Stenografien! zapisnik četrte seje deželnega štora kranjskega v Ljubljani cine 31. decembra 1. 1886. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Gustav grof Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia in Luka Svetec. Dnevni red: 1. Branje zapisnika III. deželnozborske seje (Inč 17. decembra 1886. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 33. Deželnega zaklada računski zaključek za 1. 1885. Predloga deželnega odbora. 4. Priloga 36. Deželnega odbora poročilo gledč pomanjkanja prostorov v Ljubljanski bolnišnici in blaznici. 5. Priloga 40. Poročilo deželnega odbora o nameravanem razširjenji deželne prisilne delalnice, o protipeticijah obrtnega društva kranjskega in o raznih naredbah, zlasti glede kolere, v tem zavodu. 6. Priloga 41. Deželnega odbora poročilo z načrtom občinskega zakona za Kranjsko. 7. Deželnega odbora letno poročilo za dobo od 1. avgusta 1885 do 30. novembra 1886. 8. Priloga 37. Poročilo gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora gledč naprave gozdnih drevesnic (k prilogi 26). 9. Ustna poročila gospodarskega odseka: a) o prošnji županstva v Kostelju za uvrstitev okrajne ceste Kočevje-Brod med deželne ceste; b) o prošnji okrajno-cestnega odbora Radoljškega za razdelitev cestnega odbora v dva delokroga; c) o prošnji okrajno-cestnega odbora Radoljškega za dovoljenje pobiranja mostnine, oziroma cestnine na Blejskem mostu. JO. Ustna poročila finančnega odseka: a) o proračunu muzejskega zaklada za leto 1887 (k prilogi 20); b) o računskem zaključku muzejskega zaklada za leto 1885 (k prilogi 21); c) zastran remuneracije za živinozdravnika v Radoljici (k prilogi 19); d) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kranj!, da bi se posojilo 1000 gld. spremenilo v podporo za cestne namene ; e) o prošnji podpornega društva dijakov v Novemmestu za podporo; UmiigmpiMer iktdit der vierten Sitzung des krailtifchr» Landtages M Laibach am 21. Aezemböv 1886. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia und Lukas Svetec. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der III. Landtagssitzung vom 17. Dezember 1886. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 33. Landesfonds-Rechnungsabschluss pro 1885. Landesausschussvorlage. 4. Beilage 36. Bericht des Landcsausschnsses über den Platzniangel im Laibacher Kranken- und Irrenhause. 5. Beilage 40. Bericht des Landesausschusses über die beabsichtigte Erweiterung des Zwangsarbeitshauses, über die diesfälligen Gegenpetittonen des krainischen Gelverbevereines und über mehrere, nantentlid) wegen des Ausbruches der Cholera getroffenen Verfügungen bezüglich dieser Anstalt. 6. Beilage 41. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage eines Gemcindegesetz-Entwurfes für Strain. 7. Rechenschaftsbericht des Landesausschnsses pro 1. August 1885 bis 30. November 1886. 8. Beilage 37. Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über den Bericht des Landesausschnsses betreffend die Errichtung von Forstsaatschulen (ad Beilage 26). 9. Mündliche Berichte des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition: a) des Gemeindeamtes Kostel um Einreihung der Bezirksstraße Gottschee-Brod unter die Landesstraßcn; b) über die Petition des Bezirksstraßenausschusses Radmannsdorf um Theilung des Straßenausschnsses in zwei Wirkungskreise; Da es nicht genau ersichtlich ist, ob der Bezirk Kraiu-bitrß wirklich den Nachweis erbracht, woraus hervorgienge, dass diese Subventionirung wirklich eine dringend noth-toeiibige wäre, so würde ich mir erlauben, die Anfrage dahin zu stellen: «1.) Wie viel betrug die Umlage pro 1886, denn diese zu kennen, ist unbedingt nothwendig; und 2.) hat der Bezirksstraßenansschuss die vorgeschriebene Nachweisung erbracht, dass die Mittel des Bezirksstraßen-Msslhusses so sehr in Anspruch genommen sind, dass er leinet Zahlungsverpflichtung an den Landesausschuss nicht »achlommen kann?» Poročevalec Detela: Na vprašanje gospoda barona Taufferer-ja čast m je odgovoriti, da za 1. 1886 ne vem natanko, kako velike so bile priklade v Kranji, ker se spreminjajo, ® za vsak cesten odbor meni ni mogoče vedeti pripade, ali zdi se mi, da je bila priklada 10%, za prihodnje leto pa ne vem, ker še ni cestni odbor predložil preliminara. Kar je gospod baron Taufferer navedel, namreč velikanske razlike med prikladami raznih cestnih okrajev, to ni nič novega, to sem vže jaz lani navajal in s tem dokazal, da je treba nove cestne postave. Da bi mi zato, ker imajo drugi cestni odbori velike priklade, temu cestnemu odboru, ki je zgradbo ceste v znesku 14000 gld. zvršil in skoraj za celi znesek 1000 gld., katerega tukaj prosi, prostovoljno v občo korist toliko kamenja v Gorenjo Savo stavil, Prošnjo odbili, ni opravičeno. Ni treba prašati, je-li res, da Kranjski okraj sam Plačila 1000 gld. zmagati ne more. Kranjski okraj ies ni v tako slabem stanji, da tega ne bi mogel rPeti a pravičnost zahteva, se tudi na Kranjski okraj ozirati, kateri plačuje od 40- do 50000 gld. direktnega avka priklade za deželni zaklad, s katerimi se tudi mpi cestni odbori v obilnej meri podpirajo. Kake loom ke morajo imeti prebivalci Kranjskega okraja, 60s)n|)Onnisli'j°, c^ru8' oeslni odbori dobivajo 5- do 1 Bid. podpore iz denarja, katerega plačujejo dav-K°plačevalci v Kranji! Toraj ne bodem dokazoval silne potrebe, ampak povdarjam, da je postulat pravičnosti, da se prošnja usliši, in ako se to ne zgodi, imel bi cestni odbor pravico tirjati odškodovanje za kamenje, katero je pustil dovozili v Gorenjo Savo. Da cestni okraj Kranjski manj priklati plačuje, kakor nekateri drugi cestni odbori, to se godi radi tega, ker je okraj velik in plačuje veliko davka, toraj znaša priklada za cestne namene veliko svoto. Občutljivo pa je vender in treba je po-vdarjati, da okraj cest ne zdržuje samo z dohodkom iz priklade, ampak tudi z tlako. Pri mnogih drugih cestnih okrajih pa, ki imajo visoke priklade, izvira to iz tega. ker nimajo tlake in morajo vse troske za vzdrževanje cest s prikladami pokriti. Ako bi se plača za tlako kot relutum v račun vzela, bi cestni odbor Kranjski tudi mnogo višjo svoto potrebščine za ceste pokazal. Treba pa je tudi povdarjati, da so ceste v Kranjskem okraji v dobrem stanji in tudi to gotovo v poštev vzeti. Taki cestni okraji, ki svoje ceste v dobrem stanu zdržujejo, zaslužijo prej podpore iz deželnega zaklada, kakor tisti, ki jih zanemarjajo in se potem sklicujejo v svojih prošnjah na to, da imajo slabe ceste. Cestni odbor Kranjski ima vzdrževati mnogo cest, to razvidijo gospodje, ako pogledajo v letno poročilo, kjer bodo našli, da ima ta cestni odbor 98 kilom. okrajnih cest oskrbovati. Torej je eden tistih okrajev, ki imajo največ cest vzdrževati. Ni tedaj na mestu tako tesnosrčno merilo pri presojevanji dotične prošnje. Jaz ne govorim pro domo, ker nisem posestnik v Kranjskem okraji, pa tudi nisem poslanec Kranjskega okraja — bil sem to prej, in nekateri mislijo, da sem še — ampak jaz sem poslanec za mesti Kranj in Loko. Priporočam toplo to, kar je finančni odsek nasvetoval. Abgeordneter Deschmann: Ich bitte um das Wort! Ich habe schou im Finanzausschüsse meine Bedenken gegen diesen Antrag vorgebracht, und zwar aus dem Grunde, weil der Finanzausschuss bei seiner Beschltissfassung nicht nach denjenigen Grundsätzen vorgegangen ist, welche uns diesfalls als Normen vorgeschrieben sind. In der Instruction, betreffend die Gewährung und Verwendung von Subventionen für Straßen aus dem Landesfonde, vom kraiuischen Landtage am 6. Dezember 1872 genehmigt, heißt es: «§• 1. Aus dem Landesfonde können für Bezirksstraßeu Beiträge», — und dazu gehören jedenfalls auch Abschreibungen — «Vorschüsse oder verzinsliche Darlehen nur mit Rücksicht auf jenen Aufwand, der nach § 8 des Straßen-Concurrenzgesetzes auf die Baarauslagen entfällt, wem: hie-für erwiesenermaßen die Mittel des Concurrenzbezirkes nicht ausreichen, bewilligt werden.» Also, das ist die Norm, welche bezüglich der Bewilligung von Subventionen und Abschreibungen von Darlehen für uns als Norm zu gelten hat. Ich muß aber bezüglich dieses Gegenstandes ausdrücklichst bemerken, dass der Bezirks-straßenansschnss von Krainburg seinerzeit nicht nmv eine Subvention für die Umlegung der Bezirksstraße bei Circle eingekommen ist, sondern nur um die Bewilligung eines Darlehens von 1000 fl., welches er in zwei Raten in den 52 IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. Jahren 1885 und 1886 zurückzuzahlen versprochen hat. Ich bin überzeugt, dass, wenn man von Seite des Landesausschusses darauf gedrungen hätte, die beiden Beträge in den gedachten Jahren schon zurückgezahlt worden wären. Ich bitte aber, meine Herren, sich auch den § 8 der von mir erwähnten Instruction anzusehen, wo es heißt: -Die Bezirksstraßenausschüsse jener Bezirke, denen nach den obigen Grundsätzen eine Subvention gebührt, haben hiefür rechtzeitig beim Landesausschusse einzuschreiten und das bezügliche Gesuch mit den zur Nachweisung des Vorhandenseins der erforderlichen Bedingungen geeigneten Behelfen, als: Plänen, Vorausmaßen, Kostenüberschlägen, Accorden, Licitations-, Commissions- und sonstigen Protokollen, den summarischen Rechnungsabschlüssen über die Kosten der Bezirksstraßen im abgelaufenen» — ich bitte, meine Herren, so heißt es hier — «im abgelaufenen, und den Präliminarien des Jahres, für welches die Subvention angesucht wird u. s. to., zu belegen.» Es sind also Subventionen immer nur auf Grund der vorgebrachten Nachweise, und zwar stets nur dann bewilliget worden, wenn der betreffende Bezirk nicht in der Lage war, den gesetzlichen Bestimmungen über die Erhaltung und Umlegung der Straßen nachzukommen. Nun hat der Herr Berichterstatter einiges in seiner Rede angeführt, was gleichsam ein Hinausgehen über diese Normen rechtfertigen soll. Aber da möchte ich denn doch bitten, in Erwägung zu ziehen, dass, wenn wir bloß auf die Befürwortung eines Herrn hin solche Subventionen — der in Rede stehende Betrag ist am Ende kein so hoher — bewilligen, oder Zahlungen nachsehen, dass ja dann jeder einzelne Straßenbezirk das Recht hat, an den Landesfond ebenfalls wegen Nachlasses der Rückzahlung von Vorschüssen das gleiche Ansinnen zu stellen; was dem Einen Recht ist, das ist dem Anderen billig. Was dem Bezirksstraßenaus-schusse in Krainburg Recht wäre, das müsste auch für andere Bezirksstraßenausschüsse billig sein. Warum also dem einen etwas schenken und dem andern verweigern? Noch auf einen Landtagsbeschluss vom Jahre 1878 würde ich mich berufen, wo dem Landesausschusse mit allem Nachdruck bedeutet worden ist, dass er darauf zu sehen hat, dass Vorschüsse, welche aus dem Landesfonde an Bezirksstraßenausschüsse geleistet worden sind, auch rechtzeitig zurückerstattet werden. Die Rückzahlung ist vom Straßenbezirke Krainburg bis nun nicht geleistet worden, ich habe dies als Mitglied des Landesausschusses gar nicht gewusst. Wenn ich davon Kenntnis gehabt hätte, so hätte ich schon im Landesausschusse beantragt, dass der Bezirksstraßenausschuss in Krainburg seiner eingegangenen Verpflichtung nachkomme. Ich erlaube mir weiters, auf die Steuerkraft dieses Bezirkes hinzuweisen. Sie werden mir doch zugestehen, dass Krainburg einer der steuerkräftigsten Bezirke des Landes ist. Die Grundsteuervorschreibung in diesem Bezirke beträgt 37 000 fl., und ich bin überzeugt, dass die gesammten di-recten Steuern mindestens 50000 fl. ausmachen, sicherlich noch mehr. Also was hätte es denn dem Bezirksstraßen-ansschusse für Schwierigkeiten bereitet, den rückzugebenden Vorschuss durch eine Umlage einzubringen. Eine Umlage von 2 °/0 genügt zur Rückzahlung des Vorschusses. Wäre denn ein solches Ansinnen an den Bezirksstraßenausschuss, wenn man von ihm die Rückzahlung von 1000 fl. verlangt, ein solches, dass man denn sagen müsste, der Bezirk werde gegenüber anderen Bezirken nachtheilig behandelt? Der Herr Berichterstatter meint zwar, dass er sehr viel an Landesumlagen zahlt, daher auch das Recht habe, aus diesem allgemeiiieii Titel Subventionen zu verlangen? Wenn Sie von solchen Grundsätzen ausgehen, müsste jede Budgetirung aufhören, und wäre Thür und Thor den ungemessensten Änspriichen eröffnet. In den letzte:: Jahren hat sich die Zahl der Gesuche um Subventionen, die dem hohen Landtage zukommen, in einer Weise vermehrt, wie dies in keinem Landtage von Oesterreich der Fall ist. Wenn Sie bei Erledigung von Petitionen von Grundsätzen ausgehen, wie sie jetzt befürwortet werden, so öffnen Sie, wie gesagt, derartigen Gesuchen von allen Seiten Thür und Thor. Einer der Herren Vorredner von dieser (rechten) Seite des Hauses hat uns die Höhe der Bezirksstraßen-Umlagen des Bezirkes Krainburg mitgetheilt, sie betrugen im Jahre 1883 nur 3 °/0. Als in früheren Jahren der verstorbene Bezirkshauptmann Derbic Obmann des Bezirksstraßenausschusses war, ist man immer mit einer 3perc. Umlage aufgekommen, ja es haben sich sogar Ueberschüsse ergeben, so dass für die in Rede stehende Straßenanlage bei Circic 1800 fl. disponibel waren, also nur noch das Fehlende aufzubringen war. Ueber die Höhe der Kosten des betreffenden Straßenbaues habe ich keinen Ausweis, dieselben wurden auf 14000 fl. veranschlagt, würden bei einer zweijährigen Bauzeit also 7000 fl. auf ein Jahr entfallen, und diese Beträge wären aus Bezirksmitteln ohne Schwierigkeit aufzubringen gewesen. Nur wenn man diese Kosten in einem Jahre zu decken beabsichtigte, hätte bei einer Gesammtvorschreibung an di-recten Steuern von 50000 fl. zu einer mehr als 15°/0 Umlage gegriffen und hiezu die Zustimmung des Landtages eingeholt werden müssen. Allein es ist an den hohen Landtag kein Ansinnen gestellt worden, dem Straßenbezirke Krainburg eine mehr als 15"/0 Umlage zu bewilligen. Hierin ist der Beste Beweis gelegen, dass die Zahlung des gedachten Straßenbaues aus den Mitteln des Bezirkes geleistet werden konnte. Ueberall, wo wir bisher geleistete Vorschüsse nachgesehen oder Subventionen bewilligt haben, waren die Bezirke mit bedeutenden Umlagen beschwert, sie betrugen z. B. für Tschernembl 15 °/0, für Gottschee 20 °/n. Aus diesen Gründen, meine Herren, waren die Bewilligungen von Unterstützungen gerechtfertigt. Weiters bitte ich zu berücksichtigen, dass der Straßenbezirk Tscherneinbl seinerzeit gezwungen wurde, die Straßenanlage von Brunngereuth nach Döblitsch vorzunehmen, an welchem Straßenzug er gar kein Interesse hatte. Wir haben diesfalls den: Bezirke Tschernembl einen Nachlass von 4000 fl. bewilligt. Ebenso hat man dem Straßenbezirke Veldes eine Schuld nachgelassen. Allein mit wie vielen Objecten und Brückenherstellungen war Veldes überlastet! Das nämliche gilt vom Straßenbezirke Bischoflack; welche große Schwierigkeiten bereiteten diesem Bezirke die Hochwässer der beiden Zeyern, wo fast alle Brücken weggeschwemmt wurden, und dann nehmen Sie in Betracht, was für hohe Umlagen, sogar 15 °/n- dieser Bezirk zu leisten hat. In solchen Fällen kann man die Nachsicht von Vorschüssen gewähren, da sind Subventionen aus dem Landesfonde am Platze. Ich achte den Bezirksstraßenausschuss von Krainburg als einen eifrigen, aus tüchtigen Mitgliedern bestehenden, IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. 53 der seinen Verpflichtungen nachkommt und auch mit der betreffenden Straßenanlage bei Šime ein schönes Werk ausgeführt hat, doch möchte ich noch eine andere Erwägung dem hohen Landtage anheimstellen. Der Concurrenzbezirk Krainburg ist bezüglich der Communicationen so günstig gestellt, wie kein zweiter im Lande. Krainburg hat eine Eisenbahnstation, der ganze wichtigere Verkehr des Bezirkes wird durch die Eisenbahn und durch Reichsstraßen vermittelt. Der einzige bedeutende Handelsartikel, die Zufuhr von Mercantilholz aus dem Kanker-Thale, wird durch eine Reichsstraße vermittelt. Man weiß ja, wie durch Holzzufuhr die Bezirksstraßen geschädigt zu werden Pflegen, dort also hat man hiefür die Reichsstraße. Ferner führt eine Reichsstraße von Krainburg über Birkendorf nach Veldes, eine Abzweigung derselben nach Neumarktl, endlich führt ein Reichsstraßenzug nach Laibach. Ja, meine Herren, wo gibt es denn in ganz Kram einen Bezirk, dem so viele ärarische Straßen zur Verfügung stünden? Und ich frage weiters, welche Bezirksstraße in Krainburg kann eine besonders starke Frequenz ausweisen? Da haben wir die Straße nach Flödnig, dann jene über St. Georgen nach Stein, ebenfalls ohne besonderen Verkehr, sowie auch die Straße nach Bischoflack, und endlich die von Krainburg längs der Save nach Zwischenwässern, eine Parallellinie der Reichsstraße. Wenn der Herr Berichterstatter sagte, dass sie alle im besten Zustande sind, so muss man dagegen bemerken, dass es auch nicht viel Mühe kostet, sie in gutem Zustande zu erhalten, indem der Verkehr, wie gesagt, kein besonderer ist und die Straßen nur von gewöhnlichen Bauernwägen befahren werden. Ich berufe mich diesfalls auf den dem Landesansschusse mitgetheilten Bericht ta Gendarmerie über diesen Straßenbezirk, wo es heißt, die Straßen seien gut und ihre Erhaltung verursache keine Schwierigkeiten, indem, wie es dort heißt, schwere Fuhrwerke gar nicht vorkommen. Die Erhaltung ist also durchaus keine schwierige. Der Herr Berichterstatter hat diesen guten Zustand der Straßen hervorgehoben, um seinen Antrag auf Nachsicht des gewährten Vorschusses damit zu begründen; rch glaube aber beleuchtet zu haben, dass dies kein Grund für uns sei, deshalb die Subvention zu bewilligen. Er erwähnte aber auch, dass der Bezirksstraßenausschnss von Krainburg seine besondere Geneigtheit, für allgemeine Zwecke mitzuwirken, mit der Zufuhr des bei der Straßenanlage nächst Circic durch Sprengungen gewonnenen Straßenmateriales nach Gorenja-sava bethätigt habe, und dass diese Steine stir die dortigen Uferschutzbauten, an denen auch das Land sich zu betheiligen haben werde, Verwendung finden sollen. Weil also dies geschah, und der Werth der zugeführten Steine wenigstens 1000 fl. beträgt, soll also auch das Land dem Bezirks-traßenausschusse die 1000 fl. nachsehen. Ich wenigstens ehe nicht ein, warum deshalb, weil der Bezirksstraßenaus-chuss bezüglich eines Gemeindeweges etwas gethan hat, was ein Gebot der Nächstenliebe war, indem ja die betreffenden Insassen von Vessnitz sonst vom Verkehre ganz abgesperrt wären und sie ja doch auch zu den Umlagen für Bezirksstraßen beitragen, die Abschreibung von 1000 fl. bewilligt werden soll. Ich erinnere niich, dass schon früher, als ich im Landesausschusse das Straßenreferat führte, die Vessnitzer gekommen sind, es möchte etwas für den von der Save bedrohten Gemeindeweg geschehen. Der Landesausschuss hat sich diesfalls an den Bezirksstraßenausschuss Krainburg gewendet, und so viel ich mich erinnere, ist schon damals von diesem der Beschluss gefasst worden, dass in Anbetracht dessen, dass sich die Angehörigen der Ortschaft Vessnitz in einer großen Nothlage befanden, die gewaltigen Felsmassen, welche am Einflüsse der Kanker in die Save heruntergestürzt waren und Stauungen der Kanker veranlassten, nach Gorenjasava überführt werden sollen. Derartige Unterstützungen einzelner Gemeinden, und zwar für Gemeindewege haben ja andere Bezirksstraßenausschüsse schon öfters geleistet. Auch in Ratschach war dies beim Treppelwege der Fall, aber der dortige Bezirksstraßenausschuss hat in solchen Aushilfen keinen Grund erblickt, um Bewilligung von Subventionen aus dem Landesfonde für Bezirksstraßenzwecke einzuschreiten. Ich glaube nachaewiesen zu haben, dass die bestehenden Bezirksstraßen im Bezirke Krainburg sich kaum über das Niveau von Gemeindewegen erheben, was nämlich deren Benützung betrifft. Man führt auf denselben sehr gut, es ist das Straßenmaterial ein sehr gutes, die Erhaltung keine schwierige, es ist ja überall ausgezeichneter Schotter zu finden. Kugelsteine, die auf den Feldern aufgelesen werden, liegen in Menge in der nächsten Nähe der Straßen, also bietet die Beschotterung keine Schwierigkeiten. Es ist demnach für den Bezirksstraßenausschuss nicht schwer, der Zahlung von 1000 fl. nachzukommen, und andererseits glaube ich, dass, wenn schon einmal Landtagsbeschlüsse bezüglich der Bewilligung von Subventionen gefasst wurden, dieselben nicht leichtsinnig aus purer Benevolenz umgestoßen werden sollen. Wenn wir hier einen Riss machen, dann hat ja die ganze vom hohen Landtage seinerzeit beschlossene Instruction über Gewährung von Subventionen gar keinen Werth mehr. Ich mache also die Herren Vertreter des hohen Hauses und insbesondere die Vertreter der Landgemeinden aufmerksam, dass, wenn Sie diesen Bezirk von seiner Verpflichtung entbinden, dann jeder Straßenbezirk das Recht haben wird, den Nachlass der ihm obliegenden Rückzahlungen von Vorschüssen vom hohen Landtage zu verlangen. (Odobravanje na desni. -— Beifall rechts.) Poslanec Klun: Slavni zbor! Nisem mislil govoriti, ker nisem pričakoval, da se bode pri tej točki pričel tako obširen razgovor; pa gospod predgovornik me sili, na njegove opazke nekoliko odgovoriti. Skliceval se je na to, da je odsekovemu predlogu ugovarjal vže v odseku. Tudi jaz sem ud finančnega odseka, a reči moram, da nisem tam slišal od gosp. Deschmanna nobenega ugovora, kakor le to, da je rekel: s 500 gld. bodo tudi zadovoljni. Drugega ni ugovarjal. Skliceval se je tudi na instrukcijo in citiral paragraf, v katerem stoji, da se sme dovolili podpora le v tolikej meri, v kolikor ne zadostujejo dohodki okraja samega. Jaz pa mislim, da je treba delati razloček ' med podporo za že obstoječe in med podporo za nove ceste. Ko bi cestni okraj Kranjski prosil podpore za vzdrževanje obstoječih cest, bi bilo opravičeno reči: «Ti svoje ceste lahko sam vzdržuješ»; za nove ceste, gospoda moja, je pa vse drugačna mera, za take ceste mora deželni zaklad več ali manj skrbeti po vsi deželi enakomerno, da se ne napravljajo nove 54 IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. ceste v nekaterih krajih ob deželnih troskih, v drugih pa ob troskih okrajev. Gospod predgovornik je tudi rekel, naj se prošnja tudi zaradi tega ne usliši, ker o svojem času niso prosili za subvencijo. Toraj zato, ker »so takrat mislili, da bodo sami lahko zmagali vse troške. zato ker niso bili nadležni deželnemu odboru in deželnemu zboru, naj se kaznujejo s tem, da se danes njihova prošnja ne usliši! Skliceval se je tudi na to, da bi se bili morali po § 8. instrukeije obrniti do deželnega odbora. Slavni zbor! Je-li mar občinam prepovedano, obračati se do deželnega zbora? Ako se obrnejo do deželnega odbora, store prav, pa ravno tako prav je, ako se obrnejo do deželnega zbora samega; tisto pravico, kakor deželni odbor, ima vsaj tudi deželni zbor, in menda še v večji meri. Dalje je rekel, da se sme podpora le dati, ako se predloži potreben proračun, načrt i. t. d. Jaz pa mislim, da je okraj dovelj dokazal svojo opravičenost za tako prošnjo, ker kaže na že izdelano cesto, češ: poglejte jo, ali zadostuje ali ne. Popolnoma izdelano delo je menda vender boljši dokaz kakor načrt. Gospod Deschmann pravi, da bi po tej logiki potem vsak davčni okraj imel pravico obrniti se do deželnega zbora s prošnjo, naj se mu izbriše zastali davek. Razloček pa je treba delati med davkom in cestami. Za ceste imamo posebno svoto, katero določuje deželni zbor vsako leto v podporo cestnim odborom. Do tega pa še nismo prišli, da bi poseben znesek poslavljali v proračun v ta namen, da se iz njega odpisujejo dolgovi, katere imajo okraji na davkih. Sicer pa se deloma tudi to godi, ker se zavoljo elementarnih nezgod nekaterim okrajem in občinam davki odpisujejo. Gospod predgovornik je omenjal bogatijo Kranjskega okraja. Torej zato, ker so prebivalci premožni, ker zamorejo brez posebnih težav odrajtovali davke, naj vse troške, ki ta okraj zadevajo, plačujejo sami; zato se ne smejo nadejati in nobenega upanja ne imeti, da bi jim deželni zbor kdaj dovolil kaj podpore za nove zgradbe. To vender ni noben uzrok, treba je marveč gledati na pravičnost; kakor po vsej deželi deželni zastop skrbi za izdelovanje potrebnih cest, v tisti meri in po tistem pravilu naj skrbi tudi za to, da se potrebne ceste napravijo v Kranjskem okraji in da dobe iz deželnega zaklada primerno podporo. Gospod Deschmann pravi, ta okraj je imel že prej veliko denarja za cesto, ko jo je pričel delati, ker je imel v ta namen v hranilnici naloženih 2000 gl d.; ali ostala mu je še zmirom velika svota, ker je na 16000 gld. preliminirano cesto izdelal za 14000 gld. Toraj je moral cestni odbor skrbeti še za 12000 gld.; to pa ni malenkost, tudi za imoviti okraj Kranjski ne. Ako pomislim besede, katere je gospod Deschmann h koncu govoril, ne vem, komu bi bolj verjel, ali trditvi njegovi, da je Kranjski okraj bogat, ali pa njegovi razpravi, da v vsem Kranjskem okraji ni skoraj nobenega prometa; «ist kein Verkehr, keine schweren Fuhrwerke gehen», je rekel, kakor da bi bil Kranjski okraj najbolj ubog in najbolj zanemarjen, Kranjsko mesto najslabejše gnjezdo na Kranjskem in bi se k večemu le kaki cigani tam okoli klatili. Dalje nam gospod Deschmann priporoča ljubezen do bližnjega. Cestni odbor Kranjski je namreč vse tiste kamenje, ki bi ga bil lahko prodal za več ko 1000 gld., podaril Besenski občini za Savsko obrežje, in gospod poročevalec je prav imel, ko je rekel, da vže iz tega uzroka ima deželni zbor nekako dolžnost, Kranjskemu cestnemu odboru kol povračilo za ta dar odpisati znesek 1000 gld. Gospod Deschmann pa drugače misli; on se izgovarja, da je bil cestni odbor Kranjski dolžan to storiti iz ljubezni do bližnjega. Slavni zbor! Iz ljubezni do bližnjega naj bi bil Kranjski : cestni odbor dolžan pomagati Besniški občini, za nas pa naj bi zapoved ljubezni do bližnjega ne veljala? Kranjski cestni odbor naj iz ljubezni do bližnjega vse, kar ima, sosednim občinam daruje, deželni zbor pa naj se iz ljubezni do bližnjega ne gane, ako tudi Kranjski okraj pride potem popolnoma na beraško palico. Jaz toraj ne sprevidim, da bi bil sploh gospod predgovornik le en sam tehten razlog razodel, in zat<5 prosim gospode, naj se ne ozirajo na njegove ugovore, ampak naj pri trde nasvetu finančnega odseka, da se okrajno-cestnemu odboru v Kranj! odpiše posojilo v znesku 1000 gld. Abgeordneter Deschmann: Ich bitte ums Wort. Ich werde mich nur aus ein paar sactische Bemerkungen beschränken. Es hat der geehrte Herr Vorredner bemerkt, dass ihm als Schriftführer im Finanzausschüsse sehr wohl erinnerlich ist, dass ich bezüglich dieses Gegenstandes keine gegentheilige Ansicht im Ausschüsse vorgebracht habe, sondern ich hätte nur gesagt, inan möge iminerhin 500 fl. bewilligen. Ich berufe mich diesfalls aus den Herrn Obmann des Finanzausschusses, Abgeordneten Dr. Mosche. Er möge mir das Zeugnis geben, ob ich nicht sofort, als Herr Abgeordneter Detela seinen Antrag eingebracht hat, bemerkt habe, das ist ein gefährliches Präjudiz, es werden alle Bezirksstraßenansschüsse an uns herantreten und verlangen, inan möge ihnen ihre Schulden abschreiben Darauf ist der Herr Abgeordnete Klun mit der größten Wärme für die Bewilligung dieser Abschreibung von 1000 ft. eingetreten, indem ja mein Grund ganz unstichhältig wäre und der Landtag immer von Fall zu Fall zu entscheide» hätte. Dann habe ich allerdings, als ich sah, dass alles Reden doch fruchtlos bleiben müsste, gesagt, es könnte st auch mit 500 fl. abgeholfen werden. Ich habe ferner nicht so sehr den Reichthum des Bezirkes hervorgehoben, sondern vielinehr gesagt, es sei dies einer der steuerkräftigsten Bezirke; ob das mit «Reichthum» interpretirt werden kann, lasse ich dahingestellt. Aber gegen eines muss ich mit aller Entschiedenheit protestirat, nämlich, dass ich bemerkt hätte, es gäbe in diesem Bezirke keinen Verkehr. Ich habe nur gesagt, dass durch die Bezirksstraße kein wesentlicher Verkehr vermittelt werde, indem dies durch die Eisenbahn und durch die Reichsstraße nach den verschiedensten Richtungen geschieht Wenn also diese meine Bemerkung nicht richtig aufgefasst worden ist, so erlaube ich mir das, was der verehrte Herr Abgeordnete Klun gesagt hat, zu corrigiren. Der Verkehr auf den Bezirksstraßen ist der gewöhnliche Landverkehr, schwere Lasten, welche die Straßen beschädigen und abnutzen IV. seje dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. 55 würben, werden auf den Reichsstraßen befördert. Bezüglich Gorenjasava aber stehen dem Landtage noch immer große Opfer bevor. Tausende und Tausende haben wir schon bewilligt, die alle von der Save ohne irgend einen Erfolg verschlungen worden sind, indem von den begonnenen Schutzbauten keine Spur mehr zu sehen ist. Im Vorjahre ist hiefür ein Plan angefertigt worden, der den Landesfond 400 fl. gekostet hat, und dieser ganze Plan ist von anderen Technikern als ungenügend befunden worden. Die Wasserverbaunngen bei Gorenjasava werden dem Lande noch große Opfer auferlegen, und ich sage ganz offen, dass wir die 1000 fl., welche wir dem Bezirksstraßenausschnsse von Krainburg schenken sollen, lieber dort verwenden mögen, wo das Land ebenfalls mit vielen Tausenden zu coneurriren haben wird. Diese Erwägungen möchte ich denn doch dem hohen Landtage ans Herz legen. Poročevalec Detela: Slavni zbor! Jaz se ne morem dosti načuditi, da je la malenkostna zadeva toliko debato provzročila. Skoraj v vsaki seji se odpisujejo dolgovi občinam in cestnim odborom, a nikdar se ni to tako tesnosrčno pretresovalo. Danes pa je gospod Deschmann povdar-jal, kako strogo se mora presojati vsaka prošnja cestnega odbora in da mora vsak cestni odbor priložiti najpred svoj ubožni list; ako ni popolnoma v ubožnih razmerah, se mu mora reči: nimaš upanja za podporo. Ako bi se bil gospod Deschmann zmirom držal tega načela, bi jaz rekel: čast in hvala mu; ampak, gospoda moja, jaz konstatiram, da se to ni godilo, nikdar ni godilo in bodem le gospode prosil, da bi letno poročilo v roke vzeti blagovolili, kjer bodo na strani 60. sledeče čilali, da se je v lanskem letu okrajno-ceslnemu odboru Mokronoškemu v seji dne 21. januarija 1886. leta dovolilo 1500 gld. podpore za preložitev, oziroma popravo ceste med Mokronogom in Lalmecem. To je lepa svota, in ako slišimo, da danes gosp. poslanec Deschmann tako hudo graja, če se za cestno stavbo, ki je stala 14000 gld., predlaga 1000 gld. podpore, morali bi misliti, da je ta cestna zgradba, za katero je gosp. poslanec Deschmann lani glasoval, stala gotovo več ko 20000 gld. Poglejte gospodje na stran 62. letnega poročila in videli boste, da so [roški pri tistej zgradbi znašali le 2987 gld. 59 kr. ioraj za cestno zgradbo, katera je stala 2987 gld. 59 kr. je gosp. Deschmann brez ugovora glasoval za podporo 1500 gld. Ali je to pravica, če danes nasprotuje nasvetu, da se dovoli 1000 gld. podpore za cestno zgradbo, katera je stala 14000 gld. To je «gefährliches Präjudiz». Gospod Deschmann bi znal ugovarjati, Mokronoški cestni odbor ima take naklade za ceste, r*a jih ne more zmagali. Prosim gospodje, vzemite zopet, letno poročilo v roke in poglejte, koliko priklad plačuje ta cestni odbor. Na strani 86., točka 17., bo-'le|o videli, da je cestni okraj Mokronoški imel leta 1885., — 6°/„, rečem šest. procentov priklade za okrajno-cest.ni zaklad. (Čujte! na levici.) Jaz le prašam, ali je to enako merilo, s katerim gosp. poslanec Deschmann meri razmere v Mokronoškem ln Kranjskem okraji. Kranjski okraj je imel priklade za ceste 10°/o, Mokronoški pa le 6°/0 in vender je dobil tako izdatno podporo. Kar je toraj gosp. Deschmann navajal, ni bilo iz prepričanja, ampak iz animo-zitete................................................ Abgeordneter Deschmann: Oho! Ich protestire gegen diesen Ausdruck. Ich bitte den Herrn Landeshauptmann, den Herrn Redner zur Ordnung zu rufen. Jeder Abgeordnete hat das Recht, zu verlangen, dass im Hause seine Ehrenhaftigkeit und die Ueberzeugungstreue seiner Abstimmung nicht in einer solchen ungerechtfertigten Weise verdächtigt und angegriffen werde, wie dies mir geschehen ist. (Klici — Rufe: «Sedaj ima poročevalec besedo I») Ich bitte um den Ordnungsruf! Landeshauptmann: Ich bitte den Herrn Abgeordneten, nicht selbst Ausstellungen zu machen, zu welchen ich allein berufen bin. Es war ein etwas scharfer Ausdruck gebraucht, den ich rügen muss. Poročevalec Detela: Pri tem, kar sem jaz rekel, ostanem, opiral sem se na fakta, kakor na to, da se je lani dovolilo 1500 gld. podpore za cestno zgradbo, katera je stala le 2987 gld. 59 kr. in letos se zanika podpora 1000 gld. za cesto, katera je stala 14000 gld. Jaz sem dokazal, da je ugovor ničev, da se Kranjskemu cestnemu odboru, ker ni dokazal, da ne more sam troskov prenašati, ne bi smela dati podpora, saj tudi Mokronoški cestni odbor tega ni dokazal. klimo dalje. To, kar je gospod poslanec Deschmann glede cest v Kranjskem okraji trdil, da se prav lahko vzdržujejo, in da nobenih težav ne prouzročujejo, ni istinitost. Res so v tem okraji državne ceste in železnica, te pa so tudi v drugih okrajih. Iz Kamnika v Kranj pa ne pelje državna cesta in vender je promet med Kamnikom, Šenčurjem in Kranjem jako živahen, tudi ni državne ceste proti Smledniku, Zapogam i. L d., a na lej okrajni cesti je živahen promet. Med Loko in Kranjem je okrajna cesta, ki je menda med najbolj rabljenimi na Gorenjskem; toraj ta trditev gospoda poslanca Deschmanna ni opravičena. Gospod poslanec Deschmann je svoj prejšnji izraz, da je Kranjski okraj jako bogat, omejil, on ne misli, da je Kranjski okraj tako bogat, ampak le, da veliko davka plačuje. To pa ravno ni velika sreča, in ako zavoljo tega ne bi dali temu okraju podpore, bi se tamošnji davkoplačevalci zahvalili za tako čudne nazore deželnega zbora. Posebno se je poudarjalo «gefährliches Präjudiz». Ako bi bil to prvi slučaj, da se za cestno zgradbo dovoli podpora iz deželnega zaklada, bi jaz tudi rekel, da je -gefährliches Präjudiz», ampak godi se to skoraj v vsaki sesiji; lani smo več cestnim odborom zbrisali dolg in nihče ni temu oporekal in trdil, da je to «gefährliches Princip». Gospod poslanec Deschmann je tudi stavbo v Gorenji Savi v svojo razpravo vpletel, rekši, da je dežela že več 1000 gld. za to dala in da •56 IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung um 21. December 1886. je bilo vse v vodo vrženo, ter da jo čakajo še mnogi troski. Dosedaj je dežela res nekaj dala, ali malo, vse podpore so znašale okoli 2000 gld., in ravno to je bilo napačno, da je bilo premalo, kajti te male svote niso imele uspeha pri dotični zgradbi, in kar se je naredilo, je šlo res v vodo. Čudno se mi pa zdi, da se cestnemu odboru tako rekoč kot dolžnost naklada, da ima za to skrbeti, da bode kamenje na breg Gorenje Save spravljeno; ker je tam občinska cesta, pravi gospod poslanec, moral je cestni odbor za to skrbeti; on pravi, to mora storiti cestni odbor iz ljubezni do svojega bližnjega. Meni ni znano, koliko cestni odbori iz zgolj ljubezni do svojega bližnjega store, ali znano mi je, da se pod tem naslovom ne sme od nobenega cestnega odbora tirjati, da bi on skladal za občinske ceste, ker to ni dolžan, kakor priča § 16. deželne postave z 5. marca 1873. Nihče ne bi torej mogel Kranjski cestni odbor siliti, da bi le krajcar za zgradbe pri Gorenji Savi dal, ako je pa on občini tako lepo darilo poklonil, se to mora hvaležno priznati, ne pa reči, da je to bila njegova dolžnost. Mislim, da se je sploh o tej stvari vže veliko preveč govorilo, in prosim gospode, da se drže le tega, kar zahteva v vprašanji pravičnost. Abgeordneter Deschmann: Ich bitte zu einer factischen Bemerkung um das Wort! Es hat mir der Herr Vorredner meine Abstimmung bezüglich der im Vorjahre dem Straßenbezirke Nassenfuß bewilligten Subvention zum Vorwurf gemacht. Ich weiß nun nicht, glaube es auch nicht, dass ich bei der betreffenden Verhandlung über diesen Gegenstand im hohen Landtage das Wort ergriffen habe. Der stenographische Bericht wird diesfalls ein von mir gesprochenes Wort nicht nachweisen. Ich weiß auch nicht, ob ich für den Antrag gestimmt habe, ob ich überhaupt der betreffenden Sitzung beigewohnt habe. Aber wenn ich dabei gewesen wäre, so hätte ich dafür gestimmt. Allein, wie gesagt, es ist möglich, dass ich gestimmt habe, und dann habe ich es mit voller Beruhigung und Ueberzeugung gethan, und zwar warum? Ich bitte zu berücksichtigen, was für große Opfer die bedeutende Straßenumlegung bei Tersische dem Bezirksstraßenausschusse Nassenfuß gekostet hat, wo das Land auch nicht mit einem Heller in Anspruch genommen wurde. Es war dies eine Umlegungsstrecke von mindestens 1 km, die der Bezirksstraßenausschuss aus eigenen Mitteln unternommen hat, und heute können Sie auf einem sehr bequemen Wege von Lichtenwald nach Nassenfuß fahren. Der Landesausschuss hat von dieser Umlegung erst später Kenntnis bekommen. Das war gewiss ein Umstand, der aller Anerkennung wert war, und ich konnte, da der Bezirksstraßenausschuss Nassenfuß einer der rührigsten und thätigsten Bezirksstraßenausschüsse war, mit voller Beruhigung für die Bewilligung jener Subvention stimmen. Poročevalec Detela: Na to moram odgovoriti, da gospodu poslancu Deschmannu nisem to očital, kako da je lani glasoval, ampak le to, da je danes lanskemu glasovanju nasprotne nazore razvijal ter se opira prošnji Kranjskega cestnega odbora, med tem, ko je lani, akoravno so bile razmere bolj ugodne, kakor pri Kranjskem cestnem odboru, za podporo cestnemu odboru Mokronoškemu glasoval. Deželni glavar: Prosim gospode, ki so za predlog finančnega odseka, naj blagovole vstati. (Se zgodi. — Geschieht.) Predlog finančnega odseka je z večino sprejet. e) O prošnji podpornega društva dijakov v Novemmestu za podporo; e) über das Subventionsgesuch des Studenten-Unterstützungsvereines in Rudolfswert. Poročevalec Klun: Slavni zbor! Odbor društva v podporo ubogih dijakov v Novemmestu poslal je slavnemu zboru prošnjo, v kateri se zahvaljuje za velikodušno darilo 250 gld., katero je slavni zbor lansko leto temu društvu dovolil, potem pa prosi enake podpore za 1. 1887. Med svojimi razlogi povdarja, da je bilo v šolskem letu 1885/86 podpiranih 35 dijakov z obleko, doplačilom za šolnino in hrano ter se je v ta namen izdalo 237 gld. 83 kr. Razun tega je odbor nakupil in razdelil dijakom šolskih knjig in drugih učil za 65 gld. 53 kr. V tekočem šolskem letu (1886/87) je odbor 30 dijakom nakupil obleke in doplačal šolnine za 175 gld. 5 kr., šolskih knjig pa je razdelil za 44 gld. 48 kr., tako da je vže za novo šolsko leto izdal 219 gld. 53 kr. Dalje omenja, da na Novomeški gimnaziji študira sedaj 168 učencev in da so mnogi tem vrednejši in potrebnejši podpore, ker bi sicer pri prvem vstopu v gimnazijo marsikateri učenci ne mogli nadaljevati svojih študij, ako bi se precej v začetku ne podpirali. Finančni odsek iz teh razlogov predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: Odboru društva v podporo revnih dijakov v Novemmestu se za 1. 1887 iz deželnega zaklada dovoli podpora 250 gld. (Obvelja brez debate. — Mrd ohne Debatte angenommen.) f) O prošnji Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo; f) über die Petition der Laibacher Volksküche um Subvention. Deželni glavar: To točko moram od današnjega dnevnega reda odstaviti, ker še ni popolnoma dognana. IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. 57 g) O proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1887 (k prilogi 4.); g) über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1887 (zur Beilage 4). Poročevalec Šuklje: Blagovolite v roko vzeti prilogo 4., proračun učiteljskih penzij za leto 1887. Proračun zaklada učiteljskih penzij ustanovljen je na podlagi § 57. drž. šoisk. zak. z dne 24. maja 1869. L, dež. zak. od 29. aprila 1873. L, in sicer §§ 80, 81, 82 in 83. Te določbe predrugačene so po dež. zakonu z dne 18. junija 1877, dež. zak. št. 6. Dohodki zaklada se sestavljajo iz sledečih naslovov: 1. ) so doneski kranjskih učiteljev samih, kateri znašajo prvo leto 10 % in poleg tega še 2 % vsako leto, toraj prvo leto 12 % >n potem po 2 %; 2. ) spadajo v učiteljski penzijski zaklad prometni presežki zaloge šolskih knjig; 3. ) kazni za šolske zamude. Kar je primanjkljaja, pokriti je v smislu onih postavnih določeb, na katere sem se prej skliceval, iz deželnega zaklada. Oskrbovanje učiteljskega penzijskega zaklada ima deželni šolski svet., in ta je predložil dotični proračun. Iz tega je razvideti pri potrebščini, da je za učiteljske penzije 1.1887. v proračun bilo postavljenih 12900 gld. Jaz nasvetujem, da pritrdimo, da se toraj ta svota postavi v proračun. Za penzije za učiteljske vdove je preliminiranih 4070 gld., za doneske za vzgojo 500 gld., za miloščine skupni znesek 1285 gld., za odprave 300 gld., za četrtletne posmrtnine 300 gld., za upravo tega penzijskega zaklada, toraj za uradne in pisarne potrebščine, 50 gld., tedaj vsega skupaj 19405 gld. Ako primerjamo to skupno svoto potrebščine z 19405 gld. povprečnemu uspehu triletne dobe iz leta 1883. do 1885 inkluzive, vidimo, da je potrebščina takrat znašala povprek 17999 gld. Iz tega je razvidno, da se je potrebščina iz leta 1885. sem zvišala za 2100 gld. v okrogli svoti. To je pripisovati naravnemu narastku dotičnih rubrik. Nasvetujem toraj, da se v proračun postavi 19405 gld. kot potrebščina. Zaklada je preliminirana z prometnimi presežki zaloge šolskih knjig v znesku 1000 gld., pri šolskih globah z 900 gld., pri odstotnih odtegljajih z 5000 gld., pri obrestih s 1346 gld. in pri povračilih s 112 gld., vsega skupaj toraj z 8358 gld. Ako primerjam zaklado proti potrebščinam, kaže se primanjkljaja 11047 gld., katere je v zmislu § 83. prej omenjenega zakona z dne 29. aprila 1873. 1., o pravnih razmerah kranjskih učiteljev pokriti iz deželnega zaklada. Jaz toraj v imeni finančnega odseka nasvetujem: Slavni deželni zbor naj sklene: Proračun zaklada učiteljskih penzij za 1. 1887. s potrebščino 19405 gld. in s zaklado 8358 gld., toraj 8 primanjkavo 11047 gld., katero je pokriti iz deželna zaklada, se odobri. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) h) O prošnji učiteljev okraja Krškega za zboljšanje njihovega gmotnega stanja; h) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Gurkfeld um Verbesserung ihrer materiellen Lage; i) o prošnji učiteljev Litijskega okraja za zboljšanje plač; i) über die Petition der Lehrer des Littaier Bezirkes um Erhöhung der Bezüge; k) o prošnji učiteljev okraja Radoljškega za zboljšanje plač; k) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Radmannsdors um Gehaltserhöhung; l) o prošnji okrajne učiteljske konference v Postojni za povekšanje plače učiteljem na enorazrednicah; 1) über die Petition der Bezirksschnllehrer-Con-ferenz in Adelsberg um Erhöhung der Bezüge der Lehrer an einclassigen Volksschulen. Poročevalec Šuklje: Prosim za dovolenje, da bodem sumarično poročal o vseh peticijah kranjskega učiteljstva, ki so bile izročene finančnemu odseku. (Nihče ne ugovarja. — Es wird kein Widerspruch erhoben.) Kot poročevalec finančnega odseka sem nasproti tem peticijam v nekem čudnem položaji. Ozirajoč se na neugodno denarno stanje normalno-šolskega zaklada prisiljen sem priporočati slavnemu zboru, naj se ne ozira na peticije, ki so mu došle iz več šolskih okrajev. Storiti moram to navzlic svojim gorkim simpatijam za ljudsko učiteljstvo in navzlic svojemu prepričanju, da kranjsko učiteljstvo še ni dandanes tako situirano, kakor bi bilo želeti v interesu naše narodne odgoje. V mislih imam pred vsem nekatere učitelje najnižje kategorije, najnižjega plačilnega razreda z 400 gld. letnih dohodkov. Vzemite takega moža, ki mora službovati na večrazredni šoli v kakem mestecu ali trgu, primoran živeti s 400 gld. brez prostega stanovanja ali stanarine, brez stranskega prislužka in živeti tako, kakor to zahteva stan njegov, ter strogo spolnovati vse dolžnosti učiteljskega dostojanstva. Jaz mislim, tudi naj večji optimist ne bode mogel zanikati, da je to naposled vender nemogoče, in prepričanje moje utegne bili utemeljeno, da je tak položaj nezdrav, kvaren in da bode prej ali slej treba misliti na to, da se posebno takim učiteljem zboljša materijelni položaj. Ali ravno z ozirom na letošnje leto in letošnji proračun sem primoran sledeče nasvete v imeni finančnega odseka staviti visoki zbornici. Izročeni ste nam bili naj pred prošnji učiteljev Krškega in Radoljškega okraja. Prošnji se strinjate 58 IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung mn 21. Dezember 1886. po svojem obsegu. Zahteva se v obeh, prvič naj se drugi učitelji na štirirazrednicah sprejmejo v prvi plačilni razred s 600 gld. letnih dohodkov. Kar se te točke tiče, je očividno, da za to treba spremembe šolske novele z dne 9. marca 1879 L, katera v prvem alineji § 39. določuje razmerje posameznih učiteljev glede njihovih plačilnih kategorij. Tam je izrečeno: 7 u/q v prvem razredu, po 31 odstotkov v drugem, tretjem in četrtem razredu. Hočemo tej prošnji ustreči, moramo spremeniti deželni šolski zakon od 9. marca 1879 1. Jaz za svoj del gotovo nisem občudovalec tega zakona, s katerim je tedanja večina oblagodarila deželo Kranjsko, to pozitivno ni ideal zakona, poln je peg in marog, ali da bi mi sedaj na skrpano krilo naših deželno-šolskih postav še eno krpo prilepili, z novo novelo pomnožili zmešnjavo naših deželnih šolskih zakonov, to se meni ni zdelo primerno, temu je pritrdil tudi finančni odsek, in torej bili smo tega mnenja, da za sedaj te prošnje ne gre uslišati. Drugi petit učiteljev Radovljiškega in Krškega okraja zahteva, naj se starostne doklade ne odmerijo več po minimalni, temveč po dejanski plači dotičnega učitelja ter motivirajo to s tem, ker je tako navadno po drugih deželah. Temu se v obče ne da pritrditi. Na Češkem n. pr. velja tisti položaj kakor pri nas, in tam se starostne doklade odmerijo po 10°/0 najnižje, minimalne plače; v Istri se prva starostna doklada šele po prvem desetletji računa, šele potem nastopijo petletnice. Ali glavni razlog za finančni odsek je bil: finančni odsek si je moral pred oči stavljati, da se je potrebščina normalno-šolskega zaklada, kakor bodete gospodje videli iz proračuna, tekom leta 1886/87 zvišala za celih 8029 gld., in to je tako zvišanje, ki je moralo uplivati na finančni odsek. Torej jemljem si čast, v imeni finančnega odseka nasvetovati: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnji učiteljev Radovljiškega in Krškega šolskega okraja za zboljšanje gmotnega stanja se odbijete. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Tudi učitelji Postojnskega okraja, oziroma stalni odbor učiteljske konference Postojnskega šolskega okraja, izročil je deželnemu zboru prošnjo, ki je najbolj obsežna med vsemi peticijami, kajti obseza nič manj kot 7 točk. 0 eni teh točk, namreč o starostnih dokladah, smo vže storili sklep in je toraj že rešena. Tri točke merijo na to, naj se službe učiteljev na večrazred-nicah odmerijo po številu dotičnih šolskih razredov na tistej šoli. Finančni odsek bil je tega mnenja, da je taka sistematika, naslanjajoča se zgolj na čisto vnanji moment, na vnanje nagibe, neutemeljena in jej vže iz tega razloga ni mogel pritrditi. Pa nismo smeli pozabiti, da bi vstrezajoči temu petitu obremenili deželo z 5- do 6000 gld. na leto, zatoraj je bil finančni odsek tega mnenja, da gre tudi to prošnjo odbiti. Isto velja posebno glede 5. točke glede stanarine. Zahtevajo namreč, naj se stanarina odloči po krajnih razmerah ali pa naj znaša 20 % učiteljeve plače. To bi bilo zopet novih 5- do 6000 gld. več na leto, in z ozirom na neugodno stanje normalno-šolskega zaklada, ki se razvidi zlasti iz letošnjega proračuna, mora finančni odsek izjaviti se tudi proti tej točki. O 6. točki prošnje glede 351elne službene dobe je deželni zbor vže lani izrekel svoje mnenje ter rešil zahtevo v neugodnem zmislu. Finančni odsek nima povoda postaviti se letos na drugo stališče, kakor ga je zavzimal lani, ko mu je pritrdil tudi deželni zbor. Kar se tiče 7. točke, da bi deželni zbor posredoval v spremembo § 56. drž. šolsk. zak. z dne 14. maja 1869. 1. je razvidno, da deželni zbor v ta namen ni kompetenten, in zaradi tega moram v imeni finančnega odseka tudi pri tej peticiji staviti nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja stalnega odbora okrajne učiteljske konference Postojnske za zvišanje plač se odbije. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Učitelji Litijskega okraja izročili so peticijo, obstoječo iz 4 točk. Prve tri so z dosedanjimi sklepi rešene, 4. pa zahteva, da bi šolske počitnice trajale, ne, kakor do-sedaj, 6 tednov, ampak 2 meseca. Finančni odsek je bil tega mnenja, da deželni zbor ni kompetenten posvetovati se in sklepali o takej stvari, da spada določitev počitnic v področje eksekutivne oblasti. V imeni finančnega odseka toraj nasvetujem: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja učiteljev Litijskega okraja za zboljšanje plač in za dvomesečne počitnice se odbije. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Slednjič prosim za dovoljenje visokega deželnega zbora, da se neka peticija, ki je bila izročena — peticija učiteljev Črnomaljskega okraja — ki je bila po pomoti izročena upravnemu odseku, ter z dovolitvijo prečastitega našega gosp. predsednika prišla v finančni odsek ter tam bila rešena, obravnava tudi danes, dasi ni na dnevnem redu. (Ni ugovora. — Es wird kein Widerspruch erhoben.) Učitelji Črnomaljskega okraja prosijo za tri stvari: 1. ) Za primerno stanarino za učitelje na večraz-rednicah. Ta stvar je bila vže rešena v negativnem zmislu. 2. ) Za to, da bi se petletnice po dotičnih plačah uravnale. Tudi o tem smo že sklenili. 3. ) Za to, naj se tudi provizorični čas službovanja všteva v pokojnino. V tem oziru sklenili smo lansko leto negativno. Sedaj se všteva ves čas, katerega je učitelj posloval z učiteljskim izpitom; da bi pa tudi provizoričnim učiteljem oni čas službovanja vštevali v pokojnino, katerega službujejo brez izpita, to zdelo se je finančnemu odseku kvarno šolskim interesom. In zarad tega mi je čast, v imeni finančnega odseka nasvetovati: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja stalnega odbora Črnomaljske učiteljske konference za zvišanje učiteljskih plač se odbije. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) IV. seja dne 21. decembra 1886. — IV. Sitzung am 21. Dezember 1886. 59 Deželni glavar: Izročila se je interpelacija. Prosim gospoda tajnika jo prebrati. (Tajnik Pfeifer bere. — Secretär Pfeifer liest): «Interpelacija. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku se je za nekaj časa uvela praksa, da ono na podlagi gozdne postave in njenih kazenskih določeb obsoja otroke, ki še niso nastopili niti jednajstega leta, zarad paše po gozdih na zapor, «arrest», katera kazen se izvršuje deloma pri c. kr. okrajnem sodu v Kamniku, deloma pri onem na Brdu, ker okrajno glavarstvo nema lastnih prostorov za zapor. Ako je vže tako postopanje v jasnem nasprotji s povsem veljavno določbo kazenskega zakona, da se ima nedorasel otrok do starosti dopolnenih deset let, — ako je zakrivil tudi najhujše hudodelstvo, — izročiti le v domačo kazen, zvezana je izvršitev teh ob-sodeb z ozirom na neugodne razmere v prostorih ječ pri imenovanih sodih z nedostatkom, da so ti otroci zaprli v družbi odraslih kaznjencev. Tako se je zgodilo, da so bili pri c. kr. okrajnem sodu v Kamniku vsled obsodbe c. kr. okrajnega glavarstva zaprti trije otroci, in sicer jedna deklica in dva dečka, — vsi nedorasli — (unmündig) šest ur v družbi neke tatice, ker ni bilo druzega praznega prostora. Minuli teden pa bi se imel na Brdu vsled rekvi-zicije c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku zapreti devetleten deček tudi zarad prestopka gozdne postave nasest ur. Pa oče, ki je dečka pripeljal, izjavil je, (la hoče biti v družbi z dečkom zaprt, ker je oni božjasten, in se oče boji, da se otrok ponesreči v zaporu. Na to je baje c. kr. okrajni sod na Brdu izročil vso zadevo predsedstvu deželnega soda. Podpisani si v očigled takemu nezakonitemu postopanju c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku uso-jajo povprašati gospoda deželnega predsednika kot načelnika c. kr. deželne vlade: 1. ) Je li njemu navedeno postopanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku znano ? 2. ) Ali bode on potrebno ukrenil, da se temu nezakonitemu ravnanju konec stori? V Ljubljani, 21. decembra 1886. Oton Detela, Dr. Vošnjak, Hinko Kavčič, V. Pfeifer, Dr. Poklukar, Dev, M. Lavrenčič, Murnik, Hren, Stegnar, Janko Kersnik, Dr. Papež, Dr A. Mosche. Prof. F. Čuklje, Klun, Dr. Bleiweis, P. Pakiž, Mohar, Dr. Sterbenec, Luka Robič.» Deželni predsednik baron Winkler: Odgovoril bodem na to interpelacijo potem, ko bodem dotično stvar preiskal, ker mi je dosihmal popolnoma neznana. Deželni glavar: Prihodnjo sejo določim na jutri ob 10. uri s sledečim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje. — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Gospodarski odsek zboruje danes popoludne ob polu 3. uri, finančni odsek ob 4. uri. Sklenem sejo. — Ich schließe die Sitzung. Seja se konča ob I. uri 20. minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 20 Minuten nachmittags. Verlag des train. Landesausschusses. — Druck von Kleinmayr & Bamberg, Laibach. f