GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IE2GLAS CENA 8.000 DIN - LETO XLII - št.75 Kranj, petek, 29. septembra 1989 SLOVENIJA JE ODRASLA, ZATO ODKLANJA stran 10 _ u VARUHE IN PREVZGOJITELJE r^/r t*** BILO BI KRIVIČNO, ČE BI ZK IZGUBILA NA stran 2 VOLITVAH SAMO ZARADI SVOJE PRETEKLOSTI Temeljna banka Gorenjske ljubljanska banka GORENJCinBAHKA r M IfRIHRANKA Odločili smo se Naj nas del naše skupne domovine Jugoslavije obsoja, zmerja, opozarja, nam grozi in nas podi, naj uporablja besednjak mračnjaštva in zmanipulirane zavesti, Slovenci imamo tudi po sredi, 27. septembra, ko smo sprejeli opljuvana dopolnila k naši ustavi, mirno vest. Storili smo nekaj, kar je naša pravica in kar je bila leta nazaj naša neuresničena dolžnost, pa je nismo uresničili zato, ker smo ocenili, da razmere niso bile zrele, mogoče pa smo bili tudi preveč obzirni, potrpežljivi, krotki. Hrabro in dostojanstveno smo šli v spopad in skušali s treznimi in argumentiranimi besedami očitno gluhim sogovornikom povedati, kaj v resnici sploh hočemo. Slovensko ljudstvo je tokrat vzdržalo, vzdržalo je njegovo politično vodstvo. Marsikateri dvom v njegovo iskrenost je tedni padel. Če bi Potrč, Kučan, Stanovnik, Smole in legalno izvoljeni delegati in predstavniki našega naroda v organih federacije tokrat klonili in ravnali drugače, bi bil izraz izdaja kar pravšnji, sesulo bi se vse, kar smo sporazumno, v dobrih namenih za Slovenijo in Jugoslavijo, storili za napredek, demokracijo, svobodo in ustvarjalnost ljudi. Povejmo nejevernim Tomažem: odločili smo se zavestno in odgovorno, zase in za Jugo- slavijo, vendar za takšno, v kateri bodo Slovenija in njeni državljani varni, svobodni, ki za nas ne bo ječa ali grožnja, temveč zagotovilo za vse, kar smo zapisali v spremenjeno ustavo. Tudi naprej kaže obdržati trezno in razumno glavo, nikakor pa ne bi smeli pristati na raven klofutaškega dialoga, ki nam ga vsiljujejo. Tudi če nas podijo iz te domovine, ne bomo šli, če bomo kdaj šli, po volji teh, ampak takrat, ko bomo sami spoznali, da je za nas življenje v jugoslovanskem skupnem domu nevzdržno. Svojo ustavo smo to sredo, ki je lahko prelomen dan v dobrem in še vedno grozečem slabem smislu, sprejeli sami. Ta pravica nam pripada in priznavamo jo tudi drugim. Sprejeli smo jo brez bučnega uličnega proslavljanja, brez prisotnosti najvišjih predstavnikov federacije in drugih republik in pokrajin. Srce pa je hrabreje in vzneseneje utripalo v srcih večine Slovencev. Mar ni to pomembneje od zunanjega blišča, mar ni to najizvirnejši in najtrdnejši dokaz, da smo se odločili prav in upam, še vedno pravi čas. Ne lastimo si pravice skrbništva za Jugoslavijo. Zanjo pa smo odgovorni in za takšno pravo, s kakršnimi cilji je bila oblikovana, naj se zavzema vsakdo. J. Košnjek Dopolnila k slovenski ustavi so sprejeta - Vodstvo slovenske skupščine v trenutku razglasitve ustavnih dopolnil in ustavnega zakona. Dolg, spontan aplavz je napolnil veliko dvorano slovenske skupščine, iz ozadja pa se je pritajeno, potem pa vedno glasneje širila Zdravljica, od srede dalje nova himna slovenske države. Prvi so jo uradno zapeli najodgovornejši predstavniki slovenskega naroda, delegati in gostje skupščine. Naj še večkrat odmeva, vendar v drugačnih razmerah, v razmerah medsebojnega razumevanja in spoštovanja. J. K., slika G. Šinik 50 let kranjske Zvezde ^anj, 28. septembra - Kranjska tekstilna tovarna Zvezda, ki je "olj znana po svojem Centelinu, je z zagonom najsodobnejšega stroja za beljenje in barvanje tkanin, proslavila 50-letnico tovarne. Trak je prerezal najstarejši bil nato tudi slavnostni govor- delavec Ivan Lunar, stroj pa je nik na proslavi v kinu Center. Pognal Uroš Slavinec, predsed- Med drugim je dejal, da je pik republiškega komiteja za Zvezda gospodarsko in finan- jpdustrijo in gradbeništvo, kije čno zdrava in trdna ter organi- zacijsko, kadrovsko, tehnološko in poslovno pripravljena za spopad v neizprosni tržni tekmi. Položaj tekstilne industrije pa se je v zadnjih dveh letih poslabšal, k čemur so pripomogli tudi neugodni pogoji uvoza bombaža in volne iz Sovjetske zveze, povišani kontingenti uvoza tkanin po meddržavnih sporazumih, visoke uvozne dajatve za surovine, ki so bile letos sicer znižane, seveda pa tudi zmanjšano povpraševanje na domačem trgu. Slovenski izvršni svet je tekstilni industriji iz depozitov družbenopolitične skupnosti že namenil 58,76 milijarde dinarjev in 4.163 tisoč nemških mark razvojnega dii narja, v obravnavi pa so predlogi o razbremenitvi tekstilne industrije s stroški skupne in splošne porabe, (več na 3. strani) M. V. Foto: F. Perdan Jamo strokovni kriteriji za cesto v Poljansko dolino Rešitev bo ponujena konec leta ^°fja Loka, 27. septembra - Kot so včeraj dejali predstavniki re- nico (s katero bi se resda naj- P^bliške skupnosti za ceste na razširjenem sestanku predsedstva lepše ognila vsem problemom). pofjeloške skupščine in izvršnega sveta, bodo v skupnosti do konca Mestno cesto zagotovo potreba leta na strokovnih osnovah izdelali traso škofjeloške mestne buje. Zato bodo pred vrisova- °2>roma obvozne ceste v Poljansko dolino. Od Škofjeločanov samih njem nove trase novelirali pro- ^ je odvisno, ali bodo strokovne kriterije, med katerimi bodo tudi metno študijo. spomeniškovarstveni, ekološki, kmetijski, spoštovali in dvignili ro- *° za prepotrebno cesto, ali pa bo ponovno prevagali "politični kritji", od katerih ceste gotovo ne bo. . "Republikanci" so pritrdili, P° podobnih obvoznicah kot v Qa tunelska varianta, ki je sicer Skofji Loki, metodologija, ki bo veljala za sestavo investicij- ' v njihovem planu, čeprav ^stopajo kot investitorji, ni nnaPrej odpisana. Hkrati z zad-^- puštalsko varianto, jo bo-v° finančno ovrednotili. Vpra-a nJe pa je, ali bi tunelska varila navkljub staremu dolgu vePublike do Škofje Loke, podana z odprtjem rudnika v n0(1ražu, zdržala. V Sloveniji je ''mreč več kot trideset zahtev skega plana v naslednji petletki, pa bo slonela tudi na ekonomski upravičenosti, na ceni. Razen tega v republiški skupnosti za ceste na osnovi gostote prometa v Poljansko dolino in še zlasti prometa do rudnika urana (ki ni takšen, kot so napovedovali) resno dvomijo, ali Skofja Loka potrebuje obvoz- Žal je tako, da tudi strokovne rešitve vsakdo lahko zmini-ra. Ta bojazen bo v Škofji Loki še naprej navzoča, od nje je največ odvisno, ali bo Škofja Loka dobila novo cesto ali (še) ne. Zato je gotovo edina pot, da se ognejo "političnim" pritiskom in rešitvam ta, da občinska skupščina potrdi strokovne kriterije, na katerih bodo strokovnjaki iz republike začrtali traso ceste skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino, so še dejali včeraj. H. Jelovčan Novo Elanovo jadralno letalo Lesce, 28. septembra - Begunjski Elan je predstavil novo jadralno letalo DG - 500 Elan Trainer, ki so ga strokovnjaki odlično ocenili. Zdaj nekaj časa na preizkusu Ob koncu sedemdesetih let se je Elan odločil za licenčno proizvodnjo letala DG -100, ki mu je že čez nekaj led sledil DG - 300, ki so ga gradili s precejšnjim deležem lastnega znanja. DG - 300 še zdaj sodi med najboljša letala standardnega razreda. Pred dnevi pa je na letališču v Lescah begunjski Elan predstavil novo vrhunsko jugoslovansko jadralno letalo DG -500 Elan Trainer, ki meri čez krila 18 metrov, dolgo je 8,66 metra, teža praznega letala je 389 kilogramov; krila so izdelana iz karbonskih vlaken, letalo ima podobne lastnosti kot nova generacija standardnega razreda, letalo je lahko vodljivo, kljub temu pa stabilno. Primerno je za vse akrobacije. V Elanu so se odločili za nov, sodoben marketinški pristop, saj bo letalo predstavljeno po različnih evropskih krajih, šestnajst dni pa bo vsem tistim, ki bi bili potencialni kupci, na razpolago za preizkus, obenem pa bodo lahko upoštevali vse morebitne pripombe strokovnjakov. Elan zagotavlja nujen in hiter servis, kar je izredno pomembno. Novega, sodobnega letala so veseli predvsem domači jadralci, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo, tudi zato, ker imajo v Elanu odličnega in zanesljivega proizvajalca jadralnih letal. Novo jadralno letalo DG 500 Elan Trainer stane 75.000 nemških mark. D. S. Elan je na letališču v Lescah predstavil novo odlično jadralno letalo DG 500 Elan Trainer, ki bo na voljo za preizkus na leskom letališču. - Foto: F.Perdan V Škofji Loki pravijo Najprej poskrbeti za lokalni radio Škofja Loka, 27. septembra - Na včerajšnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze so med drugim govorili o predlogu za ustanovitev regijskega radijskega programa. Dejali so, da v Škofji Loki ne čutijo potreb po skupnem gorenjskem radijskem programu, ne nazadnje ali pa predvsem še zato, ker je ustanovitev takšnega programa povezana z izdatnimi stroški. O regijskem programu ne morejo razpravljati, dokler ne bodo rešili načina financiranja domačega, občinskega radia, ki mu, razumljivo, dajejo prednost, saj opravlja pomembno vlogo obveščanja ljudi. j WiMS3M©IEHGLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOCODkT Petek, 29. septembra 1989 Epilog stavke v LTH Dovolj govorjenja o nujnih spremembah Škofja Loka, 27. septembra - Vršilka dolžnosti glavnega direktorja LTH Tatjana Nastran je, kot je bilo razbrati na ponedeljkovem sestanku podjetniškega in občinskega sindikata, okrepljenem z vodilnimi ljudmi iz tovarne, občine, banke, zahtevno in nehvaležno delo "notranje sanatorke razmer", ki so ji ga zaupali delavci, vzela zares. Začasna direktorica terja enako resen odnos do dela tudi od vseh drugih. V epilogu stavke, ki je bila očitno potrebna zato, da se je kolo reševanja podjetniške "kože" hitreje zavrtelo, je izražena pripravljenost zaposlenih za uresničitev nujnih sprememb, hkrati pa tudi nemoč, saj ugotavljajo, da jim na številnih ključnih funkcijah, tudi v proizvodnji, manjka sposobnih strokovnjakov. Zato pričakujejo pomoč od zunaj pri iskanju vodilnih strokovnjakov, ki bodo sposobni oživiti perspektivne proizvodne programe, pri čemer naj bi podjetju pomagala tudi banka. Čeprav je problem resen, pa tokrat še ni bilo veliko govora o tem, kako nameravajo v LTH reševati presežke delavcev, ki so očitni zlasti v režiji. Kar 52 odstotkov vseh zaposlenih je namreč režijskih delavcev. Bivša tozda Livarna in Orodjarna sta se ob izločitvi elegantno ognila temu problemu, ki je tako ostal na plečih Hladilstva. V sindikatu so zahtevali izdelavo kriterijev za določanje presežkov delavcev ter pripravo programa reševanja s pomočjo prekvalifikacij, dokvalifikacij, prezaposlitev, predčasnih upokojitev in podobno. Elaborat, ki so se ga v LTH lotili pred poletjem, naj bi dokončali še ta mesec. V povezavi s tem ne kaže prezreti tudi stališča sindikata, da stečaj (mišljeno je na splošno) ne sme postati način za odslovitev odvečnih delavcev. H. Jelovčan Uradna politika in alternativa Za skupno mizo Ljubljana - Pretekli petek in soboto so se v Ljubljani sestali predstavniki (uradnih) družbenopolitičnih organizacij in alternativnih zvez. Osrednja tema pogovorov je bila oblikovanje tako imenovane okrogle mize, ki jo lahko razumemo kot nadaljevanje koordinacije iz Cankarjevega doma oziroma posodobitev in hkrati prilagoditev želenim aktualnim spremembam političnega organiziranja v Sloveniji. Če bi na kratko zapisali rezultate dogovorov uradne politike in alternative, velja reči, da so petkovo dogovarjanje predvsem označevale poteze predstavnika CK ZKS Petra Bekeša, ki praktično ni imel bistvenih pooblastil in seje moral tako vseskozi posvetovati s predpostavljenimi, kar so posamezni udeleženci mize označili kot namerno zavlačevanje partije. V soboto je slovenska partija skozi besede Bekeša skorajda povsem spremenila svoje uradne poglede, med bistvenimi stvarmi, ki so bile izpostavljene, pa je bil zakon o volitvah in način volitev v DPZ. Med drugim so se dogovorili tudi o začasnem vodstvu okrogle mize in za predsednika izvolili Jožeta Smoleta in za podpredsednika Ivana Omana. V. B. Obvestilo naročnikom Mnogi naročniki nas kličete in sprašujete o tem, kaj pomeni poslana položnica za plačilo zaostale neplačane naročnine. Naj pojasnimo: Naročnino za mesece julij, avgust in september so na Gorenjskem pobirali poštarji v mesecu juliju. Vsem, ki jih poštarji niso uspeli dobiti, pa smo v sredo, 27. septembra, poslali položnico za to naročnino in morebitni dolg za nazaj. Vsi , ki jih zaradi odsotnosti poštarji niso dobili, naj poslano položnico razumejo kot osnovo za redno plačilo. Prosimo, da na položnicah zapisane zneske poravnate, o morebitnih napakah (n. pr. v primeru plačila v času obdelave) pa nas obvestite. Naročniška služba ČP GLAS >3ESGLAS Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, spori), Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz .šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika. Tržič), Dušan Hu-mer(špon). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko je uredil Andrej Žalar. Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. ~ Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoJe Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 -31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. uredništvo tel. 21860 V pismih in brzojavkah so zahtevali odločnost in nepopustljivost Vsa Gorenjska podprla ustavna dopolnila Pred sredino sejo skupščine SRS, ko so delegati sprejemali predlog dopolnil k slovenski ustavi, so bili slovenski delegati, skupščina in kar ves slovenski narod deležni številnih pritiskov, mnenj in namigov, da so slovenska dopolnila v neskladju z zvezno ustavo. Zato so se sestali tudi člani CK ZKS in ugotovili, da bi bilo vsako odstopanje od usmeritev, zapisanih v ustavnih dopolnilih, usodno za vlogo in položaj Slovenije. Milan Kučan je že v uvodu seje poudaril, je treba vztrajati pri slovenskih izhodiščih in podpori vsebine predlaganih ustavnih dopolnil, ne glede na pritiske in grožnjo, da se lahko nastali konflikti urejajo z represijo. Razpravljalci na seji so večinoma menili, da gre za umetno ustvarjen konflikt, saj slovenska dopolnila niso v nasprotju z zvezno ustavo. Slovenski komunisti so obsodili tudi ravnanje zveznih organov, ki so se pri ocenah slovenskih ustavnih dopolnil vedli nenavadno, kajti organi federacije so tudi slovenski organi, zato zvezni organi ne morejo biti instrument ene same politike. Na seji centralnega komiteja ZK Slovenije so sprejeli stališča, ki jih je ob koncu razprave povzel Milan Kučan in ki se glasijo: Dostojanstveno in argumentirano • Sprejemanje ustave je suverena pravica in odgovornost republike in njenega najvišjega organa - skupščine. Vsako poseganje v svobodno odločanje delegatov je nedopustno omejevanje in kršitev suverenosti. CK ZKS podpira usmeritev, ki je začrtana v ustavnih dopolnilih. Dopolnila kažejo tudi pot, kako do socializma po meri ljudi. • Ni nobenih prepričljivih razlogov proti sprejemu dopolnil. Člen 206 zvezne ustave je bil ves čas v ospredju. Ustavna komisija in skupščina sta svoje delo opravili pretehtano in odgovorno. • Ni nobene prave utemeljitve za sklic seje CK ZKJ, zlasti v tem času in na tak način. To je svojevrsten pritisk na skupščino SRS. Odločitve, ki jih bodo sprejemali v Beogradu v takem ozračju, imajo lahko daljnosežne posledice, tudi razcep v ZKJ. • Na CK ZKJ je treba razpravljati mirno, dostojanstveno in argumentirano o vseh posledicah pritiskov na Slovenijo, ki prihajajo tudi iz državnih organov. Ti s svojimi ocenami niso čakali na konec dela ustavne komisije. • CK ZKS ne sprejema kvalifikacij in ocen na račun dopolnil in stanja v Sloveniji. Skrbi zbuja vprašanje, katere sile bo CK ZKJ podprl. Zdaj gre tudi za usodo Jugoslavije. • V Beogradu ne bi smeli privoliti v noben sklep, ki bi ZKS zavezoval k ravnanju, ki bi bilo v nasprotju z večinsko voljo slovenskega naroda. Podpora od vsepovsod Iz vseh krajev Slovenije so te dni prihajali v Ljubljano izrazi podpore predlaganim dopolnilom slovenske vlade, hkrati pa pozivi, naj delegati nikakor ne popustijo pred pritiski. Tudi na Gorenjskem so številni delovni kolektivi izrazili odločno podporo in nepopustljivost. Med drugimi so CK ZKS in skupščini Slovenije poslali pismo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Iskre Kibernetike Kranj in dali polno podporo pri sprejemanju amandmajev k slovenski ustavi. Tudi delavci Zavarovalne skupnosti Triglav gorenjske območne skupnosti Kranj so zbrani na izrednem zboru delavcev izrazili svojo odločno« podporo za sprejem dopolnil slovenske ustave. »S podporo,« pravijo med drugim, »želimo podpreti prizadevanja za utrjevanje in varovanje ustavnih pravic republike, ker v tem vidimo tudi najboljše zagotovilo za trdnost SFRJ. Prepričani smo, da niso v nasprotju z zvezno ustavo in izhodišči AVNOJa ter ne pomenijo razbijanja Jugoslavije niti odcepitev Slovenije od nje...« Odgovor pobrateni občini v Hercegnovem Tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Iskre Kibernetike Kranj so podprli sprejemanje amandmajev... »pri odločanju o ustavnih spremembah kot jih je pripravila ustavna komisija, vas v celoti podpiramo, ne glede na nasprotna stališča posameznih zveznih organov, ki niso v skladu s hotenji in pravicami slovenskega naroda.« O predlogu amandmajev je na seji razpravljal družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice, ki je ob navzočnosti članov predsedstva skupščine Jesenice ter delegatov skupin delegatov za zbore skupščine SRS amandmaje v celoti podprl in med drugi"1 tudi ugotovil, da so postoph ki smo jim priča zadnje dm nesprejemljiv politični pritisk na delegate skupščine SR$ Delavci Merkurja iz Kranja so podprli odločnost političnih samoupravnih in strokovni!1 institucij, ki branijo predlagaj amandmaje ter obsodili gonjft ki jo uprizarjajo proti Slovemj1 in celo proti slovenskemu narodu in Slovencem. Enako s° protestirali in podprli slovenske delegate komunisti v Tek' stilindusu, Planiki in po števil' nih drugih delovnih kolektivih Gorenjske. Iz pobratenega He(' cegnovega pa je skupščina obh ne Kranj dobila pismo, v katf; rem so delovni ljudje in občan' te občine izrazili zaskrbljeno*1 nad, kot pravijo, razbijanje!]1 in rušenjem Jugoslavije. Kranjčani so jim v odgovoru med drugim napisali:...»S sprejo mom dopolnil k ustavi SRS bodo izraženi interesi in volja sl°' venskega naroda in ljudstva Slfl' venije, prepričani pa smo tudi' da bodo z njim uveljavljena pfa' avnojska načela položaja nar«' da, republike in federacije. V*' bimo vas, da v najkrajšem čas" obiščete Kranj, saj smo tudi d°' slej z našim sodelovanjem srečanji izpričevali pobratinsk* čustva, pripadnost vrednota!" naše socialistične samouprav"' domovine in vselej v medseboj' nem zaupanju in razumevanj" izmenjali mnenja in stališča 0 vseh vprašanjih, ki so predst«' vljala naš skupni interes. D. S IZJAVA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ ob vrnitvi z zasedanja Generalne skupščine OZN na letališču Brnik 27.9.1989 zjutraj Vi ste sedaj v drugačnem razpoloženju, kot sem ga občutil na drugi strani oceana. Moram reči, da je zasedanje Generalne skupščine potekalo v zelo konstruktivnem ozračju, v ozračju popuščanja napetosti, dialoga, novega dialoga med vzhodom in zahodom, da so bili takšni toni prisotni v vseh razpravah tako predsednika Busha, kot sovjetskega zunanjega ministra Ševernadzeja. Vsi govorijo o dialogu, o demokratizaciji v svetu. Tudi sporočilo, ki sem ga sam prinesel v imenu naše države, pa tudi v imenu konference neuvrščenih, je bilo podobno uglašeno, torej v smeri popuščanja napetosti in novega dialoga, tako da so ti toni, ki prevladujejo v svetu zelo v disonanci z našo trenutno situa- cijo, z dialogom ali nedialo-gom, ki sedaj poteka v državi. V zvezi s tem bi želel izjaviti, da popolnoma zaupam odgovornosti in zrelosti slovenske skupščine, ki bo danes razpravljala o ustavnih amandmajih. Vsi ustavni spori, ki bi lahko nastali, se lahko rešujejo samo na miren, konstruktiven način z dialogom, na takšen način, kot je predpisan v veljavni ustavi. Torej ne pride v poštev nobeno neustavno sredstvo za zaščito oziroma hranitev obstoječe ustave, ker bi to bil nesprejemljiv paradoks. Prepričan pa sem, in vsekakor upam, da je v naši državi dovolj resnosti in zrelosti za takšen dialog. Drugačen način komunikacije se zdi v današnjih odnosih in v današnjih razmerah v svetu po- vsem nesprejemljiv in povsem v nasprotju z vsem, kar se danes v svetu dogaja in kar se smatra kot napredno in civil' zacijsko. V Gradisu dobri poslovni rezultati Prisilna uprava se je obnesla Škofja Loka, 27. septembra - Čeprav zakon o podjetjih ne pozna več ukrepa družbenega varstva (prisilne uprave) kot načina za reševanje slabosti (podjetje, ki se ne bo sposobno rešiti, bo šlo v stečaj) je primer Gradisovih Lesnoobdelovalnih obratov na Trati dokaz, da se s pravočasnim posegom od zunaj vendarle da napraviti velike korake. Občinski izvršni svet je včeraj obravnaval zaključno poročilo o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v Gradisu in poročilu izpred meseca ni imel kaj več dodati kot to, da je sanacija uspela, da se je kolektiv, ki se je pred zunanjim posegom ubadal z izgubami, nelikvidnostjo, premalo naročili, slabimi plačami in odnosi, pobral na noge. Za to ima velike zasluge prav začasna kolektivna poslovodna ekipa z Leopoldom Ilovarjem na čelu, ki je sredi leta predal "taktirko" bivši predsednici loške vlade Idi Filipič-Pečelin. H. J. Iz dela ZSMS Kongresne priprave Škofja Loka - Pretekli teden je bil v Škofji Loki organih' ran v okviru MS ZSMS za Gorenjsko posvet, na katerem s° poleg delegatov vseh petih gorenjskih občinskih konferenc ZSMS sodelovali tudi Roman Lautar, Janez Sodražnik in Ig°.r Lauš - predstavniki RK ZSMS. Osrednja tema pogovora je h1' la, po besedah sekretarja radovljiške občinske mladinske orga/ nizacije Rafaela Podlogarja, priprava na novembrski repub'1' ški mladinski kongres. Podlogar nam je povedal, da so obrav' navali osnutke kongresnih dokumentov in se, po njegovih be' sedah, začuda vse preveč ustavljali pri osnutkih novega status in ne toliko pri vsebini novih usmeritev dela slovenske mladi11 ske organizacije. Ob posameznih povsem konkretnih pripo^ bah so se navzoči gorenjski delegati strinjali, da bo zapisano 5 potrebno dopolniti in predvsem tudi prilagoditi jezik dok" mentov, kajti, kot meni Podlogar, sedanji materiali vse preve spominjajo na visoke akademske razprave in se hkrati po*3 blja, komu je pravzaprav vse skupaj tudi resnično namenjeno- Petek, 29. septembra 1989 GOSPODARSTVO 3. stran ^immm^moiLAS Tekstilna tovarna Zvezda praznuje 50-letnico V Zvezdi posojil ne poznajo Kranj, 28. septembra - Kranjska tekstilna tovarna Zvezda, kjer izdelujejo znani Centelin, že desetletje Po poslovni uspešnosti sodi v vrh slovenske tekstilne industrije. Ob praznovanju 50-letnice tovarne, ki k nastala iz predvojne barvarne Antona Koliaša, so v oplemenitilnici pognali nov najsodobnejši stroj 2a beljenje in barvanje tkanin, ki jih je veljal 1 milijon nemških mark, polovico toliko pa ureditev Prostora in dodatna oprema. Naložbo so uresničili brez posojil, kar je v Zvezdi že običajno, v zadnjih štirih letih so v posodobitev tehnologije vložili 6 milijonov nemških mark lastnih sredstev in zgradili 6 tisoč površinskih metrov novih prostorov. Zvezda je vsekakor ena najbolj finančno trdnih kranjskih to-v*rn, saj posluje s 95 odstotnim deležem lastnih sredstev. Z zagonom najsodobnejšega stroja in s proslavo, primerno današnjemu času, so v kranjski tekstilni tovarni Zvezda počastili visok jubilej - 50-letnico tovarne. Ob tem velja reči dvoje. Najprej, da niso pozabili na svoje predvojne korenine. Nato pa, da je takšnih, delovnih praznikov pri nas manj, še manj pa jih bo, če se bodo upehali tudi vse bolj redki vlečni konji. opozarja direktor Jože Rozman, ko pravi, da je revalorizacija lastnega kapitala hudo breme, ki ga komaj še zmorejo, če bo šlo tako naprej, utegnejo priti celo v izgubo. V mislih ima seveda obračunski paradoks, ki je ob polletju omogočil marsikateremu podjetju pri- Zvezda posluje s 95 odstotki lastnih sredstev Kranjska Zvezda je tekstilna tovarna, poleg tega pa sodi med majhne, oboje pomeni, da se je morala vselej zanašati sama nase, nikoli na kakršnokoli Pomoč. Zato je zdrava, finančno trdna tovarna, ki danes posluje s 95 odstotki lastnih sredstev, posojil v Zvezdi praktično ne poznajo. Žal pa ima njeno zdravje tudi temno stran, nanjo Zvezda se že desetletje uvršča med pet najbolj uspešnih tekstilnih tovarn v Sloveniji, ob polletju pa je bila na osmem mestu, kamor jo je potisnila revalorizacija lastnega kapitala, ki je zaradi obračunskega paradoksa težko breme. Plače so 40 odstotkov višje od povprečja slovenske tekstilne industrije, avgusta je povprečje znašalo 700 nemških mark (izplačali so jih seveda v dinarjih), izmed 150 delavcev pa jih je 100 dobilo več kot staro milijardo dinarjev. kriti izgubo, na roko je šel slabim gospodarjem, ki morajo za obratna sredstva najemati posojila in udaril dobre, ki poslujejo z lastnim kapitalom. Kam vodi prilagajanje knjigovodstva slabi večini, seveda ni potrebno razlagati, kakor seveda tudi ne, kako težko je pri nas biti dober. Novinec bi veliko tvegal Lahko je Zvezdi, pogosto slišimo, ker je specializirana in nima konkurence. Prva trditev res drži, v Zvezdi so že leta 1977 krenili na pot stroge specializacije, izdelujejo le lepljive medvloge, znane po imenom Centelin. Druga pa ne drži, saj konkurenco na domačem trgu imajo, jugoslovanske zmogljivosti za polovico presegajo potrebe, v Sloveniji pa imamo štiri izdelovalce. Res pa je, da je kvaliteto Zvezdinih izdelkov, ki gredo skozi štirikratno kontrolo, težko doseči in novinec bi veliko tvegal, če bi ji skušal postati konkurenčen, saj je poleg denarja potrebnega tudi veliko znanja in izkušenj. Prihodnost pa tehnični tekstil, ki je manj dovzeten za modna gibanja, vsekakor ima, saj ima v razvitem svetu že 35 odstotni delež v tekstilni industriji, pri nas 7 do 8 odstotnega. V Zvezdi danes lepljive medvloge izdelujejo za konfekcijsko, obutveno in kožno industrijo, možnosti pa se jim odpirajo zlasti v avtomobilski in grafični industriji. V letošnjem prvem polletju so prodajo povečali za 15 odstotkov, domača je ostala na lanski ravni, izvoz pa so povečali kar za 65 odstotkov, uvoz so z izvozom pokrili štirikratno. Izvoz na delavca je znašal kar 12.200 dolarjev, konec leta pa naj bi 25.000 dolarjev. Popolna kakovost V zadnjih petnajstih letih so obseg proizvodnje povečali od 6 na 12 milijonov metrov tkanin, zaposlenost pa pri tem zmanjšali za 20 odstotkov. Medtem ko v marsikateri kranjski tovarni obseg proizvodnje pada, so jo v Zvezdi v letošnjem prvem polletju povečali za 20 odstotkov. Poleg novih izdelkov v okviru stroge specializacije je njihov drugi cilj tako rekoč popolna kakovost, načrtujejo procesno vodeno proizvodnjo, ki bi povsem izključila človeški faktor in s tem morebitne napake. Kakovost izdelkov je namreč v Zvezdi dvakrat pomembna stvar, ne zgolj zaradi doseganja boljših cen na trgu, temveč zato, ker jih vsaka napaka dobesedno veliko stane. V obleki namreč lepljiva medvloga predstavlja le 1 odstotek mate-rila, toda če je slaba, se reklamacija seveda nanaša na celo obleko in reklamacije bi jih zato lahko kaj hitro finančno strle. M. Volčjak beljena mnenja, kako naj bi (ne)rešili Tekstilindus Tekstilindus se utaplja v dolgovih 2^ranJ' 27. septembra - Kranjski izvršni svet se ni mogel odločiti, sestali se bodo še enkrat in v petek, i ;,^°l>u''nl>ra, naj bi kocka padla: bodo Tekstilindus prepustili stečaju ali pa ga bodo poskušali rešiti darilom". Pripravljen je namreč predlog, po katerem naj bi Tekstilindus kranjski stanovanjski ("a|J'>n0St' ',ro<'a' stanovanj v vrednosti 200 milijard dinarjev, stanovanjska skupnost naj bi jih pla-l^3.2."godnim bančnim posojilom, ki naj bi ga nato v sedmih letih odplačala s pomočjo za 0,6 odstot-V|sje prispevne stopnje iz dohodka za stanovanjsko solidarnost. *f ranJsk' Tekstilindus je v pa doslej nikoli ni bila predsta-onjih dveh letih zašel v teža- vijena tako črno, kot je v resni-ve^i?e ^ dobra tovarna, ki je ci, vselej so informacije priha-eckrat nosila težo kranjskih Problemov, se je znašla na repu tetVlCe. usPešr)osti slovenskih kstilnih tovarn (na tretjem "*estu z zadnjega konca), ki so ,'asPloh v težavah. Ob koncu bližno 20 milijard dinarjev ^ečJe. Avgustovske osebne do-^dke so lahko izplačali s pomočjo dodatnega bančnega pobila. 6 ^esenečenie za kolektiv in okolje sojil ne bo in ne more več dati. Zategadelj ugotovitev, da Tekstilindus ne presene več novih posojil, za mnoge, tudi za delovni kolektiv in nemara tudi za precejšen del vodstva tovarne deluje šokantno, saj to dejansko pomeni, da je pred stečajem, ki se mu lahko izogne le z zunanjo pomočjo. Pomoč je potrebna nemudoma Opozorila o težavah Teksti-indus šal Jsa smo nekajkrat sicer sli- Presenečenje je bila pravzaprav tudi obravnava na sredini seji izvršnega sveta, saj je bila problematika Tekstilindusa na dvnevni red uvrščena naknadno, zadrego ob nasprotujočih mnenjih, naj potegnejo nenavadno potezo za rešitev Teksti-rna'tj.1 se Je ukvarjala s proble- lindusa ali ne, si lahko vsaj de-• ekstilindusa. Vendar loma razlagamo tudi z naglico. na bančnih in drugih se-dnkih, v tovarni so doslej se-av,li že dva sanacijska pro-grama, ki insk Oh*""' .*■.' Pa n'sta "prijela", no^nski izvršni svet pa je ime- ti o posebno delovno skupi-ki se še bolj pa seveda z odgovornostjo, ki jo s tem prevzema izvršni svet. Odločitev so preložili za dva dni, da bodo imeli čas za premislek, v petek zjutraj (pred sejo izvršnega sveta) bodo pripravili še sestanek z delovnim kolektivom in mu predstavili razsežnosti problemov, ki se jim morda vsi še ne zavedajo ali pa so se jih šele v zadnjih dneh, ko so morali na nekajdnevni prisilni dopust. Naj se še tako mudi, da ujamejo konec meseca, razprava na izvršnem svetu je pokazala, da so mnenja zelo deljena, saj je nenavadni potezi, ki je bila označena tudi kot pogumna, seveda moč očitati netržnost, kar pa ne gre v korak z aktualnimi usmeritvami. Toda, če je na prehodu v tržno gospodarstvo še moč zamižati, seveda ni moč pred vprašanjem: bo finančna injekcija Tekstilindus ozdravila ali pa bo le začasni opoj? Zagotovila, da bo Tekstilindus s tem rešen, seveda ni. Ob oceni, daje program dober, smo slišali tudi opozorila, da ga bo zelo težko uresničiti. Namen petkovega sestanka z delovnim kolektivom zato ni zgolj informiranje delavcev, v kako velikih težavam so, temveč tudi, so pripravljeni, seveda predvsem vodstvo, tja do mojstrov, program tudi izpeljati, kar seveda nikakor ne bo lahko. V programu, ki ga je pripravil novi direktor, namreč ni predstavljena le grozljiva finančna slika Tekstilindusa, ki se tako rekoč utaplja v dolgovih in posluje le z desetino lastnega kapitala, temveč tudi vzroki težav, od predolgih, 60 do 90-dnevnih plačilnih rokov ter prepočasnega prilagajanja cen inflaciji, do predolgega proizvodnega in prodajnega cikla, ki je potegnjen na 6,5 do 10,5 mesecev, prepočasnega odzivanja na zahteve trga, ki namesto bombažnih želi viskozne tkanine. Posebnega poudarka pa je deležna kvaliteta izdelkov, o čemer so v Tekstilindusu spregovorili tako rekoč prvič in razkrili vzrok zalog izdelkov, ki ne gredo v prodajo. Z njo pa je mišljeno tudi spoštovanje dobavnih rokov, saj je to drugi neobhodni pogoj za doseganje dogovorjene prodajne cene. V letošnjem prvem polletju je kvaliteta izdelkov od lanske 85 odstotne padla na 79 odstotkov, v zadnjih treh mesecih pa naj bi dosegli 90 odstotno. Kako pomembna je kvaliteta in kakšne finančne učinke bi lahko prinesla, pove podatek, da so v letošnjem prvem polletju dosegli prodajno ceno le v višini 3,8 nemške marke za meter tkanine, s primerno kvaliteto pa bi lahko 6 mark za meter tkanine. M. Volčjak Vojniplen Črnogorski bojevniški klici najbolje povedo, kako je Slovenija v mislih mnogih še vedno le vojni plen. Po drobnarijah svet spoznaš, pravi pregovor. Bojevniško razpoložen klic iz Titograda resnično pove veliko. Za-ripli govornik je kričal: "Kdor želi, naj gre kamor hoče, toda zemlje in vse dobrine bodo ostale v Jugoslaviji." Kaj nacionalna suverenost, kaj politični pluralizem, najbolj boli ekonomska suverenost. Denarne pipice bomo v Sloveniji poslej odpirali in zapirali samostojno, kar pomeni, da bomo lahko rekli: ne, zdaj pa je dovolj. Kolikor nam bo to seveda uspevalo, saj si ne delamo utvar, da bo ustavna dopolnila moč zlahka preliti v življenje. Slovenski župani so pred kratkim v geometričnem središču Slovenije vzidali ploščo z napisom: "Živimo in gospodarimo na svoji zemlji." Poudarili so torej, da na svoji zemlji tudi gospodarimo in ne le živimo, kajti če le živimo, smo lahko tudi hlapci, ne gospodarji. Hlapce pa je seveda moč pošiljati v svet s culo v roki. Cankar nam je vrgel v obraz, da smo hlapci, njegov Jernej je zaman iskal pravico. Ustavna dopolnila imajo tudi globoko zgodovinsko razsežnost, ki je nikakor ni moč zožiti zgolj na življenjsko dobo nove Jugoslavije, temveč je potrebno seči nazaj, tja do rojstva stare Jugoslavije, morda celo v Karantanijo, da doumemo veselje Slovencev ob sprejemu ustavnih dopolnil, pristno radost, ker naši politiki niso popustili, ker prav nihče med njimi ni popustil. Ker so naposled vsem bojevnikom po Jugoslaviji dali vedeti, da Slovenija ni več bogata provinca, ni več vojni plen, ki plačuje visoke davke. V tem trenutku je torej zelo umestno vprašanje, kako dolgo bodo po Jugoslaviji še čislani bojevniki, ki najraje sede na bregu Save in pojejo bojne pesmi. V sodobni svet, ki medsebojne odnose gradi na miru, spoštovanju in blagostanju, nikakor več ne sodijo. Razviti svet, v katerem imajo ljudje vsega dovolj in revščino poznajo le še s televizijskih ekranov, se ne vojskuje in ne pleni več. Ni jim več potrebno čakati na september, da je žetev pod streho, saj imajo svoje kašče polne. Dokler bodo po Jugoslaviji prazne, dokler se bo revščina plazila po deželi, bodo torej bojevniški klici glasni in čislani. Revščino pa je seveda moč pregnati z delom. M. Volčjak H C0SP0PARSKECA SVETA Stečajna masa naj se revalorizira Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slonije je v torek, 25. septembra, predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj popravi zakon o stečaju, natančneje 198. člen tega zakona, s čimer naj bi uvedli revalorizacijo stečajne mase. Določena je na dan razglasitve stečaja, po sedanjem zakonu pa se ne revalorizira, kar pri visoki inflaciji pomeni, da zelo hitro izgublja na vrednosti, stečajni postopki pa navadno potekajo najmanj dva meseca. Pri stečaju pa je seveda vrednost stečajne mase bistvenega pomena, saj kroji interes upnikov. Sejem elektronike v Ljubljani Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo od 2. do 6. oktobra odprl sejem Sodobna elektronika 89, že 34. po vrsti se bodo predstavili izdelovalci elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nukleonike. Kot največja tovrstna slovenska firma se bo seveda predstavila tudi Iskra, letos z geslom "Mi merimo v svet", poudarek bo dala merilno-regulacijski tehniki. Pokazali bodo najnovejše dosežke na tem področju in njihovo uporabnost v ekologiji, energetiki, procesni avtomatizaciji ter opremi biokemijskih in elektrotehničnih laboratorijev. Prikazali pa bodo tudi novosti s področja telein-formatike, avtomatizacije, elektronskih in elektromehanskih sestavnih delov ter izdelkov široke potrošnje. IIPEL0VHIH KOLEKTIVOV Razbremenitve še naprej samo na papirju Divjanje inflacije in plače so zelo pogosta tema pogovorov, marsikje pa delavci hitro reagirajo, če plače mesečno ne slede inflaciji. Tako je sindikat kranjske tovarne Sava skupaj z vodstvom pred kratkim obravnaval plače, delavce pa je spodbudilo dejstvo, da so na kranjski lestvici plač letos zaostali za nekaj mest. Podatki kažejo, da so v Savi letos plače povečevali za 31,5 odstotka mesečno, julija so bile v primerjavi z lanskim julijem večje za 1.176 odstotkov, inflacija pa je bila v tem času 973 odstotna. Avgustovske plače pa so povečali za 40 odstotkov in povprečni je znašal 10,95 milijona dinarjev, s čimer so se uvrstili na peto do šesto mesto v kranjski občini, pred njimi pa so bili I BI, Exoterm, Zvezda in Merkur. Nič manj zanimivi niso podatki, da so v Savi januarja letos za kosmate plače namenili 11,5 milijarde dinarjev, avgusta pa za julijsko plačo že 75,5 milijarde dinarjev, kar je 6,5 krat več. Vendar pa so se čisti osebni dohodki na zaposlenega v tem času povečali le za 5,1 krat, razlika je šla na račun vedno večjih prispevnih stopenj. Obremenitve torej bolj ali manj ostajajo na papirju, tudi pri dohodku, saj Savi ostane le 40 odstotkov dohodka, kar 60 odstotkov pa ga morajo odriniti za dajatve. GLAS 4. STRAN L Petek, 29. septembra. 1989 KRATKE GORENJSKE Prenovljena šola v Gorjah - Danes (petek) ob 17. uri vabita ravnatelj Osnovne šole Gorje Milan Rejc in predsednik gradbenega odbora za dozidavo in prenovitev osnovne šole Zlato Kavčič na slovesno otvoritev prenovljene osnovne šole Bratov Žvan v Gorjah. Otvoritev dozidane in prenovljene šole pomeni uresničitev pred sedmimi leti sprejetega dolgoročnega programa izobraževalne skupnosti občine Radovljica o dograditvi osnovnošolskih prostorov v občini. Po takrat sprejetem programu naj bi vse šole v občini prešle na enoizmenski pouk. - A. Ž. Tek Gorenjskega odreda, lovsko tekmovanje na Stefanji gori Cerklje - Ob krajevnem prazniku Cerkelj in krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini bo iz pestrega programa različnih prireditev tudi konec tega tedna več prireditev. Tako je bilo že včeraj (četrtek) tekmovanje v kegljanju za Oblakov memoriat, jutri (sobota) ob 10. uri taborniki Gorenjskega odreda pripravljajo na igrišču osnovne šole propagandni tabor, na Stefanji gori pa bo ob 9. uri lovsko tekmovanje. Na dvorišču Zadružnega doma v Cerkljah bo v nedeljo ob 9. uri tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji, ob 10. uri pa se bo pri osnovni šoli začel drugi suhi tek Gorenjskega odreda na 3, 10 in 21 kilometrov. S startom in ciljem pred šolo ga prireja Športno društvo Krvavec. Več športnih prireditev bo tudi prihodnji teden, osrednja - slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij s kulturnim programom pa bo v sredo, 4. oktobra, ob 17.30 v Zadružnem domu. A. Ž Zbor Prešernovcev in tankistov Kranj - V Domu JLA v Kranju bo jutri (sobota) ob 10. uri tretji zbor Skupnosti borcev VII. SNOUB Franceta Prešerna. Na zboru bodo razpravljali o delu v minulem mandatnem obdobju, hkrati pa se bodo dogovorili o nalogah za naprej. Še posebej bodo spregovorili o prenašanju tradicij Prešernove brigade na mlade. Odbor pričakuje, da se bodo borci, okrog 750 jih je na seznamu Prešernovcev, udeležili jutrišnjega zbora. Borci druge tankovske brigade pa se bodo na svečanem zboru zbrali 8. oktobra v Beogradu. Zbor bo v kasarni, ki ima ime po drugi tankovski brigadi. Gorenjski borci druge tankovske brigade, ki se želijo udeležiti zbora v Beogradu, se lahko prijavijo Odboru Skupnosti borcev druge tankovske brigade Kranj, Snediceva 12. Odhod z vlakom bo 6. oktobra zvečer. Seminar za citraše A. Ž. Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič organizira danes (petek) in jutri seminar za citrarje. Že ob lanskem prvem večeru s citrami v Jelendolu so glasbeniki skupaj s strokovno komisijo ugotovili, da je ta dejavnost v občini precej razširjena, manjka pa jim strokovne podlage. Zdaj bo Stane Bitežnik danes in jutri udeležencem iz Tržiča in ostalih gorenjskih občin predstavil teoretične osnove. Interesenti za seminar se lahko prijavijo še danes pred začetkom seminarja na Glasbeni šoli v Tržiču. Seminar se bo začel ob 16.30. (bk) Pohod kurirjev Dovje-Mojstrana - Kurirji pri krajevni organizaciji ZZB NOV Dovje-Mojstrana skupaj s planinci, športnimi delavci in drugimi krajani pripravljajo šesti pohod po poteh partizanskih kurirjev. Pohod bo to soboto, začel pa se bo med 6. in 9. uro pred hotelom Triglav v Mojstrani. Trasa bo potekala iz Mojstrane na Dovje, naprej po Karavankah preko Save na Meža-kljo in preko Zgornje Radovne nazaj v Mojstrano. Pot bo dolga 40 kilometrov, udeleženci pa se bodo lahko odločili tudi za krajši varianti in sicer za 28 in 15 kilometrov dolgo traso. Vsak udeleženec pohoda bo dobil pohodno knjižico, med potjo pa bo na štirih kontrolnih točkah vanjo dobil žig. Za varno pot bodo skrbeli člani postaje G RS Mojstrana, pokrovitelj pohoda pa je LIP Bled, tozd Mojstrana, (jr) Velika gasilska vaja Češnjica pri Podnartu - Na Češnjici pri Podnartu je bila včeraj (četrtek) popoldne velika gasilska vaja. Sodelovali so gasilci iz Gasilskega društva Podnart in Gasilskega društva Radovljica. Gasilci so iz potoka Plaznica s prečrpavanjem napolnili novozgrajeni protipožarni bazen na Češnjici. Hkrati pa so na ta način preverili, ali bi bilo ob požaru moč s prečrpavanjem vode iz tega potoka gasiti požare v Rovtah. (cr) Predstavitev SKSG Kranj - Slovensko krščansko socialno gibanje bo prihodnji teden v četrtek, 5. oktobra, v Delavskem domu v Kranju na Trgu revolucije 2 pripravilo svojo predstavitev. Na predstavitvi ob 19.30 bodo govorili Viktor Blažič, Franc Miklavčič in Lojze Peterle. Po predstavitvi bodo tudi volitve pokrajinskega odbora gibanja za Gorenjsko. ureja ANDREJ ŽALAR 45 let od požiga vasi Gozd Ne le praznovanje, tudi skupno načrtovanje in delo Križe, 28. septembra - 7. oktobra 1944 prebivalci vasi Gozd v krajevni skupnosti Križe v tržiški občini niso in ne bodo nikdar pozabili. Kljub povojni obnovi je bil požig vasice pod Kriško goro boleča rana in so se ljudje v štirih krajevnih skupnostih v tem delu tržiške občine odločili, da se bodo vsako leto ob skupnem praznovanju spomnili tega žalostnega dogodka. Krajevna organizacija Zveze združenj borcev, ki ima na celotnem območju štirih krajevnih skupnosti (Križe, Pristava, Sebenje in Senično) še danes več kot 160 članov, je tako tudi letos skupaj z vodstvi krajevnih skupnosti in organizacij ter društev pripravila skupni program praznovanja. Ivan Gregorc "Letos smo s prazničnimi prireditvami začeli že minulo soboto, ko so bili v Sebe-njah skoki na novi skakalnici," je med obiskom v začetku tega tedna, ko smo se srečali s predstavniki treh krajevnih skupnosti, povedal predsednik KO ZZB NOV Ivan Gregorc. "V krajevni skupnosti Senično je ta \ teden na progra-f ^ J mu kros za kraja-* ne iz vseh štirih krajevnih skupnosti. Slovesno pa bo v nedeljo v krajevni skupnosti Sebenje. Po dopoldanskih tekmovanjih v malem nogometu, bodo ob 14. uri svečano odprli nov rekreacijski center. V začetku prihodnjega tedna bo na igrišču pred šolo v Krizah tudi teniški turnir. Osrednja proslava pa bo prihodnjo nedeljo, 8. oktobra, v Gozdu, na kateri bo vsaka krajevna skupnost podelila tudi priznanja OF." Vsa leta, odkar delujejo štiri krajevne skupnosti v tem delu tržiške občine, je bilo skupno praznovanje krajevnega praznika le ena od oblik sodelovanja in tudi skupnega načrtovanja. Zadnja velika skupna akcija je bila izgradnja telefonskega omrežja. S skupnimi napori je bila, kar zadeva telefonijo, v tem delu Gorenjske odpravljena velika siva lisa. Vsaka krajevna skupnost pa je skrbela in si prizadeva za uresničevanje tudi svojega, za to srednjeročno obdobje sprejetega programa. 110 let gasilstva v Kranju "V krajevni skupnosti Senično smo letos obnovili streho na domu, delno uredili okolico in sicer skromno, a vendarle, opremili tudi otroško igrišče pri domu," je zadovoljen ugotovil predsednik sveta KS Senično Drago Ficko. "Čaka nas še dokončna ureditev ceste v Spodnjem Veter-nem do konca novega naselja, radi pa bi uredili in asfaltirali tudi cesto do Matjaž-kove domačije. V programu sta tudi še prenova vodovoda v starem delu vasi Senčno in javna razsvetljava v Spodnjem Veternem in Novakih." Denarja sicer primanjkuje in težav tudi v občini za skupno uresničevanje posameznih programov v krajevnih skupnostih ni malo, vendar v vodstvu krajevne skupnosti upajo, da bodo za to srednjeročno obdobje sprejeti program v glavnem uresničili. V prihodnje pa bo ena prvih nalog ureditev avtobusnega postajališča. V sosednji krajevni skupnosti Sebenje pa je letos po programu potekalo več del. Na podlagi že pred dvema letoma sprejetega programa za ureditev javne razsvetljave so letos končali odsek od Križev proti Sebenjam."Premaknilo pa se je tudi pri kanalizaciji," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Sebenje Jože To-mažič. "Že lani smo položili okrog 6o metrov cevi, letos pa ob lokalni cesti Sebenje-Križe še okrog 400 metrov. Tako smo zaprli kanal ob lokalni cesti in problem, ki tako ostaja, je le še greznica oziroma čistilna naprava. Sicer pa je bila z delom in akcijo športnikov osrednja letošnja naloga ureditev rekreacijskega centra, ki ga bomo v nedeljo tudi slovesno odprli." V krajevni skupnosti Križe, ki je nekako središče v tem delu občine, pa so letos Med večjimi akcijami v krajevni skupnosti Sebenje je bila letos izgradnja 400 metrov kanalizacije ob lokalni cesti Sebenje-Kri- že... dobili novo vodstvo oziroma predsednico sveta. "Mislim, da smo se pravilno odločili," pravi predsednica sveta Katarina Lan-gus. "S strokovnimi službami v občini smo se namreč dogovoril' za izdelavo ureditvenega načrta kraja oziroma tega dela občine-Pričakujemo, a moker omet,« pripoveduje Domen Slana. Med delom v Javorjah je imel kar nekaj opazovalcev, domaČ'' nov, ki radi vidijo, da bo tudi obnovljena kapela lepšala podob vasi. Bodoči akademski slikar in restavrator je sam nanašal apne' ni omet in s posebnimi obstojnimi barvami naslikal fresko. Ves^ la sta je bila tako predsednik KS Matej Demšar, kot župnik VoJ' ko Seljak. Domen se bo z njo potegoval za diplomo, dodal bo s zgodovinski oris delavnice Štefana Šubica in tehnologijo izdda ve fresk. Upa, da bo to zadostovalo. Besedilo in fotografija: Mirko KunŠ,J Arif Kutleshi - na Gorenjskem živeči albanski pesnik in publicist LETERSIA SI URE AFRIE Tako se v albanščini zapiše misel, ki bi jo v slovenski jezik po besedah našega tokratnega sogovornika lahko prevedli v "književnost kot most zbliževanja." Še dobro se spominjam Dnev-nikove ekspedicije slovenskih novinarjev, ko smo pred približno letim dni tudi štirje Glasovi Časnikarji preživeli teden dni na Kosovu. Eden od zapisov, ki sem ga takrat pripravil za bralce Gorenjskega glasa, je bil tudi pogovor s predsednikom Društva kosovskih književnikov Ibrahimom Rugovo, ki mi je kasneje, v neformalnem pogovoru, med drugim omenil tudi številne sodobne albanske ustvarjalce, ki živijo izven svoje pokrajine in bi bili zanimivi za predstavitev tudi v lokalnih sredstvih javnega obveščanja. Arif Kutleshi je bil pred časom v našem časopisu preko svoje pesmi bežno že predstavljen, tokrat pa smo se odločili (ob pomoči pesnice Neže Maurer) pripraviti z njim tudi krajši pogovor. Verjetno bi lahko že kot klasično pot označili začetek pisanja pesmi v višjih razredih osnovne šole pa potem prvo objavo v šolskem glasilu...Se je tudi vaše ustvarjanje pričelo na omenjeni način? "V mnogočem da. Ko sem napisal prve pesmice v osnovni šoli, je za njih vedelo le malo ljudi, kajti sram me je bilo povedati širšemu krogu ljudi, s čim se tudi ukvarjam. V Podu-jevu, kjer sem obiskoval gimnazijo pa sem prestopil mejo anonimnosti in začel objavljati svoja dela v šolskem glasilu, kjer sem imel nekaj sreče, kajti v času mojega šolanja je bila na gimnaziji zelo močna literarna sekcija." Kot je razvidno iz časopisnih izrezkov, ki ste jih prinesli s seboj, se je vaša umetniška pot začela še posebej strmo dvigati v času študija na prištinski univerzi? "Ta čas resnično v dobršni meri zaznamuje moje delo. Svoje pesmi, ki jih pišem izključno v albanskem jeziku, sem pričel pošiljati v objavo na različne naslove. Pred dvema letoma mi je uspelo priti tudi do svojega pesniškega prvenca "Loje e perjetshme" (Doživljenjska igra), ki je izšel pri prištinski založniški hiši Ri-lindja (Preporod), v pripravi pa že imam novo zbirko pesmi." Kolikor vem, na Kosovu pravzaprav sploh nimate možnosti izbora založniške hiše, kajti Ri-lindja ima v vašem pogledu monopolni status? "Praktično res. Kljub temu upam, da bo tudi moja druga zbirka lahko izšla, kajti "Doživljenjska igra" je bila deležna izredno spodbujajočih kritik, lani sem dobil prvo nagrado na natečaju v kosovskem mladinskem časopisu Zeri i rinise (Glas mladine)..." Nekje ste zapisali, da vam je prva in zadnja ljubezen poezija, sicer pa se ukvarjate tudi s publicistiko? "Nekako dve leti, odkar sem v Sloveniji, bolj ali manj redno dopisujem v naš dnevnik Rilindja. Preko svojih zapisov ___V kinu Center od 2. do 6. oktobra Pula po Puli '89 Kranj, septembra - Od ponedeljka do petka prihodnji teden se bodo v kinu Center Kranj, v naslednjih dneh pa tudi v kinematografih na Jesenicah, v Tržiču in Kamniku, zvrstili izbrani nagrajeni filmi letošnjega 36. festivala jugoslovanskega igranega filma Pula '89. Od 16 nagrajenih si bomo v gorenjskih kinematografih pgledali šest fil mov. Kot prvi ^° na vrsti Vražji raj, režiserja *ajka Grlića, ki je prejel zlato areno za kamero, sledil bo slo-y?nski film Kavarna Astoria re-^'serja Jožeta Pogačnika, v ka-J5rem je zlato areno za glavno m°ško vlogo prejel Janez Hočevar - Rjfie, za njim pa se boji0 zvrstili Hamburger Altona, Kl SI je prislužil veliko bronasto ^r5.no, Kaduz kar z dvema naj-,,sJ!ma nagradama, veliko sre-rno areno in zlato areno za <*nsko vlogo Snežani Bogda-nov,c, in na koncu film Zbirni Center, ki je požel največ na- grad; veliko zlato areno, zlato areno za scenarij in zlato areno za stransko žensko vlogo Rad-mili Živkovič. Kinematografsko podjetje Kranj prav s Pulo po Puli začenja jesenski program izbranih boljših filmov, za katere je veliko zanimanja. Naj mimogrede povemo, da so abonmaji za jesensko filmsko gledališče ob četrtkih že razprodani, zato so se odgovorni odločili za dodaten dan filmskega gledališča, in sicer ob petkih. Vsi, ki bi si želeli zagotoviti vstopnice za filmsko gledališče, naj se obrnejo na upravo Kinematografskega podjetja Kranj. p D poskušam na kulturni strani predstavljati kosovskim kolegom tako aktualni slovenski kulturni utrip kot širše možnosti povezav med mojim in vašim narodom. Ob tem želim povedati, da me slovenščina kot jezik zelo zanima in vedno bolj razmišljam, da se bom začel intenzivno ukvarjati s prevajanjem. Zakaj bi morali albansko umetnost najprej prevesti v srbohrvaščino in potem iz tega v slovenščino, ko bi bilo lahko veliko kvalitetnejši takoj-šn i prevod iz albanščine v slovenščino. Naša književnost je v Sloveniji zastopana zelo skromno, v kar sem se prepričal na lastne oči, ko sem pregledoval vaše knjižnice. Ko sem skušal ugotavljati zakaj, sem praviloma vedno naletel na odgovor, da za to področje enostavno ni prevajalcev. Lahko za konec v kratkem označite razlike med Kosovim in Slovenijo? "Na Kosovu povsem jasno zaznavamo cenzuro, pri vas je vse skupaj veliko bolj sproščeno. O svobodi misli pri nas ne bi posebej govoril, saj vam je verjetno dodobra znano, da je ni. Se vedno imamo cel kup tabu tem... Ob tem pa me nekako najbolj skrbi, da vse premalo poznamo in se zanimamo za kulturo drugega naroda. Na to bi lahko navezal tudi Dedijer-jeve obtožbe, (čeprav sva se domenila, da se bova izognila dnevni politiki), ki širše gledano ne zdržijo argumentov, pa albansko ljubljansko društvo..." Vine Bešter Iz recenzije Arif Kutleshi se s posameznimi pesmimi v "Doživljenjski zgodbi" vzdiga v vrh najnovejše albanske poezije, še posebej v svoji generaciji. Pesnik ima ustvarjalni princip - skromnost, jasnost, image, vse skupaj povezano z izredno duševno silo. (J. Ceraja, v Reviji za književnost, kulturo in umetnost, februarja 1989, v Prištini) KULTURNI UTRIP Danes, v petek, 29. septembra, pripravlja Hinduistična skupnost iz Ljubljane v dvorani kranjske Glasbene šole večer indijske kulture. Prireditev, ki je prva te vrste v Kranju bo ob 18. uri, sestavljena pa je iz glasbenega dela, predavanja (reinkarnacija -evolucija duše) in prikazov diapozitivov. V razstavišču Veronika v Kamniku pripravljajo današnji petek ob 19. uri otvoritev razstave slikarskih in kiparskih del veterinarskih delavcev. Razstava bo odprta do 6. oktobra, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne. Učenci in kolektiv Osnovne šole Heroja Grajzerja pripravljajo danes (v petek) ob 17. uri v Paviljonu NOB otvoritev razstave likovnih del učencev. Prireditev bo združena s kulturnim programom v izvedbi učencev Glasbene šole. Zanimiv kulturni dogodek pa se danes, v petek, 29. septem-bra,ob 18. uri obeta tudi na Jesenicah, kjer bodo v razstavnem salonu Dolik odprli razstavo slik Lojzeta Tarfila. Srečanje foto in filmskih skupin Gorenjske FILMARJIV RADOVLJICI Danes, v petek, 29. septembra, se bo ob 17. uri v Šivčevi hiši v Radovljici z otvoritvijo razstave fotografij pričelo tradicionalno, tokrat že deseto po vrsti, srečanje foto in filmskih skupin Gorenjske. Organizatorja ZKO Gorenjske in domača občinska ZKO po otvoritvi razstave pripravljata ob 17.30 v dvorani Delavske univerze v graščini podelitev priznanj sodelujočim klubom in skupinam. Ob 18. uri bo na vrsti projekcija diapozitivov in pol ure kasneje še projekcija filmov, ob 19. uri pa pripravljajo še poseben razgovor. Kot lahko razberemo iz priložnostnega kataloga, so bile za srečanje izbrane fotografije 53 gorenjskih avtorjev (med njimi na-primer tudi Franca Crva, Boštjana Gunčarja, Janeza Pipana in Jara Miščeviča), diapozitivi 30 avtorjev in filmi 5 avtorjev (Braneta Bitenca, Janeza Kosmača, Zvoneta Balantiča, Hanija Cankarja in FK krožka na OŠ H. Grajzer v Tržiču). Omenimo še za vse tiste, ki bi si želeli ogledati letošnji izbor prispelih fotografij, pa ne boste mogli obiskati današnje prireditve, da bo razstava v Šivčevi hiši odprta do 5. oktobra, vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. V. B. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta retrospektivna razstava (1978-88) slik, skulptur, grafik in risb Izidorja Jalovca. V galeriji Mestne hiše razstavlja pet tirolskih kiparjev: prof. Erich Keber, Markus Florian, Erich de Ghezzi, Gerbert En-nemoser in Peter Kuttier. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa so na ogled slikarska dela kranjskega slikarja Adija Kebra. V galeriji Kavka pa si lahko ogledate že njihovo 69. zaporedno prodajno razstavo. Svoja dela razstavlja slikar Matevž Škufca. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled ilustracije akademskega slikarja Daniela Demšarja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik udeležencev letošnje desete planinske slikarske kolonije "Vrata 89". RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič pod naslovom "Kraške diagonale". ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akademski slikar Tugo Sušnik. V galeriji Loškega gradu je odprta filatelistična razstava -ob 40- letnici Filatelističnega društva Škofja Loka. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogleda dela, nastala na tradicionalnem Ex tempore, ki se vsako leto pripravlja ob šuštarski nedelji. BLED - V galerij^ Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akademski slikar Štef Potočnik. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10 do 12. ure in od 16. do 17. ure. DOMŽALE - V likovnem razstavišču Domžale je na ogled retrospektivna razstava risb in akvarelov Bogdana Potnika. Ex tempore Selca '89 Škofja Loka, 27. septembra - Do 16. oktobra je v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki odprta razstava del udeležencev Ex tempora Selca '89. Na srečanju, ki je bilo sredi junija v Selcih, so sodelovali Štefan Bertoncelj, Matevž Jenšterle, Marija Kajzer, Vinko Podobnik, Vladimir Polajnar, Franc Rant, Edi Sever, Lojze Tarfila in Stane Zgane, člani likovnih skupin DPD Svoboda Žiri, Škofja Loka in Iskra Železniki, ki delujejo pod okriljem zveze kulturnih organizacij Škofja Loka. Razstava njihovih del, pretežno krajin, je bila najprej v galeriji Iskre v Železnikih, nato v galeriji DPD Svoboda v Žireh, krog pa se zdaj sklepa v škofjeloški knjižnici. - H. J., slika F. Perdan Drobnogled likovne kritike ISKANJE NOVIH POBUD Razstava Adija Kebra v kranjski Mestni hiši Vrsto let so v nekem enakomernem ritmu nastajale oljne podobe, risbe in akvareli Adija Kebra z motivi, vzetimi iz sli-karjevega vsakdanjega okolja, kot je slikovita okolica Stražiš-ča, bregovi Save, pobočja Smarjetne gore in Jošta pa tudi iz oddaljenejših krajev, kamor je slikarja pripeljalo radovedno iskanje novih slikarskih pobud. Poleg krajinske tematike je Adija Kebra privlačil tudi portret, ki pa ne predstavlja neke stalnejše oblike dela, temveč izrazito priložnostno dejavnost. Če ocenjujemo posamezne zvrsti slikarjevih likovnih prizadevanj, nas posebej privlačita njegov akvarel in risba. Na tem področju je dosegel največ in na svoj način prekvasil vplive, ki jih je sprejel od svojih vzornikov. Značilnost Adijevega slikarstva je mehki značaj risbe in poudarjena barvitost akvarela. Obris pomeni slikarju le mejo med dvema barvnima ploskvama in, če le more, se izogiba trdnemu, s črto izpeljanemu uokvirjanju figur in predmetov v sliki. To velja tudi za arhitekturo, katere barvne sestavine se prelivajo ena v drugo in se šele v gledalčevih očeh povežejo v oprijemljivo celoto. Taki impresivni učinki se uveljavljajo tudi v številnih avtorjevih krajinah in portretih, ko v poudarjeni svetlobi izginjajo ostri obrisi dreves ali trde poteze obrazov. Odmik od hapfičnega značaja realističnega upodabljanja je slikarja postopoma pripeljal do določene stilizacije pred-metnosti, od koder ni bilo več daleč do njenega abstrahiranja. Tako je nastalo v slikarjevem opusu nekaj na izključno barvnem izrazu zasnovanih kompozicij, ki pa vendarle ne morejo povsem zatajiti svojega krajinskega oz. figuralnega izhodišča, s katerim ga poleg oblikovnih vrednot veže tudi izrazito poetično — razpoloženjska sestavina, ki spremlja in bogati slikarje-vo delo že od prvih začetkov dalje. Cene Avguštin Opravičilo Minulo soboto so na Bledu v prostorih kina odprli galerijo in antikvariat. Opravičujemo se za napako v torkovem Gorenjskem glasu, da v galeriji razstavlja Janez Plemelj. Z grafikami se namreč predstavlja akademski slikar Dušan Premrl iz Bistrice pri Tržiču. ureja VINE BEŠTER SJ3S3OTEJ.:GLAS 6. STRAN / PODLISTEK, PISMA^ Petek, 29. septembra 1989 VZROKI ZA SLABŠANJE MEDNACIONALNIH ODNOSOV Narodnostno strpni Slovenci in drugi Jugoslovani, ki spremljajo domače dogodke iz radijskih in časopisnih obvestil, so upravičeno zaskrbljeni nad sedanjim zaostrovanjem odnosov. Tako imenovana medijska vojna je dejanski odraz odnosov predvsem med slovenskimi in srbskimi voditelji. Čeprav so kritike namenjene vodilnim strukturam nasprotne strani, se z njimi enači vedno širši krog ljudi na obeh straneh, kar je tudi namen politikov. Njihova prizadevanja pa niso usmerjena samo v pridobivanje širše podpore lastnega naroda, ampak poskušajo pritegniti na svojo stran še druge narode večnacionalne skupnosti. Za majhno Slovenijo je še posebej pomembna vsaka tuja podpora, zato ne izbira sredstev in načinov za takšno pridobivanje. Pri tem se poslužuje javnih pozivov in odkrite podpore vsem nasprotnikom, ki ovirajo srbska prizadevanja za konsolidacijo republike. Še posebej nas moti molk Hrvatov, zato nekateri izgorevajo v željah po njegovi prekinitvi. Ali resnično želimo, da se ponovi tragedija druge svetovne vojne, ko je bilo v medsebojnem obračunavanju pobitih desettisoče nedolžnih ljudi? Za takšno ponovitev zadostuje samo na vržena iskra, in tega se Hrvati dobro zavedajo. Veliko je bilo tudi sporov o nekaterih slovenskih zahtevah po različnosti. Vsak narod je upravičen do razlik, ki potrjujejo njegovo identiteto, in teh nam tudi nihče ne krati. V isti skupnosti pa so vprašljive za drugačno in gospodarsko ureditev. Tudi izsiljevanje višjih cen svojih izdelkov na enotnem tržišču ni več upravičena različnost, ampak je to pojav z imenom tržni protekcio-nizem, ki ga zavračajo vsa gospodarstva. Prav tO je povzročilo tudi razhajanja na drugih področjih, ker so že davno ugotovili, da so gospodarski odnosi temelj vseh odnosov. Čeprav je potekalo izvajanje slovenske cenovne politike v času dogovorne ekonomije, torej v ne-tržnih razmerah, so bile posledice za celotno jugoslovansko gospodarstvo katastrofalne, pa tudi slovenskemu niso prizanesle. Te bodo za slovensko gospodarstvo šele sledile, po temeljitejšem uveljavljanju tržnih pogojev, še posebno, če bodo slovenski voditelji vztrajali na sedanjih obre- menitvah gospodarstva, ali te še povečevali, kot narekujejo vedno večje zahteve družbenih dejavnosti, ki niso usklajene z možnostmi gospodarstva. Tudi pred leti so takšne zahteve narekovale sprejem že večkrat omenjene cenovne usmeritve, ki pa ni dala želenih rezultatov, zato je bilo slovensko vodstvo prisiljeno primanjkljaj nadomeščati s povečano inflacijo, kar še vedno počne. Prevrednotenje dela v Sloveniji ni bito spremljano s posodobitvijo proizvodnje in povečano storilnostjo, kar bi slovensko vodstvo moralo uveljavljati takoj v začetku stavkovnega vala za zvišanje osebnih dohodkov. Zato je bil edini izhod za povečanje plač v zviševanju cen izdelkov in storitev, kijih je vodstvo brez pomislekov odobravalo, saj je bil takšen tudi namen cenovne usmeritve. Za neugodne posledice v nastajanju tržnega gospodarstva pa so kriva tudi podjetja, ki so sprejemala in uveljavljala ponujeno lažjo, toda kratkoročno rešitev z višjimi cenami. Drugo sporno vprašanje, nad katerim se lomijo kopja, je jezik. Nekateri politični demagogi iz posameznih dogodkov (sojenje četverici) že ugotavljajo ogroženost jezika in v tem vidijo kršenje osnovnih človekovih pravic. Isti ljudje pa ne obsojajo drugih pojavov v Sloveniji, npr. celodnevne radijske oddaje v tujem jeziku in sporazumevajo z vsakim gostom v njegovem jeziku. Za ohranjanje jezika in narodne pripadnosti otrok, skušajo naše šolske oblasti v tujini z dopolnilnim poukom, kaže pa, da so uspehi skromni. Večina priseljencev se poskuša čim prej poenotiti s »staroselci«, zato jih stare vezi obremenjujejo, posebno to velja za njihove potomce. Seveda so tudi izjeme, ki pa ne zanikajo pravila. Podobno je z ekonomsko emigracijo v Sloveniji iz drugih republik. Njihovega števila ne ve nihče - ah pa ga nočejo objaviti -gotovo pa jih je precej več kot Slovencev na tujem. Njihovo navzočnost čutimo na vsakem koraku, večino pa tvorijo pri delu v gradbeništvu, komunali, gozdarstvu in še kje. Precej jih je v Sloveniji pridobilo stanovanja in se z družinami stalno naselilo, njihovi otroci pa obiskujejo slovenske vrtce in šole, od osnovne do univerze. Zaradi njihovega števila bi lahko v krajih z večjim številom teh otrok in v mestih odprli posebne razrede z dopolnilnim ali obveznim poukom srbohrvaščine, kot kaže, pa za to ni obojestranske pripravljenosti. Iz razgovorov z otroki pa sem ugotovil še nekaj, kar dokazuje, kam sežejo sedanje razprtije in kje so korenine bodočih odnosov. Ti se začenjajo krhati pri najmlajših; s šikaniranjem in zaničevanjem s strani vrstnikov v vrtcih, kar se nadaljuje tudi v osnovnih šolah. Ne trdim, da je to splošni pojav, je pa zelo razširjen, spodbudo zanj pa dobijo otroci iz svojega okolja, vzgojitelji pa so na to premalo pozorni. V srednjih in višjih šolah teh razlik ni toliko, tudi zaradi večje prilagojenosti dijakov in študentov svojemu okolju, ostanejo pa posledice. Spomini na otroška leta povzročajo komplekse, ki se jih pozneje težko znebijo: nekatere celo spodbujajo k maščevanju, druge pa nasprotno, z jani-čarskimi dejanji dokazujejo svojo pripadnost. Kako je že slovenska kri pomešana z »južno«, kažejo tudi končnice slovenskih priimkov, čeprav se tudi njihove končujejo vsi na ič. Če to upoštevamo, in še dejstvo, da se priimek nadaljuje samo po moški liniji, je po-mešanost še veliko večja. Ker končnica ne skrije porekla tudi pozneje, v izogib posledic predlagam - to velja posebej za novinarje in politike - da končnice zamenjajo z -ar ali - en, ali pa jo preprosto izpustijo. Prizadevni novinarji, pisci protisrb-skih člankov in pravljic o Miloše-viču, ki jih naši časopisi redno objavljajo, bodo potem morda začeli pisati kaj koristnejšega. To je bil le kratek intermezzo! Prepričan sem, da slovenski jezik v Jugoslaviji ni ogrožen, in so vse drugačne trditve neresnične in zlonamerne, širijo pa jih tisti, ki sejejo same razdore med narodi, na čemer tudi gradijo svoj politični kapital. Tega pa Slovenci ne smemo dovoliti: svoje narodno osveščanje moramo graditi na strpnosti do drugih narodov in povezovanju z njimi na vseh področjih. Mogoče si bo kdo moje pisanje razlagal za izdajo sedanje slovenske usmeritve, kar delno tudi je, po mojem pa so resnični izdajalci tisti, ki povzročajo in razplamtevajo spore. Najorej je treba začeti odpravljati lastne napake, šele nato nanje opozarjati druge. Prihodnjič bom pisal o podobnih vprašanjih, s posebnim poudarkom na nerazvite in Kosovo. Stane Rakovec Slap 23, Tržič Denar za jeseniško knjižnico Jeseniški izvršni svet je s pogodbo prenesel občinski knjižnici v upravljanje prostore v prireditvenem centru na Jesenicah. Tako je knjižnica dobila malo dvorano, del avle v pritličju ter pomožne prostore v kleti zgradbe. V teh prostorih so morali opraviti še nekaj gradbenih in vzdrževalnih del, predračunska vrednost vseh del pa znaša 660 milijonov dinarjev. Nosilec investicijskih del je občinska knjižnica, del sredstev pa je že zagotovila kulturna skupnost Jesenice in sicer v višini 530 milijonov dinarjev, 130 milijonov dinarjev pa predstavljajo lastna sredstva knjižnice. Le z malo dvorano občinska knjižnica še vedno ne bi zadostila prostorskim pogojem, ki jih določajo materialni predpisi za delovanje knjižnice, zato je knjižnica dobila v uporabo tudi prostor, ki ga je uporabljal ženski pevski zbor. Ženski pevski zbor bo za nadaljnje uresničevanje svoje dejavnosti imel v uporabi nekdanji prostor radia, za vaje pa bo uporabljal prostor male dvorane. Občinska knjižnica bo lahko prostore uporabljala tedaj, ko bodo opremljeni: predračunska vrednost za opremo obeh prostorov znaša 785 milijonov dinarjev. Teh sredstev pa knjižnica nima, ni jih planirala tudi kulturna skupnost Jesenice. Zato so člani jeseniškega izvršnega sveta med drugim predlagali kulturni skupnosti Jesenice, da z rebalansom finančnega načrta zagotovi občinski knjižnici sredstva za opremo novih prostorov in da se prouči možnost preselitve knjižnične enote na Plavžu v prostore Kosove graščine. D.Sedej Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja ČAS ZATIŠJA IN PRIČAKOVANJA Tudi na občini je delo zamrlo, čeprav so v pisarnah prejšnji mesec obesili prvih 5 žarnic. Soška fronta je bila preblizu. Večina meščanov je živela v bedi, nekateri trgovci in prekupčevalci pa so obogateli. Obrtništvo je zastalo. Maverjeva pivovarna ob Savi je prenehala obratovati. Tovarno u^nja Pollak pa je prevzela vojaška oblast. Državniška politika o usodi Slovenije po vojni v Kranj še ni segla. Tudi drugih stikov s svetom ni bilo, še z Ljubljano ne. Časopis "Gorenjec" je bil že marca 1916 zaplenjen in sploh ni več izhajal. - Leta 1917 - DRUŠTVENO ZATIŠJE V MESTU Pred vojno je bila v Kranju očitna protinem-ška usmerjenost. Ne samo na občini, temveč tudi v raznih društvih. Od leta 1914 dalje pa je vse utihnilo. Narodna društva, kot Čitalnica, Sokol in Orel že od leta 1914 ne delujejo več. Jugoslovanski klub je spomladi leta 1917 dal v javnost znano "Majniško deklaracijo". Mladina iz krogov narodnih društev jo je takoj z navdušenjem sprejela. Občinski možje pa so celo leto premišljevali, kaj bi storili. Šele decembra so se izrekli za deklaracijo. NEMŠKA VOJSKA V KRANJU Avstro —Ogrski armadi je prišla na pomoč nemška vojska. Štab z generalom Otonom pl. Belovvom se je nastanil v Kranju. Kar 4 divizije vojaščine pa seje nastanilo po vaseh ob Sorskem polju od Kranja do Medvod. Celo železniško postajo v Žabnici so postavili. Prav vojska je ugotovila, kako koristna bi bila železnica Celje — Kamnik — Kranj - Škofja Loka — Žiri -Trst. Seveda jih je v tako razmišljanje pripeljala oskrba Soške fronte. - Leta 1918 -ZADNJI DNEVI VOJNE V Kranj je 21. septembra 1918 prišel celo dr. Anton Korošec. Na veličastnem zborovanju so številni Kranjčani navdušeno podprli idejo jugoslovanskega zedinjenja. To je vplivalo tudi na potek političnih dogodkov v mestu. Dan pred prenehanjem obstoja Avstro —Ogrske monarhije, dne 27. oktobra so ustanovili "Narodni svet". Vodstvo je prevzel Ciril Pire. Dne 29. oktobra pa je bilo v mestu veliko veselje. Po štiriletni vojni so tudi Kranjčani s 1. decembrom 1918 vstopili v novo državo SHS. Nihče pa ni vedel, niti slutil, kako bo po tem zedinjenju. PRVA IN ZADNJA ŽRTEV Več dni se je z vlaki skozi Kranj umikala poražena armada s Soške fronte. Vagone, ki so postajali na železniški postaji so Kranjčani večkrat izpraznili. Vsak plen je bil dobrodošel. Med 9. in 10. novembrom seje na železniški postaji ustavil tudi vlak z Boroevičevo vojaško opremo. In Kranjčani so ga povsem izropali. Celo armadna blagajna je izginila. Le vojaški arhiv so zmetali ob progi. Josip Žontar v zgodovini mesta Kranja to krajo opisuje z lepšim izrazom, da je bilo blago le zaplenjeno! Med umikajočimi so se v Kranju ustavili tudi Bosanci. Od železniške postaje so prišli celo do hotela "Stara pošta". Na vrhu Jelenovega klanca je prišlo do spopada s kranjsko "Narodno stražo". Domačin Šumi je med množico hodil s fesom na glavi. Strelec Narodne garde ga je zamenjal za Bosanca in ustrelil. To je bila prva in zadnja žrtev 1. svetovne vojne v Kranju. Zgolj pomota, a obležal je na cesti. TV SPORED PETEK SOBOTA 29. septembra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 11 45 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 1900 Risanka 19.07 TVokno 19.12 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.17 Naše akcije 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Svet nenavadnih sil Art-hurja Clarka, angleška dokumentarna serija 20.30 Rasti, rasti..., glasbena oddaja 21.10 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. 22.00 TV Dnevnik 3 22.30 Vreme 22.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 V imenu ljudstva,ameriški film 23.50 Video strani 2. program TV Ljubljana Satelitski programi — poskusni prenosi Domači ansambli: Ansambel Slovenija, ponovitev TV dnevnik Premor Žarišče Iz Dubrovniških poletnih prireditev: L. van Beethoven: Simfonija št. 9. Svetovni pokal v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Sarajeva Satelitski programi — poskusni prenosi 17.00 19.00 19.30 19.55 20.05 20.35 21.50 22.35 30. septembra 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 11.00 Omizje, ponovitev 12.50 Video strani 14.10 Video strani 14.40 Druga godba 89 14.40 Kralj bistrih voda, angleški mladinski film 16.25 EP, video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Spored za otroke in mlade 17.05 Evropsko prvenstvo v odbojki 18.25 Ep, Video strani 18.30 Na pragu 21. stoletja, avstralska dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje3x3 20.30 Delo na črno, amer. nanizanka 21.20 EPP 21.25 Kolo sreče 22.55 TV Dnevnik 3 23.05 Vreme 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.15 Truplo kot dokaz, ameriški film 1.45 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.10 Jugoslavija, dober dan 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice 22.00 Svetovno prvenstvo v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Sarajeva 22.45 Svetovno prvenstvo v boksu, finale RADIO SPOREDI fjTEK, 29. septembra:_ P«vi program 4.30-8.00 Jutranji program - glas-?a - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro Jutro, otroci - 8.05 Radijska šola *a nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nadeti - 12.40 Domača glasba -'405 Gremo v kino - 15.30 Do-Opdki in odmevi - 15.55 Zabavna 9'asba - 16.00 Od melodije do ^elodije + EP - 17.00 Studio ob '7.00 in glasba - 18.05 Vodomet "Jelodij - 19.00 Radijski dnevnik -.'9.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z Instrumentalnimi ansambli »0 30-23.00 Slovencem po svetu -«3.05 Literarni nokturno *3 15-4.30 Nočni program - glas- SOBOTA, 30. septembra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA 1. oktobra 8.40 8.50 12.00 13.00 14.25 15.35 15.45 16.25 16.30 17.45 16.50 17.45 18.45 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.15 Video strani Otroška matineja Kmetijska oddaja J. I. Kraszevvski: Saški blišč in pruska slava, nemška nadaljevanka Video strani Video strani Prisluhnimo tišini, ponovitev Ep, video strani TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Muppetki in mojstri, angleški film TV kavarna Risanka Ep, Video strani TV Mernik TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna EPP 21.10 Zdravo (vmes Poročila) 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Video strani _2. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd 14.15 Avtomobilske dirke formule 1 za VN Španije, prenos 16.45 Stockholm: EP v odbojki (m), finale 19.30 TV dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo 20.15 Potovanja po velikih železnicah sveta, angleška dokumentarna serija 21.15 Agonija črnega roba, dokumentarna oddaja 21.35 Svetovno prvenstvo v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Sarajeva 22.35 Svetovno prvenstvo v boksu, finale, posnetek iz Moskve 23.15 Športni pregled PONEDELJEK ,_2. oktobra 10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 13.00 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 16.50 Utrip 17.05 Zrcalo tedna 17.20 Da ne bi bolelo 17.35 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Zrinko Ogresta: Leo in Bri- gita, drama TV Zagreb 21.05 EPP 21.05 Propagandna oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 TV Dnevnik 3 22.10 Vreme 22.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.55 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Stiki 21.00 Televizija, angleška dokumentarna serija 22.30 Videogodba TOREK_ _3. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik, šolska TV 11.30 Video strani 15.50 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev 18.00 Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Govorica telesa 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 TV most, skupna oddaja J RT 22.05 Propagandna oddaja 22.10 TV Dnevnik 3 22.20 Vreme 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.30 S. de Beauvoir: Tuja kri, ameriška nadaljevanka 23.15 Video strani __2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 18.55 Mladinski pevski festival Celje 89 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Umetniški večer SREDA 4. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 10.30 Osmi dan 10.50 Vsak človek se rodi svoboden, dokumentarna oddaja 16.00 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 16.50 Osmi dan 17.30 Svet na zaslonu 18.10 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna Ciklus sodobnega angleškega filma: Mona Liza 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Svet poroča 23.10 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana 19.00 Pred izbiro poklica 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Glasbena razglednica 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi ČETRTEK 5. oktobra 10.00 Video strani 8.10 Mozaik, Šolska TV 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, Šolska TV, ponovitev 18.30 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 F. M. Stevvart: Ellis Island, ameriška nadaljevanka 21.00 Tednik 21.45 TV Dnevnik 3 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 2. program TV Ljubljana 17.00 18.00 19.00 19.30 19.55 20.00 20.30 21.40 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi Regionalni program TV Iju-bljana Čustva: Kaj so čustva, izobraževalna oddaja TV Dnevnik Premor Žarišče Mali koncert Oči kritike Satelitski programi — poskusni prenosi NEDELJA, 1. oktobra:_ Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 2. oktobra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK. 3. oktobra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 4. oktobra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in gode-mo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Li- terarni nokturno - 23.1b-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 5. oktobra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba KINO KRANJ CENTER • septembraamer. barv. srhljivka HIŠA II ob 16. uri, amer. vojna arama HRIB SMRTI ob 18. in 20. ri 30. septembra amer. vojna arama HRIB SMRTI ob 17. in 19. 29 Uri premiera amer. it. erot. 11 Jj« IN 11 NOČI 1. oktobra slov. jpiad. film MAJA IN VESOUČEK 10. uri, premiera amer. glas. "ima SALSA ob 17. uri, amer. »ojna drama HRIB SMRTI ob 19. J*> Premiera amer. barv. melo-"jame DEVET NOČI IN POL ob -uri 2. oktobra premiera amer. komedije TRANSILVANIJA =■6000 ob 16. in 18. uri, PULA PO T Jy9 barvni film VRAŽJI ob 20. uri 3. oktobra amer. RJJT'- srh. komedija TRANSILVA- L A r» 5 6000 OD 16- 'n 18 Url' PU" ^ PO PULI: slov. barv. film KA-JJJJJA ASTORIA ob 20. uri 4. 1-otobra amer. srh. komedija *ANSILVANIJA 5-6000 ob 16. in H0, uri, PULA PO PULI: jug. film ^MBURGER ALTONA ob 20. 5. oktobra amer. barv. glas. i T1 SALSA ob 16. in 18. uri, PO-PO PULI: jug. barv. film KU- u* ob 20. uri ^------KINO STORŽIĆ fii" s®ptembra hongkon. barv. »m V VOHUNOVIH KREMPUIH '8. in 20. uri 30. septembra amer. akcij, film KARATE KID II ob 16. in 18. uri, nem. trda erotika ROSEMARIE ob 20. uri 1. oktobra amer. znanst. fant. film NAVIGATOR ob 16. uri, amer. it. erotični 11 DNI IN 11 NOČI ob 18. in 20. uri, Film ni primeren za otroke! 2. oktobra Danes zaprto! 3. oktobra amer. it. erot. 11 DNI IN 11 NOČI ob 18. in 20. uri, Film ni primeren za otroke! 4. oktobra amer. znanst. fant. NAVIGATOR ob 18. in 20. uri 5. oktobraamer. it. barv. srhljivka DEMONI II ob 18. uri, nem. barv. trda erotika ROSEMARIE ob 20. uri ŽELEZAR 29. septembra premiera amer. akcij, filma MOŽ NA BEGU ob 18. uri, premiera amer. trde erotike ANINA OBSEDENOST ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! 30. septembra amer. barv. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 17. in 19. uri, amer. barv. trda erotika ANINA OBSEDENOST ob 21. uri. Film ni primeren za otroke! 1. oktobraamer. barv. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 17. in 19. uri, amer. barv. trda erotika ANINA OBSEDENOST ob 21. uri, Film ni primeren za otroke! 2. oktobra hongkon. akcij, film V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 18. uri, PULA PO PULI: slovenski film KAVARNA ASTORIA ob 20. uri 3. oktobra franc. krim. film MODRI PEKEL ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film. HAMBURGER ALTONA ob 20. uri 4. oktobra amer. barv. krim. NADINA ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film KUDUZ ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. krim. film NADINA ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film ZBIRNI CENTER ob 20. uri - Velika zlata arena! _DOM KAMNIK_ 29. septembra premiera amer. glas. filma SALSA ob 18. uri, nem. barv. trda erotika ROSEMARIE ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! 30. septembra premiera amer. srh. komedije TRANSILVANIJA 6-5000 ob 17. in 19. uri, premiera, amer. akcij, komedije DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 21. uri 1. oktobra amer. barv. akcij, film KARATE KID II ob 17. uri, amer. akcij, komedija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 19. uri, premiera amer. komedije Ml-LAGRO ob 21. uri 2. oktobra amer. barv. komedija MILAGRO ob 18. in 20. uri 3. oktobra premiera hongkon. akcij, filma KUNG FU FANTJE ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film ZBIRNI CENTER ob 20. uri 4. oktobra Ni kinopredstav! 5. oktobra hongkon. barv. akcij, film KUNG FU FANTJE ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film VRAŽJI RAJ ob 20. uri _TRŽIČ_ 29. septembra amer. znanst. filma NAVIGATOR ob 18. uri, premiera mer. akcij, filma AMERIŠKI NINJA III ob 20. uri 30. septembra amer. barv. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. glas. filma SALSA ob 21. uri 1. oktobra amer. barv. akcij, filma AMERIŠKI NINJA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke HIŠA II ob 21. uri 2. oktobra amer. barv. srhljivka HIŠA II ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film ZBIRNI CENTER ob 20. uri - Velika zlata arena! 3. oktobra amer. barv. srhljivka HIŠA II ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film KUDUZ ob 20. uri 4. oktobra Ni kinopredstav! 5. oktobra amer. znanst. fant. film NAVIGATOR ob 18. uri, PULA PO PULI: jug. barv. film HAMBURGER ALTONA ob 20. uri _KOMENDA_ 29. septembra amer. srhljivka komedija TRANSILVANIJA 5-6000 ob 20. uri _ĆEŠNJICA_ 29. septembra amer. barv. komedija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 20. uri _DUPLICA_ 30. septembra amer. barv. komedija MILAGRO ob 20. uri 1. oktobra belg. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, hongkon. akcij, film KUNG FU FANTJE ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. glas. film SALSA ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 20. uri _DOVJE_ 1. oktobra amer. barv. krim. film NADINA ob 19. uri KINO RADOVUICA 29. septembra amer. barv. akcij, film STRAHOVITI UDAREC ob 20. uri, amer. barv. erot. film POPOLDANSKE STRASTI ob 22. uri 30. septembra avstral. barv. pustolov, film KROKODIL DUNDEE II ob 18. uri, amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri 1. oktobra amer. barv. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. uri, avstral. barv. film KROKODIL DUNDEE II ob 20. uri 2. oktobra amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri 3. oktobra avstral. barv. pustolovski film KROKODIL DUNDEE ob 20. uri 4. oktobra amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. karate film NINJA VOJAKI ob 20. uri _KINO BLED_ 29. septembra amer. barv. akcijski film PROGRAMIRAN, DA UBIJA ob 20. uri 30. septembra amer. barv. zabavni film MAMA JE PONORELA ob 18. in 20. uri, amer. barv. erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 22. uri 1. oktobra amer. akcijski PROGRAMIRAN, DA UBIJA ob 18. uri, amer. barv. zabavni HOLANDSKE LUTKE ob 20. uri 2. oktobra amer. akcijski STRAHOVITI UDAREC ob 20. uri 3. oktobra amer. akcijski STRAHOVITI UDAREC ob 20. uri 4. oktobra avstralski pustolovski KROKODIL DUNDEE II ob 20. uri 5. oktobra amer. akcijski SMRTONOSNO OROŽJE ob 20.uri _KINO BOHINJ_ 30. septembra amer. akcijski PROGRAMIRAN, DA UBIJA ob 20. uri amer. zabavni film MA- MA JE PONORELA ob 18. uri, amer. erotični POPOLDANSKE SLASTI ob 20. uri 5. oktobra amer. akcijski STRAHOVITI UDAREC ob 20. uri KINO SORA 29. septembra amer. barvni ZVODNIKOV DAN IN NOČ ob 18. in 20. uri 30. septembra amer. barvni SILA ZLA ob 18. in 20. uri, amer. trda erotika POHOTNA MARILYN ob 22. uri 1. septembra amer. film SILA ZLA ob 18. uri, amer. erotični POHOTNA MARILYN ob 20. uri 3. oktobra avstralski erotični VROČE NOČI V POČASNEM VLAKU ob 20. uri 4. oktobra avstralski erotični VROČE NOČI V POČASNEM VLAKU ob 18. in 20. uri 5. oktobra ameriška komedija ROKSA-NA ob 20. uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI 29. septembra amer. film SILA ZLA ob 18. uri, amer. trda erotika POHOTNA MERILYN ob 20. uri 30. septembra amer. drama ZVODNIKOV DAN IN NOČ ob 20. uri 1. oktobra amer. akcijski NEVARNA VROČICA ob 19. uri 4. oktobra amer. akcijski DINAMIT JACKSON ob 20. uri KINO POUANE 29. septembra amer. akcijski NEVARNA VROČICA ob 20. uri 1. oktobra amer. akcijski DINAMIT JACKSON ob 18. uri 3. oktobra amer. komedija ROKSANA ob 20. uri 4. oktobra amer. trda erotika SEKS NA BEWERLY HILLSU ob 20. uri APZ France Prešeren v zlatem odsevu aplavza, starih oltarjev in baskovske gostoljubnosti Mednarodni zborovski teden v Alavi potrditev visoke profesionalnosti Prešernovcev. Kranj je lahko ponosen na zbor, ki je ambasador slovenske pesmi in žari s svojskim glasbenim izrazom. Španska turneja opravičuje zaupanje vseh delovnih organizacij in ustanov, ki so omogočile gostovanje. Zaključni koncert v Vitorii - 340 pevcev in 2.500 poslušalcev. »Semana coral internacional de Alava«, takšen je uradni naziv pevskega festivala v glavnem mestu treh baskovskih provinc, Vitorii, je bila letos že devetič. Organizatorka in me-cenka te velike pevske prireditve je že vseskozi Caja Provin-cial de Alava (Deželna hranilnica province Alave), ki vsako leto prvi teden septembra obdaruje šestinpetdeset naselij v vsej provinci s šestinpetdeseti-mi koncerti mednarodno priznanih zborov. S pevskirn tednom živi tudi prestolnica Vito-ria, mesto, ki je bilo ustanovljeno ll8l. Na zaključni koncert vseh osmih zborov povsod vabijo plakati, bodisi v starem mestnem jedru, v prostranih, z eksotičnim zelenjem in drevjem posajenih parkih, v izložbah velikih in majhnih trgovin. Tu, kjer je sedež baskovske avtonomne vlade, je tudi kraj, kjer je kultura zapisana z veliko začetnico. Maja je festival ljudske glasbe, junija teden plesa, julija mednarodni jazz festival, septembra »Semana coral internacional«, oktobra mednarodni teden gledališča in ob božiču mednarodni lutkarski festival. V mestu živi 235.000 prebivalcev, kar je 70 odstotkov vsega alavskega prebivalstva. Uradna jezika sta dva, španščina in euskara, kakor pravijo Baski svojemu sta-rožitnemu. avtohtonemu jeziku, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim evropskim jezikom. Mesto ima tri sijajne muzeje, Muzej lepih umetnosti z obsežno zbirko baskovskih likovnih del, zelo zanimiv Muzej igralnih kart in Muzej orožja od kamene dobe do 19. stoletja. Sredi velikega parka je tudi staro semenišče, v katerem je bivalo osem zborov: Tirolski komorni zbor iz W6rgla, Zbor univerze Brazilija in brazilske prestolnice, Zbor bratislavskega konservatorija, Komorni zbor univerze Torino, Poljski akademski pevski zbor »ART«, Zbor združenih narodov iz New Yorka, Komorni ženski zbor glasbene šole v Go-riju, sovjetska republika Gruzija, in kranjski APZ France Pre- šeren. Kljub spartanski urejenosti in redu je častitljive zidove prevevalo tovariško vzdušje. Organizacija je bila brezhibna in vsak zbor je imel vodiča ali vodičko, ki mu je bil vseskozi na voljo. Vsebinska zasnova koncertov je bila v propozicijah: polifonija in narodne pesmi oziroma njihove priredbe in obvezen skupni spored. Zbori, ki so vsak večer prepevali v drugem kraju, so med l. in 8. septembrom prevozili okrog 4.000 kilometrov po provinci Alavi. V soboto dopoldne so imeli priložnostne nastope na različnih koncih prestolnice Vitorie. Kranjčani so prepevali pred največjo veleblagovnico Gale-rias Preciadas in to same Slovenke narodne. Krog poslušalcev se je večal od pesmi do pesmi in pevci so bili deležni burnega aplavza. Na nedeljski večer pa so se zbori predstavili drug drugemu. V akustični semeniški dvorani s 400 sedeži (o, da nam je takšno imeti v Kranju!!!) je bilo vzdušje naelektreno. Za Avstrijce so bili značilni alpski napevi, Brazilci so ob spremljavi bobna pokazali, koliko temperamenta je v afrobrazilski maši, Čehi so z izredno muzi-kalnostjo in razpoloženjem prepevali prešerne ljudske, Italijani so prefinjeno in elegantno ostali v krogu italijanskega, španskega in francoskega madrigala, Poljaki so želeli biti dopadljivi z Michelle in La Cu-caracho, Gruzijke so očarale z bogastvom glasov in modernimi zborovskimi skladbami in vzhodnjaškim nadihom. Zbor Združenih narodov, nadvse sijajen na pogled, saj je bil vsak pevec v narodni noši svoje dežele, je s svojim internacionalnim sporedom in razgibanim nastopom pozival k bratstvu narodov. Dirigent Tomaž Faganel je za slovensko in jugoslovansko predstavitev izbral Gallusa He-roes pugnate viri, Brucknerjevo Ave Mario, Uroša Kreka Samotno ugibanje, Lebičevo priredbo Lepa vigred se rodi in Štiri medjimurske. E. Ferreira je za časopis ARABA napisal: »Koncert je zaključila Jugoslavija. V resnem, a plemenito vzvišenem loku so člani zbora jasno dokazali, kako visoka je raven njihovega dela. Dolg in navdušen aplavz je zaključil ta med-zborovski recital.« Kako cenjena je pesem v Alavi in kolikšna je želja po mednarodnem sodelovanju, pričata tudi sprejema dirigentov in predstavnikov zborov pri županu Vitorie in funkcionarjih baskovske vlade. Posebno doživetje so bili koncerti na podeželju. Tu smo občutili utrip majhnih zaselkov in mest, se spoznali z domačini, njihovo gostoljubnostjo in kulturno osveščenostjo. Vsi nastopi so bili v cerkvah, v soju zlatih oltarjev z bogatimi rez-barijami, povsod se je gnetlo ljudi: v romantičnem Trevinu, na gričku, spominjajočem na istrska mesta, v srednjeveški Antohiani, ki šteje le stotride-set duš, v Nanclaresu s sijajnim županom, ki nam je poskušal približati sodobno baskovsko umetnost in ljudsko izročilo, v steklarskem Llodiu, v Villabue-ni, središču vinogradništva, kjer pridelujejo znamenito vino rioja alavesa, in Alegrii -Dulantzi, koder se je z našim koncertom začel enotedenski vaški praznik. Z napovedovanjem v španskem jeziku se je ob pesmi ra-zodela bit slovenske pevske duše. Čudovito je bilo spoznanje, da pesem res ne pozna meja, saj ploskanju ni hotelo biti konca. Malone pobožno je bilo navdušenje ob zadnjih treh pesmih: dveh baskovskih pesmih, himni »Semane coral« in Agur, junaku pesmi, ki je Baski dolgo niso smeli peti v javnosti, saj govori o enakosti ljudi (Špancev in Baskov). Je nekakšna himna dežele Euskadi, nanjo so navezani tako kot mi (zdaj) na Zdravljico. Zaključek »Semane coral« je bil Vitorii, v veliki športni dvorani, v kateri je bilo več kot 2.500 poslušalcev. Prišli so ne le domačini, ampak tudi ljudje iz krajev, kjer so zbori gostovali. Vsak izmed zborov je imel krajši recital, nato pa so vsi skupaj zapeli dva baskovska plesa in Himno srečanja, in Agur junak! Bilo je resnično doživetje za vse - za tiste na odru in za tiste v dvorani. Po koncertu še malce otožno prijateljsko slovo z zavestjo, da smo izpolnili svoje poslanstvo in postali bogatejši ob srečanju s pesmijo drugih dežel, ob srečanju z deželo Euskadi, ki nas je prevzela in ob srečanju z Baski, z narodom, ki se trdno oklepa svojih korenin in svojega nenavadnega jezika, ki ga govori še 600.000 ljudi. Alenka Bole Vrabec Vozilo "Camel Trophy" v Gozdu Novinarji v rumenem terencu Gozd, 26. septembra - Že celo desetletje potekajo avanturistična popotovanja po brezpotjih za tekntf "Camel Trophv" na raznih koncih sveta. Jugoslovani smo posebej veliko zvedeli o letošnjem tekmova-nju, na katerem nas je zastopala posadka Franjo Božić in Robert Kašca. Terenec iz rumene karavane i njunima imenoma te dni hiti proti odmaknjenim krajem po Sloveniji, vozi pa ga novinarska ekipa Val* 202. Prvi vzpon z avtom z Golnika do Gozda pod Kriško goro. Prejšnji teden smo prisluhnili napovedi na Valu 202 ljubljanskega radia, da bodo njihovi novinarji obiskovali težje dostopne slovenske kraje s terenskim vozilom Land Rover iz rumene karavane v znaku modre kamele z znanega tekmovanja "Camel Trophv". Ko so sporočili, da bo cilj njihove prve vožnje Gozd pod Kriško goro, je njihova akcija pritegnila tudi naše zanimanje. Sklenili smo se ji pridružiti na prvi poti. Rečeno, storjeno! Megla je zapuščala torkovo jutro, ko smo iz Kranja brzeli proti Golniku. Tam ni bilo ne duha ne sluha o napovedanem obisku ljubljanskih kolegov. Tudi v Križah pri Tržiču niso videli rumenega džipa. Slaba makadamska cesta proti Gozdu, ki si ne zasluži svojega imena, je zavrnila naš poskus vzpona s te strani že po nekaj sto metrih. Zato je bilo bolje po asfaltni cesti na Zgornje Vetemo, kjer tudi še niso opazili opisanega terenca. Le poštar na mopedu nas je spodbudil, da se je sedaj že moč zapeljati po prej od neurij razdrapani cesti do Gozda. No, kdaj se bomo slišali po radiu? Pa smo le prispeli skozi ta strmi gozd! Glasovci prvi na cilju Radovednost nas je gnala navkreber. Pri zavetišču PD Križe v Gozdu je že bilo zbra- nih nekaj nam podobnih ljudi. Le pričakovanih gostov še nismo nikjer uzrli. Torej, Glasova ekipa je spet prišla prva na cilj! No, vseeno bi nam bilo ljubše, če bi spremljali pot ljubljanskih kolegov iz doline in opisali, kar bi videli na lastne oči. Tako moramo pač verjeti njihovi pripovedi o nenavadnem vzponu s terenskim vozilom z Golnika do Gozda prek strmega gozda. »Bilo je grozljivo, a tudi vznemirljivo,« je priznal novinar Črt Kanoni, ko se je okrog pol enajste ure skobacal izza volana Land Roverja, v katerem je sedel prvič in se tudi prvič vozil po brezpotju. Za njim so stopili iz vozila še novinar Marjan Jerman, tonski tehnik Vili Natlačen, Stopova novinarka Jelka Sežun in vodnik z Golnika Karlo Likar. Nasmeh na njihovih obrazih je bil najbrž odraz veselja, da je pot že za njimi. Skoraj tričetrturni vzpon po 12 kilometrih brezpotja in prek 300 metrov višinske razlike namreč ne bi bil od muh niti za prave voznike Camel Trophvja! Zato je tudi novinarski ekipi iz rumenega terenca veljal aplavz za opravljen podvig. Ne kaj dosti lažja naloga od vožnje je bila vzpostavitev tonske zveze iz Gozda prek Krvavca z Valom 202 ljubljanskega radia. Vseeno jo je tehnik Vffl hitro, spretno in zanesljivo opravil. Tako je novinarska ekipa že malo po pol dvanajsti uri lahko poročala o vznemirljivi vožnji, na kratko predstavila kraj svojega obiska in dala besedo tudi gostom. Dobrodošlico obiskovalcem je izrekel Janez Fabjan z Golnika, propagandist PD Križe Jože Stegnar pa je povabil še na prireditev v Gozdu 8. oktobra. Naslednji dan po obisku Gozda so se radijski novinarji podali na Zavrh nad Škofjo Loko. Potem so imeli v načrtu še oddaje iz krajev nad Velikimi Laščami, Sevnico in Tolminom. Njihov namen je, kot je pojasnil kolega Marjan, ponesti s pomočjo vozila radijskf glas v težko dostopne vasi. Obenem bodo seveda posneli nekaj oddaj o tamkajšnjem Življenju. Tudi v našem uredništvu sj bomo najbrž morali omislit' kakšno podobno akcijo! Le tako bi namreč lahko prišli do te-renskega vozila, ki bi ga marsikdaj rabili. Ker pa še edina službena katrca ni vedno ri3 razpolago, je naš mlajši fotore' porter samo nemočno stiska' zobe ob slehernem poskoku svojega starejšega juga. No, P3 srečno do naslednjič! Besedilo: Stojan Saj« Slike: Gorazd Šini* Vodnikova kmetija odprtih vrat V nedeljo gostje dobe krof v poklon Gorenja Žetina, 27. septembra - O Vodnikovi kmetiji v Gorenji Žetini smo pred leti že veliko slišali i0 pisali, ko je izstreljena raketa proti toči padla na gospodarsko poslopje in je ogenj uničil vse v njem i" se je potem gospodar Jernej lep čas potegoval za svojo pravico, za pravično odškodnino. Tokrat Pr'n*' jajo z domačije bolj razveseljive vesti; gospodinja Tilka se je namreč odločila, da bo popotnikom, j'1 hodijo iz Javorij tod mimo na Blegoš, ponudila prigrizek iz domače kuhinje. Kot je povedala Maja* Luznar iz škofjeloške kmetijske zadruge, se temu uradno reče kmetija odprtih vrat. Vodnikova b° (uradno) prva na Škofjeloškem. vem kako zahtevnih jedilnikom ne bo,« pravi, »kuhala bom bolj enostavne, hitro pripravljene domače jedi, kot so, na primer, štruklji. Bom videla, mogoče bom sprejela tudi kakšno manj' šo skupino za kosilo, če se bodo prej najavili. Drugače pa bodo konec tedna na mizi tudi krof'' ocvirkovica, domač kruh. Za žejo bodo domači sokovi; naša p0' sebnost je "terjak", čaj iz zrelin bezgovih jagod. Seveda pa ne bo manjkalo niti doma kuhanj0 »Za kmečki turizem nimamo pogojev, nimamo sob, niti ne toliko denarja, da bi ga vlagali v gradnjo in opremo. Razen tega je kmetija prevelika za kmečki turizem, preveč dela je z njo. Razmišljali pa smo, kako bi domače dobrote nekako vendarle vnovčili. Možnosti so, saj od Javorij do Blegoša - na vrh je od nas približno dve uri zložne hoje - ni nobenega doma, gostišča. Ob sobotah in nedeljah gre tod mimo veliko planincev, ki so že večkrat spraševali, ali bi lahko pri nas kaj pojedli, popili. Dela se ne bojim, posebno ker so otroci že toliko zrasli, da lahko pomagajo na kmetiji, ne nazadnje gre predvsem za sobote in nedelje,« je povedala podjetna gospodinja Tilka Vodnik in dodala, da je bil spomladanski pohod na Blegoš, ko so gospodinje iz aktiva kmečkih žena pogostile zadovoljne pohodni-ke z domačimi dobrotami, velika spodbuda za odločitev. In kaj bo gospodinja Tilka lahko ponudila ljudem iz svoje prostorne kuhinje? »Kakšnih ne Gruča poslopij je prislonjena na prisojni pomol pod Koprivnikom, obdajajo jo raznobarvne proge njiv in senožeti, okrašene s šopi macesnov in češnje-vih dreves, v ozadju se dviga mogočni čok Blegoša, ki se dostojanstveno odeva v temno zelenje gozdov. Ni čuda, da si je Tavčar v "Cvetju v jeseni" tod zamislil svoje Jelovo brdo, kraj prisrčnih doživetij in idilične ljubezni. Prostorne hiše in veliki dvojni kozolci z zidanimi stebri pričajo o trdni gospodarski osnovi teh gruntov, ki jo je ustvarilo bogastvo lesa. France Planina, Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino žganje...« Od nedelje naprej bo svojevrsten smerokaz v Gorenji Ze-tini, ob poti na Blegoš, vabJJ popotnike k Vodnikovi kmetij) odprtih vrat. Znak v oblik1 vrat, s podobo moža, ki na/ zdravlja, je nova umetnina k*' parja Petra Jovanoviča, ki Je domačin v Žetini. Kmetija odprtih vrat bo torej začela delati to nedeljo. f»0' spodinja obljublja vsem, ki sf bodo v nedeljo ustavili v njej' krof v dar. H ^lovča* Petek, 29. septembra 1989 9. stran imMmmm*LA& Urednikova beseda Današnje odprte strani smo odprli aktualnim dogodkom — sprejemanju slovenske ustave in pripravam na slovenski partijski kongres in volitve. Prof. Miha Naglic iz Žirov komentira sedanji ustavni zaplet, sredico smo odprli dogajanjem v slovenskem in zveznem CK ter slovenski skupščini — zapis je pripravil novinar Jože Košnjek, na zadnji strani pa je pogovor z dr. Cirilom Ribičičem pred kongresom slovenske partije. Z njim seje pogovarjal novinar Cveto Zaplo-tnik. Ob zadnjih aktualnih dogodkih objavljamo tudi uvodno misel Josipa Vidmarja na drugem zasedanju AVNOJ. Naslednje odprte strani bodo izšle čez štirinajst dni. Vabimo k sodelovanju. Leopoldina Bogataj MIHA NAGLIC En narod, en človek, en glas Prvi paradoks Kompilacija ob dopolnilih k slovenski ustavi Če v mednarodnem pravu kot poroku svetovne civilne družbe ne bi veljalo načelo nacionalne suverenosti, bi po svetu potovale cele horde najrazličnejših jurišnikov, razširjeval-£ev takšne ali drugačne svetovne revolucije in siceršnjih fanatikov. Načelo en človek — gn glas je zato zares demokratično, kadar ga uveljavljamo znotraj svojega naroda. V mednarodnih odnosih pa bi moralo veljati načelo en narod — en glas; to bi bil dokaz razvite svetovne demokracije. Danes je ta demokracija še nerazvita, saj velja načelo suverenosti držav, ne pa suverenosti narodov kot narodov. Odtod tudi paradoks, da veljata dve protislovni načeli hkrati: načelo pravice vsakega naroda do samoodločbe in načelo ozemeljske celovitosti vsake države kot države. Drugi, težji paradoks je, da ob tem, ko ni individualne avtonomije brez nacionalne suverenosti, nacionalna suverenost lahko obstaja brez avtonomije individuov. . . « Tine Hribar1 voji od naroda in posameznika. Da je res tako, pričajo zgodovinski primeri in sedanji zgledi. Nacionalna emancipacija je pred individualno. Francoska revolucija je sicer že pred 200 leti razglasila pravice človeka in državljana, vendar osamosvojenega posameznika, kakršnega srečujemo v razvitih zahodnih družbah danes, takrat še ni bilo. Zdaj šele vidimo, da v času francoske revolucije ni bilo jasnega razlikovanja med svobodo ljudstva in svobodo posameznika. Poudarek je bil na suverenosti ljudstva, na Rousseaujevi »volontć' generale«, v splošni volji, da bi vse ljudi priznali za državljane, da bi vsi postali enakopravni člani države. Šlo je za upor zoper sistem, ki ni priznaval dosežkov individualnega dela in sposobnosti, ampak predvsem tisto, kar ti pripišejo dedno ali zaradi privilegijev. Proces vse večje individualizacije in avtonomizacije posameznika se je tedaj začel. Zgodovinsko gledano se je moralo torej najprej osamosvojiti ljudstvo v svoji lastni, nacionalni državi in šele ob tem in za tem se je pričel prebijati v svobodo tudi posameznik. Ta razvojna shema velja za t. i. zahodno tradicijo, v vzhodni je proces emancipacije zajel državo in nacijo, posameznika pa ne. Za ruski in kitajski narod oz. državo pač ni mogoče reči, da nista suverena, posamezni Rusi in Kitajci pa so v tem oziru šele na začetku poti. »Niti državna struktura predrevolucionarne Rusije niti tradicije pravoslavne cerkve niso dajale podlage za individualne politične pravice. Individualizem se navezuje na renesanso in reformacijo, ki sta imeli malo vpliva na carsko Rusijo. .. Integrativne strukture Rusije so bile bolj komunalne kot individualistične (npr. »mir« ali »obščina«). Ruska zgodovinska dediščina, za katero so značilni kolektivizem, afektivnost, sprejemanje avtoritete ter grupna — prej kot pa individualna — identiteta, seje spojila z novo, komunistično ideologijo, ki je vključevala podobne značilnosti. Kazalo bi podrobneje proučiti, do kakšnih kumulativnih učinkov je prišlo zaradi prežemanja specifične zgodovinske dediščine in komunistične ideologije — po posameznih območjih — v Jugoslaviji.«3 Paradoks je torej v tem, da so jugoslovanski narodi in posamezniki, ki jim pripadajo, dediči dveh zelo različnih evropskih emancipacijskih tokov: zahodnega in vzhodnega. Titova partija je hotela to temeljno civilizacijsko in kulturno razliko med nami preseči v enotnosti razrednega boja; nacionalno in individualno sta bila podrejena partijskemu in državnemu. »V razrednem konfliktu (ali vsaj v ideologiji razrednega boja) postane individualna avtonomija odvečna in moteča. Za velike, globalne in dolgoročne razvojne cilje se je treba podrediti in žrtvovati, lahko tudi življenje. Zaradi jutrišnje svobode se odrekamo današnji avtonomiji, in če je treba, temu podredimo tudi Čudna, na videz brezglava je trditev, ki ta čas straši P° Balkanu: da Slovenci s tem, ko ponovno zapisujemo Pravico do samoodločbe v svojo ustavo, ogrožamo ustavo ureditev in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Paradoksalno, toda resnično. Jugoslavija, kakršna je, ne zadovoljuje nikogar več in v tem smislu je gotovo ogrožena. Še °olj pa njeno perspektivo ogroža dejstvo, da med tistimi, kl v njej živijo, ni niti najmanjšega soglasja o tem, kakšna naJ bi bila. Za Slovence je v prihodnje možna le kot zveza suverenih nacionalnih držav, za Srbe le kot enotna drža-ya, za Hrvate je nekakšna sinteza, ne tič ne miš, kakršna *e je. Po našem naj med republikami kot nacionalnimi dr-2avami velja načelo »en narod, en glas«, znotraj njih pa začelo »en človek, en glas«; po srbskem naj bi slednje ve-'jalo v Jugoslaviji kot celoti. Naša težava je v tem, da smo narod, ki še ni postal resnična nacija, »narod s suvereno Politično oblastjo, to je z lastno državo.«2 Ko smo Proti koncu zadnje vojne to skoraj že postali, smo svojo ^uverenost še enkrat prenesli na Jugoslavijo kot zvezno ^"žavo. Zdaj nam tisti, ki so si jo prilastili in z njo upra-•jajo, grozeče dopovedujejo, da smo se tedaj svoji suve-rer»osti odrekli enkrat za vselej... Vožnjam navkljub poudarjamo: Slovenci se kot nacija svoji suverenosti nismo odrekli. V Jugoslavijo se nismo pružili zato, da bi preživeli, ampak predvsem zato, da bi nJej skupaj z drugimi živeli bolje. Če se po sedmih desetletjih izkaže, da sožitje naših različnosti ni več mogoče, a Je bila naša skupna država že od vsega začetka en velik esporazum, potem je možno dvoje: konfederacija oz. S'rnetrična federacija, ki opravlja le tiste zadeve, glede aterih se po načelu najmanjšega skupnega imenovalca .Sl strinjamo ali samoodločba — s pravico do odcepitve n Ponovne združitve. ^a Slovence je suverena nacionalna država conditio sine HUa non, pogoj, brez katerega nam ni obstanka. Odločitev lern, s kom in kako se bomo združevali po načelu »en t d\■v^, en §'as<<' Je s'eJ k° PreJ naša. Sicer pa smo o tem že oliko govorili in pisali, da so besede odveč. Nastopil je as dejanj in pokončne drže. paradoks__ pg'ejmo si raje še drugo čudno trditev, ki je »težja«, posebna premisleka in za besedovanje bolj zanimiva. Gre *a to, da ni individualne avtonomije brez nacionalne su-Verenosti, možno pa je obratno: država se lahko osamos- svoje individualne interese. Interesi posameznika ne morejo imeti iste »teže« kot z vrha določeni splošno družbeni interesi. Med avantgardo in ljudskimi množicami je prečiščen prazen prostor, iz katerega so izrinjeni vsi vmesni avtonomni subjekti.«4 Že nekaj časa je v tem izpraznjenem prostoru zopet »pestro«. V somraku boljševizma se dogajajo na videz čudne reči: prižiga se zelena luč za večjo svobodo posameznika in hkrati rdeča luč za načelno že priznano suverenost republik kot nacionalnih držav. Toda, če si tega posameznega človeka in »Državljana«, katerega glas nekateri tako povzdigujejo, ogledamo pobliže, vidimo, da gre slej ko prej za »homogenizirane-ga« posameznika; že prej sproletariziran, je zdaj postal še nacionalist. Njegov glas se sicer sliši, ko vpije na mitingih kot del homogenizirane mase, vendar to še ne pomeni, da se veča njegova individualna avtonomija. Nasprotno. To, kar se dogaja, je poskus unitaristične prevare, ki se izkaže za samoprevaro samih unitaristov. »Njihov okvir predstavlja Jugoslavija kot država, država, ki se imenuje Jugoslavija. Zato dejansko ne izhajajo iz posameznika, marveč iz države; tistega človeka, ki naj bi imel en glas, že vnaprej obravnavajo kot jugoslovansko bitje. Kot bitje, ki pripada jugoslovanski državi ne glede na njegovo narodnost. Prav zato se temeljno načelo en človek — en glas,pretvorjeno v Temeljno načelo, spreminja v antidemokratično načelo majorizacije, v načelo apriorne premoči Srbov kot večinskega naroda v Jugoslaviji. In zato to načelo v svoji eks-kluzivistični obliki ni nič drugega kot operativno sredstvo v rokah tistih, ki hočejo Jugoslavijo spremeniti v Srbosla-vijo.« 5 Petje srboslavcev nas ni očaralo, kaj hitro smo spregledali njihovo namero. »Geslu en človek — en glas nekaj manjka, da bi zares lahko učinkovalo kot demokratično načelo, se pravi kot načelo oblasti ljudstva. Da bi to načelo sploh lahko veljalo na družbeni, ne pa zgolj na puščavniški ravni. Gre za vprašanje, znotraj katere človeške skupnosti naj bi veljala in obveljala človekova pravica do lastnega glasu. Na ravni človeštva kot takega doslej namreč še ni bilo nikakršnega glasovanja. Človeštvo je razdeljeno na skupine in le znotraj teh skupin ljudje oddajajo svoj glas. Velike družbene skupine človeštva so države. V odnosu med državami, na mednarodni ravni, na primer v OZN pa ne velja geslo en človek — en glas, namreč načelo en narod — en glas. To načelo izhaja oz. pravice vsakega naroda do samostojnosti, ki se kaže kot pravica do samoodločbe.«6 Slovenci torej vztrajamo pri pravici do samoodločbe in pri načelu en narod — en človek — en glas. V središču naše pozornosti je osamosvojeni posameznik, ki pripada suverenemu narodu in njegovi državi. Šele v suvereni slovenski nacionalni državi — osamosvojeni v tem smislu, da mi odločamo, s kom in kako se bomo povezovali in združevali — šele v tem okviru se lahko gremo demokracijo. Dopolnitev slovenske ustave je korak naprej v tej smeri. OPOMBE /. 77«* Hribar, Geslo »en človek — en glas...«. Demokracija. 21. 6. 19S9 J. »/.tiradi konceptualne jasnosti vpeljujem naslednje definicije ljudstvo jc množica narodno neizdiferenciranih ljudi, narod je skupina ljudi istega rodu. ljudstvo kot narod tvori etnijo, država je suverena politična oblast, nacija je presek naroda in države, v idealnem primeru narod s suvereno politično oblastjo, tj. z lastno državo.« Tine Hribar. Nova revija, št. 57. str. 3 3. Zdravko Mlinar. Individualna avtonomija in človekove pravice v razvojni perspektivi. I981). tekst bo objavljen v dveh različicah v reviji Teorija in praksa in v 2iro\skem ohčasniku. 4. Prav tam 5. Glej op. I. 6. Prav lam Miha Naglic ■0«j©l£fl(GLAS 10. STRAN Petek, 29. septembrajjete|^29 septembra 1989 SLOVENSKA SKUPŠČINA V SREDO SPREJELA DOPOLNILA K USTAVI SLOVENIJE IN ZAKON ZA IZVEDBO DOPOLNIL Slovenija je odrasla, zatod klanje m mm mm B^^SgMP^ * _ _ -___m _ _ mf% pravici do tega dejanja, o rU0Khn%/clxn in prevzgojitelje Ljubljana, 27. septembra - Nekaj po sedmi uri zvečer je predsednik slovenske skupščine in predsednik njene ustavne komisije Miran Potrč nagovoril delegate zborov, predsednika in člane predsedstva Slovenije, voditelje slovenskih družbenopolitičnih organizacij in zvez ter nad 120 domačih in tujih časnikarjev z besedami: "Začenjam deveto skupno sejo vseh zborov skupščine Slovenije. Predsedniki zborov so me obvestili, da je bil za današnjo sejo verificiran mandat 149 delegatom v zboru združenega dela, 68 delegatom v zboru občin in 45 delegatom v družbenopolitičnem zboru. Zato je skupna seja sklepčna. Predsedniki zborov so me obvestili, da so zbori sprejeli predlog amandmajev k slovenski ustavi v besedilu, kot ga je predlagala komisija skupščine Slovenije za ustavna vprašanja, kot to zahteva slovenska ustava. Na osnovi teh obvestil ugotavljam, da je predlog dopolnil od 9 do 90 sprejet v enakem besedilu v vseh treh zborih in so podani pogoji za razglasitev dopolnil ustave SR Slovenije. Razglaša se odlok o sprejetju dopolnil in ustavnega zakona. Objavljam, da smo s tem v skupščini SR Slovenije sprejeli in razglasili amandmaje k ustavi in ustavni zakon..." V veliki skupščinski dvorani je zadonela Zdravljica, ki bo od te srede dalje na osnovi 12. dopolnila k slovenski ustavi republiška himna. Njena vsebina je izraz tistega, kar smo v Sloveniji želeli doseči s spremembami ustave: dobro sebi in drugim, ne pa v škodo sebi in drugim. Tako pravico priznavamo tudi drugim, toda nikomur ne dovolimo, da bi jo kratil nam. Vendar se je v primeru sprejemanja dopolnil k slovenski ustavi dogajalo nekaj, kar nima primerjave v vsej povojni jugo- pretirano čisti v svojem ravnanju pri spoštovanju avnojske Jugoslavije. Da osvežimo spomin. Že pri lanskem spreminjanju zvezne ustave je prevladala beseda močnejšega in številčnejšega, čeravno ne tudi po argumentih, in očitke, da smo bili Slovenci takrat premalo uporni in hrabri, je slišati še danes. Ko seje v zavetju izrednega stanja na Kosovu spreminjala srbska ustava in se je bistveno menjala ustavna ureditev, dogovorjena leta 1974, je bilo zaželeno, da se o tem pre- Delegati na skupni seji zborov slovenske skupščine poslušajo uvodno besedo Mirana Potrča o dopolnilih ustave. Potrč je bil deležen burnega aplavza. Dobrodošel doma, je rekel predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik predsedniku jugoslovanskega predsedstva dr. Janezu Drnovšku, ki je takoj po vrnitvi iz ZDA prisostvoval delu skupnega zasedanja zborov skupščine. Drnovškov prihod v dvorano so delegati in gostje nagradili z burnim, dolgotrajnim aplavzom. slovanski zgodovini sprejemanja in dopolnjevanja ustav. Pred zadnjim korakom slovenske skupščine, ki ima edina ustavno zajamčeno pravico, da sprejema in spreminja ustavo, vendar ne v nasprotju z zvezno ustavo, so dvignili glas domnevni branitelji avnojske in socialistične, samoupravne ter neuvrščene Jugoslavije, ne ravno tirano ne govori, čeprav je nastajala enotna republika z dejansko tremi glasovi v državnih in političnih telesih. Takrat smo razumeli in verjeli, daje to predvsem stvar Srbije in da bo tudi ustava Slovenije samo stvar, pravica in odgovornost Slovenije zase in za skupno federacijo. To se v našem primeru ni zgodilo, prekoračena so bila pooblastila, spregledana veljavna ustavna določila, kdaj in kdo je za kaj pristojen, politika in politizacija sta zamenjali stroko in argumente (kdor se danes v splošnem jugoslovanskem kaosu še na slednje sklicuje, izpade najpogosteje smešno ali še kako hujše), in Slovenija je bila postavljena na hudo zatožno klop, ki zanesljivo ne bo umaknjena brez posledic v zavesti slovenskega naroda. Čeprav v zvezni ustavi jasno piše, da je odločitev skupščine republike ali pokrajine vrhovna in zoper njo ni pravnih sredstev in da se ustava lahko presoja na ustavnem sodišču in nikjer drugje šele po sprejetju, smo bili zadnji teden, še posebej pa zadnje ure pred sejo slovenske skupščine, priča komedijam po znanih scenarijih, katerim žal podlegajo tudi najvišji državni in politični organi, vključno z državnim predsedstvom, partijskim predsedstvom, skupščino, pa končno z zvezno vlado. Izživljanje nad Slovenijo je za nekatere seje kar premil izraz, obtožbe na osnovi polovičnega poznavanja ali nepoznavanja ustavnih dopolnil je globoko žaljivo za državljane Slovenije, ob tem pa popolna gluhost za naše argumente, da pač počnemo to, kar je naša pravica. Mislim, da je treba izreči priznanje našim predstavnikom v državnem predsedstvu, v zveznem cekaju, v zveznem zboru, s katerega so slovenski delegati zaradi očitne kršitve pristojnosti tega zbora odšli, v zvezni ustavni komisiji in na predsedstvu zvezne SZDL. Lahko bi sicer užaljeni ostali v Ljubljani, vendar je bilo hrabro iti v Beograd, tam povedati svoje videnje problema in s tem potrditi, da nikakor nismo gluhi in nepripravljeni za strpen, argumentiran in s spoštovanjem dovoljenih in stvarnih različnosti obigaten dialog. Zanj Jugoslavija še ni zrela. V vsem tem pritisku na Slovenijo in na delegate skupščine je še edino razumno in po črki zakona in ustave ravnalo zvezno ustavno sodišče, ki je odgovorilo, da slovenska dopolnila lahko obravnava šele, ko bodo sprejeta. Zakaj je toliko vroče krvi, protestov in opozoril Sloveniji glede sprejema nekaterih, domnevno spornih ustavnih dopolnil. Razlogov je več. Prvi je po moje ta, da je slovenska skupščina v sredo prvič jasno rekla, da naša republika ne potrebuje več skrbnikov in učiteljev, ker je pač (končno) stopila v zrela leta. V najvišji dokument državnosti je zapisala, v kakšni federaciji želi živeti in pod kakšnimi pogoji, ker so bile zadnje čase njene izvirne in osnovne pravice na njenem ozemlju kršene, jamstva, da ne bodo ponovno, pa ni, zato je treba stvari zapisati v ustavo. V enega od dopolnil smo zapisali, da sami odločamo o svojem bogastvu in meri, koliko bomo dali drugam. Napad na to dopolnilo je posledica skrbi, da bi Slovenija utegnila pripreti kar precej odprto pipo pomoči drugim delom države. V primeru slovenskih dopolnil gre za spopad partijske države na eni in pravne države, ki jo uzako-njujemo mi, na drugi strani. Kdo ima v tem spopadu več možnosti za zmago, je težko reči, vendar so očitno zagovorniki partijske, vsemogočne centralistične države (tudi zaradi razmer v teh okoljih) v premoči. Prav ta premoč pa je lahko omajana, če se bo slovenski in zadnje čase tudi prebujeni hrvaški pogled na federacijo in položaj republik le preveč razširil. Živa pa je še vedno teza o razdvojenosti slovenskega naroda in njegovega vodstva, ki ga je treba (tudi nasilno) vreči in s tem državljanom Slovenije omogočiti, da svobodno, po svoji volji zadihajo. Na to struno so bili ubrani pozivi sredinega zbora v Titogradu posebej slovenskim delavcem, posebej mladini, posebej študentom. Vendar je V Sloveniji prav ta hip povezanost naroda in vodstva velika, kar je pokazala sredina skupščina, pa Temeljna listina Slovenije, ki jo je do Zgodovinski trenutek: predsednik slovenske skupščine in predsednik ustavne komisije Miran Potrč razglaša sprejem ustavnih dopolnil in ustavnega zakona. srede podpisalo nad 400.000 državljanov Slovenije. Ne verjamem pretirano v zgodovinskost te ali one seje. Mnogo preveč smo jih v Jugoslaviji že imeli. Tokratni 27. september, ko smo kljub pritiskom, zaradi katerih je bilo med ljudmi in v delegatskih klopeh tudi več emocionalnosti, sprejeli ustavna dopolnila, pa utegne biti v marsičem zgodovinski. Če bodo slovenska dopolnila zaživela in dobila domovinsko pravico v Jugoslaviji, smo storili veliko dobrega zase in za druge. Če pa jih bomo zatajili, potlej bomo stopili dolg korak nazaj. S silo se lahko marsikaj stori. Tudi takšne grožnje slišimo. Vendar upam, da pa državi le nismo tako nespametni, da bi razen na jugu imeli še na severu, na vratih Evrope, izredno stanje... "Sporna in separatistična" dopolnila Na večini zveznih državnih in političnih organih, razen tega pa predvsem v Srbiji, Črni gori in na Kosovu, deloma pa tudi v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, je bil zlit žolč predvsem na šest zanje spornih dopolnil k ustavi Slovenije. Te sodbe so bile po oceni slovenske ustavne komisije, stroke, politike in sredine skupščine pavšalne in politične, ne pa strokovne, kar niso mogle biti, saj večina bistva in vsebine dopolnil sploh ne pozna. Različnih naukov smo bili deležni zadnji teden, predvsem pa dan ali celo ure pred sredinim zasedanjem skupščine: da razbijamo federacijo, da se želimo odcepiti, čeprav govorimo samo o Med zasedanjem skupščine je bilo pred poslopjem najvišjega organa oblasti in suverenosti Slovenije precej ljudi. Zvečer, ko so bila dopolnila sprejeta, so ljudje takole pozdravljali delegate za hrabro dejanje, ko so odhajali iz skupščine. fnovška f'sino klicali iz pravici do tega dejanja, o rifl nju integritete (tudi ozetff ske) Jugoslavije, da v državj več pravnega reda, da federaj je ne priznavamo več, itd. Pfj^lu, , lagano nam je bilo, da skleiNtfVv YOrKa nje o dopolnilih odložimo.' umaknemo sporna dopoln' in jih sprejmemo šele, kose^Malo precj poldnevom je bi-mo pogovorili z drugi"1' jj hitro sklicana novinarska SFRJ, če pa jih bomo sprtj "'erenca s predsednikom naj ne veljajo, ampak naj vJ^n.ske skupščine in ustavne zvezna ustava in podobno. J /nisije Miranom Potrčem. V pravzaprav piše v teh dopo govorih na vprašanja časni-lih, ki niso v nasprotju z zv*j jev je povedal naslednje: ustavo, čeprav gre za novos. venska ustavna razprava je naši ustavni praksi in tega P .globlja kot katerakoli do-če ne zanika, vendar sm° J m poskusi, da dopolnil ne sprejeli odgovorno zase j"^Prejeli, imajo le politično federacijo. V 10. dopolnilu "Oje; verjetno bo dana pobu- še, da je SR Slovenija v se ier Penila opora konstruktivne inju odnosov v Jugo zvezno ustavno sodišče dopolnila k slovenski Jugoslavije na temelju "^'[f" celovite in neodtujljive P^JJV' kar je njegova ustavna slovenskega naroda do sai» . v'ca, kar smo v Sloveniji dločbe, ki vključuje tudi pj Po poudarjali, kaj bo pa re co do odcepitve in združit* ■ n kakšno stališče bo pred 11. dopolnilu smo zapisa11* r'o zveznemu zboru v Socialistični republiki S1L,čne niji delovni ljudje in ob^Mnil, n svobodno odločajo o svojca bega, menimo pa, da so pa je urtlOrmi "a Pr'stojnost sodišča; z n ob^Poiniii ne želimo nikornur naravj Preševat vin *viJK sto razpolagajo z bogastvi in naravnimi .v"i^'' SaJ ničesar ne prejudfci-skladu s svojimi, v ustavi z °, smo pa pripravljeni na sanimi pravicami in dolznJ .^entiran, strpen in demo-mi. Bode 46. dopolnilo, ki P "JiCrii dialog, vi, da organi federacijama vprašanje, ali so možne dolž^ gument ki Pfat>čn N ozemlju Slovenije uposte^nej^zrnere^ je Potrč odgo pri poslovanju s Pr'pa,\j drugih narodov in narodlj ustavno pravico enakopr* sti jezikov narodov in nail sti. Dejanja in akti, ki so ijj v nasprotju s temi določr nimajo pravne veljave, je deležno 55. dopolnilo, vori o pravicah italijanski madžarske narodnosti, ki' Sloveniji avtohtoni. Naspj! zvezni ustavi naj bi bili tu". in 63. dopolnilo. Prvo prav'' v primeru, če organi feder" sprejmejo odločitev, ki nasprotju s pristojnostmi tem posežejo v ustavni p»l in pravice Slovenije, je ska skupščina dolžna sp voril, da s takim stanjem grozijo posamezniki, da pa zanje ni ustavnih osnov. Če pa bi te bile, bi bilo to za Jugoslavijo slabo. Kaj ste se pogovarjali z dr. Drnovškom in ali so ga Slovenci poklicali iz New Yorka, je predsednik skupščine povedal, da je bilo malo časa za pogovor in da so predsedniku razložili svoje poglede in ga seznanili, kaj se je zadnje čase dogajalo, vrnil pa se ni na poziv Slovenije. Na namig, da v Jugoslaviji sprejmemo ali omenjamo izredne ukrepe takrat, koje odsoten član zveznega predsedstva iz Slovenije (Dolanc - Kosovo, Drnovšek - Slovenija), je Potrč povedal, da moramo pač negovati stike s svetom. Dosti je bilo vprašanj glede samoodločbe in dialoga. Glede prvega je Miran Potrč dejal, da je bila to zahteva javne razprave, tudi nad 3000 pisnih zahtev, po osebnih pozivov v službo in na dom, dodal pa je, da samoodločbe verjetno ne bi posebej poudarjali, če bi bile razmere v SFRJ normalne. Glede dialoga pa: smo za dialog, vendar ne za takšnega, da te najprej nekdo oklofuta, potem pa se želi pogovarjati. ukrepe, ki zagotavljajo nje pravic in položaja je. V drugem pa piše. da le skupščina Slovenije r^« izredne razmere v Slovtfijl predlog predsedstva Slov Če je nevarnost obstoja rep ke oziroma njene ustav« ditve. Skratka, brez so8 skupščine ali predseds' Sloveniji ne sme sprejeli*! rednih ali podobnih r* Slovenska skupščina ima n co odpoklicati svojega zveznem predsedtvu, će v nasprotju s tem dopol"1 val kNAP°lnil Je tudi ve,ika odgovornost, na kar kažejo tudi 'na, Marinca in Smoleta. Slovenski fj^. dokončno izboril pravico, da zdaj in * flJ sam odloča o svoji usodi Tovariši, zlom stare slovenski narod na milost in nemilost samemu sebi. Sam se je mor a jf? ^ asizmoma v podobi velesil Italije in Nemčije. 27. aprila 1941 je bila ^jiTens^jet1skega naroda, mesec dni kasneje je počila prva partizanska puška. ^.Jern*:: narod bori na mr goslaviji, stisnjenem izboril prostrana sv° e^čij0'"lloa Dor' na morda najtežavnejšem območju v Ju-in v tln Za Povrn še Madžarsko. V tem boju si je dvakrat . Fato, dah''Ut'<'^ 'ta''Janske kapitulacije razorožil šest italijanskih divizij. O teI'ji)N^rec j se nval'n\ marveč zato, da bi z uspehi utemeljil nekaj drugega. S te?0iJp'- Pra s.lovenski narod dokončno izboril pravico, da zdaj in za zmeraj sam °" J^lje sV!Ce:.^' srno si jih tako priborili, slovenski narod ne bo zlorabil. Že od P ^anskjT0.-''0 posvetili temu, o čemer danes jasno govori- dar je Zanarot*ov- V mvši Jugoslaviji smo bili Slovenci ne- mo — enotnosti in štetokrat obsojani ^#Tlakon/'** nas enotnost jugoslovanskih narodov vselej pomenila enotnost in br&'< S(^. av°ih jugoslovanskih narodov. Takšno gledanje dobiva danes svoj kofl«4 jhuj Sel- Tovariši, mi Slovenc,'A prvj\'stvu, podjarmljeni in teptani pod ogromnim nemškim jarmom. Dan^./orb^ y nastopamo kot enakopraven, samostojen in suveren narod — ustvarjen prjhskuPnosti z bratskimi narodi Jugoslavije, prvič suvereno ustvarjamo s% t^-^^nilL VerJemite, da bo slovenski narod to svojo tvorbo, našo skupn0 ,fjimj ', kot doslej, saj bo v osvobodilnem boju z zmago nad sovražniki, notf'jfcu ' °rar ' nad sovražniki, Josip Vidmar v ime"11 lr|il svojo svobodo. Venskega naroda na drugem zasedanju AVNOJ Petek, 29. septembra Metek, 29. septembra 1 989 BO DOPOLNIL 11. STRAN @©IM§: GLAS zatodklanja varuhe pravici do tega dejanja, o rWhnWcl/Yl nju integritete (tudi ozem"' «iUVj|\U ske) Jugoslavije, da v držav' več pravnega reda, da leden" je ne priznavamo več, itd. 9 lagano nam je bilo, da skle^J nje o dopolnilih odložimo umaknemo sporna dopo'11* in jih sprejmemo šele, ko se* mo pogovorili z drugim1, 'smo klicali iz ew Yorka ]|ja[° pred poldnevom je bi-? hitro sklicana novinarska SFRJ, če pa jih bomo sptfJLJferenca s predsednikom naj ne veljajo, ampak naj T^en.ske skupščine in ustavne zvezna ustava in podobno-Jjjnisije Miranom Potrčem. V pravzaprav piše v teh dop formalno razpadla na več orga' nizacij? "V zvezi komunistov in tudj sicer se bomo morali navad'1! na to, da so v članstvu in tuo1 vodstvu različna mnenja, stahs" ča in ocene družbenega razvoja in da ne smemo že vnaprej za' znamovati tistih, ki zastopaj0, manjšinska mnenja, z zdravim1 ali konservativnimi silami. Vsa; ka organizacija pa mora tud' presojati, kje so skrajne meje notranje razčlenitve in polari' zacije. Za ZKS še ni nevarno-da bi imela pretirano izoblik0' vane notranje frakcije; veČJa nevarnost je monolitnost, ena resnica... Popitov očitek o "e(j! glavi in eni resnici" v slovensk ZK je absolutno krivičen, s.e zlasti, če sedanjo prakso, ko J<| omogočeno izražanje različn' mnenj, upoštevamo s prete klo." C. Zaplotn'" Včasih se sprašujem, ali smo Jugoslovani s svojimi pre-kričevanji sploh kaj dosegli? Doma nič in manj kot nič, po svetu pa zanimanje in vsevprek negativne ocene, kar sploh ni čudno, če vemo, koliko ljudi imamo po zaporih, v izolacijah, koliko jih je škaniranih, ponižanih, moralno kaznovanih, zdiferenciranih in brez služb. Taka popularnost je čudna reč, a kaj hočeš: na prvih straneh smo, v komentarjih in uvodnikih. S svojimi nerazumnimi mitingi in normalnemu Evropejcu nedoumljivo primitivno politično kulturo smo veliko bolj godni za kakšne rubrike Saj ni res, pa je, če ne bi tudi po svetu začutili, kakšna tragika je vse skupaj. Kadarkoli že prisluhnem odmevom po svetu, napeto prežim, kdaj je kdo spet napisal, daje Slovenija jugoslovanska Švica! Tedaj se mi kar milo stori. Toplo mi rata pri duši, domišljija dobi peroti: Švica, mili Bog! Posebno v zadnjem času se često miselno distanciram od raznoraznih nočnih sej in revolvrskih Obračunov pri OK koralu in zaplujem v svoje švicarske vode. Od tam so raznorazne grožnje, češ »puško bom snel s stene in pozaprl slovensko vodstvo, ki si upa v ustavna dopolnila«, ne le na meji vsakega okusa in razuma, ampak čisto navadni otroški vrtec. Tu, na senčni strani moje Švice, pa mi poženejo kri v glavo... TEMATEDNA OD »ŠVICE« DO ŠVICI Tu, v jugoslovanski Švici, me kar stresa od groze, kaj bo spet zinil nekdo v Črni gori, kjer se zlahka na mitingu zbere famoznih 50.000 ljudi, tam, v tapravi Švici, pa ob priliki črnogorskega mitinga melanhonično dihnem: »Madonca, ti pa imajo res cajt in energijo!« A točno zdajle, 27. septembra, ob 19. uri, imam slutnjo Švice doma! Priokus taprave Švice. Imam jo skupaj z ostalimi Slovenci, saj nas vlada ni pustila na cedilu, ko je rekla odločni NE tistim puškarjem in mitingašem, ki imajo cajt in energijo. A dan D še zdaleč ni minil, vam pravim kot jugoslovanski Švicar. Še se bodo snemale puške s sten, brez skrbi. Še bo zavijalo in se kadilo okoli slovenskih vogalov, še bomo deležni tako pikantnih metafor, kot je tista, ki seje slišala na črnogorskem mitingu. Slutim, da na račun Slovenije, ker se zaenkrat še niso preorinetirali na druga interesna področja. Govornik je v luči sprejemanja slovenskih dopolnil zajadral v tako primerjavo: »Vemo, da sneg ne pada le zato, da pač pade. Pade zato, da je videti sledi divjadi.« Uaauaa, se je slišalo pred titograjsko skupščino v čast in slavo snežnim razmeram in drugim vremenskim pojavom, še vreme je tako osveščeno, da ve, kaj je pravica in skazica. V alpskem delu prave Švice pa imajo sneg zato, da smučajo in ga prodajajo, z izkupičkom pa fino živijo. Ni jim mar emocionalnih snežnih in vseh drugih miselnih preokupacij, ki naj bi bile vse v službi neke ideologije. In nismo ne žejni in ne lačni, varčujejo in nam še na misel ne pride, da bi metali denar v vreče brez dna... Od jugoslovanske do tazaresne Švice je - še dolga pot. Sam Bog nam pomagaj, kako se bomo vsi skupaj še »našvi-cali«, preden bomo v pravi Švici. Kljub motečim vremenskim faktorjem pa iskreno želim, da bi bili vsi skupaj enkrat vsaj približno tazaresna Švica... Sedej /O ljubljanska banka KOT IMETNIK TEKOČEGA RAČUNA, ŽELIM SVOJ DENAR V S0R0T0 ZVEČER 0R 22. URI! NEMOGOČE? BANKOMAT je samopostrežni stroj, ki s pomočjo identifikacijske kartice z magnetnim zapisom oz. BANKOMAT KARTICE, omogoča dvig denarja KADARKOLI in brez navzočnosti bančnega delavca. V Gorenjski banki bodo bankomati kmalu delovali. Zato morate imetniki tekočega računa, ki želite z bankomati poslovati, izpolniti prošnjo za izdajo bankomat kartice. Prošnjo, skupaj z osnovnimi navodili, dobite na vseh bančnih okencih Gorenjske banke, kjer izdajamo čeke. Temeljna banka Gorenjske Kranj Jež PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO Tale pearl - barlev je po 8 milijonov za porcijo. Malo ali veliko - kdo bi sploh še vedel v današnjih časih! Dahnili so da: V Kranju: Anita Grašič in Tomaž Čadež z Visokega; Alenka Jerše in Iztok Krevs iz Kranja; Mirjam Kopač in Matjaž Bajželj iz Naklega; Romana Balažič in Robert Vari z Ribnega; Milena Videmšek in Valentin Smolej s Pangršice. Cvek MAJDA KRPAN Avtobus Margaret Thatcher se prodaja Britanska konservativna stranka se je odločila, da proda oklopni mini - bus, ki ga je v predvolilni kampanji uporabljala ministrica. Karakteristike vozila: modre barve, tehta 13 ton, ima 18 sedežev, štiri telefonske linije, generator za elektriko in WC. Britanski časopisi predlagajo, naj ga ponudijo avtorju Satanskih stihov, saj je še vedno v veliki nevarnosti... Angleži se učijo japonščine Britancem učenje jezikov ni bilo nikoli vrlina. Toda zdaj se množično odločajo za tečaje japonščine. Razlog? Kar precej japonskih firm se pripravlja, da odpre svoje filiale v Veliki Britaniji. Znanje japonščine je zato velika prednost za tiste, ki bi se v teh firmah radi zaposlili. Težko življenje psov Čeprav domače živali, pse in mačke, njihovi lastniki vztrajno ljubkujejo je večina teh živali v resni nevarnosti, da bi mentalno zboleli - tako je sporočilo s kongresa britanskih veterinarjev iz Glasgovva Živali naj bi bile praktično frustrirane, saj so pravi zaporniki v pretoplih sobah, ob televizorjih... Če bi psi govorih, so dejali na kongresu, bi verjetno rekli: »Oh, kje so dobri stan časi, ko smo bili še svobodni in smo se lahko predali svojim nagonom...« Dumping cena za hišo Linde Evans Slavna igralka Linda Evans - Kristl iz še bolj znane serije Dinastija se je odločila, da da v najem svojo veliko hišo na Beverly Hills za 8 000 funtov mesečno. To je tako razjezilo njene slavne sosede same filmske igralce in igralke, da so protestirali, saj najemnina običajno znaša najmanj 65.000 funtov. Hiša je popolnoma opremljena, prostrana, pred njo je trata v obliki srca, pred zvedavimi pogledi pa vse to varuje visoka ograja Potem ko je nehala snemati Dinastijo, se je Linda odločila da zapusti Hollywood in oddide v državo Washington, kjer ima drugo hišo. Manson bi spet ubijal Charles Manson,' vodja sekte, ki je pred dvajsetimi leti tako strahotno ubijala, je sporočil, naj ga nikar ne spustijo iz zapora, ker je še vedno sposoben ubiti pravo množico ljudi. Manson ki je tedaj s pravim masakrom umoril sedem ljudi med drugim tudi slavno igralko Sharon Tate, je med drugim tudi dejal, da bi na prostosti takoj poravnal račune... Priznam, da sem najprej "vzela na piko" neko drugo prodajalko Tekstilindusove industrijske prodajalne sredi Kranja in nehote skušala njeno prijaznost. Podlogo sem iskala tanko bombažno oziroma viskozno blago, kot je zahtevala moja šivilja. In ker se na blago ne spoznam veliko, sem prodajalko poprosila za končke blaga, da bi jih lahko pokazala mojstrici. Brez besed mi jih je odrezala, tanko seveda, da bi ne prizadela naslednje stranke, mi svetovala, kaj bi bilo bolje. Od enobarvnega lahko odreže kakšen tanek tanek trakec, toliko da se vidi barva ali kvaliteta, vzorčnega pa ne more. Prodajalka je bila prijazna, pripravljena pomagati, ponuditi tudi vse drugo. Tako nevsiljivo, da sem se že skoraj odločila za kos prelepega, kot svila padajočega blaga iz viskoze v velikem vzorcu in jesenskih barv za krilo... Ampak ne, prišla sem le zaradi podloge. Morda jutri, ko pridem blago iskat' In tudi pogovorila se bom z njo, sklenem. Vendar naslednji dan je nisem našla. Našla pa sem drugo, prav nič manj prijazno. Bo pač morda ta na vrsti, si mislim in jo spremljam pri njenem delu. Nekaj najstnic je prišlo po blago za pentlje za v lase. V Jani so prebrale, da so zdaj modne in vse so hotele tanko drobno rožasto turkizno blago. Prodajalka je bila takoj pripravljena odrezati jim trakove, vendar, ko je ugotovila, da je blaga le še za bluzo, se je obotavljala in ni hotela odrezati! Kako bo tole neki speljala, me je zanimalo, kajti dekleta je le vleklo k drobnim rožicam. Nekaj takšnega so si verjetno zamislile na svojih glavah. A prodajalka jih je znala prepričati, da niso nič manj lepe in modne modre pike na beli podlagi, ali bele na modri, ali pa onile drobni vzorček. Toliko blaga jim je prinesla na mizo, jih razgrinjala pred njimi, da so mimogrede pozabile na tisti modri konec, se ogrele za nove vzorce in na koncu so bile vse zadovoljne. Majda Krpan, ena od mlajših prodajalk v Tekstilin-dusovi prodajalni je še enkrat potrdila, da zna ravnati s strankami. "Vse skušamo biti prijazne," mi pripoveduje, potem ko so dekleta že odšla s svojimi drobnimi zavitki. "Prilagajamo se stranki in s svojim svetovanjem včasih bolj, včasih manj zadane-mo. Kakšna stranka točno ve, kaj bi rada kupila, takrat ni težav, če pa želje niso povsem izrazite, je najbolje, da si stranka najprej blago sama ogleda, potem skušaš najti njen okus in ko ga spoznaš, veš tudi prav svetovati. Izbira je velika, zato se je stranki vsekakor težje odločati. To povsem razumemo in imamo, vsaj upam, dovolj potrpljenja za vse." D. Dolenc Sejem na Dovjem Dovje - Mojstrana - V tej krajevni skupnosti zavzeto nadaljujejo z živahnim družabnim življenjem. Člani sekcije za ljudske običaje pri KUD Jaka Rabič pripravljajo v nedeljo, 1. oktobra, pravi vaški sejem sredi vasi Dovje. Sicer imajo sejmi v tem kraju večstoletno tradicijo, prirejali so jih vse do 1941, do začetka druge svetovne vojne. Kasneje za to očitno ni bilo dovolj zanimanja, letos pa to tradicijo spet oživljajo. V goste so povabili najrazličnejše obrtnike z domačo robo, aktiv kmečkih žena bo pripravil domače dobrote, organizirali pa bodo več družabnih tekmovanj in iger. Na sejemskem prostoru bo še stojnica turističnega podmladka osnovne šole 16. december Mojstrana. Ne bo manjkala tudi stojnica v stilu bolšjega trga, skratka v nedeljo bo na Dovjem ves Čas zabavno in veselo. J. Rabič ureja DARINKA SEDEJ bjffiS •• GLAS 14. stran ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 29. septembra 1989 Vaterpolo Triglav ima novega predsednika Kranj, 20. septembra — Zvezni vaterpolski ligaš Triglav iz Kranja se pospešeno pripravlja za ponovni krst v elitni jugoslovanski ligi, ki naj bi se predvidoma začela v prvih dneh decembra. Člansko moštvo z vsemi okrepitvami se od 1. avgusta dvakrat dnevno pod vodstvom trenerja Rada Čermelja in njegovega pomočnika Ljuba Čaliča pripravlja v letnem bazenu. Pred startom v ligi so na sporedu še pokalna srečanja, ki naj bi bila od 30. septembra dalje. Ker v letnem bazenu ne bo več vode, se bodo treningi nadaljevali v zimskem bazenu. Na Reki je bil pred dnevi ustanovni sestanek sodelujočih vaterpolskih klubov Italije in Jugoslavije. Na tem sestanku so ustanovili ligo ITALY 4 + 4. V tej ligi bodo igrale ekipe Trie-stina, Edera (oba Trst), Vicenza in Goricia, Primorje (Reka), Opatija Key, Mladost Coning in kranjski Triglav. Igrali bodo v dveh skupinah, o prvaku pa bosta odločali prvi dve ekipi iz obeh skupin. Tekmovanje se bo začelo 29. oktobra in bo končano do 10. decembra. Vsa srečanja se bodo igrala v Trstu in Reki. Cilj te lige je okrepitev vaterpola v severnem delu Italije in Jugoslavije. Na torkovem sestanku predsedstva VK Triglav je bil imenovan novi vršilec dolžnosti predsednika kluba. Po odhodu Iztoka Krašovca za direktorja kluba NK Olimpija je bila na to mesto imenovan Marko Troppan. Marko Troppan je Kranjčan in znani športni delavec pri ženski košarki Ilirije iz Ljubljane. D. Humer Jeklarski maraton na Jesenicah Olga Grm in Dušan Hribernik Jesenice — Člani koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Jesenice so organizirali 4. jeklarski maraton. Proga je bila dolga 21 kilometrov in je potekala od Jesenic do Mojstrane in nazaj. Udeležba je bila tokrat nekoliko skromnejša, vendar pa so le prišli najbolj vneti privrženci tega športa iz različnih krajev Slovenije. V posameznih kategorijah so zmagali: pri ženskah Olga Grm iz Lesc, pri moških pa: do 18 let Klemen Kejžar s Hruši-ce, od 18 do 30 let: Miro Lebar iz Kranjske gore, od 31 do 40 let Dušan Hribernik iz Kranja, od 41 do 50 let: Janez Sitar iz Mošenj, od 50 do 55 let Boris Ahac iz Radovljice in nad 55 let Miro Rant iz Kranja. Najboljši ženski rezultat je dosegla Olga Grm, moškega pa Dušan Hribernik. Najstarejši udeleženec je bil 65-letni Srečo Mesaric iz Kranja, najmlajši pa 14-letni Gaber Lah iz Kranjske gore. j j^^ii Tekmovanje v športnem plezanju Začenja se hokejsko prvenstvo Prvič v Kranju Kranj, 27. septembra - Najboljši jugoslovanski plezalke in plezalci bodo sredi prihodnjega meseca gostovali na kranjskem stadionu Stanko Mlakar. Tam bo namreč Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Kranj izvedla tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni z imenom YU Ročk Master. Nanj bodo prvič doslej povabili 7 plezalk in 15 plezalcev, ki so jih organizatorji izbrali na osnovi rezultatov z dosedanjih tekmovanj in vrstnega reda v jugoslovanskem pokalu športnega plezanja ter težavnosti opravljenih vzponov. Na tekmi v Kranju, ki jo bodo izvedli 14. in 15. 10. 1989, bodo oba tekmovalna dneva nastopili vsi prijavljeni plezalci. Njihove dosežke v obeh smereh, ki bosta dokaj zahtevni in raznoliki, bodo sešteli v skupni rezultat. To bo novost glede na dosedanja tekmovanja, kjer seje po kvalifikacijskem tekmovanju uvrstilo v finale le določeno število plezalcev. Tudi zato si obetajo v Kranju zanimivo plezalsko prireditev. S. Saje Smučarski skoki Fras prvi, Franc tretji Kranj, 24. septembra — V novem smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi je bilo v nedeljo dvoje tekmovanj. Najprej so se pomerili najmlajši skakalnici do 9 let starosti, najboljši med njimi je bil Mandeljc iz Žirovnice pred domačinom Kobalom. Osrednja prireditev je bilo poletno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince, kjer je nastopilo 51 skakalcev iz vseh boljših slovenskih klubov. Najboljša sta bila Ljubljančana Fras in Bregar, na odlično tretje mesto pa se je uvrstil pionir kranjskega ID Triglav Urban Franc. Rezultati — mlajši mladinci: 1. Fras 193,2 (59,5, 62,5), 2. Bregar (oba El. Ilirija) 189,2 (60, 59,5), 3. Franc (ID Triglav) 177,6 (55, 61), 6. Zupan, 7. Zaplotnik (oba ID Triglav), 8. Meglic, 9. D. Jekovec (oba Tržič) in Dolhar (Rateče); pionirji do 9 let za pokal Gorenjske: 1. Mandeljc (Žirovnica), 2. Kobal, 3. Mohorič, 4. Norčič (vsi ID Triglav), 5. Romih, 6. Sire (oba Tržič). , , .. J. Javornik Smučarski skoki Mandelc iz Žirovnice zmagal Žirovnica, 20. septembra - TVD Partizan iz Žirovnice je organiziral republiško prvenstvo pionirjev do devet let starosti. Tekmovalo je 38 mladih skakalcev iz enajstih klubov iz Slovenije. Tekmovali so na 12 metrski skakalnici, pokriti s plastiko, v Glen-ci pri Breznici. Zmagal je domačin Mandelc, drugi je bil Peterka iz Moravč, tretji pa Žunič iz Titovega Velenja. Drugi gorenjski skakalci niso bili med najboljšimi, dosegli pa so naslednje uvrstitve: 12. je bil Sire iz Tržiča, 16. Pogačar iz Žirovnice in 18. Romih iz Tržiča. Žirovniško tekmovanje je štelo tudi za pokal Gorenjske, v katerem po dveh tekmah vodi Tržičan Sire s 35 točkami pred klubskim sotekmovalcem MajstoroviČem, ki ima 28 točk. S 25 točkami delita tretje mesto Lang (Tržič) in Mandelc iz Žirovnice. M. Gašperin ureja JOŽE KOŠNJEK Jeseniški hokejisti so dobro pripravljeni Jesenice, 28. septembra - Ciril Klinar, trener jeseniških hokejistov :»Moštvo je na prvenstvo dobro pripravljeno, saj smo samo avgusta imeli 39 treningov...« Danes, v petek, se bo začelo državno hokejsko prvenstvo. V prvi zvezni hokejski ligi bo startalo šest klubov. Na seji predsedstva HZJ so že opravili žrebanje med klubi in tako bo že v I. kolu prvi derbi med Jesenicami in Olimpijo v dvorani Podmežakla. Druga para sta Medveščak Gortan - Crvena, zvezda in Partizan Vojvodina. Sistem tekmovanja bo tak kot lani: v prvem delu bo vsako moštvo igralo z vsakim po trikrat doma in v gosteh, potem bodo polfinalni obračuni med prvo in četrtouvrščenimi ter med drugo in in tretjeuvrščeni-mi na tri zmage. Zmagovalca se bosta v velikem finalu na tri zmage pomerila za naslov prvaka, poraženca pa za končno tretje mesto. Tudi peto in šesto-uvrščeni bosta igrala na tri zmage za končno peto mesto. Jeseniški hokejisti, doslej 23 krat državni prvaki, so se poleti temeljito pripravljali na novo sezono. Trener Ciril Klinar ima na boljo 22 igralcev: Pretnarja, K. TiČarja, Cigana (vratarji), M. Pajiča, Kožarja, Magazina, D. Horvata, Keliha, Juga, Mli-narca, Šuvaka, Hafnerja, Raspeta, Š. Ščapa, Kopitarja, Ti-šlerja, Smoleja, Razingerja, Kunčiča, M. Sturma, J.Tičarja in J.Šturma. Pred začetkom prvenstva smo se pogovarjali s trenerjem Cirilom Klinarjem in njegovim pomočnikom Jožetom Češnjakom o pripravah jeseniškega moštva na sezono. Ciril Klinar in Jože Češnjak sta dejala:»Pri hokejskem klubu Jesenice nimamo tujih igralcev. Predvsem zato, ker za tuje igralce nimamo denarja. Sploh pa je težko razumljivo, da ob današnji krizi nekateri klubi lahko namenijo toliko denarja za tuje igralce. Tuji hokejisti tudi niso prava rešitev za razvoj jugoslovanskega hokeja. Za prihajajočo sezono smo se zelo dobro pripravili in imeli samo avgusta 39 treningov, obenem pa še štiri prijateljske tekme septembra. Vse priprave so potekale doma, bile so temeljite, moštvo je zelo dobro pripravljeno in upa na najboljše. V ekipi so zreli fantje, vedo, da bodo tekme hude, saj so tri enakovredne hokejske ekipe, ki se bodo potegovale za najvišji naslov. Vemo, da imamo veliko ljubiteljev in navijačev, ki nas bodo podpirali skozi vso sezono. Z obiskom na tekmah smo zadovoljni, s spodbujanjem tudi, a žal je še vedno tako, da smo največ spodbude deležni tedaj, ko nam gre dobro in najboljše. Ko pa zaškriplje, so ljubitelji kar preveč tiho. Ko smo nedavno tega gostovali v Beljaku in je bila samo prijateljska tekma, so bili navijači tako zagreti, kot bi šlo za pravi derbi...« D.Sedej Vabila, obvestila Nogomet Zmaga Nakla na Jesenicah Kranj, 27. septembra - V zadnjem kolu območne slovenske lige je Naklo zmagalo v gorenjskem derbiju na Jesenicah, Triglav je doma remiziral s Postojno, Britof pa je bil doma poražen z Jadran Lamo. Izidi: Jesenice : Naklo 1 : 2, Triglav : Postojna 0 : 0 in Britof : Jadran Lama 0 : 2. Vodi Primorje s 7 točkami,'Naklo jih ima 6, Britof 4, Triglav in Jesenice pa sta še brez točke. V gorenjski ligi so igrali: Alples : Lesce 1 : 3, Mavčiče : Bitnje 5 : 2, Visoko : Alpina 3 : 7, Tržič : Bohinj 1:1, Sava : Zarica 0 : 0 in Primskovo : LTH 0 : 0. Vodita Alpina in Sava s 7 točkami. D. Jošt Kegljanje Boris Urbane drugi Kranj, 26. septembra - Štiriindvajset najboljših slovenskih kegljačev je sodelovalo na finalu republiškega članskega prvenstva na Ravnah. Zmagal je Hari Steržaj, član mariborskega konstruktorja, svetovni prvak Boris Urbane z Goric, sicer član Gradi-sa iz Ljubljane pa je bil drugi. Steržajeva zmaga je bila pričakovana, saj je imel iz predtekmovanja kar 57 kegljev prednosti pred Urbancem. Deset najboljših se je uvrstilo na državno prvenstvo. Steržajev končni izid je 3823 podrtih kegljev, Urbančev pa 3732 kegljev. J. K. Rokomet Prekinjena tekma Besnica : Sava Kranj, 27. septembra - Prva kola v gorenjski rokometni ligi so prinesla prva presenečenja. Novinec Struževo igra zelo dobro, srečanje v Besnici pa je bilo prekinjeno. Do konca je bilo še 12 minut, vzrok za prekinitev pa naj bi bilo pristransko sojenje domačina Kozjeka. Rezultat ob prekinitvi je bil 23 : 22 za Besnico. Gumar je premagal Krvavec s 47 : 27. Gostje so prišli na tekmo le s šestimi igralci. Alples je premagal Struževo z 28 : 25. Struževo se je kot novinec zelo dobro upiralo lanskemu prvaku. Veterani Preddvora igrajo odlično in so z 39 : 26 premagali Veterane Kranja, izkazali so se tudi veterani Peka, ki so z 36 : 27 premagali Dupljance. Zabni-ca je z 22 : 20 premagala mladince Preddvora, katerih je bil zaradi nešportne-ga vedenja izključen Gre-gorc in ne bo smel igrati na eni prvenstveni tekmi. Britof pa je v gosteh premagal Storžič s 27 : 22. J. Kuhar Rokomet Zmaga in poraz Kranj, 26. septembra - Gorenjska zastopnika v prvih republiških rokometnih ligah sta igrala s polovičnim uspehom. V moški ligi je škofjeloški Ter-mopol doma premagal Rudarja SCT s 23 : 17 (11 : 4). Ter-mopol je z dvema točkama iz dveh kol četrti. V ženski ligi pa je bil Alples doma poražen z Burjo Centrocoop z 21 : 22. Alples je na prvenstveni lestvici sedmi. Kriška gora išče skrbnika Križe, 27. septembra - Planinsko društvo Križe razpisuje zimsko oskrbovanje planinske koče na Kriški gori, ki traja praviloma do 15. junija prihodnje leto. K sodelovanju vabljeni mlajši upokojenci pari, ki zmorejo sami ali z zanesljivimi pomočniki opravljati skrbniška dela (urejevanje koče in okolice, pravilen odnos do obiskovalcev, evidenca gostov, finančne in statistične obveznosti do društva itd.). Pisne prijave sprejema Planinsko društvo Križe do vključno 15. oktobra. V nedeljo suhi tek Gorenjskega odreda - Športno društvo Krvavec Cerklje organizira v počastitev praznovanja krajevnega praznika krajevnih skupnosti pod Krvavcem II. suhi tek Gorenj; skega odreda, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri pri osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, kjer bo tudi cilj. Proge bodo dolge od treh do 20 kilometrov. Startnina je 20.000 dinarjev za člane in članice, pionirji pa startnine ne plačajo. Start pionirjev in pionirk na 3 kilometre bo ob 10. uri, na 10 in 20 kilometrov pa ob 10.15. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja do pol desetih. Pojasnila daje Janez Martinčič po telefonu 42 - 782. J. Kuhar Prvi hokejski derbi na Jesenicah - Začenja se novo državno prvenstvo v hokeju na ledu. Že v prvem kolu bo danes ob 18. uri na Jesenicah derbi med Jesenicami in Olimpijo iz Ljubljane. Vabljeni! J. Rabič Nogometni spored - V petem kolu območne nogometne lige igra Naklo v nedeljo ob 10.30 doma z Belo Krajino, Triglav gostuje pri Svobodi, Britof v Ajdovščini in Jesenice v Postojni. Mla; dinci Britofa gostujejo v Izoli, Sava pri Olimpiji, Triglav pa pri Stolu. Na sporedu bo 5. kolo v gorenjski ligi. V soboto ob 15.30 bodo v A ligi igrali LTH : Alples, Zarica : Primskovo, Bohinj ! Sava, Alpina : Tržič, Bitnje : Visoko in Lesce : Mavčiče, v B lig' pa Šenčur : Trboje, Kokrica : Grintavec, Kondor : Podgorje, Bled : Hrastje, Britof B : Polet in Velesovo : Podbrezje. Kadet) igrajo v soboto dopoldne ob 10. uri, pionirji ob 14. uri, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. D. Jošt Rokometni spored - V soboto in nedelje se bo nadaljevalo tekmovanje v slovenskih ligah in v gorenjski ligi. V moški ligi gostuje škofjeloški Termopol v soboto v Ribnici pri Inles Riku, V ženski ligi pa igra Alples v soboto na Krimu. V drugi republiški ligi igra Peko v soboto v Novi Gorici, Preddvor pa igra v soboto ob 17. uri doma z Mokercem KIG. V drugi ženski ligi igrajo Preddvorčanke v soboto ob 19. uri na tujem z Zagorjem Izlakami. V ligi mladincev, skupina center igra Preddvor v nedeljo ob 10. uri doma s Krimom, Termopol I doma z Inles Rikom, Peko gostuje pri Kolinski Slovanu, Besnica pri Ponikvah, Termopol I j pa igra doma z Grosupljami. V ligi mladink gostuje Alples pri Itas Kočevju, Preddvor igra v nedeljo ob 11. uri z Dupljami, Sava pa v soboto ob 18. uri s Pekom. V gorerjjski ligi bo četrto kolo na sporedu danes in sicer ob 16. uri Veterani : Storžič, ob 16,30 Radovljica : Alples, ob 18. uri Peko : Britof, ob 20. uri Krvavec : Duplje in Sava : Preddvor veterani ter v nedeljo ob 10. uri Besnica : Gumar. V ponedeljek, 2: oktobra, bo na sporedu peto kolo: ob 16. uri Britof : Veteran' Kranj, ob 18. uri Preddvor veterani : Radovljica, ob 19. uri A1' ples : Besnica in Storžič : Struževo, ob 19,30 Preddvor mladinci I Krvavec in ob 20. uri Duplje : Sava in Žabnica : Peko. J. Kuhar V Tržiču teniški turnir dvojic - Teniški klub Tržič organizira v torek, 3. oktobra, ob 15. uri na teniških igriščih v Križah turni/ moških, ženskih in pionirskih dvojic. Prijavnina znaša 30.000 dinarjev za dvojico, ki pa je pionirji ne plačajo. Žrebanje bo v torek ob 15. uri ob igrišču. J. Kikel Merkur pred novima dvobojema - V drugi zvezni namiznote-niški ligi je novinec Merkur iz Kranja uspešno preskočil prv0 oviro. Ob dobri igri Zorana Gašiča, Marka Joviča in Janeza Mačka je premagal Ilirijo iz Ljubljane s 7 : 2. V soboto in nedelja bosta v dvorani Partizana iz Stražišča nova dvoboja. V soboto oP 17. uri bo tekma Merkur : Sobota, v nedeljo ob 10. uri pa Merkuf : Strojna Maribor. D. Klevišar Radovljiško prvenstvo v krosu Radovljica, 26. septembra - Zveza telesnokulturnih organizacij radovljiške občine in Športno društvo Mošnje prirejata v soboto, 30. septembra, ob 16. uri na nogometnem igrišču Mošnje - Podvin letošnje občinsko prvenstvo v krosu. Proge bodo dolge od 1000 do 5000 metrov, tekmovalci in tekmovalke Pa bodo razdeljeni v 11 starostnih skupin. Tekmovanje bo tud' moštveno, vendar mora v eni kategoriji nastopiti vsaj pet tekačev enega moštva. Tekmovanje bo izbirno za sestavo občinsk reprezentance za Pokal Dela, ki bo 14. oktobra v Kopru. J. I*' POGLEJ, PRIMERJAJ, PREMISLI! Gledate sedežno garnituro, ki jo lahko imamo na vrtu ali balkonu. To je garnitura BRIONI, ki ima svojo ceno; danes ali po treh mesecih kreditiranja. Katera je mamljivejša? * Izhodiščna cena je bila izračunana 1. 8. 1989 v salonu Mebla v Ljubljani. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! a^MEBLO Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni MeblarNova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje (^q)lg@smi©^iglas 16. stran OGLASI Petek, 29. septembra 1989 • Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele. I • Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do raz- h raščanja žita spomladi. '[ • Ni omejitev glede temperature in razvoja žita [/( Dicuran forte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu Zat6 v vaši zadrugi zahtevajte dicuran forte mmwimmmrm w mmm m ai miti TRGOVINA "CENTER' - velika ponudba vseh vrst izdelkov iz JEANSA: ELASTIČNE HLAČE IN KRILA,TERMO HLAČE,TERMO JEANS HLAČE,JAKNE —PRODAJA NOVIH iN RABLJENIH OBLAČIL Odprto od 8. do 19., sobota od 9. do 12. Kranj. Cesta Staneta Žagarja 2 EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 82, Škofja Loka objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva: Unis tovorni avto VW Caddv Izklicna cena 170,000.000 din diesel, letnik 1984 Javna licitacija bo na sedežu v četrtek, 5. oktobra 1989, ob 13.00 uri. Ogled je možen isti dan (informacije po tel. 631-232, int. 41). Osnovno sredstvo bomo prodali po načelu ogiedano — kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek od licitirane cene plača kupec. Interesenti mcrajo pred prićetkom licitacije vplačati varščino ! v višini 10 % od izklicne cene. Varščino sprejemamo na dan licitacije do 12.00 ure. Kupnino mora kupec poravnati v 15 dneh, vozilo lahko odpelje po predložitvi dokazila o plačilu. Neuspelim ponudnikom bomo varščino vrnili takoj po zaključku licitacije. Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje naslednja dela in naloge: - UČITELJA MATEMATIKE za določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoj: PU matematike, nastop dela po dogovoru. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: učitelj razrednega pouka, strokovni izpit. Pričetek dela 5. 2. 1990. - UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Nastop dela 5. 2. 1990. - DELAVKE V KUHINJI za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na bolniškem in porodniškem dopustu. Pogoj: NK delavec (I. zahtevnostna stopnja), nastop dela takoj. - DVEH ČISTILK za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Nastop dela 4. II. 1989 oz. 23. II. 1989. Pogoj: NK delavec (I. zahtevnostna stopnja). Stanovanj ni. Pisne prijave komisija sprejema v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška ul. 3. NA ODDELKU POSEBNIH PRODAJ VAM TA TEDEN PRIPOROČAMO NAKUP: — čokolade, piškotov, riža (1/2 kg) in NEKATERE VRSTE PIJAČ PO UGODNIH CENAH — na tem oddelku lahko kupite tudi zavitke ozimnice ETA (vloženo sadje in zelenjava) — v naši samopostrežni trgovini Vam priporočamo nakup čebule in jabolk za ozimnico VELEBLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA NOVO IZ ALPINE BOGATA IZBIRA NAJNOVEJŠIH SVETOVNO ZNANIH MODELOV ŽENSKIH ČEVLJEV PO KONKURENČNIH CENAH IZ KOLEKCIJE ZA JESEN V RAZNIH BARVAH IN VZORCIH V PRODAJALNAH ALPINE Verjetno še ne veste: DUTY FREE Mednarodno podjetje SLOVENUALES TRGOVINA na Gorenjskem sejmu v Kranju ima bogato ponudbo in konkurenčne cene! Odprto. OBVESTILO GORENJE SERVIS SERVISNA ENOTA KRANJ PREMEŠČA z 28. 9. 1989 POSLOVNI LOKAL IZ GLOBUSA NA TRG PREŠERNOVIH BRIGAD 10 — (ZA BOLTEZOM) ZA PRIJAVO REKLAMACIJ OSTANEJO DOSEDANJE TEL. ŠT. 24-946 in 23-480 CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO! pon. — pet. sob. 12-19 8-12 tel. 28-284 KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ — z n. sol. o TOZD Komunala TOZD VODOVOD KANALIZACIJA OBVESTILO Vse porabnike komunalnih storitev obveščamo, da se s 1. oktobrom 1989 povečajo cene: — odvoz komunalnih odpadkov za 30 % — proizvodnja in distribucija vode za gospodinjstvo, odvajanje in prečiščevanje odplak za gospodinjstvo 40% — proizvodnja in distribucija vode za industrijo, odvajanje in prečiščevanje odplak za industrijo 45 %. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET OBVESTILO OBČANOM V skladu z odlokom o pripravi dopolnitev in sprememb dolg0' ročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj, ki ga je Skupščina občine Kranj sprejela na seji, dne 23. 1'' 1988, je Izvršni svet Skupščine občine Kranj pripravil osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 — 2000 in ga posredoval v obravnavo in spre' jem zborom občinske skupščine. Kartografski del dolgorc čnega plana in kartografska dokumentacija k temu planu sta od dne 20. 9. 1989 do 25. 10. 1989 razgrnjena v prostorin Upravne organizacije za urbanistično načrtovanje občine Kranj. Predsednic HENRIK PETERNELJ Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita M 0/ od 2. do 7.10.1989 BAZAR m\3 IO popusta nad skupno vrednostjo 1.500.000 din J /si. t PEPELKA 20% popusta nad skupno vrednostjo 2.500.000 din QJC(A£K^) NA KLANCU 20 % popusta nad skupno vrednostjo 3.500.000 din Vse prodajalne so na Vodopivčevi ulici (Mohorjev klanec) teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti teden 452^999 3608 ^99999999999999999999999 7 POGLEJ, PRIMERJAJ, PREMISLI! Gledate izdelek, ki ga uporabljamo vsak dan. Da, to je originalna vzmetnica JOGI Termal, ki ima svojo ceno; danes ali po treh mesecih kreditiranja. Katera je mamljivejša? * Izhodiščna cena je bila izračunana 1. 8. 1989 v salonu Mebla v Ljubljani. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni Mebla:Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje @©i'GLAS 18. STRAN OBVESTIL/I, OGLASI Petek, 29. septembra 1989 MALI OGLASI ® 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Zaradi preureditve stanovanja prodam rabljeno kiperbusch PEČ za etažno centralno ogrevanje, 15.000 ccal in kiperbusch ŠTEDILNIK s pečico. Vreček, Sr. Bitnje 1, Žabnica_14195 Prodam nov 80-litrski žganjarski KOTEL, komplet s kadico. Janez Rakovec, Dolenja vas 46, Selca, « 64-074 14211 Prodam KIPERBUSCH s pečico, ohranjen. Cena 400 SM. « 74 040 __14308 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno ETAŽNO PEČ za centralno Central 17, kiperbusch PEČ, nemške izdelave, malo rabljen in električni RADIATOR na olje Emo. «621-934 _14310 Prodam 380-litrsko SKRINJO Ith. « 33-133, po 20. uri_14316 Prodam barvni TV grundig, črno-bel TV ei Niš in motorno ŽAGO jonsereds. Planina 73, stan. 3 in 7, Kranj__14337 Ugodno prodam VIDEOREKORDER «35-364___J4365 Ugodno prodam nov barvni TV sprejemnik ITT, 55 cm, ravni ekran. « 47J763_14367 Prodam VIDEOREKORDER fisher 7 daljinskim upravljenjem. ■g 26 788__14385 Popolnoma nov PRALNI STROJ gorenje, ugodno prodam. « 620 98(3_14386 Prodam TRAKTOR žetor 5011. g 063/821-791__14387 Prodam nov "Štedilnik gorenje na drva, dim. 80 x 60 cm, levi, za 40 odstotkov ceneje. « 622-258 ___14388 Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, etažno PEČ za centralno kurjavo, termoakumulacijsko PEČ 2,5 kVV in električno PEČ - KAMIN. « 28-838 __14391 Hitachi STOLP, nov, ocarinjen, prodam. «38-305 1 4410 Ugodno prodam malo rabljeno PEČ za centralno ogrevanje Emo central 20 in pec kiperbusch. «631-450 14411 KOTEL za centralno kurjavo ferro-term, 32 kvV, desni, malo rabljen, zamenjam za ferroterm, 25 kW, levi ali pa ga prodam za 900 DEM. Informacije na «73-920, popoldne__ 14415 Prodam PEČ za centralno ogreva-nje, 25.000 - 30.000 ccal, malo rabljena, z bojlerjem, na trda goriva. Če se zanimate, kličite na « 27-001_14417 Prodam zamrzovalno OMARO mi-elle, 245-litrska. « 23-230 14435 VIDEOREKORDER VHS, nov, slov moution, govoreči, daljinski, ugodno prodam, g 22-586 14438 Prodam 350 litrsko SKRINJO, rabljena 2 sezoni, v odličnem stanju. Savska 61, Bled Ribno 14443 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO ugodno prodam. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Loka 14444 Poceni prodam dodajalno MIZO za puhalnik. g 36-377 14452 Ugodno prodam GLASBENI STOLP sharp.-g 26-562 14458 Ugodno prodam 80-litrski kombi-niran BOJLER, g 621-921 14468 Barvni TV orion, ekran 51, star 3 le-ta, prodam, g 37 688_14470 Ugodno prodam POMIVALNO KORITO, z dvema koritoma in od-cejalnikom. Naslov v oglasnem oddelku._14474 Prodam TEHTNICO beta, 20 kg. Kopač, C. na Brdo 53/a, Kranj Kokrica, g 28-178_14498 Prodam TRANSPORTNI TRAK za nakladanje krompirja. Čirče 36, Kranj_14503 Prodam KINO KAMERO, znamke eumig, 125 XL in električni oljni RADIATOR, 2 kW g 52-041 14509 30 odstotkov ceneje prodam nov BETONSKI MEŠALEC. Jože Mubi, Okroglo 16, Naklo 14528 INF0-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov Tel (061) 443—242, od 8 do 14 ure. v soboto od 10. do 12. ure Prodam SILOKOMBAJN SK 80. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 14531 Prodam PRALNI STROJ gorenje exlusiv. g 22-502__14533 Industrijski ŠIVALNI STROJ pfa~f7 ravni šiv, ugodno prodam. Nova vas 8, Radovljica 14534 Ugodno prodam 380-litrsko zmr-zovalno SKRINJO Ith, stara 8 let. g 621 995 _14536 Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje kerting, stara 8 let. Informacije na 74-351, po 17. uri_14547 Prodam VIDEOREKORDER VHŠT g 39-875_14553 Prodam črno-bel TV ei Niš. g 33-755_14559 Poceni prodam nov, uvožen gospodinjski aparat za EXPRES KA VO in POMIVALNI STROJ gorenje PMS 103. g 50-365 14560 Črno-bel TV gorenje, ugodno pro-dam. g 632 474_14563 Prodam barvni TV iskra CATV. « 632-886_14565 GRADBENI MATERIAL Prodam strešno OPEKO vesna Novo mesto, 20 odstotkov ceneje, 1.500 kosov. Britof 165, Kranj ___14212 Prodam rabljen BOBROVEC in PEČ stadler 30 Samo Krč, g 28-070 14238 Prodam PUNTE in BANKINE. Sp. Besnica 180 14293 BETONSKI MEŠALEC, 120-litrski, dobro ohranjen, prodam za 15.000.000 din. Ogled vsak dan. Joži Hrovat, Maistrova 1, Radovljica__14300 Prodam skoraj nov BETONSKI MEŠALEC. «45-751 14389 Prodam gradbeno konzolno DVIGALO, kompletno elektro OMARICO, SAMOKOLNICO in 37 kvad. m. keramičnih PLOŠČIC leao. g 48-169_14400 Prodam 1.500 kosov strešne OPE-KE novi bečej 222. g 26-943 14430 Prodam večjo količino CEMENTA. Emil Jane, Sebenje 4, Križe 14453 Prodam troslojna balkonska VRATA, dim. 80 x 210 cm in 100 x 220 cm. g 49-492_14488 Strešne LEGE, dim. 18 x 16. ugodno prodam g 37-490, po 20. uri ____14551 Dve STREŠNI OKNI lož, novi, dim. 78 x 118 cm in 54 x 70 cm, prodam 35 odstotkov ceneje, g 061/843-136 14566 KUPIM V Škofji Loki takoj kupim starejšo HIŠO, polovico hiše ali stanovanje v starem delu mesta, g 621 -225 __14368 Kupim 0,50 kub. m. borovih PLO HOV, g 49-373, Babic 14418 Kupim lesen betonski OPAŽ in LES za stropne obloge. Dolhar, Golniška 23, Kranj, g 28-950 _14449 Kupim zazidljivo PARCELO, nadomestno gradnjo ali začetno gradnjo, v Selški dolini ali širši okolici Kranja, g 061/454-001 14510 Kupim PIANINO. g 24-636 14518 OBVESTILA ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, polaganje, brušenje in lakiranje parketa naročite na g 75-610 _13397 Ugodno in kvalitetno IZDELAM novo ali obnovim obstoječo ELEK-TROINSTALACIJO. Jože Benedi-čič, Prezrenje 22, Podnart, g 70-482_13850 ROLETE, ŽALUZIJE, v različnih barvah in izvedbah, izdeluje, montira, popravlja in obnavlja obrtnik z garancijo, g 26-919 14113 VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI, tudi razna popravila, vam naredim hitro in kvalitetno! g 28-427_14462 POPRAVLJAM motorna vozila, g 21-314 14482 OSTALO Prodam ČOLN Beograd Sport 350 gumenjak. g 36-688_14279 Ugodno prodam klasični tekmovalni LOK, z litim jedrom. Informacije: Tomše, g 40-589 14287 Ugodno prodam okroglo STAJICO in KOŠEK. Sinkovič, g 23-862, dopoldne ali 45-290, popoldne 14314 POROČNO Prodam štev. 40. g 48-528 OBLEKO, 14334 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Predoslje 78, Kranj 14335 Prodam klavirsko HARMONIKO, 40-basna. «42-416_14341 Prodam suha bukova DRVA. Sr. vas 12, Golnik _14346 Prodam KROMPIR za krmo" g 47-383_14357 Z 1. oktobrom prodajam SADIKE za živo mejo: ciprese, tujo smaragd, holmstrupi in alumi. «39-760 po 15 uri_14361 Prodam drobni KROMPIR za krmo prašičev. Lahovče 14, Cerklje 14362 Prodam suha bukova DRVA. g 66-128_14370 Prodam skoraj nov bakreni 60 litrski KOTEL za kuhanje žganja. « 78 081_14381 Prodam ZELJE v glavah. Po želji ga tudi naribam. Janez Globočnik, Voglje 118, Šenčur, g 49-265 _14390 Prodam več AKVARIJEV z ribami in opremo, g 34-607 14405 Prodam silažno KORUZO. Kranjska c. 9, Šenčur, g 41 -034 14421 Ugodno prodam popolnoma nov črn PLAŠČ nerc (glave), štev. 44 -46. Informacije na « 39-089, po 17. uri 14464 Prodam brako g« 46 325 PRIKOLICO. 14494 Ugodno prodam ženski zimski PLAŠČ, štev. 44, ribja kost g 67-164 14520 Prodam krmilni KROMPIR in ZELJ-NATE glave. Jugovic, Žabnica 61, g-44-508 14530 VOZIČEK. Prodam invalidski ■g 26-813 14540 POSESTI Prodam NJIVO g 48-704, popoldne Trbojah. 14347 V najem vzamem GARAŽO v okolici Vodovodnega stolpa ali v Šorli-jevi ulici. Predplačilo za 1 leto. g 28-967_14425 Bi prodali, kupili, zamenjali, oddali, najeli - HIŠO, STANOVANJE, SOBO, VIKEND, POSLOVNI PROSTOR, POSEST, GARAŽO - v Sloveniji, Jugoslaviji, tujini. Vse to in še več za vas opravi Agencija "Bleu Moon", «21-882, vsak de-lovnik, od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah, od 8. do 11. ure 14447 Prodamo starejšo adaptirano HI ŠO, vseljivo s pomožnimi prostori, primerna za obrtnika, v središču Cerkelj na Gorenjskem. Informacije: Leskovec, g 42-019 14537 PRIREDITVE Zveza društev upokojencev Okrepčevalnica "Lipa" Radovljica, prireja ob nedeljah, s pričetkom ob 16. uri, PLES. Vabljeni! 14485 POZNANSTVA Vdovec, star 64 let, nealkoholik, nekadilec želi SPOZNATI sopotnico, staro 60 let. Možna poroka, skupno življenje . Pridi v moj dom, čakam te. Šifra: LEPA JESEN 14351 RodeO Škofja Loka POLETNE SRAJCE STARA CENA 129.000 din Če ste za jeans, prosim poskusite RODEO. Prodam VIDEOREKORDER Philips, TV Grundig 55 in ZASTAVO 750, starejši letnik g 40-125 RAZNO PRODAM Prodam TROSILEC za gnoj in KOMBI Z 435 K, letnik 1979. Pevno 6, Škofja Loka_14331 Prodam žensko krzneno JAKNO -siva ovca in mini prenosni črno-belTV. g 25-866_14345 Prodam komplet PLOČEVINO za Ž 101, starejši letnik in 2 nova, zapakirana KOLEKTORJA imp, 2.000 x 100. Informacije na g 66-215, popoldne_14392 Prodam gradbeno BARAKO, vel. 4 x 5 m, otroško POSTELJICO in kombiniran otroški VOZIČEK. g 74-498 _ 14402 Prodam nov električni ŠTEDILNIK, po polovični ceni in brako PRIKOLICO. Trata 25i Škofja Loka 14403 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), g 37-657 Po zelo ugodni ceni prodam novo 1-osno traktorsko PRIKOLICO, vel. 2,80 x 1,30 m, nosilnost 2 toni in nov MOPED tomos 15 SLC. g 25-948 14404 Ugodno prodam 5 novih GUM 145 x 13 in diatonično HARMONIKO prostor, g 70-015 _14406 Prodam 130-litrski HLADILNIK tipa bauknecht in 2 notranja VRATA. Sp. Bitnje 44, Žabnica 14407 Prodam novo SPALNICO s francosko posteljo in globok otroški VOZIČEK tribuna. Informacije na g 50-845, po 18. uri 14423 Prodam diatonično HARMONIKO - bas tenor in električni RADIA-TOR. g 66-702, dopoldne 14424 Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo, 20.000 ccal, reduktor primeren za vitlo, konzolno gradbeno DVIGALO, varilni AGREGAT, starejši in komplet PREMNIKA (dro-meljni), primeren za prikolico. Ba-rač, Hrušica 49, Jesenice, «82-096, od 6. do 14. ure 14429 Ugodno prodam rabljen ŠTEDIL-NIK iskra corona (2 + 2), novo pomivalno KORITO kolpa san rjave barve in keramične PLOŠČICE, beige barve. Informacije na g 632-095, popoldne_14445 Prodam Z 750, letnik 1978, prevoženih 69.000 km, 1. lastnik, otroško STAJICO in otroško POSTELJICO. Kupim pa dvoredni IZRUVAČ krompirja, g 73-938, od 15. do 18. ure 14476 Prodam dve otroški KOLESI kekec in otroški POSTELJICI. Britof 224, Kranj, g 39-412_14483 Prodam jedilni, krmilni in semen ski KROMPIR ter KRAVO po izbiri. Jenko, Mavčiče 5 14505 Prodam italijanski kombinirani OTROŠKI VOZIČEK, g 37-657 STAN-OPREMA Zelo poceni prodam rabljeno se dežno garnituro.g 33-257 Prodam več kosov POHIŠTVA. Ogled vsak dan po 15. uri. Šuceva 10, Kranj_14304 Prodam OMARO za dnevno sobo. g» 36-759 _14354 Prodam KAVČ, star 2 leti. Darko Petelinšek, C. na Belo 1, Kranj 14358 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR NITURO (trosed, dvosed in fotelj). g 37-420___14401 Ugodno prodam 2 raztegljiva masivna KAVČA. 2 FOTELJA, klubsko MIZICO, novo sobno ANTENO z ojačevalcem. Zadružna 8, Kranj 14434 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, g 43 040 14480 Ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO (2 fotelja, kavč - postelja). «37-460__14506 Zelo ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo in zakonsko POSTELJO z jogijem. g 28-240, zvečer_14538 Prodam REGAL, primeren za dnevno sobo ali samsko sobo. Cena ugodna. Informacije na g25-230, v večernih urah 14568 STANOVANJA Zamenjam družbeno STANOVANJE, v izmeri 52 kvad. m., novo, konfortno, za podobno, lahko tudi starejše, Celje - Kranj. Informacije na g 061/340-308 ali 011/614-619 _14296 Tri dekleta, stara 20 let, iščejo GARSONJERO ali 1 -sobno STANOVANJE v Kranju. Kličite na g 25-761, int. 289, dopoldne (Alenka)_14349 Enosobno STANOVANJE 50 kvad.m., v zasebni hiši, center Kranja, z lastnim vhodom, etažnim ogrevanjem, telefonom in vrtom, prodam. Ponudbe pod Šifra: CEN TER MESTA_14384 Na Jesenicah iščem SOBO za intelektualno delo in občasno prenočevanje, po možnosti s telefonom, g 85-441 14467 Slovenec, star 35 let, išče SOBO v Kranju ali okolici, zaradi zamenjave zaposlitve, g 33-712, od 16. ure dalje, v sredo, od 19- ure dalje __14499 Dve STANOVANJI v hiši, oddam v najem proti predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 14511 2~lobno STANOVANJE, 57 kvad. m., v predmestju Tržiču, starejše, ugodno prodam, g 50 852 14514 VOZILA NISSAN SUNNY, letnik 1987, prodam. Lalič, Koroška 10, Kranj __14196 Prodam Z 750, starejši letnik, AV-TORADIO unisef, dve zimski GUMI s platišči in zimske VERIGE. Kous, Gradnikova 7, Kranj 14291 Prodam 2 leti staro Z 128. g 66-148_14292 Prodam Z 101 GX 1.1, letnik maj 1987. Cena 6.200 DEM, po dogovoru. Bajo Čehič, Bistrica 17, Tržič _14348 Prodam GOLF, letnik 1982, bele barve, prevoženih 53.000 km. Informacije v Hotelu Grajski dvor, Radovljica, pri tov. Križaniču, vsak dan do 14. ure 14294 Z 101, letnik 1982, z vlečno kljukom in dvema zimskima GUMAMA, prodam, g 33-309 14297 Ugodno prodam R 5, športno opremljen in TORI cross, nevozen. g 51-902_14298 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik december 1983. Ogled po 15. uri. Mihelič, Cankarjeva 22, Tržič 14299 Prodam JUGO 45, letnik 1985. g 38-321 dopoldne 14301 Prodam rezervne dele za "ŠKODO 100 L ali 110 L. g 38-193 14302 Prodam R 4, letnik 1983, registriran do avgusta 1990, dobro ohranjen. Kovač Helena, Hotavlje 49, Gorenja vas 14303 Prodam osebni avto VW 1200, le-tnik 1974. Sr. Dobrava 12, Kropa _14305 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1985. Dolžan, Podlju-belj 94, Tržič___14306 Prodam Z 101, letnik 1986! « 39-970, popoldne 14307 Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do februarja 1990. g 79-612 _14309 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1979, dobro ohranjena, g 633-505, po 19. uri_14311 R 4 GTL, letnik 1986, ugodno pro-dam. Informacije na g 57-751 ali 50-523__14312 FIAT 128, letnik 12/1984, zelo do-bro ohranjen, ugodno prodam. Angela Urh, Šolska 4/a, Kranj, popoldne ali g 25-461, int. 333, dopoldne 14313 Prodam JUGO 45, letnik 1984, 47.000 km, dobro ohranjen. Cena 4.000 DEM. Ivan Horvat, Sp. Gorje 207, Zg. Gorje_14315 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Zupan, Kovor 78, Tržič, « 57-365 _14317 Ugodno prodam Z 128 skala 55, letnik 1988. g 68-417 14318 Ugodno prodam KOMBI Z 850, le-tnik 1981, Z 750, letnik 1976, DIA-NO, letnik 1979 in ATX, še v garanciji, g 723-469, od 14. do 17. ure _14319 Prodam Z 101, stara 3 leta. Štern, Preddvor 68/b_14320 Prodam Z 101, letnik 1976. g 37-774, popoldne 14321 Prodam LADO rivo, stara 2 leti, le-po ohranjena. «723-313 14322 Prodam JUGO KORAL bb, star 4 mesece. « 39-234 ugodno prodam FIAT 126 k, letnik 1984, dodatno opremljen. « 58-332_^_ Prodam Z 750, letnik 1979. « 39-948_14323 Prodam JUGO 45 L, letnik 3/1986. Metka Osojnik, C. v Polico 1, Cerklje, «43016 14324 Prodam FIČOTA, letnik 1971, vo-zen in TRAMOVEC. « 68-384, zvečer_14325 Z 101, letnik 1977, garažirana, 1. lastnik, prodam. « 26-095 14326 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1975. «25-516 14327 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. «85-222, popoldne_14328 Prodam VW 1303, letnik 1976. «81-524, popoldne 14329 Ugodno prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977. Krajnovič, Straža 12, Jesenice 14330 Prodam VW 1300, letnik 1973, regi-striran. Lenart 7, Selca 14332 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. «37-628 14333 Prodam Z 101, letnik 1976 in Z 101 konfort, letnik 1979. « 26-846 _14336 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «50-136 14339 Takoj ugodno prodam F 126 PGL, novega. «621-718 Prodam Z 101, letnik 1986. Ogled vsak dan. Franc Eržen, Jezerska 10, Kranj_ 14340 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, le-tnik november 1983, registriran do septembra 1990, prevoženih 56.000 km in novo LADO samaro, 5 vrat, rdeče barve, še neregistrirana Ogled v soboto cel dan. Ivo Čančar, Cankarjeva 36, Radovljica __14342 Prodam GOLF diesel, letnik september 1984.in MOTORNO KOLO meri. «061/611-566 14343 Oprema za FITNESS CENTRE in hišne TRIM KABINETE SPORT & FITNESS Čerin Jure tel 22-788 w Kidričeva 34 ^ 64000 Kranj Z 101, letnik « 78 996 1981, prodam. 14344 Prodam nov BT 50. Cena ugodna. « 632-558, Škofja Loka 14350 Prodam R 18, letnik 1982, 80.000 km. « 74-032_14352 Prodam 126 PGL, letnik junij 1987. «25-948 14353 Prodam Z 126 PGL, letnik 1~98u\ vozen, neregistriran. Kličite v soboto in nedeljo na « 622-157 14355 Prodam DIANO, letnik 1976, registrirana do 19. 7. 1990. Miro Avse-nek, Zg. Duplje 76_14356 Prodam Z 101 confort, letnik 1979, registrirana do junija 1990. Vuko-brat, Delavska 19, Kranj 14359 Poceni prodam LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano. Britof 241, Kranj_14363 Prodam R 4, letnik 1977. Miklavč Ciril, Ljubljanska 5, Škofja Loka _14364 Prodam GOLF, letnik 1985. Srečf nje Bitnje 66/a, Žabnica 14366 Prodam OPEL kadet 1,3 S GLS, letnik julij 1987. Praprotnik, Na jasi 21, Tržič_14369 Prodam Z 101, letnik 1983. Nikoli^ Jenkova 2, Kranj_1437| Prodam LADO 1500 Riva, staro dve leti. Cesta 26 julija 44, Naklo _14372 Prodam JUGO 45 A, letnik 198T « 84-589 _14374 Poceni prodam VISO, letnik 1982, motor za viso club po delih in APN 6. «68-293 14375 Prodam FIAT 131 1300, letnik 197& dobro ohranjen, registriran do oktobra 1990. Cesta na Brdo 62, Kokrica, Kranj_14376 Prodam Z 750, letnik 1978 in ŠKO' DO 110 R, celo ali po delih. Aksin-tijev, Gorenja vas 241, « 68 584 _14377 Prodam R 4, letnik 1978. Stirn, Dvorje 71 /a, Cerklje_14378 ProdamTlAT 126 P, letnik 1979,"re-gistriran do maja 1990. Luks, De- lavska 28, Mojstrana_14379 Prodam Z 101, letnik 1979, 43~000 km. Korenjak Janez, Predoslje 85/a, Kranj_M380 Prodam Z 101, letnik 1982. Lombar, Zelenica 6, Tržič 14383 Prodam FIAT ritmo 65. « 50-660 _14393 Ugodno prodam JUGO 1.1 Oje star 21 mesecev, garažiran. Ogled popoldne. Alojz Hribernik, PredoS' Ije 42, Kranj_14394 Prodam OPEL KADETT 1.2, letnik 1977, registriran do marca 1990 Cena 4.500 DEM. « 83-647, po 20-uri_•_1439J Prodam italijansko dirkalno KOLO z vso kolesarsko opremo, čevlji Sidi, štev. 43. Ciril Miklavč, Ljubljanska 5, Škofja Loka 14396 Jaka Platiše 13, Kranj tel.: 36-995 Po ugodnih cenah imamo na zalogi • otroške žametne hlače od 2 — 6 let 289.000 • otroške jeans termo hlače od 1 do 4 let 275.000 • otroške bombažne trenirke 580.000 do 640.000 • otroške pletenine od 200.000 do 290.000 • moške bombažne trenirke 950.000 Delovni čas: ura 8.— 12. ure in 14. — 19- ur sobote: 8. — 12. ure SE PRIPOROČAMO! VOZILA Prodam TOVORNI AVTO Mercedes 11-13. «631-234_14397 Prodam R 12 dacia TLX, brezhiben, star 19 mesecev. «77-325, Sašo__ 14398 Prodam JUGO 45, letnik september 1985. Valburga 117, Smlednik, «633-772_14399 Prodam Z 750 S, letnik 1979, za 1300 DEM. «24-167, po 18. uri _14408 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, le tnik 1986. «39-354_14412 Prodam ŠKODO 110 L ter kamp PRIKOLICO adria 380. «21-488, v petek, po 15. uri, v soboto cel dan _14413 KOMBI Z 850, letnik 1982, ugodno prodam. «89-109_14414 Prodam DAF 44 in 55 za dele. Informacije na « 75-846, popoldne _____14416 Prodam zadaj poškodovano, nevozno, Z 101, letnik november 1987. Ogled v petek popoldne, nedelja. Rus, Mandeljčeva 2/a, Kranj (Svabska vas)_14419 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Vu-čenović, T. Vidmarja 2, Kranj 14420 2 101, letnik 1978, prodam. jfr_77-406, popoldne_14426 LADO niva, stara 16 mesecev, rdeče barve, z dodatno opremo, progam. «44-683_14427 Prodam 4 GUME 8,25 x 20 in mo-PgdAPN 6. «631-845 14428 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do maja 1990, za 2.700 DEM. Držanič, C. na Belo 1, Kranj - Ko-hfjca_14431 Prodam karambolirano KAROSERIJO za Jugo koral, letnik 1988. »57-411_14432 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1981. »79-953_14433 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, lepo ohranjen. Ogled popoldne. J. Ga-orovška 21, stan. 19, Kranj 14436 Prodam 126 PGL, letnik 1980. »27-746 14437 1988, prodam. 14439 JUGO, letnik »27-562_ Prodam KOMBI 850, obnovljen, vozen, neregistriran. Ogled popoldne. Kostanjevec, Bavdkova 14, Kranj - Stražišče ali «632-451, 1^361, dopoldne_14448 Prodam JETTO, letnik 1981, registrirana za celo leto. Prebačevo ? v Kranju ima bogato ponudbo in konkurenčne cene! Odprto: tel. 28 284 Sporočamo žalostno vest. sodelavka da nas je zapustila naša v pokoju MILENA REBOLJ roj. 1906 Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv Delovne skupnosti skupnih služb Osnovnega zdravstva Gorenjske Kranj Popravek k zahvali po VINKU STARETU avtoprevozniku iz Sp. Brnika 76 Prvo in največjo zahvalo dolgujemo Cestnemu podjetju Kranj za dolgoletno pogodbeno sodelovanje, tov. Francu Goloreju za takojšnjo vsestransko pomoč ob nesreči. Hvala za vse tudi vsem Vinkovim dolgoletnim sodelavcem v Cestnem podjetju Kranj. Za neljubo napako se vsem iskreno opravičujemo. ŽALJUJOČI: Vsi njegovi domači Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju PETER KNE roj. 1917 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. septembra, ob 15: uri na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Pred kratkim nas je za vedno zapustil naš dragi SLAVKO GROBOVŠEK, st. Vsem, ki ste mu v zadnjih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej dr. Mitji Mohorju, pevcem kvarteta Spomin iz Tržiča, Zvezi borcev in ostalim organizacijam KS Planina, strelcem, DO ISKRA, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti. GROBOVŠKOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, pradedka in strica JANEZA RAVNIKA iz Planine 93 se vsi žalujoči zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom iz Kranja in Jesenic za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvala Žebljarni Jesenice za podarjeni venec, pihalnemu orkestru iz Jesenic za zaigrane žalostinke. Posebna zahvala g. župniku z Jesenic za opravljen obred. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil mož, oče, ded in praded DANE PAVUNA Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice, dr. Hriberniku, patronažni sestri Zdravstvenega doma Kranj za zdravniško pomoč. Zahvala delovnim organizacijam »Alpeto-ur« Kranj, »Planika« Kranj, Gorenjski tisk Kranj, Petrol Kranj, Vodna skupnost Kranj in Zdravstveni dom Velenje, prav tako se tudi zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku iz Prim-skovega za opravljen obred, pevskemu zboru DU Kranj in godbi na Pihala Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, Zalog, Miinchen, Brežice, Velenje, Maribor (gm&m^m; glas 20. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 29. septembra 1989 Ljubeljsko taborišče postaja smetišče Ali smemo to dovoliti? Ljubelj, 25. septembra - Sporočilo o neurejenosti okolice spomenika žrtvam taborišča na Ljubelju nas je spodbudilo k zapisu, ki ni prav nič spodbuden. Ob ogledu kraja smo se namreč prepričali, da pomnike tragičnih dogodkov iz zadnje vojne preraščata trava in grmičje, okrog njih so posuti odpadki, tam pa celo pasejo krave. Takšen odnos do zgodovinskega spomenika je več kot žaljiv, opozarja inženir Janko Tišler, pisec zgodovine o ljubeljskem taborišču. Sledili smo klicu Tržičana, ki sicer že dolgo živi v Zagrebu, a se še vedno rad vrača v kraje pod Karavankami. Že med vožnjo proti Ljubelju smo iz njegove pripovedi spoznali, da mu ni vseeno, kaj se tod dogaja. Prizadeto je priznal, da ga je bilo sram ob obisku francoske delegacije iz pobratenega mesta Ste Marie aux Minnes letošnje poletje, ko so ga spraševali po vzrokih za zanemarjenost ljubeljskega taborišča. Čudil se je, kako da nas morajo tujci opozarjati na naše slabosti in nas okarati, kako da je njim več mar celo za spomenike iz prve svetovne vojne! Seveda je Janko Tišler skušal popraviti, kar je bilo v njegovih močeh. Sam je kupil koso in jo nesel v bližnjo karavlo Maršal Tito, kjer je prosil komandirja, naj pokosijo okolico spomenika in včasih poberejo tudi kakšen papirček. Prošnja ni naletela na gluha ušesa, a žal so pokosili le travo na brezini proti karavli. Tudi razsutih odpadkov je manj, toda potniki jih med postankom na parkirišču ob spomeniku odmetuje-jo vsak dan znova. Na dan našega obiska na Ljubelju so na tamkajšnjem spomeniku ravno obnavljali in popravljali napise na ploščah Janko Tišler kaže ogrado za živino sredi taborišča in neljube sledi za kravami. po naročilu kranjskega zavoda za spomeniško varstvo. Zato bo sam spomenik lepši na pogled, a žal je njegova okolica še vedno zapuščena. Motijo predvsem kupčki nesnage in papirjev za stenami spomenika. Tudi greda s podivjanim okrasnim grmičjem bi potrebovala vrtnarsko roko. In vaza s šopkom svežega cvetja - nabrali bi ga lahko tudi graničarji - bi ozaljšala kamniti pomnik! Še bolj klavrn je pogled na ostanke taborišča na drugi strani ceste. Ob vhodu se je zaradi ugreznine utrgal del pločnika na parkirišču, temelji objektov so obrasli s travo in grmičjem, kar prek ozemlja taborišča pa je postavljena ograda za živino, za katero ostajajo shojene poti in druge neljube sledi. Pašo živine so sicer borci dovolili okrog taborišča, tamkajšnji prostor pa bi v zameno morali kositi in vzdrževati člani domače pašne skupnosti, kot je pojasnil Janko Tišler. Za sklep se spomnimo le napisa z ljubeljskega spomenika: "OBTOŽUJEM..."! Da, res lahko obtožujemo vse odgovorne, ker se le ob svečanostih spominjajo zgodovine, vse druge dni pa so spomeniki pozabljeni. S. Saje Prijetna prireditev v Podkorenu Karenški sejem navdušil Podkoren, 27. septembra - Prizadevni vaščani iz Podkorena so spet pripravili tradicionalno prireditev Karenški sejem, ki so si ga ogledali številni turisti iz Kranjske gore in obiskovalci od drugod. V zadnjih letih so vaščani Podkorena s svojimi društvi in organizacijami ter s pododborom Turističnega društva Kranjska gora pripravili že vrsto zanimivih zabavnih in kulturnih prireditev, ki jih organizirajo pod staro vaško lipo sredi vasi. Minulo nedeljo je bilo sredi Podkorena spet na moč zabavno, saj so domači gasilci pripravili tradicionalno prireditev Karenški sejem. Izkupiček prireditve so namenili za nakup gasilske cisterne. V programu sta sodelovali simpatična otroška podkorenška folklorna skupina ter skupina odraslih folkloristov, ki so navdušili s starimi podkorenškimi plesi in pesmimi. Turisti in drugi obiskovalci so se na moč zabavali, ko so najmlajši gasilci, ki dosegajo dobre rezultate na raznih gasilskih tekmovanjih, predstavili gasilsko vajo. V goste so prišle tudi mlade čipkarice iz Zirov, ki so občinstvu zapele in povedale, kako delajo in živijo v Žireh. Za Karenški sejem so se tako kot vsako leto potrudile tudi gospodinje, ki so spekle domače specialitete, ki jih je kaj hitro zmanjkalo. Kot sta dejali Slava Veber in Jožica Cizej, so imele kar veliko dela, saj so obiskovalcem želele ponuditi najboljše od najboljšega: jabolčne pite, potice, flancate, piškote, jabolčno pito, kruh, pe- čen v domači peči, klobase, domačo zaseko... Domačinki Angela Šenk in Pavla Košir sta sedli pred vreteno pod vaško lipo v Podkorenu, kjer je za ples in razvedrilo gostov igral narodnozabavni ansambel. Karenški sejem je tradicija Podkorena: nekoč so namreč vaški fantje pod večer odšli po vasi in z dvorišč posameznih kmetij pobrali vse, kar je ostalo zunaj. Tako so hoteli malo bolj malomarnim gospodarjem povedati, daje lepo in prav, da se stvari in orodje pospravlja. Vso kramo so znosili na sredo vasi, pod vaško lipo, kjer so nato kmetje navsezgodaj zjutraj nejevoljni prihajali po svoje stvari... D. Sedej Ukinitev dežurstva v Poljanski in Selški dolini K zdravniku v Škof jo Loko Škofja Loka, 28. septembra - S 1. oktobrom v škofjeloškem zdravstvenem domu ukinjajo stalno pripravljenost zdravnikov v Železnikih, Gorenji vasi in Žireh. Dežurna bo odslej, poskusno za dva meseca, samo ambulanta v Škofji Loki, in sicer ob delavnikih od 19. do 6. ure zjutraj in ob sobotah, nedeljah ter praznikih od 6. do 6. ure zjutraj. Zakaj takšna velika sprememba, smo vprašali direktorico zdravstvenega doma Škofja Loka dr. Majdo Selan. »Glavni vzrok je preobremenjenost zdravnikov v zdravstvenih postajah Poljanske in Selške doline, ki so bili doslej vedno dosegljivi in na voljo, tudi ponoči, v nedeljah, sobotah in praznikih (resda doma) v stalni pripravljenosti. Pobuda za spremembo je prišla od zdravnikov, preobremenjenih s hišnimi obiski, urgencami in zdravljenji na domu.« , Dr. Selanova pravi, da je treba razčistiti, kaj je pravzaprav nujna medicinska pomoč. Dostikrat namreč prihajajo v dežurne ambulante ali zahtevajo obisk na domu ljudje, ko so bili že več dni bolni ali ranjeni. ko otroci dobijo temperaturo, drugih znakov bolezni pa še ni, prihajajo merit pritisk, po recepte in napotnice, bolniške liste, preventivne preglede pred odhodi na dopust in podobno. Ambulanta za nujno medicinsko pomoč je strogo namenjena pravim bolnikom in ponesrečencem. Teh pa ni toliko, da bi dva zdravnika, dežurna do 23. ure (nato pa eden), dela ne zmogla. Za primerjavo: v kranjski občini je ena dežurna ekipa na 75 tisoč prebivalcev, v škofjeloški občini bo enaka ekipa za približno pol manj ljudi. Medtem ko je prej dežurstvo padlo na peščico zdravnikov, bodo zdaj v ekipi za nujno medicinsko pomoč sodelovali vsi zdravniki in specializanti zdravstvenega doma, razen tisti, ki so po pravilniku o nuđenju tovrstne pomoči lahko oproščeni. »Če bo po dveh poskusnih mesecih preveč pripomb zaradi morebitnega neustreznega zdravljenja bolnikov, če se bo izkazalo, da bo imel dežurni zdravnik preveč dela na terenu oziroma če bo pritisk na centralno ambulanto le prevelik, se bomo o tem pogovorili na strokovnem kolegiju in ubrali drugo pot,« je še dejala dr. Selanova. H. Jelovčan GLASOVA ANKETA »Ploskam odločitvi slovenske skupščine« Delegati slovenske skupščine so v sredo sprejeli ustavna dopolnila - kljub neznosnim pritiskom najvišjih državnih in zveznih partijskih organov, protestom z mitinga v Črni gori in nasprotovanjih posameznih funkcionarjev, predvsem iz Srbije in Črne gore. Po vsej Sloveniji so ljudje zelo pozorno spremljali tako celonočno sejo CK ZKJ kot seveda tudi razpravo v slovenski skupščini in slovesno razglasitev. Dopolnila k slovenski ustavi so sprejeta. Povprašali smo nekaj ljudi na kranjskih ulicah, kako so spremljali nedavna dogajanja in mrzlična nasprotovanja po Jugoslaviji in kaj menijo o sprejetju ustavnih dopolnil. Lidija Luskovec, zaposlena v ABC Pomurka v Kranju: »Dogajanja sem vse dni spremljala in podpirala slovenska stališča na zveznih ravneh, kajti menim, da se A jfr^Stt*^" nihče nima pravice {Wk jjf%Jf"li| vtikati v zadeve, ki * ibJ« i«! so '/k'iučna pravili JwJi§ 1 II ca posameznega naroda. Zato se mi je zdelo samoumevno, da je slovenska skupščina dopolnila sprejela, in da bo Slovenija o ključnih vprašanjih razvoja odločala tako, kot si želi njen narod.« Nande Frank, zaposlen v Cestnem podjetju Kranj: » Vse to: okoli ustavnih dopolnil in o izključni suverenosti naroda, bi se moralo zgoditi že davno prej. Odločitev slovenske skupščine zato seveda podpiram, kar pa se tiče negativnih odmevov iz nekaterih drugih republik, mislim, da so v izjavah premalo premišljeni. Če bi samo malo pomislili, kaj sploh govorijo in zahtevajo, bi bilo vse drugače.« Rajko Kresovič, zaposlen na kranjski občini .»Odločitev slovenske skupščine podpiram, ne strinjam pa se z. razno-raznimi mitingi v Čni gori in drugod. Slovenska skupščina z ustavnimi dopolnili nikogar ni prizadela, zahtevala je le svoje pravice, tiste, ki pripadajo vsakemu narodu. Vsak ima pravico do lastnega razvoja, lastnih odločitev, zato je prav nerazumljivo, da se kakšen narod sploh vtika v zadeve drugega.« Lojze Eržen, upokojenec z Jezerskega: »Perfektno! Ploskam slovenski skupščini, pričakoval sem, da bodo uspeli in se ne bodo uklonili pritiskom. Kot nekdanji borec sem ponosen, da so se mladi tako neupogljivo postavili v bran pravic slovenskega naroda..« Franc Erce, zaposlen v Kokri v Kranju: »Prav je, da so se sprejela ustavna dopolnila, kar pa se odmevov po nekaterih krajih Jugoslavije tiče, predvsem mitinga v Črni gori, mislim, da ima vsak sicer pravico, da misli po svoje, vprašanje pa je, koliko umestno je, da razglablja o zadevah drugega. Namesto mitingov bi lahko počenjali tudj kaj drugega...« Hasim Čeman, zaposlen v Tekstilindusu Kranj: »Povedati vam moram, da sem po rodu Črnogorec. Osebno sem mnenja, da ima vsak pravico, da misli po svoje, zato nimam ničesar proti odločitvi slovenske skupščine, saj je ravnala po volji slovenskega naroda. Narod drugje pa ima vendarle tudi pravico, da pove, kaj misli. Zavzemam pa se za to, da bi vsi mi v Jugoslaviji bolje živeli.« D. Sedej Foto:F.Perdan Skozi rdečo luč čez prehod Kranj, 28. septembra -Včeraj malo po 9. uri se je zgodila prometna nezgoda v semafori-ziranem križišču Koroške in Kidričeve ceste ter obvoznice magistralne ceste št. I v Kranju, ker se pešec ni ravnal po svetlobnih znakih na semaforju. Voznica osebnega avta KR 183-938 Sonja Černe, rojena leta 1953, doma z Blejske Dobrave, je vozila od Naklega proti Kranju. Ob približevanju semaforju na Zlatem polju je v smeri njene vožnje gorela rdeča luč, zato je zmanjšala hitrost. Koje bila od križišča oddaljena še 50 metrov, se je na semaforju prižgala zelena luč, zato je nadaljevala vožnjo. V tem času je na levem voznem pasu čakal na zavijanje v levo tovorni avto s cerado, ki je zastiral pregled nad križiščem. Ko je Cernetova pripeljala vzporedno s tovornjakom, je od Kidričeve ceste proti obvoznici prečkala vozišče Zora Ču-far, 79-letna upokojenka iz Struževega, ki je šla čez prehod ob rdeči luči. Kljub zaviranju je Cernetova z vozilom zadela Čufarjevo, ki je padla na pokrov motorja in nato na vozišče. Zaradi zloma stegnenice in udarcev po glavi so ponesre-Čenko odpeljali iz kranjskega zdravstvenega doma v ljubljanski klinični center, kjer je ostala na zdravljenju. Kolesar iznenada zavil na cesto Lesce, 28. septembra -Kolesar Leopold Mulej, rojen 1945. leta, doma iz Radovljice, je 27. 9. 1989 ob 13. uri in 30 minut vozil po kolesarski stezi ob regionalni Alpski cesti od Radovljice proti Lescam. Ko je pripeljal v bližino zgradbe cestnega podjetja, je s kolesarske steze nenadoma zavil levo na vozišče Alpske ceste in hotel zapeljati na drugo stran. Takrat je za njim pripeljala voznica osebnega avta KR 129-886 Alenka Škrjanec, rojena leta 1966, doma z Bleda, ki je z&. le? la z vozilom zavijati vzpore s kolesarjem, da bi prepreč' trčenje. Vseeno je zadela v lo, zato je kolesarja odbilo ^ pokrov vozila, kjer je z ff*.. udaril v vetrobransko steklo nato padel na vozišče. Zata 0 hudih telesnih poškodb so leja odpeljali na zdravljenje jeseniško bolnišnico, kjer L zaradi suma alkoholiziraj pregledali tudi kri in vodo P nesrečenca. c S- * Akcija »Naš malček« v Domusu Ljubljana, septembra — Potrošniško informativ«1' center Domus v Ljubljani prireja v dneh od 26. septembra 2. oktobra prodajno svetovalno akcijo »Naš malček« z nam1" nom, da pomaga z nasveti vsem, ki skrbijo za otroke. Domus tokrat v svojih razstavnih prostorih na Karde' Ijevi 2 v Ljubljani (zraven Uršulinske cerkve predstavlja 'z' delke posameznih proizvajalcev otroške hrane, kozmetik^ oblačil in opreme za spanje ter rekreacijo otrok. S svojo izb'' ro hoče razstava oz. akcija opozoriti na tiste lastnosti, ki Jj h mora imeti izdelek, da bo kar najbolj primeren za zdravje i" dobro počutje našega malčka. Od gorenjskih delovnih org?' nizacij je s svojim programom za otroke navzoča Odeja 1 Škofje Loke. P. i