ACTA HISTRIAE
32, 2024, 4
UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185ACTA HISTRIAE 32, 2024, 4, pp. 459-694
UDK/UDC 94(05) 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper
Società storica del Litorale - Capodistria
ACTA HISTRIAE
32, 2024, 4
KOPER 2024
ISSN 1318-0185
e-ISSN 2591-1767
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
ISSN 1318-0185                UDK/UDC 94(05)             Letnik 32, leto 2024, številka 4
e-ISSN 2591-1767
Darko Darovec
Gorazd Bajc, Furio Bianco (IT), Flavij Bonin, Paolo Broggio (IT), Stuart Carroll (UK), Àngel Casals 
Martínez (ES), Alessandro Casellato (IT), Dragica Čeč, Lovorka Čoralić (HR), Darko Darovec, Marco 
Fincardi (IT), Darko Friš, Aleksej Kalc, Borut Klabjan, Urška Lampe, Amanda Madden (USA), John 
Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Aleš Maver, Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Jeppe Büchert 
Netterstrøm (DK), Žiga Oman, Egon Pelikan, Luciano Pezzolo (IT), Jože Pirjevec, Claudio Povolo (IT), 
Marijan Premović (MNE), Colin Rose (CA), Luca Rossetto (IT), Vida Rožac Darovec, Tamara Scheer 
(AT), Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Nancy M. Wingfield (USA), Salvator Žitko.
Žiga Oman, Urška Lampe, Boštjan Udovič, Jasmina Rejec
Cecilia Furioso Cenci (it.), Žiga Oman (angl.)
Žiga Oman (angl., slo.), Cecilia Furioso Cenci (it.)
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del Litorale - Capodistria© 
/ Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for 
Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS 
di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, SI-6000, Koper-Capodistria, Garibaldijeva 18 
/ Via Garibaldi 18, e-mail: actahistriae@gmail.com; https://zdjp.si/en/p/actahistriae/
Založništvo PADRE d.o.o.
300 izvodov/copie/copies
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost 
Republike Slovenije / Slovenian Research and Innovation Agency
Skalne poslikave v Hekimdere pri vasi Çiçekli v okrožju İkizdere v provinci 
Rize v Turčiji / Pitture rupestri a Hekimdere, vicino al villaggio di Çiçekli, 
nel distretto di İkizdere della provincia di Rize in Turchia / Hekimdere 
Rock Depictions near the village of Çiçekli in the İkizdere district of the 
Rize province inTürkiye (foto/photo: Okay Pekşen, 2022).
Redakcija te številke je bila zaključena 15. decembra 2024.
Odgovorni urednik/
Direttore responsabile/
Editor in Chief:
Uredniški odbor/ 
Comitato di redazione/
Board of Editors:
Uredniki/Redattori/
Editors:
Prevodi/Traduzioni/
Translations:
Lektorji/Supervisione/
Language Editors:
Izdajatelja/Editori/
Published by:
Sedež/Sede/Address: 
Tisk/Stampa/Print: 
Naklada/Tiratura/Copies:
Finančna podpora/
Supporto finanziario/
Financially supported by:
Slika na naslovnici/
Foto di copertina/
Picture on the cover:
Revija Acta Histriae je vključena v naslednje podatkovne baze / Gli articoli pubblicati in questa rivista sono inclusi nei seguenti indici di citazione 
/ Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: CLARIVATE ANALYTICS (USA): Social Sciences Citation Index (SSCI), 
Social Scisearch, Arts and Humanities Citation Index (A&HCI), Journal Citation Reports / Social Sciences Edition (USA); IBZ, Internationale 
Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); International Bibliography of the Social Sciences (IBSS) (UK); Referativnyi Zhurnal Viniti 
(RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL); DOAJ.
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a Creative Commons BY-NC 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website http: https://zdjp.si/en/.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
Volume 32, Koper 2024, issue 4UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185
e-ISSN 2591-1767
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
Okay Pekşen & Yasin Topaloğlu: A New Rock 
Art Area in Anatolia: Hekimdere Rock Depictions ................................................
Una nuova area di arte rupestre in Anatolia: le pitture rupestri di Hekimdere
Novo območje skalne umetnosti v Anatoliji: skalne upodobitve v Hekimdere
Marija Mogorović Crljenko & Danijela Doblanović Šuran: 
Households in the Rovinj Census of 1595/6 ...........................................................
Le famiglie secondo il censimento di Rovigno del 1595/6
Gospodinjstva po rovinjskem popisu prebivalstva iz let 1595/1596
Jurij Perovšek: Kulturnobojni značaj Jutra v dvajsetih 
letih 20. stoletja – kritični premisleki .....................................................................
La lotta culturale di Jutro negli anni venti del XX secolo – 
riflessioni critiche
The Cultural-Struggle Character of Jutro in the 1920s – 
Critical Reflections
Gorazd Bajc, Tomaž Hvala & Darko Friš: 
Prispevek k biografiji Franca Snoja – ameriška leta, 1941–1943 ............................
Contributo alla biografia di Franc Snoj – il periodo americano, 1941–1943
Contribution to the Biography of Franc Snoj – American Years, 1941–1943
Tomaž Čelig: Prispevek k poznavanju sovjetskih vojaškopolitičnih 
groženj in pomoči Zahoda Jugoslaviji v obdobju 1948–1951 ................................
Contributo alla conoscenza delle minacce politico-militari sovietiche e 
dell’assistenza dell’Occidente alla Jugoslavia nel periodo 1948–1951
Contribution to the Understanding of Soviet Military-Political 
Threats and Western Aid to Yugoslavia in the Period 1948–1951
Petra Grabrovec, Špela Chomicki & Tomaž Kladnik: 
Dogajanje na območju Haloz v obdobju vojne za obrambo 
suverenosti Republike Slovenije leta 1991  ............................................................
Gli avvenimenti nella regione di Haloze durante la guerra per 
la difesa della sovranità della Repubblica di Slovenia nel 1991
Events in the Haloze Region During the War for the Defence of the 
Sovereignty of the Republic of Slovenia in 1991
459
495
521
631
559
607
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
Milena Dževerdanović Pejović: Maritime Archetypes of 
Montenegrin Women: Heroism and Solitude .........................................................
Gli archetipi del rapporto tra la donna montenegrina 
e il mare: eroismo e solitudine
Pomorski arhetipi črnogorskih žensk: junaštvo in samota
POROČILA
RELAZIONI
REPORTS
Veronika Kos: Symposium Report on Violence, Justice and 
Reconciliation in the Mediterranean of the Three Religions:
 Peacemaking in the Christian, Muslim and Jewish Context
(16th–19th Century), 14–15 November 2024, Rome ..............................................
Angelika Ergaver: Conference Report on Facing Foreigners in 
Urban Early Modern Europe: Legislation, Deliberation, 
Practice, 27–29 November 2024, Maribor ..............................................................
657
683
687
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
631
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA 
OBRAMBO SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE LETA 1991
Petra GRABROVEC
Študijski center za narodno spravo, Tivolska cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: petra.grabrovec@scnr.si
Špela CHOMICKI
Študijski center za narodno spravo, Tivolska cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: spela.chomicki@scnr.si
Tomaž KLADNIK
Slovenska vojska, Engelsova cesta 15, Kadetnica, 2111 Maribor, Slovenija
e-mail: tomazkladnik7@gmail.com
IZVLEČEK
Pričujoči članek na podlagi zbirke stalnega dokumentarnega gradiva Ministrstva za 
obrambo Republike Slovenije in ustnih pričevanj predstavlja dogajanje na območju Haloz v 
času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991, ki do sedaj še niso bila deležna podrob-
nejše znanstvene obravnave. Na omenjenem območju, kjer so bili pričakovani morebitni 
premiki jugoslovanskih vojaških enot, sicer ni bilo bojnih aktivnosti med vojaštvom, ampak 
je šlo za obrambno aktivnost in formiranje južne meje z Republiko Hrvaško.
Ključne besede: vojna za Slovenijo, Haloze, slovenska južna meja, mejne kontrolne točke, 
Teritorialna obramba (TO), milica
GLI AVVENIMENTI NELLA REGIONE DI HALOZE DURANTE LA GUERRA 
PER LA DIFESA DELLA SOVRANITÀ DELLA REPUBBLICA DI SLOVENIA 
NEL 1991
SINTESI
Questo articolo, basato sul materiale documentario permanente del Ministero della 
Difesa della Repubblica di Slovenia e su testimonianze orali, presenta gli eventi nella 
regione di Haloze durante la guerra d’indipendenza della Slovenia del 1991, che non sono 
ancora stati oggetto di uno studio scientifico dettagliato. In quest’area, dove si prevedevano 
possibili movimenti di truppe jugoslave, non si svolsero combattimenti, ma piuttosto attività 
difensive e la formazione del confine meridionale con la Repubblica di Croazia.
Parole chiave: guerra d’indipendenza slovena, Haloze, confine meridionale slovene, 
posti di blocco di confine, Forza di difesa territoriale slovena (TO), Milizia
Received: 2024-11-12                                                   D I 10.19233/AH.2024.25
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
632
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
UVOD
Smrt Josipa Broza Tita, 4. maja 1980, je nakazala nadaljnje postopno ugašanje 
jugoslovanske države. Tekom osemdesetih let 20. stoletja je Socialistična federativna re-
publika Jugoslavija (SFRJ) sicer navzven še dajala videz stabilne, mirne in gospodarsko 
močne države, vendar so notranjepolitične krize1 na pragu devetdesetih let privedle do 
razpada države. Dvajseto stoletje se je začelo in končalo z vojno na Balkanu, v katero je 
bilo v obeh primerih neposredno vpleteno tudi slovensko ozemlje (Gabrič, 2005b, 1148).
Obdobje po Titovi smrti je bilo zaznamovano z več krizami, ki so se odvijale tako 
na političnem, kot na gospodarskem področju. Prav gospodarstvo je v osemdesetih letih 
20. stoletja še zmeraj čutilo posledice svetovne naftne krize iz desetletja poprej in je bilo 
povezano z zadolženostjo države v tujini, inflacijo, devalvacijo dinarja, primanjkovanjem 
naftnih derivatov, težavami pri preskrbi s surovinami in življenjskimi potrebščinami, ipd.2
Gospodarska kriza3 v Jugoslaviji je bila v tesni povezavi s politično krizo, ki je te-
meljila na mednacionalnih nasprotovanjih.4 Srbski politični vrh je menil, da je za krizo 
gospodarstva odgovorna konfederativna državna ureditev. Slobodan Milošević je med 
drugim novembra 1984 izjavil: »Če politika dezintegracije in separatizma ne odide s 
scene, ta [jugoslovanska, op. a.] družba nima perspektive in bo morala razpasti« (Gabrič, 
2005a, 1168). Čeprav je slovenska politika do druge polovice osemdesetih let 20. stoletja 
zagovarjala bolj kompromisno politiko do Beograda, je kasneje prišlo do preobrata.5 Kot 
izpostavlja Jelka Piškurić, je razlog za to tičal predvsem v naraščajočem srbskem nacio-
nalizmu v obdobju, »ko so mnogi komunistični režimi [vzhodnega bloka, op. a.] padli« 
(Piškurić, 2021, 67). Slovenska politika je posledično začela zagovarjati demokratizacijo 
tako političnega kot kulturnega in gospodarskega življenja (Gabrič, 2005a, 1168–1172; 
2005b, 1148–1149; Čepič, 2005a, 1151; Štih, Simoniti & Vodopivec, 2016, 732–738; 
Piškurić, 2021, 67–68).
PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Od septembra do decembra leta 1989 so v slovenski skupščini potekale priprave na 
sprejetje nove volilne zakonodaje. 27. decembra 1989 je bil sprejet Zakon o volitvah v 
1 Delovanje Službe državne varnosti (SDV) je bilo v obdobju osemdesetih let 20. stoletja zaradi notran-
jepolitične krize usmerjeno predvsem v zagotavljanje kontinuitete vzpostavljenega političnega sistema. 
Prim. Šela (2022); Šela in Friš (2017).
2 O vplivu gospodarske krize na vsakdanje življenje Slovencev v osemdesetih letih 20. stoletja prim. 
Piškurić (2022, 547–582).
3 V Jugoslaviji so gospodarsko krizo začeli poimenovati kot kriza šele sredi osemdesetih let. V delu Jugosla-
vensko društvo u krizi iz leta 1985 je hrvaški ekonomist Branko Horvat izpostavil, da je bil jugoslovanski 
politični sistem glavna ovira gospodarskega in družbenega razvoja v državi (Lorenčič, 2010, 274).
4 O gospodarskem položaju Jugoslavije in gospodarske krize v osemdesetih letih prim. Lazarević in 
Rendla (2022, 343–370).
5 Kot izpostavlja Božo Repe (2022, 306), pri slovensko-srbskih odnosih v zadnjem desetletju Jugoslavije 
ni šlo za mednacionalni konflikt na podlagi historično podkrepljenega sovraštva (kot primer Srbov in 
Hrvatov ali Srbov in Albancev), ampak za različne ideje o ureditvi in prihodnosti Jugoslavije.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
633
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
skupščine in zakoni za izvedbo volitev (UL SRS, 42/1989, 2232–2243). Na podlagi tega 
so bile 8. januarja 1990 razpisane prve povojne večstrankarske volitve za obdobje med 8. 
in 22. aprilom 1990. Volitve so bile prelomni dogodek, ki so hkrati pomenile pomemben 
korak k oblikovanju samostojne in demokratične države (UL SRS, 49/1989, 2232–2233; 
Čepič, 2005b, 1283–1284; Štih, Simoniti & Vodopivec, 2016, 744; Taškar, 1990b, 1; 
Pesek, 2007, 148). »Današnje volitve […] so bile prelomnica v našem družbenem dogaja-
nju, nekoliko širše so nam odprle tudi vrata v Evropo in svet, saj smo prvič po vojni volili 
neposredno in tajno« (Taškar, 1990a, 1).
Po volitvah je postalo pomembno vprašanje na slovenskem političnem področju 
t. i. vprašanje plebiscita6 o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. »Slovenija 
nima prihodnosti v Jugoslaviji. V njej nas čaka ekonomska in nacionalna smrt« 
(Stojanov, 1990, 1). Konec novembra 1990 je bil sprejet zakon o izvedbi plebiscita, 
ki je bil nato izpeljan 23. decembra istega leta. Plebiscita se je udeležilo 93,5 % 
volilnih upravičencev in od tega se je 88,5 % volivcev odločilo za samostojno in 
neodvisno državo (Valič Zver, 2013, 271–272; Pesek, 2007, 209; Osojnik, 2022, 
463–502). Na Ptujskem se je plebiscita udeležilo 94,4 % volilnih upravičencev, za 
samostojno in neodvisno Slovenijo pa je glasovalo 91,9 % volivcev. Po poročanju 
lokalnega časnika Tednik je bila na številnih manjših volilnih mestih udeležba 
stoodstotna. Končen izid je zavezal slovensko vlado, da v obdobju šestih mesecev 
uresniči odločitev plebiscita.7
Plebiscit je za nami. Slovenija si je tako, malo nasršena in malo negotova, 
vzela svoj prostor pod soncem v tej novi pomladi narodov in z eno nogo stopila 
na evropski zemljevid kot samó sebi pripadajoča entiteta, kot klasična država 
(Lorenci, 1990, 1).
Obdobje do junija 1991 je bilo zaznamovano s pripravami na osamosvojitev 
Slovenije in pogovori z jugoslovanskim vrhom. Po poročanjih tujih medijev je bila 
Jugoslavija tedaj ena izmed treh kriznih žarišč na svetu. V maju 1991 so se razmere 
začele še posebej zaostrovati, hkrati pa so bile v državi že konstantne izredne raz-
mere in grožnje z državljansko vojno. Na Hrvaškem so se začeli spopadi med Hrvati 
in Srbi, ki so nakazovali na resnost prihajajočega obdobja osamosvajanja republik. 
Kljub zaostrovanju notranjepolitične situacije v Jugoslaviji, je Slovenija vztrajala 
pri datumu osamosvojitve, 26. juniju 1991, kot je bilo to določeno s plebiscitom 
(Valič Zver, 2013, 272–273; Pesek, 2007, 280, 331).
Republika Slovenija je v dogovoru z Republiko Hrvaško nameravala razglasiti 
samostojnost 26. junija 1991, vendar so v medsebojnem tajnem sporazumu določili 
razglasitev neodvisnosti za dan prej. Tajni sporazum je bil sklenjen z namenom 
preprečitve morebitnih izrednih ukrepov iz Beograda. Tako sta obe republiki raz-
glasili neodvisnost 25. junija 1991, Slovenija s Temeljno listino o samostojnosti 
6 O plebiscitni pobudi prim. Osojnik (2023).
7 Tednik, 27. 12. 1990: Dočakali smo dan…, 2.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
634
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Republike Slovenije, vendar je od te točke šel zgodovinski razvoj dogodkov v obeh 
republikah v dve smeri. V Sloveniji so se dogodki osamosvojitve odvili v hitrej-
šem postopku, medtem ko je bil proces osamosvajanja na Hrvaškem počasnejši 
(Štih, Simoniti & Vodopivec, 2016, 754–755). Jugoslovanski vojaški vrh je sprejel 
odločitev ukrepanja proti Sloveniji z odredbo v Uradnem listu SFRJ, in sicer so 
25. junija 1991 prepovedali vzpostavljanje mejnih prehodov znotraj državnega 
ozemlja. Hkrati so izdali odredbo o odstranitvi že vzpostavljenih mejnih prehodov. 
S tem so dali pravno podlago vojaškemu ukrepanju, saj je začela odredba Zveznega 
izvršnega sveta s podpisom predsednika Anteja Markovića veljati naslednji dan 
po objavi (UL SFRJ, 47/1991, 726). Svečana razglasitev neodvisnosti Republike 
Slovenije je potekala 26. junija 1991, ko so pred parlamentom v Ljubljani simbolno 
sneli jugoslovansko zastavo in izobesili novo slovensko zastavo (Štih, Simoniti & 
Vodopivec, 2016, 754–755).
Na Ptuju se je 26. junija 1991 odvijala osrednja občinska slovesnost ob razglasitvi 
samostojnosti Slovenije. Nekaj minut pred 22. uro se je na trgu pred magistratom začela 
slovesnost s kulturnim programom, kjer so ob zaključku ob zvokih fanfar dvignili novo 
slovensko zastavo. Kot simbol slovenstva so ob slovesnosti posadili lipo. V nagovoru je 
predsednik občinske skupščine Ptuj Vojteh Rajher dejal: 
Vemo, da so številne generacije pred nami že oblikovale narodne skupnosti v države, 
vemo, da mnoge to poizkušajo ali pa bodo to isto šele storile. Vendar pa je danes to 
dejanje NAŠA zgodovinska resnica in NAM pripada ta trenutek (Ozmec, 1991, 8).
V nadaljevanju članka je predstavljeno dogajanje na območju Haloz v času vojne za 
obrambo suverenosti Republike Slovenije, ki do sedaj še ni bilo deležno podrobnejše 
znanstvene obravnave.8 Gre za območje, kjer po razglasitvi samostojnosti Slovenije 
ni bilo bojnih aktivnosti med enotami Teritorialne obrambe (TO) in Jugoslovanske 
ljudske armade (JLA), kot je bilo to v njegovi neposredni bližini (Ormož in Središče 
ob Dravi). Enote TO in milice so bile v pripravljenosti, saj skozi Haloze še danes 
poteka transportni koridor, del t. i. Pyhrnske smeri v X. evropskem prometnem ce-
stnem koridorju, ki povezuje Regensburg, Gradec (Graz), Maribor in Zagreb (Ficko, 
2014, 942). Predvidevali so možnost prodora enot JLA tudi od meje s Hrvaško do 
mejnega prehoda Šentilj na slovensko-avstrijski državni meji. Druga možnost je bil 
prodor enot JLA iz smeri Varaždina preko Zavrča in Ptuja proti Mariboru in Šentilju. 
Na podlagi tega je bilo težišče vojaškega udejstvovanja postavljeno na varovanje 
na novo vzpostavljene državne meje. Ker državna meja kot taka pred tem fizično 
ni obstajala in je pretok ljudi in prometa potekal brez ovir, je bilo treba vzpostaviti 
celotno infrastrukturo mejnih kontrolnih točk (MKT).9
8 O predstavitvi in problematiki arhivskih virov za obdobje slovenske osamosvojitve prim. Chomicki in 
Grabrovec (2023).
9 MORS, Informacija o stanju in aktivnosti TO na območju Občine Ptuj v času ob razglasitvi neodvisne 
Slovenije, 16. 7. 1991.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
635
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
TERITORIALNA OBRAMBA IN VOJNA ZA OBRAMBO 
SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE 1990–1991
Dogodki na Češkoslovaškem v letu 1968, znani tudi pod imenom Praška pomlad, in 
intervencija sovjetskih sil, ki je sledila 21. avgusta istega leta, so v Jugoslaviji povzročili 
določeno mero zaskrbljenosti. Politično vodstvo je podprlo koncept vseljudske obrambe, 
ki je bila realizirana 20. novembra 1968 z ustanovitvijo Glavnega štaba za ljudski odpor. 
V Zakonu o ljudski obrambi so marca 1969 sprejeli določila o organizaciji TO, ki je bila 
organizirana na ozemlju celotne SFRJ in bi v primeru vojaške akcije pomenila podporo 
JLA na terenu. Enote TO so bile poleg sodelovanja z enotami JLA predvidene tudi za sa-
mostojno delovanje v obrambi urbanih in podeželskih naselij ter reševanju prebivalstva, 
pri protidesantni obrambi, pri organizaciji odpora, za podporo pri odpravljanju radiolo-
ških, bioloških in kemičnih napadov ter pri iskanju in uničenju neeksplodiranih ubojnih 
sredstev. Nova vojaška doktrina je tako predvidevala, da enote TO v primeru okupacije ne 
bi zapustile zasedenega območja, temveč bi poskrbele za organizacijo vojaškega odpora v 
zaledju (Kladnik, 2007, 16–18; 2008, 816–818; Guštin, 2010, 279–280).
Manevrske enote TO so bile namenjene izvajanju ofenzivnih operacij in bojnega 
delovanja na širšem območju, medtem ko so bile prostorske enote sicer številčnejše, ven-
dar so bile namenjene za delovanje na območju občin in mestnih skupnosti. Pokrajinski 
štab za Teritorialno obrambo (PŠTO) Vzhodnoštajerske pokrajine je imel svoj sedež v 
Mariboru, pod njegovo poveljstvo pa so spadale TO občin Maribor, Lenart, Ormož, Slo-
venska Bistrica in Ptuj. Natančneje so bile v Mariboru oblikovane tri brigade, v okoliških 
občinah pa odredne četne sestave (Pohorski odred v Slovenski Bistrici, Slovenskogoriški 
v Lenartu, Gornji Radgoni in Ormožu, in Haloški odred na Ptuju).10 V naslednjih letih je 
sledila tretja reorganizacija TO, in sicer med letoma 1982 in 1985 (Kladnik, 2008; Bolfek, 
2011, 47–56, 84).
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja po dogodkih, ki so v sloven-
ski družbi in politiki utrdili zavezanost plebiscitarni odločitvi o vzpostavitvi 
samostojne in demokratične države, ter po dogodkih, ki so se sočasno odvijali 
na Hrvaškem, se je jugoslovanski vojaški vrh odzval z izdajo tajnega ukaza o pre-
miku orožja iz skladišč TO v skladišča JLA, in sicer pod pretvezo neustreznosti 
skladiščenja orožja. V Sloveniji je JLA prevzela 80 % orožja, 20 % pa ga je uspela 
obdržati TO. To je pomenilo, da je bila slovenska vojska leto dni pred agresijo 
JLA večinsko razorožena. Po poskusu razorožitve TO je Republiški sekretariat 
za ljudsko obrambo začel z oblikovanjem Manevrske strukture Narodne zaščite 
z namenom obrambe pred vojaškim posegom JLA na območje Slovenije. Na 
območju Vzhodnoštajerske pokrajine je bil strukturiran Pokrajinski štab za ma-
nevrsko strukturo narodne zaščite Vzhodnoštajerske pokrajine. Prav tako je bilo 
oblikovanih sedem občinskih štabov (Maribor, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica, 
Ormož, Lenart in Ptuj), katerih naloga je bila prikrit izvzem orožja iz vojašnic 
JLA in njegova razmestitev v tajna skladišča (Kladnik, 2022, 516–522; Torkar, 
10 Za več o tem prim. Kladnik (2022, 512–515).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
636
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
2011, 358). Hkrati so na Ministrstvu za notranje zadeve oblikovali načrt za vojno 
delovanje slovenske milice.11 Ministrstvo za zunanje zadeve pa je z diplomatskim 
delovanjem utiralo pot k osamosvojitvi Slovenije (Bukovnik & Debeljak 2006, 
155–170; Štih, Simoniti & Vodopivec, 2016, 746–748; Pesek, 2007, 397–403; 
Valič Zver, 2022, 24–25).
S sprejetjem svežnja ustavnih dopolnil, s katerimi je Skupščina RS 27. in 28. 
septembra 1990 odpravila veljavnost zveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z 
republiško ustavo, med drugim tudi, da sta služenje vojaškega roka in slovenska TO 
v izključni pristojnosti Slovenije, so lahko 15. maja 1991 na služenje vojaškega roka 
vpoklicali vojake prve generacije slovenskih nabornikov. Ker so bile ocene varno-
stnega tveganja narejene že več mesecev pred osamosvojitvijo, so se zavedali, da 
naborniki v šestih mesecih ne bodo mogli povečati obrambne moči države. Kljub 
temu so z vpoklicem v učna centra TO v Pekrah in na Igu dokazali samostojnost 
obrambe Slovenije, kljub zahtevam JLA po vpoklicu slovenskih nabornikov v nji-
hove vrste. Posledično je 23. maja 1991 prišlo do reakcije JLA v Pekrah, ko so z 
oklepnimi vozili obkolili učni center TO, zahtevali njegovo razpustitev in predajo 
nabornikov. Majski dogodki v Pekrah so pomenili potrditev, da je lahko Slovenija ob 
osamosvojitvi pričakovala resno varnostno grožnjo (Kladnik, 2022, 512–515; Guštin, 
2011, 256).
Vojna na območju Republike Slovenije se je začela že na dan svečane razglasi-
tve samostojnosti. 26. junija in nato intenzivneje 27. junija 1991, ko so iz vojašnic 
JLA krenile tankovske in oklepne enote v smeri mejnih prehodov s sosednjimi dr-
žavami. Enote in poveljstva JLA so začele agresijo iz vojašnic korpusnih območij, 
podrejenih 5. vojaškemu območju v Zagrebu, in sicer: 31. korpus (poveljstvo v 
Mariboru), 32. korpus (poveljstvo v Varaždinu), 10. korpus (poveljstvo v Zagrebu), 
13. korpus (poveljstvo na Reki (Rijeka)), 14. korpus (poveljstvo v Ljubljani) in 5. 
korpus vojaškega letalstva in protizračne obrambe (poveljstvo v Zagrebu) (Kladnik, 
2021, 163–186). Istočasno so v Beogradu načrtovali vojaško akcijo širšega obsega 
na ozemlje Slovenije, ki pa so jo enote TO, milice in civilne obrambe uspešno one-
mogočile. Vojna agresija se je na območju Slovenije zaključila v obdobju desetih 
dni. S podpisom Brionske deklaracije (7. junija 1991) je bil proces osamosvajanja 
Slovenije zaustavljen za obdobje treh mesecev. Kljub določilom deklaracije se je 
jugoslovanski politični in vojaški vrh odločil odstopiti od nadaljnjega ukrepanja v 
Sloveniji (Pesek, 2007, 466; Štih, Simoniti & Vodopivec, 2016, 754–755). Kot je 
izpostavila Rosvita Pesek, je bil jugoslovanski vrh prepričan »da gre v slovenskem 
primeru za izgubljeno stvar« (Pesek, 2007, 466).
Država SFRJ že dolgo časa ne deluje več. Veljavna ustava SFRJ nikakor ni in ne 
more biti ustrezna podlaga za rešitev ustavne krize. […] Način in metode, s kat-
erimi poskuša Zvezni izvršni svet reševati sporne zadeve med organi Socialistične 
11 O nastanku in organizaciji organov za notranje zadeve v Ljudski republiki Sloveniji prim. Čoh Kladnik 
in Piškurić (2024, 21–45).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
637
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
federativne republike Jugoslavije in Republiko Slovenijo so napačne. To so metode 
nasilnega vzpostavljanja razmer, kakršne so bile pred razglasitvijo Slovenije za 
samostojno in neodvisno državo (Hojs, 2014, 134–135).
DELOVANJE TERITORIALNE OBRAMBE NA OBMOČJU HALOZ 
V ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE LETA 1991
Nismo narod vojne, a če gre za naš obstoj, ga znamo braniti.12
Po razglasitvi osamosvojitve Republike Slovenije je Republiški štab TO (RŠTO) izdal 
povelje za večjo stopnjo pripravljenosti:
Vsled pričakovanih reakcij, predvsem pa armadnega vrha na odločitve [v] 
Slovenski skupščini in hrvaškem saboru o osamosvojitvi ter poskusa sprovajanja 
[uresničevanja, op. a.] zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov za urejanje 
stvari na obrambnem in drugih področjih, je pričakovati različne reakcije in 
aktivnosti JLA in zveznih notranjih organov.13
Območje Spodnjega Podravja je od 1. junija 1991 dalje, ko so v skladu z Zako-
nom o obrambi in zaščiti prenehali z delovanjem občinski štabi TO, pokrival 77. 
območni štab TO (77. OBM. ŠTO) s sedežem na Ptuju. Na tem območju so bile po 
osamosvojitvi predvidene možnosti manjših vojaških aktivnosti iz garnizona JLA na 
Ptuju, predvsem zaradi varovanja vojaških objektov na Ptuju, v Kidričevem in Novi 
vasi. Izpostavljeno je bilo delovanje pripadnikov vojske v civilu in možnost vojaške 
pomoči iz Maribora in specialnih armadnih skupin.14 Zraven varovanja vojaških 
objektov je TO predvidevala, da bodo enote JLA iz garnizona Ptuj težile k zasedbi 
in blokadi »vitalnih objektov družbeno-političnega in gospodarskega pomena, kakor 
tudi infrastrukturnih objektov«.15 V dokumentu so izpostavili infrastrukturne objekte, 
kot so most čez reko Dravo na Ptuju in most čez reko Dravo pri gradu Borl, križišča 
magistralne ceste Zagreb–Maribor v naselju Hajdina ter ostale cestne povezave proti 
Varaždinu in Krapini, saj je šlo za prometno infrastrukturo, ki je vodila skozi Slove-
nijo od Republike Hrvaške do Republike Avstrije.16
Strateško pomembno je bilo zavarovati južno mejo z Republiko Hrvaško, ki na obmo-
čju Spodnjega Podravja poteka po južnem delu Haloz. Geografsko so Haloze opredeljene 
kot »geološki podaljšek alpskega gorskega loka« (Zupančič, 2018, 11). Gričevje se od za-
hoda proti vzhodu znižuje, vendar še je zmeraj dodobra razgibano. Pokrajina je na severu 
12 Tednik, 6. 6. 1991: Zaprisegli prvi slovenski vojaki, 10.
13 MORS, Povelje za uporabo enote 2.čTO HodTO s 1. v 1.č.TO HOdTO, n. d.
14 MORS, Povelje za uporabo enote 2. čTO HodTO s 1. v 1.č.TO HOdTO, n. d.
15 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
16 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
638
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
zamejena s hidrološko mejo (reki Dravinja in Drava), medtem ko se južna pokrajinska 
meja spaja s hrvaškim Zagorjem. »Politična meja s Hrvaško je sicer stara, a v naravi 
komaj zaznavna« (Zupančič, 2018, 11). Na podlagi tega je bilo potrebno junija 1991 na 
območju Haloz južno mejo fizično zavarovati pred morebitnim posredovanjem JLA.17
Po načrtu obrambe je bilo predvideno, da južno mejo (na vzhodu od naselja Zavrč 
do območja zahodno od naselja Čermožiše–Žetale) varuje 2. četa Haloškega odreda TO 
(HOdTO). Poveljstvo je s 1. vodom zavarovalo del meje na vzhodu od Zavrča in Sv. 
Florijana do Korenjaka. Poudarek je bil na varovanju komunikacijskih poti s Hrvaško, 
in sicer Ptuj–Zavrč–Varaždin, Zavrč–Drenovec–Gornja Voča in Zavrč–Korenjak–Gornja 
Voča. 2. vod HOdTO je imel nalogo varovanja meje na liniji Sv. Florijan–Veliki Okič–
Skorišnjak z namenom preprečevanja prehodov meje. Poudarek je bil na varovanju in 
kontroli komunikacijskih poti Borl–Medribnik–Sv. Florijan–Zlogonje in Cirkulane–Pri-
stava–Pohorje–Zalužje. 3. vod HOdTO je bil razporejen na liniji Skorišnjak–Ložina s 
poudarkom varovanja »na močneje prehodnih komunikacijah, ki vodijo iz ozemlja R. 
Slovenije proti R. Hrvatski«18 in poti Leskovec–Gradišče–Cvetlin in Leskovec–Bre-
zova Gora. Prav tako je bil del odreda razporejen na območju med naselji Ložine in 
Čermožiše ob meji, kjer pa je bil poseben poudarek na varovanju večjega tranzitnega 
koridorja Ptuj–Podlehnik–Krapina (del magistralne ceste Maribor–Zagreb19). Varovanja 
južne meje so bila organizirana z zasedami, s patrolami in stražarskim zavarovanjem na 
komunikacijskih poteh.20
Na območju 77. OBM. ŠTO je bilo pred vojno junija 1991 v pripravljenosti 1.038 pri-
padnikov TO. Prav tako so bile na tem območju enote organov za notranje zadeve (okrog 
180 aktiviranih in rezervnih miličnikov). Po navedbah so »vse enote […] dobro izurjene 
in usposobljene za namenske naloge, njihova poveljstva, pa sestavljena iz najustreznejših 
starešin«.21 V načrtu je bilo bojno delovanje enot TO v sodelovanju z enotami milice na 
celotnem območju 77. OBM. ŠTO.22
Naloge, ki bi jih enote izvajale bi zajemale preprečitev nasprotniku zavzetja upornih 
točk in vitalnih objektov na področju Območnega ŠTO, predvsem v centru Lenarta 
in Ptuja, […] zavarovanja JRM [južne republiške meje, op. a.] z R. Hrvatsko ter va-
rovanja vodstva DPS [družbenopolitičnih skupnosti, op. a.] […] in drugih po presoji 
vitalnih objektov kot so komunikacije, ki vodijo v občinska središča.23
17 MORS, Povelje za uporabo enote 2. čTO HodTO s 1. v 1.č.TO HOdTO, n. d.
18 MORS, Povelje za uporabo enote 2. čTO HodTO s 1. v 1.č.TO HOdTO, n. d.
19 Današnji odsek Podravske avtoceste med Podlehnikom in Mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. 
DARS (2024).
20 MORS, Povelje za uporabo enote 2. čTO HodTO s 1. v 1.č.TO HOdTO, n. d.
21 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
22 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali poplno uporabo enot TO, brez šte-
vilke in datuma.
23 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
639
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
V načrtu obrambe je bila preprečitev nasilne zasedbe teritorija območnega štaba. Načrt 
bojnega delovanja je temeljil na blokiranju objektov nasprotnika, »da ta ne more zapustiti 
svojih prostorov, ga oviramo in preprečujemo zasedbo vitalnih objektov na komunikacijah 
in v mestih Lenart in Ptuj«.24 V povelju je poudarjeno oviranje komunikacijskih poti in 
zavarovanju severne meje z Republiko Avstrijo in tudi južne meje z Republiko Hrvaško. 
Za oviranje komunikacijske poti med Zagrebom in Mariborom je bil v pripravljenosti 
Odred za posebne namene v rajonu Tržec. V načrtu Odreda je bila izvedba blokiranja 
križišč na magistralni cesti, in sicer v naselju Hajdina z nalogo »oviranja premikov po 
komunikaciji Maribor–Podlehnik–Krapina in Ptuj–Kidričevo–Ptuj«.25 Hkrati je bila v 
načrtu blokada na komunikacijski poti Videm–Ptuj, v primeru premikov enot JLA v smeri 
Varaždin–Ivanec–Lepoglava–Bednja–Trakošćan–Cvetlin–Leskovec–Videm–Ptuj.26
24 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
25 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
26 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
Slika 1: Zemljevid slovensko-hrvaške meje na območju Spodnjega Podravja z označbo 
mejnih prehodov in ovir (MORS, Ukaz, št. 804-03/253 z dne 4. 7. 1991).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
640
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Za postavitev barikad je bil aktiviran oddelek za inžinerijo, in sicer za 
oviranje na smereh Maribor–Ptuj–Krapina (mejna kontrolna točka Gruškovje), 
Ptuj–Videm–Cvetlin (mejna kontrolna točka Leskovec), Ptuj–Borl–Cirkulane, 
Ptuj–Borl–Zavrč (mejna kontrolna točka Zavrč), Ptuj–Lenart, Lenart–Maribor 
in oviranje na letališču Moškajnci. Aktivirani so bili tudi Cestno podjetje Ptuj 
(CP Ptuj), Kmetijski kombinat, Agro Lenart, obrtniki in kmetje. Za postavitev 
barikad na območju Haloz je bilo z ukazom zadolženo CP Ptuj. Na trasi magi-
stralne ceste Ptuj–Podlehnik–Krapina, natančneje na območju naselja Kozminci, 
je delovala premična skupina za oviranje, in sicer kot pretveza opravljanja 
»popravila« cestišča. Na območju naselja Podlehnik je bila predvidena skupina 
za oviranje kot krinka opravljanja »popravila« mostu na reki Dravinji. V smeri 
Ptuj–Videm–Cvetlin je bil predviden prekop cestišča pod pretvezo, da »cestišče 
drsi zaradi plazov«.27 Na vzhodnem delu Haloz je bila na cestni povezavi v smeri 
Ptuj–Borl–Zavrč predvidena ovira »okvarjenega« tovornega vozila na območju 
pod gradom Borl ali ovira umetnega plazu s stene gradu Borl. Prav tako so bile 
predvidene barikade na smeri Ptuj–Borl–Cirkulane s povzročanjem plazov na ob-
močju naselja Gradišče in Veliki Okič. S tem so bile predvidene barikade na vseh 
večjih cestnih povezavah na območju Haloz, ki so povezovale Spodnje Podravje 
s sosednjo Republiko Hrvaško.28
Ponoči 27. junija 1991 je koordinacijska skupina Republike Slovenije izdala ukaz: 
Razpolagamo z informacijami iz različnih virov, naj bi enote JA, predvsem iz 
garnizonov Republike Hrvatske, tekom noči 27.06.1991 poskušale razrušiti 
kontrolne točke med RH [Republiko Hrvaško, op. a.] in RS [Republiko 
Slovenijo, op. a.]. Sprejmite ustrezne protiukrepe, v primeru uporabe sile 
branite objekte z orožjem (Hojs, 2014, 180).
Dne 27. junija 1991 so bile med 1.25 in 3.45 uro zjutraj podane prve informacije 
o morebitnih premikih vojaških enot in oklepnih vozil 32. mehanizirane brigade iz 
vojašnice v Varaždinu proti mejnim prehodom s slovensko Štajersko. Po dejanskem ka-
snejšem premiku enot proti Ormožu so bile te sprva zaustavljene z barikado na mostu in 
železnici, vendar so jo uspele popoldne istega dne prebiti. Eni od čet 32. mehanizirane 
brigade je bilo izdano povelje za premik na črti Varaždin–Ivanec–Lepoglava–Bednja–
Trakošćan–Gruškovje. Ukaz je bil podan za premik ob 10. uri dopoldan, vendar do 
izvršitve premika na mejni prehod Gruškovje ni prišlo. Po pričevanju so prebivalce o 
morebitnem premiku enot JLA iz smeri Varaždina proti Zavrču in tudi v smeri proti 
Gruškovju obvestili po radiu – »Kolona oklepnih vozil se približuje mejnemu prehodu 
Gruškovje« (Stanonik & Uršič, 2011, 303). Tega dne so se enote JLA iz vojašnice 
27 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
28 MORS, Povelje TO Območnega štaba za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo enot TO, brez 
številke in datuma.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
641
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Slika 2: Naslovnica lokalnega časnika (Tednik, 11. 7. 1991, št. 27).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
642
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Franc Rozman Stane (danes Kadetnica Maribor) premaknile proti Pesnici in Šentilju. S 
strani TO so bile blokirane vojašnice v Slovenski Bistrici, Murski Soboti in Ptuju. Na 
državni meji z Republiko Avstrijo je bil mejni prehod Šentilj obkoljen. Prehodi preko 
reke Mure so bili v Pomurju blokirani s strani TO. Po poročilu so enote in štabi TO »ves 
dan vodili bojne aktivnosti predvsem v smislu varovanja blokad, elastične obrambe 
smeri po katerih so se premikale sile JA [Jugoslovanske armade, op. a.] in varovanja 
mejnih prehodov«.29 Enota 77. OBM. ŠTO je blokirala vojašnico na Ptuju, hkrati pa 
so pripravili barikade na mostu čez reko Dravo na Ptuju, pod gradom Borl, Florijanu, 
Cvetlinu in Gruškovju. V poročilu je posebej izpostavljeno, da je enotam na terenu 
primanjkovalo protioklepnega orožja (Horvat, 2018, 15; Filipčič, 2015, 214; Stanonik 
& Uršič, 2011, 271, 303).30
Istega dne (27. junija 1991) je Miran Fišer, poveljnik 77. OBM. ŠTO izdal ukaz o 
aktivnem bojnem delovanju. Ukazano je bilo varovanje blokad, ki so preprečevale pre-
hod enotam JLA iz smeri Varaždina preko Zavrča proti Ptuju in iz smeri Krapine preko 
Gruškovja proti Ptuju. Istočasno je povelje predvidevalo blokiranje prometnic na Ptuju, 
ki so vodile do vojašnice na Vičavi, in blokiranje vojaškega skladišča v Kidričevem. S 
posebnim ukazom je bila odrejena postavitev cestne ovire na območju Gruškovja – »v 
rajonu odcepa proti stari šoli v Gruškovju«.31 Oviro sta zavarovala dva oddelka Protide-
santskega voda, kar se nanaša tudi na ukaz št. 25 z dne 27. junija 1991. Kasneje je bila v 
naselju Gruškovje postavljena barikada iz tetraedrov.32
Dne 4. julija 1991 je bil, po aktiviranju dodatnih enot JLA z območja Hrvaške 
(Jastrebarsko) in potencialne možnosti dodatnega vdora enot s hrvaškega ozemlja, 
območnim štabom Murska Sobota, Ljutomer in Ptuj poslan ukaz o preprečitvi vdo-
ra »agresorjevih sil na ozemlje 7. PŠTO«.33 Odrejeno je bilo sodelovanje z organi 
ministrstva za notranje zadeve (MNZ) z namenom popolne kontrole na komuni-
kacijskih poteh, ki vodijo s Hrvaške v Slovenijo in blokiranja mejnih prehodov 
»s ciljem onemogočiti vsak prehod meje«.34 Ukazano je bilo načrtovanje nadzora, 
oviranja in možnost bojnega udejstvovanja na podlagi načrta Kamen, ki je predvi-
deval zavarovanje meje Republike Slovenije v štirih variantah. Posamezni PŠTO 
je moral zagotoviti najmanj en mejni prehod, kjer bi lahko bila možna neovirana 
komunikacija s sosednjimi državami. Če to ne bilo mogoče na že obstoječih mejnih 
prehodih, bi bil PŠTO primoran odpreti novega, ki bi to komunikacijo omogočal 
(Kladnik, 2021). Na območju 7. PŠTO sta bili za glavni točki nadzora določeni 
Mursko Središče in Ormož. Na območju Haloz so bile na podlagi tega načrta mejne 
kontrolne točke blokirane.35
29 MORS, Dnevno operativno poročilo za 27. 6. 1991, št. Z-804-03/221, 28. 6. 1991.
30 MORS, Dnevno operativno poročilo za 27. 6. 1991, št. Z-804-03/221, 28. 6. 1991.
31 MORS, Ukaz št. 25/6, št. VTSZ 25/6, 27. 6. 1991.
32 MORS, Ukaz št. 25, 27. 6. 1991; MORS, Ukaz št. 25/6, št. VTSZ 25/6, 27. 6. 1991; MORS, Dnevno 
bojno poročilo za 6. 7. 1991, št. VT SZ-804-03/271, 7. 7. 1991.
33 MORS, Ukaz št. 804-03/253, 4. 7. 1991.
34 MORS, Ukaz št. 804-03/253, 4. 7. 1991.
35 MORS, Ukaz št. 804-03/253, 4. 7. 1991.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
643
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Na območju Spodnjega Podravja so se enote TO omejile na izvajanje blokad in nad-
zora objektov v lasti JLA ter območja v njihovi okolici. Po besedah Fišerja je bil »uspeh 
[…] v dejstvu, da smo v celoti nevtralizirali nasprotnika, mu onemogočili gibanje po 
teritoriju in tako zmanjšali na minimum možnost uresničitve groženj uničenja mesta in 
Slika 3: Ukaz št. 25/6, št. VTSZ 25/6 z dne 27. 6. 1991 (MORS).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
644
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
povzročanja žrtev«.36 Težišče obrambne aktivnosti je 77. OBM. ŠTO tekom vojne prene-
sel na varovanje novo formirane državne meje z Republiko Hrvaško na območju Haloz 
in transportnih koridorjev Zagreb–Krapina–Gruškovje–Maribor in Varaždin–Zavrč–Ptuj. 
Sočasno je bila organizirana obramba vseh vzporednih transportnih poti, ki bi omogočale 
možnost prestopa državne meje. V sodelovanju s Postajo milice Ptuj (PM Ptuj) so bile 
postavljene barikade, ki so onemogočale prost prehod ob morebitnih premikih vojaških 
enot JLA preko območja Haloz.37
DELOVANJE MILICE NA OBMOČJU HALOZ V ČASU VOJNE ZA 
OBRAMBO SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE LETA 1991
V času osamosvojitvene vojne je bila milica v sodelovanju s TO zadolžena za 
opravljanje službe javne varnosti. Območje Spodnjega Podravja je pokrivala PM 
Ptuj, ki je sodila pod Upravo za notranje zadeve Maribor (UNZ Maribor). Obmo-
čje Haloz sta pokrivala dva oddelka milice, in sicer oddelek milice Podlehnik in 
oddelek milice Gorišnica. Varnostne priprave milice ob razglasitvi samostojnosti 
Republike Slovenije so začele potekati že pred 25. junijem 1991. 23. junija je 
minister za notranje zadeve Igor Bavčar ukazal izvedbo 50 % mobilizacije milice 
oziroma vojnih organizacijskih enot milice (VEM), ki se je začela izvajati istega 
dne ob 22. uri. Naslednji dan, 24. junija 1991, je bila izvedena stoodstotna mo-
bilizacija rezervistov miličnikov VEM. Ob razglasitvi samostojnosti je milica na 
mejnih prehodih izobesila slovenske zastave in namestila nove table samostojne 
Republike Slovenije. Junija 1991 so bili v krajevni dvorani v naselju Podlehnik na-
stanjeni pripadniki enot VEM. Slednja je bila sestavljena iz vseh redno zaposlenih 
miličnikov oddelka milice Podlehnik, pridružili so se jim še rezervni miličniki od 
drugod. Ob sklicu enot VEM je istočasno prišlo do mobilizacije osnovnih sredstev, 
kamor so bila uvrščena tovorna vozila, terenska vozila, cisterne, mehanizacija itd. 
O osnovnih sredstvih so oddelki milice imeli že vnaprej pripravljene evidence, zato 
so lahko na zbirno lokacijo poslali kurirja za prevzem določenega sredstva (Ferme 
& Ploj, 2018, 329; Kokol, 2021).
Na južni državni meji je bilo vzpostavljenih osem mejnih kontrolnih točk (MKT), 
ki so začasno prevzele nalogo mejnih prehodov. »Namen MKT je bil svetu pokazati, 
da ima slovenska oblast dejanski nadzor nad celotnim svojim ozemljem« (Ferme, 
2018, 351). V Uradnem listu SFRJ je jugoslovanski politični vrh 25. junija 1991 
izdal Odredbo o prepovedi vzpostavljanja tako imenovanih mejnih prehodov znotraj 
ozemlja SFRJ in Odredbo o odstranitvi že vzpostavljenih mejnih prehodov (UL SFRJ, 
47/1991, 726). V noči na 26. junij 1991 je slovenska milica okrepila varovanje na 
novo vzpostavljenih kontrolnih točkah na meji. Na MKT so poslali okrepitve s strani 
36 MORS, Informacija o stanju in aktivnosti TO na območju Občine Ptuj v času ob razglasitvi neodvisne 
Slovenije, 16. 7. 1991.
37 MORS, Informacija o stanju in aktivnosti TO na območju Občine Ptuj v času ob razglasitvi neodvisne 
Slovenije, 16. 7. 1991.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
645
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
posebnih enot milice (PEM) z namenom zavarovanja na novo postavljenih simbolov 
samostojne države (Ferme & Ploj, 2018, 342; Ferme, 2018, 354). Po poročanju časni-
ka Delo je Bavčar na tiskovni konferenci 26. junija 1991 v Ljubljani podal slovenski 
vidik miroljubne rešitve odnosov z Jugoslavijo: »da [Slovenija, op. a.] sile prva ne bo 
uporabila, saj bi vsaka uporaba sile zmanjšala možnost za nadaljnje sporazumevanje 
o odnosih v Jugoslaviji« (Partljič, 1991, 3).
Na območju Haloz je bila vzpostavljena MKT Gruškovje, kamor so bili po razglasitvi 
samostojnosti poslani miličniki Postaje prometne milice Maribor kot pripadniki oddelka 
PEM. Delo na mejni točki je vodil Robert Bratkovič, ki je bil namestnik komandirja PM 
Ptuj. Na zgornji fotografiji (Slika 4) so Anton Vinko, Iztok Roškarič, Miran Mesarič, 
Slavko Brečko, Zlatko Kšela in Mirko Šimenko. Zraven naštetih so bili v oddelku PEM 
še Janko Špic, Marko Logar, Štefan Lovrec, Bogdan Manfred in vodnik službenega psa 
Vojko Spevan (Pahernik, 2011, 171).
Skozi MKT Gruškovje je bil tekom vojne promet zaustavljen, izjema so bila le reše-
valna vozila. Preko kontrolne točke so iz Hrvaške prihajali oficirji in vojaki slovenske 
narodnosti, ki so dezertirali iz JLA. Miličnike MKT Gruškovje je eden izmed dezerterjev 
obvestil o nameri JLA glede uničenja vseh MKT na meji s Hrvaško. Naslednji dan, 28. 
junija 1991 je odsek magistralne ceste preletelo letalo, ki je po poročanju miličnikov 
prebilo zvočni zid nad MKT. Šlo je za eno izmed letal, ki so obstreljevala Štrihovec in 
Šentilj. Prav tako so o preletih letal nad območjem Haloz poročali številni krajani, nekaj 
teh pa je zbranih tudi v zapisih spominov na osamosvojitveno vojno (Pahernik, 2011, 
172; Stanonik & Uršič, 2011, 469, 477; Keček, 2011, 118).
Slika 4: Enota PEM na MKT Gruškovje (Policijsko veteransko 
društvo Sever Maribor).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
646
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Na dan razglasitve slovenske samostojnosti, 26. junija 1991, so se z namenom ohra-
njanja sodelovanja in dobrih odnosov na MKT Gruškovje srečali predstavniki občine Ptuj 
in občine Krapina iz Republike Hrvaške. S strani občine Ptuj sta se srečanja udeležila 
Vojteh Rajher (predsednik občinske skupščine) in Branko Brumen (predsednik izvršnega 
sveta občine Ptuj), s strani občine Krapina pa Ivan Jarnjak (predsednik občinske skup-
ščine) in Milan Jurinjak (predsednik izvršnega sveta občine Krapina). Po srečanju so se 
skupaj udeležili tudi slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti na Ptuju.38
27. junija 1991, sočasno z ukazom poveljnika 7. OBM. ŠTO Fišerja, so bili tudi 
miličniki PM Ptuj zadolženi za postavitev cestnih barikad, in sicer v naselju Spuhlja 
(nevarnost morebitnega premika enot JLA s smeri Varaždin–Zavrč–Ptuj) in v naselju 
Stanošina (nevarnost morebitnega premika enot JLA preko Gruškovja po magistralni 
cesti Zagreb–Maribor). »Vse barikade so se postavljale zaradi gibanja oklepnih vozil iz 
smeri Varaždina v smeri proti Ptuju«.39 Zaradi sočasnih postavitev barikad TO in milice, 
so bile cestne povezave z Republiko Hrvaško na območju Haloz dobro blokirane in so 
preprečevale prehod meje.40
Odsek magistralne ceste Zagreb–Maribor so miličniki PM Ptuj in oddelka 
milice Podlehnik zavarovali s postavitvami cestnih barikad. Prva barikada je bila 
postavljena na mostu pred mejno črto z Republiko Hrvaško (na območju današnjega 
mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje). Sestavljena je bila iz tovornih vozil in 
traktorjev. Druga barikada je bila v bližini MKT Gruškovje41 in je bila sestavljena iz 
tovornih vozil. Tretja cestna barikada je bila pomaknjena še nekoliko v notranjost, in 
sicer v neposredno bližino Petrol Motela Podlehnik42 in je bila prav tako sestavljena 
iz tovornih vozil. Pri postavitvi barikad so miličnikom pomagali tudi civilisti, in 
sicer člani gasilskega društva in krajani – lastniki tovornih vozil, kmetijskih strojev 
in druge težke mehanizacije primerne za oblikovanje barikad (Pahernik, 2011, 171; 
Kojc, 2021; Hren, 2021).
Istega dne, ko je bil izdan ukaz o postavitvi barikad (27. junija 1991), se je ob 
17.50 uri zgodil prelet treh vojaških helikopterjev iz smeri naselja Spuhlje na Ptuj-
skem polju proti naselju Podlehnik v Halozah. Po besedah Viktorja Kokola, ki je bil 
namestnik komandirja oddelka milice Podlehnik in zadolžen za organizacijo obram-
be enot milice na tem območju Haloz, so na območju zahodno od magistralne ceste 
v neposredni bližini naselja Podlehnik enote JLA z vojaškim helikopterjem izvedle 
prelet na območju naselja Gorca (Kokol, 2021). Prelet so izvedli trije helikopterji z 
oznako Rdečega križa. Obstajajo predvidevanja, da so enote JLA uporabile oznako 
38 Tednik, 4. 7. 1991: Srečanje na meji, 9.
39 MORS, Informacija o dogodkih v Ptuju po osamosvojitvi, št. 01-129/91, 14. 7. 1991.
40 MORS, Informacija o dogodkih v Ptuju po osamosvojitvi, št. 01-129/91, 14. 7. 1991.
41 Pri tem opozarjamo, da Mednarodni mejni prehod Gruškovje ni na isti lokaciji, kot je bila nekdaj MKT 
Gruškovje. V obdobju izgradnje avtoceste med mejnima prehodoma je bila infrastruktura slovenskega 
mejnega prehoda pomaknjena južneje, v bližino tedanjega mejnega prehoda Macelj (Kokol, 2021).
42 Petrol Motel Podlehnik je bil v sklopu izgradnje odcepa Podravske avtoceste med Draženci in Med-
narodnim mejnim prehodom Gruškovje porušen. Na tem območju je bilo izgrajeno novo avtocestno 
postajališče s pripadajočo infrastrukturo (Grabrovec, 2017).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
647
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
kot krinko za izvidnico terena.43 Takšna domnevanja so podkrepila dejstva, da skozi 
naselje poteka transportni koridor in je v neposredni bližini MKT Gruškovje, hkrati 
pa je bil v Osnovni šoli Podlehnik kratek čas nastanjen del pripadnikov prvih slo-
venskih nabornikov iz učnega centra v Pekrah, ki so jih varovali miličniki oddelka 
milice Podlehnik (Kokol, 2021; Vaupotič, 2021).
Minister za obrambo Republike Slovenije Janez Janša je 8. julija 1991 pozval Zvezni 
sekretariat za ljudsko obrambo v Beogradu o nadaljnjem prijavljanju letov čez ozemlje 
Slovenije. »Zaradi pogostih preletov helikopterjev z oznako RK [Rdečega križa, op. a.], 
ki pristajajo v vojašnicah in zaradi zlorab znaka RK«,44 je ministrstvo zahtevalo prijavlja-
nje preletov in pristankov na podlagi Ženevske konvencije z 12. avgusta 1949. Hkrati 
so bili jugoslovanski organi opozorjeni, da če se obvestila ne bo upoštevalo, Republika 
Slovenija ne bo prevzemala odgovornosti za njihovo varnost.45
Ker je JLA leta 1990 poskušala razorožiti TO, so v slovenski milici pričakovali podoben 
poskus razorožitve. Odločili so se za akcijo preselitve rezerv orožja in streliva na različne 
tajne lokacije. Na območju Spodnjega Podravja je milica priskrbela tudi orožje za protiletal-
sko delovanje iz vojaškega skladišča JLA v Ložnici, ki ga je nato preselila v tajna skladišča, 
večinsko na območje Haloz (Ploj, 2018, 332–333).46 Oddelek milice Podlehnik je imel na 
območju krajevne skupnosti Podlehnik organizirana tajna skladišča orožja. Prvo skladišče 
je bilo locirano v naselju Sedlašek. Dva skladišča orožja sta bila locirana v naselju Dežno 
pri Podlehniku. Največje skladišče orožja oddelka milice Podlehnik pa je bilo v naselju 
Majski Vrh. Prav tako je bilo na tem delu Haloz skladišče orožja TO, in sicer v naselju 
Stanošini, kjer so hranili pehotno orožje in strelivo 7. OBM. ŠTO (Ploj, 2018, 332–333; 
Čuš, 2006, 44; Debeljak, Pozvek & Truden, 2013, 48; Žgeč, 2021).
Zraven delovanja milice in TO na območju Haloz je tudi civilno prebivalstvo 
pripomoglo k organiziranosti in lažjemu delovanju na področju obrambe meje. V 
času vojne so bili prebivalci mejnih območij pozvani k večji pozornosti na dogajanje, 
saj po mnenju Viktorja Kokola »mejo varujejo občani« (Kokol, 2021). V poročilu 
delovanja milice je komandir PM Ptuj Milan Čuš izpostavil, da so bili v času vojne 
odnosi med milico in občani dobri, kar najverjetneje potrjuje dejstvo »da smo bili vsi 
na eni strani in smo popolnoma enako tudi razmišljali. Lahko rečemo, da nas ni nihče 
pustil na cedilu, kar je zelo dobra garancija za delo v bodoče.«47 Ob koncu osamosvo-
jitvene vojne je Skupščina občine Ptuj izrekla javno priznanje in zahvalo tako enotam 
TO in milice, oddelku za ljudsko obrambo, ptujski bolnišnici in podjetjem, kot tudi 
krajevnim skupnostim in njihovim krajanom (Skupščina občine Ptuj).
43 Podobna situacija se je odvila 6. julija 1991 na Ptuju, ko je vojaški helikopter z oznako Rdečega križa 
pristal v notranjosti vojaškega objekta na Potrčevi cesti na Ptuju. Glede na izvidnice je bilo zabeleženo, 
da so s helikopterja raztovarjali kartonske škatle in večje črne torbe z neznano vsebino. Kasneje je isti 
helikopter preletaval mesto Ptuj približno 20 minut (MORS, Informacija o dogodkih v Ptuju po osamo-
svojitvi, št. 01-129/91, 14. 7. 1991).
44 MORS, Odobritve poletov – dopolnilo dopisa, št. 1786, 7. 7. 1991.
45 MORS, Odobritve poletov – dopolnilo dopisa, št. 1786, 7. 7. 1991.
46 Izjema je skladišče orožja PM Ptuj, ki je bilo v naselju Jiršovci (Destrnik) (Ploj, 2018, 332–333).
47 MORS, Informacija o dogodkih v Ptuju po osamosvojitvi, št. 01-129/91, 14. 7. 1991.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
648
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Po podpisu Brionske deklaracije 7. julija 1991 so se enote JLA vrnile v vojašnice, 
kasneje pa je predsedstvo SFRJ na seji 19. julija 1991 odločilo, da se umaknejo z območja 
Republike Slovenije. Kljub temu sta Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Repu-
bliški štab za Teritorialno obrambo izdala povelje za obrambno operacijo v primeru agre-
sije JLA na Republiko Slovenijo. »Za štab vrhovnega poveljstva nasprotnika [JLA, op. a.] 
je ta odločitev sprejemljiva samo v toliko, da se umik izvrši, po umiku pa je pričakovati 
ponovno agresijo pod drugačnimi […] veliko težjimi pogoji.«48 Opozorili so, da želi 
48 MORS, Povelje za obrambno operacijo v primeru agresije JA na Republiko Slovenijo, št. DS 848/43, 
27. 8. 1991.
Slika 5: Javno priznanje in zahvala Skupščine občine Ptuj 
(Zbrali smo pogum).
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
649
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
jugoslovanski vojaški vrh ob podpori vlade »za vsako ceno […] enotno Jugoslavijo«.49 
V povelju je bila za območje severovzhodne Slovenije ponovno izpostavljena možnost 
napada 32. brigade iz vojašnice v Varaždinu.
Teritorialna obramba ima v primeru ponovnega napada na R Slovenijo nalogo izvesti 
oboroženi boj že od samega začetna na celotnem območju R Slovenije z vsemi silami in 
[…] [sredstvi, op. a.] v bojnem sodelovanju z organi za NZ [notranje zadeve, op. a.].50 
Obramba Slovenije bi v primeru ponovnega napada težila na oviranju prodora 
na slovensko ozemlje. Odrejeno je bilo, da se morajo vse bojne aktivnosti odvijati v 
skladu z določili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.51
Ko je vojna za Slovenijo počasi dobivala svoj epilog, je tudi na območju 
Spodnjega Podravja življenje postopoma prehajalo v nove tirnice. Dne 30. sep-
tembra 1991 je ministrstvo za obrambo prevzelo vojašnico na Ptuju. Kot je na-
vedeno v poročilu, je prevzem objektov potekal brez težav. Po popisu inventarja 
je bila vojašnica po zapustitvi enot JLA v zelo slabem stanju. Objekti so bili 
slabo vzdrževani, oprema pa demontirana. Kot zanimivost lahko izpostavimo, 
da so bili demontirani tudi umivalniki. Na podlagi poročila sklepamo, da je bil 
cilj jugoslovanske vojske osiromašiti vojaške objekte in takšne predati novi 
slovenski oblasti.52 Izvršni svet skupščine Republike Slovenije je 6. oktobra 
1991 določil mejne prehode na novi državni meji s sosednjo Hrvaško z Odlokom 
o določitvi mejnih prehodov za mednarodni, meddržavni in obmejni cestni in 
železniški promet na meji z Republiko Hrvaško. Na območju Haloz sta bila za 
prehajanje državne meje določena dva mejna prehoda za mednarodni cestni 
promet, in sicer Gruškovje in Zavrč. Prav tako je bil na novo vzpostavljen mejni 
prehod za obmejni cestni promet v Leskovcu (UL RS, 1991, 563).
SKLEP
Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je na območju Haloz stara 
in v naravi težko zaznavna. Ker meja v preteklosti kot takšna fizično ni obstajala 
in je bil mejni prostor prosto prehoden, je bilo po osamosvojitvi s strani Slovenije 
pomembno formiranje in varovanje meje. JLA pa je nasprotno temu imela obli-
kovan načrt prodora na slovensko ozemlje iz Hrvaške, zato je bilo območje ob 
slovensko-hrvaški meji še toliko pomembnejše za izid oboroženega spopada.
49 MORS, Povelje za obrambno operacijo v primeru agresije JA na Republiko Slovenijo, št. DS 848/43, 
27. 8. 1991.
50 MORS, Povelje za obrambno operacijo v primeru agresije JA na Republiko Slovenijo, št. DS 848/43, 
27. 8. 1991, št. DS 848/43.
51 MORS, Povelje za obrambno operacijo v primeru agresije JA na Republiko Slovenijo, št. DS 848/43, 
27. 8. 1991, št. DS 848/43.
52 MORS, Poročilo o prevzemu kasarne Ptuj, št. 804-08/109, 30. 9. 1991; UL RS, št. 1/91-I, 6. 10. 
1991, str. 563.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
650
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Na območju Haloz so v pripravah na vojno in med njo aktivno delovale enote 
TO in milice. Glavnino vojnega udejstvovanja je predstavljala obramba meje in po-
stavitev barikad. Prehodi državne meje so bili tako na cestnih povezavah v Halozah 
dobro blokirani in utrjeni. Poleg tega pa ne gre zanemariti še dejstva, da je bila v 
času vojne formirana mejna kontrolna točka Gruškovje, ki še danes zraven mejnega 
prehoda Obrežje predstavlja pomembno prehodno točko slovensko-hrvaške meje. 
Zraven tega pa sta bila na južni meji v Halozah formirana še dva mejna prehoda, 
Zavrč in Leskovec.
Do bojnih aktivnosti na območju Haloz v času vojne za obrambo slovenske su-
verenosti ni prišlo, kar lahko pripišemo predvsem naravnogeografskim značilnostim 
pokrajine, katera je sama po sebi nudila možnosti za postavitev barikad, kar so 
dodobra izkoristile slovenske oborožene sile. Ker pa skozi Haloze poteka Pyhrnska 
smer, ki je del X. evropskega koridorja, je obstajala nevarnost vdora enot JLA po 
tej trasi. Po premiku enot JLA v smeri proti Ormožu je ena izmed enot 32. briga-
de JLA v Varaždinu dobila ukaz za premik v smeri Ivanca proti Gruškovju. Prav 
tako je obstajala možnost uničenja novih mejnih kontrolnih točk na mejni črti med 
Slovenijo in Hrvaško. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je najpomembnejši tran-
sportni koridor v tem delu Slovenije, ki direktno povezuje mednarodni mejni prehod 
Gruškovje z mejnim prehodom Šentilj, v času vojne za Slovenijo ostal nedotaknjen? 
Vsekakor je dejstvo, da je Ormož, ki je bil na tem delu Slovenije prvi neposredno 
napaden, v bližini Varaždina in je teritorij naravnogeografsko lažje dostopen kakor 
Haloze. Ne gre pa zanemariti, da bi najverjetneje prišlo do prodora enot JLA tudi 
preko Haloz v smeri Gruškovja proti Mariboru, če bi vojna agresija trajala dalj časa. 
Vse to pa bo možno ugotoviti, ko bodo dostopni arhivi JLA iz tega obdobja.
Na podlagi ugotovitev pričujočega članka torej ne smemo zanemariti dejstva, da 
je h končnemu uspehu slovenske osamosvojitve pripomogel celoten narod, ki je v 
vseh delih Slovenije aktivno prispeval k obrambi domovine, tudi v Halozah.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
651
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
EVENTS IN THE HALOZE REGION DURING THE WAR FOR THE DEFENCE 
OF THE SOVEREIGNTY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA IN 1991
Petra GRABROVEC
Study Centre for National Reconciliation, Tivolska cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: petra.grabrovec@scnr.si
Špela CHOMICKI
Study Centre for National Reconciliation, Tivolska cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: spela.chomicki@scnr.si
Tomaž KLADNIK
Slovenian Army, Engelsova 15, Kadetnica, 2111 Maribor, Slovenia
e-mail: tomazkladnik7@gmail.com
SUMMARY 
With the death of Josip Broz Tito in 1980 began the process of the slow decline of the 
Yugoslav state, which had been anything but peaceful and economically strong in its last 
decade. Tense relations among Yugoslav nations escalated during the 1980s and at the 
turn of the decade triggered a series of dominoes that led to the disintegration of a country 
marked by a war of aggression. Until the second half of the 1980s, Slovenians advocated 
a more compromising policy towards Belgrade, but this gradually reversed in the second 
half of the 1980s. Slovenian politics then began to advocate the democratisation of politi-
cal, cultural and economic life. In the early 1990s, Slovenians unanimously decided that 
they wanted their own state entity outside the Yugoslav framework. Later, they began to 
gradually build the path to independence, which took place on 25 June 1991. Even before 
then, foreign media reported that Yugoslavia was one of the three crisis hotspots in the 
world at that time. The latter was undoubtedly confirmed by the military intervention of 
the Yugoslav authorities, which tried their utmost to preserve the former common state. 
At the end of June 1991, units of the Yugoslav People’s Army marched from their barracks 
towards the border crossings with neighbouring countries, but were met with resistance 
from the Slovenian Territorial Defence and the Militia (police). After independence, the 
protection of the new state border between Slovenia and Croatia became strategically 
important in the Haloze region. The hilly area of Haloze is bounded to the north by the 
hydrological boundary of the Dravinja and Drava rivers, while the southern provincial 
boundary meets the Croatian Zagorje. As the border is barely perceptible in nature, the 
need for physical protection was great at the time of independence. The border protec-
tion was carefully planned by the Territorial Defence Regional Headquarters and the 
Militia. Security was formed for individual units on individual routes. At the same time, 
barricades were set up on major road links with the neighbouring country. The defence 
plan was based on preventing the violent occupation of the territory of the Area Regional 
Headquarters. On 27 June 1991, when the Yugoslav People’s Army began to move to-
wards Slovenian borders, an order was issued by the Coordination Group of the Republic 
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
652
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
of Slovenia to defend the border checkpoints on the Slovenian-Croatian border. In this 
case, there was a possibility of Yugoslav troops invading the Haloze area, via Zavrč and 
Gruškovje. As no major combat activities took place in the area of Lower Podravje during 
the War of Independence, the focus of territorial defence activity was on the protection 
of the southern border and transport corridors (Zagreb-Krapina-Gruškovje-Maribor 
and Varaždin-Zavrč-Ptuj). In addition to Territorial Defence, there was also a Slovenian 
Militia on standby in the Haloze area. The focus of Militia activity was the establishment 
of new border checkpoints at the state border between the Republic of Slovenia and the 
Republic of Croatia. At the same time, the Militia’s defence activity was complemented 
by Territorial Defence activities: the Militia actively participated in the surveillance of 
the border line. In the area of the Podlehnik Militia Department, the reservists of the war 
of the organizational units of the Militia on standby were accommodated. The Militia 
was also responsible for protecting the transport corridor, the so-called ‘Pyhrn route’, 
which is part of the European Transport Corridor X. At the beginning of July 1991, the 
Minister of Defence, Janez Janša, called on the Federal Secretariat for People’s Defence 
in Belgrade to continue reporting flights into Slovenia, as at that time there were frequent 
overflights by military helicopters under the guise of the Red Cross and the misuse of this 
sign. A similar situation occurred in the Haloze area, where three Red Cross helicopters 
flew over on 27 June 1991. Most probably they were overflights to reconnoitre the terrain, 
similar to the one over the town of Ptuj. This interpretation was also supported by the 
fact that a part of the first Slovenian conscripts from the training centre in Pekre was 
accommodated for a short time in the Podlehnik Primary School. During the war, the 
civilian population was also called upon to defend and protect the national border in the 
Haloze area. The reports on the Militia’s activities highlighted the good relations between 
the Militia and the citizens, especially in order to achieve the common goal of defending 
the independent Republic of Slovenia and restoring peace.
Key words: Slovenian War of Independence, Haloze, Slovenian southern border, border 
checkpoints, Slovenian Territorial Defence, Militia
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
653
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
VIRI IN BIBLIOGRAFIJA
Bolfek, Boris (2011): Teritorialna obramba Socialistične Republike Slovenije. V: 
Kladnik, Tomaž (ur.): Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991. Ljubljana, Defensor, 
21–91.
Bukovnik, Anton & Biserka Debeljak (2006): Organi za notranje zadeve v zaščiti 
procesov osamosvajanja Republike Slovenije. V: Urbanc, Nataša (ur.): Enotni v 
zmagi: osamosvojitev Slovenije. Ljubljana, Nova revija, 155–170.
Chomicki, Špela & Petra Grabrovec (2023): Viri iz obdobja slovenske osamo-
svojitve – predstavitev in problematika arhivskih virov. Moderna arhivistika, 6, 
2, 282–292.
Čepič, Zdenko (2005a): Gospodarska kriza. V: Fischer, Jasna (ur.): Slovenska 
novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega prizna-
nja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 
1151–1153.
Čepič, Zdenko (2005b): Volitve aprila 1990. V: Fischer, Jasna (ur.): Slovenska novejša 
zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike 
Slovenije 1848–1992. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 1283–1290.
Čoh Kladnik, Mateja & Jelka Piškurić (2024): Kazen naj obsojenca prevzgoji: 
kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Ljubljana, Študijski center 
za narodno spravo.
Čuš, Milan (2006): Aktivnost milice. V: Merc, Janez (ur.): Ptuj in leto 1991: zbornik 
pričevanj, spominov in dokumentov. Ptuj, Območno združenje veteranov vojne za 
Slovenijo, 43–44.
DARS (2024): A4 Slivnica – Gruškovje. https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/
A4_Slivnica_-_Gruskovje?zid=177 (zadnji dostop: 2024-11-12).
Debeljak, Biserka, Pozvek, Anton & Božidar Truden (2013): Tajna skladišča orožja v 
letih 1990–1991. Ljubljana, Zveza policijskih veteranskih društev Sever.
Ferme, Jurij & Mirko Ploj (2018): Uprava za notranje zadeve 1990–1991. V: Ogrinc, 
Venčeslav (ur.): Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja. Ljubljana, 
Zveza veteranov vojne za Slovenijo, 337–342.
Ferme, Jurij (2018): Mejne kontrolne točke. V: Ogrinc, Venčeslav (ur.): Vzhodnošta-
jerska pokrajina v procesih osamosvajanja. Ljubljana, Zveza veteranov vojne za 
Slovenijo, 351–355.
Ficko, Gregor (ur.) (2014): Ceste na Slovenskem skozi čas. Ljubljana, DRC: Družba za 
raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije.
Filipčič, Rok (2015): Gornja Radgona – slovenski Vukovar? Bojni dogodki med 
obrambno vojno leta 1991 v Gornji Radgoni. Prispevki za novejšo zgodovino, 55, 1, 
209–225.
Gabrič, Aleš (2005a): Zaostrenost mednacionalnih odnosov. V: Fischer, Jasna (ur.): 
Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega 
priznanja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 
1165–1174.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
654
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Gabrič, Aleš (2005b): Politična kriza. V: Fischer, Jasna (ur.): Slovenska novejša zgo-
dovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike 
Slovenije 1848–1992. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 1148–1151.
Grabrovec, Petra (2017): Pomen prometne dostopnosti za razvoj podjetništva v 
občini Podlehnik. GEOum: revija študentov geografije Univerze v Mariboru, 1, 
1, 64–73.
Guštin, Damijan (2010): Teritorialna obramba – vojaška potreba in politični projekt 
1968:1988. V: Čepič, Zdenko (ur.): Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 
1968/1988. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 279–295.
Guštin, Damijan (2011): Oborožene sile Republike Slovenije v prelomnem tre-
nutku: nacionalna obramba – dosežek samostojne slovenske države? V: Ferenc, 
Mitja (ur.): Osamosvojitev 1991: država in demokracija na Slovenskem v 
zgodovinskih razsežnostih. Ljubljana, Znanstvena založba filozofske fakultete, 
253–264.
Hojs, Aleš (ur.) (2014): Vojna za Slovenijo. Ljubljana, Nova obzorja.
Horvat, Branko (1985): Jugoslovensko društvo v krizi: kritički ogledi i prijedlozi refor-
mi. Zagreb, Globus.
Horvat, Mladen (2018): Gradivo za študijo primera oboroženega spopada na terenu: 
Potek vojne za Slovenijo 1991 na smeri Ormož – Gornja Radgona. Ljubljana, Zveza 
veteranov vojne za Slovenijo.
Hren, Ivan (2021). Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Kladnik, Tomaž (2007): Slovenska vojska v službi domovine. Ljubljana, Defensor.
Kladnik, Tomaž (2008): 40 let ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Skozi 40 let 
izhajanja revije Obramba. Ljubljana, Defensor.
Kladnik, Tomaž (2021): Kamen, Načrt. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/
kamen-nacrt/ (zadnji dostop: 2023-10-10).
Kladnik, Tomaž (2021): Nastajanje slovenskih oboroženih sil. Dileme: razprave o vpra-
šanjih sodobne slovenske zgodovine, 5, 1, 163–186.
Kladnik, Tomaž (2022): Maribor in nastanek oboroženih sil samostojne in demokratične 
Slovenije. Studia Historica Slovenica, 22, 2, 503–546.
Kojc, Stojan (2021). Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Kokol, Viktor (2021). Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Lazarević, Žarko & Marta Rendla (2022): Gospodarska ozadja jugoslovanske krize 
osemdesetih let 20. stoletja. Studia Historica Slovenica, 22, 2, 343–370.
Lorenci, Janko (1991): Aksiom neodvisnosti, Delo, 24. 12. 1990, 298, 1.
MORS – Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Stalna zbirka dokumentarnega 
gradiva.
Osojnik, Janez (2022): Predlog Socialistične stranke Slovenije oktobra 1990 za izvedbo 
plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije in odzivi nanj v Sloveniji. Studia 
Historica Slovenica, 22, 2 463–502.
Osojnik, Janez (2023): Demosova plebiscitna pobuda: analiza spominske literature in 
dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990. Annales, Series Historia et 
Sociologia, 33, 3, 527–536.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
655
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Ozmec, Martin (1991): Naša velika zgodovinska resnica. Tednik, 4. 7. 1991, 26, 8.
Pahernik, Miran (2011): Mejna kontrolna točka Gruškovje – Vojna v dolini miru. 
V: Ploj, Mirko (ur.): Miličniki v bran domovini. Maribor, Policijsko veteransko 
društvo Sever, 171.
Partljič, Slava (1991): Če bo treba, bo slovenska policija mejne prehode branila tudi s 
silo. Delo, 27. 6. 1991, 149, 3.
Pesek, Rosvita (2007): Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana, Nova revija.
Piškurić, Jelka (2021): Vzdušje poplebiscitnih dni: kratek vpogled v medijsko poroča-
nje na prelomu med letoma 1990 in 1991. Dileme: Razprave o vprašanjih sodobne 
zgodovine, 5, 1, 65–87.
Piškurić, Jelka (2022): Vsakdanje življenje Slovencev ob koncu osemdesetih let. 
Studia Historica Slovenica, 22, 2, 547–582.
Ploj, Mirko (2018): Vloga milice v manevrski struktur narodne zaščite. V: Ogrinc, 
Venčeslav (ur.): Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja. Ljubljana, 
Zveza veteranov vojne za Slovenijo.
Repe, Božo (2022): Slovensko-srbski konflikt v osemdesetih letih. Studia Historica 
Slovenica, 22, 2, 305–342.
Skupščina občine Ptuj (1991): Zbrali smo pogum. Javno priznanje in zahvala. https://
www.zbralismopogum.si/vojna3.html (zadnji dostop: 2023-09-29).
Stanonik, Marija & Irena Uršič (ur.) (2011): Moški na položajih, ženske v strahu, 
otroci na češnjah: zbirka spominov na obrambo samostojne Slovenije leta 1991. 
Ljubljana, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije – Inštitut za slovensko 
narodopisje ZRC SAZU.
Stojanov, Veso (1990): Bo konec leta plebiscit o samostojni Sloveniji? Delo, 13. 11. 1990, 265, 1.
Šela, Ana & Darko Friš (2017): Nova revija v primežu Službe državne varnosti. 
Annales, Series Historia et Sociologia, 27, 4, 807–836.
Šela, Ana (2022): Delovanje slovenske službe državne varnosti v osemdesetih letih 20. 
stoletja. Acta Histriae, 30, 4, 1137–1158.
Štih, Peter, Simoniti, Vasko & Peter Vodopivec (2016): Slovenska zgodovina: od 
prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja. Ljubljana, Modrijan.
Taškar, Jasna (1990a): Slovenci so v vrstah na voliščih odpirali novo stran zgodovine. 
Delo, 9. 4. 1990, 83, 1.
Taškar, Jasna (1990b): Štart volilne tekme. Delo, 9. 1. 1990, 6, 1.
Tednik. Ptuj, Radio – Tednik, 1961–2003.
Torkar, Blaž (2011): Teritorialna obramba na Severnem Primorskem in priprave na 
osamosvojitev. V: Kladnik, Tomaž (ur.): Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991. 
Ljubljana, Defensor, 357–395.
UL RS – Uradni list Republike Slovenije, 1990–1992.
UL SFRJ – Uradni list Socialistične federativne republike Jugoslavije, 1991.
UL SRS – Uradni list Socialistične Republike Slovenije, 1989–1990.
Valič Zver, Andreja (2013): Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. 
Maribor – Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča – Štu-
dijski center za narodno spravo.
ACTA HISTRIAE • 32 • 2024 • 4
656
Petra GRABROVEC et al.: DOGAJANJE NA OBMOČJU HALOZ V OBDOBJU VOJNE ZA OBRAMBO SUVERENOSTI ..., 631–656
Valič Zver, Andreja (ur.) (2021): Zmagoslavno leto: osamosvojitvena zgodba naše 
države Slovenije. Ljubljana, Družina.
Vaupotič, Konrad (2021). Ustno izporočilo. Zapis pri avtorju.
Zbrali smo pogum – http://www.zbralismopogum.si/ (zadnji dostop: 2024-11-12).
Zupančič, Jernej (2018): Identiteta Spodnjega Podravja. V: Lampič, Barbara & Re-
bernik Dejan (ur.): Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. Ljubljana, 
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 9–21.
Žgeč, Vlado (2021). Pisno izporočilo. Zapis pri avtorju.