Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XII., štev. 215 Ljubljana, petek 18. septembra 19)1 Cena t Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova aL 3 — TeL 3492 m 2492. Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7* ISO W»ct 5t 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Don. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Radikalni načrti za štednjo v ČSR Gospodarska kriza ograža tudi češkoslovaške državne finance - Vlada hoče novi proračun znižati za najmanj 600 milijonov kron Praga, 17. septembra, d. Češkoslovaška je poleg Nemčije med vsemi državami, interesiranimi na reparacijskem problemu, edina, ki ii je Hoovrov moratorij prinesel dobiček. Kljub temu gospodarska kriza v republiki ni manjša kakor v drugih drža= v a h. Državni dohodki se znižujejo od meseca do meseca, državni izdatki pa zarada socialnih nalog, ki jih je bila prevzela vla* da, deloma celo naraščajo. Glavna skrb viade in parlamenta je osredotočena zato na stremljenje, kako kljub temu obdržati ravnotežje v proračunu in obvarovali CTŽavne finance pred polomom. Resni politični krogi 6i ne prikrivajo, da bo tudi Češkoslovaška morala poseči po izrednih radikalnih ukrepih. V pristojnih ministrstvih je večina nameravanih odredb že pripravljenih in izdelanih, vendar pa jih javnosti še prikrivajo, ker se boje, da bi se jih mogla polastiti demagogija v vedno ostreje se razvijajoči volilni borbi. Drugo nedeljo 27. t. m. 6e namreč vrše skoro po vsej državi občinske volitve, ki imajo pri češki politični strukturi poleg _ lokalnega tudi eminenten političen značaj. Kmalu po občinskih volitvah pa se zopet sestane češkoslovaški parlament. Nje« mu bo potem vlada predložila ukrepe, ld so po njenem mnenju potrebni za rešitev proračunskega ravnotežja. Ker čeŠkoslo« vaško gospodarstvo ne prenese večje nove obdavčitve, se bodo sanacijski ukrepi gibali predvsem v pravcu prištednje na državnih izdatkih. Kakor se zatrjuje, zahteva finančni minister, da se proračun izdatkov zmanjša na najmanj 600 milijonov kron. Vsa ministrstva bodo znižala svoje mate-rijalne izdatke. Nekatera ministrstva, zlasti zunanje, že tudi najavljajo znižanje osebnih izdatkov. Reducirano bo število diplomatskih predstavnikov v inozemstvu in znižane doklade za te predstavnike. Dr s žavna gospodarska podjetja so deloma že znižala, deloma bodo še znižala plače in mezde svojih nameščencev in delavcev. Za eno leto bo ustavljeno sprejemanje novih ter napredovanje in penzioniranje že nameščenih državnih uradnikov. Vedno iz« nova 6e pojavljajo tudi vesti o splošnem znižanju uradniških plač in pokojnin. Ker pa vse to najbrž še ne bo zadostovalo, razmišljajo v finančnem ministrstvu o enoletnem izrednem »davku za uiblažitev krize«, ki naj bi vrgel v bodočem prora« cunskem letu 140 do 160 milijonov kron. Upor v angleški mornarici Nezadovoljstvo mornarjev lo večjih London, 17. septembra, d. Središče splošnega zanimanja angleške javnosti tvorijo dogodki v angleški atlantski morna« rici. V spodnji zbornici je prišlo do precej burnih prizorov, preden je mogel mornariški minister Austin Chamberlain podati o tem 6voje izjave. Napovedal je, da je vlada pooblastila admiraliteto, da predloži predloge za omiljenje raznih trdot pri znižanju mezd, kakor hitro bo zbrano potrebno gradivo in bodo ugotovljena dejstva. O dogodkih, ki so dovedli do preiskave in odpoklica bojnih ladij, se doznavajo sedaj razne podrobnosti, iz katerih je raz« v dno, da je bil pasivni odpor skrbno pripravljen od mornarice, 6tacijondTane v Invergordonu in da je imel predvsem zna« čaj protesta proti krivicam pri znižanju mezd. Po teh vesteh 6o se mornarji šestnajstih v Invergordonu stacijoniranih la-d-j atlantske mornarice, med njimi križark »Hood«, »Nelson« in »Rodnev«, braorli dvigniti sidra. Mornarji so nasprotno za« vzel; prostor ob kablih, ki so vodili k sidrom. tako, da ladje ni6o mogle odpluti. V dokaz, da je njihova akcija le protest proti znižanju mezd in ne nelojalnost pro« ti kroni, so pri tem trikrat vzkliknili an. fleškemu kralju. Poveljnik brodovja je il pnisljen ter je poklical nazaj tudi ladje, ki so že odplule in da je odredil splošno preiskavo. Nezadovoljstvo mornarjev nižjih stopenj je nastalo zlasti zaradi drastičnih redukcij, ki presegajo deloma 25 odstotkov. Admiraliteta zatrjuje nasprotno, da so bile mezde znižane le za 7 do 13 od6t. in da so bila 6lična znižanja izvedena tudi pri vojski na kopnem in v zra-koplovstvu. Iz vseh pristanišč atlantske mornarice so medtem že prišla poročila, da ni nikjer prišlo do novih nemirov, da so ladje m.rr>o zasidranie v lukah. da se disciplina vzdr* žuje v celoM in da obstoja med oficirji to* moštvom najboljše razmerje. Moštvo pričakuje povsem mimo preiskavo o pravic« zaradi znižanja mezd ni ime-posledic nejš! razdelitvi zmanjšanja mezd Po vesteh iz Honkonga je angleško bro-dovje na Kitajskem sprejelo zmžarje mezd. Čeprav se je tudi tam^j pokaza'o nezadovoljstvo nad gotovimi krivicami vendar ni prišlo do javnih protestov. Da gre pri stvari tudi za komunist čno propagando, so pokazale demonstracije preteklo nedeljo v kantinah, ko so m >r-narj' prepevali komunistične pesmi. Prvi večji upor 6e je pokazal v torek ob 8. u* trai, ko so mornarji onemogočili,, da b la dje odplule na široko morje. Pozneje so si mornarji preganjali dolg čas z glasbo in !grami. Izobešanje in snemanje zastav na "adjah se vrši po običaju z godbo n vzklikanjem kralju. London. 17. septembra s. V spodnji zbornici ie nrečital danes mornariški minister sir Austin Chamberlain svoie povelje. ki sa ie izdal atlantski mornaricL da se mora vrniti v domača pristanišča. kier se bo lahko vršila preiskava vrhovneza Dovelj-stva o pritožbah zaradi znižanja mezd. Po-velie se zakliueuie z zrožnjo. da bo vsaka ponovna nepokorščina v bodoče strozo kaznovana do zakonu. Mornariški minister ie končno pripomnil da ie mornarica no povelju včeraj odolula v nristanišča. Ere-eei pozornosti ie izzvala izjava ministrske-za predsednika Macdonalda. ki ie tudi no-sezel v debato in ugotovil, d i ie bila prejšnja delavska stranka od admiralitete obveščena. da bi mornarji lojalno SDreieli znižanje mezd. če bi bile primerno znižane fcudi plače v vseh iavnih službah in bi bile obenem v istem razmerju zrnati i šane tudi podpore za brezposelnost. V pismu. ki so ie mornarii naslovili admiraliteti. se zahteva omilienie drakoničneza znižanja mezd. ki je zadelo ravno naislabše Dlačane mornarje. Mornarii se imetruieio v tem nismu ookorne podložnike kralja, ki bodo s preudarnim reduciranjem svojeza zaslužka zadovoljni. < f , . v, • T i< i i i ,< j i X * * 1 ' I ' > t ? * f iV J J» t* f % ' f- vi i f. j, . k i A i rl i A -i « i « < I A Intervencije bana v Beogradu Beograd, 17. septembra, p. Ban g. dr. Marušič, ki se je dva dni mudil v Beogradu, je nocoj odpotoval nazaj v Ljubljano. Vašemu dopisniku je g. ban ljubeznjivo izjavil, da je v raznih zadevah dravske banovine zelo uspešno interveniral pri me-rodajnih mestih. Posebno važna ;je bila intervencija v zadevi kuluku pri ministru gradbe dr. Kramerju. G. ban je navedel vse vzroke, ki govore za to, da se breme ku-luka v dravski banovini kolikor mogoče olajša ter v okviru zakonskih določb po možnosti vsaj za prihodnje leto zniža na minimum ali sploh ukine. G. ban je nagla-sil, da je naletel pri g. ministru dr. Kramerju na popolno razumevanje. Druga važna intervencija je bila pri ministru za kmetijstvo zaradi podpore po poplavah m toči prizadetim krajem ter podpore za po-gorelce, zlasti v vasi Nadlesku. Napredovanje Beozrad. 17. seot. AA. Z ukazom Nj. Vel. kraMa ie bil na predloz treovinskeza ministra oomaknien otj oddelku za treovino. obrt in industrijo kralievske banske uora-ve v Liubliani svetnik dr. Ciril Pfeifer iz V. v IV. skupino. Iz sodne službe Beograd, 17. septembra. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je na predlog pravosodnega ministra premeščen k upravnemu sodišču v Celju dr. Ivan Lininger, tajnik prvostopnega sodišča 4. skupine L stopnje y Zagrebu. Nove cene tobačnih izdelkov Beograd, 17. septembra. AA. Pravilnik za prodajne cene tobačnih izdelkov: S sklepom upravnega odbora uprave državnih monopolov N. št. 502 z dne 15. septembra ki ga je odobril finančni minister, je določeno, da veljajo od 16. t m. prt prodaji tobačnih izdelkov te-le cene: 1) Križani tobak za 1 kz trebinjec Din 750. vardarski 500 Din. neretvanski 400 Din moravskj 325 Din. zetski 275 Din. savski 150 Din. amerikanski 150 Din. banatski 125 Din. dunavski 100 Din. 2) Cisrarete za 1000 komadov: Karasnor-zie 1500 Din. Jadran 1000 Din Ko$pvo 850 Din Strumica 800 Din. Šumadiia 750 Din. Misrnon 600 Din. Vardar 500 Din. Drina 500 Din. Vrbas 400 Din. Neretva 400 Djs. Morava 350 Din. Zeta 300 Din. Sava 175 Din. Kolekcija luksuznih cizaret 80 kosov 70 Din, notna kolekciia 60 kosov 40 Din. 3) Cieare za 100 komadov: Flor de Ha-vana 800 Din. Perla de Guba 700 Din. Re-sralitas 300 Din. Trabuoo 225 Din. Britanioa 225 Din. Ooeras 150 Din. Cuba 125 Din, Virsrinia 125 Din. Brazilica 100 Din. Porto-rico 90 Din. Vir rinilo s 75 Din. mešani inozemski tobak 75 Din. kratke domače 60 Din Kolekcije cizar no 44 komadov 180 Din. kolekcije cizar no 22 komadov 100 Din. 4) Tobak za žvečenie in niuhanie. klobase I ke 125 Din. niuhalni tobak 1 kz 60 Din 5) Tobačni ekstrakt v posodah no 5 kz netto 6 Din en kilozram. v sodih oo 200 kz netto 1 k f 5 Din. MussoViniiev poset v Vatikanu Rim, 17. septembra. AA. Mussolmi bo jutri posetil Vatikan, da s tem poudari važnost rešitve spora med cerkvijo fa fašizmom. Mussolini se sestane s papežem prvič v življenju. Oba sta živela v mladosti v Milanu, nista pa še nikdar prišla v osebne stike. KOMUNISTIČNA ATAKA NA MADŽARSKEM Sredi Budimpešte so komunisti izropali trgovino z orožjem in mu-nicijo - Strah pred novimi atentati - Atentatorjem na vlak na na sledu? - Pogreb žrtev Budimpešta, 17. septembra, č. V pretek« Ii noči so izvršili komunisti v najpromet* nejši ulici sredi mesta d-zea vlom v trgovino orožja ter jo popolnoma 'izropali. Vlom je izzval v me6tu pravcato paniko. Ljudje s strahom pričakujejo nadaljnjih komunističnih atentatov, 6 katerimi so zagrozili komunisti po atentatu pri Torba- Trgovina orožja in municuje Bertalam, Subek in Co. 6e nahaja v Muzejski ul ci, ki je ena najprometnejših v Budimpešti. V tej ulici je tudi ponoči zelo živahen promet. Zaradi tega je docela tajinstveno, kako so komunisti sploh mogli povsem ne-opaženo izvesti vlom in odpeljati naropa-no orožje m municijo. Zjutraj 60 naši" trgovino skoro prazno. Vlomilci so pre-piiili ključavnico veznih vrat, vdrli nato iz veže v klet, od tam pa predrli 6trop v trgovino. Da so morali zelo dobro pozna« t: razmere, dokazuje tudi to, da so prevrtali strop odnosno tla trgovine tam, kjer je bilo to edino mogoče. Trgovina je namreč naokoli zastavljena z raznimi oma rami in zaboji, tako da je v 6redini le majhen prostor. Vlomilci so pobrali vse zanje porabno orožje ter so odnesl; 86 pištol 6 1600 naboji, 100 revolverjev z 2000 naboji, 80 bodal ter vso zalogo smodnika in dinamlta. Lov« skih pušk, ki so zanje več ali manj nepo-rabne, se niso dotaknili. Tudi blagajna, v kateri je bil precejšen znesek, je docela nedotaknjena. Iz tega se vidi, da jim je šlo samo za orožje. Sredi prodajne mize so nataknili na bodalo listek, v katerem ob« veščajo policijo, da 60 odnesli orožje in municijo komunisti in da naj se polic ja kar pripravi na dogodke, ki bodo kmalu sledili. Točno vsebino tega listka drži po« lic'ja zaenkrat še v tajnosti. Preiskava se mrzlično vrši na vse strani, vendar pa je ostala dosedaj popolnoma brez uspeha. Ta zares nad vse drzni vlom smatra prebivalstvo za doflea-z, da se pripravljajo komunisti v Budimpešti na večjo akcijo ter da morajo biti 6ilno dobro or« ganizirani, če si upajo v času, ko je na nogah ves policijski aparat, da zatre komunistično nevarnost, sredi mesta tako rekoč pred nosom policije oropati orožje. Naropana količina orožja in municije ter eksploziv je tako velika, da so morali vlomilci imeti najmanj dva tovorna avtomobila, da so mogli vse blago odpeljati. Pre« možnejši ljudje, zlasti pa aristokratski krogi 6o se v strahu pred atentati ln krvavimi dogodki že začeli seliti iz mesta na svoja podeželska posestva, mnogi pa so odpotovali tudi v inozemstvo. Pogreb žrtev Budimpešta. 17. seot. s. Ob ozromni udeležbi orehivalstva se je vršila danes do-Doldne žalna svečanost za smrtne žrtve železniške katastrofe v Toji>azyiu. Na oro-stranem orasia.ru Generalskeza travnika se je zbralo nad 100.000 oseb. da prisostvujejo žalnemu dogodku. Sredi travnika ie bil Dostavljen velik katafalk z 19 krstami, ki so iih stražile razne častne straže. Držav-neza upravitelja Horthvia ie zastooal ministrski oredsednik zrof Karolyi. Žalni zo-vor je imel oravosodni minister Szitvay. ki je zovoril o brezorimerni blaznosti Antikrista. ki ie zazrešil dejanje, in pozival vse civilizirano človeštvo, naj izreče obsodbo nad zločinci. Trupla itiozemcev bodo začasno položena v mrtvašnici na mrtvaški oder. odkoder rih bodo svojci orepeliali v njihove domovine. Budimpešta, 17. septembra. AA. Korbiro poroča: Lista objavljajo rezultate preiskave o atentatu pri Torbagyjn. Pri tej priliki so merodajni krogi prejeli obvestilo, da le bilo v peklenskem stroju 1 m pol kg eksplozivnih snovi. Vrvica je bila »vezana s strojem po zelo primitivnem sistemu. Način, kako je bil peklenski stroj montiran, pa dokazuje, da je bil povzročitelj atentata strokovnjak in dober poznavalec peklenskih strojev. Materijal peklenskega stroja je deloma madžarskega, deloma inozemskega izvora. Dejstvo, da so si atentatorji zbrali za predmet atentata mednarodni vlak, upravičuje domnevo, da so s tem hoteli Izzvati strah v vsej Evropi. Preiskovalne oblasta so ugotovile, da izvira rokopis, ki ar* ga dobili na kraju atentata, brez vsakega dvoma od Martina Leipnika, delavca Iz Budimpešte, starega 25 let, ki je Imel že večkrat posla s policijskimi oblastmi. On je bivšd komunist, ki ga budimpeštanska policija že dolgo vodi v evidenci. Budimpešta, 17. septembra. AA. šef bu-dimpeštanske politične policije je sprejel zastopnike tiska in jim dal o uspehu dosedanje preiskave o atentatu pri Torbagyju izjavo, v kateri pravi med drugim: »Rezultati preiskave so potrdili domnevo, da so dzvršilcl tega zločina komunistL Poizvedovanje se nadaljnje v dveh smereh. Rokopis na lističu, ki so ga našli na licu mesta, je absolutno identičen z rokopisom znanega komunista Martina Leipnika. To pa vendarle še ne pomeni, da bi bil Lelpnik nedvomno Izvršilee atentata, ker še ni potrjena možnost, da pismo ni bilo napisano na kakem druprem kraju in potem preneše-no na kraj zločina Vloga Leipnika pri tem atentatu sploh Se ni pojasnjena Drogi pravec gre za domnevo, da bo atentatorji na kraj atentata prispeli z avtomobili. nato pa naglo pobegnili. To potrjuje tudi okotaost, da so neznane osebe v zadnjih dneh ▼ rasnih garažah hotele dobiti avtomobile brez šoferja. Neki neznanec Je pri tem pokazal šofersko dovoljenje, izdano na češkoslovaškem. Bukarešta, 17. sept. č. Na prošnjo bu-dimpeštanske policije so romunske oblasti odredile obsežne ukrepe, da se prepreči pobeg madžarskih komunističnih atentatorjev preko romunskega ozemlja. Madžarske oblasti namreč domnevajo, da bodo poskušali atentatorji preko Rumunije in Besarabije pobegniti v Sovjetsko Rusijo. Atentatorji v rokah policije? Budimpešta, 17. septembra, č. V zvezi x atentatom na brzovlak pri Torbagyju je policija danes aretirala 42-letnega ključavničarja Gezo Sakacsa in 51-letnega kotlar-ja Josipa Reznerja, oba iz Budimpešte. Policiji je namreč prijavil lastnik avtotaksi-ja, da sta dva neznana moška dne 12. t m, na predvečer atentata pri Torbagyju, prišla k njemu in hotela najeti avtomobil, toda brez šoferja, češ, da znata sama šofi-ratL Ker ju mi poznal in jima ni zaupal, Je ponudbo odklonil, čeprav sta obljubila zelo veliko odškodnino. Na podlagi točnega opisa je policija danes oba izsledila in are- tirala. Pri hišni preiskavi so našli pri obeh mnogo kompromitujočega gradiva. Poleg obsežne korespondence z znanimi komunističnimi agitatorji in voditelji, so našli tudi veliko množino kemikalij, eksploziv, načrte za razne komunistične akcije, podrobne načrte železniških mostov in vozne rede madžarskih državnih železnic. Oba areti-ranca so danes ves dan zasliševali. Policija misli, da je sedaj prišla na pravo sled in da ima v rokah najbrže prave krivce atentata. Davi so se po mestu razširile vesti, da je bil izvršen zopet nov atentat na potniški vlak med Dudimpešto in Dunajem, k sreči pa so se vesti izzkazale za neresnične. Policija domneva, da širijo take tar-tarske vesti komunisti sami, da bi s tem še povečali že itak veliko razburjenje med prebivalstvom. Budimpešta, 17. sept. s. Aretacija obeh komunistov Szakacsa in Ressnerja doslej Di imela nobenega posebnega uspeha. Zdi se, da gre za dva prenapeteža, ki sta imela razne fantastične načrte. Edini pozitivni uspeh današnjega dneva v preiskavi železniškega atentata je ugotovitev, da je bil atentat izvršen z ekrazitno bombo, ker so našli pod »viaduktom smrti« še drobce železa z ostanki ekrazita. Heimwehrovci bodo plačali stroške puca Avstrijska vlada namerava zapleniti premoženje voditeljev puča - Nove aretacije Dunaj, 17. septembra. M. V avstrijskem tisku 6e je razvila živahna polemika o ukrepih, ki naj bi jih po d vzela vlada proti Heimwehru. Krščanski socialci Seiplove skupine, ki se zbirajo okrog »Reichspo-ste«, priporočajo vladi kar največjo obzirnost, dočim zahteva levičarski tisk, da mora nastopiti vlada z vso odločnostjo in uporabiti majstrožije zakonske predpise. Dosedanja preiskava je pokaizaia, da^ ta organizacija neprestano roje proti državi in ogroža državni red. Zato je edino na mestu, da se Heimwehr takoj razpusti, njegovi voditelji pa pozovejo na odgovor in najstrožje kaznujejo. Kakor 6e zatrjuje v poučenih krogih, je notranji minister že sestavil odlok o razpustu Heimwehra in vseh sliianih vojaško organiziranih bojnih organizacij. Odloik bo objavljen obenem z zakonom o zaščiti države, o katerem bo sklepa! ministrski svet na svoji jutrišnji seji. Vlada razmišlja trudi o tem, da bi krila stroške, ki so nastali državi zaradi heim-wehrovskega puča z mobilizacijo vojaštva in ostalega varnostnega aparata, s konfiskacijo premoženja eventuelno obsojenih heimwehrovskih voditeljev. Predvsem namerava vlada zapleniti premoženje dok« torja Pfrimerja, kneza Starhemberga in gro« fa Stiirgkiha. Preiskava proti heimwehrovskim voditeljem pa nadaljuje zelo počasi. »ArbeiteT Zeitung« očita vladi, da je poverila preiskavo samo takim uradnikom, ki so sami na glasu kot fanatični pristaši Heimwehra. List zahteva, da se poveri preiskava takoij drugim ljudem »Neues Wiener Tageblatt«, pa ve poročati, da bo knez Starhemberg najbrže v kratkem izpuščen, ker da mu baje ne morejo dokazati nobene krivde odnosno sodelovanje pri Pfrimeitjevem puču. »Extra Blatt« objavlja med drugimi podrobnostmi o Pfrimerjevem puču, da se je hotel Pfrimer, ko je uvidel, da je njegova akcija doživela popoln polom, ustreliti. Ob 3. popoldne se je zaprl v svojo sobo. Ker so videli, da (je popolnoma obupan, so njegovi prijatelji vlomili vrata baš v tre. nutku, ko si je nastavil revolver na sence. Ko so ga razorožili, je padel v nezavest, iz katere se je prebudil šele čez eno uro, nakar je na vrat na nos z avtomobilom pobegnil. Nove aretacije Dimaj, 17. septembra, p. V pretekli noči je bil aretiran grof Erdody, o katerem je v preiskavi več heimwehrovcev izpovedalo, da jim je on delil orožje, municijo in ostalo vojaško opremo za Pfrimer je v puč. V Gradcu so bili zaradi suma veleizdaje aretirani upokojeni polkovnik Kover, zvezni tajnik Heimatschutza Friderik Mally in tajnik gornještajerske zveze je-klarn dr. Paul Weitzer. Zvezno glasilo Heimwehra »Panther«, ki izhaja v Gradcu, je danes zaplenilo državno pravdni-štvo. Dunaj, 17. sept s. Vse osebe, ki so tele dne 13. t m. v Lincu aretirane v zvezi s heimwehrovsko akcijo na Zg. štajerskem, so bile danes razen kneza Starhemberga in upokojenega generala Puchmayerja izpuščene na svobodo. Koroška deželna vlada zahteva razpust Heimwehra Celovec, 17. septembra d. Koroška deželna vlada je na včerajšnji seji sprejela soglasen sklep, v katerem obsoja dogodke pretekle nedelje, ker niso ogrožali samo notranjega miru, temveč tudi vse gospodarstvo, zaradi česar poziva zvezno vlado, naj razoroži in raznusti vse obrambne organizacije ter tudi prepove nošenje nni-tor—!. Za varstvo miru in reda naj se poviša stanje avstrijske vojske na mero, kakršna je določena v saintgermainski mirovni pogodbi. Ganljivo slovo od žrtve plazu v Zasipu Pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji nad grobom ponesrečenega Jožeta Repovža Bled. 17. septembra. Strašna nesreča, ki se ie pripetila v torek v Zasipu ori Bledu in pri kateri ie plaz zasul 28 letneza strojnika Jožeta Renovža. o čemer ie Doročalo včerajšnje »Jutro« obširno, ie izzvala splošno sožalie zlasti med pokojnikovimi znanci iin prijatelji v Litiji. Danes popoldne ie orišlo v Zasio pevsko društvo »Zvon« iz Šmartneza pri Litiji, čizar član ie bil oo-kodnik. ood vodstvom svoieza oevovodie z. Premelča. Prav tako ie došlo vse ookoi-nikovo sorodstvo, ker so pričakovali, da bodo ponesrečenca že odkooali in da bo mozoč pozreb. 2al se to pričakovanje ni izpolnilo. Trupla pokojnika doslei še niso našli, ker je plaz. ki za ie zasul, tako velik. da snloh ni misliti, da bi za mozii v do-zlednem času odkooati. Zato so se zbraH člani pevskesra društva »Zvona« iz Šmart-neza pri- Lrtiii. kakor tudi nokoinikovi sorodniki na mestu nesreče, kier se ie nato vršila zanljiva spominska svečanost Pevsko društvo »Zvon« je zapelo žalostinko »Vizred se povrne«, niezov oevovodia z. Premelč pa ie opravil molitve. Pokoini Jože Renovž ie bil zvest in navdušen član pevskeza društva »Zvona« iz Šmartneza pri Litiji, ki se mu ie na ta način za niezo-vo vneto sodelovanje skromno oddolžilo. Sorodniki m niezovi tovariši so ootrti no minuli svečanosti odpotovali nazai v Šmartno ori Litiji. WAC : Sparta 4:3 (1:0) Praga, 17. septembra, gh. Dunajski WAC, ki v letošnji konkurenci za srednjeevropski pokal odlično zastopa dunajski nogomet, je moral danes — po direktni vožnji iz Milana v Prago _ nastopiti v drugi tekmi za srednjeevropski pokal proti tukajšnji Spar-ti. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker se je splošno pričakovalo, da bo Sparta slavila svojo končno zmago. Prisotnih je bilo 25.000 gledalcev. Boj je bil zelo napet Dunajčani so zaigrali izvrstno in so že vodili s 3:0. Tedaj pa se je oživela Sparta in tekom 7 minut dosegla izenačenje. Minuto pred koncem igre je WAC zabil 4. gol in izvojeval zmago, ki mu je obenem — zaradi enake razlike golov ▼ prvi tekma zagotovila še tretjo tekmo za odločitev. Sodil je Belgijec Langenus, ki se je z letalom pripeljal v Prago. Limačarski v Trstu Trst, 17. septembra, č. Semkaj je prispel biva sovjetski komisar Lunačarski. V Trstu so bili namreč včeraj spuščeni ▼ morje štirje ribiški parniki, zgrajeni v italijanskih ladjedelnicah za Sovjetsko Rusijo. Svečanosti je prisostvoval tudi Limačarski. Hmeljski trg Žatee, 17. septembra, h. Položaj na hmeljskem trgu je nespremenjen. Cene so ostale tudi nespremenjene 140 — 300 Kč. Borba v Ljubljani Aljehin v drugič premagal Nlemcoviča, Kostič porazil Collea, Astaloš in Pire remizirala, partija Vidmar—Stoltz prekinjena Volilni imeniki za Ljubljano vloženi V LJubljani je 15.880 volilnih upravičencev - 754 več kakor 1. 1927. Rekordno delo magistratnega uradništva Ljubljana. 17. septembra. Današnie 19. kolo mednarodnega šahovskega turniria. ki se ie igralo v Liubliani v veliki dvorani Kazine, ie poteklo sledeče: Bogoljubov in Spielmann sta igrala damski gambit. Partija ie bila korektna in brez razburljivih momentov. Oba inoistra sta bila silno previdna in sta se v končnici zedinila za remis. Colle ie igral nroti Kostiču zelo drzno na napad, vendar pa ni dosegel ničesar. Kostič se ie branil zelo spretno in ie končno svoiega nasnrotnika porazil. Borba med dr. T a r t a k o w e r j e m ;n dr. Astalošem ie bila orecei ostra jn ie večkrat kazala, da bo Astaloš dobil odločilno premoč. Toda niegov zviti nasnrot-nik se mu ie vedno izmuznil. Igra ie bila polna zanletlia.iev in končala remis. Partija Flohr - Kashdan (damski gambit) ie bila zelo živahna. Ob 19. ie bila prekiniena y neiasni poziciii. Vidmar ie proti Stoltzu zelo dobro otvoril 7, damskim gambitom ter ie dobil kmalu leno pozicijo, ootem pa je v časovni stiski popustil in zašel v težko kničnico. ki ie bila še ob 19. ko ie bila oartiia orekinie-neiasna. Damski gambit med Pircem in M a- r o c z y i e m se ie v 26. potezah končai remis. Maroczv.ieva pozicija dali časa ni bila ravno prijazna, vendar se mu ie na-nosled oosrečilo igro izravnati in io zasidrati v remiju. Niemcovič ie proti A1 j e h i n u igral originalno otvoritev, pa se ie prenaglil in žrtvoval figuro, s čejner ie zašel v težko pozicijo. v kateri bi bil kmalu izgubil damo. V končnici ie potem Aliehin lahko zmagal. Visečo partijo Aljehin - Colle je belgiiski moister predal bt£z boia po 36. potezi. Popoldne ie bil naval občinstva tako silen. da ie bilo igranje skoro nemogoče. Stanie oo 19. kolu ie naslednie: Aljehin 16. Bogoljubov 11. Kashdan 10 in pol (2) dr. Vidmar 10 (l). Spielmann. Niemcovič 9 in pol. Maroczy. Kostič 9. Flohr 8 in pol. Stoltz S (2). Astaloš 8 (l). Tartakower 7 in pol. Colle 6 in pol. Pire 6 (1). Jutri ie prost dan in se tudi orekiniene partije ne bodo nadaljevale. Nevzdržen socialen položaj na Madžarskem Bratislava, 15. septembra. Vso povojno dobo vzbuja Madžarska od Ča6a do časa nedeljeno pozornost evropskega političnega 6veta. Ne morda s kaki« mi vzglednimi notranjimi ureditvami, o smotreno konsolidacijo in sodelovanjem za ohranitev miru in ravnovesja, marveč z raznimi nelepimi aferami, s svojo kričavo težnjo po reviziji svojih meja in zad» nje čase s svojo politično in gospodarsko krizo. Od \Vindischgraetzove ponarcjeval-nc afere, preko monoštnsfcega tihotapstva z orožjem ter večnih obmejnih incidentov do nedavnih bančnih polomov priča dolg niz takih in enakih dogodkov, da ima ta tvorba sama v sebi kal nemira in nereda. Ako pogledamo bližje na madžarski problem, se lahko brž uverimo. da imajo vse te neprijetnosti izvor v gospodarsko-sociialni strukturi in v državni politiki Madžarske. Madžari se ne morejo pomiriti z dejstvom trianonskega miru, nočejo pri? znati upravičenosti narodnostne razdelitve predvojne Ogrske, marveč sanjajo svoje nadute 6anje o nedotakljivih mejah dežela krone 6v. Štefana, o 6tarem velikem »Ma-gvarorszagu«, kjer je manjšina teptala večino, plemstvo pa je neomejeno vladalo nad narodi. Ta fikcija jim še vedno ne da uvideti, da ne morejo preko jugosloven-skega ozemlja na morje, da Slovaška ne spada v njihovo narodnostno ozemlje in da imajo Jugosloveni, Rusini in Rumuni vsaj tako pravico do samostojnega življenja, kakor drugi narodi. V dobi, ko je reakcijonarni fevdalni »i« stem po6tal v vsej Evropi že davno nemogoč, je bila Madžarska edina država, ki Je ohranila stari družabni red in 6tari gosp> darski ustroj. Velikaši so obdržali vlado in zemljo v svojih rokah, narod pa je ostal brez obojega. Fevdalni sistem ima ed'ni namevi, vzdrževati in čuvati pravice in ugodnosti maloštevilnega plemstva; žito ni treba poudarjati, da taka politika ni \ korist ogromni večini ljudstva. Taka agrat« na politika je poslabšala položaj kmetij, skega prebivalstva in širši sloji madžar« skega ljudstva so tako obubožali, da j« njih kupna moč padla globoko pod najmanjšo mero. V silni svetovni gospodarski tekmi tudi Madžarska kot agrarna država ne more dobiti odjemalcev za svoje kmetijske pridelke. Njena mednarodna trgovina 6talno pada ter izgublja svoj nekdanji pomen. Eden najboljših dokazov gospodarskega in finančnega slabega stanja je znano dejstvo. da madžarske carine državi ne do-našajo skoro nikakršnega dohodka. Drugi vzrok gospodarske knze je veli-kaška politika madžarskega plemstva. Ma« ia, komaj sedemmili jonska država, ko je večino tvorita obubožani kmet in politično popolnoma brezpravni delavec, živi še danes tako, kakor je živela pod zašč.to mogočnega cesarstva Habsburžanov. Iz« korišeanje ljudskih slojev je tako zelo prešlo v kri in meso madžarskim magna-tom, da sedaj po odcepitvi drug orodnega ozemlja čuti vso težo tega početja lastno mažarsko ljudstvo. Oligarhija plemičev in bogatašev živi nad svojimi razmerami. Tria« nonska mirovna pogodba ne dovoljuje Madžarski vzdrževanja stalne vojske in ob« oroževanja. Vendar to prepoved vladni krogi 6talno kršijo, ustanavljajoč razne za« krinkane vojaške edinice, med katerim je najbolj znana organizacija Levente. Ogrom* ni stroški za to skrivno oboroževanje so spravili do poloma tudi madžarsko Kre ditno banko, ki je finansirala« oboroževanje in so ji ostale ob polomu v portfelju 6amo menice in obveze vlade, ki jih slednja nikakor ni mogla poravnati. Ako je že položaj kmeta nevzdržen, se mora položaj delavca označiti naravnost kot obupen. Znane so večne demonstraci« je gladnih, brezposelnih delavcev pred madžarskim parlamentom. Znano pa je tudi, kako kruto vlada zatre vsako tako manifestacijo. Svoje gladno delavno ljudstvo je vlada vselej z železno brezobzirnostjo in z bajoneti zavrnila, ne imajoč niti tro« hice razumevanja za njegove težnje in jade. Vlada 6ama tira na ta način delavstvo v brezobzirni komunizem, kakor da iz Kunovega prevrata ni dobila niti naj« manjšega pouka. Grozn! atentat, na mednarodni brzovlak pri Torbagyju je iznova obrnil pozornost sveta na te žalostne socialnopolitione razmere v Madžarski. Skrajni čas je že v interesu konsolidacije Srednje Evrope, pa tu« di v interesu Madžarske same. da uvidijo nevzdržnost položaja tudi voditelji madžarske politike in usmerijo udejstvovauje države tako, da bo imelo za cilj kor*t; vsega naroda in t,e le »gornjega tisoča« privilegirancev. Iz državne službe Beograd, 17. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje ter v soglaslju s predsednikom ministrskega sveta je premeščen na lastno prošnjo dr. Stanko Bregar, sodnik na okr. sodišču na Vrhniki, v Kranjsko goro na okrajno sodišče za starešino. Skupni davek na poslovni promet na kmečko moko ukinjen Beograd, 17. sept. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal davčnim oblastvom okrožnico te-le vsebine: Zakon o prodaji pšenice v državi je prepovedal trgovanje z vsako drugo moko razen moke, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Zato se v bodoče ne more spraviti v promet moka, zmleta v kmečkih mlinih, ki meljejo na merico. V čl. 2. pripombe v tarifi št, 144 in 144 a) iz tarife skupnega davka je bilo predvideno, da so ti mlini na ujem (kmečki mlini) podvrženi skupnemu davku na poslovni promet. Ta odredba je bila uvedena zato. ker »o lastniki ušurskih mlinov imoko prodajali in jo tako dajali v promet. Da ni bilo te odredbe, bi ostal znaten del prometa z moko neobremenjen z davkom. Ker je promet z moko od kmečkih mlinov sedaj onemogočen, so z gori omenjenim zakonom indirektno razveljavljene odredbe pripombe iz čl. 144 in 144 a), ki regulira vprašanje obdavčenja mlinov na njem. Zato ti mlini od meseca septembra dalje ne bodo plačevali skupnega davka na poslovni promet (2 odn. 3 pare od kilograma moke in otrobov) nego le splošni 1 odst. davek od vrednost? storjene usluge na podlagi ocene davčnih oblasti. Mlini na ujem bodo odmerjeni jim skurmi davek na poslovni promet za letos plačali od 1. septembra do konca leta. Ljubljana, 17. septembra. Domovinski urad magistrata je zadnje dni izvršil res rekordno delo pri sestavi volilnega imenika. Prvotni seznam po kartotekah je izkazoval 16.438 oseb upravičenih k skupščinskim volitvam. Skrbno, temeljito izvedena revizija, ki je trajala od petka do torka zvečer, je črtala 558 oseb, ki nimajo volilne pravice, ker niso neprestano bivale 6 mesecev v Ljubljani ali pa so izgubile voliluo pravico v smislu čl. 7 volilnega zakona. Včeraj ob 8. so pričeli sestavljati v 2 izvodih prave volilne imenike za 26 volišč. V 5 uradnih sobah in veliki dvorani domovinskega urada je neprenehoma drdralo 21 pisalnih strojev najrazličnejših tipov. Strojepiskam je 21 uradnikov diktiralo imena volilnih upravičencev. Delo so prekinili opoldne. In ob 14. se Je že nadaljevala pravcata tekma za rekord. Brez daljšega odmora so delali neprestano 24 ur. Urad je bil zaposlen s prepisovanjem imen v uradne volilne formularje do 4. zjutraj. Urad sam pa je bil v funkciji do 17. šef urada dr. M. Letnar in ravnatelj g. Fran Rupnik sta vodila in nadzirala sestavo. In danes je bil urad kakor pravcato bojišče. Kupi izrabljenega indiga in drugega papirja so ležali po tleh. Knjigovez g. Matko Pogačnik Je dobil naročilo, naj bo vsak trenutek pripravljen, da čimprej v trdo zveže vse imenike. Vso noč je čakal, a davi ob 4. jih je naposled prevzel v vezavo. Zvezal je 26 Imenikov dvojno, torej 56 knjig, ker en imenik ostane pri sodišču, a drugega prejmejo volilne komisije posameznih volišč. G. Pogačnik je dopoldne delo promptno Izvršil ter je ob 12.30 izročil vse imenike, solidno vezane. Popoldne pa je še zvezal obširen abecedni register vseh volilnih upravičencev. prav tako dvojno. V uradu je sprva po noči vladala nekam vesela živahnost. Uradniki so se preskrbeli s cigaretami, ki pa jih Je kmalu začelo zmanikovati; a tudi za provijant je bilo preskrbljeno. Sluga je proti večeru dona-šal cigarete (seveda Zete) in je naposled pol šaljivo pol resno ugotovil: »Vse trafike okoli rotovža sem izpraznil.« »Pred mora biti konec volilnih imenikov kakor nas!« In tako je bilo. V hudi tekmi »ta omagala neki starejši uradnik in ena stroje- Seja mariborskega občinskega sveta Zgraditev carinskih poslopij, magdalenske šole, tlakovanje cest, razne šolske zadeve, izvolitev reklamnih komisij. Maribor, 17. septembra. Nocoj ob pol 19. je bila redna seja občinskega sveta, ki jo je otvoril župan'dr. Ju-van. Na dnevnem redu je bilo samo pcio-čilo predsedstva. župan je v uvodu poročal, da je bilo na zadnji seji občinskega sveta sklenjeno, naj se zgradi nova carinarnica na posestvu dr. Franza, stanovanjske hiše za carinske uradnike pa ob Tomšičevem drevoredu na različnih parcelah. Stanovanjske hiše bodo zidane v obliki enonadstropnih vU in bo v njih 25 stanovanj za carinske uradnike. Na ta način bo ves vzhodni del Tomšičevega drevoreda zazidan z lepimi stavbami. Finančno ministrstvo je v celoti odobrilo načrte zgradb za carinarnico, skladišča in stanovanjske hiše ter je razen tega tudi dovolilo, da se porabi iz kaldrminskega fonda 3.5 milijona Din za tlakovanje cest. Poslopje za carinsko pošto, ki se bo letos pričelo graditi in za katero je licitacija že razpisana, bo veljalo 5.5 milijona Din, carinarnica in stanovanjske hiše pa 21,750.000 Din, kar pomeni, da se bo do jeseni prihodnjega leta potrošilo v Mariboru okrog 28 milijonov iz kaldrminskega fonda. To bo ogromna odpomoč proti brezposelnosti in velika pridobitev za Maribor, ker bo ves ta denar ostal v mestu in bližnji okolici. Cenitev zemljišč, ki se bodo nakupila za zgradbe, je odposlanec finančnega ministrstva odobril. Tudi je finančno ministrstvo pristalo na to, da najame občina v Drž. hipotekami banki posojilo v znesku 12 milijonov Din, ker v kaldrminskem fondu zaenkrat še ni zbranih vseh potrebnih 28 milijonov Lin. To posojilo se bo plačalo v 25 letih in se bodo anuitete krile redno iz dohodkov kaldrminskega fonda v teku prihodnjih let. Občinski svet je odobril tozadevne sklepe upravnega odbora, cenitev zemljišč, najetje posojila, ki se bo vknjižilo na nove stavbe, nadalje uporabo 3.5 milijona Din iz kaldrminskega fonda za tlakovanje cest, ki se bo takoj pričelo, in končno nakup starih hiš v bližini carinarnice, ki jih bo treba zaradi novih stavb podreti. Nadalje je župan poročal o sklepu Mestne hranilnice, da bo na svoj račun dala na razpolago mestni občini 4 milijone Din za zgradbo potrebne nove osnovne šole v mag-dalenskem predmestju. Občinski svet je sprejel ta sklep hvaležno na znanje in ja je kot nadzorna oblast seveda odobril, sestavil se bo poseben odbor strokovnjakov šomikov in tehnikov, uglednih meščanov in članov občinskega sveta, ki se bo posvetoval glede najprimernejšega prostora za novo šolo ter načina izvedbe zgradbe. župan je tudi poročal, da se je posrečilo doseči pri banovinski upravi, da je predlagala ministrstvu zvišanje najemnine za državno realko od 120.000 na 200.000 Din na leto. Nadalje je predlagal, naj občinski svet odobri proračun krajnega šolskega odbora za 1. 1932 v znesku 1,422.431 Din. Odobrile so se nato nekatere prodaje parcel zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš. Glede nakupa zemljišča nasproti palači sreskega načelstva, ki ga ponuja na prodaj pivovarna »Union«, se je razvila daljša debata. Občinski svet je sklenil, da naj upravni odbor točno prouči tozadevno vprašanje in stopi v dogovor z vodstvom pivovarne. Končno sta bili izvoljeni za reševanje reklamacij glede vpisov v volilne Imenike dve komisiji in sicer v prvo župan dr. Juvan, Grčar, Kejžar, dr. Kac in Ošlak, v drugo pa podžupan dr. Lipold, dr. Veble, Tumpaj, Petejan in Favai. Poslanik Prince v Zagrebu Zagreb, 17. septembra, n. Davi je prišel semkaj z avtomobilom z Bleda ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince. V Zagrebu ostane do sobote, nakar bo odpotoval v Beograd. piska. Vsi ostali so hrabro vztrajali v napornem nočnem delu. Toda proti jutru se je vseh loteval spanec. Vedno uslužna soproga ječarja g. Jezovška pa je kmalu poskrbela za okrepčilo. Skuhala je par loncev dobre črne kave. šef dr. M. Letnar in ravnatelj g. Rupnik nista urada zapustila do 17., ko so bili imeniki z registrom in županovo vlogo odnešeni na okrajno sodišče. Vse imenike so podpisali župan dr. Dinko Puc in občinska svetnika dr. Oton Fettich in dr. Milan šubic. Končno število vseh ljubljanskih volilnih upravičencev znaša 15.880, dočim jih je bilo za skupščinske volitve 1. 1927. 15.123; torej je prirastek 754. (Ljubljana šteje 59.768 prebivalcev). Državni uradniki in nameščenci, po večini železničarji, ki stanujejo izven Ljubljane, a so v službi tu, bodo volili na dveh posebnih voliščih na Resljevl cesti. Vseh teh je 1069. Ljubljana je sedaj razdeljena na 26 volišč. Novih je pet, eno na vojaškem strelišču za Galjevico in bližnje ulice, drugo na tehniški srednji šoli za Mirje, tretje na sodišču in dve na Resljevi cesti. Na posamezna volišča se volilni upravičenci razdele tako-le: I. 613 na IL drž. gimnazijo na Poljanski cesti, n. 653 na IL drž. gimnazijo, IU. 587 na Mestni dom, IV. 620 na šentjakobsko šolo, V. 631 na šolo na Prulah, VL 619 na gostilno Cešnovar (Dolenjska cesta), VII. 636 na vojaško strelišče, VIII. 628 na otroški vrtec v Cerkveni ulici, IX. 606 na tehniško srednjo šolo, X. 626 na šolo na Grabnu, XL 637 na L drž. gimn. v Vegovi ulici, Xn. 612 na licej, Xm. 608 na klasično gimnazijo, XIV. 674 na justič-no palačo, XV. 593 na moško učiteljišče, XVI. 606 na šolo na Ledini, XVII. 617 na volišče v Japljevi ulici, XVIII. 608 na Mestno zavetišče, XIX. 609 na justično palačo, XX. 623 na kak javen lokal za Bežigradom, XXI. 608, XXn. 609, XXIIL 606 in XXIV 582 na šolo v šiški, XXV. 532 na žensko učiteljišče za drž. nameščence od A do L in XXVI. 537 na žensko učiteljišče za ostale drž. nameščence. Volilne imenike je ob 17.30 Izročil sodišču ravnatelj urada g. Rupnik ln Je bila o vložitvi imenikov obveščena banska 0 narodni vzgoji Razvito in živahno je bilo naše narodno življenje pred vojno in skoro ni bilo inteligenta, ki se ne bi udejstvoval v eaio-m ali drugem narodnem društvu. Ker smo pa sedaj, hvala Bogu, osvobojeni in gospodarji na lastni zemlji, bo marsikdo mislil, da mu ni treba več skrbeti za narodno vzgojo. To mnenje je zmotno, ker la politični tuji vplivi so padli, dočim so g:> spodarski in kulturni ostali. Poglejmo le izložbena okna naših knjigarn in dobili bomo občutek, da smo y kakem nemškem mestu. Prodajalec prodaja le to, kar mu najbolj gTe izpod rok, zato je gotovo, da ima Ljubljana danes premnogo čitalcev nemžkih beletristionib in drugih knjig. Znanstvene izvzemam! Pred dobrim mesecem so visele v izložbi neke knjigarne stare avstrijske speci-j alk e-gen e r a Ik e, na katerih so bili vsi^ naši kraji napisani potvorjeno v nemščini, a le tupatam v oklepaju kako slovensko ime in še to pokvarjeno. Visele so te karte nekaj dni nemoteno, ne da bi naša javnost o tem črhnila besedico. To je za nas po dvanajstletni svobodi sramotno, da kaj takega dopustimo. Vsakdo izmed nas ve, kaj bi napravili Italijani in tudi Nemci s tako izložbo. Ne rečem, da moramo napraviti tudi mi tako, ali to mirno prenašanje nas diskvalificira. — Nemški govoreči filmi, radio, gramofon, gledalske revije, operne predstave itd. — vse ta podpira nemško propagando. Prav tako je tudi gospodarski vpliv Nemcev silen; še danes mora marsikateri jugoslovenski uslužbenec plesati kakor mu gode njegov nemški gospodar Po naših večjih obratih in tovarnah »o preddelavc! in delovodje marsikje Nemci, mesto da bi bili Jugosloveni. Tuji vplivi torej niso še padli, temveč so še celo postali nevarnejši ravno zato, ker jih naš človek ne gleda več s tako kritičnim očesom kakor bi jih moral. Zato se mora naš narod usposobiti, da zasede mesta, ki jih sedaj opravljajo tujci. In v to je v prvi vrsti poklicana naša meščanska šola. Dolžnost nas narodnih učiteljev jc, da učence(nke) ob vsaki priliki opozarjamo na vse to. da jih učimo v prvi vrsti uporabljati in spoštovati našo knjigo, da govore doma in drugod, dokler ni skrajne sile svoj jezik, da čuvajo pred popače-njem imena naših slovanskih krajev da cenijo in spoštujejo naše vzore itd. Vzbuditi jim moramo in v njih srca zasidrati narodno jugoslovensko zavest, ki naj se stopnuje v globoko ljubezen in neomajno zvestobo našemu kralju in vsej naši lepi domovini! F. A. Prepovedane knjige Beograd, 17. septembra. AA. S sklepom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi bulletina »Informationsdinest des europaischen Bauernkomites«, ki izhaja v nemščini v Berlinu in mesečne revije »Deutschlands Erneuerung«, ki izhaja v Monakovem. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Polagoma zboljšanje in vedrejše vreme ter nekoliko topleje. *— Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je šel včeraj s svojim centralnim področjem preko naših krajev v smeri proti vzhodu. Za njim nastopa nova barometerska depresija, ki prihaja z Oceana in povzroča na svojem prednjem robu porast temperature in razvedritev. Pritisk je pri nas porasel samo v južnem Primorju, v ostalih pokrajinah pa je padel za 0.1 do, 4 stopinje. Temperature so se dvignile v centralnih in vzhodnih pokrajinah za 1 do 4 stopinje, dočim so na severo-zapadu ostale brez spremembe. Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno in ponekod deževno vreme. Temperatura skoraj nespremenjena. V areni šahovskih matadorjev Sličice in prizori s turnirja v ljubljanski Kazini Ljubljana, 17. septembra. »Kaj pravite Vi, gospod doktor Aljehin?« — Seveda je bil gospod Niemcovič, ki je pred pričetkom »ljubljanskega« kola par minut pred 10. prekinil mir in tišino v dvorani Kazine, šlo je zaradi razsvetljave dvorane. Nemirni dun je prvi opazil, da bo raztresena luč, ki se je razlivala skozi okna m se v dvorani mešala s svetlobo velikih lestencev, bodeča pšica za njegove živce. »Vsekakor boljše« je kratko mnenje mojstra vseh mojstrov. Njemu je pač vse eno, ali so okna zastrta ali odgrnjena, ali je luč mirna ali raztresena. Treba pa je svojemu partnerju napraviti tudi to malo uslugo, saj gre zopet le za eno stotih malih okolnosti, od katerih je tovariš Niemcovič tako zelo odvisen. Nu, končno so se sporazumeli, da bo le prijetnejše pri električni razsvetljavi, pri zastrtih oknih. Sredi dopoldneva je bil v dvorani večer. Pet minut manjka do desetih. Tiho stopajo v dvorano gledalci, rned njimi so pomešani tudi turnirski igralci. Ločijo se od gledalcev po tem, da stopajo brezobzirno mimo blagajne v dvorano. Notri stoji osem miz v četverokotu. Na sedmih so šahovnice n ure, osma je obložena s škatljami, knjigami, pisalnim orodjem, pepelniki itd To so rekviziti tur-nirskega vodje Kmocha. Igrišče je ograjeno z debelo vrvjo, privezano okoli stebrov. Igralci zlezejo pod njo do svojih miz. čakajo znamenja, da se spoprimejo. Nekateri so nemirni, dokler ne primejo za prvo figuro. Kade cigarete in cigare, da je dvorana polna modrega dima. Kdo ve, kakšnih občutkov in misli so pred pričetkom. Niemcovič se venomer smehlja, dobra volja mu ne bo odveč za boj z Aljehinom. Kostič ima rdeč nagelj v gumbnici. širokopleč in kodravih las je pravi »junaški tenor«. Bogoljubov je zadovoljen kot vedno. NjeiriU šah ni stri Zdravih ruskih živcev. Dr. Vidmar je kot siguren svojega remija. Zanj skoro ni presenečenj. Boljši vrabec v roKi, kot golob na strehi. Drugim od »stare garde« je tur-nirska rutina že v obrazih. Maroczyju je igra prijetna zabava, Tartakowerju vedno znova interesanten problem, Spielmann se je že sprijaznil z manjšim uspehom, kot je bil semerinški. Colle je povsem vdan v usodo, profesor Astaloš ima najboljšo voljo, da reši sloves svojega stanu. Dr. Aljehin ima železne živce, vsaj v obrazu. Pred njim nt gledalcev, ne okolice. Le ena svetla, vesela točka je še pred njim: prvi med mojstri, daleč spredaj, nedosegljivo daleč. Morda je to v njegovem obrazu, ali pa le z železno masko prikriva vihar v sebi, kdo ve. In mladi? So kot negodni dečki, iskreni tovariši. Kashdan je spredaj med njimi. Izgleda, da je že globoko pogledal v šahovski misterij. Flonra Je sama marljivost, prav tako Stoltza in Pire kar nič ne veruje, da prvi dobiček ne gre v mošnji-ček... Točno ob 10. zazvoni. Gospodje nasprotniki se pozdravijo, voščijo dobro jutro ali si privoščijo hudomušen dovtip. Kdo bi si mislil, da je že s prvo potezo toliko dela, vsaj za nekatere. Niemcovič si dolgo ni r.a jasnem, katera poteza mu bo prinesla srečo. Tudi Bogoljubov premišlja: »šah je težka reč, precej težka, kaj ne gospod Spielmann? »Jawohl!« In se drugi otiplje po licu, če je dobro obrit, morda je babje-veren, tudi po očeh se pomane, če prav vidi, Bogoljubov se pa čez čas domisli prve poteze. Mlajši so urnejši. Damski gambit Je Pircova domena, torej korajžno v boj žnjim. Kashdanu in Flobru začetek ne dela skrbi, Stoltz je opreznejši poleg dr. Vidmarja, starega turnirskega leva. Gledalci se prerivajo za vrvjo okoli miz. Aljaihin je velika točka. Uživajo ga le sprednji, drugi le, kadar se po potezi sprehaja v pregradi, kjer postaja prav živahno. Tivsley od londonskih »Times«, sivolasi orjak z debelo cigaro, si vestno beleži poteze, za London, za veliko * londonsko radovednost. Neki karikaturist se postira tik pred igralce. Riše, črta, opazuje in radira, neusmiljeno radira... In je vesel svojih karikatur. Po par potezah je natakar že močno zaposlen. Nosi črno in belo kavo, kapuci-narje in vodo. Trije ali štirje verujejo le v mineralno vodo. Niemcovič ceni Franc Jožefovo grenčico, neverjetno postaja žejen. Pogosto nagiba prazen kozarec. Cigaretnega dima pa ne prenese, menda edini od tovarišev. Po potezi hodi leč na zo-fo v kotu. Do poluneva je skoro mir. Včasl za-škripljejo izsušena tla, po katerih se prerivajo gledalci, sem pa tam postane kdo preglasen, ko se pa začuje od Aljehinove mize: š-š-š, je zopet mirno. Ob 13. je prva odločitev za neodločeno igro Pire—Maroczy. Drugi je na jasnem Niemcovič. Kdo bi se z Aljehinom, škoda živcev. Pred 15. je že precej remijev in še druga zmaga. Ni si Kostič zaman vtaknil rože v gumbnico. Vidmar in Stoltz še igrata. Flohr in Kashdan tudi. študentje kupujejo razglednice s sliko šahistov in navale na mojstre. Avtogrami lete na vse strani, ne bo kmalu zopet tako ugodne prilike. Pri blagajni je gneča. Prideta dva občinska svetnika in direktor z milostivo. Tudi ti se zanimajo *a šah. »Kaj, vstopnina. potem pa kar pojdimo!« Brez škode za turnir. Ni izključeno, da se do prihodnjega turnirja izpreobrnejo ... Kongres jugoslovenskih zdravnikov Novi Sad, 17. septembra, n. V dvorani nemškega kulturnega doma se je vršil danes kongres udruženja jugoslov. zdravnikov. Kongresu je predsedoval univ. prof. dr. Zalokar iz Ljubljane, navzoči pa so bili tudi zastopnik kralja polkovnik Živko-vič. ban in razni drugi predstavniki oblasti. Po oficijelnem delu so si udeleženci kongresa ogledali medicinsko razstavo, nakar se je kongres nadaljeval. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Zalokar. Istočasno se je vršila tudi seja delegatov vseh zdravniških zbornic. Razpravljali so o socialnem zavarovanju zdravnikov in o zboljšanju položaja občinskih zdravnikov. Obenem ,je bila sestavljena kandidatna lista za državni sanitetni svet. Predlaganih je bilo 33 zdravnikov, izmed katerih bo nato minister socialne politike imenoval člane te najvišje sanitetne ustanove. Poplave in plazovi v Bosni Sarajevo, 17. septembra, n. Zadnja dva dni vlada skoro po vsej Bosni tako deževje. kakršnega ni bilo že 50 let. V dveh dneh je padlo več dežja kakor prej v štirih mesecih. Ponekod so se pojavile že poplave, še večja pa je nevarnost plazov, ker je zemlja popolnoma razmočena. V Sarajevu so morali evakuirati dve ulici in sicer ulico Džeka in ulico Vrajaca, ki ležita tik pod hribom, s katerega se neprestano rušijo večji in manjši plazovi. V pretekli noči je padla na dvoriščno poslopje hiše št. 56 v ulici Džeka nad 500 kg težka skala, ki je poslopje popolnoma de-molirala. Sledil je še večji plaz, ki je dvorišče popolnoma zasul. Ker obstoja nevarnost, da se bodo odtrgali s hriba še večji plazovi, so vse prebivalce iz teh dveh ulic izselili. Srečke za V. razr. drž. razr. loterije so dospele! Pozivamo lastnike naših srečk, da jih pravočasno obnove. Žrebanje se bo začelo dne 21. t. m. in bo trajalo ves mesec. Izžrebane številke bomo redno objavljali v »Jutru«. Nekaj neobnovljenih srečk je na razpolago in bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za male dobitke, srečke zamenjavali, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c.19 Maši kraji in ljudje Pred novo ureditvijo krušnih cen za Slovenijo Izjave ministra za trgovino deputaciji naših pekov Ljubljana, 17. septembra. Obravnavali smo v posebnem članku, kako in zakaj je izzvala enotna določitev krušnih cen za vso državo med peki v dravski banovini veliko zmedo. Par dni poprej so bili povišali cene kruhu, sklicujoč se pri tem na podraženje moke, rato pa je vlada izdala novo določitev cen, ki je seveda znatno nižja od cen, ki so veljale pred podražitvijo moke. V sporazumu z vsemi pekovskimi zadrugami v dravski banovini je odšla v Beograd posebna deputacija pekov, da na pristojnih mestih intervenira in opozori na to, da so novodoločene cene za dravsko banovino nevzdržne, ker je dobavna cena moke mnogo višia, kakor pa v Vojvodini in so tudi režijski stroški pekov znatno višji. Deputacija se je danes vrnila iz Beograda. Udeleženci so ram sporočili, da jim je uspelo prepričali g. ministra za trgovino, da je polo- žaj cen v dravski banovini nevzdržen. G. minister je deputaciji priznal, da se je izvršila določitev cen kruha na osnovi razmer in nabavnih cen v Beogradu in Vojvodini, pri čemer se ni upoštevalo, da se cene zaradi prevoznih stroškov iz Vojvodine do dravske banovine znatno podražijo. G. minister je deputaciji zagotovil, da bo zadeva takoj urejena in bodo za dravsko banovino glede na omenjene posebne razmere na novo določene krušne cene odnosno bo urejen dovoz moke tako, da bo mogoče prodajati kruh po kar najnižji ceni. Vlada se zaveda, da je kruh najpotrebnejša in najglavnejša ljudska hrana in hoče zaradi tega s primernimi ukrepi doseči, da se kruh kar najbolj mogoče poceni. Seveda pa vlada nima nikakega namena, oškodovati pri tem pekovske obrtnike. Ženini in neveste žrtve velikih sleparij Kako je društvo »Sreča« osrečevalo svoje člane — Pred veliko in zanimivo razpravo Subotica, 17. septembra. Prihodnji mesec se pripravlja za Suboti-co in širšo okolico velikanska senzacija. Za 20. oktobra je namreč razpisana razprava proti vodstvu društva »Sreča«, ki je opremljalo ženine in neveste proti precejšnji članarini z balo. V vodstvu tega osre-čevalnega društva so bile znane osebnosti m bo glavni obtoženec pri senzacijonalnl razpravi nekdanji šef v subotiški železniški direkciji, Stjepan Savič, ki je bil predsednik društva »Sreča«. Dva, za njim najvažnejša obtoženca in sicer Aleksander Kostič in Ladislav Kalaša pa sta še pravočasno odnesla pete na Madžarsko. Obtožba se glasi na sleparstvo in zanikerno vodstvo drušitva. Društvo »Sreča« je pobralo na članarini 3 in pol milijona dinarjev, sn-ojim srečnim članom-ženinom in nevestam pa je izplačalo za bale samo 2 in pol milijona, dočim c o si odborniki društva med Stboj razdelili 1 milijon pod imenom tantijem. Predsednik je imel 7000 Din mesečne plače. Tudi drugi odborniki in funkcij on ar j t so imeli lepe dohodke. Iz sodnijskih spisov je razvidno, da so si znali poleg redme plače pridobiti denar še na druge načine. Tako n. pr. so si zaračunavali za potovanje v Beograd po 5 do 6 tisoč dinarjev. Poslovne knjige društva »Sreča« so mno kleteh, stanovanjih in cestah je povoden i napravila mnogo škode tudi na polju, zlasti na ajdi in krompir- ju. Slične elementarne nesreče ne pomnijo pri nas niti najstarejši ljudje. Zaradi točnosti bodi samo še pripomnjeno, da se nesrečna žrtev strele na Lomu ne zove Lu-kanc, temveč Silvester Goltnik. Strela ga je ubila, ko je popravljaj od neurja razriti jarek. Iz šahovske arene Kostič Flohr Stoltz Ob grobu vrle SokoGce Škofja Loka, 17. septembra. Tužno je zapel zvon škofjeloškega svetišča in naznanil žalostno vest, da je tam v izbici Fužinskega predmestja končana tragedija mladega življenja. V najlepših letih je umrla po dolgotrajni, mučni bolezni sestra Tončka Hafner-Okornova. Smrt je iztrgala iz sokolskih vrst požrtvovalno članico in prijetno tovarišico. Po-kajnica je vživala veliko zaupanje in spoštovanje. Dolgo vrsto let je sodelovala z največjo vnemo pri vseh sokolskih prireditvah in šele težka bolezen jo je odvrnila od delovanja. Posebno velike so njene zasluge pri gledališkem odru. Kot izvrstna igralka je bila znana najširšim krogom prebivalstva. Z njeno pomočjo je dobro uspelo gotovo nad 60 iger. Če pri gledaliških prireditvah ni nastopala na odru, je delovala kot šepetalka v najboljšo pomoč vsem režiserjem. S soprogom g. Pavlom Okonnom, predsednikom Obrtne zadruge in lastnikom znanega mizarskega podjetja in sinčkom Pavlom deli ob svežem grobu globoko tugo ves naš Sokol. LJgasnilo je življenie dobre matere, skrbne gosipodinje in vrle Sokolice, ki bo za vedno ohranjena v častnem in blagem spominu! Krasno blisceci lasjel^N Pro pranju glave seVasi lasje moraju svetiti. Potem 1 še le so sveži in prožni. Operite jih s schwarzkopf - ^ extrA. Vsaki omot obsega prašek haarglanz za naknadno izpiranje, edino sredstvo, ki more Vaše lase osvežiti ter jim dati lep sijaj. Celi zavitek schwarzkopf-extra s haarglanz-praškom stane samo Din. 5.— SCHWARZKOPF-EXTRA SCHAUMPON S PRAŠKEM HAARGLANZ Repr. Rave d. d., Zagreb Zopet nočni požigi v celjski okolici V sredo na Ostrožnem in pri Dramljah, včeraj v Grajski vasi Celje, 17. septembra. Z zelo redkimi izjemami smo v zadnjih treh tednih morali zabeležiti vsak dan kak večji ali manjši požar v bližnji celjski okolici. Skoro v vseh primerih gre za požig, ki ga ima na vesti neznana zločinska roka. Sinoči je izbruhnil ogenj kar v dveh vaseh celjske okolice. Okrog 21.45 so bili celjski gasilci poklicani na Ostrožno, kjer je gorel kozolec posestnika Gaberška. Pod kozolcem se je nahajal tudi svinjak, poln prašičev. Celjski gasilci so našli na mestu že tovariše z Lopate, kmalu nato pa so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Gaberja. Skupnemu nastopu gasilcev je uspelo, da je bil ogenj kmalu pogašen. Zgorela je le streha. Kake pol ure nato pa so bili celjski gasilci ponovno alarmirani, češ da gori v Trnovljah. Telefonično so vprašali požarnega čuvaja na Miklavškem hribu, če vest odgovarja resnici in ta jim je odgovoril, da sicer res gori v omenjeni smeri, toda ne v Trnovljah, temveč nekje višje v hribih pri Dramljah. Zaradi nepristopnega te-trena, ki so ga celjski gasilci v zadnjih me-Isecih morale že večkrat brezuspešno preizkušati, niso odhiteli na pomoč, ker bi nji-fcova pot ne imela pomena zaradi preveliko oddaljenosti. Tudi v primeru dobre cest-In« rvezc bi prišli na mesto nesreče pre-ipozno. Ukreniti bo treba res posebno ostre Zahvala vodstva CMD Ljubljana, 17. septembra. Vodstvo Družbe sv. Cirila ie Metoda se ob završitvi nad vse lepo uspele 42. velike skupščine v Laškem kar najiskrenejše zahvaljuje ondotni podružnici CMD za ves (trud in izTedno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavjje. Prav posebno pa se zahvaljuje g. predsedniku podružnice Ivanu Četini, g. dr. Franu Rošu, županu v Laškem, njegovi gospe soprogi, blagajničar-ki gdč. J. Stegenškovi in celotnemu odbo-tu. Prisrčno se zahvaljujemo za lep sprejem p. n. učiteljstvu in šolski mladini, mali Sokodici Brinarjevi za ginljiv pozdravni govor, laškemu Sokolu, gasilskemu društvu in ravnateljstvu radiotermalnega kopališča za prepustitev dvorane v svrho zborovanja Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki so prišli od daleč počastit veliko skupščino. Topla zahvala zavednemu prebivalstvu laškega mesta za nepričakovano pozornost m hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 42. velika skupščina tako veličastno izvršila. Vodstvo CMD. Žalostna smrt Ljubljana, 17. septembra Ko je branjevec Ivan Grdadolnik na Dunajski cesti nasproti Gospodarski zvezi davi odprl stojnico in postregel prve odjemalce, se je okrog 9. odločil, da pogleda prostor pod barako, kjer je imel gosta. Tam je že od poletja prenočeval 541etai, bivši tesar Lojze Šefic, znan ljubljanski tip, nekdaj priden in vesten delavec, po vojni pa priložnosten pomagač pri delu na kolodvoru in kjerkoli se je nudil skromen zaslužek. Grdadolnik je pogledal na prostor, ki je bil nastlan z oblanjem in pokrit s starimi odejami ter res takoj opazil Šefica. Ni ga pa mogel zbuditi, kajti — mrliča pač nihče ne zdrami k življenju. Čim ga je Grdadolnik prijel, je opazil, da je popolnoma hladen, kar ga je silno pretreslo. Odhitel je na stražnico prijavit tragično zadevo. Policijski zid ravnik lic ugotovil, da je Lojze Šefic umrl zaradi zadušitve v alkoholni zmedenosti. 1 Komunalne zadeve novomeške občine Novo mesto, 17. septembra. V sredo »e je vršila občinska seja, na kateri je župan dr. Režek predvsem predlagal, da se znanstvenik, učenjak, some-ščan g. vladni svetnik Ferdinand Seidl, čigar sloves sega tudi daleč preko naših mej, imenuje za častnega meščana. Predlog je bil r odobravanjem soglasno sprejet. Mestna občina je morala sprejeti v svojo oskrbo most, ki veže oba dela mesta čez Krko. Letos ne prisnevala za dela na mostu že nad 58.000 Din. Nadzorstvo mostu si še nadalje pridrži tehnični oddelek sre-skega načelstva. Sklep zadnje svečane občinske seje: Občina zgradi hiralnico, ki bo nosila ime kralja Aleksandra, ubožni odsek mora preskrbeti načrte in proračun. Akcijo bo podprla tudi kr. banska uprava. Na tujsko-prometni razstavi se je tudi naše mesto prav častno reprezentiralo. Prošnjo tujsko prometnega sveta kr. banske uprave. da občina odstoni dioramo Novega mesta in eventuelno »Dolino gradov« za tul-sko-prometni muzei, je odbor vzel na zna-nie s pridržkom, da ost.tnejo predmeti la^t obč'ne. Odbor jc tudi soglasno pristal, da Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglianiu oči, razdraženih živcih, nespariiu oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto teio in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. mere, da se bo ustavilo delovanje brezvestnih požigalcev. ★ Grajska vas, 17. septembra. Ni se še polegel strah zaradi zadnjih petih požigov, ko je že davi kmalu po 4. po« trkal 6osed na okno posestnika in lesnega trgovca Ferdinanda Koka v Grajski vasi": »Nainde, ali nič ne vidiš, da gori tvoj kozolec?« Vsa družina je planila pokonci ter pri« čela s sosedi reševati kar se je dalo. Doma« če gasilno društvo j-e pričelo obupen boj pri sosednjih poslopjih, da jih ubrani, in kmalu nato so alarmirale tudi požarne straže v Gomilskern, Trnavi in Št. Ruperfru gasilni društvi Gomilsko in Trnavo, ki sta bili v najkrajšem času na mestu. Združenim naporom naših vrlih gasilcev se je posrečilo omejiti požar na goreči kozolec tal obvarovati vas pred katastrofo. G. Kcku je pogorel do tal kozolec s krmo ter gospodarskim orodjem. Vozove so rešili, dočim je postala kočija, vredna 7000 Din, žrtev plamenov. Škode je nad 20.000 Din. ki je krita z zavarovalnino. Ker jm požar nastal v zgodnji jutranji uri, ni mogoče misliti na nesrečo, temveč se zdi, da je imela tudi tu vmes prste zločinska roka. Šentpavelski orožniki so ves dan neumor« no preiskovali zamotano zadevo in so »lo-čincu, kakor se čuje, že na 6ledu. Ob 4m 1/2 8« in gSA zvečer Velezabavna pikantna komedija Sestrična iz Varšave Szoke Szakail, Tala Bisetl, Fritz Schultz, Huszar Suffy Krasen dopolnilni spored! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Telefon 2124 Elitni kino Matica se odkupi Jakčeva velika slika Novega mesta. Občina se je poravnala s tvrdko »Novo-bor« in ji izplačala 165.000 Din. Plačevala pa bo od 1. maja dalje, za dnevni električni tok 1 kv uro 1.50 Din, za nočni 1.25 Din. Burno debato je tudi to pot povzročilo vprašanje sejmišča, ki naj se na zahtevo sreskega načelstva premesti na eno izmed štirih predlaganih parcel. Najprimernejši kraj bi bile parcele v Kandiji, last posestnika Brudarja. Prostor je dovolj velik in sejmišče bi bilo na periferiji mesta. Tam bi stala tudi mestna klavnica, za katero so načrti že zasnovani. Tudi na tej seji ni prišlo do odločitve, ampak se je sklenilo prositi pristojno oblastvo za odložitev te zadeve iz finančno-gospodarskih razlogov. Za socialno ureditev plačevanja v od a rine je župan naročil vzorce in ponudbe za vodovodne števce, ki jih imajo po večini že vsa mesta. S to napravo bo plačevanje pravično urejeno, ljudstvo pa bo znalo varčevati z vodo. Prošnjam hišnih posestnikov za podaljšanje vodovoda bo občina ugodila, ako sami izkopljejo potrebni jarek za napeljavo cevi. Nadalje je občinski odbor sklenil, da prevzame stroške za ograditev obširnega šolskega vrta Tilnik si je zlomil No\>o mesto, 17. septembra. Včeraj okrog poldne se je podal 581etni posestnik Franc Andreičič iz Črmošnjic na svoj vrt ki ga poseduje v kakih 20 minut oddaljenih Stopičah. Imel je namen obrati orehe in drugo sadje. Splezal "je na oreh. a ko je bil kake 3 metre visoko, se mu je pod nogami zlomila na pol prepe-rela veja in je mož padel na tla tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Nesrečo so opazili sosedje, ki so takoj prihiteli na vrt, da bi pomagali ponesrečencu. Pomoč pa ni bila več mogoča. Poklicani duhovnik je nesrečnega posestnika še nrevidel. Mož je po dveh urah podlegel hudi poškodbi. Domače vesti * Zdravniški kongres v Novem Sadu se ie otvoril včerai in bo trajal do vštetega 19. t m. Udeležuje se zbora okrog 300 zdravnikov od vseh sekcij v državi. Obenem s kongresom ie bila otvoriena razstava medikamentov in drog. * Lep čin komisarja osiješkega OUZD. Novoimenovani komisar osiješkeea OUZD g. Andriia Krbavac se je odrekel svoji mesečni plači in vsem Dotnim stroškom v službenih Doslih v korist fonda za podpiranje članov, predvsem dece zavarovanih delavcev. Osrednji urad za zavarovanie delavcev v Zagrebu ie odobril ta sklep komisarja g. Krbavca in mu čestital zaradi te plemenite geste. * Podražitev cigaret fn cigaretnega tobaka. Mononolska uprava ie z včerajšnjim dnem podražila nekatere vrste cigaret in tobaka. Nove cene cigaret so za 10 komadov Sava 1.75 Din (do sedaj 1.50). Zeta 3 Din (2.50). Morava 3.50 (3): cena za druge vrste cigaret ostaneio nesoremeniene. oribližno v enakem razmeriu so Dodraženi tudi moravski. zetski in dunavski tobak. * 40 letnica mature. Tovariše, ki so leta 1891. maturirali na ljublianskem učiteljišču, vliudno orosim. da mi sDoroče kateri dan v mesecu septembru ali oktobru se snidemo v Liubliani. da proslavimo 40 letnico mature. Ivan Malnarič. Ljubljana. Wolfova 12. pisarna Rdečega križa . * Sokolsko društvo Radovljica priredi prihodnjo nedeljo 20. t. m. ob pol 16. pro-slarvo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vabljeni so vsi! Za članstvo je p ose t obvezen. * Otvoritev novega doma na MrzIicL Osrednii odbor SPD naznan i a. da otvori v nedeljo 20. t. m. agilna podružnica SPD v Trbovljah nov planinski dom na Mrzl;ci (1119 m). Ob 11. slovesna služba božia in nato blagosloivtev doma. Pri proslavi bo svirala polnoštevilna rudniška godba iz Trbovelj. Od vseh vlakov bodo vozili do znižani ceni na željo avtobusi do Sv. Katarine. od koder ie 1 in ool ure do vrha. Za vsakovrstno hrano in oiiačo bo zadostno preskrblieno. Na predvečer bo vrh Mrzlice razsvetlien z umetnim ognjem. Vablieni vsi planinci in liubitelii nrirode. * Avtobusni promet in zimski voznf red vlakov. Kr. banska uprava razglaša: Dodatno k razglasu z dne 14. t. m. v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij se ta obveščaio. da nastopijo po naknadno došlem sporočilu direkciie državnih železnic v Liubliani oočenši s 4. oktobrom v železniškem zimskem voznem redu naslednje spremembe: l) Nočni brzovlak št. 8-D 190 Zaereb-Duna? z odhodom iz Zagreba ob 20.35 in prihodom na Dunai ob 6.51 izostane. vozi pa mesto tega ta brzovlak no naslednjem voznem redu: Zagreb el. kol. odhod 22.31. Zidani most prihod 0.50. odhod 1.00. Maribor el. kol. prihod 2.56. odhod 3.45. Dunai prihod 9.15: 2) brzovlak štev. D31-902 Jesen-ice-Podbrdo vozi za 10 minut kasneie. to ie: Jesenice orihod ob 7.00. odhod 7.20. Bistrica Boh. jez. prihod ob 7.54. odhod 8.02. Podbrdo prihod ob 8.13. odhod 8.23. Vse ostale spremembe so obiavliene že v stenskem voznem redn. veljavnem od 15. maia 1931. * Novi grobovi. V Šoštanju le umrl včerai ziutrai v čestiti starosti 80 let višji davčni upravitelj g. Josip F i s t e r. Pokojnik ie bi! no rodu iz Tomišlia. pri davkariii na ie služboval celih 39 let. V Šoštanju, kamor ie prišel iz Gornjega grada, ie služboval od 1903 do 1905. nakar ie stopil v pokoj. Odlikovala ga je vestnost v službi in odkrita naifidna zavednost, v kateri ni za las oopustil niti v časih naihuišega nemškega renegatskeza pritiska. S svoio odkritosrčnosti«} in stoično mirnim značajem pa si ie tudi naihuiše na soinin ike Slovencev prevračal v spoštovalce. Svoii družili ie bil dober in skrben družinski oče. Šoštani-čani bodo blagega starčka ohranili v nai-častneišem spominu. Pogreb bo iutri ob 16. — Umrla ie Gradcu Mariborčanka Josioma V e 1 e i e v a. vdova po strojevodji, stara 64 let. Včerai so io prepeljali v Maribor, kier bo iutri Dokopana na pokopališču na Pobrežiu. Žaiuiočim naše iskreno sožalie! * Zagrebški peki se ne drže maksimira-nih cen. Istega dne, ko je stopila v veljavo odredba o cenah kruhu, so objavili zagrebški peki povišanje cen kruhu za 50 par pri kilogTamu. Razlika med maksimiranimi in onimi cenami, ki jih hočejo imeti peki, znaša pri belem in domačem kruhu 1 Din, pri črnem pa celo 1.50 Din. Ker zagrebški peki ne priznajo maksimiranih cen, so opustili pečenje belega kruha, a povečali so prodajo peciva katerega cene so ostale neizpremenjene. Prav tako so povečali prodajo rženega kruha, ki nima določene cene in ki se prodaja v Zagrebu po 4 Din za kilogram. Z ustavitvijo pečenja belega fcruha iz moke s>00« pečejo peki zdaj tudi enatno manjše količine domačega kruha iz moke »2«, ki ga prodajajo po 4 Din za kilogram. Isto velja za beli kruh iz moke j>0«. V manjših količinah pečejo nadalje tudi črni kruh, ki ga ne prodajajo po 2.50, nego po 3.50 Din. Mestno načelstvo je zaradi neizvrševanja naredbe o maksimiranih cenah kruhu prijavilo zagrebške peke banski upravi in policiji. Banska uprava je na to prijavo pozvala policijsko ravnateljstvo, da takoj uvede postopanje proti pekom in eventuelno proti Zvezi pekovskih obrtnikov v Zagrebu. Vremensko poročilo Meteorološkem zavoda v Lftiblteri številke ra označbo kraja Domenilo: I. čas ooazovanla. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8. oadavine v ima — Temperatura: orve številke pomenita nal-vi$io. druee nainižio. 17. septembra. Ljubljana 7. 767.6. 10.2. 89 tiho. 10. dež. 3.3. Maribor 7. 768.6. 9.8. 94. tiho. 10. —. —: Zagreb 7. 766.7. 10.7. 96. tiho. 10, —, —: Beograd 7. 766.0. 13.8. 92 tiho. dež, 1.3; Saraievo 7. 766.8. 9.0. 94. tiho. 10. dež. 0.2; Skoplie 7. 764.4. 19.8. 76. SE2. 9. —. —: Ku-mbor 7. 763.0. 18.8 96. tiho. 4. —. —: Solit 7. 762.5. 16.9. 84. ENE6. 6. —. —. Temperatura: Ljubljana 13.8. 10.6: Maribor 13.0. 8.8: Zagreb 14.2. 9.9; Beograd 14.6 II.6: Saraievo 10.4. 8.2: SkoplJe 27.7. 16.8; Kumbor 21.0. 132: Split 19.4. 12.8. * Tudi splitski in siški peki stavkalo. V splitskih Dekarnah ie v torek in sredo zmanjkalo kruha, ker so ga neki napekli le male količine, dočim so imeli mno^o luksuznega oeciva. Zaradi tega so razne splitske organizacije in Delavska zbornica poslale protestni brzojav na pristojno oblast-vo s prošnjo, naj se ne dovoli povišanie cen kruhu. Šiške pekarne so imele na razpolago Ie luksuzno pecivo, kateremu cene niso maksimirane, in koruzni kruh. * Hladno vreme v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da ie postalo v Dalmaciji zaradi deževnega vremena precei hladno. Dočim ie temperatura pred dnevi znašala še 25 stopinj C. ima sedaj samo 15 stopinj. + Četrt metra snsea na Romanji planini. V sarajevski okolici so imeli več dni močne nalive z vetrom in točo. V višiih legah d a ie padel celo sneg. Zlasti Romanja Dla-nina ie vsa pobeljena in ima 20 do 25 cm debel sneg. Avtobusi, ki vozijo preko Ro-manie olanine. prihajajo v Saraievo z velikimi zamudami. Močna buria ie po okolici polomila in izruvala mnogo drevia. * Nesreča. V 6redo popoldne so prinesli v bolnico bratovske skladnice na Javorni-ku 5 letno Vido, hčerko tvorniškega delavca g. Ivana Blažiča na Javomiku. Dekletce je tekalo okrog domače hiše, pri tem pa padlo tako nesrečno, da si je zlomilo ro* ko v nadJehtju. * Ubil ga ie, ker le šel preko njegove njive. V Višeeradu v Bosni ie prišlo do prepira med sorodnikoma Radetom in Dušanom Vuksanovičema. Rade ie namreč šel po Dušanovi njivi, ko se je vračal proti domu. Med prepirom ie Dušan zabodel Ra-deta z nožem tako nesrečno, da se ie ra-nienec mrtev zgrudil na tla. * Po strašni nesreči na Tisi. Od 14. žrtev viharja, ki so se z ladio »Stari Bečei« potopile v Tisi. so iih doslej našli 8. Trupla so prepeljali v Novi Bečei. kjer ie bil pogreb ob mnogoštevilni udeležbi prebivalstva. S katastrofo se ie havila tudi posebna komisija prometnega ministrstva, ki ie bila Ha kraiu nesreče, potem na obiskala tudi Novi ,in Stari Bečei zaradi zaslišanja očividcev. * Samomor 106 letne starke. V vasi Ta-banovou ie živela skromno in tiho že 106 let stara Dostana Stojiljkovičeva. Bila ie še tako čvrsta, da ie sama opravljala navdne hišne posle. Ko oa ie te dni sosedi ziutrai kakor navadno, niso videli ored hišo. so mislili, da ie zbolela in prišli so. da io obi-ščeio in. če treba, da ii nomagaio. Našli na so lo obešeno v hiši na farnu. Ker se ni starka r nikomur družila, bo ostalo taino. kai io ie gnalo v smrt. * Jagnje z dvema glavama in šestimi nogami. V Zagrebu, v Ilici 19. je razstavljeno čudno Jagnje. ki ga ie dovedel v Zagreb njegov lastnik Viktor Babic iz Kavadaria. Jagnje ima dve glavj. šest nog in dva repa, a samo en želodec, čeprav vživa hrano z obema ustima. Žival ie stara sedem mesecev in ie zdrava, čeprav so ii ori rojstvu ororokovali, da tak nestvor ne bo mogel dolgo časa živeti. Babic pobira za gledanje nestvora malo vstopnino. * Neprijeten nočni gost Iz Novega mesta nam pišejo: V torek je prišel nočevat v hotel Wmdrscber mlad pustolov. Naslednje iutro ie natakarica našla okoli točilne mize vse v neredu. Ugotovila ie. da ii manika steklenica slivovke. oo 1 škatla cigaret Drina in Zeta. iz predala na so izginile neke sodne oriznanice. izmed katerih se ie ena glasila na 5000 Din. druga na 7000 Din. Tat je skušal vdreti tudi v druge sobe. * Zaradi grmenja si ie razrezal žile. V Sremski Kamenici so imeli te dni nevihto z grmenjem. Pred početkom neurja ie sedel pod nekim drevesom mladenič Sima Radjanovič m si rezal palico. Ko ie začelo grmeti in treskati, se ie fant tako ustrašil, da se ie z nožem vrezal v roki in si razrezal žile. Padel ie v nezavest in 5e tako ležal tri ure. dokler ga niso našli neki kmetje in ga odnesli v bolnico. Stanje ranjenca. ki je izgubil mnogo krvi. ie brezupno. * Tiralica za mltrovlšJdm hotelirjem. Kakor smo poročali, ie n Sremske Mifcrovice pobegnil najemnik hotela »Zeleno drvo« Šalamun Spivak, ki je poneverrl svojim uslužhfDcem kavcije v precejšnjih vsotah in napravil tudi druge dolgove. Njegova žena si ie iz obupa prerezala žile, vendar bo naibrže ostala pri življenju. Za Sniva-kom ie policija, oroti kateremu ie izdala tiralico, zda? dobila sled. Javili se ie namreč iz Novega Sada z dvema pismoma. Mitroviška ooliciia ie tako? poslala v Novi Sad svojega agenta, ki bo izkušal Spivaka izslediti in aretirati. * Nevaren zločinec prijet v Avstriji. Nedavno ie žandarmeriia v Lionici na avstrijskem Štajerskem oriiela iz Jugoslavije pobeglega delavca Feliksa Kramola in je prišlo ori aretaciji do streiiania. Kramoel ie bil tedai ranien. a se ie v bolnici kmalu odzdravil, nakar so ga oddali v preiskovalni zapor okrajnega sodeča v Lionici. Are-tirancn. ki se ie obnašal izredno sumliivo. so posneli prstne odtise, nakar so ga še fotografirali ter poslali slike mariborski policiji. Tam pa so spoznali v ptičku 22 krat oredkaznovanega kazneoca Franceta Kranjca. Jri ie bil 1. 1927. obsoien na 4 in pol leta ieče. a ie kmalu pob^iil z dela v Marenbergu. Možak ie bil zasledovan zaradi zločinov, ki iih ie izvršil v Av«triij. še zaradi tatvine 3000 Din. ki io ie izvršil tostran meje. Ko bo Kranjc odslužil kazen v Avstriji, ga bodo oblativa izročila našemu sodišču. * Obleke in klobuke kemif.no čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. , * Nalepite na pisma in pošiljke žalni kolek z dne 20. septembra 1908. * Krojno učilišče Stari tre 19. Ljubljana. Tečai se začne 24. t m. Specialen lahek krof kroiačenv šJviiiam in nešiviljam. Revnejšim znižano. Izdelava krojev zunaniim no sliki in meri poštnoobratno. razvija in napravi slike Drogerlja Kane, Ljubljana — Maribor 3 h Ljubljane n— Ban dr. Drago Marušiž danes ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. u— Društvo učiteljic v Ljubljani vabi članice k odborovi seji. ki bo v nedeljo. 20 t. m. ob pol 10. v I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola.) u— Priglasi za gledališki abonma se sorejemaio do konca tedna v veži dramskega gledališča, dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. Zaradi velikega zanimanja občinstva nai se interesentie čim orei prijavijo. u— TKD Atena opozarja že danes cenie- no občinstvo na zanimiv večer, ki ga priredi 24. t. m. v Delavski zbornici pod naslovom: Estetska ritmična kultura telesa s predavanjem in izvaianiem. u— Uprava Šentjakobskega gledališkega odra vabi inteligentne dame in gospode, ki miajo veselje sodelovati ori gledališko-kul-turnem delu. da se iavijo na naslov Šentjakobski gledališki oder v Liubliani. Florian-ska ub>a 27.-I. u— Vpisovanje v tečale za ritmično gimnastiko In ples telesmo-kulturnega društva Atene bo danes od 18. do do! 20. v beli dvorani Uniona. kier se dobe vsa poiasnila. Spreiemaio se priiave za ritmiko za otroški tečai. za naraščaj, za odrasle: 7,a plesne tečaie za deklice za moderne felese-za-četnike in družabni ples. u— K natečaju za »Poštni dom« — Na svoii seii od 10. t. m. ie na mnenje izvedencev načelstvo sklenilo podeliti prvo nagrado načrtu »Dom«, čigar avtorii so eg.: arh. Vinko Glanz. Stan. Rohrman in Boris Kobe. odkupiti oc načrte R 11 in 132. čiiih avtorji nai se oglase v pisarni »Poštnega doma« Pred Prulami 1. Avtorji ostalih načrtov nai iste dvigneio istotam. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Odslej redne pevske vaje: v ponedeliek zvečer ženski, v sredo tr.sšani. v petek moški zbor. u— Teča-ja moderne telovadbe TKD Atene, za deoo in dame. se bosta otvorila 1. oktobra v telovadnici na ženski realni gimnaziji pod priznanim strokovnim vodstvom. na kar že danes opozarjamo vse stare in nove članice. Posebno orjporočlU-vo za uradnice. Vpisovanie se bo oblavtio v dnevnem časopisju. o— Načelništvo Sokola I. na Taboru s«oo-roča svojemu članstvu, da ie pričela tudi deca po počitniški pavzi zopet redno telovadbo. Posamezni oddelki telovadijo takole: moška deca v ponedeliek im petek od 6. do 7. moški naraščaj v ponedeliek. sredo in petek od 7. do 8. ure. člani v ponedeliek. sredo in petek od 8. do pol 10. ženska deca v torek in četrtek od 6. do 7. ženski naraščaj v torek in četrtek od 7. do 8. članice v torek in četrtek od četrt na 9. do pol 10. Vpisovanie v posamezne oddelke ie vsako telovadno uro v telovadnici četrt ure pred začetkom redne telovadbe. Starše vabimo. da pošllieio svoje otroke k telovadbi vse telovadce in telovadke ki so že telovadili ali ki nameravajo šele pričeti, pa pozivamo. da pride i o čimprej v telovadnico, ker bomo v naikraišem času začeli vežba-nje prostih vaj za Prago in priprave za društveno akademijo, ki bo v začetka novembra. u— Sokol H. ie pričel s telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije (realka) v Vegovi ulici ob tem-le času: člani: ponedeljek. sreda, petek od 29.. do ool 22. ure. članice: torek in četrtek od 20 do ool 22. moški naraščaj: ponedeliek. sreda in oetek ocj 19—20 ure. ženski naraščaj: torek, četrtek od 19—20 urev moška deca: ponedeliek in oetek od 18—19 ure. ženska deca: torek in četrtek od 18—19 ure. Vpisovanie se vrši vsak dan ob redni telovadni ori v telovadnici. _ , u— Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerns učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih ob času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaii so nameravani za tele Dredmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška. laški in nemški lezi k. Tečaie se otvori pod pogojem, da se^oriia- vi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaie. nai se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. doDoldne in od pol 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ulica 27. pritličje. Trgovski dom) do 24. t m. a— Pozor, služkinje. Zveza gosoodrniskih pomočnic otvori s prvim oktobrom tečaie za nemščino, šivanje in oet'e za svoie članice. Priiave in nove članice se spreiemaio v nedelio v poselskem shaiališču v Prečni ulici. u— Sterilizirano svinjsko meso se bo nro- daialo v soboto 19. t. m. ob 15. uri v mestni klavnici ljubljanski no ceni 8 Di« n— Ponovna določitev cen mesu. Mestno tržno nadzorstvo obiavlia: Počenši s oonft-defikom 21. t. m. bodo dogovorno z mesarsko zadrugo cene goveiemu mesu v Liubliani naslednie: I. prednji del 13 Din, zad- CENJENE DAME! MODNI ATELJE M. Sare se nahaja ob Tivoliju, vila »Trnovska«, Rutarjeva ulica 4/a. _11*85 ZNIŽANE CENE GOVEDINI! Meso prvovrstnih volov se prodaja od danes dalje: zadnje meso kg Din 14.— sprednje meso kg Din 12.— v mesnicah JAKOBA JESIHA v Florjan-ki ulici 42 na PogačarjevenTtrgu. 116o7 ntAuiuv Vrnil se je iz ino-HIROMANT zemstva znanstveni in in najboljši GRAFOLOC ki točno prečita vsakemu iz dlani pretek-1 lost, sedanjost in pri-hodnjost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12-in od 2. do 7. v hiši| Mestni trg St. 5, II nadstr. — V Ljubljani ostane do 1. okto-l bra, potem odpotuje ve Ameriko. 11503 n« 15 Din (doslej 14—16 Dta); IT. orednii del 11 Din. zadnji 13 Din (12—14) ITI. prednji de! 8 Din. zadnji 10 Din (8—10 Din) Dnevno ogleda v* iutraniih urah mestni uradni veterinar meso. V orimerih. v katerih kvaliteta mesa ne odgovarja oo razredih določeni ceni. ima veterinar dolžnost mesariu na licu mesta določiti mesu nižjo, kvaliteti odgovarjajočo ceno. Istotako more veterinar določiti nižjo ceno mesu v primeru, da bi kvaliteta mesa odgovarjala predpisani ceni. a se uradno ugotovi da ie mesar kupil živino no tako nizki ceni da orodaina cena preseda zakonito določeni dobiček. Oni mesarji, ki bi se tem odredbam ne pokoravali, bodo ovadeni sodišču. Mestno tržno nadzorstvo ie s tem onemogočilo vsako naviianie cen. kakor tudi morebitno izkoriščan i e kmeta, odoadeio n? tudi vsi očitki oroti niemu. da ni storilo svoie dolžnosti z vsem; danimi sredstvi. u— »Rango« danes ob doi 15. v kinu Matici. Opozarjamo občinstvo na današnio flimsko predstavo ZKD v Elitnem kinu Matici. Na SDoredu ie čarobni zvočni film »Rango«. izvršen v džungli in oraeozdu otoka Sumatre. Film nam predstavlia tigre, orangutane, oantre. skratka živalstvo in buino tropično rastlinstvo tega dalmega otoka v občudovania vrednih prizorih. Po svoii lenoti se ta film ne da meriti z nobenim doslei predvaianim filmom in Driooro-čamo zato vsakomur naitonleie ogled tega prekrasnega filmskega dela. Predstave ob delavnikih dnevno ob pol treh popoldne v kinu Matici. V nedelio 20. t. m. bo predstava ob 11. uri. Cene so izredno nizke. Starši nai oripe!ieio svoio deoo. šolska vodstva oa nai film blagovolijo priporočiti mladini, ki ii bo film služil poleg zabave tudi v oouk. n— Nesreča nikoli ne počiva. Na Orosuo-fiem se ie pripetila v sredo zvečer huda nesreča, katere žrtev ?e postal vlakovod-?a Anton Dovč iz Ljubliane. stanujoč v Kamniški ulici. Pri premikanju vlaka le zašel Dovč med odbijače, k? so mu zmečkali desno roko in ga pritisnili čez trebuh. Dovča so takoi zvečer odoeliali v splošno bolnico, kjer so rmi nudili prvo pomoč. Stanje ponesrečenca ie zelo resno. — Včerai so v bolnico pripeljali 20 letno Marijo An-žlovar.ievo iz Zagorioe. Pri nalaganju otave na voz ie padla na tla in s? zlomila desno roko. — Martin Crmerman. 23 letni posestnikov sin iz Radomelj ie ponoči domov grede oadel v giobok oreoad in se poškodoval ma glavi in životu. n— Dober lov. Na Vodovodni cesti sta bila včeraj dopoldne aretirana brata Meh-med in Itmre Omeragič iz Bosne. Bratcema je povratek v Ljubljano zabranjen. česar pa nista kan upoštevala. Ker sta znana tatova. so ju vtaknili za zamrežena okna. Njima ie sledilo še par drugih ptičkov. Jože Mežek. doma iz Tomaževic. ie bil že dalie časa zasledovan zaradi tatvin koles. Nekai časa se ie skrival na deželi, v mestu pa ni imel sreče, kaiti na ulici ea Je spoznal stražnik. Ljubljančanom dobro znani Viliem Kodelia ie nrišel šele nedavno iz prisilne delavnice v Stari Gradiški. Napotil se .ie naravnost v Ljubljano, kjer se ie tudi takoi spet lotil tatinskega nosla. Pred nekai dnevi se Je splazil v stanovanje železniškega uradnika Ivana Jeršeta na Starem trgu in mu ukradel aktovko. Ta greh ea 1e snet spravil r.a zamrežena okna. a— Po prerekanju z gostilničarjem. Delavec Anton K., ki stanuje v baraki v gramozni jami ob Vodovodni cesti ie v sredo zvečer v neki gostilni na Dunai ski cesti s tovarišem pridno praznil kozarce. Naposled sta se oba sprla z gostilničar?em glede plačila. Gostilničar pa se ie prerekanja kmalu naveličal in ie oba hkrati eksoediral iz lokala. I>o tu bi bila stvar v redu. toda Anton ie moral kmalu zatem v bolnico. Popre i se je še zelasil na stražnici Ju prijavil. da ga ie gostilničar, vrgel s tako sflo iz eostilne. da ie na cesti padel, si ztonil palec na desni roki. se pobil nad desnim očesom in dobil še druge poškodbe po životu. Policija preiskuje zadevo. u— Karambol nred Škofijo. Na Mestnem trgu v smeri proti Škofiii se ie poiavil zvečer močno okajen kolesar Franoe P. Zaradi prevelikega obroka dobre volje ?e izgubil vsak smisel za predpise cestnega policiiskega reda in ie vozil zdai po desni, zdaj po levi strani. Pa mu ?e privoz.il z motornim kolesom nasproti neki viški mesar, v katerega se ie France zaletel in treščil po tleh. Pri padcu se ie France občutno poškodoval r»o obrazu, vendar ni maral zdravnika. Postajal Je pa čedalie glasnejši, tako da ga ie moral spraviti stražnik na policiio. kier so ga pridržali preko noči in ca odpustili šele zjutraj popolnoma trezne-ga. u— Bil je res mojster. Namreč Jože J.. o katerem smo že ponovno pisali kot o ?a-ko spretnem tatu koles. Jože J. Je sedai v zaporu in bo oddan sodišču. Na policii' ie priznal samo oar tatvin, vendar kriminalni organi niso odnehali <; ooizvedova-nii. Imeli so uspeh in dognali, da ?e Jože ukrade! ored aretacijo še 7 drugih koles, ki iih ie predelal in razprodal na deželi. „_ Našla se ie ročna torbica z nekai denarja. Dobi se ori Kemoerle. Gradišče 17. med 5. in 7. uro zvečer. Iz Celja e_ K žalskemu gasilskemu jubileju sporočamo naknadrio, da je preteklo nedeljo izostalo pod objavljeno sliko žalskih ga. silcev ob ustanovitvi društva 1. 1880 na* slednje besedilo: »Od zgoraj fotografiranih članov - ustanoviteljev žive danes še naslednji gasilci: Josip Širca, veleposestnik In bivši župan, Ivan Presnik, Franc Sušte-rič, posesnik in občinski svetovalec, Ivan Pacelt, stavbni risar in Anton Hlačar, nočni čuvaj.« . . . , , e_ Mestni občinski svet bo imel redno sejo drevi ob 18. e_ Celjski volilci so narasli. Pri zadnjih volitvah 1. 1927. je bilo v mestu Celju 1527 volilnih upravičencev. Pri sestavi sedanjih volilnih imenikov, ki je bilo zaključeno včeraj, pa je bilo ugotovljeno, da ima Celje mesto že 1963 volilcev. Porast znaša torej celih 436 volilcev. e— Sokolsko društvo v Celju je uvedlo telovadbo moškega naraščaja 6 pričetkom v soboto 19. t. m ob 18. v telovadnici me. •ftne osnovne šole. Vpisovanje novincev bo 'stotam ob isti uri. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob ool 21. IjuMco opereto »Dunaj, mesto pesmi...« s Charlotto Anderjevo in Igom Symom v glavnih vlogah. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., in 9* zvečer Briljantna veseloigra Ančka sna vse••• Any Ondra, Fe!ix Bressart, Andrč Pilot, Adele Sandrock Smeh in zabava! Popolnoma novo! Iz Maribora a— Odlikovanja. Z redom sv. Save V. stopnie so bili v četrtek doooldne odlikovani šolski upravitelji: Matiia Perger od Sv. Juria v Slov. goricah. Franio Čepe ;z Kajnenice. From Vekoslav iz Soodnie Sv^ Kungote. Albin ŠDraic iz Zg. Sv. Kungote. Franja Konečuik b Selnice, nadalje Alt Aleksander. Kožuh Mirko Lukman Ivan. Grčar Viktor in Juvančič Olga iz Maribora Medved Justina i ■z Krčevine in Cvetko Fran ter še učiteljici Mešiček Ana in Švalffer Katinka. Odlikovancem ie izročil odlikovanja šolski nadzornik za Maribor levi breg g. Ivan Tomažič v svoii oisarni. a— Zlata poroka. Štefan Koren, delavec iz Zgornje Polskave in njegova žena Ana, rojena Postružnilk, sta te dni obhajala zla* to poroko. Oba sta še čila in zdrava ter jima želimo še obilo srečnih dni. a— Gledališki abonenti se spreiemaio še do četrtka. 24. t. m. Ker poteče rok za onglase lanskih abonentov na lanske sedeže danes, so od jutri naprej vsi sedež? na razpolago. Kdor si še želi boljših sedežev, se naj požuri. ker vlada letos za abonma veliko 7animanie. . a— Legitimacije za polovično vožnjo K beograjski vinski in sadni razstavi, ki bo 19., 20. in 21. t. m. v Beogradu, se dobe pri Vinarskem društvu za dravsko bano« vino v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6. a_ Delo na mariborskih volilnih Imenikih je bilo včeraj popoldne končano hi bili imenika danes zjutraj odposlani sodišču. Vseh volilcev je 9409, za 1200 več ko pri zadnjih volitvah. Tekom reklamacijske-ga postopka se bodo morebitne pogreške, ki so se pri izredno naglem delu vrini c, še korigirale in se bo potem izkazalo pi a-vilno število volilcev. Znatni narastek š4e-vila volilcev je razlagati deloma tako, cia so dobili sedaj volilno pravico t Mariboru mnogi, ki ne stanujejo v mestu in doslej niso tu volili, tokrat pa &r vpisani kot volilci v Mariboru, kjer isrršnjejo službo kot državni nameščenci. šolske knjige v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 a_ Magistratno poslopje že delj časa popravljajo od zuna.i in znotraj. Županstvo je izdalo tudi naredbo, da se stojnice ne smejo več shranjevati pod oboki v prehodu na rotovški trg, marveč jih bodo morale branjevke voziti domov ali po shranjevati kje drugje. a— Mestna elektrarna je dobila stavbno dovoljenje, da sme prizidati odnosno nadzidati svoje skladiščno poslopje v Francve škaneki ulici. a— Godbeno društvo »Lira« pričenja svojo 6ezono. Vpisovanje učencev m učenk je pri kapelniku Alojziju Poliču v Koroščevi ulici št. 40«III. Poučeval se bo klavir in gosli. Lokal bo t Narodnem domu. a— Otvoritev avtobusne proge Maribor-Št. Ilj-državna meja. Mestno avtobusno podjetje bo otvorilo 19. t m. avtobusno Erogo Maribor-Št. Ilj-državna meja. Avto us bo vozil začasno ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih. Vozna cena bo 7a osebo 10 Din, za vmesne postaje pa se bo računalo od km 80 para. a— Gremijalna trgovska šola prične šolsko leto 1. oktobra. Vpisovanje 6e bo vr* šilo tega dne od 8. do 10. dorpoldne v pri-rodoslovnem kabinetu trgovske akademije na Zrinjskega trgu. Ponavljalni in sprejemni izpiti bodo 2. in 3. oktobra. Svinčnike, zvezke in sploh vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolje in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge, MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 a— Gremijalna trgovska nadaljevalna gola v Mariboru. Vpisovanje v vse razrede bo v četrtek 1. oktobra od 8. do 10. ▼ prirodoslovnem kabinetu državne trgovska akademije na Zrinjskega trgu LI„ vra^a 31, ponavljalni in sprejemni izpiti pa 2. in 3. oktobra. K vpisovanju naj prinese vsak učfenec, oziroma učenka, rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, po dve izpolnjeni ro-dovnici in potrdilo o plačani delni šolnini v znesku 150 Din. Rodovnice in potrdila 6e dobe v tajništvu trgovskega gTemija, Jurčičeva ul. 8. V I. razTed se sprejemajo brez izpita vajenci, ki so z dobrim uspehom do* vršili vsaj 2 razreda srednje ali meščanske) KINO LJUBLJANSKI DVOR Ramon Novarro Poročnik carjeve garde Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din šole. V H. razred se pa lahko vpišejo vsi oni, ki so dovršili s povoljnim uspehom najmanj 3 razrede srednje ali meščanske šole. Kdor pa ima manj kakor dva razreda srednje ali meščanske šole, se mora brezpogojno podvreči sprejemnemu izpitu za vstop v I. razTed. Ob tej priliki opozar* jamo, da 6inatra odbor trgovske nadalje« valne šole kot upravičene za obisk te šole le one učence, katerih gospodarji so ■upravičeni imeti trgovske vajence in so tudi vpisani pri Trgovskem gremiju. a— Orkester kraiieve garde. Kakor smo že ooročali. bo Driredil 80 godbenikov bro-ječi orkester kraiieve garde iz Beosrrada v začetku oktobra velik koncert v dvorani Uniona. Ooozariamo na ta redki umetniški užitek. ............. a— Ljudska knjižnica še vedno narašča. Koncem avgusta je obisk Ljudske knjižnice v Narodnem domu napram juliju znait-mo narastel. Samo novih članov je pristo* pilo avgusta 20, a obiskalo je knjižnico članstvo v 650 primerih ter si izposodilo skupno 1458 knjig. Zadnji čas je opažati večje povpraševanje tudi po tujejezični lj-Šipada« dr. Milan Ulmansky jc poročal, da so vse organizacije jugoslovenske lesne stroke za tako organizacijo in da so vsi. pozdravili 6kupno delovanje z ru-munskimi gozdnimi industrijci. Govorili so tudi o tem, da bi državno podjetje »Šipad« prevzelo prodajo lesa za manjše in srednje bosanske obrate, o minimalnih cenah, o tipizaciji posameznih lesnih vrst, o redukeiji produkcije io o kontroli izvoza lesa iz su-šaškega pristanišča. Bojimo se le, da bo naš slovenski mali in srednji gozdni posestnik kot lesni producent ostal brez prave zaščite. Zato je nujno potrebno, da se ravno naši mali in srednji posestniki organizirajo, kajti le smotrena organizacija bo rodila uspehe. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila dolžnica Frančiška Tomažinova, trgovka v Gmajni, p. Krka. s svojimi upniki za 40"/» kvotio terjatev v 4 četrtletnih obrokih. Borze 17. septembra. Na ljubljanski borzi so danes devizni tečaji na vsej črti popustili, le deviza Curih je ohranila stari tečaj. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno popustila za več točk. Trgovala se je za aranžma po 293 — 296, za kaso po 295 in za december po 295 in 298. Investicijsko je pravtako popustilo in je bilo zaključeno po 67. Dolarski papirji pa so obdržali stare tečaje in je prišlo do prometa v 7*/o Blairovem posojilu po 62 ln 62.5. Med zasebnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union banki po 250, v Jugo banki po 67, v Zemaljski po 112 — 113, nadalje v Šečerani po 200, v Vevčah po 120 in v Dubrovački po 290. Trboveljska se je pri slabi tendenci trgovala po 195 in 200, Tvornica vagonov pa je bila zaključena pri višjem tečaju 60. Device. Ljubljana. Amsterdam 2282.88 — 2280.72, Bruselj 786.91 - 789.27. Curih 1104.45 -1107.75 Dunaj 795.08 - 797.48. London 274.98—275.80, Newyork 5646.49-5663.49. Praga 167.54 — 168.04. Trst 295J>8—296.88. I In milijoni ljudi uporabljaj* že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revml, protinu, i&hia-su natrite boleče mesto. —-Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj s dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja % 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znoj ene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le ▼ tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte Izrecno Levje francosko Žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in bolja trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽD JENKA, Zagreb, Marull če v trg 5. Telefon 78—52. Zagreb Amsterdam 2282.58 — 2289.42, Dunaj 795.08 — 797.48, Bruselj 786.91 do 789.27, London 274.98—275.80, Milan 295.98 do 296.88, Newyork kabel 5657.49—5674.49, Ne\work ček 5646.49 — 5663.49, Pari« 221.Š) — 222.46, Praga 167.54 — 168.04, Curih 1104.45 — 1107.75. Curih. Beograd 9.04, Pariz 20.0875, Lon-doii 24.90, Newvork 512.37, Bruselj 71.225, Milan 26.7875, 'Madrid 46.15, Amsterdam 206.75, Berlin 120.65, Dunaj 72, Sofija 3.715, 1-raga 15.17, Varšava 57.35, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05375. Efekti. Ljubljana, 8®/o Blair 73 bi., 7«/o Blair 64 bL, Celjska 150 den., Ljubi j. kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 295 — 296, za december 297 _ 298, investicijsko 67 — 68, agrarn« 40 bi., 6°/o begluške 42 — 43, 8°/o Blair 70 den., 7®/o Blair 61.5 — 62.5r7°/» Drž. bipot. banka 66 bi.; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 do 68, Srpska 190 bi., Zemaljska 113 — 114, Pol jo 53 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 105—110, Slavonija 200 den., Drava 192.5 — 200, Veterana 200 — 203, Brod vagon 50 — 60, Vevče 110 — 120, Dubrovačka 200 — 300. Trbovlje 195 — 200. Beograd. Vojna škoda 293, 294, 295, 296, 297 zaklj., za november 296 zaklj., za december 302, 300 zaklj., 7% Blair 63.75, 64 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 65 zaklj., investicijsko 68 zaklj., 6% begluške 48.5 zaklj., Narodna banka 4000 — 4400. Dunaj. Beocrad 12.535 — 12.575, London 34.5275 — 34.6275, Milan 37.185 — 37.285, Newvork 709.95 — 712.45, Pariz 27.85 do 27.95" Praga 21.03375 — 21.11375, Curih 138.73 — 139.23; dinarji 12.52 — 12.58. Blagovna tržišča HMELJ '+ 2alee, 17. septembra. Slabo zanimanje na našem tržišču traja dalje in je prišlo le do malenkostnih prodaj po 10 Din. ŽITO r+ Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 39 vagonov. Oves: baški, sremski, slavonski 130 do 132.5. Ječmen: baški in sremski 63/64kg 110 t 115. Koruza; južnobanatska 90 do 92.5; gornjebanatska 92.5 — 95; sremska, okolica Indjija 99 — 102; okolica Šid 102.5 do 105. Moka: baška, banatska »0« in >00< 355 — 375; >2« 335 — 355; >5« 300 — 310; j6i 250 — 260; »7< 190 — 200; 130 do 140. Otrobi: baški, pšenični 90 — 92.5 + Budimpcštanska terminska borza (17. t m.) Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: za december 10.43 — 10.45, za marc 11.66 — 11.67; rž: za marc 11.60 do 11.63; koruza: za maj 12.57 — 12.60. Zapečatena usoda današke zastrupljevalke Novi Sad, 17. septembra. Pred kasacijskim sodiščem je bil te dnt epilog znane afere banaške zastrupljevalke Katice Sugu, starke, ki je takorekoč z eno nogo že v grobu, in njenega nekdanjega ljubimca Petra Gilezana. Afera je svojca« izzvala veliko senzacijo. Katica je zastrupila svojega moža, sodelovala pa je tudi pri drugih takih zločinih in po prvi razpravi jo je sodišče v Velikem Bečkereku v obsodilo na smrt Proti razsodbi se je pritožila, češ, da je svojega moža res zastrupila, a da tega ni storila sama. temveč po prigovarjanju svojega nekdanjega ljubimca Petra Gilezana. Ta da je bil duševni oče zločina. Petra so takoj zaprli ter je bila po ponovni razpravi Katica obsojena v dosmrtno ječo, Peter pa na 10 let. Katica se je zopet pritožila. Toda aoelacijsko sodišče je potrdilo razsod bo od 22. julija in ker so se branitelji obsojenke vnovič pritožili, se je sedaj najvišja aodnijska instanca bavila s to zadevo. Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo sodišča v Velikem Bečkereku in mora Katica sedaj končnoveljavno v ječo do smrti, njen nekdanji ljubimec Peter pa za 10 let BAHKAHCKH HrPUlil 6aj1kahckh dtpm 5A/1KAHCHM HfPH jJ/ 5Afi KAHCKU MfPH NajmastjSi dieselski motor na svetu Vsak dan ena Višek nehvaležnosti Egipčana hirata Henrv m Edmood Jabe« sta v Parizu ustanovila reklamni tednik »Alliance liittera;re«, ki ga skoraj zastoraj razpošiljajo vsem gostilnam in kavarnam po deželi. Seseda sta hotela založnika zaslužiti z oglasi. A imela sta od kiraja malo naročnikov. Zato sta redno objavljala v svojem Usta reklame vodilnih vtomobil« skih tovarn, modnih salonov in t. d. popolnoma breaplačno, ne da bi od omenjenih podjetij zahtevala katerokoli odškodnino. Kljub temu je zahtevala neka pariška modna trgovina od uredništva sodnijskim potom en frank odškodnine, ker niso bili oglasi naročeni, in ker ne marajo lastniki reklame v listu. Hoteli so celo, da bi objavila urednika preklic oglasa z izjavo, da je bil izšel brez tvirdkinega soglasja. Užaljena Egipčana sta tudi zahteva'.«« v odg-:« vot en frank odškodnine 5n toibo označila kot »višek nehva.^žno6t>. Sodnik, ki je sklenal v t;j k »m ion i zadevi, je zavrnil r>*re zahteve a dal piav modni tvrdki in ura omn Janezoma prepo^ vedal vnaprej .b.-cspla&io tiskati cjeae oglas a.- Na londonssl ladjedelski razstavi, kjer se vidijo najnovejši modeli strojev in zadnje tehniške novosti, je razstavljen tudi najmanjši dieselski motor. NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: K psihologiji neumnosti (Dr. M. Baege). — Srebrna past za bakterije. — Na Pirenejih (Rr — s slikami). — Genialni laiki (s slikami). — Zaroka in ženitev Leva Tolstega (s sliko). — Razvoj letalstva v sliki in besedi. — Stroj aamestu pljuč (slika). — Leta in zime v preteklosti. — Voda proti žolčnim kamnom. — Izredno ohranjeno rimsko kopališče (slika). — Slike »zemunske katastrofe«. — Malik (Adrijan Bčnvi-dr. M. Robič — s slikami E. Justina). — Reševanje g potopljenih podmornic (slikal. — • Sto let tujske legije (s sliko). — Pustolovci v svetu denarja (Alfred Lowenstein, Kamilo Castiglioni in Albert Oustric — slikami). — če hočemo ostati doma (s slikami). — Karikature. — Tedenski jedilni list. — Moderna ureditev pisarn (slike). — Ali je vpliv postelje demoralizujoč ? — Anekdote. — Deset modernih zapovedi. — Humor v slikah. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Pred odhodom na Hudičev otok ki se je udeležuje topot tudi Mahatma Gandhi, eji vlogo molčečega poslušalca, ker se je vršila seja baš na dan, dan molka vsak teden. V sredi (na naslanjaču) lord Sankey, konference, na njegovi desniGandhi, na levi pa minister Samuel Hoare. Med nedavno avtomobilsko parado na Angleškem so bili tudi Rools Royce avtomobili, opremljeni z vsemi toaletnimi potrebščinami. »Tako vam bom očistil čevlje, da se bo svetil v njih vaš obraz.« >No, če se ti to posreči, te napravim za svojega dediča.« Strah hohenzollernske hiše Stoletnica rojstva Izumitelja prvega bencinskega avtomobila in pionirja moderne tehnike Molče sedi Gandhi za »okroglo mizo" Na svojem posestvu v Krojankah na Pruskem je umrl v starosti 66 let princ Leopold Friderik Pruski, tik preden je zapel boben zadnjemu ostanku njegovega nekoč ogromnega imetja. O njem je svet v raznih časih mnogo govoril, mnogi so se nad njim zgražali — najbolj pa člani bivše nemške cesarske rodbine. že v zgodnji mladosti so imeli dvor in sodnije ž njim dosti opravka in čeprav je bil po svoji ženi svak cesarja Viljema, se je javno spri ž njim in njegovim dvorom. To si je lahko privoščil, saj je bil izredno bogat, najbogatejši med vsemi Hohenzol-lernci sploh in je v Berlinu imel dvor, ki ni po sijaju v ničemer zaostajal za cesarskim dvorom. S svojim vedenjem si je ustvaril nešte-vilno sovražnikov, najbolj pa ga je sovražila njegova žena, ki mu je nekoč celo ušla. Cesar je takrat nastopil, diktiral mu je hišni zapor in ie stavil predlog, da bi ga radi slaboumnosti razdedinili. Princ se za te odredbe in predloge enostavno ni zmenil, kakor se ni zmenil pozneje za svetovno vojno, ki se je ni udeležil, češ, da je on ne vodi. Ob polomu je na njegovem knežjem gradu v Glienickeju prva zaplapolala rdeča zastava in podal je izjavo, da se je v krogu cesarske hiše čutil vedno za nositelja meščanske misli. Toda kmalu je zašel v spor tudi z republiko, ker se je »drznila« zapleniti tudi njegova posestva. Iz Luga-na, kamor je odšel, je vodil s prusko državo neštevilne procese za ta posestva in jih večinoma tudi dobil. Predlog pruskega finančnega ministrstva, da bi ga postavili pod kuratelo in ga razdedinili, je končal s prinčevo zmago. Toda česar mu niso mogle pobrati nobene oblasti, ne cesarske ne republikanske, mu je pobrala inflacija in gospodarska kriza. Milijoni so skopneli drug za drugim, umrl je kot lastnik nekih malih posestev in še tem poje, kakor rečeno, boben. Smrt kardinala Kardinal Francesco Ragonesi, pr efekt vatikanskega kasacijskega dvora, je umrl na pljučnici star 81 let. Z njegovo smrtjo se je znižalo število kardinalov na 56. Sprevod 315 kaznj L. 1924. je francoska vlada sporočila, da bo ukinila zloglasno kazensko kolonijo v Francoski Gujani in Ea treh otokih pred njeno obalo, h katerim pripada prosluli Hudičev otok. Navzlic tej napovedi odhajajo vsako leto dvakrat, spomladi in jese* ni dolgi sprevodi z otoka Samt - Martin « de - Re pred mestom La Rochelle v deželo počasnega umiranja in baš te dni so odpravili, kakor so listi že poročali, letošnji jesenski transport, že tedne prej so zbirali nesrečnike, ki jim je bila namenjena ta usoda, v razne ječe v La Rochelleu in so jih potem odpravljali na otok. Zbrali so 315 mož, 191 navadnih deportirancev in 124 kaznjencev za prisilno delo. Oblasti so poskrbele dobro, da bi nič ne motilo te odprave. Iz La Rochellea so poslali na otok oddelek vojaštva, da bi oja« čil tam stacioniTano orožništvo. Ob pol treh popoldne je ostavil sprevod zločincev trdnjavo na otoku. Pred njim so korakali zastopniki oblasti, poleg njega pa vojaška in orožniška straža. Slovitih zločincev tokrat ni bilo v sprevodu, nobenega Mesto-rina. nobenega milijonarekega sinu. ki bi izropaval šoferje, nobenega zloglasnega zastruipljevalca. Najmlajši je štel 18 let. Z zločinci so zadnje dni pred odhodom ravnali nekoliko bolie. dajali so jim boljšo hrano in več prilike za gibanje na svežem zraku, kajti utrditi jih je bilo treba za dol« go vožnjo čez ocean 6 parniikom »La Mar-tiniere«, ki jih je sprejel v svoje medkrov* je. v prostor, ki je podoben veliki kletki. Sprevod zločincev samih so »tvorili pri« silni kaznjenci v svojih oblekah ii grobega blaga z istotaikišno čepico. Za njimi so sncev in deportirancev I šli deportiranci. ki imajo pravico nositi brado in neostrižene lase, pa svoj klobuk. Na to pravico so deportiranci zelo ponosni. Večina jih je bila videti vesela, le nekoliko mož je jokalo. Med deportiranci je bilo mnogo »povratnih konj«, ljudi, ki so bili ubežali iz Gujane, pa 60 jih v Evropi spet ujeli, in takšnih, ki so bili že kdaj kaznovani z deportacijo tja, pa so bili v prostosti zopet izvršili kakšen zločin. Ti »povratni konji« so bili videti najmirnejši — saj so si gotovo mislili, da bodo že našli pota in sredstva za ponoven pobeg. Ob obeh straneh poti, ki so po njej šli obsojenci, so stali senegalski strelci, zamorski vojaki, o katerih gre glas, da ne razumejo šale. Na nabrežju se je za vojaškim kordonom gnetla množica .-ado» vednežev z otoka in celo s kopnega. Orožniki so lovili fotografe med njimi, kajti slikanje žalostnega sprevoda je pre« povedano. Toda kakor vselej in povsod ob takšnih prilikah niso mogli preprečiti, da bi ta in oni hitri fotoreporter ne napravil posnetkov. ki jih ilustrirani časopisi tudi že objavljajo. Vkrca vanje ee je izvršilo v največjem redu, duhovniki 6o tolažili obsojence m 6e poslavljali od njih, marsikateri nesrečnik se je z objemom poslovil od svojega poslednjega tolažnika. Parni čolni so na« to zatulili in počasi odpeljali svoj žalosteni človeški tovor do velike ladje, ki je čailca-la na odprtem morju. V tem trenutku je mnoge izmed gledalcem premagal jok. Mot« da 60 bili svojci obsojencev, ki so bili pri* šli, da zadnjikrat vidijo in pozdravijo 00» doče prebivalce Hudičevega otoka. Najhitrejši vlak na svetu 78 angleških milj dolgo ;progo med S^vib-donom in Paddingtonom je nov vlak železniške družbe Greath Weetern opravil v 59 in pol minute. To bi zmačilo povprečno brzino 125 km na uro, ki je ne dosega noben drug vlak na svetu. Mož, H je znal izkoristiti svoj talent Ameriški listi poročajo iz San Francisca, da je tam neki vlomilec, ki mora presedeti petletno kazen, izumil ključavnico, ki je popolnoma varna pred — vlomilci. Izum mu je takoj odkupil neki konzorcij, ki mu je zanj ponudil 100.000 dolarjev. 350-letvica krompirja Gutsum Borglum, dansko-ameriški kipar, ki je dobil nalog, da vstvari Ameriki velik narodni spomenik iz ogromnih glav Jeffersona, Washingto-na, Lincolna in Roosevelta. Slika kaže kiparja z njegovimi modeli. Spominska plošča prof. Freudu Ob koncu oktobra bodo odkrili v Pfibo-ru na Moravskem spominsko ploščo na hiši, v kateri se je rodil znameniti psihiater in ustanovitelj psihoanalitične šole prof. dr. Sigmund Freud. Ob tej priliki bodo izdali tudi delo, za katero je prispevala cela vrsta učenjakov, učencev in prijateljev dr. Freuda razprave o njegovem delu in življenju. Kongres balkanskih otorinotarin-gologov V Sofiji se je otvorii kongres balkanskih zdravnikov za bolezni v ušesih, nosu in grlu, ki ga je v imenu bolgarske vlade pozdravil notranji minister Mušanov. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen romunski delegat dr. Messianu. Jugosloven-ska delegacija se je brzojavno oprostila za svoj izostanek, ker je nujno zaposlena drugod. Spomenik Fr. Drakea v Offenburgu ob Meni Točno pred 350 leti je »prinesel« angleški pomorščak sir Francis Drake krompir r Evropo, kjer je postal važen vsakdanj živež. Uradne cvetke »2e včeraj sem bil tu,« je dejal mož, ki je prišel na policijski komisarijat. »Naznanil sem da so mi ukradli motorno kolo.« »No, in?« je vprašal komisar. »Bila je pomota. Kolo sem spet našel.« »Mi je žal, a se ne da nič več napraviti. Tatu smo med tem že prijeli. Danes 18. septembra poteče sto let, kar se je v Maichinu na Meklenburškem rodil eden najpomembnejših izumiteljev in pionirjev moderne tehnike: Siegfried Mar-kus. Njegova usoda je do neke mere tragična, kajti doba, v kateri je delal, ni imela razumevanja, še manj pa potrebe za njegove velike izume. Pa tudi Markus sam -— skozi in skozi idealist — ni imel tistega praktičnega duha, da bi znal svoje izume spraviti v svet, vsaj tiste, ki bi bili že takrat vrgli nekaj dobička. Tako je živel 6kromno in zagrenjeno življenje vseh nerodnih ljudi, šele zdaj ga svet priznava, ko njegove kosti že zdavnaj ničesar več ne potrebujejo. j Toda izumitelj nikoli ni umel izkoristiti svojega dobrega imena, kamoli svoje patente. čuval jih je kar moči tajno in m puščal, da bi se kdo podrobneje seznanil z njimi. Temu je tudi pripisovati, da niti z izumom prvega bencinskega motorja in avtomobila ni dosegel nikakega gmotnega uspeha in da se dandanašnji celo duševna svojina zanje pripisuje drugim. V Markusovem času so bili znani samo motorji na pogon s svetilnim plinom. Bencin se še ni uporabljal kot gonilno sredstvo in so ga prodajali samo po lekarnah za snaženje madežev. Markus pa je izumil postopek za takozvano »karburiranje zraka«, kakor ga je sam imenoval in ki ni nič drugega kot današnje moderno proizvajanje mešanice bencina in zraka v razplinjačih bencinskih motorjev. Od tod do konstrukcije bencinskega motorja je bil le še korak in Markus ni nikoli ostajal sredi pota. Njegov prvi bencinski motor je gnal dinamo stroj, s katerim je napajal obločnice pred Karlovim gledališčem. Končno je vdelal svoj bencinski motor tudi v večji ročni voziček na štiri kolesa, s katerim se je ponoči prepeljaval po okolici. Za tem vozilom pa je prišel na vrsto pravi avtomobil, ki je že imel na sebi nekaj svojstev današnjih modernih motornih vozil. Delal je pa tak ropot, da so se konji plašili in ga je morala zaradi tega policija prepovedati. Poleg vsega tega je pa Markus izumil tudi neke vrste primitiven kino, če smemo tako imenovati njegovo »revijo«: pripravo, skozi katero so se videle žive slike, ki pa je bila po njegovi izjavi namenjena samo za igračo otrokom. Na avtomobilski razstavi, ki je bila prirejena 1898 v dunajski Rotondi, je bil Markusov avto prvikrat javno razstavljen. In ko so genialnega izumitelja, takrat že bolnega in onemoglega starčka, pripeljali na slavnost, se je bridko razjokal, videč svojega življenja nezmožnega nebogljenč-ka med ponosnimi nasledniki, ki so se vsi vrgli po njegovi podobi. Tega dneva Markus ni preživel, še tisto noč se je končalo njegovo življenje. Športne znamke Siegfried Markus Markus je bil spreten in odprte glave, pa je že s 17 leti prišel v delavnice Wer-nerja Siemensa, ki je bil znan, da je sprejemal le najizbranejše tehnične moči. Z dvajsetimi leti ga je vzel v službo takratni dunajski dvorni mehanik Kraft in je v njegovem podjetju kmalu zaslovel za enega prvih elektrikov na Dunaju. Celo cesar Franc Jožef ga je klical na dvor, kadar je bilo treba izvršiti kako posebno težko instalacijo. Tako je Markus napeljal prvi električni zvonec v Avstriji, in sicer od postelje cesarice Elizabete v sobo njene komornice. Potlej ga je cesar imenoval za učitelja prestolonasledniku Rudolfu. Toda Markusu dvorsko življenje ni posebno prijalo in se je rajši kretal med malimi ljudmi. Najpriljubljenejše zatočišče je bila zanj kavarna, kjer se je lahko pošteno nadebatiral s prijatelji. V njegovi privatni delavnici, kjer sta mu pomagala še dva mehanika, so nastali najčudovitejši stroji in aparati. V razmeroma kratki življenjski dobi si je pridobil 38 patentov, pa ne za ničeve drobnarije. Eden njegovih prvih izumov je bil aparat za brzoiavljanje, ki ni potreboval običajnih baterij. Temu je kmalu sledilo še nekaj prav važnih novosti v telegraf i ji, ki si je vse zasigurala avstrijska poštna uprava. Poleg brzojava se je pa Markus mnogo bavil tudi s telefonom. Sestavil je za tiste čase prav dober mikrofon, ki mu je kmalu na to pridejal še poseben mikrofonski ojačevalec, s katerim je tako ojačil toke, da se je iz drugega »reprodukcijskega mikrofona« jasno in razločno slišalo govore-nje. To je bil nedvomno prvi zvočnik na svetu, le žal, da se natančnejši podatki o njega sestavi niso ohranili, ker pač takrat ni bilo za zvočnike niti najmanjše potrebe, marveč se je nasprotno celo na vso moč poskušalo obraniti telefoniranje tajno. Morda najvažnejše pa je Markusovo odkritje vzporednega stikanja električnih napajalnih omrežij, na katerem temelja tudi vse današnje moderno oskrbovanje z električno energijo. Vzporedno priključevanje konsumentov na električna omrežja se nam dandanašnji vidi preprosto in samo po sebi umevno. Tiste čase pa je bilo razdeljevanje električne energije problem, ki so se ga izogibali na ta način, da so za vsakega konsumenta postavili poseben vir elektrike, bodisi primitivne električne Stroje ali pa galvanske člene. Galvanski členi pa pri večji porabi toka niso bili za rabo. Tudi temu je Markus za silo odpomogel s konstrukcijo izdatnejših in bolj konstantnih členov. Sestavil je tudi baterijo termoelementov za neposredno pridobivanje elektrike iz toplote. Zanjo je bil celo dobil nagrado Akademije znanosti. Ob priliki »Balkaniade« je izdala bolgarska poštna uprava serijo pisemskih znamk, lri predstavljajo razne športne panoge. (»Bal-kaniada« je velika športna prireditev balkanskih držav.) Radio in pivo Zveza nemških pivovarn je več let iskala vzrokov čudnega pojava. V nasprotju z vsemi predvojnimi ugotovitvami je nazadoval konsum piva v sodčkih, dočim je naraščalo število prodanih steklenic. Medtem so trdili gostilničarji slejkoprej, da ima povprečen Nemec neprimerno rajši pivo izpod pipe v vrčkih. Naposled se je izkazalo, da je povzročal vse to — radio. Ljudje, ki zvečer doma redno poslušajo radio, seveda nimajo časa za kavarne in gostilne. Pijejo pivo doma in si prinašajo steklenice. Zaradi tega je potrebno vedno manj sodčkov. Zveza pivovarn je sklepala na temelju tega odkritja, da ni pričakovati sprememb v konzumu. Zato je naročila večje število steklenic in ustavila izdelovanje novih sodčkov. 0. Hanstein: AH je kriva? Roman Jtistični svetnik je pomislil. »Razlaga bi že bila.« »Nu?« »Pokojnik mi je pripovedoval, da mu je zadnje čase večkrat pisal šolski svetnik, ki ima, kolikor je meni znano, veliko rodbino. Mogoče bi bito vendarle, da bi bil We!lhorn, ki ga je zadnja leta njegova odljudnost popolnoma minila, izp ran e n il oporoko in določil bratoma kak znaten debž. Ce te oporoke ni, tedaj je pravoveljavno pohčerjena Gudula univerzalna dedična in brata ostaneta praznih rok.« »Ali oporoka je bila vendar v izvirnem ovoju.« »Gudula se je morda res ni upala odpreti Kdo drugi, nemara ta Ebsrhard--« Justični svetnik prej ni bil slišal Sodenovih besed--»ji je rekel, da je zan.io najbolje, če ni nobene oporoke, in tako--« »Seveda, to je mogoče in--« Soden se je oglasil. »Gospod sodni svetnik.« »Da, da — Bbenhard ne prihaja v poštev — in potem je dobila ključe, pogledala v blagajno in za vse slučaje spravila nakit v kraj.« Soden je zmajal z glavo. Diederich se je nasmehnil. »Zakaj? Kdo ve, kakšni podedovani zločinski nagoni so tu igrali vlogo. Vsekakor bo treba poizvedovati, kdo Id kaj je bila njena izginula mati. Guduli VVellhornovi pa ne morem prizanesti preiskovalnega zapora; že zato ne, da se kad ne zabriše. Neutegoma s2 bom sporazumel z državnim pravdnrštvom; dotlej pa odgovarjam sam.« Spi etična je z zbeganim obrazom stopSa v sobo. »Gospodična se je zavedela.« »Izvrstno. Gospod pl. Soden, bodite tako prijazni, obvestite gospodično, da je nad njo izrečen preiskovalni zapor, in odpeljite jo z avtomobilom, kamor treba.« »Gospod sodni svetnik — lepo prosim —« »Vi ste pa res —« »Ne morem.« »Prav. Gospod komisar Zessiu ni tako mehkega srca. Gospod pristav, ta oseba js toliko kakor razkrinkana.« Med tem, ko je šel komisar h Guduli, je jel sodni svetnik peča-titi pohištvo po sobah pokojnega rentniika Wellhorna. DRUGO POGLAVJE. Poletno solnce je bleščeče obsevalo grafjskg park. Poigravalo j 2 na zelenih, gladko ostriženih tratah, na malih gredah, ki so se vrstile z njimi, na velikem ribnjaku, v katerem se je zrcalilo sivo grajsko zidovje, in dražilo brhka dekleta, ki so delala na poljih. Grof Bberhard Hohenheimski je prihajal iz parka. Bal je vStek, a krepak mlad mož blizu tridesetih let. Njegovi rjavi lasje so obdajali prijeten obraz, iz katerega je gledala dvojica velikih, odkritosrčnih višnjevih oči. Čeprav je nosil jahalno obleko, se je vendar peš izjprehajal po parku; slabo je bil spal in zato vstal že dava ob zori Zdaj je pogledal na uro, prikimal, kakor da bd se oddahnil, in krenili po širokih stopnicah, ki so vodile v grad. Zavil je po obokanem hodniku proti očetovi delovni sobi. Kako čudno mu je danes utripalo srce! Ko je bil še ddčefc, so ga klicali v to resno sobo le tedaj, kadar je bil kaj pregrešil in ga je hotel oče ošteti ali kaznovati... Vstopil je in našel grofa Gvidona za njegovo pisalno mizo. Bil mu je podoben, samo da že starec s sivo SSjasto brado in močnimi brki, ki so dajali obrazu nekaj resastega in nasajenega. Stari grof mu je pokšmal. »Dobro jutro, dečko, ali si se naspal?« »V parku sem že bil, oče, dve uri —« Grofovo obličije je izpreletel smehljaj. »Že pred zajtrkom? Tolikanj se ti mudi?« »Dragi oče —« Stari Grof se je zopet zresnil. »Stopi semkaj, dečko, in seda tu nasproti. Prav maš, zakaj ti ne bi takoj povedal najinega mnenja? Menda si prepričan, da ni nikogar, ki bi mu bila tvoja sreča, obenem pa čast in tradicija naše rodbine, katsre edlini moški potomec si ti, toMkanj pri srcu kakor tvoji materi in meni.« Eberhard je pogledal v tla, misleč si: »Slab začetek!« »Kakor veš, nama tvoj namern, da se zaročiš z gospodično Gu-dulo WeHhornovo, meščanko in razen tega še pohčerjenko, ki o njenih pravih roditeljih tako rekoč nihče .ničesar ne ve, ni b3 po godu. Želela sva, da bi, recimo, zveza s katero izmed tvojih sestričen še bolj utrdila rodbinske vezi in rodbinsko posest. Ugovarjal si mS, da so se časi izpreminiili in da enakovrednosti ne maraš presojati po rodu, ampak po značaju. Da bi odvrnila pri svoji odločitvi vsak očitek pristranosti, sva ti določila štiritedenski rok — in zdaj sva se odločila. Šport Trije tenis turnirji v Ljubljani Danes in jutri priredi Ilirija na svojih prostorih pod Cekinovim gradom tri tenis turnirje: nadaljevanje turnirja za prvenstvo iUmba, prijateljski turnir s ŠK, Kamnikom ter v nedeljo medklubski turnir Villach : Ilirija. Turnir za klubsko prvenstvo je pričel sicer že v nedeljo ter bil zaradi slabega vremena prekinjen. Od gospodov vodita v vseh disciplinah zaenkrat gg. Truden in Kmet ter se bo findna igra vršila najbrže med imenovanima, dočim je v damski igri fkoro sigurna zmagovalka lanskoletna prvakinja g. Boža Šaplja. Nadaljevanje tega turnirja prične danes ob 2. popoldne ' bodo po večini finalna tekmovanja in najbolj zanimive igre. Istočasno s tem turnirjem, za katerega so razpisana darila gg. Stepiča in ravn. Pogačarja ter tvrdke Kri-sper se bo vršil tudi prijateljski turnir s Kamnikom. V nedeljo zjutraj ob 8. prične medklubski turnir s Villachom. To bo eden največjih turnirjev v letošnji sezoni, ob kateri priliki pokloni tenis sekcija Ilirije Avstrijcem pokal. Službene objave LNP (Iz seje p. o. dne 16. septembra.) Navzoči gg.: Rvbar, Šetina, Novak, Zupane, Pivk. Accetto, Berdajs, Kuret, Vo- s pesnik. Potrjujemo prejem dopisov SK Svoboda I-j. od 16. IX. — SK Hrastnik od 10. IX. — Mo Celje št. up. 55. — zapisnik Mo Trbovlje od 14. IX. — SK Disk, Domžale od 12. IX. — SK Ilirija, Lj. od 15. IX. Odobrijo se prijateljske tekme dne 20. septembra 1931: ASK Primorje : SK Disk v Dom* Žalah. SK Trbovlje : SK Celje v Celju. TSK Slovan : SK Elan v Novem mestu —. naknadno se odobri prijateljska tekma SK Lian : SK Olimpija, Karlovac dne 19. IX. v Novem mestu. — Na dopis SK Domžale od 12. IX. se sporoča, da p. o. poskusnih tekem ne bo odobril toliko časa, dokler ne poravna SK Domžale predpisane takse. — Na dopis SK Rudar, Hrastnik od 15. IX. in SK Mure od 7. IX. se pismeno sporoči. V nedeljo 20. t. m. se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana: SK Svobda : ISSK Mariboi ob 16. na igrišču ASK Primorja. Predtek-ma prvenstvena tekma SK Svoboda II ! Grafika ob 14.15. Službujoči odbornik LNP g. Novak. SK Svoboda mora postaviti 6 rediteljev. Maribor: SIK Železničar : SK Ilirija. Začetek tekme ob 16. v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Službujoči odbornik LNP g. dr. Planinšek. — Svoboda : Maribor II. Murska Sobota: SK Mura : SK Rapid, Maribor. Celje: SK Atletik : ASK Primorje. Službujoči odbornik LNP g. Svetek. Pričetek tekme se določi ob 16., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Zagorje: SK Zagorje : SK Hrastnik. Trbovlje: SK Amater : SK Dobrna. Upravnemu odboru se predasta v kaznovanje SK Grafika, ker ni oddala postave moštva dne 5. t. m. in SK Šoštanj zaradi istega prestopka dne 6. t. m. Verificirajo se s pravom nastopa dne 26. septembra 1931 za: SK Zagorje Drnov-šek Ignac za vse tekme: za SK Svoboda, Vič: Blaj Anton, Šmid Matko, Vinšek Iv., Ulčar Ivan, Primožič Adolf, Zajec Radoj za SK Retje, Trbovlje: Knaus Jože; za SK Jadran: šušteršič Rudolf; za SK Reka: De-bevc Ivan; za TSK Slovan: Polšak Marjan, Zevnik Slavko; za SK Natakar: Gra-brijan Edo, Novak Ivan: za SK Ilirijo: Istenič Rado, Smerkolj Slavko, Lah Vili, Srimšek Rudolf. Eiselt Rudolf, Rohaček Ivan, Glušič Edi, Ladiha Karel: za SIK Celje: Gaberc Milan, Verderber Albin; za SK Disk: Ladstatter Gabrijel; za A£KPrimorje: Jurkas Viktor. Čita se s pravom takojšnjega nastopa za SK Zagorje Hiršell Franjo. Verificirajo se s pravom nastopa dn« 12. septembra 1931 za mednarodne, dne 19. novembra za prijateljske in dne 19. februarja 1932 za prvenstvene tekme za SK Celje: Gobec Ivan, Gobec Franc in Lavrinc Josip; dne 12. septembra za mednarodne, dne 17. septembra za prijateljska in dne 17. decembra za prvenstvene tekme za SK Ilirijo: Derenda Vladimir; dne 12. septembra za mednarodne, dne 19. novembra za prijateljske in dne 19. februarja 1932 za prvenstvene tekme za TSK Slovan: Srebotnjak Leon. Poziva se TSK Slovan, da javi do prihodnje seje eventuelne zadržke proti verifikaciji igralca Maja Štefana za drug klub. Tajnik II. Program prv. nogometnih tekem pod-savezne lige v nedeljo 20. t. m." je sledeči: V Ljubljani SK Svoboda : ISSK Maribor, v Celju Atletiki : ASK Primorje, v Mariboru ŠK Železničar : SK Ilirija. Poleg gor- njih tekem se v Ljubljani odigra še prv. tekma I .razreda med rezervo Svobode ia SK Grafiko. V območju Mo Trbovlje odigrajo prv. tekme v Trbovljah SK Amatei : SK Dobrna, v Zagorju SK Zagorje : SK Hrastnik. Glasom sklepa LNP prično tekme ob 16., če se klubi ne sporazumejo za drug čas. Pričakovati je, da se bodo tudi prihodnje prvenstvene tekme odigrale ▼ redu in brez protestov, kot je bil to primer v I. kolu. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirani so za 20. IX.: V Mariboru SK Železničar : SK Ilirija g. dr. Planinšek; v Celju Atletik SK : ASK Primorje g. Jordan; v Ljubljani SK Svoboda : ISSK Maribor g. Cimperman: v Zagorju SK Zagorje : SK Hrastnik g. Marin; v Trbovljah SK Amater : SK Dobrna g. Doli-nar; v Ljubljani SK Svoboda rez. : SK Grafika g. Vidic. JLAS. (Službeno.) Lahkoatletsko prvenstvo države za poedince se bo vršilo 18., 19. in 20. t. m. na igrišču Haška, Zagreb, Maksimirska cesta in ne na igrišču Concordije, kakor je bilo to prvotno določeno. — Tajnik: Frančič. Ilirija : Železničar. V nedeljo 20. t m. bo v Mariboru važna nogmetna tekma. Srečala se bosta za prvenstvo LNP ljubljanska Ilirija in mariborski Železničarji. Tekma bo ob 15. na igrišču Maribora ob vsakem vremenu. Medmestni tenis mateh Gradec ; Maribor. Teniški sekciji ISSK Maribora in SK Rapida sta organizirali medmestni tenis mateh Gradec : Maribor, ki se bo vršil v Mariboru v soboto 19. t. m. popoldne in v nedeljo 20. t. m. Nastopilo bo po 12 go-spodv in 6 dam. Graška reprezentanca bo sestavljena iz najboljših graških igralcev. Francoski sredn jeprogas Ladoumegue je v nedeljo postavil v boju s Fincema Put-jem nov svetovni rekord na tričetrt milje (1206 m). Borba je bila neodločena do zadnjih metrov; pet metrov pred ciljem je še vodil Purje, nato ga je pa z zadnjimi silami prehitel Ladoumegue, ki je pretekel progo v 3:00.2. Prejšnji rekord je imel Američan Conneff v času 3:02.2 že od leta 1895. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Na državno prvenstvo v Zagreb potujejo danes ob 12. opoldne Krevs in Slapničar, v soboto 19. ob 9. dopoldne: Korče, Skok, Zgur, Žorga, Kovačič in Pogačnik. Imenovani morajo biti na kolodvoru pol ure pred odhodom vlaka. Seboj je prinesti urejeno opremo! —Trener. TSK Slovan. Drevi ob 8. pri »Sokolu« (lovska soba) splošni članski sestanek nogometašev. Obvezna udeležba članov prve garniture zaradi gostovanja v Novem me-situ. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes obvezen trening za vse nogometaše od 17. ure dalje. SK Natakar. Danes bo obvezen sestanek vseh članov ob 20. v palači Delavske zbornice. Važaio zaradi predstoječih prvenstvenih tekem. Sestanka naj se sigurno udeleže: Humer, Otič, Repotočnik, Vrho« vec, Klanoar, šušteršič, Sternad, Jelnikar. Ravnihar, Mihelak, Kahne, Podobnik. Novak I in II, Podgornik, Grabrijan, Vlaj. — Predsednik. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes od 17. dalje trening za vse igralke. Z oziram na bližnje prvenstvene tekme je trening za vse igralke zlasti pa za prvo družino brezpogojno obvezen. ASK Primorje (nogometna sekcija). Prvo moštvo igra 20. t. m. prvenstveno tekmo s SK Atletik v Celju. Odhod moštva ob 7. zjutraj. Postava pri Kovačiču. Rezervno moštvo igra prijateljsko tekmo s SK Diskom v Domžalah. Postava za rezervo je naslednja: Baum I., H., Šinkovec, Jug II, Strnad, Pišek II, Caleari, Golob, Svetic II, Peterlin, Jurkas, Mlinar. Odhod ob 13. z glavnega kolodvora. Juniorji naj bodo že ob 9.30 na našem igrišču zaradi tekme s SK Korotanom. Do nadaljnjega se suspendira igralec Sinkule, obenem pa se poziva, da prisostvuje seji nogometne sekcije, ki bo 21. t. m. ob 20. v kleti hotela Miklič. Jabolka izredno lepe, fine vrste razpošilja v zabojih po dnevnih cenah Radio Istotam se dobijo »REFORM« steklenice za vkuhavanje sadja za povrtnine z vsemi tozadevnimi potrebščinami. Cenik na zahtevo. 10607 Izvleček iz programov Petek, 18. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Vegetarijanska prehrana. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota, 19. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Predavanje v Frideriku Baragi. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.15: Duetni večer: gg. Gostič in M. Rus. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 11.90: Plošče. — 12.45: Radio - orkester. — 16: Plošče in lahka glasba. — 19.30: Filmska glasba. _ 20.30: Narodne pesmi. — 21.20: Židovska glasba — 22.25: Poročila. — 22.45: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Iz zvočnih filmov. — 20: Prenos iz Beograda. -— PRAGA 19.06: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert orkestra in solistov. •— 2j .30: Igralski program. — 22.50: Godba za ples. — BRNO 18.25: Klasične klavirske skladbe. _ 19.05: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert mladih talentov. — 21.15: Orkestralen in pevski koncert — 22.30: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.80: Koncert orkestra. — 16.35: Popoldanski koncert. — 19.15: Pevski in klavirski koncert. — 20.10: Mešan program. — Godba aa ples. — K0-NIGSBERG 16: Lahka glasba. — 18.30: Operni orkester. — 20: Mešan program iz Kolna. — MCHLACKER 16.10: Zborovsko petje. — 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Dunajska glasba. — 20.30: Veseloigra. — 21.30: Glasba Straussov. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Vojaška godba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Wagnerjeva opera >Lohengrin<. SOKOL Odbojka Odbojka (volleyball - odbita toga) je športna igra, ki se zadnje čase tudi pri nas zelo razvija in razširja Igra izvira iz Amerike (Hollyok, Massachusetts, U. S. A.) dzpred štirideset let. Tam so jo uvedli ognjegasci, da so zaradi maloobsežnega igrišča lahko pazili na alarmni znak. V Evropo so zanesli to igro ameriški legio-narj-i po »vetovni vojni. V Ljubljani so znan>i prvi početki pred osmimi leti, ko se je pričela odbojka uveljavljati na letnih ta-borenjih. Sprva se je sicer povsod odbijala žoga čez mrežo bolj po domačih domenah, kmalu pa 90 se v tem ustalila mednarod' na pravila. Odbojka pa bo uvedena tudi v program mednarodnih olimpijskih iger. Tako je torej gotovo, da je odbojka kot športna igra dobila že pravo veljavo. Ker zanjo ni potrebno veliko igrišče in ker se v njej lahko udejstvuje dovoljno število igračev, pa bodisi moških ali ženskih, mladih ali starih, je igra dovolj prikladna za vsa telovadna, oziroma športna društva. Visoka kvaliteta igra same pa že zahteva polno upoštevanje ln uveljavljenje. Igrišče v izmeri osemnajst na devet metrov je p« krajši polovnici pregrajeno s približno meter šiiroko mrežo, katere zgornji rob je dviznen od tal 2.44 m. Tako je vse igrišče razdeljeno na dva kvadratna prostora za dve moštvi, ki si medsebojno po danih pravilih odbijata žogo čez mrežo. Visoka prednost te športne igre pa je ta.da se ori njej neprimerno bolj kot pr: vsakem drugem športu ali telovadbi razvija enakomerno vse telo. Igra je hitra in zahteva stalne pripravljenosti in zaposlitve igračev. Izpopolnjena je še s tem, da se igrači med igro menjajo v svojih postavah. Mišice vsega telesa se stalno sproščajo dn vpenjalo. telo se giba na vse strani, v počepe, vzpone, skoke in klone. Kolikor imajo opraviti noge za dosego potrebne pozicije, tolik« zopet roke za odbijanji lažje in težje podane žoge. Rada hitre ln zanimive igre med dobro vigranimi moštvi nudi odbojka tudi prav dober gledalski užitek in se bo sčasoma gotovo uveljavila tako splošno kakor nogomet. Z veseljem pa Jo bodo sotovo sprejeli oni, ki jim nogomet iz kakršnihkoli načel ne ugaja. Zelo koristno bi bilo, da se ta zdrava igra tudi pni nas sploh čim bolj razširi. Pravila, ki veljajo splošno za odbojko, je v slovenskem jeziku izdal SSKJ (Fr. Mačus, Odbojka). Tako je Igra vsem lahko dostopna SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Iz življenja na deželi TRŽIČ. V nedeljo je bila otvorjena gledališka sezona v tržiški 6okolnici. Sokolsko društvo v Tržiču je uprizorilo pre* tresljivo dramo: »Sveti plamen««, ki se po svoji vsebini, kakor tudi po finesi odlikuje med sodobnimi dramami. Igra zahteva dovršene in izvežibane igralce, ki jih je našel režiser g. Pavel Engelsberger v vseh igralcih, ki so 6voje vloge temeljito n »študirali in jih tudi izborno rešili. Prav po« sebno je ugajala publilki sestra Waylando« va gdč. Maljeve. Gledalci 60 v II. in III. dejanju občudovali njene zmožnosti Tudi ostale ženske in tudi moške vloge 60 bile v rokah najsposobnejših tržiškin igralcev. Scenerija je posrečena. Sokolnica je bila do zadnjega kotička polna, saj se jt predvajala ta igra prvič na podeželskem odru. V odmorih nas je kratkočasil orkaster, sestavljen iz delavnega tržiškega učueljstva, ki je po otvoritvenem patriotifinem govo« ru prosvetarja, ravnatelja g. Lajovica, zaigral sokolsko koračnico. Orkestra želim, da bi pridobil še nekaj moči, ki bi lahko mnogo pripomogel pri izvajanju letošnjega obširnega in lepo zamišljenega prosvetnega programa sokolskega društva v Tržiču. Prijatelje gledališča vabim, da si ogledajo dramo prihodnjo nedeljo, ker se bo ponovila. Že sedaj vlada tudi veliko zanimanje za Shakespearovo »Komedijo zmešnjav«, ki se bo vprizorila drugi mesec. — V. K. LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v nedeljo 20. t. m. nadaljevala sadni obhod v Babince in Noršince. Strokovno vodstvo prevzame zopet sres&i kmetijski refererat g. Jakob Žuidarič. Kakor prejšnji obhod, ki je obsegal gričasti del našega okoliša, bo tudi ta zelo poučen. Zato je želeti, da 6e ga udeleži čim več sadjarjev, zla6ti kmetske mladine, ki 6e naj tudi zanima za sadjar« stvo, vedno važnejšo panogo našega gospodarstva. Zbirališče udeležencev bo pred hišo predsednika podružnice, odhod pa ob 13. uri. — Finančna direkcija v Ljubljani je razveljavila sklep cerkvenokonkurenč-nega odbora, ki je naložil davkoplačevalcem 310 odstotno doklado za krirtje stroškov pri gradnji župnijskih hlevov. Svoj ukrep utemeljuje s tem, da si odbor ni izposloval odobritve finančnega ministrstva, ki pa je neobhodno potrebna. S tem so rešeni tudii številni rekurzi, ki so jih proti plačilnim nalogam konkurenčnega odbora vložili razni zavezanci. — V komisijo za pregled 6adja za izvoz v Ljutomeru fco imenovani nastopni gospodje. Jakob Žni« darič, sreski kmetijski referent kot predsednik, Jakob Rajh, kot član in namestnik predsednika, in Anton Pučnik kot član. Kot komisarja pa bo6ta fungirala: na postajah Križevci, Bučečovoi, Radenci in Gornja Radgona g. Joško Gla6er in v Ver-žeju g. Jaikob Rajh. V meščansko šolo 6e je letos vpisalo na novo 73 otrok, in sicer 49 dedkov in 24 deklic. Prvi razred ima za to paraleliko. Po dolgem času šteje šola zopet več dečkov ko deklic; tudi še »i bilo tako velike razlike med številom dečkov v I. razredu in številom deklic. Drugi raz« red šteje 49 otrok, tretji 21, četrti pa 19. Vseh otrok je 162, kar je za podežeteko šolo lepo število in priča, da je meščanska šola v našem mestu potrebna. KOČEVJE. V soboto zvečtr je Akademsko društvo v Kočevju proslavilo 60-letndco pisatelja Framca Finžgarja z vpri« zoritvijo njegove ljudske igire »Verige«. Predstava je uspela zelo dobro. Prav je, da si je izbralo Akademsko društvo prav ta komad, ki igralsko in tudi odrsko ne stavi posebnih zahtev, tako da se da lepo uprizoriti. Če odštejemo nekaj malenkosti, moramo reči, da je bila to ena najboljših predstav. Škoda le, da je naš oder tako klavem. — Zelo v korist bo prebivalstvu telefonska zveza, ki se je uvedla na progi Kočevje - Koprivnifc * Črnomelj. V Ko-privniku je na razpolago govorilnica, tako da bodo spodnji kraji lahko hitro stopili v zivezo z ostalimi kraji, zlasti s Kočevjem. — Za šahovskega prvaka je bil na našem turnirju med tremi enakimi po žrebu proglašen akademik Sartorv. Drugo in tretje mesto imata gospoda Bizjak in Rustja. Sodi večja množina, novi in renovirani mali za transport in veliki za klet se poceni prodajo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11689 Dobro idoea trgovina z mešanim blagom, na prometnem kraju, je zaradi družinskih razmer NAPRODAJ. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »M. P.« H648 L. MIKUŠ Mestni trg is Tvonrica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic-- Zahvala Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega nepozabnega očeta, gospoda ALOJZIJA MAJCENA osobito prečastiti duhovščini, učiteljstvu Selnice, otroCičkom, ki so se poslovili od svojega učitelja s petjem in cvetjem, gospodu nadzorniku To-mažiču, ostalemu učiteljstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč, cenj. govornikom in pevskemu zboru, obitelji Hernah, županom, občinskim svetovalce^, gasilcem, ravnateljstvu in uradništvu »Tvornice za dušik d. d. Ruše« ter vsem ostalim, ki so nam s številnimi izrazi sožalja in dokazi sočutja, lajšali tako težko bol. Posebej se še zahvaljujemo onim, ki so mu poklonili toliko prekrasnih vencev in cvetja. 11673 ŽALUJOČI OSTAJLL "I" Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je umrl dne 17. 9. 1931 ob 7. uri po kratki bolezni, previden s tolažiU sv. vere v 80. letu starosti nsi predragi soprog, oče, tast in stari oče, gospod fosip Fister VIŠJI DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m. ob 16. uri na domačem pokopališču. V Šoštanju, dne 17. septembra 1931. 11674 KATARINA FISTER, soproga; RIČI, JULČI, OTMAR in SIZA, otroci; MILO« TAJNIK in TINE 8TEBE, zeta, ter ostali sorodniki. Cette ftta/im oj/asom t dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro J.— Din. Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrac, /e plačati ie pristojbino 2,— Dih. Pri« stojbine je vposlatt obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani UMI — Telefon številka 2492. 3492 Za 0il|oi9of> 2 Din . csmfcah slove malih oglasov dobite takoj po izidu tista v podružnicah mJutra* o •Maribcrts, o Vetju, o iVorem mestu, v ISrbcclpah in na {Jesenicah, /a sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserate. Učenko za kuhinjo sprejme gostilna Kmet v Ljubljani, Gospoevetska e. is. 8. 40692-1 Kroj. pomočnika lamo ta boljše veliko delo sprejme takoj Šetinc Lido, krojač, Novo mesto 40636-1 Gostiln, kuharico in natakarico sprejmem proti plači po dogovora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40631- Pletilje s večletne prakso to spretno navijalko volne sprejmem v stalno službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40604-1 Boljše dekle Ea vse, vešče nemščine ln kukanja, sprejme manjša rodbina. Naslov Mirni Georgievič, Ze-mun. Kralja Petra 52 40267-1 2 mesar, pomočnika pi-vovrstna. k čoku ln prekajevalca z večletno prakso ln dobrim spriče valom sprejmem. Nastop takoj. Samo boljše moči imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Mesar« na ogl. odd. »Ju-tra«. 40257-1 Vajenko takoj sprejme modni salon Beljak, Gradišč« štev. 10. 40141-1 i — Služkinjo »a pod 20 let staro, pridno, zdravo in pošteno, vajeno vseh hišnih del, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40766-1 Vajenko polteno in pridno sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove oglas, oddelku »Jntra«. 40756-1 Natakarja iomašalca in jutranjo plačilno natakarico sprejmem v kavarno. Ponndbe s sliko in opisom dosedanje službe pod šifro »Za oktober« na oglasni Oddelek »Jutra«. 40S08-1 Pomočnico »prejme krojačn.ica v Kolodvorski Tli k", i štev. lil — dvorišče. 40817-1 Prvovrstni krojači popolnoma izvežbani v izdelava domskih plaščev, dobe stalno delo pri tvrd-ki »Elite«, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. 4O809-1 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 39877-5 1200 Din lahko zasluži z obiskovanjem privatnih strank vsak naš zastopnik z mno-go poznanstva. Delo je lahko ia hvaležno. Iščemo zastopnike po vsej dravski banovini, ronudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1200«. 40748-3 Banovin, zastopstva se oddajo za razpečevanje patentiranih in nepatenti-nanih pip. kakor tudi raznih les. galan-t. izdelkov, proti visoki proviziji. Upoštevajo se samo sposobna in solventna zastopstva, katera naj vpošljejo svoje ponudbe z navedbo gotovega jamstva ali verodostojne firme kot reference oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna lesne galanterije«. 40630-3 Za obisk sadjarjev iščem spretne provizijske zastopnike v vsakem kraju. Visok zaslužek. Ponudbe na naslov: J. Vi-demšek, Maribor, Korošče-to 36. 40747-3 Gospa Orthaber sprejema o t r o k e do Šolske dobe zi pouk nemščine ali an gleščine. Tečaji francošči ne in nemščine za odrasle Gosposvet-ska 12, dvorišče 40697-4 Gosli poučuje bivSi učitelj konservator!ja Studeč to vska ulica št. 9/1 291-4 Za francoščino potrebujem učitelja (ico). — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 40741-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna meto da. Hrenova ulica št. 17/1 levo 3 vrata. 40815-4 '»/»tn Dobra šivilja gre šivat oa dom. Pismene ponudba na oglas, od deleik »Jutra« pod značko »Šivilja«. 40742-2 Dekle pridno in pošteno, išče službo pri manjši meščan ski družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40769-2 Dekle pošteno, zmožno kuho 1® drugih hišnih del, želi mesto pri manjši dražini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40767-2 Natakarica dobro izvežbana, zmožna poleg slovenščine še nemščine in italijanščine, išče jerkoli službo — tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40771-2 Mlad natakar inteligenten, poročen, išče stalno zaposlenje v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Stanko, Ljubljana VH — Gasilska cesta štev. 15. 40813-2 Pekovski pomočnik skupni delavec, želi staž bo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju r>od šifro »1893«. 40832 ? Brivski pomočnik znan dober delavec v moški stroki *n bubi striženju išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov ,v oglasnem oddelku »Jutra«. 40827-2 Radio-aparat na tok, fotoaparat 6X6 Zeiss. 4 stolčke in mizico, bosansko ročno delo, radi odnotovanja ugodno oro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40830-6 Motorno kolo AJS 550, zgoraj krmljeni ventili, s prikolico, vože-no 6000 km, v najboljšem stanju, zaradi nabave avtomobila ugodno proda Leopold Jesih, restavrater Medvodah. 40319-10 Avto »Minerva« iber motor s 4 cilindri, šestsedežen, ki potroši 16 litrov bencina, kupljen za 280.000 Din in ki je sedaj vreden 120.000 Din. prodam za samo 50.000 Din, vsled ndhod3 v inozemstvo. Izkoristite priliko in informirajte se pri Bernat-oviču na Mestnem trgu št. 5/IT. 40790-10 Lončeno peč skoraj novo poceni proda Polane, brivski salon, Kopitarjeva ulica štev. 1. 40658-6 Vinske sode od 200—500 litrov, kakor tudi branme »ode od 15 hI do 50 hI prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38446-6 Puhasto perje čisto, čobaoo, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 33 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ki čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB niča 82. 22-6 Gramofonske plošče popolnoma nove prispele. Cena samo 20 Din. — »Omnia«, Dunajska c. 36. 40774-6 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40333-20 Enodružinska hiša z 2 prostornima sobama, kuhinjo, verando, shrambo, drvarnico, vrtom, elektriko, vodovodom in kanalizacijo, na najlepši cesti v Rožni dolini naprodaj za 95.000 Din. — Poizve se cesta V št. SI. 40810-20 Jabolka Kanada, zlate renete, kakor tudi druge žlahtne vrste kupujemo vagonsk« količine samo franko meja Postojna »H Prevalje. IP-o nudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Milano«. 40836-54 Voz z veliko diro po ugodni eeni prodam. — Poizve se v trgovini Ivan Perdan nasledniki, Krekov trg M. 40775-6 Pohištvo za spalnico in kuhinjo poceni naprodaj v Šiški Vodnikova 27. 40676-12 PjvhratHi Brzojavne droge borove, smrekove tn jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za ankse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak, Sv. Peter ▼ Savinjski dolini, poštni predal 4. ____250 Drva [ suha ta zdrava, polovica bukovih in polovica trdih I mešanih, prodam 1 ali več I vagonov. Naslov v oglas. Dvojno okno kompletno, z vrati za verando 4 X 2 m, dvokrilna vrat* in divan naprodaj v Zamik ovi ulici štev. lil. 40778-6 Preproga 3 .X 4, in več manjših naprodaj. Vprašati v agen-turai io komisijski trgovini v Igriški ulici štev. 10 (za dramskim gledališčem) 40816-6 Antikvitete! Agenturna in komisij, trgovina, Igriška ulica 10 — za dramskim gledališčem. 40818-6 Fotoaparat iX 12, z razpornim *«-klopom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40829-6 Starinsko zofo 8 stoli po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40821-6 Moško kolo dobro ohranjeno proda Jan«, Bohoričeva ulica 9. 40703-11 Novo kolo še nerabljeno naprodaj v Novem mestu, Trg kraljeviča Petra št. 33. 40577-11 Moško kolo dobro ohranjeno, v ceni do 1000 Din kupim. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40822 11 Kupim Sode oljnate in vinske od 100 1 naprej, v dobrem stanju, brez vonja, ponudite takoj tvrd. Peter Setina. Rade čc, Zid. most. 40057 7 Prima sode o v e. za jabolčnik, od 200—2501, bukove, po 130 Din prodaja Gumzej, Celje Breg št. 6, strojno sodar stvo. 40730-6 Opremo za trgovino mešanega blaga, popolnoma novo, ter novo decimalno tehtnico t uteži radi opustitve trgovine poceni prodam. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod ifro »D. M.« 40628-6 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. 7 Na dobro hrano sprejmem več oseb. Na- 1.3,, T . „„- .„ slov pove oglasni oddelek | oddelkn »Jutra«. 40770-15 »Jutra«. 40579-14 Stanovanje sob« in kuhinje išče tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40520-21/a Opozorilo! Cenj. gostom vljudno sporočam, da točim še nadalje v paviljonu »Grajska klet« na velesejmskem ve-seličnem prostoru Podbor-skova vina. 40792-18 Akademik išče sobo v centru mesta — event. tudi brez hrane. Prednost v bližini Tabora. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Medieiaec«. 40496-23/a Opremljeno sobo Psa čuvaja mladega, kupim. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 4070^2' Jazbečarje čistokrvne, z rodovnikom prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert, Ljub solnčno, z uporabo klavir- I ljana, Gradišče štev. 17. ja išče mirna gospodična. I 40S24-27 Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kon-servatoristka«. 40804-2:/a Samo boljši gospe oddam enoletno dete v odgojo. Ponndbe z zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sinek«. Dijaka v tso oskrbo v »»edini mesta sprejme Hutter, 40756-14 | Tavčarjeva ulica št. U/n 40672-22 OddaJO | 40693-23/a Elegantno sobo 1 ali brez hrane oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 40695-23 Opremljeno sobo solnčno in snažno, s po- I sebnim vhodom, t novi vali pod Rožnikom oddam L I Na razpolago event. kla- r,^,__,, I vir. Cesta na Rožnik 47. I Bohoričeva H. 6 40690-23 Sobico I Stroji! prazno ali opremljeno išče Pr^?ditTe gospodična v bližini Evro- * T' P°P°lllt,lna pe ali Koli žeja. Ponudbe ft". brezhibne, . po na oglasni oddelek Jutra nfneD'' :n «cer: pod »Cel dan odsotna«. ^J?'3 **^J:"0 Telefon 2059 siiii e m o g suha drva Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si ' osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za vašo porabo tako za i-zdelovanje noga vic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite n.-i naslov: Kati Vajt. Celje. 40052-29 ---- Dijakinje Prclnvsilnira I P0 nfeU &eni sprejmem v rosiovainico vso oskrbo. Naslov pove (sobo s posebnim vhodom) oglasni oddelek »Jutra«. Lepo prazno sobo eve&L s hrano v centru | mest« oddam. Naslov pov« oglasna oddelek »Jutra«. 40661-33 na Aleksandrovi ceeti št. 5 takoj oddam. 40485-19 „„ PrOStOr i sprejmem še eno v centru vellM, svetil, za delav- mesta. Klavir na razpola- Sobo lepo opremljeno ta čisto, 40762-22 | za 800 Din oddam boljšemu gospodu ali gospodični na Prulah, Janežačeva uL K 2 dijakinjama I ^ ll- 405*1-231 Najbolj ji liker za želodec je "M - ? Zdravnik JI Motor za žaganje drv zamenjam za suha bukova drva. Ponudbe na ekspozituro »Jutra«, Ljubljana Vil pod šifro »Nov«. '40819-29 I £>•;- ^lov ro&L^Tjt _ oddelku »Jutra«. 40798-221 mo boljšemu in solidnemu gospodu. — Naslov v , , oglasnem oddelku »Jutra« Dijaka | 40503-231 z vso oskrbo za 550 Din ceno oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40293-19 k rep} in zdrav) ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VII. Hotele, gostilne kavarne, restavracije to vt- sprejmem na stanovanje v lepo in solnčno sobo i [ Prazno sobico JkCVTAftUU« »WJW»TiaVIJO lOLi TI- I »vpv IU OViUVUV OV1JU t I I. VI t notoče prodaja to daje v elektriko. Naslov v oglas. ^S3?- Na&tov v oglas, najem poslovnica za gostil- | oddelku »Jutra«. 40820-22 | od