86. številka.
Ljubljana, v petek 17. aprila.
XVIII. leto, 1885.
zlnju vsak dan aveter, izimši nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računane po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od ČetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. iDopisi naj se izvole fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolinana hiši, „Gledališka stolna". U pravu i št v u naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Htvari.
Učitelji slovenski! Casjetu, dasezje-dinimo tesneje.
i.
„ViribiiB unitis".
Na tesnejše združenje slovenskih učiteljev, brez ozira na zemljepisne meje, mislili so že oni možje izmej nas, kateri so osnovali „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. Škoda, da neso njegova zborovanja potovalna. — Ko bi zborovalo ono vsaj vsako drugo leto zvunaj središča Slovenije na pr. jedenkrat (znabiti o času trgatve) tam doli v Rudolf o vem mej skoraj pozabljenimi Dolenjci, v drugič (znabiti o Duhovem) — v P o s t o-jini mej zavednimi Notranjci, v tretjič (znabiti o velikih počitnicah) kje na Štajerskem, kjer so dandanašnji zavedni in značajni učitelji slovenski podobni izpostavljeni tarči, v katero sinejo poljubno streljati nasprotniki Slovencev in „nejednakovrednih" Slovanov sploh svoje najostrejše, z natolcevanjem, obrekovanjem in ovaduštvom otrovane pušice, ne da bi se našel kdo v to poklican, kateri bi te narodove mučenike vspešno zagovarjal. V novejšem času napada, sramoti in žali jih celo strokovnjaški (?) list „Pad. Zeitschrift" v Gradci, menda zato, ker so jo spodnje-štajerski učitelji do sedaj duševno in denarno prav pridno podpirali. Za časa prejšnjih urednikov njenih ni se nikdar kaj takega pripetilo.
Dr. Lukas, Gugl, Trunk so pač izkušeni, previdni pedagogi ter preplemeniti, da bi svoje sobrate in sodeželane tako lehkomiselno žalili, kakor je to storil predrzni Lipničan F. Fellner, katerega je v program Bprejeta Gregorčič-eva pesen „V pepelnič-nej noči" (na ženskem učiteljišči v Gradci) tako razto-gotila, da jo je v dotičnem poročilu omenjenega lista prav na konci za niče vaje omenjal z nespametno opazko: „Tiefer gehiingt und festgeuagelt" — pojem nemškega izraza „taktlos", — ter pokazal se jako jako mladega — a za toliko ljubezni vej šega (?) nemškega tovariša (??) našega, kateri v svoji tole-rantnosti (?) in liberalnosti (?) svoje kolege oziroma sodeželane brez vsakega povoda b svojim ostruplje-nim jeklom pika, zbada ter zasramuje v učiteljskem listu, ki se tiska v mestu, kjer je tudi nekaj vrlih
učiteljev slovenskega rodu nastavljenih in kjer ima c. kr. dež. šolsko oblastvo svoj sedež. Šolsko oblastvo terja od slovenskih učiteljev za razmerno nižjo plačo najmanj toliko, kolikor od nemških, kateri pa imajo le v jednem, namrtč v svojem materinem jeziku poučevati. In kdo se je potegnil razun „Popotnika" za nas?? Meni ni nikdo znan, ki bi nam bil naklonil zasluženo satisfakcijo.
V zborovanje na Štajerskem določilo bi se Celje ali Maribor, in ko bi se nam tukaj delale ovire — pa kak večji trg, kakor so: Žalec, Šent-Jurij ob južni želemici, Sevnica. V četrtič zborovalo bi ono društvo v T ratu ali v Gorici, v petič (v nadeji, da se mej tem že razmere zbolj-šajo) kje na Koroškem, na pr. v Prevalih ali v Rožne j dolini. Saj nam je znano, kako zapuščeni so tam naši pravi tovariši, kako jih naši nasprotniki od vseh stranij pisano gledajo, jih stiskajo in preganjajo, da bi jih poprej upognili ali pa celo uničili. Slovenskega prepričanja učitelji na Koroškem podobni so onemu samostanu, katerega redovniki so obsojeni na izumretje. Saj so brez vsakega zavetja. — Tudi Bled mej premožnimi in ponosnimi Gorenjci utegnil bi biti jako pripraven kraj za tuka zbirališča, ker bi bilo tam še posebno mogoče spajati prijetno b koristnim. Nadalje Idrija z ozirom na sloviti rudnik in pa Radgona zarad bližnjih Prekmurcev. Pri tem bi znal ta ali oni opore kati: „To je vse predaleč za mene". — Se ve da je za posamičnike ta ali oni napominanih krajev daleč, prav daleč, kakor je bila tudi Opava za pojedine nemške učitelje daleko, prav daleko; a pomisliti gre, da se pride s potovalnimi zborovanji zopet drugim naproti, kateri bi se takih skupščin le redkokedaj ali znabiti nikoli ne udeležili, ako bi bile na Ljubljano omejene. Število slovensko-učitelj-skih društvenikov je še danes vzlic večletnemu obstanku le pičlo, a bi se po navedenem načinu gotovo in najhitreje množilo; saj bi prilika k pristopu ponujala se tudi od Ljubljane preveč oddaljenim, zlasti nekranjskim učiteljem slovenskim.
Da bi se s tem korakom širila v večjej meri sedaj mej slovenskim učiteljstvom pogrešana bra-tovska vzajemnost,zavednost, samosvest,
odločnost, ponos in značajnost — mini treba še posebej naglašati; — največ pa bi s tem pridobila šola slovenska in ž njo ves narod, kajti smoter društvu ne more ter ne sme biti drug, nego gojitev znanosti, vaje v strokovnja-škej spretnosti in petje, tedaj vsestransko napredovanje. Da bi taka zborovanja tudi na zvunaj dobrodejno, posredovalno uplivala, zlasti takrat, ko bi jih prirejalo in vodilo previdno izvoljeno ravnateljstvo, pritrdil mi bo gotovo vsak, kdor ne dvomi nad močjo združenja, zjedinjenja. Tako bi se mi približevali občinstvu, občinstvo pa nam, — toliko naglašena zaupljivost m ej šoloin hišo, mej učiteljem in si ariši, bi rastla, spoštovanje vsled boljšega prepričanja do večkrat zarad nevednosti, tedaj po nedolžnem zaničevanega šolnika bi se vedno bolj utrjevalo, — in naša sveta stvar bi s tem neizmerno veliko pridobila. Verjemite mi, mili mi sotrudniki, kadar smo simpatij slovenskega razumništva zagotovljeni, kadar imamo roditelje naših šolarjev na svojej strani, kadar stoji narod naš za nami: potem se nam ni več bati za njegov obstanek, pa tudi ne za bodočnost narodovega učiteljstva.
Vzgled Gladstona na Indijo.
Sedaj, ko se bode vprašanje o afganskih mejah moralo kmalu rešiti tako ali tako, je jako umestno opomniti čitatelje na nek članek Gladsto-nov, ki je izšel leta 1877. v „llevue du XIX. sie-cle" in tedaj napravil mnogo hrupa. Vrli vodja opozicije tedaj, ko je to pisal, še ni mislil, da bode kmalu v praksi prisiljen mnogo popustiti od svojih nazorov, katere je protipostavljal nazorom Jteaeons-fieldovim. Gladstone je rekel, da vedno širjenje kolonij je pravo zlo, ki utegne v kratkem napraviti Angliji mnogo škode, kajti vleče jo v politiko na-ključb in ovira notranje reforme. V Angliji in v Evropi razširjeno mnenje, da je Indija potrebna Angliji, je krivo in za Anglijo poniževalno. V nobenem oziru ni Anglija zavisna od Indije. Mi imamo res, kar sam priznavam, nekatere dolžnosti do Indije, interesov pa prav nobenih. Če je tudi Indija nekako zavisna od Angleške, in jej tudi plačuje ne
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski s])isal Kene Lefebvre.  Poslovenil , * „ Stat nomiiiis miilua.'
Šestnajsto poglavje.
Volitev. — Sobota.
Dalje.)
Set, odgovorila je dobra kristijana, ali nam ni zapovedano, mej seboj ljubiti se?
Da, Marta; a jaz te vprašam, ali čutiš za me kaj onega čuta, katerega svet ljubezen imenuje.
Ne vem, kaj bi odgovorila, jecljala je plaha golobica; zmeraj sem skušala, vse svoje brate jednako ljubiti; a Set, če ti moram priznati, opazila sem večkrat, premišljujoč svojo notranjost, da te splošne ljubezni ti sprejemaš več, nego svoj del.
Priznala sta si ljubezen; umakniti se ni bilo več mogoče ne njemu niti njej. Slišal sem, mislim, glasen poljub, ki je to zaroko potrdil; kar Marta nenadoma zakriči ter poskoči na klop. Velikansk, črn pes iz novega Fundlanda, bil je skočil mej zaljubljeni par. Vstal sem, ter v senci zapazil Zam-bove bele zobe. Porednež zakrohotal seje; da bi se
namreč maščeval nad kvakarco, odprl je bil hišna vrata ter tega nadležnega gosta podražil na Marto, ki se ga je toli prestrašila.
Rad res neseni imel kvakarja, vender sem nehote občudoval njegovo stanovitnost in krotkost. Ne da bi se bil bal psa, temveč poklical ga je k sebi, vzel iz žepa kos sladorja ter ga ponudil živali, ki se je dala prav rada zapeljati in gladiti.
Prijatelj, rekel je sveti mož psu, ki ga je, z repom migljaje, opazoval, motil in skazil si mi najslajši trenutek mojega življenja; kdo drugi bi te bil tepel ali celo ubil; prav bi ti bil storil; a jaz ti hočem pokazati razloček mej kvakarjein in navadnim človekom. Mesto osvete bode mi dovolj, da ti dam grdo ime.
Nato je Set pomignil psu, ki je za njim skakljal, da bi nov kos sladorja dobil, ter ga je peljal pred vrata; potem je v hipu zaprl okrižje, ter na ves glas klical:
Stekel pes! Stekel pes!
V hipu so izginili črevlji z oken. Tisoč in tisoč glav je opazovalo psa, ter mu pretilo. Kamenje, palice, stoli so kot toča leteli na ubogo žival. Strel ga je ubil, predno je dospel do konca ulice; padel je, da ni več ustal, hudo zalajaje, da mi je kar srce pretreslo.
Ves razkačen sem ugrabil Seta za ovratnik ter ga skozi vrata pognal.
Zanikernež, rekel sem mu, ne vem, kdo me zadržuje klicati: Stekel kvakar! da bi te ubili kot ono ubogo žival.
Prijatelj Danijel, odgovoril je mojster Set, na ulici svoj klobuk pobiraje, jaz te bodem že našel.
In mrzlo je odšel.
Idite v svojo sobo, gospica, rekel sem Marti. Kaj počenjate o tej uri na vrtu.
Za milega Boga! gospodine, rekla je ihteč se, nič slabega; iskala sem le zeta svojej materi!
Srd me je skoro zadušila. — Koliko ljudi, vzkliknil sem, se imenuje krepostne in se zmatra za krepostne, delajo pa tako, kot ta strahopetni hinavec! Občuduje se kot poštenjak in svet mož, ker se ne dotakne svojega sovražnika, a tega se otrese, da mu da grdo ime. Obrekovanje! obrekovanje! ti si način zavratnega umora pri narodih, ki se s svojo naobraženostjo hvalisajo. Sramota tem zanikernežem, ki se tega ostrupljenega orožja poslužujejo in če tudi le, da ubijejo ubozega psa.
Popolnem ugnan po tem samotnem govoru, ulegel sem se v posteljo, ter sem mislil na žalostni dan, katerega mi je prvo veselje jutranje sobote obečalo.   Kako sem pogrešal one naravne radosti
kak davek, a ta davek je tako neznaten, da ne do-seza niti stotinke teh koristij, ki jih ima Indija od trgovskih zvez z Angleško. Indija ne povišuje naših vojnih sil, ampak je le požira. Sila in pomen našega naroda obstaja v našem posebnem geografi-čnem položaji, da smo odločeni od vsakega političnega upliva. Da imamo kolonije, to le do neke stopinje pospešuje našo veljavo, to nekoliko zaradi nravstvenega in socijalnega veličja, največ pa zaradi tega, ker je mej inozemci še vedno razširjen kriv predsodek, da naša moč obstoji v kolonijah, raz-stresenih po vsem svetu. V resnici pa te kolonije nakladajo nam le težke dolžnosti, ki so posebno težke, kar se tiče Indije. Mi smo zvezali svojo osodo z osodo te dežele in čast nas sili, da se temu ne odrečemo. Protestujem pa proti nesrninnej misli, da je Anglija zavisna od" Indije in da je to vprašanje narodne časti. Potem je Gladstone piotestoval proti misli, da bi Indijo morali skušati pridržati z vojno silo. V tem ozirti je glavni fakt volja 240 milijonov domačih prebivalcev, ali rajši ostanejo zavisni od nas, ali da pa kako premene vlado. Bojazen, da Rusi pri prvem ugodnem slučaji napadejo Indijo, zdi se Gladstonu smešna. Koncem svetuje svojim rojakom popustiti nepotrebno uezaupnost in resno se lotiti notranjih zadev.
politični zgledi
v.ji-«'fisur dežele.
V Lj u b 1 j a ni 17. aprila.
tpmviio sodišče imelo je zopet razsojati dv priloži)! Nemcev na Ceskem proti jednakoprav-nosti češkega jezika. Nemci se na vse načine branijo češkemu jeziku dati prava, ki mu gredd, in vselej se pritožujejo do poslednjo instance, ce tudi je že upravno sodišče večkrat podobne pritožbe zavrglo. Mestnfl občina Prahatiška pritožila Se jo, da bi morala ustanoviti dvorazredno šolo s Češkim po« učnim jezikom. Sklicevala se je, da je tam češka privatna šola, dasi je upravno sodišče že večkrat izreklo, da v takih slučajih se ne sme ozirati na privatne šole. Nadalje so navajali, da pri dotičnom poizvedovanji neso povsod očete, ampak v nekaterih slučajih tudi matere povpraševali, če žele otroke v češko šolo pošiljati, pa teh slučajev je bilo primerno jako malo tako da se upravno sodišče nanje ni moglo ozirati. Drugo pritožbo smo pa že ob svojem rasu omenili v našem listu. Mesto Liberca se je namreč pritožilo, da je češki deželni odbor razvelja- il ukaz mestnega oblastva, ki seje dal zdravniku Samaneku, da ima o nalezljivih boleznih in o zdravljenji magistratu poročati v nemščini. Pritožba trdi, da deželni odbor za to ni bil kompetenten. Tudi ta pritožba zavrgla se je in mestna občina mej drugim opomnila, da tudi za njo ima tj. državnih osnovnih zakonov veljavo.
nanje rtnfcare.
Pred včeraj so srbski skupščinarji zbrali se v Niši. Najprej so bili v katedrali pri božji službi, katero je opravljal škof Denietrij, potem so pa imeli sejo, katerej je predsedoval starešini predsednik Zdravkovič, in volili vorifikacijski odsek,
Stuski generalni gubernator na Kavkazu, Dondukov-Korzakov, odpotoval je iz Tiflisa, da na mestu ukrene potrebne varstvene naredbe proti roparskim napadom v ujezdib Zevat in Lonkoran. Potem bode ogledal vojne čete v Daghestanu in pristanišče Petrovsk z ozirom na železnico, ki se misli graditi iz Vladikavkaza v Petrovsk.
Bivši francoski ministerski predsednik Ferry priporočal je na nekem shodu v Epinalu, da naj se podpira novo ministerstvo.
Poslednje dni se je upanje dosti povekšalo, da se afgaiisko vprašanje reši mirnim potom. Angleška vlada je miroljubneja postala, samo indiški podkralj lord Dufferin se kaže jako bojaželjnega in vedno zagotavlja Angležem, da so vsi indiški poluzavisni knezi pripravljeni z vsemi silami pomagati Angležem. Mi mislimo, da se angleška vlada ne bode dala zapeljati po tacih poročilih, ker sama najbolje ve, koliko se more zanašati na te domače imliške vladarje, — Rusija pridno nadaljuje vojne priprave, ko bi le prišlo do vojne. Z raznimi lastniki parnikov na Hvalinskem morji sklenila je pogodbe, da bodo prevažali vojake in druge za vojno potrebne stvari. Odeso so sklenili, kakor hitro je moč, utrditi. Ruski listi vedo povedati, da je v Afganistanu buknil ustanek. Narod neče več trpeti emira, ki se tako brati z Angleži. Kako posledice bodo imel ta ustanek, ako so ta vest obistini, se še sedaj domnevati ne more.
Turčija sama ne ve, ali bi se veselila ali bala rusko angleške vojne. Na jednej strani se turški državniki radujejo, da se sedaj Rusija in Anglija kar rujeta za turško prijateljstvo. Kar na mah je sultan dobil veljavo, kakeršne morda niti sam pričakoval ni. A ravno to napravlia težave Turkom, za koga bi se odločili. Neobhodno se bodo morali jednemu zameriti, če hote druzemu ustreči. Kakor se govori, mislijo baje varovati nevtralnost morskih ožin. Za to je prigovarjajo tudi druge vlasti, ki bi rade kolikor je moči omejile vojno na Azijo. S tem bi Turčija ustregla Rusiji, pa tudi mnogo storila za mir v Evropi, a vprašanje je, kako bode varovala nevtralnost Dardanel, ko bi angleške oklopnice s silo hotele prodreti v Črno morje. Morala bi jih s topovi zavračati in tako nehote začeti vojno z Angleži. Ako bodo pa odprla Angležem pot Crno morje, bode se pa zamerila Rusiji in ta bode imela dovolj povoda tudi ž njo začeti vojno. Pa ne le Rusija, temveč tudi vsaka druga država bi lahko začela boj s Turčijo, če le želi dobiti kak kos sultanovega ozemlja, češ, varujem sklenem' pogodbe. Vsaka taka vojna pa utegne biti osodepolna za Turke ali pa še celo narediti konec otomanskej državi. Na druge] strani se pa vesele tudi turški državniki, da bi Anglija morala svoje vojake poklicati i/, Egipta in bi se tako ponudila prilika Turčiji tam obnovili nekdanji svoj upliv. Samo tega se je bati, da ne bi Italijani hitro zamenili Angležev, ko ti odidejo.
Že več kakor jeden teden je, odkar biva princ \Yuloški s svojo soprogo na Irskem, pa vender je knj malo bilo pO časopisih čuti o tem potovanji. Afganske zadeve so tako na se obračale pozornost i po vsem Aii^ieskeiii. da ni nikdo dosti več , mislil na potovanje prestolonaslednika. Sicer se pa tudi s početka ni prigodilo nič tacega, kar bi j moglo posebno koga zanimati.   Slišalo se je le o i raznih slavnostih, pozdravih, kar je vse pri tacih prilikah v navadi.   Vsakdo je pa tudi vedel, da je . mnogo tega navdušenja bilo umetno napravljenega, • in da so lojaliteto kazali le na Irskem bivajoči : Angleži, nikakor pa ne Irci.   Še le pri odhodu iz ( Dublina se je pokazalo, kako mislijo in sodijo Irci.
Lord inavor 0'Connor prišel je na stopnice mestne . hiše, ko se je ravno dvorni voz mirne peljal in za j hteval trikratni „živio" na Parnela. Po oficijelnih : poročilih je le nekaj malega navzočnih ponovilo ta klic, po druzih poročilih pa stvar ni bila tako ne-| dolžna in je ves narod klical „živio" temu svojemu ! voditelju v političnem boji proti Angležem. Sicer . pa že to kaže. da je narod Connoru dajal prav, da j ga ni pregnal s stopnic. Na kolodvoru zbralo se : je bilo tudi mnogo naroda, da bi bili sikali in žvižgali pri odhodu princa, le z veliko težavo je
policija pregnala zbrane. V Corku je razdražen narod pobil okna hišam, na katerih so bile razvite zastave ob prihodu prestolonaslednika. Še več druzih dogodkov je kazalo, kako Irci sovražijo Angleže, in kaj imajo poslednji na Irskem pričakovati, če začno vojno z Rusi, — ustajo namreč. Irske zadeve bodo tedaj Angleže silile mirovati.
Kakor se iz Moskve poroča, se ustaja moha-medancev v bivšem'kanatu Kašgarskem vedno bolj širi. Vodja ustaje Chakim kan Tiirja je neki v hudem boji Kitajce popolnem pobil in zašel znamenito mesto Idrkand.
Dop
tsi.
1% iij uhlja iisli v okolice 15. aprila. [Izv. dop.] Da je naš kmet od nekdaj že trpin, da nema povoda biti zadovoljnim, to je že stara stvar A ne samo kmetski naši volilci imajo povod biti nejevoljni — marveč tudi uradniki — in sicer v prvi vrsti naši davčni uradniki. Z davčnimi uradniki dela se nekoliko časa — kakor znana ščetinasta žival z mehom ali kraška burja s slamnato streho. Obilo gnjilobe je, treba je zdravnika, toda energičnega. Davčni uradniki so tudi sinovi našo domovine, tujci je terorizovati ne sinejo in tudi tiranično samovoljno ne postopati
Finančni minister se v personalne zadeve ne utikuje — tembolj pa steguje tipalnice znani Benjamin Posaner. Pri nas v Ljubljani pri finančni direkciji je šef jako dober gospod, učen in pohleven mož
— ali kaj pomaga; referenti njegovi prisvajajo si „največjo besedo". Licemerci, klečeplazi, zetje imajo „vorhand", jedino ti avanzujejo, vsi drugi ne „znajo" nič; ali pa naj čakajo odrešenja do sodnjega dne. Tako je, Oo ni to resnica, — prosimo naj se dokaže. „Mi delamo, kakor hočemo", dobiš odgovor od teh gospodov, če ti obogi radovednež kaj hočeš poizvedeti. Navadni prigovor: „da vsakdo dobi, kar kdo zasluži" pri finančnem oblastvu Ljubljanskem, kakor se kaže, ni v praksi. —
More se tedaj kdo čuditi, da bodo davčni uradniki (ako se jim t udi prepove vsaj zgubiti in upati nema j o tako ničesar) s kmetskim! volilci volili gotovo le takega poslanca, ki ima srce za trpine in tlačane. Tora] „živio" naš prihodnji poslanec gospod „Sturmboclr1.
Otl sv. Križu pri Ljutomeru 10. aprila [Izv. dop.] Gospod urednik! Vi morda ne poznate onih ljubeznivih gospic učiteljic, ki se jim pravi „Germanische Jungfrauen". Jedno tako Teutonijo imamo pri nas na Murskem polji, hočem Vam jo tedaj popisati.
Ta lepa devičica študirala je svoje dni na Graškem vseučilišči arheologijo, antropologijo in zraven tudi estetiko. Nek, skoraj bi rekel, neprijazen veter prinesel nam jo je pred par leti v naš kraj, V svojih prostih urah krasna P., ta „epitheton or-nans" nema nič opraviti z estetiko, nadaljuje zgoraj omenjeni sport izza časa vseučiliščnih študij, zraven pa je tudi slovenski kruh, akopram teče v njenih žilah pragermanska kri. Kakor rečeno, plazi v prostih urah P. po sosednih hribih, išče predhi-storične grobove, starinsko orodje, prakosti in druge
— novodobne kosti. Ko se tega naveliča, začne preiskavati lobanjske tipe, posebno moške. Ako za-
pariških nedelj! — Francozje, vzkliknil sem, ljubeznivi in viteški narod, pustite te neotesane narode slavljati se s svojo mrzličasto obrtnostjo in svojo nadležno svobodo. Poženite daleč od sebe te divje demokrate, te otožne sanjarje, ki bi radi iz vas, ko bi jih poslušali, naredili tekmece Angležev in lAtnerikancev, Prijatelji vinu, slavi in krasoticam, vaša usoda je boljša. Pustite gospodstvo sveta bledim delavcem, katerim je življenje toli resno; ohranite si rajši svojo nepoboljšljivo ljubko lehkomisel-nost. Kratkočasite se, Francozje; vojskujte se in ljubkajte; izpozabite na svet in na politiko; ko bi nekoliko premišljevali, ne smijali se bi več.
Sedemnajsto poglavje.
Neznana pot v cerkev.
Drugi dan sem z zoro ustal. Javni uradnik mora biti drugim v dober vzgled in jaz sem močno želel, [da bi Vankeei občudovali mojo pridnost in čuječnost novega svojega edila. Moj sprehod bil je dolg, saj tlak je bil meni izročen. Z zavidnim! očmi sem opazoval vse mimoidoče, ki so kot race trstoma drug druzemu sledili ter v moj tlak razor delali. Na cesti kraljuje največja nerodnost (anarhija), vsak hodi, kamor in kakor hoče, to je pač Skandal, ne razumem, zakaj se ne proglasi zakon,
ki bi ljudem zapovedoval po vladini volji hoditi. Franciji, tej državi javne rednosti in dostojnosti, bi se kaj prilegalo, da bi to zadnjo napako odpravila.
Približuje se zopet svojej hiši, zapazil sem Zambo; oblečen je bil črno kot ge nt le men ter je imel telovnik, ovratnico, nogovice in rokovice bele kot sneg. Bil je kakor lisast konj. Komaj me je bil od daleč izpoznal, tekel mi je nasproti ter je ves nemiren mahal z rokami.
Masa, kričal je, vse je pri službi božji; hitite, čakajo vas.
In v roke mi je dal debelo knjigo, vezano v usnje in s srebrnimi zaponami zakleneno.
Ali ste gospe pri maši? vprašal sem ga.
Pri maši! rekel je ves začuden. Moja gospodinja je kristijana.
Tej.ec! kaj so katoliki Turki V
Masa, pravijo, da papisti so kot nejeverniki v Afriki; imajo vodus (vaudous).
Kaj pa je vodu?
Masa, vodu je mali bog, katerega si sami narede in ki ni pravi Bog.
Ali ste vi res dovolj bebasti, da verujete, da katoliki fetišo časte ? To je le dobro za vas divjake ob Senegalu.
Masa, odvrnil je ter debelo gledal, papisti molijo kipe; jaz sam sem jih videl pred temi na kolenih klečati.
Ti pač nesi razumel, da ne molijo kamenov, ampak prosijo le svetnike, katere oni kipi vpodab-Ijajo?
Jaz nesem učenjak, masa, rekel je zamorec ves potrt; a duhovnik, ki vse ve, opominja nas večkrat, naj ne delamo tako kot papisti, ki malike molijo.
O popi! vskliknil sem, vi ste pač povsodi jednaki! Nič ni ložjega kot razumeti katoliško vero; zadostuje, da se katekizem odpre; a črt si neče ničesar pojasniti; rajše žali najbrojnišo cerkev na svetu. Le nadaljujte to ostudno delo, dostojno vašemu očetu, hudiču v peklu. Mi katoliki, vaše žrtve, ne bodemo vam povraćali z obrekovanjem. Nam zadostuje resnica. Vsak ve, da Luter in Kalvin sta hudo-delnika, ki sta iz častilakomnosti in pohotnosti človeškega duha pokvarila, ko sta ga z ošabnostjo in svobodoljubjem navdala. Laž je porodila reformacijo (versko razkolništvo); reformacija je porodila filozofijo (modroslovje); tilozofiija je porodila revolucijo (državni upor); revolucija je porodila anarhijo (brez-vladje); anarhija je ... .
(Dalje prili.)
dene slovanski tip, tedaj ji vzkipi germansko srce: „Der slavische Typus ist doch hasslich; ich kann diese Slovenen nicht leiden!" Taki in jednaki izreki se kar sipljejo iz prelepih in nežnih njenih ustic Vsled njenih zaslug, koje si je pridobila ona za Slovence na polji arheologije, antropologije in estetike, mislila je priti v Ljutomer. Toda, Ljutomerski šolski svet ni bil tega mnenja, ki ga ima go-spica P. o svojih zaslugah za Slovence, in strašna reč, niti zmenil se ni za njo pri kompetenci.
Opozarjamo s tem vse slov. šolske svete na to Germanko, da jej pripomorejo zopet do german-kega kruha, ker bi jej utegnil škodovati kdaj kruh slovenski.
Iz si. Jurja na južni železnici. (Cesarjevih Rudolfovo sadjerejsko društvo za spodnji Štajer.) Odbor tega društva je imel 24. marca 1.1. svojo sejo. Iz zapisnika posnamemo sledeče:
Po kratkem pozdravu predsednikovem se prečkata zapisnika zadnje odborove seje in oni društvenega shoda v novembra v Makolah, ki se odobrita.
Temu sledi reševanje jako številnih prošenj od raznih stranij, posebno iz šolskih krogov, ki želijo divjakov, cepičev ali žlahtnih drevesc. Makolski društveniki hočejo ustanoviti podružnico. —
Kar se tiče prošnikov za divjake in cepiče, se je vsem po mogočnosti ustreglo, ali se jim še bo; požlahtnjenih drevesc pa društvo še letos ne more oddajati, ker so še premlada. Odbor je sklenil napravo prvega podružničnega vrta v Makolah, občnemu zboru, ki bode 10. maja, toplo priporočati.
Obravnovalni red prihodnjemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo popoludne ob 3. uri se tako določi: 1. poročilo predsednikovo; 2. poročilo blagajnikovo; 3. predlogi odborovi: o zadevi letošnje sadne razstave, o zadevi podpore ustanovitvi Ma kolske podružnice, o zadevi spremenitve društvenih pravil glede na društveno ravnateljstvo oziroma odbor; 4. o umetno napravljenih sušilnicah sadii bode pred-našal odbornik in veleposestnik gosp. Fran Lenček iz Blance; 5. volitev novega odbora; 6. razni predlogi.
O zadevi razstave je odbor sklenil po g. M. Vošnjakovem predlogu, da se razstava vrši v št. Jurji ob južni železnici, in sicer okoli 25. dne oktobra; to se bode priporočalo občnemu zboru.
Na priporočbo vlč. gospoda župnika F. Drag. Ripšl-na iz Vidna je slavno oudošnje vodstvo železniške postaje blagovolilo našemu društvu lepo število divjakov darovati; za to izreče odbor dotičnim p. n. gospodom y imenu društva najtoplejo zahvalo.
Po predlogu gosp. viteza Berksa si bode društvo naročilo podobe zrelega sadja, napravljene iz neke papirne t var ine, katere nam bode olahčevale Bpoznavanje in razločevanje posameznih sadnih plemen, ugajajočih našim krajem.
Po odborovem sklepu se vsi p. n. poverjeniki našega društva prijazno prosijo, da svojega, društvu tako potrebnega sodelovanja ne odtegujejo; kdor pa bi poverjeništva nikakor vsprejeti ne hotel ali ne mogel od onih gospodov, ki so vzprejeli upisovalne pole, naj bi nam to naznaniti blagovolil.
Sploh pa se mora gg. poverjenikom po raznih krajih neumorna delavnost priznati, za kar jim hvalo vemo.
V pregledovalca društvenih računov se volita g. Franc VuČnik, nadučitelj, in gosp. Franc Kartin, trgovec — oba od tukaj.
Št. Jurij ob južni železnici 2(J. marca 1885.
Dr. Ipavic, Val. Jare,
ravnatelj. tajnik.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Naš listkar g. Vatro-filav Holz (Prostoslav Kretanov) ostavil je svojo domovino ter odpotoval v Budimpešta, od on-dot pa v Novi Sad in dalje na okolu mej avstrijskimi Srbi. — Profesorjem in podravnateljem v semenišči v Mariboru poklican je g. dr. Avg. K u kovic, mestni kaplan v Ptuji. G. Matej Poglšek odpovedal se je prostovoljno župniji v Šoštanji ter stopil v pokoj. - G. dr. Mate V i te z i Ć, inžener pri deželni vladi v Trstu imenovan je nadinženSr.
— (Odlikovanje časnikarja.) G. Miloš Zec, urednik „Narodnim Novinam" odlikovan je v priznanje svojih zaslug za občno blaginjo in za slovstvo hrvatsko viteškim križem Fran Josipovega reda.
— (Baumbaehovega „Zlatoroga") preložil je na slovenski jezik g. A. Funtek, učitelj v Šent Vidu pri Zatičini. Prevod je baje jako dober, a g. prelagatelj še vedno jako skrbno popravlja in pili. Bila je srečna misel, da se „Zlatorog" presadi v naš leposlovni vrt in dasi je prevod še v rokopisu, usojamo si vender opozarjati naše skladatelje, bi li „Zlatorog" ne bil izvrsten predmet za slovensko melodramo ?
— (Petje na c. kr. učit elj išč i Ljubljanskem) pri skupnih mašah bilo je do sedaj z malimi izjemami slovensko. To pa je občutjiva germanska ušesa g. ravnatelja H. tako žalilo, da je nedavno nekega gojenca vprašal, zakaj petje ni nemško. Da bi torej zatirenej nemščini nekoliko na noge pomogel, kupil je nemških skladeb, češ da ne bode treba slovenski peti, dočim so si gojenci do sedaj kupovali skladbe sami.
— („Dolenjske Novice") imajo v svoji 8. Štev. naslednjo vsebino: Kako se slovanski domoljubi za slovenskega kmeta potegujejo. — Kaj je potreba dolenjskim rokodelcem in njih pomočnikom.
— Kaj hočemo Slovenci? — Dolenjci in železnica.
— Velik prostovoljen davek, — Kaj je novega. — I Dopisi. — Gospodarske stvari. - Poljedelstvo. Spi -I sal Dragotin Ripšl, župnik. — Domače vesti. — i Razne ve«ti. — Zaradi obilega gradiva ima 8. št. ! dve strani priloge, sploh pa toliko poučnega in za-j bavnega blaga, da bode dobro došla vsakemu čitatelju. Zatorej „Dolenjske Novice" toplo priporočamo.
— (Trgovsko bolnišno podporno in penzijsko društvo) ima v nedeljo 19. aprila t. 1.
i nov občni zbor v mngistratni dvorani ob 11. uri dopoludne. Zbor se vrši zaradi tega, ker sta se pri j zadnjem občnem zboru v vodstvo izvoljena gospoda j Alfred Ledenik in Dragotin Klemen M 6 volitvi j odpovedala ter se morata nadomestiti, j        — (Nova knjižica.) Slovstvena zgo-; dovina v slovenski ljudski šoli. Spisal j Janko Leban (Grad i mir) ljudski učitelj, i Ponatis iz »Učiteljskega Tovariša" 1 884. j in 1 88 5. leta.   V Ljubljani.   Natisnil in t založil J. Rudolf Milic. 1 885.  To je naslov tej knjižici, s katero hoče pisatelj, kakor pravi v uvodu, ljudsko-šolskim učencem primerno opisati j vse one pisatelje, ki so podpisani v naših berilih, pričenši z II. in končavši s IV, Berilom. Pisatelj j je svojo nalogo jako dobro pogodil in knjižica bodo v prid učiteljem in učencem, pa tudi marsikateremu drugemu, ki ni imel doslej časa ali pa volje, baviti se s slovstveno zgodovino.   Knjižica ima 60 strani v 4° in opisani so v njej slovenski pisatelji: Simon Jenko, A. M. Slomšek, F. Cimpennan, Mir. Vil-har, Peter Gros,   Matija Vnljavee,   Jožef Virk, Rodoljub Ledinski, And. Praprotnik, Anton Umek, Boris Miran, Miha Kastelec, Anton Janežič, Urban Jarnik, Fran Krek, Janez  Strel, Fran Jamšek, Janez Božič, Blaž Potočnik, Luka Jeran, Jakob Zupan,   Fran Cegnar,  Fran Levstik,  Jovan Koseški, Fran Metelko, Fran Leveč, J. Bilec, Fran Erjavec, Anton Klodi.fi, Fran Juriša, Valentin Orožen, Fran Preširen, Gregor Krek, V. Vodnik, J. Podmilšak in J. Jesenko, Lovro Pintar, J. Jurčič, L. Toman, dr. J. Mencinger, Krstnik, Fr. Jiukovič, dr. Razlag, I. Volčič, Franjo Končan, Josip Stare, M. Cigale, S. Gregorčič, Ravnikar, Ivan Tomšič, Lesar, Josip Ogrinec, A. Zupančič. J. Pintar, Fr. Hauptmann, Fr. Povše, F. Kočevar, dr. G. Ipavec, Peter Končnik. Pri vsakem pesniku našteti so njegovi glavni proizvodi, zanimivi životopisni podatki itd. Zagotovljamo, da bode vsakdo to knjižico z veseljem čital. Zato jo tudi toplo priporočamo. Dobiva se v Milice v i tiskarni v Ljubljani in stane mehko vezana 30 kr. Pod križnim zavitkom 5 kr. več, to je 35 kr.
— (Poskusen samomor.) V Tržaškem dnevniku čitamo, da se je C. kr. okrajne sodnijc Postojinske uradni sluga v 13. dan t. m. blizu Po-stojine ulegel na železniški tir, ko se je ravno bližal brzovlak Dunajski. Strojevodja zapazil je k sreči na relsih ležečega moža in posrečilo se mu je ustaviti vlak še ob pravem času, tako da je samomorilec živ ostal in je samo na glavi malo ranjen. Vzeli so ga potem na vlak in odpeljali v Postojino.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
London 17. aprila. „Standard" presoja položaj na podlagi najnovejših poročil iz Pe-terburga in meni, da je miru ugoden. Da so Rusi v Penždehu ustanovili začasno vlado, to menda ne bode resno oviralo pogajanja. „Ti-
mes" pričakujejo zadoščenja od strani Rusov za naskok na Penždeh. Angleška nujno želi častnega miru, ne more se pa zadovoljevati s sladkimi besedami, torej mora energično nadaljevati oboroževanje.
Peterburg 16. aprila. „Praviteljstvenij Vest-niku piše: Po poročilu Komarova iz Taškaprija z dne 6. aprila pobegnili so ostanki afganskih čet v Herat. Izgube Afganov so veliko veče, nego se je mislilo. Veliko poginilo jih je za mrazom in gladom. Dvanajst dni dežuje in sneži. Ostrog v Balamurg-hab-u, katerega je Lumsden ostavil, požgali so Afgani. Velblode z živežem za Angleže razgnali ao Saraki. Da ne bode anarhije, ustanovila se je v Penždehu začasna uprava. Ruski oddelek ostane v Taškapri-ji, ker za sedaj ni nobene potrebe, da bi šli naprej.
London 16. aprila. Govori se, da je Mahdi-jev tekmev zajel El-Obeid.
London IG. aprila. „Daly Telegraph" pri-občuje brzojavko, po katerej ruski odgovor na angleško vlado mej drugim pravi: „Car dal mi je nalog, naj angleški vladi sporočim, da bi bila po carjevem mnenji vojna obžalovanja vredna za obe državi in da car trdno upa, da se bode stvar lahko in hitro uravnala". Ruski poslanik odgovoril je, da je angleška vlada to naznanilo dobro vsprejela in da je mirne rešitve pričakovati.
Bazne vesti.
* (Smrt od veselja.) Iz Travnika se poroča: Tukaj stanujoči, brigadirjem imenovani polkovnik Kokotović vsprejemal je te dni čestitke raznih častnikov na novemu dostojanstvu. Jako veselile so čestitke polkovnika Kokotoviča in obče čislani poveljnik izrazil je svoje hvaležnosti radostna čuvstva v kratkem in zelo ganljivem govoru. Ko so pa potem častniki, poslovivši se od polkovnika, odhajali, zgrudi se ta nagloma z bolestnim vikom na tla. Ves trud in zdravniški poskusi nesrečneža zopet oživiti, bili so brezvspešni — polkovnik Kokotović
I ostal je mrtev. Srčni mrtvoud končal je nenadoma j življenje vrlemu častniku.
* (Narednika Lopatinskega), kije, ka-I kor znano, lani streljal na svojega polkovnika Sedl-j mavera in pred katerim so omenjeni polkovnik, ma-' jor Schvvarz in stotnik bežali, ustrelili so včeraj : v Olomuci. Lopatinski je sin rusinskoga popa. Sta-i riši so vse mogoče storili, da bi izprosili milosti za i nesrečnega svojega sina. A vse je bilo zaman, za-! konu moralo se je zadostiti. Lopatinski bil je do 1 konca miren. Ko so mu zavezali oči, je pokleknil,
na kar je naprej stopilo 8 mož, ter na povelje „strel" ustrelili štirje. Dva sta bila merila v glavo, dva v prsi. Lopatinski zgrudil se je znak in ni se ganil več. — Polkovnik Sedlmaver, major Sclivvarz in stotnik izgubili so, kakor smo že poročali, po razsodbi častnega sodišča svojo šarže. — Prebivalstvo v Olomuci bilo je vsled obsodbe Lopatinskega močno razburjeno.
* (Ruska premetenost.) „l)aily Nevvs" imajo dopis iz Peterburga, kako je navstal boj ob reki Kušk. Angleški častniki pri afganskih predstra-žah povabili so častnike ruske na zajutrk. Slednji pa so se zahvalili za vabilo, češ, da so kakor dom;*, ter povabili so angleško častnike k sebi. Angleži vsprejeli so vabilo, ostali pozno do večera, ter se potem v spremstvu Rusov vrnili v afganski tabor. General Komarov porabil je ugodno priliko ter mej spremstvo pomešal nekoliko inteligentnih častnikov, v navadna vojake preoblečenih, kateri naj bi si ogledali, koliko je Afganov, kako so razvrščen.. V taboru zapazili so afganski vojaki, da si nekdo iz-mej ruskega spremstva nekaj zaznamuje. Navstal je prepir, nekdo je celo ustrelil — kdo, se ne ve. Rusi tekli so nazaj v svoj tabor, kjer so se vojaki takoj poklicali k orožju. Drugo jutro naskočili so Rusi postojanke Afganov.
Narodne-gospodarske stvari.
O osobnej veresiji.
Spisaj Robert Uožok. 'Dalju in konec.)
Člen i). O predplačilnih in obrtnih posojilnicah Predplačilne posojilnice, obrtne banke in drugi taki zavodi ustanovljeni so bistveno po istem načelu kakor zavarovalnice, naslanjajoč se na uzajenmost dru-štvenikov. Razlikujejo pa se od zavodov po darilih ustanovljenih in pa od veresijskih isto smerujočih društev, da so dolžniki ob jednem tudi načelniki društvu; tako da jim ostaje tudi dobiček iz podjetja, ter da se po udih u plačani novci, in sicer uloge kakor tekoča uplatila uknjižijo in običajno obrestujejo; nasprotno pa mora dolžnik tudi redne obresti in primerno odškodnino za porabljeno veresijo plačevati: in slednjič jamčijo solidarno vsi udje za povrnitev začasno izposojenih denarjev. Bistveno so tudi tu premožniši primorani po pravilih preskrbovati potrebne z določenimi doneski iz vkupnih ulog, ter trpeti tudi slučajno škodo.
A izgube v tacih zavodih neso po pravilih društvenih, ter podjetju ni ustanovljeno že v začetku
oa to, da se po izgubah jedne vrste udov drugi okoristijo, slično odnošajem zavarovalnih društev; marveč se obrtne banke trudijo, da se preprečijo vse izgube droštvenikov.
Prednosti te vrste veresijskih zavodov pred zavarovalnim od kapitala utemeljenim društvom; se nanašajo posebno na to, da slede načelu popolne vzajemnosti in mejsebojne pomoči, tako da se tukaj veliki kapital ne more koračiti s privilegirano razmišijijo (špekulacijo) po dividendah (deležih).
Dalje se tu udeležujejo lehko pravi pravcati delavci, rokodelci in mali obrtniki, ker je treba za upravo in utemeljenje jednacih zavodov le malih ulog za posameznika; upravni stroški tudi neso veliki, in podjetja s premoženjem društvenim pričeta se zelo lehko in točno nadzirajo, tako da se ne more premoženje uporabljati za lehkoraiselne in potrošne razmišljije, dobiček pa more razdeliti se pravičnim potom mej uložitelje. kateri prostovoljno izstopajo proti povrnitvi že uplačanih ulog in na njihovo korist uknjiženih deležev (dividend), podpora pa bo udom gotovo v resaici hasnila.
Naravno in bistveno svojstvo takim društvom ohranivšim svoj smoter, da se ne izposujejo tuji novci, pa je, da ne izlazijo veče svote, nego so se po udih uplačale; nasprotno radi upravnih stroškov in utemeljenja rezervnega zaklada veliko manjše svote, ker se ti novci ne morejo uporabljati dalje v veresijo. Razvidno so toraj ti zavodi vender le posebno vrsta hranilnic razlikujoča se od navadnih, da se po društvenih uplačane uloge ne izposojajo neudom, marveč da imajo udi pravico zahtevati, naj se jim pred slehernim drugim pomaga z uloženim denarjem.
Da postanejo taka društva v resnici veresijska, morala bi izposojena svota veča biti, nego število uplačanih ulogvkupe; dalje ne sme biti posameznik po ničem drugim obvezan razven pristopa k društvu in dolžnosti po pravilih predpisanih. Ali upravo tacih zavodov v vzajemnosti utemeljenih je že taka, da je veresija od uplačanih ulog odvisna, ter da se morejo viša predplačila izplačati le poroštvu kake tretje osobe; se ve da mora biti za ta slučaj toliko novcev na svobodno razpolago v blagajnici.
Nigdo ne ugovarja trditvi, da se po teh zavodih varuje in brani delo rokodelcev in obrtnikov pred velikim kapitalom, okoristi-jočim se po denarni bedi in stihi. S tega stališča naj se presojajo taka društva utemeljena na vzajemnosti. Na tej podlagi naj se razvija delo po načelu mejsobojne podpore, nezavisne od velicega kapitala.
Avstrijska specijaliteta. Tridesetletna izku\ stva bo dokazala, <1a bc je „Mollov S eidlitz-prašok1 pri vsakeršnem slabem prehavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—3)
Meteorologijo poročilo.
Dan	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | krina v j mm. j
"E & •t 'x it	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731'S9niiu. 729-35 mm. 729 66 mm.	70WU 15 3" C 120° C	si. sv/,, d. jas. si. jvz.! d. jas. orezv., obl.		0 00 mm. 1
Srednja temperatura 11-4°, za 21' nad normalom.
HD-u-nsijslsa "borza
dne 17. aprila t. 1.
(Izvirno telegraiično poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 80 kr.
Srebrna renta.......... 81 „ 65 „
Zlata renta........... 105 „ 15 „
5°/0 marčna renta......... 96 „ 70 „
Akcije narodne banko....... 8'8 „ — „
Kreditne akcije......... 285 „ 80 „
London............ 196 „ 10
Srebro........... — „ - „
Napol ....... fl „ 97
C kr cekini ....... D „ 87 „
Nemške ui;>rke ...... 61 „ 05 „
4°/0 državne srečke iz 1 18f)4  250 gld 186 „ - „
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 169 „ 75 ,
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta.   . 105 „10 „
Ogrska 'Jlata renta 6°/,..... 94 „ 75 „
„    papirna renta 5°/,     . 9'» „ 10 „
5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig     . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5«/,          100 gld 114 , 50 „
Zemlj obč avstr -11   , zlati zast listi 124 „ 50 „
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 118 „ —* .
Prior oblig Ferdinandove sev železnice 106 .. — ,
Kreditne srečke.....100 gld 177 „ 75 „
Kudolfove srečke.....10   „ 18 „ 75 „
Akcije anglo-avstr. banke .      120   p 99 „ — ,
Trammway-društ. vel j. 170 gld a v. .  . 213 , 25 „
Z 19. maje ili 1.1. odda no v najem
v zvezi s kavarno in tobakarno
v prostorih društva ,EdinoBtu V Ajdovščini, na najlepšem prostoru, na državni cesti, s prav ugodnimi pogoji. — Ponudlie itd. Bprejoma lastnik Filip Poljšuk v Smarl-
\ajiiov rjsr!
Amerikanski tajni kabinet.
Čiita živa slava Jaoliosiro"
na mizi. Vidi se do nedelje v Selenburgovih ulicah.
(jovorl, imune in prorokuje vse, tudi če ga občinstvo samo povprašuje. Ugane vse zapisane številke, ure in minute na vsaki uri, kaka je veriga, barvo kamnov prstanov in prorokuje prihodnje življensko stanje. Ustopnlna: I. prostor: 20 kr, II. prostor: 10 kr. Vsa naprava Be p. n. občinstvu, ako to želi, tudi raztolnmči.
(215—2) a spoštovanjem Janeas CJoller.
■
J
♦
(188—12)
: t t
f ustavlja po najnovejšem amerikanske m načinn J • brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in *
!
I zobe 1» z obovj a
i
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in
vse zobne operacije ♦
zobozdravnik A. Paichel, ♦
poleg Hradeckcga mostu, I. nadstropje. Z
h Tr:ta v Hovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno t Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Gcrmania", odhod okolu 10. dne maja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (216—1) J.TEEKTJILE,
generalnega pasaznega agenta,
Via deli" Arsenale Nr. 13, Teatro Comunalo, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se ni Einlliauo d9 Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trsta.
Jah pri Ajdovščini.
(171-9)
AiiiUAAAAAAAAAA
Za bližajočo se sezijo
priporoča
najstarejša in najglasovitejša
firma za sukno
MORICA BUMA
v I 5i*nii
(ustanovljena leta 1822
pristno Brnsko volneno blago.
Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izbćr sukna za suknje (Strelen* und Kanitngarnrockstoffe1 od gld. 3 do gld. 7 in suknu sa hlače* najnovejši uzorci, od gld. 1 do tfld. 6 meter. Črni Peruviens sa suknje in Tos-kins za hlače od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter.
Velika zaloga vsakovrstnega sukna sa civilne in voiaškc obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. Sukna sn po/urne struže, veteranska in strelska društva in druge korporacije. — Normalnega volnatega blaga za zgornjo obleko, kakor normalnih posteljnih in popotnih odej po sistemi prof. Gustavu Jagra v Niutlgai tu bogata izber.
Pristni angleški potni plaidi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko.
Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vigledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107-8)
mvTrmfTfTiTm
■sled pfltprslevanj* naznanhrt, tla imrtm še nekaj- k ll broširanih letnikov lKttt in IHH4 „Obrtnika" F M  ■ na razpolaganje — Jeduako tudi „Poručilo o m a   ' III. obrtnem shodu na Dana|l".   Letniki C * st.mejo po 60 kr. Poroči'o pa po 15 kr. za izvod. w
A (205—2) M. Kune v Ljubljani. F
Hiša št. 2 v Medvodah,
'I        ^ t i ll
tik glavne ceste in kolodvora, obstoječa iz 8 sob, popolnem mestno urejenih, z vrtom, posebno za letno stanovanje ugodna, (204 <3)
se takoj da v najem.
Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda".
.1 i> n i ti  - j! j i
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PESTAL0ZZ1GASSE 1,
najatarejia tvrdka te vrste. (623—29)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
nejiresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v elodci,
in nepreBcŽno zopur neslast do Jedi, slabi želodec ■mrđočo sapo, napihne-\   nje, kislo podiranje, 161-M panje, katar v ielodol, - ' zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, m zoper zlatenloo, gnjui in S bljuvanje, da glava ne H boli, (če izvira bolečina iz g| Želodca), zoper krč v ie-y lodol,   preobloženje ie-% lodoa s Jedjo ali pijačo, sH drve, zoper bolezni na vra-nioi, Jetrah in toper zlato žilo.
< i In-v ii n v.ulojfii: Lekar i ■ Hradj> Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 20- ti kt\
Fra ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoll, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. Ivizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPoBtojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Micbael 0-tlglielmo. V Oeljl! le! ar J. Kupferschmied. V K ra -.j: lekar Drag. Ša vnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. V Crnoml i i: 1< kar I van Blaž ek. V Skofjej Loki: lekar Karol Fnbiani. V Reki: lekar Ant. M i z za n.
W*~ Svaritev! Kei ho v zadnjem Času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Trave Marijinceljske kap-ljiee za želodec moraj:» imeti v sklenico vtisnem; besede: Echto Mariazeller Magentrnpfen — Rrady tk Dostal — Apotbeker, skleniea mora biti zapečatena z našim originalnim pečatuiii, ua navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe ntisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znnme-njein. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Vodaj alci. (90—10)
C. kr. avstr. ogrsk. priv.
(161-3)
i-;pt —rti**
nadomestilo za slamjače in žične ustavke,
čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja isirjava in dolgost postelji.
Glavna zaloga: Dunaj, L MaiimiUanstrasse 1.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žolaznikar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".
596353