetiške krvi često naravnost osuplja. Obe sta enako veliki, enako jasni naturi, in kadar stopata po cesti, Mieika neznatno skromneje in temneje oblečena, mora vsakdo misliti, da si nista gospodinja in uslužbenka, nego mlajša in starejša sestra. Umljivo je, da se je prijatelj G. zaljubil v Miciko, ki se suče v naši družbi skromno in tiho, a vendar kakor ženina družab-nica in pomočnica. Silno težko bi jo pogrešila v svoji hiši, saj je vrhu vsega izvrstna kuharica in zna gospodinjiti, da si ni mogoče misliti preudarneje in ceneje. Le na prijateljevo ope-tovano nujno prošnjo, na jjo vprašam, bi li hotela postati njegova žena, sva ji z Angelo povedala G.-jevo željo. c Je li mogoče ?> se je Mieika začudila, navidezno vsa srečna m zardela temno kakor naivno dekelce. cJaz da bi bila gospa? — O, kam je gledal gospod G.!» — Pa so jo oblile solze in zbežala je v svojo sobo. — Še večkrat sva jo silila, naj odgovori in se odloči, a vselej je kakor prestrašena strmela v naju, se nasmihala, naposled pa razjokala in se skrila. Enkrat jo je Angela vprašala: «Morda ste ljubila ali pa [morda še ljubile?> — Mieika pa jo je objela, stisnila močno ! nase, se grabila za glavo, si mela čelo in prosila: — In ko je žena z največjo rahlostjo in obzirnostjo silila vanjo, naj ji odkrije svoje srce, ji je Mieika priznala, da ljubi že dolgo, a brez najmanjše nade, a da ostane svoji ljubezni zvesta do smrti in umre z edino mislijo nanj, ki ne more biti nikoli njen... Tako piše Grčar ... In Grčar se togoti: «Ali si že slišal o taki kmetiški romantični deklini? Saj je preneumno!> — Jaz pa razumem Miciko in trpim nepopisno. Vedno moram misli ii nanjo in preklinjam usodo . . . Vedno pa se kesam in prosim Miciko sto- in tisočkrat odpuščanja, da nekdaj njene poštene ljubezni nisem pojmoval, da sem jo v njeni naravnosti smatral za greha željno živalco in sem ravnal Z njo kakor s kužnim bitjem. Takrat sem pač verjel, kar so nas učili v teologiji: •:2?nske imajo hudiča v telesu in vse smrde po hudiču. Smrde jim roke in noge, prsi in trebuh po hudiču, a prav ta smrad je ono, kar omamlja in ugonablja tepce!> Prepričal sem se, da je bil ta nauk — kakor še toliko drugih! — laž in krivitnest. Tudi Marija je bila žsna in mati, njena mati Ana in toliko drugih svetnic in spoznavali;, lepih, modrih, časti vrednih, svetih! Same dobre žene. Mieika, tudi jaz mislim na Te! In ljubim Te. jaz, ki nisem poznal in ljubil še nobeno ženske. V svoji ljubezni, vreči, a čisti. Ti ostanem zvest do poslednjega diha in še ko bom umiral, bo moja misel pri Tebi, ki nisi mogla biti nikoli moja! * Danes sem pridigal drugič. Cerkev je bila nabito polna. Od vseh strani so pridrli ljudje trumema in me poslušali napeto, a radostno bleščečih oči. Začudil sem se, ko sem stopil na lečo in -e ozrl po glavali, ki so se skoraj tiščale druga druge ln valovile kakor maki in pla-viee na njivi. Potem pa me jc navdala zavest, da jih je privabila moja prva pridiga. Prvič, na poskušnjo, sem govoril o ljubezni, ki sla jo s svo-jii i žrtvami na vse večne čase poveličala Jezus in njegova mati Marija. Primerjal sem ljubezen s solncem in roso. ki kličeta iz tal življenje, srečo, vonj, barve in sadove, govoril sem n Sinu božjem, ki jo iz ljubezni med človeštvom živel, deloval, učil. trpel in umrl, našteval sem čudovite čine in uspehe, ki jih je pričarala na svet ljubezen v zgodovini cerkve in narodov, v umetnosti in v občni kulturi iu sem omenjal grozote, zlodej-stva in katastrofe, ki so nastale vedno povsod, kjer se je lju bežen morala umakniti mržnji in sebičnosti. Nič se nisem dotaknil viharjev sovraštva in maščevalnosti, ki danes vihrajo preko Slovenije največ po krivdi fanatičnih cerkvenih glavarjev in njihovih pobesnelih hlapcev v lalarjih in korellih. Toda ljudstvo me je razumelo in je bilo srečno, ko je culo z leče besede miru in sprave, medsebojnega odpuščanja in podpiranja, pravičnosti in plemenitosti. Prijatelj Benedikt je bil navdušen. Dejal je, da je ves srečen, dr. se je njegova napoved, da najde samostan z menoj dobrega propovednika, tako lepo uresničila. Pater prior mi je Čestital kratko in iskreno ter mi je pov eril nedeljske pridige pri dopoldanski veliki maši. Zelo sta me hvalila tudi pp. Egidij in Virgilij. češ, da še nista čula nobenega boljšega.govornika. Celo jokala sta med pridigo! Dobričini! Edini, ki z menoj ni bil zadovoljen, je p. Danijel. Pred obedom se je prismehljal k meni, se klanjal in go stolel: cMislil sem, da ste tako poln ljubezni, da vam je mržnja neznan pojem,> sem ga zbodel in r>=tro pogledal. Fantastičen roman t VI. delih. Cena Din 45 —, vezano Din 55*—, po pošti Din 2-— več. FEREAL COENDAS : Veliki inkvizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30"—, po poeti Din 2 —■ več. HARRT SHEFF: <••» Hči papeža | Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost iu |g nenravno življenje papeža Aleksandra VI., nje- ffl govega sina Cezarja in hčerke Lnkrecije Borgije. p Broširano Din 30"—, vezano Din 36"—, po pošti Bj Din 2 — vee, a f| CLAUDEE FARRERE: | Gusarji § Zgodovinski roman iz življenja morskih ropar- H jev t XVII. stoletju. Cena Din 20-—, po pošti g 1 Din 2'— več. g KR. HELLER: | Blagajna velikega vojvode 1 Roman. Cena Din 15--, po pošti Din 2-- več. g FR. HELLER: ■ —•»" I! Prigode gospoda Collfna § Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. | Cena Din 10—, po pošti Din 2— več. ^ Knjige se naročajo pri npravništvn „Jntra" _ ▼ Ljubljani, Prešernova uit o a 54. d Naročajte, čitajte in razširjajte § PT- dnevnik „ JUTRO"! Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, Sv. Patra c. 'ti pole; hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših ' vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Fradalni urad šsnfjanštep p?sHiBprii!'E3 &MD. J£KIL I-JnblJana. Jlrekov trg IO 1016 a klobukov. Sprejema klobučevino (tilce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spatorie-oblik Postrežba točna. 18983 Cene najnižje. ahvala Za mnogobrojne dokaze prijateljstva v zadnjih težkih dneh bolezni in odkritega sočutja povodom smrti našega dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda laserirajte v „JUTRU" i kakor tudi za darovano cvetje iu zadnje spremstvo vsem, posebno godbi in pevcem UJN2 iskrena zahvala. Žalujoča soproga ic estaJi registrovana. posojiina in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani y» Petra cesta it. sprejema vloge na hranilne knfizice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 1853a Knjige za mladino Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA. Vez. 18 Din, po pošti 1'50 Din vee. J. S orli: Č1KMURCL Povest s slikami. Broš. 20 Din, ve-v 25 Di& po pošti 1"50 Din več. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATA J. Pravljica s slikami. II. natis, f ena broš. 18 Din. vez. 25 Din, po pošti 150 Din več. J. Šorli: BOB IN TEDL Dva nengnanca. Povest s slikami. Broj. 12 Din, vez. 18 Din, po pošti 125 Din več. J. VVaschtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Vez. 22 Din, po pošti 125 Din več. Cika Jova: PISANI OBLAKI. Vez. 14 Din, po pošti 1"25 Din več. Cika Jova: KALAMANDARIJA. Vez. 12 Din, po pošti 1 Din več. Vse te knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št. 54.