1 petek, 7. oktobra 2022 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 7. oktobra 2022, leto 7, šte­vil­ka 17 Gorski reševalci končno na svojem Tako majhni, a tako uspešni Kamniški gorski reševalci so prejšnji petek odprli nove prostore, ki so si jih uredili na severnem delu nekdanje smodnišnice, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Kamnik – Letos je bil pra­ znični petek hkrati tudi uvod v Evropski teden športa, ki je bil na pobudo Evropske ko­ misije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evro­ pi organiziran že četrtič. V Domu kulture so ob za­ ključku omenjenega prazni­ Od 18. junija 2020 dalje 23. september poznamo kot praznik slovenskega športa. Damijan Rifl Aleš Senožetnik Novi prostori kamniških gorskih reševalcev / Foto: Aleš Senožetnik leti prišli na dan, tudi ure­ sničili – predvsem na svojih ramenih in s svojimi roka­ mi,« pa je povedal Stanislav Lotrič in se zavezal, da bodo tudi člani drugih gorskih re­ ševalnih služb v prihodnjih letih prišli do boljših pogo­ jev za delo. V lastnih prosto­ rih namreč deluje le služba v Radovljici in po novem tudi kamniški reševalci. »Od 17 društev v zvezi jih precej še deluje v izjemno slabih pogojih, kar je žalos­ tno, zato sem še toliko bolj vesel, da vam je v Kamniku uspelo uresničiti idejo in ste prišli do sodobnih prosto­ rov, ki omogočajo dobro delo,« je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slo­ venije dr. Gregor Dolinar. Ob zaključenem projektu pa se kamniški gorski reše­ valci že ozirajo v priho­ dnost. »Prišli smo do točke, ko imamo res dobre pogoje, zato smo se odločili, da se bomo v prihodnje več po­ svečali preventivi in prilaga­ janju razmeram v naši družbi. Naš glavni namen je vsebinsko zapolniti pro­ store tudi z odpiranjem navzven,« je o načrtih pove­ dal Srečo Podbevšek. OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT Dela še veliko Gradimo mostove Pred iztekom mandata smo se o aktualnih temah in izzivih občine pogovarjali z županom Matejem Slaparjem. V Kamniku bo do 2. novembra na ogled prva mednarodna razstava sodobne umetnosti Expect the Unexpected – Pričakujte nepričakovano. Izvrstna dela izjemnih umetnikov so rezultat povezovanja različnih kultur. Šola na Selih v letu praznovanja Jubilej kamniške odbojke Podružnična šola Sela v tem šolskem letu praznuje devetdeset let šole in sto deset let šolstva na Selih. Obletnici bodo zaznamovali z različnimi dogodki. Pred tednom dni je bilo v kamniškem Kulturnem domu nadvse slovesno, predvsem pa v znamenju odbojke, saj so v OK Calcit Volley praznovali 75-letnico delovanja. stran 3 stran 6 stran 8 stran 11 GLASBA KOT TEMELJ BOLJŠEGA ŽIVLJENJA Učenje igranja inštrumenta spodbuja kreativnost, izboljša spomin in pomaga v naše življenje vnesti ravnotežje in zadovoljstvo. A pot do učenja ni tako enostavna, saj se zatakne že pri vpisu. Veliko otrok si želi igrati klavir, prostih mest v javnih glasbenih šolah pa je malo. V prostorih osnovnih šol v popoldanskem času nudijo predvsem športne aktivnosti. Novonastali glasbeni center DoReWe pa v učilnicah kamniških osnovnih šol ponuja zabavno poučevanje klavirja in petja. Pri DoReWe (»we« v angleščini pomeni mi, vsi skupaj) verjamejo, da je skupaj, v dobri družbi, precej lažje. Poučujejo v majhnih skupinah, kar učence dodatno motivira in jih že pripravlja na nastopanje. Hkrati je takšen program cenovno zelo dostopen (za 55 evrov na mesec). Ne le otroci, tudi mladostniki, odrasli in seniorji boste na www.dorewe.com našli nekaj zase. Spremljajte jih na www.facebook.com/DoReWeMusic ali pokličete 051 223 221. DoReWe d.o.o., Mestni trg 10, 1000 Ljubljana Prostore so odprli župan Matej Slapar, predsednik društva Srečo Podbevšek in mag. Stanislav Lotrič. / Foto: Aleš Senožetnik namenili za pospravljanje, preden so lahko izbrani izva­ jalci začeli obnovo. Kot je dejal kamniški župan Matej Slapar, odprtje ni le velik dan za kamniško gor­ sko reševalno službo, temveč celotno občino Kamnik. Kot je povedal, je občina poma­ gala z ustanovitvijo sklada, do končnega cilja pa so reše­ valci prišli z obilo lastnega dela in s pomočjo donatorjev in prostovoljcev. »Zdaj ste tam, kamor sodite, ob vznož­ ju Kamniško-Savinjskih Alp, in boljšo lokacijo bi si težko zamislili,« je še dejal župan in ob tem spomnil na še eno pomembno investicijo, ki jo čakajo – gradnjo vodovoda do objekta. »Tehtali smo več možnosti in se na koncu od­ ločili, da ga napeljemo iz sre­ dine smodnišnice. Vrednost investicije bo znašala slabih dvesto tisoč evrov, denar pa je že zagotovljen in tudi izva­ jalec je izbran, čakamo le še na gradbeno dovoljenje, ki pa je že v sklepni fazi izda­ je,« je dejal Slapar, ki se na­ deja, da se bodo dela začela vsak čas in bodo dokončana še letos. »Zahvala gre vsem, ki ste idejo, s katero ste pred nekaj dokazali tako Upravi za za­ ščito in reševanje kot tudi občini, da ravnamo odgovor­ no, in skupaj nam je v do­ brih treh letih uspelo urediti prostore.« Dela je podrobne­ je opisal član gradbenega odbora Jernej Lanišek, ki je dejal, da so že gabariti zapu­ ščenega objekta precej ustre­ zali njihovi dejavnosti, načr­ tovanje prostorov pa so zaupali projektantu, ki je njihove ideje prelil na papir. Precej dela so še posebno na začetku opravili tudi člani, ki so ogromno prostovoljnih ur Naj glasba postane del vašega veselega vsakdana Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si UGODNI JESENSKI POPUSTI DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Spodnje Stranje – S simbo­ ličnim prerezom prusikove vrvice, privezane na dve sne­ žni sondi, so prejšnji petek predsednik Društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečko Podbevšek, names­ tnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševa­ nje mag. Stanislav Lotrič ter župan Matej Slapar odprli prostore kamniških gorskih reševalcev. Ob stoletnici delovanja, ki jo kamniška Gorska reševalna služba praznuje v letošnjem letu, so se tako člani prvič vselili v lastne, moderno opremljene prostore, ki so si jih uredili v objektu zapu­ ščenega skladišča piroteh­ ničnih izdelkov na skrajnem severnem robu nekdanje smodnišnice. »Po stotih le­ tih smo na svoji zemlji, v svojih prostorih,« je bil ob uradnem odprtju vesel pred­ sednik kamniških gorskih reševalcev Srečo Podbevšek in ob tem dodal: »Takoj ko smo dobili objekt, smo ugo­ tovili, da se moramo takoj lotiti dela in hitro smo tudi z zbiranjem prispevkov in do­ nacij ugotovili, da nas druž­ ba podpira. Z delom smo ka organizirali za javnost od­ prto okroglo mizo na temo kamniškega športa. V uvo­ dnem delu je moderator To­ maž Okorn poklepetal z iz­ branimi mladimi športnimi biseri: atletinjo Nušo Mali, vaterpolistom Aleksandrom Cerarjem in biatloncem Lo­ vrom Plankom. 2. stran kuhinje, vgradne omare, spalnice, mladinske sobe, dnevne sobe, predsobe 2 petek, 7. oktobra 2022 Občinske novice Brez avtomobila V središču Kamnika so ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti zaznamovali dan brez avtomobila. Aleš Senožetnik Kamnik – Skoraj tisoč otrok iz kamniških vrtcev ter prvih in drugih razredov osnovnih šol je skupaj z varovanci Društva Sožitje Kamnik napolnilo mestno jedro in se na zabaven način seznanilo z oblikami trajnostne mobilnosti. Občina Kamnik je po dveletnem premoru zaradi epidemije covida-19 dogodek organizirala skupaj z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter v sodelovanju z Domom kulture Kamnik. Predstavila se je kamniška redarska služba, gasilci PGD Kamnik, reševalci kamniške- druge možnosti, kot so pešačenje, kolo in vlak, avtobus in druge oblike javnega prevoza,« je glavni namen dogodka strnil Franc Pivk, ki mu je župan Matej Slapar ob tej priložnosti izročil tudi zahvalo občine za solidarnost in pomoč pri številnih preventivnih akcijah. Slapar je poudaril tudi nekatere projekte, ki so jih v občini izvedli za izboljšanje trajnostnih oblik mobilnosti. Med drugim se zaključujeta gradnji kolesarskih povezav Kamnik–Mengeš–Trzin– Ljubljana ter Kamnik–Godič. V Nevljah, Šmartnem in Stranjah so uredili varne poti, v Kamnik pa je pripeljal Živahno dogajanje v središču Kamnika / Foto: Aleš Senožetnik ga zdravstvenega doma, kamniški gorski reševalci, policisti Policijske postaje Kamnik in Prometne policijske postaje Ljubljana, člani AMD Kamnik in ZŠAM Kamnik, karateisti Karate kluba Sankukai in člani Šole zdravja. Otroci so se zabavali tudi v družbi plesne šole Šinšin ter klovna Žareta, spustili so se lahko po Mini Planici, po mestu pa jih je popeljal vlak Arboretuma Volčji Potok. Otrokom iz oddaljenih šol sta prevoz brezplačno nudila podjetje Arriva in prevoznik Pestotnik Miran, s. p. Pri organizaciji pa so pomagali tudi številni prostovoljci. »Dan brez avtomobila tokrat organiziramo že štirinajstič. Namenjen pa je ozaveščanju o trajnostnih oblikah mobilnosti. Torej da imamo poleg avtomobila na izbiro tudi tudi nov, sodoben vlak in posodobili železniške postaje. »Veliko lahko naredimo tudi še z gradnjo novih kolesarskih poti, denimo tudi skozi Tuhinjsko dolino, in s povezovanjem že obstoječih. Še v letošnjem letu nameravamo na desetih lokacijah prilagoditi pločnike za lažje dostopanje gibalno oviranih oseb v skupni vrednosti trideset tisoč evrov,« nam je povedal kamniški župan in ob tem dodal, da se razvija tudi sistem izposoje koles Kamkolo. Poleg tega, da so priskrbeli dodatna kolesa, bodo začeli graditi postaji v Volčjem Potoku pred vrtnim centrom in na Zgornjem Perovem, pred uvozom v sosesko Dobrava. Gradbena dela bodo izvedena letos, montaža postaj pa konec leta ali v začetku prihodnjega. Za oživljanje mesta V okviru projekta CINEMA je v središču Kamnika zaživelo več podjetniških zgodb, ki bodo pripomogle k oživljanju mestnega jedra. Aleš Senožetnik Kamnik – Tako kot v številnih drugih mestih v Sloveniji in po svetu je z razvojem primestnih nakupovalnih centrov nekoč živahno dogajanje zamrlo tudi v središču Kamnika. "Nakupovalne navade ljudi so se spremenile, večji trgovski centri so na obrobjih mest, več je nakupov po spletu, posledica pa je to, da so se manjše trgovine v mestnih jedrih začele zapirati in tako je upadel tudi obisk," je o problematiki povedal župan Matej Slapar. V Kamniku se sicer z različnimi dogodki, subvencijami ter drugimi aktivnostmi že dlje časa trudijo obujati mestno središče, k temu pa je pripomogel tudi projekt CINEMA, ki so ga predstavili pred nedavnim. Aktivnosti v okviru projekta organizirata Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) s podporo Občine Kamnik kot strateškega partnerja. Kamnik je bil v projektu namreč izbran kot eno izmed 16 mest iz osmih držav s področja Podonavja. Kot je povedala direktorica RRA LUR Lilijana Madjar, izbira Kamnika ni naključje. Raziskava, ki so jo opravili, je namreč pokazala, da je Kamnik ena izmed sedmih občin v regiji z izjemno bogatim potencialom kreativnih industrij, ki jo krepi spodbudno podjetniško okolje s pod- Na Šutni in v središču Kamnika nastajajo podjetniške zgodbe. / Foto: Aleš Senožetnik jetniškim klubom in pospeševalnikom KIKštarter. S pomočjo slednjega so na Gospodarski zbornici ponudili tudi mentorstvo izbranim podjetnikom in krepili družbeno odgovornost za razvoj lokalnega okolja. S projektom so nove podjetniške zgodbe v prej praznih prostorih začeli trije podjetniki. Zaživela sta soba pobega Energy Escape room ter tetoverski studio Matcap, v Črni pizzi pa so naprodaj vinilne plošče. Vsi trije podjetniki so bili nagrajeni tudi z vavčerjem v vrednosti pet tisoč evrov, ki so ga lahko izkoristili za različne kreativne storitve. »Gre za tri odlične poslovne koncepte, ki po našem mnenju veliko doprinesejo k atraktivnosti Kamnika tako za turiste in obiskovalce kot za prebivalce. To so inovativni in zagnani podjetniki, ki so povezani z mestom in si želijo postati del podjetniške skupnosti Kamnika,« je povedala Grit Ackermann z Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg treh novih podjetniških dejavnosti pa so se v praznih izložbah predstavili tudi štirje podjetniki. V oblikovalskem studiu ADDiD PLUS so v procesu od ideje do izvedbe oblikovali izložbi, ki predstavljata podjetji Chicory time in Modno oblikovanje Darja Schaffer, v oblikovalskem studiu DBP Studio pa izložbi, ki predsta- vljata podjetji Knofk in Tiny Giant. Na ogled bodo še do sredine oktobra. Podjetnike so izbrali na podlagi javnega razpisa. Kot pa smo slišali na predstavitvi, je bilo zanimanja med njimi precej. Na razpisa za prostore in t. i. pop-up izložbe se je skupaj prijavilo več kot dvajset podjetnikov, težje pa je bilo najti primerne prostore. »Z oživljanjem izložb in povezovanjem podjetnikov ter kreativcev smo želeli spodbuditi lastnike praznih prostorov k tesnejšemu sodelovanju z močno podjetniško skupnostjo in oživitvi teh prostorov,« je glavni pomen aktivnosti strnila vodja projekta pri RRA LUR Tina Pezdirc Nograšek. Tako majhni, a tako uspešni 1. stran Nato pa so besedo prevzeli izkušeni in tudi v širšem okolju prepoznavni športni delavci z dolgoletno kilometrino na področju vodenja klubov in organizacije tekmovanj – Dušan Papež, Miro Kregar, matiko športa na Kamniškem –, ostajajo bolj ali manj optimisti. Seveda se vsi skupaj še kako dobro zavedajo, da so pred njimi novi težki, predvsem infrastrukturni izzivi. Večna tema je pokriti bazen, tudi športna dvorana in še bi Pomembnosti spodbujanja k redni telesni dejavnosti se zavedajo tudi kamniški športni delavci in predstavniki Občine Kamnik. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 21. oktobra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 13. oktobra 2022. Gregor Hribar in Robert Prosen. »Tako majhni, a tako uspešni,« jim pogosto polaskajo kolegi v tujini. Pa bo tudi v prihodnje tako? Omenjeni udeleženci okrogle mize in drugi, ki so javno izrazili svoje mnenje in pričakovanja, to so Dare Homar, Ciril Grkman, David Šućur in Damijan Zdovc ter aktualna župan Matej Slapar in podžupan Sandi Uršič – oba dobro poznata proble- lahko naštevali. Vrhunskih športnikov in rekreativcev v Kamniku ne manjka. Ti bi lahko izkoristili priložnost za diskusijo in napolnili tudi večjo dvorano v kamniškem hramu kulture ter javno izrazili svoje mnenje, pa je niso – in tudi zato naj bi bila kmalu nared nova Strategija športa do leta 2030, ki jo pripravljata ekipi Športne zveze Kamnik in Zavoda za turizem in šport Kamnik. Na praznik slovenskega športa v kamniškem Domu kulture / Foto: Damijan Rifl V zadnjih letih smo med drugim dobili sodobno tartansko atletsko stezo ter kakovostno osvetlitev na mestnem stadionu, nedavno pa tudi nogometno igrišče z umetno travo v Šmarci. V naslednjih letih bosta prioriteti bazen (kratkoročno pokritje z balonom, dolgoročno pokriti objekt) ter športna dvorana (kratkoročno obnova in povišanje obstoje- če, dolgoročno nova dvorana), mladi kolesarji in rolkarji pa bodo po vsej verjetnosti že naslednje leto lahko uživali na novem grbinastem poligonu. »Kjer je volja, je pot,« je pogovor ob prikimavanju podžupana optimistično zaključil župan, oba zagotovo tudi v prihodnje računata na konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov. 3 petek, 7. oktobra 2022 Občinske novice Dela še veliko In memoriam Franc Kremžar Pred iztekom mandata smo se o aktualnih temah in izzivih občine pogovarjali z županom Matejem Slaparjem. lotnega mestnega jedra ter področja smodnišnice. Deset vasi moramo še opremiti s kanalizacijo, imamo tudi še sto kilometrov slabih oz. makadamskih cest. Vse to terja učinkovito ukrepanje in dela bo še ogromno. Aleš Senožetnik Za vami so prva štiri leta županovanja. Kaj si štejete za največji uspeh tega mandata? Ocenjujem, da je bilo v tem mandatu narejenega veliko, kar je delno tudi plod sodelovanja in uvedbe novega sistema izbire izvajalcev. S tem občina pošlje povpraševanje več kot trem podjetjem, na ta način zbere več ponudb in doseže nižje cene. Težko je v ospredje postaviti le en dosežek; uspelo nam je, da smo v vsaki izmed 22 krajevnih skupnosti izvedli vsaj tri projekte. Sicer pa je med pomembnejšimi dosežki začetek gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, v Suhadolah smo investirali v moderen zbirni center za odpadke, preplastili smo več kot štirideset odsekov cest, poskrbeli za kolesarske povezave do Ljubljane in do Godiča, kupili strateške površine v smodnišnici in na Duplici, obnovili kulturne domove, na vodnem zajetju Iverje pa smo dokončali prvo izmed treh vrtin, kar bo predstavljalo alternativen vodni vir. V zadnjem času je prav kakovost pitne vode ena izmed glavnih skrbi Kamničanov. Kako nameravate poskrbeti za vodne vire? Analize potokov so bile skrb vzbujajoče in na to smo se tudi odzvali. Letos smo tako na območju zajetja Iverje prvič po sprejetju odloka o Kako bi torej ocenili prva štiri leta županovanja? Delo je odgovorno in velik izziv, a je hkrati tudi način življenja. Delamo pošteno in povezovalno, razvijamo projekte, ki so pomembni. Prepričan sem, da smo v tem mandatu naredili veliko, vsekakor pa je še precej prostora za izboljšave in napredek. Župan Matej Slapar / Foto: Občina Kamnik zavarovanju vodnega vira Iverje, ki je bil sprejet leta 1986, začeli sistematično prazniti greznice in to prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Glede na to, da se pod Veliko planino nahajajo zaloge pitne vode, bo skrbi za to področje potrebno namenjati veliko energije. Zagotovo bo treba objekte v turističnem naselju na planini povezati tudi v skupen sistem in izvesti druge potrebne ukrepe, ki bodo preprečevali kakršno koli možno okužbo vodnih virov. Ne smemo pa si zatiskati oči in stremeti k temu, da bi prišlo v naše kraje manj ljudi. Turisti in obiskovalci so dobrodošli, nujno pa je, da naredimo sistem, da zavarujemo naše naravne vire in pusti- mo naravo neokrnjeno našim zanamcem. Česa pa vam v tem mandatu ni uspelo izvesti? Za marsikatero zadevo bi želel, da bi bila že narejena, a nam ni uspelo tudi na račun tega, da posodobljen OPN še ni bil sprejet. Kljub temu se nadejam, da bomo imeli v roku enega leta sodoben občinski prostorski načrt, ki bo omogočal realizacijo nekaterih pomembnih projektov. Teh je še veliko. Potrebno bo posodobiti športno dvorano, že dolgo si želimo tudi pokritega plavalnega bazena. Sicer pa je v pripravi strategija razvoja turizma. Treba bo urediti območje Starega gradu, osvežiti podobo Šutne in ce- Kaj so glavni izzivi, s katerim se bo moral spopasti tisti, ki bo občino vodil v prihodnjem mandatu? Poleg že omenjenega zagotovo razvoj gospodarskih, obrtnih ter turističnih potencialov, ukrepi na področju tako prehranske kot tudi energetske samooskrbe ter trajnostne mobilnosti, s čimer imam v mislih predvsem izgradnjo garažne hiše pri zdravstvenem domu in nadaljevanje izgradnje kolesarskih ter rekreacijskih poti. Dokončati moramo izgradnjo šole in povišati telovadnico, zgraditi športno infrastrukturo (grbinasti poligon, pokriti olimpijski bazen ...). Dokončati moramo tudi kreativno četrt Barutana. Ne gre vse čez noč, a skupaj nam bo veliko uspelo. Gradnja šole se nadaljuje Zaradi podražitev so izvajalci pred dnevi ustavili gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta, a so nato z Občino Kamnik uskladili aneks in se gradnja nadaljuje. Aleš Senožetnik Kamnik – Po poročanju medijev je izvajalec del, družba Kolektor Koling, pred dnevi ustavil gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta. Za ustavitev se je izvajalec odločil, ker je želel z občinsko upravo izpogajati višje cene zaradi podražitev gradbenih materialov. To možnost mu namreč daje 656. člen obligacijskega zakonika, ki navaja, da lahko izvajalec kljub pogodbenemu določilu o nespremenljivosti cen zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot deset odstotkov višja. To je izvajalcu priznala tudi občinska uprava, a so hkrati poudarili, da ne glede na to ni upravičen do ustavitve gradnje in bo moral za- Tradicionalni lončar, mojster domače obrti, prejemnik zlate vitice za ustvarjalni opus in prizadevanje na področju ohranjanja ter razvijanja domače obrti na Slovenskem, dobitnik več priznanj za vrhunske lončarske izdelke, predsednik sekcije za domačo obrt OZ Kamnik in OZS ter prejemnik znaka kakovosti in drugih priznanj se je za vedno poslovil od svojega lončarskega vretena. Živel in ustvarjal je na Gmajnici pri Komendi. mudo nadoknaditi, na nepravilnosti pa je bil opozorjen tako s strani nadzora kot Občine Kamnik. »Glede na to, da smo za izgradnjo nove osnovne šole pridobili tudi sofinancerska šen način dokazovanja povišanja cene so izbrale, nismo prejeli jasnega odgovora ne s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ne drugih vprašanih,« so pojasnili na občinski upravi. Občina Kamnik je z izvajalcem uskladila dogovor o metodi obračunavanja cen, s čimer se gradnja nadaljuje. Kot pravijo, pa o konkretnih povišanjih ne morejo govoriti, saj so ta odvisna od gibanja cen in vsakokratnih mesečnih situacij. sredstva, smo se pred sklenitvijo aneksa z izvajalcem morali najprej posvetovati z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. V stik smo stopili tudi z nekaterimi drugimi občinami, a na vprašanje, kako so ravnale v takih primerih oziroma kak- Kot pa nam je tik pred zaključkom redakcije povedal župan Matej Slapar, so z izvajalcem dosegli dogovor o metodi obračunavanja povišanj in o roku izgradnje, tako da se dela nadaljujejo. »Glede povišanj ne moremo govoriti konkretno, ker ne vemo, kam se bodo cene gibale, cene so odvisne tudi od vsakokratnih mesečnih situacij, argumentov in dokazil izvajalca glede posameznih postavk v zahtevkih, ki jih bodo pregledali gradbeni nadzor, super nadzor in naročnik – Občina Kamnik, za zdaj pa Občina Kamnik ni potrdila še nobenega zahtevka za povišanje cen,« so sporočili s kamniške občinske uprave. O vsem je bil obveščen tudi občinski svet. Deset svetnikov je namreč podalo predlog za izredno sejo, a kot pojasnjujejo na občinski upravi, je župan že pred tem točko uvrstil na dnevni red redne oktobrske seje, zato izredna seja na to tematiko ni potrebna. Občinski svetniki pa bodo v kratkem tudi povabljeni na ogled gradbišča. Leta 1956 se je rodil v družino, kjer je lončarilo že več rodov tako po očetovi kot materini strani. Nadaljeval je tradicijo, ohranjal in nadgrajeval bogato dediščino tega območja, kjer je bilo dolga stoletja središče lončarske obrti. Pestro paleto njegovih tradicionalnih izdelkov od komendskih skled, latvic, piskrov, potičnic oziroma potičnikov do vrčev, pekačev, skodelic ipd. so dopolnjevali izdelki po naročnikovih željah, izdelki za razne jubileje, protokolarna darila, izdelki, ki so nastajali v sodelovanju z raznimi oblikovalci, kot sta Oskar Kogoj in Matjaž Deu, sodeloval je z dr. Janezom Bogatajem in drugimi. Imel je izreden smisel za obliko. Bil je predan glini in dotiku, kot da bi njegove roke videle, ko je oblikoval na vretenu po predlogi. Glino je kopal, predeloval in pripravljal sam, saj so dobra glina, občutek in izkušnje nujnost za dobrega lončarja, je rad povedal. »Za lončarski kolovrat moraš biti rojen,« je rekel in dvignil pogled proti meni, ki sem ga nemo in z občudovanjem opazovala pri delu. »In treba je imeti ljubezen do gline in do dediščine,« je še dodal. Ko je končal, si je obrisal roke v predpasnik. Prišla sem, da bi se pri njem učila lončarjenja. Bilo je davnega leta 1991. Iz teh prvih poskusov na vretenu v njegovi delavnici se je razvilo mnogo več. Z njim in dr. Janezom Bogatajem smo leta 1992 pod okriljem ILA, d. o. o., ustanovili Lončarsko šolo Blatnica, kjer je Francelj, kot smo mu rekli, poučeval. V dobro oblikovanem konceptu izobraževanja, z ljubeznijo do gline, lončarske dediščine in željo po prenašanju znanja je iz te šole izšlo kar nekaj dobrih lončarjev, ki delujejo še dandanes. Žal šola ni dolgo vzdržala. Podpore družbenega in gospodarskega okolja ni bilo dovolj, kot tudi ne za rokodelska znanja in njihove nosilce. Franc Kremžar se je zavzemal za to na različne načine, tudi kot predsednik sekcije OZ Kamnik in OZS, in se večkrat jezil, da se stvari ne premaknejo. Vendar je njegova ljubezen vztrajala, delal je vse do konca svojega življenja. Bil je rojen za lončarja. V Etnografskem muzeju hranijo celoten opus njegovih izdelkov za naslednje rodove. Tako kot številnim drugim je tudi hčeri Poloni, ki nadaljuje družinsko tradicijo, predal znanje generacij izdelovanja na lončarskem vretenu. In prav vsaka njegova skleda, vsak izdelek, ki ga imamo na svojih policah, nosi sledi rok Franca Kremžarja, ki so ustvarjale celih 53 let z vso predanostjo. Hvala za vse, kar si nam dal. S spoštovanjem Tatjana Hlačer 4 petek, 7. oktobra 2022 Občinske novice Dobili lastne prostore Popravek in opravičilo Aleš Senožetnik V prejšnji številki Kamničan-ke, ki je izšla v petek, 16. septembra 2022, se nam je v prispevku z naslovom Dokument časa, ki govori o izidu Kamniškega zbornika, pripetila napaka. Med navajanjem prispevkov smo namreč napačno zapisali, da je eden namenjen v spomin Nataši Hribar. Nataša Hribar je namreč poleg Vesne Fabjan soavtorica prispevka z naslovom Iva, nekaj ti moramo še povedati … namenjen v spomin profesorici Ivi Ciglar. Za nenamerno napako se gospe Nataši Hribar in vsem vpletenim iskreno opravičujemo. Dolgoletna želja krajanov KS Pšajnovica po lastnem domu krajanov se je pred kratkim uresničila, ko so brunarico na športnem igrišču Laseno predali namenu in tako dobili svoje prve prostore. Pšajnovica – Zemljišče, kjer danes stoji brunarica, je Krajevna skupnost Pšajnovica delno odkupila že leta 1999 pod vodstvom takratnega predsednika Janka Pestotnika. Po osmih letih se je začel izkop zemljišča. Celotni odkup in končna odmera ter prenos lastništva pa sta bila izvedena v letu 2009 pod vodstvom takratnega predsednika krajevne skupnosti Sreča Dacarja. »Kljub dolgemu čakanju na upravna dovoljenja nam je v letu 2013 končno uspelo zgraditi igrišče. Ker pa želje še niso bile izpolnjene, smo seveda nadaljevali postavitev doma krajanov KS Pšajnovica,« je na slovesnem odprtju s pogostitvijo pojasnil predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Marjan Zalogar. Jeseni leta 2014 so pristopili h gradnji temeljne plošče. »Dvomi marsikaterega krajana so nam vlivali še več moči in še večjo željo po domu. Še v istem letu smo V Mekinjah tekmovali starejši gasilci in gasilke Na Stadionu prijateljstva v Mekinjah je potekalo regijsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk, ki ga je organizirala Regija Ljubljana III v sodelovanju z Gasilsko zvezo Kamnik. Maša Likosar Mekinje – Na tekmovanju je sodelovalo šestnajst moških in štiri ženske enote, ki so se pomerile v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Nastopili so tudi starejši gasilci treh kamniških prostovoljnih gasilskih društev, in sicer PGD Srednja vas, PGD Tunjice in PGD Kamnik. Ob odprtju tekmovanja so gasilce in gasilke pozdravili kamniški župan Matej Slapar, predsednik Sveta Regije Ljubljana III Slavko Jalovec, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik Regije Ljubljana III Klemen Repovš, predsednik Gasilske zveze Kamnik Tomaž Zabavnik in poveljnik Gasilske zveze Kamnik Gašper Baloh. Župan jih je pospremil z željami po dobrih rezultatih, obenem se jim je zahva- je pomagala tudi Občina Kamnik, ki je dala okoli 27.000 evrov, preostalo smo krajani prispevali sami.« V znak zahvale so vsem zaslužnim pri postavitvi doma izročili simbolična darila. Maša Likosar lil, da so v društvih še vedno aktivni in prenašajo svoje bogato znanje na mlajše rodove gasilk in gasilcev. Njegovim željam se je pridružil tudi podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik Regije Ljubljana III Klemen Repovš. V moški konkurenci so se najbolje odrezali gasilci PGD Topole, drugo mesto so zasedli gasilci PGD Križ in tretje PGD Mengeš. Vse tri ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo potekalo naslednje leto. Gasilci PGD Srednja vas so bili četrti, peti društveni kolegi PGD Tunjice in šesti gasilci PGD Kamnik. Med ženskami so zmagale starejše gasilke PGD Jarše - Rodica, druge so bile gasilke iz PGD Sava, tretje mesto pa so zasedle starejše gasilke PGD Loka pri Mengšu. Dom krajanov bo kraj druženja, prav tako pa tudi prostor za različne prireditve. V brunarici na športnem igrišču Laseno je KS Pšajnovica dobila svoje prostore. / Foto: Maša Likosar postavili skelet in streho, naslednje leto pa je naš dom dobil končno podobo,« je poudaril Zalogar in dodal, da so med gradnjo naleteli tudi na marsikatero prepreko. »Ker pa je v slogi vedno moč, smo vse skupaj uspešno rešili, čeprav smo najmanjša krajevna skupnost v občini. Ob gradnji smo opravili veliko prostovoljnih ur in tako s skupnimi močmi zagotovili, da danes dom krajanov stoji,« je dejal in med drugim dodal, da so na pobudo KS Pšajnovica in s pomočjo Občine Kamnik leta 2018 odkupili tudi del zemljišča v izmeri 1.350 kvadratnih metrov, kjer bosta mogoče nekoč stala igrišče za odbojko in parkirišče. »Vrednost brunarice je ocenjena na približno 50.000 evrov, pri financiranju nam Ob uradnem odprtju doma, ki ga je blagoslovil župnik Bernard Rožman, je krajanom čestital tudi kamniški župan Matej Slapar in jim zaželel, da bi se krajevna skupnost tudi v prihodnje razvijala. Poudaril je še, da bo tudi Občina Kamnik v skladu s prioritetami in finančnimi zmožnostmi prisluhnila njihovim željam. »Naj bo ta brunarica prostor druženja in srečevanja, obenem pa tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj,« je še dejal župan. Za varnejše prečkanje ceste Aleš Senožetnik Šmarca, Zagorica – Občina Kamnik je pred nedavnim na Kamniški cesti v južnem delu Šmarce uredila prehod za pešce. Poleg tega so v tem delu uredili tudi pločnik, ki je ob prehodu za pešce na istem nivoju kot cestišče in tako omogoča varno uporabo in lažji dostop tudi gibalno oviranim osebam, ob uporabi otroškega vozička ter drugim udeležencem v prometu. Hkrati pa na občinski upravi načrtujejo tudi ureditev prehoda za pešce tudi v Zagorici nad Kamnikom, pod cerkvijo v bližini Osnovne šole Stranje, s čimer bodo poskrbeli za varnost pešcev, predvsem pa varnejšo pot v šolo. Skupna vrednost investicij v oba prehoda za pešce bo znašala nekaj manj kot sto tisoč evrov. Novi prehod za pešce v Šmarci / Foto: Aleš Senožetnik Osnova šola Frana Albrehta V teh dneh, ko je izgradnja nove OŠ Frana Albrehta zopet vroča tema, sem se spomnil svojega razmišljanja v tem časopisu maja 2019. Zdi se prav, da obudim spomin in del takratnega razmišljanja Pred tekmovanjem so starejši gasilci in gasilke PGD Kamnik dvignili zastavo. / Foto: Občina Kamnik Kamnik – Občina Kamnik je do leta 2026 podaljšala certifikat Mladim prijazna občina, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja. Certifikat je sicer priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, ker so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik. M. L. Nagradna križanka, ki je bila objavljena v časopisu Kamničan-ka 16, glavno nagrado, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinaša Antonu Pavlicu iz Stahovice, drugo in tretjo knjižno nagrado, roman Melanda, prejmeta Gabrijela Vremec iz Kamnika in Lado Petrovac iz Radomelj. Geslo je bilo Pogostitev za vsako priložnost. Nagrajencem čestitamo! Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LSU Kamnik je mladim prijazna občina ponovim: »Glavno ceno spremembe faznosti izgradnje bomo še plačali, saj je s spremembo dokumentacije spremenjena tudi Športna dvorana in dodana ideja novega prostora v nadstropju nad dvorano – izgradnja nove, osrednje Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno za projekt, ki vključuje šolo, zunanjo ureditev, športno dvorano in knjižnico.« Avgusta lani je bila podpisana pogodba v vrednosti 14.441.685,18 EUR, v teh dneh smo izvedeli, da izbrani izvajalec zaradi splošne situacije na trgu uveljavlja zakonsko pravico do podražitev in da je svoja pričakovanja podkrepil z zaprtjem gradbišča. Stališče naše svetniške skupine je, da mora Občina Kamnik priznati z dokazi podkrepljene in upravičene razloge za podražitve, a hkrati brez popuščanja vztrajati pri pogodbenem roku za izgradnjo. Sandi Uršič 5 petek, 7. oktobra 2022 Oglas Kandidat za predsednika Republike Slovenije – dr. Anže Logar in zunanjepolitični izzivi. Čas, ki je pred nami, je daleč najbolj negotov v zadnjih tridesetih letih. Glede na izkušnje, povezane z vodenjem zunanjega ministrstva, in glede na dejstvo, da je kot zunanji minister vodil predsedovanje Svetu EU, je prepričan, da bi na čelu države lahko učinkovito izkoristil mednarodne povezave za dobrobit Slovenije. Vse to, poleg tega pa podpora ljudi, ki jim zaupa, ter široka podpora lokalnih odborov, ki so ga predlagali za kandidata, ga je prepričalo, da se poda v tekmo z vso energijo in elanom, ki ga premore. Kakšno kampanjo je izbral? Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik Biografija Dr. Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, julija 2016 pa doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v evropskem parlamentu. V obeh vladah premierja Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala na položaj direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Kasneje je v direktoratu za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD, v začetku julija 2014 pa je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Za poslanca je bil izvoljen tudi leta 2018 in aprila letos. Od marca 2020 do konca maja 2022 je bil zunanji minister Republike Slovenije. Je ljubitelj športa in navdušen pohodnik. 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. Že dvakrat je odšel na romanje v Španijo in prehodil Jakobovo pot do romarskega središča Santiago de Compostela – prvič po francoski in drugič po severni poti. Zakaj odločitev za kandidaturo za predsednika republike? Ker čuti, da je tako prav. Ker ve, da lahko Sloveniji veliko vrne. Potem ko mu je dala dom, ga izobraževala in mu dala prvo zaposlitev. Ko je imel priložnost soustvarjati slovensko zakonodajo, voditi zunanjo politiko in dvakrat predsedovati Svetu EU. Ljudje, ki ga poznajo, vedo, da je vedno iskal sodelovanje. Soglasje. Z mislijo na kandidaturo pa se je poigraval že nekaj časa. Slovenija je na pomembnem križišču, svet pa v izredno turbulentnih časih, ko ga pretresajo krize in vojne. Kriza, povezana z draginjo energentov in prehrane, bo namreč krepko zaostrila življenjske pogoje. Za pravočasno sprejemanje ustreznih ukrepov pa bo morala politika sodelovati. Predsednik republike je ravno zaradi dejstva, da je izvoljen z absolutno večino volivk in volivcev, prvi poklicani, da aktivno spodbuja dialog med politiko in drugimi deležniki, ki imajo moč vplivati na rešitve. Predsednik republike mora biti torej nekdo, ki zna preseči delitev, ki ne nagovarja samo enega političnega pola, ki ima izkušnje v politiki in se je s preteklim delom že dokazal, da zna sodelovati z vsemi. Tako sam vidi vlogo predsednika in tako deluje sam tudi v vsakdanjem življenju. Na mednarodnem parketu nas prav tako čakajo ključni varnostni, obrambni Kot obdobje intenzivne interakcije z ljudmi, na vseh koncih Slovenije. Večkrat je dejal, da gre za kampanjo od ljudi za ljudi. Zato se je tudi odločil za zbiranje podpisov, da torej Slovenke in Slovence že v začetni fazi vpraša, ali ga vidijo na mestu predsednika republike. Odziv ga je zelo pozitivno presenetil in presegel vsa njegova pričakovanja. Že prvi dan zbiranja je zbral skoraj 5000 podpisov, torej toliko, kot jih potrebuje za vložitev kandidature brez podpore stranke. Zaradi tega uspeha se je tudi odločil, da kandidaturo vloži kot neodvisni kandidat. nacionalnimi cilji pa bi bili bistveno uspešnejši. Na vseh področjih. Svoj program predstavlja v okviru petih ključnih področij, ki bodo zaznamovala izzive Slovenije v prihodnji petletki. To so varnost in mednarodno okolje, oblikovanje ugodnega gospodarskega okolja, mladi in prihodnost, zelena preobrazba in sodelovanje za prihodnost. V sklopu teh področij bo kot aktiven predsednik vseh Slovenk in Slovencev gradil boljšo, bolj sproščeno in bolj optimistično Slovenijo. Odziv na terenu je zelo dober. Kamor koli pride, si ljudje želijo, da se jih sliši, da povedo svoje mnenje. Verjame, da se bo dober odziv nadaljeval. Želi poslušati in biti v stiku z ljudmi in želi biti predsednik Slovenk in Slovencev tudi na mestu predsednika republike. Obiskovanje 30 vrhov Slovenije Med kampanjo bo obiskoval vse regije, se srečeval z ljudmi in jim prisluhnil, iskal zgodbe o uspehu, o njih širil dober glas in predstavljal svoj program. Na idejo o obiskovanju 30 vrhov Slovenije je prišel že pred najavo kandidature in ne gre za volilno aktivnost. Knjižica 30 vrhov Slovenije mu je prišla v roke, ko je pospravljal svojo ministrsko pisarno, da se preseli nazaj v parlament. Med ministrovanjem ni imel časa za hribolazenje, ideja o osvojitvi vrhov, ki so bili izbrani ob 30-letnici slovenske samostojnosti, pa mu je zelo všeč. Na vsakem osvojenem vrhu razvije slovensko zastavo, se z njo slika in to objavi na Facebooku. Glavni vsebinski poudarki kampanje in odziv na terenu Bo zunanja politika ena izmed prioritet mandata? Temeljni moto se glasi SODELUJMO #ZAprihodnost, ker je to ključ do uspeha Slovenije. Sodelovanje. Meni, da bo v naslednjih letih ključno najti skupni jezik za izzive, ki so pred nami. Slovenija ima veliko potencialov in veliko izjemnih ljudi. Tam, kjer sodelujemo, tam, kjer je rezultat enostavno merljiv, smo po njegovem mnenju vrhunski. Z več transparentnosti in sodelovanja ter z jasnimi Kot minister za zunanje zadeve Slovenije je bil zelo uspešen na mednarodnem parketu. Slovenija je predsedovanje opravila z odliko. Po ustavi in zakonu o zunanjih zadevah je zunanja politika eden ključnih področij delovanja predsednika republike. Zunanja politika je tudi njegova strast, zato verjame, da jo bo enako učinkovito izvajal tudi na mestu predsednika, le da bo to za eno stopnjo na višjem nivoju. Kaj bo še drugače v Sloveniji, če bo predsednik Anže Logar? Slovenija bo počasi, a zanesljivo krenila v smer sodelovanja, iskanja najboljših rešitev za vse, enakih meril za vse. Slovenija bo država dialoga, ki bo v tujini priznana in uveljavljena ter bo igrala pomembno vlogo v mednarodnih procesih odločanja. Na Slovenijo bomo vsi ponosni! Aktivnosti kandidata za predsednika Republike Slovenije dr. Anžeta Logarja lahko spremljate na www.anzelogar.si Natalija Berlec 6 petek, 7. oktobra 2022 Kultura Zgubani časi Patricija Crnkovič je končala študij na sloviti plesni akademiji Codarts v Rotterdamu in trenutno bogati slovensko sodobno plesno sceno. Je mlada Kamničanka, ki je na odru Doma kulture Kamnik pripravila avtorsko solo predstavo z naslovom Zgubani časi. Alenka Brun Kamnik – Osrednji motiv predstave Zgubani časi, je iskanje bistva posameznika skozi zaznavno polje in intuitivno vodenje. V njej se 25 letna Patricija Crnkovič na odru predstavi gledalcu kot plesalka, podpisuje pa se pod celotno plesno predstavo – od avtorstva, koreografije do produkcije. Celo za glasbo je predlagala določeno motiviko, po kateri je nastal zvok, ki ga je oblikoval Maj Šavli. »Ko želimo razumeti sebe zunaj omejitev lastnega spomina, ki ji vedno subjekti- dotikala vprašanj, kaj je tisto, kar nas ustvarja kot posameznike, kdo smo brez lastnega spomina in kaj zapuščamo za seboj,« razloži. Ekspresivno telo, ki živi v centru predstave skozi ekstremna večplastna stanja in globinsko zaznavanje okolja, predstavlja koščke naše real- nosti. »Želim si, da vsak od predstave 'odnese' to, kar tisti trenutek potrebuje, kar je za njegovo življenje trenutno najpomembnejše. Se poistoveti z mojimi občutenji, mojim potovanjem,« pove avtorica solo projekta, ko jo vprašamo po sporočilnosti predstave. Ta je dokaj ab- Gradimo mostove V Kamniku bo do 2. novembra na ogled prva mednarodna razstava sodobne umetnosti Expect the Unexpected – Pričakujte nepričakovano. Izvrstna dela izjemnih umetnikov so rezultat povezovanja različnih kultur. Dihajo v sožitju s starim mestnim jedrom in obratno. Katja Dolenc Kamnik – Razstavo je pripravila na novo ustanovljena skupina mednarodnih umetnikov ArtKam iz Kamnika v sodelovanju z galerijo Kspaces iz Torina v Italiji. Z namenom, da poživi staro jedro Kamnika in je vidna širšemu občinstvu, poteka kar na petih prizoriščih. V Galeriji Veronika so prvič v Sloveniji na ogled dela ameriško-italijanskega umetnika Victorja Kastelica, ki ima med drugim tudi slovenske korenine, saj so njegovi prastarši iz Domžal emigrirali v Ameriko in se naselili v bližini mesta Salt Lake City v državi Utah, kjer se je rodil. Zdaj živi in dela v Torinu ter vodi neodvisni umetniški prostor in galerijo Kspaces. Z razstavo v Kamniku obenem sodeluje v umetniškem projektu Buliding bridges – Graditi mostove. Mag. Andreja Brulc, kuratorka te razstave, je ob odprtju pojasnila: »Razstava izvrstnih risb iz ciklusa Cloudburst predstavlja le manjši, a izbran delček njegove likovne intimne družinske izpovedi v povezavi s kulturo ameriškega zahoda.« V Knjižnici Franceta Balantiča je razstava Tales of Two Cities – Zgodbi dveh mest, Londona in Kamnika, slovensko-britanske grafične Na odprtju v Galeriji Veronika (od leve proti desni): župan Matej Slapar, Bill Hemsley, Andreja Brulc (oba ArtKam), Karmen Volavšek, Victor Kastelic, Matthew McQuarrie (ArtKam), Elke Warth in Andreja Leskovec / Foto: Luka Svetec oblikovalke in ilustratorke mag. Andreje Brulc. »Predstavljene so ilustracije za naslovnice knjig, ki so bile izdane pri založbi Beletrina in so dopolnjene z mini kvačkano instalacijo,« pove Karmen Volavšek, kuratorka te razstave. Brulčeva, ki je poleg Billa Hemsleyja in Matthewa McQuarrieja soustanoviteljica skupine ArtKam, se s svojimi umetniškimi deli prvič predstavlja v Kamniku, mestu svojega otroštva in mladosti, kot pravi sama, čeprav je po rodu iz Komende. V Občini Kamnik je na častnem mestu delo Daniela Galliana, enega najvidnejših italijanskih umetnikov, dela umetnikov, povezanih z galerijo Kspaces, pa so v Galeriji Dika in prostorih ArtKam: svetovno znani William Sweetlove, Bart Ramakers (Belgija) in Frédéric Fontenoy (Francija) ter zanimivi Tazio Kastelic (ZDA / Italija), Phillipe Badert in Zjos Meyvis (Belgija), Fede- rico Caputo, Enrico T. De Paris, Francesco Di Lernia, Bartolomeo Migliore in Pierluigi Pusole (Italija), Raja Khairallah (Libanon/Italija), Gaia Novellati (Brazilija/Italija) ter Elke Warth (Nemčija). Victor Kastelic, kurator teh razstav, je ob odprtju z navdušenjem dejal: »Želel sem predstaviti raznolike umetnike, zato je vsaka razstava dragulj zase. Treba je raziskati vse. In to je šele začetek. Vsako leto lahko pričakujete nepričakovano.« Enajsti bienale Velike planine V Galeriji Doma kulture Kamnik so bile na ogled slike udeležencev letošnje likovne kolonije na Veliki planini. Odlično mentorstvo botruje vedno kvalitetnejšim slikam. Katja Dolenc ven in pogojen s časom in prostorom, se lahko zatečemo v telo, ki v sebi nosi plasti tako naše osebne zgodbe kot tudi kolektivnega spomina ter izkustva,« so zapisali ob napovedi predstave. Izhaja iz sebe Patricija Crnkovič pri predstavi izhaja iz sebe, svojih razmišljanj, občutenj. »V tej predstavi sem se predvsem straktna, vendar se določene stvari lahko zelo jasno berejo, kakšna bo interpretacija posameznika, pa je seveda odvisno tudi od trenutnega počutja gledalca in njegovih lastnih izkušenj. Če ste v začetku septembra Zgubane čase zamudili, si lahko ponovitev ogledate danes, 7. oktobra, ob 20. uri v veliki dvorani Doma kulture Kamnik. Jubilejni koncert Komornega pevskega zbora Šutna Mekinje – Kulturno društvo Komorni pevski zbor Šutna letos zaznamuje 25 let delovanja. V četrtletju se je sestava zbora sicer močno spremenila, ime pa je ostalo, čeprav večina sedanjih pevcev ne prepeva na kamniškem župnijskem koru. Pevske sezone 2020–2022 so bile za zbor, kljub zdravstvenim omejitvam zelo pestre in delovne. V tem času je umetniško vodenje zbora prevzela Kristina Štemberger. Ob 25-letnici delovanja pripravljajo jubilejni koncert, ki bo v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani samostana v Mekinjah. M. L. Kamnik – Po problematičnem pandemičnem obdobju je članom KUD Tone Kranjc, organizatorjem bienala, uspelo predstaviti likovne dosežke udeležencev 11. mednarodnega likovnega bienala na Veliki planini, kjer so ustvarjali v času od 19. do 21. avgusta. Dušan Štrajhar je v imenu društva ob odprtju razstave, ki je bilo v četrtek, 15. septembra, dejal, da je bila organizacija zelo zahtevna, saj so v Črnuškem domu na Mali planini gostili kar 19 udeležencev, ki jim je bilo treba preskrbeti vse za nemoteno druženje, intimno doživljanje in ustvarjanje. Trud se je vsekakor obrestoval, saj smo udeleženci odprtja razstave in njeni obiskovalci do 30. septembra uživali ob pogledu na izvrstna dela, ki so jih napravili Akademski slikar in grafik Lojze Adamlje, dobitnik zlate palete za mentorstvo JSKD pred dvema letoma, je bil mentor udeležencem 11. bienala na Veliki planini. / Foto: Katja Dolenc Jurij Kravcov iz Rusije, Šemso Muhič in Mustafa Faljić iz Bosne ter Lojze Adamlje, Stane Balantič, Anton Buzeti, Zdravko Dolinšek, Štefan Jež, Janez Kovačič, Jože Potokar, Dušan Sterle, Tomaž Schlegel, Andrej Schlegel, Miro Švigelj, Dušan Štrajhar, Pavle Ščurk, Veljko Toman, Robert Uranič in Vinko Železnikar iz Slovenije. Motivi so bili raznoliki, vezani na Veliko planino, slike pa napravljene v različnih tehnikah. Marsikatera od njih je bila simbolična in se je dotaknila eksistencialnih ter metafizičnih tem, ki so vodile k razmisleku. Udeleženci so imeli izvrstno podporo v mentorju, ki je bil Lojze Adamlje, slovenski akademski slikar in grafik. Adamlje se je ob odprtju dotaknil začetkov likovnih kolonij na Slovenskem in poudaril, da so bili udeleženci bienala povabljeni glede na njihovo likovno znanje z namenom, da se družijo, izmenjajo likovne izkušnje in ustvarjajo, rezultat pa je kvalitetna razstava. Tone Ftičar, vodja izpostave JSKD Kamnik, se je v nagovoru ob odprtju osredotočil na izhodišča likovnih kolonij v Kamniku, ki segajo v leto 1989 (Šutna, ekstempore) in se navezujejo tudi na bienale, župan Matej Slapar pa je pozdravil vse prisotne ter pohvalil kulturno in galerijsko dejavnost društva. 7 petek, 7. oktobra 2022 Kultura Beleženje v prostoru V Galeriji Pogled v mesecu oktobru razstavlja umetnica mlajše generacije Satya Pene, ki se predstavlja z zanimivo postavitvijo z naslovom Beleženje. Igor Kavčič Kamnik – V Galeriji Pogled, majhni po obsegu, po razstavnih projektih pa zagotovo galeriji z veliko umetniške in ustvarjalne širine, tokrat postavitev z naslovom Beleženje predstavlja Blejka Satya Pene. Leta 2020 je zaključila študij likovne peda- gogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Umetniški medij v središču njene pozornosti je keramika, ki jo je dokončno prevzela na študijski izmenjavi v Kunstuniversität v Linzu, kjer se je srečala tudi s porcelanom. Čeprav se prvenstveno ukvarja s keramiko, skuša vselej znova presegati meje Satya Pene obiskovalce izzove,naj postanejo aktiven del razstave ... / Foto: Saša Bučan klasične skulpture, čemur smo priča tudi na tokratni razstavi. Trenutno je na podiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer nadaljuje svoje raziskovanje na področju keramike. Prostor je izziv Satya Pene se keramiki predaja že vrsto let, a od samega začetka jo spremljala vprašanje povezave predmeta z okolico, njegovo vpetje in življenje v določenem prostoru, poudarja vodja galerije umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Svojo umetniško postavitev je prilagodila galerijskemu prostoru, kar ji ni bilo v breme, ampak ravno nasprotno. »Prilagajanje galerijskemu prostoru mi je bil predvsem izziv. V svojem delu ogromno razmisleka vedno posvetim prostoru, pa naj bo ta likovni, fizični, razstavni ali prostor v kakršni koli obliki že. Prostora se poskušam vedno dobro zavedati in ga čim bolje razumeti, saj tudi ta daje likovnemu delu konotacijo oziroma pomen,« poudari Satya Pene. Ko vstopimo v prostor, se namreč pred nami na tleh pojavi keramika v svoji najosnovnejši obliki, s katero se je v keramiki vse začelo – v značilni keramični »kačici«. »Sveže keramične 'kačice' se množijo, vijejo, prepletajo po tleh galerijske- ga prostora, včasih zlezejo in svoj ritem nadaljujejo celo na stenah,« opazovano postavitev pojasnjuje kustosinja razstave. Naj stopimo nanje ali naj se svežim keramičnim 'kačicam' ognemo? Glina, ki je na tleh, namreč ni žgana, na odprtju razstave je bila popolnoma sveža, mehka, da je obiskovalec na njej lahko pustil odtis čevlja. Obiskovalec je torej pred izzivom, stopiti na umetniško delo ali se mu ogniti. Na vprašanje, kaj si umetnica želi oziroma pričakuje od obiskovalcev, ta pove: »Obiskovalce želim izzvati, da se odločijo, ali bodo posegli v delo ali ne; in če bodo posegli, do kakšne mere bodo to storili. Želim predvsem, da so obiskovalci aktiven del razstave. Tudi če se odločijo ogniti 'kačicam', sodelujejo in so aktivni v svoji odsotnosti.« Pustiti svoj odtis Ampak – kot poudarja Satya Pene – glina se bo sčasoma začela sušiti, postajala bo manj plastična in bolj krhka, torej gledalec ne bo več puščal odtisov, ampak bo keramiko pod svojimi nogami lahko drobil in jo spreminjal v prah. »V tem prostoru se bo namreč ta odtis počasi sušil in postajal trdnejši, a hkrati se bo takrat začelo tudi njegovo razkrajanje in na koncu bo ostal prah in iz … in tisti na njenem odprtju so stopili v umetniško instalacijo. / Foto: Saša Bučan njega raste ponovno živo v neki drugi obliki v drugem prostoru ali/in času,« dodaja Saša Bučan. Morda naslov Beleženje sprva razumemo kot odtise stopal, čevljev, naš poseg v obliko gline, avtorica pa dodaja, da je beleženje nadpomenka vseh del, ki so razstavljena na razstavi. »Tudi na grafikah, ki visijo na stenah, sem v resnici beležila odnose med vijugastimi keramičnimi 'kačicami'. Te sem postavljala v različno okolje – nadzorovano, nenadzorovano, naravno in tudi digitalno – ter jih odtiskovala.« Mlada umetnica na keramiko največkrat poskuša gledati z netradicionalnega zornega kota. Čeprav je dejanskih keramičnih del na razstavi res malo, je keramika uporabljena v vseh tudi kot matrica pri cianotipiji, medtem ko se v sitotisku pojavi kot motiv. Satya Pene dodaja, da s tokratno postavitvijo pripoveduje o življenju osnovne likovne komponente, linije. »Tako so del pripovedi na primer odnosi, okolje, v katerem se ta znajde, v kakšnem stanju je, kaj vse vpliva nanjo; in v sklopu tega bi lahko govorila tudi o minljivosti in stalnem spreminjanju,« zaključuje umetnica, ki v Galeriji Pogled postavitev Beleženje predstavlja vse do konca oktobra. Za prijatelje si je treba čas vzet' »Morda v hitrem življenjskem tempu kar malo pozabljamo, da se ni že od nekdaj zelo enostavno usesti v avto in se odpeljati v Ljubljano v gledališče, wv Celje v kino ali pa si kar iz domačega naslonjača naročiti zanimivo knjigo po spletu. Morda nismo več toliko v stiku s tem, kako so kmetijska opravila narekovala ritem življenja in kako je v preteklosti 'vzeti si čas' pomenilo čisto nekaj drugega kot dandanes,« je v nagovoru zbornika, ki je izšel ob 70-letnici Kulturnega društva Tuhinj, zapisal njihov predsednik Brane Vrankar. Damijan Rifl Tuhinj – Tuhinjci so si ob jubileju hitremu tempu življenja navkljub vzeli čas. Za kar štiridnevni festival, ki se je proti koncu tretjega delovnega tedna v septembru začel s koncertom legendarnega Andreja Šifrerja in nadaljeval s projekcijo filma Orkester režiserja Matevža Luzarja. Dogajanje ob koncu tedna so – končno je posijalo sonce – odprli s popoldansko delavnico za otroke, vrhunec festivala pa je bila vsekakor večerna premierna uprizoritev komedije Dohodnina. Predstava mladinske sekcije društva v režiji Eve Kožlakar je navdušila zbrane pod velikim šotorom. »Dramska skupina je zvezda stalnica našega društva. Veseli me dejstvo, da mladi nadaljujejo dolgoletno tradicijo,« je bil po predstavi zado- voljen predsednik Vrankar, ki obljublja, da bosta »2 uri čiste zabave« kmalu na sporedu v Kamniku in na Vranskem, po vsej verjetnosti pa bodo gledališčniki še tretjič gostovali tudi v nemškem Berlinu. Tuhinjci so štiridnevno praznovanje sklenili s klasično proslavo, ki so jo zaznamovali domači glasbeniki. Poslušali smo tako klasično kot narodno-zabavno glasbo, pa zborovsko petje in simpatični duet. Slednji je sicer malenkost zadržano občinstvo skorajda dvignil na noge s slikovito priredbo zasavskih Orlek Ko so lipe cvetele. Pred očmi predstavnikov krajevne in občinske oblasti, župnika ter domačega poslanca državnega zbora sta uradno druženje h koncu rutinirano pripeljala izkušeni Uroš Bajde in mlada Gaja Šuštar. »S kombinacijo iz- Ob 70-letnici Kulturnega društva Tuhinj / Foto: Damijan Rifl kušenj in mladosti na odru smo simbolično pokazali, da tako kot naši predniki Tuhinjci še vedno znamo stopiti skupaj. Rezultat te povezanosti in skupnega dela je tudi zbornik, ki smo ga poimenovali Spominska knjiga Kulturnega društva Tuhinj. Izšel je v nakladi petsto izvodov, prejela so ga že vsa gospodinjstva krajevne skupnosti, nekaj pa jih je še na voljo za knjižnice in preostalo zainteresirano javnost. Prepričana sem, da si bodo domačini in tudi drugi vzeli čas za prebiranje zanimivih kulturnih utrinkov v sliki in besedi,« nam je ob zaključku prazničnega tedna povedala urednica zbornika Iva Bajde, ki ni pozabila pohvaliti številnih soustvarjalcev zbornika, v družbi katerih so zbrani gostje in krajani ob kosilu nadaljevali prijetno nedeljsko popoldne. 8 petek, 7. oktobra 2022 Zanimivosti Šola na Selih v letu praznovanja Podružnična šola (PŠ) Sela v tem šolskem letu praznuje devetdeset let šole in sto deset let šolstva na Selih. Obletnici bodo zaznamovali z različnimi dogodki, prvi je bil ob zasaditvi breze. Konec septembra so se pridružili tudi tradicionalni množični akciji Začni mlad, tekmuj pošteno, s katero otroke spodbujajo k prvim atletskim korakom. Damijan Rifl Sela – Šola na Selih pri Kamniku je sicer obdana s pohodniškimi potmi in gozdovi, a se simpatični kolektiv s profesorico športne vzgoje Natašo Žebaljec na čelu ni odločil za trendovsko »trail« različico teka za otroke, pač pa so tekaški krog pripravili na varno ograjenem športnem igrišču ob šoli. Na ogrevalnem krogu so se profesorici pridružili vsi priso- tni učenci in učenke, nato pa je šlo ob bučnem navijanju še kako zares. Začeli so četrtošolci, končali prvošolci in prav vsi, ne le najhitrejši, so dobili zasluženo priznanje za opravljen atletski izziv, tek na 100 metrov. Žebaljčeva, nekoč atletinja domžalskega kluba, jim je ob predaji diplom razložila, da so opravili s kraljevsko atletsko disciplino. Kdo ve, morda pa se med živahno druščino nahaja kakšna na- slednica ali naslednik gorske tekačice Nuše Mali iz bližnjih Znojil. »V letošnjem šolskem letu imamo 34 učencev in učenk, vsi danes prisotni so bili tekaško aktivni. S stoodstotno udeležbo se najbrž lahko pohvalijo le redko katere šole. Podružnice imajo pač svoj čar,« se po opravljenem teku nasmeji profesorica Nataša, ki z otroki ob toplih jesenskih dneh pouk športa večinoma izvaja na omenjenem igrišču, seveda pa izkoristijo tudi idilično naravno okolje. »Največkrat se odpravimo proti bližnjemu Rožiškemu vrhu. Ob slabšem vremenu in ko pritisne mraz, pa smo v manjši telovadnici, ki je primerna za izvajanje programov športa naših starostnih skupin,« pove sogovornica in doda, da jih naslednji organizirani tek čaka že ob koncu meseca. Pridružili so se namreč tudi projektu Tek podnebne solidarnosti, na katerem bodo z otroki tekli njihovi starši. Maja zaključek praznovanja Ob šoli na Selih so posadili brezo, ki jim bo nekoč delala senco ob izvajanju pouka v učilnici na prostem. / Foto: Damijan Rifl »Zelo radi sodelujemo pri tovrstnih športnih in ostalih projektih. Ob naši novi pridobitvi, okrogli mizi pred šolo, smo pred kratkim posadili brezo in tako simbolično zaključili projekt zunanja učilnica. Aktivni bomo tudi proti koncu leta. Skupaj z varovanci Društva Sožitje iz bližnjih Lok bomo na delavnici izdelovali novoletne voščilnice, z babicami in dedki učencev in učenk pa adventne Učenci in učenke ter profesorice PŠ Sela so v prazničnem šolskem letu še posebej aktivni. / Foto: Damijan Rifl venčke. S takšnimi delavnicami otroke učimo pomembnosti spoštovanja različnosti in medgeneracijskega sodelovanja,« pa nam je med navijanjem za mlade, ta dan atlete, povedala vodja PŠ Alenka Juhant. »Skratka, pestro je, še bi lahko naštevala projekte, ki jih bomo izvajali v za nas prazničnem obdobju. V tem šolskem letu namreč zaznamujemo 90 let šole in 110 let šolstva na Selih,« nam je še povedala Ju- hantova. V sklopu praznovanja bo med januarjem in aprilom na temo praznovanja obletnic potekal tudi likovni natečaj, kjer bodo izrazili svojo umetniško ustvarjalnost, v marcu bodo na ogled postavili razstavo o preteklosti šole Sela, 19. maja pa za zaključek praznovanja pripravljajo slavnostno proslavo ob jubileju v šotoru na igrišču, ki se je ob akciji Začni mlad, tekmuj pošteno prelevilo v atletski stadion. Nekoč je bilo v Kamniku Verine zvezdice nastopile na Ljubnem Medobčinski muzej Kamnik vabi k sodelovanju v študijskem krožku Nekoč je bilo v Kamniku. Srečevali se bomo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, Šutna 23, v Kamniku, in sicer vsak drugi četrtek od 10.00 do 11.30. Začnemo 13. oktobra 2022 in končamo 31. maja 2023. Ljubno – Otroška folklorna skupina Verine zvezdice, ki že vrsto let deluje v okviru Osnovne šole Marije Vere, je leta 2012 dobila prvih 14 kompletov oblačil. Danes jih ima okoli 50 in za vse je poskrbela šivilja Helena Trobentar, ki je zelo dejavna v kulturnem društvu na Ljubnem, od koder prihaja. Ob 100-letnici Kulturnega društva Ljubno ob Savinji je v petek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Kultur- Zora Torkar Kamnik – S pomočjo različnih domačih strokovnjakov v Medobčinskem muzeju Kamnik – dokumentalistov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov, slavistov – bomo skupaj odgrinjali kamniško preteklost. V začetku vsakega študijskega leta so predvidena predavanja o določeni temi, ki jo bomo v tistem letu obravnavali in zbirali gradivo. Po vsakem predavanju bo nekaj časa namenjenega pogovoru in napotkom, kako se raziskovalno lotiti izbrane teme. Nato boste samostojno zbirali spominsko gradivo in ga predstavili preostalim udeležencem. Zbrano gradivo vam bomo pomagali dokumentirati, skenirati, fotografirati. Rezultate našega skupnega dela bomo na ogled postavili na panojih, manjših razstavah, v publikacijah in spominskih albumih. Za študijsko leto 2022/2023 smo si zamislili raziskovalno temo: 60. leta 20. stoletja v Kamniku. Prav gotovo je iz tega časa ohranjenih še veliko fotografij, predmetov in Vanja Hočevar no-poslovnega centra Ljubno in Kongresnega centra KLS potekala prireditev s predstavitvijo oblačilne kulturne dediščine in folklore, na katero je Trobentarjeva povabila tudi Otroško folklorno skupino Verine zvezdice. Poleg otroške folklorne skupine so z Duplice nastopile tudi ljudske pevke Predice, saj je Helena Trobentar poskrbela tudi za njihovo oblačilno podobo. Na odru so se predstavili še citrarka Mojca Kumprej, pražnje opravlje- ni Podplaninci, Otroška folklorna skupina Facki z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in Folklorna skupina Ošterija iz Bočne. Mali folklorniki so se odlično odrezali. Nastopili so kar s štirimi plesnimi točkami in navdušili polno dvorano na Ljubnem. V Kamnik so se vrnili ob 21.30, in čeprav je bila za nekatere pot zaradi ovinkaste ceste zelo naporna, so se na avtobusu ves čas razlegali veseli glasovi, ki so že spraševali, kdaj sledi naslednji nastop. Prav gotovo je iz obdobja 60. let 20. stoletja ohranjenih še veliko fotografij, predmetov in vaših osebnih spominov. / Foto: Medobčinski muzej Kamnik vaših osebnih spominov. Mogoče hranite še kakšne filmske zapise. Sicer pa imamo še veliko načrtovanih tem, s katerimi bi želeli sodelovati z vami, kot so na primer dedkovi in babičini spomini na veliko vojno 1914–1918; krajevni posebneži (kdo se ne spomni »temnega valčka«), nekdanje gostilne (kot je bila na primer pri Nebeškem' očet'); zgodovina vaše hiše, rodbinsko drevo, enajsta šola pod mostom, kot je spomine na svojo šolo imenoval Ivan Cankar. Več pa ne izdamo. Morda le še to, da bomo v študijskem letu obiskali tudi kakšno galerijo ali muzej, kjer si bomo ogledali aktualne razstave. Če vas tako raziskovanje mika, se do 10. oktobra letos prijavite na elektronska naslova: ajuvan@siol.net ali zora.torkar@guest.arnes.si ali na telefonsko številko 01 8317 662 (v dopoldanskem času). Tam lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Otroška folklorna skupina Verine zvezdice na Ljubnem / Foto: Gašper Kozjan in Vanja Hočevar 9 petek, 7. oktobra 2022 Zanimivosti Za les pogoji neugodni Kamnik-Schlenk d. o. o. smo uspešno podjetje, ki je del mednarodne skupine Carl Schlenk AG s sedežem v Nemčiji. Ukvarjamo se s proizvodnjo in trgovino kovinskih pigmentov. Svojo ekipo znova širimo, zato v svojo sredino vabimo nove sodelavce na naslednjih delovnih mestih: V okviru projekta DuraSoft »Inovativne tehnologije za izboljšanje trajnosti tradicionalnih lesenih struktur v socialno-ekološko občutljivih okoljih« so slovenski in italijanski raziskovalci ugotavljali vpliv inovativnih tehnologij za zaščito lesa v ekološko občutljivih okoljih. V ta namen so postavili testne klopce, eno tudi na Veliko planino. Velika planina – Kot je pojasnil Boštjan Lesar s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa so meritve na Veliki planini izvajali na testni klopi, ki je bila postavljena pri kapelici Marije snežne in bo tam ostala tudi po zaključku projekta. Poleg tega so jih postavili še v Seči, Škocjanskem zatoku, Jamljah, Pesnici in Ljubljani. Vse klopi so sestavljene iz petih različnih ma- Boštjan Lesar / Foto: arhiv Boštjan Lesar terialov, in sicer smrekovine, jedrovine rdečega bora, macesna, termično modificirane smrekovine in smrekovine, zaščitene z biocidnim proizvodom Silvanolin. Opremili so jih s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, ki je ključni dejavnik za rast in razvoj gliv in posledično trohnenje lesa. »Rezultati meritev vlažnosti lesa kažejo, da je izpostavitev na Veliki planini praktično za vse izpostavljene materiale najbolj ogrožajoča oziroma da se bo razkroj tam najprej pojavil,« je poudaril Lesar. Vzrok za to je po njegovih besedah v relativno veliki količini padavin in visoki zračni vlažnosti čez topel dela leta. Pozimi pa so tam pogoji za razkroj zaradi nizkih temperatur najbolj neugodni, saj razkroj lesa pod tri stopinje Celzija ne poteka. »Pozimi je tudi, vsaj v primeru testne klopi, les dolgo časa pod snegom. V spomladanskem času, ko se sneg tali, pa ta zopet zelo močno navlaži les,« je dodal. Na testni klopi trenutno po dveh letih izpostavitve sicer še ni prišlo do razkroja na nobenem od testiranih materialov. »Meritve vlažnosti nakazujejo, da bo do razkroja najprej prišlo na smrekovini, malenkost bolj odporen se kaže les macesna in jedrovine bora. Vendar pa razlike niso velike,« je pojasnil Lesar. Za zaščito lesa se kot najbolj ekonomsko upravičena izbira kaže les, ki je zaščiten z bakrovimi zaščitnimi pripravki. »Saj ta zaščita nudi najdaljšo življenjsko dobo lesa. Registrirani pripravki za zaščito lesa na bakrovi snovi se tudi minimalno izlužujejo iz lesa, kar pomeni, da ni nevarnosti za izpiranje OPERATER BO (m/ž) Kaj pričakujemo od vas: • končano 3- ali 2-letno poklicno šolo strojne, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri • izkušnje z delom v proizvodnji • opravljen izpit za vožnjo viličarja predstavlja prednost, ni pa pogoj • odgovornost in natančnost na delovnem mestu Kakšne bodo vaše naloge • vodenje tehnološkega procesa v proizvodnji • izvajanje določenih delovnih operacij v proizvodnji • občasno delo z viličarjem Testna klop na Veliki planini / Foto: arhiv Boštjan Lesar v zemljo in onesnaževanje podtalnice,« je dejal in pojasnil, da je pri zaščitenem lesu treba zagotoviti zadosten navzem in globino prodora sredstva, kar najlažje dosežemo s kostelskimi postopki impregnacije. »Uporaba impregniranega lesa na kočah na Veliki planini je predvsem primerna za kritine ali za fasadne obloge ter morebitne ograje. Zelo dobro se je v tej zahtevni klimi izkazal tudi termično Turistično društvo (TD) Motnik s predsednikom Marjanom Semprimožnikom ter Martino Piskar in Sabino Slapnik na čelu je na prvi oktobrski dan uspešno izvedlo še sedmo letošnjo kmečko tržnico. Motnik – Bučni kruh, med, jogurt, siri, kostanj, suhomesnati izdelki, domača jaj- ca, krompir, pivo in okusno »to go« kosilo iz domače motniške gostilne. Vse to in še več je bilo obiskovalcem tržnice na voljo kar sedem dopoldanskih sobot od maja dalje. Večina kupcev, ki so bili v Motniku na prvo oktobrsko soboto, je povratnikov. »Vzdušje tu je zelo prijetno, Ponudniki so zadovoljni s prvo sezono. Čaka jih še novembrsko-decembrski zaključek. / Foto: Damijan Rifl modificiran les, ki je nekoliko dražja izbira od impregniranega lesa, a ni primeren za kritine in fasadne obloge,« je povedal in še dodal, da za dele koče, ki so V projektu so sodelovali raziskovalci Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za pomorske vede Nacionalnega sveta za raziskave v Italiji. Ni bila zadnja Damijan Rifl Kaj vam nudimo: • letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta (13. plača) • maksimalno neobdavčeno višino regresa za letni dopust • stimulativne dodatke glede na pogoje dela (večizmensko delo) • dodatne dneve letnega dopusta glede na pogoje dela • udeležbo delodajalca pri plačilu zavarovanj (nezgodno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje) • stimulativno mesečno nagrajevanje • dolgoročno in varno zaposlitev v stabilnem podjetju • parkiranje na sedežu družbe ELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC – DIAGNOSTIK (m/ž) zaščiteni pred vremenskimi vplivi, lahko uporabimo tudi nezaščiten les. »Vendar pa je treba zagotoviti, da se koče redno zračijo in da ne prihaja do zastajanja vode, drugače lahko hitro pride do razkroja tudi lesenih konstrukcij koč.« ponudba pestra in predvsem kakovostna. Eno izmed ponudnic zelo dobro poznam, saj pri njej redno kupujem domači kruh, tu pa sem spoznala še druge. Še se bom vrnila,« je navdušena Daša z Vranskega. Od kod še prihajajo kupci? Predvsem iz Motnika, Trojan ter Izlak in tudi celotne Tuhinjske doline vse do Kamnika, zelo dobro so sprejeli letošnjo motniško novost. »Zelo smo zadovoljni. Tako organizatorji kot tudi ponudniki. Rezultati? Nad pričakovanji. Tako prodajni kot siceršnji. V mislih imam druženje krajanov, mreženje ponudnikov, iskanje novih priložnosti,« je zadovoljen predsednik TD Motnik, ki je zaradi pozitivnih odzivov napovedal sicer nepredvideni »podaljšek«. Tržnici bodo namreč organizirali tudi v novembru in decembru. »Na zadnji, predbožični, bo na voljo tudi darilni program. Se vidimo,« v imenu TD v Motnik vabi Semprimožnik, ki z ekipo že razmišlja o novi sezoni, širitvi in dodatnih aktivnostih v okviru te uspešne motniške novosti. Kaj pričakujemo od vas: • končano IV. ali V. stopnjo izobrazbe elektro smeri • zaželene so predhodne delovne izkušnje z vzdrževalnimi deli v proizvodnji (vzdrževanje strojev, naprav …) • poznavanje osnovnih programskih orodij za delo z računalnikom • odgovornost in natančnost na delovnem mestu • opravljen »EX«-izpit predstavlja prednost, ni pa pogoj • osnovno znanje nemškega ali angleškega jezika (ni pogoj) • opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pogoj) Kakšne bodo vaše naloge: • prevzemanje navodil in materiala za delo • preventivno vzdrževanje strojev in naprav po planu vzdrževanj, opravljanje del pri investicijskem vzdrževanju in investicijah • vzdrževanje in inštalacije »EX«-naprav • izvajanje el. meritev naprav Kaj vam nudimo: • letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta (13. plača) • maksimalno neobdavčeno višino regresa za letni dopust • stimulativno mesečno nagrajevanje • udeležbo delodajalca pri plačilu zavarovanj (nezgodno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje) • možnost dodatnega usposabljanja • dolgoročno in varno zaposlitev v stabilnem podjetju • parkiranje na sedežu družbe Delovno razmerje na obeh delovnih mestih bomo sklenili za polni delovni čas. Kamnik - Schlenk d,.o.o., Fužine , Kamnik Maša Likosar Vse zainteresirane kandidate/-ke vabimo, da nam prijavo s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljete do 20. oktobra 2022 po pošti na naslov: Kamnik-Schlenk d. o. o., Fužine 9, 1241 Kamnik (kadrovska služba) ali po elektronski pošti na naslov: mateja.zurbi@ kamnik-schlenk.si. Veselimo se vaše prijave. 10 petek, 7. oktobra 2022 Šport Najboljša klubska ekipa v Evropi Vaterpolisti v Splitu Ekipa Lokostrelskega kluba Kamnik je osvojila naslov evropskih klubskih prvakov. Medtem ko so bile oči slovenske športne javnosti pretekli mesec uprte predvsem v svetovno odbojkarsko in še bolj evropsko košarkarsko prvenstvo, je bilo v hrvaškem Splitu, v medijski senci odbojkarsko-košarkarske evforije, na sporedu tudi evropsko prvenstvo v vaterpolu. S tremi člani kamniškega kluba. Luka Gjurin Kamnik – Ekipa Lokostrelskega kluba Kamnik v sestavi Oskar Gnidovec, Luka Arnež in Žiga Ravnikar je v Bolgariji osvojila naslov evropskih klubskih prvakov. Po kvalifikacijah so zasedli tretje mesto, nato pa so se v dvoboje podali znotraj bazena C, v katerem so bili še Francozi (Stade Clermontiois) in dva bolgarska kluba (Phoenix Archery in Trakiec Sadovo), kjer so se s tremi zmagami uvrstili v polfinale. V polfinalu so najprej premagali Francoze iz kluba Mouans Sartoux, nato pa v velikem finalu še po kvalifikacijah najvišje uvrščene Francoze iz Rennesa. Damijan Rifl Kamnik – Selektor slovenske reprezentance Krištof Štromajer je namreč v petnajsterico, ki je odpotovala v Dalmacijo, povabil 28-letnega vratarja Gašperja Žurbija, dve leti mlajšega levokrilnega igralca, kapetana Calcita Waterpola Martina Steleta in 18-letnega branilca Aleksandra Cerarja. Slednji, doma je iz Lukovice, je tudi član mladinske državne reprezentance, med drugim je nastopil na letošnjih sredozemskih igrah. Vsi trije, s Kamnikom so lani osvojili zgodovinski naslov državnih prvakov, so bili na članskem evropskem prvenstvu seveda prvič. Z ekipo so na koncu osvojili 16. mesto. Super izkušnja Kamniški lokostrelci Oskar Gnidovec, Luka Arnež in Žiga Ravnikar / Foto: Lokostrelska zveza Slovenije Kegljači uspešno začeli sezono v državnih ligah Zadnji konec tedna v septembru se je začelo prvenstvo v državnih ligah. Štefan Flerin Kamnik – Igralke in igralci Kegljaškega kluba Calcit so začeli odlično, saj je le tretja moška ekipa remizirala v gosteh, vse druge ekipe pa so zmagale. Obe prvi in druga ženska ekipa so zmagale doma, druga moška ekipa pa v gosteh. Prva moška ekipa je doma pričakala vedno neugodnega nasprotnika KK Rudar. Za novega vodjo in trenerja prve moške ekipe Marka Omana je bil to krstni nastop. Prva ženska ekipa je gostila novinca v ligi KK Slovenj Gradec, druga ženska ekipa pa igralke Vodnjaka iz Novega mesta. Druga moška ekipa, ki jo v tej sezoni vodi Brane Potočnik, je že v prvem krogu odšla na težko gostovanje k ekipi Železniki v Škofjo Loko. Tretja moška ekipa je prav tako gostovala, in sicer v Kranju pri ekipi Triglav 3. Ekipo letos vodi Uroš Poljanšek. Po končani sezoni nekaj sprememb Po končani lanski sezoni je v klubu prišlo do nekaj sprememb. Prvo moško ekipo je prevzel dolgoletni član kluba in nekdanji reprezentant Marko Oman, prvo žensko ekipo pa Franci Spruk, ki je pravi motor kluba, saj je tudi predsednik, poleg tega pa še skrbi za mladino, brez katere ni prihodnosti. Drugo žensko ekipo bo še naprej vodila Marija Ravnikar, pomočnik bo Mirjan Mlinarič. Vodenje druge moške ekipe je prevzel Brane Potočnik, tretje pa Uroš Poljanšek. Do sprememb je prišlo tudi med igralci prve moške ekipe. Damjan Hafnar se je začasno odpovedal nastopom, trenutno pa tudi ne igra vodja ekipe Marko Oman. Tako bodo dobili priložnost mlajši igralci, in sicer brata Andraž in Matic Babnik, Miha Uršič ter Franci Grubar, ki zaradi vodenja ženske prve ekipe zadnjih šest let ni nastopal za prvo ekipo. Pred novo sezono se v klubu srečujemo z izjemno povečanimi stroški za zemeljski plin in elektriko. Močno so se tudi povečali stroški vzdrževanja, pa ne samo zaradi skoka cen rezervnih delov in storitev. Novo kegljišče, kot mu še vedno pravimo, obratuje že 17 let. K sreči smo vedno skrbeli za obratovanje in poslovanje s čim nižjimi stroški, zato verjamemo, da nam bo tudi v prihodnje uspelo nemoteno delovati. Kamniški vaterpolisti, vsi hodijo v redno službo oziroma se še šolajo, so imeli izjemno priložnost pomeriti se tudi s profesionalci iz Srbije in Madžarske, pa z Izraelci, ki kot gostitelji naslednjega evropskega prvenstva ogromno vlagajo v vaterpolo. »Super izkušnja. Ne samo gledati elito v nabito polni dvorani, ob tekmah domačinov je bilo vzdušje neverjetno, pač pa se z njimi meriti v bazenu. Sicer smo izgubljali, ampak del tekem smo bili povsem konkurenčni. Če bi lahko še več trenirali in igrali več kakovostnih pripravljalnih tekem, bi se Najmlajši in najstarejši kamniški reprezentant v družbi predsednika Darka Homarja / Foto: Damijan Rifl zagotovo zavihteli višje,« meni najstarejši Kamničan, ki je Slovenijo zastopal v Splitu. Izkušeni vratar, doma iz Podgorja, je ob Tuhinjcu Martinu Steletu v preteklosti igral tudi za ljubljanski Slovan ter najuspešnejši slovenski klub, kranjski Triglav. V prihajajoči sezoni vsi trije reprezentanti, vključno z mladim upom slovenskega vaterpola Aleksandrom Cerarjem, ostajajo v domačem klubu. Pod Skalo oziroma večji del sezone na Partizanski v Kranju, kjer je iz vsem znanih razlo- gov njihov dolgoletni drugi dom. Konec oktobra Kamničani začnejo nastope v mednarodni Alpe Waterpolo ligi, v tej se bodo merili z domačimi, hrvaškimi, avstrijskimi, bosanskim in italijanskim tekmecem. Decembra bo na sporedu pokalno tekmovanje, po novem letu pa se začne državno prvenstvo. »Ekipa ostaja praktično nespremenjena. Le trenerja Aleša Komelja bo zamenjal Gašper Šenica, ki je bil še lansko sezono igralec. Aktivne so tudi naše mlajše selek- cije, pa rekreativna skupina, vsi v Kranju. Le vaterpolsko-plavalna šola za najmlajše se lahko izvaja v Kamniku, oktobra vadbo začnemo v bazenu Ciriusa,« nam je po zadnjem letošnjem treningu na prostem, Pod Skalo torej, na praznik slovenskega športa povedal predsednik kluba Darko Homar. Tudi on seveda ni zamudil priložnosti za ogled ene izmed tekem evropskega prvenstva pretekli mesec pri južnih sosedih, ki so na koncu tudi osvojili prestižni naslov najboljših na stari celini. Za tekmeca dobili prvoligaša Pretekli mesec so nogometaši začeli redni del pokalnega tekmovanja. Z avgustovsko zmago v kvalifikacijskem krogu proti NK Šmartno iz Ljubljane so se v prvi krog, v tem je nastopilo kar 128 slovenskih klubov, uvrstili tudi kamniški nogometaši. Damijan Rifl Domžale – Četrtoligaš NK Anton Meso Kamnik je za tekmeca dobil prvoligaša iz sosednjih Domžal. Nižjeligaši se s klubi elitne prvoligaške deseterice bolj ali manj uspešno merijo predvsem na občasnih prijateljskih tekmah, v pokalnem tekmovanju pa lahko dobijo priložnost tudi na uradni tekmi. In Kamničani so jo dobili. Ker je šlo za dvoboj proti uveljavljenemu klubu iz sosednje občine, so bili »modri« še toliko bolj motivirani. V domžalskem Športnem parku ob Kamniški Bistrici so se pogumno in odločno, a z nekaj vidne treme podali v boj z domžalskimi profesio- nalci. Slednji ničesar niso prepuščali naključju. V prvem polčasu je sicer dobro razpoloženi mladi kamniški vratar Stefan Milojević prejel štiri zadetke, v drugem pa še Kamničani so v prvem krogu pokalnega tekmovanja po pričakovanjih izgubili s prvoligašem iz sosednjih Domžal. / Foto: NK Domžale tri. »Lepa tekma s pričakovanim rezultatom je predvsem dobra izkušnja za naše mlade nogometaše, ki so lahko začutili prvoligaški, precej hitrejši tempo,« nam je po pričakovanem porazu povedal najstarejši v kamniškem moštvu, kapetan Goran Vuk, ki je pred desetimi leti v prvi ligi igral prav v dresu Domžal. To sezono je del kamniške ekipe, ki uspešno nastopa v regionalni Ljubljanski ligi. »Naš cilj je prvo mesto in uvrstitev v višjo, tretjo ligo,« nam je zaupal kamniški kapetan, ki je z ekipo preteklo soboto gostoval v sosednjem Mengšu, to soboto pa jih na domačem stadionu v Mekinjah čakal dvoboj proti Svobodi iz Kisovca. 11 petek, 7. oktobra 2022 Šport Jubilej kamniške odbojke Pred tednom dni je bilo v kamniškem Kulturnem domu nadvse slovesno, predvsem pa v znamenju odbojke, saj so v OK Calcit Volley praznovali 75-letnico delovanja. V novi sezoni, ki se je začela v sredo, bo spet edini slovenski klub z ekipama v obeh prvih državnih odbojkarskih ligah. Miha Štamcar Kamnik – Prvi zapisi o igranju odbojke v Kamniku segajo že v leto 1927, ko so jo v te kraje zanesli mariborski Gozdovniki. Nekaj časa so bile, še pred drugo svetovno vojno, odbojkarske tekme med kamniškimi Orli in Sokoli, vseeno pa za začetek organiziranega igranja odbojke velja leto 1947, ko se je skupina odbojkarjev, na čelu z Janezom Žvokljem, vključila v že obstoječe Fiskulturno društvo Kamnik. Nekaj let pozneje so šli odbojkarji svojo pot, že vse od začetkov pa so se lahko pohvalili tudi z uspehi. Štiri leta pozneje so se fantom pridružile še dekleta. V dolgih 75 letih so bili seveda vzponi, pred osamosvojitvijo Slovenije tudi igranje v takratni drugi jugoslovanski ligi, in padci, ko ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo ženske ekipe. Toda ne pravijo zaman, da se veličina kluba vidi, kako prebrodi težke trenutke, v Posebno priznanje je prejel Klemen Hribar. / Foto: Gorazd Kavčič Kamniku so jih na najboljši možni način. Tako je bila moška ekipa v začetku tega tisočletja trikrat zaporedoma državni prvak, zdaj je že več kot desetletje druga najboljša slovenska ekipa, odbojkarice pa so od leta 2009 do danes osvojile šest državnih naslovov, tudi zadnje tri. Ob tem se ekipi lahko pohvalita še s po štirimi pokalnimi naslovi, odbojkarice tudi s tremi prvimi mesti v srednjee- Tekma iz leta 1962 / Foto: arhiv OK Kamnik vropski ligi. Če k temu dodamo še številne reprezentante v mlajših in članskih selekcijah nekdanje Jugoslavije in samostojne Slovenije, potem ni čudno, da je Calcit Volley najuspešnejši športni kolektiv v kamniški občini. Na slavnostni akademiji ob praznovanju 75-letnice organiziranega igranja odbojke v Kamniku so se zbrale praktično vse zdajšnje selekcije Calcita Volleyja, od najmlajših do obeh prvih članskih ekip. Med gosti so bili tudi častni občan občine Kamnik Tone Smolnikar, ki je bil štiri mandate tudi njen župan, nekaj let pa je bil tudi predsednik odbojkarskega kluba, Matej Slapar, župan Občine Kamnik, oba podžupana Aleksander Uršič in Bogdan Pogačnik, dr. Marko Zadražnik in dr. Janez Vodičar s Fakultete za šport ter seveda številni drugi, ki so zaslužni, da je danes kamniška odbojka tu, kjer je. V prvi vrsti je to glavni pokrovitelj kluba Matevž Kirn, ki je s Calci- tom najbolj zaslužen za bolj ali manj vse uspehe v zadnjih dvajsetih letih, pa 93-letni Milan Windschnurer, Jernej Koncilja, Ante Tadić, Roman Pogačar, Marjan Novak, Barbara Novak, Tadeja Dovč Drnovšek, Jože Jankovič ml., Franci Kramar in seveda aktualni predsednik kluba Gregor Hribar, ki je v uvodu tudi na kratko predstavil zgodovino kluba, če naštejemo le nekatere. »Vaš klub je sestavil veliko pozitivih zgodb, v zadnjem obdobju imata velike zasluge za to predsednik kluba Gregor Hribar in Matevž Kirn, ki je glavni pokrovitelj ne samo odbojkarskega kluba, pač pa številnih drugih klubov v naši občini. Zavedamo se, da bomo morali v doglednem času dvigniti dvorano, da ne bo vsaka druga žoga priletela v strop; delamo na tem in verjamem, da bomo prišli do dvorane, ki si jo odbojka in Kamnik zaslužita,« je med drugim v svojem govoru dejal kamniški župan Matej Slapar. Posebno priznanje za dolgoletno igranje za Calcit Volley je prejel Klemen Hribar, ki je po koncu lanske sezone slekel dres s številko 2, ki ga je v članski ekipi nosil dolgih trinajst let. Pred tem je v vseh kamniških mlajših selekcijah osvojil naslov državnega prvaka. Zbral je tudi 14 nastopov za slovensko člansko reprezentanco. Vendar Riči, kot mu rečejo prijatelji, ostaja zvest svojemu klubu, saj se podaja na trenersko pot. Za začetek bo vodil tretjo člansko ekipo, ki bo igrala v 3. DOL. Balkanska prvakinja Kamnik – Večina slovenskih triatloncev je tekmovalno sezono zaključila na triatlonu Bled, ki ga je letos že dvajsetič organiziral Triatlonski klub Trisport. Tamkajšnja zmagovalka Tjaša Vrtačič pa je svoj uspeh minuli konec tedna nadgradila z nastopom na balkanskem prvenstvu v Zagrebu. Že drugo leto zapored je postala balkanska prvakinja. Na stopničkah sta se ji pridružili Ukrajinka Margaryta Krilova in Hrvatica Ivana Granosa. Na zagrebškem Jarunu pa to ni bil Tjašin edini uspeh, saj je naslov osvojila še v konku- Od leve proti desni: Denša, Vrtačičeva, Navodnikova, Medved / Foto: TZS V Domžalah so se gorski kolesarji pomerili za naslove državnih prvakov v kratkem krosu. Naslove je osvojilo sedem članov kamniškega Calcita Bike Teama. Kristijan Erjavec Domžale – Jan Valentinčič in Neža Šekoranja sta bila druga v kategoriji do sedem let. Hana Bele Grkman je dirko v konkurenci do devet let končala na tretjem mestu. Anamarija Kosec je osvojila naslov med tekmovalkami do 11 let, Jakob Krapež je bil najboljši med tekmovalci do 13 let, v isti starostni konkurenci med tekmovalkami je bila prva Tajda Šoštarko. Jaka Tominšek je premagal vse tekmece na dirki do 15 let. Kaja Krapež je bila tretja v konkurenci U15. Na dirki do 19 let sta bila na zmagovalnih stopničkah dva Calcitovca, drugi je bil Ambrož Vovk, tretji pa Vid Brezar. V elitni moški konkurenci je zlato medaljo in majico slovenskega prvaka domov odnesel Rok Naglič. Matic Kranjec Žagar je bil četrti, Blaž Žle šesti, Gal Pavlič osmi, Anže Dolenšek deseti in Tilen Jagodič enajsti. »Z dirko sem zadovoljen. Od štarta sem takoj želel na prvo pozicijo in to sem tudi naredil. Nato sem prve tri kroge šel res na polno, naredil razliko ter nato nekoliko V Domžalah so se gorski kolesarji pomerili za naslove državnih prvakov v kratkem krosu. / Foto: Prijavim.se Nik Golob je na dirki U17 prvi prečkal ciljno črto, družbo na zmagovalnem odru mu je delal Gašper Štajnar. »Proga je imela dober oprijem in sem z vožnjo kar zadovoljen. Bila mi je všeč, na spustih prav tako nisem imel težav. Edino Filip Utranker mi je dihal za ovratnik, zato sem bil kar malo živčen,« je dejal Golob. upočasnil in z razliko pripeljal do zmage. Glede na letošnjo sezono je to zame super dirka in končno se vrača tudi forma,« je bil po zmagi zadovoljen Naglič. V elitni ženski konkurenci je Maruša Naglič osvojila bron, sedmi Calcitov naslov pa je osvojil Jure Belak, ki je postal državni prvak med masterji 1. Odličen nastop Gašperja in Nika Tanja Kompan in Miro Kregar sta postala svetovna prvaka v dolgem triatlonu. Nataša Planko Državni prvaki v kratkem krosu renci mešanih štafet. To ji je uspelo z ekipo, v kateri so se ji pridružili Sara Navodnik, Ul Denša in Jakob Medved. Tjaša je odlično dopolnila uspeha klubskih kolegov Tanje Kompan in legendarnega Mira Kregarja, ki sta se v avgustu udeležila svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu. Na tem tekmovanju so se atleti spopadli s 100-kilometrsko razdaljo, in sicer dva kilometra plavanja, 80 kolesarjenja in 18 kilometrov teka. V slovaškem Šamorinu je Tanja v svoji kategoriji (ženske 40–44) postala svetovna prvakinja, Miro pa (moški 60–64) svetovni podprvak. Kamnik – Gašper Stele in Nik Peterlin sta zabeležila odličen nastop na mednarodnem daljinskem tekmovanju na deset kilometrov Cro Cup Rtina 2022, kamor ju je povabil organizator. V absolutni konkurenci je Nik osvojil 6. mesto, Gašper pa 9. mesto. Prvi je bil Italijan Matteo Furlan, drugi Avstralec Bailey Armstrong in tretji Madžar Krištof Rasovszky, olimpijski viceprvak iz Tokia. V kategoriji 16–19 let pa je prvo mesto osvojil Madžar Akos Hajagos, drugo Nik Peterlin in tretje Gašper Stele. Organizator dogodka, ki je potekal v nedeljo, 18. septembra, je bil Klub daljinskega plavanja Donat, Zadar. Track Cro Cup je sicer tekmovanje v plavanju na odprtih vodah na dolge razdalje in poteka v majhni obmorski vasici Rtina v občini Ražanac blizu Paškega mostu. Dolžina trase je deset kilometrov, plava se proti Paškemu mostu, nato Rtina - Miočići in nazaj. M. S. Prvi Kamničan na Špartatlonu Kamnik – Uroš Košir je prvi Kamničan, ki je nastopil na Špartatlonu, ekstremnem ultramaratonu v Grčiji, ki je potekal konec septembra. Tubist, ki je bil nekaj let orkestrski glasbenik, zdaj pa že vrsto let uspešno poučuje na treh šolah, se je teku začel aktivno posvečati pred desetimi leti. Njegovo udeležbo na Špartatlonu je prekinilo slabo počutje, svoj tekaški boj je zato zaključil na 90. kilometru od skupno 246. M. L. 12 petek, 7. oktobra 2022 Zanimivosti Bajtarji prevzeli ključ Povezala ljudi različnih prepričanj Na Veliki planini se je začela že 93. sezona bajtarstva. Maša Likosar Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda je pripravilo proslavo v spomin na delovanje Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik v letu 1990 in delovanje narodne zaščite v Tuhinjski dolini v letu 1991. Ana Jagodic Dolžan Golice – »Ohranjajmo spomin na našo zgodovino, na naše uporništvo, na našo osamosvojitev in na osamosvojitveno vojno,« je pozval predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zvonko Cvek. »Razumimo njeno sporočilnost, da je bila to vojna za lastno državo, vojna za našo samostojnost in suverenost.« Ob tem je poudaril vlogo oziroma prispevek vsakega posameznika, »tudi in predvsem tistih, ki so izgubili svoja življenja«. Slavnostna govornica Nataša Pirc Musar je prav tako izrazila poklon vsem vpletenim. »To, kar je z današnjega zornega kota vredno še posebnega poklona in posnemanja, pa je, da ste se v pripravi na osamosvojitveno vojno za Slovenijo povezali in zavezali k istemu cilju ljudje različnih političnih in nazorskih prepričanj. To je vrednota, ki jo v današnji državi pogrešamo.« Opozorila je tudi, da Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda / Foto: Ana Jagodic Dolžan se danes borimo za pravice, ki smo jih ob ustanavljanju lastne države sami oblikovali in postavili kot temelj našega sobivanja. »Človekove pravice niso ne leve ne desne. Pripadajo prav vsem in jih imamo ali pa so nam jih vzeli,« je bila jasna ter veteranom izrekla zahvalo za ohranjanje in prenašanje tradicije osamosvojitvene vojne tudi na mlajše rodove. Zbrane ob spominskem znamenju v Golicah je nagovoril še podžupan Sandi Uršič, v kulturnem programu pa so sodelovali Mestna godba Kamnik, učenci in učenke Osnovne šole Šmartno ter Ljudski pevci iz Tuhinjske doline. Po vrtnico tudi Kamničanka Kamnik – Težko pričakovan šov Sanjski moški prihaja na male zaslone Pop TV 8. oktobra 2022. Za srce tokratnega sanjskega in njegovo naklonjenost se bo potegovalo kar 17 deklet. Med njimi tudi 22-letna Kamničanka Monika Slapnik. Sanjski moški študentke socialne gerontologije mora biti skrben, dober poslušalec, s smislom za humor. »Mora znati poprijeti za kakšno fizično delo. Še bolj sanjski pa je, če zna plesati, vozi motor ter rad potuje.« Včasih jo pritegnejo tud starejši moški, še doda Slapnikova. Predvsem pa si želi, da je njen bodoči partner njen najboljši prijatelj. A. B. Velika planina – S tradicionalnim bajtarskim golažem in predajo »ključa« planine se je prvo soboto v oktobru na Veliki planini začela sezona bajtarjev, ki delujejo pod okriljem Planinskega društva Bajtar. Za uvod že vrsto let pripravijo bajtarski praznik, kjer jim pastirji predajo ključe, svojim zaslužnim članom pa podelijo tudi priznanja oziroma redne, srebrne in zlate značke. Kot je pojasnila Darja Hribar, županja društva, so z letošnjo sezono zelo zadovoljni, saj so v nasprotju s preteklimi epidemiološkimi leti lahko pripravili vse načrtovane dogodke. »Naša sezona traja od oktobra do konca maja, ko pripravimo čiščenje planine, nekateri bajtarji opravijo tlako, krave pa znova pridejo na planino, tedaj ključ simbolično predamo pastirjem nazaj,« je pojasnila Hribarjeva in dodala, da njihovo društvo trenutno združuje približno sto članov. Ob bajtarskem prazniku tradicionalno kuhajo golaž. / Foto: arhiv organizatorja Prihodnje leto 1. januarja načrtujejo tudi koledovanje, kmalu zatem občni zbor, kjer sprejmejo letni program, med stalnimi prireditvami sta tudi pustni smuk in turni smuk ob 1. maju. Zaščitni znak bajtarskega praznika je golaž, kuhan v loncu, ki je šel tudi tokrat v slast obiskovalcem. Recept zanj pa, kot pravi Hribarjeva, kuhar skrbno varuje in ga ne izda. Še ena posebnost pa spremlja njihovo prireditev – poteka namreč v vseh vremenskih razmerah in tudi v soboto je, čeprav je bilo na Veliki planini deževno in megleno. Ekskurzija v Pivko Učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju so v organizaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda obiskali Pivko, poznano po Parku vojaške zgodovine in centru DINA Pivka. Zvonko Cvek Pivka – ​Udeleženci strokovne ekskurzije so bili učenci in učenke, ki so v preteklem šolskem letu sodelovali na likovnem in literarnem natečaju Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik, kjer je bila tema domoljubje, in nadarjene učenke in učenci. V Parku vojaške zgodovine so si ogledali tanke, letala, vozila in podmornico. Osrednja pozornost je bila namenjena ogledu razstave Pot v samostojnost, ki je posvečena osamosvojitvenemu dogajanju in vojni za obrambo slovenske samostojnosti leta 1991. Udeleženka strokovne ekskurzije Zala Drolc iz 8. b razreda je zapisala: »V ponedeljek, 12. septembra 2022, smo se ob 7.20 odpravili na strokovno ekskurzijo v Pivko. Ekskurzije smo se udeležili udeleženci natečaja OZVVS Kamnik - Komenda in nadarjeni učenci. Najprej smo si ogledali center divjih zveri DINA. Tam smo podrobneje spoznali življenje risov, medvedov in volkov na področju Slovenije in njenih sosednjih držav. Svoje znanje smo nagradili tudi z raznimi zabavnimi aktivnostmi na temo divjih živali. Nato smo se odpravili v Cen- Obiskali so Park vojaške zgodovine. / Foto: OZVVS Kamnik - Komenda ter vojaške zgodovine Pivka, kjer smo si kot prvo ogledali zbirko vojnih vozil ter ostale vojaške opreme iz časa 2. svetovne vojne. Naša pot se je nadaljevala v prostore, kjer smo podrobneje spoznali, kako je potekala osamosvojitvena vojna za Slovenijo, kakšna je bila videti bivša država Jugoslavija ter kako so živeli vojaki med služenjem vojaškega roka. Na koncu pa smo si ogledali še notranjost vojaške podmornice. Ker smo bili že vsi lačni, smo se odpravili še na kosilo, po njem pa smo se odpeljali domov. Pred šolo smo se vrnili okoli 17. ure. Ekskurzijo je organizirala Zveza veteranov vojne za Slovenijo, OZVVS Kamnik Komenda, ki se ji za vse najlepše zahvaljujemo. Ekskurzija se mi je zdela zanimiva in poučna.« Strokovno ekskurzijo sta vodila veterana vojne za Slovenijo Božo Zupančič iz Motnika in Marjan Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, ki sta bila aktivna tudi pri pridobivanju finančnih sredstev. Ob odhodu avtobusa iz Šmartnega sta udeležence pozdravila tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Zvonko Cvek in župan Občine Kamnik Matej Slapar. 13 petek, 7. oktobra 2022 Zanimivosti Letos so se sprehodili po Parmovi ulici Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_17 NALOGA LAŽJI SUDOKU V Krajevni skupnosti (KS) Kamnik – center so nadaljevali niz srečanj, namenjenih spoznavanju mesta in njegovih prebivalcev. 1 6 7 6 1 4 2 4 3 7 8 9 4 5 1 3 6 1 8 9 5 7 2 5 6 8 9 8 9 7 3 5 3 4 1 2 8 sudoku_TEZJI_kam_22_17 Rešitev: NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_17 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_17 SUDOKU 1 7 6 6 1 4 4 3 7 9 4 5 1 3 1 8 9 5 7 2 5 6 8 8 9 7 3 5 3 4 2 8 2 6 4 REŠITEV 9 8 4 1 8 1 7 4 4 8 2 2 6 5 9 3 6 5 3 1 9 8 7 4 2 2 9 2 3 9 4 5 3 9 7 6 1 8 8 9 1 4 7 8 7 5 6 2 1 3 6 3 1 3 6 8 4 1 9 4 2 2 5 9 7 7 2 5 3 6 1 2 4 5 8 9 3 8 4 6 1 9 5 7 5 3 2 4 5 3 2 6 8 4 9 7 1 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_17 se ne bo nobeno število 4 7ponovilo 9 ne2v vrstici 1 ne3v koloni 8 ne6v enem 5 1 9 2 8 6 sudoku_LAZJI_kam_22_17 NALOGA Rešitev: 2 9 7 5 3 1 8 6 4 5 6 1 8 4 7 3 9 2 3 8 4 6 2 9 5 1 7 9 4 8 3 1 2 6 7 5 7 5 2 4 9 6 1 8 3 6 1 3 7 5 8 4 2 9 8 3 9 1 7 4 2 5 6 1 7 5 2 6 3 9 4 8 4 2 6 9 8 5 7 3 1 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_17 4 5 2 6 4 9 8 4 1 4 8 2 2 9 9 8 6 1 4 2 9 2 5 3 3 1 7 3 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 2 5 3 9 6 8 Bučne torte v 7 1 4 Alenka Brun 5 8 6 Volčji Potok – Potem 3 4ko so2 zaradi slabih vremenskih napovedi precej 1 priljubljeni 7 9 in pričakovani Čarobni dan, 8 3Volčji5 ki ga gosti Arboretum Potok, letos večkrat prestavi6 tisti9 čas1v li, je vmes že prišel letu, ko se park odene v ča4 in ga 2 »za-7 robne barve jeseni sudoku_TEZJI_kam_22_17 NALOGA št ni n a REŠITEV Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. + po 3 2 8 6 7 9 4 1 5 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 9 4 1 3 5 8 2 7 6 EUR 168 strani, trda vezava 5 7 6 1 2 4 3 9 8 22 Bi radi sami izdelali milo? Nič lažjega s pomočjo knjige, v kateri boste dobili napotke o izdelavi mil po hladnem postopku, z lugom ali brez. Ta mila so še posebej primerna za otroke, ki se bodo zabavali ob izdelavi. 60 receptov za mila s slikami in nasveti, kaj narediti, če gre kaj narobe. Knjiga vsebuje tudi video posnetek poteka izdelave mila po hladnem postopku. 6 8 7 2 9 1 5 4 3 89 strani, trda vezava N OVO 2 9 3 5 4 6 7 8 1 N OVO Škofjeločanka Lea Filipovič, bolj znana kot vlogerka Lepa afna, je izdala knjigo s svojimi najljubšimi jedmi, ki jih zanjo pripravlja mami Bernarda. Recepti so preprosti in vas bodo pogosto rešili iz zagate, ko ne boste vedeli, kaj skuhati. Preizkusite jih, jedi vam bodo zagotovo teknile! 4 1 5 7 8 3 9 6 2 Postanek ob in v Bajtici / Foto: Ana Jagodic Dolžan 7 3 4 8 6 5 1 2 9 Priznanje je prejel tudi duhovnik France Urbanija. / Foto: Ana Jagodic Dolžan 8 5 9 4 1 2 6 3 7 Kamnik – V zadnjem obdobju je letno srečanje krajanov preplet gibanja, druženja ter pogleda v zgodovino in prihodnost. Tokrat so se udeleženci kljub dežju odpravili na sprehod po ulici, ki je poimenovana po skladatelju in dirigentu Viktorju Parmi. V Vivodovi hiši jih je sprejel Damijan Rostan, ki dela na tem, da hiša dobi podobo nekdanje gostilne, v katero je zahajal tudi Oton Župančič. Prav tu je ustvaril dramo Veronika Deseniška in glede na to, da bo od takrat prihodnje leto minilo sto let, si Rostan želi, da bi uresničitev načrtov, ki imajo široko podporo, sovpadla z obletnico. V nadaljevanju poti so oživeli spomini na tovarno usnja, pri čemer je bilo izpostavljeno vprašanje neurejene »Utokove jame«. To je po besedah predsednice KS Ivanke Učakar v rokah investitorja, ki je dobil zeleno luč za gradnjo stanovanj in parkirišč. Krajani so med drugim še izvedeli, da se obeta postavitev spominskega znamenja duhovniku, misijonarju in sadjarju Francu Pircu in ureditev lokacije, kjer se je rodil. Tisti, ki izkazujejo največjo skrb za cvetje, so na srečanju prejeli priznanja: Ada Baričevič, Ana Burja, Bogo Flere, Brigita Markovič, Dare Gole, Darja Pirc, družine Berwanger, Knežević in Slapar, Erika Klemenc, France Urbanija, Irena in Blaž Podgoršek, Jana Grden Rutar, Joži Berlec, Konstanca Zalar, Lidija Gjurin, Marinka in Jože Baronik, Metka Vidmar, Milojka Zore, Minka Kvas, Mirjam Albreht, Olga Jeklar, Tina Petrič, Urška Spruk, Vanda Klembas, Občina Kamnik (delavci, zaposleni preko javnih del), Dnevni center Štacjon, Trgovina Kotiček pod srečno zvezdo, Slaščičarna Šutna; Kavarni Veronika pa je KS namenila veliko bodečo nežo. 1 6 2 9 3 7 8 5 4 Ana Jagodic Dolžan vzamejo« buče – velike, majhne, okrogle, podolgovate ... Takšne popolnoma pravilnih oblik in one čisto nepričakovanih. Za temo so letos pri razstavi buč v Arboretumu izbrali torte, pripravili pa so jo že desetič. Med manjšimi in večjimi tortami najdemo tudi čokoladni mafin. Skomin po sladkih grižljajih resničnih tort obiskovalec ob pogledu na zanimivo pobarvane in postavljene bale sena, okrašene z bučami, lahko doživi kar velikokrat. Razstavo so v parku po- 9 7 6 8 1 4 4 5 1 3 7 2 Arboretumu 8 2 3 9 5 6 3 4 7 1 2 9 1 9 5 7 6 8 2 6 8 4 3 5 6 1 4 2 9 7 7 8 2 5 4 3 5 3 9 6 8 1 Monoporcijska tortica / Foto: Alenka Brun stavili na ogled ob novi programski poti ter v šotoru pri pristavi. Ker dekoracijo z bučami radi povezujemo s čarovnicami, bodo te konec oktobra začasen dom poiskale tudi v Arboretumu Volčji Potok. 24 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. + po št ni n a Kužu Cvetku oktobra v parku delajo družbo zanimive bučne torte ... / Foto: Alenka Brun 14 petek, 7. oktobra 2022 Prireditve Zanimivosti Prireditve, zanimivosti Prireditve v oktobru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 7. oktobra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Zgubani časi Avtorska solo predstava Zavod za kulturo Kamnik in Patricija Crnkovič Vstopnina: 8 evrov Ponedeljek, 10. oktobra, ob 20. uri, Klub Kino dom Jazz po nedelji: Flying start – leteči štart Koncert JSKD OI Kamnik Tadej Tomšič Jazz Institution Vstopnina: 10 evrov Torek, 11. oktobra, ob 19.30, Velika dvorana DKK SiTi teater: Fantovščina Komedija Zavod za kulturo Kamnik Za abonma Kam'na'smeh, za izven Vstopnina: 17 evrov/15 evrov Četrtek, 13. oktobra, ob 19.30, Klub Kino dom DAL:UM, korejski večer Koncert z izbrano večerjo Zavod za kulturo Kamnik Vstopnina: 20 evrov/na dan dogodka 25 evrov Sobota, 15. oktobra, ob 20. uri, Klub Kino dom Arabeska Večer solo točk plesalk KUOD Bayani KUOD Bayani Vstopnina: 5 evrov Obvezne rezervacije: natasa.kocar@gmail.com MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 19. oktobra, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: Anton Korošec in Rudolf Maister v prevratni dobi Predavanje Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 12., 19. in 26. oktobra, ob 17. uri, dvorana KFBK Delimo znanje Oktobrska srečevanja na kreativen način bo vodila Nataša Anderlič, politologinja, andragoginja, pedagoginja. Naslov prve jesenske srede je Najti zavetje v vsakdanjem doživljanju sveta. Prijave zbiramo v čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik na telefonsko številko 01 320 55 83. Število udeležencev je omejeno, udeležba je brezplačna. Vstop prost Petek, 7. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Komenda Pravljične urice Prireditev za otroke Vstop prost Sreda, 12. oktobra, ob 14. uri, Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet (pri Korobaču) Srečanja s knjigo: Alenka Planinc Rozman, Igor Rozman – Srce bije v dvoje Pogovor Vstop prost Sreda, 12. oktobra, ob 17. uri, Motnik, sejna soba (stara pošta) Srečanja s knjigo: Ana Roš – Sonce in dež Pogovor Vstop prost Sreda, 12. oktobra, ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, dvorana Srečanja s knjigo: Mišo Kranjec – Povest o dobrih ljudeh Pogovor Vstop prost Sreda, 12. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, dvorana Delimo znanje: Najti zavetje v vsakdanjem doživljanju sveta Delavnica Vstop prost Petek, 14. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Komenda Pravljične urice Prireditev za otroke Pravljice bo brala in pripovedovala ter se z otroki igrala Maša Levinger. Vstop prost Torek, 18. oktobra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjig Brezpotja in Tipanje v neznanem, avtor Vladimir Habjan Pogovor Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Društvo Sveti Jakob Vstop prost Sreda, 19. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, dvorana Delimo znanje: Najti zavetje v vsakdanjem doživljanju sveta Delavnica Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Vstop prost Sreda, 19. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik Pravljične urice Predstava za otroke Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Vstop prost Četrtek, 20. oktobra, ob 14.30, OŠ Šmartno (v knjižnici) Srečanja s knjigo: Feri Lainšček – Kurji pastir Pogovor Vstop prost Petek, 21. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Komenda Pravljične urice DRUŠTVO SV. JAKOBA KAMNIK IN KS CENTER Petek, 7. oktobra, ob 20. uri, Dvorana Frančiškanskega samostana Koncert Mešanega pevskega zbora Musica viva Kranj – Primskovo Klasična glasba Vstop prost Petek, 14. oktobra, ob 19.30, Dvorana Frančiškanskega samostana Predavanje dr. Ferda Šerbelja: Fortunat Bergant (1721–1769), baročni slikar, rojen v Kamniku Predavanje Vstop prost ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Sreda, 12. oktobra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica kuhanja čili omake Delavnica Vstop prost Petek, 14. oktobra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Predstava in koncert Drugo Sobota, 15. oktobra, ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil 20 Drugo Vstop prost Četrtek, 20. oktobra, ob 16. uri, MC Kotlovnica Posvet za pripravo resolucije o nacionalnem programu za mladino Konferenca Vstop prost Petek, 21. oktobra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Zvočni performansi z Volkuljami Drugo Vstop prost Prireditev za otroke Vstop prost Petek, 21. oktobra, ob 19.30, Frančiškanski samostan Predstavitev knjig Brezpotja in Tipanje v neznanem, avtor Vladimir Habjan Pogovor Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Društvo Sveti Jakob Vstop prost Beremo s tačkami – R.E.A.D. Otroke od 6. leta starosti dalje vabimo k prijavi v program R.E.A.D. Izvajajo ga psi s svojimi vodniki, ki so za to dodatno usposobljeni. Poteka individualno in po vnaprej dogovorjenem razporedu. Potrebna je predhodna prijava v knjižnici, po e-pošti Barbara Petrušić barbara.petrusic@kam.sik.si in Anja Ramšak anja.ramsak@kam.sik. si ali na telefonsko številko 01 831 12 17. SAMOSTAN MEKINJE Sobota, 15. oktobra, ob 19. uri, Samostan Mekinje Jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja KPZ Šutna Kamnik KPZ Šutna Kamnik Vstop prost ZADRUGA KIKŠTARTER Torek, 18. oktobra–15. novembra, ob. 16. uri, Zadruga KIKštarter Postani mojster Excela Tečaj, seminar Vstopnina: člani Zadruge KIKštarter brezplačno, za zunanje obiskovalce 49 evrov DRUŠTVO BORILNIH VEŠČIN KOMENDA Sobota, 8. oktobra, ob 8. uri, Športna dvorana Komenda 7. Pokal Komende v judu – Komenda Open Športna prireditev Društvo borilnih veščin Komenda Vstop prost KROG ZA NARAVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ E.V. Nedelja, 9. oktobra, ob 14. uri, Društvo Lipa Fenomen Bruno Groening – dokumentarni film Kino Vstop prost Park osamosvojitve Oktobra Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo tradicionalno organizira več prireditev, od tega dve slovesnosti. Zvonko Cvek Kamnik – Na praznovanju v Golicah v spomin na delovanje manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik je bila slavnostna govornica kandidatka za predsednico republike Nataša Pirc Musar, na slovesnosti ob praznovanju državnega praznika ob dnevu suverenosti pa bo slavnostni govornik minister za obrambo Marjan Šarec. Dan suverenosti se obeležuje kot dan ponosa, enotnosti in samozavesti, kar je ohranjalo naš narod skozi stoletja, je zapisano v obrazložitvi novele zakona o praznikih. Dan suverenosti praznujemo 25. oktobra. Takoj po sprejemu novele zakona o praznikih smo se v predsedstvu OZVVS Kamnik - Komenda odločili, da bomo v spomin na dan, ko je JLA zapustila Slovenijo, in v čast prvega praznovanja dneva suverenosti postavili spominsko obeležje, ki nas bo spominjalo na aktivnosti Teritorialne obrambe in policije v letu 1991. Obeležje smo postavili leta 2015 v parku vzhodno od Doma kulture Kamnik. Postavitev obeležja je bil dogodek, na katerega smo veterani vojne za Slovenijo 1991 zelo ponosni, vendar danes tudi razočarani nad okolico obeležja. Bilo je že nekaj priložnosti, da se to uredi. Zadnja v času del pri obnovitvi Doma kul- ture Kamnik, ko je bila možnost, da se primerno uredi tudi vsa okolica doma in da pride spominsko obeležje bolj do izraza. Ni primerno, da je notranjost parka prostor za parkiranje, tudi pločnik ob cesti, ki vodi v ozemlje bivše KIK, je parkirišče, ob vsakem nalivu je dostop do obeležja iz južne smeri nemogoč, saj voda ne odteka. Pred nami so novembrske županske volitve. Od kandidatov za župana pričakujemo, da bodo v svoje programe uvrstili: poimenovanje parka med Domom kulture Kamnik in cesto, ki vodi na ozemlje bivše KIK, v Park osamosvojitve, umik parkirišča iz sredine parka na zaho- Spominsko obeležje v parku vzhodno od Doma kulture Kamnik / Foto: OZVVS Kamnik - Komenda dna parkirišča in prostor nameniti kulturi na prostem in druženju, postavitev zapor na pločniku ob cesti, ki vodi v ozemlje bivše KIK,​in primerno hortikulturno ureditev novega parka. 15 petek, 7. oktobra 2022 Zanimivosti, Zanimivosti zahvale Zahvale Jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, šte Kamnik – Dve soboti, 8. in 15. oktobra, bo Publikus P izvedel vil r e n ka 1 jesensko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev sovljena ko n č n Z p g a odovinsk ostaja in premično zbiralnico. Na posameznih lokacijah boste usposovaterpoli i uspeh nov vlak stov bljenemu osebju lahko predali ločeno zbrane nevarne odpadke, ki so nastali v vašem gospodinjstvu. Oddate lahko barve in lake, motorno olje, kozmetiko, pesticide, lepila in črnila, jedilno olje, spreje, topila, baterije, fluorescentne cevi, zdravila, fotokemikalije, akumulatorje, čistila, kisline in alkalije ter onesnaženo embalažo. Ob tem še opozarjajo, da je treba nevarne odpadke hraniti v originalni embalaži, ki mora biti dobro zaprta, da ne pride do morebitnega razlitja pri prevozu na zbirno Časopis Kamničan-ka mesto oziroma lokacijo oddaje. Treba je še paziti, da se odbrezplačno prejmejo padki med seboj ne mešajo, saj lahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Do oddaje nevarne odpadke vsa gospodinjstva hranite na suhem in otrokom nedostopnem mestu. M. L. Oglašujte v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn ega ovil tira v dolž kluba. Prek ino Matej Nas 41-letni veteran i na ekipa ini 350 metso dva tran alje- rim kluba Cal zgradili rov i goli tudi , ki je bil s štiin terpolo je 5,5 cit Wanajboljši z ron, ki je metra širok pelec ekip strekonkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mor Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad Gole so alo nasprotnika. začeli silo igralci so tekmo prispevali vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še Blaž ki tri, 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili šnje četr Za Trig ga s 5 bodo v sign trik rat leta pa nju so tekm: 1. V nadaljevanat anč en lav je bil še približn alizacijo vložili Puš o nadzira And raž mladim li in ko avec, po enkrat kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice gim dober mil tudi TV Trž i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran nav opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čin ske železn al, prvi dan a je nam pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala stili – 15. a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Stad ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo lerj ev vlak pog on in nov odh z dvo poznavno e odo nadstro des et ure prihod pre v. Vlaki bod ov in elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i jše em času, gion Tega vese nestrpno čakali. alne proge, vlake za re- Kam lega in celo in sicer ob jajo dodatne lini (Ljubljana– kot niški vate namo v vinskega je zgo 21.1 dorpolisti so Kam tem delu jih poztrenutka 5 in 22.15 nik) ter ob (Kamnik– so se ude postali član ki dosega ležili tudi Evrope, 22. jo žup ski pokalni Lju 18 hitr an blja in osti Mat kilo met rov ob 23.07 par, min na). do 140 prvaki. ister za infr ej Slana uro . ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. »Ka ago je ktor žele jeni mn Slov ens kih znico dob ik ško za de in ima železnic il leta 189 Duš jo dovolj invalipostajo,« ko jo je sem 1, za se z novim an Mes, ki so pro je kole deja stor pripelja in se sa,« l žup a tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osem i ar. u Ljub ter kim Sredi desetih let ljani. tor Slovens povedal direkKot je najp milijonsko železnicam za smo dob vlake, rej poudari šan Mes kih železnic Dupan, gre l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam za V Kamnik - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz bitev, na zelo veliko pridou bo Več sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v železnikoronaviru ov, ki bod nakup železniš vala investicije zdravstve tud som. V o v tudi na zač ko infrastr nem dom i na rela voz AKTUALN ukturo. ciji Kam ili etek množi u se prip O nik – rav 24 urna dežurna služba Kamnik - Komenda zd Kavči č 041 634 948 Foto: Gora v občini Kamnik. Projekt Branje je iskanje letos posvečen vodi Kamnik – Bralni projekt Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Branje je iskanje, ki navdih za branje išče v naravi, je v letošnjem šolskem letu posvečen vodi. Namenjen je šolskim otrokom in njihovim staršem, razredom, učiteljem, različnim šolskim in vrtčevskim skupinam ter drugim, ki jih stran 5 stran 7 zanimajo knjige o naravi in narava. V njem sodelujejo tako, da poiščejo kraj z vodo posebnega pomena oziroma kraj z vodo, ki jim je posebno všeč, se tam fotografirajo s knjigo, povezano z vodo, in jo na kratko opišejo. Vsi, ki bodo poslali fotografijo s knjigo, bodo nagrajeni z drobno pozornostjo. S projektom, ki se je začel ob tednu otroka, 3. oktobra, zaključil pa se bo 15. maja, želijo v knjižnici spodbuditi branje in povezovanje narave ter umetnosti. M. L. Sezono bo treba razširiti na celo leto Dru KULTURA Coprnije zaž ilustracijah ivele v Testiranje v Kamnikutudi MLADI Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj 45. stran Aleš Sen ožetnik čnega cep ljenja. ljajo ment in kart Kamnik – ga zavarova ico zdravstvene žba Velika nih drugihTako kot v številZADNJA Naš Kam planina bodo ude nja. O rezultatih kon ca nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitrimonogra V avli Obč brisa. Kot nav nos ti duš fijo Cop ti skimi test jajo v Zdr ine Sve ijo opo dire rijan imenovali okužbo z avstvenem zarMarka Anž ktorja cij, ki so . Razstava ilustra-- ogled razstavaKamnik je na novim koro i na dr. Juli Vsa kušenega dom urja jo z ka som ja ned u , iz- kam naslovom naviruNaš Kam vas, Polc . Hitr avno odp poslovneža, nik, gativen izvi a Kamnik, nenišk rli kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna d jasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že lja ne zma jim idej in vese e tudi kma tni termini lu o njka. Tud na voljo tudidoda- primeru po testiranju. niškem ni i na Kamprih V poz odn še v pa nič drugače. itivnega jih sta potrebn izvida Na odvzem dneh. mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- stran 9 stran 16 42. stran Oktober je mesec požarne varnosti Kamnik – Tema letošnjega projekta Oktober – mesec požarne varnosti je preprečevanje požara litij-ionskih baterij in poteka pod sloganom Tudi baterije lahko zagorijo. Uporabnike želijo ob tem opozoriti, da te naprave lahko tudi zagorijo in jih seznaniti z ukrepi za preprečevanje požarov na teh napravah. M. L. ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Utihnili so črički sredi rose, zgubile zvezde so sijaj poletja, šume gozdovi žalostno v večeru, umolknila je ptica sredi petja. (Ivan Sivec) V 62. letu se je poslovil Mitja Ogrinec iz Podgorja ZAHVALA V 89. letu je zaspala naša draga mami, babi, sestra, teta Mimi Pelikan Čeprav se glas ne sliši več, in stisk roke ne čuti se, pa za vedno z nami si, saj beseda tvoja v nas živi. rojena Vavpetič, iz Kamnika Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom in znancem, ki so z nami delili žalost, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. V mislih, spominih bo vedno z nami ... V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak Franc Pavlič Vsi njeni z Duplice Hvala vsem, ki ste Mitja pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Brat Jože in sestra Mirjam z družinama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Zahvaljujemo se zdravnici Nevenki Šećer Dolenc, medicinski sestri Jani Sušnik, patronažni službi ZD Kamnik, še posebej sestri Romani Poljanšek, ter ekipam nenujnega reševalnega prevoza za zdravstveno podporo in skrb ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju Bolnišnice dr. Petra Držaja za strokovno in sočutno delo. Hvala župniku gospodu Janezu Gerčarju za lep obred slovesa. ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 99. letu starosti se je mirno poslovila naša draga sestra in teta Polonca Iskra 3. 2. 1924–17. 8. 2022, z Zduše Hvala vsem, ki se je spominjate z dobro mislijo in obiščete njen poslednji dom. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku g. Pavlu Piberniku za lepe besede ob slovesu ter pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Mojci iz ZD Kamnik in osebju DEOS Gornji Grad, ki so zadnje mesece skrbeli zanjo. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi tvoji Žalujoči: brat Tone, nečakinja Ema, Maruša in Martin Majda Korošec 22. 11. 1957–28. 9. 2017 Žalujoči vsi njegovi September 2022 ZAHVALA Bil si skrben mož in oče, dober gospodar, pravi vodja, iskrenih misli, preudarnih odločitev in spodbudnih besed. Po težki bolezni se je v 72. letu od nas poslovil dragi mož, ati, ata, brat, svak, stric, zet, tast in boter Zahvale, osmrtnice Stanislav Pavlič p. d. Hribarjev Stane iz Sidola Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Tiho, tiho čas beži in tebe že peto leto z nami ni. Kjerkoli zdaj si, naj sreča te poišče, naj tihi dom tvoje bo zdaj varno bivališče. V naših srcih boš vedno sijala, kot sončni žarek, topla, ljubeča in vedno nasmejana. www.gorenjskiglas.si V SPOMIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala župniku Ediju Strouhalu za sv. mašo in pogrebni obred, ge. Fani Zore za poslovilni govor, družini Smrkolj in pogrebcem iz Sidola. Vsi njegovi 16 petek, 7. oktobra 2022 Zadnja Deseti dobrodelni pohod na Sv. Primož Maša Likosar Sv. Primož – Na jubilejnem, desetem Dobrodelnem pohodu na Sv. Primož, ki ga je ekipa Modrih novic organizirala v soboto, 24. septembra, so zbrali rekordnih 10.040 evrov. Del tega so letos dobili tudi z dražbo slik, ki jih je naslikal in podaril kamniški slikar Marjan Novak - Škatla. Ker je bil letošnji Dobrodelni pohod na Sv. Primož jubilejni, so se organizatorji odločili, da obseg dobrodelnosti še povečajo in pomoč omogočijo otrokom iz cele regije. Zbrana sredstva bodo zato namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kjer bodo prihodnje leto v sklopu programa Pomežik soncu na letovanje peljali otroke in mladostnike iz občin Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš in Trzin. Na preteklih devetih pohodih, kjer so skupno zbrali skoraj 30 tisoč evrov, pa so sredstva namenili društvom in ustanovam iz posameznih občin, kjer Modre novice izhajajo. Letošnjega dogodka sta se udeležila tudi kamniški župan Matej Slapar in podžupan Aleksander Uršič. Športne legende Društvo Dogodek z Jožetom Arkom in Andrejem Laniškom na čelu je na prenovljenem stadionu v Športnem parku Virtus v Šmarci v okviru prijateljskega nogometnega srečanja športnikov in medijsko prepoznavnih osebnosti gostilo več kot štirideset posameznikov iz sveta športa, politike in zabave. Damijan Rifl Kamnik – Osemindvajset izmed njih si je nadelo nogometne čevlje, preostali so navijali ob igrišču. Med njimi je bil tudi Slobodan Vuk, nogometaš NK Domžale in novi predsednik domačega NK Anton Meso Kamnik, ki je na tribuni ostal zaradi poškodbe. »Žal mi je, da na otvoritveni tekmi novega objekta nisem aktiven na igrišču, me pa veseli dejstvo, da so z nami številni nekoč vrhunski športniki, ki jih združuje nogomet. Od domačega udeleženca svetovnega nogometnega prvenstva leta 2010 v Južni Afriki, Dupličana Suada Filekovića, do preostalih nogometnih legend Olimpije in Maribora pa biatloncev in smučarskih skakalcev. Jože Arko z ekipo se je zelo potrudil, tako da smo znova priča res zvez- dniški zasedbi,« je bil med ogledom tekme zadovoljen Vuk, ki je poudaril, da je nov objekt velika pridobitev za kamniški nogomet. Ta hip v klubu vadi več kot sto nogometašev, najmlajši to jesen že na umetni travi. »Vsi, ki bi se nam radi pridružili, ste dobrodošli, nekaj prostih mest v najmlajših selekcijah je še na voljo,« vabi predsednik kamniškega kluba, ki so se mu pred tekmo na igrišču med sproščenim žongliranjem spontano pridružili mladi Tjaš, Harun in Nace, vsi člani mlajših selekcij kamniškega kluba. Tri zabil Domadenik Na ekshibicijskih tekmah je rezultat vedno v drugem planu. Tudi tokrat je bilo tako, zato zmagovalcev ne bomo postavljali v ospredje. Padlo je devet golov. Enega je dosegel glavni organizator sre- Deseti Dobrodelni pohod na Sv. Primož / Foto: Klemen Brumec Praznik drobnice Mekinje – Potem ko je bila septembra prireditev Praznik drobnice zaradi slabega vremena odpovedana, bo v samostanu Mekinje potekala v soboto, 15. oktobra, med 10. in 17. uro. Z njo bo Društvo rejcev drobnice Kamnik zaznamovalo 20-letnico delovanja. Uradno odprtje bo ob 10.30 s slavnostnimi govori. Pred samostanom bo na ogled razstava ovc in koz. Predstavili bodo delo ovčarskega psa z ovcami in prikazali striženje ovc. Za kulinariko bo skrbel kuhar Janez Bratovž. Tako otroci kot odrasli se bodo lahko udeležili delavnice polstenja, mikanja, tkanja in pletenja. Na samostanskem dvorišču bodo stojnice z lokalno ponudbo. M. L. Najboljši strelec NK Domžale vseh časov in predsednik NK Kamnik Slobodan Vuk v družbi mladih kamniških nogometašev, ki niso zamudili srečanja legend. / Foto: Damijan Rifl + KASKO ZA 1 EUR + 5 LET JAMSTVA Darko Domadenik, Gregor Židan, Suad Fileković, Kliton Bozgo, Darko Karapetrovič in Rober Englaro / Foto: Damijan Rifl čanja Jože Arko, drugega domači podžupan Sandi Uršič, preostalih sedem pa bivši vrhunski nogometaši. Kar trikrat je mrežo nasprotnikov zatresel Darko Domadenik, nekoč nogometaš ljubljanske Olimpije, danes zaposlen v kamniškem Zavodu za šport in turizem (ZŠTK). Nekoč je gole zabijal splitskemu Hajduku, zagrebškemu Dinamu ter beograjskima Partizanu in Crveni zvezdi, tokrat je žoge z mreže pobiral njegov nadrejeni v ZŠTK Franci Kramar, ki je med vratnicama ene izmed ekip zamenjal sicer standardnega vratarja v preteklih letih, biatlonskega olimpijca Andreja Laniška. Ob Domadeniku so blesteli predvsem bivši nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora. Poleg že omenjenih domačinov Filekovića in Domadenika so svoje zimzeleno nogometno znanje demonstrirali še naslednji nogometaši, ki so v karieri oblekli bodisi zeleni bodisi vijolični dres (ali pa oba): Darko Karapetrović, Robert Englaro, Kliton Bozgo in Gregor Židan. »Rad se vračam v Kamnik. Na tem igrišču, vedno je bilo odlično pripravljeno, sem igral že kot nogometaš mlajših selekcij ljubljanskega Slovana, tudi z Olimpijo smo tu ogromno trenirali,« nam je po dvoboju povedal nogometaš in nekdanji poslanec državnega zbora Gregor Židan, ki je zbral devetnajst nastopov za slovensko reprezentanco. Najboljši igralec tekme? »Definitivno Suad Fileković. Čeprav ni bil v zmagovalni, pač pa v moji, tokrat poraženi ekipi. Enkrat je zadel, sicer pa je bil odličen. Če bi odigrali še en polčas, bi morda na krilih »MVP-ja« ujeli tekmece,« pa nam je malo za šalo malo zares oceno prijateljske tekme podal organizator Jože Arko, ki je že napovedal novo srečanje. To bo na sporedu na drugi septembrski torek prihodnje leto. Šesturni košarkarski maraton Mekinje – V soboto, 24. septembra, je na športnem igrišču v Mekinjah pod Samostanom Mekinje potekal že 16. tradicionalni košarkarski maraton, na katerem sta se pomerili ekipi ŠKD Mekinje in ŠD Zg. Tuhinj. Tekmovanja se je udeležilo lepo število igralcev obeh ekip. Še posebno lepo in navdihujoče pa je bilo videti kar nekaj svežih in mladih obrazov pri mekinjski ekipi, kar pomeni, da se jim za podmladek ni treba bati. Tekma je bila vseskozi napeta, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, vendar na višjo prednost od 20 točk ni uspelo pobegniti nobeni ekipi. Po napeti končnici so slavili gostje s prednostjo štirih točk in rezultatom 363 : 367. Na koncu pa so najpomembnejši druženje, dobra volja in ohranjanje tradicije. J. M. LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE OB NAKUPU VOZIL PEUGEOT Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 227 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Pika na i velja samo za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01.09. do vključno 31. 10. 2022. Vrednost bona in pogoji akcije so objavljeni na www.peugeot.si. Na košarkarskem maratonu sta se pomerili ekipi ŠKD Mekinje in ŠD Zg. Tuhinj. / Foto: ŠKD Mekinje RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO_PEUGEOT_levji-bonus-oglas_A5_nve.indd 1 12/09/2022 10:05