110. številka.
Ljubljana, v soboto 15. maja 1897.
XXX. leto
lutiajn v«Ak dan tvc^r4  izim. ; nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejeman 7u avatro-ogerske dežele ia vse leto lf> gld., za pol leta H gld., M Betrt leta 4 gld., za jeden l gld. 40 ki. — Z« Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse le*o 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra&UM se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četvt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za orna ni la plač nje te od fiuuintopne petit-vrste po »> kr., če se oznan;,o jedenkrat tiska, po f> kr., C t se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dop;ii naj se -voli'- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. -*v Up lavnifitvn naj m- blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admr :6trat'vne stvari.
Načrt adresi.
Načrt adresi, na kateri se je zjedinila večina poslansko zbornice, ss glasi:
Vašo cea. in kr. Apostolsko Veličanstvo, ti a j m i I o m t i v m j a i gospodi
Iz novih volitev ijiŠla poslanska zbornica izpolnjuje pred vsem veselo dolžnost, da najspoštlji veje izrazi preadano zahvalo za milostne besede, s katerimi je Vače o. in kr. Veličanstvo blagcizvolilo v N ijvišjem prestolnem nagovoru pozdraviti poslansko zbornico začetkom njensga delovanja.
Zbornica vztraja v tradrcijonalni, od svojih prednikov podedovani zveste b, udanosti in iskreni privrženosti Vasema Veličanstva in NajviAji dina-8'iji; delati hoče z vso požrtvovalnostjo in po svojih mo cli za prospeh in blaginjo monarhije in vseh njenih narodov.
Pomnožena po zastopnikih, kattre bo najširši si ji prebivalstva poslali v državni ahor, letila se bo ji h an»'ku zbornica rešitve svojih nalog.
V prvi vrsti štela si bode poslanska zbornica v dolžnost, posvetovati ss o predlogah, katera sa nanašajo na obnovitev pogodbe z Ogersko. U^amo, da omogoči polno in prav čao upoštevanje razmer v obeh polovicah države, da zadosti v interesu celokupne monarhije zaželena pogodba tadi opravičenim Zahtevam nase državne polovice.
Poslanska zbornica ima pa še druge važne naloge. Ako naj zbornica, ustrezajo Najvišji žeFji Vaš* ga Veličanstva, te naloge ne samo stvarno, nego tudi brez zamade časa izpolni, in da* deželaim zbo-rom kraljestev in dežel pristoječi in njih važuosti prinrerni čas, moral bi v Bmislu intencij Vašega Veličanstva na mesto dolg trajnih notranjih bojev mej raznimi narodnostmi avstrijskimi Htopiti končno mir.
Poslansko zbornico prešinjapre pričanje, da se narodnostni mir doseže le potom mejsebojnega priznavanja zgodovinskih in prirojenih pravic avstrijskih narodov v vseh kraljestvih in  deželah.   Jamstvo za
dosego tega visokega smotra je pravična izvršitev zakonito priznane ravnopravnosti vseh narodnosti v vsem javnem življenju, v uradih in v šolah, kakor varovanje zgodovinske samostojnosti in integritete kralje stev in dežel, obranivši iste z d r u ž u-j o t": o realno zvezo.
Poslansko zbornico navdaja nadalje zaupanje, da jo možno mnogo in važnih nalog le tedaj uspešno in pravočasno rešiti, čase razbremeni preobloženi državni zbor in se deželnim zborom kraljestev in de žel v smislu starodavnih zgodovinskih tradicij odkaže širši delokrog, zlasti ker pri obstoječi razliki v r a z-merah posamičnih dežel jednotnado-ločila niso povsod jamstvo dobrega uspeha.
U v a ž u j e v e 1 i k o v a ž n o s t avtono mije kraljestev in dežel, oprime se poslanska zbornica r. veseljem pri like, položiti v roke deželnih zborov zadostna materijelna sredstva za iz polnjevanje njih  nalog r a ta način, da jim odkaže posamične obstoječih davkov ali pa primeren delež držav* nih dohodkov.
Za procvit monarhije neizogibno potrebno prospevanje kraljestev in dežel bi pa tudi z n a m •» n i t o p o s p e i e v n 1 o to, ako bi bila prilika, dati upravam posamičnih dežel potrebno samostojnost in jo urediti v soglasju z različno vstvarjenimi ž i v 1 j e n s k i m 1 potrebami, kar bi tudi omogočilo, da postane uprava priprostejša in cenejša.
Poslanska zbornica bo z največjo unemo podpirala prizadevanja vseh  narodov  glede  splošne omike,
znanosti In umetnosti; izreka rosno željo, naj astreza šola potrebam raznih dežei in narodov, kar se more v polni meri doseči le z razširjenim postavodajalnim sodelovanjem deželnih zborov. Soglašuje z besedami Najvišjega p r e s t o 1 n e g a nagovora, polaga zbornica največjo važnost na vzgojne naloge šole na ta način, da se po njej položi temelj verskemu in nravnemu razumevanju življenja v pravo blaginjo mladine in za vzgojo generacije, katera bi mogla preobraziti obstoječi družabni red s mirnimi, vsak preobrat izključujočimi reformami v doba socijalne pravičnosti.
Samo z resnim, nravaim razumevanjem živ-ljenskih smotrov je možno v tej dobi nastajajoča socijalna vpraš.-nja primerno in srečno rešiti, ublažiti vladajoča nrsproria mej vladajočimi močnejšimi in slabsjšimi. U.ažuje* popolnoma »oliko važnost bo-cijalnib rt'tuj, posvečevala ji ji bede poslanska zbornica r/oLsbno pczorooet, da povzdigne duševno in mateiijelno stanje šuAili slojev prebivalstva in zavrrnje zlasti delavca za eIučhj nesreče in sta-roBti z izpreobrazitv^jo »n razvojem obstoječega družabafg* i. d:, kateremu smoter je prav.čnoit.
Z»;edno ima poslanska zbornica resno voljo, zavzeti se za vse, kar bi iroelo namen, pospeševati irtcvit kmetijstva, obrtnosti, industrije in trgovine.
Kmetijstvo živi vei'ko rečino prebivalstva v državnem zboru zastopat hi kraljestev in dežsl; vs'ed tega čuti naša monarhija tolika bolj t /.ko kmetijsko krizo, kateia je zadela ves naš del svets, in katera jo v prvi vrsti nevarna obstanku kmet-skega sHnu. Z*t?gadelj bo jo-l.rska rrbornica po-h ♦•; -valu svojo popolno pozorno ' vsarau, kar more pospešiti povadigo tega, 7-\ državo in družbo tako važnega stanu in spi< h kmet'jstva. Zbornica je uvetjena, dt ;e pu!eg splošnih uredb, kahre morejo v tem ožim v vsej  drŽavi  t:g:ino  uplivati, samo
LISTEK.
Preljubezniva gospa !
Ko ms je prisilila u9oda, da zapustim Vašo toli osrečovaluo družbo, bila je moji tngi v tol»žbo le zavest, da se ustavim po tolikem času zopet za par <ii m v svojem rojatvenem mestu: v bnli Ljub Ijani. Ol ondot, iz srca ljubljene Siovenije, sem Vam hotel takoj pisati o svojih prejetih vtiskib, saj ste naročila tako svojemu zvestemu prijatelju, ko sva se ločila tam mej dehtečimi grmičji španskega bezga. — Dunajski ljudski vrt I Kako so mi druge njega bele stezice, kako hrepenim nazaj po njega gosti senci bajnega zelenja, kako so ss mi omilili tisti polmračni, tako skrivnostni, za taj nstveno, zaupno, prijateljsko ali ljubezensko šepetanje toli pripravni stranski hodniki s svojimi nizkimi, ko-modnimi stoli, v katerih se da tako lepo kramljati o vsem in o vsakem! Ssdeča tamkaj poslušala sva radi daljave prijetno ublaženo sviranje godbe, gle dala od daleč pisano vrvenje elegantnega, sprehajajo če ga se občinstva, smejala se prebrisanim ma-tevrom različnih zaljubljenih parčkov, ki so se končno vendarle ,8lačajno' seŠli ondi za Grillpar-zerjevim spominkom ... in tam sva se pomenko vala t ud; o svoji dragi domovini, katere niste vi dela že toliko let.   Daljava je bila često vzrok, da
sva postala sentimentalna, kadar sva ee razgrela v pomenkih o domačih odnos; jtb, o domovinskih bojih in napredkih. — „Ah, kako rada bi se zopet je denkrat spiahajtJa po ljubljanski „Z/ozdiw ! — kamor bi se ozrla, povsod bi videla le svoje »-stre in svoje brate, Slovence in S'o--enke, nivJnšene, idejalne rodoljube, dočim čajem tn samo tujo govorico in zoprne židovske intemacijonalce, živec* le zlatemu Mimonu !" — Tako ste govorila jedenkrat, veleconjena gospa, in — ah! — kako ste se varala I
Da, zares, Ljubljana hoče postati lepo, moderno mesto. Ravne, široke ulice, visoke, elegantne, palačam slične hiše, velikomestne izložbe raznih ptodajalnic, novi parki, šttališča, omnibnsi, električna razsvetljava . . . vss to in še marsikaj, čes3r se sedaj le ne spomnim, kaže, da najino rojstveno mesto raprednje.
Kar ss tiče damske ali moške toalete, moram priznati, da stopajo Ljnbljančanje jedva pol koraka 7-1 Dunajem. Raznme se, da nekatera Ljubljaoka nima tistega, DunajČankam menda prirojenega čuta /a pravo eleganco, zlasti pa za tisti koketni, de-centno pikantni ,mV, ki rdliknje Dunajčanko, četudi ni vedno lepa, pred VBemi ženskami na sveta. Razume se, da nedostaje nekaterim ljubljanskim damam tudi tinte umetniške umerjecosti pri izbiranja toalete in nje nakitov.   Tu je  videti mnogo
preveč ktičavih, disbarrnoničnih barv, veliko pre-obloženos'i gkJe" nakitov in c kraskov, videti je cele kupe strašnih, nevrjetnih ter nemožn>h cvetlic in rastlin na nevrjetno t Dkve'enih klobukih, kakoršnih bi fina Dunaj/anka, ki ve, kaj je lepr, ne nataknila ' nikdar na svojo glavo. Tudi pri neknt-r h gospodih j s^m opazil mnogo pretiranega v eleganci in v prenapeti mednosti. Nu, pozabiti ni, da smo v provin-cijnlnem raoitu , pa priznati , dn je videti tudi nekaj prav fino in okusno   toaletiranega oblinstva.
Kakor sem bil torej n.. to, za Vas in tudi 7% me ne malo važno stran vsaj kolikor toliko nzadovoljen, užalilo je nekaj diazega tako zelu moje rodoljubno srce, da sem s-3 moral — oprostite ! — nehote spomniti Vas,tnilostliiva, in da sem se skoraj kesal, ker B«m splch prišel v Ljubljano. Imela sva oba toli lepe iluzije o krepkem in zavedaem narodnem življenju v Ljubijaui, a — glejte! — te iluzije so mi razpuhtele v nič!
M mu in redeljo sem proraenital po ljubljanski .Zvezdi*. Gorko pomladno solijce je sijalo raz vedro nebo, mladi in stari kostanji so cveli in zeleneli, po nekam ozkih potih je kar gomazilo ljubljanske gospode, pred kazino se je čopirilo nekaj turnarčkov in junaških Karmjolcev, ondi v trhleiu in piškavena paviljonu pa je lepo svirala vojaška godba. Bilo mi je tako gorko in prijetno okoli srca, da se mi je 1 skoro zdelo, da sem  peleg Vas v dunajskem ljud-
daljno lakonodajstvo poklicano, rešiti te kulturelne naloge primerno razli "u i m razmeram in potrebam
dežel.
Poslanska zbor niča bode podpirala tudi obrtni stan, kateremu preti velika nevarnost, z revizijo obrtnega reda, z razširjevanjem strokovne izomike in s utrditvijo in podpiranjem obrtnih zadrug.
Popolnoma soglasuje* z besedami Najvišjega pre8tolnega nagovora, smatra poslanska zbornica po gospodarski bedi prouzročeno socijalno gibanje za jako važen pojav in bo na to stvar nanašajočim se predlcgam posvečevala največjo pazljivost.
Zlasti težko čutijo revnejši s'oji prebivalstva mnoge, iz prejšnjih časov obstrječe upravne, davčne in prietojbineke nredbe.
Pos'anska zbornica pozdravlja najveselejše vse zdaj napovedane predloge glede 6<su primerne pre-membe teh urpdb; prepričana je. da je za državo in družbo vele važna potreba, da se popolno pojasnijo te, v vse življenje posjzajočs zakonodajske panoge. Zbornica želi, naj se v smhlu vodilnih načel davčne ref irme državna bremena razdele tako, da se marljivosti gospodarsko slabejših omogoči pridobitje blagostanja in se s tem socijalni mir zagotovi ii utrdi.
Zlaeti odločno mora zbornica naglaševati potrebo v smislu večkratnih sklepov izvršene reforme pristojbinetva in iz pravičnosti neodložno poslalega odškodovanja ob'in za njih sodelovanje pri izvršitvi oi države prenesenih jim nalcg.
Zgradba novih vodnih potov, pospeševanje plovstva v notranjih deželah, regulacija voda, razvoj pomorstva v prid izvozu, hitra dogradba železni-škog\ omrežja, pospeševanje zgradbe lokalnih železnic, nadalnje podržavljenje železnic, da bi te bolje služile splošnim koristim in skrb za racijo nelne tarife — se izkaže tako kmetijstvu kakor obrtu, industriji in trgovini koristno in povzdigne zlasti izvoz domačih produktov. Tudi pospeševanje in razvoj melijoracijstva in zavarovalstva bode dobro i-phv ! i na naše gospodarske razmere.
Takisto nujno je potrebam primerno pravosodje. Potrebna je reforma kazenskega prava in tiskovnega zakona, kako? izvenprepirnega postopanja in v prvi vrsti zakona o zapuščinskih obravnavah. Prebivalstva je tudi omogočiti, da manjše pravne p Ve pire dožene ceneno in priprosto.
Ako je varovanj« prava v svoji notranjosti jodna prvih in najbistvenejših nalog države, potem je državi nemogoče, izvrše/ati svoj vzvišeni poklic, če nj?ga obor žena sda na primora k spoštovanju nasprct&iie. Zategad-'j je zbornica pripravljena, posvečeni zadevam vojske največjo skrb, oziraje se pri tem vedno na kritične gospodarske razmere in na mouGO obremenjeno davčno silo prebivalstva.
Zbornica u.ideva, da je potreben zakon v varatvo vojaških tajnost i j in se bo drage volje lotila r fcrm* zastarelega vojaškega pravdnega reda.
Vašemu Veličan -itvu, veladušnemn in ob^eljub-l'enem i  čuvarja evropskega mira se imajo narodi
Bkem vrt". Kamorkoli sem sa ozrl, povsod sem videl lepe, npžae, smehljajoče se obraze in obrazke, pov-pod sem videl ljudi, veselele se in uživajoče kra-Boto lepega pomladnega dne in naslajajoče se ob r.me^nosti glasbe.
Toda ojoj! Od vBeh stranij skoraj sem čul — -— nemške glasove. Dame, gospice, gospodje in gospođici, civilisti in vojaki . . . vse, vse je čebljalo — n e v naši lepi materinščini ! — vse je govorilo nemško. Svojim ušesom nisem mogel vr< jeti. V L;ubljani, v Brci idejalne sjedinjene Slovenije' se tnko ravna z našim milim jezikom? O, kje si narodna zavednost! — kje narodni ponos!
Nemški so govorile dame, ki so soproge od-ličnih rodoljubov, ki so matere „radikalnih" „Savanov" .. . nemški so govorili gospodje, ki sede v narodnih odborih . . . nemški so čebljale gospice, ki na&topajo pri narodnih veselicah, katerih imena Čitamo m-j nabiralnimi za narolni društva . , . nemški nos'jajo gospođici, ki bo sinovi slovenskih voditeljev in ki »,,« ium ter tja kažejo celo a tro-1» . i i< in i preko praij!
O, milostljiva, kje so naše lepe sanje o narodni odločnosti vsega ljubljanskega občinstva?! Zares, žalosten sem zapustil ljubljansko »Zvezdoa!
Toda nemškutarenjs me je proganjalo povsod. Po h -ali iS. v gostilnah, v kavarnah, v prodajalnah, na kolodvoru . . . povsod, skoroj povsod bo me preganjali z nemščino.
te monarhije zahvaliti aa veselo o panj a, da vojne plamenioa ne motijo razvoja kultur*. Ker ao ae ori jsntaks zadevt razvile v smisla mira, prsiinia poslansko zbornico upanja, da sa Vašemu Veličanstvu in Najvišji Vaši vladi s božjo pomočjo potrati, zdru žiti vse, na balkanskem polotoka iotsreeovane država za ohranitev mira pa tadi sa skrb sa krščansko prebivalstvo turških provinoij. Vaše c. in kr. Apostolsko Veličanstvo! Močna vsled modrosti svojega cesarja in kralja, vsled požrtvovalnosti svojih narodov, vsled velikosti ia hrabrosti svoje oborožene sile ia vsled dobrega svojega prava, bo naša monarhija msj evropskimi narodi vedao mogočen zaščitnik mira. Pripravljeni vsak čas na patrijot čne žrtve, proeimo Vsegamo-gočnega Boga, naj našega cesarja in kralja kot bra nitelja pravice v njegovih držsvah in zunaj njih, kot miloatnega in pravičnega vladarja ter očeta vseh Njegovih narodov še dolgo ohrani, Ščiti in blagoslovi!
V IJ ubij »lil, 15. maja. Proti jezikovnim naredbam Nemško vseučilišče in nemška višja tehnična šola v Pragi sta tudi sklenili izjavi proti jezikovnim naredbam. Učeni profesorji se boje že za obstanek teh dveh zavodov, ki ne dajata potrebne jezikovne sposobnosti, in že zategadelj zahtevajo, da se jezikovna naredbi prekliče. Seveda vzdihujejo tudi nad tem, da nemški sinovi ne bodo v bodoče mogli na Češkem dobiti službe, če niso jezikovno nadarjeni, ali če se nočejo učiti češčine, v kateri se že desetletja Nemci grdei. S poslednjo trditvijo so se učeni profesorji pridružili naravnost nemškim hujskačem. Če i ■ -In branijo svoje pravice proti nemški ošabnosti, je to grdenje Nemcev, in zaradi tega naj se Nemci češčine ne uče. S tem profesorji sami odvračajo dijake od učenja jezika, katerega bodo v praktičnem življenju potrebovali.
,Klub čeških protisemitov" hoteli so osnovati v Pragi. Namestništvo je pa klub prepovedalo, češ, da že njegovo ime kaže sovražne tendence proti Židom. Oblastva v Avstriji torej še vedno skrbno gledajo, da se kje ne bi žalilo židovstvo. Na pol toliko pozornosti pa ne obračajo na žaljenje Slovanov s strani Italijanov na Primorskem. Sicer je tako oviranje protisemitizma smešno. Pri volitvah za peto kurijo v Pragi je odločeval protisemitizem. Če protisemitje že pri volitvah zmagujejo, jih z malenkostnimi vladnimi prepovedmi ne bodo zatrli. Za proste Žide je pa stvar še zaradi tega neugodna, ker jih ljudje dolže, da 80 pri namestništvu moledovali, naj omenjeni klub prepove, torej se poganjali za omejenje društvene svobode. Prepoved gotovo ne bode koristila niti vladi niti Židom.
Nemški liberalci in Schonererjanci. Kako se časi spreminjajo! Kdo bi si bil mislil, ko je še Schonerer na Dunaju zbiral nemške burne za škandale proti Židom, da bode ta mož kdaj najboljši zagovornik židovsko-liberalne stranke! Te dni se je pa izvedelo, da ee je mej liberalci in Schonererjanci sklenil kompromis, ko bi  vsled jezikovnih naredb
Toda ne, našel sem tudi v Ljubljani mnogo krogov, ki so narodno radikalni, ki bo z menoj vred hudo obsojali tako nemškutarenje in ki bi z menoj vred klicali tistim krogom: „Zavedite se vender, kaj delate! Sami smo krivi, Če nas zagrizeni Nemci zmerjajo, da smo „ malo vreden narod z izposojeno kulturo!" Sami smo krivi, da se ne spoštuje od naših sovražnikov slovenski jezik, kar mu delamo sami — sramoto!"
Ljubljana je neoporečno trdnjava slovenstva, Ljubljana žrtvuje največ za narodne svrhe, Ljubljana je ognjišče večine kranjskih polit čnib, literarnih in zabavnih društev: Ljubljana je in ostane slovenska! Toda lice ima vender nemško, in to je žalostim — Naj bi se izpiomenilo tudi v tem pogledu vse v beli Ljubljani, potem je bomo mogli biti veseli vsi! — Slovenke so si ustanovile v Trstu svoje posebno glasilo- Imenuje se .Slovenka". Naj bi delovalo to glasilo osobito v narodnostnem oziru na naše dame, da bi ne rabile več toliko tujih jezikov, da bi bile Slovenke tudi zunaj hiše, da bi se zanimale za vse, kar je slovenikega, zlasti pa za našo lepo slovstvo!
Iz vestno je to tudi Vaša Želja, milostljiva. In v nadi, da se snideva kmalu v beli Ljubljani, ki bo tudi zunanje — ne le v srcu I — slovenska, Vam poljublja roko
preudani
idealist.
priilo do jezikovnega boja. Zavezali so ae, da aa bodo pri volitvah vzajemno podpirali, slasti gledali, da sedanji liberalci in echdnererjaneki poslanci pridejo zopet v zbor. Postavili si bodo zato bolj skupno kandidate. Te kandidature bodo naperjene v prvi vrsti proti krščanskim socijalistom in nemški ljudski stranki. Pač lepo bode, ko bode Schonerer sam kje priporočal za kandidata kakega prijatelja Židov. Radovedni smo, kaj si bodo mislili volilci?
Avstrijski liberalci in Madjari. liadjari stavijo velike nade v avstrijske nemške liberalce, da jim po svojih močeh pripomorejo do ugodnega obnovljenja pogodbe. Tisza, je v svojem pogovora a dopisnikom „Neue Preie Presse* to nado naravnost izrekel. Po njegovem mnenja bi liberalni stranki na Ogerskem jako mnogo škodovalo, ako bi se morala kvota znatno povišati. Nemški liberalci pa že v lastnem interesu ne morejo želeti, da izgubi liberalizem upliv na Ogerskem. Da se madjarsko židovsko gospodstvo ohrani, naj vBa naša državna polovica še nadalje donaša prevelike doneske k skupnim državnim troškom ! Govori se, da se mej nemškimi liberalci in madjarsko vladno stranko vrše* o tem že neka pogajanja. Madjari baje liberalcem obetajo, da jim v Avstriji pripomorejo do večjega upliva. Ako bi Banffv ne imel dovolj upliva, da nemškim liberalcem pomore, pride na vladno krmilo kdo iz Tiszove klike. Nadejamo se, da bode naša državna polovica že odločno zavrnila vmešavanje Madjarov v njene stvari.
Novi društveni zakon v Prnsiji. Pruska vlada je v deželnem zboru predložila načrt novega društvenega zakona, ki je jako reakcijonaren. Političnim društvom se več ne dovoljujejo zveze mej seboj, zato je treba posebnega ministerskega dovoljenja. Po tem zakonu ima vladni zastopnik pravico, razpustiti vse shode, deželno policijsko oblast vo pa vsa društva, ki nasprotujejo kazenskem zakonu, ali ki so nevarna javni varnosti, ali pa varnosti države. Kaj se zdi lahko policiji vse nevarno za državo, kažejo skušnje, in zatorej lahko rečemo, da bi se vsak vladi nepovoljen shod ali pa vsako vladi nepovoljno društvo lahko razpustilo. Političnih shodov in društev se ne smejo udeleževati nepoluoletniki. Ta določba je na prvi pogled pametna, v resnici je pa tudi škodljiva, ker se ne da meja postaviti mej političnim in nepolitičnim. Če pa novi društveni zakon dobi večino, je največ odvisno od narodnih liberalcev.
Proti anarhistom. Španska vlada namerava pregnati tiste anarhiste, ki so se pri pravdi proti anarhistom pokazali najmanj krive. Z drugimi besedami, v prognanstvo hočejo poslati tiste, glede katerih še špansko vojno sodišče ni našlo povoda, da bi jih obsodilo. Sedaj premišljajo, bi jih li poslali v kako špansko naselbino v Afriki ali pa jim dali na svobodno izber, kje se mislijo izseliti. Če se jim poslednje dovoli, pojdejo večinoma v Anglijo. VeČina teh ljudij seveda z anarhizmom nima ničesar opraviti. Pristaši so raznih opozicijalnih strank, katerih ea hoče vlada na vsak način iznebiti iz domovine, da da jej ne bodo delali težave. Tudi na Španskem mora anarhizem vladi v to služiti, da ložjo preganja druge stranke.
Slovansko Sokolstvo.
Ljubljanski „Sokol". V zadnji seji je sklenil odbor, da se prirudi v sredo, dna 26. t. m. (pred praznikom vnebohoda) jour-fiie n« galeriji telovadnice, v nedeljo, dne 13 janija popolndanski izlet v Šcofj o Loko, katerega ee utegne udeležiti tudi bratnko d.ušUo »Gorenjski Sokol". Dne 3. julija pa 89 prireai rodbinski večer z vojaško godbo. — Na poziv pevskega društva BL j ubijane" se bode aSjkol" korporativno udeležil blavnosti blagoslovljenja zastave dne 27. junija. — Odbor je vnovič ukrenil vse potrebno, da se telovadbi ne prekine, in se je nadejati, da bode njegovo prizadevanje imelo željeni uspeh, Dokaz tema je, da je bilo minulo sredo 33 telovadcev v So kolski dvorani, ki bo telovadili v 4 vrstah. Na zdar!
„ Gorenjski Sokol" v Kranju je preložil svoj, spiva ra dan 2. t. m. določeni izlet na Gaštej, ca jutri, 16. t. m. Korakal bode iz mesta ob 3*/a uri popoludne. Ta izlet se bode vršil le pri ngodnem vremenu. Za nasprotni slini-j pa se je določil na 8 uro zvečer jour fixe v gostilni g. Pet« Mavr-ja mlajšega.
„Zagorski Sokol" ima — kakor smo že naznanili — jutri popoladne ob 4. ari svoj izredni občni zbor v lastni telovadnici z dnevnim r*dom, katerega smo že priobčili.
.. —^— —^—
HW~ Dalje v prilogi. '^Ml
Priloga „Slovenskemn Narodu" it 110, dnć 15. maja 1897.
Prva javna telovadba Graškega .Sokola". Iz Gradce s« nam pisn: Cnško slovansko telovadno drnštvo .Sokol" v Gradca je priredilo zadnjo soboto, 8. t. m. zabaven večer a telovadbo in koncertom. Prostorna steinf-ldska d*ora»a je bila polna slovanskega, večiaoma češkega občinstva; saj je bil to prvi )-vn nastop mlad»ga „Sokola", zato je tndi umevno, da so bili graški <' ;bi odbčuo zastopani. Ravno tako nenmevno pa je, d« drug: Slo vani, imence Slovenci, ni.o posatili Cehov v znatnejšem stavba. P*č zopet dokaz, da smo ie d«leč ea 0. hi, — sokolska id«ja je še premalo znana 1
Nastopilo ja 18 telovadcev — lepo število v primeri s številom č »nov, kaiarih je okoli 50. Nastop maloga krdela je bil vzglelen. Razvrstili so se v 4 vrst« in proizvajali najprej prav točno prosta vaje. Pri raznih pokretih, ki ho sltd li za prostimi vajami, so pokazali, da se tndi v redov n h vajah vežbajo. Korakali so izborno. Zanimive «o bil« vsje na orodjih. Nastopili so v dveh vrstah ia telovadili, menjaje se, na bradlji in na drogu. Nakntere vaje so bile uprav dovršene, posebno »a drogu no pokazali Sokoli vso svojo moč, gibčnost in prisot nost dnha. Saveda niso bili vsi jednako okretni — pokazali so občinstvu, kaj znajo pojedini in kako se razvija njih moč. Saj nsm*n javnih telovadb ne srn« b-ti, da b se le najboljši „kalali", ampak da občinstvo vidi, k»ko posamezni vidno napredujejo. — Po telovadbi je zbor z»p*»l nekaj pssmij, na to s« jn pa plei a!o oczro v noč. In bodi orne njeno, da je „Graier Taulatt" ž« teden dnij prej zabavljal te- Sokola in 0*he, češ, da hočejo le izzivati t t Gradcu nemški zsačaj oskruniti. Zato smemo Čehom tem bolj čestitati »a krasnem roo-raličnem uspehu teg- večera Z« drugo pot bi pa želtli, da ne slovenska naaelbiaa ud-leži v s» bi do stojnem številu takih javnih telovadb Ko so po zimi imeli „tumerji" svrjo slavnost v Induatri» hal'e, b'lo je vse prenapolnjeno, več kakor polovica gleda'cev je bilo ženskega spola, visokošolcev na stotine. Pri nas s« pa ruti dame, Ae manj pa visoko šotci navdušujajo sa tvlovadbo.  Kaj je tonu vmk?
J W.
Dobili smo š« drugo poročilo, katerega bistveni del pravi: Kljub hujs'»aniu nemških listov je prišlo dosti obilno slo?a»sko občinstvo v Stein feldske d#orane, (kjer i"1 tudi sokolsko v?žb»lišče.) Imenovati moram razvem članov č-ške „Bu*edeu še društva H Triglav*, „Hmtska", „C-ruu*n Sylvatf in pa srb-ko akad. BS kol". Občinstvo je gladalo čvrsto telovadb.) z največ;ir* rr.Ar-j^m ter odlikovalo Sokole čestokrat z gromovitim p'o*ka»»j»m. Potem je Bvirala godbi BS)ovan-ko omerturo", pesmi „Hej Slovani", »K^e domov moj" itd. Ja'to veseio ian^nadeni so bili gostja, ko j« č«£ko pevsko društvo zapel-* „U boj-, potem še krasni himni „0 vlnsti mu, fy mil»naa in „By»^h Čahoie". N- to je na stopil izvrstni tenorist g Šest ak, ki je pel s prelepim izrazom dva p«qsai, Katerih pivo lahko imenujemo naj lijajnej^o točko vsaga bogatega v*por*da — Pri p/eiu so Slovenci jako obžalovali,da ne znajo češke .besede", kvtero y* vid*l mhrs<k»teri prvikrat pri tej priliki Upajmo v*i, da bodo vrli Sokolci pri redili če več t. k.h/.!>.■ v. Mi pa jim kličemo prav od srca „Zd f 115h! J K.
Novi sokolski društvi na Češkem *e sanjata v Kumzaku pri Jiodrinovi m Hradcu in na Stribtnvch Hor*.h v Plzensk^m okraju.
Nova telovadnica se gradi v Olomucu ter se bode v kratkom izročila svojemu namenu. Zgradba bode začasna in se i njo pomnoži število telovadnic na Moravskom, ki so lastnina Sokola. Teiovndna dvorana meri 16 m v dolžini in 10 m v širini in im-i malo galerijo in garderoho.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. maja
— (Občinski svet ljubljanski) ima v to rek, dne 18. t. m. ob petih popoludoe v mvstni dvorani izredno javno sejo, na koje dnevnem redu je mej drugim volitev podžupana, osmero stalnih odsekov obč. svota in poročila magistrata o nasvetih enkete za ratdulitev 3°/0 posojila hišnim posestnikom ljubljanskim, ki so vsled potresa škodo trpeli.
— (Slovenski poslanci v državnem zbora ) Velika debata o primorskih razmerah, katera se je vrijila minolo soboto in v četrtek in katera se bode še nadaljevala, je tolike važaosti, da bi bilo pra/ za prav potrebno, priobčiti vse govore slovenskih in italijanskih poslancev ter vladnega zastopnika, ako bi hoteli podati čitateljem popolno sliko in jim omogočiti samostalno sodbo. V naših razmerah je to popolnoma uključeno, zakaj če bi hoteli vse to priobčiti, morali bi vas mesec li-t polniti samo s temi govori. Odločili smo se zategadelj, da pri občimo samo govore g. SpinČičs, dr. Ferjančiča in dra. Laginje; sicer pa uidejo menda vsi govori v poBebni brošuri po nizki ceni in se bode ia nje lahko vsakdo poučil o dtkmnji slovenskih poslancev v drž. zboru.
— (Šentjakobsko trnovska ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda) )» i'nnla 9 t m. s vej občni abor v damskib pro«torih .Narodnega doma". Novo podružnično načelrištvo sa je sestavilo takole: Predsednic*: g'epa Ivana Zupančičeva. Podpredsednica : go«pa Marija dr. Knšarjeva. Tajnice : gospa Gabrijela Žužekova, gospici Bngitn in Vera Souvanova. Tajnici namestnic«: gospici Marijanica ProseaČeva in Ivanka Vidmarjeva. Blagajničarici: gospics Jelica Losarjsva in gospa H»lena Vidmar jeva. Blagajničarici-namestnici : gospa Trtmk Pet rov-čneva in gospica Lsopoldiea Trtnikovs. OJbornice: gospe dež odnomika soproga Pranja dr Tavčarjeva, ft spa županja M hca Hribarjeva. go«pa veletržčeva Uršnla Souvnnova, gospa trgovčeva Jelena Naglasov*, gospa poseMnikova Tervzina D^b^včeva, gospici mestni učit«ljtci Moka Maroutova in Ivana Pra protnikova
— (Pevsko društvo „Slaveo") priredi na binkošino nedeljo, dne 6 junij« vel. ko ljudsko veselico na Koalerjovem vrtu Nadalje je odbor nkrsail, ker je k društva px stopilo muogo novih članov, priporočati dru4tvenikona, da se v slučaju nabave raznih potrebščin, v prvi vr*ti blagovolilo ozirati na svoje sočtaue, ki«r>*rih imecik j* v društveni sobi v«doo na npogl-d. Gospod F. K". Sta.e slikar v Ljubljani, pa je prier; pil k društvu kot ustanovni k s sveto 40 kion. G'ede sokol'*** eluvnost' »/ C-dji je odbor vee potrebno urfdd in se je .Slavne" ude liži korporativno z dmštve»io z^st*vo.
— (Odbor kluba slov. biciklistov ,Ljub ljana") javlja na nekatera vpr*&*uj.'.  in v nopol nitev    Tosrajšojeffa    poročila   o   izrednem občnem zboru Blede':e:   Blago, katero si ibere  kd i   za na pravo dre«M (za nastop       koleau), js r>r)l;ubno. dj-ioda   ee   samo   popolnoma   5 r n a barva. Kdor še ?»ima predpisane bele (francoske) čepice, kupi s; jo l^ko pri kiobučuiju g Antonu Krajčija, kateri jih m.sli  v  ta namen večjo število laaročiti.   Gled-?  čepic« in dr.::«  ka-ea j • dolo'etia za  n a s t o [i v salonu, opcaraji se gg. člani na sklepe občnih zborov v letu 1891. in 1895.
— (Vojaški nabćr v Ljubljani) P«-. leto šnj«»«s Diiv..o ri;ti za mesto L u'5.p»o   dne 13. <". m. bilo je izmej 126 došiib mestnih :.i        > vzetih ali   potrienib   2'J,  dne   12   t. na. pa   tzrnt-j   d< šhh 179 tujib 41 fastov.
— (Naprave pri deželni bolnici.) Zadnji čas po*tav*l* o-- }>> o.*j cesti tudi u* mJ Injem itoocn ž»Iezo& ograja u« kameniti podstavi, prihodnje rini sledi postavljenje žične ograje na. j dnakej pcdrt»vi. Z«dnji pofg j s i. pri t- m zuvvidu n-.^ad-jiti in dreviu v a*f»rri!«i«tm j>r»wtoru ob 'o škodoval.
— (Stavbena kronika) Ta teden se je malo delalo. Izmej šestih dni je bil jeden suežen, drugi so pa bili deževni, to je vendar prehudo za zidarje in druge stavbene delavce. Polaganje kablja za električne razsvetljavo se je te dni nadaljevalo v več mestnih delih, stavba elektrarne pa je dospela nad polovice višine nje zidovja. Čez šentjakobski most bo kabelj položen pod spodnjim hod nikom za pešce in se bodo uporabile v to svrho železne traverze. Mej tem, ko se je snaženje pri novozgrajenih hišah od znotraj nadaljevalo, morala so zidarska in podobna dela pri pričetih ali ne se dovršenih zgradbah vsled neugodnega vremena nekaj časa prenehati Demoliranje hiš: Bahovčeve na Šentjakobskem ter Pokove in Umekove na Starem trgu je dovršeno. Pričetkom tega tedna pričeli so podirati po potresu poškodovano Doberletovo hišo št. 7 ob cesti v mestni log. Ob južni strani te ceste dograjena je ravnokar nova jednonadatropna hiša ne kega tukajšnjih postreščekov. Na Rimski cesti je zgradba Gorupove hiše in sosedne št. 5, v višini parterja, deloma že dovršena. Pri novih hišah v Prulah je, in sicer: pri dveh jednonadstropnih že str. -m stol postavljen in sta tudi že z opeko pokriti, tretja je ravnokar dograjena do prvega nadstropja in pritlično poslopje je dovršeno. Pri trnovski cerkvi so pričeli stari omet odstranjati, dočim se je pri zvonikih dovršilo kazalište ure. Novi omet pri tej cerkvi bo izvršen „freseo", barva rumenkasto bela. Pri tej cerkvi bode trebalo tudi šh presbiterij primerno pre slikati in strop na nekaterih mestih prebeliti, ker je vsled slabe strehe lani dež prouzočil grde lise. Pri šentpeterski, šentjakobski in frančiškanski cerkvi se razna stavbena in druga potrebna dela nadaljujejo; pri nunski cerkvi in župnišču se niso do zdaj ni jedna ni druga še pričela.
— (Napeljava vode na dolen ski kolodvor ) Obratno ravnateljstvo državnih železnic v Beljaau se ja izjavilo — kakor čnj^no — pripravljenim, prispevati s primerno svoto k f'oškom za napeljavo vode iz mestnega vodovoda m . tukajšnji kolodvor dolenjskih železnic. Ker so hišni vodnjaki cb tej cesti v sanitarnem oairu dokaj dvomljive vrednosti, bo vodovodra napeljava ondu izvestno tudi drugim krogom dobro došla.
— (Dva tisoč gold. ukradenih). Delavcu 1. M. bili sta meseca f bruvarja ukradeni dve hra-nilnični knjižici, na kateri je tat prejel 2000 gld. in dal potem knjiž ci nazaj, odkoder jih je vzel. I. M. opazil je še le včeraj tatvino. Policija je tstu baje že na sledu. Okradeni dflavec je že 70 let star mož in elažbuje že od leta 1850 pri železnici. Hranil je vse svoje življenje, si pntrgaval, kjer js mogel, a zdaj ga je tatinska roka okradla za vse, kar si je s tolikim trudom pridobil tekom dolgih let.
— (Ljubljanica) Je sadnje dni nar: sla za 1-60 m nad normalom; od danes v jutro polagoma zopet upada. _
— /* ~
— (Vodnikov dom v Šiški) Iz Šiške ee nam piše: Ideja šišenske šitalnice, postaviti si Ustno domovanje : ,Vi dnifcov dom", se je doslej v toliko približala uresničenju, da se je v ta namen že kupil lep ia primeren prostor. Da iz tega stavišča čim preje vzrasta lična zgradba, bode mjsveteja skrb čitalničnega odbora, ki pri tem velikem delu računa na gmotno podporo vrlih Šišencev, Ljabljaočanov in rodoljubov sploh. Prvi naš buditelj in nč.telj, Vodnik, zasluži, d i sa ran v rojstnem kraju napravi ta častni spomenik in se zove po njem dom, v katarem se naj bo narod badil in izobraževal. V korist zakladu za zgradbo „Vodnikovega doma" priredi čitalnica dne 18. junija t. 1. na Koslerjevem »rtu vel ko veselico, na katero se narodna društva in rodoljubi ž* danen opozarjajo.
— (Izpred sodišča) D.ie 26. marca t. I. prinesel je „Slovenac" v svoji 68. številki iz peresa znanega mengiškega dopisnika tendencije ^no notico, ki je imela leta jedini nam- n, d* oblati mengiškega g. župana Ivana Vidalija, iu postavi sledujtga kot načelnika občinskega odb ra v čudno luč pred 8V3tom. Koliko je bilo istine nu dotičnem dopisu, BVudoči kaz akt A 4 96, iz katerega je razvidno, da omenjeni g dopisnik ni ravno največji prijatelj resnice, da je župana Vidalija naravnost obr.sk o val. Vne sumničenje iu podlo natolcevanje je po teh kaz. spisih popolnoma ovržeao. V četrtek dne 13. rua.uika t. 1. se je pa zopet izkazalo, kako daleč pride, kder se brezvestnim hujnkačem vsedn na Iimanice. Vršila se ie namieč kaz. obravnava pri sodišu v Kamniku. Na zatcŽai klopi sedela sta mengiška posestnika Fr. M. ia J. K , ker sta jemala čast in poštenje g županu Ivtam Vidaliju in prvemu svetovalcu g. Frana Peoniku. Vsebiua iokritziairdiega predbccivacja je nekako od<ev zgoraj omenjenega dopisa. Gotovo je torej, da sta obtoženca bila več ali msi;j žrtev brezvestnega hujskanja ia gonje zoper sedanje menpiško občirsko »ačalnihtvo, žrtev „Siovenčevi'ga" dopisnika. Zi svoje dejanje sta prejela pa tudi zasluženo ka?ien. Prvi je bil obsojen na 3 tedne, drugi pa na 14 dt*i, S postom p0C8;rer-ega zapora. Sedaj ni-.i sa pa na obsodbi zahvalita tans, kjer ho jih nabujs'zi li. Radovedni smo, kaj poreče k temu aSloveaec in kt-ko so opere niegov mengiš^i dopisnik.
— (Razn.H pritožbe ) U Z.»gorja ob Savi sa nam pišo: Zigorje j ' m^og.m pf znalo že iz dopisov, mnogi pa sa bili t?,m a1« po kupčiji, ah pw da si ogledajo tamošnji premoi/okf>r» steklar ;o, c»nk!irno, toplice v Galenrku i. dr. Z'gorje ngaja vsakomur, ker v resnici vidi se ta« marsikaj, kakor ne Jemalo kje, posebno na Kran:skem r.e. Želeti bi .'e bilo, da se odor.ivijo vra; p-gl^vitni nsdostatki, ki bo, da so ne izrazim rezao, nsznosai zi 19. stoletje. V prvi vrsti je čakaLica, (ko se h ■■ob sme tako imenovati) na postaji jažoe isleinios. To je Boba, v kateri se nahajajo peč, tii kloni :a tehtnica. Na to sobo so tod^j p'tniki ni vezani. Kdor prihaja večkrat v Zagorje, ta *a libko prepriča, kaka ghječa, dim in smrad je dostikrat, slasti po rimi, v tej čakalnici ali bjlje mu ilnici. Ssvuda, kog-r p izua goapod načelnik, tega povabi v svojo |osorno, toda vsakdo ne more biti deležen te sreče. K-vko pot-uiki, ki se vocijo v drugem razreda, do tega pri -dejo dihati, v bč di'.n raznovrstnega tobaks, sa ogibati železniškim delavcem, ki tehtajo prtljago, iu poslušati razgovore, ki so miogim nadležni? Južii železnici nnr*» postaia v Zagorji rotuda že tuliko, da bi lahko napr'i\"H čakalnico kakor se spodobi. Dragi nedoutatek ja brzojavni urad. Navnjr-ni smo oddajati braojavlra pri p. štnih uradih, toda v Za-gorji se to ue da, ker v ZagorjL kar ja gotovo čudno slišati, poštui urad ni združen z brzojavnim uradom, ampak jq slednji v pisarni tamoš -njega premogokopa N^kdo je hote', da bi njegova dopaša bila takoj oddana, toda na pošti se mu je reklo, da to ni mogoče, ker urada nista združena in, da brsojavke, pri pešti 'oddane, ležijo tako dolgo na ;>oštit dokler ne pride sloga Trbovelj, ke družbe na poŠto ali pa ko gre piomonuša s pismi in je potoma odda. — Na vprašanje, kako to, da arada nista zdrnžana, se je odgovorilo, da trboveljska družba dajo zastonj droge in še celo nraai plačuje, da ima brzojav v rokah. Hvalevredno je ser, ako poštni erar štedi, toda delati radi par gcldinarjov izjeme, katere ugajajo posameznikom — splošno pa gotovo na, ni umestno. Poštno vodstvo ne bode uitreglo samo marsikateremu domačinu, ampak tudi drugim, ako odpravi ta nedostatek iu ne dela izjem, ki niso primerne. Tretji nedostatek je cesta, ki i.elja od postnju skozi Zagorje v Toplice Po tej cesti voziti se ali hoditi peš je pravcata pokora. Se vselej, kadar sam bil v Zagorji. bilo je ah blato, kakor po gozdnih potib, ali pa je bila tako poBota, da me je ubogo kljuse komaj 'z Jeklo. Izpeljana jo ta cesta, da se Bog usmili. Namesto, da bi šla po ravnem, kar bi se dalo lahko izpeljati, vije se kakor kača po »šah klancih Mercdajni f-ktorji. oglsjte si to cesto in preložite jo, saj ne bode toliko štab ! D.
— (Pcuesrečil) je 4. t. m. v Mesarja v po-stojinskem okraju 21/* leta stt r dečko, sin posestnika Orba. Fantič je padel v apnenico, napolnjeno z vodo. Potegnili so ga sicer še živega iz vode, a drugi den na to je umrl.
— (Osebna vest) .Odvetniški kandidat gosp. dr. Janko J a m še k je danes v Gradca z dobrim uspebom prebil cdvetoiški izpit, čestitamo!
— i Je li možno J) domovini" se poroča n Dolenjskega, da je te dni neka slovenska posojilnica dobila cd kostaujeviškega sodišča v zadevi slovenskega kmeta nemški odlok (ali je bila aloga slovenska, ne pove dopisnik), od okrožnega sodiš'a pa ie dobila na slovensko nlogo nemški odgovor. Ker se naca zdi stvar skoro neverjetna, prosimo natančnejših pojasnil.
— („Slovenske gorice" naj izginejo!) Umevno je, da to strnjeni nemški nacijo aalci žele. ali njim sta je pridružila tudi daželni odbor štajerski ia c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradci. Nemška Brca pač bol«, da Cdlo imena značijo slovensko posest ! Poštno ra nateljetvo ne trpi poštnega pečata, na katerem je poleg krajevnega imena zapisano .v Slovenskih goricah", n. pr „Sr. Lenart v Slov. goricah", a tudi diželni odbor sili na to, naj se odpravi to imenovanje. T*ko hočs oosoji'.iici pri Sv. Trojici v Slov. goricah ukazati, da v njeni firmi ne sme biti pristavka v .Slov. go-icah". Za to, da krajev, kakor Sv. Lenart, Sv. Anton, Sv. dur j itd. sploh ni možno bolje in točneje označiti, kakor če se i tenu doJa pokrajina, kjer leži, se ta oblast /u ne menijo. Ktj za to, če se ote*koči or;jentaciia, katera ni vedno lahka, če *e pomisli, koliko jo krajev, ki se imenujejo Sv. Jurij, da le i^inejo ta ,sl o venske gorice"! Ker smo mnenja, da je tako postopanje pcp )inoma nekorektno, želimo, nt*] slo euski poslanci vzamejo stvar v roke.
— (Slovenski narodnjak po volji celovškega škofa.) Zadnja lata 8e£uuoi<i so ss koroški Slovenci z n~cžem, o katerem  ni?o prej nikdar ni . slišali, dasi je aj>b rojak. Prišel je — in nakrat je veljal za moža, knteri bi mogel po zatrjevanji njihovih prijateljev za zatirane  koroške Slovenca postati pravi pravcati angelj rešitelj.   Marsikdo, spoznavši tega moža, je iloai zmajeval z g'avo, a rekel ni nihče nič, saj je moža posebno toplo priporočal vidiki zaščitnik in zagovornik komških našib bratov, „gnadljivi Uršo" in škof celovški. Ta škofov proteže so zove Kovač in je doma iz Kanalske doline. Bd je po o rej prcfeoor, menda na graški tehniki, dokler mu cčna uprava ni iz posebnih razlogov namignila, naj gre v pokoj.   Vrnivši se v svojo domovino, je prof. Kovač nakrat spoznal, da je slovenske narodnosti in hotel s?oje moči posvetiti svojim rojakom, ah, kakor so trdili drugi, hotol je svoje slovsnstvo primerno frukt fieirati.   Oglašal se je po shodih, in ko so prešle državo.zborske vuhtve, je iuil nakr*t kaud.d&t si mandat,  kateri je potem dobil sedanji poh'cnec kuucnik E<nspieler. Škof dr. Kuhn je Kovača usiljeval na vso »oč, ali — red znt«č»jnih narodnih duhovnikov s« ni izumrl na Koroeaem. Duhovni in posvetni rodoljubi so odklonih kandidaturo Kovačevo za velikovško celovški okraj, a da bi škofa to prtveč  ro bolele, so ss izrekli, raj bo Kovač kandidat v beljsškošmohorskem okraju.   Kovač je kand.daturo v tem okraju sam umaknil, ker je videl, da vsled brezbrižnosti in nvdelavneeti nemških konservativcev ni upati na zmago.  Od tedaj se v javnosti ni ve i  imenovalo njegovo ime,  in mi bi gotovo v.»eh teh, itak tudi širšim  krogom znanih imen ne b U ponavljali, da nismo izvedeli pikantne podrobnosti. Po naši sodbi mora vsak, kdor hoče v javnem življenja igrati kako ulogo,  biti vsaj toli pošten  in naroden, da ne  podpira skrivaj naših sovražnikov in na našo narodno smrt delujočih ua-prav.   Vsi nismo jednakega temperamenta in torej ni zahtevati, naj bi vsi v vs«m javnem in zasebnem življenji jednako odločno povdarjali avoje narod-njuštvo; a kaj naj rečemo o može, ki javno zatrjuje, da je Slovenec, kateri se poganja za mandat slovenskih volilcev, obljubljajoč, da bode  veeloj in povsod zastopal tudi narodne interese teh volilcev, ki pa v istini podpira najsovražaejšo naklepe naših nasprotnikom?   V tajni seji dež. zbora, v kat ri se je razpravljalo o subvenciji društva „Siidmark" je dr. Lemisch porogljivo povedal, da „Stidmark" Slo-voncem n« more biti sovražna, saj so še priznani slovenski narodnjaki člani tega društv*. Slovenskim poslancem se je zdelo, da so dobili zaušnico. Vrli Grafenuuer je planil kvišku in zahteval, naj ae ime nnjejo imena, na kar je dr. Lemibch hladnokrvno povedal, da je bivši kandidat prof. Kovač član „ Siid marke". Koroške rodoljube je to razkritje po pravici speklo v dušo in ni dvoma, da pref. Kovač ne stopi v javnost. Mi pa s.-o tu stvar zabeležili, da spozna
svtt, kake ljudi smatra celovški škof za narodnjake in kake narodnjake uiiljuje — doslej ie zaman, sa kar gre hvala značajnosti slovanskih duhovnikov — kot zastopnike slovenskim volilcem. Bog čuvaj koroška Slovence pred prijatelji, sovražnikov se še sami ubranijo.
— (Zanimiv dodatek o volilni kornpoiji.) „Soča* piše: „Svoje čase smo neoporečno dokazali, kako so podkupovali naše volilne može v V. kuriji. Te dni smo prejeli klasičen dokaz, ki pove" mnogo več nego bo marsikomu ljubo. Cerkovnik Andrej Filipič v Ravnici je bil poklican k proslulemu Antonu m. Obizzi-ja zastran neke „ceste". Ko je prišel k njemu, ga „slučajno" ni bilo doma; njegova soproga ga je prijazno sprejela in izvršila sama vse potrebno po nalogu svojega soproga. Dala je Filipiču 11 m ; i k, na katerem so bili napisani ti-le volilni možje: Oblokar Janez št. 71, Trpin Leopold št. 69 in Bašin Anton št. 51 v Solkanu, Brezigar Franc v Zagori (občina Deskle) št. 100 in Leban Valentin v Grgarju št. 178. Torej prav zanimivo-sumljivo natančni podatki! Dala mu je tudi pet matih glasovnic z uradnim pečatom c. kr. okrajnega glavarstva. Za vsako glasovnico mu je ponudila tudi 5 gld., torej skupaj 25 gld. in rekla: „Ako ti-le volilni možje oddajo te čiste glasovnice, dobe, ako bodo zahtevah, tudi še več denarja, tudi do 20 gld." Filipič povpraša: „Ali kako se bo vedelo, da ho oddali te glasovnice ?• Obizzijeva žena mu pojasni: „Glejte, na vseh petih glasovuicih je povsem jednako odtisnen uradni pečat na istem mestu na desni straui in jeduako obrnjen. Po t«m komisija spozna na listku pisane volilne može". V resnici so vse glasovnice jeduako zaznamovane; te glasovnice smo poolali našim poslancem. Drugo glasovnice so bile pa drugače zaznamovane s pečatom na drugem nie.stu m drugače obrnjenim; na tak način je mogoče imeti v razvidnosti tudi na stotine glasov. Rekli mu je tudi dalje, da vsa reč je dogovorjena z gospodi na glavaratvu, m se mu torej ničesar bati. To je Filipiča premotilo, da je glasovnice sprejel, ali dosegel ni ničesar; glasovnice so mu ostale in zdaj so v naših rokah, da imamo ž njimi neoporečen dokaz, pod kakimi oduošaji so se vršile zadnje državuozborske volitve. Daljnega komentarja ne pišemo, ker je nepotreben; čitatelji naši si lahko raztolmačijo vse ostalo. Vprašamo le: Ako bo poklican na odgovornost ubogi Filipič, ki je le žrtev spletkaratev v znanih krogih, ali naj ostanejo nekaznovani tisti, ki so orgamzovali tako nečuveno volilno korupcijo? Tu ima gospod Viduiič dovolj hvaležnega posla, da nastopi z vso odloč nostjo v obrambo veljavnih zakonov. Mi mu bomo pozorno sledili".
— (Ne pozabimo žrtev narodnega mi sljenja!) Tržaške in rovinjske ječe so prenapolnjene naših rodnih bratov. Možje iu fantje, katerim je vzkipela kri vsled nečuvenih, vneboupijočih krivic, ki sa gode slovenskemu in hrvatskemu življu na Primorskem, trpe in umirajo zdaj v ječah. Zadela jih je kruta kazen, ker bo iz ljubezni za svoj slovenski narod in za to staro državo, v kateri se jim .slabše godi kakor kristijanom na Turškem, se uprli nasilju Lahov in grešili zoper zakone. Cela vrsta teh žrtev je že obsojena, mnoge čaka še sodba in da ne bo mila, o tem ni dvoma. Uboge družine teh žrtev pa vzdihujejo doma, sta-riši žalujejo po sinovih, Žene po možeh, otroci po očetih. Izgubili eo rednike in pomočnike in trpe pomanjkanja. Bodi sveta dolžnost vsacega zavednega rodoljubnega Slovenca, da tem zapuščenim rodbinam priskoči na pomoč, da jim vsaj olajša bedo in žalost, saj bi nas moralo biti vse skupaj sram v dno duše, ko bi se ne usmilili tistih, ki za narod trpe v ječah in verigah, in njih zapuščenih rodbin. Naj torej veakdo po svojih močeh stori, kar more za te žrtve slovenske narodne ideje. Naj se po vsem Slovenskem zanje nabira, povsod koder se čuje slovenska beseda in koder še bijejo slovenska srca. Darovi naj se pošiljajo uredništvu „Edinosti" v Trstu.
— (Jnžnoavstrijsko železniško vprašanje) se priblituje končni rešitvi. Kakor znano, se ja vlada odločila, zgraditi drugo žtdemiško zvezo s Trstom čez Ture in skozi Bohinj ter že znčela dotična pripravljalna dala. Ta proga nasprotuje naj-vttalnejšitn intereson inđustrijalnirj kronovin, potem Kranjske in Trsta, koristila pa bo samo Nemčiji, in to nam na škodo ter veliki pijavki, imenovani južna železaica. Z ozirom na to vladno odločbo so vsi priaadeti krogi še jedenkrat začeli veliko akcijo zoper to progo in za zgradbo druge železniške • v •• ••• ia Celovca čez Škofjoloko v Divačo. Dež. odbor češki se je na prošnjo obč. sveta celovitega postavil tej akciji na čelo in sklical na dan 22 aaarca t. 1. shod delegarov prizadetih korporacij &a posvetovanje, pri katerem so krnojske interese krepko zagovarjali g. ces. svetnik M urni k, kot zastopnik dež. odbora, in tovarnar G as ser in ravnatelj Rieger, kot zastopnika trgovinske zbor-
nice. Shod delegatov se je tudi skoro soglasno izrekel za progo C-lovec Škcfjaloka Divača, in bodo tndi vse dotične korporacije delovsle v tem zmislu. Ziaj se je oglasil tudi velezaslužni prvoborilec za škofjeloško dijaško progo, trž»šk? dež. poslanec in član trgovinske zbornice Ozar C o na bi lidal je posebuo, jako pončao in pregledno, z natančnimi statističnimi dokazi opremljeno brošuro „Die Losung der auedoe»terr*ochiechen Ei*enbahnfrage, ein cffanes Wort an d»'e Mitglieder des hohen R- ich-iratli-s", v kateri rekapitnluje, kar je bil povedal v nebrojnih brošurah, katere je bil v dolgoletnem boju za rečeno progo obelodanil. Ia nje je razvidno, da bi interesom avstrijske industrija in trgovine, sosebno še tržaške trgovine, ustrezala samo proga Skofja-loka Divačn i a da bi zt> to progo v primeri s tursko bohinjsko bili zgradbeai troški dokaj manjši, r*at*bilitet* pa večja. V Combijovih brošurah je zbranega toliko materijala, da bodo zagovorniki škofjeloško divaške proge lahko ovrgli vse proti tej ilalezuici navedena argumente.
— (Hrvatski opozicij onaleo dr. S i m o Mazzura aretovan.) Kandidat hrvatske zjedinjene opozicije za okraj Klanjac, dr. Mazzura, ki je jeden najodličnejsih zagrebških odvetnikov in opozicijskih voditeljev, je bil predvčerajšnjim na potovanju po svojem volilnem okraju v Vel. Trgovišču aretovan in odveden v Klanjac. Na brzojavno pritožbo pri banu je bil dr. Mazzura zopet izpuščen. Ta nezaslišani slučaj, ki se je mogel priteti le v eri grofa Khuen-Hedervaryja, razburja vse hrvatsko časopisje. Vlada nastopa z brezpiimernim terorizmom proti opoziciji in njenim somišljenikom. Tako je prepovedana kandidatoma, prof. Vrbaniču in dr. E. Kami čiču vsaka dotika z volilci. Opozicijonalnim agitatorjem je prepovedano biti po 9. uri izven doma; da, niti v lastni hiši ne smejo imeti luči po devetih. Goetilničarji po deželi so dobili različue prepovedi. Mnogo volilcev je pod policijskim nadzorstvom. Tako brutalno se veže po Hrvatskem osebna svoboda! Madjaronski mogočneži gredo celo tako daleč, da prepovedujejo prestopiti prag domače hiše
— zdravnikom, daBi jih kličejo bolniki. Tako je dobil dr. Valjaveu, zdravnik v Vrbovskem, sin pokojnega slovenskega pisatelja, strog „Zimmerarrest". Zares, krasne razmere!
* (Domov, le domov!) Doraotožjs je huda, nezMtstti, veeo*ire pozabljajoče muka. Kdor je prebival vsdno m vedno lo v milem domačem krt ju, vedno v krogu donc*čih svojcev, kjer pozna vse napade in kjer more kramljati v materinskem jeziku, tisti občuti neznfeLteko praznoto v svojem srcu, če ga zanese usoda nakrat daleč proč iz domovino, v tujino. Tj ko strašno domotožjo so ob un tili Poljaki, ki so bili prvjfitavljeni iz G* lici j- v češko Prago k 91 p^špolku. Vsaka 3'otnij* je dobifa prod meseci 3 — 4 mož«. Tod« šumno meščaufku življenje, češka govorica, češki klarinet in boben nikakor ni ugajal Poljakom. Neubsšljivo so hrer-eneii demov, le domov. Kla i. tihi iti redkoItKsetvM so bili p^'jiki tnfun-triati, če tudi «o sc trudili bratje Čehi, da bi jih razvedrili. Ves zaman. Ko je bila pri 91. regimenta predvčerajšnjim pomladanska vizitacija, katero je izvrševal brigadir, ter, kakor običajno, poprašal rs-giment, kakšne želje ima kdo. nt-pili so nakrat vsi poljski vojaki iz vrst tor eo brigadirja prosili, naj jih pošlj« ropot donof, k d • . m i polku, zakaj v Pragi jim je — strašno dolpčas. Brigadir jim je obljubil, i« tako bodo Poljaki zopet kualu doma
— atej rojaki, veseli iu živi.
* (Iz ljubezni do svoje žene) poskusil se je na Dunaju službujoči delavc Wittmanu usmrtiti. Pred nekaj dnevi mu je umrla žtna, s katero je bil šele malo ča«a poročen. Koj po pogrebu je šel Witteaann v svojo klet in icpil večjo množino žvep lene kisline. Včeraj so ga našli ljudje v kleti na pol mrtvega in ga prenesli v bolnico, a upanja ni, da bi okreval.
* (Prva ogerska zdravnica) je grofica lin gonay, ki je bila včeraj v Budimpešti promoviraca. Grolica j« studu sla medicino 22 let ter je specijalisti«}* v ženakih boI**s«ih.   Obiskovala je pa medicino na nemški, švicarski in na ogerski univerzi.
* (Verska blaznost) V Kijevu je v neki skali cerkev in samostan, kamor romajo veako leto ljudje ie najoddaljoejših krajev. Zadnje dni je bilo nakrat kacih 30.000 romarjev zbranib, a mej njimi je postala verska blaznost uprav epidtoiičn*. Zblaznelo jo izredno mnogo ljudij in edravniki se jako boje, da jih zblaeni še več.
	1	
	Slovenci in Slovenke! ne z&Mte	
	družbe sv. Cirila ln Metoda I	
		
Dalja v prilogi. 1 H		
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 110, ini 15. maja 1897.
Davila a
Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani eo v zadoj h d?eb t*duh darovali: Gd.\ Ljndmiia R.blek v L'tiii cea'o venca na krsto gospa Ane Obi: kn ve 2 gld. — M-Ia diužba po Dcgrebu č. g. lv Bolte župnika v Ledinah 3 gld 73 kr. — Iz nabiralnika pri g Ivana Pigo&tariju v ćrničab pri Gorici 1 gld 51 kr. — G. Janko Jeglič, nadačit<?lj pri sv. Kr iu pri L'tiji svoto 1 gl 30 kr, nabrano v Miklavčičevi goa'iln; za izgovorjene ptnjke mej slovenskim pogovorom. — Slavna posojilne« v Ko nj oh 25 gld. — Iz nabiralnika A. Svstinovi goetiln; v Ž rovuici 2 gl.50 kr. — Žnia iz Trnovega v Ljubljani 1 gld. — C. Roap Frsnč. Jerflič, vpok. žapnik prd St. Jurijem v Izlakah, za veli-kovško šolo 2 g!d — C. g. A. Tolminec v Gradcu, mespčai donesek 5 gld — Briska podružn ci v Bi ljan« po gosp F. Smiči'u 30 gld — čisti dehodek zabavu'ga večera šenklavško frančiškanske ženske podružnice v Ljubljan 80 gld. 4G kr. — Gcspcdje ljubljanski b gc;slo^ ct pokroviteljema 102 gl. 32 kr. — Slavna posojilnica v R bnici 20 gold. — Bog plačaj vsem milosrčnim dobrotnikom ! Opozarjamo vse č. stito gg podružnične blagajniku in blagajnice, da bi začeli pobirati udnino. L tos je dohodkov za dober tisočak manj, kakor jih js bilo lani osorej. Sicvenci, ns nazaj, ampak naprej 1 Blagajn iš t vo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dredništvn našega lista sta poslala: Za drnžbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. Rupeit Bežek c. kr. m f t v Zitičim 10 kron in gospod Teodor plem. Trbuhovič, c. kr. sodni pristav v Zatičini 10 kron, oba mestu običajnih vercev na krsto pokojnerru dr. Fe. Podobniku — Skupaj 20 kron. — Živela rodoljubna darovalca in n n u nasledniki!
Dunaj 15. maja. Zaradi adrese, na katero se je zjedinila slovansko-avtonomistična veČina parlamenta, zagnalo je nemško časo pisje velikanski krik. Levičarski listi kriče, da je ustava v nevarnosti in da se hoče nem štvo pokončati ter naznanjajo najljutejši boj.
Dunaj 15. maja. Liberalni veleposestniki predlože svoj posebni načrt adresi, kateri je sestavil Baernreuther. V njem se povdarja, da se mora prispevek Ogerske k skupnim potrebam zvišati, povdarja se pa tudi, da je ohraniti centralizem. Jezikovne naredbe se ob sojajo in zahteva se ohranitev sedanje šole.
Dunaj  15. maja.   Frihodnji teden se odloči vprašanje o kvoti. Ako se doseže zje dinjenje, se pri tej  priliki tudi odloči, kdaj pride stvar v parlament.
Atene 15. maja. Mej grško in turško vojsko se je pri Domokosu unela bitka. Poroča se, da je bilo na obeh straneh mnogo vojakov ubitih in ranjenih. Izid bitke še ni odločen.
Fetrograd 15. maja. Pri Derptu se je zgodila velika nesreča. Vojaški vlak je skočil iz tire; 16 vagonov je bilo zdrobljenih. Ubitih je bilo 100 vojakov in dva častnika, 60 vo jakov pa ranjenih. Vzrok nesreči je povodenj, katera je nastala vsled dolgotrajnega dežja.
Pariz 15. maja. „Ageuce Havas" javlja, da bo Turčija najbrž zahtevala 78 milijonov odškodovanja za vojne stroške.
Pariz 15. maja. Turški minister vna-njih del je sporočil poslanikom, da v kratkem odgovori na noto, s katero se je začelo posredovanje velesil mej Turki in Grki. Turčija hoče vsa pogajanja zavleČi vsaj tolika časa, da zavzame turška vojska Domokos.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojiluicii V Slov. Bistrici je v tretjem letu svojega obstanka imela denarnega prometa 183.931 gld. 27 kr. Pristopilo je 180 zadružnikov, izstopili pa so 4, ter šteje tedaj 553 zadružnikov, ki imajo v deležih 2818 gld. Hranilnih vlog se je leta 189G vložilo 05.779 gld. 8 kr., izplačalo pa 41.700 gld. 70 kr., tedaj se je več vložilo, kakor izplačalo 24.069 gld. 32 kr. in ker znašajo kapita lizovane obresti 3145 gld. 59 kr., se je stanje hranilnih vlog povzdignilo za 27.514 gld. 91 kr. Će se k temu prišteje stanje hranilnih vlog koncem leta 1895 po 73.7G0 gld. 59 kr., znašajo iste koncem 1896. leta 101 275 gld. 50 kr. Novih p'soj i I se je leta 1896 dalo 41.171 gld., vrnilo se je 3G53 gld. 16 kr., torej so se posojila pomni žila za 37.517 gld. 84 kr. Če se k Umu prišteje stanje posojil koncem 1. 1895 po 65.485 gld., znašajo ista koncem leta 1896 103 002 gld. 84 kr. Čisti dobiček znaša 1347 gld. 95 kr., iz katerega se ima naj poprej pokriti 5°/0 dividenda od deležev v znesku po 117 gld. Uij kr. Po nasvetu nadzorstva in vsled sklepa današnje skupščine se je od ostalega čistega
dobička po 1230 gld. 18 kr., določila nagrada za ur ado vanje načelstvn 400 gld., za sklepanje računov 50 gld. in v dobrodelne nam-mo 150 gld., skupaj 695 gld. Ostanek čistega dobička po 535 gld. 18 kr., { se pridene posebni rezervi, katera se zviša d števši prejšnjih 1301 gld. 88 kr., skupaj na 1837 gld. 6 kr. Splošna rezerva znaša 556 gld. '24 kr. in imate obe rezervi skupaj 2393 gld. 30 kr.
— Pos jilnica v Celji je lani zgradbo svoje hiše „Narodni   dom**  dogotovila   in  se je konce m preteklega leta vže tudi   preselila v svoje prostore v   ^Narodnem  domu".   S  posebnim, zadovoljstvom mora se povdarjati, da je „ Posojilnic i v Celji" tudi v pretečenem letu navzlic v obče znani slabi letim in raznemo hujskanju od strani naših nasprotnikov, prav lepo nnpredovala.  Denarni  promet dosegel je v letu 1896. svoto 3,106.495 gld. ter se je pomnožil proti prejšnjemu letu za 387.9'.)ii.'»0 gld. Novih zadružnikov je v leta 1896. pristopilo 284 in vplačalo deležev 1977 gld..  izstopilo pa je h8 zadružnikov ter vzdignilo deležev HlS  gld    Število zadružnikov se jo  toraj   pomnožilo za 196 in deleži za 1159 gld.   Koncem   leta 1895. je bilo 315"> zadružnikov, kateri so imeli vplačanih deležev 39.141 gl. in je tedaj štela  zadruga koncem leta 1896. 3351 zadružnikov,   kateri  so   imeli   vplačanih deležev 40 300 gld  Hranilnih vlog se je leta 1896. vložilo 22b7krat 694.058 gld. 91 kr.f   vzdignilo se pa je in sior; popolnoma 338krat   in deloma 7G9krat 660.282 gld.  59 kr.   toraj  se  je  več  vložilo za 88.876 gld. 32 kr.   Kapitalizovane obresti za leto 1896. znašajo 52.492 gld.  50 kr. in so se tedaj vloge pomnožil« za 85.868 gld. 82 kr. ter znašajo koncem leta 1896.  1,4 64.215 gld. 97 kr. na 2214 knjižic.   Na posojilih izplačalo se je leta 1896. in sicer 513 zadružnikom 209.161 gld   H3 kr., vrnilo pa je 2711  zadružnikov 90 150 gld.   18 kr., tedaj se je več izposodilo 119.011 gld. 65 kr.  ter znaša stanje vseh posojil koncem leta 1896. 1 134.792 gld.
71 kr., danili 3162 zadružnikom. Od teh posojil dano je na goli hipotekami kredit 406 480 gld. 60 kr., na hipotekami kredit in na poroštvo 520 912 gld. 1 1 kr. in na osebni kredit, t. j samo na poroštvo proti menicam 197 400 gld. Stanje naloženega denarja se je vsled slabe letine in stavbe nNarodnega doma" tekom lanskega leta nekoliko skrčilo ter znaša koncem leta 1896. s kapitalizovanirni obresti vred 177 525 gld. 61 kr., izvzemši poštno hranilnico, v kateri je bilo koncem 1. 189G. tudi 901 gld.
72 kr. naloženih. Izdatki za „Narodni dom" znašajo do 31. decembra 1896.1. 181 025 gld 74 kr., ostali streški okoli 25 000 gld so se pa do danes tudi vsi poplačali. Upravno premoženje se je v letu 1896. zvišalo za 99 777 gld. 86 kr. ter znaša koncem leta 1896. 1 623.524 gld 91 kr. V letu 1896. prosilo je 880 strank za poaojiln. v skupnem znesku 311.200 gld., dovolilo se je pa 621 strankam v 69 sejah 246 940 gld., od katerih se je pa le 209.161 gld. 8)5 kr. izplačalo. Skupnih sej načelstva in nadzorstva je bilo leta 1896. ednajst in sej stavbenega odseka 29, veeh sej tedaj 109. Čisti dobiček
leta 1896. znaša 14.507 gld. 85 kr. Po nasvetu skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 13. aprila 1897 naj se ta dobiček naslednje razdeli : Zadružniki, kateri niso bili koncem leta 1896. ob enem dolžniki, dobijo od svojih deležev 5°/0 dividende, katera znaša 771 gld. 25 kr. Posamezni udje na čelstva dobijo v smislu pravil od čistega dobička 5°(0 redne nagrade, t. j. 725 gld. 39 kr. in izvanredno nagrado po 500 gld. Nadalje naj se da nagrade: Tajniku 350, knjigovodji 300, praktikantu 30, uradnemu slugi 30 in v dobrodelne namene : „Dijaški kuhinji v Celji* 300 gld , „Kat. podpornemu društvu v Celj" 250 gld , „Podpiralni zalogi slov. nižje gimnazije v oeljiu 50 gld., „Društvu sv. Cirila in Metoda" 50 gld. in „Podpiralni zalogi slov. vseučiliščnikov" v Gradci 50 gld., skupaj 3406 gld. 64 kr., ostanek čistega dobička po 11.101 gld. 21 kr., naj se pa pridene posebni rezervi. Posebna rezerva prejšnjih let znaša 90.040 gld. 18 kr. in bo znašala sedaj 101.141 gld. 39 kr. Splošna rezerva znaša 6000 gld. tedaj obe rezervi skupaj 107.141 gld. 39 kr.
Banogoatravnalca poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero so dA tako muogostrunsko porabiti, nego ,,Moll ovo francosko žganje in sni", ki je takisto bolesti atetnjoce, ako so namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSic* in živce kropilno in jo zatorej dobro, da bo priliva kopellm. Steklenica iti) kr. Po postnem povzetji požilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.I,, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9, V zalogah po deželi zahtevati jo izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (97—6;
l'roli zobobolti In giijilohl zul» Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dleeno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Jodinn zal o^u
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Rssljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (91 — 1H)
Za kmoto valoo. Dokazana resnica je, da ima spremenljivo vreme, prehod suho klajc k sveži, zeleni krmi na domačo živino jako neugoden upliv. Zlasti pa nastopajo pri svinjah, ovcah, jalovini in pri perutniui kužljive bolezni. Temu v okom naj so rabi pravočasno ,,Kwizdin komen-burski hranilni prašek za živino", K w iz din restuticijski flnid, K w i zel in praSek za svinjo, Kwizdi no sredstvo zoper driBko pri ovcah in Kvvizdin prusek za perutnino! Vsa ta sredstva so se tekom let povsem obnesla,
— (Dobro domaće zdravile.) Mej domačimi zdravili, ki se rabijo kot bolečine tolažeča in odvodilna mazila pri prehlajenjih i. t. d., zavzema prvo mesto v laboratorju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelani Lioiment. Capsici comp. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in je vsaka steklenica zaznamovana z znanim rudečira sidrom.
Dejstvo Je, da današnje dame vsakdanji rabi l'ouilre - 1 -I ust tlnr in ttnvou -l-i^lit nI I ti«' zahvalijo ono mično barvo kože in ono motno aristokratic.no polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo toaleto I* o udre - ■ itlum Ine in Na-* o n - t1!^ lan I i li«'. Te higijenični toaletni predmeti nimajo v sebi nikakoršnih metaličnih snovi in so zajamčeno n»£kod j i vi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: ,,Crlava S čelado".
Glavna zaloga za Avstro - Ogerskro : Lekarna pri sv. Duhn, E. Tomaja naslednik
A. 11 iiiuer. Zagreb, Ilica št. 12. (3126—31)     Zaloga za Izubijano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resljeva cesta st. 1., pole«* mesarskega mosta.
Iz uradnega lista.
i si rs i! nt-   h11 ekNekutivne <lr»sbex Franceta
Z o h e c. a posestvo v Danah, cenjeno 2850 tfld. 50 kr. in Jurija S a m s o posestvo v Gori, cenjeno 1440 gld., oboje dne 18. maja in 16. junija V Hibnici.
Posestvo vi. St. 1 v Cateftt (v drugič), dne 18. maja v Kostanjevici.
Janeza K o b j a n a zemljišča v Dolah , cenjena 660 gld. in 575 gld., dne 19. maja in38. junija v Mokronogu.
Franceta Hafnerja zemljišče v Godefliču, cenjeno 1771 gld, iu Ivana M o ho ri 6 a posestvo v Lafijah, cenjeno 856 gld. in 100 gld , ohojc dno 20. maja in 16. junija v Skofji Luki.
Franceta Hat Jana zemljišče v Gor. Tuhinju, cenjeno 1845 gld. (v drugič), dne 91, maja v Kamnika.
Valentina S e r a ž i n a zemljišče v Grižah, cenjno GliO gld., dne 31. maja in 95, junija v Vipavi.
Antona ('i tu perma n na posestvo v Nareda, cenjeno 1285 gld., dne 21. maja in 25. junija v Vel. Lsiicah.
Umrli so t LJubljani:
Dne 11. maja: Marija Čampa, paznikova žena, 42let, Hrenove ulice St. 11, vnetje trebušne mrene. — Marija Winkler, tov. delavka, 85 let, Karlovaka cest ast. 6, vodenica.
Dne 12. maja: Marija Mulller, pisarjeva hči, 8. meseca, Kolizej, božjast. — Amalija KraSovic, uradnega sluge hči, 13*/. let, Dreg st. ti, jetika. — Aleš Dolenc, natakar, til let, Pod Trento fit. 2, jetika. — Martin Gostič, postni uradni sluga, 44 let, Rimska cesta 8, antraks.
Dne 13. maja : Ivan Zadnikar, kajžarjov sin, 81/! mesecev, Crna \as St, II, jetika. — Antonija Vizjak,delavčeva vdova, 80 let, Karlovska cesta St. 7, sprijenje jeter. — Frane« Lavne, uradnikov sin, o let, Martinova cesta St. 68, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 12. ma a 1897.
jL kr.
Pfienica, htl.......I 8|20
?*. „......II 6 -
Ječmen, „...... 5 20
Oves, „...... 6180
Ajda, „...... 7
ProBo, ,...... 7
Koruza, „...... 6 —
Krompir, „...... 3
Le^»,       m 11
Grah, ...... j2 —
Fižol,      n...... 9 —
Maslo,          kgr.. . ', — 90
Mast,              «... — 70
Speh, friSen,   „  . . . —164
!LlL|kr-
Špeh, povojen, kgr. . —6H Surovo maslo,     „    . '—70
Jajco, jedno......1— i
Mleko, liter......j— 10
Goveje meBO, kgr. t—64 Telečjo „      , _«0
Svinjsko n , — 70 KoStrunovo    ,      ,   j — 40
Pi&anec........ — o£>
Golob..........L 18
Seno,   100 kilo .... i 2 60 Slama,   „     -  .... I lj78 Drva    trda, 4 rjmetr.   8 30 .   mehka, 4 □   .     | 4|50
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 306-2 m.
"rt* a	,Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tflmpe-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Uokrina v in m. v 24 urah
14.	9, zvečer	788*5	72	si. jvzh.	oblačno	
15	7. zjutraj	732-3	66	sr. jvzh.	oblačno	1-7
>»	2. popol.	7320	8 9	si. ssvzhod	dež	
Srednja včeraj&nja  temperatura b'91,   za  7*0' pod aor nalora
ZD"a.3D.3-jslsa< "borza.
dne 15  maja 1897.
Ukupni državni dolg v notah..... 101 gld.
. r '.i državni dolg v srebra    .... 101 „
'-..i zlata ronta....... 122
ivstrijska krouaka runta 4°/,
100
Jgcrska zlata renta 4°/a....... 1 22
.fgerska kronska ronta 4°/8    .   .   ,   ,   . 99
^vstro-ogerake bančne delnice    ,   ,   ,   . 954
iLroditne delnice......... 862
>:,{,,.; ........... 119
Vemški drž. bankovci ta 100 mark    .   , 58
tO mark............ U
;0 frankov........... 9
(talijanski bankovoi........ 45
J. kr. cekini........... 6
Dne" 14. maja 1897.
l°/6 državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Somlj. obč. avBtr. 4l/1°/0 zlati zaat. listi
Kreditne srečke po 100 gld...... 198
i j.ililjako srečke......... 22
Sndolfove srečke po 10 gld.  .   .   ;   .   . 26
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. .   . 155
rrainway-drnit. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 421
Papirnati rnbelj   ......... 1
90 kr.
90 .
70 -
90 .
40 .
75 .
75 :
60 .
sr;' ■
73 ,
v>1 ■
85":
65 .
155 gld. 192 , 128 .
99
25 kr 50 .
80 2
E "
50 \ Š7'/..
Zahvala.
Vsem t> štitim prijateljem in znancem, kateri so nam m<>j boleznijo in M smrti n;i3oga iskreno ljubljenega očeta, tasta in stareg.i < ieta. gospoda
Aleksija Daleni-a
skazali svoje aočutj.i na tako ljubezni polni način, kakor kodi onim, ki so druze/a pokojnega spremili k zailnj.mu ptk.-ju. peetbfM darovalcem vencev izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani dne 11. maja 1897.
V slovo)
Ker mi povodom svoje preselitve v Line ni 2 mogoče od vseh dragih prijateljev in znancev se i osebno posloviti, prosim iste za prijazan spomin 5 in nadal/ne prijateljstvo!
I 2dravi! (G99) *
V LJubljani, dne 75. maja 1897. r
(70i)
žalujoči ostali.  ■        Gotov ia p0Šten zaslužek
tj
« 5
5
9 m «n
11
1 * »g -M
*S"3
KISELINE
najboljša namizna in osveže-
(i4_a)     valna pijača, v.
preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju.
Iloiirik Mattoni, Itionsliiiltl Slatina.
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
1. najstarejša posredovalnica stanovanj is sinlet
Ljubljana G-. FX*T7X Breg št. 6
lftde   nujno :  Gostilniško  in  zaiobne  knharico za
Ljubljano m zunaj; 3 h 16 in o za tuka) v boljše hti6; dekleta k otrokom za Polj, 7- 8 gld. plt.ee; grajskeg-a kočljaža, prav dobra služba blizu Ljubljane ; 3 konjske strežnike ud
Prav spretna, brhka natakarica, (jamščine rmoJ.ua 7. dobrimi spričevali, Bolni vedenjem, simpatična, se najbolje priporoča. (704)
Lepa stanovanja in prodajalko
oddajam v novo zidani hiši v 4«OM|»o<l*klli ulicah hI. 7 (na v r u ž d -v <!<•• steze) s 1, av-giiNtom v iiajeui. Natančneje pri ML. Kuncu, Gradišće it 5. ,706— i)
Hiša z vrtom
v Ljubljani
proda, se is; proste rolsze.
Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda"
(67')—2)
Proda se dobro ohranjen
liarmonij
po nizki ceni.        (e«i—i)
VeČ pove npravniatvo ^Slovenskega Naroda-.
Prodajalnica
s kuhinjo
»dda ae H 1. in a J visi v liisfeiu ua VnlvA-ior|evcm trgu (prej Križevniški trg) nt.
Več se izve pri F. Supančič-u. (220—15)
Turistom, častnikom, pes-potovaloem se najbolje priporoča gotovo učinkujoči llouol L-o v
S
alicyl-obliž za kurja očesa
v pismih a 40 vinarjev proti korjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g. Ant. Krlmpcrju v Ljubljani. 6-15-;j
Pri izdelovatelju voz Ivanu Ban-u
Dunajska cesta št. 25 (666—S) Jo mi |»i*oil»i <-U ;i.5is;<Mi
Brcat, Štefani voz in Lanflaner.
Stanovanje
in transito-magacin
nddasta se takoj v najem v bližini tobačne tovarno. Eventualno se odda tudi
vsa hiša skupno v najem
katera je za kako indusf rijalno podjetje jako ugodna, ali pa se tudi  vee posestvo s  travniki in vrlom vred proda. (712-1) Več se iz\e pri upravništvu tega lista.
brez glavnice in rizike nudimo osobaru vsace^a stanu na vs h krajih po prodaji zakonito dovoljenih državnih papirjev ln sreok. — Ponudbe vzprejema Ludo vik Oosterreioher, VIII., Deutschegasso 8, Budimpešta. 477
(2)
Umetni in valjični mlin
(685)
v ns]bol}lstn stanji, s stalno vodno močjo, več orali zemljišč, se uradi visoke starosti posestnika lul.o« |>ro«ln pod prav ugodnimi pogoji aknpaj I zr>ven spadajoč) trgovino s moko, ki je prav živahna in ima stalne odjemnike. Mlin se odda ludi brez trgovine z moko. Obojp je v nekem pro-vinoijalnem mestu na HrvatstaeSM. — Ponudbe pod Šifro .,1»   2U«.V* odpravlja lludolt HoMq nu Duim|u.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice
Izvod iz voznega reda
vuljavneg-a od 1. xn.ai.ja. 1897. Odhod Is I.jnb!)•■•.»' (juž. kol.).
Proga 6oz Trbli. M M10
Ob 13  ari 6 mh:. |>o uoM oiohul vlak t Trhli, lUlJak, • v » • • Praiiranafctt*) njubno ; tnm Hslatlial t Aujioo, laohl, Omuildan, (joltioa-i ml, K'       RslfJ tu> t i .i ■; ■•.   na Dunaj rit   Ajnatattao. — Ob 7. ur,
5 min. Timr.ij oiobul Tlak T Trbla, rMnl.it-nl. Heljaki, OalnTao, Vr»i nerul fnat«, 1,1 ii.'.-., Unnat; b«m Hulithal t Holnonrad, 4a» kvlnju-Hulflinir t Sti<jrnr, I.lne, Hiulnjiifiun, 1'l^euj, Unrijino Tari, Ilelj, t'mncoTa Tari, •-..Iv., vari, I r Llptko. — Ub 11. url 6(1 min. Jop jliutuo oaubnl rlak t Irbla, Puntah«!, H.>'•**, i'» j?«r, Ljabno, Setattial, Dunnt —Ob 4. nrl 3 !•••!!. pofkolndu« osubnl vlak * Tt" ii, RMffck, Oalovao, Frunzenifaata, I.juhnOi d«* flelakhal ▼ Solnorrrad, I<oml-O*4toln, Zali na ieasra, Luomoat, Hr«.(feno, Onrlh, Unuevo, )'urU , uoa Klain Helfliu« t «ieyr, Uina, Mu.laja-Tloe, 1 l'.'f.J, Marijin« »ar«, Hab, Kr»noo»« var«, Karlor« Tart, Vrajro, iitpUtOi DnnaJ Tla Amatattan. — Ub 7. uri ta min. arećer oaobni Tlak t Ij«nite-lll«d.
Frogsv v Novo mesto ln t Kočevje.
Ob 0. uri 1A min. ajutraj motani Tlak. — Ob 11. url OS min po-puliulua niaUni Tlak. — Ob S. nrt 3» min. aredar moianl Tlak.
Prihod t I.juMJano   ju.'., kol.). Pro^a iz Trbtia.
Ob 6 ari A3 min. ijutra) utubnt Tlak ■ Dunaja tI» Amatetton, lolaOSJtSđs« Mi ■•.», Mt">-rn, firnuudani, Itahla, Aiistoea, ttjuhna, OaloToa, Rnljaka, r*raiiKflintfaita. — Ob 7. uri »5 min. »}ulra.J oaobut tlak 1* Leioe-Hlr.l.i — Ob 11. nii 30 min. dopolud: e otobnl Tlak a Itunaja Tla AmiUtl«ii, KarluTlh Taror, Hebn, Mnrijinih vari t, Plmja, BadoJcTle, Sulno^rada, I.luca. Stoyra, Parlaa. Gonert, Ouriha, '■.■;•>! -a, Inotnoita, " * na. Jnaaru, L«j:d-(l«at«liia, IJubna, Oelorca, Lil: ca, Pontabla — Ob «. uri 87 min. uopoludno •• nt tI»« > Duraja, T.Jnbi m, S^litbala, Iteljak«, OoloTca, Fru'iriinfejto, Pontabla. — Ob 9. ari 4 mu . srnuer ainhnl vlak a Dunaja Tla Anintotlon in UJubro, 1» lovskega, frn.it«, Francr«Tlh tmot KarloTlh Taror, Hoba, Marijinih ntoi, Pliuja, HuiicJovlo, Lincu, Stejra, Sulnonrada Haljaka, Ctli voa, Pot>*a><la
Pro^a iz Novega mesta Ln lz Kodevja.
Ob H. ari 10 min. ajutrnj mešani Tlak. — Ob 3. url 81 miu. po-polndua metani rlak. — Ob S. url 86 min. iTouer maaanJ Tlak.
s«11io«i is Ljubljane (drž. kol.) v Kniuiilk.
Ob 7. url 38 min. sjutraj, ob 1. ari - min. popolntia«, ob t. url 60 iti!n   iT-:.-or, ob 10. ari 16 min aTeoer. (Poalodnji Tlak I« ob nadatjah
In prianlkih.)
Prihod v L|aI>l|ano (drž. kol.) Is Kamnik**,.
Ob S. nrl 56 min. ajntraj, ob 11. ari S min. dopoladn«, ob 6. eri 30 min. »Ttoiir, ob 9. ari 66 min. iTaaof. (Poaladnji rla* loob aadaljah ln praanikih.)
Ogersko-hi*vatako delniško pomorsko (60)  parobrodno društvo v Reki. (20)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoća vozna Crta (elegantni, z največjim •
55f
\/ vožnje:
komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)   ^ \—-
V nooi od sobote jp^ na   nedeljo hitri
'pnrnikvZader Spljct-r S Oruca (Ragusa -Castel-nuovo-Kr.tor. V pondeljek ob 10. uri zveč, hitri parniki Zadar-Spljet-Metkovic. V sredo ob pol  11. uri dop. hitri parniki
_ r --- ---1 •   — - - ■   i---——
S f^^r Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 uri S' srveč. poStni parniki v Zader-Splj'it in na
^ y otoke do Kotora. Vpet.ek ob I. uri pop. postni
^^^V/^ parniki v lioSinj,  Selve, Zader, Sehonico, Trati, Castelveooblo in  Spljet.   Vsako nedeljo ob 7. nn zjutr. iz'et Rekn-Opatija-Losinj in nazaj.
Voinl redi se nahajajo v Waldhelm-ovom „Kondnkterjn" sto v. 593 604.
■■MPaajMaMMa—in i i nI
Zgubil ss je zlat prstan
včeraj potok v ob'ižji „Narodne tiskarne".
Posten* najditelj se prosi naj ga odda v upravniitva „Slov Naroda" prott primerni nagradi.
Izboren Schwarzenbergov sir
pr 100 kij 25 v poštnib zhbojih m tto ii 4 kg franko
I Ih za zubojček, vzorci brezplačno, pr poroča najbolje (642—4) i>ttrnii. Nlrarua i;/cs/.o\v.
Ravnokar dodlo:
Leuchs, Adressbuch
der Kaufleute, Fabrikanten, -&&=Z *
Gevverbetreibenden, Gutsbesitzer etc.
Zvezek: dtajerako, Koroško in Kranjsko 9. izdaja
1897—1901. Cena 9 gld. Dolu se pri: (710)
I. Giontini
trgovina r.a knjige in papir, Ljubljana. Me*tni trg.
Traber-jev muzej
v Lattermanoveni drevoredu.
Jutri v nedeljo zadnji dan!
WfT V»toi»nliia 10 kr. (709)
Učenec
kacih 14 —15 let stiir, se iSče v trgovino z meda-n i m blagom. Vzprejme ae do dne I. junija t. I. pri Iiiilti ICtiiM-u  v M|»o«1ibJI IsIrlJI.        (676 — 2)
Prodajalnica
(667-3)
pripravna za vsakerčno trgovino, ee odda v av-gUHtnem terminu v ii r« tj i en h s.t. !$. — Več se uvć pri lastnika J«riiii Nclirc>y-ii lstotam.
-\.-\ Izredno fine Kf
nagizdne kartonaše
za napolnjevanje za krofinjnrje dobavlja najceneje Izdelo-valeo kai tonat
"Viljem X^iidloi* v Tercdaciiiia (Thereslenetadt) na Oeikem. (613—2)
Iščejo »o
solidni Ijadje neoporečenega značaja, ki so znani v boljših krogih po deželi, ali za »talno zastopstvo ali ca prosti caa. Strokovnih znanj ni treba; to službo lahko opravlja viakdo in v vsakem kraju. Pri dobri izvežbanosti
tiaož srolđ.irxarJe-v ~^tta na leto gotovih. — Ponndbe pod naslovom: Fr, Zeman, Kralj. Vinohradv 279 (Praga). (708—1)
Podpisanec cddam stojo
(690—1)
s potrebnimi  prostori za meiar/ikl  obrt ne
zelo dobrem kraju in s mnogobrojnim obiskom (vsled nepovoljnih družinskih razmer) pod agod* nimi pogoji v najem. — Več* pove Jožef Jeie, posestnik in mesar v Tržlčri Is it. 33.
Prodajalnica
odda se s 1. avgustom 1.1. v najem na sv. Petra cesti dtv. 23. Cena jako Ugodna. Naslov se iztć pri nprav-ništvu tega lista. (713—i)
S AN T AL od MTDT. Zatre Oopala, kubebe, vzhrlzganja.
Uzdravi iztok v 4^ urah. — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleenih
I in povzroči {čiščenje najbolj  j----^
kalne vode.  Kot Jamstvo ima vsak toholAeo ime \^__J
Zalega, 8. rue Vivlenne, Parit
in v glavnih leknrnah Avstro-Ogrske.
Zobozdravnik
HvToćl. unlv. (698—1)
dr. Julij pl. Koblitz
dozclaj v hotelu ,Pri slonu*
stanuje od 19. maja naprej na Dun?Jskl cesti št. 3.
O h rs»n |«ii_|e zob po Izpolnitvi e zI«toui, srebrom
lu onislloin, kakor tudi rti i:n 11 <-n j r v ihe h ln t koreninah bolnih sob.
Umetni zobje in zobovja.
Zot»Jt> ae «ler6 s vporabo roealnn In narkose.
Govoriti se more od 9 do 5. uro Zdravljenje uboziu v torek in četrtek od 5.-7. are poporodne«
Vsak kašelj | !t*!f22;
, —      .    * «    . odpravi samo
Vsaka  hripaVOSt  j sXrauie-Ja
katarnim uničevalcem
(dobrookiiHno konfltnre). (561-8J Zavojčki po :'."> kr. ee dob vajo v I.|abl|wnl pri : .flii..*.u I.«>usl«*k-ii. lekarna pri „Mariji Pomagaj" ; 1 I»h1<Iii pl. TrnkAciy>Ju, lekarna npri enoronu**; <i*br, PI«04»ll*Ja. lekarna   pri angelju  . J, Muj r-|u, lekarna pri „zl. jelenu',
,Danubia' kolesarske tovarne
A Idi s. Hulla
na Dunaj i VII. Hermannspasse št. 29
ponujajo svoje nove prvoras-redne 87 1. modele, gospodnke, damske in dešk> roverje pO najnižjih cenah. Na zahtevanje se pošiljajo katalogi brezplačno in (410 —V) pofitnine prosto.
Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih conah
I*. Mlkusoh
Mestni trg 6t. 15.
Prporočam se vsem   krotnarjem, posestnikom ln drugim,  koji več vina potrebujejo.   Podpisani imam
jako dobro črno vino
oenejie ln dražje. Poiiljal bi ga v svojih posodth od HO do ;.....     litrov. Idter vina je po 16, 18, 22 m 26 kr. a. v.
(651—7, .Tu rij Uole
posestnik v Fulju, Via Glovla it. 4-2.
(411*9)
i
i,
i
i
«E2
odpravi v 7 dneh popolnoma (881*91)
C'lirlNtoftT-tt izborni, neškodljivi
dr.
JetUBO  ««>l«vo  učinkujoče  sredstvo  proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj .) OB>* lukitrna v L|hI>) |Uiii.
?
4
Popolne strojne uprave
za (106—18)
parne opekaniice
dobavljajo kot glavno npecijaliteto
Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). j|j
Nad 800 tovarn instaliranih.
Pro kranjska izđelovalnice novili dicikljev
Josip Kolar
v |»onIo]»Js h litre pošte.
Najuljudneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi
kolesa (biciklje)
svojega domačega izdelka
in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo.
Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti.
I m. m pa tudi \ oliko zalogo najfinejših angležkih in dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah
Ker imam sedaj urejeno delaluico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jati, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narejati in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje.
Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi.
Z velespoštovanjem se uljudno priporočam
(358—11)
'M
m
m
i m
I 1
3&
1 1
Preselite! Krojas
Svojim čaatitim naročnikom, kakor tudi p. n. občinstvu naznanjam najudaneje, da som jir^nelil a svojim krojaškim obrtom s Kongresnega trga št. 3 na
Dunajsko cesto štev. 14
(v Mathianovo hišo)
Najl<jpan zuhvalujoć se za đoBedaj mi skazano zaupanje, prosim, da h-e mi isto blagovoli ohraniti tudi sh  dalj«  ter  ae bodem potrudil, da čestite naročnike postrežem s solidnim delom in po ceni. Za mnogobrojna naročila proseč beležim
(701-1)
z velespo.štovanjem
I. N. Potočnik
krojaški mojster.
i
Do I. junija in od I. septembra stanovanjske tarife za 25 „ znižane
Zdravišče_
papinske Toplice
na Hrvatskem
od zatro rjans ko želozniške postaje ,.Zabok-Kraplnsko-Toplfoe" oddaljeno za jedno uro vožmo bo odprto od 1. aprila do konca oktobra. 30" do 35 R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo preti protlnu, mišični in členski rcvml, in njih posledičnih boloznih, pri iskll, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatth parinterinulnih vesin, Volike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tusne kopeli, izvrstno urejene potllnioe (sudariji). masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. Priležna stanovanja. Dobro in no drage gostilne; stalna topliška godba, katero oskrbuje godba o. m kr. pei-pelka nadvojvode Leopolda št. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omnibnsi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovio. Brošure so dobo v vseh knjigarnah. Proupekto in poročla pošilja
(.rj37—r.) kopališčno ravnateljstvo.
KSa^3SBS9iffiaE&ZS3SSSSiBaBBBXBSaBfi
Sobni slikar
Ljubljana,
Hilšerjeve ulica 3
Sobni slikar
Smlednik-Rspne
uljnduo na/.nanja, da je pričel izvrševati (564—1)
Hjj-u.'blja.nl ©lllcetrels© oTort
in se priporoča p. n. obfiinst« u v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, katera izvršuje ukusno, točno in oeno. Pismena naročila prosim pošiljati v Ropn.jo, p. Smlednik.
itfsiiiirm ■ i'i iTiiiirrftiffliTMtTiBsMiiiii
;^asi^. iiufovilBo društvo U
Filijala za Avstrijo:
Filijala za Ogersko:
Dunaj, I, Giselastrasse i Pešta, Franz -Josefsplatz
fit. 1, v hisi društva. št. 5 in t>, v hiši društva.
Društvena aktiva dn6 31. decembra 189B.......... kron M 7,569.080' —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 81. decembra 189R  .   . - 2 7,liJ>'.589-— Izplačitve zavarovalnin in rent  in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ,.................. , 891,644.580*—
Mej letom 18(J5 je društvo izpostavilo 87(>l polic z glavnico ... „ 83,967*800*— Prospekte in tarife,  na podlagi  katerih  izdaja  družba police,   kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje
pri C3-Tric3.cia-CL Sescb.ko-tu..       (8196—71
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč, se svojim   veleč.-istitim  naročnikom   najlepše   zu zaupanje katero so mi v toliki meri izkazovali skozi '.il let v mojem
frizerskem podjetji
v Ljubljani, Kongresni trg (nasproti kazini)
UHOJam se ob jednem — s prošnjo, da mi blagovolijo ohraniti prijazen spomin — naznanjati, da sem izročil frizersko podjetje z današnjim dnem svojemu poslovodju gospodu Otonu Fettloh-Frankholmu ter prosim prijatno, prenesti meni vedno izkazane simpatije na mojega naslednika.
Z velespoStovanjem
Ludovili Buzinaro.
Z ozirom   na  spredaj  stoječe  naznanilo se usojam  obračati se do vele-
častitega p. n. občinstva z uljudno   prošnjo,  da bi igovoli   mojemu predniku,
gospodu L. Buzinaro, izkazano zaupanje prija n > namo prenesti in vzprejeti
zagotovilo, da se bodem vedno trudil, z elegantno in točno postrežbo pridobiti
si zadovoljnost p, n. naročnikov ter si s tem obrai iti njih trajno naklonjenost
in se priporočani .
1   1 /. velcspostovanjem
(fiHl—3)
Oton Fettich-Frankheim
frizer za moške in žonske.
L Luser-jev obliž za tunsie.
<.o», ...  In hitro upii- >*\4V»
vajoče Hredatvo proti
Uurjim o< csoin, tuljem na pod
A
platih, petah in ^/T.^^^
55» ^
Veliko priznalmh pisem je na ogiud v
Doh-va Be v lekar nab.
drugim trdim > prHHkaui      X V kožo. v**x**j3»'»
yf / v ^y    glavni razposiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
328-12 Meidllng-ĐunaJ.
Pristen aamo, i e imata na*, od in obliž varstveno znamko in podpia, ki jo tu zraven; torej naj bi- pazi in zavrne vse manj vredne penaredbe.
frietun * i.jiii>-8**iii i J. Mavri Mardetsoblftger, U. pLTrnb 4czy, (t. ć'!cooli,L. i o- ; v Rtii'iof *\>v fim 8. pl. Sladovič, F. Llaikj-; v Kitmiiiku J Moč in k , v Olovci A. E^go'-, W. Thurmvvald, J. Rirnba-oher; v lirex»h A. Aich-iug«'r; v Trgu (na Ko-roškem) C Menner* v ii«*1|mUu F. Soholz, J. M. Štadler; v *«orici G, B. Pontoni; v *iV«>1fiv-besrgu A. llillh; * Ii.r» -■iti K. Savni k; v ic*»d-Koui C. £. Andrien; v Idriji Josip V/arto; v KMdovIft«! A. U.dib k; v C'4'Zji 1*».. delaj v «f'r-noic lin: F. Haika.
■
6423
Št 760.
(695-2)
Oii.invKc •rlitvarNtvA v materiji razglaša, da se liocle vrnila
dne 24. maja 1897
«mI 14). ure do 1*. ure o|ioludne potom /iimnjšmir ja« m- 11-i ti«- «! i-iixIm' «»«1 ditji« eele
zgradbe mm šolskega poslopja! Brezovici.
l*roracv»un. nat-rt lu »lavlieui poboji no »«.al»nini oli mu <l ii i li uralft rs« *:|M»ložen I.
I4li«-iiii eeutt M eelo zjeratlho Je proraeuujeiia ■iti  KfttMft fcld. SO Kr.
14 lej <lB'ii>hi Ne uljudno vabijo p »ujetniki z opombo, tla se mora pred dražbo polomiti 10% varščine.
Občinsko glavarstvo Materija
dne IS. maja 1909.
K»si«»lic.
Kranjsko društvo v varstvo lova.
Prevzetje restavracije.
Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznanjati , da sem V «l;»n 1.  m »» J ii i li il |»i*4> \
restavracijo g. I N. Potočnika
xr Domžalah
katero bodem imel na svoj ničun.
Točil bodem dobro znano Budejevisko pivo, kakor tudi dobra tirolska m dolenjska vina. /a slastna Jedila in dobro postrežbo pri zmernih cenah bodciD skrbel kar najbolje F. n. cenjenim gostom je tndi v razpolago krito keglUče.
Končno priporočan] se tudi vsi»i ljubljanskim izletnikom, kateri so me v Kamnika s svojim obiskom počastili, da me blagovole posetiti i tako v I) mialah.
Z odličnim spoštovanjem so priporoča
iyiila.il Keržišnijk.
Na Naj v in je povelje Nj. c. in        kr. apostolskega Veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
«*f(» dobitkov v gotovem denarji, razdeljenih na 148 dobitkov a 3834 preddnhifki in 3834  naknadnimi dobitki v .skupnem znesku fCft.v.OOO Klatili kron m flOO.O.»4) ffjd. avstr. velj. m .sicer:
dob tek	z 160.000 kron v zlatu	mm	i .....		dobitkov po 175 goldinarjev -	1.400
n	„   lf>.( (10 kron v zlata	ma	lfi.000	14	• MO	9.100
n	„    6.000 goldinarjev	■=	5.000	18	n 100	l 800
	n    4.000 „		4.0 0	28	, 75	9 100
n	„ y.«>oo	mm	8.000	89		9.800
	n ».000	_ -	2.1 00		„30           „ mm	9.880
	,    1 Bi 0		1,800	60		1.960
	• 1.6C0	—	1 600	182		8.840
	n    1 .»00	mm	1.800	f)84		8.7«0
dobitki	po  i.000 „		8.000	:i:>< t	19	4.200
	600	—	•J.i 00	1.850	.   io =	18.500
	800	mm	1.900	»iti1»	n           »7 tt	4.690
n	800	—	80<>	4.400		'JO. IDO
	Srećksnje bode	n	<=>pre»>iicno dne 10. junija 1397.			
			vel ]		grlcl. ;«. v.	
Sročke se dobivajo pri oddelku za državn-   1« terije na Dunaji, I., Riemergasse 7, v lote-njhkib kolekturah, tobacnib trafikah, pri davanih, postnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.   Načrti srečkanja ttk kupovalo« srečk brezplačno. Srečke r-e clojpooil jevjo pcfttZllaa.« proeto.
(23!>—7)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek državnih loterij.
Poslano.
Dovoljujemo si p n. občinstvu naznanjati, da preneha nnsa dosedanja Koloma piva pri f^o-*I»«m1ii Odo Pniiinirr-jii v Ij««bljn hb.
Niš znameniti češki izdelek se je po svoji posebni I i tiost i in prijetnosti uvedel po vsem KraniHkem in vživa povsodi veliko priznanja.
Pivo iz češke delniške pivovarne
se bode tudi na dalje v nespremenjeni kakovosti točilo
v „Narodnem Oomu" v Ljubljani.
Potrudili se bodemo, da z dobro kakovostjo in z uleža-nim pivom p. n. občinstvu v vsakem oziru postrežemo.
Češka delniška pivovarna
v Čeških Budejevicah.
Ljubljana v maju 1897. (659—3)
ILO
V. rednemu
zborovanju
ki bode
dne 22, maja 1.1. popoludne ob 3. uri v hotelu „pri Maliču".
1> ii ovni rod:
1.1 Računsko poročilo za leto 1890.
2. ) Poročilo revizijskega odbora.
3. ) Volitev Štirih odbornikov.
4J Volitev revizijskega odbora za leto 1897. fi.) Posebni predlogi.
Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo ne naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odbdru. (019—2)
V Ljubljani, dne 8. maja 1897. Odbor.
s~        Razpis. ~
Pri deželnem Btavbinskem uradu v Ljubljani izpraznjena je
služba stay"binskega adjunkta
z letno plačo OOO j^lii.. aktivitetno doklado l.r)0 gld. in pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld.
Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega tnr nemškega jezika, dalje z; dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do
IO. junija 1897. 1.
deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbom kranjskega
Ljubljana 7. maju 1807.
Zdravilišče Toplice
I)«>leiij*l4c >,clcv,iiic*c |io*t»Jn Mirana.
Akratotcrma s 28—81 0 K. je posebno za pitje iti kopanje pripravna in uspeSno delujoča pri protinu, trganju, isehlas, m vi ilg i ji . kožnih in ženskih boleznih. Kopalni basini ln porcelanove banje. Uiiobno opravljene sobe za tujce, Igralne ln družblnske sobe. V najbližji okolici senčnata sprehajališča In ig-ralisča.
Dobra in cenena restavracija.
^t^oiiaL o<l   1. iii2tjsL do  1- olttobra.
Prospekte iu razjasnila pošilja zastonj
(488—si kopališka uprava.
Naznanilo prodaje.
HlaiHifiikiiiriia Kalo^ai ^raue l'i'uiik<krj«^ve K^ui-Uiii/ne i?ii)M' i Itrttnju., N«fr«luu eeiijeua na IStt  i4r.  m v isto konkarzno mn.so spadajoče, izvršilno za rabljeno in na h«; 5f r-i.-no ltiaiiiiratKiuruo l»Ia^€» — zadnje
imenovano b začasnim pridižkom pridobljenih zuHtavnih pravic — se proda on bloc.
Kupne ponudbe     10° 0 vnrač na od ceniln« vrednosti naj se dopošljejo
do vštetega 10. junija 1897.1.
podpisanemu oskrbniku konkurzne mase — lit Nieer xa % *a!i«» v rs I «i> lilu^a poMelieJ.
Pri oskrbnika konkurzne mase si   vsakdo  zamore ogledati  na prodaj postavljeno blago.
Odbor konkurznih upnikov so bo izjavil da vštett^a ift. Junija ASOV« 1. ali in katero ponudbo iia sprejme. L*-ta ima pravioo odkloniti tudi najvišjo ponndbo, će mu no vgaja, ne da bi moral za to povedati kake vzroke in sme o blagu drur»a(*H ukreniti.
Konkurzna nniHa ne jamči niti za kolkost. niti za kakovost blaga.
Kupne ima takoj, ko so mu naznani, da je sprejeta njego.a ponudba, blago plačati in prevzeti.
Kranj, dne 8. majnika 1S'J7. I.
Dr, Valentin Štempiliar
(Of)«—3) oskrbnik koukiirzue mase.
Bartosch-ev zobni cement
za samoplombiranje vatlih zob.
S tem sredstvom, ki je preBkuHenn že več nego 20 let, si lahko vsakdo brez truda po navedbah porabnega uavodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedostaje robozdravmh specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček za daljše ohranjen je /ob, kakor tudi kot pomoček zoper zobobol.
Cena: A stekleni lonček A
Dobiva bo pri (337—11)
Josipu l^CTai^s-'Ui (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., TncManben 27
IcaJKo r "v večini lelEstrzi n.a. KZrstrLjslcem.
19
JUHNA
MAGGI
finesl-jeva jnhna labela je jedinu svoje vrste, da M hipoma naredi vsaka slaba mesna jnha irredno krepka — malo kapljic sadoSča. V iivimih steklonicsh od 50 vin. naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskth in špecerijskih prodajalnicah. Isvlrue steklenlčlae se ■ Mafrgl-Jevo zabelo najceneje mapolnfu|e|o. (581)
Ljubljana
Hovo' npeljano I
Cevizabrizgalnice
iz prvih tovarn, garanto-vano najholjfie kakovosti, vzdržljive najhujši zračni pritisek, priporoma (611-3)
J. S. Benedikt
Stari trg.
Staro preskušeno dijet. kosm. sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepČanje kit in mišic človeškega telesa.
Kwizdov fluid
znamka kača (fluid za turiste).
Vporabljajo ga z uspehom turisti, kolesarji in jeideci za ojaćenje in okrepčan je po večjih turah.
Cena 1 , stoki. 1 gld. av. v., atokl. gld. —-60 av. v.
Pristen se dobi v vseh lekarnah.
Glavna zaloga okrožna lekarna v Korneuburgu
(267) pri Dunaju. G (4)
Zobozdravnik
AVGUST SCHIEIGER.
Stanuje v hotelu „pri Maliću", II. nadstropje
štev. 25 — 26. Plombe v zlatu in platini.
Novo emailove plombe, barva jednaka zohom, traja mnogo let, ne da bi so odrabila, nikakoršne bolečine po napolnitvi.
Umeteljni zobje (le americanski) v zlatu brez neba v kavčuku, nebna stran z zlatom obložena.
Za vse popolno Jamstvo.
Senzacljonelno: Zobne kapljice lastne iznajdbe, ki takoj ozdravijo vsako bolečino zob. (701)
Ostane trajno tukaj.
| SColandsko*ameriška črta. i
Purniki vozijo po lkrat do 2krat na tcaVn
iz Eotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: Dunaj i I., Kolowratrlng 9.
Posna u medkrof: Dunaj, IV.. Weyrlngerg. 7 A.
I. kajuta:
mark 290—400*)
230 320
I
1
W
1. aprila do 31. oktobra . , 1. novembra do 81. marca II. kajuta:
1. avgusta do 15. oktobra...... mark 200
„   16. oktobra do 81. julija....... . 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (4i);2—7)
Od
Prememba lokala.
Usojam se s tem naznanjati, da se od «lim 1. ttm ju moji prodajalni prostori nahajajo
Dunaj, II/l, Gr. Pfarrgasse 23.
Najnovejši patentirani stroji
s tekočo ogljikovo kislino
za izdelovanje
sodine vode
sodarskl mojster (61—19)
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdelnje in popravlja VHakovrslDe »ode I« hrn^i«M(Ku in meh-
•\«-tct» le*a> po najnižjih cenah. Tudi prodajani in knpiijem staro vinttko posode.
(041—5)
in limonad
kakor tudi za
točenje piva
dozdaj
ItimaJ II 3. Slrplianirhor.
Tekoča ogljikova kislina po ceni.
Prospekti brezplačno in poštnine prosto.
n
(109) Ljudevit Borovnik (18)
puškar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puseta
za lovce in Btrelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre<l*»lu|«- stare Baraokresnice, vzprejema vsakovrstna popravil« in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške bo na c. kr praskuševalnici in od mene preskusene. — Iluatrovanl ceniki zastonj.
Največje skladišče
raznega semena
n. pr : iieniAke, št a| «>r*tU <k. I ultanint, liir-sU<- in trnvniNke detelj«-, raznih vrnt pett-in'i;u Nomcti», spIoSno znano kot na;bo!j3a krma
za živino;  t ravnemu  srui«-u>* za suhe, .....kri',
peščene in glinovite travnikp ; velika izbara Mtiiueiia zu salato, kumare, pel « -r*il|, zeleno, s! ml h i hihIi. fižol in vne druge vrste Mcmeiia y.»   /»U n j aH   —  Proseč mnogobrojnega poseta
(277_i3)     Peter UjassrLU^-
Pristno Brnsko sukno
a i v
asa. ^poinlsid In poletje.
Kupon 8*10*M «l<»Ij{, igl.   4.HO Is dobr«
f.lt   popoIllO    IIIIINkO Igla     H.-        I« ln.l|-.
obleko (suknja.     «1.   7.75  Is tlu« iii»».■«■ in telovnik)Jgl.  o.— Isfinelse stane samo       | gl( lo 50 Is uajflu.
Jedcn kupon za črno nalomiko obleko glU. kakor sukno za površnike, turistski loden, najfinejše grebenine in vse drugu vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno       (,'J72—Hj
©i©gol«£na33.©£,r Brno.
Vzorci brezplačno In poštnino prosto. Jamči
se za pošiljate v po viorou. I umliKiNll,  naročati blago iiaruvnoNt pri gornji iirmi  v kraju   lo%nriie,  so   precejšnje: VellkM
i/ i»t, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejša izvišitev tudi manjših naročil itd. itd.
urar v Ljubljani l^fOll Ulldeil urar v Ljubljani
IMIestni trg* štev. 25, nasproti rotovžu.
CD O
-1—5
rt
a -1—»
CD
CD
rt
<D O
03
Pozor kolesarji!
,,S 13Tr i a," - le o 1 © s a,
znana doscdaj kot najboljša in naf prllJnhiicJKa,
pridobila so letos najraje iiovonU in zanimanje postalo je zres veliko. Kot uluvni ■ustopulk za KranJNko priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše.
Tudi imam v zalogi prav dobre izdelke iz drugih tovarn, kakor dunajske In angleške ,,Korlr" po nenavatluo ulzklli eeuali.
Kailovoljno zamenjavam tmli nora kolosa s starimi. ^
Usojam si slav. občinstvo posebno opozarjati na
SVOJO   nuj\< « j<»   /.1*1 o-o
žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrnine, zlatnine.
Vsn poprai i it*. tavrAć ae toone In eeuo.
K svoji trgovini pridružil som še kot novo zalogo IIHJl.OlJNO
šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje.
V zalogi imam najfinejše izdelke po jako nizkih, conah ■J4F~~ s jamstvom. Sfrt*
3
&.
O CD 0
—J .
o
£ o
CD
Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši
katera vzprejema in izdeluje vsa, tudi najfinejša popravila kole« lu -<U alulh Ntrofev. (453—15)
Istotam otvorll bodem tudi s 1. aiirilom t. 1. lzvežballšee »II noIo za učenje Kolesarstva
katera hode vsakemu novemn naročnika bresplačuo na razpolairo. Priporočam se za obilen obisk najuljudnejBe mnm     ^ (F*Qmm <e2| šm%Mmi
ITovi ceniki bo "brezplačno na razpo] etgro. ~^PQ WlnOivma
udejeviško
iz mescans
ustanovljene l>la 1995
(678—3)
priporoča v sodcih in steklenicah is,UIJncnn zaloga
Odo Pammer-ja zaloga piva, Marije Terezije cesta št. 2.
a
popolnem izurjen v svoji stroki, slovenskega in nem-šktLra leziku v navoru in pi«avi zmožen, VZprHJme se takoj. Plača po dogovoru od 700—H00 crld. na leto. — Več pove iz prijaznosti upravnistvo „S!ov. N  M>.lau. ((189—1)
i i
i S!
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
Il Rickterjeve lekarne v Pragi.
Priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr.,7i > kr. in l gltl. ss dobiva v vseh lekarnah, Zshtevatl naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo redno na kratko kot
Richterjev Liniment s „sidrom"
tak« f"
S
IS i
t* I o
in   sprejme naj   ne  iz   opreznosti le steklenice  kol pristne,   ki  miaio ; varstveno znamko „Sidro". (3J01
i
3
Zaston
l: i. hicrjcv a lekarna pri zlatem Xt\
8801-30) .* 0 J J u v Pragi. y. •
Vsak, ki pošlje svojo natančno itd reso, dobi proti mulerau   povračilu  in donesku  za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
30 predmetov
in sicer:
1 rt'Milovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro iiie; 1 pivkrason ustnik za smodke; 1 elegantno kuvalirsko kravam /a gospod*; 1 prstan z imitovanim draguljem i 1 iglo /a prsa z imitOVanioB dr.uruljeni; mehanična gumbu; 10 komadov finega angieskejja papirja; 10 komadov fin h anglelklh zavitkov; 1 etui za smo: ke in 1 predmet /.a porabo; ker se nadoiam, da si pridobim mnogo naročiteljsv s to m, da jim idago takurekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur tukoj vrnem denar, če ne bi ura šla natanko in bode vsak prunal, da je to podarltev« . T *'* 11 na ssasloff «t i il r« W|><>dklljusi i «5 proti poštnemu povzetju, evontuvelno tudi Če se denar preje vpošl e, pri (t>y > tt)
Wiener TJhren-Export S. Blodek
\Vien, II 1, Pilersdorf^asae 8/N.
I /RSaBCK^Zl^^SISSBESgBKT
Za avgustov termin se odda v najem:
Prav udobno, subo
stanovanje
(ne v novi stavbi) z % oziroma i\ sobami s pritik-1111 i i m i in v vršitbi stoječa
V   bKi   Htm V m   "i I   V   liohnl tortlilll lllfCftll.
Več se izve iS)totanI. (I>96 —1)
Na zahte vanje posij em velik llustrovan conihiik o urah, verižicah, zlatnini, posamičnih delili ur in orodji brezplačno in poštnine prosto. (t**?*; i
F- Pamm
Krakov, Stradoin št 15.
I ti u n o \ 11«- u o I. IV) :.
lil
č7i1 Ljc t o S a vini}
oo///a Savni/l toj. 3)om(d3t\>
~     perece na
£jii Of/a na
fftti   15, ntet/a   18SX. (707
In
*l:l
X3
TJ obozdravnik A. Paicheli
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na nainovejši in najboljši način (ltf—2'i)
umetne zobe in zobovja
brez vsakib bolečin ter opravlja plombovan|a in vse zobne oper** ulje. <č*&~ Odatranjule aobue bolestne sb usnirteuleui s£i v <ni.
-* * ♦♦♦♦
Prodajalnico s cvetlicami
Jj» umetni in kupčijski vrtnar
v Ljubljani Šelenburgove ulico št. 6 (poprej Alois Korsika)
«g pripor Pa sv<<jo zalogo svežih in nmetnlli cvetlic, vencev s trakovi ln rfV- napisi, šopkov in isdelujc vsa v to stroko upadajoča dela po oajboljiem okusa in primerni ceni. (705—1)
Mnogobrojnoga obiska prosi
z odličnim spoštovanjem
%    Piw hrv&tska. taverna, salam, suhega mesa in masti n
11 Gavrilović sinova v Petrinji. |
o « o o o o
Čast nam je opozarjati   p. n. družine, gostilničarje in trgovce
na na.so
F. P. Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo |»o> aia|taižjili « eiauli vnisBtoUoli iiiiao^iiio
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelane iz najboljo znane Vrhniško gliiiH) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
Roman=ee nrie*xt:
Dovšfei Portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete.
Najnižje ceno!!! (40B—16) O
KaaOvOtOvO^
čisto domačo mast.
I) i bode p. n. občinstvo, katero kupuje maar, oaifruriino, da dohiva pravi domari nepokvarjeni proizvod, dali smo n;i4o ma^t razkrojiti v ,Javnem razkrojnem zavoda dra. S Bošnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobc'en 22. decembra 18DG natančni ru/.krojbeni uspeh s temle zaključkom:
„Izcvrta mast, ki nam je bila predložen«, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih ia drugih primeskov, s kojimi se to-likrat svinjska mast pači; v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana •/, vodo u
Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro imu nafi'h proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v naSem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša lima.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjski'm in Spodnjem Štajerskem.
Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost »li po n'ših zastopn ikih gg. A. Butscner, Izubijana; C. Walzer, Celje; A. Stocker in drug, Gorica.
Z odličnim spoštovanjem («148—2)
prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti
M. Gavrilović sinova vPetrinji.
S
o o * « o *
o «
tf # o « o
s
o
Izdajatelj io odgovorni urednik : Josip Is o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".