Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko 1FH leto xxiv. — številka 39 tJstanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka *> Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč *■ Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sobota, 22. 5. 1971 Cena 50 par List izhaja ou oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poitcclnik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poliettuik. In sicer ob sredah in sobotah glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko 25. maj — dan mladosti mnogo zdravih let, tovatiš Tito Prodaja pianinov Cenjene potrošnike obveščamo, da smo prejeli pošiljko pianinov znamke: ČAJKA 9.857 din ČAJKOVSKI 8.774 din SONATA IN 9.977 din ČERNI 8.106 din Zaradi omejene količine pohitite z nakupom! KRANJ Za obisk in nakup se priporoča Kokra — poslovalnica Dekor Kranj, Koroška 35 9. stran Ena najhujših prometnih nesreč na Gorenjskem Pohod Prešernove brigade V četrtek popoldne je krenila iz Kranja na tridnevni pohod skozi Trboje, Crngrob ln Pod-blico »Prešernova brigada«, ki jo sestavlja 191 mladink, mladincev in pripadnikov JLA. To je ena najmnožičnejših prireditev v počastitev 30. obletnice vstaje in osvoboditve slovenskega naroda. Pred odhodom se je od naslednikov slavne Prešernove brigade poslovil in ji spregovoril Janko Prezelj, navzoči pa so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja Kranja, med njimi predsednik skupščine Slavko Zalokar in predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič, (jk) — Foto: F. Perdan KRANJ Po v Kokri V vseh prodajalnah Kokra Kranj od 1. do 31. maja tradicionalna reklamna prodaja Pomlad v Kokri z nagradnim žrebanjem. 600 lepih dobitkov občan sprašuje JESENICE Q V soboto, 22. maja, bo v veliki dvorani delavskega doma na Jesenicah otvoritev razstave mladih likovnikov in tehnikov. Razstavo organizira odbor za praznovanje meseca mladosti pri občinski konferenci ZMS Jesenice v počastitev 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, 30. obletnice ustanovitve OF in 25. obletnice delovanja mladinske organizacije v občini. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor pod vodstvom Polda Ulage in folklorni ansambel DPD Svoboda Tone čufar Jesenice. Na razstavi se bodo z likovnimi in tehničnimi izdelki predstavili najmlajši iz vrtcev, učenci osnovnih in dijaki srednjih šol. D. S. 0 V četrtek, 20. maja, je bila v dvorani občinske skupščine na Jesenicah skupna seja obeh zborov skupščine občine Jesenice. Na seji so razpravljali o poročilu komisije, ki je vodila razpravo o ustavnih spremembah v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah in po krajevnih skupnostih, sprejeli družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov, predlog odloka zazidalnega načrta Koroška Bela (območje za osnovno šolo) in predlog odloka dopolnitve zazidalnega načrta nove hotelske cone in centralnega območja v Kranjski gori. Na četrtkovi seji so imenovali za ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda »Angelce Occpek« Jesenice tova-rišico Hildo Zgonc in izvolili novega člana sveta za narodno obrambo. D. S. 0 V torek, 18. maja, so v Kranjski gori praznovali krajevni praznik. Na predvečer je bila v kino dvorani proslava, po okoliških hribih pa so zagoreli kresovi. D. S. 0 Zadnji teden je cestno podjetje dokončno asfaltiralo cesto od železniškega podvoza na Blejski Dobravi do pokopališča. Dalje so utrdili in asfaltirali cesto od križišča pri trafiki mimo gostilne Por ter avtobusno postajališče na Lip-cah. Tako se počasi le uresničujejo zamisli in napori krajevne skupnosti, da bi ta naselja dobila sodobnejše poti. srš KRANJ £ Danes zvečer bo dopotovala v Kranj delegacija združenja sindikalnih organizacij iz Savone v Italiji. Italijanski sindikalni delavci s tem obiskom vračajo obisk kranjskim sindikatom, ki so bili v Savoni lani. Obiskali bodo razne kraje na Gorenjskem, si ogledali tovarno Iskro v Kranju in se z našimi sindikalnimi delavci in predstavniki samoupravnih organov pogovarjali o delu sindikata pri nas, o razvoju družbenega in delavskega samoupravljanja in drugem. 30. maja bo delegacija odpotovala v domovino. -Ib £ V soboto, 14. maja, je bila seja društva sanitarnih in laboratorijskih tehnikov — podružnice za Gorenjsko. Posvetovanje članov je bilo zelo plodno. Potrjen je bil predlagani program dela društva. Na seji je bil izvoljen nov nadzorni odbor ter namestnik blagajnika društva. Člani so odločno podprli zavzemanje odbora za društveno aktjvizacijo vseh članov ter predvideno strokovno izpopolnjevanje na seminarjih in izbranih predavanjih. Poudarjena je bila tudi vloga društva v družbenih organih njihovih kolektivov ter strokovnem prispevku k zaščiti, preventivi in varstvu zdravja ljudi. Člani so izrazili željo, da bi v bodoče bilo več strokovnih in posvetovalnih srečanj, ker specifičnost dela ne trpi ozkosti ali pasivnosti. Q Po četrtkovi seji splošnega zbora kranjske občine, na kateri so ocenili potek javnih razprav o ustavnih spremembah v občini, sta bili lo^rni seji obcimke konference socialistične zveze in obč»»rkc konference zveze komunistov. Občinska konferenca socialistične neze je na drugi seji razpravljala in sklepala o programski* osnovah organizacije socialistične zveze za letos in prihodnje leto in o poslovniku občinske kor«ferencc\ Rrz?r> tegT so imenovali nekatere stalne organe občinske konference. — fc» 5«*JI občinske konference zveze komuni*tov pa so razpravljali o uresničitvi stališč in skVpov zadnje seje in o izvajanju stabilizacijske politike v občini. Izvolili so tudi delegate konference zveze komunistov Slovenije in člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. TRŽIČ $ V petek, 14. maja, je bil na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Tržič razgovor o organizaciji kmetijstva in kmetijski politiki v Iržiški občini. Dogovorili so se, da bo posebna komisija izdelala analizo kmetijstva in kmetijske politike v občini ter pripravila predloge za njeno novo organizacijo glede na predlog zakona o združevanju kmetov v zadruge in organizacije združenega dela. Pri sestavi dokumenta bodo sodelovali predstavniki kmetijske zadruge, oddelka za gospodarstvo in veterinarskih ter inšpekcijskih služb. Pripravljeno gradivo bo obravnavala občinska skupščina na eni od prihodnjih sej. -jk Delovni program sveta gorenjskih občin Novo izvoljeni predsednik cveta gorenjskih občin, predsednik tržiške občinske skup-ičlne Marjan Bizjak je za prihodnji teden sklical deveto sejo članov sveta. Seja bo v sredo dopoldne v Radovljici. Tokrat bo svet razpravljal o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, za kar bo gradivo pripravil občinski sindikalni svet škofja Loka. Na dnevnem redu je razen tega tudi informacija o dosedanjem delu raziskave dolgoročnega programa razvoja Gorenjske in povzetek iz programa in poročil o gradnji ter financiranju kliničnega centra v Ljubljani. Svet bo na seji izvolil že predsednike in člane komisij ter sprejel delovni program za naslednje mandatno obdobje. a. r. V zadnjem času si avtobusna podjetja na vso moč prizadevajo, da bi čimbolj ugodila željam in potrebam potnikov. V ta namen pogosto spreminjajo vozne rede in na proge dajejo nove avtobuse. Toda včasih se le zgodi, da podjetja ne znajo prisluhniti željam ljudi. To bi se lahko reklo tudi za zgornji del Poljanske doline. Žirovska podjetja si že dolgo prizadevajo, da bi zagotovila delavcem avtobusni prevoz. Vsa posredovanja podjetij in posameznikov pa so bila doslej na žalost zaman. Delavci, ki se vozijo na delo v Gorenju vas ali Žiri iz spodnjega dela doline, si morajo prevoz priskrbeti sami. Najobičajnejše prevozno sredstvo pri delavcih pa je seveda kolo ali moped. Ker se vozijo na delo ob vsakem vremenu, niso redki primeri, da si kmalu nakopljcjo tako ali drugačno bolezen. Sicer je avtobusnih zvez čez dan kar precej, a prvi avtobus pripelje v Žiri šele nekaj minut po osmi uri zjutraj. Potrebno bi bilo, da bi delavce za prvo izmeno pripeljal v žiri okrog 6. ure zjutraj, za drugo "pa okrog 14. ure popoldne. Prav tako bi bilo potrebno bolj uskladiti vozni red za prevoz z dela. Vprašati se je treba, če je potrebno za neko stvar toliko prošenj, kot jih je že bilo izrečenih za omenjeno ureditev prevoza. Koliko bolezni si bodo delavci še na kopali, da bo prevoz končno le urejen? To so vprašanja, ki si jih že dolgo zastavljajo prizadeti. Končno pa bi bil urejen prevoz dobrodošel tudi za podjetja v teh krajih, ker bi dobila nove delavce. Sprejem v zvezo mladine V torek, 25. maja, bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju slovesna prireditev ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. Predstavniki mladinskih organizacij osnovnih šol bodo prejeli mladinske izkaznice za nove člane organizacije. Sprejemi pa bodo še pred koncem šolskega leta na letnih konferencah RADOVLJICA ZM posameznih šol. Letos bo sprejetih v ZM prek 700 pionirjev iz kranjske občine. V Skofji Loki pa bo 25. maja popoldan pred skupščino občine Skofja Loka koncert pevskih zborov združen z osrednjim sprejemom pionirjev vseh šol loške občine v zvezo mladine. -lb 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek popoldne sestal sekretariat sekcije za kmetijstvo. Razpravljali so o zakonu o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in v pogodbene skupnosti. Sklenili so tudi, da bodo v kratkem sklicali aktiv kmetov v občini. % V četrtek popoldne se je sestal tudi politični oziroma samoupravni aktiv tovarne Veriga Lesce. Razpravljali so o predlaganih ustavnih spremembah, četrtkova razprava v Verigi je bila zadnja javna razprava o ustavnih spremembah v občini. % Prihodnji teden v sredo bo 28. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Med drugim bodo na seji obravnavali zazidalne načrte za Dobe, Rečico, Koritno in Polje ter socialno problematiko v občini. A. ž. ŠKOFJA LOKA 0 V sredo je bila v Skofji Loki 10. redna seja predsedstva občinske konference ZMS. Na njej so novo izvoljene člane seznanili z delom predsedstva OK ZMS, pregledali so sklepe 3. konference občinske organizacije mladine, govorili so o seminarju za vodstva mladinskih aktivov, o pripravah na delovno akcijo »Banja Luka 71« in drugem. Nadalje je bila na dnevnem redu tudi razprava o udeležbi škofjeloških mladincev v mladinskem kulturnem tednu, ki bo v Ljubljani od 24. do 29. maja in razprava o problemu mladinskih plesov v Skofji Loki. Na seji predsedstva so se tudi pogovorili o pripombah na osnutek zakona o družbenem dogovarjanju o delitvi osebnih dohodkov. -Ib % V okviru praznovanja meseca mladosti bo 22. maj ob 9. uri v Centru slepih v Skofji Loki šahovski turnir. Prav tedaj bo na igrišču osnovne šole Cvetko Golar na Trati tekmovanje v košarki. Pomerili se bodo pionirji, pionirke ter mladinci in mladinke. Taborniki pa za ta dan pripravljajo akcijo Ilegalec. V nedeljo se bo ob 7. uri pričel strelski turnir za pokal »meseca mladosti« v Vincarjih, ob 9. uri pa judo turnir v zadružnem domu v Žirch. -Ib Zbor grupe odredov na Pristavi V nedeljo, 23. maja, bo ob 11. uri na Pristavi v javorni-ških rovtih zbor grupe pionirskih in mladinskih odredov jeseniške občine. Pohoda se bo udeležilo prek 2000 pionirjev in mladincev in predstavlja zaključno prireditev republiške akcije Ob mejnikih revolucije. Na Pristavi bo tudi sprejem pionirjev v Zvezo mladine, krajši kulturni program ob tabornih ognjih, pripadniki JLA pa bodo mladim pokazali nekaj vojaških vaj. Kot častni gost se bo pohoda, ki ga organizira občinska konferenca ZMS Jesenice, udeležil prvi komandant slovenskih partizanov Franc Le-skošck-Luka. D. Sedej Seminar v Preddvoru V petek, soboto in nedeljo je bil v Preddvoru seminar o splošnem ljudskem odporu. Sodelovali so predsedniki terenskih aktivov, predsedniki skupin, ki so pri terenskih aktivih odgovorni za splošni ljudski odpor in predstavniki specializiranih organizacij-V predavanjih so govorili ° pomenu splošnega ljudskega odpora in sprejeli naloge, ki jih imajo mladi na tem po-di"očju. Sprejeli so tudi sklepe razprave o splošnem ljudskem odporu in na podlag* tega pripravili poseben akcijski program. Mladinci so razpravljali tudi o sprejemu mladih v Temeljito so tudi obdelali sklepe zadnje konference ZMS Kranj, ki je razpravljala o uveljavitvi mladih. -lb Varčujmo za potovanje 1 Dosledno in pospešeno uresniče vanje sprememb V vseh gorenjskih občinah bodo v nekaj dneh s sejami splošnih zborov končali z več kot mesec in pol trajajočimi javnimi razpravami o ustavnih spremebah na terenu, v delovnih organizacijah in drugih samoupravnih skupinah. Štefanu Kadoiču iz Kranja, ki je tudi sodeloval v javni razpravi smo pred koncem le-te zastavili nekaj vprašanj. »Kaj menite o predloženih in obravnavanih ustavnih spremembah?« »Predloženi ustavni amandmaji vsekakor poglabljajo samoupravne odnose oziroma bogatijo samoupravno osnovo. Prav zato je razumljivo, da so občani na vseh razpravah predloge podprli in se hkrati zavzemali za dosledno in čiimhitrejšo uresničitev sprememb. Tudi sam mislim tako. čeprav menim, da je že sedanja ustava dajala precej možnosti za takšno delovanje kot ga sedaj obravnavajo predloženi amandmaji.« »Ali to pomenil, da uresničitev sprememb ne bo tako lahka?« • Glede na dosedanje več kot 20-lotne samoupravne izkušnje se mi zdi, da nas po sprejetju ustavnih amandmajev čaka odgovorno in tudi dokaj težko delo. Težko mislim zato, ker ne vem, če smo kadrovsko res najbolje pripravljeni za uresničitev sprememb. Prepričan sem sicer, da po sprejetju ne moremo pričakovati hitrih sprememb, vseeno pa pospešenega uresničevanja ne bi smeli zanemarjati. Ljudje so namreč pokazali, da so pripravljeni uresničevati predložene spremembe in prav zato bi bilo možnosti za takšno dalo treba čimprej zagotoviti. Delovnim ljudem bi bilo treba omogočili, da bodo resnično sami upravljali s sredstvi. To zagotavlja sicer že sedanja ustava, ki pa delovnim ljudem daje samo pravico ne pa Štefan Kadoič tudi sredstva za takšno upravljanje.« »Kakšne pa so bile po vašem mnenju dosedanje javne razprave?« »Po moje se je na njih pokazalo, da so ljudje seznanjeni s predloženimi spremembami ali bolje povedano s predloženim besedilom. Ob tem pa so iskali odgovore na konkretne spremembe. Bolj kot nakazane načelne rešitve je ljudi zanimalo kakšne bo na primer imela možnosti republika kot država, kakšni bodo davčni sistem, kotizacija, družbeno dogovarjanje, socialna in ekonomska gotovost, kdo, kdaj in kako bo spremembe uveljavil oziroma zagotovil, da bodo zaživele. Skratka v razpravah je bilo vrsto konkretnih vprašanj, pri čemer pa konkretnih odgovorov mi bilo veliko. Osebno sem prepričan, da ustavni amandmaji ne morejo biti drugačni kot načelni. Vseeno pa bi bile razprave vsaj pri nekaterih vprašanjih" morda lahko malo konkretnejše.« A. žalar lorenjski gimnazijci v Savi V sredo, 19. maja, je obiskala kranjsko Savo skupina 40 dijakov iin dijakinj gimnazije iz Kranja, škofje Loke in Jesenic, ki so se na pobudo tovarne pomerili v znanju fizike, matematike in kemije. Ker Sava iz leta v leto povečuje proizvodnjo, potrebuje vedno več mladih strokovnih sodelavcev. Najboljše dijake je Sava pripravljena šti- pendirati med študijem na univerzi in jih po končanem šolanju tudi zaposliti. Sredina akcija ni prva. Aprila je obiskalo tovarno tudi 45 učencev kranjskih osnovnih šol, ki so po končanem ogledu pisali spis o vtisih, ki so jih dobili v tovarni. Najboljši sestavki so bili nagrajeni. -jk Mercator V naši blagovnici v Tržiču vam je vedno na voljo bogata izbira pralnih strojev za pomivanje posode, hladilnikov, štedilnikov ter ostalih gospodinjskih pripomočkov. Prodaja na kredit cene Konkurenčne Kam po šoli? Miran Anžič iz Kranja obiskuje osmi razred na osemletki Lucijan Seljak. »Odločil sem se za vpis na kadetsko šolo v Vikr-čah. že lani mi je o tej šoli pripovedoval prija« tel j, letos pa sem šolo o-biskal in mi je kar všeč. Starši nimajo ničesar proti, tako da ni posebnih zaprek. Posebno mi je bilo všeč, ker je na šoli veliko športa, imajo bazen, posebno progo za vožnjo z motornimi kolesi in drugo. Malo me mika, da bi po končani kadetski šoli nadaljeval šolanje na pravni fakultetu.« Kadetska šola v Vikr-čah traja tri leta. Treba je imoti dokončano osemletko in opraviti sprejemni izpit iz slovenščine ter preizkus telesne zmogljivosti. Letos bodo sprejeli 150 učencev, šolanje je brezplačno, v času šolanja pa se učenci nauče voziti moped, motorno kolo in avtomobil ter fotografirati. Miličnik - kadet ima po končani šoli možnost vpisa na pravno fakultoto ali na višjo upravno šolo. Za vse, ki bodo do 31. julija vezali 2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo. Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Škofja Loka — Železniki gorenjska kreditne prireja ŠKOF, JI LOKI m 9 pri Gorenjski I kreditni banki POSLANCI SRBIJE IN POKRAJIN NA GORENJSKEM — Na povabilo republiškega kluba poslancev je prispela v ponedeljek na 6-dnevni obisk v Slovenijo 14-čianska delegacija sekcije poslancev republike Srbije in avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova. Med obiskom v Sloveniji so se seznanili z gospodarskim in družbenim razvojem naše republike ter z izkušnjami kluba poslancev v republiki. — Po obisku v raznih krajih Slovenije je delegacija v sredo obiskala Gorenjsko. Dopoldne so si poslanci najprej ogledali kranjsko Iskro in se pogovarjali s predstavniki vodstva in kranjske občine. Posm so obiskali Begunje, kjer so si ogledali muzej in položili venec na grobišče talcev ter nato obiskali še tovarno Elan. Pozno popoldne pa so se na Bledu pogovarjali s predstavniki radovljiške občine in s slovenskimi poslanci z Gorenjske. — Na sliki: Delegacija poslancev v Iskri. — (A. Ž.) — Foto: F. Perdan Danes finalno tekmovanje Na kopališču v Radovljici bo danes dopoldne finalno tekmovanje najboljših oddelkov prve pomoči v občini. Pomerilo se bo 25 oddelkov prve pomoči iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Najboljši oddelek bo prihodnji mesec nastopil na republiškem tekmovanju v Velenju. Tekmovanje pa organizirata oddelek za narodno obrambo radovljiške občinske skupščine in občinski odbor rdečega križa. V radovljiški občini so za zdaj že imeli tri izločilna tekmovanja, na katerih se je pomerilo 74 oddelkov prve pomoči. 7. maja je bilo takšno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 8. maja na Bledu in 15. maja v Radovljici. V Bohinjski Bistrici so bili naj- boljši: oddelek prve pomoči krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, drugi je bil oddelek Transtui istovih hotelov Bohinj, tretji pa oddelek obrata Gozdnega gospodarstva v Bohinjski Bistrici. Na Bledu so bili najboljši naslednji oddelki: prvi oddelek krajevne skupnosti Mlino — Bled, drugi krajevna skupnost Rečica — Bled in tretji oddelek prve pomoči hotela Jelovica. V Radovljici pa so bili med delovnimi organizacijami najboljši oddelki Plamena, Iskre Lipnica in osnovne šole Gorje, med krajevnimi skupnostmi pa Lancovo, Lesce — Studenščice in Begunje. Na današnjem finalnem tekmovanju se bosta pomerila dva oddelka iz Bohinjske Bistrice oziroma iz Bohinja, 5 z Bleda in okolice in 18 iz Radovljice. a. Ž. Varstvo borcev šn VVI V Kranju je bilo v torek dopoldne področno posvetovanje o dosedanjem sistemu varstva borcev in vojaških vojnih invalidov ter o predlogih za izpopolnitev tega Mladina pred mikrofonom Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo danes (sobota)) ob 20. uri v dvorani Kazine na Bledu pripravila oddajo Mladina pred mikrofonom. Pred torkovim sprejemom 380 pionirjev po osemletkah v radovljiški občini v mladinsko organizacijo bo današnja prireditev zadnja v okviru proslav in praznovanj meseca mladosti v radovljiški občini. Na prireditvi, kjer bodo razglasili tudi rezultate različnih tekmovanj v občini in najboljšim podelili nagrade, se bo pomerilo 11 ekip iz mladinskih aktivov v občini. Tričlanske ekipe bojio odgovarjale na vprašanja jo 30-letnici ustanovitve osvo-hpdiLne fronte in o 50-letnici telesne vzgoje in športa v Gorjah. Najboljšim ekipam bodo razdelili nagrade, pokale in diplome. V počastitev meseca mladosti je občinska konferenca zveze mladine ta mesec pripravila v raznih krajih v občini več tekmovanj, na katerih so sodelovali mladinski aktivi, klubi, šole in pripadniki JLA. Tako je bil na Bledu turnir mladinskih ekip v odbojki, v Lescah šahovski brzoturndr, v Kamni gorici tekmovanje v malem nogometu in v Radovljici streljanje z zračno puško in tek po ulicah Radovljice. V torek bodo sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo na šolah v Lipnici, Radovljici, Lescah, na Bledu, v Gorjah in v Bohinjski Bistrici. a. 2. sistema. Posvetovanja so se udeležili predstavniki občinskih organizacij zveze /druženj borcev in vojaških vojnih invalidov iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča, Jesenic in Kamnika. Razpravo o nadaljnjem razvoju varstva borcev in VVI je pripravila komisija republiške skupščine za vprašanja borcev NOV skupaj z republiškim odborom ZZB NOV Slovenije. Predstavniki organizacij iz posameznih gorenjskih občin so na posvetovanju med drugimi podprli predloge o uredi ti vi statusa borca za žene, nadalje statusa borca za tiste, ki so pred 1944 letom vstopili v NOV in takrat še niso bili stari 15 let. Strinjali so se tudi, da bi se odpravil prispevek za zdravila za vojaške vojne invalide in menili, da bi bili tega prispevka oproščeni tudi borci, ki dobivajo mmimalno pokojnino ter drugi V razpravi so predstavniki organizacij iz občin opozorili tudi na posamezne pmbj«he, s katerimi se srečujemo pri rednem delu. a. Z. . Sodobnejša tehnika - večja varnost ljudi Generalni podpolkovnik letalstva Nikola Ljubičič je v ponedeljek, 17. maja, sklical v Zagrebu novinarsko konferenco pred letošnjim praznovanjetn jugoslovanskega vojnega letal-' stva in protiletalske obrambe. Ker je bil generalni podpolkovnik službeno zadržan, je pogovor z novinarji iz Slovenije in Hrvaške vodil njegov pomočnik polkovnik letalstva Slobodan Alagić. Na novinarski konferenci je v glavnem tekla beseda o vključevanju mladih v letalske vrste, povezovanju letalcev in protiletalske obrambe z enotami teritorialne obrambe, novostih in spremembah v letalstvu in še o nekaterih drugih vprašanjih. Novinarje je najbolj zanimalo, kateri so največji uspehi, ki so jih letalci in protiletalska obramba dosegli v preteklem letu. Med najvažnejše dosežke štejejo: vedno večje uvajan je sodobne radarske tehnike, ki posebej priha-ha do veljave pri dejavnosti nadzvočnih letal in raketnih enot. Dalje: osvojitev našega reaktivnega letala jastreb, ki je pkod naše letalske industrije in ki postaja oborožitev naših letalskih enot. Med večje uspehe štejejo tudi ureditev letališč, ki so zdaj zavarovana za primere klasičnih aH atomskih napadov. Veliko pozornost so posvetili tudi zaščiti tehničnih sredstev, letalom in ljudem na letališčih. Ob koncu niso pozabili omeniti tesno sodelovanje, ki so ga z zadnjimi vajami v Cerkljah, na Brniku in tudi drugje vzpostavili z enotami teritorialne obrambe. V tej smeri bodo naredili še več in poskušali poiskati še druge oblike sodelovanja. Najtežje vprašanje, ki jih muči, je nezadovoljiva narodnostna sestava. Res, da je zadnje čase, odkar se mladi šolajo na gimnaziji maršala Tita v Mostarju, precej bolje, vendar je v vrstah letalcev in v tehničnih enotah, kjer morajo sodelovati strokovnjaki, še precejšnja vrzel: manjka slovenskih fantof/. Ker pa se bo v kratkem spremenil status gojencev vojnih akademij - diplomanti bodo postali inženirji — bo poklic postal precej bolj mikaven. S. Doki Nagrajeni delavci V tovarni pohištva Stol Kamnik so nedavno 19 delavcev nagradili z ročnimi urami. Po pravilniku tega podjetja dobi ročno uro vsakdo, ko dopolnli 25 let dela v tovarni. Podobne pravilnike imajo tudi v nekaterih drugih podjetjih. Tako so v tovarni Svit v Kamniku nagradili 22 delavk in J delavce, ki so že od 1946. leta v podjetju, z ročnimi urami. J. V. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZ. 1. OSEBNI AVTO RENAULT R-4, leto izdelave 1969, s 37.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 12.250 din. 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 125 PZ, leto izdelave 1970, s 6.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 33.150 din. 3. OSEBNI AVTO RENAULT R4, leto izdelave 1964, s 71.370 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 4.500 din. 4. OSEBNI AVTO PRINZ NSU-1200 C, leto Izdelave 1970, z 22.382 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 7.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 26.5.1971, ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ GLAS # 5. STKAN i -_ ENTRAL Delovna skupnost Restavracije Park razpisuje prosta delovna mesta: t očaj ko 2 vajenca za strežbo 2 vajenca za kuhinjo 1 vajenko za slaščičarno Ponudbe je treba poslat? na naslov: Restavracija Park Kranj. Odbor za zaposlovanje v podjetju Puškama Kranj razglaša naslednja prosta delovna in učna mesta: 1. več VK in KV strugarjev 2. več VK ali K V rezkalcev 3. več VK ali K V brusilcev za okroglo hi votlinsko brušenje Kogoji: da je kandidat zdrav, da ima odslužen vojaški rok, da ima stanovanje v Kranju ali okolici (podjetje nima stanovanj) Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1., 2. in 3.: dokazilo o doseženi kvalifikaciji v stroki, delo v dveh izmenah, poskusno delo 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku oziroma dogovoru. 5 učnih mest za poklic kovinostrugar 5 učnih mest za poklic rezkalec 5 učnih mest za poklic orodjar 2 učni mesti za poklic brusllec 1 učno mesto za poklic strojni ključavničar 2 učni mesti za poklic puškar 2 učni mesti za poklic kopitar °£°j: uspešno dokončana osemletka. P.r-,Jave sPrejema uprava podjetja do zasedbe prostih mest. Projektivno ie Kranj išče tehničnega risarja - (ko) za risanje elektroinstalacij JJastop službe 1. avgusta 1971. isrnene ponudbe pošljite do 31.5.1971 na Projek-,vno podjetje Kranj, Cesta JLA 6/1. Veliko povpraševanja — malo delavcev Bolj kot prejšnja leta se je letos na Gorenjskem pokazalo, da primanjkuje delavcev. Delovne organizacije so v začetku letošnjega leta prijavile komunalnemu zavodu za zaposlovanje, da bi zaposlile 5956 delavcev. Največ delavcev predvsem nepriučenih in priučenih potrebuje industrija, predvsem tekstilna in clektro. Tekstilna industrija, ki je že dlje časa v gospodarskih težavah, ni privlačna za zaposlovanje novih delavcev, tekstilne tovarne pa imajo tudi velik odlf.v delavcev. V nekaterih delovnih organizacijah te stroke celo razmišljalo o ukinitvi te delovne izmene. Velika razlika med povprašvan jem in pa ponudbo delovne moči pa bo imela za tekstilne industrijo verjetno še drugačsic posledice. V vseh gorenlsk'h občinah potrebe po delavcih presegajo nepravilen priliv. Po približni oceni konča na Gorenjskem vsako leto šolanje okoli 2800 učencev, drakov in študentov. Goreniska pa letos potrebuje vsaj 6000 novih delavcev vseh stopenj izobrazbe. Največ delavcev potrebuje kranjska občina (1700), jeseniška in radovljiška po 1300, škofjeloška 1200, tržiška občina pa le 350 novih delavcev. Že dlje časa si gorenjsko gospodarstvo pomaga iz zadrege z »uvažanjem« delavcev iz drugih krajev Slovenlic in tudi iz drugih republik. Kljub temu pa bo po predvidevanjih delavcev zavoda za zaposlovanje ena tretjina potreb po novih delavcev na Gorenjskem ostala letos nepokrita. Manj problemov z zaposlovanjem novih delavcev imajo gospodarske panoge s sezonskim načinom dela: gozdarstvo, gradben« tvo in komu Popravilo ceste v Žireh V zadnjih dneh delavci Cestnega podjetja Kranj popravljajo cestišče skozi Žiri. Od Dobraeevc pa do konca naselja Žiri je namreč zmrzal letos pozimi asfaltno prevleko na časti močno pokvarila. Za zdaj bodo cesto le zakrpali, ker nove asfaltne prevleke ne mislijo položiti vse dotiej, dokler ne bo urejena kanalizacija v žireh. Ko bodo urejali kanalizacijo, bodo namreč cestišče morali še večkrat prekopati. Seveda je krpanje že tako ozke ceste le tehod v sili. -J« nala. Delovne organizacije z nesezonskim načinom dela pa dobe delavce od drugod le, če imajo zanje tudi stanovanja. Letos posebno slabo kaže tudi gostinskim podjetjem. Samo v radovljiški občini bi letos potrebovali 200 kva'ifi ciranih in priučenih gostinskih delavcev. Turistično gostinska podjetja, vsaj nekatera, si pomagajo iz zadreg na več načinov. Prav sedaj se v Murski Soboti pripravlja 25 deklet v gostinskem tečaju, da se bedo zaposlile v Trans t u-ristoviii hotelih. Med najbolj iskanimi poklici na Gorenjskem so ekonomisti, komercialisti, strojniki in pravniki ter delavci s poklicem kovinske, gradbene« gostinske in trgorJke stroke. L. M. Gradnja samskih domov v loški občini V ponedeljek so se v samski dom v Železnikih vselili prvi stanovalci. Dom v Železnikih je prvi samski dom v loški občini in je izredno moderno opremljen. Zgrajen je za potrebe Iskre in Alple-sa in ima 138 postelj. Cena bivanja znaša od 105 do 165 N din na stanovalca mesečno, kar je odvisno od števila postelj v sobi. Stanovalci ob taki udobnosti ne morejo prav nič pogrešati. Na voljo jim je tudi posebna soba za gledanje televizijskega sporeda, lahko pa jim postrežejo tudi s kavo in čajem. Nad izredno sodobno opremo je bil pretekli teden še posebno začuden predstavnik brežiške občine, ki si je dom ogledal. V novom domu namreč sta- nuje veliko delavk iz te občine, ki so zaposlene v Alplesu. V kratkem bodo začeli graditi tudi samski dom na Trati. To bo 8-nadstropna stolpnica s 160 posteljami. Tudi v tem domu bodo stanovalcem na voljo podobne udobnosti kot v Železnikih. Direktor Loka-investa Jože Hauptman mi jo povedal, da so stanovanja zdaj res komfortna, a so d) vsej udobnosti mislili tudi za nekaj lot naprej. Predvsem jo pomembno to, da bodo stanovalcem tudi čez nekaj let še nudila vse ugodje. Izboljšave bodo lahko šle le še na račun zmanjševanja postelj v sobah, od sedanjih treh, ki so po nekaterih sobah, do eno postelje v sobi. -ig Zakaj podaljšan delovni čas V ponedeljek so v podjetju Kroj v Skofji Loki začeli delati po deset ur dnevno. Zakaj tako? O vzrokih za podaljšanje delovnega časa smo se pogovarjali s predsednikom sindikalne organizacije v Kroju Antonom Divjakom. »Smo sredi najbolj intenzivnega izdelovanja konfekcije za jesen in zimo. Imamo velika naročila, ne samo domačih partnerjev, temveč tudi tujih kupcev. Ker smo prejšnji mesec izgubili 15 dobrih kvalificiranih delavcev, bi delo težko opravili v rednem delovnem času. Ob ukinitvi obrata v Gorenji vasi so se delavci iz doline raje zaposlili v šeširju, ki je tam ustanovil obrat. Ta odpoved je prišla tako nenadoma, da nismo uspeli priučiti novih delavcev. Pogodbe s kupci pa so že podpisane. če bi jih kršili, bi ugled podjetja močno padel. Radi pa bi tudi več zaslužili, ker moramo odplačevati anuitete za nove proizvodne prostore, kamor smo se vselili pred kratkim.« 0 »Kako ste se odločili za podaljšan dek>vrri čas?« »Najprej je o tem razpravljal delavski svet, nato pa smo sklicali sestanek vsega kolektiva. Treba se je bilo odločiti, ali poiščemo kooperante ali podaljšamo delovni čas. Odločili smo se, da bomo delali po deset ur dnevno. In to toliko časa, da bodo naročila izpolnjena. V nekaj dneh bo podpisan sporazum med delavci in tehničnim vodstvom ter komercialo o plačilu nadur. Sicer pa smo plačani od izdelanega kosa obleke, želimo pridobiti tudi nove sodelavce, zato smo organizirali priučevalni tečaj, ki ga obiskuje prek 20 delavcev. V začetku junlija bodo že nastopili službo pri nas.« £ »Kako je urejeno s prevozi na delo in prehrano?« »Iz Sovodnja pripelje vsak dan zjutraj avtobus, ki pobere delavce po vsej Poljanski dolini. Ob 5,30 je na Trati. Delavci iz škofje Loke in okolice pa prihajajo na delo ob 5. uri. Te pripelje lokalni avtobus. Ob 15. uri se avtobusi vračajo. Tudi za prehrano smo poskrbeli. Ob 9. url dobimo vsi zaposleni topli obrok, ob 13. uri sendviče, vmes pa večkrat sokove in druge brezalkoholne pijače.« L. Bogataj *|0 Miha l«J Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Pred fa.šističnim suženjstvom niso varni ne Madžari ne Romuni pa tudi Jugoslovani ne. Še manj varni pred njimi so tisti, ki sklepajo z njimi prijateljske zveze. Končno bo prišla na vrsto tudi kapitalistična Francija s svojimi kolonijami. Saj se sama obdaja s svojimi najbolj zagrizenimi sovražniki. V Španiji dovoljujejo Mussoliniju in Hitlerju, da ji gradita na Pirenejih sovražno mejo in sekata njene zveze s severno Afriko. Z izgubo CSR je izgubila Francija važnega zaveznika na vzhodu. Naj ne mislijo francoski imperialisti, da bi se Chamberlain ne mogel pobotati s Hitlerjem tudi na račun njihovih kolonij in celo na račun same Francije. Takrat pa bo za Francijo prepozno. Edina rešitev za Francijo in vse demokratične narode je, da se združijo v močno demokratično fronto, ki bo pripravljena ustaviti pohod s krvjo oškropljenega fašizma po svetu. Za to pa je treba, da se Anglija in Francija otreseta izdajalskih vlad, ki so v skrivni zvezi z Mussoli-nijem in Hitlerjem in ki pod demagoškimi gesli »Vse za ohranitev miru« tirajo človeštvo kljub vsemu v novo svetovno klanje in v novo suženjstvo.« Tako je pisal Slovenski poročevalec oktobra 1938. Pisec članka je upal, da se bo .češkoslovaška z vso silo vrgla na delo v novih mejah'. Tako so upali tudi jeseniški komunisti, ki so ob Hitlerjevi zasedbi Sudetov preko svoje rdeče občine na Koroški Beli in župana Venclja Perka izrazili svojo prizadetost ob tem nesrečnem dogodku v poslanici češkemu konzulu v Ljubljano. Ta se jim je za sočustvovanje zahvalil, v svojem odgovoru pa je zapisal, kakor že vemo, tudi to, da se »Češkoslovaška uvršča zdaj v Novo Evropo« in bo v tej »novi Evropi našla svoje mesto«. Dogodki so kaj kmalu pokazali, da se okrnjena češkoslovaška namerava vključiti v fašistični 'novi red' v Evropi. Že Beneš se ni hotel zameriti Evropi in odpreti vanjo vrata 'boljševizmu', ko je ob miinehenskem mešetarjenju odklonil sovjetsko zavezništvo, njegov naslednik (pravzaprav drugi naslednik, ker prvi je bil general Sirovv od 4. oktobra do 30. novembra 1938) dr. Emil Hacha pa je ob izgubi vere v nekdanje zahodne zaveznike skušal svojo politiko nasloniti tesno na Hitler- Gorenjski sejem Kranj C. Staneta Žagarja 27, telefon 21-580 razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. skladišče zidana stavba na površini ca. 400 m* na Visokem pri Kranju (4 km od Kranja ob cesti Kranj—Jezersko); 2. osebni avto zastava fiat 1300, letnik 1965 v voznem stanju. Ogled razpisanih osnovnih sredstev je vsak dan od 7. do 10. ure, oziroma po dogovoru. Licitacija za odkup osnovnih sredstev bo 5. junija 1971. ob 10. uri na upravi Gorenjskega sejma, kamor do omenjenega roka lahko pošljete tudi pismene ponudbe. jevo Nemčijo. To naj bi mu sposloval novi zunanji minister Chvalkovskv, že star oboževalec Hitlerja in Hitlerjevega nacističnega gibanja v Nemčiji. Svojčas je bil češki poslanik v Berlinu in Rimu in se je že takrat navdušil za avtoritativne fašistične vladavine in družbene sisteme. Leta 1927 je prvič javno izrazil svoje občudovanje do Hitlerja, obenem pa tudi vero, da bo Hitler nekega dne prišel v Nemčiji na oblast, kar je sporočil tudi takratnemu predsedniku češkoslovaške republike Masarvku, ta pa ga je ostro zavrnil in mu sporočil, naj mu s takimi bedastimi in nesmiselnimi poročili ne prihaja več pred oči. V svoji jezi je poslaniku Chvalkovskemu rekel celo, da je bedak. Tok dogodkov pa je vendarle spremenil Chvalkovskega in njegovo predvidevanje, ki je bilo bolj želja občudovalca fašizma kakor predvidevanje, v .preroka' in ,vidca prihodnosti', kar ga je takoj povzdignilo v ministra za zunanje zadeve v novi okrnjeni češkoslovaški. In ta nekdanji .prerok' je kot novi češkoslovaški minister za zunanje zadeve smatral za svojo prvo dolžnost da zaprosi fiihrerja za avdienco, kjer se mu je poni/no poklonil in ga še bolj poniževalno zaprosil, naj mu veliki fiihrer da smernice, kako naj novo češkoslovaško vključi v 'novi evropski red', obenem pa poudaril 'veliko vrednost', ki jo on — Chvalkovskv polaga v jamstvo, ki ga ima za neodvisnost češkoslovaške prav Velika Nemčija. Toda Nemčija ne nobena druga podpisnica munehenskega sporazuma ni dala Češkoslovaški nobenih garancij za nedotakljivost njenih novih meja. Hitler je sicer 26. septembra 1938 govoril: »Sudeti — to so moja zadnja ozemeljska zahteva, ki jo postavljam, zahteva, od katere ne morem odstopiti. Smatram za svojo dolžnost, da ponovno poudarim, da bi bili z rešitvijo sudetskepa problema rešeni za Nemčijo vsi drugi ozemeljski problemi v Evropi . . .« Toda komaj je Hitler zasedel Sudetc in v času, ko je evropski meščanski tisk na veliko pisal o velikih upih na evropski mir, je že Goring z fiemškimi industrial-ci pospešil oboroževanje nemške vojske. »Fiihrer me je pooblastil, da abnormno pospešim oboroževanje,« je govoril Goring predstavnikom nemške oboroževalne industrije 14. oktobra 1938. »Letalske sile moram v najkrajšem času petkratno povečati. Ustvariti moramo velike množine napadalnega orožja, zlasti težkega topništva in težkih oklopnikov. Toda državna blagajna je prazna (akcija proti češkoslovaški je izčrpala nemške devizne rezerve — op. p.) ... in jaz bom nemško gospodarstvo, če bo potrebno, pospešil tudi z najbolj brutalnimi sredstvi.« Brutalna sredstva, o katerih je Goring govoril, so bila v prvi vrsti pritisk na nemško dclav-stvo in na ustaljeni osemurnik, ki ga je nameraval zopet spremeniti v dvanajsturnik (spomnimo se samo dvanajsturnega delavnika med vojno v času okupacije tudi pri nas! — prip. p.). K temu naj bi Goringu pomagala pri priganjaškem delu tudi organizacija 'Arbeitsfront', nacistični sindikat (po katerem je vlada JRZ v Jugoslaviji organizirala svoj fašistični posnetek Jugoras (v Sloveniji Zvezo združenih delavcev). Goring M preko organizacije 'Arbeitsfront' zagrozil nem; škemu delavstvu z »najstrožjimi postopki prOM motnjam v gospodarstvu (beri: v oboroževalnj industriji!), ki bi jih bili lahko krivi delavci«, M se zlasti v priključeni Avstriji še niso znašli v 'novem redu'. »Osemurnega dela ni več ... Kief bi se (tej odločitvi) delavstvo upiralo kakor r>a primer v Ostmarki,« je zagrozil predvsem avstri.1* skim delavcem, »tam bom uvedel prisilno delOi uvedel bom TABORIŠČA ZA PRISILNO DELO.« Ukinitev osemurnika in pospešeno delo v oboroževalni industriji je napovedovalo vse prej, kakor upanje na MIR, KI GA JE OHRANIL EVROPI ANGLEŠKI PREMIER CHAMBERLAIN z žrtvovanjem Sudetov Hitlerju na račun češkoslov'3; ške. Ta Goringova konferenca s predstavnik1 nemške oboroževalne industrije je bila istega dne kakor avdienca Chvalkovskega pri Hitlerju« avdienca, na kateri je Chvalkovskv Hitlerju zag0" tavljal, da bo poskrbel sam za stoofemdesetstt* pinjski obrat češkoslovaške politike. Da pa "* mu bilo to lažje, naj bi mu Hitler zagotovil £a' rancijo za neokrnilev novih meja ČSR. Hitlef mu ni odgovoril nič določenega, marveč je san10 poudaril, da bo za ČSR najboljša garancija tedaj, če bo nova češka vlada znala ustvariti >>7f' dovolj ive odnose« pri reševanju manjšinski!1 vprašanj, predvsem vprašanja madžarske mali* šine, ki mora biti čimprej rešeno, da bi ČSR f>e krenila na nekdanja 'kriva pota'. Nova češkoslovaška vlada se je po vrnitv Chvalkovskega iz Berlina takoj potrudila, da H uresničila Hitlerjeve zahteve. Že sredi oktobra 1938 je češki poslanik Mastnv sporočil GoringiJ-da je češkoslovaška politika za 180 STOPIŠ MENJALA SVOJ POLITIčNi KURS: v zunanji P* litiki naslonitev na Nemčijo, v notranji Pa V skrajno desno smer, ki je začrtala predvsem IZKORENITEV KOMUNIZMA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM in SPOPRIJEM Z JUDOVSKIM PR0' BLEMOM. KRIVCI, da je Češkoslovaška hodil« 'kriva pota', SO KOMUNISTI IN JUDJE. Češkoslovaška nima nič več skupnega s Francijo, J zagotavljal Chvalkovsky. KMETIJSKO GOSPODARSTVO škofja Loka sprejme v redno delovno razmerje MESARJA-SEKAČA v mesnici na Bledu BLAGAJNIČARKO v mesnici na Bledu VEČ NK DELAVK v predelovalnem obratu VEĆ NK DELAVCEV v mešalnici močnih knnlil VEČ TRAKTORISTOV Predelovalni obrat in me-šalnica sta v skofji Loki. Interesenti naj pošljejo p»nudbe na naslov: Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20. Rok za oddajo prijav je 15 dni. Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice Sava, PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da sta bili izplačani naslednji požarni odškodnini: 12.5.1971 IVAN PILAR, Velesovo 27, p. Cerklje 30.250,65 din za stanovanjsko hišo; 12.5.1971 DANILO KOSMAČIN, Rateče 48, p. škofja Loka 13.706,50 din za stanovanjsko hišo In gostinsko opremo. UPRAVA ZAVAROVALNICE »SAVA« PE KRANJ NAGRADA LOKE 71 V Preddvoru bo fantovščina Najboljši tekmovalci so sc prirediteljem dirk v Skofji Loki tudi letos odzvali v velikem številu. Prejšnjo nedeljo so funkcionarji prireditvenega odbora podpisali še nekaj pogodb z zelo kvalitetnimi tekmovalci na dirkah v Salzburgu. Tako bo prireditev v Skofji Loki letos ena najkvalitetnejših v Jugoslaviji. Zvedeli smo, da so dirke v Opatiji, ki bi morale biti 23. maja, dokončno odpovedane. To pomeni, da bo prireditev v škof ji Loki edina tovrstna v državi v prvi polovici leta. Zanimivo je, da bo udeležba kvalitetna kljub zelo neugodnemu terminu. Istočasno bo namreč tudi najtežja dirka za svetovno prvenstvo — na otoku Man v Angliji bo dirka »TT« — ki traja kar en teden. Privlačnost za tekmovalce je verjetno gostoljubnost prebivalcev mesta pod Lubnikom in prirediteljev, ne nazadnje pa tudi dobra organizacija vsako leto. Letos bo še posebej poskrbljeno za varnost na škofjeloški tekmovalni progi. Nemogoče bo, da bi po progi peljal rešilni avtomobil. V ta namen bodo poskrbeli za zadostno število stranskih obvozov. Res je, da na progi v Skofji Loki še ni bilo večjih nesreč, a so jih izučili drugi primeri. Prav tako bodo prireditelji poskrbeli, da bodo gledalci dovolj oddaljeni od tekmovalne proge in da ne bodo med tekmovanjem skakali čez progo. Seveda je pri vsem tem zelo pomembna tudi discipliniranost gledalcev. Letošnje tekmovanje bo za prireditelje — AMD Škofja Loka — še posebno pomembno. Moralo bo biti še posebno skrbno izvedeno. V dneh prireditve bo namreč Škof jo Loko obiskal zastopnik mednarodne motociklistične zveze FIM Belgijec Alfred Lenfranc in zvezi poročal o organizaciji in progi ter možnostih, ki bi jih imela škofja Loka za izvedbo cestno-hitrostnih dirk za svetovno prvenstvo v prihodnjih letih, želja je, da bi najboljše mojstre hitrosti na jeklenih konjičkih lahko gledali v boju za točke na svetovnem prvenstvu že čez dve leti ob praznovanju 1000-lctnice mesta. Torej pomenijo letošnje dirke za organizatorje še prav posebno preizkušnjo. J. Govekar GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-O-NAL člani kranjske alpinistične odprave v Hindukuš v teh dneh pošiljajo pozdravne razglednice vsem, ki so jih naročili, če jih nekateri še niso dobili, brez skrbi, Pakistan je daleč, razglednic pa je veliko in jih verjetno pošiljajo le po nekaj hkrati, saj jih je treba poslati v Jugoslavijo preko 600. Z zadnjim pozdravom iz Zahodnega Pakistana nam vodja odprave dr. Ivo Valič obljublja tudi članek. Tako kakor lani, bo tudii letos v četrtek, 27. maja, v Preddvoru tradicionalna fantovščina v okviru letošnje Kmečke ohceti 1971. Organizator prireditve je Turistično društvo Preddvor, finančno pa so pomagale nekatere kranjske delovne organizacije. Začetek slavnostnega sprevoda bo torej v četrtek, 27. maja, ob pol treh popoldne pred gostilno Gorjanc v Ho-temažah. Tu se bodo zbrali koči jazi, folklorni skupini iz Preddvora in Prtimskovega, trio Cirila Šavsa in ostale narodne noše. Po pogostitvi ženinov bo sprevod krenil proti Tupaličam. Pred Alp pensionom bo šranga. Kovači bodo konjem simbolično pregledali konjska kopita, ženine pa bodo postregli s prigrizkom in vinom. Sprevod bo nato krenil k jezeru Črnava, kjer se bo začel stari piti-gram fantovščine: fantovski krst, tekmovanje ženinov v raznih domačih opravilih itd. Ženini bodo prejeli fantovska pisma v svojih jezikih, dekleta pa jim bodo pripela nageljne in izročila darila. Na letošnji fantovščini v Preddvoru bo tudi prvič javno nastopila folklorna sku-p;na učencev preddvorske osnovne šole. A. K. Ustanovljen mladinski odsek P D Škofja Loka Pretekli četrtek so imeli mladi planinci iz Škofje Loke ustanovni občni zbor mladinskega odseka PD. Delo v mladinskem odseku je pred leti namreč kljub bogati tradiciji zamrlo. Ob ponovni ustanovitvi je predsednik PD škofja Loka obljubil vso podporo, novi načelnik Vlado Jugovič pa je nakazal najpomembnejše načrte za delo odseka v prihodnjih letih. Za začetek pripravljajo mladi planinci izlet na Golico in začetni tečaj iz orientacije ter preizkusno tekmo- vanje iz orientacije. Skušali bodo navezati tudi čimbolj tesne stike s podobnimi organizacijami po okoliških krajih, zlasti z mladinskim odsekom v Železnikih. Za »začetek je v na novo ustanovljenem odseku 80 pionirjev in 154 mladincev, na osnovni šoli pa so v akcijo »pionir-planinec« že vklučili 30 pionirjev. Kot izredno pomembno nalogo so si mladi planinci zastavili priprave na proslavljanje 1000-letnice mesta škofja Loka. S pripravami na praznovanje tega jubileja bodo začeli takoj. -jg »Vroči« kopalci na Bledu Pravzaprav v teh vročih dneh niti ni treba veliko korajže za ohladiitev v Blejskem jezeru. V sredo je bila namreč tem pera tura vode že 22 stopinj. Zato je razumljivo, da je bilo na letnem kopali- Zraven letnega kopališča na Bledu obnavljajo čolnarno — Foto: A. Zalar šču ta dan kar precej kopalcev. Zanimivo je, da so letos odprli kopališče kmalu po prvomajskih praznikih. In čeprav pravih kopalcev še ni, so vseeno že v vročih majskih dneh prodali prek 500 vstopnic. Med kopalci je največ šolarjev, ki prihajajo na Bled na izlet, pa tudi nekaj Nizozemcev in Nemcev. Da je letošnji maj precej bolj vroč kot lanski, pove tudi podatek, da so lani letno kopališče na Bledu odprli šele 18. maja. Veliko pa je te dni na Bledu tudi zanimanje za vožnjo s čolni. Zavod za napredek turizma ima trenutno 25 čolnov in v vročih majskih dneh so z njimi opravili že 1300 ur (lani ves mesec 1800 ur). Zato radi verjamemo uslužbenki pri blagajni kopališča, ki pravi, da bo letos obisk na kopališču in na Bledu sploh (če bo le lepo vreme) veliko večji od lanskega. Ena od letošnjih blejskih novosti (teh bo namreč precej) bo tudi prenovljena čolnarna ob letnem kopališču. Pravijo, da jo bodo obnovili najkasneje do sredine prihodnjega meseca. A. 2. Nedelja na nar-cisnih poljanah Minula lepa, sončna in prijetna majska nedelja je privabila na najlepše in najbolj dostopne izletniške točke Jesenic in njegove okolice številne domače in tuje goste. Tokrat je bilo v Planini pod Golico veselo in živahno kot že dolgo ne, saj se je največ Jeseničanov in okoličanov napotilo prav v Jeseniške Rovte. Turistično društvo Planina pod Golico je pripravilo tradicionalno majsko turistično prireditev Miss narcis. Tisti nedeljski izletniki, ki so želeli v. Planino pod Golico popoldne, so se s svojimi avto-' mobili morali vrniti, kajti na parkirnih prostorih v Planini ni bilo več prostora. Nemalo družin pa ie preživelo lepo nedeljo na Pristavi v Javorniških Rovtih. V poznem popoldnevu tudi tod ni bilo več prostora, zato so vozniki parkirali svoja vozila kar vzdolž cesie, ki je zdaj speljana prav do planinskega doma. Pristava je daleč naokoli znana po izredno lepi legi in čudoviti naravni oko- • lici, zato ni čudno, da tolikšnega obiska prebivalci Rovt ne pomnijo. Ko se je v poznejših urah Z zatonom sonca veselo razpoloženje počasi umirjalo in ko so otroci postajali sitni in utrujeni, so nedeljski obiskovalci Rovt začeli počasi odhajati v dolino. Razumljivo je, da je marsikatera družina odhajala s šopkom razcvetelih narcis. Vendar pa se ti ob pogledu na nekatere odhajajoče družine, ki so tlačile cele šope narcis kar v cekarje in nahrbtnike, ob pogledu na neki avstrijski družini, ki sta. se poslavljali z naročji belih cvetic, nehote vsiljuje misel in vprašanje, koliko časa še bomo lahko občudovali bele preproge riarcisnih poljan, ki so lepota in ponos našega gorskega sveta. Pred leti so napisi, ki so prepovedovali •• trganje narcis in večja prisotnost in budnost naše gor* ske straže preprečili marsikatero nedovoljeno trganje. Zdi se, da smo dandanes sko* rajda pozabiti, da z nabira* njem celih šopov narcis ne* premišljeno in skrajno neodgovorno uničujemo našo naravno zanimivost in lepoto. Tisti, ki so nabrali le nekaj cvetlio ali pa so se iz ljubezni do lepega cvetja trganju sploh ' odpovedali, se zdaj lahko upravičeno sprašujejo, kdaj se bomo vendarle spameto* vali in preprečili uničevanje ter s tem ohranjali našo lepo in redko gorsko cvetlico. D. SedeJ Politlična kriza, ki je tedne in tedne nevidno tlela pod vročim soncem Kaira, je konec minulega tedna izbruhnila z dramatično ostrino, ki je presenetila tudi tiste najbolj poučene opazovalce dogajanj v dolini Nila. Sedaj že ni moč več poimensko objavljati vse tiste, ki so morali (menimo, da je to prava beseda, čeprav je bilo v začetku tedna še nejasno, če jo lahko uporabljamo) odstopiti: seznam bi bil predolg. To je čistka velikega obsega, sprememba, ki bi jo lahko primerjali z revolucijo iz leta 1952, ko so mladi častniki strmoglavili podkupljivi režim kralja Faruka. Dovolj je, če omenimo, da sta se morala posloviti od oblasti tudi dva tako močna človeka, kot sta to bila minister za vojsko Favzi in notranje zadeve Go-me — da ne govorimo posebej o odhodu podpredsednika Ali Sabrija in generalnega sekretarja arabske socialistične unije Abdela Mohsena Nurija. Razen teh so odstavili še nekaj sto drugih visokih funkcionarjev, častnikov in javnih delavcev. Zakaj in kako se je to zgodilo, kaj je v ozadju te mogočne manifestacije osebnega prestiža egiptovskega Kairska čistka predsednika Sadata? Zdi se, da je že moč — kljub temu, da še vedno manjkajo nekateri kamenčki mozaika — dati odgovor na ta vprašanja. Osnova vsega so bile globoke razlike med posameznimi najvišjimi egiptovskimi voditelji o temeljnih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih. Predvsem se niso mogli zediniti o dilemi, ali naj iščejo izhod iz bližnjevzhodne krize z orožjem ali za diplomsko mizo, temu pa so se pridružila še nasprotujoča si stališča o vlogi in pomenu trojne zveze (Egipt, Sirija, Libija) ter arabske socialistične unije, edine dovoljene stranke v Združeni arabski republiki. Sadat je bil za mirno rešitev bližnjevzhodne krize; bil je prepričan, da je federacija med Egiptom, Sirijo in Libijo pametna in koristna in terjal je spremembe v edini egiptovski politični stranki. Njegovi nasprotniki so imeli čisto drugačna stališča. Tu so korenine sprememb, ki so pretresale Egipt zadnjih nekaj dni. Kot je mogoče soditi, je predsednik Sadat iz- šel iz tega obračunavanja kot nesporni zmagovalec, ki uživa podporo množic doma in velike večine arabskih držav. Domnevamo lahko, da bo poskušal v naslednjih letih najprej utrditi svoje pozicije Sn medtem pripraviti oder tudi za zadnje dejanje drame — dokončen obračun (sojenje) s tistimi nasprotniki, ki so jih že označili kot zarotnike in izdajalce interesov egiptovskega ljudstva. V kaiirskih zaporih je sedaj nekaj sto ljudi — nihče ne ve, kdaj jim bodo (če bodo vsem) začeli soditi in kakšne bodo postavke obtožnic. Predno poskusimo še malce bolj razsvetli tli ozadje kairskih sprememb, se vsaj v telegrafskem stilu ozrimo še na reakcijo tiste velesile, ki je za dogajanja v Kairu ta trenutek izmed vseh nemara še najbolj zainteresirana — Sovjetsko zvezo. Iz Moskve je prišla hudo skopa informacija: to, kar se dogaja v Egiptu, je povsem notranja zadeva! In k temu ni odveč dodati, da je bil vsaj eden izmed odstavljenih — podpredsednlik republike Ali Sabri — velik prijatelj SZ. Vsekakor je potrebno povedati tudi to, da predsednik Sadat ni bil prvi, ki se je odločil za mliroljubno rešitev krize ob Suezu. To je pravzaprav podedovana politika pokojnega predsednika Na-serja, ki se je odločil, da sprejme resolucijo Varnostnega sveta iz leta 1967. Toda tako Naser kot Sadat sta ob tem večkrat poudarila, da ne verjameta, da se bodo Izraelci prostovoljno umaknili z okupiranih ozemelj in v tem smislu sta oba izjavljala, da bodo tisto, kar je bilo »Arabcem vzeto s silo, lahko povrnili samo s slilo«. Toda to očitno ni bilo dovolj za tiste, ki so nasprotovali Sadat u in so se zavzemali za skrajno nepopustljivo fin zgolj na orožje oprto stališče do rešitve krize. Naposled so postale razlike tako očitne, da se je Sadat moral odločiti za dokončen obračun v stilu »ali-ali«. Temu smo bili priča in ni dvoma, da bomo imeli še priložnost spremljati posledice tega obračuna. *** Pogajanja za vstop V. Britanije v skupno evropsko tržišče so se zadnje dni nadaljevala za Otočane zelo ugodno; nekateri sodijo, da so bile odstranjene zadnje pomembne ovire za njeno priključitev k šesterici. *** Švedsko višje sodišče je potrdilo izgon po prestani kazni za ustaška terorista Mi-kuliča in Vujčeviča, pač pa jima je za 6 mesecev (na samo tri leta) znižalo zaporno kazen za vdor v jugoslovanski konzulat v Goetebour-gu 10. februarja letos. ljudje in \ mar dogodki KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Načrtovanje Ljubljanske banke ob odpiranju jugoslovanskega trga Kako obračamo svoj denar Maribor, Nova Gorica, Zagreb, tri nova središča, v katerih je LJUBLJANSKA BANKA odprla svoje poslovalnice: Bitola, Kranj, Metlika, nova mesta v seznamu te denarne ustanove, ki bodo bržčas že letos dopolnila poslovno omrež- S> ene najmočnejših jugoslovanskih bank — LJUBLJANSKE ANKE. Pred nami Je dolg seznam poslovnih enot z oznako Ljubljanska banka, vsekakor legitimacija poslovnosti, ki ima svoj začetek tistega srečno izbranega dne, ko se je pripojila Splošna gospodarska banka Slovenije tedanji Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Takrat so bili ustvarjeni temelji za nadaljnji razvoj denarne ustanove, obenem pa je ta ustanova dobila neizbrisen pečat slovenske bančne organizacije, ki pa se v svoji poslovni ekspanziji ni zadrževala znotraj republiških meja, pač pa pogumno oblikuje svoj položaj v širšem jugoslovanskem prostoru, predstavništvi v Frankfurtu in Munchenu pa ji zagotavljata pomembno navzočnost v evropskem denarnem prostoru. Danes ni republike, v kateri Ljubljanska banka ne bi Imela svoje poslovne enote. Mesta Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb pomenijo spodbuden pričetek odpiranja jugoslovanskega trga, ki naj bi omogočil svobodno prelivanje sredstev, kapitala, ki zna utrditi vpliv strokovnjakov, zaposlenih v denarnem zavodu, na obračanje denarja, na investicijsko politiko, na nadaljnji družbenogospodarski razvoj celotne Jugoslavije. Po besedah Nika Kavčiča, generalnega direktorja Ljubljanske banke, je ta banka po svoji moči danes med prvimi v državi in visoko na lestvici tovrstnih ustanov na svetu. Lanska bilančna vsota je 2,230 milijard starih din, pri čemer znašajo kratkoročne naložbe 883 milijard starih din, investicijske 1075, naložbe v stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo 246 milijard, zbrane hranilne vloge 230 milijard starih din ... V naši republiki dosega slovenski potencial vseh bank (Kranj, Novo mesto, Ptuj, Maribor, Koper) blizu 3000 milijard S din, kar s prejšnjo ponazoritvijo potenciala ljubljanske banke dovolj nazorno predstavlja moč te denarne ustanove. S pooblastilom za mednarodno sodelovanje, ki ga ima v Sloveniji edinole Ljubljanska banka, pa predstavlja med 19 bankami S takšnim pooblastilom v Jugoslaviji Ljubljanska banka daleč najsodobnejšega finančnika: vse jugoslovanske banke se lahko zadolže za eno milijardo dolarjev. Ljubljanska banka se lahko zadolži za 166 milijonov dolarjev, Jugobanka za 138, Beograjska banka za 111, Poljo banka za 80 milijonov dolarjev. To nazorno dokazuje pomembnost Ljubljanske banke v Jugoslovanskih In ne zgolj slovenskih denarnih poslih. Ob vseh teh milijardnlh številkah — zavoljo plastičnosti smo se Izrazili v starih dinarjih — p« Je Ljubljanska banka vendarle denarni zavod, ki drami zanimanje predvsem med ljudmi, med občani, ki seveda ne razpolagajo z milijonskimi in milijardnimi vsotami, so pa vendarle zainteresirani, da nekdo obrača njihov dohodek ,da nekdo skrbi za — v mnogih primerih — tažko prisluženi denar. Danes že velja resnica, da fe pogostokrat laže zaslužiti denar kot pa ga umno in smotrno porabiti. Za vsako banko so nedvomno eksistenčnega pomena komitenti, delovne organizacije, ki vročajo sredstva in vseskozi sodelujejo z bančno organizacijo in imajo v sistemu samoupravljanja svojo besedo in moč odločanja, kadar gre za porabo, za kreditiranje, za obračanje bančnega denarja. Za sleherno banko pa so nadvse pomembni vsakdanji potrošniki, varčevalci, manj znatni, a zavoljo tega nič manj pomembni komitenti posamezniki. Hranilne vloge občanov že danes dosegajo pri banki visoko številko. Ta številka pravzaprav raste iz leta v leto, še zlasti po uvedbi raznih oblik namenskega varčevanja. Kljub vsemu pa sedanja višina hranilnih vlog še zmerom ne ustreza gibanju denarja v naši republiki. Zanimivo je namreč, da kroži v Sloveniji ali pa tiči v neznanih predalih nekaj deset milijard starih dinarjev denarja občanov, ki so bile ustvarjene, zaslužene, dobljene, niso pa še prišle v slovenski tržni prostor, niti niso našle svojega mesta v denarnem zavodu. Z mislijo na te »izgubljene« milijarde In s poudarkom na občanu, varčevalcu, na izključno njegovih koristih, začenja Ljubljanska banka dokaj novo vsebino obnašanja v našem denarnem prostoru. Za koga varčujemo Integracijska gibanja, ki smo jim priča zadnja leta, niso prazna dejanja. Z združevanjem gospodarstva v večje, močnejše in perspektivnejše delovne organizacije prihajamo do novih, vsekakor zajetnejših virov za nadaljnja investicijska vlaganja, za nadaljnje posodobljanje industrijske proizvodnje. Integracijska gibanja pa ne zadevajo zgolj dinamike razvoja v neposredni proizvodnji, ampak so narekovala tudi bančnim službam, ali konkretno — LJUBLJANSKI BANKI — izredno vitalnost v procesih združevanja, v oblikovanju zajetnejšega bančnega potenciala. Tu Je namreč ključ do bolj smotrnega obračanja denarja, do resnično gospodarskih naložb, do združevanja denarja v prid hitrejšega gospodarskega razvoja posameznih območij, občin in republik. Razčiščena pojmovanja poslovnosti v sedanjem času — spomnimo se, da so bile svojčas banke manj samostojni denarni zavodi, ki so poslovali natanko po nareku višje organiziranih denarnih zavodov — omogočajo Ljubljanski banki, da še razširja omrežje svojih poslovnih enot. Značilno za slo, ki vodi banko v njeni ekspanziji, je primer poslovne enote Ljubljanske banke v Mariboru, ki je nastala v impozantni številki 67 tisoč zaposlenih v mariborskem Industrijskem bazenu — neposredno v gospodarstvu jih je le nekaj tisoč manj! Od tod čista računica Ljubljanske banke, da ima v Mariboru naloženih kakšnih 20 milijard starih dinarjev, od katerih polovico v kratkoročne in polovico v investicijske naložbe, da ne govorimo o namenskih sredstvih za razvoj energetike. Po besedah generalnega direktorja Ljubljanske banke, Nika Kavčiča, je del naložb pokrit s sredstvi, ki jih je banka že lahko zbrala na tem območju in so ob koncu lanskega leta presegla 12,8 milijard starih din, kar pomeni, da Ljubljanska banka preliva danes v Mariboru nad sedem milijard starih dinarjev. Pri tem je še zlasti pomembno, da so gospodarske organizacije iz Maribora in njegove neposredne bližine opravile v minulem letu za blizu 8 milijard starih dinarjev deviznega plačilnega prometa ravno prek LJUBLJANSKE BANKE. Tako premišljeno osvajanje gospodarskega prostora z razumnim združevanjem denarnih zmogljivosti vsekakor pomeni dragocen ključ za realizacijo naložb, ki jih banka lahko omogoči svojim komitentom, pa tudi zainteresiranim delovnim organizacijam, za katere ni nujno, da so njeni komitenti. Za denarni zavod je namreč pomembno, da širi krog svojih komitentov ter je potemtakem zainteresiran, da posluje tudi z nekomitenti v upravičenem pričakovanju, da jih bo ravno s takšno poslovno politiko nekoč pridobil, da bo z njimi nekoč še povečal število stalnih strank. Pri naložbah ima banka odgovorno vlogo, še zlasti zdaj, ko stabiliziramo gospodarstvo In učvrščujemo našo denarno valuto, je strokovna navzočnost banke nadvse pomembna, saj od banke družbena skupnost pričakuje popolno razsodnost in treznost, kadar soodloča pri odmeri investicij, kadar se z lastnim denarjem v obliki kreditov zavzema za razširjeno reprodukcijo v določeni delovni organizaciji. Izvršilni odbor banke, ki ga sestavljajo predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij, je seveda soodgovoren In navadno izvršilni odbor posredno odloča o naložbah, o novih investicijah. Investicije v gospodarstvo in odnos banke do delovnih organizacij je seveda eno poglavje v poslovnosti banke, drugo poglavje pa je odnos banke do posameznikov r* okoli 700.000 jih varčuje ali kakorkoli sodeluje z banko! — ter do njihovih potreb. Ravno širok krog varčevalcev Je narekoval LJUBLJANSKI BANKI zavzetost za svojstveno obliko soodločanja posameznikov pri utrjevanju najustreznejše bančne politike. Posamezniki dandanes v organizaciji banke varčujejo za marsikaj: za stanovanje, za dopust, za starost, varčujejo t raznih oblikah vročanja sredstev In raznih možnosti udeležbe pri kreditih, pa je zato prav, da Imajo še pravico spremljati poslovnost, svetovati In celo odločati o pomembnejših premikih v odnosu banke dO posameznika. LJUBLJANSKA BANKA je že organizirala »svet varčevalcev«, ki mu prepušča določene odločitve v korist posameznih varčevalcev in seveda v prid nadaljnje poslovnosti banke. S mrtvih in 9 ranjenih ^"<»renjska, 20. maja — O- avtomobila volksvvagen, ko je snih vsakodnevnih srečanj. L ^ V7ll»laSrv>0 orvti/^o So nrinoltol i-f iti-. >, I, i ;-< • -t ^ -11 h TaLn no ca 3» t,» I ..»/« ..».:. 1 enjska, 20. maja — O-jj vzhajajoče sonce je r^ilo, da se bo vročim JJjsklm dnem pridružil še 'en Čeprav razen preživelih E b"o prič, si po razdeja-uU' k> se je ob 430 zgodila "a viaduktu Ljubno, lah-P tnislinio, da je bil usodni >utek strašen, ial najbrž ne bomo zagotovo ve-*u. zakaj je voznik osebnega avtomobila volksvvagcn, ko je pripeljal iz. predora, zavil v levo. Voznik in trije potniki, ki so se vračali z dela v Nemčiji, so mrtvi. V kombiju, ki je bil namenjen v Nemčijo, je bilo devet potnikov in voznik, če ne bi bilo usodnega zavoja v levo, bi bilo srečanje med volksvvagnom in kombijem prav toliko pomembno, kot nič koliko tak- Franc Polajnar, pomočnik komandirja prometne mi-Ce Kranj o nesreči pri Ljubnem: »Nesreča, ki so je pripetila v četrtek zjutraj na cesti 1 re»>m)f: Pire Angelca je bila izžrebana v Samopostrežbi Vodovodni stolp II. — Foto: F. Perdan Tovarna pohištva ALPLES Železniki telefon 064 88075 Predstavljamo vam naš novi proizvod glasbeno omaro TRAVIATA APARATURA: avtomatski gramofon mono in stereo izvedbe, radio sprejemnik za stereofonski program, priključek za mikrofon, magnetofon in električno kitaro, priključek za dodatne zvočnike, bar omarica Cena: 2.800,00 + prometni davek in prevoz Nepreklicno naročam glasbeno omaro TRAVIATA Ime in priimek: naslov: Dramski večer »Naša beseda 71« v Kranju v Skofji Loki 0 Kulturno umetniško društvo Gimnazije iz škofje Loke bo 22. maja ob 20. uri uprizorilo Dramski večer. Mladi igralci in igralke se bo bodo pod vodstvom profesorice Vide Zupan predstavili s prizori iz Evripidove Medejc, komedije Lopea de Vege Domiselno dekle in Shakespearovega dela Sen kresne noči. 4b Od 26. maja do 29. maja bo v Kranju republiška revija amaterskih mladinskih gledaliških skupin Slovenije. Revijo prirejajo republiška in občinska kulturna zveza kultur-no-prosvetnih organizacij, občinska konferenca ZMS Kranj, zveza prijateljev mla- dine Kranj ter Pf^SS gledališče. Sodeluje sc amaterskih gledaliških B*m _ ki bodo imele v treh ^^fr dem predstav. Razen V stav so na programu tu ^ svetovanja o metodan mladinskih in piom daJiških skupin rskih MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Gospa ima otroka?« se vmeša zopet gospa Lehmannova. »Da, sina. Šestnajst let mu bo konec meseca . . .« »Šestnajst let? Za božjo voljo, samo devet let je mlajši od Lotte in štirinajst od tebe. Pa ne da bi ga imeli že ... Ne, ne, s štirinajstimi leti se vendar niste mogli poročiti...« je gospa brezobzirna. »Videti jih res niste več kakor trideset. Toda roditi otroka pri štirinajstih, to je vendar ...« »Mama, sama veš, da je Štefi nekoliko starejša od mene. Nisem ti skrival.« »Ah, da, saj res... Starejši ste, ja, zares, Starejši kakor Fric ...« »Petintrideset jih bom o božiču ...« »Samo petintrideset?« ji gospa ne verjame, čeprav jih štefi ne kaže in je še vedno prav po dekliško lepa, posebno sedaj, ko se je pred prihodom k Lehmannovim v VVilmcrsdorf uredila in bila tudi v frizerskem salonu, kjer so jo sfrizi-rali po najnovejši. modi, da ima glavico kakor kaka punčka (tako ji je občudovaje rekel Fric, ko jo je zagledal pred seboj v bližnji kavarnici na Kurfurstcndammu, kjer jo je čakal in kjer se je štefi pomladila in sc v resnici razcvetela kakor v kaki pravljici). »Petintrideset, natančno šestindvajsetega decembra, gospa,« se Štefi obvlada, čeprav čuti ost gospejinih besed in čeprav gospa zdaj trdi, da ji verjame in da je ni mislila žaliti. »Pet let? Kaj pa je to? Človeka številke ne motijo, če jih ne čuti srce,« brani Fric svojo pravico do ljubezni. »Ljubezen ne šteje let. Ljube/en čuti. Samo to je pomembno, da hočem delati in živeti za Štefi, ki jo ljubim. Vse drugo pa, da celo to, kar zdaj misliš ti, mama, pa me ne briga. Ne smeš mi tega zameriti.« »Saj ti ne zamerim.« »Mislim, da je gospejina bojazen upravičena. Včasih ...« »Ne, ni! Ni, štefi! Ne govori tega! Tudi ti me ljubiš.« »Ljubim. Toda na razliko v letih sem te že zdavnaj opozarjala. Ti nisem že med vojno rekla, da sem prestara zate.« »Nisi, Štefi! Nisi! Srce poslušaj! Na drugo ne misli!« »Saj ne mislim, vendar . . .« »Tu ni nobenega vendar. Tu sva samo ti in jaz. Tu je samo sorodnost najinih duš, najina ljubezen . . .« »Sorodnost duš? Ljubezen?« ponavlja gospa, kakor da so zanjo take in podobne besede prazne in brez pomena. »Zakon je povsem nekaj drugega!« »Ljubezen in sorodnost duš, to je temelj,« vztraja Fric. »Ljubezen? Sorodnost duš? Ali sploh vemo, kaj je to? Vse to ie lahko samo utvara . ..« »Res je. Vse to je lahko samo utvara,« reče zdaj tudi štefi, nehote pač, ker je mislila na svoj zakon s Federlom, o katerem prav tako nehote začne pripovedovati, da bi povedala, na kaj je mislila, ko je pritrdila gospe. In tako nehote vodi štefi Frica in gospo zopet skozi križev pot svojega življenja od Borjane do Trsta, od Trsta do Graza, kjer sc križev pot njenega zakona začenja in vodi zopet v Trst in iz Trsta v Innsbruck. »Tam bi morala ostati,« pravi. Tam je že popolnoma jasno čutiki, da je prišlo življenje med njo in možem do razcestja, s katerega bi morala kreniti vsak po svoji poti, pa nista. »V svojo nesrečo nisva. Zato se je utvara začenjala znova, utvara njene ljubezni do moža; začenjala v Trstu in se že po dveh letih ali celo manj spremenila v trpljenje, v novo trpljenje, za katerim je šla potem v Graz in Hartberg, kjer je njen mož hotel obogateti s časopisom, ki ga je nameraval izdajati s tamkajšnjim knjigarnarjem, pa ga je že ob prvi števil ki pustil knjigar- nar na cedilu. »Polom je doživel, strahoten polom,« pripoveduje Štefi o svojem in moževem hartberškem življenju, ko sta zaradi časopisnega poloma postala v posmeh vsega mesteca, tega gornjesta jerskega mesteca, ki je pritisnilo moža mnogo bolj kakor njo ob tla, ga pritisnilo tako zelo, da se ji je zasmilil in da je morala zbrati v sebi vso moč, da mu je zopet vrnila vero v življenje, vsaj toliko vere, da ni obupal in si vzel življenja in da ga je lahko pregovorila k vrnitvi v Trst. »V Trst, ki je bil edino srečno mesto mojega življenja,« pravi, čeprav se ta sreča ne gospe Lehmannovi ne Fricu ne zdi sreča. Ali ni bilo to »srečno mesto« vselej samo nova postaja na križevem potu njenega življenja s Federlom, novo Federlovo izdajstvo nad njeno ljubeznijo, izdajstvo, ki ga je spoznala šele med vojno v Penzbergu, kjer je spoznala vso laž moževe ljubezni in vso moževo nezvestobo, ki je trajala že od prvega dne, ko jo je poročil, poročil brez ljubezni, poročil samo zato, da bi se maV: -val svoji bivši ljubici, ki je nanj pozabila, oziroma zamenjala njegovo ljubezen z bogastvom nekega starega dunajskega bogataša, od časa do časa pa si vseeno zaželela svojega bivšega ljubč-ka in ga zvabljala za seboj ter tako zakrivila vso nesrečo . .. »Ja, vso nesrečo! Mojo in njegovo,« poudari Štefi . . . nesrečo, ki bi je morda brez tiste ženske ne bilo. Mož jo je varal, ona pa je vseeno verjela v utvaro svoje ljubezni, dokler se ji ta utvara ni razbila v Penzbergu, tem umazanem bavarskem mestu, »zanjo in za njenega sina najbolj nesrečnem in umazanem mestecu na svetu .. . To je bridka zgodba. Ne bo je nadaljevala. Pripeljala jo je po moževi krivdi do razcestja, s katerega ni več poti v življenje z možem. »Bridka zgodba, ki se je končala. Končala v mojo in tvojo srečo, Štefi,« jo Fric pogleda. V njegovih očeh so solze. Solze sočustvovanja s štefi, pa tudi solze sreče, njegove sreče, v katero upa in ki bi je zanj nikoli ne bilo, ko bi se ta bridka zgodba končala drugače. »Zdaj je te zgodbe konec! Mora je biti! Skupaj z mano boš začela novo življenje ...« Ure, , kaktusi in še kaj Že za vse mogoče konjičke sem slišal, da jih imajo ljudje. Mislim pa, da je eden zelo redkih zbiranje ur. Posebno, če jih ima kdo toliko kot Janez Zupane iz Škofje Loke. Ni ga bilo težko najti. S Franceljnom sva se ustavila pred enim od blokov na Novem svetu v Skofji Loki. Na enem izmed balkonov v drugem nadstropju sva zagledala vseh mogočih vrst ure. Zato sva kar vedela, kam morava iti. Ob vhodu v Zupančevo stanovanje naju je sprejelo glasno tiktakanje ur. S pri- jaznim sobesednikom sva se kar brž zapletla v prijeten pomenek, le papagaju v kletki vsa stvar ni bila najbolj po volji. Prišla sva, da bi zvedela čimveč o zbiranju ur, pa sva kmalu ugotovila, da ima Janez tudi druge zbirke. »Že od nekdaj imam veselje Janez Zupane iz škofje Loke bi rad rito ur še povečal. -— Foto: F. Perdan zbirati razne stvari. V letih, ko sem bil še šofer, sem zbiral predvsem razne pajace in značke. Veliko se mi jih je nabralo iz različnih dežel. Imel sem že tudi okrog 70 kaktusov, ki pa so mi zaradi neustreznih prostorov pomrz-nili. Zdaj jih imam le še nekaj. Lahko omenim še narodne noše, prav gotovo pa mi zdaj največ pomenijo ure.« Ker naju je ob tem obisku zanimal predvsem ta konjiček, sva ga pobarala o začet kili. »Z zbiranjem ur sem začel pred dvema letoma. Pred tem sem bil šofer in ob upokojitvi mi je bilo neverjetno dolgčas. Moral sem najti neko razvedrilo. Ker so me ure zanimale žc prej, sem se lotil kar načrtnega zbiranja vseh vrst. Imam veliko časa in z avtomobilom velikokrat pogledam po hribih v Selški in Poljanski dolini. Po teh krajih je še veliko teh stvari, a ljudje jih nočejo prodati. V glavnem dobim samo take ure, ki niso več uporabne in jili nato sam popravim*. Pa ljudje že vedo za vaš konjiček? »Knr precej obiskov imam zaradi tega. Nekateri hočejo, da bi jim ure prodal. Toda tega ne delam. Nekateri mi ure odstopijo samo zato, da ostanejo pri meni. Ob 1000-let-nici škofje Loke sem pripravljen ure tudi razstaviti, le če bi dobil ustrezen prostor. Ljudje bi lahko videli, kakšne ure so jim v zgodovini kazale čas.« Največje težave ima Janez Zupane s prostorom. »Žena bi rada imela rože v stanovanju in na balkonu, jaz pa ves prostor zavzamem z urami. Imamo le dvosobno stanovanje za štiri člane družine. Sinova pa pravita, da bi brez tiktakanja ur niti spati ne mogla. Če se le ena od ur ustavi, se zbudita.« Janez med svojimi urami nekatere Še prav posebno »obrajta«. »Omenil bi, da imam dra-gonarsko uro, ki so jih včasih imeli najboljši dragonarji. Nadalje je omembe vredna ura z lajno, ki lahko zvoni svojo melodijo kar dva rit minut. Cenim, da je najstarejša ura stara okrog 200 let. Ta ima za mehanizem še precej lesenih delov. Kaj bi Se lahko povedal? Mogoče to, ca imam uro, ki z dvema metroma vrvice gre kar dvajset dni. Moram pa priznati, da ta konjiček ni ravno poceni.« Janezu se zdi škoda vsake ure, ki stoji. Zato vsako šc tako staro hitro popravi in jo usposobi. Tako popravlja ure od tedna do tedna, o~» nedeljah se pa namesto, c a bi se potikal po mestu, c [pelje z avtomobilom v hribe i išče nove primerke ur za svojo zbirko. J. Govckar Mladi slikarji v Skofji Loki Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Zdravka Krvine bo tudi lotos od 4. do 6. junija organizirana v mestu pod Lubnikom Mala Groharjeva slikarska kolonija. Srečanje slikarjev-pio-nirjev postaja tradicionalno in se letos vključuje v akcijo JPI za znak »Tisoč radosti«. Mimo pionirjev iz Slovenije se namerava udeležiti kolonije tudi po devet mladih slikarjev iz drugih republik. V mestu in njegovi okolici bodo pričeli z risanjem 5. junija, isti dan popoldne pa bo posvet mentorjev in pedagogov likovne vzgoje v sejai sobi občinske skupščine. 6. junija bo otvoritev razstave likovnih del kolonije v galeriji na loškem gradu. Namen omenjenega srečanja je predvsem v razvijanju smisla za lepoto in opazovanje narave pri mladih ljudeh. Gostoljubno mesto, ki bo čez dve leti praznovalo 1000-let-nico svojega obstoja, pa nikakor ni skopo s številnimi slikarskimi motivi. A. Igličar evija pevskih zborov loške občine Danes dopoldne bo v dvorani kina Svobode v Žireh revija pevskih in instrumentalnih skupin iz škofjeloške občine. Revijo je pripravila občinska pionirska komisija iz Škofje Loke pod pokrovitelj- stvom predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka Krvine. Nastopili bodo otroški, pionirski in mladinski pevski zbori ter instrumentalne skupine iz občine škofja Loka. —jg Razstava likovnih del otrok gorenj - <:.-..ri-r ■■ v\\ so* V nedeljo, 23. maja, bo ob 19. uri v avli skupščine občine Kranj otvoritev razstave likovnih del otrok gorenjskih osnovnih šol na temo Lrkovr.i pouk — metodika in problemi. Po otvoritvi bosta predavanji: o novem učnem načrtu za likovni pouk v osnovni šoli bo govoril prof. Milovan Kranjc, republiški svetovalec za likovni pouk; o kontinuiteti likovnega pouka (kompozicija) pa bo predaval prof. Zoran Didek, predsednik zveze likovnih pedagogov Jugoslavije. Ob razstavi ženskih roč-r.ih del na Primskovem V k:ubskih prostorih zadružnega doma na Primskovem je v teh dneh odprta razstava različnih vezenin, ki so jih nedavno izdelale Štefka Toporševa in še tri njene tovarišice. Pri razporejanju del je sodeloval prof. Milan Balista. Razstavo prireja v okviru svojih dejavnosti DPD Svoboda Primskovo. Odprta jo vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Priporočamo obisk, saj se bomo počutili, kot bi se vrnili v lota svoje mladosti, ko so se naše babice še utegnile posvečati lepemu vezenju; takrat čas še nd tako hitel, marljivost ženskih rok pa je bila bolj cenjena. C. Z. ■II1PJI1II mmBmmmaaaammm GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta riižsta-va kiparskih del Petra Jovanoviča. , (vJ , . V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciju V 11. nadstropju je na ogled etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem in razstava barvnih reprodukcij: Istrske freske. n^i'" w"my~ ..... ''"~-"^Zl. - -'• V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej", v galeriji v isti stavbi pa razstava del slikarja Poldeta Miheli-ča. V gotski kleli razstavljajo člani kiparskega krožka Gimnazije pedagoške smeri iz Ljubljane. ^ - ■ Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Današnji zapis velja najpomembnejšemu možu, ki ga je doslej rodila dežela pod Stor-žičem — Matiji Valjavcu (1831—1897). Ker smo o njegovem mestu v slovenski slovstveni zgodovini že pisali, si znamenitega rojaka s Srednje Bc'r oglejmo danes bolj s človeške plati. POREDEN DEČKO Oče Matijev je bil vaški »oberrihtar«, ker je edini daleč na okrog znal nekoliko nemški. No in spodobi se, da županov sin gre v šole. Bistrooki sinko je nekega jutra slišal svojega očeta, kako je materi razložil svoj sklep in da pojde kar brž v Kranj za Matijo »kvartirja iskat«. Ko pa se je oče zvečer utrujen vrnil, ga je Matija že na pragu pobaral, ali je prinesel kvartir, ki ga je zanj šel iskat celo v Kranj. V šoli Matija ni bil med najbolj krotkimi. Sam pripoveduje o eni svojih burk: »V Kranju sem imel za učitelja v prvem klasu hudega Petelina. Ta je rad tepel in meni je takoj prvi teden šest mastnih po hlačah pomeril, zato ker mu, poklicavšemu me po imenu iz katalogu, nisem odgovoril hier kot drugi pač pa hier — krompir. To je bila moja prva pesniška rima, katere se spominjam — in ta je bila precej obilno poplačana. . .« BOJEVIT NARODNJAK Vsrednji šoli pa se je Matija že zresnil. Bil je v šesti gimnaziji, ko je zajela staro Avstrijo pomlad narodov — dunajska revolucija leta 1848. Med slovenskim dijaštvom se je zbudil narodnostni čut in ponos. Odsev tega časa je bil tudi pogumen nastop mladega Valjav-ca. Poslušajmo, kaj o tem dogodku sam pravi: V homatije revomcionarne-ga leta sem se malo vpletal, vendar sem šel dve noči s kolom na stražo po Ljubljani, a ko se je ustrojila narodna straža in sta pri tej straži bilj dve študentovski legiji, nisem se mod nje vpisal. — Bilo je nekega dne, ko nam je součenec Bradaška prinesel vest, da je oče so- učenca Etbina Coste izustil besedo, da so Slovenci osli. Jaz, hud kot sem bil po naturi, napadem Costovcga sina in mu rečem, naj pove očetu, da je tudi on osel.« »Gimnazijski prefekt Rebič in Costa pa sta bila debela prijatelja. Seveda me je mlada Costa očetu založil in naslednje jutro me je zaslišal moj razrednik profesor Martinjak. Ko mu vse povem, kako je bilo, me odvede, v pisarno, kjer sta me že čakala vsa nasršena prefekt Rebič in oče mojega sošolca Costa. Ta je takoj planil name: Kaj ste včeraj rekli o meni? Odgovorim: Da sle vi tudi osel, če sem jaz osel. — Costa nato: Tega jaz nisem rekel, da ste vi osel. — Jaz: Vi ste rekli, da so Slovenci osli in ker sem tudi jaz Slovenec, ste z oslom imenovali tudi mene. — On: Tega jaz nisem tako mislil. — Jaz: Mislili ali ne mislili. .. — Pri teh besedah me potrka razrednik Martinjak po rami rekoč: Pomirite se vendar, saj ste slišali, da je besedo nazaj vzel.« »Nato sem umolknil, se priklonil in pozdravil: se priporočam. Potem sem odšel iz pisarne. Stvar ni imela zame nobenih slabih nasledkov; časi niso bili za to.« OČETOVA SMRT Bilo je v začetku poletja, ko se je Matija po dobro končani šesti šoli peš odpravljal na vakance v svoje Storžičevo kraljestvo. Vesel samega sebe, sončnega vremena in srečno preslanih šolskih skušenj, jo je ubiral proti domu bolj po ovinkih. Celo v Storžič ga je prej zaneslo. Natrgal je enci jana, da ga je nesel očetu za »cr-cni je«. Na pragu ga je pričakala mati in zajokala: »Le kje si tako dolgo hodil?« »I, kaj, očetu sem šel po encijana v goro!« »Pa mu ga nesi notri,« je zaihtela žena. Planil je zdaj Matija v izbo in kar okamenel. Sredi voščenk za zastrtimi okni je ležal visoko na odru, pregrnjenem z domače preje rjuho, njegov oče. Bil je mrtev ... Matija pa je stal in gledal in čutil le, da mu je nekaj mrzlo seglo ob sence in da se i»u iz grla prelija nekakšen krč v čeljusti in ustnice. »Jezus, Marija,« je slišal žen- 0 Delavska univerza Radovljica bo priredila v sredo, 26. maja, ob 20. uri v dvorani radovljiške graščine KONCERT OPERNIH ARIJ s člani ljubljanske Opere: Vilmo 9jJSycevo, Milko Evtimovo, Raji.o;:i Koritnikom in Samom Sn^rkoTjem. Istočasno b-ofo na ogled grafike učencev osnovne* šole iz Lip:iice pri K.opi. ski glas ob sebi, »še odkrije se ne pa smejal se bo!« Potem je kleče stražil pri mrtvem vso noč do jutra. Govoril je očetu besede neizrekljive, besede tople sinov ske ljubezni in slovesa ... Ko sc je ob zori dvignil, da pojde za pogrebom, je bil Matija pet let starejši. Tista noč je dozorel v moža . . . iako je opisal Matijeva snidenje z mrtvim očetom pisatelj Ivan Pregelj v svoji novel; »Na vakance«. Matija Valjavec - Kračmanov (1831—1897) DUHOVNIK PA NE b koncu leta 1848 se je Matiji šola uprla. Vedel je, da so ga le zato dali v šole, da bi postal du-* hovnik. Tega pa ni hotel. Tembolj, ker je tudi videl, kako gre po očetovi smrti na kmetiji vse narobe. Postavili so družini skrbnika, po poli strica, ki je imol za ženo materino sestro. Gospodariti mož ni znal kaj prida, krava za kravo je šla iz hleva, svinja za svinjo. In Matija se je odločil, da prične kmeto-vati na očetnem domu. Najtežjih del se je loteval, nobenega napora se ni ustrašil — ni pa n.i hotel nič več slišali o šolah. Stric mu je prigovarjal: »Matija, ali nI lepše študirati, kakor pa trdo delati?« A fant je odgovarjal: »Stric, kaj je to delo s truplom, vi ne poznate dela t dvihom!« Kljub lemu pa je stric dan za dnem silil v malega Matijo, naj si premisli in vrne šole. Fant je spravljivo popustil: »Stric, grem nazaj* ako mi daste pošteno besedo« da me ne boste silili v leme-nat, ko izdelam osmo šolo.*' Črtomir Zoreč Cvetoča pomlad pripoveduje Rodil sem se v vasi pod go ^om, kjer diham vonj po smrekovim, kjer rojijo čebele in od koder poslušam glasove gozdnih prebivalcev. Življenje bi dal za to lepo sončno nedeljo, da jo še doživim. Pred mano je kot pa dlani vse, kar moram zajeti v nalogo »Cvetoča pomlad pripoveduje«. Sredi gozda sem, kjer hodim s srcem in ne le z očmi. Poslušam veselo ptičje petje, Neroda Mami je plela solato, jaz Pa sem se sprehajala po vrtu. Prišla sem do drvarnice in v nJeJ zagledala kolo. Hitro sem 8a vzela in že sem hotela dirjati po cesti. A mami me Je opozorila in me opozorila: Darinka, pazi, da ne padeš!« *Ja. ja,« sem zagodrnjala in Se odpeljala. Ko sem opazi-la< da me mami ne vidi več, 8em začela voziti hitreje. Kar zaenkrat me je zaneslo in pa- dla sem v travo kot žaba. V ""Zini pa se je igrala dekli ca. Začela sc je norčevati: »Reva, kar na lepem padeš kot štrukelj. Koliko si ga že spila?« Bilo mi je nerodno. Hitro sem sc pobrala, pograbila kolo in zdirjala domov. Mami je takoj opazila, ^da sem padla. Začela me je oštevati, da ne vozim previdno. Marinka Kern, 5. b razr. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Pustimo jih živeti „^eP dan je. Povsod cvetje lih Pa bodo cvetlice še lepše, ne smemo trgati. Sporedi nas pozdravijo zvončki, ^bentice, vijolice, jetrnik, ij^eski itd. Marsikdo na-rga Cej £opck pomladnih ^et'c, nato pa jih pusti, da venejo. Tudi življenje v vazi r?1 hitro mine. V naravi pa yj gvele dlje in lepše bi bile. . SQl'i se učimo, da cvetic ne : Sniem0 trgati. Tudi v gorah rastejo cvetice. Ker so tam redkejše, nekaterih sploh ne smemo trgati. So pa tudi ljudje, ki trgajo tudi gorsko cvetje. Večkrat so zato kaznovani. Nikoli ne bom uničevala narave, saj vem, da je lepa le, če jo pustimo tako, kakršna je. Jožica Križnar, 4. razr. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Pozdravlja me ptička 7l f,t.,-utraJ me prebudi ptičje to i'0- Pokušam, poslušam, (jaCa Petje ne utihne. Pogle-sirrV Sk°zi okno in vidim te*.?0'. ki sedi na cvetoči t0 Jevi veji. Dolgo poslušam Oclh-r toa~-«Xi gfcS £\N'i ' 'AX1^\N1^\N^^C<^<\1^^^N1'^1^-|/ hi-: P m m hvA ^>> i H I i 1 I i i fe-m IBS Za vse, ki se rade modno oblačite skrbi RADOVLJICA Jersy blaga, iz katerih si boste krojile modele po vaših željah in zamislih, si lahko izberete v modnih barvah in desenih, napletenih iz čiste runske volne ali pa sintetike. Zato si oglejte bogato zalogo jersv blaga v prodajalnah: V KRANJU V PRODAJALNI MIRA NA KOROŠKI CESTI NA JESENICAH V SUPERMARKETU »UNION« V RADOVLJICI V TOVARNIŠKI TRGOVINI PRIZNANA JERSY BLAGA SI LAHKO IZBERETE PO CENAH OD 43 DO 80 DIN ZA TEKOČI METER. MS« i i ms im m s§s m fm m Wk w& w$ m I i i I I i 235 #15 II 1 i i 1 i m m m i I I I $ i Prometno, gostinsko in turistično podjetje Ljubljana Transport Poslovna enota Jesenice objavlja naslednja prosta delovna mesta: za nedoločen čas: 1. pomočnika direktorja hotela »Špik« 2. šefa recepcije hotela »Špik« 3. prometnika potniškega prometa 4. vodja izmene žičnice 5. referenta turizma 6. skladiščnika rezervnih delov 7. več obratnih in materialnih knjigovodij 8. več VK in KV avtomehanikov 9. več šoferjev za tovorni promet 10. več šoferjev za potniški promet (mestni promet na Jesenicah in za progo Krnica—Jesenice) ZA DOLOČEN ČAS (letna sezona) 11. več KV natakarjev 12. več K V kuharjev 13. več kuhinjskih pomočnic 14. več sobaric HKRATI PA OBJAVLJA TUDI UČNA MESTA ZA: — več učencev natakarske in kuharske stroke Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: srednja strokovna izobrazba hotelske ali ekonomske smeri, 5 let prakse na podobnih delovnih mestih in znanje nemškega in italijanskega jezika; pod 2.: srednja strokovna izobrazba hotelske, gostinske ali splošne smeri, 5 let prakse na podobnih delovnih mestih, znanje nemškega in italijanskega jezika ter strojepisja; pod 3.: srednja strokovna izobrazba prometne ali ekonomske smeri; pod 4.: VK ali KV delavec strojne ali clektro stroke s 7-letno prakso v stroki, starost do 45 let; pod 5.: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali splošne smeri, 4 leta prakse, znanje nemškega in italijanskega jezika; pod 6.: KV delavec trgovske ali avtomehanske stroke s 3-letno prakso v stroki; pod 7.: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri s 3-letno prakso; pod 9. in 10.: KV delavec prometne stroke, uspešno opravljen psihotehnični pregled in preizkus praktične vožnje. Za delovni mesti pod zap. št. 1. in 2. družinski ali samski stanovanji po dogovoru, za delovna mesta pod 11. in 12. pa so zagotovljena samska stanovanja. Poskusno delo in osebni dohodek sta določena s pravilnikom. Kandidati naj v roku 10 dni pošljejo vloge z opisom dosedanjih zaposlitev na naslov: Ljubljana Transport, PE Jesenice. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika za planinsko postojanko Aljažev dom v Vratih. Zaposlitev je stalna. Pogoji: oskrbniški izpit ali gostinska strokovna izobrazba, znanje o vodenju in vsaj pasivno obvladanje nemškega jezika. Društvo sprejme v zaposlitev tudi delovne moči za strežbo in kuhinjo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, 64281 Mojstrana. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob hi koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. NAKLADALNI VOZ z novim sistemom vseh velikosti NOVI KOMBINIRANI OBRAČALNIKI znamke fahr — fella — bautz — niemever SPECIALNE PLOŠČE za štedilnike po meri 1IANS VVERNIG Paulitschgasse 8 KLAGENFDRT — CELOVEC SKLADIŠČE — NA LJUBELJSKI PRED CELOVCEM. CESTI, 2 KM mali oglasi m Trgovsko podjetje NAMA LJubljana nudi učna mesta v svojih enotah v Ljubljani, skofji Loki, Kočevju, Velenju in Mariboru za naslednje poklice: prodajalec-ka mesar — sekač natakarica kuhar-ica Mladina, ki je, oz. bo končala osemletko vsaj z dobrim uspehom, naj pošlje lastnoročno napisano prošnjo z življenjepisom na naslov: kadrovsko socialna služba, trgovskega podjetja »Nama« Ljubljana, Tomšičeva 2 Prodam MOTORNO KOSILNICO olimpia z vozičkom. Ogled vsak dan. Mulcj Stane, Bodešče, n. h. pri Bledu 2466 Prodam rabljeno KREDENCO in dva KOLESA, Pclrač. Podreča 64, Kranj 2505 Prodam novo ročno električno krožno ŽAGO. Bencdik Avgust, Šutna 73, Žabnica 2537 Svet osnovne šole A. T. LINHARTA Radovljica razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE s polnim delovnim časom za določen čas, in sicer od L 6. do 31. 8. 1971. Kandidati morajo imeti 5 let prakse in izpolnjevat'* vse ostale pogoje za to mesto. Prošnje je treba vložiti v roku 14 dni od objave. Prodam desna vhodna hrastova VRATA. Florjančič Franc, Tupaliče 25, Preddvor 2538 Prodam stoječo LUCERNO. Tupaliče 25, Preddvor 2539 Prodam skoraj nov italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Lesjak, Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj 2540 Prodam smrekove PLOHE. Vopovljc 14, Cerklje 2541 Ugodno prodam dobro ohranjeno in malo rabljeno ZAKONSKO SPALNICO s francosko posteljo, GLASBENO SKRINJO z vgrajenim radioaparatom SIMFONIJA UKV, KV, SV, DV in avtomatskim gramofonom philips za avtomatsko menjavo do 10 gramofonskih plošč in dve dobro ohranjeni moderni OMARI v jesenovem furnirju. Informacije vsak dan na telefon Kranj 23-238 po 15. uri 2542 Prodam traktorsko KOSILNICO stokensehmid. Vosi je 76, Šenčur 2543 Poceni prodam POMIVALNO MIZO, električni štedilnik gorenje in vzidi j iv kro-man ŠTEDILNIK. Kovačičeva 7, Kranj 2544 Prodam električno KITARO z ojačevalcem. Ogled od 15. do 17. ure. Mullcr Jože, Huje 1, Kranj 2545 Prodam vprežno KOSILNICO in SLAMOREZNICO s puhal ni kom in verigo. Sp. Duplje 71 2546 Prodam tovarniško nov ŠIVALNI STROJ singer na električni pogon in GRAMOFON na radijski priključek. Krz-narič, Bled, Zupančičeva 18 (pod kolodvorom Blcd-jezero) 2547 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Arhar, Zg. Bitnje št. 102 2548 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Trojar-jeva 19 a (Stražišče), Kranj 2549 Prodam 100 kosov OPEKE morita 16. Naslov v oglasnem oddelku 2550 Prodam 1 m DESK (cola-ric) in PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 2551 Prodam ŠOTOR za štiri osebe. Lesce, Savska 15 2552 Prodam stoječe SENO v Goricah. Poi/.ve se na Golniku 19 2553 Prodam 12 rabljenih praznih AŽ PANJEV. Bašelj 17, Preddvor 2554 Prodam lepe mlade PUJSKE. Zupan, Breg ob Savi 9, Kranj 2555 Prodam dva meseca in pol stare JARČKE leghorn — rjave. Dobijo se vsak dan. Okroglo 24 pri Naklem 2556 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in KRAVO, devet mesecev breio. Zalog 61, Cerklje 2557 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Ogled popoldne. Ga- brovec Silvo, Planina 18, Kranj 2558 Prodam ČEBELE v AŽ panjih na devet satov. Pcrne Franc, Lom 25, Tržič 2559 Prodam 4000 kg CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 2560 Prodam stoječe SENO. Jezerska cesta 103, Kranj 2561 Prodam večjo količino stoječega SENA. Milje 4, Šenčur 2562 Prodam SENO in OTAVO. Robk-k Ivan, Peračica 3, Brezje 2563 Prodam vprežni OBRAČALNIK IN GRABLJE za seno ter KRAVO pred telitvijo. Grašiča Pavel, Strahinj 12, Naklo 2564 Prodam 80-Iitrski HLADILNIK himo. Pcranovič, šorli-jeva 10, Kranj 2565 Prodam devet mesecev staro TELIČKO za pleme. Šenčur, Gasilska 36 2566 Prodam SAMONAKLA DALEČ znamke hofnerr. Cesta na Klanec 9, Kranj 2567 Prodam za eno hišo LESA za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 2568 Prodam vzidi j iv nam i z ni desni ŠTEDILNIK. Malo Naklo 6, Naklo 2569 Prodam košnjo SENA in OTAVE. Visoko 50, Šenčur 2570 Za čiščenje obraza uporabljajte LOTION DROGESAN za nego kože kamelično kremo DROGESAN Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj. Prešernova ul. 19 Prodam 4000-litrsko CISTERNO za kurilno olje. Naslov v oglasnem oddelku 2571 Prodam KRAVO s teličkom ali brez in nemško SLAMOREZNICO ultra univcrsal. Srednja vas 55, Šenčur 2572 Prodajam KOKOŠI nosnice in za zakol. Soklič, češnjica 16, Podnart 2573 Prodam gnojnično CRPAt* KO na motorni pogon. Vo-glje 77, Šenčur 2574 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. , DOM POHIŠTVA LESCE SALON POHIŠTVA UNION JESENICE Z NAKUPOM POHIŠTVA BREST PRIHRANITE PRI OMARAH ALEKSANDRA 597 FLORIDA 756 CLAUDIA 718 DANIELA 531 POPUST VELJA SAMO DO 15.VI. 1971 IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST iti u rli a Prodam PUNTE in BANKI NE. Poizve se v Kranju, Cesta talcev 9 2575 Prodam BAKRENO PLOČEVINO 140 x 1 m in staro SKRINJO, letnik 1839. Naslov v oglasnem oddelku 2576 Prodam dva meseca stare JARčKE in eno leto stare KOKOŠI nesnice. Strahinj 38, Naklo 2577 Prodam 11 zelo lepih, širo-kih, živordečih BEGONIJ z Pnčki. Nadižar Angela, Smledniška 14, Kranj 2578 Prodam KRAVO, 9 mesecev ferejo, ki bo 4. teletila ali po izbiri. Zg. Duplje 42. Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Kodras, Selo, Zi-pvnica 2579 Prodam drobni KROMPIR to košnjo trave. Sp. Brnik 54 Prodam LUCERNO in TRA-V0. Dvorje 58, Cerklje 2581 Prodam stoječe SENO. Ceš-njevek 14, Cerklje 2582 Prodam sedem tednov sta-815 PRAŠIČKE. Cerklje 97 Prodam stoječo TRAVO nad e8arijOi Poženik 17, Cerklje Prodam šest PUJSKOV, sta-šest tednov. Zalog 52, Cerklje 2585 Prodam šest tednov stare •JRAšICKE. Stiska vas 18, Ipklje 2586 Prodam stoječo TRAVO. Zg. ^rnik 12 2587 .Prodam KMEČKI MLIN in ^OfOR za kosilnico. Šmart-n° 28, Cerklje 2588 Prodam KRAVO, dobro "»ekarico. Ambrož 6, Cerklje Prodam mlado brejo KRA-ir> plemensko TELICO. rivka 15, Naklo 2590 vProdam KRAVO po izbiri. *°vač Janez, Suha 32, Kranj Prodam vprežno KOSILNl-^ lanz. Trboje 65 2592 Prodam vprežni OSIPAL- ri NlK OKOPALNIK, PLUG in nRANE. Bajželj Valentin, Sp. °uPljc 53 jjf^am vprežni OBRACAL-?lK za seno in KRAVO pred 2/r'° telitvijo. Srednja Bela \ Preddvor 2594 rodam svetlo siv nemški VOZIČEK. Ogled popoldne. Vozel Milka, ^rožn Proč Gl-OBOK lako fožn (jv '0c'am tri malo rabljena a 1 a, Kranj Prod; ^odeir p^r, Delavska 13 "7~ '"2596 PPA°(Jarn sedem tednov stare pAstCKE. Grad 43, Cerklje m rrlam st°iečo CRNO DE-p J0- Zg. Bela 62, Preddvor Ktovte? dobro ohranjeno Knn- PEC- Drulovka 30, Pr?\ 2599 ton iv dve KRAVI s tele->$o]., brez i" DESKE za p^ie«. Uovka 3, Kranj PRAT°K,arn polavtomatski 3, k . . STROJ. Levstikova Pro,i 2601 Žnar v",1 lcžcči KAMIN. Kri- P' ;aliavčeva 31, Kranj °TRnc-w "omški globok % paKr.v^ICEK. Reber- Toh ,CrJeva 12, Šenčur Pr ^Rlcn"? .rablJ eno strešno *u, pU sPičak. Kadivcc, šen- ,'«oHPanova 46 2604 Kof S Prodam JEDILNI Prodam visečo KREDENCO z ultrapasom in z dvema koritoma. Cesta na Klanec 49, Kranj 2651 Prodam VRATCA za krušno peč in BRZOPARILNIK. Ve-har, Godešič 94, škofja Loka Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO stihi 041. Poizve se v Škofji Loki, Mestni trg 22 3 Prodam stoječo TRAVO in DETELJO v St. Dvoru — Be-Ijanski, Kidričeva 64 pri železniški postaji Škofja Loka Prodam stoječe SENO. Je-gorovo predmestje 25, Škofja Loka 6 Kupim rabljeno »PREŠO« z orodjem za izdelavo predmetov iz bakelita. Naslov v oglasnem oddelku 2605 Kupim vprežni OKOPALNIK. Adergas 24, Cerklje 2605 Kupim POBIRALNIK za krompir. Poženik 17, Cerklje 2607 Kupim MOTORNO KOSILNICO alpina. Sodja Franc, Jeroka 12, Bohinjska Bistrica Iščem GARAŽO pri Vodovodnem stolpu ali na Prim-skovem. Ponudbe poslati pod »dve leti« 2519 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Jenko Franc, Šenčur, Kuraltova 2 2520 Prodam AMI 8 break, april 1971. Kokrica, Betonova 58, Kranj 2525 Prodam ZASTAVO 750, brezhiben, letnik 1969, prevoženih 24.000 km, za 16.000 din. Studen Franc, Cesta Kokrškcga odreda 5, Kranj 2609 Poceni prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Kranj, Zasavska 54 2610 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964. Pra-protnik Metod, Ljubno 86 a, Podna rt 2611 Ugodno prodam ZASTAVO 600 D. Ogled na Kovačičcvi 12, Kranj (pri Ibiju) 2612 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Nasovče 27, Komenda Kupim rabljeno ŠKODO. Naslov v oglasnem oddelku Prodam nov tomos-avtoma-tic z garancijo. Jugovic, Sv. Duh 2, šk. Loka 1 Prodam skoraj nov FIAT 125-PZ, Beruič Marjan, Sorska c. 31, škofja Loka 5 Prodam dobro ohranjen MOPED COLIBRI T 12, letnik 1967. Ogled v sobotah od 19. ure dalje in v nedeljah do 14. ure. škrbič Slavko, Vodo-pivčeva 8, Kranj 2614 Prodam MOPED T 12, letnik 1967, prevoženih 7000 km. Kas tel ic Marjan, Prcbačevo 53, Kranj 2615 Ugodno prodam dobro ohranjen osebni AVTO taunus M 12. Tcnetiše 19, Golnik 2616 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600. Hrovat, češ-niica 8, Podinart 2617 Kupim rabljen MOPED. Cadovlje 1, Golnik 2618 Prodam MOTORNO KOLO NSU prima 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 2619 . m SLIKOPLESKARSKE VAJENCE in mlade fante za priučitev sprejme takoj ali po končanem šolskem letu. FLERIN, slikopleskar in čr-koslikar, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2454 Sprejmem DELAVCA po urah. Lahko delo. Tisti, ki so se preje javili, naj se ponovno javijo. Konjedič st., Delavska cesta 39, Kranj 2528 Iščem ŽENSKO za trimesečno varstvo dveh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Koroška 65, Kranj 2636 Zaposlim dva PLESKARJA. Rihtaršič, Kokrica, Golniška cesta 15, Kranj 2637 FANTU nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Zabnica 27 2638 Zdravnikom jeseniške bolnišnice, posebno dr. prima-riju Hafnerju in dr. Ažmanu, strežnemu osebju in zdravnikom iz Radovjice, posebno dr. Cernetu se za vso skrb in požrtvovalnost na jiskreneje zahvaljujeta Franci in Bogdan Žaberl, Kropa, Stočje 114 2639 Od Sebenj do Podnarta izgubljen sveženj KLJUČEV vrnite ali sporočite naslov: Sajevic Janez, Šenčur, Zupanova 16 2640 Izgubljen moder OTROŠKI »PULOVER« v gozdu pri ekonomiji na Zlatem polju vrnite prosim v šolo Fr. Prešerna 2641 Rad bi spoznal ŽENSKO, staro od 40 do 50 let, ki bi mi bila dobra, razumna žena ter gospodinja. Zaželena slika proti vračilu. Pismene ponudbe v oglasnem oddelku pod »obojestransko razumevanje« ROLETE, lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku špilerju, Radovljica, Gradnik ova 9, telefon 70-046. V mesecu maju za plastične delni popust in na obroke. Pišite, pridem na dom 2343 Opravljam vsa AVTOKLE-PARSKA DELA* v popoldanskem času. škofic Marjan, Kranj, Jezerska 15 2642 FRIZERSKI SALON — opremljen, dam v najem. Ferlan Viktor, frizer, pošta Gorenja vas 145 2643 KOTLE za ZGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 Prcklicujem vozniško dovoljenje na ime Vitomir Vidmar, Kranj, Zlato polje 11 ...... -. ... -45! GOSTILNA pri JOIIANCI iz Britoia prireja v soboto, 22. maja, ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIK. Vabi jeni! 2646 GOSTIŠČE ZAVRŠNICA ob jezeru priredi vsako soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel PRAPROTNIK 2617 GOSTIŠČE pri JANCETU v Srednji vasi vas vabi vsako soboto na ZABAVO s PLESOM. Zabavali vas bodo OR-FEJI 2648 TREBIJSKI GASILCI se najlepše zahvaljujejo vsem organizacijam in posameznikom, ki so prispevali sredstva za nakup novega gasilskega avtomobila. Obenem vas vabijo na svečan PREVZEM AVTOMOBILA, ki bo v nedeljo, 23. maja, ob 14. uri pred gasilskim domom v Trebiji. Po prevzemu bo velika VESELICA pred Domom pod Planino. Igra ansambel CADEŽ iz Žirov. Vabljeni! GOBARSKA DRUŽINA KRANJ vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 24. maja, ob 17. uri v prostorih stanovanjske skupnosti na Zlatem polju, C. Staneta Rozmana 13. Na občnem zboru bo predavanje z barvnimi diapozili- STA MOV AM? A urna« i..........i«.....i—m m STANOVANJE na Reki dvoinpolsobno, lepa lega s pogledom na ves Kvarner ZAMENJAM za enoinpolsobno na Gorenjskem. Ponudbe pismeno. Drago Kocjančič, Ljubljana, Jakšičeva 2 2440 Visoko nagrado dam tistemu, ki mi takoj preskrbi za en mesec prazno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »nujno 1. junija« 2620 ZAMENJAM dvosobno STANOVANJE z balkonom na Jesenicah za enakega ali večjega v Kranju ali Skofji Loki. Ponudbe poslati pod »po dogovoru« 2621 Lepo opremljeno SOBO oddam moškemu. Kovačičeva 7, Kranj 2622 Upokojenki nudim SOBO in KUHINJO. Zevnik Helena, Cesta St. Žagarja 50a, Kranj 2623 Iščem SOBO in KUHINJO ali večjo sobo. Plačam eno leto naprej. Kutnjak Marija, Šorliijeva 20, Kranj 2624 Iščem večjo SOBO ali sobo s kuhinjo v Kranju. Novak Mi j o, Sejmišče 7, Kranj 2625 Opremljeno SOBO in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Škofjeloška št. 46 2626 Upokojenka, mirna, pošte« na išče SOBO v Kranju. Plača naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2627 Kupim tudi nedograjeno ali zazidljivo PARCELO. Gorjuše 46, Bohinjska Bistrica 2447 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Naklo 51 2623 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Predoslje 64, Kranj 2629 V okolici Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Informacije na telefon 21-342 Kranj 2630 Prodam NJIVO v Češnjev-ku. Ahačič, Češnjevek 2631 V Kranju na zelo lepem mestu prodam starejšo HišO z nekaj vrta. Naslov v oglasnem oddelku 2632 Prodam vseljivo HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom Šenčur, Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 2633 Kupim VIKEND PARCELO na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »sončno« 2634 Prodam PARCELO na lepem kraju v Radovljici že z nekaj urejenimi dokumenti. Možna takojšnja gradnja. Naslov v oglasnem odddku SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA oddelek za upravno politične zadeve in družbene službe objavlja seznam najdenih predmetov za javno dražbo: 1. Moško kolo _ 2. Moško kolo 3. Moško kolo Rog 4. Moško kolo Rog 5. Moško kolo Rog 6. Moško kolo Diamant 7. Moško kolo Rog 8. Moško kolo ESKA - orig. 9. Moško kolo s pom. motor. •' *' — 10 Moško kolo Rog - šport ii. Moško kolo Rog 12. Moško kolo Rog 13. Moško kolo Stever 14. Moško kolo Mila 15. Moped Colibri In. Žensko kolo Rog 17. Žensko kolo Rog 18. Žensko kolo Rog - šport 19. Žensko kolo Rog 20. Žensko kolo — 21. Žensko kolo Diamant 22. Žensko kolo Rog 23. Žensko kolo — 21. Žensko kolo —. 25. Žensko kolo Rog 26. Žensko kolo VVandercr 27, Žensko kolo — 28. Žensko kolo Rog - Touring ». Žensko kolo — 30, Žensko kolo Rog - Touring 31. Žensko kolo Rog 32. Žensko kolo Touring 33. Žensko kolo Violetta 34. Žensko kolo _ 35. Žensko kolo Rog 36. Žensko kolo FBP - Extr» 37. Krožna žaga Tegel Gus Stahl Dražba bo v četrtek, 27. maja, ob 7. uri v graščini v Radov-liici. GLAS * U. i l kapi SOBOTA — 22. MAJA 1* ZAPELJAL NA LEVO STRAN CESTE V ponedeljek, 17. maja, zvečer je na cesti prvega reda v Podtaboru voznik osebnega avtomobila Avgust Rupnik iz Ajdovščine zapeljal na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeči avtomobil, vozil ga je Anton Valjavec iz Zvirč pri Tržiču. Rupnikov avtomobil je trčil še v avtomobil Leona Palčiča iz Medvod. V nesreči je bil voznik Rupnik težje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 32.000 din. VOZNIK UMRL Na cesti tretjega reda na Logu pri Železnikih se je v sredo, 19. maja, nekaj pred eno uro zjutraj pripetila smrtna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Jelene Iz Dražgoš je vozil proti Češnjlci. Zaradi neprimerne hitrosti je začelo avtomobil zanašati, zaletel se je v varnostni zid, odtrgal dva obcestna kamna, od tam pa je avtomobil odbilo v potok. Tik pred tem je padel Iz avtomobila voznik Jelene in obležal mrtev. Sopotnik Franc Lotrič iz Dražgoš pa je bil huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 10.000 din. KOLESAR PRIPELJAL PRED AVTOMOBIL Na Kidričevi cesti v Skofji Loki je v sredo zvečer voznik osebnega avtomobila Anton Posedi iz Kranja zadel kolesarja Aleksandra Lazarja iz Škofje Loke. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar pri vozil z dvorišča pri Veletrgovini Loka. S hudimi poškodbami so Aleksandra Lazarja prepeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČENJE V OVINKU Na cesti tretjega reda v Sp. Brniku je v sredo zvečer voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zapeljal proti sredini ceste. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Anton Zorman, ki je prav tedaj nameraval prehiteti voz naložen s hlodi. Avtomobila sta trčila, pri tem pa sta bila voznika huje ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 11.000 din. TRČENJE V TUPALICAH Na cesti drugega reda v Tupaličah je v četrtek, 20. maja dopoldne voznica osebnega avtomobila Marija Truden iz Zg. Jezerskega zavozila v levo, ker sc je hotela izogniti prekopani cesti. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Oskar Sturm. Avtomobila sta čelno trčila. V nesreči so bili ranjeni oba voznika in sopotnica v avstrijskem avtomobilu, škode na vozilih je za 18.000 din. CESTA NI BILA PROSTA V Gorenji vasi sta v četrtek popoldne trčila v križišču voznik mopeda Mihajlo Mikš iz Jelovice in voznik motornega kolesa Jernej Troha iz žabnice. Mopedist se pri zavijanju v levo ni prepričal, če je cesta prosta, zato je prišlo do trčenja. Mihajlo Mikš je bil v nesreči težje ranjen, Jernej Troha pa lažje. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V križišču Oldhamske ceste in Ulice Moša Pijade v Kranju se je v četrtek zvečer pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Lado Ratkovič iz Kranja je zapeljal na prednostno Oldhamsko cesto, ne da bi se prepričal, Če je cesta prosta. Vtem je pripeljal avtobus, vozil ga je Andrej Ažman s Suhe, in voznika Ratkoviča zadel. Težje ranjenega Ratkoviča so prepeljali v bolnišnico. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi naše žene, mame, sestre in stare mame Angele Čemažar roj. Hafner se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Petriču za vso skrb v Času njene bolezni. Mož Luka v imenu sorodstva Sporočamo žalostno vest, da je v 62. letu starosti tragično preminila naša draga sestra in teta Angela Čimžar upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 23. maja, ob 14. uri na pokopališču v Predosljah. žalujoči: sestre Ivana, Marija, Ana, Marjana z družinami ter brat Janko. Kranj, Predoslje, Šentvid, Lesce Kranj, 21. maja 1971 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil Jože Sajovic inženir v pokoju Pogreb bo v soboto, 22. maja, ob 1130 izpred mrliške vežice sv. Jurija na Žalah v Ljubljani. žalujoči: hčerka Maja z družino, bratje in sestri z družinami. Toulon, Domžale, Kranj, 21. maja 1971 Zahvala Ob smrti naše Alojzije Pivk roj. Pintar — Lukcove mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, ji lajšali trpljenje ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje. Ker vas je preveč, da bi vas poimenovali, ki ste nam v teh težkih dneh stali ab strani in z nami sočustvovali, vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala. žalujoči: mož, otroci in bratje z družinami Sv. Duh, 19. maja 1971 V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je prerano zapustil v 37. letu starosti naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Franc Štefe Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 22. maja, ob 16. uri na pokopališče na Kokrici. žalujoči: žena Zofka, sin Milan, hčerka Jana, mama, ata, sestra Dana z družino in drugo sorodstvo Kranj, 20. maja 1971 Zahvala Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi zlate žene, mame, hčerke in stare mame Slavke Štromajer se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, bivšim internirankam in ostalim, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ali nam na kakršenkoli drug način pomagali. Prav tako se najlepše zahvaljujemo Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo, obč. konferenci SZDL, Gasilski organizaciji, obč. odboru ZB, krajevnim organizacijam, sodelavcem in druž. organizacijam podjetja IBI in Gorenjski tisk ter 8. b razredu osn. šole Stane Žagar. Posebno se zahvaljujemo tov. Sorli Ivanki za iskrene poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Kranj, 22. maja 1971 žalujoči: mož, hčerka, sinovi in mama i sobota — 22. ivaja 1971 glas * 23. stran Kdaj priznanja tudi v Kranju? Skupščina občine Jesenice že nekaj let razpisuje natečaj za Gregorčičeve plakete, ki jih podeljuje telesnokulturnim organizacijam in posameznikom aktivnost in uspehe pri razvijanju množičnosti na področju telesne kulture, *a Športne dosežke, stro-kovno-organizacijsko in znanstveno delo, dolgoletno uspešno delo v športu, *a tekmovalne dosežke na Večjih domačih In mednarodnih tekmovanjih, za uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področ-lu propagande in publicistike ipd. Tako ali podobno se »Pomnijo športnih delavcev, trenerjev, sodnikov in Vrhunskih športnikov tudi t marsikateri drugi naši občini. Večkrat ugotavljajo, da je telesna kultura deležna vse premalo družbenega priznanja. Hkrati Pa ugotavljamo, da se vr-*te aktivnih športnih delavcev, trenerjev ipd. na vseh koncih redčijo. Vsekakor so družbena priznanja, ki jih dajejo občinske »kupščine, občinske zveze *a telesno kulturo in druge organizacije, neka oblika priznanja za pomemb-no družbeno delo, ki ga opravljajo organizacije in Posamezniki na področju telesne kulture. Toda povsod ni tako. Pred nedavnim je bil v Kranju redni občni zbor ObZTK Kranj. Delegati so pregledali delo na področju telesne kulture v zadnjih treh letih. Ugotovili so, da je bilo doseženih vrsta pomembnih uspehov. Žal pa se ObZTK ob tej priliki ni spomnila vseh tistih redkih posameznikov, ki še aktivno delajo leta in leta v naših telesnovzgojnih organizacijah in da bi jim dala vsaj na takšnem javnem zborovanju primerno priznanje. Tako pa je šla mimo lepa prilika, da bi se oddolžili posameznim organizacijam, športnim delavcem, trenerjem, sodnikom in športnikom za uspehe in delo v zadnjih letih. V kranjski občini je vrsta državnih in republiških reprezentantov v najrazličnejših športnih panogah ter več športnih delavcev in trenerjev, ki so zaslužni za pomembne dosežke na področju telesne kulture v zadnjih letih. Prav bi bilo, da bi se enkrat tudi v Kranju našla oblika, kako in na kakšen način bi dali družbena priznanja telesnovzgojnim organizacijam in posameznikom za delo in uspehe na področju telesne kulture v kranjski občini. J. Javomik Tekmovanje v kegljanju preloženo V torek je bilo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica v Lescah ekipno sindikalno tekmovanje v šahu. Tekmovanje je organiziralo šahovsko društvo Lesce, na njem pa je sodelovalo osem ekip iz radovljiških sindikalnih organizacij. Prehodni in spominski pokal je tokrat osvojila tričlanska ekipa tovarne Elan, druga je bila ekipa prosvetnih delavcev v občini, tretja pa ekipa postaje milice Radovljica. Na občinskem sindikalnem svetu so nam povedali, da so morali začetek drugega sindikalnega tekmovanja v kegljanju preložiti. Za to tekmovanje, ki ga pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta organizira kegljaški klub Bled, se je ekip iz sindikalnih organizacij v občini. Zaradi takšnega zanimanja in potrebnih priprav se bo tekmovanje v kegljanju na avtomatskem dvosteznem kegljišču na Bledu začelo v torek, 25. maja, ob 16. uri. Organizatorji predvidevajo, da bo tekmovanje trajalo okrog 14 dni. Najboljše ekipe bodo dobile pokale in priznanja. a. Ž. Pokal ostal doma Na tradicionalnem nogometnem turnirju pri Sv. Duhu je nastopilo preteklo soboto in nedeljo kar 12 moštev, kar je nedvomno re- kordno število. Največ klubov je bilo iz škofjeloške občine. V finalni tekmi je I .ulini k premagal Zbilje z 1:0. J. Starman Kolesarstvo Množičnost in kvaliteta Kolesarji Bleda in Kranja so se lepo odrezali na nedeljski dirki v Ljubljani. Med najboljšimi mladinci iz vse Slovenije je bil Mirko Rakuš z Bleda poti. Zaradi izredno namreč prijavilo okrog 70 dobrega uspeha ga je kolc- Gorenjska nogometna liga Presenečenje na Jesenicah V XIX. kolu gorenjske nogometne lige so bili v članski konkurenci doseženi naslednji rezultati: Kropa : Šenčur 3:3, Naklo : Podbrezje 3:0 w. o., Alples : Bela 3:1, Jesenice : Trbo-je 0:1, Predoslje : Lesce 5:1. Za presenečenje kola so poskrbeli nogometaši iz Trboj, ki so v gosteh premagali vodeče Jesenice. V vodstvu so še vedno Jesenice, ki imajo 29 točk, drugi je Šenčur s 24, tretji Alples 22 itd. V mladinski ligi sta bila dosežena naslednja rezultata: Jesenice : Tržič 4:1, Triglav : LTH 8:1. Na lestvici vodijo Jesenice s 24 točkami pred Triglavom, ki ima 21 točk. Pionirji so dosegli naslednje rezultate: Naklo : Kranj B 3:0, Jesenice : Podbrezje 3:4, Predoslje : Triglav A 0:13, LTH : Triglav B 0:2, Naklo : LTH 1:2, Alples : Kranj B 3:0, Jesenice : Trboje 1:4, Predoslje : Lesce 3:0, Triglav B : Tržič 1:0, Triglav A : Podbrezje 9:1, Kranj A : Šenčur 4:1. Vrstni red: 1. Triglav 43, 2. Trboje 38, 3. Šenčur 27 itd. P. Novak sarska zveza Slovenije uvrstila v republiško reprezentanco, ki bo konec maja nastopila na petdnevni mladinski dirki v Zahodni Nemčiji. Posebno priznanje je na nedeljski dirki kolesarska zveza izrekla kranjskemu klubu, saj je na dirki nastopilo kar 15 njihovih tekmovalcev. Med ekipami so osvojili tretje in četrto mesto. A. Potočinik Kegljaški klub TRIGLAV KRANJ Sejmišče 3 sprejme takoj CISTILKO za pobil delovni čas. Zglasite se v pisarni kluba dopoldne od 9. do 11. ure. Uspešno gostovanje plavalcev v^rije plavalci kranjskega iar'Ilava; Broda Pečiak. Udi' Svare m Bojan Grošelj so zaČetku tega tedna kot tii,rePitev beograjskega Par-j^-aria nastopili v Italiji proti Nantes iz Padove, ki je kluj1 najboljših italijanskih ^ ^v in ima v svojih vrstah ^ °£8ko rekorderko na 800 Isla kravi Novello Caligaris. tisn * Kranjčanov je bil zelo (ja ŠOn, saj so kljub temu, trio pr* 11118 m čas tek-ro VanJ. vsi plavali zelo blizu Ha bliških rekordov. Dekleti plvsta prinesli sploh edini ti^j. rnesti za Beograjčane. 200 rIU ŠV£lrC Je "a 100 m m 2:54, Prsno dosegla 1:21,8 in 2% Z" Pcčjakova na 100*m in Gr0<\hrbtno 1:16.1 in 2:45,5, 20ol j Pa tudi na 100 m in 'n Prsno 1:15,2 in 2:46,9. V Hja MIUSem večeru tekmovali^ S,°.k'1* posebna atrakcija tel ci avstralske državne i*r(!HZentance. ki so v svoji Hcjj ° "spesni evropski tur-fck P?Stav'u' nekaj svetovnih Ita^dov. Tudi tu so se po- *ePra u naJDoliši mči in Ce, ^ Drez prave konkuren-dosegli neverjetne re- zultate. Zato je toliko bolj razveseljivo za kranjsko plavanje, da je švarčeva na 100 m prsno vodila ostro bor- bo skozi vso progo z najboljšo Avstralko in bila premagana šele v zadnjih metrih. SK Gorenjska rokometna liga Alples že prvak V XV. kolu prve gorenjske rokometne lige je v Selcah ekipa Alplesa v škofjeloškem derbiju pred 500 gled:i!ci, kar je rekord obiska na gorenjskih rokometnih igriščih, premagala solidno ekipo Šcširja. Kranjskogorčani so odpravili Jeseničane, medtem ko je Kranj B premagal Savo. Tržičani so visoko premagali žabnico, Radovljica pa je v Križah odpravila drugo moštvo. REZULTATI: Tržič B : Žabnica 24:6, Križe B : Radovljica 15:23, Jesenice : Kranjska gora 21:23, Alples : šešir 16:15, Sava : Kranj B 19:24. Lestvica: Alples 15 13 0 2 215:109 26 šešir 15 10 2 3 282:200 22 Jesenice 15 11 0 4 253:183 22 Kranj B 15 8 1 6 209:209 17 Sava 15 7 2 6 259:244 16 Tržič B 15 7 2 6 191:196 16 Radovljica 15 6 1 8 262:267 13 Kr. gora 15 6 1 8 225:247 11 Križe B 15 2 2 11 193:271 6 Žabnica 15 0 1 14 176:313 1 ŠPORTNE DROBTINE V počastitev dneva mladosti bo 29. in 30. maja v Kranju na stadionu Stanka Mlakarja republiški pionirski turnir. Na njem bodo sodelovale naslednje reprezentance: Maribor, Celje, Ljubljana, Nova Gorica in Kranj. Turnir bo v organizaciji NK Triglav in nogometne pod-zveze Gorenjske. V nedeljo, 23. maja bo v Dupljah spomladanski kros v počastitev dneva mladosti s priče t kom ob 10. uri. Pionirji bodo tekli na 800 m dolgi progi, mladinci lin člani pa na 1600 m. V sredo, 26. maja bo v Dupljah v priredbi aktiva ZMS Duplje tradicionalni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale najboljše ekipe Gorenjske. Pokal brani ekipa Partizana iz Križ. V II. gorenjski rokometni ligi so bili doseženi pričakovani rezultati. Na lestvici vodi Preddvor pred Kranjem C in Besnico. -dh Ljubljanska conska rokometna liga Duplje v borbi za prvo mesto V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige sta se v Dupljah pomerila tradicionalna rivala Križe in Duplje. V dinamični in lepi igri so zmagali domačini. K zmagi Dupclj sta največ prispevala odlični strelec Marinšek (11 golov) in vratar M. Rakovec. Pomembno zmago so zabeležili tudi Kranj-čani, saj so zmagali v Krmelju. Rezultati: Krmelj : Kranj 23:35, Sevnica ; Olimpija 21:16, Duplje : Križe 16:9, Mokcrc : Zagorje 21:12. Vrstni red: 1. Zagorje 23, 2. Sevnica 22, 3. Duplje 22, 4. Olimpija 21, 5. Kranj 20, 6. Hrastnik 20, 7. Križe 18 8. Mokcrc 13, 9. Kamnik 12, 10. Krmelj 7, 1L Medvode 0. V ženski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Alples B : Kranj 12:18, Sava : Kamnik 11:15» Usnjar : Steklar B 20:10, štovan B : Olimpija B 19:11. J. Kuhar ^vprašanje 3o d govori V nedeljo so sc v hotelu Crcina v Kranju srečale bivše internirankc cz taborišča Gruncberg, ki je bil v zadnji vojni podružnica zloglasnega taborišča Rawensbriick. S tremi smo obudili spomine na dogodke iz druge svetovne vojne. Dana Klanšck - Valič, predmetna učiteljica Iz Ljubljane: »Od začetka vojne sem organizirano delala proti okupatorju kot skojevka. Julija 1942. leta so me Italijani ujeh' in me obsodili na deset let stroge ječe. Po kapitulaciji Italije sem prišla v nemške zapore. 27. januarja 1944. leta je krenil transport Slovenk za Rawensbriick. Med njimi sem biila tudi jaz. Devetnajst let mi je bilo tedaj. Pet dni smo se vozile v zaprtih živinskih vagonih brez hrane in vode. Bil je hud mraz, zato je veliko žensk zbolelo. Ob prihodu v taborišče so nas najprej dali v karanteno. Prestati smo morale vrsto zdravniških pregledov. Po več ur smo za vsak pregled gole čakale v vrsti, zato smo obolevale druga za drugo, čez štirinajst dni smo tri Slovenke morale v Griine-berg, kjer so se nam kmalu priključile rojakinje iz naslednjega transporta.« Komnenčič Dragica, us-službenka Sob Kranj: »BLlo mi je sedemnajst let, ko se je začela druga svetovna vojna. Kot mladinka sem sodelovala v raznih akcijah proti okupatorju. 1942. leta sem postala članica skupine, ki je nosila naziv Agit-Prob in je skrbela za agitacijo in propagando. Zaradi izdaje nas je okupator januarja 1944. zaprl. Zasliševali so nas najprej v policijskih zaporih in nato v prisilnih de.avnicah. 17. marca sem morala z zadnjim transportom v Ra-vvensbriick. Slovenke v Griinebcrgu smo bile močno povezane med seboj. Trudile smo se, da bi vse ohranile voljo do življenja in vrnitve. To je bilo v tistih časih najbolj važno.« Marija GrzinčiČ, predmetna učiteljica iz Kamnika: »Spomladi 1945. lota so nas Nemci spet premestili v Ravvensbriick. Od tu smo se potem morale umikati pred rusko vojsko proti Danski. V mestu Malhavvu so nas Rusi dohiteli m še isti dan, 2. maja, smo bile svobodne. Svoboda je prišla tako nepričakovano, da je nastala popolna zmeda. Vsaka je želela priti do hrane in ohraniti sebe, saj je vendar že bila svoboda. Tako stanje je trajalo kak teden, potem pa smo dobile ukaz, da se vsaka vrne v domovino kakor ve in zna. Slovenke smo ustanovile več skupin. Naša skupina je šla do Berlina peš, tu pa so nas Rusi daili v zbirno taborišče Buckow! Ccz kak mesec so sestavili transporte za domovino in čez Poljsko, Slovaško in Madžarsko smo se vrnile v Jugoslavijo. 1. avgusta 1945. leta smo bile v Ljubljani. L. Bogataj Včeraj popoldne Je pripotovalo v Kranj 40 članov Združenja italijanskih krostovolj-nih krvodajalcev iz Monze, ki bodo 3 dni gost občinskega odbora rdečega križa Kranj. Gostje vračajo Kranjčanom obisk, saj so bili lani kranjski krvodajalci gostje v Mon-/i. Ob tej priložnosti sta se organizaciji krvodajalcev pobratili in se zmenili za red-nejše stike. Krvodajalce iz Monze je bil v petek zvečer sprejem na skupščini občine Kranj. Danes (v soboto) si bodo italijanski krvodajalci ogledali republiški zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani in ob tej priložnosti verjetno tudi dali kri, kot so to storili kranjski krvodajalci lani na obisku v Monzi. V programu je še ogled Bleda ter obisk v Institutu za tuberkulozo in pljučne bolezni na Golniku. Popoldne bodo italijanski gostje prisostvovali proslavi v počastitev mednarodnega rdečega križa in dneva krvodajalcev v dvorani skupščine občine Kranj. Gostje bodo dobili v spomin na obisk v Kranju spominske značke RK. L. M. — Foto: F: Perdan ŽIVIL. A. £B L J D"- ^ vaditelji! ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DOM? Za vas imamo pripravljena: NOTRANJA VRATA FURNIRANA VRATA — mahagoni — teak — afrormosia — okume — hrast — brest ULTRAPAS VRATA vrata za pleskanje — vezane plošče — lesonit /HODNA VRATA — macesen — smreke — hrast — framire GARAŽNA VRATA dvokrilna dvižna — v izvedbah kot vhodna vrata Predno se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri nas na Bledu ali v poslovalnicah LESNINE in SLO VENI J ALEŠA! Zahtevajte ponudbe in cenike! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLEDS^SKtS*«* D i XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII.