isinina plačana v Sutovini _ LETO LIX _	V Ljubljani, v nedeljo I. novembra I9>1 ,	ŠTEV. 249a	Cena 2 Din
Naročnino mesečno 25 Din. zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izckijo celoletno 40 Din, zn inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 29%. 2904 in 2090
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 i-10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Prasa-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsnk dun zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Grobovi
Hitler hoče v vlado
Hmdenburg bi rad razorožil Hitlerja s sodelovanjem - Pogajanja za vstop
Hitlerjevcev se že vrše
Berlin, 31. okt. Najnovejši dogodki nam kažejo, da jo Hitler po ponesrečenem poskusu, da bi s pomočjo Hugenberga strmoglavil Briiningovo vlado, ubral povsem novo pot, da se povzpne na vlado. V teku je silno ostra polemika med liitler-jevskim tiskom in glasili nemškega nacionalista Hugenberga. Narodnoeocialistični tisk, kakor Hitlerjev »Veikisclier Iieobachter in Goebbelsov :>An-grKf-:, očita Hugenbergu preveliko konservativnost in da zbira okoli sebe samo »staro Nemčijo . Hugeubergovi listi ne morejo odpustiti Hitlerjevim politikom, da smatrajo nemške narionalce, samo za neke vrste rezerviste, ki bi jih hitlerjevci rabili edino v primeru skrajne sile. Tako je znani narodni socialist dr. Frick na sestanku narodne opozicijo v Harzburgu javno izjavil, da vidi v nemških nacionalcih pomožne čete za svoje politične namene. V Harzhurgu sploh ui vladala med hitlerjevci in nemškimi n&cionalci sloga, ki so jo hoteli njihovi roditelji prikrHi s skupnim komunikejem proti Druninftii. Prav sedanji razvoj dokazuje, da je bil ta sestanek v nazlici skrpuran i namenom, da bi hitlerjevci in nemški nacionalri s pomočjo desnesia krila nemške ljudske stranke v parlamentu strmoglavili dr. liriininga. V resnici so začele vezi med hitlerjevci in Itugenbergovinii pristaši pokati in na dan so bruhnila stara nasprotstva.
Hitler je očivldno uvidel, da ne more z gotovostjo računati na Hugenberga in % njegovo jk>-močjo i>riti na vlado. Na drugi strani tudi nima v državi takšne -/a-ilombe, da bi se lahko s silo polastil državnega krmila; poleg tega Hitler dobro ve, da bi inozemski kapital lakoj odtegnil svoje kredite v primeru narodnosocialistične revolucijo in da bi lo imelo za posledico finančni polom Nemčije in ludi takojšnjo likvidacijo Hitlerjevega režima. Iz teh razlogov je Hitler krenil bolj na lega-litarno pol in si oblekel ustavno obleko. V zadnjem času no zahteva več v svojih plačilih porratka monarhije in priznava nem. ustavo. Demokratski lisk meni. da jc Hillerju veliko na 1мп, da bi prikupil Himlenliurgu in v to zvezo spravljajo tudi njegov sprejem pri njem. Tudi znano pismo na Briininga ne odkriva posebno revolucionarne volj«. Silno pozcrncet so vzbudili njegovi sestanki z generalom Schleicherjem, državnim tajnikom v vojnem ministrstvu, za katere je javnost zvedela šele
kasneje. Na zahtevo demokratskega t i-ska je izdal vojni minister Groncr, ki je obenem notranji minister, značilno pojasnila, ki pravi, da se je Hitler res dvakrat sestal z generalom Schleicherjem, in siccr z vednostjo vlade same. Razgovor so je sukal okoli Hitlerjeve razdiralno akcije v vojski in Hitler je baje zatrdil, da hitlerjevci ne vršijo nikake propagande med Reichswehrom in da ne bo v svoji organizaciji trpel nikogar, ki bi se udejstvo-val /. nasiljem.
Razumljivo je, da se javnost ni zadovoljila s tem previdno sliliziranim pojasnilom in vidi za sestanke vse druge namene, bodisi н strani llii-lerja, bodisi s strani vlade. V političnih krogih se je razširil glas, da sc med vlado in Hitlerjem vršijo pogajanja za vstop narodnih socialistov v vlado. Huje Hindenburg sam želi, da se jtritogue Hitler k sodelovanju in lako v resnici razoroži. Tudi ton. ki ga v zadnjem času ubira »Germaniat, glasilo centruma, je napram Hitlerju mnogo milejši. Hitler bi bil pripravljen vslopiti v vlado, noče pa sodelovati z Brtiningom. Zelja narodnih socialistov jc, da bi prevzela kanclersko mesto kaka druga vodilna polilična osebnost, do katero hi poleg hit-
lerjevcev, ljudske iu gospodarske stranko imel za upanje tudi centruin; kancler naj bi ne bil iz vrst centruinu. Za sodelovanje s Hitlerjem sc zavzemajo baje katoliški krogi, ki jiripadajo desnemu krilu centruma in so si postavili za vzor Seiplovo taktike v Avstriji.
Hitler je v zadnjem času povsem opustil drugi drl svojega programa, ki je dišal jto socializmu, iu sc je postavil v službo velekapitala. Pripravljen
je sodelovali /. nemško ljudsko stranko, ki zastopa interese težke industrije, za razveljavljenje skupnih delavskih |>ogodb. to .so pravi za znižanje plač. Hitlerjev tisk jo na te očitke odgovoril s kratkim demantijem, ki seveda nič ne domnnlira.
Hitler jo imel v zadnjem času v načrtu več potovanj v inozemstvo, kakor v Anglijo in v Italijo. V Londonu in v Rimu naj bi sc sestal s svojimi prijatelji in tudi z drugimi politiki, da bi jim dokazal, da ni lritlerjevstvo tako revolucionarno, kakor ga prikazujejo v svetu, temveč du hoče rešiti Nemčijo z zakonitimi sredstvi. Značilno je, dn je tu potovanja opustil.
Ti dogodki dokazujejo, da se vendar nektt plele med Hitlerjem iu nemško vlado.
Cenirum odklanja Hitlerja
Berlin. 3J. okt. Ig. Znani voditelj centruma, j poravnavanju *tavk. Tu izjava je povzročila »plo-
prelat dr. Schrciber, je na zborovanju v Ministru razpravlja) o najvažnejšem notranjepolitičnem vprašanju, to jo o pritegnitvi narodnih socialistov v nemško vlado. Izjavil je, da narodni socializem sedaj preživlja krizo. Zaenkrat pa še ni neobhodno potrebnih jamstev iu odgovornosti za bodočo politiko le stranke, če bi bila sposobna za vlado in primerno umerjena. V narodnem socializmu se mora izvršiti popolni notranji preobrat sedaj vladajočega mnenja, resnična ločilev revolucionarnih in pozitivno delujočih duhov, ker bi stranka brez i,i..uoobvladanja iirdtecipUn*''same «mešala naloge vlade. Ta izjava dr. Schreiberja pomeni prav zn prav popolno odklonitev narodnih socialistov. Voditelj nn.«.'! iih socialistov Stohr je na nekem zborovanju v Mtinchenu izjavil, da bo njegova stranka, če pride na vlado, ohranila socialno zavarovanje, tarifne pogodbe in dosedanje- postopanje pri
flOVo
'®9 ke Sr>e9 in °
pQni0 „
St

Je Dn ' 0г*аг;
e/0 /v
Or

°/Уе
л, -
»Шц . Pes>/O
ш
TERPENTINOVO MILO
GAZELA
pere zares čisto
GT.3J
no pozornost, ker je boj proti socialnim bromn.m., in larifnim pogodbam glavna progrnmna točka nemških nacionalistov in njihovega voditelja Hit genberga. Na močnejši udarec proti Ilugonbcrgti in harzburški enotni fronti ni misliti. Razen tega je i>ri|iomiiiti. da so krščansko socialne strokovne organizacijo, ki so v stikih s centruniom, izjavile, da je prvi pogoj za udeležbo narodnih socialistov na vladi jasno in pozitivno stališče narodnih socialistov glede tarifnih vprašanj in socialnih bremen
Nadškof Sede j odstopil?
Milan. 3t. okt. tg. Ofl lep 77 tejnega gnriSfcrr* nadškofa dr. Nedrju je i d slinrnskini prebivalstvom povzročil splošno obialoi anje. ker se jc hali. dn Ih> nova zasedba njegovega nn-~l» uveiiU nadaljnje poitalijančcvanjc dnhoi nišlva v v«ri -U > provinci. Goriška nnilškolija obsega ne -otmu it« riško škofijo, temveč tudi pulj*ko in Irzaško. puli/ lega pa vsaj formalno ludi dc facto loj aadškiiTijl pripadajoči škofiji т Ljubljani in na otoku Kika. Msgr dr. Sedcj jc rciidiral v (iorici 25 let. (Pri občujemo vest z vso rezervo kakor smo jo spn jeli in je v zadnjem hipu nismo mogli kontrolirati. Op. ur.)
Dvoličnost italijanske politike
Rim, 31. okt. »Giornale d' Italia polemizira z ljubljanskim ..Slovencem«, ki je v nekem svojem dopisu iz Pariza razgalil dvolično italijansko politiko glede razorožitve; oboroževanje Italije se nikakor ne strinja z izjavami italijanskih predstavnikov v inozemstvu, da si Italija odkritosrčno želi razorožitve. iGiornale d'Italia' piše, da hoče voli cloznic(t) ^Slovenec« s takšnimi trditvami le zakriti pozornost, ki jo vzbuja naglo oboroževanje Jugoslavije, ki se radi italijanske politiko ne čuti varno. Toda Italija, trdi rimski list, hodi sporazumno z Anglijo in Ameriko in so trudi, dn bi čimbolj omejila oboroževanje evropskih držav. (Naša ugotovitev glede dvoličnosti italijanske zunanje politike je oči-vidno zbodla glasilo italijanskega zunanjega ministrstva. Na eni strani Grandijevo gromenjc proli vojni v Ženevi in njegov |>redlog za prekinitev oboroževanja za časa razorožitvene konference, doma pa oboroževanje do zob nn suhem, nn morju in v zraku, poveličevanje vojne in inilitaristična vzgoja fašistične mladine v organizacije .Ballilec, Avan-guardie" in milice! Takšna je resnica. Polemiziral' s fašističnimi listi pa ne bomo„
Papeževo pismo češki duhovščini
Danes in jutri bomo romali na grobove naših dragih. 'Žalostno je, hodili po pokopališču in četudi preko grobov nalovi v jesenskem vetru samo coetjc. Grob ob grobu, sami grobovi...
Slovenska ljudska legenda pomenljivo pripoveduje, da smejo v vernodušni noči duhovi rajnih zopet obiskati kraje, kjer so nekoč živeli. Nobeno človeško oko jih ne vidi, le izvoljenim je dano, du slišijo skrivnostno ječanje ubogih duš, ko u mrzli novemberski noči obiskujejo pu-lače, hiše, sobane, ki so jili nekoč imenovali svojo last, sedaj pa v njih drugi preživljajo ono ped časa, ki se imenuje človeško življenje. Skrivnostna sila vleče duše rajnih na kraje, kjer so nekdaj živeli, delali, trpeli, se veselili, grešili. To edino noč v celem letu jim jc dano, da » posebno močjo potrkajo nu srcu ljudi in jih prosijo usmiljenja: Usmilite se nas, prijatelji, ker roka božje, pravice nas jc zadela, llajni obiskujejo sorodnike, prijatelje, znance, da popravijo, kar so zamudili v življenju, da jim sporoče resnico o neskončni božji svetosti, ki nič izčiščenega ne pripušča v nebeško kraljestvo--—
Globokih misterijev polna noč je to. Ob času, ko ura z zamolklim glasom odmerja polnočni čas, se trumoma polnijo cerkve ubogih duš, ki so v življenju redko poklckale na cerkveni tlak. Toda ui duhoonida, da bi jim bral sv. mašo, ni ga, da bi izgovoril nad njimi odrešilno besedo: Odocžem vas naše krivde. Zato sc čtije le tiho ihtenjc in mile tožbe ubogih duhov vse tja do prvega svita bele zore, ki rajne zopet pokliče nazaj na kraj njihovega trpljenja.
Tako ljudska legenda. Toda mi, ki obiskujemo grobe svojih rajnih, bi si želeli, da bi bila resnica. Kaj bi dali, da bi mogli dragemu rajnemu očetu ali materi, ženi, možu... reči le samo eno spravljivo besedo. Zdi se nam. da bi potem bilo vse dobro, da bi umrl črv. ki gloda morda že leta v duši... Da bi svojemu sočloveku, ki smo ga imeli za sovražnika, mogli stisniti roko v spravo in bi vse bilo pozabljeno, zn vedno pozabi jeno.
Zakaj sc ne bi vsaj za hip zamislili v bežnem krogotoku naših dni. Grob je zadnja življenjska resničnost brez prevare. In če bi tale legenda bila resnična, pomislimo, kako bi bilo 7. nami leto ali dvajset let ohsorej. ko bi naša duša obiskovala vse one, ki smo jih oblekli, jih opravljali, jim ]>oleplali čast. poštenje, štrli morda celo življenje. Ni mar še kje nekaj zlata, srebra, blaga, ki ga bo treba nositi naza j kakor ubogi Martin oni strašni mejnik v Aškcrčcoi baladi?
Bolje, tisočkrat bolje bo vse to preje urediti. šc je čas-. Celo tiste, ki so ob našem delu in zgledu moralno umrli, moremo obuditi v življenje. Šc je čas, vse še lahko popravimo, šc moremo izmiti z rok krivdo in jih napolniti z biseri dobrih del. Iz temnih grobov gre močan glac: delajte, dokler jc dan, ker tudi za vas pride noč, ko ne bodete mogli nič več storiti.
Grobovi, grobovi...
Človek pa sc tako žene in peha na tej ubogi zemlji. Nekaterim so lako dolgi zrasli komolci in jim trdi postali, drug drugemu smo na potu, prav na prste si stopamo. Mrtvi pa tako mirno in brez zavisti leže drug ob drugem ...
Tolstoj pripoveduje v svojih sVaških povestihda jc živel nekje na Ruskem kmet, kateremu sc jc dobro godilo. Imel je polje in travnike in lepo hišo, tako da bi lahko bil zadovoljen. Pa ga nekoč zmoti vrag, da vzame v roko časopis in notri bere, da je v deželi Baškirov bogata, črna zemlja, ki jo za prgišče zlata moreš kupiti kolikor hočeš. Kmet sklene, da poizkusi..., proda polje in dom in z mošnjo zlata odide v deželo Baškirov.
Baškiri imajo posebne navade. Kdor pride kupovat zemljo, mora položiti na zemljo klobuk poln zlatih rubljcv. Zjutraj ob zori sme potem iti na pot in vsa zemlja, ki jo do solnčnega zahoda obhodi, poslane njegova last. Ako sc pa do večera ne vrne na mesto, odkoder jc Izšel, zapade zlato rodu Baškirov, on sam pa ne dobi niti pedi zemlje.
Naš kmetic pride torej k poglavarju Buški-rot» in mu razodene svojo ieljo. Glavar mu naznani kupne pogoje in kmet jc zadovoljen. Eno uro pred solnčnim vzhodom gresta s prvaki rodu nu grič. od koder r.c jc razprostiral pogled v neskončno plodno ravan. Kmet položi na zemljo klobuk poln zlatih rubljeo in nastopi svoj obhod. -iToda ne pozabi se vrn i ob solnčnem zatonu! , jc šc zaklical za njin glavar s smehom kužor svoje bele zobe.
Krepko jc koračil kmetič preko plodne, mastne zemlje. ,Tu bodo pšenična polja", mrmra zadovoljno. Potem pride do livade. .Tudi te moram imeli.' In Šc dalje, vedno dalje. Na levo jc gozd. ,Gozd nit je tudi potreben', in napravi ovinek okrog njega. Kmetu jc postalo vroče, že jc solncc stopilo v zenit. ,Treba sc je vrniti,'' pomisli. Toda glej, na desno jc čudovit kos sveta, ki ga bi bilo škoda pustiti. Spusti sc o dir, du šc tega obkroži. Vedno za njim pa dečaki. na konjih, ki zabijajo mejne kole. Solncc se sklanja v zapad ... hiteli jc treba. Grič jc šc silno daleč. Kmet se sunkoma poganja naprej kakor dirkač, kajti solncc sc že krvavo rdeči. ,Ah', stoka kmetič, ,da le ne pridem prepozno.' Baškiri mahajo z griča, kmet pu drvi In hropc, da mu srcc pojema v prsih. Dalje in dalje. Pljuča ga palijo v grlu. ,Morda bo vse izgubljeno: denar, zemlja in življenje.' Lc šc nekaj palcev in solncc bo zdrknilo za horiconl. Ubogi krnet pogleda krvavordečo »olnčno oblo, vidi, kako se lesketa v klobuku njegovo zlato obsevano od poslednjih žarkov ter
:.c kot obstreljenu z ver s poslednjo silo \wžene naprej. Še sto, petdeset, dvajset korakov... Poglavar kriči, krnel sc skloni čez obrobek griču. V tem hipu /ki se zgrudi na zemljo kakor vreča in širok curek krni se mu vlije iz ust. Še nekaj stresljajeo in — mrtev je. Poglavar Baškirov I vrže tcrlaj lopato enemu hlapcu in pravi: >lz-: kopiji dva metra dolgo in en meter globoko. To-I liko zemlje potrebuje človek.t
Toliko zemlje človek potrebuje. Dva metra v dolžino in meter v globini'. To nam govore grobovi. In nfč ne vzamemo s «choj. Goli. kakor rmo sc rodili, se vračamo v naročaj materi zemlji.
Danes je primeren dan /u resna razmišljanju. Zato utegne moralno aplikacijo napraviti vsak sum. ki bo odgovarja njemu in času, ki ga nrezivliamo.
Praga, 81. okt. Ig. Papež jo zavzel stališče s voj. iga nuncija Ciriaclja v posebnem pismu, naslovljenem olomuškeinu nadškofu dr. Presanu, ki velja za vse češkoslovaške škofe. V tem pismu navaja papež: V'časih, ki postajajo v gospodarskih pogledih vedno tožavnejši, je skrb za cerkveno disciplino leni bolj potrebna, posebno med duhov-uišlvom, ravno tako ludi čim ožja zveza duhovni.-.v:i in vernikov s škofi iu apostolsko stollco, ki iiun skrbeti za vse cerkve. Pismo navaja doslovno: '/,.'■■ lo vos obsipamo z zasluženo hvalo, ker ste sočustvovali z našo bolečino, ki smo jo občutili pred kratkim radi obrekovanja lu napadov na nnšegu legata, kar so si izmislili zlohoteči ljudje, mod katerimi — ni nianjknlo tudi nekaterih duhovnikov, kar nam jc povzročalo tem večjo žalost. Papež j, priznal prizadevanja škofov v varstvo cerkvene disciplino in jim v zahvalo jiošilja apostolski blagoslov.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma ja no. Zjutraj slana. Tempernlura se bo počasi /višala.
Zasrebska vremenska napoved. Precej sialnu z malimi oblaki. Zmerno toplo, noči hl»<liip
Stran 2»
»SLOVENEC^ <hie J. novembra 193J.
Ste v. 249,
tašizem išče nove socialne orientacije
Teoretična obsodba kapitalizma - Nazaj k ljudstvu!
Rim, 31. okt. Fašistična akcija za osnovanje novega ekonomskega reda v Italiji se je pričela izvajati. Vendar pa se še ne vidi pravi cilj. Po Mussolinijeveni govoru v Neaplju je bilo jasno, da se fašistični režim pripravlja na nov socialni in ekonomski načrt. Za ustvaritev tega načrta je pozval Mussolini fašiste, naj se oprejo na široke mno-iške naroda in dejal, da se bo morala voditi osira borba, v kateri bo fašizem pritisnil samo rta one skupine in poedince, ki bodo v prvi vrsti videli svoje interese pred interesi splošnostl. O tej borbi je govoril tudi fašistovski tajnik Giuratti. Zdaj se je oglasil tudi minister Bottai, ki jc odkrito obsodil kapitalizem in poudaril, da kapitalizem, tuk, kakor je danes, ni »posoben, da obvlada krizo, zaradi tega mora fašizem posredovati, da se situacija razčisti. Bottai je poudaril, dn je dolžnost fašistov-ske države, da vrši kontrolo in da koordinira ekonomske in socialne moči. ki se nahajajo v državi. Pri tem ne pobija kapitalizma, temveč mu odreja poiožiij in njegovo funkcijo.
Pod predsedstvom Mussolinija se je vršila sejn ■e.ntralnega kcrporativnega odbora, kjer so v prti vrsti sklepali o odnošajih, ki jih ustvarjajo kolektivne pogodbe. Fašistična država ne dopušča, da bi se kolektivne pogodbe menjale. Znižanje plač de-;uvcem in uradnikom bo dovoljeno samo onim podjetjem, ki bodo lahko dokazala, da so zato zaposlila več delavcev in uradniki v ter na ta način zmanjšala brezpcselnost. Mussolini je centralnemu Uorporatlvnemu odboru naložil, da se točno držijo njegovih direktiv, in ponovno poudaril, da hoče fašistična Italija ustvariti novo ekonomsko civilizacijo, ki bo izpodrinila sedanji liberalni ekunom-ski sistem. Korporativni л vet, odnosno izvršilni odbor je najbolj pripraven za ustvaritev novega eko-
nomskega roda,, ki bo z, ozirom na to, da jo v Italiji že dolgo vpeljan korporativen sistem, lahko hitro izvedel program.
-Giornale dltalin- pozdravlja to akcijo fašistov in je prepričan, da bo državna intervencija Omogočila razvoj korporativuegu ekonomoma na sodobni podlagi. Fašistična vlada je predstavnica skupnih narodnih interesov in ni dvoma, da bodo tudi tukaj v prvi vrsti vpoštevani interesi nižjih slojev. Koncentracija vseh produktivnih moči in ustvaritev edinstvenega formata odgovarja potrebam novih časov, ki so prišli. Pri tem mora biti država razsodnik. Nlkdo nima pravice, da dela z;< hrbtom države, še manj, da dela proti njej, da s svojo sebiČnestjo oškoduje kolektivne interese. Tak ekonomski red predstavlja neko sodelovanje med drugim, ki pa sta prišla v nasprotje v Evropi in po vsem svetu.
»Lavoro Fascista-, priznavajoč koristi, ki jih daje kapitalizem, trdi, da je potrebno ločiti koristna podjetja od škodljivih in da je treba koristna podjetja postaviti na eno, škodljiva pa na drugo stran, da se na ta način ozdravi narodno gospodarstvo.
Znižanje plač
Milan. 3t. okt. tg. Osrednji odbor fašističnih korporaclj ne je pod predsedstvom Mussolinija samega posvetoval dva tedna o nov%m znižanju plač, nakar so izrekli, da bi bilo tako znižanje neprimerno, toda dovoljeno pod pogojeni, da znižanje mezd ne sine pomagati za nadaljevanje brezuspešnih podjetij in du se to zgodi po obojestranskem dogovoru. V poljedelstvu naj se taka prizadevanja pospešujejo na ta način, da bi se poljakl delavci bolje privezali na grudo potom udeležbe pri žetvi.
je letos smrt kosila
Smrt kosi vedno, vselej in povsod. Vsako minuto upihne koščena žena stotine človeških življenj. Ta naravni proces nam je tako vsakdanji, da ga nihče ne beleži. Povestnica zaznamuje le izredne slučaje, ki pomenjajo katastrofe za človeški rod, ko smrt nenadno pobere slotine in tisoče človeških življenj.
Samo od lanskega spomina vseh mrtvih do danes moremo navesti več takih katastrof, Ena največjih v človeški zgodovini sploh jc bila v letošnjem poletju strašna poplava na Kitajskem, ki je zahtevala do 2 milijona človeških življenj. Ogromne Kitajske vode so razlile svoje vodovje preko rodovitnih pokrajin in vse opustošile. Med njimi, ki so se rešili, pa so nalezljive bolezni in lakota pobrale na tisoče in tisoče žrtev. Nedogledna je nesreča, ki je zadela kitajski narod.
Dalje nam je beležiti več elementarnih nesreč. Na otoku Javi je 21. decembra pričel nenadno bruhati ognjenik Merapija, ki je v kratkem času uničil daleč na okrog vse naselbine. Nad 12 km dolg in 200 m širok tok lave je podsul bogata se-lišča. Nad 700 ljudi je izgubilo življenje. V srednji Ameriki in sicer v Angleškem Hondurasu je divjal 12. septembra strašen ciklon in uničil mesto Belize. Silen orkan je cvetoče mesto izravnal z zemljo, pri čemer je bilo ubitih do 800 ljudi.
Strašne viharje, iz katerih se je dalo sklepati na izbruh podmorskega vulkana, je doživela francoska atlantska obala v prvi januarski noči letošnjega leta. Več sto mornarjev je našlo grob v raz-besnelih valovih Atlantik i.
Mehika je znana vulkanska zemlja. Tudi letos sredi januarja je po vsej južni Mehiki pustošil močan potres, združen / izbruhi ognjenika Popo-katepetla. Poleg velikanske škode je bilo ubitih
tudi stotine ljudi. Mesto Oahaka je bilo Čtslo raz* rušeno.
Tudi bogato Novo Zelandijo je letos obiskal strašen potres. Ponoči 3. februarja je silen potres in sunek uničil mesti Hastings in Napier, pri čemer je ostalo pod razvalinami preko 1000 mrtvih
Se enkrat in sicer v začetku avgusta je obiskala velika nesreča francosko ribištvo. To pot na obali Sredozemskega morja, ko je orjaški ciklon potopil več ribiških ladij in je vlonilo kakih 100 ribičev.
Morje je pripravilo še en velikanski skupni grob. Tudi ob francoski obali. Bilo je to 16. junija, ko se je potopila izletniška ladja St. Philibert ob ustju Loire in je izginilo v valovih preko 500 ljudi. Nikdar niso vseh trupel našli.
Od »manjših« nesreč je omembe vredna katastrofe najmodernejše britanske podmornice iu in največje podmornice sveta sploh »Poseidona*, ki se je potopil v kitajskih vodah, ker je zadel vanj trgovski parnik. Bilo je to 9. junija. Izgubilo je življenje 18 pomorščakov. Nenadna nesreča se je zgodila 20, aprila, ko se je vnel brzovlak Jeruzalem—Kaira in je v drvečem vlaku zgorelo 36 ljudi. — V Kattegatu sta 20. dec. 30 trčila parniku Arcturiis in Oberon, pri čemer je utonilo 45 ljudi. Pri Novi Fundlandiji je zletela v zrak 16. marca ladja \Viking in je utonilo 25 ljudi. itd.
Obširna je ta kronika in preveč bi narasla, ko bi hoteli navesti še vse druge tragične slučaje, kakor nesreče na železnicah, v zraku in drugod. Smrt povsod zasleduje človeka, ki si kljub vsem napredku ni mogel podrediti naravnih elementov. Samo eden je Gospod: ki s prstom tehta zemlje in I morja...
Likvidacija angleškega liberalizma
Poraz liberalcev je hujši kakor poraz laburistov
MacDonald ati Baldtvin
Bodo konservativci še pustili predsedstvo MacDonaldu ?
Prve težkoče
London, 31. okt. AA. Kakor kažejo gotovi znaki, bo imel MacDonald pri sestavljanju vlade velike težkuče. Predvsem bodo konservativci zahtevali v vladi zastopstvo, ki bi bilo sorazmerno s številom konservativnih poslancev v parlamentu. Na drugi strani pn jc MacDonald trdno odločen, da dobijo vsi naciionalni elementi v vladi svoje prestavil i ke, ki bodo v novi vladi zastopali vse narodne interese Predsednik vlade MacDonald nikakor ne namerava odstopiti od te svoje zahteve. Vest uradnega vira o takojšnjih ukrepih proti dumpingu je stvarno prišla od konservativcev. Prvi ukrepi nove vlade bodo veljali proračunski ravnoteži In zboljšanju trgovinske bilance.
Parlamentarni odbor delavske stranke se sestane v kratkem k seji, da izvoli voditelja delavskega zastopstva v parlamentu. Vodstvo delavske Stranke demanlira vest. da bi bil Henderaon sprejel mesto predsednika razorožitvene konference.
Otvoritev parlamenta tO. nov.
London. 31. oktobra. Sestava rekonstruiranega kabineta bo objavljena šele čez nekaj dni. Politični krogi so mnenja, da bo objavIjenu šele na dan se* slanka parlamenta.
Svoj vveekend bo predsednik anglo;ke vlade
preživel v Chequersu. šele prihodnji leden bodo med voditelji strank pogajanja, kako naj izgleda deflnitivna sestava nucijonalne vlade. Zaenkrat krožijo razne verzije o bodočih personalnih izpre-membah v vladi. Te vesti je treba sprejeti z rezervo.
Speaki r noše spodnje zbornice bo izvoljen prihodnji torek. Svečana otvoritev parlamentu bo 10. novembra. Parlament se bo sestal k izrednemu zasedanju. To zasedanje bo kratko. V drugi polovici novembra bo parlament odgoden do prve Jelovice januarja ali februarja.
Anglija plačuje dolgove
London, 81. oktobra. AA. Angleška narodna banka je snoči objavila, da je vrnila 20 milijonov funtov ila račun posojila 50 milijonov funtov, ki gu je bila najela avgusta mescca pri francoski nerodni banki in pri federalni rezervni banki v New-vorku. Krediti, ki so zapadli z današnjim dnem, »o bili na zahtevo angleške narodne banke podaljšani za tri mesece.
Ti krediti so bili dovoljeni angleški narodni banki poleti, ko je bil največji odtok zlata z Londona. Namenjeni so bili tedaj obnovi zaupanja v Sterling.
„Slovenec" pred 50 teti
Pod tem naslovom bomo poslej tedensko pri-♦bčevuli izvlečke člankov in dnevnih vesti, ki so r Slovencu- izšle pred 50 leti. S tem hočemo sedanjemu rodu pokazati v kratkih in murknntnih potezah težnjo naših prednumcev pred pol stoletja, kakor jih je tedaj tolmačil Slovenec .. To bodi obenem prispevek k novi kulturno-politični zgodovini.
Pričenjamo z 0. letnikom Slovenca* iz, 1.1881,
ko jc naš list izhajal trikrat ua teden.
*
20. oktobra 1881.
Članek Pogled v bodočnost-: Pri upiljl po .nemškem klubu' so nemški liberalci bili fi.tn poznhili na Avstrijo in poverili le ie o nem-iltiu >n Nemčiji. Walterkirchen je njih program le bolj razkril. ko je rekel, da vaj »e jnina Tirolska ud utopi, Galicija naj bo tarna za se. Ogerska pa to naj popolnoma odcepi od Avstrije; Cehe In Slovence hočejo Nemci ie pri sebi vbdrtali, le si upajo potlačili in ponemčili..
Članek »S oc i j al i z e m in njega po-i p c S e v a l e i--: *Prri poipeiilelj prekucuhn-soci-ializma to čedalje večji in večji davki, bremena nn krnel f ki slan že skoro neiznnnljic". Drugi pospcHtelj socljhlizma je kratUev »vobode iam. kjer bi ne je morda več potrebovalo. Tretji potpešileU socijalizma med kmelskim ljudstvom je preziranje zahtev kmet-tkth koristi in mnoge druge krivice, katere ta slan galijo.
I' d lili r n i pregled : »Neki knez Hosu e-berg ,i«' obelodanil knjiiico, v kateri predlaga, naj bi m odstranila run avtonomija deiel in občin, opravita deielnega odbora naj bi prevzela cesarska dc-lelna vlada, občine iu okrajne zastope pa naj bi vfadnli politični komisarji. Habens sonsl kelne Schmerzen? :mrlo bi se mu zaklicali.'« — V Ptuju so včeraj pri volitvah v okrajni šolski svel prvič irnagali zgolj narodni kandidat je. Alava tolikem! — r Laiki kralj je na Duvaji. Liberalci so ga vsi veseli.
T r l ii e cene v Ljubljani: Pienica ',(. IloUler U gld »'6' kr.; rež (i gld JS kr.; krompir
hlg 2 gld (M kr.; /iiol hektoliter 8 gld .r>0 kr.; tnas! «4 kr.; Speh fritm 7-j kr.; jajce po 2 kr.; mle-\o mer .4 kr.; govedina kilogram W kr.; teletina j;.' kr.; svinjsko meso 56 kr.
1. novembra 1881.
U v o d n i k »ICujte Iclezo, dokler jc c r oče!- Slovanski poslanci, morajo skrbeli za In. dn se j? 14., ki govori o ravnopravnosli jezikov, ie jonsko izvrši,*
Politični pregled: »It rudeče knjige, ,-atera se je predložila delegacijam, razvidimo na ••ojo ialost. da je Avstrija pod Haymerlelom tirala ; s' čas prulislovansko politiko, Hapmerle se nam. IIte v podobi turškega prijatelja in slovanoirca ... Glede balkanskih narodov je rekel, da mora Avstrija podpirati Grke proti Slovanom! Kar v srce zbadajo besede .rudeče knjige', viacega avstrijskega Slovana,
ie bere, da se smatrajo v njej Slovan! kul »ovratniki drinve. da so pa v veliki iasli in ljubezni Turki iu zrili Grki. I' istini, pri našem zunanjem minister-tiru je za Slorane ie irno kakor v hudourni noči. Kam pride Avstrija s lako politiko?<
Domače vesli; Katoliška druiba je imela r sredo 2d. oktobra odborovo sejo, v kateri jc sklenila na driarni zbor poslali peticijo za bolj cerkveno-krščansko posrečepanje nedelj in praznikov. — Vrh-liosenski nadškof dr. J. Sladler se jc v nedeljo s Dunaja doiedli mudil v Ljubljani. Vri oo, franilikanih je daroval sr. mašo, potem je obiskal dr. Jegliča, msgn. Jerana in bo poslansko semenišče, kjer je opoludne obedoval. Včeraj se je podal naprej v Rim. kjer jc bil nekdaj 2'osvečen za mažnika, da bodo sedaj ludi za ikofa.
H a z n e r e i i: Slovenske pridige so se poleg italijanskih pričele v nedeljo L m. v prcostolni cerkvi Goriški za etc svete.
London, 31. okt. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so začeli angleški državni papirji ln tudi funt sam po razglasitvi volivnega rezultata padati in ne nasprotno, kakor je marsikdo pričakoval. Finalični krogi sumi so se torej prestrašili luko velike zmage konservativcev iu takšnega poraza laburistične stranke. Dejstvo je, da bo kmalu nastal med parlamentom in ljudskimi masami hud razkol, uko bodo hoteli konservativci izvajati svoj program, številčni podatki o glasovanja namreč dokazujejo, ila bodoči parlament ne odgovarja ljudski volji, ker ta radi znanega večinskega volivnega sistema no more priti prav do veljave. Zanimivo je namreč, da so u. pr. liberalci, ki podpirajo vlado, prejeli la 2,100,183 glusov in zalo 65 poslan-i uv, ako prištejemo šo 2 zadnja, ki sta bila izvo-
Rusija se je zganila
Moskva, 31. okt. AA. Sovjetska vlada je ruskemu poslaniku v lok i ju naložila, naj opozori japonskega zunanjega ministra, da bi nadaljna akcija japonske armade v severni Mandžuriji v coni vzhodnok i tajske železnice poslabšala politično situacijo.
ti članov kraljeve rodbine utonilo
Pariz, 31. okt. AA Iz Indokine poročajo, da se je na reki Mekong potopila kraljevska jahta. Pri tem je utonilo 11 članov kraljevske obitelji Laos in 24 drugih oseb.
Učiteljske upokojitve
Belgrad. 31. okt. 1. Upokojeni so: Namesnik Anton, učitelj v Reci, Brenkman Matilda, učiteljica na ženski meščanski šoli v Novem Vršeu, Kovačič llenrijeta. učiteljica iz Sv. Trojice, Murušič Marko. učitelj v Biogradu na moru, Piljkovič Rozalija, učiteljica v Gorjani, Relniger Ferdinand, učitelj v Liveldi, Pili Ier Ludvik, učitelj v Varuždinu, Jelov-šek Marija, učiteljica v Liboju, Poljanec Terezika, učiteljica v šmartnn, Bitrov Milka, učiteljica v Slsku. Vošnjak Milijo, učiteljica v Št. Bečcju, Brik-vec Zorka, učiteljica v Križevcih, Sep Janez, učitelj v Dolnji Lendavi.
Premestitve
Belgrad. 31. okt. 1. Premeščeni so: Zamoonik Milka, učiteljica na gimnaziji v Jngodini na realno ({ininnzijo v Banja Luko, v IX. položajni skupini, Cuk Avgust, suplent na realni gimnaziji v Poža-revcu nn realno gimnazijo v Kočevje z letno nagrado 19.230 Din.
Povožen
Ljubljana, 31. okt.
Danes se je na Dunajski cesti pred Stadionom zgodila strašiu nesreča. Ruskega inženjerja Barkov Pavla (?) jc povozil avtobus in mu zlomili obe nogi. Podrobnosti o nesreči še niso znane.
ljena v volivnem okraju Inverness v škotski, med« tem ko bodo imeli v bodoči poslanski zbornici laburisti komaj 4« mandatov, čeprav je bilo oddanih zanje pri volitvah 6,642.230 glasov! Pri volitvah 1. 1929. so prejeli laburisti 8,800.000 glasov; število njihovih glasov je zdaj padlo le za 20 odstotkov, radi večinskega volivnega reda se je znižalo število njihovih poslancev od 287 na 48. Jasno je, da številčno razmerje poslancev no odgovarja razmerju oddanih glasov. Pri volitvah !. 1929. je bilo oddanih za liberalce 5.300.0(10 in tedaj so liberalci dobili 58 mandatov. Pri sedanjih volitvah pa so vladni liberalci z veliko manjšim številom glasov, lo je z 2,100.183 dobili kar 65 mandatov, ako ne vpoštevamo 4 pristašev Lloyda (ieorgea. V resnici so bili torej pri teh volitvah poraženi liberalci, in lo veliko hujše kakor laburisti. Edino njihovi zvezi s konservativci in muhastemu angleškemu voliv-nemu sistemu so imajo zahvaliti za .svoje veliko število mandatov. Konservativci so dobili pri teh volitvah 11,831.438 glasov in 472 mandatov, pri volitvah 1. 1929. pa 8,600.000 glasov in 260 mandatov. Konservativci so res zmagali, toda povečini г glu-sovi bivših liberalcev. Poraz liberalcev je vsekakor hujši kakor poraz laburistične stranke.
Carigrad. 31. okt. Ig. Lilvinov je včeraj v Ankari podpisal s turškim zunanjim ministrom protokol o podaljšanju rusko-turške pogodbe zn pet let, in sicer brez sprememb.
Crnomeljska posojilnična afera pred sodiščem
Novo mesto, 31. okt.
Snoči ob pol 0 se je razprava nadaljeval,t. Ponovno je bila zaslišana gospa Hagerjeva, ki je izjavila mnogo obtežilnega za Kastelica. Nato je nastopila priča gdč. Schweigerjeva, uradnica Mestne hranilnice v Črnomlju. Med drugim izjavlja, da ni našla nikjer v knjigah nikakih znakov, ki bi pomenili konto separato. Druge knjige, ki so izginile, pa je videla, ne more pa povedati, ali sc je v njih vodil kak konto enega ali drugega zavoda, ve pa. da so se pri reviziji našle neke opazke. Da je knjiga izginila, je doznala, ko jo je rabila za neko vknjižbo. Ena izmed manjkajočih knjig je bila knjiga poslovnih prijateljev. Na belegn za bilančno nagrado je podpisala ga. Hagerjeva Kastelica. Ako bi ga morali predložiti sodišču, ga je ga. Hagerjeva raztrgala in vrgla v koš. Novi tajnik pa je listek zopet zalepil in ga poslal sodišču. Listek je šestkrat pretrgan. Kot druga priča je nastopil Janko Puhek, ki je bil nekaj časa predsednik hranilnice in pravi, da je vsak dopis vedno pregledal predno ga je podpisal. Vendar pa mit je senat predočil nekaj dopisov z njegovim podpisom, za katere pa mož ni vedel na kakšen naslov so bjli poslani. Pravi, da se je na tajnika absolutno zanesel ter mislil, da je i njegovim podpisom že vse v redu. Kastelica ni nikdar vprašal za kakšne informacije, češ, čc bi morali odborniki vse sami pregledovati, čemu bi pa bil potem plačani tajnik? Leta 1926 pa je zahleval od glavarja naj pozove iz Ljubljane lajnega revizorja, da pregleda celotno poslovanje, pa pravi, da je ves Črnomelj to preje vedel, kot je revizor prišel. Med pregledovanjem je prišlo do pregleda podpisov sedanjega predsednika Miillerja na nekih čekih, za katerega oa pred-
sednik Miillcr ne more garantirati, da je njegov. Dozdeva se mu sicer malo, da jc njegov, le sumljiv se mu zdi.
Ves nastop priče Puhka je izzval v dvorani precejšen smeli. Nato je bil zaslišan Papež Janko, hrnniluični odbornik, ki je izpovedni, da je bil pri zadnji bilanci navzoč In pravi, da je Kaslelie tedaj povedal, da je denar znšpekuliral. Potem je bilo zaslišanih še več drugih prič in ločno ob polnoči jo predsednik sodišča zaprisegel vse zaslišane priče in razpravo prekinil.
Danes ob pol 9 zjutraj se je razprava zopet nadaljevala. Sledilo Je podrobno zasliševanje raznih Бе nepojasnjenih podrobnosti o valutah itd., kako je Kastelic špekuliral, kako je knjižil, o splošnih knjižbah in postavkah v računih. V par postavkah se obtoženec ni mogel prav zagovarjati, ko so ga vprašali sodni Izvedenci, Nato sc jc začelo čitanje izjav še nekaterih prič, ki vse v glavnem izpovedujejo to, kar so že druge izpovedale. Nekatere teh prič so ga več aH manj obremenjevale. Sledilo je čitanje raznih izjav in spisov. Zagovornik dr. Žvokelj se je protlvil, da bi se pre-čitalo poročilo policijskega agenta Hauptmanna o Kastelicu. Priča Štrbunk, strokovni učitelj v Novem mostu izpove, da mu je svakinja Kastelič'eva, gospa Leitgebova nekoč rekla, ko se je vozila iz Črnomlja, da je tn prokleti Jakša vsega kriv. Vprašana pričn ga. Leitgebova pa vse znnlkuje ter pravi, da se togn ne spominjn. Pravi, dn jo rekla le lo, kar sc jc v Črnomlju splošno govo-
Stalno napet lok
zgubi prožnost. Vaša delavna zmožnost bo kmalu padla, če si ne privoščite oddiha. - Najlepši oddih imalo v krogu Vaše družino pri dobrem
Radio aparatu
Obrnite se pri nakupu RADIO APARATA na nas. Velikanska izbira naših radio aparatov Vam omogoči izbrati si aparat, ki bo odgovarjal vsem Vašim zahtevam
Miklošičeva cesta štev. 5
rilo. Obe priči pa sta bili zapriseženi. Poročila in spisi so se čltnli še nadalje, na nekatere sta obtoženec, kakor tudi sodni izvedenci dajali več ali nionj točne odgovore. Popoldne so bili zaslišani sodni izvedenci gospodje Salopek, Dercani in Sujer, ki so izpovedali na podlagi računov, spisov in revizijskih poročil skoraj enako, da so na podlagi rekonstrukcije, ki jo je napravil obloženi Kastelic, morali obstojati neki konti sepuratl v raznih denarnih zavodih. Lahko pa je mogoče, da je s temi konti separati zakrll sledove malver-zacij in izgube, ker jih je bilo več. Vsi trije Izvedenci vztrajajo na tem, du se nn knjige, ki so bile predložene, noben človek ne bi mogel spoznati in dn je brez pojasnila obtoženca vsaka kontrola nemogoča. Kar si1 pa ličp knjižb soobloženca Jnkše, pa so vsi izvedenci mnenja, da je hilo vse pravilno knjiženo. Razprava sq še nadaljuje.
Stev. 249,
iSLOVENBC<, dne 1. novembra 1931,
Stran 3
Človek, duša ti \e večna! .
Grobovi
Dr. Jože Marjelič:
Samo eulcrat živiš in še. takrat kratko in slabo...
Danes si človek, jutri, žc nisi več njemu podoben...
Ko te ljudje več ne vidijo, hitro te pozabijo.
O zakrknjenost človeškega srca, ki misli samo na sedanjost, bodočnosti mu pa ni mar!
Če danes nisi pripravljen, kako boš jutri? Jutrišnji dan je negotov, kdo ve, ali ga bob doživel!
Če si kdaj videl umirati človeka, vedi, da. boš šel li po isti poti. Hodi pripravljen in živi tako, da te smrt nikdar ne najde nepripravljenega! ...
Zvonovi zopet zvone!
Kako globoka in v srce segajoča je katoliška misel o mrtvih!
Kdo je toliko brezbožen, da ne bi šel danes na grob svoje matere ali očeta, sestre
ali brata, moia ali žene tn otroka? Tu klone človeku znanje, ponos in sijaj! Grob, zadnji človeški cilj! Grob, kamor moraš po 48 urah proč od svoje ljubljene družine, proč od žene in otrok, proč od moža, proč od lepe hiše, proč od banke, proč, proč, proč ... Kje si medicina, kje kemija in tehnika, da nam preprečiš grob in smrt prepodiš?
Strašna si smrt! Čakamo te, ker vemo, da ne bomo ušli...
Ali, danes zvečer zvonovi zvone, ne bronasti, temveč duše naših rajnkih nas kličejo in prosijo... Hamburg! Hamburg! Tam v Vestjaliji, po Ameriki, v Galiciji, na Soči in v Tirolu so naši grobovi, ob Drini, po Albaniji in na Solunu, po Rusiji in v Sibiriji so umirali naši ljudje. O ti veliki zvon, pokliči danes iz groba naše največje Skuške in Cvel-barje, d'i skupno mislimo na večnost!
Fo tihih grobovih
Obisk na novomeškem pokopališča
Kapelica na šmihelskom pokopališču. Ob njej (	X grob Primicove Julije
Svet hiti neumorno svojo pot, danes pozablja na včeraj, pri vsem materija I izniu pa se enkrat nn leto lc spomni onih, ki so bili, kojih telesno ostanke pa že davno prerašča zelena gruda. Tudi oni so živeli, ljubili in sovražili, delali in trpeli, in nemalo jih je med njimi, ki so nam ostavili vidne spomine svojega nehanja in na le je potrebno še posebej opozoriti. Narodna središča, ki krijejo največ takih zaslužnikov, so pač poskrbela, do ve svet zanje, treba pa je pogledali tudi v provinco, ki tozadevno ne bo dosti zaostajala za centralo.
Dolenjska metropola s svojim pisanim okolišem bi nam razkrila marsikaj.
Kdor je bil kdaj v Novem mestu, je gotovo iz Kapiteljskega marofa občudoval njegovo div-no lego, ni pa znal, da hodi po posvečenih tleh, kjer mnogi čakajo vstajenja. Tam gori zunaj mestnega zidovja jo bilo prod poldrugim stoletjem pokopališče. Prva sta našla ua njem svoj poslednji <loin Elizabeta Penca in Ivan Mauracher. V začetku prejšnjega stoletja so je to spet opustilo in pokojne so po stari navadi zagrebali zopet okrog kapiteljske cerkve. In tam pričenjajo naši spomini.
V božjem hramu cerkveni imenituiki in dobrotniki, kot n. pr. prošt Stemberg in hmeljni-ška rodbina Jan kovič. Spominska kamna obeh sta še ohranjena. Zunaj cerkve med drugimi ni a t i slovenskega pisatelja kanonika Matije Kastelca, dočim on sam počiva doli v mestu pri očetih frančiškanih, katerim je prenovil in iz-iepšal cerkev.
In še dveh mož ne smemo prezreti pod zravnano kapiteljsko rušo in to sta frančiškana p. G o t-f r i e d P f e i f e r in p. K a s t u 1 \V e i b I. Prvi jo spisal več bogoslovnih dol v latinščini, izdal v nemškem jeziku zanimivo delo Traktat o samo-Klanskih kirurgih« ter ostavil v rokopisu za Novo mesto važen dokument »Chrouicon . to je kroniko novomeškega frančiškanskega samostana od lota 1170. do 1774.; drugi, ki jo zadnje njegovo delo nadaljeval, je l>il markautna osebnost v javnem in cerkvenem življenju, gimnazijski profesor in neuklonljiv učenjak. Mnogo Jo pretrpel pod reformatorjem Jožefom 11.
Ostanke svetega Feliksa pod kapiteljskim glavnim oltarjem poznajo osobito Podgorci in Belo-kranjci, ki prihajajo loto za lotom Felkuza plazit'. Njegovo kosti jc prinesel iz ltiina kapiteljski prošt grof Thurn, to pa menda zalo, ker se trdi, <ln je svetnik podgorski rojak iz bližnjega Potove-ga vrha. Torej domač svetnik.
Frančiškanska cerkev krije poleg že omenjenega Matijo Kastelca in številnih nepoznanih tudi mučeuiške ostanke pridigarja p. Joaunesa de 11 un ga lia. Prod dobrimi štiri sto leti ga jo smrtno ranil neki zagrizen luteran, ki jih je bilo tedaj vs'' mesto polno, in na pori i pod zvonikom samevajo Irije mogočni kameniti vitezi. Skoro normo- velikosti so. Stranska dva sla oče in sin, otoški grnšcaka S i g m u n d in V i 1 j o m V i 11 a n -rler, dobrotnika prosjaškega roda, srednji pa je slovit: junak, vrhovni kapetan hrvaške in slavonske Krajine, glavni poveljnik vseh Čet na turški granii i, 1 v a n L e n k o v i č. Ves jug je prebrodil v dojili s Turki, zgradil senjskem Uskokom trdnjavo Nehaj, voiiil žumberske Uskoke, sezidal v njih bližini ob Kupi velik in dobro utrjen grad Podbrežje, najbolj pa mu je moralo ugajati lostran Gorjancev, vsaj si jc tam nakupil kar štiri gradove, Mehovo, Pogance, Ruperč vrh in Oločcc. In na slednjem je preživel svoje stare dni in tam sredi Krke v prelestnem dolenjskem raju je 1 Г»вО. leta sklt nil /. Bogom svoje zemeljske račune. Tudi on ,jo ! i! velik dobrotnik ubogih frančiškanov in zato jo iiiišrl poslednji dom pod njihovo streho.
••'rnneozl so prod 121 loti preložili kapiteljsko
I pokopališče v dolino na nekdanji vrt kapucinskega . samostana. Tedaj na robu mesta, se je ]>okopališce tekom enega stoletja znašlo skoro sredi njega in tako se je pred dobrimi šestimi leti tudi to ukinilo in prestavilo daleč izven mesta ob Ločensko cesto.
Na starem pokopališču sniva večni sen Janez Trdina, glasnik gorjanskih bajk in povesti, neutrudni opisovalec dolenjskih šeg in navad, navdušeni slavitelj lepot skrivnostnih Gorjancev. Njegov duh se šo zdaj mudi na zelenih košenirah, v skritih soteskah in po pisanih [>odgorskih naseljih. Priti je moral Gorenjec, da je pokazal domačinu in tujcu, kako lep je svet, ki ga obdaja, kako divna in čarobna je njegova slikovita priro-da. Hvaležno Novo mesto vestno oskrbuje pisateljev grob, ki ga diči črn granitni steber.
Tam na spodnjem koncu počiva pravniški pisatelj dr. Edvard Volčič. On je oral ledino za slovensko pravniško literaturo in žrtvoval zanjo lastne prihranke. Prepričan Jugoslovan je vse svoje življenje deloval v tem pravcu. Njegovo bogato knjižnico čuva danes novomeški Sokol. Društvo »Pravnik« v Ljubljani mu je postavilo dostojen spomenik.
Ob razpadajočem zidu tik pošte, nekdanjega kapucinskega samostana, se vrste frančiškanski grobovi. Med njimi leži premnog zaslužen mož. P. Engelbert Knific je napisal I. 1855. kratko zgodovino o nastanku Novega mesta, p. Ignacij Staudacher se je bavil s spisovanjem nal>ož-nih knjig. p. Hafael Klemenčič z zgodovinskimi razpravami. 1877. leta je izdela! т-ein sehr slnnreiches Tellurium, das auch als Lunarium die-nen kanil«, kot je pripomnil sam. In sorodnika Hrovata, stric in nečak, p. Ladislav in p. F 1 o r e n t i n. Prvi učon jezikoslovec in nabožni pisec, drugi zgodovinar in prelijgatelj Krištof Schmidtovih mladinskih spisov. 1'aler f,acko je bil original, ki ga pomni še vse starejše meščanstvo in marsikak slovenski inteligent, kateremu je v mladih lotih bistril možgane na novomeški gimnaziji. Vsi ti in šo mnogi drugi so delali v cerkvi in v šoli in v lihih celicah za svoj narod. Skromne so njihove gomile, kot so bili za življenje skromni ti pobožni patri.
Okrog 75 let stare kapelice kapiteljski prošt je in kanoniki, mod njimi njen ustanovitelj, kanonik Franc p 1. F i r h t e n a u.
Odšli so Francozi iz naših krajev, ostal pa je doli dolenjski intendant Napoleonove Ilirije, li n -r o n Karel B r e t e u i I. Med prvimi je bil na tem pokopališču.
Nova božja njiva jo že močno posejana 7. grobovi. Tam se jc nekaj časa mudil tudi »gorenjski slavček« A n t o n i n F o e r s t e r , |» rodu (:eh, po srcu in pesmi Slovenec. Ze mrtev se je preselil v rodbinsko grobnico v Ljubljano.
Tam sanja o nedosežni Angeli, o kapitlju in o Krki tudi novomeški pesnik Dragotin Kette. Gori počiva, kol bi bil slutil, da bo tako nekoč bliže nje, ki mu je pomenila svet.
Spodnji del novega pokopališča je namenjen v o j a k o m. Tam počavajo možje, ki jih jo kruta usoda ob času svetovnega klanja iztrgala iz rok dragih svojcev ler jim ni privoščila svidenja z njimi .Daleč od doma Irohne njih izmučeni ostanki, čakajo snidenja nad zvezdami.
Onstran Krko pri Sveti Ani samevajo grnbonski graščaki. Plošča ua zunanji cerkveni steni omenja. da je bil tam prod 265 leti položen k večnemu počitku Ivan Schaff v on fiahelseo. Lična cerkvica in mogočna lipa sta mu nagrobni spomenik.
Še silnojši pomnik si jo postavil v začetku 18. stoletja takratni grinski graščak baron Volk Ferdinand M o r d a \ s kapelico Božjega groba na Grmu. Namenil ga jo za svoj in svoje žene mavzolej in počiva v njem že 222 let.
Onstran potoka ob beli šmiheiski cerkvi sniva nekdanji poganški graščak in voditelj dolenjskega brambovskega bataljona za časa francoskih vojn. Fran K s. La tiger in njemu ob strani mlada njegova žena I za bel a Aurora, rojena von Breckerfeld. Ta krasotica jo s svojim odličnim nastopom in.s francosko govorico rešila Novo mesto in Šniihel pred francosko jezo o priliki upora okoliških kmetov 16. oktobra 1800. leta.
In tam za vasjo, za mogočnim samostanom ubogih šolskih sester, na valovitem šmihelskem pokopališču, čaka sodbo nesmrtni ideal našega pesnika-velikana, tam ob kapelici počiva v bližini svoje matere P ritnico v a J u 1 i j a . poročena pl. Scheuchenstuel. soproga nekdanjega predsednika novomeškega okrožnega sodišča. Bel marmornat križ očiluje njeno poslednje bivališče. Živela je z možem v bližnjem gradičku >Pred malim most-копк, sedanjem konventu Usmiljenih bratov v Kandiji.
Nekaj korakov od nje je grob daleč poznanega dolenjskega šaljivca Josipa Z ure a, p. d. š tem bu rja. Njegov sjioinin bo živel v njegovih sijajnih domislicah.
Na drugi strani kapelice se liohoti cvetje nad nestorjem slovenskih pedagoških pisateljev in bivšim direktorjem novomeške gimnazije Francem Brežn ikoni. V hudih časih vseoličoga nemškii-tarenja se je on prvi oglasil z našo strokovno besedo.
Nekaj niže ob zidu počiva odlični vinarski strokovnjak >n pisec, dopisni član čehoslovaške
kmetijske	mijo, B o h u I a v S k a I i e k y ,
nekdanji ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Za podvig umnega kletarstva si jo na Dolenjskem splel nevenljivih zaslug.
In šn n« koga no smemo pozabiti, ki ga samo na videz krije šmihelska prst. v resnici pa sniva v senci poganškega parka in ondi pričakuje poslednjo sodbo, in to je bivši poganski gra'č:'k general grof Petazzi. Po tedaj šo veljavni odredbi reformatorja Jožofa II. niso smoli mrtvecev za-
bijali V krste, temveč jih za-iti \ vreče iu ir učiti materi zemlji.(irof Petazzi pa je na smrtni postelji izrazil željo, ila hi tu I rud pokopan v krsti. Kaj storiti!'.' Ponoči so ga -krivaj pokopali, kot jc želel. v grajskem parku, predpisano vrt ro pa so na |K)lnili s peskom ter jo slavnostno odnesli na '-mi-helsko pokopališče.
In tako hodi vsem toni in vsem drugim iu našim p o k o j n i m m a t e r a m blag spomin, njihovim dušam pa večni pokoj!
Mariborski Grobovi
Novo iraiiči.škuusko pokopališče v Mariboru
Maribor, 3t. oktobra.
Vonj po kadilu v težkem jesenskem vzduhu, morje luči in cvetja in valovanje tisočglave množice — res neobičajna slika za naša tiha nobrefka pokopališča, ki se le enkrat na lelo ponavlja. Zgrinjajo se ljudje okrog grobov s tihim spoštovanjem, prebirajo imena ter obstajajo zamišljeni in potrti, kadar nalete na dragega prijatelja ali znanca, ki spi svoje večno spanje v grobu.
Malo tradicije je na mariborskih pobreških pokopališčih, le malo iinen na spomenikih nam udari jačje v oko. Obstojajo še lc kralko dobo in zgodovinarju bi nudile malo zanimive snovi. Nekaj mož, ki so zapustili pečat svojega bistva v zgodovini našega mesta pa je našlo že tu svoje zadnje prebivaliče. Na mestnem pokopališču počiva nepozabni dr. Karel Verstovšek, neustrašeni bojevnik /a pravice preganjanega slovenskega naroda pod rajno Avstrijo, duhaprisotni in energični vodja štajerskih Slovcncev za časa prevrata, kateremu poleg generala Majstra edinemu pritiče zasluga, da jc ostal Maribor našemu narodu. Simboličen spomenik, delo kiparja Sojča. mu krasi gomilo. Na istem pokopališču počiva drugi borec za slovenski Maribor dr. Franjo Rosina. Preko ceste na magda-lenskem pokopališču jc našel svoje zadnje zatočišče gromoviti govornik, prosvetni delavec in zlata duša, dr. Anton Medved. S temi imeni je za onega, ki bi iskal danes znamenitosti na mariborskih pokopališčih Pobrežje izčrpano. Podati se bo moral na zapuščene in že prerastle grobove starega mestnega pokopališča v Slrossnajerjevi ulici in tudi tu bode našel lc dva grobova, ki ga bodeta zanimala. Predvsem grob našega velikega učenika, buditelja in svetca, Antona Martina Slomška, ki počiva |m-leg zemskih ostankov poznejših naslednikov. In doli čisto na koncu pa spi drugi veliki slovenski mož svoje nevzdramno spanje, prvi naš časnikar Anton Tomšič. Ostala vsa /e zbledela imena nam pač pričajo o st.irodavnosti marsikake naše pa-iricijske rodbine tujega jezika, toda ljudi, ki bi bili zapustili svoje ime zgodovini našega mesta, nc najdemo več. Bil je pač Maribor do prevrata neznatno mesto in tako bi bilo ostalo, da mu ni bila usoda naklonjena. Grobovi onih, ki so svoječasno igrali zgodovinsko važno vlogo za pomen Maribora, so že izginili in preko njih vrvi in polje danes najživahnejše življenje mesta.
Prva pokopališča Maribora so bila krog stolnice in Magdalenske cerkve. Šc danes nam pričajo v cerkveni zid vzidani spmeniki o tem. l ik mestnega zidovja, vendar že zunaj tega so imeli v da-
našnjem spodnjem koncu Kopališke ulice evofe pokopališče mariborski judje, /iveči v svojem Glietlu— v Židovski iu ob Dravi ležečih ulicah. Sčasoma pa so ta pokopališča radi naraščanja mesta postala pretesna. Stolna in takrat edina mestna župnija si jc našla novo pod Kalvarijo, ob ccsti, ki vodi proti Kamnici. Dandanes stoj? še
t Letalce Igo Kralj, mlajši brat umetnikov Kraljev iz Zagorice v Do-brepoljah, ki se je 20. oktobra smrtno ponesrečil v Divuljah |>ri Splitu, kjer je služboval kot učteii-pilot. Bil je splošno priljubljen.
stara mrtvašnica, ki pa je spremenjena v prijazno I stanovanjsko hišico ter nosi zadnjo številko Vrba-i nove ulice. Sledov za grobovi pa ui več, pisani travniki in plodne njive sc razgrnijajo tod. opasno sc jim pa bliža tudi žc nova kolonija vil, ki bo to mesto v kratkem prerasli,i. Ilnaka usoda čaka tudi staro mestno pokopališče v Slrossmajerjevi, ki je 1 nastalo no opustitvi grobov pod Kalvariio. Pokopi
TfM

obstojajo ter se pokopujcjo na njih prebivalci iz posvečamo toliko pozornosti. Marsikdo, ki
omenjenih občin. Največje jc na Pobrežju, katerega svojcev tam, bo radi ien, ki zaslužijo večei so zopet letos znatno razširili. V okviru tega se ™!" ----1-----1— -ui-i—i j----o-.
Ob stikališču arkad s studencem
se ne vrše več, grobovi propadajo in le vsako leto za Vse svete jih spravijo v red. Kmalu se bo tu razprostiral park, kasneje pa je zemljišče določeno za zazidavo s stanovanjskimi poslopji.
Magdalenska župnija je po opustitvi pokopališča krog cerkve ustvarila kar tri druge, Eno in glavno na Pobrežju, za oddaljene vasi Studenci in Radvanje pa za vsako eno, ki še danes
nahaja tudi majhna skupina grobov, kjer počivajo protestanti iz Maribora. Par let pred vojno je os- i uovala mestna občina preko ceste nasproti magda-lenskemu svoje pokopališče v izredno velikem obsegu. Tu so danes najlepši grobovi in deloma razkošni spomeniki. Počiva pa tu zelo mnogo žrtev svetovne vojne najrazličnejših narodnosti. Vojaški grobovi tvorijo oddelek zase z originalnimi in lepimi spomeniki. V ozadju proti gozdu pa se raz- i grinja grobišče mariborskih revežev, borni leseni ' križci so posajeni nagosto. Tu pokopuje svoje umrle tudi bolnišnica.
Tik mestnega so si postavili za svoje žup-Ijane pokopališče frančiškani. Ze med vojno so poskušali rešiti vprašanje svojega lastnega pokopa- | lišča za župnijo Matere Milosti, toda zemljišče v bližini Tezna ni bilo prikladno. Pred nekaj leti so dobili pripravnejše na pokopališkem kompleksu na Pobrežju in danes je urejeno že tako lepo in
nima večen spomin med narodom, obiskal danes Sv. Križ, da. počasti njihov spomin.
Ne zajiade pa smrti in pozabljanju le človek, ampak tudi dela njegovih rok čaka teta usgjla. Naši predniki so pred mnogimi leti postavili pokopališče pri svetem Krištofu in danes? — Danes jih je le malo, ki gredo tja na obisk. Družine, ki j so imele tam svojce, so večinoma že izumrle, in
kdor gre danes k Sv Krištofu, gre zaradi imen, vklesanih v nagrobni spomenik na njem. kol: Levstik, Bleiwels, Kopitar itd. Mesto mrtvih. Sv. Krištof, ie umrlo. Cez nekaj desetletij ga bo prt plavilo živo mesto in takrat bo grozila tudi že Sv Križu ista usoda, kakršna je danes zadela pokopališče Sv. Krištofa. Desettisoči pokopanih bi do pozabljeni. Ostal pa bo spomin na vse največje sinove našega naroda, ki žive po svojih delih med nami na veke I
In spomnil sem se, da ph ni...
Ljubljana, 31. oktobra.
V slovenski narodni poeziji imamo krasno parabolo o skrbi in smrti; o skrbi, ki Je premagala še celo smrt. Duša naroda je s to parabolo lepo iz razila moč teh dveh vladaric človeškega življenja. Skrb ne prizanese nikomur, izpolnjuje življenje, ki mu je hrbtenica; s smrtjo res ugasne življenje.
moderno, da bode s časom s svojimi arkadami skrb pa ostane Se v drugih življenjih. Mi, ki_ nas gotovo najlepše v Mariboru.
še dogledno dobo bo Pobrežje tvorilo zadnje zatočišče za mariborske meščane, pa kmalu bo tudi do sem prodrlo nenasitno mesto s svoiim vrvenjem in zopet se bodo selila pokopališča dalje nazven, dočim bo naše grobove prerastlo življenje, bohotno klijoče iz smrti...
Mesto mrtvih raste
Žalno romanje po vrtu smrti pri Sv. Kriiu
Nas zadnji dom
drugemu v Ljubljani, vendar so ga svojci pokopali v domačem kraju. Leta 1928. Je zrastlo pri Sv. Kri-
skrb in borba ter delo zadržujejo še v predveži 1 večnosti, se sedaj pred praznikoma Vseh svetih in Vseh vernih duš spominjamo onih, ki so že prekoračili mejna vrata v večnost. Vse zemeljsko je zanje minulo, le še spomin ie ostal nanje. Vsaka ura, ko se spominjamo nanje, je kakor vigilija. združi na z molitvijo. Žalujemo zn vs< mi n tšimi i dragimi, žnlujemo za tisoči in milijoni pl, menitih src, ki so minula biti, in bridek nam je spomin nanje. Ali dan mrtvih ni samo dan žalosti in spominov, je tudi dan tolažbe in upanja. Nič na svetu ne mine samo od sebe in nobena stvar ne izgine in se ne razpuhti, vse je prelivajoče, prehajajoče. Med vsemi stvarmi, ki so, je najbolj trajno življenje. Vsa življenja, ki so bila nekdaj, so še sedaj.
Enkrat na leto ee pač spomni vsak, tudi tisti, ki nima časa, da bi v burnem toku svojega življenja in pehanja za uspehom mislil na dan, ki mu bo kruto presekal vse v življenju razpletene niti in ga postavil pred — obračun. Spomni se svojih dragih, ki so odšli pred njim, se zadovoljili z majčkenim domom in pustili vee, pa naj je bilo malo ali veliko, kar jih je vezalo na svet. Zave se, da smo vsi skupaj neprekinjen, počasen sprevod, ki se po vseh potih in stezicah od vseh strani pomika na pokopališče — v zadnji dom in poslednje zavetišče.
Vsi sveti in Vernih duš dan nas popeljeta v veliko mesto spanja, ki raste na severovzhodu Ljubljane z nezlomljivo zakonitostjo in naglico. Vsak dan mu prinese novih prebivalcev, le malo-katerega vzamejo iz njegovega naročja, da ga po-lože drugje k počitku.
Razvoj pokopališča pri Sv. Kriiu.
Se ni petindvajset let, ko se je odprlo pokopališče pri Sv. Križu, pa je že narasilo v veliko mrtvo mesto. 2. maja 1906 je podelilo počitek prvemu. Zdelo se je, da ne bo mogoče napolniti 185.000 kvadr. metrov obsegajoče božje njive. Toda vsako leto jih je priromalo tja nad tisoč, da ee odpošljejo od svojega dela in trpljenja. Svetovni požar, ki je spremenil vso Evropo v veliko gomilo, je dal tudi temu edinemu vrtu miru svoj pečat. Število gomil, ki so zrustle v teh letih, je nai>olnilo pokopališče za mnogo let naprej. Tako se je moglo zgoditi, da se je celo tukaj, kjer zadošča vsakomur skoraj ped zemlje, začelo občutno pojavljati pomanjkanje prostora. Pokopališka uprava je bila zato prisiljena dokupiti 1. 1927. še nekaj sveta za razširjenje in si s tem nakopala precejšen dolg. Prav tako je zgradila lepo in primerno ograjo, ki loči posvečeno zemljo od ostale okolice.
V vrtu miru dobe prostora vsi. So posebni oddelki za otroke, posebni za odrasle. Tudi vojaki imajo svoj prostor. Zunaj ograje pa so še posebni oddelki za jude ln muslimane. Zadrega s prostorom bi bila še večja, Če se ne bi grobovi preko-pavali. Grobove odraslih prekopavajo vsakih 10 let, grobove otrok pa vsakih 7 let, če evolci groba zopet ne odkupijo. Danes se vrste v tem tihem mestu spanja nepregledne vrste grobov, nad njimi se dvigajo od krasnih nagrobnih spomenikov do najenostavnejšega lesenega križa najrazličnejši spomeniki, ki s evojo različnostjo nepreklicno dokazujejo, da se tukaj snidejo — vsi. Zadnji, ki je bil položen k počitku včeraj 81. okt. 1980, je dobil v pokopaliških knjigah številko 38.903. Toliko jih je tam že leglo k počitku. Sicer jih tam ne počiva prav toliko, ker so jih nekaj sto njihovi svojci dali ekshumirati in pokopati v svojem domačem kraju. Zelo hiti to mrtvo mestece; ko se bo bližalo svoji petdesetletnici, bo najbrže že prehitelo živo LJubljano.
Čeprav rajnki, ki počivajo za zidovi Sv. Križa, limajo nikakih potreb več, vendar je uprava s pomočjo ljubljanskega magistrata vsaj deloma poskrbela tudi v tehničnem oziru za napredek do-movja mrtvih. Tako je napeljan do tja električni vod. ki omogočuje sedobno razsvetljavo, cesta, ki vodi k Sv. Križu, je v najlepšem stanju, da tako omogoči obiskovalcem malo ugodnejšo pot, kadar posecajo svoje drage. V letošnjem letu sta se na pokopališču zgradila tudi dva vodnjaka za talno vodo, s čemer Je odpadla potreba po napeljavi vodovoda in pokopališče je za vedno oskrbljeno z zadostnimi množinami zdrave vode. Nujno potrebno pa bi bilo še zgraditi na pokopališču, desno od kapele, mrtvaško vežo, tako, da bodo mogli tudi tisti, ki jim stanovanjske ali premoženjske razmere ne dovoljujejo imeti mrliča doma na odru, vsaj tu dostojno zadostiti svoji pieteti do rajnkega. Prepričani smo, da se bo upravi, ki dela z vsemi silami na to, zgraditev te veže [»osrečila, kakor ji je uspelo, da je po enajstih letih oskrbela zvoniku pri Sv. Križu 3 nove zvonove, ki so 1. 1928. zopet zapeli v žalni spomin našim dragim.
Današnji dan dokazuje z obilnim in lepim cvetjem na grobovih, z neštetimi svečkami in lu-čicami in lepo urejenimi grobovi, da v našem ljudstvu še ni zamrlo spoštovanje do rajnkih. Da bi mogli spregovoriti nagrobni kamni, ali ne bi pričali o veliki ljubezni, ki jo preživeli posvečajo zadnjim ostankom svojih dragih in hkrati grobovom. Ta ljubezen, ki traja ne le do groba, je postavila na vrt pri Sv. Križu dolge, dolge vrste spomenikov, velikih, malih — dragih in skromnih. Iz vsćh teh pa veje dih ljubezni. Njej se imamo zahvaliti, da je naše mestece grobnega spanja najlepše v državi I Upajmo, da lepi običaj med našim prebivalstvom ne bo zamrl in nam vsako leto še lepše okrasil livade molka.
Smrtna žetev
Noč in dan hodi med nami angel smrti in zaznamuje s svojim ledenim prstom brezobzirno — brez izbire zdaj tega, zdaj drugega. Komaj je nedolžni novi zemljan zagledal luč sveta, mu že ustavi zibelko, ne ganejo ga materine solze, ki plaka za detetom. Družini, ki živi vsa od očetovih žuljev, odpelje očeta, nebogljeni deci mater, brezčutno odpelje tresočega se starčka v zadnji pokoj. Brez Čuvetev je njegova pot, njegova ušesa ne čujejo ne prošenj, ne želja.
Tisočletja že hodi Človofitvo čez most, ki nas loči od večnosti. Kako pa je hodil leto« med nami? V letu 1031. jih je do 31. oktobra pospremil k Sv. Kriiu 1148. ZatUnil pa je oči še marsikomu
žu 1182 novih grobov, 1. 1929. 1275, lansko leto Smrt ni konec življenja, temveč le sprememba. Tn
pa 1254. v letih pred svetovno vojno je narastlo število grobov povprečno vsako leto za 1300. Vse drugačen izraz pa dobe številke pokopanih v letih svetovne vojne. Porast številk enostavno prikazuje, kako je rastla grozota vojne in nje divjoet v strelskih jarkih, in kako je strahotna pošast gladu in bede v zaledju morila brez hrupa neštete žrtve. Leto 1915 Je dodalo Sv. Križu 27&5 grobov, leto 1916 2477; najstrašneje je zabesnel orkan sovraštva po Evropi 1. 1917. Število v tem letu pokopanih Je zrnstlo do grozotne številke 3392. Zadnje lato je pošast sovraštva že omagovala: zadovoljila se je z 2598 mrliči pri Sv. Križu. Dve leti po svetovni vojni sta bili številki še nekoliko nad povprečno. Vojna je še v premirju zahtevala zadnji trlbut. Naslednja leta pa se suče povprečno število vsakoletnih pogrebov pod 1200.
Približno tri mrliče na dan sprejme Sv. Križ. V kakšni starosti pa zapuščajo belo Ljubljano? Splošno znano je, da neverjetno visok odstotek med umrlimi zavzemajo vedno negodni otročiči v starosti do 1 leta. Skoro Četrtina vseh umrlih ni starih eno leto. Tako je letos znašalo to število 22% vseh umrlih i Ljubljani. Smrtni slučaji predstavljajo:
od
v	starosti	
1	do 10 leta	7%
11	'20	5%
21	30	14%
31	40	8%
41	50	9%
51	60	10%
61	70	12%
71	80	9%
81	naprej pa	4%
sprememba čaka na vse, ln knkor se je nekoč bistvo nas samih odločilo od večnosti ter se preoblikovalo v naš jaz, tako se nekoč zopet mora vrniti v večnost. Vsaka duša mora stopiti nekoč pred Boga in Ga prositi, naj je ne zavrže in naj ji da mesto pri Sebi, zakaj od Njega izhaja. Upanje je torej praznik Vseh mrtvih, dn se bomo nekoč pri Njem srečali z vsemi tistimi, ki so se že poslo-\ vili od nas.
Mnogo je teh, za katerimi danes žalujemo. Tukaj naj se spomnimo samo nekaterih, katerih i delo in življenje je bilo tako obsežno, da je nji-; hova smrt vzbudila žalost ne samo svojcev in prijateljev, temveč tudi vega domačega kraja ali stanu, domovine in naroda.
Izmed Slovencev so od lanskih Vseh svetih pa do danes umrli med drugimi:
Dne 12. novembra znani in podjetni veleindu-strijalec Peter Majdič.
24. nov. je umrl v bolnišnici 261etni lnženjer KDE Bogomir Troha, ki se je nekaj dni popreje ; ponesrečil na Dunajski cesti.
15. nov. je umrla gdč. Angela Gostinčarjeva, uradnica Izseljenškega komisarijata, hči ministra i n. r. Jožeta Gostinčarja.
17.	novembra je umrl v Gorenjcih pri Adle-šičih Jure Požek, stara belokrajinska korenina, dober ko kruh.
Istega dne je umrl v Ljubljani oskrbnik zasilne bolnišnice Josip Šlajpah. simpatičen mož in tast našega urednika Terseglava.
22. nov. je umrl v Kovorju 661etni posestnik Ivan Zupan, tipičen slovenski Človek dela in marljivosti ter strogo krščanski mož.
V Mostah je umrl sprevodnik drž. železnice Rnjmund Magele, ki žanje za svoje altrulstično delo sedaj plačilo pri večnem Bogu.
7. decembra je v Sarajevu umrla ga. Antonija Pregarčera. mati slovenskega režiserja. Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali.
12. decembra je umrl v Slovenjgradcu Lovro Potočnik, koroški rojak iz Dekš. Na meji slovenskega ozemlja je odločno branil slovenstvo in je moral po plebiscitu bežati.
18.	decembra je umrl v Novem mestu trgovec Josip Kos, navdušen obiskovalec Gorjancev in velik prijatelj prirode.
6. decembra je umrl v Cervariju v Italiji p. Bruno Wild. ki je 15 let živel v kartuziji v Pleter. jah. Bil je odličen sadjar.
15. decembra je prišlo do pretresljive avtobusne nesreče med Vrhniko in Ljubijnno. Zaradi
Prav tako je zanimivo dejstvo, da učakajo ženske
večjo starost kot moški, kar tudi prav zanimivo	I dokazuje pokopališka kronika.
Zadnja pot, na kateri še spremlja zemeljska	[
nečimurnost romarja na poti v tiho domačijo, je	;
pogrebni sprevod. Ljubezen sorodnikov, prijatelj-	j
sivo znancev in hvaležnost tistih, ki se Jih je epom-	i
nil v življenju, ga spremlja ob tožnem zvonenju	j
svetokrižkih zvonov v naš zadnji dom. Ce je uspel	j
v življenju, mu krasi krsto nebroj vencev, na ve-	i
likeni okrašenem vozu, s štirimi konji se pelje k	' počitku. Delavec pa, ki je garal vse žive dni, pa se
pelje na skromnem vozičku k istemu cilju. Za krsto	,
se ne vleče dolga kača sprevoda, objokana dru-	;
žina, par drugov — duhovnik. Cez par ur pa je	I
enak vsem, ki so prišli pred njim; našel je abso-	i
lutno pravico, ki jo Je mogoče zaman iskal vse	i te nesreče sta umrla šofer Nnce Modrijan in čev-žive dni, v — grobu. ljar Jože Rampih
Danes premore živa Ljubljana 7 vrsl različ-	i	18. decembra je umrlo plemenito dekle Ivica
nih pogrebov. Prve tri dobi komaj premožnejša	j Kraljeva, uradnica Zadružne zveze in hči tajnika
petina, ostali pa se zadovolje s cenejšimi rnzredi.	1 te zveze
Večinoma pa prispevajo k pogrebom občina ali	17. decembra je umrl kontrolni strojevodja
druge korporacije. Zastonj so deležni zadnjega po-	I Pavel Dežnian, znani organizator Železničarjev.
čitka le vojaki in nekateri siromaki. — Zanimivo je, da jih priroma največ na pokopališče spomladi, ko se prebuja narava s svežimi silami. April, maj in začetek junija izkazuje največ smrtnih slučajev. Poleti umrljivost malo poneha, da s tem hujšo silo zopet pritisne v deževni in megleni jeseni, dočim novembra тевеса zopet močno pade. Prav tako na zimo ne zahteva preveč smrtnih slučajev.
Vse te zakonitosti pa kot bežna senca izginejo pred največjim zakonom narave — neizbežni smrti, ki nikdar ne vpraša, na katera vrata naj potrka. Kot Damoklejev meč visi vedno nad nami teža strahu pred neljubim gostom, zlasti še danes, ko nam naši dragi s svojim molkom tako glasno kličejo od Sv. Križa: »Vsi pridete za nami!«
Na tisoče in tisoče obiskovalcev bo danes strmelo ob goreči zarji zahajajočega solnca na ove-nelo cvetje na dragih grobovih, strmelo v čudovito hladne plamene ugašajočih svečk, ki se poganjajo z zadnjimi utripi, da potem zamro v nočni mrak. Iz grobov pa bo vstajal čuden dih, ki bo tako lesno legal na prsi in vzbudil v zadnjem kotička srca malo, vedno prikrito slutnjo, ki bo komaj slišno, a vendar tako strašno in neprestano klju-vala: >Tudi ti, tudi ti boš enkrat le še številka!« — »Kdaj?«
Tu teži...
Tu leži moj oče. tu moja mati! Ni čuda, da rad poromnm k zadnjemu bivališču svojih najdražjih. Zdi se mi, da vedno čutim, kako veje iz mrzlih grobov še vedno topli dih njihove ljubezni. In kdo tega danes ne bo čutil? Ni družine danes v LJubljani, ki ne bi imela na tem tesnem kosu zemlje pokopanega svojca. Še več Jih pn imn nnša velika družina — naš narod. Tu počivajo tudi veliki in junaški sinovi.
In kljub smrtnemu spanju bdi nad nami naš narodni kralj Matjaž — dr. Janez Evangelist Krek. Tu počiva literarna troperesna deteljica Cankar, Ke!tc, Murn, Iu prvi ljudski ljubljnrski župan dr. Ljudcvit Perič. Tu mecen baron Zois in odlični znanstveniki, kakor p. Stanislav Škrabee, zgodovinarja dr. Kos in dr. Gruden, literarni zgodovinar dr. Pintar, prof. Orožen, avtor latinsko-slovenskega slovarja Wiesthaler, reformator slovenskega dmvo-pleja Franc Leveč. glasbeniki Parma, Foerster, Ger-bič. Davorin Jenko. Hribar, zgodovinar Peter Racllcs. politiki dr. I.ampe, dr. Lovro Pogačnik In dr. Žitnik, časnikar Miha Moškerc, igrnlni VerovSek, Borštnik, Bučar ter mnogi drugi odlični možje našega naroda. V tem mestu mrtvih leži kos naše zgodovine in nI čuda, da jo nam vsem drago ln dn mu
V	Kandiji je umrl Ivan Barle, oče zagrebškega kanonika Janka Barleta. Bil je odličen pedagog.
20.	decembra je umrl v ljubljanski bolnišnici Jožef Knific, župnik iz Gorij in dolgoletni župnik v Tomišlju. Bil je zelo priljubljen.
V	Celju je umrl zlatar Rafko SalmiČ, odločen Slovenec ln izvrsten igralec.
3. januarja je umrl v Ljubljani Ivan Tokan, uradnik Delavske zbornice.
5. januarja je umrl v Radečah župan Anton Pogačnik, odločen krščanski mož.
3. januarja je v Rimskih toplicah umrl v visoki starosti biseromašnik Edvard .Tanžek. po svoji krščanski vnetosti znani du'.ovnik.
V	Koroški Beli je umrl posestnik Anton Nož. ki je mnogo dela izvršil okoli Župne cerkve, občine, šole ter kmetskega prebivalstva.
V	Kranju je umrl dr. Edvard fiavnik. višji okrajni zdravnik in častni meščan kranjski. Bil je za mesto Kranj zelo zaslužen mož.
21.	januarja je umrl'v Kahiniku notar dr. Fran Horvat, zelo popularna osebnost.
23 januarja je umrl na Rizelјчкет ondotni župnik Rudolf Paktelj, po rodu Ljubljančan.
V	Ljubljani je istega dne umrl kapetan Josip Šircelj, nekdanji voditelj jngoslov. prostovoljcev.
V	Slovenskih goricah pa je pri Sv. Trojici umrl krščanski učitelj Jakob Kovačič.
30. januarja je v Ljubljani umrl prelat dr. Josip Lesar, ki se ga spominjamo kot iskrenega, pobožnega moža ter velikega kulturnega delavca.
29. januarja pa je umrl v Radomljah mornariški kurat in knplnn v pok. Janko Sede j. mož velike priljubljenosti.
15. februarja je ves slovenski svet pretresla vest o tragični smrti nadžupnika Franca Kušnrja v Mengšu. Bil je tih in med svojimi župljani Iskreno ljubljen duhovnik.
3. februarja je v Bogojini umrl dekan Ivan Baša, ki si je zn krščansko in narodnostno obnovo Slovenske krajine stekel mnogo zaslug. Sezidal je po Plečnikovih načrtih tudi cerkev v Bogojini.
V	Celju je umrl odvetnik dr. Josip Vrečko.
Februarja meseca je v Ljubljani umrl črko-
stavec v pok. Leopold Werznk, ki je več desetletij stavil »Slovenca«.
8. marca Je umrl v Ljubljani Bojan Smerkolj, simpatični in talentirani član linblianske drame.
10. marca se je v Lievlnu ponesrečil slovenski rudar Anton Cvelbar iz Blanre pri Sevnici. Izmed mnogih slovenskih družin, ki so na tn način izgubile v tujini svoje roditelje, je imeln njegova rodbina še to tolažbo, da II ie naša uprava izpla-
čala zavarovalnino 15.000 Din, ker je bil Cvelbar naš redni naročnik.
20. marca je umrl v Ljubljani Alojzij Limltiier, znan po svojem karitativnem delovanju. Bil je najstarejši brat Vincencijevo družbo.
V	Gradcu je '20. marca umrl Artur Mahr. ki je vzgojil mnogo generacij slovenskih trgovcev.
3.	aprila je v Stari Loki umrl zlatomašnik Valentin Jainnik. Umrl je v starosti 82 let. Poprej je bil župnik v Sorici in v Selih nad Kamnikom.
6. aprila je umrl v Ljubljani hišni posestnik Jernej Serjak, bivši občinski svetnik in Častni meščan ljubljanski. Bil je odločen krščanski me* in altruist.
17. aprila je umrl v Ljubljani odvetnik dr. Alojzij Kokalj. Bil je popularna osebnost. Bavil se je tudi s pisateljstvom.
2. maja je umrl upokojeni nadučitelj Janko Baje v Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je mož velikih zaslug.
4.	maja je v Kranju umrl mr. Franc Šavnik, lekarnar. Bil je kranjski občinski svetnik, po značaju pa blaga duša.
V	Ljubljani Je umrl 7. maja odličen katoliški mož, občinski svetnik Ivan Kregar, vneti organizator kršč. obrtnikov.
V	Dubrovniku je umrl Franc Wilfan, namestnik delegata mednarodne donavske komisije iu kapetun korvete v rezervi.
V	Novem mestu je utonil okrožni sodnik Lojze Kočovar, zelo priljubljen mož.
V	Mariboru je 21. maja umrl dr. Mihael Pod-lesnik, višji zdravstveni svetnik.
Dne 12. maja se je v Horjulu smrtno ponesrečil posestnik Janez škof, naročnik »Slovenca«. Tudi njegovi družini je naša uprava izplačala zavarovalnino.
.15. junija je v Starem trgu ob Kolpi umrl župnik Leopold Černe.
20. junija je umrl v Orehovi vasi dolgoletni župan Franc Pišek, sin bivšega poslanca.
28. junija se je pripetila ena najpretreslji-vejših nesreč, ko je v Kamniku ubila strela mlada zaročenca Rudolfa Valjavca ln Ivanko Balantič.
25. Junija je v Repnjah pri Vodicah umrl gimnazijski profesor v pokoju Andrej Plečnik. Odlikoval se je po svoji skromnosti.
1.	Julija je v škofjl Loki umrl upokojeni župnik in deknn na Vrhniki Franc Hiinigmann.
Naše planine so letos zahtevale več Žrtev. Ena najpretresljivejših med njimi se je pa zgodila 12. julija, ko se je smrtno ponesrečil na Urlntov.u 20 letni zlatar Mihajlo Weber, doma iz Nov. Sada.
Istega dne je v Kalobju umrl Župnik Josip Kostanjeve«, znan po svoji gostoljubnosti in spoštovan mož.	'
Žrtev avtomobilske nesreče je postal 18. JuL bogoslovec Janko Pirnat Iz Jarš pri Kamniku.
Na Bregu pri Ptuju je 22. julija umrl občinski tajnik Ivan Lasbachor, ki je v življenju mnogo pomagal revežem.
22. julija Je umrl v Pragi generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Alojzij Tykač, mol velikega vpliva na slovensko gospodarstvo.
V	Št. Juriju ob juž. žel. Je umrl občinski tajnik France Žličar, soustanovitelj Slovenskega katoliškega prosvetnega društva in nekdanji odličen
j borec proti germanizaclji in za slovensko zadruž-! no in katoliško idejo.
V	Resnici pri Borovljah Je umrl krnel ln pu-škar Miha Turk, odločen in narodno zaveden koroški Slovenec.
3.	avgusta je umrl v Ljubljani odvetnik dr. Roman Ravnihar.
V	Tržiču je 8. avgusta umrl zdravnik dr. Oton Havvlina. Bil je sam trpin, a vendar velik Človekoljub in dober zdravnik.
6. avgusta je umrl odličen elovenskl pravnik dr. Danilo Majaron. Slovenska univerza je njegov spomenik.
V	št. Vidu nad Ljubljano Je umrl stara korenina Ignacij Nučič, po vsej deželi znani »Nučko«.
20. avgusta je umrl v Ljubljani predsednik Notarske zbornice in zaslužni narodnoobrambni delavec Aleksander Hudovernik.
Istega dne pa je umrl v Badnu pri Dunaju odvetnik dr. Valentin Krisper, ki si je stekel obilo zaslug za slovenski tujski promet.
26. avgusta je umrl v Kranjski gori posestnik in večletni župan, občesnoštovani Gašper Lavtižar.
2.	septembra je v Ljubljani umrl mornariški superior in konzist. asesor Karel Kokolj.
4.	septembra je umrl v Mnrlboru višji sodni svetnik v pok. Josip Strgar. Odlikovala ga je Človekoljubnost.
15. septembra je uinrl v Mariboru župnik na Planini Vladimir Cepuder.
5. oktobra je umrl v Novem mestu kanonik Anton Žlogar, star 81 let. Bil je odličen govornik, vrl narodnjak in neka| let tudi urednik »Dolenjskih novic«. — V Ljubljani je umrla Gabrijela Cidrih, profesorica I. razreda vadnlce. Bila |e dobra pedagoginja.
9. oktobra je v Ljubljani umrl Jože Grošelj, dolgoletni sotrudnik »Slovenca«. Bil je skrben družinski oče in zvest delavec.
12.	oktobra je umrla vdova po dr. Lovru Pogačniku, Slavka Pogačnikova.
13.	oktobra je umrl v Leonišču družabnik tvrdke Goreč France Ogrin. Bil je eden nekdanjih najodličnejših slovenskih športnikov.
14.	oktobra je umrla lv-jnka Vole, prva nad. učiteljica na dekliški šoli na Vodah pri Trbovi)nn.
15.	oktobra je umrla v Trslu Antonija Bido-voc, mati našega mučenllui Franja Bidovra
19. oktobra je umrl v Sarajevu odličen liub-ljanski podjetnik in občinski svetnik Sašu Knez.
Pred nekaj dnevi je prišla iz Trsta žalostna vest o smrti odličnega slovenskega borca w a.ašo stvar ob Jadranskem morju dr. Edvarda Sla tika.
Še mnogo drugih bi se spominjali z imenom, velikih mož in žena, ki so se trudili, da zbolišnjo ta svet ln da osrečijo človeštvo in svojega bližnjega. Spomnili bi se pa vseh tihih in skromnih delavcev, ali v Človeški možnosti to ni. Njim v , m posvetimo skupno danes vsaj eno žalno misel. Posebej pa se še spomnimo naših slovenskih ljudi, ki umirajo v tujini in ki |im driies morda ne bodo na grobovih molili in peli v njihovem jeziku. Sponii-njajmo se tudi vseh, ki so padli kot žrtev leta v domovini in po vsem svetu. Spomlnjajmo se žrtev katastrof, knlerlh ena največjih se je pripetila dne 14. junija, ko se je na Loiri polopil pamlk »Si Fili-bert*. Tedaj je našlo smrt 442 ljudi. Strašen me-nientn živini, da je življenje vedno v božjih rokah. Vsem tem prižgi mo v ni i si i fi eno luČico In v «rr»»i 1 zmolimo vsaj oho molitov zanje
Smrt med krizantemami
Zagreb, 30. okl. Krizanteme, namanicne grobovom mrtvih, so danes povzročile smrt 49 letnega vrtnarja Toma Kamerlina v Novi Vesi l. Mož je včeraj na svojem nabral mnogo krizantem, da bi jih danes peljal na trg. Ker pa letos krizanteme niso vse čisto razcvete, jih jc postavil v svojo spalnico. V mali pečici je zakuril z ogljem, da bi sc cvetovi v topli sobi čisto razcveti. Nato jc v isti sobi legel k počitku.
Tomo in njegova žena Kata sta navadno vstajala zgodaj, da sta svojim cvetjem že ob 6. zjutraj bila na trgu. Davi pa ju sosedje niso videli. Po noči sta se vrtnar in njegova žena sredi krizantem borila s smrtjo. Rešena Kata pri|iovcduje takole:
Ko sta okrog 10. legla spat, sta brž zaspala. Uspaval ju je trdno ogljikov dioksid, ki je nosil s seboj smrt. Kata se je okrog II. prebudila iu občutila hud glavobol in slabost. Mislila pa je, da
je to od pretežke večerje in je zopet zaspala.
šele zjutraj se je žena vnovič |)rebudila. Začutila je strašno slabost. Hotela je klicati na pomoč, pa ni mogla. Z zadnjimi silami sc je privlekla do vrat, jih odprla na strežaj ter z ropotom priklicala sosede na pomoč. Prihiteli so ljudje. Nesrečni Tomo je ležal tia hrbtu brez življenja. Bil je mrtev. Ženo j>a je reševalno društvo odpeljalo v bolnišnico usmiljenih sester. Zdravniki so ugotovili, da jc bila rešena prav v zadnjem hipu.
Kata jc nadalje povedala, da se je zjutraj prebudila iu videla svojega moža, kateri sc premetava po postelji. Nesrečnik se je hotel privleči do vrat. pa so ga zapustile moči. Padel je s |io-stelje na tla, dalje pa ni inogel več in je izdihnil — zadušen.
Krizanteme, ki jih je namenil mrtvim, bodo krasile njegov grob.
Povodnji v južnih krajih
I
Sr. Mitrovica, 80. oktobra.
Sava v Sremu katastrofalno narašča. Pri vasi Sv. Mitrovica je voda prldrla že do prvih hiš. Včeraj je tam Sava stala 5.28 m nad uormalo, danes pa je že za 1 meter višja. Pri Mitrovici je Sava od včeraj narasla za pol metra, lako da je sedaj že G m nad normalo. Tudi v Srbski Mačvi je Sava preplavila več sto oralov polja.
Pri vasi Maljuša blizu Črne Bare so je zgodila velika nesreča. Po Glini je priplaval splav, ki »a je voda z vso silo butnila v mlin Milorada Be-9ča. V mlinu je bilo več oseb. Nastala je huda zmešnjava in strah. Nekateri so pravočasno zbežali iz mlina, 4 pa so ostali. Naenkrat se je mlin podrl in vsi 4 ljudje so popadali v naraslo vodo. Z veliko težavo so jih izvlekli iz vode.
Tudi Drina hitro narašča ter je že 3.60 m nad normalo.
Sarajevo, 30. okt.
Reka Bosna je naglo narasla. Danes stoji že 5 m nad uormalo. Vsa okolica Maglija je pod vodo. Nekaj vasi bo treba izprazniti. Pri Tarčinu je voda tako izpodkopala bregove, da se bodo najbrže podsuli, vsled česar jc v nevarnosti malo zemlje podsuli, vsled česar je v nevarnosti malo zaselje ob reki. Morali so vas izprazniti. — Na ce«U Tuzla—Brčko je porušen most. — Promet na železniški progi Sarajevo-Mostar, ki je bil pretrgan, se zopet vrši. Med postajami Podorašica iu Konjičem ter Ramo in Jablanico sc vrši promet s prestopanjem.
Sušak, 30. okt.
Rečina, ki teče med Sušakom in Reko, je silno narasla ter dosegla rob struge. Ponekod pa je udarila ludi čez rob in se razlila po ulicah.
Sarajevo, 30. oktobra.
Včeraj je v Rogatici in okolici strahovito divjala povodenj. Dvakrat zaporedoma sc jc utrgal oblak. Po prvem nalivu jo voda okrog 4 popoldne strašno narastla. Ljudje so iz hiš ob vodi bežali v višje ležeče kraje. Ko je nehalo deževati, so se vrnili. Med tem pa je nastal nov naliv, mnogo hujši od prvega. Voda je prihajala med strašnim bučanjom, ki je bilo slišati žo od daleč in ki je povzročilo nepopisno grozo. Takoj so bile alarmirane in izpraznjene vse ogrožene vasi. Vodu jc jemala e seboj les, plotove, seno itd. Najbolj je divjala voda ob 10 zvečer. Rogatiško polje jc bilo ka-
kor jezero. Škoda na lesu je velika. K sreči pa ni človeških žrtev, čeprav se jc bilo bali najhujšega. Pastariea na kolu.
Shoda na Čemučah
Črnuče, 31. oktobra.
Sava je ta teden radi deževja spet močno narastla in kot vedno ob taki priliki, je tudi sedaj odnesla par metrov zemlje na naši slrani. V približno 10 letih je tako odnesla že velik kos Proda in se približala njivam naših posestnikov — nn par metrov. Lani so KDE pričele graditi pri nas velik transformator. Pesek za zgradbo je prodni eden naših posestnikov — tik ob Savi. Sedaj je tam — malo nižje od železniškega mostu — obsežna jama, ki jo komaj 1 m širok nasip loči o<| Save. še en naliv, nasip se bo podrl in Sava bo zalila to jamo ler nato neusmiljeno trgala in odnašala nižjo ležeče njive. Kdo bo povrnil škodo prizadetim posestnikom? Ali KDE ne bi mogla kje drugje kupiti peska?
Фчлс1р%а«јл fintfa	a
J m ллјгл Tnttttintin !
Henko, obče priznano credstvo c; namakanji; perila, varuje va5f perilo in olajšuje vtjko pranje.
Raztopite t zavitek „Henko* « 50 — 60 litrov vode in » tej raztopini namočite perilo.
Tako odpade vsako težavno prcA pranje. Sami se morate prepričati c najboljšem uspehu.
TU+*
Henko
ftete ftoceni!
Mohorjeve knjige
Knjige Družbe sv. Mohorja so dotiskanc. Pretekli teden so bile že odposlane zn inozemstvo. Prihodnji teden se začne pošiljatev |io temle redu: Najprej dobi knjige lavantinska škofija, potem ljubljanska in nato krška.
Kot redne publikacijo za vse člane izidejo lelos tele knjige: Koledar (v novi optemi M. Bam-biča); Baraga, bogata iluslriranu knjiga za stoletnico Baragovega rojstva; Večernice, v katerih je zanimiva povest Bevkova: .Stražni ognji. Nadaljnji zvezek dr. Malove Zgodovine slovenskega naroda, ki opisuje šolstvo, zdravstvo (bolezenske nadloge, kolero itd.) in gospodarske razmere pred letom 1848. Kuharica, ki ima 058 zupisov in navodil za kuhanje. Knjižica Da so spoznamo nn poseben način obravnava prolialkoholno vprašanje in je zelo aktualna.
Razen tega rednega daru dobijo še oni, ki
400 letnica trsatskih stopnic
Staro frankopansko mestece Trsat je tc dni praznovalo 400-letnico »trsatskih stopnic«, ki jih je ustanovitelj hrvatski kapetan Petar Kružič, junaški branilec trdnjave Klis v Dalmaciji. Kružič je bil doma na Trsatu ter je bil v prvi polovici 16. stoletja kapetan v Klisu nad Splitom. Kisi je bila tedaj silna trdnjava, ki jc branila Dalmacijo pred Turki. Z njim so se borili junaški Uskoki ter branili trdnjavo. L. 1537 pa jc junaški branilec onemogel pred strašno premočjo, Klis je padel, Kružiča so Turki ujeli in mu odsekali glavo. Njegova sestra Katarina jc bratovo glavo odkupila za 100 cekinov in jo dala shraniti v frančiškanski cerkvi na Trsatu pred oltarjem sv. Petra, ki ga jc zgradil Kružič v zahvalo za zmago nad Turki 1. 1531.
Frančiškanska cerkev je bila zgrajena že v 13. stoletju ter je slovita božja pot Matere božje.
Na potovanjih,
pri športu in igri
NIV EA
-CREHE -OfcJE
Ker vsebujeta Nivea-Creme in Nivea-Olje Eucerlt, ki je soroden koži in ki ga nima nobeno drugo sredstvo za gojitev kože, prepojila kožo globoko popolnoma ter jo okrepita in hranita. Tako varujeie svojo kožo pred vremenskimi neprilikami, Vaša polt ostane mladostno sveža in mebka. Dobili boste zelo zdrav, sijajno porjavel videz, kakršnega imajo športniki.
Nivee-Creme: Oin 5.00-22.00. Nivca-Oiio: Din 25.00, З5.00 Jugosi P Beiersdort & Co. 0. s. o. 1., Maribor
li
Delavec pod razbeljeno pečjo
Jesenice, 30. okt.
je pripetila v četrtek do-
Težka nesreča se poldne v Martinarni K. I. C), na Jesenicah. Martinova peč ni morda kakor so peči v pck.irijah ali sobah, ki so tako rekoč za vedno, pač pa jc treba Martinove peči večkrat na novo postaviti. Tako so tudi zdaj zgradili novo peč in jo oddali v promet. Ker pa je bilo treba še spodaj ometavati, je tovarniški zidar J. V i 1 in a n to popravljal. Uhajajoči plin, s katerim se peči ogrevajo, pa ga je kmalu omamil, tako da je nezavesten padel |iod r a z b - -
1 j c n o peč. Ko so ga našli, je bil po vsem životu grozno opečen ali bolje rečeno prekuhan in ko se jc zavedel, je od strašnih bolečin kričal, da se je vsakomur v srce zasmilil. Na nosilnici so ga prenesli v bolnišnico, a dvomijo da bi okreval. Bil je jako dober in povsod priljubljen mledenič, ki jc vneto podpiral svojo mater, bivajoče v svoji hišici na Javorniku.
Še druga manjša nesreča se je pripetila ta dan v tovarni. Nekemu delavcu stavbene družbe ing. Dedek, ki pa delajo tudi v raznih obratih, jc padel kos železa na nogo tako, da je tudi ta moral iskati zdravniške pomoči.
so naročili, za doplačilo po eno ali več izmed peterih doplačilnih knjig. Med temi sta Terseglavova Med nebom in zemljo in Voduškov mali misal Svete maše prav gotovo povsem odlični knjigi, ki kaj jiodobnega doslej še nismo imeli. Zn gospodarstvo je važna knjiga Simončičevo Splošno poljedelsko, učbenik za kmetijske šole in za vsakega kmeta zelo potrebna knjiga. Za mladino pa bosta knjigi Trdi orehi in veseli s meh i — uganke in šalo — pa Ko-smatin, kralj notranjskih gozdov, obe opremljeni / izvirnimi risbami, prav gotovo velik užitek.
Uprava prosi vse gospodo poverjenike, naj so ne trudijo s pismi, da bi pozvedovali, kdaj dospo knjige v njih župnijo. Odirava knjig se bo izvršila hitro po zgoraj naznanjenem redu. Ker bode jirihodnje lelo knjige zelo zanimive, naj bi gospodje poverjeniki žo pri oddaji letošnjih knjijj I povabili člane Mohorjeve, dn po možnosti laki' J vplačajo udr.'no po 20 Din za leto 1032.
Konference busanshih škofov
V	Banji Luki sc je 31. t. 111. ob S. zjutraj pr. čela konferenca vseh škofov iz Bosne in Hercegovine, ki bo trajala več dni. Na konferenco jc prišel naravnost s škofovske konfcrencc i/ Zagreba mo-starski škol dr. Alojzij Mišic, ki jc med tcir. obiskal okoliške samostane. Dne Ml. t. m. zjutraj pa sc jc pripeljal z Dunaja v Banjo l.uko sarajevski nadškof dr. Sa r i č. Na kolodvoru ga je sprejel banialuški škof dr. Jožo Garič < spremstvom Nadškof dr. S a r i 0 bo ves čas konference gos-škcfa Gariča.
Nagla smrt bednega brezposelnega
Žužemberk, 2<». okt.
V	sredo 28. oktobra jc prišel v gostilno pr Zajcu v Smihelu pri Žužemberku popoten človek ki jc zahteval /a 2 Din salame, za en dinar žganja in za on dinar kruha. Plačal jc tri dinarje, pojedel jc skromno večerjo, pol dinarja za kruh jc imel \ roki, ko sc je zgrudil z a mizo. Slučajno jc bil službeno navzoč v vasi okr. zdravnik dr. Smoia ki je takoj / injekcijami in umetnim dihanjem poskušal obudili k življenju moža, .1 jc inogel saino šc ugotoviti smrt, od srčne kapi.
Ugotovilo sc je. da jc ino/ Bla/ Jazbinder donu iz Liplcnj pri Škocjanu. roj. 1. 1863. Pri sebi ni imel niti pare denarja Zadnje Iri in pol dinarje jc dal za skromno večerjo, pri katerem ga jc smr' rešila siromaštva. Pokopan je bil danes na tukaj? njem pokopališču ob veliki udeležbi ljudstva.
Do smrti oparjen fantek
M. Sobota, 31. okt.
Na domu kovača Kehua sc jc odigral pretresljiv dogodek, katerega posicdica jc bila stnrl triletnega fantka.
Rchnovi so pripravljali kad za kisanjc zelja. Da bi kad pojx>lnoma očistili, so vlili vanjo vrelo vodo. nato so kad pokrili s prtom, da bi vroča sopara lažje prehodila ves prostor. l'o tem opravilu so kad pustili. Le triletnega Banfi Evgena, sorodni-
iz Veščicc ie gnala radovednost h kadi in sc je vzpel tako vi-
kovega otroka kadi. Oprijel sc je roba soko, da sc je lahko naslonil 11.1 rob. Reve/ je imel nesrečo. Spodrsnilo mu je in jc telebnil v vrelo votlo Od strahu in bolečin je obupno zakričal. Domači so slišali klic in so s strahom prihiteli h kadi. Ma lega so takoj potegnili ven in ga nesli k zdravniku. Ta je storil vse, kar sc je dalo, toda za fantka veO ni bilo rešitve. Po vsem telesu jc bil grozno poparjen in v silnih bolečinah jc čez nekaj ur umrl
P/SA/л/ in adicijski stroji СОПШТТГ. Računski stroji BrunSViga. Ivatt Legat, Ljubljana, Prešernova, Maribor, Vetrinjska
Kulturni obzornik
Srečanje s Fr. Goršetom
(Za razstavo, ki jo otvori danes dopoldne.)
Spoznala sva so sinoči. Aleksandrova cesln ne je svetila v zadnjem dežju, on pa jc počival ob Plečnikovem kandclabru pred Tivolsko rampo. Preveč se je popoldne podvizal z urejevanjem razstave, pa sc mu je noga razbolela da komaj hodi. Po drugem kot po šepanju bi ga ne spoznal, da mu je kaj, lako je ves v delovnem ognju in gospe se ztli, da je prehud idealist, kakor pravi.
Pod kandelabrom sva se dogovorila, da sc •glasim danes dopoldne pri njem v paviljonu.
Res sva se dobila; sedel je sredi svojih plastik in kipov pri peči in pestoval nogo. Tako preprost je videti, da sc človeku skoraj čudno zdi, rla bi so razgovarjal z njim v stilu znanih časni-ških inlervjttvov. Pa vendar mora kaj povedati.
Povej gospod Gorše. kako .. kje .. kdaj..?«
Rodil sem se v Zamostecu pri Sodražici 1897. (To mi je sicer dejal, da ne sinem napisati, а sem vseeno.) Leta 1914. sem dovršil srednjo tehnično šolo, potem sem bil 5 let v vojski. Po vojski sem šel na zagrebško akademijo, zadnje dve leti sem delal pri Meštroviču.
Razlagal bi tako vso to zunanjo razvojno pot, pa ga prekinem.
>KdnJ se vam Je pa pravzaprav oglasila prva želja, da bi začeli...« Pokažem nn pestro zbirko krog naju.
Se ko sem bil doma. Oče je bil knjigovez in pri njem sem videl prve slike, ki so me takoj zgrabile. Takrat sem podzavestno zahrepenol, dn bi znal delati kaj takega. Prve kipe sem videl v Ljubljani, v šoli in izven nje. Instinktivno sem slutil svojo pot in ni dolgo trajalo, du sem se jasno zavedel, da bom oslal pri tem in nikjer drugje.
Kdaj ste pa prišli na Primorsko.
xKo sem končal pri Meštroviču, so me pred-
lagali še z enim kolegom za francosko štipendijo, ki jc pa nisem dobil. Čakal som, potem pa sem jo mahnil na Primorsko, kjer imam v Vremnh brata župnika ...
Spet prekinjam. Ampak, glede Meštroviču — čo takole površno gledam, se mi zdi, da nimate v formi nič od njega. Kdor naših je Se študiral pri njem, je več podedoval kot Vi, se nti zdi. Seveda gledam samo površno, nisem strokovnjak.
^Delal sem dosti pri Meštroviču in z njim. A sem se kmalu zavedel, kake posledice bi lahko imel njegov vpliv name. Zato sem se kmalu začel z vsemi silami Izmikati mojstru. Veste, genij človeku toliko dn. kolikor niu viame ml osebnosti, individualnosli. Ta razstava naj bi pokazala, da sem sc res odtrgal od Meštroviču.
>Prvo večje delo sle izvršili 11a Primorskem, ne?« —
»Da, in sicer Inimaculato za cerkev v Trnovem. S tistim denarjem sem šel v Florenco, kjer sem študiral, hodil po galerijah in delal. Sploh tako, 110. Iz Florence sem se vrnil v Trst To je bilo leta 1920. Od tega časa dalje sem začel nastopati javno. Razstavljal sem vsako loto v pokrajinski razstavi v tržaškem Ljudskem vrtu. Delal sem večinoma pretežno religiozna dela za cerkve po Istri, po Primorskem. Tam sem sc spoznal s Hirokom, ki 1110 je vpeljal v domače kroge..."
:>V Trstu ste gotovo prišli v stik s taniošnjo futuristično skupino in njenim življenjem.«
»Seveda. S Črnigojetn, z Lahom in italijanskimi futuristi. A nas niso vezali kakšni skup-nostni interesi. V vsem futurističnem gibanju se mi je zdelo, dn je preveč prehodnega, nič stalnosti, nič trajnega. Zato se nisem mogel navdušiti zanje.«
^Ampak je pa lo res, da je prav zarodi ftitu-rislov, konstruktivistov in drugih suproniatističnih struj umetnostno življenje in zanimanje silno živahno, dosti bolj kot pri nas...
To pa brez dvoma. To so silno opazi žo v teh majhnih, provincijalnih umetnostnih središčih, ki se z Ljubljano sploh no, morejo primerjati.
Ampak, vseeno se mi zdi, da sto vendar r/. tistega vrvenja vzeli, kar jc futuristično iskanje prineslo novega, tislo razgibanost, ki je drugje ni-
sem videl...
»2e, ampak ne toliko, kot bi kdo mislil. Saj sem povedal, zakaj. Kar so te struje imele veljavnega, je dobilo prostor v dekoraciji in obrti... :-To je pa moda. Iz Trsta ste šli.. >V Gorico leta 1929. Tam som priredil lastno razstavo. Zanimati so se začeli zame tudi oficijelni italijanski krogi. Dobival sem naročila od vojno-odškodninskegn urada, zn katerega sem izvršil več cerkvenih del. Tako Kristusa v št. Petru, za Stivatisko cerkev in drugo.
Sploh so Italijani, ali recimo tujina zelo cenili vaše stvari. To vem iz lastnega prepričanju.
' Tako 110. Saj to se precejkrat zgodi, da tujina naše ljudi prej spozna in potrdi kot domovina. Dostikrat šele tuja legitimacija da nam umetnikom vstop v domačo hišo. To ji1 hudo, u naši ljudje nimajo zaupanja v domaČega človeka, ali pa so vsaj indiskretni do njega. — Da nadaljujeva. Po razstavi v Gorici sem razstavil še lani v Benetkah na mednarodni umetniški razstavi (La Biennale), v Belgradu in zdaj v Ljubljani kamor sem prišel v začetku letošnjega leta..:
•Tn vaši vzori, oziroma vzorniki? ■ ■ Imel sem jih, kakor jih ima vsak. A sem so jih brž skušal otresti in vse moje dosedanje delo je bilo neprestano iskanje in borba za lastnim izrazom. Zato tudi ne vem. čemu bi se priznaval h kaki oficielni slruji. Iščem svojega izraza, da bi oblikoval vsebino, ki jo nudi življenje od danes/;
•Kako pa delalo, od kje črpate pobude 7,11 delo?<:
Iz življenja, iz narave, iz sebe. To se pravi, iz svojega doživljanja obojega. Kaka stvar v naravi vns privlači in navdihuje, potem gre proces dalje. Umetnost, ki izrasto iz toga, je edino prava in resnična, brez vseh vplivov od bogvokod. Morda so nekatera dela na razstavi slabšu, a zame jo važno to. da vidim in najdem samega sobe v njih.
Kaj pu mislite za napre j? I malo veliko velikih nnerlov.
Imam načrte, a ne velikih. Včasih sem delal velike, a jih nikoli nisem mogel uresničiti, zdaj pa mislim le nn lako stvari, ki iili bom "togol nresničit' -
■ J	1	•	-- -- штШтШШт
>AIi imate tu žo kod kaj svojih del?
Ne veliko; nagrobnik za starše, ki bi ga bil rad za jutri postavil na njih grob, pa ni denarja, relief nn grobnici Piščančeve družino na ljubljanskem pokopališču in kaj manjšega. Od to razstave pričakujem v vsakem oziru veliko. Čutim, da Še nimam tistega izraza, kot bi ga rad. vse so mi zdi še preslabotno in premalo izrazito, rad bi delal vse močnejšo plastike, kot so dosedanje. To so moji načrti za v bodoče.
še bi vas vprašal o čem — pa morda n> spada v ta razgovor. O naših umetniških razstavah, o umetnostni kritiki...«
Tu pu jaz ne morem soditi. Razstavil sem svoja dela, sodijo naj jih drugi. Če o ničemer drugem. govoru naj o mojem stremljenju.-.
Umolknil je 7. istim preprostim, iskrenin glasom, kot je bil začel ter mi ponudil cigareto Zu hip som se ozrl šo v njegov ozki obraz, ki izru ža čisto primorsko fiziogotnijo brez kakih kranjskih vplivov; polom sva sc poslovila.
Ljubljana, 30. oktobra 1931.
Mirko Javorik
Ljublj. drama: Brez tretjega
Milan Begović je ljubljanskemu gledališču dobro znan avtor, prav tako so nam znani francoski, italijanski in nemški komadi, ki z dvema osebama vzdrže napeto dramo, pri kateri eicer čutimo navzočnost --tretjega«, a formalni ekonomski princip tega »tretjega^ nc pusti na oder. Zalo uprizoritev Begovičcvega dela siccr ni nobeno od-kritje, pač pa prijetna potrditev, da je avtor \ rcenici spreten kozmopolit da ga zanimajo vpra Sanja, ki so v ospredju dnevnih dogodkov jn slu čajnosti in da nc zamudi nobene prilike, da po kaže svojo artistično gibčnost in orientacijo.
V sestavi našega dramskega sporeda ima Be-govičevo delo zlasti glede snovi dovolj konkurence, saj smo nedavno ugotovili, da sc vojne drame naglo vrsle druga za drugo, ker vemo, da vojnih dram še ni konec in da bodo morda še bolj in bolj zanimale prihodnjega človeka, prištevamo Begovičcvo delo med notrebne komade. Mani 7.1 •
Ljubljana Ljubezen ozarja grobove
Ljubljana, 81. oklobra. i фек je nai čas, beda, skrb za bodočnost sta ■l večine obrazov pregnali skoraj zadnjo potezo nežnosti. Le na otroških obrazih siju še smeti in se zrcali zadovoljstvo. Vendar pn v srcih ni še tako mračno, kakor je na obrazili. Naj bo stiska še tako huda, ljubezen žari daljo. To dni. ko se Ljubljana pripravlja, da izkaže vso ljubezen svojcem, ki jim Ii večna luč, je ta ljubezen znžarelu ponovno v lepili oblikah.
\ rtnarji, pa tudi revni ljudje so žo nekaj dni .'■■eni spremenili Vodnikov trg v en sani vrt cvetja. vso pulno barv je davi bleščalo na trgu in vendar nikjer nobeno kričavosti, jiovsod ubranost in harmonija. kakor jo zahteva |iieleta, zakaj to cvetje in tu zelenje je namenjeno grobovom, je namenjeno počastitvi in spominu pokojnih. Le kakšen čudovit okus imajo naši ljudje! Zu vrtnarje je lo umevno, toda kje, v kakšni šoli In kdo je povedal leni skromnim, revnim ljudem, kaj je harmonija barv in kuj zahteva okus. Cut, naravni smisel za lepoto, ta dva sta bila učitelja teli ljudi.
Pride gosjia, izbira skrbno, /. očmi pregleda vse šopke in vence ter se končno odloči za prelepo slojalce s svežimi krizanlemami. Skrbno prešteje vse krizanteme, le čemu? Kmalu se izkaže. Gospa bi rada nakupila še nekaj živil, ali glavna skrb ji je bilo cvetje za grob. Skrbno naroča prodajalki: ■ Pridem malo kasneje po cvetje in mi ga pridržite do tedaj! Ne smete mi ga prodati! Prodajalka zagotavlja, da ga no bo in da ga ne ho. Pa je res držala besedo, čeprav je nekaj trenutkov pozneje črnooblečen gospod ponujal kovača več za isto
cvetje. Prodajalka je bila poStenn In je gospodu preskrbela drugo cvetjo. Le koga imata la gospa in ta goepod v grobu? (lospH morda hčerko edinko, malega sinčku, morda moža, gospod morda tudi svojega dragega otroka, morda nevesto, ženo?
V bližini izbira druga gos|ia, le skromnejše je oblečena. Zanima se za suho cvetje, lo je cenejše. Skrbno šteje gospa denar prodajalki. Bog ve, morda ji je dala zadnje dinarje za cvetje, ki ga ho ponesla na njej dragi grob. Svežih krizantem ne moro kup iti, ali ljubezen bo posvetila tudi njene suhe, čeprav spretno ponarejene krizanteme. — Cvetlice so ponarejene, ljubezen pa je jirav tako sveža kakor ona jirve matere.
Hodim |io gozdičih okoli Ljubljane. Srečujem ljudi, ki mi jih ni treba izpraševati, kdo so. Beda je s svojo kruto besedo zapisala sebe ua njihove obraze. Zelenje smrek in borovja zbirajo. Veni, doma se bodo trudili, da bi z okornimi prsti splet I i lep venec na grob svojim dragim. Brezposelni oče ima dovolj časa in čeprav dela ni vajen, gotovo je, da se bo potrudil. Tudi njegov venec bo le|>. Ta skromna in jionižna mati gotovo nima dosti opravka z gospodinjstvom. Saj ji je potreba skuhati le skromno kosilce. Vse njeno gosjiodinjstvo bo v kraju. Mogla bo torej pripraviti lep šopek komurkoli svojih, nad čigar grobom bo jutri jirižgala samo eno svečico, ker jih več ne premore.
Ljubezen ožarja to cvetje, povsod ljubezen. Pa naj se košati v razkošju ob vznožju marmornih spomenikov ali pa naj se skromno stiska k lesenemu križu. Dih ljubezni pozlačuje na dan Vseli svetih vse grobove.
& co.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA C. 16
ENO ROS
ENDETAIL
KONFEKCIJA DAMSKA IN MOŠKA PO NAJNOVEJŠIH MODELIH--
Saltnerjev pevski zbor
proslavil 80 letnico svojega vodje
Tc dni je Sattnerjev pevski zbor •»»oslavil 80 letnico rojstva svojega vodje gosp. konz. svetnika p. Hngolina Sattnerja. Člani zbora so priredili jubilarju na čast v srebrni dvorani hotela Union banket, ki jo ga počastili s svojo navzočnostjo tudi gg. [>redslojniki frančiškanske provincije samostana in župnije. Prihod slavljenca ie pozdravila z lepimi verzi in šopkom nageljnov belo oblečena deklica, članice zbora pa so ga sprejele z občutno prednašanimi triglasnimi zbori mladinskih pesmi — nežnih, prelepih kompozicij, ki jih je jubilar pravkar dovršil in v samostojni zbirki objavil na tekst Utve. Jubilar je presenečen poslušal. Plemenito občutje, ki ga je petje stopnjevalo, je prevzelo tudi govore, ki so vsi izzveneli v prisrčnih želiah, da bi milostno nebo ohranilo jubilarja v polni moči in zdravju. Poudarjalo se je, da je strmo pot skla-daleljskih uspehov nastopil slavljenei šele, ko je mogel že zreli na petdeset življenjskih let, največ posvečenih obilnemu poklicnemu delu. 1 alerat pa je začel poglabljati svojo muzikalno naobrazbo in ustvarjati svoja velika dela: mašo »Seraphica«, oratorije, kantate opero in nebroj manjših cerkve-
Blago za zimske suknje, kamg&rn in športni še vi jo t za obleke. P/iš in volneno blago za plašče in obleke.
Na/nove/ši bariuni in flanele
Najugodnejši nakup!
Д. Zlender,
Ljubljana, Mestni trg št. 22
nima predmet sam na sebi — gre za zvestobo med možem in ženo za njuno moralno enakopravnost in za krivdo. Profesor Barič je bil osem let od doma, begal je po Rusiji in Mongoliji, vedno mislil na svojo le-po ženo, od katere se je mora1 ločili sredi vojnega meteža — in sedaj se je vrnil živčno in moralno uničen. Drama med možem in ženo niha v neprestanem valovanju moževe blazne ljubosumnosti in ženinem zatrjevanju in dokazovanju nedolžnosti. Toda končno se v zeni ne zlomi dobra na ava; da se reši, seže po samokresu in ustreli svoiega moža. Najboljša etran te drame i i: njena analitična prodirnoet v situacijo zunaj :iepo. -ednega dogajanja. Tu imamo vrsto trenot-je: vidimo, da je avtor svojo dramo prav vi'.an'.o drapiral z usodnimi razmerami. Bodis', da um pojasnjuje mo'.evo duševno razdrapanost, bodiji ženino borbo za zvestobo. Toda čudno na-preokret v tretjem dejanju nam vzbudi celo isumnjo da v tej drami vendarle nekaj prav bie'. enega ni v redu in da si končno ne moremo 'a.,no odgovoriti, čemu lo, ono in tretje. Nedvom-j je bil odrski praktik močnejši kakor dramatični poti, kise jc naslonil večinoma na izrabljene na-'ural -tične in ideološke zglede. Le preveč čutimo deiu poznano literaturo in žc dognane filozo-feme.
Uprizoritev drame je v režiji g. prof. Šesta dosegla pvav časten uspeh in navzoči avtor je bil gotovo z ifjim zadovoljen. Gosp. Levar, ki je 'gral j. of. Bariča. jc svojo vlogo psihološko globoko utemeljil, vsestransko razvil m krepko izigral. Zlasti v zmislu avtorjeve eksotičnosti je bil njegov Barič nasičen in mestoma očarljiv, včasih docela grozoten, in ob vlogi sami se človek začudi, zakai avtor drame prav tu ni dovolj izčrpa! in razgibal. Gospa Mira Danilova je igrala njegovo ženo Gigo. Uspešna tekma z močnim iglavcem in uspeh. Giga gospa M. Danilova je lepo in jasno barvana; njena rlsnova je pristno ženska zlasti v trenutkih najhujših slisk, ko stoji pred nami kljub vsem doka-rom Se nekaj nejasnega in nedognanej'a; dejali bi, Ja ie v tem izčrpala največjo moč avtorjeve ustva--itve. Zato smo veseli, da se je igravka, ki med lašim ženskim igralskim zborom nosi skoraj največji del bremen, po mnogih manjših uspehih dvignila ludi do velikega priznanja. — Občinstvo je sprejelo delo z zanimanjem in odobravanjem in prav toplo pozdravljalo g. Begoviča. F. K.
nih in posvetnih kompozicij, ki so zajele ves narod in mnoge šle v svet. Prav v isti dobi (leta 1902) pa je ustvaril svoj cerkveni pevski zbor in ga vzgojil tako, da je prav kmalu zaslovel po dovršenem petju. Na mnogih cerkvenih koncertih, ki jih je ta zbor v toku svojega 29 letnega delovanja — prihodnje leto slavi 30 letnico — priredil v domala vseh večjih slovenskih mestih, je pokazal nenavadne vrline: precizno intonacijo, izbrano dinamiko — zlasti sijajni pianissimi — in duha skladbe adekvantno podajanje. S tem zborom je preizkusil moč slavnih skladb od srednjega veka do današnjih dni, od korala mimo Pallestrine, Beethovna do Reficeja. Bogata zakladnica, iz katere zajema in oddaja tudi po ljubljanskem radiu pri nedeljskih in prazniških mašah. Neusahnjena umetniška sila slavljenca se je zopet blesteče razkrila v ravno preje omenjenih mladinskih pesmih, ki jih je ženski zbor po večerji podal v nadaljevanju. Slavlje-nec je ganjen poslušal in želel eno »Dedek Krim — puha dimu še enkrat. Lepo, lepo so pevke podale te drobne bisere, delo umetnika ki je gledal v otroško dušo.
Bil je lep večer, ki ga jc zaključil slavljenec: Ohranite mi, prosim, svojo ljubezen.« Zbor je obljubil ljubezen in vdanost.
Kariiativna akcija v Ljubljani
Na mnogotera vprašanja, ki jih dobivamo v karitativni centrali glede započete karitativne akcije za stradajoče, si usojamo. ljubljanskeu občinstvu podati nastopna obvestila:
1.	V tekočem tednu bodo žc v vsaki ljubljanski župniji za vsako ulico in hišo organizirani nabiralci, ki se bodo pri vsaki stranki oglasili z legitimacijo, izstavljeno od Karitativne zveze in pristojnega župnega urada.
2.	Nabiralci bodo sprejemali milodare v denarju in obleki. Tudi živila, ki se ne pokvarijo, bodo hvaležno sprejemali. Živila se bodo uporabila
v kuhinji, ki jo bo Zveza otvorila v Marijanišču. 1
3.	Največja pomoč bodo naši karitativni akciji oni dobrotniki, ki bodo voljni 5 mesecev (november in december 1931; januar, februar in marec 1932) dajati redne meeečne prispevke. Naši organizirani nabiralci bodo prihajali tudi te mesečne prispevke redno pobirat.
4.	Dosedanje dobrotnike in podpornike ljubljanskih Vincencijevih in Elizabelnih konferenc izrecno prosimo, da bi ostali konferencam naklonjeni kot doslej, kajti vsled te splošne karitativne akcije delovanje konferenc v njihovem ožjem področju ne bo prenehalo.
5.	Ponovno prosimo vse stranke, ki so navajene dobrosrčno deliti same miloščino ubožcem, ki
ELtGANl NA DAMA
naroča obleke in jdaščo v ateljeju
DosiDma Iglic, palača VlKtorlla.
se zglašajo na njihovih domovih, da se poslužujejo blokov, ki jih je izdala Vinccncijeva družba. Bloki n 5 Din vsebujejo 10 nakaz.nic za živila. Mesto z denarjem naj bi dobrotniki podpirali ubožce edino s temi nakaznicami. S tem načinom podpiranja niso obremenjeni niti dobrotniki, niti oškodovani resnični ubožci. Seveda vsaka zloraba nakaznic tudi pri tem načinu podpiranja ni izključena, vendar pa je že v prvih 14 dneh, odkar so ti bloki komaj pri maloštevilnih strankah prišli v rabo, pokazala skušnja, da prosjaki ki zlorabljajo denarno miloščino za žganje in pijačo, izostajajo. Bloke dobivajo stranke pri župnih uradih, pvi zakristanih vseh ljubljanskih cerkva, v Karitativni pisarni v Marijanišču in pri posameznih Vincencijevih konferencah. Posamezne konference dostavljajo stran, kam drage volje bloke tudi na dom. Potrebno Fe nam zdi dostavili, da ostanejo bloki trajna akcija Vincencijeve družbe in ne morda kratek poskus za zimske mesece. Ko si bodo bloki utrli pol v širše občinstvo, bomo stopili v dogovor s številnejšimi trgovinami, pekarnami in kuhinjami po mestu, kjer bodo pod stalno kontrolo ubožci lahko zamenjavali nabrane nakaznice.
Italijansko vojaško pokopališče pri Sv. Križu
Ljubljana, 31. oktobra.
Že lansko lelo je lepo urejeno vojaško pokopališče italijanskih državljanov vzbujalo precej po-zornosti. Letos pa je dobilo obsežno pokopališče, na katerem je vsak grob označen z masivnim križem iz umetnega kainmi, lepo ograjo, lietonskii ograja s stebrički veže med seboj lepo izdelano železno ograjo iz kovanega železa. Vsa ograja je ročno delo in je jako lepa ter dragoceno. Na slo-bričih ob vhodu in oglih so postavljene okusno izdelane žare, lako da Ivori vse pokopališče izredno lepo zaključeno celoto. Sredi jiokopališča jia je postavljen spomenik, na katerem bo slal velik bronast orel. Blagoslovitev pokopališča se bo na svečan način izvršila v sredo 4. novembra ob 10 dopoldne.
Kaj bo danes ?
Drama: Brez tretjega-. Znižane cene. Izven.
Jakopičev paviljon: Otvoritev kiparske razstave Fr. Goršetn. Ob 11.
Rokodelski dom: »Prababica . Ob pol 8.
šišenska prosveta: ...Prababica , ob pol 8.
Pokopališče pri Sv. Križu: Petje ljubljanskih pevcev na groben. Ob 3 popoldne.
Pokopališče pri Sv. Križu: Žalno slavje v spomin vsem padlim bojevnikom. Ob tričert na štiri.
Kino Vič (ilince ob 4, 6, S Slmba«, film divjih zveri.
Salezijanski mladinski dom: Ob 8 zvečer igra Valovi strasti in ljubezni .
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek na Resljevi cesti 2; mr. Bohinec, Rimska cesla 24, in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
KAJ BO JliTHl?
Drama: Vest . Znižane cene. Izven.
Opera: Zaprla.
Jakopičev paviljon: Razstava Goršetovih ki-parskih del.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska iesta G, in mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba Irg 9. *
O Ravnateljstvo naše opere ima res več kot krokodilovo kožo. Javnost je že ogorčena zaradi skrajno slabega repertoarja, ki nam ga zadnja lela nudi. vrabci na strehi že čivkajo o čudni personalni politiki pri tem javnem kulturnem zavodu, ki nam je odgnala ravno najboljše soliste, nekateri veslni kritiki so že neštetokrat javno in odkrilo ožigosali še vse druge neodpustljive pogreSke, a vse je očividno bob ob steno. Pravo izzivanje vsega dostojnega občinstva je pu današnji repertoar. Na dan, ko se ves krščanski svet spominja svojih rajnih in ko p.o vseh krščanskih rodbinah molijo zvečer sv. rožni venec zanje, bodo v opernem gledališču peli obakurno čifutsko opereto »Viktorija in njen huzar •., prežeto z banalno seksualnostjo. To je lak pljusk v obraz vse doslojne javnosti, da si ga najedločnejše prepovedujemo. Ker je g. Olon Župančič upravnik obeh gledališč, se obračamo še nanj, ker vendarle upamo, da bo vsaj 011 posegel v le neznosne razmere in napravil pri opernem vodstvu že enkrat red. Dolgo teh razmer namreč ne boinč več trpeli. Vsaj g. Župančič, mislimo, da našega gledališča ne istoveti s kakim predmestnim dunajskim kabaretom.
TVORNICA CIKOAIJB
Plašče
Vam nudim za iste reklamne cene, kot sem jih imela na velesejmu. • Oglejte si cene!
/. Tomšič, Sv. Petra c. 38
LJUBLJANA
© Vernih duš dan na pokopališču pri Sv. Krištofu. Jutri, 2. novembra, na dan Vernih duš, bo na starem pokopališču pri Sv. Krištofu cerkveni obred ob 3 popoldne. Kakor običajno bo ob tej jiriliki pel žaloetinke Akademski pevski zbor, ki se vsako leto [»okloni na tem s ve jem mestu spominu naših velikih mož in kulturnih delavcev, ki tukaj počivajo. Zbor bo zapel žalostinke pri molitvah v cerkvi, pri križu na pokopališču in na grobu dr. Oražma.
0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Pod vodstvom režiserja g. Janka Novaka bodo vprizorili igralci Rokodelskega doma drevi ob pol 8 priljubljeno Fr. Grillparzerjevo žal o igro »Prababica«. Vstopnice se dobijo danes od 10 do Г2 in zvečer pol ure |jred pričetkom v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12.
0 Dramatični odsek Fantovskega krožka v Salozijamskem mladinskem domu na Kodeljevem priredi nocoj ob 8 v dvorani Salez. mlad. doma Schmid-Španovo tragedijo »Valovi strasti iti ljubeznih.
0 Bratovščina »v. Rešnjcsa Telesa bo imela svojo mesečno (»obožnost v četrtek 5. novembra v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol C pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vso častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evliaristične |)obožnosli v uršulinski cerkvi.
MODNI SALON
ZA GOSPODE
sc priporoča za izdelavo oblek, sukenj za jesen in zimo po najnovejši modi. — Izdelujejo se tudi železničar, uniforme. Cene r.izke. Postrežba solidna.
OROSLAV SLAPAR, modni salon
Ljubljana, Šmartinsl.a cesta 8.
0 Ravnateljstvo mestne žensko realne gimna-r-;e v Ljubljani vabi učiteljski zbor in gojenke, da se polnostevilno udeleže pogreba lnalore gdč. učiteljice Stanonikove, ki bo v ponedeljek dne 2. novembra ob pol 15. Zbirališče pred hišo žalosti. Rečna ulica 8.
0 Posmrtniiisko zavarovanje »Karitas« sjio-roča, da se zaradi povečanja obrata preseli dne
Damshe plašče zastonj!
Vam ue moremo dati, pač pa jih prodajamo po neverjetno nizkih cenah, in sicer po 350 do 650 Din. Oglejte si plašče v izložbah v Šelenburgovi ulici 1 in v Prešernovi ulici 54. Najfinejša izdelava, velikanska izbira.
IOSIP IVANčie, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 54.
Okusna in zdrava je
K0HKSKA KAVA
4. novembra 1931 v nov lokal na Masarykovi cesti št. 12 (palača Vzajemne zavarovalnice).
0 Vsi ljubljanski pevci naj se udeleže polilo števiino danes zjutraj ob pol 11 skupne vaje za nastop na grobovih pri Sv. Križu ob 15. — Hu-budova župa.
0 Pevski zbor (ilasbcno Malice ima vaje: danes ob |)ol U moški zbor, v ponedeljek ob pol lt! ženski zbor, v torek ob 20 ves mešani zbor.
0 Za rajne člane Krizanske moške kongrega-rije se opravi slovesno zadušilo opravilo v torek 3. novembra ob šestih v Križankah. Vljudno vabimo vse kongregani-.-te k temu sv. opravilu.
© Zahvala. Na priporočilo Vere in Olgo sem se podala k pedikerju v kopališče hotela Slon, ki mi je mojstrsko in liečulno odstranil kurja očesa. Počutim se sedaj kot prerojena. Veri in Olgi za nesebično priporočilo prisrčna hvala. Berta.
Damshe plašče za zimo
v veliki in krasni izbiri že od Din 220 naprej
otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 nudi F. L Goričar Ljubljana sv. Petra cesta štev. 29. Ker je blago izdelano v lastnem modnem atelijeju se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. — Predno kupite drugod oglejte si pri nas brezobvezno
© Reven akademik poučuje francoščino in druge predmete. Naslov pove uredništvo, ki ga toplo prlporočn.
© Omejitev voznega prometa v Selen burgu vi ulici. V zmislu skle|ia-občinske u|irave ljubljanske z dne 17. julija 1931 jirepove uprava policije na podstavki S 11. točka 6. uredbe ministra za notranje posle z dne 8. X. 1929, Uradni list št. 435-111 ler člena 07 zakona o notranji upravi z dne 19. VI. 1920 Uradni lini št. 313-76: 1. v šelenburgovi ulici ves promet z vpreženimi tovornimi vozovi iu tovornimi avtomobili s polnimi gumi. Islotakn so prepovedani priklopni vozovi k tovornim avtomobilom. Izvzeta so pa vozila za lokalne potrebe v tej ulici. 2. Postajanje v Šelenburgovi ulici je za vsa vozila prepovedano, razen v toliko, kolikor je za vstop in izstop nujno potrebno. 3. Omejitev prometa na Aleksandrovi cesti se ukine. Prestopke l • odredbo policijska uprava bo kaznovala po členu
09	citiranega zakona o notranji upravi z globo od
10	do 500 Din. oziroma z zaporom od 1 do 10 dni.
0 V iKicaščeiije spomina blagopokojnega prvega predsednika Vincencijeve družbe škofa Gugiile se zbero danes jiopoldne ob 2 člani Slolne Vincencijeve konference ob pokojnikovem grobu pri Sv. Krištofu. Vljudno vabljeni tudi cenj. sobralje ostalih ljubljanskih konferenc. Zbirališče pri cerkvi.
0 Darovi za stradajoče. G. Ivan Orel je daroval 100 Din za Belo Krajino mesto cvetja nn grob tovarišu Cornelliju. — Uradništvo mestne hranilnice ljubljanske je darovulo 1000 Din za splošno akcijo v počastitev spomina pokojne Mire Meškove.
0 Hišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb zu leto 1932 v oktobru t. 1., se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. novembra 1931 ter obenem v prijavi sami opravičijo zamudo, da se izognejo tem predpisu kazni po čl. 137 zakona o neposrednih davkih.
NAZNANILO!	'
Naznanjam svojim cenj. naročnikom, dn sem se preselil v Šclenburgovo ul. 7 1. (Jadranska banka).
Krojaški atelje Sušnik.
0 Javna ljudska knjižnica Prosvetne zveze i
Ljubljani je odprla dnevno od 9—12 in od 2—7 popoldne. Knjižnica ima na razpolago /.a svoje abo-neule vse dobre slovenske knjige, izredno bogalc izbiro nemške belelristike, kakor tudi dela vseh drugih velikih literatur v originalih iu prevodih. Knjižnica more postreM cenj. članom ludi z velikiu, številom poučnih knjig, narodopisne, tehnične In potopisne vsebine. Izposojevalni rok za leposlovje je v območju mesta Ljubljane 14 dni, izven tri todne. Poučne knjige izposojamo za rok 4 tedne. Cenjene člane prosimo, da obiskujejo knjižnico v
I čini večjem številu, da jo priporočajo svojim pri-I jnteljem in znancem. Opozarjamo jih na nove publikacije, katerih nnslove bomo objavili tekom tedna.
0 Umrli so v Ljubljani. V času od 24. do 29. oktobrn 1031 so umrli: Židanik Franc, 81 let, orož. stražm. v p., švabičeva ul. 15. Geieer Marija roj. Zalokar, 41 let, žena delavca, Gradišče
12,	Kukar Janko, 00 let. rač. direktor v p.. Tavčarjeva ul. 4. O oslič, Franc, 79 let, sodni sluga v p.. Breg 2/11. Mešek Mira roj. Bregant, 4(i let, žena nadknjigovodje Meslne hranilnice, Dalmatinova ul.
13.	P. Mlejnik Angelj, (jli let, bivši provincljal, Marijin Irg 4. Almici Jožefa roj. Medved, 03 let, vdova delovodje, Kamnik. Cvnr Lucija roj. Pavlic, lili let, žena pošt. urad, v p., Dunajska cesla. - V ljubljanski bolnišnici so umrli: Šnntelj Marija roj. Zupan. 49 let, žena steklarja, Podkrnca pri Hrastniku. Gerželj Jožefa, 40 iet, žena gozdar, čuvaja, Mosle, Tovarniška ulica. LipoglnvSek Luka, 7 tednov, sin dninarice, Vrh pri Bošliijnu. Grobelnik Ivan, 51 let, delavec, Gosposvelska e. 13. Lapajne Cvetko, 14 dni, sin delavca, Kodeljevo. Cebular Vera Marija, 2 dni, hči bani. urad., Beethovnova, lllupič Ivanu, Г) mesecev, hči delavca, Proserje. Mihelič Karolina, 50 let, hlSarica, Gor. Laze. Lah Alojzija, 17 let, služkinja, Rakek. Mlinarič Stanko,
5 mesecev, sin delavke, Sv. Krištof. Lustlk Ivan, 13 let, hlapec, Lipe 15 pri Ljubljani. Pleslenjnk Božidarn, 2 dni, hči drž. uradnika. Tušek Jožica.
Ш pravite 9
Prav jc, da bodo pri vhodih na pokopališča letos po vsem Slovenskem zbirali za bcilne, latne in gole. Katoliška »Karitas< ima Široko polje, tako široko, dn ga v svojem laslnem obmoijil niti ljubljanska mestna občina ne more obseii.
( e hočeš videli in vedeli, kaj je človeška beda, potrudi se enkrat v lakozvano ogrevalnico na Poljanski centi, ki naj bo nekak azil za najbednejše med nami. I idel boš 17 metrov dolg prostor, v njem pa lesen oder, na katerem sc stiskali dve družini s H člani, med njimi I) nedoraslih otrok. Na koncu sobe je železen .Štedilnik, na katerem si družinici pripravljali skromno kosilce. V mali sobici, ki je bila prvotno namenjena upravniku, se slika vdova s ■'! otročici. Takoj ob vhodu boš naletel na !) brezposelnih, ki se stiskajo na pričnah<r — brez odej, brez vsega. Le eden je nekje staknil staro preprogo, s katero se odeva ler sprejema pod njo iz dobrote še enega ali dva druga.
ln lako žive v tem mestnem zavetišču na j bedne j ši, ker mestna občina nima več sredstev, da bi pomogla. In zalo bodo danes in jutri katoliške kari-lalivne organizacije po vsem Slovenskem ob vhodih na pokopališča zbirale prispevke za naše bedne. Moj Bog, koliko je le bi de! Ljubljanski .azil pomeni le majhen pezdir v gromu d i siromaštva iivih boijih ljudi med nami.
Dovolj imamo vzroka, da smo resni. Se prav posebno pa resni danes, ko vzpričo bede živeiili obhajamo spomin na drage, ki smo jih izgubili. Zato so Ii dnevi dvakrat teiki. za blagu krščanska srca.
In prav za Ic resne dni je ljubljanska opera dala na repertoar operetno lehkomiselnosl » Vikloria in njen huzar«. Ko dostojni ljudje živijo spominu rajnih in vsi vsaj enkrat na leto mislijo na nje z vsem srcem, ko na tisoče naših bratov strada žlice neslanega močnika in ko nit tisoče nedolžnih otrok nima ljubega kruhka — v teh časih, ko se vsi kristjani z vso gorečo vnemo pripravljamo, da ob spominu na mrtve brate nasitimo stradajoče žive brale — v teli časih težke odgovornostti in tužne resnosti bo od ljudstvu vzdrževani zavod narodne opere za vse svete predstavljal Slovencem leliko in pijano Viktorijo ter njenega huzar ja.
Kdo ima manj čuta pijetele v teh dneh: ali lačni brezposelni, ki se je za naberačene groše napil, da je padel v jarek ali tisti, ki bo ob teh dneh šel častil Viktorijo in huzar ja? Ali listi, ki je ta škandal povzročil?
5 let, bči čevljarja, Nova vas pri Zireh. Šimenc Vladimir, 5 dni, sin pis. sluge, Ižanska c. Šimenc Marija, 5 dni, sin pis. sluge. Ižanska c. Udovič Marija, 67 let, zasebnica, Vič. Steklačič Anton, 47 let, posestnik. Vrh pri Višnji gori. Krančan Slanko, 2 leti, sin delavca. Žlebe pri Medvodah.
0 Pazite pred vlomi. Na dan Vseh svetih, ko imajo družine navado, da gredo prav vsi člani naenkrat na pokopališče, se je do sedaj skoraj vsako leto pripetilo nekaj vlomov v mestu. Vlomilci namreč radi izrabljajo odsotnost stanovalcev ter pridno vlamljajo. Posebno nevarno je v tem oziru letos, ker se je ua jesen nateplo v Ljubljano vse polno raznih potepuhov, ki jih policija ne more vseh odstraniti iz mesta. Zato svetujemo vsem družinam, naj puste v stanovanju vsaj enega človeka, tako, da je vedno kdo doma in da je vlomilcem delo onemogočeno. Danes bo najbolj nevaren čas za vlome med 3 in 5 popoldne, ko bo skoraj vse mesto na pokopališču. Prebivalstvo na i naš nasvet uvažuje, da ne bo prepozno!
0 Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdo Kobald, Miklošičeva cesta, palača »Grafika«.
0 Nn angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže Kemično čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska H.
0 Vsa krznarska dela izvršuje točno in po solidnih cenah Mirko Krašnja, Woltova 12.
© Naerobne spunfuike v najmodernejših oblikah Vam riudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Pranjo Kunovar. pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. - Telefon št. 27457
Dnevna kronika
Smrt pastirice na kolu
Strašna smrt 12 letne deklice.
Iz Trstenika v Srbiji poročajo: 12 letna kmet-ska deklica Zivka Ajiatonovič je pasla očetove ovce blizu posestva Milana Ignjutoviča. Tam blizu je rastla Ignjatovičeva jablana, polna še neobranih jabolk. Dekle jo brž splezalo na drevo, da odtrga nekaj jabolk. V tem pa je prišel mimo Ignjato-vičev sosed Velja Mojsilovič, ki je videl, kako Zivka trga jabolka na tuji jablani. Zaklical ji je, naj brž spleza 7. drevesa, ker bo drugače poklical Ignjatovičevo ženo Stanico, ki jo bo pretepla.
Deklica se je tako prestrašila te grožnje, da je brž začela lezti 7. jablane. V naglici pa ji je noga zdrsnila z veje. Dekle je padlo na plot in kol se ji je zasadil v telo. Nezavestno so brž odpeljali k zdravniku, ki jo je poslal v bolnišnico v Kruševac. Tu so jo naglo operirali, a zaman. Dekletce je utnrlo.
VABIMO VAS. oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR
Trenchcoate. suknje, obleke perilo i. dr.
A- Presker
Ljubljana. Sv. Pelra cesta 14
RAZPRODAJA MANUFAKTURE
Najcenejšo se oblečete ako si nabavite vse zimko blago v manufakturni veletrgovini
JOS. RAVNIKAR, Ljubljano. Miklošičeva c. 7/1.
Ljubljansko gledališče DRAMA
Začetek ob 20. Ponedeljek 2. novembra: VEST. Znižane cene. Izv. Torek, 3. novembra: Zaprto.
Sreda, 4. novembra: DVE NEVESTI. Premijera.
Izven.
OPERA
Začetek ob 20 Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 2. novembra: Zajirto. Torek, 3. novembra oh 20: MAYERLING. Ab C. Sreda, 4. novembra ob 20: KONEC 1ЧУП. Ab. A. Četrtek, 5. novembra ob 20: VOLPONE. Ab. M.
Krško
Število obrtnikov stalno raste, kar priča, da jc Krško ugodno središče in kot tako ima pogoje za gospodarsko napredovanje. Le škoda je, da kot letovišče, tudi po malomarnosti Krčanov, vedno bolj propada. Podvojilo se je število fotografov, kamnosekov in urarjev. Najbolj pa je poskoči'o število čevljarjev in mesarjev, katerih jc kljub padcu cen in krize kar 6.
Opozarjamo na knjižnico Prosvetnega društva, ki je v dvorani cerkvene hiše. Posluje v nedeljo po deveti maši. Žele'i ie, da ee kot edina javna knjižnica vsaj malo r.vširi, da bo zadostovala duhovnim potrebam v Krškem.
ГјГ, » « w
Trite
Moška kapela v naši cerkvi je dobila krasna irova okna, ki so v kras kapeli kakor tudi celi cerkvi. Nove slike v kapeli pridejo šele sedaj prav do veljave. Okna je izdelala tvrdka Rajko Sušnik iz ŠiSke pri Ljubljani. Doto jc lepo, solidno in ne predrago. Koščki barvanega in brušenega stekla OO vdelani v svinec. Vsa čast domači tvrdki!
Ponesrečil se jc v sredo pri Sv. Ani nad Trži-čem ondotni posestnik LoVrenc Meglič oče številne družine. Pri spravljanju lesa po drči mu je težak hlod priletel v prea, ga podrl na tla in potegnil s seboj. Pri tem je dobil lažje zunanje in težje notranje poškodbe, katerim je tekom enega dneva podlegel, Nai v miru počival
Prvi vodovod v ptujskem okraju
Majšperg.
Že pred 70 leti so si vaščani v Sesteržah občina Majšperg. napravili lončen t km dolg vodovod za javno korito. — Ko je ta vodovod bil uničen, so si vaščani s pomočjo ltigijenskega zavoda v Ljubljani pod vodstvom dr. Pirca in inž. Guzelja na-pravili vodovod iz železnih cevi. Ta vodovod vodi celo v hiše posestnikov ter je nanj priključeno dve javni koriti in 23 pip. Dne 30. julija 1930 so začeli delati in letos je bil vodovod izročen javnosti. Celotna napravn je stala okoli 7i>.000 Din ter so prispevali banska uprava, higijenski zavod občina Majšperg in vaščani, ki so dali 370 brez-plačnih delavskih dnin in dovoz. Glavne zasluge jiri tem vodovodu imata posestnika Maks Medved in Zdravko Sagadin iz Sesterž.
To je prvi vodovod v ptujskem okraju in vaščani so navdušeni zanj in zelo ponosni na svoje delo ter hvaležni vsem prispevnikom zlasti higi-jenskemu zavodu, ki je vodovod zgradil. Saj so pa tudi res lahko ponosni, kajti sedaj imajo dobro pitno vodo v vsakem času na razjiolago, celo v hlevih za živino. Mesto Ptuj že zida svoj vodovod tudi nad 70 let. a ga še danes nima, vaščani majhne vasi Sesterže pa se niso ustrašili truda in ne izdatkov ter so dosegli svoj cilj, čeravno so imeli tudi pri lastnih domačinih nekaj nasprotnikov, ki se niso hoteli priključiti podjetju, a že uvidevajo svojo zmoto.
Uprava vodovoda je izročena domačinom, katere zastoputa imenovana Maks Medved in Zdr. Sagadin, oba zelo zaslužna moža v občini Majšjierg.
»CENTRA«: trgovina gramofonov, plošč, šivalnih strojev itd. se je preselila na Miklošičevo cesto v palačo Oraiike.
Ne igrajte se z elektriko!
Črnuče, 31. oktobra.
Elektrika nam že jtreeej časa sveti, vendar pa je za našo .-nadebudno mladino' nekaj novega, skrivnostnega. Zadnjič je neki fantek nekaj »raziskavah okoli najieljave v domači hiši. Hipoma ga je zgrabilo s tako silo, da ga niti oče ni mogel odtrgati. šele ko so priskočili še ostali domači na pomoč, se jim je jiosrečilo, da so ga rešili resnega položaja.
Opazili smo tudi že, da plezajo otroci za zabavo po železnih dnljnovodnih drogih. Kdor ve, kaj je to 80.000 ali celo 60.000 voltov napetosti, si lahko predstuvljn, kakšen nevaren šport je to. Starši naj posvarijo otroke in tudi učiteljstvo naj jih poduči. Umestno j>a bi bilo, da se ljudi nekoliko poduči o ravnanju z elektriko. Saj ni izključeno, da se bo n. |>r. ob kakem požaru, popravljanju strehe, nevihti in stično, pripetila radi nevednosti kaka nesreča. Morda bi naše prosvetno društvo upoštevalo ta nasvet?
Prerokujejo
hudo zimo. Zato si preskrbite tople suknje obleko, suknjiče in kar še rabite
tako)!
Selitve,
Ostale vesti
—	POZOR NA POLOŽNICE! Celotni današnji poštni nakladi, torej tudi za vse nedeljske naročnike, smo priložili položnice za obnovitev naročnine ua »Slovencu«:. Vabimo vse cenjene naročnike, ki jim je koncem oktobra potekla naročnina na nas list, da se takoj v prvih dneh prihodnjega tedna poslužijo teh položnic iu poravnajo i njimi obenem tudi eventuelne zustuukc. Za slučaj, du bi radi kake pomote kateri p. n. naročnikov ne prejel položnice v današnjem listu, uaj izvoli reklamirati.
—	Naročnike Itadio Ljubljana opozarjamo na današnji večerni prenos Verdijevega rekvijema iz Budimpešte. V najboljši zasedbi. Začetek ob pol osmih zvečer. To delo je napisal Verdi leta 1H73 ob smrti pesnika Aleksandra Manzonijn in je bilo prvič izvajano v Milanu lela 1K74. Umetnina je v svoji vrsti izredno zanimiva.
—	Stare znamke in dopisnice. Notico, ki smo jo objavili v včerajšnjem »Slovencu glede veljavnosti starih znamk in dopisnic popravljamo v toliko, da so stare znamke veljavne še do 30. nov., dopisnice za inozemstvo pa samo do 31. okl. t. 1.
—	Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava razpisuje na osnovi § 31 zakona o banski upravi ter § 13 zakona o zdravnikih pri banovinski splošni bolnišnici v Mariboru službo šefa gine-kološko-jiorodniškega oddelka. Prošnje je vložiti do 25. novembra pri kr. banski upravi v Ljubljani.
--Ugodna prilika. Dne 10. novembra ob 13 se
bo v Toplicah pri Novem mestu na javni dražbi prodala zidana in z eternitom krita baraka, ki je postavljena na tujetn svetu in se mora odstranili do konca tekočega leta. Radi precejšnje razsežnosti (baraka je ca 32 m dolga, 11 m široka in 3 in pol tnetra visoka) se bo pri podiranju pridobilo mnogo in dobrega stavbnega materijala. Izklicna cena je 10.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri VI. oddelku br. banske uprave, pri okr. načelstvu v Novem mestu in pri županstvu občine Toplice. A A.
—	Na iniciativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu. gospodarskih krogov na Dunaju in e predhodnim odobrenjem vlade avstrijske republike se je ustanovila na Dunaju mešana trgovska zbornica pod naslovom: Jugoslovaneko-avslrijska trgovska zbornica, ki ima za sedaj svoj sedež v palači jugoslovanskega poslaništva, Dunaj I, Seilerstatte 30. (AA.)

Izredni n
Začasno globoko znižane cene pri vsem manufakturnem blagu
J os. Snoi - Lhibt ana
Dve težki nesreči. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico prepeljali dva nevarno ranjena ponesrečenca. Prvi je 28 letni delavec Damjan Slabe, ki je bil zaposlen pri zgradbi nove carinarnice na Jesenicah. Včeraj dopoldne se je nanj podrla skladovnica opeke. Opeka ga jo pokopala jmd seboj. Slabe je dobil hude notranje poškodbe, tako. da so ga morali odpeljati z vlakom v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ga j>repetjal v bolnišnico. Njegove jioškodbe so zelo nevarne. — Drugi ponesrečenec je 50 letni posestnik Alojz Mihič iz Maiiovnika pri Kočevju. Njega je predsnočnjim v nekem prepiru napadel neki moški in ga z vso silo vsekal s cepinom po glavi. Mihič ima prebilo lobanjo ler si je |>re-tresel možgane. Težko nezavestnega so ga prepe-Ijali v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ga odpeljal v bolnišnico. l>o včeraj popoldne se Mihič še ni zavedel in je le malo upanja, da bi okreval.
— Sporočilo. Svojo pisarno bom imel od (i. novembra 11131 naprej v Ljubljani, Gospesvotska cesta 7, I. Odvetnik dr. Srečko Goljar.
— Po natečaju Kodaka. Nedavno je bil zaključen veliki mednarodni Kodakov natečaj za (otoamaterje. Namen tega tečaja je bil, popularizirati fotoamatersko umetnost, dvigniti smisel za umetnost in so se konćno zbrale slike in posnetki zanimive vsebine in tehnične dovršenosti. To dokazuje dejstvo, da so se natečaja lahko udeležili posnetki kakršnegakoli fotografskega aparata in s katerokoli vrsto filma ali plošče. Tvrdka Kodak je s tem zbrala vse fotoamaterje. Nacionalno nagrado in prvo nagrado svoje kategorije je dobila slika g. Ljudevita Vidasa iz Zagreba. Slika kaže
r?!
rti,.:
11 & "Vf^ ^......
Tekom ene z:ms p.inran ie pri eni
Zephir- peci «iiaia.
Stalno znižane cene!
,.ZEPHIR" d. d. tvoreica peči in cmajla, SUllOTICA.
Suniuproduja za Ljubljani): Breznik & 1'ritscli Celje: D. Rukusch. Maribor: Puitar & l.cnnrd
in želimo, da bo vsaj eden od teh naših posnetkov tam izbran in da se tuko naša fotoamaterska umetnost afirmira v zunanjem svetu.
— Novost krojačem, šiviljam in nešlriljam. Krojno učilišče, Ljubljana, Mestni trg 5/11, je zaradi današnjih denarnih razmer zuutno znižalo cene krojnim tečajem. Nov pouk, dnevni in večerni, se prične I), novembra.
Sporočilo.
Svojo pisarno bom imel od 6 novembra 1931 naprej v Ljubljani, Go-s/iosvetsku cesta št. 7jI.
Odvetnik dr GOL/AR SREČKO
Prodajam moško konfekcijo radi prevelike zaloge skoro za polovične cene. Prepričaite se! JOSIP IVANČIČ, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7.
i
Koledlfl'
Nedelja. I. novembra (23. pobiukoštna nedelja): Praznik Vseh svetnikov. — Dim je danes dolg i 0 ur in 59 minut ler se tu mesec skrči za 1 uro ! in 17 minut, nu 8 ur in 42 minut.
Ponedeljek. 2. novembru: Spomin vernih duš. ,1 ust, tnučeuec.
Osebne vesli
Poroka. V šišenski cerkvi v Ljubljani sta biln poročena g. ing. Zuljevič Pero iz Splita in gdč. Orehek Ivica iz Sp. Šiške. Obilo sreče!
prevoze vseh vrst blaga, т Ljubljani, na deželi in obratno. Vatli oskrbi i izurjenim nsubjem pn zmerni ceni
„BRZOPROMET"
avtoprevozniška družba z. o. z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4 Telefon št. 2182
mačko in rogača, ki se ji bliža. Mačka ga pazljivo motri ter ima dvignjeno eno nogo, kakor da je pripravljena na vse in da se tudi brani, če bo treba. Rogač pa mirno leze naprej — ne boji se. Pobudo za to sliko je dobil g. Vidas, ko je gledal otroke, ki so se igrali na dvorišču. Na dvorišču je tudi napravil to sliko. Z dobljeno nagrado pa bo lahko šel na počitnice s svojo družino. Dra-žesten posnetek je napravil tudi g. Velimir Stegu iz Ljubljane, ki je posnel malo dete, ki koraca s svojim dedom. Da bi deda dohajalo in pa da ne pade, se z ro^-ami upira ob zid. G.Marija Szabo iz Zagreba je dobil prvo nagrado kategorije B s sliko iz našega Primorja. Slika kaže kmetsko hišo, košček od vetra izbrazdanega morja, v daljavi pa del otoka. Vsa slika izraža mir. Zelo impresivna ie slika g. Janeza Korenčana iz Ljubljane. Delavci kuhajo na cesti katran v kotlu. Eden ga z naporom meša, drugi zliva v posodo, tretji pa na to posodo čaka, da jo odnese na delo. Iz kotla se dviga para. V kategoriji D > mrtva narava je dobila prvo nagrado slika g. Oliver Szele iz Zagreba. Na oknu leži v pripravljenosti pribor za razvijanje fotografskih posnetkov. Slika ie zelo uspela. Nenavadno ljubka je slika dekletca dr. ing. An-dreasa Messingera iz Velike Kikinde, ki spominja malo na Greuzea. Vsi ti posnetki so dobili prvo nagrado in odposlani so na mednarodni natečaj v Ženevi, kjer bodo tekmovali s posnetki, ki so dobili prvo nagrado v drugih deželah. Mi se nadamo
I nietn. založba »Sejalec« vljudno jirosi vse one, Ui so prejeli in obdržali I. ali II. serijo umet. razglednic, da blagovolijo čim prej poravnati mali znesek, ako tega še niso storili. Izdajanje takih reprodukcij je zvezano z velikimi stroški in neredno plačevanje onemogoča nadaljnje izdajanje.
—	Največja loterija. Poštarji Dravske banovi-\ nc igrajo loterijo na <>00 dobitkov v vrednosti 1 66.000 Din Dobitki prekašajo običajne loterije.
Glavni dobitek je oprava za jedilnico, spalnico in kuhinjo v vrednosti 25.000 Din. Srečka stane 10 Din in jih prodajajo pismonoše. Vabimo cenjeno i občinstvo, da hiti z nakupom srečk, ker bo 1. decembra t. 1. že žrebanje. Dobiček gre za gradnjo poštarskega doma v Ljubljani. Zadruga »Poštni : dom-.
—	Za jesen vam nudi naivečjo izbiro blaga ' za obleke vseh vrst tvrdka Novak, Kongresni trf j šl. 15 (nasproti nunski cerkvi).
Ш\\т io Шт Zaonc
Pod klančkom, Го1 v Rožno dolino 36
loči pod novim vodstvom prvovrstna vina. Topla ' in mrzla jedila vedno na razpolago. Sprejemajo I se abonenti. — Odprto dnevno do 2 zjutraj. — Za obilen obisk se priporoča	KAROL KOS.
—	Sanatorij v Mariboru, Gos|)oska 40. Telefon 2158. Lastnik in vodja kirurg dr. Cernič Mirko.
( Najmoderneje opremljen za operativne slučaje. Dia-i termi ja, višinsko sobice. Tontzator, žarnica »Hala-! enterocleaner.
—	Obledele obleke barva v različnih barvah ! iu |disira tovarna .los. Reicli.
—	Telefon 2708, se priporoča za |>revoz blaga z avtomobilom in konji. Cene konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljanu VIL. Sv. Jerneja cesta 25.
Prvovrstna dolenjska
lamelna Črnine
Vsako nedeljo domače krvavice iu jetrnic.', štajerski purani, divjačina itd. priporoča
gostiln« KOŠA K, Krekov trg 11
—	Ljudje, ki trpe nu liudein zaprtju in jih
vrhu toga muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega hemoroidih iu tvorili, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. ; Franz-Josef grenčica so dobiva v lekarnah j drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zdravnica za splošne bolezni
i™, univ Dr. immm mm
ВШ> Vtdovitaosfta c U
Ordinira od 9—11 in 3—
Kako postanem dober godbenik
To brorplnčno knjižico pošlje lovoma glasbil Meinel ,(■ llero'd v Mariboru št. 102—11 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izveibonemu, Zahteva ji e knjiiico lako] z navadno dopisnico.'
ZDRAVO SADNO DREVJE je velike vrednosti iu dostikrat vir blagostanja. Varujte torej srnino drevje pred škodljivci, škropite iu uinžite i
ARBORIN-ош,
sedaj, ko je listje odpadlo I
»CIlliMOTECHNA« družba z o. z, Ljubljana, Mestni tru 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Škabeme)
Marfbot za šolstvo in prosveto
Šolstvo in proeveta v Mariboru sta panogi našega javnega Življenja, ki sta nait občinski upravi posebno na srcu. Teike denarje žrtvuje občina letno zlasti za šolstvo. Ljudsko in' meščansko šolstvo našega mesta se mora smatrati kot vzorno oskrbovano, edino težavo dela pomanjkanje šolskih prostorov. Občina je v to svrho žrtvovala doslej, kar je bilo v njeni moči, za gradbe novih šolskih poslopij, ki bi bile edina efektna odpomoč, pa so njena sredstva zaenkrat še prešibka. Iz velike zadrege je deloma rešena po veliki uvidevnosti svoje hranilnice, ki je sklenila postaviti na svoje stroške novo šolsko poslopje na desnem bregu Drave v proslavo svojega jubileja.
V novem proračunu je za celokupno šolstvo v območju Maribora določena vsota 1,496,131 Din. Samo za otroške vrtce, ljudske in meščanske šole določa novi proračun vsoto 1,422.431 Din. Od lanskega, ki je znašal 1,603.178 Din je za 180.147 Din manjši. Prihranki so se dosegli pri zmanjšanju stanarine za učiteljstvo, ki je lani znašala 370.000 Din, letos pa se je znižala na 240.000 Din, dalje pri izrednih nabavah, pisarniških izdatkih šolskega odbora, vzdrževanju šolskih poslopij, povečali so se pa izdatki zn kurjavo in nabavo učil. Za posamezne panoge šolstva so določene v novem prora-iunskem načrtu naslednje vsote:
ža 3 otroške vrtce 58.440 Din, za ljudsko šol-
stvo (4 deške in 4 dekliške osnovne šole 456.545 Din, za meščanske šole 465.846 Din in za razne izdatke 441.600 Din. Za obrtno nadaljevalno šolo žrtvuje občina 60.0(4) Din, za trgovsko nadaljevalno šolo prispeva 5000 Din in za gostilničarsko šolo 7700 Din.
Za znanost, umetnost in prosveto kaže novi proračun zopet umevanje, ter je od lani nar~stel za 92.760 Din. Lani je znašala ta postavka 358.290 Din, letos pa 451.166 Din. Največ žrtvuje občina za naše gledališče, ki brez njene pomoči ne bi moglo uspevati. Ravno tako posveča posebno pažnjo študijski knjižnici. Za Narodno gledališče žrtvuje občina skupno 175.831 Din, in sicer kot vsakoletni prispevek 100.000 Din, za vzdrževanje poslopja je letos določenih 54.000 Din, dočim v lanskem proračunu te postavke ni bilo, in na davkih in pristojbinah plačuje 21.631 Din. Za druge kulturne Institucije našega mesta so določeni v proračunu sledeči prispevki: Glasbeni matici 20.400 Din, Muzejskemu zgodovinskemu društvu 20.000 (lani 12.000), ; javni študijski knjižnici 191.925 (lani 168.800), za razne podpore kulturnim društvom in organizacijam 25.000 Din, Z4 podpore revnim dijakom 10.000 Din. Nova je postavka za fond za Historično topografijo Maribora v iznosu 8000 Din. V omenjeni fond bo občina vlagala do leta 1947 vsako leto 8000 Din.
Evropska Dlrekfrlso Barbare tiouid
(^ОјХ^јЛуо^)
slovite amerikanske čudotvornice za nego 4 desetletij ženske lepote, bo v svrho individualnih posvetovanj sprejemala velecenjene dame dne 5. novembra 1931 od 10 do 13, dne 6. in 7. novembra t. 1. pa od 10 do 13 in od 16 do 19 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Dne 5. novembra ob pol 17 se vrSi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, predavanje o najnovejšem sodobnem negovanju lepote. Direktrisa Barbare Gould si šteje v posebno čast, da sme pri tej priliki ponuditi ljubljanskim damam čašo čaja ob spremljevanju godbe. Pri predavanju bodo velecenjenim damam brezplačno na razpolago vzorčne zaobale.
Brezplačne vstopnice se dobe pri Barbara Gould dep6t:
DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA STEV. 5.
(V dvorani Delavske zbornice se ne bo prodajalo nikako blago.)
Falzifikatorii na delu
Policija izsledila kovačnico juriev in stotahov
Maribor, 31. oktobra.
Na prve vesti o pojavu falsifikatov v Mariboru m okolici, o katerih smo svoječasno že poročali, je mariborska policija pričela zadevo budno zasledovati in to s polnim uspehom. Ugotovilo se je, da prihajajo ti falaifikati deloma preko ineje ter so iz znanega Perčecove delavnice, deloma pa imamo tudi pri nas take elemente, ki se bavijo z načrti, da bi doma ustanovili slično kovačnico ,v kateri bi iz-
Velik vlom v Jarenini
St. Ilj v Slov. goricah, 31. oktobra.
V noči na 30. oktobra je bil izvršen drzen vlom r trgovino Marije Kramberger v sredini Jarenine. Vlomilci so prišli v skladišče skozi klet, kjer so si najprej privoščili za korajžo precej vina, nato pa so vse razbrskali v skladišču, ki leži tik obrtnega lokala. Radi bi bili menda prišli v trgovino, kar pa se jim ni posrečilo, ker se je trgovka radi ropota zbudila ter jela klicati na pomoč. Uzmoviči so nato pobegnili, odnesli so pa s seboj nekaj perila, slaščic j in par čevljev, katere so našli v skladišču, tako, da se jim skoro ni izplačal trud. V jezi so na begu skoro vse, razen čevljev, pometali vstran. Naslednjega dne so se orožniki takoj podali na zasledovanje ter so aretirali nekega mladega fantiča v Vukovskeni dolu, čigar čevlji se popolnoma ujemajo z odtisi nog, ki so jih našli na mestu vloma. Sicer zatrjuje, da je nedolžen, vendar so ga oddali v zapore mariborskega sodišča.
□	Cenjene naročnike, inserente in prijatelje našega lista opozarjamo, da imata odslej uredništvo in uprava našega lista po vselitvi v na novo preurejene prostore na Koroški cesti 1 skupno telefonsko številko, in sicer 29-50.
□	Dnevni red seje občinskega sveta. Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v torek, dne 10. novembra s sledečim dnevnim redom: I. odsek: Prošnje za snreiem v občinsko zvezo, prostovoljni sprejem in zagotovilo sprejema, prošnje mestnih nastavljencev za napredovanje in stalnost ter za zasedbo drugega sistemi-ziranega mesta v Študijski knjižnici. — II. odsek: Pravilnik za podpiranje onemoglih mestnih delavcev in njih svojcev. — III. odsek: Regulacija prometa v obeh smereh Vetrinjske ulice, gradba pravoslavne cerkve in načrti za tlakovanje mestnh ulic rz kaldrminskega fonda. — IV. odsek: Določitev končnih anuitet in razdelitev stroškov na posamezne hišice delavske kolonije, zgradba dnevnega zavetišča za Magdalensko predmestje, prošnia za prevzem paviljona v parku in preureditev istega v Kavarno in prodaja raznih parcel. — V. odsek: Prepoved krošnjarjenja, razne prošnje za podelitev koncesij. Tržni odsek: Določitev prodajnega časa za špeharje in branjevke, spopolnitev pravilnika za prosto stojnico, regulacija mesnih cen in prodaja svinjetine no špeharjih.
□	Mariborski smučarji zborujejo. V četrtek zvečer je imel mariborski smučarski klub svoj občni zbor v hotelu Zamorc. V zadržanosti predsednika je vodil zborovanje Franc Vetrih. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno zelo uspešno delovanje kluba v pretekli sezoni. Klub šteje 160 članov, denarnega prometa pa je imel v minulem poslovnem letu 16.000.— Din. Klubovi člani so se lani z veliko vnemo in usne-hom udejstvovali pri vseh zitnskošportnih prire-
IUOOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča:
Baudrand P. B.: Die innerliche Seele. Weg-wewiser zum vvahren Leben in Christo. 189 strani, vezano Din 45.—
Bierbaum Г. A.: Mit Gott. Betrachtunpen ftir Weltleute auf alle Tage des Jahres im Geiste der Katholischen Aktion. 656 strani, vez. Din 94.— Bierbaum P. A.: Modicum. Zwaif Rekollektio-Tage des Prlesters. 104 strani, vezano Din 37.— Delien P.: Leben und Gegcnvvart. F.in Fiihrer fiir die gevverbliche Jugend. 102 strani, nevezano Din 19. —
Hiirth f. S. J. Schuld und Siihne vom psy-chologischen und fiirsorgerischen Standpunkt. 103 strani, nevezano Din 36.—
Kampmann T.: Licht aus dem Osten? D^s*o-ievvski Orunderkenntnisse iiber die menschl;che G«meinschaft. Ein Beitrag zur Analyse seiner Welt-aaschauung. 240 strani, vezano Din 81.—
Muckermann H.: St»uun<jsnrinzip und Rei-Iczrit. Gedanken zur geschlechtficnen F.rziehung im Sinne der Eugenik. 93 strani, nevezano Din 37.— Muravvski F. Dr.: Katholische oder Kame-radschaltsehe? 79 strani, nevezano Din 16.50
Wibbelt A.: Die goldene Schaukel. Plaude-reien. 311 strani, vezano Din 67.—
Vandeur E.: Das heilige Messopfer. Fiihrer zur Heiligkeit. Geisterhebungen. 310 strani, vezano Din 84.50.
Za razkuževanje — SANITOL!
V vseh lekarnah in drogerijah.
»CKEMOTECHNA«, družba z o. z. - Ljubljana,
Mestni trg 10 (na dvorilču tv. A. Љ E. Skabernel.
delovali bankovce s klišeji, dobavljenimi iz liozem-stva. V Krčevini pri Mariboru so si res že uredili delavnico. V afero je zapletenih 10 do 12 ljudi. Nekateri so hodili po okolici ter skušali svoje ponarejene jurje prodati za manjšo svoto posestnikom, ki jim pa k sreči niso nasedli. Podrobnosti zadržuje policij« v interesu preiskave: toliko pa je gotovo, da je na pravi sledi ter bomo doživeli v kratkem še tozadevne senzacije.
ditvah in na prvenstvenih tekmah v Bohinju je klubova ekipa edina zastopala mariborski zimsKi šport ter dosegla v končni klasifikaciji častno drugo mesto. Pri volitvah, Forstnerič, Žitterschlager, Heirich, Janko Ornik, Cerin Munda in Žunkovič v nadzorni odbor ing. Dev in dr. Zgur.
П Pred izredno sodišče v Belgrad pride 14 oseb, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča.
П Podkve lomi, verige grize, med prsti v roki prelomi dinarski novec gladko, kot bi ga pre-čipnil s kleščami junaški mladi Ličan Marko Ma-tijevič. Nameraval je odpotovati danes že v Ljubljano, na splošno željo Mariborčanov pa bo ostal še nadalje v našem mestu ter kazal svojo čudovito telesno moč.
П 'gor Severjanin v Mariboru. V petek, dne 6. novembra čita v prostorih Ljudske univerze v Mariboru svoje proizvode znameniti ruski pesnik Igor Vas. Severjanin.
□	Posestne izpremembe. Vilo v Tomšičevem drevoredu št. 30 je kupil od Miovič Lidije ravnatelj pivovarne Union Avgust LSschnig za 255.500 dinarjev. — Mestna hranilnica je prodala svojb ' hišo v Koroški cesti 3 Olgi Medica iz Črnega po- I toka pri Litiji za 600.000 Din.
□	Licitacija za oddajo regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci se bo vršila pismeno v skrajšanem roku dne 16. novembra ob 11 dopoldne v prostorih tehniškega razdelka (soba 51-II.) sreskega načelstva v Mariboru.
□	Iz gledališča. Dirigent Lojze Ilerzog pripravlja sedaj vprizoritev Zellerjevega »Ptičarja«; v operi pa se že vrše predpriprave za predstavo znane Thomasove opere »Mignonc.
□	Ljudska samopomoč v Mariboru opozarja cenj. čitatelje na današnji tozadevni oglas v oglasnem delu lista
□	Mila Favai, Glavni trg (poleg Karničnika), trgovina detnikov, galanterije, aktovk, kovčekov, nahrbtnikov, kosmetike — se priporoča.
□	Radio Maribor, r. z. z o. z., Miklošičeva ulica št. 2. Zaloga: žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.
П Pevski nastop združenih pevskih »borov na pobreškem pokopališču se vrši danes ob 14.45 na na mestnem pokopališču pri kapelici. Poje se pri vojaškem obredu, kakor običajno vsako leto.
□	Glede voznega prometa za današnje popol- 1 dne se naredba predstojništva policije v toliko iz-premeni, da smejo v času od 12 do 19 uporabljati navedeno cesto tudi avtobusi podjetnikov, ki izvršujejo po tej cesti svojo koncesijonirano obrt. Vozila pa smejo voziti s skrajno previdnostjo, popolnoma počasi ter je vsako prehitevanje prepovedano.
(J Novo podjetje v Mariboru. — Na pesestvu Brandhof v Rndvanju gradi gospa Scherbaum tovarno za mlečne izdelke, ki bo gotovo najmodernejše urejeno tovrstno podjetje v naši državi, ker bo izdelovalo mlečne proizvode, katerih pri nas Se nobena tvrdka ne proizvaja. Tovarna bode dovršena do pomlndi.
□	Umrla je v soboto na Frankopanski cesti 12 j stanujoča soproga upokojenega strojevodje, Elizabeta Taurer v starosti 57 let.' Pogrfb pokojnice ee bo vršil jutri ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Blagi in vzorni ženi trajen spomin: žalujočim naše sožalje!
□	»Cenitev« slavnega pisatelja Gogolja, ko-j medijo v treh dejanjih, vprizori mariborski Liudski
oder na odru Zadružne gospodarske banke v soboto 7. novembra. Da poplačamo trud agihiegn članstva, ki se je pod spretno režijo prof. Potokarja skrbno pripravilo, priporočamo mariborskemu občinstvu poset. Gogoljeva »Zenitev« je dosegla do-slei na vseh odrih velik uspeh radi njene vele-zabavne vsebine.
□	Smrt v policijskem zaporu. Sinoči so našli
, na Aleks-ndrovi resli v popolni pijrnostl ležejo Julijano Gumzrj iz Slovenske Bistrice. Ženska sp je nncukala letošnjega mošta in /grnja tako. da je ob'pžala skoraj nrznvestna. Prepeljali so jo v po-i licijski zvior, dn se prespi, kakor to delajo obi-i čajno s pijanci. Ponoči pa je ženi postalo nenadoma stnbo, padla ie v nezavest in prrdpn je prišla I zdravniška pomoč, je umrla. Policijski zdravnik je ugotovil, da je umrla na posledicah alkoholnega zaetrupljenja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
□	Gradbena dovoljenja so dobili na petkovi seji mestnega sveta: Dr. Jankovič Franc in Borta za enonadstropno stanovnnjsko hišo v Gregorčičevi ulici; HsspnOhrl-IIavel za enonadstropno stanovanjsko hišo v Medvedovi ulici 18; Janez Vogrin za enonadstropno hišo ob Radvanjski cesti; Berne-tič Mihael in Karolina za enonadstropno hišo v Ko-spekega 22: Marija Znidarič za enonadstropno hišo v Rosinovi 20. — Uporabna dovoljenia so dobili: Dr. Bndl, preureditev dvoriščnega poslopja. Glavni trg 11; Pihlar Srečko, adaptacija hiše, Rotovškf trt? 8: Plemelj Josio. nrizidava pralnice, Maistrova
ulica 23; Macun Anton in Justina, zgradba hiše v Gosposki ulici; Valjak Gjuro, adaptacija v Cafovi ulici 7; Scheidbach-Gmeiner, preureditev v garaži, Gregorčičeva 8; Josip Schvvab, adaptacija, Gregorčičeva 14; Ervin Zelenka, preureditev liiše, Ulica 10. oktobra; Albin Novak, adaptacija, Gregorčičeva 20; dr. Ivan Matko, adaptacija hiše, Trubarjeva 5; Novak Feliks, preureditev trgovine in dvoriščnega trakta, Gosposka 10.
□	Prepodeni vlomilci. V noči na soboto so imeli v pisarni špedicije Merkur na Meljski cesti nepričakovan obisk. Skozi okno so se splazili v pisarniške prostore vlomilci ter se spravili nad železno blagajno s svedrom in jeklenimi parki ji. Bili so pa najbrž začetniki, ker so delali tolikšen ropot. da so zbudili stranke v hiši. Prihiteli so ljudje iz kavarne. Union, toda vlomilci jih seveda niso čakali in so raje odšli brez plena in še brez svojih »inštrumentov*:. Policija pa je kljub temu posnela njihove prstne odtise.
□	Uteži in tehtnice niso v redu. Trda roka tržnega nadzorstva je včeraj zopet zaplenila na trgu celo zbirko raznih uteži in tehtnic, ki niso odgovarjale predpisom. Razen tega so zaplenili včeraj nekemu mesarju na Ruški cesti celega puj-sa, katerega je skušal razprodati brez plačila užit-nine.
Celje
SS Združena moška zbora KPD in CPD zapojeta danes popoldne ob 3 na mestnem pokopališču, ob 4 pa na okoliškem pokopališču. — Pevci CPD in KPD udeležite se poinoštevilno skupne vaje za nagrobnice; vaja bo ob pol 2 v mali dvorani Narodnega doma, od koder je po vaji skupen odhod na pokopališče.
& Nesreča pri nalaganju drv. V petek 30. t. m. se je zgodila v Marija-gradcu pri Laškem pri nalaganju drv pri nekem posestniku težka nezgoda. Ko je posestnikov hlapec Riga Jernej hlode nalagal, se je nepričakovano zrušil kup hlodov. Hlapcu je pri tem padel en hlod na desno nogo ter mu nogo zlomil. Rigo so prepeljali v celjsko javno bolnišnico.
0 Tujsko-proinctno gibanje. Naše mesto je obiskalo v preteklem mesecu 973 tujcev. Od teh je bilo po državni pripadnosti: Jugoslovanov 705, Avstrijcev 124, Nemcev 57, Italijanov 24, Madžarov 10, Francozov 3, Čehoslovakov 39, Poljakov 4, Rusov 4, Kitajca 2 in 1 Romun. — Med njimi je bilo zastopanih poklicev: trgovskih j>otnikov 428, iodu-strijcev 119, uradnikov 41, odvetnikov 18, zdravnikov 27, obrtnikov 75, dijakov 71, delavcev 139, raznih drugih poklicev 55.
Trna ondulaciia
Damski frizerji v Celju začno e 1. nov. t. 1. uporabljati epohalni izum preparata za trajno on-dulacijo. V zvezi s tem preokretom eo določene enotne cene, in sicer od 150 Din naprej.
CELJSKI DAMSKI FRIZERJI.
& Pasja steklina. Mestno načelstvo razglaša:
V dvorcu g. Stigerja na Ljubljanski cesti je bila uradno ugotovljena pasja steklina. Ker so psi imenovanega zndnji čas večkrat nezavarovani begali v okolišu njegovega posestva, obstoji možnost, da so ugrizli kake osebe ali živali, ki so sedaj izpostavljene nevarnosti obolenja na steklini. Z ozirom na to poživljam vsakogar, ki ve za tak primer, da to nemudoma javi mestnemu načelstvu. V ostalem opozarjam na tukajšnji razglas o poostrenem pasjem prijx>ru v območju mesta, po katerem morajo biti vsi psi tako zavarovani, da ne morelo gristi ali ubežati in da do njih tudi ne morejo psi ali mačke. Strklina je zahtevala v nednljni občini že človeško žrtev in do sedaj ni ponehala. Upravičeno tedaj огч»афт prebivalstvo, da se Izdanih naredb točno drži, ker je edino tpm potoni mogoče zatiranje te zt ljudi in živali t-ko nevarne kužne bolezni. — Mestni načelnik dr. Goričan.
Gibarje prebivalstva. V zadnjem četrtletju je v lukajfniem okra'u bilo sklen;enih 33 porok, roje-ih"je bilo 210, po zdravniški pomoči 110, umrlo pa 102, osebe -a več v starosti od 50 do 70 let in sicer 33 oreh.
Umrli so v oktoVu v javni bolnišnici: Kri« ževnik l'e'.er, šofer iz Cu?'anja 63 let; Zalaznik Ana, občinska uboga v Slovcnigradcu, 68 let; mrtvorojen otrok; Straher Ma-ija, slu?k;n'a iz Ojstrice, Fri'an Ivara zasebnica iz Prevalj. 66 let. Doma na ie umrla Kristan Antori-'a žena šolskega sluge v Slovenjgradcu, 49 let. N. v m. p.I
Ruve
FLžga>'ieva proslava je nad pričakovanje le. ! po izpadla. Pri rab 'o polni dvorani nam e :'os;i. dr. Ivan Do m: k iz V a ibora govoril o F. S. Fin-žgarju. :V;a*al ie iz jubilantovih del, kai 1'inžgar je in koliko ;e storil za svoj narod, ko lia je bodril in mu kazal pot, po kateri nai hodi. Uga;al ie govor voem brez iz eme saj pa je tudi slavil onega sina slovenske matere, ki še danes stoji na čelu vsega literarnega dela. Hvale/ni smo zelo govorniku, da nam je FinJgarja pol.azal tudi od te strani. Pri drami »Razvalina žrv ionia«, ki ie govoru sledila, pa ee jc videlo, kaj zmorejo diletanti. Kdo bi mislil da bodo zlasti nekateri igralci nastopali s tako sigurnostjo in tako ugajali, kot je to zlasti Sirk. Sicer se ie res poznalo, da so nekateri bili prvič na gledaliških de«kah, a kljub temu so pokazali, kai lahko od njih pričakujemo. Se veda so pri celi uprizoritvi še bili nekateri nedo-statki, a te bomo sčasoma tudi odpravili. Upamo, da nam bo pri tem pomagala tudi kritika, '/ato živela dostojna kritika!
Po o'ili so se oziroma sc mislijo v kratkem' Ignacij Urbanel, pilosek v Prevaljah in Marija Vo-conik, natakarica v Rušah. — .J<wio Dobrajc, hla-
pec in Terezija Karmelišar, delavka. — Franc Justnik, delavec in Marija Petrič delavka. — Anton Urnaut, tesarski pomočnik in Marija Miglič, posestnikova hči. — Anton Opetnik, železniški uradnik in Vera Lingelj, veleposestnikova hči. — Bog daj vsem srečo in svoj blagoslov!
Ptu<
Trio Brandl igra 4. novembra v dvorani Glae. bene Matice v Ptuju sledeči zanimiv spored: Schu-bertov trio v Es-duru, op. 100, nato Kolleritachevo sonato za gosli in klavir v G-molu ter trio Rusa Tanejeva v D-duru op. 22. Krasni spored izvajajo odlične umetnice, kar jamči za uspeh tega koncerta.
Iz francoskega krožka. Z jesenjo je zaživelo
delo v krožku, pričel ga je s prav primernim predavanjem za ta čas. Vodja francoske arheološke misije v Albaniji gosp. prof. Rey je v sredo zvečer opisal v Mestnem gledališču kolonialno razstavo v Parizu. Pozdravil ga je gosp. prof. For-tuna, ki je v lažje razumevanje tudi p»dal nekaj glavnih misli o predmetu. Gosp. prof. Rev jc izbral prav tipične skioptične slike. Da je bilo občinstvo zadovoljno v vsakem oziru, to je ob zaključku pokazalo z navdušenim ploskanjem. Hiša je bila polna: dokaz, da je imel krožek prav areč-no roko. Hitro je nato potekel čas v Narodnem domu, kjer je odbor oetal par prijetnih uric v družbi francoskega goeta. Krožkovi tečaji ee vrie v njegovi sobi na gimnaziji. Nadaljevalni deluje žc ves oktober, konverzacijski se prične z novembrom; njegove ure bodo vsako sredo od 19 do 20S. Želeti pa je, da se obudi tudi začetni tečaj, ki je pred vsem namenjen staršem, ki pošiljajo otroke v šolo. Vsak čas lahko še pristopit« v katerikoli tečaj, oglasite se kar v pri gimnazijskem elugi. — Občni zbor društva se bo vršil v sredo, dne 4. novembra, v krožkovi sobi. Pričetek ob 6 zvečer. Odbor vabi člane in prijatelje k čim večji udeležbi.
Slovenska Bistrica
SImnov semenj je bil kljub slabemu vremen« dobro obiskan, tako da so bili prodajalci in kupci zadovoljni. Posebno so dobro tržili trgovci in kramarji. tudi gostilne eo prišle na svoj račun.
Trgatev T tukajšnjih goricah je končana. Kakovost in množina letošneiga mošta jc proti pričakovanju dobra, boljša od lanske. Za moštom ni bogvekaj popraševanja. Ritognojčan ima šc pri-lično dobro ceno napram drugim krajem, prodaja se po 4 Din do 5 Din liter.
Finžgarjevo proslavo bo priredilo naše Prosvetno društvo dne 14. in 15. novembra. Vprizorile bo njegovo ljudsko igro »Veriga«. Obenem bo kratko predavanje o pisatelju Finžgarju. Prepričani smo, da bo tudi to pot občinstvo napolnilo dvorano.
Marska Sobota
Dobrodelni koncert bo v torek, dne 3. novembra zvečer. Nastopi Brandl-trio. Čisti dobiček sc porabi za podporo revnih otrok.
Skrb za ceste. Po večjih banovinskih cestah ravno te dni raztresajo navoženi šoder. Vse so ga bile neobhodno potrebne. V večjo skrb bi priporočili tudi cesto Murska Sobota—Bakovci—Dokle-žovje.
Zasedanje kmetijskega odbora. V četrtek, dne 5. t. m. se bo vršilo v občineki posvetovalnici zasedanje okrajnega kmetijskega odbora. Med drugim se bo govorilo tudi o načrtu za delo v bodočnosti.
Lfutomer
Koncert. Znani kvartet na lok Glasbene Matice iz Ptuja koncertira v četrtek, dne 5. novembra t. 1. v Straseerievi dvorani. Na sporedu so izbrane skladbe od Hayd-na, Mozarta, Dvofaka in
Čajkovekega. Kvartet tvorijo sami učitelji: gg. Logar (1. violina), Hasl (2. violina), Pavletič (viola) in Sedlbauer (čelo). Gosp. Pavletič ooučujc zadnji čas violino pri Glasbeni Matici v Ljutomeru. Ker je spored hvale'-en, pričakujemo najlepši obisk. Začetek ločno ob 20.
T rbovVe
Slaba pot Prava kozja steza je ona, ki veže kolonijo Njivo s cesto skozi Petelinovo vas, dasi porablja to pot okoli 700 ljudi dnevno dvakrut, io je vse delavstvo vzhodnega obrata in dnevnega i kopa Ag.,ez in seveda tudi ostalo prebivalstvo. Zato je nujna potreba, da se ta pot uredi in popravi, ker pozimi je velika nevarnost, dn se pripeti nezgod . Pretekli teden je pregledala to pot komisija, I ki se je uverila o potrebi ureditve te poti in raz-I širitve na vsaj dva metra. Posestniki mejiši so : pripravljeni za razširjenje potrebni svet breZplaO-no odstopiti, rudnik pn d > zastonj gramoz na razpolago, trt ba bg še 10 0<K) Din ia ceme'it m drugo. To posl d u je naj bi pr spevi'n občina, ker I gre za tnko veliko število njeni občnnov-d,,vHo-plači v.'lcev, ki so potrebni bol jše poti.
Elektrika je zasvetila v pet k jio Knezdolu in Planinski vasi. S tem je dogotovljenn napelj vn in inštalacija električne energije v ti dve okolici. 41 sta se toliko let borili za njo in je ne bosta г bili le za r zsvetljavo, ampak predvsem za pomoč v kmeti skem gospodarstvu. Vsa dela je izvršilo eleklro inst lacijsko podjetje J. Klenovšelt. Sloves na proslava dovršenega dela pa se bo vršili po zneje
Cerkveno opravilo o Vse'i svetih za rajne sp bo začelo popoldne ob dveh z večernicami, pridigo in mrtv. škimi molitvami, nalo рв s jiroe: .s jo na novo pokopališče. Na Vernih duš dan bo po sv. mašah ob 7 procesija 7. mo'ilvami za rajne nn sU'jv pokopališče.
Dobra sna. Za rudarske otroke je nabral pri Sv. Križu pri Slatini g. kaplan S ničič okoli 400 кц jabolk in jih poslnl som. Vsem blagim dobrotnikom se nniprisrčneje zahvaljujemo1
" za nedeljo
Citate I t e nt „Stove
A. N. Tolstoj:
Sinji gradovi
(Nadaljevanje.)
ai
K«
1»
n ca
»Samo to vam rečem kot Izobraženemu človeku: varujte se Utevkina. Ta podlež je zrno-žen vsega. Ko ga je Nadežda Ivanovna zavrnila, je šel v ekonomski oddelek, v GPU'. To je vendar prebedasto, kakor veste. Ni mogel narediti vtisa kot možek, pa vam steče naznanit gospodično. Še dobro, da so ga tam poslali k vragu! Ali vesle, kaj je rekel o vas, takrat ko ste šele prišli? ,Buženinova,' pravi, ,so izgnale k nam oblasti zaradi hudih prestopkov, toda vprašanje je še, ali nam bo dolgo sedel kot zajedalec na vratu..." Ta Utevkin je pač žlo-budrač, ne pa Človek ... Ampak, resnično, odkrito: ali mislite dolgo ostati pri nas?«
>Ne vem. Zdraviti se moram. Potreben eem odpočitka.«
»Spolna bolezen, seveda?«
»Živčna utrujenost.« je odgovoril jezno Buženinov in potrkal z nohti na pločevinast pladenj.
»Ah, tako je to, hi-hi,< je rekel Sašok in gizdalinsko odšel ven.
Buženinov je tudi hotel oditi, a postni je težek od piva in je obsedel 7, mrko povešeno glavo. Duri pivnice so se odpirale zdaj vsak trenutek. Bil je tržen dan. Prihajali so kmetje, prekupčevalci, trgovci, meščani, ki so sklenili majhne kupčije. Oh mizicah so gostoleli poslovni razgovori, polglasni in revni kakor siv-kasto nebo nad trgom, nad platnenimi šotori, nad odpreženimi vozovi, nad gnezdi kavk v golem vejevju. Dim hudega kmečkega tobaka je valoval po dolgi sobi »Renesance«. Na čevljih so privlekli ljudje polno blata na lesena tla. Vasiliju Aleksejeviču se je kar zdelo, da •edi na dnu zelo globokega vodnjaka, kjer samo pestri plakati z napisi: »Gradimo letala!« fcn »Branimo proletarsko domovino!«, rdeča eenca delavca med rdečimi dimniki na pobeljenem zidu nad glavami pivcev čaja in kadilcev, spominjajo na daleko, predaleko Moskvo, kjer brni življenje.
Sašok se je povrnil, pokimal proti točilnici in dejal:
»Marsikomu so pri nas polomili noge zaradi tiste-le damice tam. Na narodnem sodišču je bilo zaradi nje menda dvajset obravnav. Znamenitost!«
Za točilnico je v resnici leno stala »damica« v koteninasti progasti obleki, širokolična, Bapudrana, z majhnim noskom, z glavniki v močno zvitih laseh. Z njo se je pomenkoval s komolcem naslonjen ob točilnico nizkorasel človek v črnih hlačah in civilnem frenchu. Njegov dolgi nos je pravkar pobrskal po pladnju e pečenimi jetri, povohal lonec s slaniki.
»No pa dobro,, jedel bom,« je rekel tisti človek in sladko pogledal damico ob točilnici, »naložite mi jetrc in naložite mi polovico sla-nika. Katero polovico? Pa kakršno hočete — rep ali glavo.«
Sedel je k mizici, položil nogo čez nogo, prigriznil s čekanom cigareto in zatisnil oko od dima. Damica je malomarno postavila krožnike s slanikom in z jetri predenj, se ravnodušno obrnila. On pa jo je povabil:
»Sedite k mizi, Rajisa Pavlovna. Ne bo-ete me motili, baš nasprotno!«
Ona je namesto odgovora napela svojo iobo in si pričela popravljati glavnike.
»Včeraj sem presedel v kinematografu kar tri predstave igre .Molči otožnost, molči' — niste se izvolili prikazati, zamera.«
Usodna damica je skomizgnila z rameni in odšla na svoj prostor. On pa je obrnil k nji svoj dolgi valoviti nos, potegnil si iz zob sla-niltovo lioščico in dejal zasmehovalno:
»No, le priznajte, da sem vas vendarle malo zmešal.«
»S čim ste me neki zmešali? Kar pustite svoje zvijače.«
»S svojimi pesmicami, ljuba državljanka,« in pričel je zelo zadovoljen na vso moč rezati jetra. Sašok je rekel Buženinovu:
>To je Utevkin. Babjek, prvi fokstrotist. Zdaj računa, da boste povedali sestri, kako meče on tu svoje oči. Nadežda Ivanovna in tale Rajisa sta namreč najhujši sovražnici, lani sta se sprli zavoljo nekega letalca.«
K Sašku sta stopila dva neznanca v črnih c. rji h kožuhih, pobri/.ganih od cestnega blata. Vsi trije so sedli k sosednji mizici in pričeli pomenek o žitni trgovini. Buženinov je odšel iz pivnice.
Veter je stresal na trgu preste in vence suhih rib v šotorih, dvigal uho cucku, ki je Čepel na vozu s krmo. Cvilil je prašič, ki ga ie vlekel kmet za nogo iz vreče. Krepko je dišalo po slanini, kolomasti, gnoju. Na suhem hodniku poleg kupa kopaliških metel" je se-d 'n močna iiabnica v vatiranem krilu in 7, p. 1 hrbtom obrnjena k trgu, si obirala uši v sra-ci. Sivi človek v starem častniškem plašču s koščenimi gumbi se je ustavil, pogledal njen hrbet in otožno vprašal:
»Počem so metle?«
>Dve milijardi.* je odgovorila babnica
Jezno.'
Stari žid s tresočo glavo je molče vlekel za vrat gosčico izpod pazduhe suhemu kmetu s strr'nimi očmi. Gosčica je bila klavrna, s polomljenim kljunom. Zid ji je žalostno ogledoval noge in peroti, pihal ji v nos, barantal. Kmet je zahteval preveč:
»To ti je gos, če jo spitaš, bo sama mast.«
In je vlekel gos za vrat k sebi.
>Saj še jesti ne more, zlomljen kljun ima, kaj mi bo taka gos,« je pravil žid in 7.opet vlekel gosčico.
1 Glavna Politična ITprava preganja politične osumljence,
• Ljudstvo rabi v parni kopelji zelene breto-ve veje, da »si pogreje krU.
7 ljudstvo še vedno Meje na pairaale rublje (1 zlati rubeli drži 100.000).
>Ti imaš zlomljen kljun,« je krfflal kmet z goltnim glasom, »le glej, kako žre,« suval ji je skorjo in gosčica se je požrešno davila s kruhom.
Ob vozu z lonci sta se sprli in pričeli kričati dve babi. Milicionar s kamenitim obrazom je počasi šel k njima, in babi sta obmolknili in gledali rdečeglavca nepremično ko dve podgani.
»Kaj pa je, državljanki? izvolite v stražnico.«
Častiti starec z očali, prodajalec levov iz lepenke z zelenimi gobci in poslikanih piščalk, je čital knjigo, ne da bi se zmenil za šum in nemir. Pred njegovo košaro je stal pijan človek z umazanimi zimskimi škornji čez pleča (menda jih je prinesel na prodaj) in ponavljal zlobno:
»Luksusne stvari niso dovoljene. Naznanili bomo, komur treba.«
Vasilij Aleksejevič je zavil po hodniku okoli trga, šel mimo vrta, kjer so kričale neumorno od svita do noči vrane okoli gnezd, na ozelenelem travniku pa se je igrala 7. žogo kopica dečkov, ter prišel na strmi breg reke.
Sedel je na klop in gledal povodenj in oddaljene obrise gozdov. Odtod so letele v večernem nebu ptice. Megla se je dvigala na široki planjavi nad jezeri in polpotopljeniini vasmi. Vasilij Aleksejevič je stisnil roke med kolena, stisnil usta in mislil: »Stoletna žalost, revščina, malenkostno življenje... Pivnica z damico, Utevkin, Saška ... Umazani pomenki ... Prilagodili so se, našli si prostor... Utevkin pleše fokstrot... Živijo, živijo... Čemu?... Mar more tukaj zrasti veliko prekrasno novo pokolenje.«
Tedaj se je vsedel neki u .гк. poleg Vasilija Aleksejeviču. Snel je očala, jih pobrisal, se vseknil.
»Midva sva se poznala, i„.uris Buženinov,« je rekel prijazno.
Izpoved lov. Hotiaiinceva
V preiskavi je omenil tovariš Hoijajui-cev svoje večerno srečanje z Buženinovim nad reko. (Hotjajincev je bil takrat v mestu mimogrede na službenem potovanju). Njegova izpoved je bila sledeča:
Preiskovalni sodnik: »Kdaj sle se seznanili z Buženinovim?«
Hotjajincev : »Leta 21. Bil sem divizijski politcuk."
Preisk. sodnik: »Ali ste opazili, da je nekako čuden, jezav, da kratkomalo hi popolnoma normalen?«
Hotjajincev: »Ne. Bil je na dobrem glasu. Nekaj časa je deloval v komunističnem klubu pri svojem polku. Tovariši so ga imeli radi.«
Preisk. sodnik: In takrat pri srečanju nad reko tudi niste opazili kaj posebnega?«
Hotjajincev : »Zdelo se mi je, da je bil mrk in razburjen. Prepirala sva se.«
Preisk. sodnik: »Ali je bilo njegovo razpoloženje osebnega značaja ali pa je imela razburjenost bolj splošen vzrok, na primer socialno nezadovoljstvo?«
Hotjajincev: »Mislim, da je bilo eno in drugo. Mučilo ga je, da ni 7,drav, da ne bo mogel kmalu nadaljevati dela in študija. Razen tega so tudi splošni vzroki. Zelo sem bil začuden, ko sem od njega slišal rezko in ne-spravljivo oceno okoliščin, v katere je zašel. Pričel je pogovor približno tako-le:
,Spominjate se li, tov. Hotjajincev, društvenega dela, predavanj, predstav, koncertov? Kakšni fantje so bili to! Kako so bili vneti! To je bil nepozaben srečen čas.'«
Pričela sva se spominjati tovarišev in vojnega življenja. Bila sva ginjena. Obrnil se je in, kakor se mi je zdelo, otrl oči z rokavom. »Padel sem s konja v blato, v kolovoz. Polk je odšel, jaz pa sedim v blatu: tako se mi vse to zdi,< je rekel zelo trpko. »Danes sem se navžil v teku enega dneva toliko zoprnega, da sem sit življenja. Mali ljudje. Malenkostno življenje. Grizejo solnčnice pred hišami. Da, da, tovariš Hotjajincev, kopita naših konj so za vedno obmolknila. Velika leta so odletela. Srečni so. ki gnijejo zdaj v zemlji.. .<
Spominjam se, da sem ga takrat zasmehoval. »Pišete nemara pesmi, tovariš Buženinov?« sem mu rekel. »Tako otožno vse to slikate.« On pa mi je tedaj dejal še bolj vroče:
»Vse moramo podreti, poemati v zrak ... Z ognjeno metlo bomo pometli vse smeti. Takrat je šlo zoper graščake in kapitaliste, zdaj pa — proti Ute' kinu . .. Povedati vam hočem.« je rekel, »knko je jedel danes Utevkin jetra.« In je pričel oponašati nekega svojega znanca.
Videl sem. da je govoril popolnoma resno. »Vaše razpoloženje, tovariš Buženinov.« sem mu rekel, »ima pri nas že svojo označbo. To ni nič novega, tako ne smete soditi. Dokler ste v sedlu s puško v roki, dokler gorijo požari za klancem, tako dolgo je sleherna urica revolucije na živcih, občutkih, navdušenju. Dirjaj, sekaj, kriči na ves glas — romantika. Rjavi konj se je vzpel in zlezel naprej. A vpreKte konja dirkača v plug, to je težko, tu ni poleta, temveč vsakdanjost, delo, poliva vas pot Tn vendar je to meso revolucije, njeno telo. Kadar poganjamo v zrak, je to le glava revolucije, tukaj pa je vse nieno življenje. Od zavzetja Zimske palače in do 32 kopejk za
• Politični mkoroditelj (voditelj) nAdnoruje Suteike in Uri Vomnsfoem med moštvom.
1 kotenine.* Ali si predstavljate, kakega nega zaleta in koliko navdušenja je potre-v boju izkušen tovariš s štirimi redi Rdeče zastave, da bi prodajal preste nn istem trgu, kjer je jedel jetra vaš Utevkin? Končno je treba le več poguma za prodajanje prest ko za odprt spopad s sovražnikom. Nobena metla ne bo pometla malomestnosii — niti železna, niti ognjena. Saj se zagrize. Treba je nanjo vplivati s kotenino in knjigo, 7. inotor-
4 Aršin ima 71 mm. Znižanje cen industr. blaga je ena glavnih in najtežjih nalog sovjetske vlade, ker povzroči draginja veliko nezadovoljstvo nn kmetih. Naskok na petrograjsko Zimsko palačo je odločil uspeh sovjetskega prevrata.
nim plugom in klubom. Od gojiti moramo nova pokolenja ljudi. In pretekla bodo mučna lota, dokler se bo zasvetilo važemu Utovkinu v glavi. A za vas, pesnike, nn to rad pristanem, je naš čas tragičen .. .<
Trudil sem se z njim govoriti v njegovem lastnem jeziku. Molčal je, vzdihoval, a se mi je naposled zdelo, da sem ga U prepričal, Rekel mi je vsekakor pri slovesu: »Hvala. Ce bom imel zadosti zdravja, poguma, moči, poskusil bom nadaljevati vojno na mirni fronti. Imate prav, to je tragedija. Ne morem se podati v vsakdanjost in se tam razkrojiti, a tudi ne morem biti osamljena osebnost, ki se dviga brez zaslombe.
Joža Li kovič-
To je bil zame najbolj gnusen prizor, kar j sem jih doživel v naši ljubljeni soseski.
Prihajal sem od vrhniške strani ter po- ! lagoma zapuščal samostanske slopove Bistre. j Za dolskiin Drašlerjem sem se pognal v kla- ' nec pod Laze. Bila je jesenska nedelja, vedra in nvrzleča. Od pozne nevihte očiščeno ozračje se je blesketalo v neštetih srebrnih spremin- ! kih, ki so se zgoščevali pod gorami v prijetno j modrino. Solnce je ležalo sredi molčečega vse-mira kakor srebrn ščit, v katerem se blesti božji obraz. Pred menoj so se razprostirale njive, željne počitka in mini. Vmes so žalo- i stno zevala prazna strnišča; po smrečju v me- ; jici so se razplele l>ele deževne pajčevine. Za ; ko.šatiini orehi so se skrivala rdeča ostrešja, široka čela skednjev in polomljeni križi stari- | kavih kozolcev. Še naprej se je sločil železni- | ški most z orjaškimi boki; železna kača je prihul.ieno polzela preko njegovih ramen. V Bevkah je mehko prizvanjalo nedelji v slovo; odmev se je dolgo pozibaval nad barjem, nato pa zamrl v smrekovih šumicah pod Plešivioo. Na košeninah so se zaznavale bledomodre lise; tam je cvetel podlesek, poslednji čar umirajoče prirode. V steljnikih je rumenela praprot; njeni listi so se nagibavali drug za drugim kakor zlate dlani, ki skrivajo gozdne skrivnosti... Bil je čudovit, jasen jesenski popoldan, zlit v neprisiljeno enoto, podoben rubinu sredi zlatega prstana. Kdo bi se ga upal dotakniti z umazanimi rokami?
Ko sem zopet stopil med vaške hiše, me je objela sladkobna tišina, polna nedeljske svečanosti in pokoja. Pri znamenju so se se-šle stare ženice in si zaupno dopovedovale j poslednje novice. Plašne kokoši so se gnetle po dvoriščih in iskale obilno pioo pod kozolci, kjer so se posula iz snopov žitna zrna. Pri Mavki so se grizli psi, ki so se pritepli med domače iz sosednjih vasi. Za ribnikom so se trgali tožni oiski močvirnih ptic.
V	gorenjem koncu vasi se je vršila ta dan veselica, prava domača veselica v dobrodelni namen. Z vinom, godbo in plesom! Pisani, papirnati trakovi so bili razvešeni okoli zasiine ograje; plesišče .je bilo zastrto s pestrimi lam-pijončki. Sicer je zadnji čas križ z veselično dobrodelnostjo! Nekomu hočejo postaviti po smrti spominski kamen; za to je treba prirediti veselico in popiti nekaj škafov vina. Tudi j kvantarsko popevko je treba dvigniti... Končno pa ne smeš preveč zabavljati in gra- : jati take nepotrebne potrate in zapravljivosti. Lahko se zameriš, da bo joj!
Tudi mene je zaneslo pod večer t.ia. Ne radi veselice in njene dobrodelnosti, pač pa sem upal, da najdem tamkaj dobrega znanca. ( Veselica je bila že v največji razigranosti. Ljudje so se pri kaplji vina ra/živeli, pozabili | črne skrbi in se vdali opojnemu razpoloženju. Dekleta so prodajala razglednice, obit žene kruhke in neizogibne srečke. Nekateri so oblegali šotor z bliščečimi dobitki, ki so mi- i kali posebno mladino. Drugi so se dronjali okoli vinotoča, si nazdravljali in trkali s ča- j šami. Na zasilnem odru so se vrteli plesalci; to že ni bilo pravo rajanje ampak nerodno prerivanje in razbrzdano zaletovanje. Za mejo so oprezovale gruče radovednih otrok in lačne, poželjivo so se lovile za razposajenimi ve- j seljaki onkraj ograde. Godba je neprestano I udarjala poskcčnice. Boben je izzivajoče pri- i trkoval, trombe so težko hropele, piščali so . neprijetno režale. Vmes so se trgali vriski razposajenih plesalcev. Ob plesnem odru so začeli prižigati luči. Tajinstvena. rumenkasta svetloba je še povečavaln omotičnost. Prah nad plesiščem se je gostil. Nerodni netopirji so se zaletavali v lampijone, da je luč migljala kakor medel svit ugašajoče leščerbe. Kiselkasti vonj politega vina je prepojil vlažno večerno ozračje, tobakov dim se ni mogel razpustiti. Kamor sem se ozrl, povsod sem naletel na dobrodušnega vinskega brata ali na razgreto plesalko.
Znočilo se je. Srebrn rogelj zgodnje mesečine se je obesil vrh Viherce in oblil smrečje z modrim leskom. Nebo se je odmaknilo v nedogledne daljave, bele zvezde so se razpu-ščale... Vsedel sem se k znanemu omizju in opazoval veseljaško vrvenje.
V	kotu 7a šotorom so se nagnetli okoli dveh miz fantje z, dekleti, ki so jih od časa do časa vodili na plesišče. Г-ešli so se iz raznih vasi. prijatelji in pretepači, zabavni tovariši in čmerikavi ljuboeumne/.i. Njihova zabava jc postajala počasi pusta. Besede so postajale redke in ro-ke. pogledi prezirljivi. Na levo oko zatognjeni klobuki, pesti ob kozarcih, polito vino. turobno šuštenje jesenskega listja, ki se je krndoma posipalo na mize... Med njimi sta sedela tudi Lipnikov Tonče in Burn-ski Janez: oba stn se že dolgo trgala za eno dekle, za lepo in premetno Siviljico Zalko. ki ie obema razvnela srce. Ni se moprla odločiti, katerega bi izbrala. Dočim je bil Tonče bogat prokunec nolroliko nrknzenepn obraza, ki so ga razorale koze, je bil Janez zastaven kaj-
v
žarski fant, da ga ni bilo goršega v celi soseski. Njegovi vriski so se najlepše utrinjali v tihih, mesečnih nočeh. Tonče pa je govoril sladko in obetal gradove, kakor znajo samo lokavi mešetarji. Odvračal jo je od Janeza, ki je ravnal pošteno in brez hinavščine. Pustil je tekmeca v nemar. Vendar je tlelo nekje prav na dnu srca sovraštvo do visokega tekmeca. Posebno ni mogel pozabiti zadnjega srečanja o Veliki maši, ko je peljal Tonče ši-viljico Zalko na žegnanje v sosednjo faro. Ošabno je počil z hičem, da je veselo poskočil in zapeketal iskri konjiček. Medeni okovi na opremi so se zabliskali, cesta je veselo zapela ... Janez se je moral osramočen umakniti pod jarek med koprive kakor ilebogljen otrok.
Danes pa'se je Zalka mnogo več družiln z Janezom, ki je v širokem, črnem klobuku in žametnem suknjiču vzbujal med dekleti toplo občudovanje. Skoraj prezirljivo je zavrnila Tončeta, ko jo je prosil za ples:
»Danes ne plešem. Nisem razpoložena «
Tor.če je stisnil ustnice in močno potegnil cigaro. Zgubil se je med pivci pri vinskem šotoru. Čez nekaj časa se je vrnil z dvema Štefanoma vina ter glasno postavil obe steklenki na posebno mizo, pri kateri so sedeli fantje iz drugih vasi. Kozarci so začeli krožiti, vino je pljuskalo; v luči lampijonov se je svetlikalo kakor čarobna pijača, ki razvnema telo. Radi preobilo zavžitega vina je začela giniti jasna zavest, um je odrevenel, besede so postajale zmedene, oči kalne, vročica je pritiskala n» senci.
»Fantje! Še pa bomo pili,« je vstal Tonć* in kljubovalno klical pro<ti vinskemu šotoru.
»Tudi mi ga bomo!« se je osmelil nekdo izmed Janezove družbe, ki se je doslej mimo zabavala.
»Kislo mleko! Za vino nimate denarja,« ga je izzivalno zavrnil Tonče.
»Tiho. lisjak! Sicer ti posmodimo dlako.«.
»Kdo?« je razburjeno krlknil mešetar.
»Mi!« je enoglasno zagrmelo domače omizje.
Tedaj je skočil na stolico rumenolae Si« rokoplečnež in udaril po lampijonu, da se je globoko zagugal. Svetloba je zaplesala v širokih kolobarjih: ljudje so postajali pozorni na fantovski vrišč. Družba pri nasprotni mizi se je bučno smejala, kozarci so grozeče žvenk-ljali. Mešetar Tonče se je rogal najbližjemu in prešerno vihtel klobuk.
»Coklarji. domov!«
»Molči,« je planil pred izzivača užaljen domačin in dvignil roko.
»Ti mi ne boš ukazoval, kaj smem govoriti. Coklarji ste...« se je malomarno obregnil niešefar in si počasi zapenjal suknjič. »Kar položi roko name, pa boš še nocoj mrzel kakor krtov smrček!«
»Prekliči... Ven z njim... Grozi z nožem« so skočili domačini pred nvize. Nekateri so vrgli vase o sita nek vina in začeli lomit' stolice.
»Nič nam ne morete! Pošteno smo plačali,« je previdno miril trezen hribovec.
Prepir je postajal vedno hujši, SrditejSi so se začeli grabiti za ramena in pehati na prosto. Dekleta so se razbežala z jokajočim vikom kakor prepodena perjad v prosu. Od nekod je pritekla drobna učiteljica, za njo se je ril suhljav ftnancar. Plesišče se je praznilo, le trojica zaljubljencev je še vztrajala. Neki boljši ljudje so se začeli zgražati nad fantovskim pretepom, naglo so se poslovili in odšli. Godci so odložili orodje, gostilničar je hitel pobirati ostanke, kozarce in prte. Za šotorom so hrstele stolice . ..
Z družbo sem se odmaknil k izhodu.
»Kdor ne bo miren, da bomo uhladili v potoku.« se je lahn^; šalil Janez in bre* obotavljanja stopil med nasprotnike.
»Nocoj te bom krvavo izplačal.« je siknil vanj mešelar Tonče, ki je komaj čakal ugod-j ne prilike, da se obregne ob tekmeca, ki mu j je nocoj prev?el lepaka dekleta. Mešclar io j divje zrl v začudenega fanta. Spodnji čeljust se mu je povesila, slinast izmeček se mu je poeedil iz. ust. Lica so posinela, izza priprtih 1 z.enic se je iskrila zelena jeza.
»Kuš! Pobijem le...«
Janez. se je takoj zavedel resnosti trenutka. Skušal se je izmotati iz nevarne zagate. Toda zaman! Sovražna gruča ga jc nenadoma obkolila in zadrgnila v nerazdružljiv svitek.
»Po žandarje!«
»Vrzite ga na tla«
»Pustite me!«
Čuti je bilo težim dihanje in lomastenje. Borba je bila kratka. Fantje so se silovito spoprijeti.
»Z nožem pa ne,« je nekdo bolo^dno zn-ječal in se pognal kvišku.
V pol temi so se zabliskali noži. Stsrepl možje so planili ined razborite pretepnče. Pri vbodu sta se pojavila dva žandarja in urno nataknila bajonete.
»Joj,< je bridko zaječal znan glas; gruča s« je bliskoma razklenila. Fantje so se razbe-žali. Strahopetnejši so poskakali preko zasilnih stolic in čez mejo.
»Tonče... Kaj si mi naredil,« je vzdihnil Janez in omahnil na klop. Sunkoma se je dvignil, široko zakrilil z rokami in se brez moči zgrudil. Srčnejše ženske so se začele nabirati okoli ranjenega fanta.
Med zmešnjavo smo zapustili veselico, ki je tako žalostno končala. Glasno obdolževanje, jok, prerekanje, rezki pozivi mrkih iandar-mov...
»Pijača, dekline in nož...« je sredi ceste zmajeval očanec in cdkvedral proti domu, previdno tipajoč z grčavko. »Včasih smo se odpravili fantje ob nedeljskih popoldnevih ва polje ali v goro ter uživali sredi narave božji mir in srečo. Tudi zapeli smo ter se pove-selili. Klali se pa nismo, nedeljo smo spoštovali.«
JSandarma sta privedla nekaj mladeniče v, ki so osramočeno zrli v tla. Ko sta jih gnala
preko zdramljene vasi, so so okna zvrstoma
odpirala; matere so žalostne zrle za njimi. Ranjenega nesrečneža so spravili k sosedu, nekdo je zapregel voz in zdirjal po zdravnika. Molče sem opazoval to tekanje in razburjenje. Spričo tihotne narave se mi je zazdelo vse to početje nizkotno in nekoristno. Kakor v zasmeh je včasih porogljivo za vreščal mrtvaški ptič sredi strahotne goščave; hladen veter je pritegnil iz lazov. Daleč za barjem je krvavela večerna stran, tam so se spočele bridke Kristusove martre.
Zal mi je bilo, da sem presedel večer na veselici. Kakšno nasprotje med krasoto jesenske narave in njenim veličastnim mirom ter med malovredno zabavo ljudi, ki skrunijo s svojim malovredniui pmafarjem božje stvarstvo. Njim so nebesa predaleč!
Zmagovalni čudeži
s*
Med številnimi zgodovinskimi članki, ki jih prinašajo pariški listi ob priliki kolonijalne razstave, je zanimiva razprava o vlogi svetovno znanega čarovnika Roberta Hudinija pri osvojitvi Alžirja. To je bilo leta 1856. Francosko vojaštvo se še ni povrnilo s Krima, kjer se je končala vojna z Rusijo. Afriški rodovi so hoteli izrabiti priliko za oboroženo vstajo. Številni preroki, čarovniki in sveti puščavniki (»marabu«) so se potikali po kabilskih naselbinah, predvajali različne čudeže in domačine pozivali na boj z neverniki. Posamezni neodvisni rodovi so že planili s hribov v nižavo, razvili prerokovo zeleno zastavo in Francozom napovedali sveto vojno. Francoski generalni guverner Rendone je hotel na vsak način preprečiti prelivanje krvi, a ni vedel, kako bi mogel z maloštevilnimi vojaškimi oddelki Ka-bilom predočiti francosko moč in preprečili upor. V tej stiski se je spomnil Hudinija, ki je bil na višku uspeha. »Ce tako vplivajo na Kabile umetnosti domačih čarovnikov,« je mislil. »zakaj ne bi jih presenetil tudi veliki francoski marabu?« Takoj je poklical Hudinija, mu razodel nevarni položaj in v Alžir sklical nezanesljive domače poglavarje.
Predstava, ki se je vršila na notranjem dvorišču vladne palače, je nepopisno pretresla praznoverne gledalce. Hudini je pričaral v teku dveh minut iz cilindra krasen grm belih vrtnic in točil iz prozorne steklenice zdaj vročo kavo. zdaj zopet mleko aH ledeno vodo. Naposled je svečano izjavil, da more najmočnejšemu vitezu vzeli vso njegovo moč. Poklical je na oder onega, ki je imel zadosti poguma. Glavarji so se nekoliko časa posvetovali in potem poslali na oder orjaškega mladeniča. Hudini mu je rekel, naj dvigne malo skrinjico, ki je stala na mizi. Junak jo je kakor peresce z eno roko dvignil visoko nad glavo. »Dobro,« je rekel Hudini, »a bra ka dab ra o la la. Čarobne besede so izrečene. Vzel sem ti tvojo moč. Dvigni drugič Skrinjico!« Junak se je zaničevalno nasmehnil in zagrabil ročaj. A Skrinjica se ni premaknila. Kabil je napel vse mišice, njegov obraz je postal rdeč
od napora. Naredil je zadnji obunni poskus. Nenadoma je zadrhtel kakor šiba in onemogel pokleknil na tla... Nihče izmed glavarjev ni slutil, da je pritisnil Hudini z nogo skrit gumb na tleh. Na ta način je sprožil električno strujo v kovinsko mizico, kjer je stala kovinska škrinjica. Poleni je zopet dviguil nogo in prekinil zvezo. »Vstaui!« je rekel. »Povrnil | sem li tvojo meč...« Orjaški mladenič je vstal in plaho odkorakal na svoj prostor.
Ta prva prireditev je naredila porazen vtis. Generalni guverner je Hudinija poslal v hribe, kjer so bivali vstaški rodovi. »Veliki francoski marabu« se je povsod kosal z domačimi umetniki in jih premagal, a naposled je prišel v stisko, ki bi ga bila mogla stati življenje. Glavar A ga Bu Alem mu je rekel: »Ce si ti res marabu, moraš bili zavarovan pred kroglami. Postavi se, da ti bom prestrelil prsi. Ce boš ostal živ, bom vedel, da res ne smemo kljubovati Francozom.« Prijazna ponudba je hudo presenetila Hudinija, a vendar ni hotel kazati strahu. »Ti si najrazumnejši med vsemi glavarji,« je rekel Alemu, »a nisem vzel s seboj potrebnega talismana, ker nisem bil pripravljen na tvojo modrost. Pusti mi Sest ur časa. da se bom pripravil in potem ti bom nastavil prsa.« Hudini se je zaklenil in pričel v naglici potrebne priprave. Ko je napočila usodna ura, je glavarja prosil, da hi mu dovolil določiti kroglo, ker jo je moral začarati. Zbral je okroglo svinčenko in jo lastnoročno vtaknil v pištolo. Arabec je odtehtal potreben smodnik, slopil tri korake stran in ustrelil. Hudini je ujel kroglo z zobmi in se smejal. Bu Alem je bil premagan. Seveda ni opazil, kako mu je podtaknil čarovnik namesto svinčene lojevo, s sajami pobarvano kroglo, ki jo je vlil iz navadne sveče. Šest mesecev pozneje je zavladal v Alžirju popolen mir. Vstaši niso več verjeli potujočim muslimanskim oznanil-cem vojne v prepričanju, da je francoski ma. rabu neprimerno mogočnejši. Hudini je prejel od francoske vlade zahvalo za veliko uslugo: preprečil je novo kolonijalno vojno in rešil veliko življenj.
Veliki izumitelj
Ce ne bi nikoli zmešal pravljični menih Schwarz v svoji stepi oglja, solitra in žvepla ter na ta način ustvaril smodnik, ne bi Človeštvo najbrž preveč žalovalo. A težko si mislimo, kako bi se spremenilo in v koliko nazadovalo naše življenje, če bi nepričakovano izgubili Edisonove izume. Prav za prav bi moralo človeštvo počastiti njegovo smrt s tem, da bi v določenem trenutku po vsej zemeljski obli na mah vsaj za minuto upasilo vse žarnice. Pariz in London, Buenos Aires in Tokio bi se zavili v mrak. Ta tema bi takoj predo-čila pomen Edisonovega dela. Kaj je moral občutiti izumitelj, ko je srečal v svojem 81. letu t. električno svetlobo poplavljena mesta, ko je videl svojo nekoč zasmehovano žarnico v sleherni hiši? Lahko bi primerjali pomen Edi-sonovih žarnic in fonografa (prednika poznejšega gramofona z vsemi sorodnimi panogami) edino s tiskom. A ubogemu Gutenbergu ni bilo sojeno videti sedanje rotacijske stroje in dnevnike.
Edisonova otroška leta so obrodila nešte-
vilne pravljice. Zdaj je točno znano, da nikoli ni bil zanemarjen velemestni paglavec. Njegov oče, skromen lastnik male trgovine v Mi-chiganu, ga je naučil pisati in fitati in ga je po takratni ameriški navadi z 12 leti prepustil lastni usodi. Edison je postal raznašalec pri nekem dnevniku in celo ustanovil lasten listič, ki ga je pisal in tiskal. Seveda ni bilo lo glasilo veliko vredno, ker je štel vsestranski založnik samo 14 let. Znano je, kako je priredil Edison v tovornem vagonu, ki mu je služil za tiskarno, kemičrti laboratorij. Nekoč je tvegal eksperiment, ki je povzročil bučno eksplozijo. Nadsprevodnik ga je vrgel z vlaka in mu pri-solil loliko zaušnic, da je postal Edison za vselej gluh. A šele zdaj smo zvedeli, da je lani zavrnil slovitega kirurga iz Louisiane, ki ga je hotel operirati ter mu vrniti sluh. Edison je rekel: »Gluhost me ne ovira, temveč nasprotno podpira pri delu. Vesel sem, da me ne moti noben ropot. Nisem raztresen, ker ne slišim. Ce bi bili vsi raziskovalci gluhi, bi znanost napredovala neprimerno hitreje kakor
zdaj. Bučno življenje ovira smotreno premišljevanje.«
Kdisonova delavnost zasluži največje občudovanje. Vedno se je jezil, če so mislili ljudje, da mu letijo izumi kakor ocvrti piščanci sami v usta. »Ta ni genialen,« je pravil, »kdor pozna samo trenutne sijajne domisleke. Potrebuje še vztrajnost, da jim po večletnem napornem delu poda praktično uporabno obliko« Če je bil zatopljen v novi izum, ni zapustil delavnice noč in dan ter pozabil na kosilo in spanje. Tudi na višku slave je ostal prav tako priden kakor v vlogi raznašalca v mladosti. Pred 20 leli so mu priporočali prijatelji s Fordom na čelu več mesecev počitnic, ker so se bali za njegovo zdravje. Odgovoril je: »Ne, zdaj še ni čas za počitek. Počakajte, saj sem že izdelal načrt za bodočnost. Ko bom 70 let star, si bom privoščil samo osemurni delovnik. S 73 leli se bom pričel po modi cb- j lačili in nositi ovratnike. Z 80 leti se bom naučil kvariati in bom dvoril lepim damam. S 85 loti bom naročil snioking in obiskoval vsa svečana kosila ter proslave. Ko pa bom 00 let star, boni sploh šel v pokoj in potem živel 30 blaženih let.« Usoda mu je naklonila 85 let in je delal do zadnjega. Njegov asistent ga je nekoč vprašal, kako ulegne tako malo spati kljub sfi lnemu napornemu delu. Starec mu je odgovoril: »Zdravniki, ki priporočajo osem-ur<io spanje, so lenuhi. Ne poznani nobenega slučaja, da bi komu koristila po nepotrebnem prespana ura. Nekoč ponoči me je zbudil neki ropot. Hudo sem bil ulrujen in že hotel takoj zopet zasmrčati. A spomnil sem se, da sem imel pred kratkim javen govor. Držal sem
cilinder ▼ dvignjeni roki in zapazil, da se stresa od mojega glasu njegovo dno. Takoj sem se potrudil premagati zaspanost in pričel
ugibati naprej. Naposled sem izumil membrano. Če bi me spanec premagal, ne bi bilo fonografa.«
Vendar je narekovala Edisonu njegov prvi izum službena nemarnost! Ko se je ponesrečil v vlogi založnika in kemika, je postal telegrafist. Moral je ponoči lakoj oddajati naprej službene brzojavke. Ravnateljstvo je vedelo, da mladi uslužbenci radi dremljejo, radi česar zaostajajo nujne vesti. Zato jim je naročilo, da bi vsako uro brzojavili osrednji postaji številko »šeste. To bi pomenilo, da bdijo. Edison ni spal. toda rad je čital elektrotehniške knjige. Nekoliko mesecev pozneje je opazil nadzornik, da oddaja Edison čudovito vestno domenjene šestice, a kljub temu so tožili uradi, da vedno prekasno dol-ajajo njemu zaupane brzojavke. Preiskava je ugolovila, da je izumil Edison aparat, ki je avtomatično vsako uro oddajal šestice. Sani je med tem čital priljubljene knjige, ne da bi se zmenil za na-kopičone brzojavke. — Življenjske neprilike so mu narekovale tudi drug nepoznan izum. Nekoč je stanoval v zanikarni sobi z neštevil-nimi sienicami. Zaman je kuhal krop in sipal sirup. Plini, ki jih rabijo sedanji razkuževalei, takrat še niso bili znani. Edison je pritrdil na zid nad posteljo dvojni trak iz pločevine in ponoči sprožil elektriko. Sleherna stenica, ki mu je hotela piti kri, je postala žrtev morilae električne slruje, ko .je stopila na pločevino. Od tedaj je Edison mirno spal.
Frtaucku Gustl ma beseda
»Ti Cene, zdej sva s pa tala imenitna ura ud ush plati pusten ugledala. Kej druzga pu-sebnga na tela gmajn tku ni za videt. Na kera plat ja čva pa zdej mahnt?« sni pu-drezu Ceneta, Čš. zdela me pa že spet žiher peleš na kašna južna, sej sva se za dons že zadost na-štrapecirala.
>8e tistala ta lepa palača tamla na vogle, ke je usa n fnlarjeh, b s rad mal bl natančn ngledu, ke sva že glih tlela. Prauja, de maja enga hedu lepga svetga Flurjana u vež, de na vogn ahta, ke na tiste blicoblajtarje, al kokr prauja ta mlad: strelovode, ke jh nakter na vrh strehe pustaulaja, pametn Ide nč dost na drieja. Pa maja tud prou. Kene, ti*ta špica na streh strela še clu nase uleče, Ide čja se pa vnder strele ubrant. Če pa enkat že treš, pn tku ni no-be nga pr rukah, de b hitr vogn pugasu, ke se prostovoln gnsiuri, pa puklicn gasiuci zadne čase špeteraja med «aba, kdu ma prou za prou pravica u Tblnn vo«m gasit.*
»Noja, če že ni drgač, pa s še tu puglejva. Sej je nazadne že use glih, če pu ure preh južnava al pa puznej,« sm spet štenknu Ceneta, ke men je res že pušten pu trebuh krulil. Kua pa tud mislte, takla ugledvajne čluveka pušten scera.
»A viš kok je res lep svet Flurjan. Kar tiči jetnle, tku se svet. Pa velek je tud ket Goljat. A ni fajn?c je uskliknu Cene, ke sva stupila not u veža. »Viš. midva sva ket dva frkulina preke nem. Sam tu je škoda, de sa ga pustaul kar tlela u veža, ke ga mal kdu vid. Ta b pasu vn preti hiša gor nad vežne urata, kakr stuji tist šlosarmajstr, al
kua je tam u Gaju ule zadt za nebutičnkam, al pa gor na streh, kokr stuji tisteli dvanajst apostelnu na Delusk zborne. A b na blu bl fajn?«
»Men ee tud zdi, de b blu bl fajn. Vidu 1) se ne sam iz cele te gmajne, že z Grintuca dol b se vidu, pa iz Janč tud. Ampak na svetu b se pa ne douh, ke use te lepe farbce b hmal obšisale, če b stau na deže pa na sonc.«
»Tiet maš pa tud prou. Kar pestima tku ket je. Geepudi, ke maja take rči čez, že veja, kua delaja in kua je prou. U usaka reč tud na smeva sojga nusa utekvat. Stupiva raj kela čez, de s spet mal duša prveževa. Mene se sam še na en nitk drži.<
»Zdej maš pa ti enket prou. Tud moja duša je že u navarnast. Želodec mam pa že tku zgr-bančen, ket suha hruška.« sm jest Cenete prtrdu. »Veš, kašna suha drauska klubasa b se nama zdela fajn prlegla. Saj kej druzga zdej tku nimaja nker fertik.«
»Kašna klubasa prauš, de b se nima prlegla? Drauska?« se je Cene začudu. »Pu pravici rečen: drauske klubase pa še u sojm žeulejn nism jedu. A sa dobre?«
»Menda ja. Glih take so. kokr krajnske. Sej veš. klubasa je klubasa, sam prekrstil sa ja drgač, kokr sa Krajnska šparkasa.«
»Aja, pol jc pa kej druzga, če je res tku. Kar hitr etopva. Jest sm že ferbčen, če sa res prekr-šene klubase glih tku dobre kakr sa ble krajnske. Veš, na kršen vin jest doet na držim.«
»Pena. čenča. Kdu pa ud vina guvari? Vina ja du zdej še nlsa krstil. Mama ja še zmeri pristn-ga dulejnea s Trške gore in iz Gaduve peči. Pristn-ga Štajerca rz Lutomera. Pa dalmatinca mama še tud, čeprou b dalmatinca žihr mal prekrstil. Ampak vin al |>a klubasa. Tu je ja use kaj druzga. Drauska klubasa je še glih taka, kokr krajnska. Šparkasa, pa prauja, je zdej. ke je prekršenn. še bulš kokr je bla preh. Astn, kua se uš renerču.«
F. G.
VATA
za odeje in v tablah vetlno v za'ogi
Tovarna vate Arlielter, Maribor.
ČUDO DANAŠNJEGA ČASA!
„НОВВГ
ameriški univerzalni preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvalmc in odlikovanj. Vsaka škatla ima obširno navodilo za nporabo. — Zahtevajte povsod. — Generalno zastopstvo: »H0BBY« A. R., Beograd, Cara Uroša 19. - Telefon 23-0-13.
Ogledala
«eh vrst, velikoiti in oblik
Steklo
zrcalno 6—8 Oiu. maiinsko 4—6 mm, portalno, leuaac »labnster itd.
Spectrum d. d.
L|ublfana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Oaijek
Popolnoma varno naloitte svoj denar v
Vzajemni posolilnlci
▼ Ljubljani, r.tio.t na MikloSičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se 0brestuie)0
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovtca delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
naor Kolo! dalo* Halo! Halo?
Ogromno znižane cene I Ogromno znižane cene 1
Barvalo SC razparani plašči po l>in 30'—
celi plašči.....po Din 60'—
gladke plaščne obleke po Din 3 J — itd.
Opozarja se, da v barvo oddano blago ludi iz vrstno likamo
— Za pristnost barv in prvovrstno delo se jamči — Prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica
Ivan Taček
Gosposka ulica 21 CBLJE Gosposka uliea 21
M. Osterman, Kranj
mesarija in prekajevnlniea.
Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zad uga z neome eno zavezo v Liubliani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez v akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vlogi: znašajo nad 180 mitlionov dinarjev.
n
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prekineva ulica štev. SO (v lasincm poslopja)
Obrestovala vlog, netim In pridale vrstnih vrednostnih trapirln. deviz le ulit borzne naroČile, nredoiml m kredit) neke vrste eskomot la Inhaio menic tir Mtaile v tu- li inoamitra. safi-deooaiti Mi. M.
Brzojavne: Kredit Liubliana Tel. 2040. Z4S7. Z54B: interurtan 1701. Ж

J. V.:
Stremi zvonovi
mogel zatisniti trudnih, objokanih oči. Mislil je na mater. Rad bi molil zanjo; a tudi moliti ni mogel. Spet je zajokaL ker ni mogel na p< kopališče, ker ni mogel neati vsaj en cvet na materin grob. Ali vsaj svečico bi bil rad prižgal, saj je bila mati tako dobra, tako rad jo je imel. Pa je spet zaslišal neusmiljeno mačeho, ki je vihtela palico nad njim in spet je zajokaL
Takrat se mu pa zazdi, da se ga je dotaknila roka. Prestraši se, morda je spet prišla grda nafeha. Odprl je oči in ... oh, mati, prava, živa mati je stala pred njim, tako lepa, smehlj^j'ča se. In za nio cela procesija an-gelcev. In mati ima na glavi venec, lep, zlat
venec, lepšega, kot ga je bil želel Janko za njen grob. Tako lepega ni videl v vsem bogatem mestu. In angelci nesejo drugi venec, prav tako lep, ki je bil namenjen njemu.
»Moj Janko, prišla sem pote in ti prinesla venec,« je spregovorila mati in se nasmehnila.
Angeli so zapeli nebeškosladko himno.
Prav tisti čas je tam v revni, mali sobici umiral mali Janko.
Zadnjikrat je še zatrepetal z očmi in zgenil z ustnicami:
»Mati.. .«
In angeli so mu pripeli srebrne peroti in pohiteli z njim v raj.
Mamica, slišiš, s tremi zvoni. Tako žalostno s tremi zvoni, kot takrat, ko smo našega očka pri cerkvi v zemljo zakrpali. Mamica, ah, takrat smo jokali. Slišiš, spet s tremi otožno zvoni. Povej mi, kdo spet je umrl?
Sinko, pri cerkvi je mnogo grobov, poleg očka jih mnogo spi — zato tako joka pesem zvonov.
J. V.:
Jankov ialostn«
in veseli praznik
Janko je bil bolan, hudo bolan. Cisto sam Jb ležal v majhni sobici, ki je bila vsa mračna in okajena, skoz majhno okence je prihajal majhen žarek svetlobe, vendar je Janko po-mal samo noč in mrak, dneva pri njem ni bilo nikoli.
Nekoč je bil tudi bolan. A takrat je prišla mati in ga vzela v naročje in mu prinesla zdravil. Zdaj ni matere, umrla mu je. Imel je sicer drugo mater, a ta je komaj vsak dan trikrat vstopila v sobo in mu prinašala nekaj jćdi podobnega. Nikdar mu ni privoščila prijazne besede. Nikdar ga ni vprašala. če mu je kaj bolje ali kaj ga boli. Oče se je vračal pozno zvečer in zjutraj zopet zgodaj odhajal.
Janku je bilo vedno hujše, v grlu ga je sačelo čudno dušiti, a ni več čutil bolečin, ni več vedel, kje je, kdo je pri njem. Zazdelo se mu je, da hodi po tujih, daljnih krajih, med samimi neznanimi ljudmi. Sam stopa po mokri cesti, bos, razoglav, lačen in zebe ga.
Srečava množice ljudi, vsi so črno oblečeni, vsi hite, hite. V rokah nosijo velike vence svežih rož, zavoje sveč. Na pokopališče bite, da obiščejo svoje drage, da jim kot zadnji opomin prižgo sveče na grobovih in jih obsujejo s cvetjem.
Janko se spomni svoje matere, ki tudi epi, za vedno spi. Iz vsakega oče?a mu privre težka solza, zdrsi čez lice in pade na mokra Ua...
Da, ko bi tudi on...
Zdaj je že hodil po domačem mestu in erečaval vedno večje gruče ljudi, ki so hiteli, hiteli.
Vsitavil se je pred veliko izložbo, kjer je lepo dišalo po svežem cvetju, med vrati so se drenjali ljudje, vsak je nesel lep venec.
Da, ko bi tudi on... tudi on nesel tak venec na materin grnb. Tako vesela bi bila mati v nebesih. Da, ko bi tudi on mogel. ..
Dolgo je stal pred izložbo in nemo zrl v Sipe. Mračilo se je že in mraz ga je neusmiljeno stresal. Zastonj so bile njegove lepe s=a-ije o vencu.
Sel je domov.
Mačeha je že od daleč vpila nad njim, ffeš, kje si se tako dolgo potepal?
»Nič ne dobiš večerje! Takoj se mi spra-»i spat!«
Janko je zajokal in odšel. A dolgo ni
Oroslava:
JVoč Vseh svetih
Stari grobar Ambrož je še parkrat potegnil iz pipe, potem pa jo je pečasi odložil, se odkašljai in začel pripovedovati:
»Zgouilo se je to takrat, ko sem prvo leto služil pri rajnem grooarju Martinu, svčti mu večna luč, hud nicžak je bil, a dobra duša. Nisem bil še štirinajst let star, ko so me oča dali h grobarju. Meni ni bilo nič kaj po volji iti služit h grobarju, kajti moram v svojo sramoto priznati, da sem bil v mladih letih precej strahopeten. Moj oča pa so bili trd možak, nobena prošnja ni pri njih zalegla, moral sem h grobarju. l'a fudi grobar ni bil nič boljši. Ce sem se količkaj upiral, je takoj zavihtel nad menoj žilavlco, ki jo je zaradi hrome noge vedno vlačil s seboj in jaz sem ga raje ubogal, kot pa da bi bil lepen. Pred Vsemi svetimi sva imela z grobarjem veliko dela. Morala sva popravljati in snažiti grobove. Pri tem delu se je slari grobar pre-hladil in na praznik ga je napadel tako hud revmatizem, da je moral ostati v postelji. Tisti dan je bilo na pokopališču vse polno ljudi, ki so prinašali rože in prižigali na grobovih lučke. Ko pa je nastala noč, so grobovi osameli. Ljudje so odšli, le lučke so ostale, gorele in mežikale, kot svetle zve/dice na črnem nebu. Tedaj pa je rekel grobar in pri tem gro eče zaropotal z žilavko, ki jo je imel na stolu poleg postelje:
»Ti, Ambrož, pojdi no, in pogasi sveče na grobovih!«
Meni je zastala sapa. Ponoči, na pokopališče, huuu! Obotavljal sein se. Grobar pa je vedno glasneje, vedno bolj grozeče udarjal z žilavko ob tla. Vedel sem, da če ga ne bom ubogal, me bo kljub revmatizmu pošteno na-mahal. In sem šel.
Srce mi je trepetalo, noge so se mi tresle, ko sem stopal med grobovi. Krenil sem na desno, kjer so bili pokopani otroci. Teh me je bilo še najmanj strah. Neprestano opre^u.oč okoli sebe, sem se približal prvemu grobu in hotel upihniti svečo. Tedaj pa mi je zastala roka. Noga mi je kar sama stopila nazaj. Ves mrtev od strahu sem se sesedel ob bližnji cipresi. Hotel sem zapreti oči, pa jih nisem mogel. Moral sem gledati, gledatt ...
Iz lučke, ki sein jo hotel upihniti, se je dvigal dim, ki je posta al vedno večji in vedno bolj bel. Nazadnje se .je izpremenil v deklico, ljubko in milo, oblečeno v dolgo belo haljo. Po vsem pokooališču so se začuli vesnli otroški glasovi. Prestrašeno sem opazil, da iz vseh grobov, iz belih plamenov stopajo dečki in deklice, večji in manjši, vsi oblečeni v bele halje. Vse rože, s katerimi so bili fkrašnni njihovi grobovi, so zažarele bleščeče beto. Otroci so se smejoč sklanjali nad nje in nabirali velike svetle bisere, s katerimi so bile posute. Iz biserov so si spletali krone in vence in si jih prilagali na glavice. Deklica, ki mi je bila naj' ližja, se je začudila vsa srečna: »Jej, koliko biserov je na mojih rožah in koko lepi, veliki so! Nista me še pozabila očka in mamica; mnogo so*z sta pre'ila danes na mojem crrobu < — Spletla si je iz Irserov visoko kr^no in si z njo okr-'dla glivico.
Ko so imeli vsi iz biserov krone in vence, so se pri'eli za roke in veselo za rajali. Samo droben deček je obsorM na svoem probu in jrkal. Njegov <»robek je bil ves s o'evel^m porastel, na njeni ni bilo rež in mali deček
si ni mogel splesti venca iz bisernih solz materine in očetove ljubezui. In zato je mali deček jokal. Meni se je zelo zasmilil. Mahoma me je minil ves strah. Hotel sem stopiti iz skrivališča in pokloniti dečku mej novi noželc, da bi ga potolažil. Zdajci pa je blesteča luč » lila žalostnega fantka. Dvoje belih duhov se je sklonilo nanj in mu položilo na glavo ognjeno žareč venec iz rubinov. Začula sta se glasova, tako mila kot zvonenje strun angelskih harf: »Sinko, ne jekaj! Ne moreva ti prinesti rož, ki so jili prinesli živi starši svojim otrokom, kajti na večnih poljanah ne cveto. Prinesla sva ti pa ta venec iz rubinov, brušenih v ognju najine ljubezni, ljubezni očeta in matere, ki je kot večnost sama, vsa večna.« — Deček se je zasmejal in presrečen prožil ročici očetu in materi. Beli duhovi otrok so jih obstopili ln veselo zarajali okoli njih.
Mene pa je ta prizor tako ganil, da sem pozabil, na se nahajam na pokopališču in so oni, ki sem jih gledal, samo duhovi umrlih — in sem na glas zaihtel. Tisti hip pa je močan veter potegnil preko pokopališča. Otroci in deček z rubinastim vencem so izginili, luči na grobovih so ugasnile. Meglena svetloba zgodnjega novemberskega jutra je ležala nad pokopališčem in jaz sem ves premražen in zmeden odtaval domov. Stari grol>ar mi ni verjel, ko sem mu povedal, kaj sem doživel, vendar hud tudi ni bil. Vstal je in mi lastnoročno skuhal čaja, kajti močno se je bal, da sem se prehladil, ko sem bil vso noč zunaj. Tista noč je ostala neizbrisana v mojem spominu in za čudo, od takrat me ni bilo nikoli več strah pred mrliči.«
Grobar je končal in si iznova nažgal pipo, mi pa smo se vsi kot enih misli, zastrmeli v okno, za katerim je molčala temna skrivnost noči.
Sten s" a ara
Tika — taka — tika — kakor klepetulja stara mma venomer z jezičkom stenska ura in naa kara:
Ura šest je. dr-dr-dr-hej. ne>koncu, vi zaspanci! Zajtrk že kadi se v skladi: mleko in koruzni žgancL
Ura osem je ... Ze glfsno šolski zvonec je -apel. Kdor bo šolo zanemarjal — ta nikdar ne bo vesel.
Tika — taka — tika — dan za dnem tako priganja nas in zlata mlada leta v črno p r oš los t nam odganja.
Zn bistre glave
Rešitev zlogovnice.
1. Belgrad. 2. Ljubljana. 3. Zagreb 4. Kamnik. 5. Maribor. 6. Novo mesto. 7. Ni vse z'ato, kar se sveti. 8. Tolovaj Mataj. 8. St. Miklavž. 10. Rožnik.
Pravilnih rešitev je bilo topot 236. Za nagrado izžrebana je bila: Draga Kante, učenka V. razr. v Lichtenlhurnovem zavodu, Ljubljana. Dobi knjigo: »Mali lord«.
M. K.:
Črna žalost
Peresni in sab*fa
Konec.
3.
In so se nekega dne zopet odprla vrata ■ooe, kjer je sameval peresnik s svojim go-aoooarjem. Cez prag je stopil hrabri vojščak oabljevič z bridko sabljo za pasom.
reresnikov gospodar, pisatelj Navi Rak-nac, se je zgenil iz svoje zamišljenosti. Odložil je peresnik in uprl oči v vstopivšega gosta. In se mu je nekaj kakor krik bolestnega začudenja iztrgalo iz grla:
»Ali sanjam, ali je resnica? Si ti, ali je tvoj duh?«
»Jaz,« je tiho dejal gost in žalostno povesil glavo. »Toda komaj dobro polovico me je še.. ,« In je s kalnim pogledom pomeril bergljo, na katero se je naslanjal...
Jezus, kaj so naredili iz te'ie, se je zgrozil Novi Raknac in se zastrmel zdaj v levo hlačnico hrabrega vojščaka Sabljeviča, zdaj v njegov desni rokav. Oba — hlačnica in rokav — sta prazna mahedrala po zraku ...
Hrabri vojščak Sabljevič se je bridko-resno nasmehnil: Vidim, kaj te bode v oči. Le nič se preveč ne čudi. Kar sem iskal, sem našel: granata mi je utrgala roko in nogo. Prekletstvo vojne je zahtevalo tudi od mene
žrtev. A bolj kot so me bolele rane, me boli zavest, da ni imela domovina nobene koristi od te žrtve... In nisem jaz edini; na tisoče in tisoče jih je, ki so brez koristi pustili v vojni vihri najdragocenejše: svoje zdravje. Po-kvečeni in pohabljeni bodo zdaj romali skozi življenje — v nadlego in spotiko vsem.«
»Kakor vidim, prijatelj, se nisi izpremenil samo na zunaj, spremenil si se tudi na znotraj. Ali se več ne spominjaš, kdo je bil, ki se je nekoč najbolj navduševal za morilno klanje?«
»Priznam svojo zmoto. Bil sem takrat največji bedak na svetu ... Prijatelj, zdaj vem: vojna je najhujše gorje, največja strahota za človeštvo. Vsem onim, ki se navdušujejo zanjo bi privoščil, da se jim zgodi, kakor se je zgodilo meni — potem se bodo spametovali vsi. Nekoč sem kričal: Pest in sablja, bombe in granate, puške in topovi — to so reči, ki prinašajo narodu slavo in ugled. Бапез, bi zakričal, da bi odjeknilo na kraj sveta: Proč z vso to ropotijo, ki nam je v sramoto in pogubol«
Ves skrušen in potrt je odložil sabljo in jo — prav tako kakor nekoč — prislonil k mizi.
Tedaj se je tndi peresnik predramil iz svoje zamiš'jenosti in pozorno premotril gospodično sabljo od vrha do tal.
»Oho,« je presenečen zaklical, »oho, midva sva se pa že nekoč videla, če se ne motim,«
»Sva se,« je tiho odgovorila gospodična sablja in ji je bilo silno nerodno. Nič več se ni ponosno lesketala kakor nekoč; vsa skru-šena je bila, vsa pohlevna in s temnimi madeži pokrita ...
»No,« je nadaljeval peresnik, »no, ali ste mnogo časti in slave priborili domovini? Dajte, dajte, povejte — sem močno radoveden!«
Gospodična sablja je v zadregi zakašljala in — molčala.
»Kako pa kaj s krvjo? Ali se jo doeti prelili?« je neizprosno silil vanjo peresnik.
Gospodična sablja je v sramu povesila glavo in — molčala.
Kako vas bodo pa zdaj nagradili za zasluge, storjene domovini? Ali vam bodo postavili spomenik?«
Gospodična sablja je predobro vedela: med staro šaro jo bo njen gospodar vrgel — takšen bo konec njene častihlepnosti in ošab-nosti... Se niže je povesila glavo in — mol. čala. In molči še danes in bo molčala na vekomaj. Besede ljubezni pa, ki so se zlile pe-resnikovemu gospodarju v onih strahotnih dneh nevarnosti iz srca, besede, ki jih je peresnik napisal na papir, pa bodo do konca dni govorile milijonom. — Tako je neznatni peresnik doživel dan svojega poveličanja in uro zmagoslavja nad domišljavostjo gospodične sablie.
Tinka, tonka, tinka ... Bridko joče Minka: očka so ji vzeli, v črno jamo deli.
Sama je ostala zdaj, sirotica, sama kot na vrlu strta rožica.
Mamo črna žalost v grob je položila, očka v črnem ruvi skala je ubila ...
Tinka, tonka, tinka... Mehko zvon pozvanja. V grenkih solzah Minka se nad grobom sklanja
Mesečna noc na poljani
Lepa je mesečna noč na poljani I Izkoprnelo srce bi v sladkosti neznani... Izpod vsakega grmička se ti l«jka smeji in pravljica' iz >Tisoč in ene noči«.
Lepa je mesečna noč na poljani! Prijatelji moji, če niste zaspani, odprite oči, odprite ušesa — pa vas povedem v njena čudesa--
Zvezde pod jasnim se nebom sprehajajo, beli oblački okoli njih rajajo. Vsenaokrog po samotnem lazu pa s črnimi krinkami na obrazu čudne, prečirdne nočne pošasti begajo,
svoje kosmate roke po nas steza jo:
sence, sence pod orjaškimi hrasti.
Daleč nek'e za spečo vasjo pa cvili in h rope
trudno, zamolklo kot v mlinu stope divji povodni mož — tolmun.
Kje pa so škratei? l»oste vprašali. Skratci, hojej. so se skrili pred nami v svoji globoki podzemski jami. Tam so sedli na ogromno kad — zbali so se za svoj zaklad.
Joj. pa da nismo vzeli s seboj vsak po en lonček, prijateljčki, joj! Razlopl eno zlato mesečino zajeli bi vanje — in dovolj bi do smrti imeh...
Križaljka „Angel varuh"
Bmiede pomenijo:
Vodoravne: 1. igralna karta; 4. nikatnira; B, predlog; 7. niknlnica; 8. rožnik; 9. osebni zaimea; 10. dva soglasuika (kratica zn lastnoročn*); 12. II-valca. ki živi na umazanih slavali; 13. oblika glagola hiti; 15. samoglasnik; lfi. viklik; 17. črka; 19 oziralni zaimek; 21. nikalaica; 22. žensko krstn« ime.
Navpično: 1. božji služabnik; 2. oblika glagol« hiti; 3. (tamača tival; 6. škodljiva žival; 9. osebni zaimek; 11. kar ima krava zadaj; 12. s čimer merimo čas; 14. iglas o drevo; 18. osebni zaimek; 20 število; 21. predlog.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 8. oktobra t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Ena od pravilnih rešitev br izžrebana za lepo nagrado.
анаааанмнаксввпааЕавнипм
Halo, otroci!
Ali sto že vsi naročeni na
»VRTEC« IN »ANGELČEK«?
Če še niste, se naročite takoj!
Sta to najlepša slov. mladinska lista..
Domače ognjišče
Pravni nasveti
Noplačani dolg. R. M. Z. Pred dvemi leti ste kupili pri nekem trgovcu nekaj blaga; zmanjkalo Vam je nekaj denarja iu ste ostali dolžni 58 Din. Trdno pa ste prepričani, da ste ta dolg plačali v naslednih dneh. Sedaj Vas trgovec opominja nn plačilo tega ostanka, češ, da v knjigah ta dolg še ni črtan. S trgovcem sle se sedaj zaradi tega prerekali, vendar je vsak ostal pri svoji trditvi in Vam grozi trgovec s tožbo. — V morebitni pravdi bo važno to, ali in kako ima trgovec svoje knjige v redu vodene. Če bo končno prišlo do zaslišanja strank, ko sodnik pač tisti stranki moral verjeti, ki bo s svojo izpovedbo napravila boljši vtis. Prerokovati izid tožbe je nemogoče.
Porodnina. E. G. K. Pojasnilo o tem smo že dali na tem mestu. Če ob času poroda sploh niste bili zavarovani pri OUZI), nimate nobene pravice do porodnine, čeprav ste v prejšnjih letih bili zavarovanec OU/.L>.
Stanovanjska odpoved. I. G. B. Dobili ste stanovanjsko odpoved na 3 tedne, češ, da potrebuje gospodar stanovanje za svojo hčerko, ki se ima poročiti. Glede odpovednega roka niste imeli z gospodarjem nobenega dogovora. Ker se ne morete tako hitro izseliti, prosite za primeren nasvet. — Če ni bilo med Vami in gospodarjem nič dogovorjenega glede odpovedi, veljajo za Vas odpovedni roki, ki so v Vašem kraju običajni. Za ta rok poizvedite pri občini. Za ustno odpoved sporočite gospodarju, da je ne vzamete na znanje. Vsled lega Vam bo moral sodnijsko ali pismeno odpovedati v običajnem roku. Zoper to odpoved zopet še lahko ugovarjate, tako da se stvar zavleče nad B tedne in boste med tem že našli stauovanje.
Preklic žene v časopisju. F. K. L. Ker je Vaša lena napravila pri raznih trgovcih nepotrebne dol-
Sve, ki ste jih morali za njo plačati, ste dali v evnem časopisu oglas, da niste več plačnik za dolgove svoje žene. Kljub temu oglnsu pa je žena delala še naprej dolgove iu sedaj Vam preti trgovec, ki je prodal ženi razno manutakturno blago, da Vas bo tožil. Vprašate, če ste dolžni kljub objavljenemu preklicu plačati dolg za ženo. — Po zakonu je mož dolžan zakonsko ženo po svoji imovini dostojno vzdrževati. 2ena pa je dolžna, moža v gospodarstvu |>o svojih močeh podpirati. Iz tega sledi, da sme žena sama nakupovati vse, kar se običajno potrebuje za dom (špecerijo. obleko itd.) in da je mož plačnik za take ženine dolgove. Samo preklic žene v časopisju moža ne reši te zakonite dolžnosti. Le če bi bila žena po sodišču preklicana zaradi zapravljivosti, pijančevanja, slaboumnosti itd., potem ni mož dolžan plačati dolgov, ki jih je napravila preklicana žena.
Spor zaradi plačila kupnine. F. P. 2. Vaš oče je prodal lesnemu trgovcu tesan les. Del kupnine je plačal kupec očetu pri prevzemu lesa na kolodvoru. Medtem je Vaš oče umrl in Vi ste podedovali po očetu posestvo in to terjatev za prodani les. Sedaj pravi t« trgovec, da je imel z Vašim pokojnim očetom dogovor, da plača ostanek lesa takrat, ko bo dobil plačilo od drugega trgovca, komur je les naprej prodal. Ta kupec pa je prišel ob premoženje, tako da lesa še ni plačal. Ker Vam oče o takem dogovoru ni nikdar nič pravil, vprašate, če lahko kupca tožite na takojšnje plačilo ostanka kupnine. — Pri morehitni pravdi bo od-iočiven dogovor Vašega pok. očeta s kupcem. Ce niso pri tem dogovoru bile jirisotne priče, bo sodnik moral zaslišali stranke. Vi boste pač le to mogli povedali, kar Vam je povedal pokojni oče. Če bo nasprotnik tudi kot stranka zaslišan potrdil to. kar sedaj trdi, in če ne boste mogli verodostojnosti nasprotnikove izpovedbe omajati, se bo pravda odločila v Vašo škodo.
Izpolnitev poeodbe. A. 0. B. Sosedu ste prodali leta 1929. nekaj zemlje. Pogojeno je bilo. da ima kupec postaviti na mejo do avgusta 1030 novo ograjo; staro ograjo pa dobi prodajalec. Ako pa kupec v tem času ograje ne postavi, jo sme postaviti prodajalec na kupčeve stroške. Sosed nove ograje se ni postavil, pač je je dobil stavbno dovoljenje, da ob meji postavi delavnico. Z zgradim delavnice pa še ni začel, češ, da je splošna kriz«. Vprašate, če lahko soseda prisilite, ds postavi ograjo. — Ce Vašega prvotnega dogovora s sosedom niste spremenili, je sosed še vedno dolžan postaviti v smislu dogovora novo ograjo, brez ozira na to, da je med tem časom dobil stavbno dovoljenje za zgradbo delavnice ob meji. Dajte sosedu primeren rok. da postavi sam novo ograjo in mu zapretite. da jo boste v obratnem slučaju sami postavili na njegove stroške. Stroške postavljene ograje Vam bo moral sosed povrniti.
Svet pred kovačnieo. J. Z. M. Med Vašo koračnico in sosedovo hišo je 10 m sveta; 1 m spada h kovačnicL, a 9 m k sosednji hiši. Ves ta svet je uživala kovačnica že 150 let Sosed zahteva sedaj od Vas. da mu plačate v bodoče najemnino za ta svet, sicer da bo la svet zagradil. — Če je sporni ■osedov svet pred kovačnico bil v zadnjih 30 letih vedno uporabljen od vsakokratnega kovcči pri izvrševanju kovaške obrti, tako da so n. pr. tam stali konji, vozovi itd., potem ste s svojimi predniki vred pridobili za kovačijo služnostno pravico do spornega sveta, ki je Vam sosed ne more več vzeti.
Draginjska doklada za mater ne pripada. R.
B. C. Drž. uradnik živi v skupnem gospodinjstvu z materjo, ki je vdova po služitelju in ima 500 Din pokojnine. Brez sina bi mati skoraj ne mogla Izhajati Ali bo mogel sin ilobiti draginjsko do-klado za mater? — Po zakonu pripada drž. uslužbencu draginjska doklada za ženo in otroke. Za mater pa zakon ne določa draginjske doklade. Četudi živi s sinom v skupnem gospodinjstvu.^ Tako izjemo nepravi zakon le zn hčer, ki po dovršenem 10. letu starosti svojemu cčetu-vdovcu gospodinji. Za tako hčer pripada očetu draginjska doklada, in sicer do možitve, najdelj pa do polnoletnosti.
Zgradarina. J. P. C. V domači hiši, katere lastnica je mati. izvršuje sin mizarsko obrt. Lastnica hiše se bavi s poljedelstvom. Do sedaj ni plačevala zgrndarine, letos pa je prejela mati plačilni nalog za plačanje zgradarine. Nalog je sprejel sin, ki ga je p^ založil. Ali je mati dolžna plačati zgra-dnrino? Ali se more pritožiti? Ali niso kmetske hiJe oproščene zgradarine? — Zgradarine so oproščene zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Ce pa se kmetovalec aH njegov družinski rlan prične trajno baviti z obrtjo, trgovino itd., potem izgubi kmetovalec pravico do oprostitve. Iz tega vidite, da gori navedena hiši ni oproščena zgradarine in bo prošnja ali pritožba zaman, dokler so v hiši izvršuje obrt. Zgradarino bo davčna uprava iztirjala od lastnice hiše ln se ne bo ozirala nn izgovor, da obrt izvršuje sin.
m
Prijava, na dohodek od zgradb. V. P. 2. Vaša ...ali ima v hiši izgovorjen »kot« dveh sob, ki jih pa ne uživa sama, ampak jih je oddala v najem. Ali se mora najemnina, ki jo prejema mati, v prijavi na dohodkih od zgradb vpisati? — Ker se smatra za davčno osnovo pri zgradbah, ki so od-
dane v najem, letna najemnina, boste morali seveda vpisati v prijnvo vsoto kosmate najemnine, ki jo v Vašem slučaju prejema mati. To bi bilo tudi v slučaju, če bi sobe ne bile oddano v najem.
V	tem slučaju bi pa morali navesti višino letne najemnine, ki se plačuje zn najbližje podobno stanovanje. Opozarjamo še, dn morete dobiti vsa podrobna navodila, kako se sestavijo prijave, pri županstvu. Davčne uprave so namreč, vsem županstvom dalo potom okrožnic vsa potrebnu navodila.
Notarski in odvetniški računi. M. L. P. Notarskih in odvetniških računov ne moremo na tem mestu obravnavati. Če se z zastopnikom glede stro- j škov niste pogodili, pa zahtevajte sodno odmero. Ali so bila ona dela, ki jih je Vaš zastopnik izvršil, potrebna ali ne, tudi ne morc-mo presoditi. To moro storiti le sodišče, ki se mu 6tavi v konkretnem slučaju predlog na odmero. Tudi ne smete misliti, da so vsi slučaji, s katerimi imajo opraviti odvetniki in notarji, enaki in da so stroški n. pr. vsake pravdo enako visoki. Zato je tudi na vprašanje, koliko bi stala ta ali ona pravda, nemogoče točno odgovoriti.
Občinska trošarina od žganja v Ljubljani. S. L. I
V	območju ljubljanske občine, a zunaj mitnice ima-
te sadni vrt. Iz nerabnega sadja skuhate žganje. Pri prenosu žganja v mesto, pa mitnica zanteva plačilo užitnine, dasi vse druge pridelke lahko prinašate v meslo, ne da bi bilo treba kaj plačati. Ali jc to postopanje mitnice pravilno? — Za žganje se ima plačevati občinska trošarina. To pa morajo po »naredbi o občinski trošarini mesta Ljubljane« plačevati proizvajalci, trgovci in uvozniki. Za »proizvajalce« predmetov, zavezanih trošarini, se smatrajo po citirani naredbi oni, ki jih izdelujejo pod kontrolo v mestnem območju. Očividno Vas smatrajo za takega »proizvajalca« in morate torej plačati trošarino. Za nekaj časa nameravate prekinili z mizarsko obrtjo, obrtni list pa hočete obdržati. Ali bo še ostal veljaven? Kaj je storiti, da v tem času ne bo treba plačevati davka? — Odjavite obrt pri okr. načelstvu in obenem sporočite davčnemu oblastvu, da ste prenehali delati. Ko boste hoteli zopet začeti v obrtjo, jo zopet prijavite okr. načelstvu in davčni upravi. Če se z obrtjo preselite v kraj, ki je izven občine dosedanjega kraja izvrševanja obrti, se smatra to za ustanovitev nove obrti in morate znova pri pristojnem okr. načelstvu prositi za obrtno dovoljenje.
Naš domači zdravnik
K. M. — LJ. Karlovarška sol, pristna in umetna, se običajno rabi kot čistilo, podobno kakor grenka sol, da se pa tudi upotrebljati v druge svrhe pri raznih boleznih prebavil in celo za zapiranje, t. j. ustavljanje nekih drisk. Kajpada človek, ki se močno in večkrat izpraznuje, hujša, t. j. zgublja na teži, že ker oddaja obilo vodo iz sebe. Ta način shujšanja, zgolj s čistili, ni priporočljiv.
Z. P. — M. Fibroliiin je že (nad 30 let) poznano in priznano sredstvo, ki mehča in odstranja bolestne zarasline, ki so dajo nategovati. Ako je v primeru vaše bolezni (zarasline prsne mrene) fibrolizin indiciran (t. j. kot uspešno sredstvo priporočljiv) ali ne, ne morem tako na daljo presoditi, poznam pa tudi primere vaše bolezni, kjer ne kaže odstranjati takih zarnslin, ker so mnogokdaj samo koristen proizvod prirodnega samozdravlje-nja. Posvetujte se vendar v tem pogledu z zdravnikom. ki vas je doslej zdravil in najbolje pozna potek in naravo vaše bolezni, ki je zelo različna. Vedite, da ni zdravnika na svetu, ki bi znal pri vsakem vnetju rebrne mrene preprečiti nastanek zaraslin. da pa zna to sredstvo smotrno upotrebljati vsak količkaj izkušen zdravnik v vašem mestu.
L. A. — K. Prebavne teikoče imate, hrana vam je enolična in nezadostna, največ se hranite s kruhom (menda svežim). Uživajte kruh nadalje, a samo dobro prepefen in najmanj tri dni star. Ker si ne morete izbirati hrane, preskrbite si kot dnevni priboljšek ali košček presnega masla ali košček domačega sira ali sveže jajce. Uživajte vsak dan kaj svežega, sli jabolka ali hruške ali zeleno solato. Mladim ljudem največ moti pn bavo hlastno jedenje. zalo jejte in pijte počasi, vsak grižljaj prežvečite temeljito in ga premešajte s slino!
J. T. — Č. »duha (menda pljučni em-fizem) pri polarnem človeku je težka in zdaj, v poznem letnem času. precej nehvaležna zadeva. Da se pa neduiia znatno omilili, knko pri vas, ne vem, zakaj neduh in njenih te/av je nmogo vrst. Ce prevladuje dušica (astma), je zdravljenje obrnjeno proti dušenju; če je kašelj suh in mučen, treba izloček dulnikov, ki je pregost in s primernimi zdravili zrahljati, če je izmeček obilen, gnojen ali ctlo dišeč, kar pomeni razkrajanje, ga treba omejevati, če pd je neduha izraz pcšauja srčne inoči, kaže srce krepiti, pa neduha odjenji ali celo izgine. Brez zdravniškega pregleda ne pcjdc! V vsakem primeru pa vam priporočam, dn se vadite v dihanju, zlasti v močnem, in knr se da globokem izdiha vanju !
S. A. — S. Z. Garje se dajo odpraviti uspešno z raznimi sredstvi, scve. vsako sredstvo treba prav rahiti. V lekarni kupljeno mazilo ni pomagalo. Bržkone otrok nima garij, zakaj mnogo je kožnih bolezni, ki močno srbe. a niso garje in jih treba zdravili drugače knkor garje. Ce se pa otroku stanje ni izboljšalo, predstavite ga zdravniku. ki bo lahko ugotovil naravo bolezni in dal primerno zdravilo.
Isti. Kar pet zdravnikov ste že obredel, a stanje se vam ni izboljšnlo. Čudim se, da ste sploh še živ, zakaj če bi vpregel v en voz pet konj ali volov, bi ga morali raztrgati. Na vaš«m mestu bi se jaz držal samo enega zdravnika in samo z njegovo vednostjo ali Se rajše po njegovem naročilu bi se obrnil Se do drugega, in uverjen sem, da bi moj v jarku zvrnjeni ali v bla*u pogreznjeni voz bolezni izvlekla na glndko cesto zdravja. Kaj vam jc, ali prav za prav, česa vam nedostaje. ne vem in ne morem vedeti, tudi ne. če ima misel o jetiki, ki se vam je znpičila r glavo. kekSno resno podlaga v vašem telesu. Zdi se mi pa prav močno, da je vaše živčno stanje zrahljano, nekako iz rnvno-
I težja. Posvetujte se torej s prvim zdravnikom, ki
ste se zatekel k njemu po pomoč, ali ^a s najstarejšim!
I. R. — M. Kostna otrdelost (ali skleroza)
je včasih zunanja odebelitev, včasih pn tudi notranja zgostitev ene ali več kosti. Tako spremenjena kost je v primeri z zdravo pravšno kostjo zavaljena in težja. Vzroki kostnemu otrjenju so različni, navadno krajevna vnetja ali poškodbe, včasih tudi splošni vzroki, kakor n. pr. strupovi in kužne bolezni. »Znaki« so seve tudi zelo različni že zaradi različnih vzrokov in še bolj po krajevni vrednosti in zmanjšani uporabnosti prizadetih kosti. V debeli knjigi ne bi mogel napisati vseh znakov, pomislite le na kosti v lobanji in nogi in vse, kar jih je vmes!
A. K. — M. Zamašen nos po večjem naporu in prehladu pomeni zastalo vnetno stanje nosne sluznice. Ker se vam to že večkrat ponavlja in — kakor se zdi — v čedalje hujši meri. bi vendar kazalo, da si daste nos (in gorenja dihala) preiskati in uporabljate kaj časa predpisana zdravila, zakaj samo z domačimi sredstvi bržkone ne pojde. Vam in vsem dnigim kolesarjem priporočam, da na kolesu dihajo samo skozi nos!
H. Г. — J. Ne bolna, ne zdrava, a naštevate mi kar rajdo bolezni in slavite še več vprašanj radi njih. Zdi se, da jc vse skupaj malo ali nič, izvzemši debelenje, ki vas dejansko teži. O prehrani takih ljudi, ki so zamaščeni ali so naklonjeni k'zamaščenosti. je bilo že nekajkrat pisano na tem mestu, zato opustim nepotrebno ponavljanje. So pa vrste zamaščenosti, ki n" nastajajo iz preobilnega jedenja redilnih snovi, tudi ne zavoljo mirovanja, marveč izvirajo iz notranjih vzrokov. Učenjaki sprav'jajo te vrste za-maščenesti v zvezo z delovanjem tako zvanih krvnih žlez, ki urejajo notranjo presnovo. Morda je prav ta vzrok tudi pr' vas in debelenje morda označuje bližajočo s° m eno. Tudi drugi znaki (živčevje in srce) govore v prilog moji domnevi. Posvetujte so z izkušenim zdravnikom, ki vas tudi preišče in dožene. v kakšni zvezi so vsa vaša raznovrstna mo'enja med seboj in kje kaže začeti z zdravljenjem.
A. Z. — S. v. IHstrophia musruloriim progres-siva, po naše: napredujoče jinenje ali sušenje mišičja je izrazito družinsko-dedna bolezen, lorej od vaše s'rnni nezakrivljena. Prevelik napor vtegne morila izbruh bolezni sprožiti in pospešiti razvoj, a v vašem primeru priča prav tako obolela sestra, dn je bolezen podedovana, ozir. prirojena. Krvno sorodstvo vaših roditeljev je bržkone nekega pomena zn postanek bolezni. Čemu se mučite' med seboj z očitki, kdo je kriv bolezni, ko si s tem grenite drug drugemu življenje, n nesreče ne izboljšate niti za trohico! Molče in vdano potrpite, drugi pa naj se uče iz te izkušnje, da zakonski zadržki zaradi sorodnosti niso kakšni srednjeveški
S. T. — Lj. Siromašen ste, usmiljenja vreelen. Ne vzdržilo nikjer, ne v šoli, ue v obrtnem učenju, ne doma, ne v tujini, in menite, da je krivda vsemu vašemu brezsmotrnemu begnnju v svetu, ne v vas, v materialističnem svetu, ki vas, čistega idealista, ne more razumeti. Močno se bojim, da vas bo to navskrižje čezdalje bolj trlo. Toliko razsodnosti glede življenjskih vprašanj, kolikor jo je v vaši mladi glavi, je gotovo v glavah vaših roditeljev in drugih vam znanih in mordn tudi drugih izkušenih ljudi. Njih se držite, njih ubogajte in vztrajajte pri tem ali onem, vam najljubšem poklicnem delu prav do konca, namreč do popolne usposobljenosti za samostojno poklirno življenje. Svet se suče ne ob vašem, ne mojem, ampak ob svojem tečaju. Bog r. vami!
Modne novosti
Jedilnik za mesec november
(Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgor. šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek, 2. nov. Kosilo: 1. Sadje. 2. Pre-tlačena koreninska juha in ocvrte kocke. 3. Goveji golaž in široki rezanci. 4. Riževe hruške. — Večerja: Koruzni pečenjak z malinovim sokom. Kostanj.
Torek, 3. nov. Kosilo: 1. Sadje. 2. Riževi cmoki v goveji juhi. 3. Oprčena govedina, čebulna polivka in pražen krompir. 4. Oblečena Jabolk«. — Večerja: Zeljne krpice, gnjat in solata.
Sreda, 4. nov. Kosilo: 1. Špinačna juha z jajci. 2. Nadevani krompirjevi cmoki in pretlačen fižol. — 3. Kostanjev riž s sladko smetano. — Večerja: Kuhan zdrobov štrukelj. Kuhano sadje.
četrtek, 5. nov. Kosilo: Sadje. 2. TolČena jetrna juha z ocvrtim grahom. 3. Naravni zrezki, praženo višnjevo zelje in pretlačen krompir. 4. Krhki flaneati in jabolčna pena. — Večerja: Omlet-na potica z gnjatjo in solato. Kostanj.
Petek, 6. nov. Kosilo: 1. Sadje. 2. Mlečni riž. 3. Pšenični vlivanc.i in čečpjjovn polivka. 4. Soparni krapi s ptičjim mlekom. — Večerja: Zdrobov kruh in jabolčna čežana.
Sobota, 7. nov. Kosilo: 1. Sadje. 2. Peterši-j ljevi štrukeljci na juhi. 3. Segedinski golaž in , žemljevi cmoki. 4. Omlete г marmelado. — Večer-i ja: Pražena jetra, testeni grah in solata.
Nedelja, 8. nov. Kosilo: 1. Sadje. 2. Kostna juha in ocvrti pešnmelj-cmoki. (Op. I.) 3. Judovska j pečenka, prnžen riž in jabolčni hren. 4. Tirolski ! štrukelj in angleška krema. (Op. TT.) — Večerja: j Ocvrti možgani, zabeljena karfijola in solata, i Čaj s pecivom.
I.	Ocvrti pešameljevi cmoki. Priprava: V« 1 j mleka, 2 dltg pres. masla, 6 dkg moke, 1 jajce. 1 i rumenjak, sol, mast za cvrenje'. V mleko daj sol in maelo, ko zavre zmešaj moko in mešaj tako dolgo, da se loči od ponvice. Mešaj potem še na hladnem in polagoma prideni jajce in rumenjak. Z žličko odblikuj male kroglice, katere ocvri na vroči j masti.
II.	Angleška krema. Mešaj v snežnem kotličku, i da dobro naraste, 6 rumenjakov in 14 dkg sladkorja. V to prilij yK 1 zavretega vina in postavi na ogenj, da se zgosti, prideni eoka ene pomaranče in pol limone, 5 dkg pomarančnega stolče- | nega sladkorja. Nadalje precedi in primešaj še 1—dkg želatine, namočene v oemlnki tople vode in 3 žlice ruma. Nato hitro zmešaj še trd ffneg štirih beljakov in žlico stolčenega sladkorja. Daj v oblikovalo in postavi na led, da ee etrdL
Norost je plašč, obSit s kožuvino (4). Podaljški kožuhovinastega ovratnika na plašču podobne barve gredo pod pasom iz blaga ler se končajo v čisto ozkih robovih.
Originalno je nositi kožuvino prišito na plašč iz rdečega sukna )5). Ovratnik se spodaj spremeni v nekak životek. Delo napravlja brhek in mladostni vtie ter je to posebno priporočati vitkim damam.
Največi zaklad staršev
je zdrav, lepo razvit otrok. Zdrav razvo)
otroka si zasiguramo s skrbnim in razunnim negovanjem. Pri poglavitnem delu otroške nege, pri kopanju in umivanju uj>orabljajte vedno Palmira-Baby milo, ki ne vzdržuje telo malega otroka eamo čisto, temveč ohranjuje tudi zdravo svežcet občutljive kože, obvaruje jo pred infekcijami, pekočih izpuščajev, vnetij in mozoljev. Za dame, ki imaje posebno občutljiv teint, je najbolj priporoo ljivo odlično Palmira-Baby milo.
Hugon Turk, izpr. trž. nadzornik:
Krušne vrste
Po uporabljeni moki in izdelavi testa razB-knjemo predvsem bel, polbel in črn kruh; prvi je pripravljen iz same pšenične moke, drugi iz mešanice pšenične in ržene moke, zadnji pa se napravi nli iz same r/.cne, večinoma pa iz moke, Id sc je izmlcla iz raznih zmesi (pšenica in ri je soržica, pšenice in ječmena, koruze, ajde in ovsa).
Najbolj redileu in najlažje prebaven, toda tudi najdražji je bel kruh, za katerega se ume«! lesto iz izvlečka pšenične moke (00, 0) ter z mlekom in maslom (prhko ali krhko testo), ali snmo iz boljše pšenične moke I z malo ali brez masla, ali iz slabejših vrst pšenične moke same umešeno le z vodo. — Mnenje, da je kruh, ki Je napravljen iz otrobnaste moke redilnejši. Je zmotno, ker so živilne snovi take moke težje prebnvne in korist večje vsebine živilnih delcev odpade radi težje prebave otrobnih kožic. Dober bel kruh se pripravi izključno le iz najboljše pšenične moke in s fiomočjo kvasa. Teslo se oblikuje v hlebce, štruce, žemljo, rogljice itd., kateri so po kakovosti, vrsti in obliki ter krajevnih običajih precej razlikujejo, ravno tako ludi razni dodntki kot mleko, maslo, jajca, začimbe (janei, kunina, sol) I. dr.
Polbel kruh se napravlja ali iz »srednjih vrst« pšenične moke brez primesi drugih mok. ali pa iz •soržčne« moke.
Črni kruh izdelujejo ali iz same riene moke, pri nas tudi iz same ajdove moke ali pa iz najrazličnejših gori navedenih zmesi. — Rumen kruh je iz koruzne moke. Pri črnem kruhu, iz-vietnši Čislo ržen kruh, rabijo za razlahljanjo (vzbujanje) testa vscjx>vsod le d rož je.
Kruh služi človeški prehrani in je kot tak silno važno živilo (hranivo) za najširše plasti, vendar sam zase ni povsem izdatna hrana, ker ima premalo beljakovin in tolšče; seveda se pa te lahko posebej dodajo.
V različne svrhe — predvsem za zdravniško-dijetske nnmene — napravljajo iz debelo zmletih mok kruh raznih imen kot n! pr. a 1 e u r o n kruh (iz navadnega testa, kateremu se primeša vleč (klej, Kleber), L j. postranski izdelek pri pridobivanju škroba iz pšenične moke); dalje Grah a m -ov in Simon- ov kruh (oba za sladkorno bolne ljudi), K n e i p p - ov krtih (iz ržone-ga ali pšeničnega zdroba brez kvasa), Licbig-ov kruh (iz otrobi, vzhajan po pecivncm prašku), švedski kruh (iz presejane ržene moke razrahljan z droži). —■ Za prehrano večjih množic ljudi, tako n. pr. vojaštva izdelujejo k o m i s n i kruh (otrobnsta ržena moka, kateri se primeša Se 10 do 15% otrobov). V posebne svrhe priinešavajo tudi fižol o v o, grahovo, lečno moko, kar pa mora biti javno oznnčeno; tako tudi mesno moko; nemški posebni krušni izdelek je takozvani »p u m p e r n i k e 1« (debelozmleta, otrobastn ržena moka, vzhajana z drožjem).
Med krušne vrste spadajo tudi prepečen-c i (suhorji) kot konzerva kruha (Iz boljše pšenične moke, malo vode. brez kvašenja in močno prepečen) in končno tudi razni biskviti (napravljeni is pšenične moke, presnega masla, mlekn, začimb, jajc itd., testo se razrahlja (vzhaja) s pomočjo pecivnih praškov kot soda blcar., jelenovče-va sol, sreš ali bfrsa).
Ali ste že poravnali naročnino 7
Stev. 249.
>8L0VENECc, dne 1. novembra 1931.
Stran 18.
Jesenice
Dane« se ne bo na odru Krekovega Prosvetnega društva priredila ialoigra »Mlinar in njegova hči«, kot je to nedavno »Slovenec« poročal, pač pa se na splošno željo ponovi žaloigra v treh dejanjih »Za čast in kri«, ki je ob prvi vprrzoritvi tako ugajala. Začetek tudi to pot od 8.
V sredo zvečer se je vriil redni letni občni zbor KPD ob obilni udeležbi članstva obojega spola. Pri volitvah novega odbora je ostalo z malimi spernenubami vsi pri starem.
Na razna vprašanja sporočamo, da se bo prihodnjo nedeljo t, j. 8. novembra v KPD zopet pela priljubljena opereta »Grofica Marica«.
Radi tehničnih ovir je bilo predvajanje filmov v kinu Krekovega prosvetnega društva par tednov prekinjeno. Prihodnji teden pa se reine predstave zopet vršijo, na kar opozarjamo cenjene obiskovalca društvenega kina.
Načelstvo kolektivne obr ne zadruge za sodni okraj Kranjska gora, obrtno društvo za sodni okraj Kranjsko gora in zadruga krojačev in krojsčic za okraj Radovljica, vel s sedežem no Jesenicah, sporočajo tem potom sv<ij*mu Članstvu, da se preseli s 1. novembrom 1981 skupna obrtna pisarna v prostore, kjer je bil dosedaj Okrožni urad, ekspozitura Jesenice, to je v htši mestnega županelva. Uradne ure bodo kakor doslej redno od 9 do 14, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 11.
ProsoeSa med narodom
Kaj je zmožno doseči slovensko delavno ljudstvo, ki Iz vere črpa ljubezen do lepšega dela kot je posedanje po gostilnah in ponočevanje po plesnih dvoranah, nam kaže občni zbor Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah, ki se je vršil 28. t. m. pod vodstvom kaplana g. Križmana v lastnem novem (že drugem) domu.
Fantovski odsek (80 članov), dekliški (26 članic) in lenski (106 članic). Ti odseki so imeli od oktobra do aprila tedensko prosvetne sestanke, nekdanjo telovadbo je fantom in dekletom nadomestil šport, fantje so sodelovali pri 26 športnih prireditvah, dekleta pri 11.
Godbeni odsek je imel 101 vajo in 23 javnih nastopov; pevski pa 9Г> vaj in 4 samostojne javne prireditve.
Dramski odsek je 31 krat povabil občinstvo v dvorano in sicer 17 krat k operetnim, 9 krat k dramskim predstavom, 4 krat k prosvetnim večerom in za Miklavža.
Društvo Ima svoj kino, ki obratuje v seziji 4 krat tedensko in knjiiniro z 868 slovenskimi in 71 nemškimi knjigami.
Vseh društvenih prireditev v 1. 193081 je bilo 203 ln sicer dramskih (operetnih) 31, prosvetnih večerov 11, 2 pevska koncerta in 1 akademija — ostalo kinopredstave. Oodbeni koncerti brez vstopnine in otroške prireditve niso vštete.
Obisk vseh prireditev Je znašal 28.557 ljudi; dramske prireditve so štete od 200—800 obiskovalcev posamezno, kinopredstave pa seveda manj.
Denarni promet v preteklem letu je znašal 482.040 Din.
Društvo Je lastnik moeofnega 40 X 24 m® velikega doma z vsemi potrebnimi prostori in modernim komfortoin ter ca. 9000' obseffajočega Športnega prostora zraven doma v centru Jesenic. Radi svojega dela vživa društvo priznanje velike reiine jeseniškega in tudi okoliškega prebivalstva.
Kranj
Smrtna kronika. Včerai v soboto 31. oktobra Je ob pol 10 dop. umrla gn. Josipin i Krisper, ki je bivild pri tvoji hčeri gcj Koro'čevi v KorcšVoin predmestju. Kljub visoki starosti — letos 'pomladi Je praznovala 80letn'Oo — je bila pokojna ga. V ri-sper zelo živahna in vedno prljuna skoro do z d-njega časa, čeprav je morala mno;:o pretrpeti radi dolgotrajne mučne bolezni. Po ivojem značaju je bile zelo blnge narave ter usmiljenega ter tndo-darnega srca napram siromakom. Svoje verske dolžnosti je izpolnjevala vedno strogo vestno in je bila pripravljena na vse. Njena smrt o1.- ho presenetila znance in prijatelje Sirom vse Gorenjske. Več o gej. Krisper je p>nl »Slovenec« spomladi ob priliki njene HOletnice. Blagopokojno gospo priporočamo v trajen spomin vsem, ki so jo poznali. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Vse obiskovalce I. (začetnega) teta a Iranro-ИЧое obvešča Francoski krožek, da v ponedeljek zvečer pouk odpade.
Priporočamo Vam po nizki ceni nakup volnenih in svilenih izdelkov kot suknjičev, puloverjev, telovnikov, dokolenic, nogavic, trikotaže, rokavic, kravat, klobukov Itd. pri tvrdki Jernej Kušlan, Glavni trg.
Letni sejem prestavljen. Prihodnji ponedeljek bi •• v Kranju moral vršiti letni sejem. Ker pa na ta dan pade praznik Vernih duš, je sejem prestavljen na naslednji ponedeljek, 9. novembra. V ponedeljek 2. novembra pa bo navaden tržni dan.
Litiia
Togreb smrtno ponesrečenega mornariškega narednika Staneta Tira. V petek dopoldne je osebni vlak pripeljal zemeljske ostanke na vojnem vlačilcu smrtno ponesrečenega mornariškega narednika domač'na Staneta Tiča. Njegovo trurdo so prepeljali na dom užaloščene matere g. Anči Jerebove, kamor ga je prišla pokropit velika množica domačinov. Popoldne pa se je vršil n^ domače pokop HSče pogreb, katerega so se v ob'lne n številu udeležili domačini. Na grobu mu je govoril v slovo g. učitelj Jože Zupančič. Za krsto so nosili 9 krasnih tencev v narodnih '.rak'h, ki so •■ni lih poklonili njegov poveljnik ter njegovi s'a-novsM tovariši. Naj mu bo dom.iča zemlja ln' ka.
alirv'ki turnir v Litiji se jp po skoro dva-nvs i .eni trajanju v restavracijskih prostorih pri »U"ški« končni z zmago »trehe prvih. Največ šans jr> imel sod'ilk g. dr. SfiHgoj, dn si pribori prvo mesto, na je zadnjo partijo izgubil proti g. ing. M ' sit Mlhelfiču, M si je s to, gotovo zasluženo znt [jo priboril tudi 18 točk, kot jih je imel žp it sodnik dr. Sfiligoi. Vsled izgube Sfl'igo'ev" par-(i> se je tudi s 13 točkami plasiral pred'ln'škl vuiSar g. M.akso Nnd'lar na prvo m^stn. Na-■ «o bile neto razdeljene med te prve tri igi lce. Turnir je vodil sam predsednik šnhovske-V i k'ttbn g. dr. Ivan Mniek. ki je svojo rpd'"telj-чкп dolžnost častno rešil. — Uspehi tega šal>ovskegn . tur i'ria p.' je tudi v tem, dn se je tej krall vski 'Ctri moralo umakniti tisto večno kvartopirenje. Na k leu leg šnhovskegn turnirja pn je neki neprldl-Г • v ukradel nnjvičjo šMioveko desko s figurami iz "oslHnlllte sobe, vredno nad 400 Din. Če et je dovolil Salo. je neokusna tn na' prinese desko čim-p-'■ ■■ zleon naznj. če pa Je kdo namenoma »ukra-do' desko pn na,j ve, da je njegovo Ime že znano. Pr v ueokusna šala.
Pridobfvalte novih naročnikovi
Spori
Občni ibor ASO.
V petek 80. oktobra 1981 je bil r balkonski dvorani na univerzi ob 18. uri občni zbor Akademske emuške organizacije. ASO. je bila ustanovljena koncem Januarja 1981 kot zlmsko-sportna sekcija ZSAU — Zveze slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani. ASO nI organizacija z vojaško disciplino, v njej vlada svoboden akademski duh. Vsak njen član je poleg tega lahko član kakega drugega zimskosportnega društva ali kluba, le na akademskih tekmah more tekmovati edinoie kot član ASO.
Radi pozne ustanovitve (koncem sinuske se-zije) in neugodnega vremena vsega nameravanega lani ni bilo mogoče prirediti. Domača prvenstvena tekma je v prvem terminu odpadla rrdi dežja, v drugem so jo pa onemogočile zimskosnortne prireditve v Bohinju. — Tov. predsednik dr. Kline je vodil dva novlnska smuško tečaja na Golovcu, ki sta lepo uspela. Večjo družabno smuško turo na Koroško so zaradi mnosrih neprilik opustili, smučali pa so na skupnih izletih na Polhovgr^ske dolomite. Na vsak način pa se mora ta krasna smušks tura čez Zelenico na Koroško izvesti letos; ASO je prepričana, do JI bo dovolil g. baron dr. Bom prehod no svojem obširnem planinskem posestvu, kjer so idealni stnuški tereni.
Po tajniškem ln blsgajniškr-m poročilu tajnika tov. Rotha, je tov. preds dn!k prešel na volitve, zahvaljujoč se obenem za povorjco tnu zaupanje in obžalujoč, da letos, zaradi nadaljevanja svojega študija v Švici, ne bo mogrl več osebno s^le'ovati.
IzvoPenl so bili sledeči tovnrlšl: Zn ureds^d-nika jurlst Iskra, podpr. R u p n i k . L ta jnik R o t h, II. tajnik Andrče, bhtrnjnlk Turn-šek, odbornik Os ter man 'vsi tedniki), teh. referent Bervar, revizor pa je vsakoletni preds. ZSAU. Odbor je na seji pritegnil k sodelovanju še tehnika Zidarja kot referenta za tlak.
Pod novim predsednikom je občni zl чрге-menil dosedanje nr sečno plrčevanjp članarine v enkratni sezonski prispevek 10 Din.
Predsednik tov. Iskra je znključil lepo obiskani občni zbor v nadi, dn se vpiš jo v ASO vsi akademiki in akademičarke, ki smučajo, dn bo ASO v resnici ak-demska smuška družina, ki bo v skupnosti nudila svojemu članstvu mnogo ugodnosti in to pri nakupovan'u potrebščin, pri izMin v lepo zimsko naravo in posebno pri izpopolnjevalnih tečajih, ki bodo usposobili vse akademske smučarje za uspešna tekmovanja. Ns skorajšnji smuk!
Občni »bor SK Tržič. . sooo.u 24. .ktobra se je vršil občni zbor SKT ob veliki ud ležbl članstva. Glasom poročil [»os-impznih funkcionarjev, je bilo v jubilejnem letu fprnznovnln ee je namreč v tem pos'ovnem letu lOMniea kluba) izvršeno ogromno ddo v športnem, propagandi em in gmotnrm oziru. Ako omenimo le, dn se je vr'llo okrot; 50 tekem ln sle r zlmskosportnl'1, nogometnih, hnz^nsklh, lahkoMFtskih In koles reki b. vidimo, da je odbor v resnici zas'nžll pohvnlo, ki mu je bili 'zrečpns na občnem zboru Пл pn |p bilo delovanje res prop.-g^ndneg • značaja, se vidi že Iz leg-, da je bilo v tekočem letu ustanovi jenih ve? športni* klubov.knkor SK Vlktor'ls. SV Svoboda in nogometnn s kril* S^kolo KJ v Tržiču. Vsi klubi goje v glavnem nooomet in 1 -"»»no. V številu h"7."nsVlh družin j" m"sto ТНМЛ sigurno nn prvem mašiti, ker imn	k'ub po dve družini, neka-
teri še celo tri, tnrel rekord Nslb«" stn delovni! z;ms'--osfiortna ln noitomptnn sekcij«. T Vo| nnsl'd-nji dnn. v nedeljo 25 oVtobrn. je nrlč lo r. d -lom. Vršila s» je no"omeln • t»kmn. SK Trž'č komb. —SK Ilirija, ki че je končnla r. zm go Ilirije.
-o
K. t. a. k. »Borba«. Tov. novinci, gg stare-. šine in vsi priatelii našega kluba! V četrtek, 5. t. j m. ob 8 zvečer, imamo svoj prvi sestanek. Da Vas j uvedemo v svoje delo. sino *»stanek rnm»nili Vam, tov. novinci. Sestanek je :aven. zato so vljudno vabljeni vsi gg. starefine in vsi priiat Iji društva. Referirs tov. E. Boje. dint nbM o kr'č. n^oru in gospodarski krizi. Za člane udeležba obvezna! Predsednik.
Avstrijski agrarni protekcijonizem
P

Prva oflcielra fohka u.a. Kot zgodovinsko pomemben dan za našo radiofonijo in naše šolstvo moramo pozdraviti torek, dne 3. novembra. Takrat se bodo pričele poskusne oddale našega o bova za šolski radio pri UJU, sekciii za dravfVo baiovino. Predaval bo kot prvi naš pisatelj gosp. župnik F. S. F i n ž g a r. Uvodno besedo pa bo soregovoril predsednik ime-ovaneja odbora za šolski radio, gosp. prof. Leopold Andree. Ne samo šole, ampak tudi zasebnike opozarjamo na to uro. Gosp. predavatelj bo govoril o tem, kar bi rad poveda' sedanji mladini.
">rtrnm< Hrt«*«#»-* «»hitn»io
Nedelja, 1. rovembrat 9.30 Preno« cerkvene glasbe. — 10.30 P. dr. Komati lom nec: Galanja slovečih konvertitov. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, volivni govor mmstra Puclja. — 19.30 Prenos iz Budimoešte: Kequiem, Verdi. — 21.30 M ar. Pagnol-i aul N:voix: Slava in n eni me. še-tarji, igra v 3. dejanjih, (šentjakobski gledališki oder.) — 22.45 (. as in porodila.
Po iedelj. k, 2. novem: a: 12.45 Plošče. — 12.45 Drevne vesti. — 13 Cae plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prof. Fr. Pengov Iz anatomije in fiziologije loveškega telesa jO želodcu: golt, poži alnik, tek). — 19 Dr. 1. Bur an veščina. — 19.30 Higienska ura: Dr. Val. Meršol: Metode zdravljenja akutnih nalezljivih boLzni. — 20 Samospevi goep. Jožeta Goetiča. — 20.45 Salonski kvintat. — 22 čae in poročila.
Torek, 3. novemb at 11.30 šolska ura: Kaj bi rad povedal mladini (Fr. Sal. Finžgar,. — 12.15 Plošče, — 12.45 Dnevne vesti — 13 vas plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Manica Komano-va). — 18 Salonski kvintet. — 18 30 Prof. Andree: Uvod v radijsko tehniko. — 19 Dr. Ivan Grafen-auer; Nemščina. — 19..'0 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangeli'ev. — 20 Volivni govor ministra dr. A. Kramerja. — ^0.30 Prenos iz Zagreba.
—	22.30 Čas in poročila.
itrtiei • opromi »
Ponedelji k, 2. rovembra.
Belgrad: 12.05 Opo danski koncert. — 17 Schubertove pesmi. — 17.30 Matdoline. — 18 Lahka glasba. — 20 Radio-orkester. — 21.10 Kome dija. — 22.45 I ahka glasba. — Zagieb: 12.20 Plošče. — 17 Zvočni film. — 20.30 Koncertni večer.
—	Budlmpeitai 10 Katoliško bogoslužje. — 12.05 Radio-kvartet. — 17.30 Popoldanski koncert. — 18.30 Radio-orkeeter. — Dunaj: 11.30 Operni koncert. — 13.10 Operni koncert. — 17 Popoldanski koncert. — 19.45 Program za dan Vernih duš. — 20.15 Skupni grob padlih vojakov. — Praga: 19.20 Plesna glasba. — 19.55 Prenos iz študija. — 22.10 Bratislava. — Langenberg: 22.15 Prenos iz kapucinske grobnice. — 23 Solatni večer. — Berlin: 20 Smrtmi ples, igra. — 21 Simfonija it. 9, d-mol. —
Živin
Ljubljana 31. oktobra 1931.
Že vsa povojna leta si prizadeva Avstrija dvigniti svojo agrarno produkcijo, da se tako omeji nepotreben uvoa, ki je zelo obremenjeval njeno trgovsko bilanco. Pri teh naporih Avstrije je priilo naravnost do koniliktov z interesi držav, katerih agrarni izvoz je usmerjen v Avstrijo. To sta predvsem sosedi Madžarska in naša država, kateri sledita Romunija in Poljska. V trgovirskih poga-pogajanjih z Avstrijo je morala naša država Avstriji vedno dajati koncesije, ker je Avetrija hotela na vsak način uveljaviti visoke zaščitne carine na kmetijske pridelke, kar ji je v mnogočem uspelo. Najbolj občutni sta bili carini na žito in moko. Kakor so pa Avstrijci sami ugotovili, so zaščitne carine za žito in moko škodovale avstrijskemu kmetijstvu, ker so preprečile že zdavnaj potrebno redukcijo kulture žit ric v korist povečanja produkcije krmil. Posebno so bili prizadeti gorski kmetje in »Der ftsterreichlsche Volks\\lrt« je relo pisal o revolti gorskih kmetov. Kajti cene živine so izredno podle zadnje mesece in zanimivo je, da ugotavlja najnovejši »Volksvvirt«, da Avstrija z napačnimi carinami pospešuje inozemsko živinorejo. jo sili v ono smer razvoja, v k'tero bi Av- | strija že zdavnaj morala iti. in je Avstrija k svojim življenj'-ko važnim kmetijskim panogam pritegnila močno konkurenco.
Pravkar se peča avstrijski parlament z zakonom o prometu z živino. Zvezni svet se je danes v soboto sestal in bo zakon že danes objavljen, nakar bo stopil takoj v velajvo.
Vprašanje je, v koliko ta i kon ne odgovarja določbam trgovinskih pogodb med posameznimi
Izva a n e osei«čn 'da r»zima
Belgrad, 81. okt. AA. Za točno izvajanje zakona o prodaji pšenice in izvrševanju njegovih odredb je oddelek za davke finančnega ministrstva izdal tale odlok:
Nad mlini se bo vodila strogo kontrola v svrho ugotovitve, aH so se prijavili in registrirali pri Priv. izv. družbi. Mline, ki se niso prijavili, je treba takoj zapreti, lastnike pa prijaviti. Nad prodajalci moke s? bo vodila stroga kontrola glede vodstva knjig in uporabe moke. da se lin ta način prepreči kupovanje moke, ki ni bili zmleta v trgovskih milnih. Občinski organi mestnih in tržnih občin ter drugih občin morajo prejir čili dovožnnje kmečke moke v mesta in trge za prodajo. Čim kdo pripelje moko v vročih brez plombe Priv. izv. družbe ua trg so občinski orgsiti dolžni ustaviti ga in obvestiti o tem organe fin. kontrole. Na promet z žitom in moko morajo paziti tudi policijski organi in orožništvo. Pn povedano je privatnim osebam in nepooblaščenim trgovcem prodajanje pšenice na trgih. Vsak trgovec, ki želi kupovati pšenico, naj se javi Priv. izvozni družbi, kjer dobi koncesijo za konce-sijo. Vsnkagnr. ki kupuje na trgih pšenico brez pooblastila, je treba takoj prijaviti pristojni oblasti. Za domačo potr'bo ni dovoljeno pšenice kupov iti na trgu.
Ta odlok je oddelek za davke fin. ministrstva poslal vsem finančnim in upravnim oblastem v državi, ki ga bodo na običajen nnčin razglasile prebiva'slvu. Finnnč. ravnateljstva morajo v smislu zgornjega odloka izdati tnkol potrebna navodila organom finančne kontrole in obč. upravam.
ore^a v Prehmttr'u
LF.PO USPELI RODOVNIŠKI RAZSTAVI
И. Sobota. 30. oktobra.
V	torek 20. okt. L I. se je vršilo nremovivle rodovniške živine v Dolgi vasi. Na sejmišču v l>ol-n;i Lendavi, kjer se je razstava vršila, jp bilo prignanih nnd 200 komadov rodovniške živine. V komisiji za ocenj vanje živine so sodelovali z.-s!op-nik b neke uprnve, okr. kmttliskl referent, veterin >rski referent, predsednik okr. kmot'jskega odbora in zastopniki rodovniških organizacij.
Prigon kr^v je bil precej polnošt*vi!en, krave so bile dobre do prav dobre, tudi teMee so bile deloma prav odl:čne. NaraSčiJ bikov je b;l prav dober. V splošnem je razstava prnv dobro uspeln.
Posestnikom najboljših živ 11 so bile razdeljene nogrode. Razdelilo se je OR nagrad, l. naera-do v iznosu po 350 Din sto prejeli kravi št. 1 (bel Meseličn Janoša iz Dolge vosi) in št. 5 'lnnt Kulčarja ftt fiinn iz Dolge vasi). Dolgovnški bik originolec ie prejel I. nngrado v iznosu 4<4) Din.
V	Te'nnoveih se je vršila razstava rodovniške živine Iz Moravec in TeSinovec v sredo 21 okt. Prigon rodovniške živine je bil kljub jutranjemu dežju polnoštevilen. Prignanih je bilo 114 glav rodovniško živine (lu niso všteta trltta, ki so bila prignana s kravnmi).
Uspeh razstave je bil proti pričakovanju odličen. Pred razstavo so se pripravili tiskani katalogi razstavljene živine, ki so tnnogo pripomoeli k nspe' u. Ocenjevplni komisija je pripoznnln 70 nn-grad za najboljše živali. L nagrndo v iznosu 3"0 Din sta prejeli kravi št. 18 (bist Džub'iia Franca iz Moravec) in št. 81 (last Kuharja Štefana iz Te-
22.15 Prenos iz kapucinske grobnice na Dunaiu. — 22.40 Zabavna glasba. — Kafovlce: 17.35 Popoldanski koncert. — 22 Religiozna g asba. — Stntt-"rat: 10 Orgelski koncert. — 12.35 Plošče. — 20.15 Lirična ura. — 20.10 Ruska glasba. — 22.15 Prenos iz kapucinske grobnice. — London: 12 Rad o orkester. —■ 20/5 Orkestralni koncert. — 22 Pester pro. gram. — 23.35 Plesna glasba. — Moravska Ostra-vat 12.35 Opoldanski koncert. — 19.10 Večerni koncert. — 19.55 Praga. — 22.20 Bratislava.
Torek, 3. novembra.
Belgrad: 11.05 Radio-orkee'.er. — 12.05 Plo-i£e. _ 17 Narodne melotije. — 17.30 Radio-oike-ster, — 20 Pesmi ob spremljevanju kitare. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Zeg ebt 12.30 Plošče. — 17 Ciganska glarba. — 20.20 Koncert hrvatskega pevskega društva »Zora«. — 22.10 Lahka glasba. — Budimpešta: 12.05 Opoldanski koncert. — 1530 Mladi'ska prireditev. — 17,30 Ciganska galeba. — 19.30 Večerni koncert. — 22.50 Ciganska glasba.
—	Du- aj: 11.30 Opoldanski koncert. — 19 »Huge-itoti« opera. — 22.40 Večerni koncert. — Milan: 11.55 Pestra glasba. — 13 Ploiče. — 19.15 Peetra glasba. — 19.45 Plošče. — 21 Simfonični koncert.
—	Praga: 20 Večerni koncert. — 21 Radio orkester. — 22.10 Lahka glasba. — Langenberg: 17 Popoldanski koncert. — 29.15 Lovski večer. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. — 21 Pester koncert. Igra. — Be lin: 20.15 Lovski ve. čer. — 22.30 Prenos iz športne palače. Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Večerni koncert. — 23 Lahka plesna glasba. — Stuttgart: 20.15 Veseli večer.
—	21.45 Športne tekme, plošče. — London: 13 Baladni koncert. — 21.15 Bachov koncert. — 22.15 Glasbena komedija. — 23.35 Plesna glasba. — T.st: 11 Prenos iz stolnice. — 13 Pestra glasba. — 20.30 Plošče. — 21 »Madame Butterflv«. ooereta (plošče*.
državami, posebno z našo državo, ki je letos bila sklenjena in uveljavljena. Zakon namreč določa, da se zač.isno razveljavijo uvozna dovoljenja, če povprečne cene štirih, eden za drugim se vrstečih dunajskih glavnih sejmov, dosežejo povprečne cene za goveda, prašiče in teleta v drugem in tretjem četrtletju 1930. Če cene nu dunajskem trgu padejo zopet pod to mejo, so avtomatično uveljavi zakon. Omenjene povprečne cene so znašale v drugem in tretjem četrtletju lani za govedu 48, 7j» pršutarje 2.04, za špeharje 2.75 in za teleta 2.45.
Te določbe taktično pomenijo, (In bo uvoz živine iz Jugosluvije v Avstrijo ustavljen zu toliko časa, dokler se cene ne bodo popravile. To sicer kaže, da je dobro tudi zn nas, ker bomo ekspor-tirali v Avstrijo le v slučaju visokih cen, vendar pa to pomeni, da ne bomo mogli vedno izkoristiti položaja in dn koncem koncev za dalj času ne bomo mogli izv.'žatl v Avstrijo, kur bo potlačilo cene dontn, in bomo s temi aenami pritiskali na avstrijski Irg, ki pa bo seveda za nas zoprt. Ta ukrep torej pomeni občutno škodo za naše kmetijstvo. Sicer pa pri uvozu živine ni nič čudnega, da Avstrija prihajo do tokih ukrepov. Saj smo že neštetokrat videli, kako so se izigravale določbe trgovinskih in drugih pogodb ler preprečeval nal uvoz v Avstrijo v korist avstrij. produkcije. Upamo, da bo nnša država ukrenila vse potrebne, d» se spostujejo obstoječe trgovinske pogodbe.
V Informacijo pripominjamo, da so na zadnjem dunajskem sejmu v ponedeljek bilo notacije sledeče: voli najboljši 1.72, L 1.35-1.50, II. 1.16 do 1.25, III. 0.90—1.05. Nn torkovem sejmu pa eo bile cene špeharjev 1.60—1.70 (najboljši), cene pršutarjev l.SO 1.80 (najboljši 1.85).
šanovec). Prvo nagrndo mod biki v iznosu 400 Din je prejel tešinovski originnlec in bik št. 10(1 (lasi Legena Štefana iz Tcšai ovec).
Na obe'i razstavah je z stop ll bansko upravo in predsedoval komisijam višji kmetijski pristav g inž B. NVenko.
Rodovniške organ'-znrije v okraju. M. Sobote.
Povzdiga živinoreje je mogeča le s plemenski odbiro (selekcijo) ki se vrši v rodovniških organizacijah, ki vodijo rodovnik in kontrolo mlečnosti. Ne drži trditev, da za gojenje na meso ni polre'no izvajati mhčne kontrole, uni|iuk le izbirati najlepšo živali, tudi za zdrav in hitro rastoč zarod (gojenje na meso) je potrebno, da ima mati dovolj mleka.
lzvaj >nje mlečne kontrole je organizirano v Moravcih po rodovniškem ods- ku. Moravc.i in v Tešnnovcih po rodovniški in odseku, Tešanovcl. Ta odseka slu polog rodovniškega društva Nedelice in odovniškegu odsekn v Pueoncih nii slorej.-i rodovniški organizaciji 7Л selekcijo svetloli*iste siiuo-dolske živine v Sloveli-ki Krniini. Ustanovljeni sla bili 28. decembra 192R Prvi vpis krav pa se je vršil dne 23. oktobra 1920.
Rodovniški oilsrk v Mnravrih ie pr'M izvajati kontrolo mlečnosti 1. septembra 1929; zu leto 1980. imamo na ra7polago celoletni zaključek. 16 kr.iv je bilo kontroliranih rclolelnn, 18 krav |>a poli Ino. Največje mlečnosti so bilo 2599 litrov, 2"63 litrov In 2319 litrov. Povnrečna mkčnnst znaša pri celoletni kontroli 1914.5 litrov, polletni pa 1012« litrov.
Rodovniki mUrk v TeJsnoveih jo pričel izvajati mlečno kontrolo 1. novembra 1929, v letu 1930. jo bilo 23 kruv pexl celoletno kontrolo, 28 krav pa pod polh Ino kontrolo. Največje mlečnosti so 7.11a-sole 'J000 lil rov, 2303 litrov in 284« litrov. Povprečna mlečnost znaša pri celoletni kontroli 1904.8 litrov, pri imllelni pn 1122.8 litrov.
Prirediti v sla omogočila banovina in okr. kmo-tijslki od Is i r z lepimi prispevki.
Zalivala za dosedanje delo gre ngilnemu odboru in pridnim mlečnim kontrolorjem. Posebej omeniti pa moramo tajnika rodovniškega društva v Moroveih g. šol. upravitelja škaličn Zelkota in tajnika rodovniškega odseku v Tešiinovcih g. KO-burja Šlefuna ml., ki sta duša društv. delovanja
Fakturiranje bbga ▼ Inozemstvu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je minister t.a finance dne 23. oktobra t. 1. pod št. 115.682 odredil, da se fakturiranje b!a<a v tuzemstvu ne sme vršiti v smislu veljavnih zakonov v tuji valuti niti vezati na tujo valuto, temveč se mora fakturirati samo v dinarjih brez kake klavzule. Prestopki te odredbe sc kaznujejo po zakonu o kazenskih odredbah t dne 8. oktobra 1931.
Likriilucija. Mleknrska zadruga v Novem me stu, r. z. z o. z., Bistrica, lesiiu trgovska industrl-jolna družba, d. z o. z. v Slov. Bistrici. - Nadalje sklicuje svoj občni zbor za 14. november »Golub<, prva hrvatska Ivornica cigaretnega papirja In iuljcev v Zagrebu, od katero je, kakor znano, mo-nopolska uprovn kupila večino strojev. Tvornica je prevzela leta 1911. ustanovljeno tovarno Matij« Freundo in je imelo glavnice 8 milj. Din.
Borza
Ljubljano, 31. oktobra 1981.
Denar
Na ljubljanski borzi je bil ta teden devizni promet na višini prejšnjega tedna; znašal je 15.4 milj. Din v primeri 15.1. 12.5, 23.2 in 18.05 milj. dinarjev v prejšnjih tednih. Fluktuacije tečajev so bile neznatne. Največ prometa je bilo v devizah Curih in Newyork. najznatnejši je bil promet v petek.
S ponedeljkom so na zagrebški borzi prene-hnle noti ni t i delnice bančnih in industrijskih i>od-Jetij. Istočasno je bil promet nn belgrajski borzi neomejen. No ljubljanski borzi po so po vzgledu Praštedione prenehale v lorek notice za Ljubljansko kreditno banko in Združene papirnice Vevče. Ostale delnice so bile nn ljubljanski borzi neiz-promenjene. Neokrnjena je ostala trgovina v drž. papirjih, kjer pn promet zaradi pomanjkanja gotovine ni znaten. Posebno moramo omeniti, da je skoraj prenehala vsaka terminska kupčija. Tečaji ne variirajo sedaj toliko kot pretekli teden.
Končno moramo zabeležiti, da je zagrebška borza sklenila uvesti trgovnnje z menicami, da tako trgovini in industriji olajša dennrno poslovanje, ki je zaradi tezavrirunja gotovine zelo zastalo.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.18, Milen 26.40. London 19.775, Newyork 514, Bruselj 71.55, Madrid 45.50, Amsterdam 207, Berlin 121.25, Slockhobn 114.70, Oslo 111.25, Kopenhagen 112 50, Sofija 8.71. Prago 15.18, Veršava 57.40, Budimpešta 90.025, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 8.05, Helslng fors 10.50.
fcifni tre
Novi Sad. Pšenica: dbč. 79kg 2% 235 z. Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpre-tucnjenn. Promet: 28 vagonov.
Budimpoštanska lw»r*» zaradi tiraznika ni i>o-l slovnla.
Strun 14.
»SLO V EN EC , dm- J. novembra 1931.
Stev. 219.
I
...moti za njega njegov otrok
Moderna tebniKa. V Parizu so zgradili tovarno iz samega jekla in stekla.
70!) hiniro zmagovitih borb neniSkCgu viteškega reda, ki je zuvojeval iu za Nemčijo pridobil in ko-'oniziral vzhodne nemške pokrajine, so te dni slovesno obhajali v vseh krajih Neuičii»
Talismani „vernih** svetovnih letalcev


Lučke priiigate danes na grobih, s cvetjem odevate blaieno prst; raba ljubezen kropi qomile, žarko odmeva iz grobnih vrst.
Tudi jaz bila bi danes med vami,
tudi jaz v vrstah za griček vem, •
solzo bi nesla na grob očetov,
zid je pred mano, ne morem, ne smem.
Zvezde srebrne na modrem oboku, r venec strnite se ialnoblesteč, ce pokropite predrago gomilo, jaz je ne smem, ne morem več.
I c zamolite nad mojim očetom, : ur kov pošljite v grob mu globok; /•< iini povejte, da v celici lihi • .li ;n njega njegov otrok.
... M. Elizabeta, O. S. Urs.
(Ponatis iz zbirke «Iz moje celice«, ki jo je leta 1916 založil Uršulinski samostan v Ljubljani.)
> жотвдвштвдвгаквнгаеижтшуип
Opere? Bonomelli
ali kako skrbijo Italijani za svoje izseljence.
Na svojih mnogih potovanjih je hil prišel veliki italijanski škof Bonomelli, kateremu so pred kratkim odkrili v Cremoni lep spomenik, zelo pogosto v stike z italijanskimi izseljenci, ki so bili čisto sami sebi prepuščeni in so živeli v velikih moralnih in materialnih stiskah. Ko se ni država za svoje izseljence še nič zanimala, je znal škof Bonomelli s svojim izvrstnim peresom zbuditi zanimanje za izseljence med vsem italijanskim ljudstvom in je ustanovil družbo, ki si je dala pozneje po njem celo svoje ime. Opera Bonomelli, ime, ki je dobro i znano tudi mnogim našim izseljencem, poseb- j no našim primorskim rojakom.
Opera Bonomelli je bila podobna naši ljubljanski Rafaelovi družbi, samo da jc bila to edina izseljeniška organizacija štirideset- ' milijonskega naroda s približno deset milijoni izseljencev v vseh delih sveta.
Na vabila tc družbe so zbrali Italijani za svoje izseljence velikanskih zneskov, s pomočjo katerih je poslala družbi mednje domačih duhovnikov, ustanavljala po važnejših kolonijah svoja tajništva, ki so bila na razpolago izseljencem z vsakovrstnimi nasveti in so jim včasih tudi gmotno pomagala, ustanavljala je italijanske šole in otroška zavetišča, organizi- I rala velike italijanske kantine, ljudske kuhi- i rje za italijanske delavce, delavske konsume in gradila s pomočjo delavcev samih celo italijanske kapele in cerkve. Da so nekatere italijanske kolonije gospodarsko, moralno in versko tako sijajno urejene in da uživajo italijanski delavci izseljenci razmeroma tolik ugled, je v veliki meri zasluga Opere Bonomelli. V Eschu, Luksemburg, si je znalo postaviti 6000 italijanskih delavcev s pomočjo Opere Bonomelli svojo lastno cerkev, tako veliko, da še danes, po dvajsetih letih, služi za luksembur-Sko župno cerkev župnije z 12.000 prebivalci in imamo v njej po nekajkrat na leto tudi Slovenci svojo božjo službo. Za odškodnino je prepustila Iuksemburška cerkvena občina Italijanom veliko hišo, v kateri je imela svoj čas Opera Bonomelli danes pa ima italijanska katoliška misija svoje urade, šole, otroške vrtce, gospodinjsko šolo, stanovanje za duhovnika (do zadnjega časa sta bila dva) in stanovanja za italijanske redovnico, ki gospodinjijo in •lčijo.
Zal so se začele pred leti v organizaciji velike težkoče. Njene ustanove so se namreč tako razmnožile, da družba ni več zmogla stroškov za njihovo vzdrževanje in se je obrnila na državo za pomoč. Fašizem, ki je po-
sebno v inozemstvu rabil prijateljev, je to pomoč tudi več kakor rad nudil in je dal posebno italijanskim izseljeniškim duhovnikom celo nekaj konzularnih pravic. In seveda tudi plačo. S сш pa je zašla Opera Bonomelli iz golega ersko-dobrodc'r ga na politično polje in j.- išla poleg dosedanjih nasprotnikov, katerim ni bila všeč njena versko-moralna usmerjenost, še novih in nevarnejših, to je vse v inozemstvu izredno močne antifašistične elemente. Njihovo sovraštvo ie šlo lako daleč.
Brez dvoma spadajo letalci med najmodernejše ljudi, a vendar ne glede na to — ali pa baš radi tega! — najdeš med njimi najbolj razširjeno praznoverje. Po časopisju naletiš na prav smešne primere te vrste. Lani je bilo videti v »Slovencu« sliko velikega letala Do X. Temu letalu bi pravzaprav morali dati šte- | vilko D 1930 z ozirom na leto, v katerem se je pripravljal na pot med Evropo in Ameriko. Ker pa številčna vsota števila 1930 znaša 13, je kapitan odločno proti tenui nazivu protestiral. Ustrašil se je nesreče, ki bi mu jo ta šlevilka lahko prinesla. Tako je bil končno izbran letalu naziv D 1929, t. j. leto zgraditve, ker je menil, da imajo te besede čarobno moč proti nesreči.
Večina letalcev nosi na prsih talisman, , t. j. kakršnokoli stvar, ki naj bi jih obvarovala nesreče. Taki talismani so pogosto zelo pustolovski, kot n. pr.: krempelj mačke ali leva, zob volka, ali kaka druga stvar iz vročih krajev. Te reči so navadno dar katerekoli drage roke, navadno ljubljene osebe. — Nenavadno drzni letalec Ernst Udet je imel navado napisati na steno pred pilotov sedež dve »srečo prinašajoči« črki. To sta bili začetni črki nekega ženskega imena. — Znani vojni letalec Freiherr von Richthofen se ni nikoli podal v zračne višave brez svojega srebrnega biča. Rabil ga je prej kot kavalerijski častnik. — Spremljevavka nemškega letalca Gerharda Kieseler je vedno vzela s seboj v letalo kot »verujočega duha« majhno živo želvo. — Talisman Angleža Butlerja je bil petdolarski bankovec. Na vseh potovanjih ga je vozil s seboj, prav tako tudi iz Londona v Kapstadt. — Mladega svetovnoznanega letalca K. Wart-hausena je dolgo spremljala temnoplava — mačka. To je bil izbran mačji printer. Mačko mu je podarila sijamska princeza. — Prav tak pričajo o praznoverju kosci blaga, ki ga nosijo s sel i letalci. Zelo redko se dajo pripraviti taki letalci do tega, da bi take >pre-izkušene« koščke zamenjali z drugimi, pa naj bodo še tako obnošeni in zastareli. Najbolj razširjeno praznoverje pa je, da se nt dajo pred odhodom fotografirati. Kateri dan je srečen, kateri nesrečen, o tem si nmenia le-
P.egledovanje bojnega plena. Na dalekem vzhodu se vrSi dolgotrajna borba med .laponci in Kitajci za posest Mandžurije. Malo vesti pride v svet o krvavih žrtvah na teh bojiščih. Svet Društva narodov je posredoval. Sklicano je bilo izredno zasedanje in dokler so se pogajali v Ženevi, so padale nedolžne žrtve. Do sporazuma ni prišlo; preveč so bili interesi posameznih velesil globoki, da bi hoteli njihovi zastopniki popustiti in napraviti konec bratomorilni borbi. Amerika Anglija in Rusija, največje države sveta, podpirajo to borbo, vzdržujejo in oborožujejo čete.
da jc bilo izvršenih na italijanske izseljeniške duhovnike več atentatov, izmed katerih so nekateri končali smrtno.
Iz teli in še mnogih drugih vzrokov jc malo pred stoletnico Bonomellijevega rojstva Vatikan razpustil Opero Bonomelli, ki je bila storila svoj čas za izseljence toliko dobrega. Skrb za izseljence je poveril naravnost kon-zistorialni kongregaciji, ki je tudi že prevzela domala vse postojanke bivše Opere Bonomelli in jih vodi naprej pod imenom Italijanske katoliške misije.
talcev niso edina. Toda to in podobna dejstva pričajo, da je v človeški naravi, da nekaj mora verovati. Ce ne verujejo v Boga, pa verujejo v brezumne stvari; če odklanjajo božje varstvo, pa ga iščejo pri stvareh. Boga ne priznavajo, pa vendar imajo svojega . bnga«, če lic pravega, pa s človeškimi rokami narejenega.
FOTGAMATERJI!
Vse totopotrebščine dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Rotterdam v koukuizu. Gospodarstvo občinskega odbora, nekdaj tako bogatega mesta, je bilo tako vzorno, da je mesto prišlo — v konkurz.
Dnevnice in pošni stroški
Nemški nacionalisti so v svojih izjavah po volivnili shodih zelo plemeniti. Njihovi govori so polni slavospevov na nacionalno zavest, poštenje v upravi in Sledenje z državnim denarjem. Ta požrtvovalnost /.a nacijo in državo, za ljudstvo in občine pa v praksi izgleda popolnoma drugače. : 0. Z. D.r. priob-čttje lep [irimer za to v obliki računa, ki ga je mestni občinski blagajni predložil župan iz mesta Hagen, eden najbolj vplivnih ljudi in prijateljev Hugenberga.
Račun se glasi tako:
Na pogajanjih o razmejitvi občin sem v Berlinu zastopal našo mesto, kakor je to bilo sklenjeno. V to svrho sem bil odsoten od nedeljo 22. t. in. do sobote 29. t. m. Moja soproga me je na mojo prošnjo spremljala in je bila v Berlinu od 22. do 27. t. m.
Imel sem sledeče stroške:
1.	Vožnja v prvem razredu Hagen-Berlin z uporabo spalnega voz.a 192 mark;
2.	vožnja v prvem razredu Berlin-llagen 130 mark;
3.	hotel (glej račun) 326 mark;
4.	prehrana 527 mark;
5.	pijača 160 in
6.	posebni izdatki (prtljaga, telefon, br-zojavi. avto. napitnine, gledališke vstopnice itd.) 395; skupno 1730 mark. Prosi z.a izplačilo župan Finke.
Malenkost nad štiri in dvajset tisoč dinarjev z.a bivanje gospoda župana in gospe županje teden dni v Herlinu je bila seveda takoj izplačana. Gospod linke je prepričan, da bo prihodnjič zopet izvoljen z.a župana, če ne bo medtem kandidiral za poslanca.
Stomiliionski narod
Na shodu.
Kandidat: Prosim vas, cenjeni poslušalci, vsaj malo bolj mirni bodite. Pri tem nemiru ne morem razumeti niti lastne besedek
Glas iz publike: »Kar zadovoljni bodite, itak ne zgubite mnogo!'
>Vidite, oni gospod je napisal več neumnosti kakor mali kdo. »Romanopisec?« Ne: stenograf v parlamentu.^
»Gazelte de Г Inde prinaša podatke o ljudskem štetju v Indiji, ki je l ilo izvršeno letos januarja meseca, število prebivalstva v ; Indiji je v zadnjih letih narasltp, od 320 mili-: jonov na 351 milijonov duš.
Posamezne veroizpovedi vi napredovale: Hinduci za 10 odstotkov, niohamedanci za 13, sikhsi za 33, budisti za 8, parsi za 5, kristjani I za 33. djainisti za 2 in nomadi za 10 odstotkov. Napredovanje sikhsijev je očevidno izračunano na podlagi netočnih podatkov iz leta 1921. ali pa 1931. Število kristjanov pa se je dvignilo v zadnjih desetih lelili od štirih milijonov na šest. To je mnogo, pa še vedno malo v primeri s splošnim povečanjem Števila prebivalstva za 32 milijonov. Kaj pomeni i'OOO misijonarjev v taki ogromni množici ljudi?
*
Štev. 549.
>SLOVENECv\ dim 1. novembra 1981.
Stran 15.
lesteči zobje -
Smehljajte se — in že Vam dajo blesteči beli /.obje novi čar. Erasmic Savon Dentifrice povzroči in ohrani biserno bele zobe, je prijetno parfumiran in napravi usta svo/.a in zdrava.
ERASMIC
SAVON DENTIFRICE
xesd 181-075
■OBROBI
THE E RAS M tC COMPANY IIMITEP. LONDON ENCL>ND.
Sedaj j C C® nakupa!
i?
1.	Ker so cene vsled padca angleškega funta znižane tako, kot še nikoli.
2.	Uvažujemo današnjo krizo in prodajamo za s .ko sprejemljivo ceno.
3.	Vrednost našega blaga je višji kot cena.
4.	Vsled preselitve.
V dokaz, da je danes res pravi čas, da kupite, navedemo nekaj primerov:
Angleško sukno za moške suknje 140 cm ....	meter Din	150.—
Angleška flanela v vseh barvali...........»	»	10.—•
Angleški poplin za perilo v vseh barvah..........»	»	18.—
Fino sukno za damske plašče 140 cm široko ...	»	»	55.—
Volneni poplin za damske obleke 100 cm . . . «	»	»	28.—
Črni palmeston za moške suknje 140 cm . . . .	»	»	(»8.—
Linderer žamet 70 cm širok..................■->	»	58.—1
Prima angleški kamgarn za obleke .......	»	»	185.—
Crepp za obleke............ .	»	»	1"».—•
Šifon prvovrstni 80 .cm......... . .	»	»	11.—
Težak Creppe de Chine . ..............»	»	(>5.—
Na vse te cene in na vse naše blago damo še posebci
10% popusta!
. Vsi, ki sle kupili že na spomladanski prodaji veste, kako dobro in ceno ste kupili. Zimska prodaja pa doseže vrhunec nizkih cen!
Delniška dreažba „Commerce", Ljubljana
Tavčarjeva uliea št. 2. — Prvo nadstropje.
cVolneno blago,
svilo,
popeliti i. t. d
za žalne obleke
priporoča
A.dE. SKABERNE Ljubljana
Napredovanje Jesenic
Stavbna sezona je za Jesenice tako rekoč pri kraju, le velika zgradba nove carinarnice ie ni pod streho, pa bo tudi ta v nekaj dneh. V tekočem letu se je zopet mnogo zidalo in preurejevalo, kljub denarni krizi, ki se tudi pri nas zelo občuti. Gosp. M. Mesar je iz svojih prednjih gostilniških prostorov napravila lokal za brivnico in pisarno, v kateri ima svoje prostore gospod dr. Stanov-"ik. Nasproti carinarnice je izginila stara podrtija, ki je kazila lice lepe Gosposvetske ceste. Gosp. Tršanova je dala preurediti lokal, v katerem so bile razne pisarne, v prodajalno južnega sadja. Del kavarne »Pariz« je bil predelan v moderno prodajalno konfekcijske stroke. Na cesti proti Plavžu je zraslo več hiš, ki so po večini delavske. Največja sprememba se je vsekakor izvršila na trgu pred župno cerkvijo. Dograjena je bila v letošnjem letu podaljšana cerkev, izravnan trg pred njo in postavljena visoka betonska soha.. Gosp. Rabič ravnokar predeluje svojo liišo, ki jo bo povečal za trgovski lokal tvrdke Savnik. Najmodernejšo stavbo si je zgradila gdč. Ana Klinar. Ploščate strehe doslej na Gorenjskem niso bile v navadi. Hiša, oziroma vila, je zelo okusna. Enako hišo, vendar precej manjšo si je postavil gosp. Torkar ml. Sicer pa jc v tej ulici, ki nosi ime po pokojnem dr. I ampetu, zraslo letos največ novih zgradb. V Kurji vasi je pred vsem omenili novi most čez Savo. Vseh hiš in hišic, ki so bile zgrajene na desnem bregu Save od Savskega nabrežja pa doli skoraj do bivšega Dobravskega mostu, ni mogoče našteli. A prihodnje leto jih bo še več, ker je skoraj vse odnotno zemljišče parcelirano in prodano raznim interesentom, največ tovarniškim delavcem. Krekov trg bi po prvotnem načrtu imel biti tako rekoč središče .Jesenic, a stavba gosp. Muleja, ki jo gradi tako rekoč sredi projektiranega trga, pokvari celotno lice, ne samo Krekovega trga, pač središča jeseniškega mesta.
Nova imena ulic. Velik napredek Jesenic je treba omeniti, ker so vse ulice dobile defini-tivno svoja imena z uličnimi napisi in novourejene hišne številke. Trg pred kolodvorom se imenuje Trg kralja Aleksandra I. Cesta od kolodvora skozi zapadni del Jesenic gori do Plavža se imenuje Gospcsvetska cesta od tam etranska pot Spodnji Plavž, Zgornji Plavž in pa dalje na Hrušico. Pra-
vilno je bila označena Cesta na Golico, ki vodi od Čuferjeve gostilne k Sv. Križu. Marsikateri turist, ki prvič namerja svojo pot na Golico, bo lu krenil na desno. Ulica, ki vodi od cerkve doli, je na-zvana Cerkvena ulica, ulica za občinsko hišo pa Kosova ulica. Ostalim skupinam hiš zgoraj cerkve se pravi v splošnem Na Murovi in tudi napisne table so označene tako. Kralja Petra ccsta jc ona, ki vodi od hotela Pošte preko železniške proge na Staro Savo skoraj do Savske cerkve. Trg pred lo starodavno cerkvijo je dobil označbo Ruardov trg, t. j. ime po industrijcu Ruardu, ki jc želc/.no industrijo na Savi dvignil in iz katere je nastalo današnje velepodjetje. Cojzova ccsia pelje od Marka proti glavni pisarni K1D. Trg pred glavnim uradom KID pa se imenuje Luckmanov trg, po prvem ravnatelju K1D. Od Marka vzdolž je Fužinska cc-sta. Na tej cesti so bile nekoč same tovarniške siavbe, kovačnice itd. in od tod ime. Hrenovica je o:.tala Hrenovica, v kateri pa je še vedno ena sama hišna številka, lasi gosp. Krivca. Cesta ob železniških skladiščih se imenuje SkladiSku ulica, ona mimo tovarniških vil pa Vrtna ulica, ker je tu največ vrtov. Na desnem savskem bregu so ulice: Savsko nabrežje, Jadranska cesta, Ilirska cesta, odcep proti Svetetovi hiši pa Pod Gozdom, Od glavne pisarne do Markeža je Cankarjeva cesta, slranikc pa: Delavska ulica, Obrtniška ulica, mimo meščanske šole Prosvetna cesta, za otroškim vrtccm pa Ciril-Metodova ulica. Zanimiva so imena ulic v novejšem delu Jesenic oziroma Save. Od železniškega prelaza na Savi dalje se imenuje ulica; Gregorčičeva ulica, na levo pa Aljaževa. Tudi na Industrijsko ulico niso pozabili, to je ulico, ki vodi inyno bivše Mencingerjeve gostilne. Slomškova ulica vodi od osnovne šole preko Ukavc do hiše gosp. Brtonclja za tako zvano »Štrcko«, kot se jc ta del naselbine preje splošno nazival. Po potoku Ukava se imenuje tudi ulica Ukava. Pred Krekovim domom je Krekov trg, od tu do kolodvora pa je najlepša jeseniška cesta in ki nosi ime največjega slovenskega pesnika: Prešernova cesta. Ker marsikateri Jeseničan še ne ve za označbo te ali one ulice, in pa ker bo mnoge bivše Jeseničane zanimala la sprememba, smo tu navedli vsa nova imena, po katerih se lahko ravnajo.
Galoše in snežne čevlfe
poprav Ija ■■ »j h u IJ e guml-kliniak
A. Goršič in sin
Ljubljana, Dunajska c. 9
Dev. Marija v PoHu
Dramatični odsek tukajšnjega prosvetnega društva igra danes na praznik Vseh svetnikov ob 4 pop. žaloigro »Prababica-:.
Člani zveze bojevnikov ter vsi bivši vojaki se naprošajo za udeležbo pred spomenikom padlih, kjer se bodo za rajne opravile molitve in I i bera.
Ljubljanica, ki je zadnje dni močno narasla, je v petek že za pol metra upadla. Sige v Sl.i-pah in travniki proti Kašlju so pa šo poplavljeni Veliko strahu so pa pristali zopet zaioški mlinarji ter ondotni obrežni prebivalci. Naraščajoča vod i jih je prisilila, da so izpraznili iz spodnjih prostorov živino in živež.
Višnja gora
Grobovi sc nepričakovano odpirajo. Danes smo pokopali gosp. Antona S t e k 1 a č i č a , posestnika z Vrha. Podlegel je težki opcraciji; sredi upov in načrtov ga je nepričakovano prehitela smrt, ki jc ugrabila družini in številnim otročičem skrbnega očeta in vzornega gospodarja. — Pravkar pa smo predeli sporočilo, da je v Ljubljani v Lconišču umrl tukajšnji odvetnik gosp. Miroslav Kvas. Tudi ta je podlegel operaciji radi težke notranje bolezni, katera mu je nenadoma pretrgala nit življenja. Komaj je dobro začel svoj poklic, pa ga je nemila smrt sred najlepših let ugrabila mladi družinici — Naj oba pokojnika uživata milost pri Bogu, njihovim preostalim pa naše iskreno sožalje!
M o zel i
Tudi stavbno gibanje. Po okoliških vaseh jo dovolj zapuščenih hiš, lastniki v večini niso iz-, umrli, ampak sc izselili. Stavbe so zapuščene, razjeda jih čas, rušijo se polagoma druga za drugo.
Vodovod. Pravi reveži smo glede vode. Vozimo jo 4 km daleč iz Livolda in kdor nima /ivine, mora najeti in tako vodo dobro plačati. Popravilo vodovoda, ki je preje odpovedul, kot je predvideval graditelj, bi stalo mnogo denarja, šc 350.C00 Din bi ne bilo dovolj. To pa je mnogo, ali bolje, to pa jc preveč, Pretekli teden se je mudil tu zastopnik lirme, ki je izdelala cevi. Vzel jc seboj del cevi in vodo. Oboje bodo analizirali in skušali najti vzrok, čemu so cevi pred časom postale nerabne.
Sadje in mošt. Po dobri sadni letini je vedno dovolj mošta. Po kvaliteti ni na višini, ker se ga prideluje in ravna na najrazličnejše načine, ki pa so vsi več ali manj v nasprotju z današnjimi tozadevnimi izkustvi. — Za mošt se porabi prav vse, vredno in nevredno. — Prav kmalu bo lu čas, ko ne bo dobiti kilogram svežega sadja ob polnih kleteh mošta. Uživalci sadnega drevja ne znajo ceniti tako, kot so ga oni, ki so ga sadili.
Halo! - Otvoril sern nov vinoloč v Celju, Za kresl'o št. 9. - Halo !
Zagotavljam, da bom točil prvorstna pristna dalmatinska vina, dalmatinski mošt, tropinovec, sli-vovko rum ter najrazličnejše likerje. Na razpolago bodo najraznovrstnejša mrzla jedila, razen tega bodo vsaki petek sveže pečene in ocvrte ribe. Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča SIBENIšKl V1NOTOC.
Rogaška SIatfna
je ostala glasom najnovejših (letošnjih) analiz v svoji koncentraciji nespremenjena od najstarejsu dobe do danes O tej izborni zdravilni vodi piše leta 1687 loanne Bcnedicto Griindel, phil. et incd. Doctor, dobesedno sledeče: (po navedbi nekaterih drugih voda) Nicht destovvenigcr hal dannoch fiir allen diesen Vorzug linser in gegenvvartigen Trat-uti besehriebener Sauerbrun, vveleher einc halbe Meil von dem Marckte Roitsch in Unter Steyer auif den Croatischen Griinitzen auss den edlisten Briisten der Erden hervorquellet und echon ein :,o groesen Namen in der Mcdizin bekommen dass e.-nicht allein aus Ireiubden Orten die Presshaffle, a!s vvie ein Magnet an sich ziehet, .sondern auch in vveit entlegene Liinder, ganz huuftig geliihrt \vird und alldortcn vilfiiltige Krancken gesund niachet.« (... slatina, ki izvira pol milje od trga Rogatec na Spod. Štajerskem iz najplemenitejših prsi zemlje, je dobila že lako znamenito ime v medicini, da učinkuje kot magnet ne samo na tuje kraje ampak tudi na daljne dežele, kamor 6c razpošilja, in jc že mnogo bolnikov ozdravila.)
V vinski kleti
Sv. Petta c. 13 se loči čez ulico sladki mošt bel in rdeč po 7 Din. črno vino po 9, portugalkn 1 b, cviček 10, silvanec 12 iu hurgundec beli 14 Din. Ob sobotah domače krvavice. — Se priporoča T. Mencinger.
Pozor!
Kdor hoče pristno vince piti, ta mora v Zeleno jamo h Krušiču prili, ker pristno vince pivcem žejo gasi ter žalostno srce razveseli. — Ima vedno im razpolago mrzla in topla jedila ter izredno dobre domače krvavice. Se priporoma Anton in Mariea Duša.
S tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 30. oktobra t. I. umrla po kratki, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti v 88. letu svojega dobrodelnosti polnega življenja naša ljubljena mati, babica in prababica, gospa
Antonija Kavči
rof. Pesi
vdova po trgovcu v Št. Juriju ob j. £.
Pogreb blage pokojne bo dne 2. novembra L 1. ob 9, uri dopoldne iz hiše žalosti v Št. Juriju ob južni železnici. Celje, dne 31. oktobra 1931.	,
Rodbine:
Kavčič, Seršen, dr. Mihelič, dr. Schvvab, Šulgaj, Miki, Lobnik, dr, Lazarević.
. ;oka beseda 50 paroli prostor drobne vrstice 15CDin.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za ogtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjšt znesekiODirt. Pristojbina za itfro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^pismena vprašanja odqovarjamole,če jc prilože naznamka.Čekovni račun Ljubljana lO.S't«?.	' •' "
иишт............................ n i ii it............ lini rim i ■
Vabimo Vas, o&lccltc sc pri nas!
Nogavice, srajce, kobine, obleki*, predpasniki. plašči in manufaktura po najnižjih cenah v trgovini
Mariji« P&ogielf
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 26
Trgov, pomočnik
mlad in pošten, želi mesta v trgovino mešanega blaga. Gre nekaj časa brezplačno. Ponudbe pod »Trgovski pomočnik« na upravo lista štev. 12.628.
Sobarica
zmožna vsakega domačega dela, želi premeniti službo. Govori tudi nemško. Nastopila bi ob novem letu 1932. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Sobarica« št. 12.881.
Ključav. pomočnik
išče službo — mesto ključavničarja ali šoferja. Gre tudi za sprevodnika. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 12.889.
Gospodinja
išče mesta k boljšemu gospodu. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod Takoj ali pozneje« št. 12.885
Kuharica
išče mesta za dopoldanske ure. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 12.886.
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Rcmškar Matija, Log 20, p. Bre-
Dober risar
tehniško naobražen, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.883.
Dekle
izučena šivilja, želi stalnega mesta kot domača šivilja pri dobri družini, ali pri manjši družini kot začetnica. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Šivilja«.
Livarniški preddelavec
ali mojster, 28—40 let star, vajen v vlivanju vodenih in kopališčnih armatur, s poznavanjem dela na kalupnem stroju (Formmaschine) se išče za moderno urejeno tovarno kovinskega blaga. Ponudbe pod »Metali« na upravo »Slovenca«.
Uradniška moč
agilna, mlajša, sc sprejme. Ponudbe do 8. nov. pod »Služba na upravo Slo-vcnca . Znamko za odgovor.
Provizijske potnike
kateri obiskujejo špecerijske, delikatesne trgovine na Notranjskem, Dolenjskem in Štajerskem, se sprejme proti visoki proviziji za prodajo sira in čajnega masla. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Dobra provizija« št. 12.805.
250 Din dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! — »Kosmos«, Ljubljana, pošt. predal 307. - Znamko za odgovor.
Izurjeno tkalko
sprejme takoj tovarna sukna: Moste, p. Žirovnica.
Sprejmem
pridnega, poštenega učenca v manufakturno trgovino. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Kranj«, št. 12700.
Organist
oženjen, najbolje, če zna tudi kako obrt, ki ima veselje do cerkve, dobi takoj dobro službo. Ponudbe poslati na župni urad Sutlanska Poljana, pošta Podčetrtek.
Mladenič
vešč samo nemščine, priden in marljiv, star 21 let, išče službo. Sprejme vsako delo pri kaki nemški družini. Naslov v upr. .Slovenca' pod št. 12.872.
Službo hišnika
čuvaja ali kaj sličnega iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12702.
Stalno službo
išče samostojna kuharica, veščav sega dela, stara 28 let, pri samostojnem gospodu ali pri družini. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod > Vsestransko pošteno dekle«.
Gospodična
s polletno prakso išče mesto v pisarni ali mesto blagajničarke v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.834.
Iščem službo
vratarja, natakarja, sluge ali skladiščnika. Naslov v upravi SI. pod št. 12817.
Sobarica
boljša oseba, z večletnimi spričevali, srednjih let — išče mesto, najraje pri kaki starejši dami ali pri starejšem gospodu. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca^ pod štev. 12.835.
Učenko
sprejme šivilja na Sv. Petra cesti št. 52.
Kavarniški vajenec
se sprejme s hrano in stanovanjem. - Narodna kavarna.
Kdo mi preskrbi
20.000 dinarjev, dobi 500 Din nagrade. Denar popolnoma siguren. - 15% obresti na 6 mesecev. -Ponudbe na upravo »S1.« pod .Popolnoma siguren'.
Stanovanja
Stanovanje
Enodružinska hiša z vrtom pri Stadionu, se odda februarja, po želji tudi preje — v najem. Štiri sobe z vsemi priti-klinami in dvema balkonoma; plin v kuhinji in kopalnici. Mesečna najemnina znaša 1.300 Din. Ponudbe sprejema uprava »Sloven,« pod »Stadion« št. 12.720.
Stanovanje
komfortno, obstoječe iz 4 sob, kuhinje kopalnice in pritiklin, v centru mesta, zračno in solnčno, se odda s 1. novembrom. Cenj. ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Krasna lega« št. 12.819.
Sobo
oddam v najem poleg gostilne »Sojar« v Dravljah št. 152.
Stanovanje
dvosobno, parketirano, kompletno, oddam v Zeleni jami. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 12.874.
Dve sobici
separirani, po 100 Din, oddam v Zeleni jami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.873.
Stanovanje
soba in kuhinja se odda Dravlje, Rokova pot 135,
Posojilo
15—20 000 Din išče soliden obrtnik, ki nudi polno garancijo. Ponudbe na upravo »Slovenca pod .Sigurno 8—10' št. 12.880.
Poročil bi se
z dekletom v starosti do 30 let. Imam krasno po-setvo v najlepšem kraju Gorenjske. Ponudbe naj se pošljejo pod Srečen zakon 250« št. 12.860, na upravo Slovenca; .
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 12.825.
Stanovanje
petsobno, vrt, Glinška ul. št. 5, se takoj odda za Din 1100 mesečno. Vpraša se pri hišniku.
Soba
lepo opremljena se odda solidnemu gospodu. Je-gličeva cesta 7.
Stanovanje
novo, dvo- ali trisobno s priliklinami v Novi koloniji pri Viču pod Rožnikom, cesta XXI, oddam v najem.
Stanovanje
lepo, zračno, suho, parketirano, z dvema sobama, kuhinjo, predsobo in vsemi pritiklin. vse pod enim ključem, se odda s 1. decembrom. Zvezna ul. št. 21, Zelena jama, za mesnico »Štrukelj«.
Krojaški vajenec
se sprejme s hrano in stanovanjem. - A. Bele, Vižmarje 60, St. Vid nad Ljubljano.
Učenko
iščemo za pletiljstvo. -»Kosmos«, Ljubljana. — Poštni predal 307.
Vajenko
za modistovsko obrt takoj sprejme Stana Janči-gar —- Gregorc, modistka, Ljubljana, Smartinska c. št. 6.
Krojaškega vajenca
sprejme modni salon F. Potočnik, Ljubljana, Mestni trg 5/II.
2 čevljar, pomočnika
enega za gojzerje šivane, in zbita dela, drugega za zbila dela in popravila, sprejmem takoj. Oziram se samo na dobre delavce. Zupan, Jesenice, Go-sposvetska 2.
Pekovskega vajenca
sprejme pod ugodnimi pogoji Lovro Sušnik, pe-karija. Škofja Loka.
Vajenko
za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši, takoj sprejmem. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12754.
-O ne c
'S LOVEN................
Dekle
iz dežele, poštena in za nesljiva, katera zna ne koliko šivati, se išče za dobro krščansko hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Sobarica 1932.
Čanternikovn
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana Prospekt št. 16 zastonj Pišite ponj!
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk. če si nabavijo pri nas pletilni s..oj. »Tehna^ družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1.
Soba
in kuhinja se odda takoj dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.887.
Opremljena soba
solidna, s posebnim vhodom, s-2 ooda gospodu. Poizve se Krakovska ul. št. 29, od 9-12.
Večja soba
s štedilnikom, v nov^ )li$i se takoj odda. - Ižanska cesta št. 70.
V novi hiši
v Mostah se odda dvosobno stanovanje s priti-klinami po zmerni ceni. Poizvo se: Breg 14/1.
Štiri prazne sobe
primer, za pisarno in skladišče v Prešernovi ulici št. 54, se odda. Vprašati hotel Slon, Ljubljana.


^шшпшшшшшшшаш,
Jezikovna šola
Gosposka ulica 4/1, Nemščina, italijanščina, francoščina, angleščina, če-ščina. Tečaji in pouk za posameznike za odrasle in otroke. Cene zmerne. Vstop vsak čas.
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. novem.
Sobo
in kuhinjo oddam za 200 Din mesečno. Ponudbe na upravo Slovenca pod pod Stan in dom.
Na stanovanje
se sprejmejo gospodične. Naslov pove uprava SI. pod št. 12.875.
Sostanovalca
S2 sprejme. Glince, Cesta XVII, št. 4.
Pisarne!
Tri-, dvosobne pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago s 1. novembrom t. 1, Re-flektanti dobe pojasnila v upravi Ljubljanske kreditne banke.
Točilnica in trgovina
z delikatesami se da pod ugodnimi pogoji v najem odnosno na račun proti kavciji. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12830.
izložbo
in majhen prostor za prodajo, iščem za šest tednov, za zelo lep božični predmet. Lahko zraven v kaki trgovini ali traiiki. Naslov ali dopise na upr. Slovenca« pod > JasIice« št. 12.735.
Trgovina
meš. blaga se odda pod zelo ugod. pogoji v najem z zalogo ca. 50.000 Din, katera se mora prevzeti. Stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.830.
Posestvo j	Hišo
enonadstropno, z lepim j sadnim vrtom in gospo-. darskim poslopjem proda I Franjo Gerkman, Laško.
Proda se hiša
pletarna in zemljišče v Domžalah. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka 3.
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi ' pogoji Ponudbe pod »In-ženier« na upiavo »Slovenca« št lt 713
Hišo
' enodružinsko, z lepim vrtom proda — Franjo Gerkman, Laško.
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo, se takoj odda. -Stranska pot 19 (Trnovo).
na najugodnejšem prostoru v Mariboru, blizu gl. kolodvora, primeren za trgovino ali pisarno — se odda 1. dcc. ali januarja proti mali odpravnini za pisarniške mobilje. Nizka najemnina. Ponudbe pod »Lokal 600« na upravo Slovenca« Maribor.
Lep lokal
v Gledališki ulici, odda j takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
NAJVIŠJO CCN0
Profesor
poučuje latinščino, grščino, slovenščino in nemščino, pripravlja za izpite, proda stare knjige. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pouk«.
Italijanščina in češčina
Jezikovna šola, Gosposka ul. 4/1. Tečaji in pouk za posameznike. — Zmerne
Čitajte in širite »Slovenca«!
VAM r NUDIMO ZA VAŠO ZASTARELO RADIO POSTAJOд
V ZAI4EN t AVI
ZA NAJMODERNEJŠE APARATE NA TOK — SVETOVNIH ZNAMK
nOHNY - 0Ш0М
Bivša Pavšičeva
vila v Šiški, Vodnikova cesta 100, ugodno naprodaj. Poizve se istotam,
Nova hiša (vila)
4 sobe, 2 kuhinji in pritikline, 1600 m'-' vrta, se poceni proda. — Alojzij Krum, Zadvor 73, pošta Hrušica pri Ljubljani.
Lepo posestvo
z mlinom na stalni vodi, se proda. Ogleda in poizve se v Virovcih št. 4, p. Pristava, Štajersko.
v trgu Muta ob Dravi na prodaj. 1K orala, zidana hiša 7. gospodarskim poslopjem, elektrika, 4 sobe, voda v kuhinji; primerno za rokodelca ali vpokojenca. Cena 72.000 Din. Poizve se pri lastniku Ignacu Jevšenaku, Slovenske Konjice 64.
Lepe stavbne parcele
pod Rožnikom po ugodni ccni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 12565.
Velika trgovska hiša
7. gospodarskimi poslopji in posestvom, naprodaj pri Kamniku. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.878.
Vinograd
z nekaj njive in sadonos-nikom se proda v bližini Maribora. Krasna solnčna lega. Približno 2 in pol-orala. Istotam 3 orale lepega mladega gozda. Tudi en dobro ohranjen vinski sod, okrog 27—28 hI. -Vpraša se v upravi »S1.« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, pod »Posest«.
Mlin naprodaj
v mestu pri postaji v najbolj prometnem kraju. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometni mlin« št 12,724.
Hišo
novoddAno, štirislano-vanjsko, z vsem komfor-tom, na suhem terenu, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.882.
Kupim hišo
z vrtom v bližnji okolici Ljubljane ali Novega mesta. Plačam takoj. Natančen opis in ceno na upr. .Slovenca' pod št. 12.866.
Posestva
od 2 do 150 oralov, prodaja Posredovalec, Maribor, Sodna ul. 30.
Gostilne
s posestvi ali mesarijami, prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Hiše
trgovske ali stanovanjske, prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Pekarije, kavarne
hotele, tovarne, mline, žage prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna 30.
Posestvo
10 oralov; njive, gozd, travniki, novozidana hiša in gospodarsko poslopje, pri Sv Marjeti ob Pcsnt-ci, naprodaj. Naslov da uprava »Slovcnca« v Mariboru.
Enonadstropna hiša
z gospodar, poslopjem, ob državni cesti Ljubljana—Vransko, vodovod, mimo vodi elekt. daljnovod, 3000 m3 vrta. Zelo pripravno za večjega obrtnika ali trgovca, sc po ugodni ceni proda. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.561.
Lepe gozdne parcele
na Rožniku poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.565.
Zelo ceno prodam
kmetijo, veliko, lepo, pri Smledniku, celo ali le polovico; gostilno na Gorenjskem samo za 43.000 Din, za kakega obrtnika; več novih hiš pri Kranju od 55.000 Din naprej; 4-stanovanjsko hišo z lepim vrtom, katere najemnina znaša mesečno 2000 Din, za 250.000 Din; gostilno pri postaji na Gorenjskem, z lepim vrtom, za 155.000 Din; gostilno z za troje govedi zemlje, za 150.000 Din; več malih kmetij za eno in dve govedi ter več hiš z vrtovi itd. - Kupci zglasite sc! Priložite znamke za odgovor! L, Rebolj, Kranj.
Stavbne parcele
lepa solnčna lega, v Me-lju- Košakih in Zg. Rad-vanju naprodaj Julius Glaser, stavbenik, Maribor, Mcljski dvor.
ENONADSTROPNA HIŠA
v sredini trga Vojnik — naprodaj. Ponudbe na podružnico Slovenca« v Celju.
Hiša
visokopritlična in vrt, sc za nizko ceno proda. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 12.888.
Nova hiša
blizu kolodvora, v prometnem kraju, z lepim razgledom, pripravna ea letovišče, naprodaj. Cena 26.000 Din. Ponudbe pod št. 12.535 na upravo »Slovenca«.
Stavbne parcele
na Viču, blizu državne ceste in tramvaja, prodaja Gospodarska pisarna Tribuč na Glincah —1 tel. 2605.
Prodam parcelo
za Bežigradom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.051.
Posestvo
obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda, gozda, novozidane hiše in gospod, poslopja, tik okrajne cestc, komaj 10 minut oddaljeno od želez, postaje, se proda takoj za nizko ccno. Posestvo jc lepo in skupaj ležeče. Vpraša se ustme-no ali pismeno pri L. Ki-šinger, trgovina z mešanim blagom, Poljčane.
Javna dražba
najdenih predmetov sc bo vršila 6. novembra ob 9 na postaji Ljubljana glav. kol.
!! ZAHTEVAJTE TAKOJ !!
BREZOBVEZNO PONUDBO
,ЈЛ-. .1.4 " i jlHHIIv
J I ,1'tl. J- i 'VV". • •••-.- ■ -Жј ; , <.fltl-,
Ш •' •
% . C*- х
«	■!'. o' 6
1I0RNYPH0N SIX

!! ZAHTEVAJTE TAKOJ !?
BREZOBVEZNO PREDVAJANJE
H0RNY W 303
ljudi mm
Piesini irfi 5/1.
ШЖ BAR SINOVA
DRUlB/HO Г. Telefon 240?
ORION SO TU
Pit V A JUGOSLOVANSKA TOVARNA GUMIJA
„UERORD" J s\v\ K. ČUUK04ĆA. LESKOVAC
i/deluje v najboljši zajamčeni kakovosti
pmifcvo platno in icplvo
za krpanje galoš in čevljev za sneg-Konkurenca v kakovosti in ceni sključena-
Izjava	I
Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Karel Štrukelj ml. - Moste, Zaloška cesta štev. 9. dne 17. oklobra 1931 - Karel Štrukelj star., posestnik in mesar.
Srečke delnice,
obligacije
kupui« Upriva 'Merkur* Liub'-ana - S«ienbureova ulica 6 II nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupni« RAFINERIJA DRA- j G'4 KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možms
Vsakovrstno
JR'fltfl ЦЦ«И'Р
do na'vlDllh L-enah ČERNE luvelu Lnihlian«
Goltov« llllCt it J
Kupimo
»sako množino prvovrst- j nih zimskih žlahtnih j
jabolk j
samo vagonske množine J proti takojšnjemu plačilu, j Ponudbe prosimo brezpo- j goino z navedbo skraine J cene banko vagon nakladalna postala na Štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru, Miklošičeva 2.
1ИВШ!
Pianino ali klavir
dobro ohranjen kupim po zmerni ceni. Ponudbe na Janez Novak, krojač, Do-bovec, p. Trbovlje I.
Močan klavir
črn, v brezhibnem stanju, prodam za 6000 Din, ter rujav klavir, enako močan, za ceno 3500 Din. -Oba firma Schott, Wien. Anton Tramte, Medvode.
Strojno pletenje
dobro upeljano, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Obročno plačilo« It. _12.756._
Za jesensko saditev
oddaja pritlična sadna drevesa, eno- in dvoletna ter cepliene vrtnice v «n-nesljivih sortah Matko Maretic, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Dynamo
v brezhibnem stanju, pri- I praven za razsvetljavo manjše tovarne, večjega . i mlina, žage, ali man|ie j vasi se pod ugodnimi po- j j goji proda Dopise na upravo »Slovenca« pod
»Razsvetlfava«. i ■ i '
Premog, drva, koks i
prodata tudi na obroke ' Vinko Podobnik TržaSke cesta itev 16 Fel 33 13
Krp« (conje)
in volno za snaicnj« strojev ln avtomobilov, kakor tudi platnene krp« za po-Utiranja, najugodneje in ■talno r zalogi pri »Obnova« d. d., Ljubliana, Volnjakova ulica 22.
la gonilna jermena
Šivalna jermenca, vosek »Prima« za jermena, lesene jermenice, nudi po zmernih cenah tvrdka -Brcar & Corop., Ljubljana, Kolodvorska 35,
Bikec
čistokrvne montafonske pasme, 5 tednov star, se proda hotel Slon, Ljubljana.
V novomeškem
kapitlju so po »mrti g. kanonika Zlogarja naprodaj razne knjige: slovenske, nemške in hrvatske, zlasti veliko homiletičnih del, dva klečalnika, dve pisalni mizi 1. dr.
Stare kovine
kakor mehak svinec т blokeh in tudi neprelit, aluminij, medenino, cln-kasto pločevino ln baker prod»ja stalno »Obnova« d. d, Ljubljana, VoSnja-kova ulica 22.
Moiko kolo
prodam ali zamenjam za fotoaparat. - Vač: Jernej Dovč, Stoiice 13, poŠta Jcžica.
Črna jedilnica
hrastova, malo rabljena, 12 kom., naprodaj zaradi selitve za 11.500 Din. — Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Jedilnica«.
Blana na st. Z
fabrikat »Wiese«, skoro nova, poceni naprodaj. -Ponudbe pod »Blagajna 2« na upravo »Slovenca« Maribor.

Posteljne mreže
izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ul. 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila.
»Javor«
letna Industrija v Logatcu Ima svoi lokal za pohištvo tudi r Liubhani v novi palači Vzaiemne zavarovalnic«
Kolesa
na 12 mesečni- odplačil* •Tovarna koles« l.lublta na PoStni predal 307
Star mnterijal
uporabljiv: kakor: tračnice, stoiala šiva'nih strojev, različno železo, bakreni kotli, stiskalnica (Snindelpresse) in drugo, oddaia »Obnova« d. d. -L|ubljana, Vošnjakova ul. it. 22.
Nagrobne
sveče
električ. žepne svetilke, najboljše baterije, rum, čaj, koniak, fino sirovo in žgano kavo, razno že-leznino in sp«ceri|o kupite jako dobro pri Jos. Jagodlč, Celje, Glavni trg

I
Vsake vrste
Zlofo kup njo
pe najvišjih cenah
Г Čuden.
Ljnbl jana, Prclemnra 1
Violine od Din 65. Mandoline • 120 Gltare • • 160 Ročne harmonik« tO kromatiCnc harmonike,
HAVAMKI GITARt I T H ahtevajt* brezplačni tvomiik
CENIK:
KEIHEUHER0LD
MAPIECR it, 101.
Pr a posknšnja bo trpežiiusti in како
ena e геташпа urud
Gumijeve pete znamke „REKORD" novo dovršene izdelave in kakovosti
povsod 2mastLe*o.
izne tadila vsakogar glede osti novega „REKORDA", u edaK varst znamke „rtEKORO",
Kupimo jabolka
vsako množino Upih tn (dravih pogačanev, samo vagonske množine proti takoišnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skraine cen« Iranko vagon nakladalna postaja na Štajersko sadjarsko zadrugo, Maribor, Miklošičeva 2.
Шт\\
pianini najboljših svetovnih tvrdk po znatno znižanih cenah. Ugodna mesečna odplačila. Preigrani klavirji. Vsa popravila in ug'ni?van|e strokovniaško M. ROPAŠ, CELJE.
Kurivo
premog drva. solidne cene — Breceli, Maribor KoroSka 49.
Poceni pletilne stroje
proda Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25'1.
Kis*o zelje
novo. prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo v sodčkih v vsaki množini pr. najnižji ceni po naročilu do'-avlia Gus'av Erklavec Kodelievo 10 Ljubliana. Telefon 25 91
Puhasto perje čisto čohano oo 18 Din kg druga vrsta oo Din kg čisto belo gos-e oo 130 Din kg in čist' ouh po 250 Din Kg Ra?pi>Si liam po poštnem oovzetiu L BS070VIC - Zagreb, flica 82 Kemična či«U' niča >>er<a
Žimo
za modroce od najcenejše do naifineiše po tovarniških cenah prodata Sever Rudolf Marijin trg št 2
Pletilni stroj
skoraj nov it. 8, 60 dolg »Ideal" kompleten, z 2 nitovodjema, prodam za ceno Din 2800, pletilni stroj št. 8. 22 dolg za ceno Din 1000. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.784
Peri
na žagovino, najboljšega sistema, zelo trpežne in najcenejše dobite pri R. Jakelj, Slovenjgradec. -Razpošilja se na 8 dnevno poskušajo. V slučaju, da n« ugaja, plača tovor-nlno tvrdka.
Prvovrs no и^лјг
dobite vedno po solidni ceni in točni postrežbi pri Franc Erjavcu, trgovina 'isi'ja, S'ari trg 11 a. Ljubljana.
Jabolka
Kakor vsako leto, imam tudi letos zimske štajerske pošiljatve jabolk razne vrste, po najnižjih ce nah. Javno skladišče, Dunajska cesta 33.
GlimiJEVE CEVI
vseh vrst in dimenzij izdeluje na najbolj dovršeni tehniški način ter jamči za kakovost, iz\r itev in trpežnost. Konkurenca v kakovosti in ceni izključena.
PR\ A JUGOSLOVANSKA TOVARNA GUMIJA
..R E K O R D"
J081F4 G. ČIJI.JKOVICA — LESKOVAC.
Pisalni stroj dobro ohranjen prodam Naslov v upravi »Slov,, pod št. 12876.

Mislite
na pravočasen nakup d- bretja posteljnega perja, katero razpošilja
Trgovski dom
STERMECKI
CELJE št 18
po jako ugodnih cenah in v dobri kvaliteti. Mešano kg 29 Din, boljše 42 Din, skub-Ijeno 60 Din, belo 115 Din, fino belo 160 Din, dvi puh 8 Din. beli polpuh 240 Dn puh 360 Din. Na lalju ogromna izbira žime, afrika in gradla za žimnice, inleta in gradla za pernice ter razn- ga belega plntna za posteljno perilo.
Veliki iluntrir ni cenik, ki je pravkar iišel, se pošlje vsakemu zastonj I
V
Zimske suknje
(plašči), celi ostanki 2.60 do 2.85 m, fino češko blago, prejinia cena 560 Din sedaj cel ostanek za 265 Din se dobi pri Commer-c* d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstr.
Svet« naifineiše norveško
ibie olif
i» lekarne Dr G PICCO Lt-m v t JUBI.JANI se priporoča bledim ir sla hotnim osehim
Prva
pfeiarsha
v
tle'at n'ea
izdeluje vsakovrstne garniture iz vrbja: sioiala la cvel'ice, potne kov čeke, tržne košarice itd Sprejema vsa v to stro ko spadajoča naročila in popravila in stole v pleteni«. — Delo sol'dno. -Postrežba točna. — Cene brez konkurence. — Se priporoča Karol Prah, Maribor, DvoraUova c. 4.
USN3ATE SUKNJIČE
kupite naicenejše pri FR. ZALOKO' *?nnes 41
Cenjene damel
Velika izbira damskih klobukov po najnižjih cenah. Preoblikovanje Din 20. Se priporoča Stana Jančigar — Gregorc, mo-distka, Ljubljana, Smar-tinska cesta 6.
Mre'e za po"*",ie tzdeltile naiceneie samo •vrdka Pavel Strguiec Gosposvetska cesta št 13 iKolizeil poleg skladišča • Alko« - Spre'ema tudi popravila
NOVOPOROCENCI, POZOPI
Oglejte si izložbo slik — Fotomever Maribor Gosposka ulica 39 Lepe slik«, moderno izdelane
Modroce
otomane divane, fotele in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe. Ljubliana, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu).
CEVUE
vseh vrst — kakor tudi gojzerje in čevlje za smu-čar|e priporoča po nizki ceni L DOLENEC, Kongresni trg 3 in Batvarska s cza b.
Krušno
in vse mlevske izdelki »edne »vež* dobite pri
A & M. ZORMAN
l iubliana Stari trg šl 32
Dame!
Na preizkušen, najboljši aparat, ki ne kvari las in ne peče, izvršujem trajno ondulacijo po 100 Din. -Priporočam se Franjo Fi-lipovič, Loke 49, v hiši g. Prandič, Trbovlje I.
** odroce
postehne mreže železnt zložliiv* poslelie otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetmk Mestni trg 13
Ugodni nakup morsk* trave žim« cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
E'ektroin.šfa'ac'je
. za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po smernih cenah ter special delavnica za popravljanje in orevijanje elektro motorjev, transformatorjev in avto dinam. - Imam v zalogi ves elektro-mate-| rijal, kakor žarnice in , alektromolorjc najzname-I nilejsih firm v vsaki ko-j ličini, Fr. Perčinlič, kon-| ceslonirano eleklro pod j jetje. eleklro mehanično podjetje, Ljubljana, Go-! sposvetska cesta 16, te lefon 2371; Domžale, nasproti pošte.
Saknenl ostanki
za površne suknje in obleke
pod ccno!
R MIK1AUC »Pri škoiu«. Liubliana / ™
Priporoča se prvi slovenski zavod
ifzniEiniia zaoaroualn!ca
Llnbifana
v lastni palači ob Miklošičevi In Masarykovt cesti
PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Star?e>lčev rg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
Čebelarji Čebelnjak s čebelami
Znideršičevi panji — in orodjem prodam skupno po nizki ceni. Ana Zorinc, _Trbovlje L
Pletilni itroj
skoraj nov, št. 8, 50 dolg, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.858.
Hruške in jabolka
najokusnefše, kisle, štajerske, amerikanski zaboji 25 kg. Primissima 5.—, prima 4.—, sekunda 2.50 Din — kg franko vsaka postaja povzetje razpošilja: Postržin, Krško.
Pravi kanarčki
harcerji, odlikovani petkrat t zlatimi kolajnami, doma in v inozemstvu, naprodaj po 200, 250 in 300, samice 50 Din. Sever Edvard, Gosposka ul. St. 4/III.
5 cevni radio aparat
z zvočnikom in vsem spa-dajočim, radi preselitve ugodno prodam. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »5 cevni« it. 12,857,
Sejmarjil
Stojnico, 4 metre dolgo, s plabto, kompletno za ma-nufakluro, po nizki ceni prodam. — Ana Zorinc, Trbovlj« I.	I
Ure popravlja renovira — večletno >am-stvo — Fran Korošec — urar Liubliana Sv Petra cesta 55 vhod Vidovdan-ska l
»n *<п>гн7о
kainte nftirrnrtt pri tvrrifc
A VOLK LJUBLJANA
Veleirri,«tna r ftinm Hrftllr.« -f-1И H
Kovčke, spisne, šolske in r- čne torbico, listnice, denarnice itd.
priporoča po
/mernih cenah
IVRN KR9VDS
Marihor. Aleksandrova c. 13
Svezeinsuhe gobe
kupuiero stalno vsako
množino Zahtevait« po-tasnila.
Namizna
jabolha
prvovrstna ratpoSiham
po naintžil ceoi. — Pet«! Setma Radeče — Zidan/ most.
Razno
l^onavice
rokavice, volna In bom až a ceneie in v veliki izbiri pri rt A R I. »> КГ.ОО LJUBLJANA, Židovska unča in 3tari tig
akOUZne
moko
'U ž^ance. vedno ^vežo. dobite pri tvrdki
i M. Zorman
L ubljana, Stari tr« 32
Na obroke
lahko kupit« kar potr*» bulete skorat v vseh večjih ljubljanskih trgovinah • posredovnntem Kreditna zadruge detailnih trgov cev v Liubliani. Cigaleto-va ulica t tpri sodniji).
Majhna slaščičarna
se radi bolezni takoj prepusti. Posebna prilika za začetnika. Cenj. ponudb« na upravo .Slovenca' pod .Prometna cesta' št. 12.858
Brezdenarna samopomoči
Prišel je čas za splošno organizirano samopomoč, vseh vsled krize trpečih. Navodila (tudi druge nasvete) daje: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška 19. (Priložiti 5 znamk.)
Zamenjam
popolnoma novo vozne
odejo (celino) za gramofon, sobno peč, kolo ali kaj stičnega. Janko Mar-kič, trafikant, Tržič.
f*"itajtc in Širite »Slovenca«!
Nov ximsi(i vozni red
na autobusni prog RrtKolc—S'«rl trp. veljaven od 3. nov. 1931.
up. 9-25 10 40
t op. 16 — 1755
U ШКЕК. . . -t- 5 40 15 45 I STARI TR . A 4'~ 14 25
(lotil po,'.
Notranjska a u t o p r o ni e t n « družba
ne vatir^lie črne . . h Din 570'— ruja»e 6 „ 600'— /.ovčjo podlogo 100 Din \eč
	вгад ш
i/ruJbJlavue, ЋОЈрнплк ji/n	
Trgovsko тЏт
dobre tvrdke za Ljubljano in okolico event. za celo Slovenijo išče dobro uveden, strokovno naobražen trgovec. Na razpolago tudi trgovski lokal in kleti. Stroka poljubna Ponudbe pod »Vesten zastopnik«, Ljubljana, pošt. pred. 344
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna soproga, oz. mati, stara mati, tašča in sestra, gospa
Elizabeta Taurer
soproga strojevodje v pokoju
v soboto 31. oktobra ob 7 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v 57. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnicc se bo vršil v ponedeljek 2. nov. ob 16.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor-Wien-St. Ilj, dne 31. oktobra 1931.
Andrej Taurer, soprog; Mara Himmel roi. Taurer, LIzh Novšak roj. Taurer, hčerki; Andrej Taurer, sin; Marija Novšak, sestra; Ivan in Ladislav Friedl, brata, ter vsi ostali sorodniki.
NA PRVEM MESTU so šivalni stroji in kolesa
Adler - Gritzner
Švicarski pletilui stroji
M BIED
»■ lino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.
Brezplačen рчпк v vezenju. Večletno jamstvo
Naznanilo
Naznanjam cenj. občinstvu in gg. čevljarjem, da sem otvoril v Kamniku, Pristava, trgovino z
usnjem ter sc priporočam cenj. občinstvu in gg. čevljarjem za obilni obisk, ker bom držal samo prvovrstno blago po najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte se, ker blago se lahko ogleda brez obveznosti za nakup.
Priporočam se ter beležim z velespoštovanjem
Anton Lanišek, trgovina usnja, Kamnik.
')») »M Ж
lit
liiiiiiiii
ШШ ALfl POZNATE ENO IN VEČBARVNI w»
шжжшжт
immiiim
4Ш%Ш%Шш
ШтшШШ
iiHiiHi
ШШктш L.....ттШШтт
lllili*
m
NHM
1ШР5М

CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz Ia brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Ing. J. & K. B ii b 1, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine.
Nagrobni venci
trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaioga mrtvaških krst
Fr. Karbeutz
manuta'iturna in modna trgovina
Celje, Kralja Petra cesta št. 3
MANUFAKTURNA TRGOVINA
M. GAJSEK
Glavni trgi MARIBOR Glavni Irci
Največja izbira moškega in ženskega blaga sviie, celira. platna itd. Velika zaloga posteljnih odej domačega izlelka!
Solidna ,-Ostrežba.	Cene solidno
■K' ■
R MIKLAUC LJUBLJANA
' «
.P P lllll ЈШШ lili
Ako lelte dati vtis« Vaše ilustracije, n.pr. razglednice, a b. me, orospekte in dr., odločite se m ba-krotis* in zahtevajte od Ju^os^ovantke tiskarne v lubljanl po; as ni'a slede cen in izvršitve
mm
TO MAJLEPŠO Т1ИН1НО MODERNEGA ILUSTRA- ШМ CIJSKE6A TISKAT ОСШТЈ Si DOSEDANJE STE-VILKE „ILUSTRIRANEGA Sr.OVENCA" REVIJE »)))>>: „ILUSTRACIJA" IN DR.. KATER« JE TISKALA
JUGOSLOVANSKA 1 TISKARN«
V LJUBLJANI
llilllllillllll
ЖЏЖШШ
" ШттШ)>)!/1 mm)

llllllllllli iiiiiiie lii
штштттт
шаштт^шшш
Prcdtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din nanrej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Maleh & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Strukeli.
Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — -Breda« žepni robci komad 2 Din.
GRA M 0 ION K. f i R AMOFONSK E PLOŠČE R A I) 10-A PA R A TE
:: na ugodne plačilne obroke :: ANTON LECNIK. CELJE Glavni trg
F
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
■j <
se as S O
NOD1 PO IZBBDNO UOOON1H OENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
M^ST^O NAČELSTVO V MARIBORU
Stev. 21.307/31.
Maribor, dne 13. oktobra 1931.
Volitve v narodno shupšcino, volišča.
V smislu rtolofD § 34 zahona o volitvah nerodnih poslancev za narodno shuošCino se raig a$a, da so za volitve dne 8. nov. 1.1, v mestu Mariboru določene sudeCa voHSCa:
I	volište:
II	volivce.
III.	voliSCe.
IV.	VOlISCC: V. VOlISCC:
П.Ш
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog ild.
Prvovrstna moha ii m»lna rortfacs, SaCIfre Topola
jc stalno na шоф.
SSfes?
Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marm»r oasir, z!;ito, sukanec i. t d Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELO!
NA DROBNO!
A. Janežič
Ljubljana, Florjanska ulica
Volilci I. mestnega okraja (notranje mesto), katerih priimki sc pišejo z začetnimi črkami abecede A do L; volijo v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici 1.
Voliici I. mestnega okraja (notranje mesto), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede M do Ž ; volijo v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1.
Volilci II. mestnega okraja (graško predmestje) katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do L ; volijo v telovadnici dekliške šole v Cankarjevi ulici 7.
Volilci II. mestnega okraja (graško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abtcedc M do Ž ; volijo v telovadnici drž. ženske učitel,ske šole v Cafovi ulici 9.
Volilci III. mestnega okraja (Melje) volijo v otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici 3.
VI *.©!i$če: Volilci IV. mestnega okraja (koroško predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do L; volijo v telovadnici IV. deške osnovne šele v Gosposvetski ulici (prej Samostanska ulica)
Vil. VGSiSCe: Volilci IV. mestnega okraja (koroško predmestje), katerih priimki sc pišejo z začetnimi črkami abecede M do Ž ; volijo v šolski sobi 4. razreda v pr.tličju IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici (prej Samostanska ulica).
VIII. fOSSSf.Cl Volilci V. mestnega okraja (magdalensko predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede A do G ; volijo v šolski sobi 2. razreda III. deške osnovne šole na Ruški cesti.
IX. VOlŠSČC I Volilci V. mestnega okraja (magdalensko predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede H do L; volijo v telovadnici III. deške osnovne šole na Ruški cesti.
X. VOliSCC: Volilci V. mestnega okraja (magdalensko predmestje), katerih priimki sc pišejo z začetnimi črkami abecede M do R ; volijo v otroškem vrtcu III v Valvazorjevi uliei.
XI. VOliStC; Volilci V. mestnega okraja (magdalensko predmestje), katerih priimki se pišejo z začetnimi črkami abecede S do 2 ; volijo v šolski sobi v pritličju dekliške osnovne šole na Magdalenskem tr„u.
Državni uslužbenci, ki so uslužbeni v mestu, pa stanujejo v okoliških občinah oz. izven Maribora, so v volilnih imenikih dodelieni: Krčevina in občine levo železniške proge Maribor—St. Ilj. I. okraju, Košaki in občine desno železniške proge Maribor—St. lij II. okraju. Sv. Peter in sosednje občine na levem bregu Drave 111. okraju, Kamnica in sosednje občine na levem bregu Drave IV. okraju, vse občine na desnem bregu Drave V. okraju.
Obenem sc opozarja na določbe § 52 zakona o volitvah narodnih poslancev, da je na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
Načelnik :
Izueijuiejose najnovejši model tolrc ških — vozičkov, гагпа nainovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika i/.bira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubliana Karlovskn cesta št. 4.

L. tfikui - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov
solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno In solidne
Kdor rabi vreče tiupl |№ ПО|-
lenej« pri tvrdki:
Mi! ho №htir
• Ljubljana . Slomžkov« ulica St. II
i t-H'1 <!rv
Dr.Juvan ШШ

STANE VIDMAR
Lifulil]»iia
Gallusovo nabrežje 33.
Visoke lehniSKfi in komerolaina šolo v Parizu
/.ukcnlto dovoljena. IilJtlnlrske -IihIIJi-. 1'rl >r. udri. tinll zn (top. iireiln vnn.in. Ulplnin>kl 1 n ti v frnncoskpin In neniikrm Jeziku Pmlrobiin iiiijnsiilln: 1(,Pen onet,I'aris VII.
» \-r m , .-г-гг.ч v-v» —.v *
Družinska nratska 1932
■	л*. ur-jtrar ,m:v
se že dobi v vseh knjigarnah in trgovinah Slovenije I Segajte po njej!
Zanafeha banko hraljcvinc Juilosiovijc an. podružnice Ljubljana
Telefon šlov 30—20.
Centrala: BEOORAD
l)ajo menične in Uredile v tekočem računu obrtnikom, v ein kreditnim zadrugam, ki pogojujejo tudi obrtnikom, in k ni bar* diru državne vrednostne papirje.
Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB
Račun poštne hranilnico štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvurja tekoče in žiro račune. Izdaje kavcije in garancijska pisma.
Kupuje in prodaja devize in valuto za račun obrtnikom in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje v .-o ostalo bančne po lo.
Dobro toaletno milo
ne smo 801110 prijetno illSntl, t eni vet' tinll po svojih se ttlavinaH v medicinskem smislu delovati neišenjnee na kožo. Snnio Inko lahko koristi pri liugovaiiju telila. It it v no zato so Felteijevn Klsn-iuiln zdravja in tepoie teko oenjeUa. Pnkol s ,"i vrslnuit uilla za .">:! Din lire/, lini J n.i i li stroškov pri lekarnarju Kuileii V. I-Vllor, Slo blcu Donjn, KlzatrK lili, Savska banovina.
FR. SEVCIK
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 8.
LJUBLJANA. — Telefon 33—73.
Orožje, municijn za lov, Anort in obrambo
Smodnik ;n vse lovske potrebščine. Največja izbira.	Najnižje cene.
Automatske pištole kal. 6.35 od
Din 250'— naprej Lovske puške dvocevke od
Din 950'— naprej Lovske stročnice 100 kom. od
Din 50'— naprej Strašilne pištole vseh vrst, naji-enejše. Novost: Bro\vning puška kal. 20.
UUDSKA SAMOPOMOČ
ALEKSANDROVA C. STE)/. 14
V MkRIBORU
TELEFON INTERURB. STEV. 21-31
I
NAZNANILO! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem olvoril čevljarsko delavnico v Kamniku na Pristavi Graben (preje pri »Bundru«), kjer bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela, vse po željah in naročilu strank, po najnižjih cenah in v davno prizn. najboljši kvaliteti. Toplo se priporočam cenj. občin, za naklonjenost ter beležim s spoštovanjem JERNEJ STIRN, ćev ш /.iter, Kamnik.
* #
<
: i
Podporno društvo za slučaj smrti in doživetja
sprejema
vse zdrave osebe v starosti od 1. do 90. leta,
in sicer v naslednje do danes obstoječe oddelke:
Odd.	A (A/I, A/If, A/III, A/IV) po 1000 Din podpore
„	B (B/I, B/II, B/III, B/IV) „ 2000 „
„	G (C/I, C/Il, C/II1, C/IV) „ 4000 „
„	D (D/I, D/I I, D/III, D/IV) „ 10.000 „
„	E............ 20.000 „
V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od l.do 50. lela v 2-letno čakalno debo, v osta e oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4-letno čakelno dobo. Komur gmotne -azmere dopuščajo, lahko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000 oz. 51.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisno pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, se plača za vsak smrtni slučaj v odd. A po 50 par, v odd. B p 1 Din, v odd. C po 2 Din v odd. D po 5 Din in v odd. E po 10 Din na posmrtninali. — Mladoletni od l.do 16. leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I po 1000 l)in podpore za flluraj smrti in doživetja; to ce pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000, ozir. do največ 20(10 Din podpore, istotako v slučaju poprejvnje smrti njihovim staršem. Za odd. D in D/I je potrebno v dvomljivih slučajih zdruvniško spričevalo, za odd. E pa vedno.
Ljudska samopomoč šteje danes že skoraj 30.000 flanov in je izplačn la tekom prvih 4 let že nad 2,500.000 Din na podporah. Ako še niste član Lludske samopomoči, zahtevajte takoj hrezobvezno in zastonj pristopno izjavo.
Poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije!
Trajno ondulaciio
7. najnovejšim aparatom — garantiran uspeh — in barvanje las izvršuje damski salon POLANC, Kopitarjeva ulica t, Ljubljana.
Dr. Ljudevit Brence
si usoja vljuilno naznaniti, da je otvoril
advokatsko pisarno
v Ljubljani, Masarykova cesta št. 12
(v palači Vzajemne zavarovalnico, nasproti glavnemu kolodvoru).
LEPO POSESTVO
v Šmartnem v Rož. dolini, s 30 orali dobre zemlje ter vsem inventarjem naprodaj za 250.000 Din. — Dopise je poslali na upravo Slovenca« v Celju pod Lepo posestvo«.
Zahvala
Ob prebridki, nepričakovani izgubi naše iskrenoljubljene, preskrbne sestre, oziroma tete in svakinje, gospodične
Mariie Raunicher
se najtoplejc zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, poklonili vencu in cvetje in spremili predrago pokojnico v tako častnem številu na njeni poslednji poti. Bog plačaj vsem!
Maribor, dne 28. oktobra 1931.
Globoko žalujoči ostali.
. vi	uuiк^ц.ivv—.v T г•	- ■v-v'-MTTf-- л .ш1 ■ w « -
POPRAViLNICA
w
a
PISALNE - RAČUNSKE • RAZMNOŽEVALNE - STROJE BLAGAJNE - GRAMOFONE F0T0-APARATE
SE PRIPOROČA:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVfl ULICA 6
■gZŽSŠSi —
a "r
•• N N ti
lig а ..аз
►»g« go e> ..Si ..
^ c S Sti —» f, ai > w t-
c t1 n
£ Ž? . O JČ O1
55 Q л O
I I 5 I Q
Dr. Joža Lovrenčič:
23
js:'. a
-7 a ~>
S
r-г ^ Q **
a
M
rc a> . » ^
, <1, * C "
a.
N
-O
•§ S
S 1L _ . S 3 55 m
rv ^ I	ec
1
k« _ Sco
■S!S S
K "-J —« S- CM O t **
<3 'sD *	N
iđ ^ ' > a> ^ Д а a « >
issž l
Anali izumrlega naroda
lloman iz drugega stoletja pr. Kr
Ena so je nasmehnila očetovi resnosti, ki jo je presodila, da je narejena.
Ce se bojiš, da bi zbolela, potem bi ti povedala, kako me najlažje ozdraviš, je sladkonagajjvo za-žgclela očetu mi uho hči, ki ji je njegova opomba prišla prav, da mu mimogrede zaupa željo, katere mu še ni razodel a. < lasi se ji je spovračala z vsakim dnevom pogosteje in je rastla z mrakom v. svoji moči in jo mamila, naj io izpolni kar sama, da se pomiri.
Kako?- je bil kralj radoveden.
Na Medej^ko gradišče pojdiva, bliže bom Epulii tam doli, ga je zaprosila hči.
Bliže nevarnosti, Ena, je dejal kralj.
Ali ne zaupaš njegovi moči? je bila hči užaljena.	.
Zaupam, ji te odgovoril, a boj ni samo moč, je tudi sreča. In sreča je opoteča, dete!
l'n zato bi mu morali biti bliže, da bi mu pomagali, če bi bilo potreba! ni hotela popustiti hči.
Pcčakajmo, kaka sporočila nam pošlje, potem ne rečem, da ne bi šli v Medejo. Mogoče bomo celo morali!. • •
O, da bi morali, o, da bi morali!- je zaklicala Ena in njena želja je odmela od lesenih sten, ko sta z očetom stopila v dvorano, in še od žrtvenika v ozadju, izza katerega ju je gledal Helen mrk in mrzel, kakor bi ležko čakal večera, da v/žari ob žrtvenem ognju in se zbere okoli njega dvorna družina s prošnjo molitvijo, naj ji bo dober ...
VIII.
Trikrat sedem dni je še vstalo jutro izza Okre, trikrat sedem juter je še molila Ena ob vzhajajočem solncu na gradiščnem obzidju in hrepeneče gledala v ravan, da bi videla, ali jo je Belen uslišal, ali se bliža dragi, ki ga tako težko čaka ... Ko je prvo jutro četrte Hedtuice zardelo nebo nad zeleno Okro in je kakor živi Belenov obraz pogledalo izza ne mlado sr.lnce, je Ena obmolknila sredi svoje prošnje, srce se ji je veselo vznemirilo in začelo biti hitreje, dih ji je za trenutek obstal, zorni obraz ji je preletela radost in ji pognala vanj lahko rdečico. Kakor zamaknjena je obstala in gledala preko jezera, valujočega v solncu, pod karusadske lesove, odkoder se je pomikala v hitrem diru skupina jezdecev.
Mladenke družice, ki so jo kakor sleherni dan spremile do obzidja in čakale, da sama opravi svoje molitve in prošnje, so se zdrznile in se spogledale, kaj pomeni, da je kraljičina tako nenadoma utihnila in prekinila prošnjo, a je ni z obzidja. Zaskrbelo jih je, da se ne bi mlati i gospodarici primerila zla nezgoda,, pa so pohitele k njej na obzidje, se ji poklonile in jo vprašale druga za drugo z drhtečim glasom:
Kaj ti je gospodarica naša prejasna?
Ali ti je škodil jutranji hlad, da trepečeš?
Ali prihaja sovražnik, da ti je zastala beseda?
Ali ii je zavdala volhva Karu, ki smo jo srečale, ko smo šle iz dvorca?
Kaj mi je, bi vedele rade? Ni mi škodil jutranji hlad, da trepečem, niti ne prihaja sovražnik, da bi tni zastala beseda, niti mi ni zavdala volhva Kara, je odgovarjala vsaki po vrsti in se smehljala, no da bi jih pogledala, zakaj nepremično je strmela v ravan.
On je, on! jo vzkliknila čez trenutek, oči so ji žarele v prečudnem egnju in z roko, ki se je zdela v solncu ko prosojna, je kazala proti jezeru:
Ali ga vidite? Tam po poli ob jezeru prihaja, na iskrem vrancu jaše, junak pred četo junakov, ki so gotovo že ustrahovali sovražnika. Pohilimo, prijateljice, obvestimo kralja in potem na delo, da pripravimo vse potrebno in goste dostojno in lepo sprejmemo!
Poihitlmo, po hitimo! so bile družico pripravljeni1 in vesele Eninega veselja so odbrzelo z njo v dvor, kjer je bilo že vse živo.
Oče, oče, Epulo prihaja! je zaklicala Ena kralju, ki je stal sredi velmož, kolikor jih je bilo v gradišču. Ko da hoče z njimi v boj, je bil opravljen. Nadel si je bil oklep in šlem in si opasal krog ledij mogočen meč. Tudi velmo/je so bili v bojni opr« mi in osedlani konji so čakali pred dvorcem, bili ne strpno s kopiti in pohrzavali.
Vem, dete moje, vem! ji je odvrnil oče
ш
je prišloi do njega, ji je povedal, da jo Epulo podal že ponoči sla, ki je sporočil, naj gai z Jutrom pričakujejo.
In mi nisi nič povedal, oce!« je bila hči kakor užaljena, da ni prej izvedela vesele vesti, in .le ■/.;<;.i, ker njena beseda ni vzbudila опоуа i/munadenja, ki je mislila, da ga 1кл
Nisem li povedal, da bo večje tvoje veselje, Ico ga sama ugledaš z obzidja, kamor si ga hodila do,dej dan za dnevom zaman čakat, je odvrnil kralj in se tako opravičil.
Pa si dal tudi že kaj pripraviti za goste?^ }e pokazala Ena, kako je skrbna gospodinja.
tae ■

Oglejte si našo veliko zalogo
NOVO!

LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 20
X
Najboljše blago
Nizke cene
Solidna postrežba


Otvoritev v sobote 3l.ohtobnt 1931

«5*
.' ■ Ј-Л VJTTX\*f »Jl iin У g
Cenj. občinstvu naznanjamo, dasmootvorili
dcievntc
i .11
ia izdelovanje kot'on ?a tgarrakuho
vseh sistemov in B R Z O P Л B I L N ■ K E Delamo solidno! -- Postrežba točna!
družba z omejeno zavezo
Ш)ВШ1№, МШшт u ica ii 3
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOGo.D. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
domači in inozemski za domačo kurjave ip industrijske *vrhe
Premog Kovaški premog ...bvn.i
Koks livarniški, ptavžaraki ш plinski.
Brlkete.
Prometni zavod za premog d. d. o Ljubljani. Miklošičevo IS/I.

tPotrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Marjana Štrukelj roj. Živalic
soproga posestnika
danes ob pol 23 po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 60. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice sc bo vršil v |xmedeljek, dne 2. novembra ob tričetrt na 8 zjutraj iz hiše žalosti, Gunclje št. 11, na župno pokopališče v Št. Vidu. Gunclje. dne 30. oktobra 1931.
Žalujoča soproga, sinovi in hčere ter ostali sorodniki.
NAJSRČNEJŠO ZAHVALO izražamo tem potom vsem, ki so nam stali ob strani v bridkih dneh bolezni iu smrti našega preljubega soproga in očeta
Franca Židantha
Predvsem se zahvaljujemo preč. gg. župniku Finžgarju in vikarju Hostniku za tolažilne obiske, gg. zdravnikoma dr. Fr. Debevcu in dr. Mrčunu za ves trud, topla zahvala vsem dragim sosedom, ki so nas tolažili ob težki izgubi in poklonili rajnemu krasni venec. Srčna hvala pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ginljivo petje, in vsem številnim prijateljem in znancem, ki so spremili rajnega na zadnji poti. Bog povrni!
Ljubljana, dne 30. oktobra J931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
Ljudski posojilnici
rea. zadr. z n. z. | CCljU rci* fadr-1 n 1
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad lOO.OOO.OGO dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge lamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov /. vsem svojim premoženjem
Poceni in dobro
kupite ure. zlatnino in srebr-nino pri avetovuoznani tvrdki
H. SUTTNER
LJUBLJANA 2
Prešernova »lica št. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. HazpoSilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga urzznam-kami Glasliiitte, J W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
Hotel Dtilevue
naznanja cenj. gostom, da bo restavracija (udi rez zimo ob sobotah, nedeljah in praznikih v popolnem obratu odprta, ostalo dneve počenši z novembrom pa lo po prednaročilu /.a večje družbe, bankete, sestanke i. t d.
Vsajto soboto in nedeito doma Ce koline
krvave in jetrne klobase, pečenice itd. Izborila vina. sladki mošt in opolo po Din 10*—. Ljutoiuerčan Din 14— i. t. d.
Radi odpovedi jahata
popolna odprodafa
120% popustom
raznega modnega blaga, svile, crepe de china, č'pk, moškega in ženskega perila, kravat, rokavic in nogavic in vseh potrebščin za šivilje in krojače i. t. d.
A. РШСПЕ. Pred škofijo 21

Cist obraz
v H II dneli
dokažete s preparatom Sehriider Sclienko za pouila-jenjo kože po I)ru. uieil. Latimann u.
tr prvi ilan po unor»l>i vidno polepšava obraz. S trainini to lu nropažcnlm oinav JanJcra koie — čo-ar pn Va*< okolica niti ne opazi — odstranjuje to sredstvo temellilo za vselej vse nečleloto, kot liulle. sojedee, mozolje, lukiijičavnst, raskavost. razpokiino, hrapavo, mastno, »vello, ovenelo kožo znako Ntarosti Itd., kar dokazu io nebroj spričeval kakor tudi zdravnik . Koža
p.'Stiine sijajno Čista, rožnata In »eina obraz mludeuiAko svež izgled pa pomlajon za iniioiro let. Uspeli lu neškodljivost zajamčena Cena Uln 120. Izvirne preparate Schroder.Uhenke razpoSi'Ja po povzetju uli proli pre.lplačilu samo ilepo v.a Ju BOS lav i Jo „Omnlu" ndilclrk JHJ Zagreb. »raskevlfcva ul. 2T. Zahteva't brezplačni ilustrirani cen'k.
Lovske puško, tloberto. brovning pištole, lovsko in
ribiške potrebščine F. K. Katse , pušHHr, Ljubljane
Kongresni trg 9
t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naša dobra mama in teta, gospa
Marija Slanonik
nadučiteljeva vdova
dne 31. oktobra po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 2. novembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Rečna ulica 8. Ljubljana, dne 31.oktobra 1931.
Žalujoči hčerki JOSIPINA in MARIJA.

SOLIDNO BLAGO'
NIZKE CENE!
Modroce - otomane
divanc, fotelje, *Couch« zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najcencjc pri
IGNACIJ NAROBE
tapetnik in dekorster, Ljubljana, Gosposvetska ccsta št. 16 (pri Levu) — Točna postrežba
V	neizmerni žalosti naznanjamo, da jc naša dobra ntainic.i, stara mamica, prastara mamica, teta in svakinja, gospa
Josspina Krisper
zasebnica
v soboto 31. oktobra po dolgi, inučni bolezni, ob pol 10 dop. v 81. letu starosti boguvdano zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V	Kranju, d n c 31. oktobra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
TELEFON STEV. 2057, 2470. 297У
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) Vloge nad Din 500.000.000-	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000--
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu
Z» Jugoslovansko tiskamo « Liubllanl: tiaro) Ce6>
Izdajatelj. Ivan Kakotec.
Urednik: Franc Krcmžnr.