»Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Ob^msklh odborov SZDL Ptuj tn Ormož - Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo tn uprava Ptuj Lac- kova 8. — Tel. 156. — St tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk*. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- Btvo 1000, za inozemstvo 1500 din. Št. 34 PTUJ, dne 6. septembra 1963 Cena 20 (Hii Letnik XVI. U»EH PTUJSKO-ORMOŠKEGA VinOeRADIlIŠTVA NA LETOŠNJEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI JE KZ »KOMBINAT 0RM02« PREJEL A ZA SVOJO VISOKOKVALI- TETNO SORTO BURGUNDEC D QSLEJ NAJVIŠJE PRIZNANJE. DOSLEJ JE ZADRUGA NA ME DNARODNIH RAZSTAVAH VIN PREJELA 53 ZLATIH MEDALJ, SKUPNO PA JE PREJELA ZE CEZ 100 ZI>ATIH KOLAJN. PR LESKA KLET — ZANIMIVOST ZA SLEHERNEGA OBLSKOVA LCA VINSKEGA SEJMA. DO LETA 1P70 BO ZADRUGA OBN OVILA 700 HEKTARJEV VINO- GRADOV Na letošnji vi^sjci sejem v Ljubljani se je zadruga iz Ormo- ža temeljito pripravila. Razstavi- la je 12 vzorcev vin: renski riz- ling, beli burgundec, dišeči tra- minec, laški rizling, šipon in dru- ge vzorce, ter prejela 11 zlatih in eno srebrno kolajno. Doslej je zadruga dobila na mednarodnih razstavah vin 53 zlatih kolajn, skupno pa že čez sto medalj. Letos je zadruga na vinskem sejmu tudi komercialno nastopi- la. S slamo krita prleška klet po- nazarja na vinskem sejmu zna- čilnosti Slovenskih goric. Prijet- ne prleške specialitete; ržen kruh, gibanice, prekajeno meso iz tunke in domači sir so prijet- no okrepčilo poleg visokokvali- tetne kapljice jeruzalemčana za slehernega gosta vinskega sejma. Klopotec je simbol Slovenskih goric, ki na .sejrpu zanima števil- ne obiskovalce. Z dograditvijo nove vinske kleti v Ormožu se bo kako- vost vin še izboljšala. Le1:nik 1964 bo zadruga pospravila in vskladiščila v moderno opremlje- ni novi vinski kleti. Zadruga je pred leti pristopila k sistematič- nemu obnavljanju vinogradov, tako bodo letos obnovili 60 hek- tarov, do leta 1970 pa bo obnov- ljenih 700 ha vinogradov. Obde- lovanje vinogradov je 70 odstot- no mehanizirano in s tem se je znižalo potrebno človekovo, delo od prej uporabljenih 2500 delov- nih ur po ha na sedanjih 800 de- lovnih ur. Taki uspehi so kolek- tiv zadruge zelo navdušili; pred- vsem pa strokovnjake kombina- ta, katerim naj bo ob tej' prilož- nosti izrečeno priznanje. V soboto dOToIdne so t Ljub- ljani odprli IX. mednarodni se- jem Tin, žganih pijač in sad- nih sokov. Na le-tošnjem sejmu sodelujejo razstavijalci iz 21 držav. Prijetno so leJože Ke- renčič«. Oljarna Središče, Tr- govsko podjetje >Zarja< in obrtno podjetje >Pekarna«, ni- so prekoračili predvidevanj družbenega plana za letošnjih šest mesecev, marveč so za 5,4 odstotka pod postavljenim pla- nom. Prekoračitve so zabeleže- ne pri Gostinskem podjetju za 4.5 odstotka. Gostilna pri po- staji za 18.5 odstotka, pri pe- karni za 4.2 odstotka. Pozitivno stanje se tudi odraža v tistem delu doseženega čistega dohod- ka, ki je namenjen za sklade. Ta je realiziran s S4.7 odstotka. Največ je dosegla razen kmetij- sd;va tovarna >Jože Kerenčičc 14,900.000 din, žaga 8 milijonov, iZarja« 4,700.000 din, opekarna 3,400.000 din in pekarna 2 mi- lijona 700.000 din. Zanimiva je predvsem primerjava elemen- tov celotnega dohodka s prvim polletjem lanskega leta. Računi kažejo dvig narodnega dohod- ka za 49,2 odstotka, celotnega dohodka za 48,5 odstotka, čiste- ga dohodka za 62,4 odstotka in čistega dohodka, namenjenega za sklade celo za 116,5 odstotka. Čeprav je v vseh proizvodnih gospodarskih organizacijah po- spešen gosjKhdarski razvoj, so zaloge normalne. Večje zaloge blaga je le opaziti pri trgov- skem podjetju »Zarja« za 35.5 odstotka, kar pa je razumljivo glede na povečanje asortimana blaga, nato pri Oljarni v Sre- dišču, v Gostilni pri postaji in pri >Ogradu«. Terjatve do kupcev so se v celotnem gospodarstvu poveča- le za 18 Jože Keren^-ič* in v >Zarji< so naložbe za 20 odstot- kov nižje. Čeprav j^e bilo mno- go vloženo v kmetijstvo, indu- strijo, gostinstvo in trgovino v juliju, se s povprečno realizaci- jo investicij 30 odstotkov ni moč zadovoljiti. Industrija Na velik razmah in na po- polnejši razvoj tovarne »Jože Kerenčič« so poleg tega, da se je letos proizvodnja in finanč- ni rezultat poslovanja izboljšal, močno vpliA^ali kobperacijski odnosi. Čeprav so dosežki to- varne precejšnji, je produktiv- nost dela v podjetju še vedno nizka. Fizični obseg proizvod- nje je dosežen z 48,4 odstotka, trenuten izpad pa je nastal za- radi preusmeritve proizvodnje. (Nadaljevanje na 2. strani) Priprave za gradnjo nove vinske kleti v Ormožu Obiisk predsednika ministr- skega sveta ZSSR in prvega sekretarja CK K P Sovjetske rveze Nikiite Sergejeviča Hru- Ičova v nali državi je končan. Portem ko je v spremstvu pred- sednika Tita in ožjega sprem- stva obiskal slovensko glavno mesto, Gorensko in Velenje, se je visoki sovjetski gost pre- ko Zagreba vrnil v Beograd, kjer si je ogledal beograjsko razstavišče. V torek se je vr- nil T domovino, po lastni izjavi poln najlepših vtisov in spo- minov. Obisk v Velenju V najnovejšem in najlepšem mefi^tu so sovjetskemu predsed- niku priredili posebno prisrčen sprejem. Delavski svet velenj- skeja rudnika ga je sprejel za častnega člana in mu tako dal na i(zviren način priznanje za njegova prizadevanja za miT, mednarodno sodelovanje in utrditev socialističnega huma- nizma. Njegove pozdravne be- sede, ki jih je preoblečen v rudarsko uniformo po svečani seji delavskega sveta naslovil na več desettisoč glavo množi- co, so vzbudile splošno odobra- vanje in navdušene ovacije. »Med obiiskom v vaši deželi smo se mudili v Srbiji, Make- doniji, Črni gori in Hrvatski, potujemo po Sloveniji.« je de- jal med drugim. »To se pravi: obiskali smo pet od šestih re- publik vaše države. Bili smo pri proizvajalcih sitrojev v Ra- kovici, obiskali smo Skopje, ogledali smo si Titograd, sesta- li smo se z delavci ladjedelnic mesta Split, počivali smo na Brionih, videli druge čudovite kraje, mesta in vasi, starodav- ne spomenike ... Povsod se de- la, življenje kipi, ljudska misel je usmerjena v prihodnost. Ju- goslovans«ko ljudstvo je lahko po pravici ponosno, kar je ustvarilo v svoji domovini v letih ljudske oblasti. Roke de- lavskega razreda, tehnične in- teligence so zgradile desetine tovarn. Izdelki jugoslovanske industrije so si pridobili lep sloves na svetovnem tržišču, zato imajo brez dvoma veliko zaslugo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistične Ju- goslavije.« Enaki nazori o najpo- membnejših vprašanjili Premier Hruščov je govoril tudi o prizadevanjih za mir in o mednarodnih vprašanjih. Predsednik Tito je v pozdrav- nem gOToru govoril posebno o sedanjih prizadevanjih sociali- stične Jugoslavije v notranjem razvoju in stališčih, ki jih vod- stvo zavzema v odnosu na tu- jino. Oba govornika sta pouda- rila, da se jugoslovanska in sovjets-ka stališča v najpo- membnejših mednarodnih vpra- šanjih ujemajo. To velja po- sebno za vsa tista mednarodna vprašanja, ki zadevajo mir in mednarodno sodelovanje v okviru miroljubne koeksisten- ce. Te dni se mudi na uradnem obisku na Poljskem državni se- kretar za zunanje zadeve Ko- ča Popovič. Razgovore s polj- skim zunanjim ministrom Ra- packim bo zaključil v petek. Ktkor pravijo pod Avstrije. Zaprosili so tudi Tancoze za pomoč in jim ob- ljubili kot nagrado Nico. Juni- ja 1859 leta je zajel severno Italijo vojni vihar. Z ene stra- ni je napredovala avstrijska vojska z druge pa združene moči Italijanov in Francozov. Tri armkde z okoli 300.000 vo- jakov, ki so jih vodili kralji in cesarji. Viktor Emanuel, Napo- leon III. in Franc so se spopad- la 24. junija 1895 pri mestecu Solferino. To je bila največja bitka do tedaj, ranjenih in mrt- vih je obležalo na bojnem po- lju 40.000 ljudi, mnogi so umr- li pozneje za posledicami ran in bolezni. V tistem času je bi- la vojaška zdravstvena služba še zelo pomanjkljivo orpnizi-i rana, ta»ko da je pomanjkanje vsakršne pomoči povzročilo ne- šteto smrti vsled krvavitev in žeje. čeprav bi pravočasna po- moč lahko tem ljudem rešila življenje. Henry Dunant, ki ni bil vo- jak, se je slučajno znašel na bojnem polju. Pretresla ga je obupna slika človeškega trp- ljenja ter je takoj začel orga- nizirati prebivalstvo sosednih vasi, da bi nudilo ranjencem prvo pomoč. V bližnja naselja so nosili ranjence, kjer so jih negovali v svojih domovih in cerkvah, brez razlike narodno- sti, čeprav se je dosihmal z ra- njenimi sovražniki neusmiljeno postopalo. Pomagali so kakor so vedeli in znali. V taki mno- žični katastrofi se je pokazalo, kako pomanjkljivo je bilo šte- vilo zdravstvenega, usposob- ljenega osebja, kako malo je bilo obvezilnih sredstev in zdravil. Tu, sredi neizmernega gorja je Dunant spoznal, da je usmiljenje učinkovito šele. če je organizirano, tu je začel premišljevati o nujnosti usta- novitve društva, ki bi združe- valo prostovoljce, da bi nudili pomoč v vofni in pripravljalo in poučevalo, zbiralo sredstva in material v miru. Tri leta po solferinski bitki je Dunant iz- dal na svoje stroške majhno, vendar svetovno znano knjižico »Spomini na Solferino«. Med drugim je pisal; »Nisem bil učenjak, ne zdravnik, temveč navaden, skromen človek. Opi- sal sem muke. ki sem jim bil priča. Groza tega bojišča, kjer sem bil en teden nii ie vdahni- la vročo željo, da di seznani' bodoča pokoicnja s sirahotain; vojne. Pretresla me je grozna slika množice rjti jenih v ago- niji, brez pomwi. Ko je nast;i. la noč se je culo ? •^eh strani ječanje, vzdihi, klici na pomoč glasovi, ki so psrali srce Boj- no polje je hiifi prr-krito s (člo- veškimi in konjskiim trupli. Nesrečni, onemogli ranienci, izkrvavljeni. strašno iznakaže- ni, so gledali srepo. strašno so trpeli, drugi so drhteli in t«' zvi- jali od bolečin, tretji 7 zijaio- čimi ranami, bre? unia od bo- lečin so prosili, naj bi lih usmilili in jih nbili. Na mno- gih krajih so tatovi ropn!- mr- liče, tudi ranjencem r>-i- ''5)nq?ali. Odkar c? je rl "k (Nadaljevanje na 4. stram) BEOGRAD: AMERIŠKI STROKOVNJAKI ZA POLITIKO NA OBISKU Zvezni sekretar za informacije Vilko Vmterhalter je sinoči pri- redil cocktail v čast skupine ame- nških strokovnjakov za politične znanosti, ki so včeraj prispeli na dvodnevni obisk v Beograd. Po- leg 60 članov te skupine so bili na sprejemu ugledni politični profesorji beograjske univerze, sodelavci raznih znanstvenih ustanov in predstavniki beograj- skih redakcij. stran 2 TEDNIK PTUJ, dne fi 0 ljudi. Doslej 80 se te priiiture uvažale iz Francije in Italije. V pričetku prihodnjega lota bo [)oleg izvoza tovarna pričela kuhinjske garniture pro- izvajati za domače tržišče. Uve- dli so tudi nov postopek prido- bivanja avtomobilskih tapet, ki so od prejšnjih lažje povprečno za 3 kg. Tovarna se nadalje preusmerja v proizvodnjo ^pla- stične obutve. Letošnja dolga zima je pri- pomogla, da v polletnem ob- dobju ni bilo mogoče v gradbe- ništvu in kmetijstvii doseči predvidenega plana. V gradbe- ništvu je »Ograd« celotni doho- dek realiziral s 46,2 odstotka, čisti dohodek pa z 5\ odstotki. Letni plan je gradbeno podjet- je realiziralo s 36,4 odstotka ali najnižje izmed \"seh podjetij v občini. Da bi dosegli letni plan, bQ potrebno uvesti delo v dveh izm enah. Od letno planiranih 230 ion proizvodov je v letošnjem šest- mesečnem obdobju Oljarna v Središču dosegla 150,5 ton. Ce- lotni dohodek je dosežen s 60,5 odstotka, čisti dohodek 51 od- stotkov. narodni dohodek s 56,9 odstotka m čisti dohodek, na» menfen za sklade podjetja, oa s 67.5 odstotka. Fizični obseg proizvodnje ža- ge je za 7 odstotkov nižji od predvidenega. Zažaganih je bi- lo 2800 kub. metrov lesa in bo glede na ji god no vreme letni plan dosežen. Trgovina Letni plan blagovnieg« pro- nT.ela trgovskega podjetja »Zar- ja« je v šestmesečnem obdobju dosežen s 74,9 odstotka ali pa je za 36 odstotkov promet viš- ji kot v istem obdobju lani. K tako veliki realizaciji je pripo- moglo nerealno planiranje. Če- prav se kolektiv podjetja vse- .stransko zavzema za povečanje prometa, so del zasluge tudi no- vi bančni instrumenti o potroš- niških kreditih. Podjetje je adaptiralo trgovino pri Miklav- žu in v Ivanjkovcih ter obe so- dobno uredilo. Tudi podjetje »Pivo-slatina« ni doseglo polletnega plana. V prvem polletju letos je bil na- pram v istem obdobju lani ce- lotni promet lekarne za 4 od- stotke večji. Gostinstvo v prvem polletju letos je ce- lotni dohodek Gostinskega pod- jetja Ormož znašal 23,337.000 din, v primerjavi z istim ob- dobjem ani je dohodek za 10,7 odstotka višji, čeprav so že marca letos predali v upravlja- nje gostilno v Ivanjkovcih kme- tijski zadrugi. Letošnja realiza- cija je zelo ugodna, saj se je povečal narodni dohodek za 16,5 odstotka, čisti dohodek za 22,3 odstotka in skladi so za 30 odstotkov večji kot v istem ob- dobju lani. Tudi polletna reali- zacija >Gostilne pri postaji« je zadovoljiva. Obrt Pekarna je celotni dohodek dosegla z 58,5 odstotka, narod- ni dohodek z 68,8 odstotka in čisti dohodek s 66,1 odstotka, dočim znaša čisti dohodek, na- menjen skladom. 104,9 odstotka ali '2.712.000 din. V letošnjem polletju so napram istemu ob- dobju lani čisti dohodek, na- menjen za sklade, presegli za 244 odstotkov. Na proizvodni uspeh vpliva predvsem razširi- tev proflajnega območja izven občine in izvršena adaptacija Dekarne, ki je sodobno oprem- jena. Tako predvideva kolek- tiv podjetja, da bo letos ustva- ril h do 7 milijonov skladov. Kmetijstvo Zadnja zima je bila izredno neugodna za kmetijsko proiz- vodnjo. Posledice ostre zime so bile opazne predvsem na tisti vinski trti in sadonosnikih, ki jih je lani poškodovala toča. Glede na dejstvo, da kmetijska proizvodnja še ni dovršena, je težko sedaj oceniti proizvodne uspehe. Doseženo realizacijo predstavlja sedaj le «Klkup kme- tijskih pridelkov in lastne ži- valske proizvodnje in lanske ne- dovršene proizvodnje. V letoš- njih šestih mesecih le bilo od- kupljeno 236.266 kilogramov svinj. 361.184 kg govedi, 84.145 kilogramov telet, 1,505.985 jajc in 1216 kg perutnine. Iz lastne proizvodnje je zadruga proda- a 180.858 kg govedi. 170.368 li- trov mleka, 17.461 kg povrtnin in 1,049.930 litrov vina. Zadru- ga skrbi za povečanjem druž- benih obdelovalnih površin, ki jih letos !>(> jlružbenem planu namerava povečati za 523 ha in so do sedaj odkupili 273 ha po- vršin, in to 161 ha njiv, 41 ha travnikov, 14 ha sadonosnikov, 11 ha vinogradov, 28 ha pašni- kov in 18 ha gozdov. Ob tej razpravi ie poslank« občinske skupščine Teodora Cič načela vprašanje starejših kmečkih ljudi, ki prodajo ali dajo v zakup zadrugi svojo zemljo, pa jim zakupnina ali kupnina ne zagotavlja življenj- skega minimuma. To vprašanje se v kmetijskih občinah pojav- lja že vrsto let, vendar je zad- nja leta postalo zelo kričeče. Krediti in poroštva Ker namerava trgovsko pod- jetje >Zarja« Ormož v kratkem odpreti trgovino s pohištvom in gradbenim materialom, so od- borniki izglasovali 6,000.(M)0 din kredita s 6-odstotno obrestno mero in 5,000.000 din za tovar- no »Jože Kerenčič« z isto obrestno mero. Nadalje je ob- činska skupščina izglasovala tr- govskemu podjetju »Zarja« po- roštvo za najem 6 milijonov din posojila, 5 milijonov din za na- jem investicijskega posojila za obratna sredstva iz tekočega priliva občinskega investicij- skega sklada; tovarni »Jože Kerenčič pa poroštvo /a najem >osojila za kritje osebnih d()- lodkov iz leta 1962 v znesku 2,000.000 din. Imenovanja v svet Zdravstvenega doma Ormož so bili imenovani: za predsednika Mirko Znidarič, fcot člani pa Vinko Stef^ncic, Branko" Dogša, Štefan 2ibrat, Boris Polak in Jože Pire. Za ptedsednika sveta Lekarne je bil imenovan Franjo Križman- čič, za člane pa: Drago Zabav- nik, Drago Pintarič, Terezija Štefančič, Marija Polak, Franc Plaveč in Pavla Ivanuša. Za člane upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš so bili imenovani: Martin Frank, Ivan Kontarček, Andrej Kosec, Martin Puklaveč, Vida Rajh, Alojz Ivanuša in Viktor Vukan. V odbor sklada za plačevanje odškodnine za tuberkulozne ži- vali: Stanko Kranjc, Franc Se- stan, Rudolf Mlakar, Jože He- bar, Matija Jurkovič, Meško I Franc in Janez Pihlar. V uprav* i ni odbor sklada za šolstvo je bil imenovan: za predsednika Alojz Holc, za člane pa Alojz Balažič, Vlado Ožbolt in Jože Šnajder. Za člane upravnega odbora sklada za osemenjeva- nje živine so bili imenovani: Stanko Kranjc, Franc Šestan, Rudolf Mlakar, Jože Hebar, Matija Jurkovič, Franc Meško in Janez Pihlar. Za člane upravnega odbora zavoda za vzdrževanje cest 4. reda so bili imenovani: lva'n Moravec, Marija Novak, Maks Meško, Alojz Škrinjar in Ciril Petovar. V upravni odbor vete- rinarske postaje Ormož so bili imenovani; Jože Bešvir, Franc Novak, Mirko Haložan. Rudolf Kolarič, anko Plohi in Sestan Franc. Za člane upravnega od- bora ljudske knjižnice so bili imenovani; Gizela Blagovič, Edvard Pajek, Feliks Riton|a, Marija Topolovec, Anton Cič, Truda Curin in Ivanuša Slav- ko. Za predsednika komisije za štipendije je bil imenovan Ma- tija Ratek, za člane pa Marjan Debeljak, Milica Ritonja, Štef- ka Zemljič in Franjo Križman- čič. Za člane upravnega odbora gozdnega sklada so bili imeno- vani: Matija Luskovič, Stanko Kranjc, Ivan Balažič, Albert Ivanuša, Jožko Korpar, Ivan Kandrič, Anton Dečko in Far- kaš Peter. V upravni odbor ob- činskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organiza- cij pa so bili za člane izvolje- ni: Alojz Kranjc, Ivan Kupčič, Martin Frank, Marjan Kovačič, Jože Kuhar, Vinko Ratek in Stanko Najžar. V upravni od- bor Delavske nniverze Ormož so bili imenovani za člane Ivan Kupčič, Ivo Rajh, Marjan IrgI, Ivanka Pučko in Terezija ing. Stefančič. Za predsednika ko- misije za pomoč Skopju je bil imenovan Fdvard Brazda, rf j namestnika Lojze Balažič. za ■člane Vlado O/bolt. Franc I For^tnarič, Danilo Jelen, Franc Zgonc, Jurij dr. Carf, Franc Pučko in Slavko Ivanuša. Za upravnico Knjižnice Or- mož je bila imenovana Nežika Vaupotič, za namestnika sodni- ka za prekrške občine Ormož pa Edvard Brazda. Glede na to, da dosedanja nepopolna osem- letka pri Veliiki Nedelji ima po- goje, da preide v samostojno popolno osnovno Šolo, so občin- ski poslanci glasovali za njeno ustanovitev, za upravitelja te šole pa je bil imenovan Marjan Debeljak. Dolžnosti upravitelja osnov- ne šole Miklavž je bil razrešen VlaPOVRTNINA« Krompir 30, jabolka 70, bre- skve, 140, grozdje 180, zelje 40, pa])rike 70—80. V zalogi imamo tudi razna vina po iigodnih ce- nah. OBENEM OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA BO POSLOVALNICA ODPR- TA OD 6. SEPTEMBRA NA- PREJ OD 7. DO 19. URE. Sergej Kraigher v Ugandi I.,ondon, 5. sept. — Jugoslo- vanska gospodarska delegacija na čelu s podpredsednikom ZIS Sergejem Kraigherjem biva že dva dni v Kamparl, glavnem mestu Ugande, kjer vodi uradne pogovore s tamkajSnjiml oseb- no.-^tmi. Jugoslovansko gospodar- sko delegacijo sta sprejela zuna- nji minister Sam Odak in mini- za plan in razvoj Kakonge. Ob tej priložnosti so vodili razgo- vore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi in o vprašanjih go- spodarskega razvoja Ugande ter možnosti sodelovanja z Jugosla- vijo. Setev travniških mešanic Inž. Eiron Znrnr Jesenska setev v Pomurju Foto: arhiv »Večera« Naravna setev trav se opravi istočasno s popolno dozorelost- jo, ko zrelo seme izpade iz kla- s^ov in latov. Umetno .sejemo navadno spomladi, včasih pa tudi jeseni. Nekateri priporočajo za naj- boljši ča« setve april, maj, manj pa junij, avgust in sep- tember; drugi pa zopet od sre- de marca do srede aprila ter junij, ^tretji pa trdijo, da je pravi čas setve tedaj, ko začno zeleneti travniki. Naši kmeto- valci scjejo trave zelo radi že marca. Kaj je pravilno? Zgodnja, srednja ali pozna setev in ka- tera je najboljša? Najbolj bo- mo zadeli, če bomo premotrili pogoje, ki morajo biti izpol- njeni. da travno seme laliko kali. Razumljivo, da mora biti njiva za travne mešanice do- bro priipravljena. dobro obde- lana. pravilno in zadosti po- gnojena in. da ne «memo seja- ti pregloboko. Pri pravilno globoki setvi zrak in svetloba nimata posebno odlocujoccga vpliva. Najboljši čas setve do- ločujeta toplota in vlaga. Seme rabi za kaliitev neko najmanj- šo množino toplote — približno 4 "C. Dokler zemlja ne doseže te najmanjše toploto, seme sploh ne začno kaliti. Pri nižji toploti seme kali zelo počasi, pri večji toploti pa kali vse hitreje, dokler ml določene stopnje toplote dalje hiitrost kalitve zopot ne začne poje- mati. Stopnji toplote, pri ka- teri seme najhitreje kali, ])ra- vimo optimalna temperatura za kalitev semena. /,a travna se- mena. ki prihajajo v poštev pri nas, znaša optimalna tempera- tura priibli/no 20"C. Znano je. da te temperature zemlja v ra- ni spomladi ne doseže. Razen toplote igra pri kalitvi travnega semena posebno vlo- go še vlaga. V^^ako seme ])o- trebuje za kalitev približno to- liko vod(\ kolikor tehta ';amo. Ce te vorie ne nK>re odvzeti najbližji okolici, ker je ta pre- več suha, tiidi ne more kaliti. Zemlja, zlasti njeni površinski sloji, vsebuje največ vlage t rani pomladi. Pozneje pa se zemeljska vlaga vedno olj in bolj zmanjšuje. Z oz:rom na zemeljsko vlago samo bi torej bilo priporočati rano setev. Vendar jia se zemeljska vlaga s panu> najbolj zadeli pravi čas za sv- tev trav, če se b'mm dr^aii srednje poti, ne prezgodaj (ra- di mraza) in ne prepozno (rsi- di suše). Veslu odvisni ml vremena. V suhi in topli pomladi bodo boljše rane setve, v mokri in hladni pomladi pa se bodo b .Ij (■■bne^sle kasnejše. Prav tako l>(»mo sejali v toplejših nižinali p.rej. v hladnejših višjih lesrah pa pozneje. V splošnem lahko rečemo, da aprilska setev ni prepozna, /a višje, hladnejše kraje, bo rajši prezgodnja. PT" ' ine fi septembra 1983 TEDNIK Stran 3 z Andijen. i'()l)BKh/.\ i- KOM. novim predsednikom ob- činskega komiteja ZMS Ptuj. Kljub delu, ki ga je prijazni Andi opravljal, mi je rade vo- lje odgovoril na vprašanja. Se os;pbni podatki: rojen avgu- sta poročen, po poklicu elektronionter v DES. Pred od- hodom k vojakom je bil v ob- činskem komiteju, po odslužitvi 1961. leta naprej pa v sekreta- riatu občinskega komiteja ZMS Ptuj. Maja letos pa je bil iz- voljen za predsednika. Andi Podbreznik KAKO SE POČUTIŠ V NOVI SREDINI? >Z delom sem zelo zadovo- ljen. Pri tem moram pohvaliti vse člane sekretariata, pa tudi bivši predsednik Franček Za- dravec zelo pomaga pri delu. Le služba mi vedno ne dopu- šča, da bi se bolj posvetil delu v mladinskih organizacijah. V glavnem vodi vso organizacij- sko plat profesionalni sekretar Vinko Cebek.« KAJ PA DELO V MLADIN- SKIH ORGANIZACIJAH? »Največji problemi so pro- stori^ ki jih primanjkuje tako na terenu kot tudi v nekaterih kolektivih. Vendar je kljub te- mu ponekod razumevanje. Ta- ko npr. gasilci v Dornavi več- krat odstopijo prostore mladin- ski organizaciji. Aktivov, ki imajo lastne prostore, je pri nas zelo malo. Tudi delo mladin- skih organizacij ni vsepovsod zadovoljivo. V Ptuju bi lahko iiit-d nekaterimi pohvalil tudi IV. teren, ki je verjetno prva mladinska organizacija, ki je ustanovila športno sekcijo. Ta- ko so si ti mladinci ustanovili svoj košarkaški klub. ki še se- daj nima nekih p)osebnih uspe- hov, vendar pa bodo z voljo in prizadevnostjo marsikaj dose- gli. Ta aktiv je mnogo poma- gal tudi pri gradnji otroškega igrišča in podobno. Na terenu so med boljšimi Kungota, sado- ve dela pa je pokazala tudi mladins'ka organizacija v TAP, čeprav se je šele pred kratkim ustanovila. Naši mladinci sodelujejo tudi pri izgradnji avto ceste. Julija je bila na akciji srednješolska brigada, te dni pa je odšla ka- drovska brigada, ki je sestav- ljena iz delavske in kmečke mladine in bo ostala na izgrad- nji ceste do 10. oktobra. KAKŠNI SO CILJI ZA BODOČE? V prvi vrsti imamo dva. Vsi člani sekretariata in komiteja bodo v dobi izvajanja letnih konferenc, ki morajo biti izve- dene do 31. oktobra tega leta, prisostvovali vsem konferencam, tako da bomo temeljito sezna- njeni z delom in problemi po- sameznih organizacij. V kratkem pa bomo ustano- vili skupno z Dijaškim domom mladinsko organizacijo, v kate- ro bomo vključili tudi mladince iz Makedonije, ki se bodo pri nas šolali. Kratke ptujske vesti Prejšnji petek popoldne je bilo v Velenju veliko zborovanje, ka- terega se je udeležilo nad 30.000 ljudi. Na zborovanju sta govo- rila prvi sekretar KP SZ in predsednik ministrskega sveta SSSR Nikita S. Hruščev in gene- ralni sekretar centralnega komi- teja ZKJ in predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Pred kratkim je trgovsko pod- jetje »Izbira« Ptuj preuredilo prostore bivše lekarne v Prešer- novi ulici — nasproti fotografa Langerholca — v nov trgovski lokal. Trgovina je opremljena s konfekcijo in obutvijo za otroke do 14. leta starosti. Lokal je do- bil ime »Ciciban« in bo v veliko pomoč materam ki so imele do sedaj v Ptuju slabo izbiro otro- ške konfekcije in obutve. Dne 30. avgusta je obiskala Ptuj črnska študentovska delega- cija iz Rodezije Kenije in ZAR. Delegacija je bila gost občinske- ga komiteja ZMS Ptuj, v imenu katere jo je sprejel predsednik občinskega komiteja ZMS Ptuj Andi Podbreznik in se zadržal z njimi v krajšem razgovoru. Med svojim bivanjem so si go- stje ogledali vinsko klet, muzej ter ostale zgodovinske znameni- tosti Ptuja. V soboto, 31. avgusta t. L, je obiskal kolektiv podjetja »Vinko Reš« mariborsko podjetje Me- talna v Mariboru. Gostje so si najprej ogledali tovarno ter se seznanili s proizvodnjo ter načrti tovarne. Po tem pa sta se sin- dikalni ekipi obeh podjetij po- merili v nogometu. V razburlji- vi tekmi so zmagali peki z re- zultatom 3:2. Za peke so dosegli gole: Jurišič. Sirec in Vogrinčič. V oktobru bo povratni dvoboj v Ptuju. NK V nedeljo, 8. t. m., bo v Kozjem pri Šmarjah odkritje spomenika padlim borcem kozjanskega od- reda. Isti dan praznuje občinska skupščina Šmarje svoj občinski V novem obratu Tovarne av- toopreme v Rajšpovi ulici so uredili novo obratno ambulanto. S tem se je v tem kolektivu izboljšalo vprašanje zdravstvene službe. Ambulanta bo imela svojega zdravnika. Kolikor bo mogoče, se bodo ambulante po- služevali tudi družinski člani zaposlenih v Tovarni avtoopre- me. praznik. Iz Ptuja bo vozil v Koz- je poseben avtobus borce koz- janskega odreda. Občinsko Združenje borcev je organizira- lo nabiralno akcijo za pomoč od- kritja spomenika. Na zborovanju bo govoril Sergej Kraigher. Prihodnjo nedeljo bo start tudi v občinski nogometni ligi, ki bi naj imela v novi sezoni 8 klubov. Po vsej verjetnosti bodo tekmo- vala naslednja moštva: Partizani: Desternik, Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm in ekipe TAP, Rogoznica in Drava B. Odbor pa še pričakuje prijave tudi od dru- gih ekip. V okviru priprav za pri- četek tekmovanja bo v ponede- ljek 9. t. m. ob 17. uri sestanek vseh predstavnikov klubov in sodnikov. Na sestanku bo govora predvsem o načinu in izboljšanju tekmovanja v ligi. Da je v Ptuju novo kopališče zares potrebno, lahko vidimo iz tega. daje v 15 dneh obiskalo kopališče v Kidričevem 3000 lju- di od tega 1700 otrok in 1300 od- raslih. Kopališča v Kridričevem se poslužuje tudi mnogo Ptujča- nov, ki se v teh vročih poletnih mesecih niso mogli skoraj nikjer osvežiti. Upamo, da bo dobil Ptuj za leto ali dve potrebno in mnogo zaželjeno kopališče. Gradbena dela za razširitev šole v Kidričevem lepo napre- dujejo. Računajo, da bodo pri- hodnje šolsko leto prostori že služili svojemu namenu. V tem šolskem letu pa bodo učenci 6., 7. in 8. razreda še obiskovali šolo "na Bregu. / Ptuj'anl v Velenju Ljudje iz ptujskih delovnih kolektivov so z veliko radostjo sprejeli vest, da bosta Velenje obiskala Hruščov in naš pred- sednik Tito. ki bosta ob tej pri- liki govorila na velikem zboro- vanju. Vse je zajela f.elja priti v Velenje Delavcj so vedeli, da ne bo mogoče vsem prekiniti proizvodnje, zato so posamič od- ločili, kdo^naj gre v Velenje. Tako je iz občine Ptuj iz 49 delovnih kolektivov odžlo v Ve- lenje nad pet sto ljudi. Zanima- nje je bilo tako veliko, da so ko- lektivi. ki ne razpolagajo z last- nimi vozili, predlagali, naj se organizirajo posebni avtobusi. Na občinskem sindikalnem svetu pa so povedali, da bi po- trebovali še nalmanj sedem av- tobusov. da bi lahko popeljali vse tiste, ki so ta dan želeli v Velenje. Razveseljiva je ugoto- vitev, da so delovni kolektivi {X>slali v Velenje predvsem de- lavce iz neposredne proizvodnje, razen v nekaterih delf^mih ko- lektivih, kjer to ni bilo mogo- če. ker bi sicer trpela proizvod- nja. Vsi, ki so bili v Velenju, so se vrnili z nepozabnimi vtisi. V avtobusih, v katerih so se vra- čali. je bilo zelo veselo Pesem je odmevala skozi noč. predvsern pa je tekla beseda o tem. kako je bilo v Velenju. Vsakdo je že- lel povedati svoje vtise, pred- vsem pa. kje in kako je vridel Hruščova in Tita. Feliks Ragar Nova trgovina otroške konfekcije v Prešernovi ulici Foto: D: Sulek Viado Ožbolt, novi pred- sednik občinsicega odbo- ra SZDL Ormož Vlado Ožbolt je *bil rojen 14. septembra 1927. leta v Kratečku, kjer je tudi pozneje kot mladi- nec od leta 1943 sodeloval v na- rodno osvobodilnem boju, član SKOJ-a pa je postal leto pozne- je. Od 1945. leta je bil sekretar okrajnega komiteja SKOJ-a v Veliki Kladuši in bil istočasno član okrajnega komiteja KP. Po- tem je bil član okrožnega komi- teja SKOJ-a in član CK LM Bosne in Hercegovine in vodja oddelka za propagando. Sodelo- val je na kongresu mladine na Drvarju leta 1944, kot delegat na četrtem kongresu SKOJ-a v Beogradu in kot delegat na kon- gresa KP Bosne in Hercegovi- ne. Zahrbtna bolezen je preki- nila njegovo politično delo dva- krat za po šest mesecev. Leta 1951 je v Sloveniji doštudiral učiteljišče ter se zaposlil na osnovni šoli Tomaž, kjer je po- učeval zgodovino in zemljepis. Csprav se je kmalu potem iz- redno vpisal na pedagoško aka- demijo, je poleg učenja ^ služ- be opravljal razne partijske dolžaosti. Pozneje je bil imeno- van za upravitelja osnovne šele Miklavž. Turizem na Polenšaku Člani turistično olepševalnega društva na Polenšaku se z vso vnemo pripravljajo na svojo pr- vo prireditev, ki bo 15. septem- bra. Tega dne bodo imeli usta- novni občni zbor društva. U.-tanovitev turistično olep- šev-^ilnega društva na vasi je edinstven primer, zato pomeni to za Polenšak tem več. Sicer so vsaj do sedai v iniciati\mem od- boru dobro prijeli, zlasti pred- sednica Mimica Segula, pod- predsednik Tone Kožar, refe- rent za propagando in rekreaci- jo Janez Starčič in Stane Krampi ki so se doslej izkazali kot naj- bolj požrtvovalni. Sicer je_ tudi nekaj mladincev precej agilnih. 15. september je na progra- mu ob 10. uri ustanovni občni zbor turistično olepševalnega društva, ob 13. uri pa začetek kulturno zabavnega, oziroma ' folklornega programa, ki bo j marsikoga presenetil. JB Gasilsko društvo Tržec-Jurovci bo ponovilo tombolo Tombole so za naše kraje še vedno privlačne prireditve, ki zahtevajo sicer ogromno organi- zacijskih priprav, mnogo potov z zbiranjem dobitkov in še več s prodajo kart In z ostalim Te na- I pore si težko privoščijo še dru-1 štva po mestih, pač pa večinoma i podeželska društva in to gasil- | ska. Tudi ljudstva je na tombo- , lah največ s podeželja, ki si tudi j odnese največ dobitkov. Letošnji dobro obiskani tombo- li sta imeli gasilski društvi Le- | skovec in Tržec-Jurovci ? dokaj vabljimi doditki — osebni avto in motorje NSU Pretiš ter na stotine dobitkov vrednosti od 1000 do 5000 din. Ce bi vprašali eno' ali drugo društvo za finančni ; učinek prireditve, bi odgovorili, i da je ta mnogo večji kot ga do- i sežejo z veselicami in s točenjem j alkoholnih pijač. Razveseljivo je, da imajo te prireditve poleg fi- nančnega tudi vzgojni učinek, da ni na njih popivanja in vsega, kar je z njim v zvezi. Gasilsko društvo Tržec-Jurovci se je od- ločilo tombolo ponoviti iz dveh razlogov in sicer zaradi tega, ker ni imelo prvič julija zadostnega obiska in ker zaradi raznih oko- liščin. ni prodalo zadosti kart in ker ni doseglo prometa ki bi društvu vrgel nekaj sredstev za namene, za katere je bila pri- pravljena tombola. Druga tombola društva Tržec- Juruvci bo 15 septembra 1963 po- poldne v Ptuju na Titovem trgu. Še enkrat si je sicer maloštevi- len, vedar dovolj agilen odbor nakopal skrb in odgovornost za to prireditev, ki bo spravila na' Titov trg v Ptuj polno ljudi iz j vseh strani občine in iz obrobnih | krajev sosednih občin, ki le po- skusijo z igro s številkami do- seči najbolj privlačne dobitke. Odbor gasilskega društva Tr- žec-Jurovci si je nakopal važno nalogo, ki jo sili k stalni dejav- nosti. Urediti' želijo do kraja ga- silski dom in operativo primerno opremiti, da bo hitro na kraju morebitne nesreče in da bo in- tervencija operative učinkovita. Vsaj toliko časa kot za operativ- ne vaje bodo porabili za preven- tivno delo. Kot druga društva si bo tudi društvo Tržec-Jurovci prizadevalo omejiti nesreče na minimum ,da bi s požarno bud- nostjo vsega prebivalstva omejila nesreče nanajnižji možen odsto- tek. Gasilska društva v ptujski ob- čini bodo podprla društvo Tržec- Jurovci s tem, da na dan 15. septembra 1963 sama ne bodo imela prireditev m da mu bodo pomagala prodati tombolske kar- te. S to pomočjo bo prirediteljem jesenske tombole tudi mnogo po- magano. ' HV. Prvo srečanje z bodočimi sošolci Problemi mariborskih šol Konec Hublh počitnic Dva meseca skoraj brezskrbnih po.itnic je konec. Danes so nam- reč vse šole mariborskega okraja začele s poukom. Zanimivo je, da število vpisov v prvi razred osem- letke v primeri z lanskim letom upada. Kljub temu bo pouk v osemletkah potekal Se vedno v dveh Izmenah. V višjih razredih osemletk se ukvarjajo ob začetku pouka zlasti s problemom strokovnega kadra. Primanjkuje jim namreč pred- metnih učiteljev, predvsem za fi- ziko, matematiko, angleščino in slovenščino. Preglavice pa jim povzroča tudi pomanjkanje te- lovadnic. Tako npr. osemletka »Boiana Ilicha« sploh ne bo mogla imeti pouka telovadbe, dokler ne bo končana telovadnica, ki jo de- lajo v gasilskem domu. To pa bo verjetno šele januarja prihodnje- ga leta. V nasprotju z osemletkami je letos na srednje šole zelo velik priliv dijakov, tako da so imeli povsod sprejemne izpite. I. gim- nazija je sprejela 180 novih dija- kov, 60 pa so jih morali preseliti na n. gimnazijo, ki lahko sprej- me večje število učencev. Tehni- ška srednja šola je sprejela 175, srednja gradbena šola pa 140 dija- kov. Tudi na tej šoli primanjkuje predavateljski kader, zlasti pri- manjkuje profesorjev za stro- kovne predmete in namesto teh predavajo inženirji, ki zelo težko uskladijo svoj prosti čas s šolskim urnikom. Učiteljišče je sprejelo 90, srednja šola za telesno vzgojo pa 105 novih dijakov. Pri teh dveh šolah je v teku akcija, da bi ju postopoma ukinili in verjetno že prihodnje šolsko leto v prvi raz- red ne bodo več vpisovali novih dijakov. Zopet bomo na mariborskih uli- cah videli skupine mladih ljudi s šolskimi torbami, zopet bo naval v knjigarnah in papirnicah večji, zopet bodo enkrat družinski pro- računi utrpeli dokajšnjo vsoto za šolske potrebščine otrok-šolarjev. Pouk se je začel.,. Slabo potovanje z avtobusom 30. in 31. avgusta sem potoval z avtobusom na progi Ptuj—Ro- gaška Slatina—Celje—Ljublja- na in v tej smeri je bil tudi po- vratek. Prvo nekaj o cesti. Iz Ptuja do Rogaške Slatine je cesta v ta- ko slabšem stanju, da ne bi nose- čim ženam in težjim invalidom priporočal avtobusne vožnje na tej relaciji. Čudno, da je potem dalje prek Celja do Ljubljane povsem boljša cesta Drugo vprašanje pa je vožnja sama. Skoraj se ne da več raz- ločevati ali je to osebni, ali pa tovorni promet. Kupi kovčkov, paketov, posode itd. in povrh še naval potnikov, predvsem v Ce- lju. Posebno vprašanje je tudi re- zen/iranje avtobusnih sedežev. Pravilno bi bilo. da bi rezer- viranje voznih kart v avtobusu odpadlo. Ce se že zgodi, da zmanjka sedežev, bi morala biti mladina toliko vzgojena, da bi odstopila sedež starejšim, pred- vsem invalidom tn materam z majhnimi otroki Ponekod se si- cer v avtobusih to dogaja na primer na progi Ptuj —Radgo- na. kjer je tudi slaba cesta in kjer je ve^ reda v avtobusnem prometu. Janko Pignar Turšind Izlet DKIT Društvo kmetijskih inženir jev in tehnikov Ptuj pripravlja izlet svojih članov v Avstrijo, na Češkoslovaško in na Ma- džarsko. Na štiridnevnem izle- tu si bodo člani društva ogle- dali nekaj pomembnejših kme- tijskih objektov, predvsem na Češkoslovaškem in na Madžar- skem. Stroški potovanja bodo znašali okrog 28.300 din po ose- bi. Ni pa izključeno, da ne bo kakšnih komplikacij v zvezi s potovanjem na Madžarsko, ker je v tej državi izbruhnila epi- demija črnih koz. Seminarji za prosvetne delavce Na območju občin Ptuj in Ormož bodo v petih centrih (2 v Ptuju, po eden v Kidričevem. Gorišnici in v Ormožu) v te- kočem mesecu dvodnevni semi- narji za prosvetne delavce. Na teh seminarjih se bodo celotni učni kolektivi šol seznanili z našo temeljno ustavno uredit- vijo. z našim družbeno-politič- nim sistemom, z nekaterimi poglavji teorije marxizma, s poglavitnimi poglav|i občinskih statutov, ki zadevajo šolstvo, prosveto in kulturo. Seminarji imajo cilj prosvetni kader po- drobneje seznaniti ? načeli no- ve ustave in občinskih statu- tov. Seminarje bodo obiskali vsi učitelji in predavatelji osemletk. V oktobru pa bo prirejen po- seben seminar za člane šolskih odborov, na katerem se bo ob- ravnavalo naloge, pravjre in dolžnosti članov šolskih odbo- rov in posebej naloge teh od- borov v reformirani šoli. beograd: odhon poljske delegacije Včeraj je iz Beograda odooto- vala z letalom v Varšavo d<=leija- cija poljskega komiteja za mir. ki je kot gost jugoslovanske :iee za mir, neodvisnost in enako- pravnost narodov bivala v Jugo- slaviji od 24 avgusta do 4. sep- tembra. pretoki a: funkcionarjem zn ni dovoljen vstop v jugozahodno afriko Predstavnikom Združenih naro- dov niso dovolili vstopiti na ozemlje Jugozahodne Afrike, ka- terega je leta 1920 bivše Društvo narodov zaupalo Južnoafriški ženi narodi so poslali na to Dcd- ročje člane svoje stalne tehnične misije. Pismo uredništpu Tovariš urednik! V soli AMD Ptu.i za vozače amaterje vsi instruktorii vedno poudarjajo, da zahteva vožnja s kolesi in motorji pravilno obna- šanje na vožnji z novfega cestne- ga mostu v Ptuju na trg pri so- dišču. 2e koncem mosta se je ' potrebno približati sredinski čr- ti, če ni za nami vozilo in se spraviti na levo vozno polje ne pa se peljati ves čas po desni strani in p>otem naenkrat za- viti v levo. V nedel.io popoldne sem se ta- ko peljai po tej cesti. 2e z mosta sem se zapeljal za črto na levo polje. Proti meni sta pripe- ljala dva avtomobilista i o.^eb- ^imi vozili Ni jima bilo potreb- no nikogar prehitevati. Imela sta prosto svojo desno stran Pr- vi vozač je nala.^č peljal bolj proti sredini ceste tn me je zri- nil nazaj čez sredinsko črto na desno polje Zadaj po desni je za menoj pripeljalo drugo vo- zilo. Ob doslednem držanju gornje- ga pravila bi že skora.i dvakrat skupil, ker še marsikdo ne ve kako je potrebno ravnati ns tem mestu in tudi na drugih podob- nih mestih Ce se postavite pri mostu na levi strani Drav- in opazujete kolesarje, boste vide- li. da se skoraj vsi voziio skoraj do transformatorja in potem naenkrat zavijejo v levo na ^rg 2e večkrat so se pripetile nesre- če pri zavijanju. Zlasti na po- ledici je tam marsikdo padel. 2al mi je. da si nisem zapom- nil številke, ker se bil preveč zaposlen z ugotovitvijo da me hoče vozač avtomobila nalašč zrinil nazaj na desno polje in da je za menoj drugo vozilo. -vj ^irun 4 f C n , i; ptuj, dnp « Deloiici, več udelstuouanio v kulturi in umetnosti v članku »Nekateri vidiki na področju kulture in umetnosti«, je bilo govora o obstoječem sta- nju, danes pa o tem, kako ptuj- ski sindikati zastavljajo svoja prizadevanja za čim bogatejšo in bolj množično kulturo in umet- niško dejavnost med delavci v kolektivih. V sindikatih ptujske komune mislijo, da bi morale »Svobode« postati množična delavsko kul- turno-umetniška društva, v ka- terih bi se naj oblikoval lik so- cialističnega (človeka z visoko socialistično kulturo. To pomeni, da bi »Svobode« morale najti poprišče svojega dela v delov- nih kolektivih. Gre za to, da bi ustvarile v njih svoje čim samo- stojnejše sekcije. Lep in zgleda vreden primer je v Tovarni av- toopreme Ptuj, kjer bo ust3nov- Ijena mladinska godba na piha- la kot sekcija ^Svobode«. V kro- jaškem podjetju »Moda« je na primer Številčno majhen, a kva- litetno dober tamburaški zbor, ki bi se naj razvil v sekcijo »Svobode«, v svo.fe vrste pa bi naj vključil delavce tudi iz dru- gih delovnih kolektivov ker so med njimi posamezniki, ki se za to zanimajo. Tako bi kmalu na- stal v Ptuju delavski tamburaški zbor. »Svoboda« pa bo imela na- logo nuditi potrebno strokovno pomoč sekcijam v delovnih ko- lektivih in skrbeti za šolanje potrebnih strokovnih kadrov za dplo sekcij. Dalje menijo v sindikatih, da morajo v bodoče delovni kolek- tivi doumeti, da je »Svf)boda« njihovo delavsko kulturno umet- niško društvo, ki pomaga razvi- jati in oblikovati kulturo in umetnost med člani delovnih kolektivov. To pa pomeni, da so problemi in naloge »Svobod« dejansko problemi in naloge de- lovnih kolektivov in da je v tem pogledu možno samo eno: skup- na pot »Svobod« ter delovnih kolektivov v ustvarjanju novih dosežkov v kulturi in umetnosti Sindikati v občini, ne deklari- rajo samo svojih stališč! temveč se konkretno lotevajo akcij V delovnih kolektivih. V svojem pisrhu je na primer Občinski sindikalni svet Ptuj pozval sin^ dikalne podn/žni^e, naj Lretaho- vijo pri izvršnih odborih stalne komisije za kulturo, "tisk in iz- obraževanje z nalogo, da razvi- jajo kulturno življenje in ustvarjanje v delovnih kolekti- vih. Istočasno pa bodo te komisije stalna zveza med »Svobodami«, odborom centra za kulturo in tisk pri Občinskem sindikalnem svetu in z odborom »bratstva in prijateljstva«, skratka z rrgani, ki imajo osnovno nalogo, razvi- jati kulturno ustvarjanje med delavstvom. Prva naloga, ki je sedaj pred kon^ii.sijami je, da si ustvarijo pregled nad člani, ki- že aktivno delajo v sekcijah »Svobod« in prosvetnih društvih, istočasno pa pregled nad člani, ki se že samostojno ukvarjajo ali pa jih veselijo posamezna področja kulturnega ustvarjanja kot na primer: petje, glasba, igranje in nastopi v vlogah, sli- karstvo, fotoamaterstvo, folklo- ra in športni plesi, učeaje espe- ranta in tako dalje. Ob takem pregledu bo moč ugotoviti, aji obstajajo stvarne možnosti za ustanovitev samostojne sekcije, ali pa bo potrebno poiskati zve- zo z ostalimi delovnimi kolekti- vi in se dogovoriti za ustanovi- tev skupne sekcije, kot na pri- mer: pevskega zbora, dramske sekcije, tamburaškega zbora, or- kestra ali veselega ansambla, kluba slikarjev ali fotoamaterjev itd. Skratka v teh oblikah obsta- jajo velike in neomejene možno- sti za poživitev kulturne dejav- nosti in aktivnosti v delovnih kolektivih in možnosti za ustvar- janje na področju kulture in umetnosti v občini. Ni dvoma, da so naši delovni ljudje sposf>bni mnogo ustvariti in da bo sedanja kritika na ra- čun kulture v ptuj.ski občini, ki je posebno očitna iz članka v zadnji Delavski enotnosti (št, 34., z dne 31. avgusta 1.1.) pod naslo- vom: »Bolj deklarativno kot ži\'llenjsko,« v bodoče nepotreb- na Navedeni članek omenjamo, da bi nanj opozorili občane. Vse to naj bi prispevalo k pre- ureditvi ustvarjalni.h sil na pod- ročju kulture, kf je mnogo bo- gatejša kot se tu in tam o njej piše in misli. K temu cilju prav gotovo vodi tudi nova vsebina klubskega življenja v Delavskem klubu v Ptuju, v katerem bodo v bodo- če redne kulturne prireditve, ki jih bodo pripravljali delovni ko- lektivi in sekcije »Svobode«. Ta- ko se bo slehernemu kolektivu odprla možnost na odru v De- lavskem klubu pokazati prizade- vanja na področju kulture in občanom predstaviti neznane talente. Najbolj.^im delavskim kulturno-umetniškim skupinam, ki bodo tu pokazale najkvali- tetnejše dosežke, bo omogočen nastop v delovnih kolektivih v občini in izven njenih občinskih ter republiških meja. Marsika- tera skupina ali sekcija delovne- ga kolektiva se bo lahko uvrsti- la med najboljšimi delavsko kulturno-umetniskimi skupina- mi občin Varaždin, Ptuj in Ca- kovec, ki se bodo vsako leto ob lu bratstva'in prijateljstv.-^ borile za najvišji naslov in za nagrado »Bratstva in prijatelj- stva«. O teh problemih bo razprav- ljal tudi bližnji plenurh Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. BF Dopolnjena sliku starorimske Poetoviooe v zadnjih dneh so se mimoido- či večkrat ustavljali na Vičavi na cesti Olge Meglič in opazovali izkop dolgega jarka. Ta jarek je bil poskusno arheološko izkopa- vanje ali sondiranje, kot pravimo s strokovinim izrazom. V krat- kem bo namreč na parceli, ki smo jo sedaj preiskovali, zraslo gradbišče in ker je že dolgo zna- no, da so v tem delu Ptuja de- bele plasti rimskih ruševm, ,ie treba teren pred gradnjo preis- kati in zbrati čimveč možnih po- datkov o rimskih stavbah, ki so pred malone dvema tisočletjema stale Pod pobočjem Panorame, pa tudi o tem, v kakšnem stanju so arheološki sledovi. Ugotovili smo, da so arheološki sledovi sicer v slabem stanju, vse uporabno gradivo iz tlakov in zidov so poznejši rodovi porabili kot poceni gradivo za zidavo Ta- ko je gradn.ia v tem delu mogo- ča, ker arheološki sledovi ne bo- do zaščiteni. Mnogo važnejša je druga ugo- tovitev. Po sledovih temeljnih zidov, tlakov iz malte in ruševin- skih plasteh ter slojih sphane ilovice smo lahko razbrali, da je na tem delu današnjega Ptuja stala velika, dobro grajena stav- ba, ki So jo pozneje opustili, pre- zidavah in ji prav pozno prizida- li na zahodni strani spet nove, manjše stavbe. Novci, črepinje lončenih in steklenih posod in I drugo nam povedo, da je bila pr- va stavba zgrajena že v 1. stol. n. št. in da je bil ta mestni del živ tja v 4. stoletje. 2e v zgod- njem 1. stol pa so bile na mestu, kjer smo raziskovali, majhne že- lezarske delavnice. O tem nam govori v slojih najdena železna žlindra. Najvažnejša pa je najdba grad- benega ali posvetilnega napisa. Ohranjene črke nam govore, da je napis dal vzidati v stavbo ce- sar Trajan in sicer leta 103 n. št. To izvemo iz navedbe njegovih funkcij, ki so z napisi na novcih prav točno določene. 2e dolgo so domnevali, da je bilo središče mesta z važnejšimi mestnimi hišami in magistratnim poslopjem na področju sedanjega muzeja (bivšega dominikanskega samostana), in vojašnice na Vi- čavi. Letošnje sondiranj«« nam to potrjuje. Tu se je res r.KZprosti- ralo mestno jedro, kjer j'e dal tu- di cesar Trajan, pomembni po- krovitelj mesta Poetovie. zgradi- ti večjo stavbo, verjetno v uprav- ne ali reprezentančne namene I M Tisti, ki so namenjeni na železniško postajo v Ptuju, morajo ob deževnem vremenu večkrat »plav ati« preko grajenskega mostu v Osojnikovi ulici. Upajmo, da bod o sedaj, ko prihajajo deževni dne- vi uredili vse potrebno, da na mostu ne bo več vode Foto: A. B. (Nadal.ievan.ie s 1. strani) /Hvetlel jo tudi občutil, da mračne sile ogrožajo ti/ei^avo življenje. Množična smrt je bi- id vedno njefjov z/est "-iirern- Ijevalec. Pojavljala so je v ob- liki različnih, znanih in nežna-, nih nesreč. Sedaj je bila to lakota, nih- če ni bil frotov ali se bo mo- gel vsak dan do sitega najesti, sedaj 6o bile poplave, pa zo- )et suša, pa kobilice, pa na- ezljive bolezni, ki jim ni moč ubežati, spomnimo se samo na kii^o... Celo ko je bila nara- va človeku naklonjena, ko je žito dobro obrodilo in je bila kuga daleč, se je človek bal strašne nesreče, vojne, groze, ki so si JO l;iidje izmislili in jo iienrestanp izyajq.,jo. .'M;, ^e ne spt^.^lij'dm1>'» kako "bi se ubranili pred tako zlo usodo':'« DuKant je vprašal: »Kaj neki more narediti človekova roka. tako nemočna, a tako voljna p(>ma;;ati. ko se znajde pred ucmofTočo naloii^oi' Mar res ne bi bilo mofjoče orfranizirati ilništva. ki hi pomagalo ra- njencem v vojni in jih nefro- valo'?' Društva, katere.ira člani bi s vso predanost II) (viiravljaii to veliko, človekol 1 ubno delo:' Tako društvo hi laliko nudilo (>f^r(^mn() pomoč, ne, sauio 'v vojni, ampak tudi v vseh drii- ,!,'ili nesrečah, ki lahko dolete človeštvo, v času velikih epi- demij, poplav, požarov, potre- sov in podobnih nepredvidenih katastrof.« Diinantova misel je padla na plodna tla. Njegova knjiga je hitro bila prevedena v mnoge jezike in je imehi velik vpliv na javno mnenje, mnogi so ga podprli. V večini , dežel je bila izboljšana vojaška zdravstve- na služba. Med prvimi, ki so se odzvali, je bil takratni pred- sednik ženeA^skega društva za javno pomoč Gustave Movnier, ki je postal pozneje predsednik mednarodnega rdečega križa. Mnogo truda in diplomatske spretnosti je bilo potrebno, da je večina držav priznala rdi;či križ. Leta 1863. je bila prva seja in je bil izbran prvi od- bor društva. Naloge društva s.o bile formulirane takole: L Vsako društvo bo priznano od svoje vlade kot pomožni or- gan vojaške sanitete in bo no-1 silo ime države, kateri pripa- da. 2. Za člane sprejema vse osebe brez ozira na njihovo nacionalno, rasno. vensk(> in politično pripadnost. Sprejme znak rdečega kri- ža na belem peniju kof svoj sku- pen znak. 4. Ima centralni odbor, ki upravlja vsa društva v državi ter jih zastopa im mednarodnrh konferencah. ' . Centralizira v svojih rokah vsa sredstva, kf bodo na raz- polago za p(uiHvč ranjenim. f). Se pnvi-že / vsemi |)odob- ninii or,gani/ai"ijami iri jim maga v primeru vojne. T. MednariKliii odbor rdečega križa ima svoj ■^edcž v Ženevi., Naslednje leto je v /".enevi I2 največjih, držav sprejelo Ženev- ske k(vnveneije. ki so urejevale odnose med vojskujočimi se dr- žavami, kar se tiče ranjenc-v. zaščite bolnic iu ambulant ter spoštovanja znaka rdeč«'ga kri- ža. l'o/.nej(; so te konvencije do- lolnjevali in razširili. Sedaj ve- ja jo 4 k(Mi venci je: 1. Konvencija o zaščiti ra- njencev in sanitetne službe. 2. Konvencija o zaščiti v po- morstvu. 3. Konvencija o vojnih ujet- nikih in 4. Konvencija o zaščiti civil- nega prebivalstva. Kljub temn. da vsaka od na- vedenih štirih ženevskih kon- vencij iirfja varstvo posamez- nih kategorij zaščite potrebnih ljudi (ranjencev, pomorščakov, ujetnikov in civilnega prebi- valstva) imajo vse štiri neka skupna določila. Naj omenimo najvažnejša: konvencija začne veljati 6 mese.cev po podpisu, če pa je država podpisnica v vojni, pa takoj. Med vojno ne more nobena država podpisnica preklicati svojega podpisa kon- vencij. Večina držav je danes jodpisnik teh konvencij. Rdeči criž je danjs najbolj množična organizacija, včlanjenih ima SO držav z okoli 130.000.000 čla- nov. Vse druži zavest, da je po- moč bližnjemu v nevolji naj- plemenitejše in najbolj vzviše- no dejanje, ki ga lahko stori človek dobrega srca in pleme- nite diiše. človek z ra/.vito so- cialno zavestjo in občutkom medsebi^jnf solidarnosti. (P; N I Grozdje kradejo Večkrat se je že zvedelo, da je nekomu v vinogradu zmanj- kalo grozdje, posameznikom so odnesli celo grozdje s trto'vred. Tu sicer kratko malo ni kaj ob- ravnavati, ker to lahko naredi marsikdo tudi tak. ki jma svoj vinggrad. ker nekateri ljudje si pač rad; prisvojijo kaj tujega. Lahko pa .so to tudi le pobalini, ki se ob večerih klatijo po va- .seh in ki se, ko se jim želodec strese, napotijo v govorice po žlahtnino. kakor je spet mož- nost, da se tu vrneš tisti, ki gro- zdje nosijo na' trg. Dejstvo krat- komalo je, da grozdje rrrarsikje odna.šajo iz vinogradov, vendar ne tisti, ki so do tega upravi- čeni. Nekoč smo imeli tzv. ncčno čuva.ino službo Vsekakor bi tu- di sedaj bilo potrebno v tem pogledu ukreniti nekaj pod->h- nega J B. M veste? 1 Kdo je bil ptujski mestni žu- pan v letih 1580—1599? 2 Kdo je bil letošnji junak Pla- nice? 3 Kakšna je kemična formula za solitrno kislino? 4 Kje je bilo nacistično kon- centracijsko taborišče Trond- heim? b Kaj je vina? 6 Kateri nem.ški operni sklada- telj je napisa] 116 oper? 7 Kak.^no je bilo staro ime Ptuja iz predrimske dobe? 8 Katere so tri najvažnejše su- rovine pri izdelavi stekla? 9. Kdo je Caleman Hav^rkins? 10 Kdo je dirigent primorskega akademskega zbora »Vinko Vod:pivec«? 11 P'.ai je muskovit? 12 Kje se nahaja cerkev svetega Klimenta? 13 Koliko vratnih vretenc ima žirafa? 14. |Kako se imenuje vrh med Trento m dolino pišnico, vi- sok 2322 metrov? 15. Japonci so izdelali televizor velikosti cigaretnega zavojčka. Kako se imenuje? 16. Kateri je najdaljši pritok Sa- vinje pri Celju? 17 Kdo je imel vzdevek »vitez šibke postave«? Odgovori 1 Boštjan Knobelj ■2 Nemški smučarski skakalec Dieter Bockeloh, ki je sko- čil 121 metrov in dobil 463,6 točk- 3. HNO> 4. Na Norveškem. 5. Lutnji podobno indijsko glas- ^ bilo na sedem strun 6. Reinhard Keiser (1674—1739), 7. Poitobion 8. Apnenec, kremen in soda, 9 Pruljubljeni ameriški jazz te- nor saksofonist (1904—) 10. Brane Demšar 11. Kalijeva sljuda ali rusko steklo 12. V Ohridu. 13. Sedem. 14. Mojstrovka. 15. Sony. 16. Voglajna 17. Cervantesov junak Don Ki- hot. MITJA VOSN.TAK: Maša veliba matura (odlomki iz knjige) »Veš, Marko, še nikoli nisem bila na delavski prireditvi,« je šepnila Nada, ko sta zavila » Markom na dvorišče velike ka- sarne v Panonski ulici. »Mnogo- krat sem si želela, da bi šla sem, v to dvorano, pa sem se bala, da bi me sprejeli z nezaupanjem. Zato sem danes res srečna, da si me povabil s sabo.« Srečala sta se v Narodnem do- mu, na višješolskem miklavže- vanju. Spored je bil pester, saj je Miklavža zamenjal celo sam Nostradamus. Dijaki go se na- smejali, nekaj profesorjev pa ni bilo zadovoljnih. Med plesom, po programu, so se pričele zbi- rati v kotih dvorane skupinice, ki so imele posebne načrte. Dra- gar je zbral druščino, ki jo je mahnila v gostilno, Sirec in Ur- šič pa sta sklenila, da se bosta .šla učit. Marko pa je predlagal Nadi, naj gre z njim na delav- sko miklavževanje. Sla sta preko dvorišča. Na levi strani so stale k sosednjim hi- šam prislonjene drvarnice, po- vsod drugod pa so gli^dala na dvorišče .starinska okna V prit- ličju so bile mehanične delavni- ce in trgovine, v prvem nad- stropju pa kup stanovanj. Sredi dvorišča je bil vodnjak, za njim velik vhod v delavnico, potem obokan prehod v drugo dvorišče, in prav v kotu so bila majhna vrata, ki so vodila v skromno dvorano delavskega kulturnega društva. Skozi mračen hodnik sta pri- šla v sobano, polno obiskovalcev. Poleg ptujskih delavcev so se zbrale še njihove družine, pose- bej pa še otroci, kajti Miklavž je praznik najmlajših. Oče se potrudi in pripravi kakšno da- rilce, sinček pa je potem ves sre- čen, ko ga pokličejo na oder in dobi v rdeč papir zavito škatlo pa še veliko šibo zraven. Marko in Nada sta se pozdra- vila z mnogimi znanci in se na- to pridružila gruči na kraju dvo- rane. Pričela sta kramljati s so- sedi. Kmalu je na odru zaigral delavski tamburaški zbor in miklavževanje se je pričelo. Odprla se je zavesa, za katero so se skrivali trije hudiči. Bili so povsem takšni, kot pač mo- rajo biti. v frakih, izpod katerih ao moleli kosmati repi, s črnimi, kodrastimi lasmi, iz katerih so kukali rožički. Obrazi pa so bili vsem čudno znani. Ono suho, bedasto lice z brčicami pod no- som, je bil seveda pravi Hitler. Pa debeli, surovi Mussolinijev obraz, saj ga vsi poznajo. Tret- jega niso takoj spoznali, najbolj je bil podoben Daladieru. Sedli so k mizi in začeli kar- tati. Menili so se o svojih uspe- hih in dogovorili so se, da si bo-' do razdelili svet. »Najprej moramo streti odpor ljudstva,« je menil eden od vra- gov, druga dva sta navdušeno sprejela predlog. Svetilke na odru so ugasnile, odprl se je dru- gi zastor. Na velikem, razpetem kosu platna se je pokazala senč- na slika. Ponosno vzravnan je stopal po odru mlad delavec, kakor zma- govalec. Verige na njegovih ro- kah pa so govorile, da je postal žrtev onih, ki si dele svet. Za delavcem je stopal žandar j s puško v rokah. Sredi platna ! sta obe senci za hip obstali. V dvorani je nekdo zapel. Oni, ki je zapel, ni bil umetnik, vkljub temu pa se je Nadi zdelo, da še nikoli ni slišala pesmi, ki bi bila tako silna, ki bi tako segla do srca. Čutila je, da je pesem kot ukaz, čutila je, da se ji mora pridružiti tudi sama, in menda so vsi drugi čutili prav tako. V dvorani je namreč otožno in tr- peče, pa obenem silno in nepre- magljivo zadonela pesem prega- njanih borcev: »Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž, se pomika naša četa v bilečanski kras ...« > Nada je že mnogokrat čula to pesem, mnogokrat jo je pela. Na mladinskih izletih, na sestankih v gozdovih, ali pa doma, na va- si. Sedaj pa se ji je. zazdelo, da je prej sploh ni razumela. Ve- dela je, da je to pesem boja in upora proti nasilju, vso njeno globino pa je občutila šele tu, med delavci, med ljudmi, ki so vse življenje korakali med pu- škami in bajoneti. Vsebino pes- mi je začutila,- ko je zraven nje zaihtela stara ženica. »Tudi mojega so odvlekli, pa se še ni vrnil.« Sence na odrii so izginile; pe- sem pa je bila še glasnejša, še bolj uporna. Na odru pa je spet zrasla senca uklenjenega delav- ca. ki je ponosno zrl orožniku v oči in v njegovo naperjeno pu- ško Počili so streli, mladenič je omahnil, nad njegovim truplom pa se je zjokala stara, zgrbljena ženica. Delavci so počastili spo- min padlega tovariša. V grlih je zatrepetala bolestna pesem ... »V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen, a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen .. .« Zastor pred platnom se je za- grnil, žarnice na odru so spet zagorele, trije hudiči pa so si zadovoljno meli roke ... Prej so bili vsi trije hudiči složni, pri delitvi plena pa so se stepli Prepir je pomiril šele an- gel v beli- srajci, sivolas in stari- kavega obraza, ki se je z dežni- kom spustil z neba. Vsi sp ga poznali, bil je Chamberlain. Naj prej se je dobro razgledal, potem pa je pričel miriti skregane vra- go\fe. »Pomririte se, pomirite se, Miklavž prihaja, ob njegovem prihodu pa mora biti vse v naj- lepšem redu.« Vsi, posebej pa še otroci, so napeto strmeli za zaveso izza katere naj bi prišel Miklavž. Pa so se razočarali. Namesto dobre- ga starca z veliko, snežno brado, je stopil na oder rejen. pa glad- ko obrit trgovec, oblečen po ameriški modi. s cilindrom na glavi Njegovi spremljevalci so nostat-fii na zaboie. in Mi- ^ klav.> nri'*i='1 -leliti po dvorani I svoje darove. Majhne lesene puške, letala, topove,, granate, vojne ladje, tanke in bombe. V prvi vrsti je sedelo dete okoli treh let, ki je zajokalo in vrglo leseno bombo na tla. »Td ni pravi Miklavž Nočem ga, hočem, pravega, dobrega.« V dvorani so klicali; »Nočemo takšnega Miklavža, nočemo voj- ne, dol z njim!« Elegantnemu Miklavžu ni preostalo drugo, kakor, da je po- begnil z odra. Z dvoran<>.je sto- pil na oder delavec in rekel: »Pognali smo tega Miklavža in sedaj upamo, da bo prišel naš pravi!« Vriski in veseli vzkliki so po- zdravili novega Miklavža, mla- dega obraza Na nogah široki škornji. prek hlač pa prepasana ruska srajca. Na glavi široka kučma, res Miklavž, kakršnega 50 si želeli. Stopil je k otrokom, ki so ga veselo sprejeli. Vsakemu je dal lepo- darilo ... Okoli enajstih je bila priredi- tev končana. Liudie jo se raz- haiali. Med posl-J-dnjimi sta od- šla Marko in Nada Malo mesto je že trdno spalo. Le od dal^č je prihaiala p^sem veselih fantov so bile po- vsem drugačne kot podnevi. Mrak se je izgubljal v skri^p ko- tičke. nad strehami je visel me- sec in srebril vse, ri-in^'««. drev- je, ulico in pro«tr:^ni »rg (Dalje prihodnjič) PTUJ, dne 6. septembra 1963 tednik Strnn 5 PO POTI NAPREDKA Pred kratkim so pri Vidmu ob Sčavnici dogradili in opremili tečajniški dom. v njem bo lahko hkrati prebivalo in dobivalo do- datno teoretično in praktično znanje o varni in smotrni upora- bi električne energije v kmeč- kem gospodmjstvu in gospodar- stvu okrog 20 tečajnikov. Za prve potrebe bo to dovolj, saj se bo vsakikrat seminarjev in tečajev lahko udeleževalo tudi okrog 10 domačinov, torej skupaj okrog 30 tečajnikov, kar je več kot dovolj za sedanje potrebe. S tem pa gradbena dejavnost pn Vidmu ni prenehala, saj so začeli graditi objekt z razstavni- mi prostori, v katerih bodo raz- stavljali predvsem predmete, ki jih v dosedanjih zavodovlh pro- storih ni, v miniaturi pa napra- ve, ki jih ni mogoče razstaviti v naravni velikosti, kakor so to razsežne transportne naprave v raznih velikih hlevih, sušilnice sena in podobno. Poleg razstav- ljene makete bo fotografski po- snetek iste naprave v obratova- nju. Posebne pozornosti bo de- ležna tehnika hlajenja, sušenja in pripravljanja tople vode. Ti trije načini uporabe električne energije so najbolj interesantni za elektrogospodarstvo glede na majhne instalirane moči električ- nih naprav in možnost prekinitve pogona v času konic. Običajni kinitve pogana oiloeee9umlhmuu motorni pogoni bodo le deloma prikazani v terp razstavnem pro- storu, v glavnem se bo obiskova- i lec z njimi seznanil v bolj pri- ! kladnih delavnicah: mehanični in ! šolski. Ti dve delavnici bosti oprennljeni kot kovinarska in les- ^ na delavnica v vzornem kmetij- ; skem kombinatu, prva za vzdrže- j vanje strojev, druga pa za vzdr- j zevanje lesenih konstrukcij in ' podobno. Gospodinjski kotiček bo j služil kot doslej za tečaje za j pouk gospodinjstva, zato bo do- bil še dopolnilno opremo — ne- kaj novejših gospodinjskih elek- i tričnih aparatov. ! Okrog samega razstavnega ob- jekta je dovolj prostrano zem- | Ijišče. Tam bo zgrajen še manj- j ši rastlinjak, zravein njega pa tople grede. Prikazano bo tudi namakanje z malo vrtno nama-' kalno napravo, vse skupaj pa bo ograjeno z električno ograjo za živino in kokoši. j Projektanti tudi proučujejo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi že doslej zgrajeni objekti funk- j cionalno čimbolj zaživeli. V hla- , dilnici in zmrzOvalnici je ostal namreč neizkoriščen prostor, ki je bil zasnovan kot neke vrste ^ mesnica, prav tako pa je ostal : neizkoriščen prostor, ki je že i opremljen kot zbiralnica mleka. Vsekakor bi bilo najprimerneje, če bi oba prostora obdržala svoji prvotni funkciji, če pa za to res ni potrebe, bi jih opremili s hla- dilnimi napravami za zelenjavo in sadje ali pa kar za razširitev že obstoječe zmrzovalnlce, ker dosedanjih 20 omaric ne more zadovoljiti vseh potreb. V prizidku bivšega zadružnega doma, kjer je susalnica sadja, je slabo izkoriščen prostor s sušil- nico na nafto, ker se je Intere- senti neradi poslužujejo, treba bi jo bilo nadomestiti z drugo, po možnosti električno ali pa prostor kako drugače izkoristiti. V kratkem času bo za obrato- vanje Usposobljena zavodova su- šilna naprava za seno, ki bo v sklepu Kmetijskega kombinata Gornja Radgona — obrat Zihlava. Glede na to, da je vodovod osnova življenjskega standarda tako v mestu kot na podeželju, so začeli proučevati tudi vpraša- nje oskrbe celotnega naselja s tekočo vodo. Crpalni poizkus v času sušne dcbe je že opravljen, v času obilnih jesenskih padavin pa bo treba opraviti še enega. Ce bodo rezultati pakazali, da v sedanjih vodnjakih ni dovolj vo- de, bo treba skopati primeren vodnjak, ki bo zadostoval za vse potrebe tudi v sušni dobi. Brez geoloških raziskav pa ne kaže pristopiti k tej dragi investiciji. Bilo bi zaželjeno, da bi vsaj del omenjenih načrtov uresničili do maja 1965 leta, ko bo na pod- ročju radgonske občine mladiri* ski festival bratstva in enotnosti, o pomenu katerega je Tednik že poročal. Ivan Kretft ZANIMIVOSTI MALARIJA V EVROPI V Evropi se je v letu 1962 pre- nehalo širjenje malarije na pri- rodni način. Ta zgodovinski do- godek, rezultat stoletnega boja, je zabeležil direktor evropskega centra Svetovne organizacije za zdravstvo. V teku preteklega leta je bilo v Evropi (vključno SSSR) zabe- leženo le 882 primerov (za pri- merjavo: ob koncu vojne je bilo okrog 10 milijonov primerov ma- larije). Samo manj kot četrtina teh slučajev je bila »samoniklih«, ostali predstavljajo povratna obo- lenja, prenos od drugod ali pre- nos s transfuzijo krvi. V poročilu je nadalje rečeno, da je Evropa prvi kontinent, na katerem je uspelo izkoreniti malarijo. Toda potrebna je stal- na kontrola, ker je registriran visok odstotek primerov, ko se je bolezen prenesla z drugih kon- tinentov. Tako obstaja nevarnost, da bi se malarija ponovno pre- nesla v določene predele celine. Boj proti malariji se še nada- ljuje. S pomočjo Svetovne zdrav- stvene organizacije so angažira- ne široke akcije v Turčiji, Alži- ru in Maroku. Pt ca, bi uporablja orodfe V knjigah, kot sta »Iz življenja ptičev« in »Vreteničarji« ne boste našli ničesar o tem, da bi tudi ptice znale uporabljati orodje. Po navadi pripisujejo to zmožnost med vreteničarji le višje razvi- tim opicam. Toda že leta 1919 j® Američan E. Glfford opazoval na otočju Galapagos neko ptico pev- ko Iz rodu ščinkavcev, ki s« ob- naša za to skupino ptic dokaj nenavadno. Zlvi namreč podobno kot detel, žolna »U brglez. Teka po deblih dreves navzgor In na- zdol ter se hrani z v lesu rijočl- mi ličinkami žuželk. Ta ščlnkavec nima dletastega kljuna in niti ni- ma posebnega jezika kot žolne, pa vendarle pride do žuželk v le- su. Glfford je opazil, da se ta ščlnkavec poslužuje orodja, se- stavljenega Iz trnov ali paličic. Zgodba o tem je bila tako never- jetna, da je niso mogli upošteva- ti. Sele v novejših časih so bila objavljena nova opazovanja ome- njene ptice. Odkritje iz leta 1919 je potrdila predvsem razprava raziskovalca J. Eibl-Eibelsfelda, objavljena leta 1961. Po opazovanjih teka ta ptič kot žolna po deblih In se od časa do časa ustavi, da prisluhne. Ce zasli- ši šum preikajoče se žuželčje li- činke, začne s kljunom razrlvati skorjo, dokler ne odkrije rova. Ce je ličinka globlje v deblu, zle- ti ščnikavec stran in si poišče primerno orodje. V nižinskih predelih si ptica odlomi trn kak- tusa in ga prime v kljun na enem koncu, v višinskih predelih pa si poišče primerno pallčasto vejico Ptica lahko vejico po potrebi ob- dela, če je predolga aH pa ima stranske izrastke. Z orodjem v kljunu prileti ptica nazaj in brska po rovu. Ko skuša razdra- žena ličinka priti na prosto, jo ščinkavec — žolna nadomešča pri- na trn. Dobro izbrano orodje si ščinkavec shrani, medtem ko preiskuje deblo. Na galapagroških otokih ščin- kovec-žolna nadomešča pristno I nagonskega opravila je navedena I vrsta Ptic pevk dosegla svoj vi- šek razvoja v določeni smeri j Predhodne stopnje te smeri pa lahko opazimo tudi pri nekaterih naših vrstah ptic. Na primer sra- koperi, ko so že siti, nabadajo ulovljeni plen na trne. Različna nagonska opravila kažejo ptice tudi, kadar gradijo gnezda. Vsa ta različna opravlja pa slonijo na dednih nagonih. Toda v primeru ščlnkavca-žolne se zdi, da Ima ra- zen nagonske osnove svojo vlogo še Izkušnja. Vendar pa bi le tež- ko pripisali tej ptici zmožnost namenskega mišljenja, kakor ga v manjši meri zasledimo pri opi- cah. Bodočnost srečnih bolnikov Po podatkih strokovnjakov sve- tvne zdravstvene organizacije se v nekaterih deželah več kot po- lovica srčnih bolnikov, ki prežl- ve kritično fazo srčnih obolenj, vrača k svojemu delu. Ponekod se dvigne število tudi na 85 odst. Strokovnjaki so ugotovili, da razlogi za tradicionalni strah in obup srčnih bolnikov odpravlje- ni. Uspeh, ki je bil dosežen na tem področju, se lahko pojasni le 2 znatnim napredkom, ki je bil do- sežen v zadnjih letih na področju zdravljenja srčnih obolenj. Drugi važen faktor pa obstaja v natan- čnejšem merjenju energije, ki jo srčni bolnik potroši za svojo fi- žično aktivnost. Izkušnje so pokazale, da je za te bolnike prikladnejša aktivnost kot pa brezdelje. Psihološke In ekonomske posledice brezdelnostl so namreč nevarnejše 'zanj, za družino in družbeno skupiiost. Razen tega pa ponovna zaposli- tev srčnih bolnikov, ki opravlja- jo odgovarjajoče delo, ne pred- stavlja nič večjega tveganja kot zaposlitev oseb, ki niso bolne. ŠPORT - ŠOPRT - ŠPORT Tretje kolo v slovenski conski ligi ŽELEZNIČAR :/lLUMINU 2:1 Naslov ustreza glavni značil- nosti zadnje tekme mariborske- ga derbyja, v katerem je bil ne- sposoben sodnik Podlipnik iz Ljubljane dvanajsti igralec do- mačega moštva. Že v prvem polčasu se je opa- zilo, da je sodnik naklonjen ino- štvu Železničarja. Prvi so prišli v vodstvo domačini, ki so na vsak način hoteli doseči učinko- vito zmago. Toda ne za dolgo. Moštvo Aluminija je uredilo svoje vrste in sčasoma prevzelo igro v svoje roke, kar je rodilo tudi usipeh in izenačenje, ki ga je dosegel prek leve strani z ostrim strelom Spehonja-Luči. To je presenetilo igralce Žele- zničarja, ki so začeli igrati ostro, kar pa neodločni sodnik ni znal preprečiti, temveč je v večini slučajev oškodoval moštvo go- stov. kar je presenetilo tudi gle- dalce, ki so glasno negodovali nad njegovimi odločitvami. Takoj v drugem polčasu so igralci Aluminija prevzeli po- budo in nevarno napadali. V eni izmed akcij pa je bil, pri skoku z glavo, grobo zrušen in poško- dovan srednji napadalec Kovač, katerega so odpeljali z izpahnje- no desno ramo v bolnišnico. Sod- nik je pri tem prekršku samo zamižal, čeprav je bila očitno storjena napaka domače obram- be s strani dveh igralcev. Igralci Aluminija so sedaj igrali z igral- cem manj, vendar so igrali še naprej ssmočniciativno. Cez de- set minut, po poškodbi Kovača, so igralci Železničarja igrali pred svojim golom z roko, ven- dar sodnik na to sploh ni reagi- ral, čeprav je prekršek videl. Vendar že to ni bila njegova zad- nja napaka na tej tekmi. Dvaj- set minut pred koncem je iz ne- razumljivih vzrokov izključil še igralca Aluminija — Muršeca, ki je v svojih »sprehajanjih« skozi domačo obrambo, postal nevaren, da doseže vodstvo go- stov. Pet minut pred koncem se je zopet izkazal in pomagal svo- jemu moštvu s tem, da je ne- upravičeno dosodil enajstmet- rovko, ki jo je igralec Železni- čarja tudi realiziral. Enajstme- trovko je dosodil po tem, ko se je napadalec Železničarja pro- sto zaletel v igralca Aluminija in pri tem padel;, zares nerazum- ljiva odločitev. Po tekmi je bilo vzdušje na stadionu neprijetno, kajti tako pristaši Aluminija kot objektiv- ni gledalci so sodnika obsipali s svojimi »mnenju«, ki si jih je v vsakem primeru zaslužil. Tekma je pokazala, kako važ- no vlogo igra sodnik in pokaza- la igralcem Aluminija, ki so zelo potrti zapuščali športno areno, da jim kljub njihovemu Šport- nemu boju, lahko še nekdo, ra- zen nasprotnika, odvzame zma- go. Kot primer naj navedem še, na tej tekmi, ko bi moral dati izjavo za izključenega igralca to, da je bi 1 službujoči delegat Muršeca, brez besed in sploh ni vedel, zakaj je imenovani mo- ral zapustiti zeleno polje. Vodstvo Aluminija se kljub imenovanim nepravilnostim ni odločilo za protest, ker smatra, da 2 njim v podzvezi ne bi uspe- lo; po drugi strani pa je s tem dokazalo, da zna prenesti tudi poraz, čeprav ni bil dosežen v športnem — fair boju. VM Napadalec »Aluminija« Kovač seje na nedeljski tekmi lažje poškodoval. Na sliki ga vidimo v tre* nutku, ko strelja z glavo proti vratom Železničarja Foto: arhiv »Večera« Prej 71 šalo, kot zares PRAKTIČNI I\ASVETl ZA DIJAKE Pravijo, da so vsi šolski pred- meti enako pomembni. To bi že verjel, le da vsi predmeti niso enako težki. Za vsak šolski pred- met si moraš izdelati svojo meto- do učenja, do vsakega predmeta moraš zavzeti svoje specifično stališče. Ziianje slovenščine izredno obogatiš in izpopolniš ob opra- vičevanju zamujenih in prešpri- canih ur. Postal boš odličen pri- povednik, sposoben, da si v tre- nutku izmisliš najboljše, najres- ničnejše, nikoli zlagane in zelo iskane izgovore. Tuje jezike boš lahko dobro uporabil, ko boš šel na počitnice, ker če ne boš hotel glede na hi- trost naših gostincev od lakote umreti, se boš moral poslužiti svojega znanja, ki si ga lahko pri- dobiš ob rednem gledanju vseh kavbojk in kriminalk v doma- čem kinu. Računanje gostincev te ne sme zmesti. Zaupaj v matematiko, četudi je že v njej čutiti vplive relativnostne teorije. Rabil boš vse panoge te znanosti, celo kombinatoriko, ko boš permuti- ral svoje potrebe in želje s svojo plačo. Kemije se uči predvsem eks- perimentalno, za oceno pa se ja- vi takrat, ko bo profesor spra- ševal alkohole. Prepričan sem, da ti bo uspeh zagotovljen in da ti »odlično« ne uide. Pri zgodo- vini lahko zabušavaš. Nauči se le imena, važne letnice si pri iz- praševanju lahko kar izmisliš. saj, če boš gladko govoril, tega ne bo nihče opazil. Kar je med imeni in letnicami, ni preveč važno, ker se spreminja. Pri zemljepisju zagovarjaj procente, za katere smatraš, da so pravilni, saj profesor obratno ne bo mo- gel dokazati. Ce te bo preganjal po zemljevidu iz kraja v kraj, ga opozori, da so naše ceste slabe in da je težko priti z veliko hitro- stjo v neko mesto,^ ne da bi imel pri tem defekt. Biologije se boš najbolje na- učil, če boš opazoval svbje so- šolce oziroma sošolke. Poleg anatomije se boš naučil še raz- vojni nauk in psihološki razvoj človeka. Pri telovadbi pridno tekaj. Tek lahko treniraš tudi po šol- skih hodnikih, vendar se drži desne strani, da ne bo nesreče. Pouk fizike te pripravi na naj- bolj dramatične trenutke v živ- ljenju. Filozofijo si lahko v glav- nem prihraniš za kasneje, ko boš poročen in se boš lahko spraše- človek? Kaj je človek?« Koristi- človek? Kaj je človek? Koristi- la pa ti bo tudi ob razmišljanju o drugih predmetih, zlasti pri predvojaški, kjer se odlično na- učiš, kaj je »podbačaj«, »proma- šaj« in da pri nas ni umika, tem- več samo zmaga. Ob upoštevanju teh nasvetov ti je uspeh zagotovljen in če boš imel še nekaj sreče, boš privozil do zaključnega izpita, na kate- rem pa se lahko boriš tudi z na- jemniško pomočjo. Inštruktor V nedeljo ponovno za točke »Mejnik« - »Drava« 2:3(1:1) V nedeljo, l. septembra t. L, je gožtovala Drava v Svečini in o-digrala z tamošnjim Mejnikom prijateljsko tekmo. V začetku so napadali igral- ci Drave in. pred vrati domači- nov so se vrstili lepi in razbur- ljivi prizori. Zoga pa kljub vse- niu ni hotela v mrežo. — sicer Pa streli Mlakarja — dva med njimi sta bila izredno močna — in ostalih niso bili točni. Za na- nieček je še Horvat zgrešil pra- zna vrata s petih metrov. V pro- tinapadu so prevzeli vodstvo do- niačini. Pred koncem polčasa je izenačil Planjšek z glavo. V drugem delu so bili agilnej- iSi domačini, nato pa so bili gle- dalci priče razburljivim dogod- kom. Najprej je Horvat z ne- ubranljivim udarcem izenačil Rezultat, nekaj minut pred kon- cem pa je še Horvat s pravo bombo postavil končni izid. Lepo igro so pokazali Planj- šek. Korošec in Pernat pri Dra- ^i in Polner pri domačinih. So- je Cvirn iz Maribora, dobro. V predtekmi so pionirji Dra- premaea" pionirje Mejnika 2 rezultatom 3:0. LETOS P£1 aOROMETMli SKA EKIPA SPREJME V CO EKIPA PA POTUJE V KOPE >1)RUGI< EKIPI SE SREČAT FlIZINARJU Športna igrišča v Ptuju bodo | v nedeljo zopet oživela. Ljubi-1 trlji rokometa bod(^ pri.ili letos j na svoj račun, saj bodo lahko jrledali zanimive in kvalitetne tekme. Po uvrstitvi /cnske in moške ekipe v \išjc tekmova- nje lahko rečemo, da je roko- met trenutni) najbolj masovni šport, saj bo v tekmovanju kar pet i'kip. Ženska ekipa v repn- bliški ligi, moška v štajerski, mladinska in obe drugi (>B ) eki{)i pa v okrajni rokometni ligi. Že v nedeljo v L kolu bodo na sporedu pra\a dcrbv sreča- nja. /cnska ekipa potuje v Ko- per, kjer ima malo izgleda, da sc vrne vsaj s točko. Prednost domarepa tcrciui in izkušenost igralk bosta verjetno igralkam iz Kopra doprinesli obe točki. V ženski ligi nastopajo v glavnem ptujskemu občinstvu že znani klubi, ki so tekmovali tudi prejšnja leta. ko je >Drava« uspešno nf^-tfpala v tem tek- movanju in leta 19t)l o6\ojila EKIP V TEKMOVANJU. MO- STE BREŽICE . ŽENSKA R. MLADINSKA IN OBE A PROTI RAVENSKEMU tudi republiško prvenstvo. Se- danje igralke so v glavnem mla- de, -še neizkušene, tako da bo obstanek v ligi zanje uspeh. Povsem nova moštva in kva- liteto pa bomo videli v moški štajerski ligi. i'ovenio lahko le- to, da so klubi zelo izenačeni in da je kvaliteta zelo dobra, saj [ih jc voč kot polovica klubov tekmovala v slovenski ligi. Po- leg - Drave« bodo tekmovala še naslednja moštva: Železničar in Partizan iz Celja. Rudar (Vele- nje), Brc/icc, Radeče, MTT-Li- varna, Beltinci. Lendava in Kr- inclj (N. mesto). Od teh ekip se jc Drava« srečala le z Beltin- ci (6:6), Partizanom iz Celja (17:18) ter MTT-Livarno. Zc po doseženih rezultatih se lahko vidi. da so bili l>oji vedno ize- načeni in zanimivi. Zal pa Ptujčanom ni bil pre- več naklonjen žreb in bodo že v prvih treh tekmah imeli zelo tozke nasprotnike. V nedeljo bo gostovala zelo dobra i kipa Bre- žic, ki je eden izmed kandida- tov za naslov prvaka. Tudi v preostalih dveh srečanjih se jim obeta trd nasp^rotnik. Naslednjo nedeljo potujejo v Celje,^ nato pa bodo imeli v gosteh Krmelj. Ce jim bo uspelo iz teh treh te- kem izvleči 4 točke, lahko upa- jo na ugodno uvrstitev na lest- vici. Nedeljska tekma bo vsekakor zanimiva in lepa. Gostje imajo v svojih vrstah odlične rokome- taše, ki ne bodo zlahka pustili točke. Domačini sc bodo v nri- meru zmage lahko borili tudi za eno izmed boljših mest. Tre- ner Turodič jc dejal, da bo zelo zadovoljen, če sc bo njegova ekipa uvrstila na koncu tekmo- vanja v sredini Icstvice. Drava bo nastopila v standardni po- stavi, manjkal bo edino Rmak, ki odhaja te dni v Zagreb na študij. Nastopila pa bosta ver- jetno tudi Ccrnczel in Rozman. Tekma -Drava« — >Brežice« bo v nedeljo ob 11. uri. V pred- tekmi se bodo v okviru mari- borske okrajne lige sestali mla- dinci ter žen«ka in moškt >B« ekipa proti ravenskemu F^uži- narju. ki je favorit v vseh treh ^'•cf-Hnjili. Zelo brigata in pestra športna nedelja! dm Otroci iz Sbopja v Ptuju V ptujskem dijaškem domu je že nekaj dni 48 otrok iz ne- srečnega Skopja. To so otroci, ki so končali osemletko in ki se bodo te dni vpisali v ptuj- ske srednje šole: v gimnazijo in učiteljišče ter druge šole. Ob tej priložnosti naj ome- nimo, da je ustanovljena v ob- oinskem merilu posebna ko- misija za stalno zbiranje po- moči za zgraditev novega skopskega mesta. Do sedaj je to nalogo opravljal v ta namen ustanovljen štab pri Občin- ^kem odboru SZDL. Komisija bo odslej sistematično zbirala sredstva in iskala vire novih vse do popolne zgraditve nove- g« mesta Skopja. Posamezniki in organizacije naj zato v na- dalje pošiljajo svoje prispevke na dosedanji račun (604-1^-61^- 99-1») _ Občinski ljudski od- bor Ptuj. denarna pomoč "»»knn. j". Doslej !»e je v občini pnja-1 vilo 86 družin, ki so priprav- ljene sprejeti posameznika ali družino iz Skopja. Občinski štab visoko ceni to pripravlje- nost naših družin in jim izre- ka vse priznanje za njihovo pripravljenost konkretno in otipljivo pomagati nesrečnim skopskim meščanom. Pri seda- njem stanju pa je stvar takš- na, da je za otroke, ki so bili dodeljeni v Ptuj, boljše, da se nahajajo skupaj v dijaškem domu, kjer je poskrbljeno /a njihovo namestitev, prehrano in šolanje, posebej še, ker je ptujska garnizija JLA dede na obstoječe jezikovne težave ob- ljubila vso pomoč 5\u)ii« pri- padnikov iz Makedonije. Na bančnem računu, kjer se /bira pomoč za Skopje, jf se- daj zbranih že nad 16,321.000 dinarjev, medtem kn ie svoje- •^asno obrana o|»ve/h dosegla številko 18,200.000 din. Stron 6 T ? T» N » K OBJAVA 2ivin<>rejce obveščamo. Ha bomo osemenjevali od dne Ib. septembra na podr«>čjn ivse menjevalne postaje Ptuj po sle- dečem urniku: Del. Ned. ura ura Hajdina 8.00 8.00 Slorenja vas 8.15 8.15 Zlatoličje 8.>0 8.-50 Starše . 9.00 8,45 Rošnja 9.15 9.00 Loka 9.30 9.00 Dobrovci 9.45 9.15 .Miklavž 10.15 9.-50 Bohova 10.15 9.45 Hoče 10.50 10.00 Zg. Hoče 10.45 10.05 Slivnica 11.00 10.15 Fram 11.15 10.20 Rače 11.50 10.50 Podova 11.45 10.45 Brun šv i k 12.00 11.00 Trniče 12.50 11.15 Kungota 12.40 11.20 Vurberk 15.00 — Grajena 15.15 11.50 Podvinci 15.50 12.00 Proga >Haloze< Turaišče 8.00 8.00 Sela 8.15 8.15 Videm 8.45 8.50 Vareja 9.00 8.40 Leskovec 9.50 9.00 Podlehnik 10.00 9.15 Tržeč 10.15 9.50 Dolena 10.50 9.45 Majšperk 11.00 10.00 Medvedce 11.15 10.15 Podlože 11.50 10.50 Lovrenc 12.00 10.45 Pleterje 12.15 11.00 Cirkovci 12.50 11.15 Stražgojnci 15.00 11.50 Kidričevo 15.50 12.00 Prog;a »Slovenske gorice< Jan.ežovci 8.00 8.00 Jiršovci 8.15 8.15 Svetinci 8.50 8.50 Biš 9.00 8.45 Vitomarci 9.15 9.00 Grlinci 9.50 9.15 Juršinci 9.45 9.50 Dornava 10.15 9.45 Polenšak 10.45 10.00 Rucmanci 11.00 10.15 Savci 11.15 10.50 Sejanci 11.50 10.45 Podgorci 12.00 11.00 Moškanjci 12.50 11.15 Bukovci 15.00 11.50 Markovci 15.15 11.45 Spuhlja 15.50 12.00 Pregledi na brejost in jalo- vost: Proga >Dravsko polje«: vsak torek. Proga »Haloze«: vsak pone- deljek. Proga >Slovenske gorice«: vsako sredo. Na sedežu zavoda se oseme- njuje vsak dan od 7. do 8. ure in od 14. do 15. ure. Pregledi na brejost in jalovost se vršijo vsak dan od 7. do 8. ure. Živinorejski veterinarski zavod Ptuj Kontrola — »Prišla sem pogledat tvojo novo sodelavko, če je res tako grda, kot vedno praviš!« VINSKE SODE različnih mer prodam Krajnc Janez, Sovjak 14, p. Trnovska vas. KUHINJSKO POHIŠTVO in zi- dan štedilnik prodam. Vpra- šajte pri Berlič, Muršičeva 9 (pri kopališču). KUHINJSKO POHIŠTVO, kom- pletno, domače izdelave pro- dam. Naslov v upravi. 1 ha GOZDA , prodam. Hrenko Franc, Nova vas 91, Ptuj. PRODAM POHIŠTVO za jedil- no sobo in posteljne vložke. Nova cesta 11, Ptuj. HISO v Krčevini pri Grajeni prodam. Petek Marija, Krče- vina 43, p. grajena. Cena po dogovoru. SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kidričevo 27. VODOVODNO ČRPALKO, po možnosti z avtomati, kupim. Naslov v upravi. KUPIM HISO v Ptuju ali bliž- nji okolici. Naslov v upravi. \ DIJAK išče družino, ki bi ga vzela na hrano in stanovanje. Naslov v upravi. SOBO išče mirna uslužbenka. Naslov v upravi. SLU2BE SAMOSTOJNE KROJAŠKE PO- MOČNIKE sprejmemo. »Obla- čila«, modno krojaštvo. Mari- bor. ŽENSKO K OTROKU za osem ur dnevno iščem. Naslov v upravi. STAREJŠO ŽENSKO, po mož- nosti upokojenko, vajeno go- spodinjskih del in ljubiteljico otrok iščem. Naslov v upravi. Razno GARAZO za osebni avto dam v najem. Rozika Jelinek, Ob Grajeni 2, Ptuj. MIRNA priredi z drugim sep- tembrom krojno-šivalni tečaj. Prijavite se na Vičavi v domu SZDL. OBJAVA Ekonomska srednja šola — od- delek za izobraževanje odraslih — v Ptuju pričenja s šolskim le- tom 1963/64 z zaprtim tečajem za uslužbence občinske skupšči- ne. Pouk bo trajal tri leta. V ta oddelek se lahko vpišejo tudi drugi interesenti, ki so v delov- nem razmerju in ki bodo lahko obiskovali pouk dvakrat teden- sko ves dan. Vpis za te bo ome- jen. Stroški šolanja bodo sorazmer- ni številu obiskovalcev. Pogoji za vpis so: 1. Opravljena osnovna šola; 2. Redno delovno razmerje; 3. Starost 20 let (moški odslu- žen kadrovski rok). Pravilno kolkovane prijave je vložiti pri ravnateljstvu šole do srede, 11. 9. 1963, s prilogami: 1. originalno spričevalo o opravljeni osnovni šoli; 2. rojstni list; 3. potrdilo delodajalca; 4. izjavo, da bo posečal pouk dvakrat tedensko dopoldne; 5. izjavo, da bo plačeval pri- spevek za šolanje redno meseč- no vnaprej. K prošnji je priložiti 5000 di- narjev kot vpisno kavcijo. Redni pouk začne v četrtek, dne 12. 9. 1963, ob 17. uri. Ravnateljstvo OBČINSKA SKUPŠČINA 0RM02 Po 15. členu in 2 to«ki 50. čle- na zakona o obfinskih ljudskih odborih fUr. list LRS, št. 19-88 52), 1., 2. in 3 členu uredbe o c^nah za komunalne proizovde in sto- ritve, ki jih uporabtiajo gospo- darske organizacije, državni or- gani in zavodi (Ur. list FLRJ, št. 16-301 58) in 31. členu odlcka o vodovodnem redu mesta Or- mož in okolice je občinska skup- ščina Ormož na predlog sveta za komunalne in stanovanjske zade- ve na skupni seji obeh zborov, dne 2. septembra 1963 sprejela ODLOK o vodovodni taHfl la »Ormoški vodovod« 1. člen Koristniki vode iz »Ormoškega vodovoda« se razvrstijo in pla- čujejo vodo po naslednji lestvici: I. tarifna kategorija, 'cena za m« porabljene vode 25 din; II. tarifna kategorija, cena za m® porabljene vode 35 din; III. tarifna kategorija, cena za m® porabljene vode 45 din; IV. tarifna kategorija, cena za m® porabljene vode 75 din. 2. člen V posamezne kategorije spada- jo naslednji koristniki: V I. tarifno kategorijo: 1. gospodinjstva in zavodi za družbeno prehrano; 2. servisi stanovanjskih skupno- sti; 3. zavodi in ostale javne organi- zacije; 4. jugoslovanska ljudska armada. V II. tarifno kateg?orijo: 1. živilska industrija, 2. gostinske organizacije, 3. kmetijstvo, 4. uslužnostna obrt. V III. tarifno kategorijo: 1. ostala obrt, 2. trgovinske organizacije. V IV. tarifno kategorijo: 1. ostala industrija, 2. gradbeništvo, 3. ostali koristniki. 3. člen Potrošnikom iz 1. točke I ta- rifne kategorije, ki začasno ni- majo na vodovodnem priključku vgrajenega števca, se lahko zara- čuna porabljeno vodo iz vodovo- da v povšalnem znesku. Pri tem se računa, da se porabi na sta- novalca dnevno sledeče količine vode: 1- če je vodovod v stanovaju, 60 litrov na dan; S PO R T Rokomet »»Ormož« - MTT-Livarna 25:24 (11:8) 31. avgusta t. 1. je rokometna ekipa »Partizana« Ormož od- igrala na domačem igrišču ro- kometno tekmo proti »MTT-li- vama« Maribor. Ormoški roko- metaši so bili dobro pripravlje- ni na tekmo. Rezultat v prvem polčasu 11:8 je dokazal, da so gostje bili močno premagani. Čeprav je rokometna ekipa »MTT-livama« ena izmed moč- nih rokometnih ekip v novi »šta- je.sirki ligi je tudi končni rezul- tat 25:24 dokazal, da trening or- moških rokometa-šev na Otoku pri Veliki Nedelji ni bil zaman. Izmed ormoških igralcev so se izkazali Safarič, Frangež in Ku- harič. D. R. 2. če je vodovod izven stano- vanja, vendar v stanovanjskem objektu, 35 litrov na dan; 3. če j'e vodovod na javnem mestu izven stanovanjskega ob- *jekta, 20 litrov na dan; 4. če je vodovod v zavodu za družbeno prehrano, 6 m® na dan. 4. člen Vodarino pobira organ, ki upravlja »Ormoški vodovod«, vsak mesec za pretekli mesec. 5. člen 90'/» vodarine se uporabi za vzdrževanje vodovodnega omrež- ja in za upra^/ne stroške organa za vzdrževanje vodovoda, 10»/» vodarine pa se^ uporabi za vzdr- ževanje mestne kanalizacije. 6. člen Navodila za izvajanje tega od- loka izda po potrebi svet za ko- munalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine. 7. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«. Številka: 352-10'63 Ormož, dne 2. septembra 1983 Predsednik občinske skupščine Ormož Matija PAJNKIHAR 1. r. od 8. do 15. septembra 1963 Zadnji krajec bo v torek, 10. septembra ob 12.43. Vremenski izgledi:: med 8. in 11. septembrom bodo izdatnejše padavine v obliki ploh, nato pa toplo in prijetno jesensko vreme. PTUJCANI POZOR! V nedeljo, 8. septembra t. L, bo na Gomili »GIBANCNA NEDELJA S SRECOLOVOM« Poslužite se avtobusa Ptuj— Gomila—Radgona, ki odpelje, iz Ptuja zjutraj ob 7. uri, popoldne pa je povratek v Ptuj ob 16.30. Vožnja v obe smeri stane 280 di- narjev na osebo. Čistega zraka, gibanic in vinske kapljice po 250 din liter bo dovolj za vse. Na izbiro bodo tudi ostala jedila in druge pijače. Na svidenje na Gomili 8. sep- tembra 1.1. Turistično društvo Gomila Kino Gorišnica predvaja 8. sep- tembra nemški film »TILL ULEENSPIEGEL« Kino Ormož predvaja 7. in 8. septembra sovjetski barvni film »MAŠČEVALEC KJOR OGLI«, 11. in 12. septembra francoski film »OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA« Kino Zavrč predvaja 8. septem- bra amer. barvni film »MAČ- KA NA VROCi PLOČEVINA- STI STREHI« Mestni kino Ptuj predvaja 6. sept. angleški film »OKUS PO MEDU«, 7. septembra italijan- ski film »AS ASOV«, 8. sep- tembra francosiki barvni film »ZVEZDE OPOLDNE«, 10. in 11. septembra francoski film »LEPA AMERIČANKA«. 12. in 13. septembra jugoslovan- ski film »ZVIZG OB OSMIH« Razpisna komisija Komunalnega zavoda za socialno za- varovanje Ptuj na podlagi 13. člena Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje delovno mesto snažilke Rok za vložitev prošenj je do 15. septembra 1963, pri upravi Komunalnega zavo da za socialno zavarovanje Ptuj Plača po pravilniku. Iz programa RTV Ljubljana i\EDELJ4, 8. septembra 5 00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni sporedi — vmes '>b 5.1i5—5 20 Poročila in dnevni koledar. 6.00—fi. 10 Poročila in vj'6menska napoved. fi.30—6.3.S Napotki za turiste 7 00—7.15 Napoved ča«a, poro- čila. R 00 Mladinska radijska igra. 8.50 Mladinska glasbena dela 9.00 Poročila. 9.05 Naši poslušalci čestitalo in pozdrav- ljajo — I. 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10 30 Pisano nedeljsko glosbeno dopold- ne. 11.30 Nedeljska reportaža 11 .50 Glas- bena medigra. 1i2.00 Poročila 12.05 Naši poslušalci če>stita)o in pozdravljajo — II. 13.00 Napoved časa poročila, vremen.ska napoved m objava dnevnega sporeda 13 15 Obvestila m zabavna glasba. i3.30 Za nsšo vas 14 00 Konrert t>ri vas doma 14 15 ODe.'ne meloiiie IS 00 Napoved ča sa. poročila iTi vre.Tienska napoved. 1i5.15 Zabivna glasba. 15 30 Danp-s popoldne 19 00 Obvestila IP 05 Gla.sbene razgled- nice 19 30 Radiiiki dnevnik 20.00 »Pod bpeo zeleno . « 20 40 Glasbena med- igra 21 50 Športna poročila. 21.00 Popoto- vanja velikih skladateljev. 22.00 Napo- ved časa. poročila 22 15 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Ples do pol- noči. 24 00 Zadriia -poročila. PONEDELJEK, 9 septembra 4 r>n—8 00 Dobro jutro! Vmes ob 4.15— 4.20 Poročila 5.00—5.05 Poročila io vre- mensK« o^ipoved 6.00—6.10 Napoved časa, poročUa, preglečl tiska, vremenska napoved in obvestila 7.00—'7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m radiijski koledar. 8.00 Poročila. M.00 Po- zor, nimaš prednosti I 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači naoevi za prijetno opoldne 12.45 Poje Akademski oktet 13.00 Napo- ved časa, poročiila 13.15 Obvestila :n za- bavna glasba. 13.30 Glasbeni kokleU 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glesbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vehki zabavni orkestri tega tedna. 20.45 Kulturni globus. 2!.00 Glajsbena medigra. 21.0.5—23.00 Skt'pni program JRT — vmes ob 22.00—22.16 Na- poved časa, poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Za prijatelje modernih ritmov 24.00 Za- dnja porodila. TOREK, 10. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glaisbeni spored) — vmes ob 5.1i5—5.20 Poročila in dneivni koledar 6.00—6.10 Poročila in vremenska na.poved. 6.00—6 10 Naipw<.'ed Č4&a, poročila, pregled Ueka, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Naipo^ed časa, poročila, vremenska naipoved m radiijiski koledar. 8.00 Poročila. M .00 Po- zor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavni glasba. 12.15 Kmetiijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opold- ne 12.40 P.nzor le 1. dejanja Ponchiellije- ve »Gioronde«. 13.00 Napoved časa. po- ročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 1-3.30 Vrtiljak priljubljenih melodij. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 10 05 Glasbene raglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT. 20.20 Radiijska igra. 21.20 Serenadni večer. 22.00 Naipoved čssd, poročila. 22.15 Melodije v nodi. 23.0») Poročila. 23.05 Cp želite — i«.ple- š:te. 24.00 Zadnja poročila. SREDA 11. septembra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni 4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila im vre- menska naipoved. 6 00—6.10 Napoved čdsa. poročila, pregled tiska, vremenska napoa'ed in obvestila 7 00—7.15 Naooved časa. poročila, vremenska naooved ridijaki" koledar 8.00 Poročila jl 00 Po- zor, nimaš prednosti' 12.00 Poročila 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Tone Absec i,gra na harmon.ko. 13.00 Napoved časa, poročila ia.l5 Ob- vestila zabavna glasDa. 13.30 Basov- ske arije iz Mozartovih oper. 14.00 Po- ročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Od melodije do melodije. 20.30 Richard Straoiss: Šaloma. 72 00 Napoved časa, po- ročila. 13.15 Obvestila In zabavna glasba 22..50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 H Rogerjeve zakladnice 23.30 Ro- m^intiičnim plesalcem. 24.00 Zadnja po- ročili a. ČETRTEK, 12. septembra < 00—8.00 Dobro Jutrol Vmes ob 4.15— 4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila m vre- menska napoved. 6 00—fi.lO Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila 7 00—7.15 Napoved čfS4, poffočila, vremenska napoved '.n Tidiijski koledar. 8 OO Poročila. -I 'lO Po- zor, nimaš prednosti! 12 00 Poročila 12 0.^ -ibivna glasba 12 is Kmetijski nasvet. 12 25 Doma-ši iapevi za onjetno opoldne Ii2 45 Dtva stars mojstra pesm: 12 H."vat. sk« IZ Srbije. 13.00 Napoved ča&a, poro- čila. 13.15 Obvestila in zabavna gla.sba. 13.30 Za vsakega .lekaj. 14.00 Poročila. 19.no Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- iire. 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrt- kov večer domačih pesmi in napevov. 20 45 Lahka glasba. 21'.00 Literarni ve- čer. 21.40 Ludwiq van Beethoven: So- nata št. 1 v D-duru. 22.00 Napoved ta- -sa. poročila. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila 23.05 Glasba za ples 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 13. »eptemhra 4.00—8.00 Dobro jutrol Vmes ob 4.15— 4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila m vre- menska napoved. h 00—6 10 Napovejj .časa, poročila, pregled t'sk« vremenska napoved in obves^vla. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved -n r*č!la. 17.05 Gremo v Kino. 17.50 Z lokom po •strunah. 18 00 Poročila - aktualnosti do- ma m v svetu. 18 10 Skladbice za kra- tek čas. 13.45 Novo v znanosti 19 00 Ob- vft.oročila 22 15 Oddaja za naše izseljence 23.00 Poročiia 23.(55 Sobota: ples 24 (jf) ZaOaja poročila.