o Imi Leto IX Štev. 14 (206) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. julija 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Ouindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Za socialni in družbeni napredek ob ohranitvi lastne Po dolgih letih nepriznavanja in ignoriranja slovenskih kulturnih organizacij v videmski pokrajini, je končno prišlo do pozitivnega in pomembnega premika. Prišlo je do srečanja med upravnim svetom gorske skupnosti za Nadiške doline in predstavniki slovenskih kulturnih društev. Srečanje je bilo v špetru. Na srečanju, katerega potek je vodil predsednik gorske skupnosti Chiuch, je prišlo do izraza novo gledanje na vprašanja slovenske skupnosti v Benečiji. Gre za vprašanje svobode v kulturi ter za politične izbire, usmerjene v razvoj in zaščito skupnosti in njenih jezikovnih značilnosti. Predsednik gorske skupnosti Chiuch, kakor tudi elani upravnega sveta so izrazili pripravljenost za nadaljevanje dialoga, usmerjenega v utrjevanje vezi in stikov s slovensko govorečim prebivalstvom. V pogovorih med delegacijama je bilo opaziti bistven napredek glede razumevanja in obravnavanja prisotnosti Slovencev v videm- ski pokrajini. Zaradi tega dejstva prav gotovo ni mogoče več zanikati obstoja slovenske jezikovne skupnosti z banalnimi sklicevanji na dialektalne ali drugačne značilnosti. Zdaj so prav gotovo dozoreli pogoji da našim ljudem omogočimo in zagotovimo pravico do znanja in poznavanja lastnega jezika lastne zgodovine. Gre torej za poznavanje in ovrednotenje, obogatitev. Prav to se nam je zdelo posebej potrebno pojasniti na srečanju. Imamo kulturno izročilo, ki ga je treba ovrednotiti. V ta cilj morajo biti usmerjene tudi politične izbire, ki naj omogočijo in podpirajo socialni in gospodarski napredek. V naša prizadevanja se nam je zdelo primemo vključiti tudi javne ustanove, saj so same v prvi vrsti istitucionalno zadolžene za obstoj in razvoj skupnosti. Zato naj bi si toliko bolj prizadevale za sprejem zaščitnih ukrepov, ki jih skupnost nujno potrebuje. Ob pomanjkanju ustrez- nih zakonskih določil za zaščito, pospeševanje in uporabo slovenskega jezika v javnosti in ob pomanjkanju drugih pogojev za oblikovanje lastne kulturne in socialne podobe, smo bili v prejšnjih letih priča in žrtev posebne politike, politike di-ferencijacije in izločevanja z vsemi negativnimi posledicami na družbeno-gospo-darskem, kulturnem in narodnostnem področju. Taka politika prav gotovo ni in ni bila v skladu z osnovnimi načeli o enakopravnosti in solidarnosti, ki so zapisana v ustavi. S tako politiko je država, preko svojih organov in institucij bolj omejevala osebnost in žalila dostojanstvo slovenskega prebivalstva v Furlaniji, kakor ščitila značilnosti skupnosti in družbene avtonomije. Prav zaradi tega postavljamo zahteve po zaščitnih zakonskih normah (čl. 6 ustave), da bomo lahko uveljavljali pravice na jezikovnem in kulturnem področju. Te pravice nam pripadajo že po naravnem zakonu, zaradi naših etničnih in jezikovnih E Resia dove va? Se c'è un luogo dove si può toccare con mano fino a che punto un territorio ed un popolo sono stati condannati al degrado, questo è proprio Resia. Le bellezze naturali della Valle rimangono intatte: sparisce invece la gente e con essa una plurisecolare cultura, spariscono i giovani con un esodo che è stato incalzante, a causa della mancanza di un qualsiasi programma di sviluppo economico. La popolazione, che nel dopo guerra contava oltre 4.500 persone, oggi è ridotta a 1.500, con un salasso del 67 per cento. Dei rimasti, il 50 per cento è costituito da anziani; una percentuale di circa il 20 per cento costituisce il nucleo a-tivo, sul quale si può fare affidamento, sia per un impegno economico, che in quello culturale. Sono dati sommari esposti da Luigi Paletti, impegnato o-peratore culturale, animatore del Gruppo Folkloristico Val Resia, il più antico dei sodalizi di tutta al provincia (la costituzione del gruppo risale al 1838). Quali sono i problemi di Resia? Paletti li ha esposti alla recente riunione deN’Unione culturale economica slovena che si è tenuta proprio a Resia i giorni scorsi. Primo: lo sfacelo del territorio e l'assoluta mancanza di programmi degli enti pubblici. Secondo: il colasso demografico e la conseguente sparizione delle basi culturali o-riginali. Terzo: il terremoto, che non ha offerto, oltre quanto è stato fatto per la ricostruzione, alcuna prospettiva di rinascita economica. Quarto: la mancata attuazione della Costituzione in tema di tutela della minoranza slovena. Sui vari aspetti della questione resiana concordano vari intervenuti, dagli amministratori agli operatori culturali. Renato Quaglia batte il chiodo dell’economia ed è convinto che anche nel campo deM'agricoltura e della zootecnia con il riassetto del territorio e coraggiose iniziative che tendano, attraverso contratti d’uso e consorzi di proprietari a superare la frammentazione dei terreni e l’abbandono di aree incolte. E’ quanto si cerca di fare anche con la cooperativa «Ta rožina dolina» di Stolvizza. La parola d'ordine è, per Quaglia, la riconversione del territorio in termini produttivi; questo dipende dalla capacità di produrre un progetto generale che non sia il solito piano di sviluppo. E la cultura resiana? La preoccupazione è che i giovani si distaccano dalla lingua viva di Resia e che le tradizioni scadano in puro e semplice folklore. Qui nasce il problema della scuola, dove il patrimonio storico e culturale deve trovare spazio digni-(Continua a pag. 3) Paolo Petricig značilnosti, potrebne so nam za ohranitev in razvoj naše kulturne podobe. Ljudje pri gorski skupnosti menijo, da vprašanja ni mogoče reševati tako kakor doslej, pasivno stati ob strani, ah pa podpihovati in vzdrževati trenja. Treba je i-skati stvarnih in zadovoljujočih rešitev za pripadnike jezikovne skupnosti. Manj-šinjski skupnosti je treba zagotoviti iste pravice, kakor jih uživajo pripadniki večinske skupnosti. Slovenci v videmski pokrajini imajo, tako kakor pripadniki večinskega naroda skupne o-snovne potrebe: nočejo se odpovedati svojemu jeziku, želijo se gospodarsko in socialno razvijati, svobodno uveljavljati na kulturnem in drugih področjih, v okviru dinamičnega družbenega dogajanja v Italiji in v okviru demokratičnih svoboščin. Prav zaradi tega smo na pogovorih toliko bolj poudarjali pomen pravic na jezikovnem področju. Uveljavljanje slovenščine ne more prizadeti nikogar, znanje in poznavanje jezika pa je pogoj za naš kulturni in družbeni razvoj. Predstavniki kulturnih društev so na srečanju podčrtali, da pomenijo prizadevanja javnih ustanov za dosego in zagotovitev pravic slovenski narodnostni skupnosti obogatitev, novo vrednoto na poti izgradnje drugačnih družbenih odnosov in demokratičnega sožitja, ne pa dodatno breme, ki se ga skušamo čimprej znebiti. Samo ob spoštovanju naravnih pravic, ob zagotavljanju poučevanja materinšči (Nadaljevanje na 3 strani) Cerkveni zbor iz Topolovega, ki je zapel «Iz globočine» ŽIVLJENJE IN UČILO RINA MARKIČA Tikat rano, kar je šele odprta in šele karvavi, je dostkrat huduo in ne pametno, pa če se na rano gleda luošt te prave mazila, je pru, da se jih lož in da se gleda pomat, da se pried oz-drave in de rata koža tardna, dobra za prenest druge težke boje. Zatuo mislim, de žalna seja za Rina, ki društvo Re čan in beneške fare so pri-pravle, je bila mazilo za vse nas, ki šele se nečemo pre pričati, da naš prijatel nam je zmanjku takuo na hitro. Pisat o teli žalni seji bi ne bilo lahko za nobenega človieka, in še buj težkuo je za adnega, kateremu je smart odriezala enega med narguorših prijateljev. V dvorani mislim zaries, da so bli prisotni sami prijatelji, nie bilo mogoče biti tam an imieti, v dušic kiek pruoti njemu, tam so se mešale su-z.e in veselje, ki samuo adan, ki čuje skupne ideale v svojim sarcu, more spariet, Š P E T E R Končalo se je letovanje otrok slovenskih emigrantov Sinovi naših emigrantov so se ob obisku na društvu «Ivan Trinko» slikali pred društvom. Končalo se je letovanje o-trok slovenskih emigrantov Letovanje otrok slovenskih izseljencev iz Benečije, ki ga je organizirala pokrajinska u-prava v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljencev, se je končalo z lepo in pomembno kulturno prireditvijo, ob udeležbi številnih predstavnikov oblasti in društev. Na prireditvi so bili prisotni deželni odbornik Renzulli, pokrajinski odbornik Pelizzo, župan iz Špetra, Marinig, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Clavora, člani občinskega odbora iz Špetra, člani izvršnega odbora Zveze (Nadaljevanje na 2 strani) drugi, četudi prisotni, so uone in niemajo nič par tem; in ries jih nie bino, al pa so odšli na hitro. Sami prijatelji, in kar se je sami med sabo, dost krat se gre na kritiko, dost krat besie-de ratajo ostre proti tistim, ki ti gledajo otežit že težko pot tojga življenja, pa tam nič, nobedan, v svojih besedah, nie napadu obednega, nie bluo krive besiede, nje bluo polemike, pa samuo ljubezan, ljubezan do človieka, ki je živeu za ljubezan... G ul smo puno zahvaljenja, vsi smo mu bli ki dužni, in vsak je teu poviedat vič ki je mu, od dobruote in od pomaganja, ki je imeu od Rina in od njega diela. Seviede življenje ni bluo vse takuo gladko, dosti krat smo misinli, da niema pru, da njega besiede so ble težke, previč težke, pa so zmie-ram imiele v sebe veliko ljubezan do ljudi, do vsakega človieka, zatuo nieso bile nikdar krive in nikdar nieso učile slavega. Ankrat mi je biu napravu no dobre an ist sam ga vprašu: «Kakuo ti bom varnu?»; mi |je odguo-riu: « ... zaki ga muoreš mene varnit, varni ga druzemu in tisti ga varne še druzemu, in more bit, da kajšan ga varne tudi mene...». Nie do-dau besiede, in ker je vidu, da sam biu zamišljen v mi-seu, ki mi je biu glih povie-du ... «Tuole nas parpeje do te pravega življenja...» in je šu po njega pot. Na dan njega pogreba sam se zmislu na tele besiede in, ker sem imeu šele težkuo sarce, sem pomislu, da vsega dobrega, ki ga je biu napravu, mu se ga je zelo malo vamilo. V dvorani na Lie-sah sam pa paršu do njega besiede, in sam razumen, kakuo se mu je varnila njega dobruota, in katere je te pravo življenje. A. K. SOGGIORNO Dl FIGLI Dl EMIGRANTI A S. PIETRO AL NATISONE INTERVISTA Due parole Si è concluso il soggiorno culturale a base slovena organizzato dalla Provincia di Udine per i figli dei lavoratori emigrati. Il programma predisposto dall'Unione Emigranti Sloveni del F.V.G. - Zveza Izseljencev iz Beneške Slovenije, d'intesa con l'Assessorato regionale al Lavoro, Assistenza Sociale e Emigrazione e l'Assessorato provinciale alla cultura di Udine, è stato molto apprezzato dai ragazzi provenienti dal Belgio e dalla Svizzera che hanno così avuto modo di riscoprire le radici del loro essere sloveni nel Friuli. Una serie di conferenze ed incontri ha dato ai ragazzi la possibilità sia di apprendere la storia, gli usi e costumi, le tradizioni della loro comunità di origine che di approfondire le tematiche più attuali con le quali si confronta oggi la comunità slovena del Friuli. Particolare significato ha assunto in questo contesto la presentazione del romanzo di Roman Firmani «L’ultima Valle» - «Zadnja dolina». Le gite guidate sul Matajur, a Ca-stelmonte, a Cividale, ad Antro, a Faedis, a Lusevera e a Resia, hanno aiutato i componenti il gruppo a collocare nella giusta dimensione geo-politica il problema dello sviluppo socio-economico di questa parte del territorio regionale. Le esibizioni del coro Nediški Puobi, della Folklorna Skupina, del gruppo folkloristico di Resia, hanno dato una chiara dimostrazione della vitalità culturale della comunità slovena, nonostante il pesante Končalo . . . . (Nadaljevanje s 1. strani) slovenskih izseljencev itd. V številnih posegih je tekla beseda o vprašanjih s področja emigracije, spregovorili pa so tudi o izredno pomembni vlogi, ki jo v deželnem in še zlasti pokrajinskem merilu opravlja Zveza slovenskih izseljencev. Ob zaključku desetdnevnega bivanja, ob tem naj povemo, da sta mladim ves čas stala ob strani poverjenik pokrajinske uprave prof. Ti rei l i in dr. Clavora, predsednik Zveze slovenskih izseljencev, je mladim na poslovilnem večeru pel zbor CAI iz Čedada. Poleg italijanskih in furlanskih prezzo pagato dalla stessa emigrazione. Infine, la continua presenza dei dirigenti dell'Unione Emigranti Sloveni del F.V.G., ha consentito ai ragazzi di stabilire un legame di continuità tra il loro soggiorno nella terra dei padri e l'azione svolta da questi in seno all'Unione per la piena presa di coscienza della propria identità da parte degli emigrati, premessa per una rinascita ed uno sviluppo democratico della Slavia Italiana. L’esperimento va considerato pienamente riuscito. I ragazzi hanno all'unanimità sollecitato la sua ripetizione l’anno prossimo con un allungamento della sua durata. Ferruccio Clavora ljudskih pesmi, je zapel tudi Vodopivčeve Žabe. Med desetdnevnim bivanjem v domovini svojih staršev so si mladi ogledali vrsto zanimivosti Benečije ter prišli v neposreden stik z upravitelji krajevnih ustanov in sodelavci društev. Tako so obiskali Landarsko jamo, imeli pogovor z upravitelji občine v Fojdi in vrsto srečanj. 7. julija je bil folklorni večer, za katerega je poskrbela Beneška folklorna skupina, mladi pa so z zanimanjem sledili tudi odrskemu delu «Veselo rapotanje». Namen upraviteljev je, da bi uspeli poskus v prihodnje ponovili tudi v drugih krajih Benečije. Velike možnosti odpira prav novi dijaški dom. Foladore Bruna Posso chiederti un paio di cose per il Novi Matajur? Si, si! - Acconsente una bella ragazza scura scura e dai capelli nerissimi. Le chiedo il nome, la residenza e il luogo di origine dei genitori. Mi chiamo Bruna Foladore, abito a Vivegnis, in Belgio. Sono nata in Belgio nel 1967 e farò la terza media. I miei genitori sono di Resia, paese di S. Giorgio. A Resia sono stata ancora a trovare i miei parenti, i nonni. Anche con il vostro gruppo avete fatto una escursione fino nella Valle di Resia? Si, abbiamo visitato Stol-vizza, abbiamo visto i danni del terremoto e la ricostruzione, poi la casa di Cultura. Sono stata contenta di esse- re stata nella Valle di Resia, ma il tempo è stato troppo poco... Non avreste preferito fare il vostro soggiorno a Grado? No, meglio qui. Abbiamo a-vuto dei contatti con i giovani delle Valli del Natisone, anche se siamo rimasti piuttosto separati. Il prossimo anno vorrei tornare: mi piace l’ambiente. Cosa ti è piaciuto di più? Il fiume! Senti, Bruna, cosa vuoi fare da grande? La parrucchiera, Dimmi, tu cosa ti senti: Belga, Italiana, Resiana? No, Belga no; Italiana! Il resiano però non lo so. Ho visto che hai preso una medaglia per la gara di pallavolo: sei sportiva? Si, faccio salto, pallacanestro... Nelle partite per il campionato mondiale tenevi per il Belgio o per l’Italia? No, non per il Belgio! Tengo per l’Italia. Bruna ride, attorniata dalle compagne e dai compagni. Si fa aiutare nelle risposte perchè per lei è più facile il francese. Quindi una fotografia. Poi: arrivederci al prossimo anno. UESSA ADDIO A DON RINO Si è tenuta presso la chiesa di Liessa, e quindi nella sala/palestra, una cerimonia in memoria di don Rino Marchig, parroco di Co-sizza, precocemente scomparso di recente. Dopo la messa la gente si è affollata nella sala che più volte ha ospitato le manifestazioni culturali e tradizionali del circolo culturale Rečan, di cui don Rino fu tra i fondatori. Ed è stato lo stesso coro Rečan, il cui principale animatore fu ancora Marchig, a cantare i mesti canti d’addio al giovane sacerdote, assieme ai «Nediški puobi» di Chiabudini, al coro della chiesa di Topolò e al coro di števerjan - S. Floriano del Collio. Il ricordo di don Rino, espresso con brevi discorsi di chi ha voluto parlare di lui e del suo insegnamento cristiano, umano e culturale, Aldo Clodig, Pio Cana-laz (presidente del circolo Rečan), don Azeglio Roma-nin (parroco di Liessa), Renato Qualizza del consiglio parrocchiale di Cosizza, un rappresentante del circolo parrocchiale di Vissandone, Gianni Floreancig (presidente del coro Rečan), Romano Canalaz e Mario Ber-gnach (hanno letto una recita), il sindaco di Grimac-co Fabio Bonini, Filibert Benedetič (della RAI), Guglielmo Cerno (presidente dell'Unione economica culturale slovena per Udine) e infine mons. Valentino Bir-tig (canonico del capitolo di Cividale). Oltre alla popolazione, presenti numerosi rappresentanti di organizzazioni TESTAMENT DOBREGA ČLOVEKA (V spomin na gospoda Rina Markiča) Vsak človek ima pravico žalosten biti, pravico to Benečan še bolj ima! Žalost je žalost zaradi mizerije, ki razjeda tramovje osamelih domov, zaradi emigracije, ki materam jemlje oporo sinov, stari gank razpada, ruši se kamin ... o Bog pustite me ljudje Bog služabnik tvoj sem oče mati zakaj ta molk zakaj beseda sladka naša ugaša o Bog pustite me tu več rešitve ni ... in dan za dnem je Rino Markič izgoreval, tako brezupno mlad, navzven vesel, drugim pripravljen dati kar to malo je imel, tako neutolažljiv, globoko v duši od svoje zemlje star. On bil je dobri človek. Žalost je žalost, zakaj naj bi nas bilo sram? Tak v testamentu je njegov kapital. Če nam kaka pravica je dana, potem je to ta, brez konca ponosna in brez kraja svoboda žalosti, starodavna povest Benečana. Filibert Benedetič Spregovorila sta prvi predsednik kulturnega društva «Rečan» Aldo Klodič in sedanji predsednik Pio Canalaz Patronato INAC - Cividale La crisi belga ricade anche sui nostri ex-minatori pensionati Malattie Professionali Il Decreto Reale n. 24, preso nel quadro della legge relativa ai poteri speciali contiene una misura di sospensione dell’indennità per l’assistenza di una terza persona, durante un ricovero consecutivo ad una malattia professionale. L’applicazione di ciò si fa per un ricovero in ospedale avvenuto dopo il 25 marzo 1982. Applicando questo Decreto Reale, il Fondo delle Malattie Professionali ha inviato a coloro che sono affetti di malattia professionale una lettera invitando loro a comunicare i periodi di ricovero in ospedale. Abbiamo avuto delle reazioni degli interessati e abbiamo giudicato utile pubblicare una di queste reazioni! Ci scrive: «•Percepisco un beneficio del 150 per cento che dal giorno del mio ricovero in ospedale mi viene pagato solo al 100 per cento. Perchè? Sono gravemente ammalato e non ce la faccio più a camminare nè a far niente. Soffro giorno e notte e se sono all’ospedale, secondo loro, non dovrei più avere bisogno dell’assistenza di una persona come mi occorre a casa! Non basta che mi abbiano tolto la pensione completa nel 1977 si deve anche sopprimere i vantaggi concessi ai grandi ammalati. Pago la sicurezza sociale suM’indennità che percepisco come uno che lavora. Quindi nel momento più critico della mia vita, mi prenderanno tutto». Crediamo che le parole di quest'uomo affetto dalla silicosi al più alto tasso che ci possa essere, rendano bene l'idea del sentimento dei vecchi minatori. A. C. slovene della Regione ed autorità regionali e comunali: il sindaco di S. Leonardo, Simaz, l’assessore Qualizza di S. Pietro al Na-tisone, i consiglieri regionali Romano Specogna e Drago Štoka. Molti i rappresentanti di associazioni: Boris Race, Marko Kravos, Pavle Merku, Nace Šumi (da Lubiana), Janko Razpet (da Tolmino), Duško Udovič, Ter pin, ecc. La gente, in seno alla quale don Rino ha operato soffrendo per le sue ingiustizie e lottando per il suo riscatto, ha segutio la cerimonia in silenzio e con commossa partecipazione. Quindi l’addio, con il canto «Oj božime», eseguito da tutti i cori. Obvestilo Obveščamo drage bralce, da bosta izšli v mesecu avgustu dve številki Novega Matajurja v eni in to proti koncu meseca. To zaradi letnih počitnic. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev F. Clavora in predstavnik videmske pokrajinske uprave Tirel-li z enim izmed otrok Obisk naših upraviteljev pri koloniji emigrantov v Špetru: od leve vidimo deželnega svetovalca Romana Specogno, pokrajinskega odbornika Pelizza, špetrskega župana Mariniga, predsednika gorske skupnosti Nadiških dolin Chiucha in predsednika Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Clavoro. a ' Na patronatu INAC v Čedadu se razpravlja o problemih emigrantov in še posebno o problemih bivših rudarjev. Od leve so: prof. Decortis, član odbora Fonda za poklicne bolezni v Bruslju, Ado Cont, odgovoren za patronat v Čedadu, dr. Pitzalis, zdravnik pri čedajski splošni ambulanti, in predsednik deželnega sveta Mario Colli. (Foto A. Cont) VALLI DEL NATISONE CHIUCH HA RICEVUTO GLI SLOVENI DEI CIRCOLI Una migliore intesa fra le organizzazioni slovene della provincia di Udine e le Comunità Montane in cui risiedono gii sloveni è auspicabile ed è possibile. Dopo quello presso la Comunità delle Valli dei Torre, è stata la volta della Comunità delle Valli del Natisone il cui presidente, Giuseppe Chiuch, con il direttivo dell'importante organo amministrativo, ha ricevuto nella sede della Comunità Montana una folta delegazione di rappresentanti di organizzazioni culturali ed economiche degli sloveni della Valle di Resia, del Torre e del Natisone. La delegazione degli sloveni guidata dal prof. Guglielmo Cerno, presenti i sacerdoti operanti in seno al giornale «Dom», ha esposto le questioni più sentite delle associazioni culturali: la legge di tutela globale degli sloveni in Italia, i problemi della cultura e delle relative sovvenzioni delle varie amministrazioni, il rapporto con gii enti locali. E’ stata anche sollecitata una più precisa informazione dei problemi della minoranza slovena nelle pubblicazioni e negli atti della Comunità Montana. Il presidente Chiuch ha espresso il proprio compiacimento per l'avvenuto incontro che, anche sul piano informativo, rappresenta un passo importante e positivo. Ha preso atto delle richieste delle associazioni slovene circa il problema delia legge di tutela, proponendo uri ulteriore approfondimento della ma- teria. Nella discussione sono intervenuti diversi presenti, sia delle associazioni culturali slovene che del direttivo. Anche Cerno ha espresso la propria soddisfazione per il realizzato incontro con gli organi preposti alia guida della Comunità Montana delle Valli del Natisone, convinto che il futuro potrà dare risultati del massimo rilievo. Za socialni . (Nadaljevanje s 1. strani) ne, ob spoštovanju človekovega dostojanstva in ob sodelovanju političnih in družbenih sil ter društev ki predstavljajo tukajšnje prebivalstvo, bo mogoče sestaviti u-strezen zakon. Dosledno izvajanje načel, ki so zapopadena v 6. členu ustave je osnovni pogoj da bodo Slovenci v videmski pokrajini nosilci in oblikovalci lastnega razvoja. IN UN DEPLIANT DELL’AZIENDA Dl SOGGIORNO ILLUSTRATE LE VALLI DEL NATISONE Abbiamo fra le mani il nuovo depliant dell’Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Cividale e delle Valli del Natisone: un’iniziativa lodevole che, in otto pagine, dà un quadro sintetico delle attrattive delle Valli del Natisone e del Judrio. «Un mondo da scoprire...» annuncia il bel depliant, graclevocmente illustrato con foto a colori che riproducono i prati di Mersino, il Natisone, la Valle del Judrio, la grotta di Antro, S. Bartolomeo di Ver-nasso, l’altare di S. Lucia a Graverò, un affresco di Jacum Pitor di Montemaggiore, il santuario di Castelmonte. Infatti il mondo da scoprire è quello «... di meravigliosi ambienti naturali» e «... di caratteristica arte religiosa e popolare». Nell'interno oltre ad una carta della zona, vi sono foto che accennano alle tradizioni gastronomiche e folkloristične ed alle attrattive sportive e ricreative, dalla pesca allo sci. C’è una sintetica descrizione delle varie località, con lo slogan «6 valli, 5 fiumi, 200 Kmq. di verde, una città ducale, tante località per riscoprire i tesori della natura e di un’antica civiltà». L’impianto pubblicitario è buono, le Valli del Natisone risultano ben presentate, le frasi eloquenti ( sia pure nello stereotipo di una popolazione intenta solo a curare la natura e le tradizioni gastronomiche). Lo stereotipo si amplia e diventa fastidioso quando si scrive: «Culturalmente le Valli sono le eredi della civiltà longobarda che ebbe Cividale per capitale...». E quindi si falsa la storia, perchè — essenzialmente — le Valli nulla hanno di longobardo e sono semmai eredi e depositarie di una cultura e di una civiltà slava che seppero interpretare e conservare in modo autentico e popolare. Manca anche, in questo pur pregevole lavoro dell’Azienda di Soggiorno, quel po’ di sincerità che sarebbe utile a rendere ancora più attraente la zona, che ha molto da offrire anche a chi cerca motivi e spunti di studio e di contatto con l’area culturale slovena. Sarebbe esagerato suggerire maggiore attenzione per le caratteristiche culturali e linguistiche slovene, per la toponomastica originale, per le tradizioni in cui la lingua ha la sua parte? Del resto, proprio nella foto di Montemaggiore, appare ancora viva la scritta sotto la Crocifissione: «Žena, glej tvoj sin» e sotto, tradotto in latino: «Mulier, ecce filius tuus!» Un suggerimento che a-vrebbe potuto essere raccolto ed ampliato. Rusca REGIONE INTERROGAZIONE SULLE STRADE DI CARNIZZA E FARCADIZZE I consiglieri regionali (PCI) Sim-sig e Tarondo hanno presentato una interrogazione circa la sistemazione di alcune strade della zona confinaria. «I consiglieri, dopo aver preso visione del Catalogo della viabilità ordinaria locale pubblicato recentemente dalla Direzione regionale della viabilità e dei trasporti, considerando la grande rilevanza che acquistano i problemi del potenziamento della viabilità nelle zone montane lungo la fascia confinaria orientale in vista del rifinanziamento della legge n. 546/1977 per la ricostruzione e lo sviluppo delle zone colpite dal terremoto del 1976, Nota economica SI FA AVANTI L'ARTIGIANATO L’Unione Artigiani del Friuli ha inviato alle varie amministrazioni, agli eletti nel parlamento e nei consigli, alle rappresentaze economiche ed al governo, un documento sulla situazione produttiva ed occupazionale. Segnalando difficoltà, relativamente a questo settore, in varie zone del Friuli, sollecitano il rifinanziamento della nuova legge 546 per la ricostruzione e lo sviluppo. L’Associazione Artigiani suggerisce interventi pubblici per risolvere i problemi della «liquidità», dei finanziamenti per l’ammodernamento tecnologico, della ricerca di nuovi sbocchi commerciali. Gli artigiani sostengono anche il proprio ruolo primario ed insostituibile della piccola impresa, per la sua funzione di risanamento dell’economia regionale colpita dalla crisi della grossa industria. LONORIFICENZA / ODLIKOVANJE Na obisku ekonomska delegacija iz Slovenije V četrtek 22. julija se je mudila na obisku v Beneški Sloveniji ekonomska delegacija iz SR Slovenije, katero so sestavljali: inž. Anton Rovšček, direktor mlekarne «Planika» iz Kobarida; inž. Franka Oz-bič, predstavnica TOZD VI-PA - INTERNA BANKA NOVA GORICA, inž. Malči Ja-kofčič - Ljubljanska banka -Združena banka Ljubljana. Obe odgovarjata v denarnih zavodih za kreditiranje kmetijstva. Clan delegacije je bil tudi predstavnik mlekarne «Planika» iz Kobarida, Jože Bratce. Najprej je delegacija obiskala zadružno mlekarno «Caseificio Natisone» v Ažli pri špetru, kjer so jo voditelji Tropina, Kručil in Della Piettà prisrčno sprejeli. Razgovor je tekel o medsebojnem sodelovanju in možnostih, ki jih odpira za to sodelovanje osimski sporazum. Med ažlisko in kobariško mlekarno obstajajo že več let prijateljski stiki in dobri odnosi, a do konkretnega sodelovanja v obojestransko korist ni prišlo zaradi birokratskih ovir, posebno z italijanske strani. Delegacija je po razgovorih v Ažli obiskala še tovarni Beneco in Veplas, ki sta bili pred kratkim postavljeni na noge z združenim kapitalom Jugoslavije in Italije. Prva se nahaja na teritoriju občine Šentlenart, druga pa v industrijski coni občine špeter. Obe tovarni zaposlujeta beneško - slovenske delavce pa tudi več emigrantov, ki so se vrnili v rojstne kraje iz tujine. Delegacija se je zanimala pri gospodarskih predstavnikih Benečije, če obstajajo možnosti za ustanovitev novih mešanih družb ter postavitev novih ekonomskih objektov, tudi na področju zapadne Beneške Slovenije. Takšen ekonomski poseg v Terski dolini in Reziji bi bil zelo zaželen, saj so ti kraji utrpeli največji gospodarski in socialni razpad med Slovenci videmske po- krajine v zadnjih štiridesetih letih. Zadnji in hud udarec pa sta Terska in Rezijanska dolina dobili od potresa 1976. leta. In tam ni dovolj obnoviti samo porušene domove, treba je zagotoviti ljudem delo doma. Samo na tak način se bo rešila slovenska narodna skupnost. STRIKA TRIKOLOR Sada so začel prežentuvat tu vsakim kantone adne bukva, ki jih je napisu niešan Albanež taz Lipe s pomočjo narguorših an premožnih judi od našega Re-giona. Ja, ben nu: glih ku Kristus tudi tel buog Albanež (ne pa dižarman ku Kristus) je napravu svojo križano pot, ja, «Via Crucis», an tle par nas — čast Bogu — je ušafu nebesa na tleh, sude, parjatelje an per-fin adno dekoracion od prešidenta italijanske republike, ne vemo al zaries al za škerc. Vajen se diet ni-mar s tistimi, ki komandierajo, od italijanskega karabinjerja v Albaniji do italijanskega demokristjana v Italiji, tel mož je ušafu tle, kuštan, pru močno žlahto an z žlahto pru močne parjatelje: nič hudega. Vsak vie, kaj diela. Ja, ben nu: «Parpomaj se, de Buog ti bo pomau!» Škoda, ki naši judje nieso poznal — četudi pobožni — tele besiede magike in takuo so šli po sviete, za ušafat — če ne nebesa — mank vsakdanji kruh za sebe an za družino. An nebesa... so ble pa tle, an le-puo čakale Albaneža. Sada pa bi judje radi viedli, za-ki demokristjanski poglavarji parhajajo ku glastuce gor po naših dolinah an se pretiekajo dan druzega za prežentat tele bukvaca. Diejo, de so tele bukvaca ad-na velika rieč, če rivajo zbudit takuo zaspane može, ku Turello, Pelizzo, Del Gobbo, Mizzau... (pustimo, ja, Špekonja... ki je od škvadre); kada jih vidimo, za po-triebe naših judi? Samuo za votacione an za... Albaneža! Sada so se ložli kupe Šimac, Rutar an Škavnik an so parpejal Albaneža not tle v Mierso. Mizzau je par-leteu kuglastuca, kjer se je bau.de ga škavalka a deštra Turello. A ja, ben nu! A ja, ben nu: ta na manifešte so štampal štriko trikolor. Sparvič smo misnili, de je bluo za «Mundial». Pametno je bluo, če so bli diel če na manifešte albaneško bandiero, kier Italija, s takimi bukvami, ima malo par tin. Mjuta Povasnica interrogano la Giunta regionale per sapere: 1) se e come risultano classificate le strade: a) di Sella Carnizza in Comune di Resia tra le frazioni di Uccea e Borgo Lischiazze, b) tra Canebola (comune di Fae-dis) e Montefosca (comune di Pul-fero), a nord-ovest del monte loa-naz; 2) se esistono progetti (ed in quale stadio di realizzazione) per la sistemazione e la costruzione di tali strade; 3) se, in ogni caso, l'Amministrazione regionale ritiene che tali opere possano essere inserite nei progetti organici di sviluppo di quei territori». Resia . (Continuazione dalla 1a pag.) toso. La strada di Carnizza offre 10 spunto per una discussione sul trattato di Osimo. La storia di questa strada è nota: da anni si parla della sistemazione di questo tratto di strada che collega la Valle con la frazione di Uccea e quindi con la Slovenia, a Žaga. Come possono crescere proficui rapporti di amicizia con le popolazioni di oltre confine, affini per molti a-spetti di lingua e cultura, se mancano i collegamenti più elementari? Sulla volontà di ottenere questa strada è fermissimo Enzo Lettig, che è stato sindaco: altrove è bastato il capriccio dei politici per fare opere sbagliate, mentre qui non si vede la necessità e la razionalità. La strada della Carnizza, insomma, s’ha da fare. Interessano, i resiani, i programmi economici relativi al trattato di Osimo. Sera già parlato di iniziative concrete: difficoltà di vario ordine ci hanno messo lo zampino. Tuttavia i programmi stanno uscendo dai cassetti sulla base di studio ed impegni già maturati. Altro tema di cui si vuole discutere è quello della tutela della minoranza slovena. Ma i resiani, sono solo resiani — resiani, o fanno anche parte dell'area linguistica slovena? I luminari si sono scervellati per dimostrare che la lingua di Resia non ha nulla a che fare con lo sloveno, ma ad essi si sono contrapposti studi seri, ricerche, ecc. Oggi la teoria di un etnia re-siana a sè stante ha supporti molto deboli e spesso solo interessati e di parte. Si tratta, dice Aldo Madotto, di salvaguardare la cultura e la lingua resiana all’interno di norme generali per tutti gli sloveni. E il discorso si fa lungo: se ne parlerà ancora! Intanto cresce a Resia 11 consenso attorno a quello che era un piccolo nucleo di coraggiosi animatori culturali. Ai volonterosi si affiancano oggi, con le medesime preoccupazioni, ma anche con la stessa volontà di rinascita e riscatto, i nuovi amministratori comunali della lista civica che possono ben parlare a nome di tutta la popolazione della Valle dei Fiori. svi-,.« <„<;•*•*» >*••-• ***** umi*. SAWTAWi s.OCAU- V Čedadu je bil 26. junija, na pobudo dežele Furlanije-Julijske krajine ter Krajevne zdravstvene enote za čedajsko območje italijansko-jugoslovanski strokovni posvet o periferičnih arteriopatijah. Posvet je potekal v avli srednje šole «De Rubeis» v organizaciji čedajske bolnišnice, udeležili pa so se ga zdravniki-kirurgi iz Milana, Rima, Bologne, Vidma in Trsta ter Zagreba in Reke. Na sliki: dr. Giuseppe Flebus, zdravnik-anestezist iz Čedada med podajanjem poročila. TUTELA GLOBALE Diversivo od impegno ? Il premio Adelaide Ristori a Pinuccia Politi mentre ”Tra due bandiere,, continua il suo giro per l’Italia Cultura: Cosa intendiamo per cui tura? Le interpretazioni di questa semplice parola sono molte, proprio perchè il concetto stesso è ambiguo. Parliamo di cultura quando nominiamo i sommi artisti, scrittori e registi; parliamo di cultura quando citiamo gli elaborati spontanei di un qualsiasi popolo, quando parliamo di modi di vita, di elementari soddisfazioni di bisogni non necessariamente materiali, ma che costitui scono la cosiddetta qualità della vita. Nel campo della minoranza linguistica, risulta forse più facile delimitare il problema della cultura e quegli aspetti che costituiscono la caratteristica della minoran za: la lingua, gli elaborati originali, l'espressione — attraverso il canto, il teatro, la poesia, l'arte, la musica, ecc. — autentica e caratteristica della minoranza. A questa originalità della espressione autentica si va sovrapponendo un messaggio di diversa natura, quello proveniente dai cosiddetti «mass-media», soprattutto TV e Radio, tendente a diventare sempre più pregnante, sempre più esclusivo, più aggressivo nei confronti della cultura locale. Fino ad un certo punto il sopravvenire di una nuova cultura, quella della modernità e della grandiosa espansione dei mezzi tecnici e della comunicazione ( vedi il «Mundial» di Spagna) non sono di per se fatti negativi: il mondo è davanti a noi, è per tutti noi, e le nostre conoscenze si ampliano a dismisura rendendoci più preparati e fors'anche più liberi, purché lo vogliamo. C’è però un limite, che è quello dell’impatto di questa realtà con il patrimonio cul- turale delle comunità. Questo patrimonio è un bene prezioso, in quanto aiuta gli uomini ad identificarsi nella società e nella comunità a promuovere se stessi alla conoscenza ed alla socialità, all'impegno, in uno spazio definito, comprensibile, accettabile, cioè a «misura di uomo». Per evitare il collasso di questo rapporto dell'uomo con la comunità non c’è altra risorsa che quella della cultura. Conviene quindi allo Stato studiare le forme di intervento, sempre rispettan do l'autonomia delle scelte della comunità di base, nel nostro caso quella della minoranza. Ovviamente non possono bastare i soliti palliativi, le briciole dei grossi bilanci regionali e provinciali per la cultura. Qui l’intervento de- Con una serata dedicata alla cultura della Benecia e intiolata «Beneška večer» i giovani delle Valli del Nati-sone hanno trovato un proprio spazio all'interno della Festa de l'Unità di Cividale, organizzata dalla sezione di quella città. La serata beneciana ha impegnato la «Beneška folklorna skupina», che ormai partecipa regolarmente alle manifestazioni culturali, quindi i «cabaret» giovanile «Veselo rapotanje» con regista Aldo Clodig, responsabile per la cultura della SKGZ (Unione economica culturale slovena) per Udi- ve essere specifico e diretto; deve passare per le istituzioni e gli enti pubblici (Teatri, Biblioteche, Rai, Conservatori. Istituti di Ricerca), per le associazioni di base ed i comuni. Nella nostra regione esistono strutture culturali organiche della minoranza slovena: si tratta di valorizzarne i compiti, con attributi di legge, con l’indicazione di una completa estensione delle funzioni in tutto il ter ri torio, con un chiaro ed ampio coinvolgimento, quindi, delle strutture presenti nella nostra provincia in un di scorso regionale. Anche in questo caso per globalità intendiamo la presa in considerazione di tutti i settori culturali e dell'intero territorio regionale. P. ne, ed infine le sorelle Valentina ed Angela Petricig, che hanno eseguito canti popolari, di lotta ed altre canzoni slovene. Nel pomeriggio c’è stato invece un incontro del comitato di zona del Cividale-se, Manzanese, Valli del Na-tisone e del Torre del PCI con una delegazione della conferenza comunale della Lega dei Comunisti di Tolmino. Della delegazione del PCI facevano parte il segretario della Federazione di Udine, Travanut e di quella di Tolmino il nuovo segretario Vlado Uršič insieme al presidente della commissione per i rapporti internazionali, Franc Kravanja. Le due delegazioni hanno analizzato lo sviluppo positivo dei rapporti bilaterali, che hanno coinvolto — anche sul piano locale — varie forze politiche e diverse amministrazioni, fra cui il comune di Cividale, quello di Taipana, la Comunità Montana delle Valli del Na-tisone. Ci sono anche dei ri-sulati: la cooperazione economica con l’attuazione di aziende produttive a capitale misto, lo sviluppo turistico del Canin, il piano per lo sviluppo del Matajur. Indubbiamente è ima politica che non può che favorire il rispetto reciproco e la pacifica convivenza: il PCI e la LCS hanno sottolineato anche questo importante aspetto. E’ seguita una informazione sui rispettivi problemi. Da parte del PCI è stato proposto un incontro per approfondire i temi relativi all’attuazione di progetti finalizzati nelle zone montane (546 bis) e quelli degli scambi culturali. La prossima riunione ai primi di settembre. A conclusione le delegazioni si sono recate alla Festa de l’Unità. Già all’apertura era stata invitata una delegazione della LCS ed il coro sloveno di Podbrdo che aveva eseguito alcuni canti. Mentre il libro «Tra due bandiere» , edito da Bottazzi (Suzzara-Mn) ispirato al suo lavoro per Radio Koper - Capodistria sulla collabo-razione italio-jugoslava, sta riscuotendo un notevole interesse nelle città dove finora è in distribuzione, Pinuccia Politi ha appena ottenuto a Roma il premio «Adelaide Ristori» per la sua attività di scrit-rice e poetessa, ma soprattutto per i suoi saggi sulla droga imperniati in particolare sull'importanza della prevenzione e informazione, settore nel quale la giornalista ha operato per due anni, quando era ancora insegnante. Roman Firmani ha pub blicato recentemente il primo libro della sua storia di valligiano che le vicende hanno portato in terra straniera lontana. Il libro, un’elegante pubblicazione della Editoriale Stampa Triestina, sembra voglia disporre sulla scacchiera della storia personale dell’autore gli elementi costitutivi di ordine biografico e quello storico-sociale. Non si tratta dunque di leggere un'autobiografia, ma di osservare la costruzione delle sue premesse, senza le quali il libro avrebbe dovuto ricorrere ad artifici narrativi Spomenik padlim Garibaldincem Na Bukovem pri Cerknem je bila v nedeljo, 4. julija pomembna slovesnost ob odkritju partizanskega spomenika 24 garibaldincem, ki so padli v teh krajih januarja 1945, v vrstah divizije Ga-ribaildi-Natisone. iNačrt za spomenik je izdelal Nande Rupnik, oblikoval pa ga je kipar Reno Coiz iz Vidma. Zamisel o postavitvi trajnega spominskega obeležja sta skupaj izpeljali sekcija ANPI iz kraja Rizzi pri Vidmu in Zveza borcev iz Cerknega. Ob tem naj omenimo, da sta kraja v prejšnjih letih, prav ob upoštevanju dejstva, da je veliko partizanskih borcev iz Rizzija med vojno delovalo na Cerkljanskem, navezala tesne in trajne prijateljske stike. Na slovesnosti ob odkritju partizanskega spomenika na Bukovem, ki je bila združena s rajšim kulturnim sporedom, sta govorila Janko Rudolf in Vincenzo Marini. colarmente distinte nelle arti e nelle professioni. Ritornando a «Tra due bandiere» aggiungiamo che il libro nel prossimo autunno continuerà le presentazioni sia nella capitale italiana che in altre città, queste verranno curate da eminenti personaggi del mondo politico, culturale e sindacale, che seguono con particolare attenzione lo sviluppo dei rapporti bilaterali tra l’Italia e la Jugoslavia. A Cividale, il libro è stato presentato da Vincenti e Vertovec cui si è affiancato il responsabile del Programma italiano Manlio Vidovich, mentre il prof. Crisetig ha introdotto la serata per conto del Circolo «I. Trinko» di cui è presidente. R. C. talvolta fastidiosi al lettore più semplice. « L'ultima valle » narra quindi la vicenda umana di un ragazzo (il padre di Romano) che viene inserito in una società diversa, strana, per molti aspetti chiusa, per esserne accettato in una dialettica di rapporti umani e sociali complessa e spesso ambigua: una persona diversa in una comunità diversa. Esperienza non del tutto rara, questa, ma analizzata nel libro di Firmani con molta sensibilità: certo sotto la guida del racconto paterno, ricco di episodi e rivelatore, soprattutto, di sentimenti. La storia personale è semplice: il desiderio di inserirsi nel tessuto della famiglia e della comunità; l’amore, la volontà di indipendenza economica, il lavoro, la guerra. E’ proprio questa, la guerra, che ha fatto le fortune dei pezzi grossi, a stroncare le speranze più intime e i progetti per la vita futura. Qui non resta altra strada che quella dell’emigrazione. Nel racconto, come scatola dentro a scatola, si intrecciano le tradizioni, la fatica di vivere, la religiosità, le vicende belliche: il racconto è facile, fluido, sia pure con qualche imperfezione linguistica e l’enfasi di qualche maiuscola fuori posto, certo sfuggita al proto. Un bel libro «L’ultima valle», senza dubbio: va letto e riletto, tenuto nello scaffale in attesa della seconda parte che si annuncia prossima. E’ bello perchè affida la propria fortuna ai sentimenti più nobili, mai «anti» qualcuno, ma sempre «per» l’uomo nelle sue più varie espressioni di vita. Il libro è stato pubblicato con una buona e facile traduzione in lingua slovena. P. P. BARDO Praznovanje Sv. Marije od Zdravija V Bardu so 4. julija praznovali tradicionalni Žetnjak, praznik Svete Marije od zdravja. Poleg domačinov se je slovesnosti udeležilo tudi več izseljencev. Na prijateljskem obisku pa je bil ta dan tudi cerkveni pevski zbor z Opčin pri Trstu. Prišel je na povabilo domačega župnika Renza Calligara ter je pel pri službi božji, pri kateri sta somaše-vala gospod Franco Frilli in pa openski župnik Viljem Žerjal. Ta je ob koncu svete maše, ki je bila v italijanščini, pozdravil zbrane vernike v slovenskem jeziku. Domačini in gostje so se potem popoldne udeležili tudi procesije, med katero so nosili po vasi Marijin kip, darilo izseljencev in izraz želje, da bi božja Mati povezovala družine na velike daljave. Srečanje ob tem kipu je predstavljalo najbolj prisrčne trenutke prireditve v Bardu: marsikdo je bil ganjen, zlasti ko je slišal še slovensko pesem, posvečeno Mariji. Po končani pobožnosti pa je postalo na vaškem trgu veselo: ansambel GALEBI, ki je prav tako prišel z Opčin, je poskrbel za poskočne valčke in polke, da je bilo daleč slišati odmeve veselega razpoloženja. Marsikdo je tudi zaplesal, pri tem pa je moral paziti, da ga ni zaneslo proti spodnjim hišam, saj je trg v Bardu nekoliko nagnjen. Srečanje med domačini, izseljenci in obiskovalci z Opčin je znova pokazalo, kako lepo in prav je, da se med seboj spoznavamo vsi, ki govorimo isti jezik in nosimo v srcu podobna čustva a to gredo seveda zasluge tudi prof. Viljemu Černu, ki je bil v eni osebi domačin in gostitelj, da sploh ne omenimo njegovih organizatorskih zaslug za ta lepo uspeli praznik. B.V. Binkoštna birma v Gorenjem Tarbiju Vsi vemo, da so po Svetem pismu vsi jeziki enakovredni: za binkošti so apostoli dobili od Sv. Duha dar, da so jih mogli razumeti vsi ljudje, tudi če so govorili drugačen jezik. Ta enakovrednost jezikov je lepo prišla do izraza pri birmi v Gorenjem Tarbiju, ki je bila v nedeljo, 4. julija ob 5. uri popoldan. Videmski pomožni škof mons. Emilio Piz-zoni je maševal v italijanščini, cerkveni pevski zbor iz Rojana pri Trstu, ki ga je domači župnik gospod Cencič za to priložnost povabil, pa mu je odpeval v slovenščini. Zato pravimo, da je bila birma v Gorenjem Tarbiju binkoštna, in smo prepričani, da je bila prav zato Bogu in ljudem všeč. Birmanih je bilo vsega skupaj 27 otrok: 23 iz Tarbija, 1 iz Štoblanka in 3 iz Dreke. Presso il Novi Matajur si possono richiedere le copie del libro L’ultima valle / Zadnja dolina VALLI DEL N ATISONE ANCORA TROPPI I RESPINTI NELLE SCUOLE MEDIE I risultati finali presso le scuole medie di S. Pietro al Natisone hanno suscitato gli anni scorsi notevoli malumori ed interrogativi. Quest’anno anche a S. Pietro le cose sono andate meglio, specie nella già «famigerata» sezione A e i risultati si sono avvicinati a quelli «normali» di S. Leonardo: qui nelle prime i respinti sono stati 5 su 40 ( 12.5%) e nelle seconde 5 su 38 ( 13%). In 1. A la percentuale dei respinti è scesa al 23,8 per cento, in 2. A al 13,6 per cento ed in terza, agli esami, tutti sono stati promossi. La sezione B mostra qualche resistenza alla bocciatura: in prima i respinti sono 6 su 20, cioè il 30 per cento, in seconda 6 su 22, il 27 per cento. La sezione C si mostra un po' più tranquilla: in prima 4 respinti su 20, cioè il 20 per cento; in seconda 3 su 22, il 13,6 per cento. All'attenzione di tutti sono comunque i progressi della A. Come spiegare il fenomeno? Ecco alcune ipotesi: gli alunni l'hanno capita e sono più bravi; la scuola è diventata più comprensiva e disponibile; i programmi sono diventati meno difficili; ecc. A noi sembra di poter dedurre questa situazione dal fatto che con lo scorso anno alcuni insegnanti sono stati cambiati: alcuni dei trasferiti erano per la linea dura, con i disastri che abbiamo commentato gli anni scorsi. Nel complesso le prime e le seconde hanno 27 respinti su 127, pari al 21 per cento: ancora molti. Quindi una scuola che non comprende ancora del tutto la situazione linguistico-culturale della zona. B. K. CIVIDALE Anche gli Sloveni alla festa de l’Unità Il premio «Ristori» viene, .infatti attribuito ogni anno a donne italiane e straniere che si siano parti- RECENSIONE L’Ultima Valle di Roman Firmani Od leve: prof. B. Crisetig, urednik italijanskih programov pri radiu Koper - Capodistria Manlio Vidovich, prof. M. Vertovec, Pinuccia Politti, deželni predsednik ANPI Federico Vincenti na predstavitvi knjige «Tra due bandiere», ki jo je organiziralo društvo «Ivan Trinko» v Čedadu Ciclismo S. PIETRO AL NATISONE Approvati i progetti del 2 lotto del P. E. E. P. e del 4° lotto del polisportivo comunale Velo Club Cividale - Valnatisone ■ Cat. Esordienti VESCUL Daniele, LORENZUTTI Romano, LANZUTTI Alberto, VESCOVO Fa- brizio, TOMASETIG Andrea, FERAZZUTTI Angelo, MASSERA Walter, GA-SPARUTTI Luciano, ZORZUTTO Marco, CANTARUTTI Roberto, CHIABAI Graziano, CENCIG Ferruccio, IURI Andrea, LORENZUTTI Marco, ROMANO Marco. Direttore Sportivo: CONT IVANO Alla recente riunione del consiglio comunale di S. Pietro al Nati-sone il sindaco Marinig ha comunicato l'avvenuto appalto del 4“ ciclo di intervento pubblico per il ripristino di fabbricati danneggiati dal terremoto nella località di Pon-teacco e Ponte S. Quirino. Successivamente il consiglio comunale ha approvato la liquidazione della revisione prezzi dei tre lotti d’intervento pubblico compresi del 2° ciclo, riguardanti le frazioni di Azzida, Clenia, Altovizza e Vernas-sino. L’assemblea civica ha approvato 10 schema di atto unilaterale d’ob-bligo e i relativi allegati riguardanti la vendita e l’affitto di abitazioni diverse dalla prima, ripristinate ai sensi delle leggi regionali sul terremoto. E’ stata pure deliberata l’adesione al programma regionale ASCOT per l'automazione dei servizi comunali e approvate le relative convenzioni regolanti i rapporti con l’Ente regione, tra gli Enti locali aderenti al programma e il comune di Cividale del Friuli incaricato alla gestione quale utente centrale. 11 consiglio, sentite le relazioni dell'assessore Adami, ha dato mandato alla Giunta per la cessione di aree comunali in frazione Vernasso a privati e ha manifestato la sua disponibilità per la cessione dell'edificio dell’ex scuola elementare di viale Azzida alla Comunità Montana, delegando II Sindaco a predisporre gli atti necessari e all’eventuale trattativa per la vendita. Di seguito sono stati approvati la perizia di variante e il quadro economico al progetto di realizzazione del 1° lotto de! P.E.E.P. e II progetto per le opere di infrastrutture del 2° lotto della stessa area destinata aH’edilizia economico-po-poiare, a cooperative edilizie ed a privati. Proseguendo la sua politica di potenziamento delle strutture sportive nel capoluogo delle Valli, l’Amministrazione comunale ha affidato l’incarico per l’allestimento del progetto del 4° lotto per il completamento del polisportivo all’arch. Attilio Zorattini di Udine e contestualmente la realizzazione di un progetto per il campo di allenamento. Entrambi i progetti sono assistiti da contributi regionali in conto interesse ai sensi della L.R. n. 43/80. Ad integrazione della deliberazione n. 37 del 30-4-1982 e su proposta della Giunta, il consiglio ha Nell’ultima seduta la commissione comunale per l'edilizia ha e-spresso parere favorevole sui seguenti progetti: GUION Teresina (Vernassino) ricostruzione fabbricato di civile abitazione ai sensi della L.R. 63-77; CORNELIO Giuliano (Ponteacco) recintazione area di proprietà per attività commerciali; DANIELI NATISONE S.p.A. (zona P.I.P.) ampliamento fabbricato per uso servizi igenici e deposito; Lottizzazione «Mea» (Azzida) progetto esecutivo per opere di urbanizzazione; CERNOIA Ermenegilda (Vernasso) ripristino fabbricato rurale; BLASUTIG Giorgio (Puoie) ripristino fabbricato rurale; COREN G. Franco (Vernassino) riapprovato le rette per i convittori della «Casa dello Studente» per l’anno 1982-83 nelle seguenti cifre: semiconvittori L. 100.000 mensili, convittori vitto e alloggio completo in camere a tre letti L. 200.000 mensili; mentre per i convittori con camera e servizi igienico-sanitari singoli L. 250.000 mensili. A chiusura del consiglio è stata aggiornata la quota di partecipazione nella retta di ricovero dell'inabile Coren Mirella. Nei dibattito sui vari punti all'ordine del giorno sono intervenuti i consiglieri Speco-gna, lussig, Dorbolò, Tropina, Dor-gnach, Oualizza, Manig Blasetig ed altri. ripristino fabbricato rurale; I.A.C.P. (Udine) progetto del 2.o lotto opere di urbanizzazione del P.E.E.P.; RAI (Trieste] progetti di installazione 2 ripetitori televisivi ad Altovizza e Mezzana; BLASUTIG Reno (Puoie) ripristino fabbricato agricolo; ONESTI Veglia (Tiglio) cantina interrata e serbatoio d’acqua. Nella stessa seduta sono state pure rinnovate le concessioni edilizie di Cudrig Pierina (Costa), Dorbolò Gabriella (Vernasso), Gubana Michele (capoluogo) ; Mullig Maria (capoluogo); Si-monelig Emilio (capoluogo) progettate ai sensi della L.R. 30-77 e successive modificazioni ed integrazioni. Povoletto - Esordienti 1. Luca Malisani, Km. 44 in 1h 14’ media 35,676, 2. Luciano Gasparutti (Ve Cividale -Valnatisone) st., 3. Ferruccio Cencig (Ve Cividale Val.) st., 4. Marco Romano (Ve Cividale - Val.) st., 5. Roberto Plor st., 6. Luca Facchin st., 7. Giuseppe Pilutti st., 8. Fabrizio Vescovo (Ve Cividale - Val.) st., 9. Graziano Chiabai (Ve Cividale - Val.) st. La squadra di Ivano Cont, priva del suo elemento di spicco Marco Lorenzutti impegnato ai campionati italiani, è stata beffata in volata dal campione provinciale Luca Malisani, facente parte della formazione del presidente cividalese Moretti, la Liber-tas Alfa Lum. Marco Lorenzutti L’eterno piazzato! Secondo nel campionato regionale esordienti, a Fontanafredda, dopo essere stato per lungo tempo dominatore della gara; terzo al campionato provinciale a Tarcento; convocato nella rappresentativa regionale ai campionati italiani della categoria a Lanciano, stava preparandosi per effettuare la sprint finale quando veniva trattenuto per la maglia da un avversario e doveva così desistere e finiva senza gloria immeritatamente nel gruppo! E’ un vero peccato che il giovane rappresentante del clan del presidente Cappanera, sia stato così sfortunato ad incappare in un collega poco sportivo, perchè dopo le iniziali sei vittorie merita certamente di ottenere la settima. Marco Cudicio O.K. Erano in molti ad attendere che il giovane atleta di Tor-reano tornasse ad esprimersi su livelli per lui abituali, l’attesa è stata forse un po’ lun- ga ma ora ci sono anche i risultati, 2. nella Udine - Forni di Sopra e 1. a Flagogna. Calcio Viva l’Italia Pronti a critiche feroci, sonoramente smentiti dai fatti, la «max media» dei «tifosi» italiani si è riversata sulle strade ed in piazza con tricolori dandosi alla «pazza gioia» dopo il successo ottenuto dall’Italia sulla Germania a Madrid, che per diverse ore ha fatto dimenticare le difficoltà e le preoccupazioni d’ogni giorno. Purtroppo sono stati solo dei brevi momenti in quanto siamo in attesa di un ulteriore «stangata» fiscale da parte del governo, l’importante è prenderla con filosofia! * * * I ragazzi delle categorie «Pulcini» ed «Esordienti» del-l’u.s. Valnatisone hanno delegato il portiere degli esordienti, Alberto Zorzenone, alla consegna di una medaglia in segno di riconoscimento per la disinteressata opera svolta dal dirigente Paolo Caffi che da ben sedici anni segue i ragazzi delle giovani- li. Il gesto è stato molto apprezzato dal dirigente che ha voluto ringraziare i ragazzi per la loro sensibilità nei suoi confronti augurando che più di qualcuno intraprenda la carriera di Paolo Miano. GIULIANO MIANI ALL’UDINESE Anche se la notizia non è stata ancora ufficializzata da parte delle due società, l’Udinese calcio ha prelevato dalla squadra «giovanissimi» della Valnatisone il capocannoniere Giuliano Miani, che nello scorso campionato ha mes so a segno diciotto reti. A Giuliano vadano i nostri auguri di ulteriori successi. Atletica leggera Franco e Giorgio Rudi ai campionati italiani Ai campionati italiani assoluti in svolgimento a Roma, i «fratelli terribili» dell’atletica Franco e Giorgio Rudi, si sono piazzati fra i migliori della specialità dei quattrocento o-stacoli. Da rilevare la magnifica prova di Giorgio, in batteria, 52"50 il suo tempo, che è il record regionale junior, tale tempo ha consentito di piazzarsi al 2.o posto e così il diritto di accedere alla finale. Il fratello maggiore Franco, nella stessa batteria si è classificato al 6.0 posto con il tempo di 54”81. Nella finale Giorgio si è classificato all’8.o posto con il tempo di 52"80, come si vede nelle due gare il giovane atleta ha superato se stesso, mettendo in fila il fratello maggiore. Un risultato che premia nel migliore dei modi questi due fratelli che a suon di sacrifici, allenamenti, sono saliti nell'olimpo dell’atletica italiana. Lettera da Resi a : Ci scrive la Paletti Eg. Direttore Izidor Predan Desidero tramite il «Novi Matajur» ringraziare gli or- ganizzatori di «MOJA VMS» per aver onorato la nostra Re- zija con il primo premio consegnatomi quel giorno. Sarebbe utile a noi adulti prendere esempio dalla li- bera spontaneità di quei bombini per dar vita ai nostri pae- si di confine; svegliando nel cuore della nostra gente l'amo- re senza paure verso quella terra che ci appartiene, in modo che la bellezza e la ricchezza che ci fa sentire diversi non si estingua secondo i pronastici di qualcuno. Le invio le due poesie lette quel giorno a «MOJA IMS», se crede opportuno pubblicarle. Distintamente Silvana Paletti OSAN ... VASI ? STARI VILAŽEJ Na duiini mej, Čas se spomenjan osan vasi da kako mo mati za roko so se deréale je me lehko učila za no same saludet sunce lipi ime po stari nauadi, « REZIJA » zakoj to je bratar moj. E saka vas Ma te nešnj din suo nauado, za samo tet uod vetra usaki duor tibè šlovek ja ričen: suo uišo, «Dobri din bratar moj» usaka linda zakoj tuoj glas po našin suo rožo. se mi jasno oglasil. Itako, ja si uas poznala Te glas po našin! uod jasnih bisid te glas uod te zamjè uod meh starih ke srca mi ni pusti. pristaretih juda, Vilašej šivil prid nas, nu na min srcu ma svit bratar moj šive sta mi ostale. mere je poznel. Osan vasi, nes Se spomenjaš za roko se mi daršijo, na vlike selene traunike ma poje nima brez konca, ne jej de, ne činice na te zime smrzle, ne lakno, ne reši, na vihar ke čudno romonil? ma samo rohaje nu trne. Za min hàton ti si se krčel. Osan vasi, nes, Se spomenjaš na uoze, judi muj usi ristrantani dušo kojan to branilo. pod no srteho šbridinano, Na te kruh pripuljeni... za den trdi kruh Na to citiro, dobruto uod sunca tej te skale ke samo srce znalo uod togà Barmana. uiše cez noči je pela. Ah, kan man iskat biside, Na klancu uod te gore, za uas spravit pod Caninon stari vilašej se pribudil ko pa stari romonenj za moj sen. se mi tošno gubi... Mero ni so 3ali ukrej Samo ime mi ostaje, bratar moj, na glasu ričij, nu lipi spomin uod meh vasi. pa ti,... vidiš kej? SUCCESSO DELLA CIVIDALE - KOBARID I presidenti dell'U.C. Cividalesi e K. K. Soča Bruno Beuzer e Krajnik Ivo e i direttori sportivi Bruno Bellina e Gunter Miloš organizzatori della Cividale-Kobarid Progetti approvati dalla commissione comunale igienico - edilizia Janko Razpet izroča Izidorju Predanu umetniško sliko, v imenu Socialistične zveze in družbeno-političnih organizacij tolminske občine. Posnetek je s srečanja v Starem Selu, ob 50. rojstnem dnevu glavnega urednika našega časopisa. C I V I D A L E PASSERELLA DELL'ARTIGIANATO EX-TEMPORE Dl PITTURA I PREMIATI: 1. ex-aequo: Comuzzo Renzo e Mecchia Tarcisio; 2. ex-aequo; Aiello Grazia e Benedit Rudi (Austria); 3. ex-aequo: Raza Floreancig Claudia e Zulian Boris. Boschitz Jože, Bottiglioni Adriana, Bresolin Gianni, Cargnello Arturo, Carlig Giovanni, Cozzi Amerigo, De Vora Guido, Fabbro Carlo, Gasparinetti Daniele, Kjzar Maria, Jadrič Mirko, Lovisatti Camillo, Medeossi Maria, Perko Andrej, Pinzani Roberto, Pirac Olsec, Sorre Roberto, Tutta Klavdij, Zanella Giuseppe, Zompicchiat-ti Silvano. SCUOLA MATERNA: Falanga Giovanna e Relato Barbara SCUOLA MEDIA: Gianotti Cosetta e Miani Antonella -tempore: kako je potekal? Ben settantasette le aziende partecipanti alla 5.a mostra dell’artigianato di Civi-dale, insediata dal 2 all’H luglio presso il Convitto Nazionale di Cividale. L'iniziativa, sostenuta dal Comune di Cividale, dall'Unione Artigiani, dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone e dall’Azienda di Soggiorno, ha rappresentato una vasta e seria panoramica delle numerose attività artigianali della zona, includendovi anche quelle spontanee, familiari, ed individuali. Non sono mancate presenze qualificate per competenza tecnica, funzionalità e versatilità. Basti pensare alle proposte per l'arredamento, la casa, e l’edilizia, il riscaldamento, gli impianti televisivi, ecc. Quello dell’artigianato è un settore che si espande sia alle attività tradizionali (il Pred kratkim sta položili izpite na videmski univerzi za tuje jezike in literaturo dve študentki iz naših dolin: Eddi Bergnach iz Pacuha (Dreka) in Lucia Costaperaria iz Bar-nasa (Špeter). Obe sta položili izpite iz moderne slovenske literature. Eddi Bergnach obravnava Cankarja, bolj spe- «... Landar je znamenit in zanimiv predvsem zaradi svoje podzemeljske jame in cerkvice Sv. Janeza Krstnika navpične velikanske pečine - Beneški Slovenci ji pravijo Sv. Ivan v Čeli». Tako začne naš največji pesnik in pisatelj Ivan Trinko svoj opis Lan-darske jame v potopisu, ki ga je objavil v Ljubljanski reviji Dom in Svet leta 1898 (ponatisnjen v knjigi Beneška Slovenija - Hajdimo v Rezijo, Mohorjeva Družba, 1980) 1). Landarska jama spada pod občino Podbonesec, leži v bregu na desni strani Nadiže, nekaj sto metrov od vasi Landar. Med drevjem vidimo veliko skalo, v kateri je jama. Po kamnitih stopnicah prispemo do vhoda jame: na tem prostoru se še danes vidi ostanek stare peči in vdolbino v skali, kjer so trli pšenico. Prvi del jame je preurejen v cerkev, ki datira v leto 1477 in je delo Andreja iz Škofje Loke, znanega mojstra, ki je gradil tudi druge cerkvice po Beneški Sloveniji. V cerkvi je tudi poseben lesen baročni oltar, eden tako imenovanih «zlatih oltarjev». Zanimivo je primerjati, kako je človek izrabil ta naravni pojav in ga opremil z delom svojih rok, in kako je to storil v Postojnski jami. Tudi v Postojni so izrabili jamo in so pred njo sezidali grad, ki so ga uporabljali kot trdnjavo; podobno je bilo tudi pri nas, saj so Furlani imenovali ta prostor «fortezza degli Slavi» 2, str. 37). Landarska jama ima velik pomen v zgodovini Beneških Slovencev: Paolo Diacono v svoji Historii Lon-gobardorum razlaga boje med Langobardi, -ki so bili naseljeni v Čedadu in so tam ustanovili Ducatus Forojuliensis in Slovani, ki so bili naseljeni na gričih okoli Čedada. Langobardi so imeli trdnjavo v okolici Bijač, v gradu Ahrenberg» Ta kraj je bil skozi stoletja prizorišče oboroženih spopadov in dolgotrajnih obleganj, ki so predmet pripovedi v mnogih starih kronikah in domačih legendah» 3). Pod oglejskem patriarhatom je to področje pridobilo veliko pomembnost, ker so po njem potekale vse trgovske in obrtniške dejavnosti: to je prineslo s seboj tudi socio-eko-nomski razvoj in posledica tega razvoja je bila ustanovitev landarske tessuto, il vimine, il legno, la ceramica, ecc.) che in quelle più organizzate e in diretto collegamento con i consumi sociali (la pietra, la panificazione, la produzione della gubana, l’elettronica, ecc.). Presenti alla mostra, in e-spansione di anno in anno, numerosi operatori sloveni delle Valli del Natisone e quel li insediati nel cividalese: produttori di gubana, pittori, intagliatori, operatrici nel campo del ricamo e dell’abbi-gliamento, fotografi, ecc. Presenti anche alcune scuole fra cui il laboratorio sociale di Rubignacco. Interessante lo spazio dedicato agli anziani, curato dalla responsabile per l’assistenza presso la Comunità Montana delle Valli del Natisone, Gabriella Totolo. Gli anziani hanno presentato i loro lavori, frutto di una antica esperienza che riesce a portare a cifično Hlapca Jerneja in nie-govo pravico druga. Costaperaria, pa je napravila referat o Landarski jami. Referat o Cankarjovem Hlapcu in njegovi pravici smo že objavili. Sedaj je na vrsti referat Lucie Costaperaria o Landarski jami. in merske banke, ki sta bili upravni in sodni telesi, s pomočjo katerih so Beneški Slovenci izvajali svojo avtonomijo. Kot je bilo že podčrtano, so vsi ti dogodki vplivali tudi na literaturo. Pri Benečanih je zelo znana pripoved o kraljici Vidi. Pripoveduje o kraljici dobrega srca, ki je živela v Bijačah in ki se je morala umakniti pred Atilo; s svoimi podložmiki se je zatekla v Landarsko jamo. Ko se je Atila tega zavedel, je oblegal jamo in čakal, da bo kraljici Vidi in njenim podložnikom zmanjkalo živeža in da se bodo predali. Tega se ni zgodilo, ker je kraljica razumela Atilove namene in stresla pod jamo vso preostalo pšenico, rekoč, da imajo toliko vreč pšenice, kot je zrn, ki jih je vrgla med oble-govalce. Atila je tako odšel. Varianto te pripovedi dobimo tudi v časopisu Slovenija iz leta 1849, v dopisu Ivana Obale (str. 156-160) 4). Avtor skuša legendo razlagati kot zgodovinski dogodek iz časa turških napadov. V pripovedi ne govori le o vreči pšenice, temveč tudi o telečji koži, ki naj bi jo kraljica Vida vrgla med oblegovalce. Ta element je danes v ljudskem izročilu odpadel, najdemo pa ga v pesmi Dina Menichinija, kjer sicer ne gre za tele, ampak za kozliča. Tudi Carlo Podrecca v svoji knjigi Slavia Italiana omenja to zgodbo. Carlo Podrecca se je rodil v Čedadu 1. 1839 kot sin Giovannija Battiste in Caroline Della Torre. Ta ko piše o sebi: «Črpal sem iz svojega rodu, saj mi je delo o Beneški Sloveniji narekoval spomin na slovenskega očeta in njegove sorodnike, ki so se ukvarjali s slovanskimi zadevami in pisali o njih...». V svoji knjigi prinaša, podobno kot Trinko, kratko obnovo legende ter zapis italijanskih verzov, ki so po vsej verjetnosti ostanek upesnjene zgodbe: C’era una volta una regina che volea far pane e non avea farina. Ta legenda je postala predmet pesniške predelave slovenskega pesnika Antona Aškerca in benečan-sko italijanskega pesnika Dina Menichinija. Anton Aškerc se je rodil 1. 1856 sintesi la funzionalità degli oggetti (certi, vasi, lucerne, ecc.) con la perfezione delle forme. Čedad Razstava obrtniških izdelkov Kar 77 razstavljalcev se je pokazalo občinstvu na letošnji peti obrtniški razstavi v Čedadu, kjer so bile obenem zastopane vse obrtne dejavnosti, od najbolj tradicionalnih (les, pleteni koši, tkanine, lončarski izdelki) do najbolj sodobnih, vse tja do elektronike. Mnogo je bilo tudi obrtnikov in obrtnih delavnic iz Na-diških dolin. Sodelovale so tudi nekatere šole, svoj prostor pa so na razstavi imeli tudi predstavniki najstarejših generacij. na Globokem pri Rimskih Toplicah. Leta 1877 je Aškerc po maturi odšel na moriborsko bogoslovje in tam pridno študiral, zato je bil posvečen v mašnika že konec 3. letnika, naslednje leto pa že poslam kot kaplan v Podsredo. Služboval je po številnih farah in po upokojitvi dobil mesto arhivarja na ljubljanskem magistratu; to službo je z uspehom opravljal do smrti. Poleg tega je v letih 1900-02 urejal Ljubljanski zvon. V času svojih romanj po spodnještajerskih farah se je Aškerc razvil v prvega slovenskega epskega pesnika. Aškerčeva pesem je za tisti čas nova po obliki in vsebini, preprosta, v vsakdanjem ljudskem jeziku, gluha za vokalno melodijo, razpeta na trd in oster ritem, kratka v opisih, vsebina pa ji je bila zajeta iz težkega življenja preprostega delovnega ljudstva, njegovega izročila in zgodovine. Pesem Atila in slovenska kraljica je vključena v zbirko Balade in romance. Zgodba te pesmi je zajeta iz ljudske pripovedi o napadih Hunov. Tudi sicer se dober del Aškerčevega pesniškega opusa naslanja na ljudsko izročilo. Huni so približani Turkom, katerih spomin je v slovenskih ljudeh vsekakor bolj živ; to Aškerc doseže z omenjanjem kresov: «Kresovi po zemlji beneški gore, / oj, svetli nebrojni kresovi, / Bog vas se usmili, ubogi ljudje-/ gorijo vam vaši domovi!». Znano je namreč, da so v času turških vpadov ljudje prižigali kresove po hribih, da bi opozorili sosede na bližajočo se nevarnost. Tudi po obliki pesem spominja na ljudsko: štirivrstične kitice z rimo abab, ritem, nekatere pesniške figure: «to niso potresa pozemske moči, / to konj so vam hunskih kopita!». «Kobilic je roj na Benečijo pai, / ...» 5). Posebnost Aškerčeve pesmi so še ponavljanje in retorična vprašanja, ki jih pogosto uporablja v svojih delih: «Kje vojski domači zdaj trdni je kot? / Kje zdaj ti, kraljica si, Vida?». - «Tam vojska kraljična tabor ima, / tam našla skrivišča je sama ...». V našem primeru z retoričnimi vprašanj upočasni tok pripovedi in tako stopnjuje napetost. Besedišče je v Aškerčevi pesmi mestoma starinsko (hodeh, voj) in pesnik uporablja tudi hrvaške besede (nebrojni, zove). V primerjavi z ljudsko pripovedko je Aškerc delno spremenil vsebino: v njegovi pesmi se Vida pogaja s Huni in se baha z zalogo hrane, ne da bi vedela, da je mernik pšenice, ki ga ponuja Hunu, zadnji. Na zgodovinske vire o Landarski jami pa se naslanja izraz «trdnjava Slovencev», kar mogoče kaže, da je Aškerc prevzel zgodbo iz druge roke, torej ne direktno iz ljudskega izročila, temveč iz zgodovinskih virov, ki to izročilo povzemajo. Drugače je legendo o kraljici Vidi upesnil Dino Menichini, bene-čansko-italijanski pesnik. Rodil se je v Stupici 1. 1921 materi benečan-ki in očetu iz Umbrije. Kmalu je za- Slikarski ex Ocenjevalna komisija 3. mednarodnega slikarskega natečaja ex tempore je imela tokrat zares obilico dela, tako z ocenjevanjem zares velikega števila prispevkov, še bolj pa z izbiro, oziroma pustil beneške doline in živel veliko let v notranjosti Italije. Zato je v njem prisotno domotožje, ki prihaja do izraza tudi v slovenskih verzih, ki jih vpleta v svoje italijanske poezije. Svojo navezanost na rodno zemljo je izpričal v govoru, ki ga je imel s Špetru ob Nadiži na prireditvi ob koncu prvega natečaja «Moja vas» junija 1974: «...Devo fare questa premessa: io non ho mai detto di essere friulano, io ho sempre detto di essere di Val Natisone, ho tenuto a chiarire questa mia particolarità morale, spirituale, prima ancora che topografica e geografica». Pesem o kraljici Vidi je 32. pesem v zbirki Paese di frontiera, ki je izšla 1. 1973 v Vidmu. V nasprotju z Aškerčevo je Menichinijeva pesem napisana v prostih verzih; stilno se približuje impresionizmu. Pesnik niza podobo k podobi, kot si sledijo posamezni prizori na fil-skem traku: «Al comando di Vida, la regina / giovane e bionda nata dai notturni / repressi desideri nelle malghe, / si cosse il pane, si divise l'acqua, / si contò il poco cibo per le troppe / se pur parsimoniose / bocche dei fuggitivi. / Attila re / assediava la grotta, ogni mattina / intimava la resa e la consegna / di greggi e grano, ...» 6). Ta potek dogajanj mestoma prekinja s svojimi razmišljanji in komentarji; to pride zlasti do izraza na koncu pesmi, kjer skuša pesnik izluščiti iz zgodbe moralni nauk: «La leggenda di Attila e Vida / non ci dà insegnamenti se non forse / quello che conosciamo / tutti da sempre nella nostra valle / chiusa nel silenzio ma nei secoli / aperta alle invasioni: / l'alto prezzo / della sopravvivenza è il sacrificio, / la moneta del vivere è il coraggio». 6) 1) Beneška Slovenija - Hajdimo v Rezijo, Ivan Trinko, Naši kraji 3 -R.K.Z. Mohorjeva Družba - Celje 1980. 2) Beneška Slovenija - Simon Rutar, Matica slovenska - Lj. 1899. 3) Enciclopedia monografica del Friuli. 4) Podrobne podatke o avtorju prinaša B(ožo) Z(uanella) v verskem listu DOM št. 3, letnik XVI, marca 1982. 5) Balade in romance, A. Aškerc, Redna knjiga Prešernove Družbe 1971. 6) Paese di frontiera, Dino Menichini, Aviani ed. - Ud. 1973. 7) Pravce mojega tat in marne, Ada Tomasetig - Zvezki Nediža, št. 5 ZTT/EST - Trst, 1980. 8) Slavia Italiana, avv. Carlo Podrecca, Fulvio - Cividale 1884 ristampa a c. del Centro Studi Nediža, note di P. Petricig ZTT/EST -Trst 1977. 9) Guida delle Prealpi Giulie, O. Marinelli - Atesa ed. XI cap. S. Pietro e la Valle del Natisone a c. di Ivan Trinko. določanjem nagrajencev. Komisija je določila dve prvi nagradi, dve drugi dve tretji nagradi «ex aequo» ter izrekla vrsto pohval. Na natečaju je sodelovalo 72 avtorjev, med temi tudi nekaj osnovnošolskih otrok. Na slovesnosti ob razglasitvi nagrajencev in podelitvi nagrad so govorili predsednik Društva beneških likovnikov Vogrig, občinski odbornik v Špetru Blasetig ter podpredsednik Društva beneških umetnikov Zompichiatti, ki je tudi prebral zapisnik ocenjevalne’komisije. Pred kratkim se je zaključil mednarodni slikarski natečaj Podobe Nadiških dolin in že Društvo beneških u-metnikov pripravlja dve podobni prireditvi: v Klodiču razstavo ob sv. Jakobu, v Sv.Lenartupaob prazniku sv. Roka. Naj omenimo, da si je razstavo del z mednarodnega natečaja ogledalo lepo število obiskovalcev. Med temi tudi Marko Kravos, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, ter Nace Šumi, umetnostni zgodovinar in profesor ljubljanske univerze. Slikar Comuzzi, ki mu je bila podeljena ena od dveh Mlado Claudio poznamo že več let, prej ko je poročila našega rojaka - veterinarja Riharda Floreančiča -Kokocuovega iz Hostnega (občina Grmek), ki vestno opravlja svojo službo v Nabrežini in drugih občinah okoli Trsta. Toda danes, ni naš namen, da bi govorili o njem, pač pa o njegovi (naj on nam ne zameri) lepi, mladi in simpatični ženi Claudiji, o Claudiji slikarki. Vedeli smo, da Claudia Raza meša s čopiči, a mislili smo, da to dela bolj sama zase, za svoj družinski krog, za hobby. Naenkrat pa je esksplodirala (ne ona, novica): Claudia bo imela razstavo svojih del. Prvi razstavi je sledila druga in do sedaj jih je imela že celo vrsto in vse s precejšnjim uspehom. Tudi kritika se je pohvalno izrazila o njenih delih. Največ njenih do zdaj razstavljenih slik je v olju, prikazujejo pa Kras ter njegove lepote. Od sobote 12. do četrtka 24. junija pa je razstavljala svoja nova dela v Trstu in sicer v galeriji Corsia Stadion, v ulici Battisti. Kritik Primorskega dnevnika je o tej razstavi pisal Škoda, da na slovesnosti niso bili prisotni vsi nagrajenci. Namen zdaj že precej uveljavljene prireditve je zbliževanje in spoznavanje med umetniki treh sosednjih dežel. Ta cilj so prireditelji dosegli tudi letos, kljub temu, da jim je pri izpeljavi pobude precej ponagajalo slabo vreme. Dela s slikarskega natečaja ex tempore so bila razstavljena v Beneški galeriji od 26. junija do 11. julija in si jih je ogledalo lepo število obiskovalcev. prvih nagrad, pa je sklenil nagrajeno sliko podariti špetrski občini. V soboto, 17. julija, je bila v beneški galeriji krajša slovesnost, na kateri je avtor umetniško delo izročil predstavnikoma občinske u-prave, podžupanu Adamiju in odborniku Qualizzi. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Društva beneških umetnikov, Vogrig. «Poklanjam sliko v znak priznanja vaši občinski u-pravi, ki je znala in uspela odlično izpeljati tovrstno pobudo», je na slovesnosti dejal slikar Comuzzo. med drugim: «Tudi tokrat se je predstavila s Krasom, ali vsaj po večini s Krasom, vendar tokrat ne več v olju, pač pa v akvarelu. Če smo pred letom v zvezi z njeno razstavo v Sesljanu lahko rekli, da se je Raza dobro vživela v kraško okolje in da naš Kras čuti, da se mu je torej približala, smemo reči, da je njen Kras v akvarelu boljši ali še boljši. Kot se zdi, slikarka skuša na nek način posnemati našega najboljšega akvarelista dr. Roberta FUavatya, to je očitno v tako imenovanem «suhem» akvarelu, kot tudi v nekaterih bolj zabrisanih konturah, vsekakor pa nam zna Floreančičeva prikazati Kras v njegovi bitnosti, namreč v izrazitem kamnu in skopem rastlinju, v ostrih čereh in revnem zeljenju. Ker dobro obvlada barvno lestvico, bi mogli reči, da se bo v akva-relni tehniki še bolj približala resničnemu Krasu v vseh njegovih posebnostih, rekli bi raje značilnostih». Claudia je imela s to razstavo dober uspeh in mi ji iz srca čestitamo s priporočilom, da bi še razstavljala v Beneški galeriji v Špetru. KAKO SE SREČUJEJO IN SPOZNAVAJO S SLOVENSKO LITERATURO NAŠI ŠTUDENTI NA VIDEMSKI UNIVERZI LUCIA COSTAPERARIA : Landarska jama v literaturi Claudia Raza Floreancig se vedno bolj uveljavlja v slikarstvu Slikar Comuzzo podaril sliko špetrski občinski upravi Kresovi Sv. Ivana in legenda. Tudi letos so zagoreli po naših vaseh. Narvenč je biu pri mostu, pod Ažlo. Navada, da se paržge na vil j o Sv. Ivana zvečer kresove po naših vaseh, se je ponovila tudi letos. Tale navada se ponavlja že stuo an stuo let. Pravijo, da je začela, kadar so Turki hodili napadat in roupat u našo deželo. Takrat ni bluo c jest, ne automobilu, ne telefona, da bi obvestili, povedali iz enega kraja v drugi, da prihajajo Turki. Ljudje pa so bli parpravjeni na njih prihod v vsakem momentu. Po brezjeh in gorah so imeli parpravjene velike kupe suhih darvi, suhe veje in suho arbido. Kadar so tam daleč na turski meji videli, da so Turki udar li u našo deželo, so tisti, ki so bli na vahti, na briegu, paržgali kries. Plamen se je videu daleč na okoli, takuo je za-goreu kres na drugi gori in dežela je bla hitro vsa pod kresovi, nažalost, ne samo pod tistimi, ki so jih naši predniki prižgali, s katerimi so sosedje sosedam naznanjali prihod sovražnika, pač pa tudi pod tistimi, ki so jih prižigali Turki: gorele so naše vasi, naši domovi. Ko so kresovi naznanjali prihod Turkov, so se ženske in otroci poskrili, moški pa so se pripravljali na boj, na obrambo svojih domov. Legenda pravi, da so bli Turki premagani u naši deželi s pomočjo kresov na viljo Sv. Ivana in od takrat se na obletnico zmage ponavljajo vsako leto. Stara tradicija prižiganja kresov je živa po celi Sloveniji, med našimi slovenskimi brati v Gorici in Trstu, posebno pa na Krasu. U preteklosti so bili te stari pustili to opravilo — pripravo kresov — otrokam. Opravilo, ki so ga opravili z velikim veseljem. Zdaj po gorskih vaseh je zlo malo otrok in če ne pomagajo starši, kresu ni. Na žalost je kres ugasnu za zmjeraj že v dostjeh vaseh, ker ni ljudi, kakor da bi jih bli Turki pregnali. Prižiganje kresov po naših vaseh je parložnost za lep vaški praznik, parložnost za skupno veselje. Zbere se vsa vas, mladi in stari okoli kresa prepevajo naše pesmi. Iz vasi u vas ogledujejo, katera ima večji kres. Tudi letos je biu narvenč tist, ki so paržgali Ažlan blizu mosta pod Ažlo. Zažgali so vič ku taužent avtomobilskih in kamionskih ponucanih gum. Plemen se je visoko uzdiga-vu, še buj visoko pa kadiž. Ažliski kres je goreu šest dni. še daž, ki je liu kot iz škafa, ga ni mu ugasnit. Ažliska mladina se že par-pravja za drug Sv. Ivan. TIPANA PROSNID Z veliko žalostjo smo zviedli, da nas je zapustil nag dragi vasnjan Filippig Enno, star komaj 57 let. Enno je živel 17 let v Švici in je bil član «direttiva» Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije (U.E.S.) v Lucerni. Malo cajta od tega se je vrnil iz Švice v rojstno vas an sada, ki je mu živiet brez težav, ga je smrt pobrala. Barčica moja Mlada brieza TRIBIL (Stregua) CLODIG (Grimacco) S. PIETRO AL NATISONE dal 12 al 21 agosto DEBELI RTIČ (Koper-Capodistria) dal 21 agosto al 4 settembre Avviso: : poiché ci è stato assicurato ii padiglione nuovo, anche al mare ci sono altri posti disponibili. Affrettate le iscrizioni! CENTRO STUDI NED1ŽA S. Pietro al Natisone • Tel. 727152 Cividale, via IX Agosto • tel. 731386 SOVODNJE Vesele novice so nam paršle iz Sovodnjega.Poročila sta se dva para. V soboto 22. maja sta se poročila vCeplešišč Crainich Onelia iz tele vasi in Dus Luciano - Lucio iz Maser. Mladi par živi u Ceplešišč. Na dan 10. luja so se pa oženil Gosgnach Maria iz Matajurja in Suber Giorgio iz Nokul pri špetru. Mladim novičam želmo vse dobre v njih skupnem življenju. * * * Na 1. dan obrila se je rodila pru liepa čičica, ki se kliče Stefania Loszach. Srečna mama je Bruna Dus iz Duša, tata pa je Giuliano iz Ielinov. Mali Štefaniji, ki je prva hči mladega para, želmo, vse dobre v nje dugim življenju. Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije izreka žalostni družini globoke sožalje, h sožalj am se pridružuje tudi Novi Matajur. SREDNJE GORENJ TARBJ Umaru je Vigi Jurju V torak, 6. luja, je umaru v čedajskem špitale Luigi Drecogna - Jur te gorenj iz naše vasi. Imeu je sa-muo 59 liet. Že mlad je muo-ru iti po sviete za preredit družino. Sudat v drugi svetovni uejski, je biu prižo-nier gu Nemčiji, zatuo se je saldu interešu za bivše kom-batente an za njih problematiko: je biu fidučjar ašočja-cjona od invalidu od uejske. Dobar z vsieman, se je znu posmejat an dat kura-žo, kar je bluo potrieba, zatuo judje so ga poznal an miei radi. Zadnje cajte je biu bolan, a vseglih je do zadnjega pomagu sinu tu diele. Njega pogreb je biu v sriedo, 7. luja, puno judi je paršlo od vsieh kraju za mu dat zadnji pozdrav, žalostni družini naj gredo naše sožalje. PRESERJE - ŠPIETAR Vaseli an lepi noviči na sliki so Loretta an Enzo Busolini. Ona je Tinajova goz Preserji, on je taz špie-tra. Poročila sta se v saboto, 19. junja. Žlahta in prijatelji jima želijo, da bi bla zmieram takuo vesela ku tisti dan an de preča njih liepa hiša v špietre bi bla puna zdravih al liepih otruok. Diamantne, zlate in srebarne orle (aquile) tudi za naše budgarje Miesca junija sta Zveza trgovcev videmske province in sindikat starih trgovcev FENACOM premiala 49 trgovcev - budgarjev za vič ku 50 let, za vič ku 40 in za vič ku 30 let dela. Med premianimi so 4 tudi iz Benečije. Za vič ku 50 liet diela je dobiu zlatega orla (aquila d’oro) Tranquillo Culino iz Barda (Lusevera), za vič ku 40 liet diela je dobiu zlatega orla Guido Cruci! iz Zamira - Sv. Lenart. Srebar-nega orla za vič ku 30 liet diela sta dobila Alfonso Paravan iz Gorenje Merse (Sv. Lenart) in Giuseppe Trinco - cav. iz. Ceplešišč (Sovodnje). Vsem čestitamo. Na sliki sta Guido Crucil (na levi) in Alfonso Paravan (na desni) ■ -s «c* ■ PISE P ET AR MATAJURAC Albanež je ratu Italijan: viva l’Italia! V imenu Kristusovih ran, naj umre vsak partizan! Nieka zlo misteriozna figura je tisti Albanež, ki je ušafu srečo an mir v naših dolinah an ki je gospodar gor v hotelu «Natisone» par Lipi. On pravi, da se je rodiu antikomunist. To je an mi-štier, ki ga niesmo še poznali. Niesmo še viedeli, da se lahko rodiš antikomunist, antikristjan, antibu-dist, al pa antimusulman. Do sada smo viedeli, da se lahko postane tuole al pa to druge le v ca j tu življenja, ko človek odrase, ko pride do pameti. Ne, on pravi v svojih sramotnih bukvah «Un albanese in marcia verso la libertà», da se je rodiu antikomunist. Tle pa muoram hitro po-viedat, da njega antikomunizem me ne briga. Vsak je žihar, kar če, če ne škoduje svojemu bližnjemu in skupnosti, v kateri diela in živi. Ma kduo je tel Albanež, ki je paršu živet h nam, Buoh vie po kajšnih skrivnih poteh in s kajšnimi namieni? Rodiu se je 1921. leta v kraju Bozhiq Selita, v Me-riditi, in ko je Duce Benito Mussolini okupù Albanijo, je naš Albanež, Zef Margjinai, postal albanski kvisiing, ko-laborator okupatorja, saj je postal že 1939. leta italijanski karabinier in oprav j al posebne specialne službe. Takrat se o komunizmu v Albaniji ni še nič viedelo, se ni še govorilo in je že obarnu harbat svojemu narodu, svojim ljudem. Prav sigurno, da njega kralj Ahmed Zog ni biu nikdar komunist, pa je obarnu harbat tudi njemu in sto pu v službo okupatorja. Potem so bli Italijani in Nemci premagani in v Albaniji so prevzeli oblast komunisti. Margjinai se je boru še puno in puno liet po končani uejski proti Albancem in Jungoslovanom. Opravju je zlo delikatne službe (servizi speciali), biu je povsod, kjer je bluo potrebno stre j at, se branit, napadat, ubivat, če je bluo potrebno, in v njega bukvah «Un Albanese in marcia verso la libertà» nam ne povie, dost komunistom in ne komunistom je «pomagu iti v nebesa». Pri Sv. Urhu, blizu Ljubljane, so bili napisali na zid domobranci za časa NOB: «V imenu Kristusovih ran, naj umre vsak partizan!». V mislih si ga že predstavljam, tega modernega križarja kako on piše nekaj podobnega po zidovih Kosova in Črne gore. Ja, zatuo, ker pravi, da je kristjan, čeprav, jest mu ne vierjem in imam pravico mu ne viervat. Po mentaliteti je buj podoban musul-manom in turkam, ki so viervali, da če umrejo v boju pruoti nevernikom, jih Alah gorke sprejme v na-ruoče gu nebesih. Jest niesam biu priča njegovim aventuram, a tudi po branju njega pamfleta zgleda, da so ble zlo karvave in vsedno tale kristjan poza-bja na parvo božjo zapuo-ved: «Ne imenuj božjega imena po nemarnosti». V vsaki akciji mu je «Bog pomagu» in parnesu mu je tudi medveda, kadar je biu lačen na snegu. Iz vsake vojaške akcije, ko se je varnu živ, je bla njega vest čista, čedna, četudi se nieso dežele že puno in puno liet ue j skovale v Evropi. Kadar je imeu on dugo brado do kolien, so streljali še v Evropi samo teroristi, kot ardeči brigatisti (Brigate Rosse) donas, ki jih vsi obsojamo. In tale človek je paršu živet h nam s punim ruksa-kom čudnih aventur. Naši slovenski ljudje, kot zmieraj dobrega sarca, so mu od-parli vrata, mu dali gostoljubnost (ospitalità) in ka-kuo jim je on hvaležen? Obarnu jim je harbat kot Albancem. Paršu je h nam od njega posebne in osebne (personal) uejske in kmalu potem zazidu iiep hotel pri Lipi, «Hotel Natisone». Kajšna «Marcia verso la libertà!». Rad bi jo naredu vsak Benečan. Rad bi jo sparjeu vsak naš emigrant, ki mu dielajo težave za zazidat al pa postrojit hišo doma, Albanežu pa je šlo za zidanje hotela vse gladko. Na tavžente naših ljudi je šlo iskat svobodo v druge svetove, pa so dobili siliko-zko na pljuča, ne hotela. (Migliaia di nostri uomini hanno cercato la libertà per la propria sopravvivenza, all’estero. Non hanno trovato alberghi, ma la silicosi sui polmoni). In zaki je Albanež dobiu hotel v naši dolini in vi, naši emigranti, silikozo na pljuča? Zatuo, ker je on ratu Italijan in vi nieste bli pravi Italijani, zatuo ste muorli iti po sviete. Pa tudi, če ste bli pravi Italijani, to ni važno, to ni impor-tant. Važno, important je, če adan Albanež rata Italijan. če povarhu tega rata še demokristjan, je pa tar-kaj buojš - «Viva l’Italia», če mladi niemajo diela, če nieso riešeni naši težki problemi po dolinah, komunah in vaseh, to ni važno, ni important. Važno, important je, da je ratu Albanež Italijan in demokristjan: «Evviva l’Italia!». če na tavžente naših ljudi, italijanskih državljanov (cittadini italiani) ratajo Francozi, Amerikani al pa Turki, to ni obedna škoda za Italijo. Važno, important je, da adan Albanež rata v imenu antikomunizma, Italijan in demokristjan: «Evviva l’Italia!». Telega Albaneža se DC poslužuje za puno reči. Mu stor napisat bukva in če ne zna pisati po italijansko, mu jih pa DC napiše. Po-bierajo firme pruoti slovenskemu jeziku po naših dolinah in jih je treba pošjat v Rim. Kduo naj podpiše spremno pismo (lettera di accompagnamento)? Sevie-de, Zef - Giuseppe Margja-nai, ki je imeu tarkaj do-bruot od Demokracije Kri-štjane. Hvaležnost za hvaležnost in spet hvaležnost za hvaležnost. Donas mu eksponenti DC prestavljajo (preženta-vajo) njega umazane bukva po Benečiji. Jutre pa ne vemo, kaj bo. Od njih se lahko čakag vsega. Oh Zef, Zef Margjinaj varni se v Albanijo nazaj! Vas pozdrav ja vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH PODBONESEC DEMOGRAFSKO GIBANJE V LETU 1981 Na dan 31. decembra 1981 je šteu naš kamun 1827 ljudi, kar pomeni manj kot 31. decembra 1980. Posebno obupna je razlika, disproporcija med rojenimi in umarlimi, saj je martvih skoraj petkrat vič kot rojenih. Umarlo jih je 46, rodilo pa se jih je 10. Emigracion se je ustavla. Tisti, ki so šli od nas, niso šli po svetu, iz Italije. Ustavli so se večina v drugih naših ali laških komunah. Takuo med tistimi, ki so odšli, in tistimi, ki so paršli h nam, ni velike razlike (diference). So se rodili: 1. Blasutig Luca, tata Romano iz Ruonca (Tuomaz); 2. Sittaro Giuliana, tata Gino iz Ruonca (Zeiaz); 3. Specogna Valentina, tata Giovanni iz Podbonesca; 4. Clavora Federico, tata Antonio iz Bijač; 5. Blasutig Tiziano, tata Damiano iz Ruonca (Skubina); 6. Della Vedova Massimo, tata Franco iz Bijač; 7. Cencig Dennis, tata Enzo iz Črnega Vrha; 8. Specogna Mauro, tata Garlo iz špehuonj; 9. Bonanno Filippo - Junior, tata Filippo iz Podbonesca; 10. Piantadosi Ilenja, tata Gianni iz Loga. So umarli: 1. Iuretig Stefania iz Marsina (Juretiči); 2. Cont Antonio iz Ščigli; 3. Manzini Felicita iz Loga; 4. Gubana Giovanni - Uarbanu iz Brišč; 5. Manzini Fiorenda iz Podbonesca; 6. Birtig Lino iz Marsina (Maršeu); 7. Cencig Mario iz Črnega Vrha; 8. Paludgnach Natale iz Erbeča; 9. Specogna Giuseppe iz Črnega Vrha; 10. Laurencig Andrea iz Pačejde; 11. Cencig Virginia iz Črnega Vrha; 12. Chiabai Nadia in Laz; 13. Manzini Eugenio iz Brišč; 14. Berghinc Lucia iz Zapotoka; 15. Clavora Giovanni iz Bijač; 16. Sturam Paolo iz Ruonca (Lahove); 17. Coren Cecilia - škulinova iz Ruonca; 18. Melissa Umberto iz Tarčeta; 19. Berghignan Gino iz Ruonca (Osijak); 20. Cedarmas Antonio iz Stupice; 21. Banchig Pietro iz Tarčeta; 22. Battistig Attilia iz Erbeča; 23. Domeniš Silverio - Skarnetu iz Ruonca; 24. Specogna Natalia iz Vrha; 25. Gusola Stefania iz Tarčeta; 26. Ierset Luigi iz Loga; 27. Mucig Emilia iz Erbeča; 28. Cencig Giuseppe - Te gorenji iz Črnega Vrha; 29. Gujon Luigi iz Kal; 30. Spagnut Pio iz Spanjuda; 31. Mucig Natalia iz Erbeča; 32. Dorbolò Remigio iz Ofijana; 33. Gubana Maria Graziella iz Krasa; 34. Butterà Francesco iz Podvršč; 35. Cernoia Enzo iz Ofijana; 36. Specogna Antonia iz črnega Vrha; 37. Cencig Maria iz črnega Vrha; 38. Clignon Marcello iz Ščigli; 39. Morielaz Giuseppe - Jopin iz Ruonca (Klavora); 40. Iuretig Lino iz Marsina (Maršeu); 41. Cencig Antonia iz Pačejde; 42. Cencig Natalina iz Zapotoka; 43. Paludgnach Cristina iz Kal; 44. Blasutig Giuseppe Ivanu iz Ruonca; 45. Cencig Virgilio iz črnega Vrha; 46. Blasig Virginia udova Succo iz Laz. So se poročili: 1. Cendou Germano in Battistig Luisa; 2. Cont Mario in Birtig Nives; 3. Cendon Mario in Marseu Marina; 4. Cencig Dante in Cencig Marisa; 5. Crast Silvano in Cattelan Nicoletta; 6. Vogrig Giorgio in Cirelli Rosa; 7. Succo Dario in Floram Gemma; 8. Bertolotto Antonio in Battistig Silvia; 9. Iuretig Luigi in Gujon Daniela; 10. Blasutig Gianandrea in Cernoia Maria; 11. Fabbro Edoardo in Melissa Paola. So emigrirali (odšli): 1. Gujon Cirillo iz Gorenje Vasi v Krmin; 2. Battistig Emilio, žena in dva sinova iz Pačejde v Re-manzacco; 3. Blasutig Romano, žena in sin iz Ruonca v Tavorjano; 4. Iuretig Primo iz Marsina v Krmin; 5. Specogna Elisabetta iz Tarčeta v Firenze; 6. Succaglia Noemi in sin iz Krasa v Speter; 7. Battistig Beatrice iz Kal v Čedad; 8. Fantig Gelmina iz Marsina v Bologno; 9. Cucovaz Gabriella iz Marsina v Bologno; 10. Costaperaria Pierina iz Tarčeta v Videm; 11. Pocovaz Lionello, žena in hči iz Ruonca v Moimacco; 12. Guion Sandra iz Marsina v Manzano; 13. Battistig Luisa iz Marsina v Sovodnje; 17. Melissa Paola iz Lazca v Artegno; 14. Marseu Clara iz Marsina v Videm; 15. Medveš Antonia iz Ruonca v Videm; 16. Marseu Marina iz Landarja v Sv. Lenart; 18. Battistig Silvia iz Marsina v Videm; 19. Iuretig Luigi iz Marsina v Čedad; 20. Pozza Ivo, žena in dva sinova iz Bijač v Speter. So imigrirali ( paršli ): 1. Gus Marina iz Grmeka v Tarčet; 2. Huri Angela iz Nuova Caledonia v Tarčet; 3. Laurencig Anseimo iz Torina v Pačejdo; 4. Iuretig Giuseppina iz Krmina v Marsin; 5. Cattalan Nicoletta iz Tricesima v Log; 6. Miscoria Mario, žena in hči iz Pinzana v Laze; 7. Gregori Giuseppina iz Rima v Brišče; 8. Balus Gino, žena in sin iz Čedada v Laze; 9. Floram Gemma iz Prapotnega v Landar; 10. Medves Valentino in hči iz Basiliana v Podvaršc; 11. Saccu Natale in žena iz Kanade v Ruonac; 12. Sturam Albino, žena in sin iz Kanade v Ruonac; 13. Cencig Ettore, žena in dva sinova iz Francije v Ofijan; 14. Bianchini Gino iz Avstralije v Kras. RUONAC V nedeljo, 11. julija, je umarla v čedajskem špitalu Maria Mucig, vdova Specogna - špehuonj ove družine, stara 80 liet. Rajnka Maria je bla teta gospoda Mučiča, famoštra od Sv. Pavla v Srednjem. Podkopali so jo na domačem britofu v Ruoncu. Družini in žlahti naše iskrene sožalje. Črni vrh V torak, 22. junija, so podkopali v Črnem Vrhu pridno in pošteno ženo, teto gospoda Cenčiča, famoštra iz Gorenjega Tarbja. Pisala se je Laurencig Pierina (vdova Cencig). Naj v miru počiva v domači ze-mji. ŠPETER V soboto, 19. junija, je bluo zaries puno noviču po naših dolinah. Poročili so se na Stari Gori Romeo Causerò iz špie- tra in Tamara Baldassi, Slo-vienka iz Trsta. Le na Stari Gori so se poročili Vilma Jussa iz Petja-ga in Tropina Roberto iz Ažle. V Petjage pa so se poročili Sandra Crucil iz tiste vasi in Fedele Marco iz Corno di Rosazzo (Quattroventi). Vsiem našim novičam žel-mo vse narbuojše v življenju, ki ga imajo pred sabo. TAVORJANA TAMORA V domači vasi, v Tavorja-ni in po Benečiji je globoko odjeknila smart mlade žene Adriane Guion. Umarla je v videmskem špitalu, podkopali pa so jo v Mažerolah v torak, 6. julija. Imiela je komaj 26 liet. Rajnka Adriana je bla doma iz Tamor, majhne vasi nad Mažerolami. Imela je žlahtni, srebarni glas in tuo je zamerku naš beneški glasbenik Anton Birtič -Mečanac in jo povabu na sodelovanje. Ob spremljavi Birtičeve harmonike je rada pela, pa tudi brez nje. Poslušali smo jo na raznih nastopih po Benečiji in celo med emigranti po svetu. Povsod so jo radi poslušali in ji tukli na roke. Če bi bla sledila muziki in če bi ji bilo tuo dopuščalo zdravje, bi bla lahko napravla dobro kariero, zaharbtna boliezan pa ji je prekrižala vse račune in nit mladega življenja. Rajnko Adriano bomo ohranili v liepim in venčnim spominu, družini in žlahti, posebno pa mali hčerki Geni naj gre naša tolažba. GRMEK H LOČJE V soboto 19. junija se je rodiu Daniele Vogrig, srečna mama je Patrizia Genova tata pa Alfredo - Fredi iz Hlocja. Mladi par živi u Re-manzaccu. Malemu Danielu, ki je prvi sin, želmo zdravje in puno sreče v življenju, ki ga ima pred sabo. SV. LENART OŠNJE Mundial in mala Martina Katia Primosig - Gianno-va hči, seveda tudi hči od Pie Chiacig iz Ošnjega, ki se je poročila v Lumignac-co lansko lieto, je porodila v videmskem špitalu lepo čičico, kateri so dali ime Martina. Srečan tata je A-driano Marcuzzi in Martina je parva hči mladega para. In veste, kada se je rodila? V nedeljo, 11. julija, glih v tistem cajtu, ko so igrali nogometno tekmo Italija -Nemčija. Kajšan je povie-du, da je Katja porodila Martino, ko je Italija usadi-la Nemčiji parvi gol. Nono Gianni, dvakrat veseu, da je Italija udobila in da je ratu nono, nam je pa poja-snu, da se je Martina rodila med počitkom, v intervalu igre Italija - Nemčija, ker so prej bulili vsi zdravniki v televižion. Naj bo takuo ali drugače, smo vsi veseli, da se je rodila Martina, in vsi ji želimo puno zdravja in sreče v življenju, ki ga ima pred sabo. S edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti Avtoprevoz NABIRALNA AKCIJA ZA SPOMENIK RUDARJU V ŠPETRU SOTTOSCRIZIONE PER IL MONUMENTO AL MINATORE A SAN PIETRO AL NATISONE Prej je bilo nabrano Giovagnoni Pippo - Videm Skupno Lit. 1.716.000 Lit. 10.000 Lit. 1.726.000 LA VERA GUBANA e STRUCCHI RF MIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE UimTSdki mJ di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PROOUZIGME ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D'ORO DAL E.P.T SCHUTTO S. LEONARDO (UDÌ ■Tal. 72300SH PRAVA DOMAČA GUBANCAin . .. ŠTRUKLJI Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIMCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer