■
plačana ▼ gutmtuL "I
LXXVM it. 3
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINU1CVA ULICA &. _I
EKIJUCNO ZASTOPSTVO m oglame Is Kraljevine Italije is Inozemstva trna MM PUBBLICITA ITALJANA 8. A-, MILANO
TELEFON: Sl-M, Sl-tt, Sl-M, Si-
Sl-M. — Ixhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6,— L, Sa inozemstvo: 15.20 L*.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. MILANO.
Ojačeno delovanje letalstva
Krajevni napadi na bojišča pri Agetfatriji odbiti — Tobrul; bi Malta silovito bombardirana
Glavni *tan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 4. januarja naAl«*dnje vojno porov ilo:
Na fronti pri Agedahiji miki odbili krajevna napada in razpršili skupine oklopnih avt on >o bi lov.
\ iniii  in  Halfajl »o se borbe raz-
vnele.
Skupino n.i^ih in nemških letal so ponovno napadle zveze v sovražnem zaledju in posebno učinkovito bombardirale topni-•V. in  pristaniške    naprave v
Tobmku. Sovražnik je izgubil *tirl letalo.
—i  U h  *»ta hdi sestreljeni od protiletalskih hatr-rij.
Na vzh<Klnera Sredozemskem morju je ■eko nai, tzvidnisko letalo sreCalo tri sovražne lovee. Enoza je sestrelilo, nato pa mu je uspelo otresti se ostaii!i dvrh.
Pri nekem napadu na Tripelis nI bilo aikakih [Moleli Nekaj bomb je bilo odvrženih na neko libijsko vas In so povzro-Oe dve žrtvi.
r » In  nemška letata   so v
faeji meri razvijala svoje napr.de na vojaške naprave In letaii&ea na Malti. Nekaj letal |i bilo unie< nih na tleh. Opaženih je tttlo ve* eksplozij. .Neko skladisee streii-Hva, ki je bil« sade to v polno, je bilo vrženo v zrak.
Junaška vloga Bardije
Rim, 5. Jan. s. Že od 28. novembra dalje je bila Bardija izolirana. Sedaj je padla. Cel mesec in več sta nemška in italijanska posadka vztrajali na svojem mestu, kljub pritisku sovražnih sil, k: so bile v premoči in so Bardijo napadale po kopnem in po zraku. V zadnjih dneh napadi oklopnih sil niso popustili. Da bi bran tel jem onemogočili nadaljnjo neenako borbo, so se zagnale proti bar lij=k m utrdbam še velike angleške bojne ladje. V silnih protinapadih so branitelj. Bardije ponovno sadržali sovražnika. Mnogo južnih Afričanov in vojakov je bilo pri tem ujetih in mnogo okl« prdh vozil je bilo zaplenjenih. V okviru občih operac j pa je bil padec Bardije že pred vi- j den. Ko je postal umik osnih sil z vojaškega vidika potreben, sta Bardija in So4um ,!
vztrajala pri svoji nalogi, da čim dalje zadržujeta sovražnika. Bardija je dovrs.la junaško in vztrajno svojo nalogo.
Carigrad, 5. jan. 8. List ^Bevoglu« poveličuje hrabrost branilcev Solluma in Bardije. Po omembi, da je bila Bardija opremljena samo s strelskimi jarki in da ni bila prava trdnjava, navaja p.sec, da so argle-ški poročevalci povedali, da so najprvo porušili vodne dotoke in da so se zaradi tega italijanski borci znašli v težkih okolišč.nah. Pisec pravi, i a se nadaljuje gondarska epopeja ter primerja odpor Italijanov v Vzhodni Afriki n Severni Afriki s hitrim pa. i Hongkonga. kjer so Angleži celo sto etje gradJi obrambne naprave. List izraža občudovanje italijanski hrabrosti, ki r nekaj primerov, k: so jih nudile nemške čete. nima primera v nobeni drugi vojski tedanje vojne.
Bombe na Malto
Berlin, r. jan. s Nemški bombniki so v soboto ponovno z velikim uspehom napa Ili neko letališče na Malti. Težke bombe so razdejale letala na letališču in povzročile več požarov. Tudi vzletišče je bilo poškodovano.
Velike izgube južnoafriških čet v Libiji
Kun, 5. jan. s. Kako hu ie izgube so utrpele južnoafriške čete v libijski vojni, kaže govor generala Smutsa, ki je pouciarii potrebo po nujnih novih nabor h in izjavil, da mora Južna Afrika napolniti velike praznine, ki so nastale v južnoaf rišk h črtah po zadnjih bitkah v Libiji. General Smuts je dobesedno rabil izraz >velike praznire Nove nabore javno mnenje nikakor ni sprejelo z navdušenjem. Zaskrbljeno je. ker vidi, da čaka Južno Afriko usoda Avstralije, ki je v največji potrebi ostala neoto-rožena in zapuščena. Zunanji izraz javn nezadovoljstva, ki je posebno pomoi.b n. je eksplozija bombe v gle ialis&i Potchefs-tronu n velika stavka v vojnih tovarnah v Natalu. Velik obseg je imela stavka v Durbanu in ob tej pril ki je stavkalo afriško in indijsko delavstvo.
Nemško vojno poročil©
Krajevne borbe na vzhodu — Bombardiranje Feodozije in Moskve — Izgube angleške mornarice
vjetske čete in tako močno podpirale vojsko pri njenih operacijah na kopnem. Kljub gosti megli, silno nizk; temp3raturi ter viharjem so nemški letalci neprestano nadzirali gibanje sovražnih sil. jih ovirali in napadali zlasti njihovo ncoosred-o za ledje. Bombardra:i in s strojnicam' so obstreljevali sovražne, kolone in va> . k: so jih Sovjeti zavze*:. Napada!: so rrino-go vlakov na posemeznih r>-s«ajah. V n~Ji na soboto so prodrli nr.d Moskvo :n bombardiral; rvske v.iaf-ke naprave R-^ioja'i so neko postajo in celo vrsto skladi "
Na kopnem so nemški oddelki k'jrb mrazu in sncsn znova dokazal; svoj nepremagljivi borbeni dim in .cvojo nezaslišano odpornost. Povsod so bili valovi sovjetskih napada'cev sprejeti z c^njera iz tankov. Kjer jim je uspelo prodreti rr.ed nemške postojanke, so bili pognani nazaj, ponekod obkoljeni T^ko s-o b:,.e na več točkah bojišča manjše boljše viške čete razpršene in uničene.
Z enakim junaštvom se Nemci bore tudi v severni Afriki sk- pno z Italijani. Na področju pri Agedabiju so uničili vrsto angleških oklopnih vozil in odbil j nekaj silovitih sovražnih napadov, k. so jih podpirali tank; in topništvo. Ize-.ibc. ki so bflfl Angležem pri tem prizadejane, so zelo velike. Ogromna je tudi cena. k; so jo moral: Angleži plaćati za Bard.jo. Krkor običajno pa glavno breme v teh borbah ni pripadlo Angležem, marveč četam iz angleških kolonij in dominijonov.
živahno udejstvovan je netr škega letalstva
Berlin. 5. jan. s. Delovanje nemškega letalstva na vzholni fronti je bilo izrecno živahno tudi predvčerajšnjim. Letals vo je krepko podpiralo operac je na kopnem in je silno bombardiralo števl'ne kraje, ki so jih zasedli Sovjeti ter uničila skladišča streliva in oskrbovalnega materijala in skla-d šča goriva. Napadi so biH slasti naperjeni na sovjetske kolone v pokretu, na motoma vozila in tanke. V nekaterih predelih vzhodne fronte so bila zažgana št v*na motoma sredstva. V enem samem kr^ju so jih našteli 50. Bombardirani so bili mostovi, železniške naprave :n postaje. V južnem odseku fronte so težki nemški bombn ki posebno hudo napadli pristaniške naprave v Feodosiji in tam zbrane čete Naspala je ogromna škoda. V pristaniških napravah so nastale eksploz je in požari širokega obsega. Potopljena je bi'a neka transportna laija. neka druga pa poškodovana Imela je 3.000 ton Poškodovan je bil tudi p'ava-joči žerjav Na nekem sovražnem leta'išcu so bila na tleh uničena štiri letala, številna druga pa poškodovana. Doznava se. da so boljševikl tudi predvčerajšnjim nadaljeva'1 ■ s mirni napadi na nemške čete na vsej fronti kljub izrednemu mrazu. Na nekaterih točkah je Sovjetom uspelo podreti v nemšhe črte. toda ti vdori so biH takoj zadržani in sovražne sile razpršene z najtežjimi izgubami
gtsvnejrs fftana, dne 4. jan. Vrhovno povcljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno porečilo: Na južn^n od«*eku vzhodnega bojišča so se borbe spričo hnde^a mraza omrjU«-na krajevne izvMasske akcije in oviralui ogenj topništva.
Na srednjem In severnem odseku bojišča so se sovražni napadi nadaljevali. V hodih borbah so bili d* l<>ma «* protinapadi Krajevni vdori so bili zapahnjeni, •»ile ponoči in podnevi napadajo pristaniške naprave. ladje, kakor tudi letališče v FeodozijL Več !etai Je MIo na tleh uničenih ali poškodovanih. V Inki J-Mla t bombo sad« t:* n - k.i majhna trjrovin-ska ladia in se je potopila. Neka večja trgovinska ladja in neki plavajoči žerjav sta bila  hndo p.»»\.»dovana.
Pri drciirifi ■ dih s teži Vem v prosto-rn okrog Moskve «o bile bombardirane kolone *o\ j. t>kih čet in vozil na pohoda, zbira j-»či *e oklopni svtomobili, kraji, ie-leznire In letališča. Sovjetom so bile «* tem piliMl Jai obča t ne izgul»e in materi, In* Skoda. Na \ i-"krm severu je bila mnr-manska železniška proga z bombami večkrat prrkirjrna.
V severni Afriki obojestransko živahno farvidnteko delovanje. Na področju okrog Agedabije so se izjalovili posamezni hri-
Z bombami in letalski na fcjrm nr» bila uspešno napadena poljska tahori-^'a. lope In kolone vorll Nadalje so letala učhakovito napadla Tobrnk. Na nekem k-tali«ča pri Ben^azljn je mnn;n bomb treščilo med letala na vzletf*čn. Mi morja pred Bengsrljem je bil neki *»nvraž-ni m*ilee z bombami hndo poškodovan.
Močne »kupine bojnih in lovskih letal so pri ftvnfih napadih ponoči tn podnevi povzroči'.' hiutn razdejanje na britanskih lctmfHČIh na otoka Malti. V hangarjih ta med 1« t »11 «*o bombe povzročile velike požare in eksplozije.
Sovjetske letal«ke sile so iz eni bile v časa od 27. decembra 19 !1 do ?. januarja l»2 9S letal. Od teh je bilo 7? sestreljenih v letalskih spopadih. 13 pa jih Je sestre-IDo protiletalsko topništvo. Ostala so bila razdejana aa letališčih, f istem čavsu jr bak> tzzur'ienlh sa vzkodnem bojišč« 1* nemških I tal.
Tudi v deeembm so bile britanski mornarici prizadevne hode izgube. Nessdšce pomorske In letalske vojne sile so potopile S križsrke. 1 nosilko letal. 3 rusilee. 3 čolne, 1 topničarko in 1 podmornico t<»rn «o deloma hodo poškodovale € 5 ruslleev. 4 brze čolne. 1 mino-2 stražni ladji m 1 podmomtei.
V borbi proti br<tsn*ki oskrbovalni plovbi je bilo potopi fenih v deeembrs l»41 74 sovražnih tovornih ladij s sknpno 257 ?00 tr. reg. tonami. Od teh so podmornice potopile 23 ladij • 115.700 br. reg. tonami.
Srdite b?rbe
5   jan. s. Tudi včeraj so skupi-letal n ene h orna napadale so-
DUCE JE DAL STRANKI SVOJA
NAVODILA
za nadaljnje delo za dosego končne zmage — Prvo službeno pore čilo
novega Tajnika Stranke
Rim. 4 jan. a V Beneški palači se je vćeraj dopoldne ob 11. sestal pod vodstvom Duceia nacionalni direktorij fašistične stranke.
Ob pr četku »eie ;e tajnik Stranke A Ido Vidussoni podili Duceju naslednje poroćilo:
Nacionalni direktori i se je zbral okrog vas na zgodovinski dan ko se Crne srajce opominia;o velike zmage vaše revolucije. So»vTažn»k. ki ste ga Vi tedaj pregnali, se ie zatekel iz Italije pod zase t«> framason-st\a. židovstva in boljševizma. Dolga leta j * gojil svoje zlo sovraštvo in čaka>l na dan. da h: se maščeval. Sedaj se je spričo svojih r, c viteški h zvez postavil z oirožjem proti ni,m. V Rusiji. Cirenaiki. na kopnem, na mor ju m v zraku se nase sJavne snle trdo m neprestano bore. doma pa narod, ki se zaveda borbe za svoje življenje m za svojo bodočnost, odločno vztraja tn trdno veruje v Vas tn zmago. V tem prepričanju in v ^ej ven Stmnka pospešuje svoje delo po-množuje svoje napore in si predvsem prizadeva, da bi bila v žrtvovanju svojih članov, v neumornem delu svojih prvakov, v krvn:h žrtvah svojih voditeljev narodu za v7[!'ed. 1014 faš stič. prvakov je padlo. 1414 ic bilo ran jen.h; med njimi S680 j« prostovoljcev, 960 jc biilo odlikovanih za vojaške /usluge.
Ducc! Potrjujem VTam da sem nastopil! svojo novo službo, kakor ste želeli. Tova-
rišitvo v crganizac;ii Stranke *e m* nič ustavilo. Vse se razvija in se bo razvijalo dalje po Vaš:h ukazih. Nai delovni program pa ?e ta: izpolniti Vaš ukaz služ ti z vsemi našimi silami in če bo treba, z našo krvjo stvari fa.^stične revolucije teT končnemu namenu, zmagi   Duce. dajte nam ukaz!
Duce je nato podal aa vodila za delo ki ga bo moral opravit, nacicnaln direktorij Stranke. Stranka bo ;e bolj pospešila svoje delo na vseh področjih n bo storila vse. da se italn;in<k' nan*i še poT: strne v blok enotne volje m *»iie. tako da bo spoM.ben prestati sleherno preizkušnjo ;n da bo z neomajno voljo ter v neločljivi ZA'Czi s ton-anši osi in trojnega pakta stremel po skupnem smotru, po zmagi v borbi, ki je sedaj svet že ločila v dva tabora in v kateri bosta odločeni žvljenje m usoda italijanskega nartida Duce je oo'rubil. da bo še skrbnejc sledil razvoju St-anke in ;e napovedal, da se bodo 10. januarja zbrali na sestanek pokra jmski tain;ki iz Palcima. Adngenta. Caltanissete Cataniie. Mnne. Messine Ragusc. Siracuse Trananna. Ce-gliana. Sassaria. Nuora. Catanzara. Cosen-ze. Rcggia Calabrie. Potenze in Matere.
Prisega zvestobe
Berlin, 5. jan. s. V poročilih o sobotnih manifestacijah v Beneški palači, podčrtava
nemški tisk Ducejeve besede in nagovor Tajnika Stranke Vidussonia. Poziv novega nac:onalnega direktorja. piže >Deutsche Allgemeine Zeitung«, potrjuje nelocl ive vezi me 1 vsemi Italijani In je ponovna prisega zvestobe ter dokaz duha požrtvovalnosti, ki preveva ves italijanski narod ter je končno svetla manifestac ja volje v gotovo zmago. Mussolini je z novimi navodili direktoriju zahteval največji napor ter žrtvovanje za dosego najvišjih ciljev. Italijanski narod more in hoče ter mora doseči te cilje ter je zaradi tega pripravljen opraviti največji napor ter vzdržati največje žrtve. Vsi drugi listi objavljajo dolge izvlečke iz govora, ki ga je imel grof Ciano v Bologni. Glavne točke govora so poudarili in zlasti trditev, da je sedanja vojna rezultat sistema, da se dobro ve, kdo je odgovoren za vojno in zlasti to, da bo rešil civilizacijo sveta, kdor odstrani Kremel.
Bukarešta, 5. jan. s. Z velikim poudarkom objavlja rum unski tisk slavnosti ob obletnei fašističnih reform z govorom Beni ta Musolinija dne 3. januarja. Govor so listi objavili z Ducejevo fotografijo, kakor tudi dolge izvlečke iz govora grofa Ciana v Bologni ter Ducejeva navodila na sestanku nacionalnega direktorija.
Nezadržno prosi kanje Japoncev
Po padcu Manile je glavni del Filipinov v japonski posesti — Na Malajskem polotoku in
na Kitajskem se nadaljuje japonska ofenziva
Tokio, 5. jan. s.   OtI priče tka vojne na linih do zasedbe Manile so japonske sile  zredno hitro napredovale. Na tretji dan pc pričetku sovražnosti so se japonske sile
;:cnle na skrajnem severu otoka Luzona dle letaJ:5ča. Prave operacije napada proti Manili so se pričele 22. decembra z izkrcanjem v zalivu Lingajen in s slelečm -anjem dne 24. decembra v južnem za-livu Limona. Japonske sile so iz Lr.ngajena ■ 11 dni za prehod 200 km. Prehodie so ( l:rcg 20 km na dan po terenu, ki je v glavnom močvirnat. Ob koncu dol ne, ki se or'pira proti Manili, se nahaja gorski n Aravak. kjer so b le utrdbe. V n.žird in v —ttCvlinatili predel h je tropska vročina. SDe, k: 80 odSle iz Lamona. 100 km od Manile, so naletele na najbolj močen odpor sovražnika, ki je izkoriščal močvirja ter _ • vi na tem terenu ožine, ki veže La-n.«»n z g!avn:m d?lom otoka I,uzona in utrdbama Wllliam in Mac Kinley na skraj-severu jezera Bay. Kolona s severa m Ji obrnila zrJivu Panpangas. kjer se še nadaljuje sovražnikov odpor, ter je kora-ka'a v staro ManUo. ki je ostala tipično .špansk 3 mesto. Kolone z juga so prodrle v ceirt. nove Maniie. Pre-d umikom je so-vražn k zai^al akiad šča in arzenale, samemu mestu so pa japonski bombniki prl-zanc;ii. So%Tržne skupine se še branijo v i. kjei je ameriška tehnika oprs^ mila z bater jami največjega lialibra obrambne postojanke, ki so skrite v skalah. Sovražnik se še brani na polotoku Batta-gas in v zalivu Speak, blizu zaliva Olonga-po. Vsa sila Amerike v tem predelu se opira na te skupine, ki j m ne preostaja dru-g..2 3 kot predaja ali popolno uničenje.
T )kio. 5. jan. s. Japonsko letalstvo zdaj neoviano bombardira neprestano polotoka Batargo in Subiku ter utr i bo Koregidor, k; je zadnja obrambna postojanka Američanov. Vesti z Malajskega polotoka javljajo o hitrem napredovanju .laponcev vzdo'ž obale, kjer je ti^a džung'a. ki preds'avlja na vzhodu neravno trdnjavo, pretvorjena v plnntaže z vasmi in rudarskimi s edišči z železnicami in cestami. Uradni Viri še molč.jo, toda un-čenje avstralske divizije in dezertiranjem Indijcev kažeta, da se je sovražni c^Jbor med Kuala Kraiem ;n Ku-ala Lipi9om zrušil. Japonci naprelujejo in prehodijo dne\mo 25 km ter so dosegli že državo Sleangor ter se približujejo Negrl Sembilanu. ki je važno železn ško in cestno križišče na Malajskem polotoku.
Pomen padca Manile
Tokio, 5. jan. s. Po zavzetju Hongkorga je bila z velikim manevrom japonskega pove I jn štva zasedena Manila, ki je eno najvažnejših strateških, polit.čnih in gospodarskih središč na Tihem oceanu. Glavno mesto Filipinov, ki šteje 341.000 prebivalcev, je bilo za Amer ko eno najvažnejših oporišč v vzholni Aziji. Američani so Filipine odvzeli Spancem leta 1898. Danes je Manila v japonskih rokah, čeprav ima v svojem zalivu utrjeno opor sče Koregldor, o katerem se je govorilo kot o edinstveno utrjenem položaju, ki se lahko upira vsakemu napadu. Tem večje je bilo zaradi tega razočaranje predsedn ka Roo3evelta in severnoameriškega naroda, ki spoznava, da ga je washngtonska propaganda varala. S čisto političnega stal sča pomeni zasedba Manile odstranitev severnoameriškega vpliva v zadevah vzhodne Azija. Z gospodarskega stališča pomeni izguba Manile izgubo velike železniške industrije, tekstilne industrije, in tobačne proizvolnje. Proizvodnjo riža pred sedanjo vojno so cenili na 100 milijonov pezet in ta bo v veliko korist
japonskemu gospodarstvu. S Flip'nov so izvažali predvsem sladkor in rastlinska olja. Angloameričani očitno niso verjeli, da je Japonska odločena braniti svoje interese :n da se bo v nujnosti zatekla k sili. Pearl Habourg. Honkong in Manila so trije glavni udarci, ki kažejo, da se Japonci po nedavnih mirovn h pogajanjih s Severno Ameriko nikakor nočejo podjarmiti tuji sili.
Prodiranje ob manilskem zalivu
Tokio, 5. jan. s. Doznava se iz Manile, da japonske čete še naprej prihajajo v mesto, drugi oddelki pa prodirajo vzdolž obale manilskega zal va. kjer se nadaljuje ob-koljevanje potolčenih severnoamerišlcih čet.
Izgube ameriškega letalstva in b?o^ovja na Filipinih
Tokio, 5. jan. s. Imperialni glavni stan poioča o izgubah, ki jih je zadala japonska mornarica severnoameriškemu letalstvu na Filipinih. Sestreljenih je bilo 103 letal, poškodovanih 257. Potopljeni so bili štirje rušilci, 7 podmoin c in 5 drugih ladij. Popolnoma poškodovana je bila neka pomožna ladja in 30 pamikov. Deloma poškodovan pa en ruš lec. 2 stwžni ladji in 4 pam.ki. Peti parnik je bil zajet.
Obramba H3landske Indije je odvisna od ameriških dobav
Bangfcofc, 5. jan. s. Poveljnik oboroženih sil Nizozemske Indije, general Poorten, je izjavil, da je obramba Nizozemske Indije odvifna cd možnosti, ki jih ima Amerika za pobijanje letal. Neka i sto letal, ki bi jih rjc*i!a>Ii v prihrdnjih tctin;h. bi več koristilo k.:kor tisoči 'ctal. ki b; jih poklali v naslednjih tednih.
Borke na Malaji
Tokio. 5. jan. s. Agencij* Dome,' doznava z neketja oporima na Malajskem polotoku, da so japonske siTe 1. januarja oh zori pri-
j če!e z ofenzivo v osrednjem predelu Peraka ter stv zasedle važne poTečaje ni osrednjem
j Ma'aj^kem protoku ter zndalc 8 avstralski diviz-iji izredno hude iztrube Kljub ''zredno močnemu zapornemu o^nju so\Tažnega top-ništva z na-^protnega obrežja roke Perak. se je japonskim četam p<-*reči!o prodreti v 9o\*r?žniko\-e obrambe in prek orač rt i reko. Os-ma avstralsica dvizija je bila un:čena. Pred um:k-*m je sm-ražnik razstrelil kakfh 12 nr>stov. kar pa Japonce n: oviralo, da bi z velikim za*ono»m ne prekoračili reke. Japonske sile sedaj nnr<irajo preti neki drugi važni poziciji an^'e'ke obrambe vzdolž zapadne r-bnle. Z zjtuHo 8. avstralske divizije so ang'c^ke sile na Ma'aj'kem polotoku občutno o^'aSijcne. zlasti se po de'ncm uničenju, ki sta ga utrpeli 9. in 10. indijska dr\ izija.
Pritisk na severni fronti se nadaljuje
Bongkok. 5 jan. s. Poročilo iz Singapunm javlja: Na severni fronti se pritisk sovražnika nadaljuje. V teku noči so se nase čete umaknile na bolj južne položaje. Od blizu so jih zasledovali sovražnikovi oklopni vtv zovi. Po ptročilih iz severnega angleškega Borne« se je sovražnik izkrcal v VVesrtenu, okrog 160 km severno od Buneia.
Bombardiranje avstralskih letaHič
Bangkok, 5  jan  s. Potočmo avstralskega letalstva javlja, da so japonaid bombniki z
velikim akcijskim radijem izvedli izvid niski polet nad otočjem Bismnrk ter so napadli dvakrat letališče avstralskega letalstva t Rubauu.
Japonska ofenziva na Kitapkeiti
^anjrhaj. 5. jan. s. Japonske sile energično nadaljujejo ofenzivo proti Cangkaj-škovi vojski in so po zasedbi čangša, glavnega mesta pokrajine Huang, od koler bi morale čungkinške čete napasti, da bi zmanjšale japonski pritisk na Hongkong, zasedle Yinchia Ping.
Šanghaj, 5. jan. s. Poročilo japonskega generalnega štaba v osrednji K tajski o operacijah v zadnjem tednu ugotavlja, da jc zavzetje CflngNe razburilo vse nade Cung-kinga. V pasu južno od reke Jangce so bile potolčene 40., 144.. 147. in 148. Čangkajško-va dh-izija. V sc-vornem pasu Kitajske so bRa razpršena zbirališča kitajskih čet.
General Wavell
vrhovni poveljnik združenih sil v vzhodni Aziji
Berlin, 5. jan. s. Imenovanje generala Wavelia za vrhovnega poveljnika zavezniških sil na kopnem, na morju in na nebu v vzholni Azji smatrajo tukajšnji pristojni krogi za nov izredno očiten znak izredno težkega položaja, v katerem se anglosaške sile nalajajo na tem bojišču. »Mon-tag« pravi, da je Churchillu uspelo, da je lahko poveril vrhovno poveljstvo angleškemu generalu. Uspel pa je enostavno zaradi tega, ker Roosevelt po porazih na Filipinih ni imel več volje prevzeti tako težko odgovornost, to je vzdržati tako obupen pojožaj s tako majhnim izgledom na uspeh. Wavell uživa tudi ugled, kakršnega nima noben drug ameriški general. Kakor je i znano, je bilo vrhovno poveljništvo nad silami, ki operirajo na kitajskem ozemlju, prepuščeno maršalu Cangkajšku. Ker bo Kitajska kmalu edino prizorišče vojnih, operacij, piše »Montagspost«, so bila bremena in časti prihranjena maršalu Cangkajšku. Z drugimi besedami, vodstvo vojno v vzhodni Aziji bo poverjeno čungkinškim divizijam. Naloga Wavella pa bo ista kot doslej, to je obramba Indije.
Hud
raz v
Atene, 5. jan. s. Izreden mrzli val se je zgrnil nad Atiko. V Atenah kaže toplomer 5 stopinj pod ničlo. Na hribih, ki obdajajo atiško planjavo, se je prikazal sneg, kJ je dosegel do 50 cm debeline. Tudi prestolnico je pokril sneg, ki se je pa v soncu kmalu stopil. V Solunu.' Fiorini. Kozaniu je termometer zabeležil 7, 18 oziroma 16 stopinj pod ničlo. Sneg je prekinil zveze nekaterih krajev. Da bi ublažile učinke mrazu, so italijanske oblasti odredile povišek krušnega obroka.
Izredna zima tudi v Turčiji
Carigrad, 5. jan. a. Silen mraz. kakršnega ne pomnijo v ten krajih že 25 let, in veliki snežni meteži divjajo v Anatolijl, rlasti pa v področju Egejskega morja. Javni promet so prekinili, ker je olje za avtomobile zledenelo. V nekaterih krajih ja zmrznilo mnogo oseb. Nekatere reke so popolnoma zaledenele. Mraz je napravil silnq škodo na vrtovih in poljih.
Stran 2
»SLOVENSKI NARODc,Ponedeljek, 5. januarja 1942-XX.
fitev. 3
Nedeljski sport
Korotanov tableteniški
turnir
Udeležilo se ga je 40 so pobrali
— Vsa pri juniorjih je
Ljubljane 5 januarja Za prvo več;o tableteniiito prireditvijo letos:. ..e. II. boz.ćnjn turnirjem SK Mladike na Kodeljevem, zadnjo nedeljo koraaj m.nulega leta, ;e bila včeraj na sporedu podobna prireditev na Rakovniku. Korotanov razpis je predvideval tek-anovauja v vseh moških disciplinah in reči moramo, da je bil odziv k vsem za nade razmere izredno iep. Tekmovanje, ki se ;e začelo le v soboto popoldne in se nadaljevalo v nedeljo vse dopoldne in popoldne, je privabilo tudi precej gledalcev, ki so jih navdušile zlasti nekatere lepe Igre med najboljšimi.
*Takor že preteklo nedeljo, je tud: včeraj pobral vso smetano SK Hermes. Njegova trojica Mar.nko. Bogata;. Djinovski je danes kot celota za ostale klube še nepremagljiva. Vendar premoč ni več docela sigurna in če bodo igralci ostalih klubov še v naprej tako stremi j; vi. kakor so se pokazali doslej, se zna zgoditi, da bodo tn I Hermežanom tla kmalu prevrača Včeraj je v moštvenem tekmovanju Marinko klonil pred agilnim Lacknerjem 21.13. 12.21T 14-21! Da taka možnost ni brez osnove, potrjuje tudi dejstvo, da Her-mežani nimajo juniorjev. medtem ko ostali klubi skrbno pripravljajo svoj naraščaj.
Korotanovi igralci sicer niso razen v skupini juniorjev dosegli prv.h mest, vendar so v splošnem pokazali že precejšnjo raven igre. L", eljav.i-1 so se v moštvenem tekmovanju, kjer so se izdatno revanžira-li Mlad.ki za poraz v dvoboju in tesno podiegii Hermesu. Najboljša sta Lackner in Bradesko. ki sta se plasirala tudi v finale dvojic in zopet tesno podlegla najboljšemu paru Marinku in Bogataju. V tekmovanju poedmcev se je uveljavil samo Bradesko. ki je vzdržal zopet do finala in tam po ogorčeni borbi moral prepustiti zmago Mar.nku. Pr. juniorjih se je izkazal Potočnik, ki je ze'o borben in ima vse pogoje, da se razvije v prvovrstnega igralca. ■
Mladika, ki že na svojem turnirju ni
uspel s. Je tudi tokrat precej razočarala.
V mos'venem tekmovar.- ; e m irnia v poifinaiu spraviti dva huda poraza: proti Kermesu 1:5 in proti Korotanu 2:5. V ju-nior-kem tekmovanju sta Bec in Gale prišla v ožje tekmovanje, Gale celo v finale, kjer je podlegel tesno Potočniku. V tekmovanju dvojic in poedincev so igral-Mladike izpad!: že v začetn:h koiih in n. bilo nobenega med zadnjo četvorico.
Četrti klub, ki se je udeležil tekmovanja, je bila Slavij«, ki je preteklo nedeljo tako učinkovito prekrižala razne račune najboljših Tokrat srečn mlndemu moštvu ni bila tako naklonjena in Slavijaši niso zabeležili nikjer v.dne-sesa uspeha. V splošnem  so  talentirani novinci.
Skupno se je prijavilo pri poedincih 24 n 16 juniorjev. pri dvojicah 9 in v moštvenem tekmovanju 8 skupin. Pr reditelj je pripravil za zmagovalca v mo$*venem tekmovanju lepo prehodno darilo, ostali zmagovalci pa so prejeli praktična darila. Vsi četrt finalisti so si prislu-diplome.
Turnir, ki je zelo lepo uspel, je dal naslednje važne jfc tehnične rezultate: Tekmovanje moStev
Polf tnale: Hermes (Marinko. Bogataj, Drnovški)—Mladika II. (Recek. Trsfnar, Kocmur) 5:1: Korotan I fLarkner. Bradesko. Merala>—Mladika I <«?trt»m*k R.. Medved. Kreeioi 5:2. — Finale: Hermes—Korotan I 5-4.
Tekmovanie juniorjev
Polfinale: Potočnik (Korotan)—Bec (Mladika) 2:1; Gale (Mladika)—Pnrkart (Korotan) 2:1. — Finale: Potočnik—Gale 1:1. Tekmovanje dvojic
Polf inale: Marinko. Boca ta i (Hermes)— 7*ajnar. ^abrovšek (Korotan) 2-0: Bradesko. Lackner (Korotan)—Djinovski, Sea-rnetti (Hermes) 2:0. — Finale: Marinko, Boirataj—Bradesko. Lackner 2:1.
Tekmo van ie poedincev
Cetrtfinale: Bradesko .le premagal Medveda. Marinko Larknerja. Boeataj Božiča in Djinovski Stroinika R. — Pognale: ^T-r-«i o—F««ra*aj 9:1: Brade*Vo—Drnovški 2:1. — Finale: Marinko—Bradesko 2:1.
Svetovno smučarsko prvenstvo odpovedano
Voo T*chaiumer ur.d Osten je prepovedal v Nemčiji vse smučarske prireditve
z izjemo mladinskih
Včerajšnja »Gazzetta del!o Sport« prinaša brzojavko iz Eeri-ina. ki pravi:
Tiskovn. urad vodje nemškega sporta, državnega podtajnika Von MmM und Ostena objavlja:
»Nemški sport je sledeč pozivu Vodje izročil vojski smuči in vso odnosno zim-skospor-.no opremo. S tem v zvezi prepovedujem za letošnjo zimo vse napovedane smučarske prreiitve in to tako tečaje, kot tekmovanja in prvenstva, vključno svetovno prvenstvo določeno za prvo polovico februarja v Garmisch-Partenkirch-nu. K-t -e »če mTsdfnsaih smučarskih prired:*ev. bodo sledila navodila, ki jih bodo izdali voditelji H:tlerjanske mladine .*
Kakor ugotavlja objava sama je gornja odločitev naravna posledica zbiranja smuči in predmetov odnosne opreme, vključ-
no smučarskih čevljev, v korist čet, ki so na vzhodni fronti. Zbiranje se je začelo 27. decembra in zaključilo 4. januarja vzporedno z akcijo nabiranja volnenih oblačil in kožuhov za vojake.
Zbiranje smuči je imelo totalitaren značaj; izvzeti so bili le gorski prebivalci, ki uporabljajo smuči pri delu, učitelji smučanja, gozdni čuvaji kakor tudi člani Hit-lerjanske mladine. Zbrane smuči morajo biti daljše kot 1.70 m in čevlji večji kot št. 42. Izvzete so od zbiranja specialne smuči za skoke in teke na velike daljave.
Z uredbo, izdano danes, je doloseno. da
morajo lastniki hotelov in zakupojemniki planinskih zavetišč, kjer so zaloge smuči, izročiti te nemškim oblastem do 8. t. m, če jih njih zakoniti lastniki ne bodo
sami odnesli.
Ambrcsiana sili v ospredje
Triestina je prepustila eno točko Atalanta in padla na 3. mesto — Tadi v diviziji B Vieenza in Fanfulla popuščata
Ljubljana, 5. januarja XI. kolo italijanskega nogometnega prvenstva je prineslo Štiri zanimive tekme: zned Romo in Ligurio, Venezlo in Fioren-tino. Triestino in A tal an to ter Ambrosiano in Juvenrusom. Med favoriti je odpovedala edino Triestina. ki je oslabljena dopust..-!, da ji je Atalanta odvzela v Trstu važno točka Poročila pravijo, da rudi tesna zmaga Atalante ne b: bila nezaslužena, saj je prevladovala ves prvi polčas, medtem ko sta bili v drugem polčasu mo-šrvi enakovredni. Pri Triestini je bila na mestu edfno obramba. Razmerje kotov je bilo 2:1 za Atalanto. Roma je v Genovi zaigrala odlično zlasti v drugem polčasu in pobrala Liguriji obe točk- Tr:> goli so ji močno izboljšali količnik in prevzela je
zopet vodstvo. Venezia je zmagala proti Fiorentini z nekoliko manjšo razliko tudi šele v drugem polčasu. Največje zanimanje, ne toliko zaradi treni]1 nega stanja v tabeli, kakor zaradi tradicije in velikega slovesa obeh klubov še iz preteklih davnih let je pritegnila tekma v Milanu med Ambrosiano in Juventusom. Ambrosiana je zmagala s prepričljivim rezultatom in zasedla v tabeli z enakim številom točk kot Triestina, četrto mesto. Med ostalimi tekmami sta zanimiva rezultata v Livor-nu in Rimu, kjer sta gostuioči Bologna in Genova spravili po eno točko.
Po včerajšnjem kolu je stanje med vo-dečmi klubi v diviziji A takole: Roma (18:81 in Venezia (13:6) 15 točk, Triestina (13:6)  in Ambrosiana     (18:10)  14, Torino
Susevind. tako se je pesal mož. pod/rlen vplivu vremena.
Ta mož je imel porazen dar. da je videl ▼ slabo zapira jočem se oknu najgloblje duševne nagibe tega Čudnega sveta. Tako ni bil kriv nedolžen prepih, ki mu je puhnil 5koat priprta vrata v obraz, ne: skupnost vseh strahot mu jc prešinila kosti. Fizična bolečina mu je skrivila neprestano na straži stoječe oblič-e. čim so kje v hi* zaškripala vrata v tečajih.
Susevind ni bil revmatičen, niti nervozen, mož ni bil bolehen ali hipohonder: bil jo samo za moč en. zapihan in zasnežen, preganjan po loputajočih cknicah. zastrašen po plapola jočih zastori h. omrežen po brnenju brzojavnih žic. napaden po morski bolesni ob pogledu na oblake, blazen v pričakovanju, da-li se veter končno ne bo očrnil, da-Ii ne bo končno posijalo solnce.
Solnce ni posijalo. Susevind je vedel, zakaj ne sije.
Susevind je zbral vse gradivo o solnčnih mrkih, o polarnih ekspedicijah. o stebrih radi jakih postaj in o vrtinčastih viharjUt.
Takale sodbo si je bil ustvaril ;> vsem tem — nekoliko zmedeno: Ledene gore so ohladile Zalivski tok. Letalstvo je razce-fralo ozračje. Medplanetne rakete so se uveljavljale kot sončne pege Ali je čudno, da se zemeljska obla krči. če je pa vsa skorja nase zemlje pod mini rana z rudniki, kanalizacijami in podaemnimi železnicami? Nebotičniki privlačujejo elektriko, ki se nabira v brzojavnih uradih in povzroča potem tajfuna Z nebotičniki je v zveal večna megla in morje se mora dvigati vedno bolj, ker v asfaltiranih mestih zemlja ne more požirati vode. Nov veio.jni potop je neizogiben Težke kovine bi bHo treba enakomerne je razdeliti na vse de*ele.
da bi se preprečili potresi in izbruhi ognjenikov. Kaj preprečiti? Tam, kjer se plinski daljnovodi in radio neprestano tresejo pod udarci parnih kladiv, motorjev in Birojev vseh vrst!
Susevind je vrgel en pogled na adventiste, tolmače svetega pisma, proroke, napovedujoče konec sveta. Ti so čutili nakaj pritiska, tega neznosnega zračnega pritiska, o znanj u joče ga katastrofe. Visoko 1 vinjenih ram je hodil okrog kakor človek, ki mu bo zdaj zdaj zgrmel na glavo tovarniški dimnik. Vsak belič, ki ga je kakorkoli prihranil je naložil sproti v premog, drva in sveče. Cisto po svoje si je razlagal >nauk o ledeni dobi< in trdil je. da je izračunal, da ima že dolga leta vsako poletje en soln-čen teden manj In torej en deževen teden več Poraba sotačne toplote v solnčnih ko-petih je že prekoračila mogočnost izvora. Susevind je bil prepričan, da spada rclnce med zvezde, ki so že davno ugasnile ta da so nič hudega sluteči nedeljski izletniki v dveh solnčnih tednih zadnjega deževnega poletja zapravili njegove zadnje drgetajoče rezerve. In narava mu je dala prav: solnčni mrk je udaril svet s slepoto.
Štirideset dni je Susevind prihu'jen© iskal z očmi na nebu solnce. Dvainstirideset dni. Potem je pa opustil svoj> prizadevanje. V svojem prepričanju se je bil utrdil. Sobica ni bilo več. Ljudje so pa begali po ulicah v galosah. z dežniki In v dežnih plaščih, ne da M to sploh oparili.
— Depresija — so govorili vremenski zemljevidi. Tramvajski sprevodniki pa: Slabo vreme In to je bilo vse.
Šestdeset dni se je Susevind oziral po solncu. Osemtasestdeset dni.
Tedaj je pa napravil krepost v sili. Ustrelil se je.
V sredo sedmega so ga pokopali — ob najlepšem solnčnem dnevu.
Prvi stenski list v Ljubljani
Ljubljana. 5. januarja. I' soboto so se v Ljubljani in v vseh
•c J jih krajih Ljubljanske pokrajine Hud je 7 zanimanjem usta\Hjalx p-ed vmkim lepakom  pod na*lo\-om »Lub:ana antibnJscevi ram  odnosno  »Ljubi jarta  proiibofiševiška«. ki prav ra pra\' pred*ta\lja pni stenski lir*
• neših krajih, čeravno so se stenski tisti v sedanii s\*etovni \*ojm pojavili skoraj v
•ieh \'OJskujočih sc in ne\-tralnih drža\mah. •> Ta nt* *ten*k; 1'st venderfe nekn; rrore^*.
.Vamen stenskih listov odnnsn^ nn\rn je n-ed**9em. da Irudstiu na naibotj z^ororen način povedo, kakšno def o je v njegov prid in kak ino mu utegne nai^oJ' škodovati. Ta namen re itekako dVxe<?e; tudi pr\i sten<k list v nrš h kraiih. Peča ce pred\ sem r. de-lom r'ačanih slovenskih agentov, ki so ra ungleške funte se;ali med rwšimi ljudmi nemir in jih skušali vzgajati v duhu anglosaksonske in boljseviške politike.
I.enak »1'uhfjana protiboljšc>iska<r. ki ie zbudit tolikšno pozornost v nas h krafih. rmvaja med dru£im kr>t sva-ilo zlasti, da delo od tujine plačanih agento\- n;k.>kor ni v skladu z interesi naše slmenske kultu'e in našega gospodarstva. Zaradi niiho-\'ega dela je bila bivša Jug09far\'i ;s pognana v voino, njene posledice, ko se je znižata vrednost naše lastnine in ko smo izgubili z napornim delom pridobliena gospodarska bogastva, pa smo občutili vsi. čeprav niso biti naši nnzori v skladu z niiho\-imi.
Ijepak s posebnim poudarkom opozar fa: Če smo trpeli, če smo podvrženi vojnim zakonom, če objokujemo mrtve, se moramo za vse to zahvaliti komunistom, ki nogosto tako brezglavo delaio proti ljudskim interesom in ki čisto nedolžne ljudi poganjajo v nesrečo.
Pred prvim stenskim listom v naših krauh so se ljudje z zanimanjem usts\-ljati tudi še včeraj ves dan in ga živahno komentirat.
Opozorilo
Pokrajinsko podporno društvo sporoča: Vsi. ki so prejeli s 1. januarjem ln dalje nakaznico za použitev ene«?a obeda na dan v obednici Velesejma, so od tega datuma dalje izključeni od vsake druge podpore v obliki hrane, ki so je bili prej deležni.
Obrok hrane se lahko použije na Hcti mesta, lahko pa se tudi dvigne in odnese domov.
(11:12) 13. Atalanta (18 14) in Liguria (20:18) 12 točk itd. Podrobni izidi so naslednji
▼ Modeni: Mod ena—Napoli 1:0 (1:0). v Livornu: Livorno—Bologna 1:1 (1:1).
v Milanu: Ambrosiana—Juventus 4:1 (3:1),
▼ Rimu: Lazio—Genova 1-1 (0:0).
▼ Genovi: Roma—Liguria 3:0 (0:0),
▼ Tortam: Torino—Milano 1:0 (0:0), v Trsta: Triestina—Atalanta 0:0.
▼ Firenci: Venezia—Fiorentina 3:1 (5:0).
V diviziji B je vedno bolj očitno, da doslej vodeča kluba Vieenza in Fanfulla počasi popuščata in da prehaja vodstvo v druge roke. Bari se je na prvo mesto usidral že preteklo nedeljo in z včerajšnjo zmago nad Lucchesejem si je pridobil že dve točki naskoka Vieenza namreč proti šibkemu Udineseiu ni mogla več izsiliti kakor neodločen rezultat, Fanfulla pa je pustila obe točki v Pescari. Padova si je z visoko zmago nad Piso pomogla celo na 4. mesto, medtem ko se je Nova-ra z zmago nad Sieno uvrstila na tretje. Med ostalimi rezultati je omeniti še zmago Brescije v Bustu Arsiziju.
Stanie v tabeli divizije B ie naslednje: Bari (19:10) 18 točk, Vieenza 0 3:2) in No-vara (19:5) 16, Padova (23:10), Fanfulla (22:11) in Alessandria (18:12) 15 točk. Pe-scara (17:10) in Brescia (17:12) 14 točk itd. Podrobni rezi^tati so b;li:
v Vleenzi: Vieenza—TJdinese 0:0, v Prsta: Prato—Fiumana 2:2, v Bariju: Bari— Lncchese 2:S, v Savoni: Novara—Savona 1:0. v Alessandriji: Ale«andrta^—Siena 2:1, v Postu Arsiziju: Brescia—Pro Pattfa 3:2, v Pescari: Pe*eara—Fanfulla 2:0. v Padovi: Padova—P*«a 5:0 in v Speziji: Spezia —Reggiana Ui.
Portugalska : Švica 3:0 (2:0)
Na novega leta dan je švicarska nogometna reprezentanca nastopila v Lisboni proti Portugalski. Po porazu v Španiji so Švicarji pred 25.000 gledalci doživeli še večji poraz 3:0 proti Portugalcem. Tekmo je sodil Spanec Escartine.
Portugalci so oba polčasa gospodarili na igrišču in Švicarji jih niso mogli resneje ogroziti. Pri Švicarjih je bila slaba zlasti napadalna vrsta. Portugalci so dosegli vodstvo v 35. minuti in nato do odmora v 44. minuti povišali na 2:0. Rezultat je bil postavljen kmalu po otvoritvi drugega polčasa.
Za Spenglerjev poka!
V Davosu je bilo na novo leto tekmovanje v hokeju na ledu za Spenglerjev pokal. V finale sta se plasirala Davos in Berliner SC. Zmagal je Davos 9:0 (4:0, 3:0, 2:0)).
Iz SfKHtoie ^tatarske
— Novi grobovi. V Mariboru so umrli: zasebnica Margareta Gaspertn, stara 87 let, zasebnica Marija Veber, stara 84 let, sprevodnikov sinček Anton Kovic, star 3 tedne, zasebnik Ivan Vrečko, star 80 let, sprevodnikova vdova Marija Smole, stara 80 let tn 221etna pletilka Gisela Trobenta*. V Studencih pri Mariboru je pa umrl pomožni delavec Alojz Koser, star 80 let.
— Ob nedeljah nobenega avtobusnega prometa. Zaradi sledenja bencina je bil z včerajšnjim dnem tudi na Spodnjem Štajerskem ob nedeljah in praznikih prepovedan ve« avtobusni promet,
— Na eestt onemogla. Na pobrezki cesti je te dni onemogla 521etna železni carjeva vdova Marija Strniša iz Maribora. Zvečer se je vračala domov, pa se je med potjo zgrudila tn onesvestila Prepeljali so jo v bolnico, kjer se je izkazalo, da je zadobila hoda ozebline.
s ti odredile  poostritev pasjega kontuma-
ca. Vse pse, ki tekajo okrog brez gospodarja, bodo postrelili.
— Na Spodnjem Štajerskem so nabrali tri vagone tople obleke in perila. Snoči ob 20. je bilo na Spodnjem Štajerskem zaključeno zbiranje tople obleke, perila, smučk in smučarskih čevljev za vojake na vzhodnem bojišču. Zadnja dva dneva zbiranja sta bila dobro izkoriščena. Na Spodnjem štajerskem so zbrali tri vagone tople obleke, perila, smučk in smučarskih čevljev. V petek so odposlali iz Celja en vagon, v soboto pa je otlpelirj iz Celja drugi vagon.
— Količina živil na nakaznice ostane nespremenjena. Za čas od 12. januarja do 8. februarja 1912 ali za 32. dode'itveno razdobje ostane količina živil, ki jih dobiva prebivalstvo na nakaznice, nespremenjena. Vsi prebivalci, ki se ne oskrbujejo sami. pa dobe še enkrat posebno dodelitev 2S0 gramov stročnic.
— Vlak ga je povozil. Na postaji Vuh-red-Marenberg se je pripetila oni dan težka nesreča. Ko je odhajal s postaje oseoni
u V zadnjih tednih je bilo v ptujskem okraju več novih primerov pasje stekline. Stekli psi so ogrizli več ljudi, ki jfh je tudi napadla steklina. Zato so obla-
sv. Treh kraljev „Slovenski Narod" ne izide.
vlak so opazili železničarii ob tiru Škorenj.
stopili so pogledat kaj je in vsi prestrašeni so zagledali v škornju odrezano človeško nogo. Na nasprotni strani tira so pa zagledali človeško truplo. Preiskava je ao-gnala, da je moral nesrečnež izstopiti iz vlaka na napačni strani ali pa je notel v zadnjem trenutku čez železniško progo, pa mu je spodrsnilo, da je padel pod vUk. V mrliču so spoznali 631etnega delovodjo državnih železnic z Jesenic Aleksandra Ra;špa. Kolesa so mu odrezala obe nogi. Z vlakom so ga hoteli prepeljati v mariborsko bolnico, pa je med prevozom umrl. Njegovo truplo so pripeljali v mrtvašnico na Pobrežju in v petek so Rajšpa pokopali.
šlajmerjcv sanatorij je zdravil 1500 bolnikov
Lani je bil nekaj časa na razpolago tudi vojaškim ranjencem — SOO operacij, 181 porodov, 18 smrti in 1 poroka
Ljubljana. 5. januarja V pregledu lanskih rojstev, smrti in porok, ki smo ga objavili pretekle dni, je bil poleg bolnice mnogokrat Imenovan tudi šlajmerjev sanatorij kot kraj večinoma veselih dogodkov. Odkar je bila v sanatoriju urejena porodnišnica vedno bolj raste število žena zavarovanih privatnih nameščencev ki so oh porodu zatekajo v njegovo okrilje, obenem pa se rade poverjajo zdravnikom sanatorija in njegovi odlični postrežbi tudi številne zasebnice.
Kako pomemben postaja šlajmerjev sanatorij v zdravstvu Ljubljane, je razvidno zlasti iz števila pacijentov, ki se zatekalo k njemu iskat zdravja će upoštevamo pri tem, da sanatorij ne sprejema bolnikov z nalezljivimi, spolnimi in očesnimi bol^-nimi, je njegova pretekloletna bilanca dela nadvse zaslužna za zdravje Ljubljane pa tudi Ljubljanske pokrajine, šlajmerjev sanatorij je preteklo leto zdravil 1500 pacijentov, kar ;e približno 6 odstotkov bolnikov, ki jih je imela preteklo leto splošna bolnišnica. Med temi pacijenti je bilo iSl porodnic, ki so dale življenje 89 fantom in
92 deklicam. Večina novorojencev je bi U krščena v kapelici sanatorija, razen tistih, katerih matere so si želele, da bi bili n ih otroci krščeni v domači fari. Krstno kni.go za šlajmerjev sanatorij vodi šentpcrrsici župnik
V Šlajmerjev sanatorij se zatekajo v ves likem številu tudi nečlani TBPD. Približno polovico pacijentov odpade na zasebnike, ki iščejo pomoči v sanatori u zlasti v težjih primerih Tako je razumljivo, da je število lani izvršenih operacij visoko. Bilo jih je 800, pri tem pa je skupno tudi s tistimi, ki niso bili operirani, umrlo samo i8 bolnikov, kar pomen in raven tega važnega zdravstvenega zavoda Se bolj podfir-tuje.
Zaradi tolikšnega zanimanja pacijentov je bil sanatorij skozi vse leto dobro zaleden. V času vojne je bil poldrugi mesec r.a razpolago tudi vojnim ranjencem.
V domu imajo svojo kapelico za verske obrede in v njej tudi krstijo. Porok bolnikov v njej niso zabeležili, pač pa se je v kapelici poročila neka uradnica TBPr>
Cenik za zelenfavo in sadje št. 7
veljaven od 5. januarja 1942-XX
Ljubljana, 5. januarja Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe st. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega 3i2di, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne viš. e kakor po odrejeni ceni.
(Cene so mišljene za kg, in sicer prva pri prodaji na debelo, druga pri prodaji na drobno.)
Česen 8.10, 9.10; korenje (rdeči korenček) 2.40. 2.80; karfijola 2.85, 3.45; Čebula 2 20, 2.SO; solata (endivija. zobčasta in navadna) 2.60, 3.10; radič. 6.20. 7.—; ze'ena 2.45. 2.85; špinača 3.90, 4.40; pomaranče
I. skupine (Moro-Tarocco) I. vrste (H. vrste)   5.65   (4.90), 6.65  (5.75); pomai.-uiče
II. skupine (Sanguino-Sanguinella) I. vrste (n. vrste) 4.80 (4.33). 5.70 (5.10); pomaranče m. skupine (Biondo) I. vrsta (II. vrsta) 4.40 (4.05). 5.30 (4.75); Fige auhe v celofanu 9 90, 10,95; fige suhe v košar-cah 9.10, 10.50; limone za komad I. vrste 0.50, 0.55; limone za komad ZL vrste 0 45, 0.50; jabolka I. vrste 5.95, 6.85; jabolka II. vrste 5.35. 6.15; mandarine I. vrste 4.45, 5.25: mandarine II. vrste 4.05, 4.70; ma-roni I. vrste 6.20, 7.75; orehi Sorento 13.45,
15.45; orehi italijanski navadni 11.50. Iz.20; krompir domač (pri kmetu 1.—) 1.30; krompir za seme »Bintje« (pri kmetu 1.50); krompir za seme ostalih vrst (pri kmetu 1.30).
OPOMBE:
1. Jabolka I. vrste so: Farmene, renetke, mošanjčki. champagne, Grafensteiner, De-liziose. Morgenduft, Jonatan, WatTaer, Star, Imperatore, Abbondanza Serginte, Annurche.
2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo ola-ga, vrste in enotne cene ter morajio tudi kupci zahtevati tak račun.
3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvremši domači krompir — 'e za uvoženo blago. Razume se brez tare.
4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata.
6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. s. št. 358.
Ljubljana, dne 2. januar-a 1942-XX.
Visoki  Komisar:   Emili« Orazioli.
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto.
Torek, 6. jan., ob 14.: >Peterčkove poslednje sanje.« Izven. Mladinska igra. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: >Rokovnja-čL« Izven.
Sreda 7. jan., ob 17.30: »Rokovnjači.« Red Sreda.
OPERA
Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 17.: >Prodana nevesta.« Izven.
Sreda. 7. jan., ob 17.: >Ples v Operi.« (Ooereta.)   Premiera,   Red Prem.erski.
Radio Ljubljana
Torek, 6. januarja 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v itelijariSčini. 12.15: Koncert pianista Orazia Frugonia. 12.40: Ljubljanski šramel. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Vaccaria. 14.45 Poročila v slovenščini, polifonična glasba, izvaja pevska šola florentinskega seminarja pod vodstvom Dom eni ca Bartoluccia. 17.35: Komorna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.40: Koncert kmečkega tria. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 2O.30: Pestra glasba. 20.45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Victoria De Sabata v odmoru slovensko predavanje. 22.24: Poročala v italijanščini.
Sreda, 7. januarja 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. 8.16: Poročila v itaUjanscini. 12.15: Sekstet Jan doli. 12.35: Soionastop Miloša Zi-herla na saksofonu. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Godba Kr. letalstva pod vodstvom Alberta Di Maniela. 13.50: Plošče. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Angeli-c'a. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kvartet Jožek in tercet sester Stritar. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stan-
ko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Od Taja do Donave — glasbena fantazija, orkester pod vodstvom mojstra Petralia. 21.20: Koncert sonranistke Nade Stritar in Adamičev mali orkester. 22.30: Koncert klasičnega tria. 22.45: Poročila v italijanščini.
l\   u   i    i",   i i   A k
Danes: Ponedeljek. 5. januarja: Tele-sfor
Jutri: Torek, 6. januarja: Sv. Trije kralji
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: železna krona Kino Sloga: PotepušČek Kino T'nion: Večna iluzija Kfno Moste: Prvi poljub. Peklenska dolina
Veseli teater ob 18.30 v Delavski zbornici.
PRIREDITVE   NA PRAZNIK
ivinematografl nespremenjeno.
Veseli teater ob 15. v Delavski zbornici D Bf II R N E LEKARNE
Ponedeljek: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31.
Torek: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12. in Nada Komo-tar. Vič — Tržaška cesta
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal dr. Franta Mis. Poljanska cesta 15-1. Telefon št. 32-84.
Nemško gledališče v Metzu
V francoskem gledališču v Metzu so kmalu po prihodu nemške vojske začeli uprizarjati nemška dela. Po daljšem presledku, ki je bil potreben za preureditev ln modernizacijo gledališča, je bilo pa v poslopju bivšega francoskega gledališča v navzočnosti zastopnikov nemških vojaških in civilnih oblasti otvorjeno nemško gledališče v mestu. Intendant Alfred Huttlg in okrožni vodja Metza sta v svojih nagovorih obravnavala naloge, ki naj jih spolni to obmejno nemško gledališče. Gledališče naj bo prednja straža nemške kulture. Ono naj utrjuje nemstvo na Lotarinškem tn širi med ljudstvom narodno zavednost Pri svečani otvoritvi je sodeloval tudi novi mestni orkester pod vodstvom profesorja Rudolfa Niliusa. Kot prvo je prišlo na oder delo švabskega pesnika Walterja Ericha Schafferja >18. oktober«.
r *er. 3
»SLOVENSKI N A R O DefovatelieK, 5. Januarja 1942-XX.
Stran 8
Pojdite malo na izprehod
v Tivoli!
Videti }e, da m Ljubljančani aa ptice
skoraj poubili
pevke ta
Ljubljana. 5 januarja Naš lepi Tivoli je zdaj v jutranjih urah akormj popolnoma osamel. Izprehatalcev m ■fikjer. kar je spričo hudega rnraxa tudi ra-aumljivo. Vsaj za nas ki imamo doma zakurjene peci in ki se pred hudim mrazom lahko skrivamo v topilh sobah. Nikakor pa tega ne morejo razumeti tivolski uri lat ci ln veverice, ki se vsak dan čudijo, a.e so mJBftuv, stalni prijatelji Prezebajo stradajo in mislijo, kaj se je vendar sgod.lo z ljudmi, ki so .ih poleti zabavali in tako radi opazovali, zdaj pa jih v Tivoliju skocaj nikoli ne vidijo več.
V Tivoliju ni več otrok, ki bi čepeli ob grmovju in zeljno pričakovali, kdaj bo prišla veverica in ;im vzela ieaaik iz rok. Niti ni odraslih, ki so imeli v lepih razne ptičje in veveričje dobrote, pa jih rado lar-no dekli med nase naj.nanj4k» tivolske prijatelje. Samo tu in tam »e p > samotnih s-tesah izprrhodi človek In se med temi redkimi izprehijakri se milosktn spomni kri-lateev tn veveric, ki lačni in prezebli premišljajo o dobrih poletnih l.udeh.
Pojdite vsaj tu in tam malo v Tivoli! Toda ne z naglim korakom in praznim £e-pOTTi kjer bi ne bile ničesar za nase male tivolske prijatelj** Vzemite s »»boj oreh, lešnik, skromen k •sče'.. kruha, ki ga boste tam malim pevkam »drobili, ali post pti'je hrane, ki jo za ma hen d'"•nar dobite v raznih trgovinah Ko boste hodih po samotnih tivolskih stezicah, pokličite veverice, ki se vam bodo rade o*izvale in pohitele k vam. ostale pa vam bodo tudi hvaležne. Tudi drobne tivolske pevke, k: jih tako radi poslušamo v pomladnih, pol stala in jesenskih mesecih, se vas ne bodo ustrašile. Vse dobro vedo, da prihajajo mednje pozimi samo ljudje, ki so debri in ki žele ptičkam z drobtinicami kruha pokazati hva.1njihovo lepo petje v toplih poletnih   ':trih ali večerih.
Dvakrat, trikrat se tako izprehodite p Kosa zimski Tivoli. Ko boste zašli tja četrtič, bo ta pot postala ze vaša navada, ln na tej poti ljubezni do malih ptic pevk in
DNEVNE VESTI
— IftariM podžupan v OHjeku. V dru-
gem največjem mestu osvobojene Hrvats*ce Odjeku je središče slavonskega Bi-
sta je bil imenovan za župana veletrgovec M^vrina, za podžupana ing. Penz.
— Obrambni davek na Hrvatskem. Hrvatska riasal je sklenila pobirati obrambni davek, ki bo znašal 10 do 60', doklade na dosedanji dohodninski davek. Obenem je bil odpravljen obrambni fond, ustanovljen v bivši Jugoslaviji v obrambne »vrhe.
— 70.000 posetnlkov protiframa*on»ke razstave v Beogradu. Protiframazooska razstava v Beogradu je vzbudila v srbski javnosti veliko zanimanje. T3o konca lanskega leta si jo je ogledalo 70.000 ljudi.
— Državna policija v Srbiji. »Novo Vreme« poroča, da bo ustanovljena v Srbiji državna policija, in sicer v sporazumu z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Oblegala bo orožništvo. mestno policijo in fi-nančno kontrolo.
— V kini t« v potne sliilbe z Ameriko in Arijo. >P;ccoIo< poroča iz Rima: Sporoča se javnosti, da so popolnoma prekinjale poštne zveze z Zedinjenlml d rta vami in I z njimi združenimi pokrajinami (Aljaska, Havajsko   otočje,   Marijansko   otočje in Kanalska cona), s Kolumbijo. Hondurasom.   Guatemalo   in   Kubo.   Iz tehničnih J vzrokov so začasno ukin.ene tudi navadne ; in zračne postne službe za vse druge ameriške   države   kakor   tudi   Daljni azijski vzhod r Japonska in z njo družine pokrajine. Mar<ižukuo. Kitajska tn Siam).
— Sprejem rim*kih plemlčev pri napela.  Danes  dopoldne  jc  papež  v svečani j avdijenei  sprejel rimsko plemstvo in patricije.   Sprejem   je   bil  v Konzistonjaini dvorani.
— Začetek operne sezone v Trstn. Te dni je b:!a zaključena v Trstu v gledališču Verdi jesenska dramska sezona. Gledališče se sedaj pripravlja na otvoritev lirično simfonične sezone, ki se bo začela 15. trn. Uvodna predstava bo prinesla Zandonai-jevo opero »Francesea da Rim ini c Istočasno pripravljajo tudi Alfanovo delo: *V3ta_<mj • TS tolstojanska drama, ki jo je odlično uglasbil Alf a no. je bila v Trstu izvajana že preu leti in je takrat doživela veiik uspeh.
— Ek-x?mpiuričtiH kazen, Rimsko sodišče je razpravljalo proti nekemu Donatu ForUzziju. ki je bil obtožen, da je prodajal benzin proti predpisom za visoko ceno. Benzin, ki ga je prejemal kot lastnik večjega števila tak-- e mešal z nekim ladijskim oljem in tako izdeloval n-ko >avtarkičr.o« mešanico, ki jo je prodajal po 14 do 20 lir liter. Sodišče je Foruzzija spoznalo za krivega in sicer zaradi prodajanja blaga, ki ni odgovarjalo predpisom, zaradi prekoračenja ceo tn zaradi neplačila proizvajalnega davka. Obsodilo ga je na 6 mesecev zapora in globo 6000 Ur Zaradi tihotapljenja je bil vrh t*ga obsojen še na 1.400.000 lir globe.
— Povprečna količina pouiitega mesa na prebivalca v Italiji. Nedavno smo objavili podrobni pregled dohodkov, ki jih je imela Italija v let Ji 1936 in 1937 od davka na potrošnjo. Pregled je povedal, da je bil davek na meso po višini vsote na drugem mesta, takoj za alkoholnimi J pijačami. V letu 1936 je dal 579.1 milijona j lir. leta 1937 za 536 9. in je dosegel 31.11 oziroma 28 15 odstotka vsega davka na potrošnjo. Povprečna višina davka na me so na prebva"ca je bila od pokrajine do pokrajine različna. Najmanj je odpadlo J davka na prebivalce Leske pokrajine, kjer | so leta 1936 plačali povprečno 2.76 lire. in L 1937 na prebiva.ee Ennske pokrajine, kjer je znašal davek povprečno 2.56 lire. Največ. :r, = cer 35.28 lire L 1936 in 32.76 lire leta 1937 so plačali davka v Trža?k: pokrajini. Povprečna višina davka po vsej državi glede na Število prebivalcev je bila L 1936 — 13 46 lire in L 1837 — 12 55 lire. Tudi povprečne količine použltega mesa so od pokrajine do pokrajine različne. Najmanj mesa, in sicer po 4 kg na prebivalca, je odpadlo obe leti na prebivalce Tra-panške pokrajine, največ pa na prebivalce Zadrške pokrajine, kjer so L 1896 pojedli
povprečno po 57 kg mesa in 1. 1937 — 53 kg. PovpreČek za vso državo je znašal 21 kg v L 1936 in 19 kg v L 1937. Podroben pregled daje naslednjo sliko v 1. 1937:
53 kg v Zadru, od 37 do 30 kg Bolzano, Kvarner (Reka). Varese, Milan (34) Trst. No vara. Bologna (32). Roma (30) in Torino (30), od 29 do 20 kg Pavia, Ravenna, Vercelli, Corno, Genova (26), Firence (25). Alessandria- Ancona, Gorica, Imperia. Lr vorno. Ma cera ta. La Spezia, Parma, Tomi, Ascoli Pičeno. Ferrara. Moden a. Pistoria, Savona, A os ta. Asti Brescia, Piacenza. Reggio Emilia, Viterbo. Aquila, Cagliari. Cremona- F orli. Grosseto, Si ena in Benetke (20).od 19 do 10 kg med drugimi tudi Videm. Istra. Trento. Napoli (14), razen tega pa je še vrsta pokrajin, kjer so pojedli povprečno manj mesa kot 10 kg. Na zadnjem mestu je Trapani s 4 kg. Ta pregled iz mirnih časov pove. kakor poroča Agi t. zakaj se sedanja delitev mesa na izkaznice po količinah ne izvaja povsod enako, enipt rdgov eniatx rdgovc eniatx rdgovcf i— Mladina v Srbiji nima doMopa v javne lokale. Pomčali smo že o ramib utesnitvah za mladino, ki so jih izdala upravna oblastva v večjih srbskih mestih. S strogimi ukrepi je te dni sledilo tudi Pan-čevo. kjer so oblastva najstrožje prepovedala mladini zahajati v javne lokale. Poleg same mladine bodo odslej v Pančev^i kaznovani tudi vsi gostilničarji, ki bi ji postregli z alkoholnimi pijačami. Pančev--«ka oblastva so hkrati prepovedala tudi kvartanje v javnih lokalih in določila stroge kazni za vse, ki bi te prepovedi ne upoštevali.
— Glavno obeležje življenju Rragujevca
je dajal za bivše Jugoslavije znani artile-ski tehnični zavod, ki je redno zaposloval nad 10 000 delavcev. Pomembni vojaški Industrijski zavod s svojim delom niti v !«edanji majhni Srbiji ni povsem prenehal z delom, ampak deluje v skrčenem obsegu Se zmerom, čeravno v večini oddelkov delo popolnoma počiva. Takoj po zlomu fcivše Jugoslavije je postalo brezposelno delavstvo v Kragujevcu za mesto ogromen problem, ki pa so ga uredili tako. da so nekatere delavce poslali na njihove domove, da bi se spet posvetili kmetijstvu veliko število pa jih jc odšlo v Nemčijo, kjer so kot dobri strokovnjaki lahko dobili zaposlitev v raznih Industrijah.
— Obnovitev robnega prometa v Srbiji. Od zloma bivše Jugoslavije do konca lanskega leta v Srbiji ni bilo dovoljeno pošiljati pakete, ampak je bil postni promet omejen samo na pisemskega, brzojavnega ln telefonskega. Na prošnjo srbskih pošt nih ob laste v je nemški vojaški poveljnik v Srbiji te dni ponovno dovolil reden paketni promet, in sicer za državne urade in tudi za zesebnlke. Paketi, ki jih državni uradi ali r sebniki pošiljajo po pošti, ne smejo biti težji od 10 kg.
— Lepi nspehl *rbske zimske pomoči. Beograjsko >Novo Vreme« poroča o sestanku odbora srbske zimske pomoči, ki se je nedavno vršil v Beogradu, predsedoval pa mu je notranji minister Nedičevp vlade Milan Acimovlč Za srbsko zimsko pomoč so Beograjčani skupno zbrali nekaj nad 11 milijonov din. zlasti pa so se izkazali srbski vojni ujetniki, ki delajo zdaj v Numbergu v Nemčiji in ki so kot svoj prispevek za srbsko zimsko pomoč nakazali v Beograd 1400 000 din Srbski vojni ujetniki iz Nurnberga so hkrati obvestili glavni odbor srbske zimske pomoči, da bodo tolikšen znesek kot svoj prispevek zanjo nakazovali odslej redno vsak mesec.
— Nekaj podrobnosti Iz srbskega državnega proračuna. Beograjska Nedičeva vlada je izdelala državni proračun. Id je z novim letom že stopil v veljavo. Dohodki In izdatki so določeni približno s 5 milijard din. Po določilih finančnega zakona, ld je bil Izdan hkrati s novim srbskim državnim proračunom, glavna kontrola odslej ne bo več samostojno upravno telo. ampak bo podrejena predsedstvu srbsfce vlade, ki je bilo hkratu pooblaščeno za reševanje    vseh uradniških vprašanj, dalje
veveric boete spoznali, da so male Živalce hvaležne Ne da bi jih klicali, se bodo zbrale okoli vas in pričakovale skromnih dobrot in vašega globokega lepa. Ce sami ne
boste hitro posegli vanj. se vam bo ta ali ona veverica povzpela po plašču do ^pa in sama posegla vanj. Lakota ne pozna obzirov      nit: prt pticah in vevericah.
Pa tudi ptice, ki so sicer tako plašne, so se zdaj nekako ojunačile. Ne smete se ZAčud.tt. če vam bodo četrti, ali peti dan. ko vas bodo Ze spoznale in se vam privadile, sedle na klobuk, rame ali roko in prijazno terjale svo e. do česar imajo po nekaj dnevih že prav za prav pridobljeno pravico. Ne bo vam kazalo drugega, kakor da sežete v žep in jim radodarno ponudite nekaj skromne hrane.
Nikogar ne mislimo učiti ljubezni do pfic in drugih malih tivolskih živalic. To ni niti potrebno. Dovolj je, če se samo enkrat Izprehodite po tistih samotnih stezicah, pa pokažete živalcam svojo ljubezen in že boste spozali, da je njihova hvaležnost morda večja od človeš" e. Prihodnji dan vas bo kar samo potegnilo v Tivoli in v Žepih boste spet nosili dobrote za tivolske pevke Majhen in čisto skromen prigrizek, ki pa je za drobne pernate krilatce življenjskega pomena.
R*»s je. da ni treba nikogar učiti ljubezni do pti<~ in veveric Sama .«»e vam vsili in Še ne zavedate se, kako iznenada se je naselila v vas
Pojdite malo v Tivoli! In spomnite se večkrat prrzebajočih ptic, ki jih tako ladi poslušate v poletnih jutrih ali večerih. Z lešnikom ali orehom se spomnite tudi veveric, ki* imajo poleti vaši otroci z nj:mi največje vesel e. Ko skakljajo okoli njih in se prav previdno priplazijo, da s sprednjima tačicama pograbijo svojo najljubšo slaščico — lešnik.
Nnam ni mraz! Dobro smo oblečeni in se zime ne bojimo. Mraz pa je malini prebivalcem Tivolija, ki vsak dan in vsako uro tako zeljno pričakujejo svojega velikega prijatelja — človeka.
ljubljanski
KINEMATOGRAFI
t ve ob delavafktb ob 16.. 1S.16. ob oedeljab  la  praznikih ob  10JO I4H. K
nrso matica * nufon r?-*i
Ep hala«  ftlmOto Telsdel«! Največji film s* đn jeca ćasa!
uino Onu. luiva Ferida Mašimo G) roti i.   Klis«  Cegani   in   n»   ti-ne> drugih
tOlrev tn »tjttsto* Na   praznik   predstave  ob   10.   14., 16. in 16 15 url.
IVO |-v?o\
Večna iluzija
2»cinji   m   najbolj*',   fi'm   *lov;teea reži -•rja Franca  Canre   Jean   Arthur Ja*ree Stew»rt.  Lrone'.  Barrvmore itd
ivn sior.a    "    Trr ffov .•
Samo ie  dane-  vedela  in zabavna f !ms)u burka
Potepušček
z mJbolJAlm komikom  MAC a RT JEM
KINO MOSTE
Jutri ob 14 . 16.30 in 19. PRVI POLJUB
Dfinni  Durbin r seojern najboljšem rwv-Nkem velefilmu. Arija   lz   opere Madam. BatterfU. Straussovi valčki itd.
PEKLENSKA DOLINA
lack RandaM. pojoči co»boy maščevalec krivi"* v fi1r>u tajln^treneRa Zapade. Ob 19.  uri samo: Prvi poljub!
vprašanj uslužbencev narodne skupščine, bivšega dvora, glavne kontrole, bivšega zunanjega in vojnega ministrstva ter beo-grajskega državnega gledališča. Za uradni štvo bivšega jugoslovenskega ministrstva za telesno vzgojo je odslej pristojen minister za socialno politiko in narodno zdravje Novi srbski državni proračun določa za predsedstvo vlade blizu 89 milijonov din izdatkov, za pokojnine in invalidske podpore skoraj 797 milijonov din, za pravosodno ministrstvo blizu 227 milijonov din. za prosvetno ministrstvo nad 450 milijonov din, za notranje ministrstvo blizu 569 milijonov din. za finančno ministrstvo 609 milijonov din. za gradbeno ministrstvo okoli 116 milijonov din. za prometno ministrstvo 30 milijonov din. za ministrstvo narodnega gospodarstva 43 milijonov din, za kmetijsko in prehranjevalno ministrstvo skoraj 195 milijonov din, za ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja pa nad 240 milijonov din.
— Hrvatske hranilnice beležijo porast vlog. V svoji gospodarski rubriki poroča >Hrvatski Narod«, da »e je število vi >g še zlasti povečalo v zadnjih dveh mea-scih, ko so znašale nove vloge trikrat več kakor prejšnje mesece.
— Promet Hrvatske postne hranilnice. Stanje vlog na čekovnih računih pri Hrvatski poštni hranilnici je znaSalo konec decembra 1 milijardo 800 milijonov kun. skupni promet na čekovnih računih v prvih desetih mesecih obstoja neodvisne hrvatske države pa je znašal 43 milijard 750 milijonov kun. Največji promet je Hrvatska poštna hranilnica zabeležila v oktobru, ko je znašal skoraj 7 milijard kun.
— Ureditev železniškega prometa mod Hrvatsko in sosednimi državami. Tik pred božičem so se v Zagreb vrnili člani hrvatskega državnega predstavništva, ki so v Bernu zaključili vse potrebne dogovore glede železniškega prometa med neodvisno hrvatsko državo ln Švico preko Nemčije oziroma Italije. Isti dan so se vrnili iz Budimpešte člani komisije, ki so sklenili z Madžarsko vse potrebno glede ureditve železniškega prometa med Madžarsko in Hrvatsko. Kot prva je zdaj na vrsti ureditev potniškega in blagovnega prometa med Italijo in neodvisno hrvatsko državo, nato pa med Hrvatsko in Slovaška
— Hrvatski državni proračun. Hrvatski >Službeni liste je te dni objavil prvi finančni zakon neodvisne hrvatske države in prvi hrvatski državni proračun, ki izkazuje blizu 11 milijard kun dohodkov oziroma izdatkov. Največji znesek, skoraj 3 milijarde kun. je določen za hrvatsko vojno ministrstvo, dočim je za vrhovno državno upravo določeno 143 milijonov kun. za predsedstvo hrvatske vlade 113 milijonov kun. za zunanje ministrstvo 112 milijonov kun, za notranje ministrstvo 1 milijarda 332 milijonov kun, za finančno ministrstvo poldruga milijarda kun, za trgovinsko ministrstvo in za prosvetno ministrstvo pa po 1 milijarda kun. Proračun izkazuje skoraj 300 milijonov kun primanjkljaja, ki ga bodo krili z dohodki državnih podjetij.
— Nova cerkev ln nova župnija v Zagrebu. Znano zagrebško predmestje Kustosi ja bo dobilo novo 8-razrecmo ljudsko šolo, ki jo že grade in ki bo v njej prostora za okoli 400 otrok, z naknadnim! dograditvami pa celo za 600 otrok. Prav tako grade v Kustošiji novo župno cerkev in novo župnišče. tako da bo odslej imela Kustosija svojo samostojno faro. Skupni stroški za novo cerkev. župnišče in šolo bodo znašali okoli 10 milijonov kun
— »Zgodovina Bosne In Hercegovine«. Znano hrvatsko kulturno druitvo »Napredak« je sklenilo izdati obširno »Zgodovino Bosne in Hercegovine«, ki jo bo priredil poseben odbor samih uglednih hrvatskih pisateljev in znanstvenikov. Odboru predseduje predsednik Matice hrvatske prof Filip Lukas. prva knjiga pomembnega zgodovinskega dela pa bo obsegala zgodovino hrvatstva v Bosni in Hercegovini od najstarejših Časov do 1. 1463., ko je Bosna Izgubila svojo politično samostojnost, oziroma do 1 1527.. ko je padlo Jajce. Druga knjiga bo obravnavala zgodovino Herceg-Bosne od 1. 1463. do okupacije Bosne in Hercegovine, t, j. do L 1878 Tretji del »Zgodovine Bosne in Hercegovine« bo obravnaval hrvatsko življenje v Bosni od okupacije do obnovitve neodvisne hrvatske države. Prvi del bo kmalu izšel. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« se je odločilo na izdajo tega pomembnega dela, ker doslej še v nobeni knjigi ni obravnavana zgodovina hrvatstva kot celote.
— Nemška trgovska šola v Zagrebu S
posebnim zakonom Je bila nemški evan-gelvski cerkveni občini v Zagrebu dovoljena ustanovitev dvorazredne nemške Lrgov-»*• •ote. trem Jezik bo nemile, zgodovina !n zemljepis se bosta pa poučevala v hrvaščini Poučevala se bo tudi srbohrvaščina V ostalem bodo veljali za to nemško šoto isti predpisi kakor za hrvatske trgorsk« iole.
— Združenje trgovec* ta gostilničarjev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trgovce oblačilnih predmetov ter obutev, da poteče rok vložitve prijave inventarja po točkah dne 8. t. m. Kdor še ni vložil uradno predpisanih inventarjev pri Združenju, naj brezpogojno to stori do 8. t. m.
— Omejitev delovne svobode v Srblj*. Srbska vlada je izdala naredbo o obveznem delu odnosno o omejitve delovne prostosti. Po novi uredbi lahko notranji minister prepove racpust delavcev in nameščencev, odredi sprejem delavcev v gotovih podjetjih in vpokliče državljane od 17 do 45 let na obvezno delo. Naredba je 4e stopila v veljavo.
— Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni priono 7. januarja. Moderna največja strojepisnica. 60 pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilisče Christofov učni ssrrsa, Ljubljana, Domobranska 1">. 4-n
VESELI TEATER
NOVOLETNI PROGRAM
Ponedeljek ob 18.30 Torek samo ob 15. GOST I/JE G. LJUBIŠ A JOVANOVIC
— Nova mladinska pesmarica. V Pokrajinski založbi v Ljubljani je izšla pesmarica, ki sta jo sestavila Luka Kramolc in Mati;a Tome za uporabo v vseh vrstah šol. Platnice je opremil Božidar Kramolc. Vsebina je zelo pestra in obsega 93 peo.ui, večinoma narodnih in ponarodelih. pa tudi naši komponisti so lepo zastopani Ko prelistavam delo, se mi zdi, kakor da hodim lepega, pomladnega dne po sončnih livadah in gledam krasoto, ki v neštetih cvetkah klije iz naše zemlje, kakor da čujem močno in ob enem nežno pesem narave, ki naj veže človeka z nebom in ga vodi k ljubezni in človečanstvu. Zbirka je, kakor čedno opleta gredica, ki je vanjo sejala skrbna mati tisto seme, katero se ji je zdeJo najbolj prikladno za njo. Ko sem oil še otrok, pred petdesetimi leti je to bilo, sem kaj rad poslušal mladega hlapca, Jo-kija. ki je služil na mojem domu, kako je vedno prepeval. Ko je padel na tem i jo mrak, je po opravljenem delu zapel pona-rodelo Slomškovo »Svetlo sonce se je skrilo«. Vsak večer ista pesem, ali vsak večer spet nova in vedno lepa. Vsi smo poslušali in blažena čustva so nas obhajala. Sli smo po svetu, Jokija že davno krija tuja fetu-da in vtihnilo je petje na kmečkih domovih. Zato je tem hvalevrednejše, da se pesem, ki je nase zemlje glas. ohrani ln da mladini v šolo i« na dom. Tako bo eteta pozabnosti, mladina pa bo imela z njo veselje. Pri sestavljanju pa sta avtorja hotela dati pesmarica brez dvoma poseDen poudarek, ker sta uvrstila tudi Častitljivega Gallusa in Smetano. Tako je dobila mesto tudi nabožna, klasična glasba in opera. K 14 pesmim imata avtorja v zalogi klavirsko spremljavo, s katero bo šolam zelo ustreženo posebno ob prilikah spominskih prireditev. Šolska oblast je pesmarico odobrila, priporoča jo pa najbolj vsebina sama.
— Nesreče. Včeraj in v soboto so pripeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence: Kordelija Janč, 121etna hči trgovca iz Ljubljane, se je pri sekanju drv nevarno usekala v levo roko. — Fran j:: Pintar, 541etna žena posestnika iz Sodra-žice, je padla domp na dvorišču in si zlomila levico. — Ivanu Božoviču, 201etnemu gozdnemu delavcu iz Koprivnika, je pri delu v gozdu odletelo poleno v glavo in je precej resno ranjen. — Antonija Oblak. 41etna hči mizarja v Viča, je prevrnila nase lonec vrelega mleka in se zelo poparila po telesu. — Marija Hočevar 4-letna hči sluge iz Ljubljane, je padla pred glavno pošto tako nesrečno, da si je prebila čelo.
— Radijska postaja v BanjaluJ* V Ba-njaluki bodo otvorili radiofonsko postajo, ki bo v zvezi z zagrebško radijsko postajo. To bo prva radijska postaja Bosne in Hercegovine.
Klijent: Dobro, mladi gospod, srečo imate. Vi ste namreč že sedmi zavarovalni agent, ki se je zglasil pri meni in edini, ki sem ga sprejel.
Agent: To mi je znano. V vseh šestih 1 primerih sem bil tudi jaz pri vas.
Iz LJubljane
—lj Na mestu snega dež. Pričakovali smo. da nam bo jug prinesel sneg. Včeraj se je jug uveljavljal vedno bolj ln podil težke črne oblake. Ozračje se je precej segrelo in davi je bilo toplo kakor Jeseni. Ponoči je že začelo roeiti. Zdaj se zdi za sneg že prtoplo ter smemo skoraj prej pričakovati dež. Taksno vreme ni tako redko v naših krajih. Poerosto je januar toplejši kakor december in večkrat nastopi po novem letu južno vreme. Tudi lani je bila prva polovica januarja toplejša od decembra. Vendar pa še ne moremo pričakovati, da bo letošnja zima mila ln da ne bomo dobili snega. Upati smemo celo. da bo kmalu začelo snežiti, čim potegne burja. Zima nam najbrž tudi letos ne bo prizanesla. Časa je še najmanj dva meseca, da pritisne še nekajkrat hud mraz.
—lj Vsi strojniki, strojevodje in kurjači iz Ljubljane in okolice bodo Imeli svoj sestanek na praznik, dne 6. januarja 1912, ob 10. dopoldne v sejni sobi Pokrajinske delavske zveze, vhod iz Čopove ulice, poleg Rdečega križa.
—lj Kuhinjske dobrote, sulc, refosko. rebula, verona. fraskati. pinot, cviček toči gostilna Lovšin. 6-n
—lj Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Hranilnice Ljubljanske pokrajine v namene RK lir 1000. namesto razpošiljanja vsakoletnih poslovnih novoletnih voščil. Dentist g. Ferdo Palovec iz Ljubljane je daroval lir 1000. Flemenitim darovalcem iskrena hvala!
—lj Dva naša odlična umetnika, vzgojitelja našega glasbenega naraščaja sta se združila v Ljubljanski komorni duo, katerega naloga je obogatiti naše koncertno življenje s komornimi koncerti. Njun drugi nastop bo v petek dne 9. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki Filharmonični dvom ni. Izvajala bosta Beethovnovo sonato op. 12. št. 3 v es-duru. Cezar Franckovo Sonato v a-duru in Respighi.'evo Sonato v h-molu. Na koncert dveh tako odličnih umetnikov opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Mestnim revežem za božič tn Novo leto je stalni neimenovan dobrotnik poslal 1000 L., industrijalec g. Fran BonaČ, predsednik Ljubljanskega velesejma, je pa nakazal 2000 L. Mestno poglavarstvo izreka obema velikima dobrotnikoma mestnih re-vežev najtoplejšo zahvalo.
—lj Veseli teater. Daneo, na dan pred Sv. Tremi kralji je predstava ob 18.30. Na sporedu novoletni program. Gostuje g. Ljubiša Jovanovič. Jutri na praznik jo predstava samo ob 15. Predprodaja vstopnic: danes od 10. do pol 13. in od 16. dalje,
jutri od 10. do 15. ure.
— Nekemu norveškemu kemiku je uspelo izdelati sintetično snov, ki ima večjo trdoto kot demant. Gre za spojino majhnih kristalov demanta g spojino jekla in kroma pri nizki temperaturi.
— Neka nedavno sestavljena statistika ugotavlja, da je 88 odstotkov ljudi v Indiji nepismenih.
Premog — drva — oglje
specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri
Resttian Lojze
LJUBLJANA, C. 29. oktobra (Rimska) ti Telefon 44-90
N A L S
OGLASI
DOBRA PREBAVA JE ZDRAVJE! Znanstveno je ugotovljeno, da je Ambroževa medica najboljši regenerator prebavnih organov. — Pristno dobite le v Medarni, Ljubljani — židovska ulica 6. 87
ALI RES SE NE VESTE,
da vam oglas v slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo. Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak  dan   od   9. ura
Soben« ritrivnoM bi,   da mata ogli si * »Slo
venskem Ni rod j« rei«k tipeh.
Kadar potrebe lete kar koli. «e poaloiitc oglasa t »Slo-renskem Nirodo«.
OGLAS V »SL. NARODU« domeni USPEH
€m isti  dao tpsete na osiasoi oddelek naročila BBS— < m o do t. srt daat.
PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POSTNI PAKETI
0IU*90W0 A OfSrMAZJOtff COMTEMPOMNCANfNTi AUJ COtftfSPONOfiaf Sfft CSMCSSO IMPOSTATI MfllO STfSSO 0rO*MO tO MILA stessa OtA • JONO
ACCfTTArt os • en rum u iocautA ott narto
■ OSUf COiOMft fTAUANC • NAMNO COffSO C04 TRtMI
ornim t oitf rrrssiMr • so no »fc a pitati a oomiciuo
PfSfSetfSSO suh TO OOPO I'AM/VO a m stinai/on«
DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EKSPRESNA PISMA, ODDANA NA POSTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH IN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. - POTUJEJO Z DIREKTNIMI IN POSPEŠENIMI BRZOVLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE. TAKOJ. KO DOSPEJO V  NAMENJENO POSTAJO.
8trss 4
»SLOVENSKI NAROD«, Feneđerjek, 5. %rm*r% 1M2-XX.
Ste*. 3
Iz zanimive zgodovine del na Barju
Regulacijska in melioracijska dela na Barja od najstarejših
Ljubljana 5 januarja Zdaj, ko berete o novih kredi t h za me-tiorac: jsi-a de a v naš* pokraj n:. vas bo nedvomno nt) nekoliko zan mala zgodo-vina reculactjskh del na Ba-ju. Nedavno amo vam obljubili da borno navedli nekaj zgodovin Oc-h podatkov o regulaciji, ker sdsj stopa v ospredje o-a^anje končne SBflHcrac-je Barja, reml'e ki bi naj na* začela prehran jeva*
Barje v rirrllanski dobi
Zgodov n ir Ki rudi  pn  Banu moral za četi z R:m"'2-   V . I hijeno, kaj
so R;r~. j- na Birru m kakšne B4P
sledice je zarm-' '« n-hmo delo Nedvocn-no pa ie. da so /c R-m-iam unorahltali pod pe.Hfci kamen DorftlsG «- §a hI 'amo pr. Ljub!'?n"ci • Fmono. kajti cc**ta n držala čez Barje d'» Krmi Ven«iar s tem ni rečeno, da R m'-jn- n*o zidali rodi c s* na Barju. S'ov*a rm^kj cc*ti — pr. nji se jc iBKiKnaU v L »uh' *r»n- vrdania (0*1 2** n4t-tobra — ?e st*0a** Čez Barje med Vrhniko (Nairportus) m - '       'in-. P'rmisli-
ti je treba, da «e Mta ta cc?*a na*«ta na roočvTTTvh *' /- hribovja
kjer «» b*4i tem;- . N :
brž so na R :m' i-in na red V t šc već cestf na Starja. Cestna de' 1 v> «*»veda *esno zvezana B osu^vahiM. kajti t'a je treba osušiti vsej ob c
mostove odnosoo r*n r>u«»?e. Zafo h h-'* zgodc^na del R:m!janov ra Bar;u jv^ihno aansnvva, Ol *o v? Rim1 rani nm'v Ljubljanice za pVrvbo «r. moral- «cvcd* smeti of» ni- tu-Ji pr-«-Tan';či *n do r«T"*ta-niše so> dr/1 c ce*te. K.ak:cn značaj je *m • Barje pred 2**«» leti. je rnoenče vsaj do mke mere ugotovitL. rassnalj vo je pa. da se niso roogti nhr*n:ti Redovi mcl^orsc i skib dol iz ti^te d<-be. četudi bi smcl; govc-riti o njih.
V IS. stoletju
Zanesljivo je. da je bV> Birje v In. stoletju zeio moćv rnuto. Prekopov, jarkov, ki dandanes m> ' 'm
droge vetje pritoke L:ub!janice. tedaj še m llb. Voda »e ie odtekala samo po Ljub Ijssrici. ker n: bro Gruber i cve^a pcck<>rw Razen tega so pa sodo zadrže v a re-vibii jezovi ob miin:h na L'ub'ianici. Vedeti morate tudi. da je b 'o dno struge skozi mesto precej višje. V starih ča«*:h. ko je baa Ljubljana Se obzidana, so bile v strogi na nekaterih krzj;h celo mli*ade. Ko so obzidje podrli, so baje mnogo raz-"vaCai zvozili kratkomalo v LjuMjaauooL Barje je bilo zarad tetia vedno bo'j zamočvirjeno, namesto da bi se osušes*alo.
Prvi študij strokovnjakov
Vprašanje osu^evs'mh dd so strokovnjaki proučevali bolj ali manj resno ze stoletja. V zpodovin*4t:h listinah sls pa ome-ajens prvič S. De Grandi in Ro'r*me in U. Vandahalo iz Mantue. ki sta pri-Ha v Ljubljano, da proučita, kaj bi kaza'o ukreniti za asaStC* Barja. 5>ptofcn ie b'1 predlog, naj bi izkopali prekop med G radona aa Golovcem- Na za m sel prekopa torej ni , pri^d prvi 4c!e jezuit Gruber B j t * , cela vrsta strukovnjakov. ki so prekašali razna des?a. a do urevrčeoja predio*«ov ni prelo, menda prav zaradi tega. ker je bilo preveč različnih načr
Prvo re^ul«iisko delo na Barju
Prvo rccrulacijsko odnosno mevoracijsko de'o na Ba- m času je b;la cr^u-
šrtev 2cm!';či S Trža'k' cesti. Tedanji upravitelj tobačne tovarne v Ltuhliarrt je zaTrroail na Duna-u. da bi mu dovolili na lastne stroge osa 5 oralov reroljiSča.
Fro^nri so ugrviiH in v let h 17^*2 do 1760 so oprarvli za tiste čase ve'ko de'o. Izkor*1 so prekop ob *ed. '1 četnem locfu. v zrn v ,
redno z M j m srjbnom in sicer v doižmi 2010 m, do Ljubljanice. Prekop ima ime po Zornu — Zora ^ ^x Razen teja so izkopali se precej iarkov na Barju 1 sneh teh dsl ar je kmalu pokazal: zemljišče se je dobro 03u^"k> Z« ma so začeli kmar'u r*isncmaf; drugi pcfie*-*n-k; v ram'b kra'h. Pravi začetek vei'kop^tezn'h isu^evs'nTh del is Barju pa dar:- 171    Tedai je b;la
x  vladnim   odU^com   iiueauaana prachna komi»;a z na!oorx da prouči osuševa'na «le la na Bartu  V -      - v »na
jezuita Lecch' in Gruber ter inž. EJbtR Gruber jc naprav t, kako bi naj jo-
spešili odtok vode z Barja. Predlagal ?e poglobrtcv Ljubljanice m naj bi rzkrma'i prekop mod Gradom .n Go r P-zneje
se je izkazalo, da je bi njeffov načrt površen, ker ni b:?a opravi jena n've'nc;a. Zato je Gruber dobil naog. naj vse Bi-ie maprra tn or*-av; točno nive'acijo L 1722 sc zaceli kooat- Gruberjev prekop. DHo ;e bilo poverjeno Gruberju, ki ga pa ni kon-
čal. Strokovnjaki niso bili zadovoljni z Gruberjevem delom. Nadaljevanje dela je o;1«"* po\er;eno inž Strup-ju. Leta 1780 je ovlo delo končano kar je slovesno oznanil u> rovski strel z Gradu. Stroški so znaša1 21Q.80Q gld. 18 kr.
V 19. stoletju
Po je bil prekop izkopan, so regulacijska <ie'i poč-r 3 ^e'h V) 'rt U<?odne r*os<!edioe pnega većjeca osuševalnega dela so »e kmalu pokazale. Talna *-*da ie znatno upad-a n 7,1 ,i sc 'c tud- padina Liubljani-2r. I<č*ce in B<«nrnn >č ice celo od 30 do 60 cm Ob Sregov h \-«.«:., ^   t* t>-\ ^c' risu^i «^tt»o
rne ;t-r-b metrov Preišnje čase ie v - - !*•.—h <ie!h B*ria vta'no «-ta!a vovia na zemii C h v niž;ih 'e<!ah Sć a som no se ^ ncicater; prede!; Barja v-endar že »a".'» »-su -1 da je masrstrat /acH delit' >en.'ii^če I t VnJarju fsedanja >ko'ica barjanske ?clc) m Rakovi jelii Posestniki so ONi dr )r\ ktpat   isrkc na podejemh zemliuć'L Pre
ima  zrm! ii;ča  *r> se kmalu r t* - 0*0 š \m  da vo za će-'a dajati precei do*>.i-. seno RszdePena so bila tud' bvsa Zom.rvj jem T -H  rrrvi r*ers<stn ^-   tiso :»o*ebm-za vas\rir*aaje m ći^ćenie   aHc >v Ztm'vs:i sc  se zopet  precej zan :vrtala. ^ <u  N   stoletja  ie bil p-jd podi
nega ravnate1« za Kranj ko *z-deisn nov načrt za os-ij^evanie Bar^a Leta jsjiT so dc?eln- stanovi prejeli ravnite*;eve prcd'ort- zrn ow;eva!na deta Po t;h pred-' _ h h- Hto treba poglobiti tudi L rublja-nco, pr^ret' jezerc na Ljub^anici ;n *ec*j-
- • r- * v f ';h an:ce Toda začetek dela je preprečila voina. Acle leta IS t ;e t*«,^'«. vp-.i*>nje osi::€\j'r!:h ioi z pet v
f>dV*k o sa£etka del. n bila proračun:1." > na 7<K».(N)0 [jid.. je na o^spe; 7 Puna ia sele leta 1823  po znan« m 1 jub-
— Nt-m I W0m Ko -e bil kf-n^re* v Ljubljani. w je cesar Franc c^icdal tudi Barje. — N*a;prej so podrli jezove, nakur so z^čoli poo'aS,iat; strugo leta 13i7 so pa začeli kopati Codellijcv prekop, kj je bil potov leta 1828.
Komisija za osuševanje Barja
Podrobno mc'iorac:jo Barja so začeli po odloku iz leta 1^2r>. ko ie bila ustanovi j c-na krajevna komisija za osuševanje Barja. Ko-
misija je nadzrrala vsa dela. brez njenega dovoljenja ni smel začeti nihče dela. da bi ne prišlo do naprak v enotnosti osuševalnih del Komisija je določila glavni načrt osuševa! n:h del. Določila Je r met-tvami naivišje n najnižje točke na terenu izkoličila trase novih iarkov. pomagala posestnikom z ia-sveti. pod njenim nadzorstvom so bili narejeni številni tako imenovani Štrad m; (ceste) itd 2e do leta 1837 je bi-lo oprav Ijeno res vel ko dek>. Narejenih je bi'o nad V> km občinskih cest. nad 56 km tako imenovanih <tnadooov. ;zkonanh nad 102 km oocestnh jarkr/v m nad 113 km glavnih odvodmkov. Vpliv vseh teh del se *e kma-lu pokazal v kmetijskih uspehih Posebej bomo ob priliki še opisali, kako so na-ra&čali nosa m crn.1 pridelki na Rarru od leta do leta. — Barje je pa še vedno poffotsto trpelo zaradi noplav. Izkazalo se :e potrebno Se poglobiti Gruberjev prekov in Ljubljanico. Načrt za pojj'obitev obeh strug ie •zdelal Anton Baver P'j-elobitvena dela h-la končana leta 1867 Stroški 90 znašali JOO.OOtl jjtd Postavili so tudi zapornico v Gruberjevem prekopu in zgradili tako rme-1 van   karlcv^o al; do'eniski most.
Zakon o obdelovanju Barja
Leta 1877 je bil sprejet na predlog no slanca dr. Poklukaria deželni zakon -> ch-delovanju   Barja.   Leta   1878   je  bil zakon
uveljavljen in ustanovljen je bil Glavni odbor za obdelovanje Barja. Vse do kon::a prejšnjega stoletja so še proučevali načrte za nadaljnja regulacijska dela da bi prc n-reJ-•.• n^-.Lijnie p<*plave in izbo! j^ali bar-jflns<ko zemljo. — Leta 1910 je bilo ustanovljeno Društvo za pospeševanje obdelovanja B-rja. To društvo ;e storilo zelo mnogo za. kmetijski napredek Barja: opravilo je -e-liko p on irsko delo, čeprav so ga nekateri pti»> 1 • e je  prezrli.
Nov. a regulacijska dela so bolj znana m jih ni treba še posebej naštevati. Omenimo naj še. da so stroški predvojnih regulacijskih del pri Ljubljanici in Gruberjevem prekopu znašali 4,261.157 zlatih kron. Po vojni so izdali za regulacijo Ljubljanice, Gradaščice in Malega grabna 60,754.290 din. Vračunani niso stroški del v zadnjih letia.
(Podatki so posneti iz razprave inž. A. Hočevarja, podane na kmetijski anketi leta 1938 v Ljubljani.)
200 letnica
smrti Vi tuša Beringa
slavnega danskega raziskovalca, ki je nazvano morsko ožino
po njem
Te dni se je spominjal kulturni svet 200-letnice smrti najslavnejšega Janskega polarnega raziskovalca Vitusa Beringa, ki ga smatra zdaj Sveči danski raziskovalec Knud Rasmussen za največjega polarnega raziskovalca sploh. Bering se je proslavil ie posebno s svojo žilavost j o. s katero je izpolnil svojo nalogo navzlic mrazu, viharjem in boleznim.
V danskem mestecu Horsens na vzhodni obali Jiitlanda je zagledal Vitus Bering luč sveta- Umrl je pa na otočku blizu polotoka Kamčatke, ki je dobi po njem ime. Med Beringov':m rojstvom in smrtjo leži na pustolovščinah in nevarnostnih bogato, na zunanjih uspehih pa siromašno življenje. Kakor je v takih primerih že navada, Je šele poznejša doba pokazala, kaj vse je storil V tu s Bering za znanost in splošni napredek človeštva
Nordijska mladina ima že v krvi hrepenenje po širnem svetu. Tako tudi Vitusu Beringu žilica ni dala miru. ia bi bil ostal doma v štud jski sobi, kakor so zahtevale tradicije njegovega rodu. 2e v zgodnji mladosti je krenil po svetu, preko morja, najprej v Trankebar in v bivše danske kolonije v vzhodni Indiji Po povratku v Evropo je spoznal V.tus Bering v Amsterdamu pooblaščenca Petra Velikega Norvežana Corneliusa Cruysa, č-gar naloga je b la, najemati mornariške častnike za rusko brodovje. ki ga je hotel car izgraditi. Tako je postal Vitus Bering udeleženec velike nordijske vojne, ki je zlomila položaj Švedske kot velesile v Vzholnem morju in odprla Rusiji vrata do njega
Toda plačilo in slava mu v tej vojni nista bila sojena. Že na smrtni postelji mu je Peter Veliki naročil raziskati vzhodne meje S birije. Vitus Bering naj bi bil prodrl skozi neskončne sibirske ravnine tja do obale Kamčatke. Od tod je krenil s svojo ladjo Gabriel leta 1728. do skrajnega konca severovzhodne Azije in tam je naletel na morsko pot,  ki je dobila po njem
Ime Bertngovo ožino. Po petih letih naporov, nevarnosti in trpljenja in pomanjkanja se je vrnil v Petrograd, kjer so ga sprejeli učenjaki s prezirom in zaničevanjem.
Vitus Bering pa ni bil vajen ustaviti se na pol poti in zaničevanje ruskih učenjakov ga je vzpodbudilo, da se je odločil Še za novo večjo ekspelicijo, na kateri je hotel raziskati vso severno obalo Sibirije od Arhangelska do Kamčatke in točno ugotoviti lego ameriškega kontingenta glede na azijski kontinent- Te ekspedicije se je udeležilo 500 mož. V naslednjih letih je moral biti V. Bering v negootoljubni deželi težak boj ne samo proti vremenskim ne-p rili kam, lakoti in boleznim, temveč tudi proti intrigam, izviraj očim iz Moskve in Petrograda. Toda svojo težko nalogo je v polni meri izpolnil. Ko je križaril s svojima ladjama St. Peter in St. Pavel ob severni obali Azije, je zagledal nekega dne pred seboj obalo Aljaske in brž jo je zarisal na zemljevidu. Tako je triumfiral nad svojimi zasmehovale!, ki so dotlej omalovaževali njegovo delo. Toda sadov svojega truda ni mogel več požetL Na povratku je zajel njegovo ladjo silen vihar in jo vrgel k samotnemu otoku, kjer je Vitus Bering s 30 tovariši vea izčrpan po skorbutu bil smrtni boj in mu tudi podlegel. Le nekaj njegovih tovarišev se je rešlo in ti so rastavili navaden lesen križ na njegov grob na otoku, ki je dobil po njem ime.
Vitus Bering ni edini med davnimi raziskovalci, ki so naleteli v življenju povsod na mržnjo, zavist in posmeh. Toda njegovo življenjsko delo stoji zdaj pred nami, priznano po vsem svetu kot veliko delo moža, ki je z neverjetno žilavostjo in trdno vero dosegel to, za kar se je čutil poklicanega in sposobnega.
Križanka
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. vrsta kapnika. S. žensko krstno ime. 9. grška črka. 10. oblika glagola, ki pomeni misliti na kaj 11. nikal-nica, 12  če ne več, 13. vzklk, 15. nemški
I učenjak, znan nasprotnik Martina Lutra <fon.), 16. nemška kratica za delniško družbo. 18. časovne enote, 19. brez družbe. 21. v majhnih količinah, neštevilen. 22 del opreme v drvarnici, 23 sovražnik železa. 24. nekdanja, minila, 26. otok, ki zapira morski zaliv pred Rigo. 28 • pol atleta. 29
I ogorčen, jezen, 31. zrediti, spitati.
Navpično: 1. konec leta. 2. ropot, udarjanje strele, 3. tombolski dobitek, 4. pre-
vozno sredstvo, 5. dolina v Triglavskem pogorju, 6. kazalni zaimek, 7. možje ki zaključijo božične praznike. 11. neumne, brez pameti, 14. jeziti se, nevoljen b ti, J.7. vas pri Domžalah. 20. nizozemska reka, 25. pogosta kratica pri si ivenskih krajevnih imenih. 27. začetek Elbasana. 30. besedica iz naslova mohama lanskega verskega glavarja.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Ljutomer. 7. številen, 14. Kosor. 15. Ra, 17. anoda, 18. Po. 20. kas, 21. nebo. 23. Ada. 24. sv 25 obn, 27 toča. 29 Osaka 31 ako >2 c'uh. 34 riba v, Otc, 37. slad. 38. Latin 40 kobila. 42. anali, 43. ak\ 44. tip, 46 begi, 47. Ero, 4S. al. 49. deček. 51. lo, 52. zloba. 54. bor, 55 Rok. 57. rubin. 59. za. 61. Ob. 62. Upik. 64. pot. 65. dih. 67. Avala. 69. os, 71. Reval. '74. as. 76. evo. 77. slok. 79. nov, 80. f. o., 81. klada. 83 Otovec. S5. zelen. 87. lira, 88. Una 89. amen, 91. kadi. 92. Eva, 93. edini. 95 Aral. 97 nož. 98. na. 99. ura, 100. aval. 102. mol, 104. Ra. 105. start, 107   or.  108. pekel,  110. material, 111.
ponavadi.
Navpično: 1. Lipogiav. 2 uk, 3. tok. 4. osat. 5. Mosor. 6. er 8. ta. 9. enako. 10. voda. 11 Ida 12. la, 13 navodilo, 15 re, 16 A bo. 19 oblak. 21. nabob. 22. osoli, 24 skala. 26 aut. 28 čik, 30. ata, 31. Ala, 33 hiter. 35. Abel. 37. snob. 39. nič, 41. Igor. 42 Aron 45 perilo. 47 eliten. 49. dota, 50 kopa 52. zbor, 53. azil. 54. bo, 56. ki. 58 up. 60. ah. 62 lava, 63. kolo, 65. davek. 66. zaklenem. 68. veda, 70. sova, 72. voz, 73. ponižati. 75 sliva. 77. Stana. 78. Kemal. 80 Fedor. 82. ara, 83. oni, 84. Cer, 86. lan, 88. udari. 90. namen, 99. ute, 101 ar, 103 lev. 105. st., 106. ta, 108. no, 109. la.
Horoskop za tekoči teden
od 5. do 11. januarja 1942 — Tranziti planetov s Soncem
ob rojstvu
Ljubljana. 5. januarja
Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Dobro kaže za umetniške, kozmetične in podobne stroke. V čustvenih in družabnih zadevah bodo imeli naklonjeno usodo rojeni med 1. m 10. februarjem.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: F^ojeni po 10. marcu bodo im^li dober teden v onih kupčijah, ki so že v teku. Jupiter pa še vedno ne dopušča večih denarnih uspehov.
Rojeni med 21. marcem in 20. aprili v Ovnu: Rojenim v marcu Ln po 10. aprilu se obeta napeto življenje Tudi kritičen Venerin aspekt pade vmes zelo nerodno, zaradi tega se je treba pripraviti na resne dneve. Prav malo je dobrih izgledov.
Hojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Bližajo se vsem veselejši one vi. K dobri pozici'i treh planetov se pridruži 5e močan pozitiven aspekt Jupitra, kar nudi možnosti za uspeh in za srečen pri-četek novih podvzetij.
Rojeni med 22. majem ln 21. junijem v Dvojčkih: Vse dobro, ki je napovedano za rojene v Vodnarju, je namenjeno tudi rojenim v Dvojčkih.
Rojeni med 22. junijem In 21. Jniijem v Raku: Kritična opozici a Sonca in Merkurja se bliža zatonu, vendar še ni oobe-
nlh drugih dobrih aspektov. Nebo se se bo razjasnilo.
Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Kdor od rojenih v tem znamenju še ni prišel k sebi, naj se zdaj zresni.
Rojeni med 24. avgustom In 23. sc»j?i-m-brom v Devici: Roeni po 10. septembru bodo občutili blagodejne Neptunove voli-ve Jupiter je še vedno vsem sovražei in ne obeta uspehov v denarnih poslih.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Jupiter vam ostane se naklonjen in Mars se odmika: ni več nevarnosti za bolezni in sreča narašča.
Rojeni med 24. oktobrom in £3. novembrom v Škorpijonu: To pot velja za rojene v tem znamenju vse ono, kar smo navedli za rojene v Levu in Biku.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Denarne sreče Jupiter še vedno ne obeta, toda aspekti Sonca. Venere in Merkurja se bodo kmalu narmo-nično združili in tej bodoči sreči lahko zaupate.
Rojeni med 23. decembrom In 21. januarjem v Kozorogu: Močna mešanica raznih učinkov, ki obetajo prijetnosti pomešane z neprijetnostmi. Kdor ume obvladovati usodo, bo le izbil nekaj dobrega.
B. R.
Film v službi kirurgije
Velik napredek barvne fotografije in kinematografije je močno vplival tuli na druga področja znanstvenega dela, zlasti na kirurgijo. V Nemčiji sta bila nedavno izdelana dva operacijska filma. Prvi prikazuje iz kirurgije znano operacijo cesarski rez na ženski kliniki v Berlinu, drugi pa operacijo možganov nekega ranjenega vojaka na Hansa vseučiliški kliniki. Obe operaciji sta prikazani v filmih od začetka do konca in v najmanjših podrobnostih. Seveda sta ta dva filma velikega pomena zlasti za predavanje iz kirurgije. Ker sta izdelana v barvah, je plastika vseh faz operacij tem učinkovitejša. Kirurg lahko dobro ponazori slušateljem zlasti stanje notranjih organov. Velika prednost je pa tudi v tem, da omogoča filmska kamera predočiti vse faze operacije pod najugodnejšim očesnim kotom. Na filmskem platnu se vidita obe operaciji mnogo bolj, kakor če bi ju gledali v operacijski dvorani sami.
Z barvnim filmom je bil storjen velik korak naprej v izobrazbi mladih medic n-cev. S tem bo omogočeno ne samo znatno razširiti mladim medcincem splošno obzorje, temveč tudi doseči cilj v krajšem času in z enostavnejšimi sredstvi.
Razstava nemških vojnih slik
V Rimu je bila zadnje dni decembra otvorjena posebna razstava nemških vojnih slikar;ev in sicer pod pokroviteljstvom vrhovnega poveljstva nemške vojske. Razstavo je priredilo nemško-italijansko društvo. Razstava je omejena na približno 5 60 del nemških umetnikov in gledalec dobi na nji globoK vtis o neposrednih dogodkih na bojišču Iz vseh del odseva duh bojišča. Klausbergen je naslikal več podmornic med vožnjo po morju. Peter Thienhaus razstavlja več slik s Poljske, Engelhardt Kyfhauser je prikazal v svojih slikah napete trenutke prehoda nemške vojska cez Dnjeper. V številnih risbah in akvarelih dosega Wilchelm Busch z malimi sredstvi zelo močne učinke zlasti v svojih premi-kalnih študijah. Arthur Ahrel razstavlja sliko, na kateri je prikazan umik angleške vojske z Dunkerquea. Na tej sliki se vidi izrazito nasprotje med razdejanjem vojne in mirnim daleč v ozadje segajočim morjem.
99 potomcev je zapustil
V Aspachu v okraju Kufstein je umrl nedavno rentnik Ferdinand Schvvarz, star 85 let Zapustil je 15 otrok, 50 vnukov in 34 p ra vnuk o v. Pred leti je praznoval a svojo ženo demantno poroko.
Ezio d'Errico
J^ej iz lepenke
Pri Madeleini se je trla velikanska množica; vse je polglasno šušljalo, resnobna bledica je pokrivala obraze ... Najbolj mnogoljudno in najbolj značilno središče elegantnega Pariza je bilo mahoma dobilo drug obraz.
Ko je Milton zapustil podzemeljsko železnico, je osuplo pogledal okrog sebe. Zdelo se mu je, da živi v strahotnih sanjah*
S Kapucinskega bulvarja se je razlegalo vpitje raznašalcev; hotel je kreniti v tisto stran, a nekakšna plima, ki je pndrla iz Rue Tronchet. ga je vrgla proti vogalu Rue Vignon. Nepričakovan izbruh odobravanja je storil, da je vzdignil glavo proti balkonu, na katerem je bil star gospod razobesil zastavo; nato se je začul žvenket nekega okna pri kavarni »Madeleine*. ki se je sesulo ot razburjenem rjovenju hripavih glasov.
Dva redarja sta planila naprej, mahaje s svojima belima palicama. Iz gneče se je izluščila gruča ljudi; sredi njih se je odražala uniformi lovskega narednika, ki so ga bili štirje mladeniči v divjaških čepicah vzdignili na ramena. Kriki... žvižgi redarskih piščalk ... petje marseljeze ...
Avtomobili, ki niso mogli čez zamašene prehode, so trobili, da bi si odprli pot.
Sele mnogo pozneje, ko je ves potan in upehan prišel v urad na Zlatarskem nabrežju, se je doktor Milton spomnil, da ima v žepu nekaj, kar ni njegovo, to je listnico, o kateri niti ni vedel, kaj je v njL m
Skoraj ob istem času je zvonec pri Druckovih tolikanj značilno zabrnel, da je knjigovez, ne da bi vzdignil oči od zvezkov, ki ji je šival, takoj zagodr-njal:  »To je Ernestc — in glasneje: »Margerita, pojdi odpirat!«
Ernest Doucet je bil tip upokojenca iz srednjega stanu. Bil je zajetne postave, malce sključen, z debelušnim, dobrodušnim obrazom in dvema belima brkoma, enim štrlečim navzgor, drugim navzdol, zaradi svoje razvade, da si jih je v raztresenosti ne-nehoma vihaL
V celoti je bil dobričina s skromno prtljago nazorov, ki jih je tem trdovratneje zagovarjal.
Ko je vstopil, je prinesel s seboj vonj po megli in rekli bi, odmev nemira, ki je hrumel po vsem mestu.
»Smo ie tam! Druck... to pot smo tam!«
Tako govoreč je potegnil iz žepa zmečkan časnik ter ga z močjo položil na knjigovezov© klop.
»Tiho... Yeyette spi... « je rahlo zarnrmrala gospa Margerita in stopila k Doucetu, da bi mu pomagala sleči površnik; ta pa, ki ni mogel pritajiti glasu, ne da bi mu postal hripav, je zašušljal, ka-
kor bi šlo za zaroto: »Kako je z malo?«
»Dobro, danes ni več kašljala .. . celo igrala se je pravkar še... a zdaj sem jo položila spat.«
Senčica obžalovanja se je pokazala na upokojen-čevem obrazu, nato pa ga je premagala politična strast in obrnil se je h knjigovezu, ki je bil nataknil naočnike, da bi pogledal časnik ter vzkliknil: »Ste zdaj prepričani?«
Druck je skomignil z rameni, odgovoril pa ni; z namršenimi obrvmi je nadaljeval čitanje.
Nizka delovna svetilka, ki je njen senčnik puščal ves ostali prostor v temi, mu je rezko osvetljevala obraz, tako da je bil videti kakor izrezan in nekakšne milaste tvarine.
Vratarica, ki je bil knjigovez obrcal mačka in je zaradi tega imela z njim prepir, se je bila nekega dne izrazila: »Ce mu le v obraz pegledaš, pa veš, da ni nas človek ...«
Te besede so se bile raznesle po vsem dvorišču in zbudile obče pritrjevanje.
»Prav gotovo... saj ni moči reči, da bi bil slab. a naš človek ni___to je tisto !< je bila ponovila gospa Louchetova, ki je v visokem pritličju z majhnim strojčkom na stopalu in z dvema deklicama, ki sta ji pomagali, izdelovala lepenkaste škatlice za bonbone in je zaradi tega rada rekala, kadar je govorila o svojem poslu: »Mi lndustrijci___«
»Svobodomislec sem in se po kaši jam na meje in plemena, a tale ni Francoz pa ni,« je bil nekoč potrdil tapetnik Emil Frossard,"ki je na istem dvorišču krpal žimnice.
V resnici ni bil Kazimir Druck nič hujšega kakor Alzačan, toda — nekaj zaradi bolezni na jetrih, ki ga je mučila, nekaj pa seveda tudi iz svojega naravnega nagnjenja k nasprotovanju, s katerim se je družila prirojena črnogledost — imel je navado, da je gledal vsako reč z neugodne strani, in kadar je izrekel kako sodbo, je dobilo njegovo ostro, bledo lice čudno trd izraz, ki je bil z njegovim priimkom vred večini sosedov dokaz preveč tujega dorekla, da bi ga mogla pred komaj dvajsetimi leti začrtana meja sama po sebi storiti Francoza. 2ena pa je bila Parižanka iz predmestja, njegova bivša delavka; Druck jo je bil vzel, da bi imel v nji pomoč. Tako se je bila rodila Henrijeta, ki so jo za zdaj klicali Yeyette, kakor je sama izgovarjala svoje ime.
Ko je Kazimir Druck prečital, si je snel naočnike, s studijivim zmrdljajem odrinil list in zagodrnjal: »Če mislijo, da so s tem odrešili svet___«
»Torej naj bi bili dopustili zasedbo Gdanska, ne da bi se zbrknili zanjo?«
Knjigovezova žena, ki je imela v zadevah političnih nesoglasij že nekaj izkušenj, se je oglasila:
»Videla bosta, spet bo tako kakor lani... malce hrupa, pa se bodo pobotali ...«
»O ne. gospa! Monakova nikoli več!« je vzkliknil Doucet, kakor bi bilo na njem, ali naj bo vojna ali ne, nato pa se je spomnil, da Yeyette, spi. in z votlim glasom dodal: »Če Nemci hočejo vojno, naj pa bo!«
Urejuje: Josip Zupančič — Zrn, Narodno tiskarno: Fran Jeran — Zrn —1 nt nI đel Usta: Oton Christof — Vsi v Ljubljani