Pomoč Kozjanskemu V občini Center tečejo štiri vzporedne akcije za pomoč Kozjanskemu. Ko se je sredi letošnjega poletja zatreslo Kozjansko in smo zvedeli, da je pri tem nastala ogromna materialna škoda, smo Toili vsi takoj pripravljeni prizadetim Kozjancem. po svojih mo-čeh pomagati. Akcija zbiranja pomoči bo zaključena okoli prvega oktobra. V današnjem pogovoru bi zato radi zvedeli, koliko je bilo doslej zbranega denarja v Ljubljani in posebej v občini Center, kako ta pomoč priteka in kako bomo s tem denarjem Kozjancem po-magali. Naš sogovornik je Boris Andree, predstavnik koordina-cijskega odbora za pomoč Kozjanskemu pri občinski konferenci SZDL Center v Ljubljani. Prva akcija teče iz naslova 3,5 odstotka od neto osebnega dohodka oziroma delovne so-bote, druga akcija teče v me-stu kot pomoč za izgradnjo osnovne šole v Ponikvah, tret-ja teče v okviru občine Cen-ter preko krajevne skupnosti Stari Vodmat, da se pobrate-ni KS Buče zgradi dvoraz-redna osnovna šola in koinčno četrta, sedaj najnovejša akcd-ja, ki teoe v tem smislu, da niso najvažnejša in najbolj po-trebna samo finančna sred-stva, ampaik da je dobrodošla tudi kakšna drugačna oblika pomoči, denimo šolanje otrok iz prizadetih območij. • No, če bi najprej poveda-li nekaj o prvi akciji.' »Gre torej za 3,5 odstotka od neto OD v občdni Center ali pa celo v mestu Ljubljani kot celoti smo dosegli dogo-vorjeno višino. V oboini Cen-ter smo jo oelo presegli in, po sedaj znanih. podatkih, za pri-bližno 700.000 dinarjev. Skup-na vsota je bila 14 milijonov dinarjev za Ljubljano od te-ga bi pq prvotnih računih na občino Ljubljana-Center odpad-lo 5.570.000 vendar je že do-slej zbranih 6.540.000 dinarjev. Pri tej številiki 6.540.000 dinar-jev niso upoštevani prispev-ki, ki so bili nakazand do 17. 7., ker še do danes SDK na mogla razčleniti denarja, ki je bil na skupnem računu. Mi-slim, da bomo ob akciji, ki bo raaključena okoli 1. oktobra naš dogovorjen plan presegli za 35 do 40 odstotkov. V začetku je bilo preeej te-žav zaradi, rekel bi, nerazu-mevanja in neelastičnosti ko-ordinacijskih odborov, pred-vsem pa republiškega koordi-nacijskega odbora. Ta namreč ni poskrbel, skupaj z SDK, da bi točno vedeli iz katerih sred-stev in na kakšen račun senaj ta sredstva nakazujejo. Iz mnogih delovnih organizacij je bilo vrsto pripomb, da so vsi pripravljeni dati denar, to-da i-3 katerih steladov ali vi-rov naj ta sredstva nakažejo to pa je bil nenadoma velik problem. No, ta neelastičnost naj bo šola za v bodoče. Po prvih ugotovitvah smo prišli do rezultata, da Ljublja-na nekako zaostaja, tudi obči-na Center. Takoj smo poslali dopise delovnim organizacijam, predsednikom sindikata in predsednikom delavskih. sve-tov, partiji in mladini posebej, in smo jih. opozorili na nji-bcvo solidarnostno obveznost. Rezultat je bil takoj viden, saj je v približno 14 dneh znesek porastel približno za 4 mili-jone dinarjev. Problemi, recimo, da se po-vrnemo spet na SDK, pa so čisto konkretno taki: Tovarna Zmaj, ki je v Centru, se je obmila na nas s prošnjo naj ji vendar pomagamo, da hoče-jo nakazati avans na delovno soboto — so ga seveda že na-kazali — pa jim je SDK to zavrnila z utemeljitvijo, da morajo prej delati potem pa, da lahko denar nakažejo... Delovna arganizacija Zmaj pa se je uprla, češ da imajo skla-dišča polna, da je nesmiselno delati samo zaiadi dela napro-sto soboto, da pa bodo raje delali v jeseni, ko bodo potre-be po njihovih izdelkih večje ... SDK je tudi zavrnila 3,5 odstotka od 1600 zaposlenih v Ljubljanski banki kot avans na. njihovo delovno soboto ... No, to bi bilo nekaj sploš- nega o 3,5 odstotnem prispev-ku. Ugotovitd pa moramo, ško-da je večja, kot je bilo prvič ocenjeno. Predzadnja ocena je bila 680.000.000, najnovejša oce-na, pa je 750.000.000. Mislim pa, da moram takoj poudariti še eno nejasnost. Namreč, de-janske škode ni za 750.000.000 dinarjev, ker tiste podrte ali poškodovane hiše niso bile to-liko vredne, cena novih hiž, ki jih bomo tam postavili, pa je tolikšna, 750.000.000 dinarjev.« • Pri drugi sočasni akciji gre, smo rekli, za izgradnjo osnovnih šol? »Na pobudo Velenja, da zgra-di na Kozjanskem »svojo« šo- 10 iz izrednih sredstev, in na pobudo republiškega koordina-cijskega odbora se je Ljublja-na odločila, da zgradi na Ko-zjanskem šolo. Po prvih pred-videvanjih naj bi ta šola sta-la od 5.400.000 do 6.400.000 di-narjev. Pripravljen je bil tudi razrez sredstev — namreč bi- 11 smo mnenja, da ne bi bilo pametno iti na ponovno delov-no soboto, zato smo se dogo-vorili, da nekaj manj kot po-lovico prispevajo skupščine občin in skupščine mesta s svojih rezervnih skladov, oko-li 3.140.000 pa naj bi prispeva- 10 53 najmočnejših delovnih organizacij v Ljubljani. To je seveda vzporedna akcija, mi-mo tega, kar so že dale. Iz re-zervnega sklada skupščine ob-čine Center bomo prispevali 16.000,000 dinarjev. To so bile prve ugotovitve. Takoj za tem smo se sestali s predstavnifci prizadetih ob-5in na Kozjem, ki pa so na se-stanek »prišli« s predlogom, naj bi Loubljana gradila naj-večjo šolo, in sicer šolo na Po-nikvah. Po prvotni oceni naj bi šola stala približno 10.000.000 dinarjev, po zadnjih ocenah pa 114.00.0000 dinarjev. »Razumljivo, Ljubljana sama take investicije ne zmore, zato je bdlo dogovorjeno, da bomo prispevali svoj dogovorjeni de-lež, ki znaša nekaj več kot pol milijarde, ostalo pa bo šlo iz sredstev r&publike, in sicer iz 3,5 odstotka prispevka iz neto OD.« »No, tu moram tudi pouda-riti mnenje predstavnika TIS, da je treba skrbno proučiti gradnjo in potrebo take osnov-ne šole v Ponikvah, kakor si jo zamišljajo prebivalci tiste-ga območja. Vedeti moramo namreč da >za nemoteno obra-tovanje take šole potrebuje pristojna skupščina kar okoli 9 do 9.400.000 dinarjev na leto. .(aa nemoten potek pouka). Nihče v Ljubljani seveda ni proti gradnji take šole, meni- 11 pa so, da je treba vsestran-sko proučdti potrebe za tako veliko šolo.« »Na sestanku delovnih orga-nizacij občine Center so bila postavljena tudi vpirašanja. Pr-vič, iz katerih virov se lahko stekajo ta sredstva, to naj SDK nemudoma pojasni. Dru-gič, predstavniki organLzacij, ki naj bd prispevali ta dodat-na sredstva, so trdili, da ne morejo priti pred delovne lju-di brez izdelanih načrtov za ta projekt. Pmančni projekt in vse ostale kalkulacije. In tret-jid, treba je tudi proučitamož-no&t ali se lahteo koTistijo tu-di sredstva, ki so jih dala pod-jetja kot svoj ustanoviteljski delež bankam, namreč dobičak od tistih sredstev.« • Tretja akcija je specifič-na za občino Center? »Ljubljanska krajevna skup-nost Stari Vodmat je pobrate-na s krajevno skupnostjo Bu-če. Njihovo sodelovanje je dol-goletno. Tako je KS Stari Vod-mat pomagalo Bučanom pri obnovi njihovega gasilskega doma, mimo tega teče akcija za zgradnjo manjšega mostu v Bučah. Se pravi, sodelova-nje je izredno plodno. »Tako so prišli predstavniki Buč v KS Stari Vodmat z že-Ijo, da bi jim obnovili njiho-vo šolo. ki nudi streho nad glavo 43 učenokom v prvih štirih razredih. Predstavniki KS, razumljivo, nimajo sred-stev za tako akcijo, zato so se obrnili na občinsko skupšči-no, ki je načeloma tudi privo-lila v to akcijo. To svoje mne-nje pa je posredovala mest-nemu štabu za pomoč Koz-janskemu. No, remltat je bil dogovor, naj se najprej zgra-dijo Ponikve, takoj za tem pa šola v Bučah. Občina Center je šla korak dalje in je sklenila imenovati štab za gradnjo Oš v Bučah. Najprej je bil nam-reč predlog, da bi šolo v Bu-čah obnovili, ko pa smo si poškodovano šolo ogledali in ugotovili, da je stara 140 let je bilo jasno, da se šole ne bo »izplačalo« obnavljati. Zato smo menili, da je bolj pamet-no, da občina Center zgradi novo, dvoraaredno šolo v Bu-čah. Tako smo ustanovili štab, kd ga sestavljajo predstavniki KS Stari Vodmat, predstavni-ki vseh družbenopolitičnih or-ganizacij v občini, predstavni-ki občinske skupščine in pred-stavniki Buč.« »Del sredstev za to akcijo je zagotovljen iz sredstev občin-ske skupščine šmarje pri Jel-šah — to so namreč tista sred-stva, ki so bila sproščena iz republike s tem da je Ljub-ljana prispevala za Ponikve, del sredstev se bo natekel iz presežka obveznosti občine Center in tretjič, spomladi bi začeli z udamiško akcdjo ob-čanov Centra v Bučah ..« Vedeti moramo tudi, da to ni dovolj, da je pravzaprav najlaže dati denar in tdsti, ki ga na ta način dobi, ga tudi najlaže zapravi. Bres občutka za vrednost denarja. Tako udarniško sodelovanje pa bo poleg eko-nomskega učinkapri zgradnji verjetno več prispe-valo k zbliževanju občanov Cenfcra in Buč. Zato je, mi-slim, to toliko bolj pomemb-no. To pobudo so z odprtimd ro-kami sprejele različne de-lovne organizacije. Na primer Pavliha in druge, ki so pri-pravljeni pomagati ne samo finančno ampak so pripravlje- ni organiziratj tudi neke vrste prireditve itd.« TaJse akcije bi morali, mi-slim, organiziratd na proste so-bote. Nosilec akcije je KS Sta-ri Vodmat, pričakujemo pa da se bodo pridružile tudi druge KS.« • In še zadnja, četrta ak-cija, ki je najnovejša? »Vzaiikla je 14. avgusta. Bi-lo je to na pobudo kolektiva trgovskega podjetja šoštanj,ki je sporočilo, da je pripravlje-no sprejeti v uk šolarja s Ko-zjanskega. Pripravljeni so mu plačati celotno oskrbo, to se pravi stroške bivanja v dija-škem domu in del nagrade. Tudi gradbeno podjetje Tehni-ka na primer se je odločilo, da v letošnji sezoni kljub te-rau, da imajo že polne vse ka-pacitete, vzame v uk še 20 mla-dih s Kozjanskega in jim v Ljubljani zagotovi celotao os-krbo. Za drugo leto pa se c>b-veže, so sporočili, da jih lah-ko sprejmejo še sto mladih. MisMm, da je to zelo dobra akcija, da jo moramo podpre-ti. Ni namreč dovolj, da poma-gamo le enkrat ker bo to po-dročje kljub naši pomoči še vedno ra^meroma zaostalo, ljudi moramo osveščati, tako, da jih bomo šolali. Pa še akcija, ki pa je, rekel bi, še v zraku. To je ideja ne-katej-ih turističnih organizacij v mestu, ki so pripravljene v času izven sezone sprejeti ot-roke s Kozjanskega v šolo v naravi. Ta predlog bo verjetno formuliran na prvi seji občin-ske skupščine Center.« »Mislim, da bi vse te akcije, lahko bile spodbuda še za dru-ge. Zlasti, da bi sprejemali v uk otroke s Kozjanskega ta-ko, da bi jim v času šolanja zagotovili tudi celotno oskrbo in nagrado. šele na ta načan bomo lahko čez čas ugotavlja-li, da se struktura ljudi na Ko-^janskem počasi spreminja.« • No in kako bi nazadnje ocenili akcijo pomoči Kozjan-skemu v celoti? »Mislim, da je uspešna, z ne-katerimi pomanjkljivostmi, ki pa niso bistvene. Važno je, da so se delovni ljudje zave&tno odločili prispevati in pomaga-ti. In mislim da je ta prispe-vek Ljubljane — preko 3 sta-re milijarde vendarle lep pris-pevek. R. R.