Poštnina plačana v gotovini« Štev. 23. v Ljubljani, dne 6. junija 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmefske Zveze z mesečno prilogo Občinska uprava". Izhaja vsako srtdo ob S. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Potam.zne številke se prodajajo po 1 Din. Spisi io dopisi se poiiljajo: Uredništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Slika iz državnega gospodarstva. Kako je liberalno-radikalno-samostoj-na vlada gospodarila, se je pokazalo ta teden, ko je finančni minister povedal, da znaša izguba za državni račun lanskega leta nič manj kot 1200 milijonov dinarjev — to se pravi skoro pet milijard kron. Gospodje ministri so torej pet milijard kron več izdali, kot je bilo proračunjeno in sedaj zahteva finančni minister kritja za to izgubo. Kako je bila tako izguba mogoča? 1. Prejšnji liberalni finančni minister dt- Kumanudi, ki je s svojo valuto oškodoval državo in privatnike za milijarde, je iz proračuna kar lahkomiselno črtal postavko za postavko, dokler ni dosegel »ravnotežja« med dohodki in izdatki. Mnogo teh postavk jc pa bilo takih, ki so bile nujno potrebne in so se tekom leta izplačevale kljub temu, da so bile črtane. 2, V državnem gospodarstvu vlada strašna korupcija. Pri raznih državnih dobavah in komisijah se državni denar kar na debelo krade in čc se najde poštenjak, ki se temu upre, mu svetujejo, naj bo previdno tiho, če noče iti v Macedonijo ali Albanijo. in sedaj pet milijard kron, ki jih bo seveda plačal Slovenec in Hrvat. Ni čuda, da sla v finančnem odboru poslanca Pušenjak in Vescnjak z vso ogorčenostjo izjavila, da bodo slovenski poslanci glasovali proti zakonu o naknadnih kreditih, razen onih, ki so res najnujneje potrebni (v prvi vrsti za kmetske potrebe). Pušenjak jc povdarjal, da za ceste v Sloveniji ni nobene postavke, dočim se za Srbijo zahtevajo ogromni milijoni. Dalje spominja na to, da je Slovenija plačala 7 milijonov dinarjev več davka, kot ji je bilo predpisano in da je tudi pri špecielni trošarini plačala 5 milijonov dinarjev več, kot hi morala. A kljub temu za Slovenijo ni nobenih postavk, vse samo za Srbijo. Tako Slovenija gradi Srbijo, in Slovenija hira v korist južnih krajev. Poslanec Vcsenjak nato povdarja, da je Jugoslovanski klub načeloma proti tem kreditom, ker ne moremo svojega denarja nič več zaupati Belgradu in da zahtevamo finančno avtono- mijo, to se pravi: slovenski denar ostani v Sloveniji. Vsled teh ogorčenih govorov se je čutil finančni minister prizadetega in je priznal, da so pritožbe slovenskih poslancev upravičene in izjavil, da se bodo zahteve pokrajinske uprave pokrile iz rezervnih fondov, ki znašajo 40 milijonov dinarjev. Tako nam saraosrbska vlada iz naših hlebcev meče drobtinice. Zato ostane prejkoslej naša prva in glavna zahteva: Avtonomija. Iz narodne skupščine. Ko je zbornica dokončala verifikacijo t. j. potrditev in priznanje poslanskih mandatov — razen Radičevih, ki jih ni bilo v Belgrad — se je otvorila prva seja narodne skupščine s čitanjem kraljevega ukaza. Nato so se vršile volitve v razne odbore. V vseh odborih imajo radikali obso-lutno večino. Od naših poslancev so izvoljeni v zakonodajni odbor dr. Hohnjec, Sušnik, Žc-bot, Kremžar, dr. Kulovec; v finančni odbor; Pušenjak, Vescnjak, dr. Kulovec; v upravni odbor: dr. Hohnjec, Sušnik; v imunitetni odbor: Kremžar, Štiftar; v odbor za pritožbe in prošnje: Brodar, Krajnc. V petek je bila druga seja narodne skupščine. Ministrski predsednik je prebral vladno deklaracijo, o kateri govorimo na drugem mestu. Nato jc bil izvoljen odbor za zakon o ustrojstvu armade. Izmed naših poslancev sla izvoljena Škulj in Bed-janič. V ponedeljek se jc začela debata o vladni deklaraciji. Finančni odbor razpravlja o naknadnih kreditih (glej uvodni članek), zakonodajnemu odboru je predložen uradniški za-ion in odboru za ustrojslvo vojske zakon o armadi. Pranje je težko delo; olajšaj si |fcgg| ga in uporabljaj i||a| milo z znamko: USs na starem konjičku. Radikalna vlada, ki je pred mesecem pokazala dosti dobre volje za sporazum med tremi narodi, je sedaj s svojo deklaracijo v narodni skupščini kar naenkrat zopet zajahala velesrbskega konjička in smatra slovenskega in hrvatskega kineta za molzno kravo, ki ima gobec v Sloveniji in Hrvatski, vime pa v Srbiji. Ministrski predsednik Pašič se čuti zopet trdnega — poslanci so potrjeni, radikali imajo večino nad vsemi drugimi, če pa prihrume v narodno skupščino Radi-čevci, jih pa ne bo potrdila in stvar je rešena. Zalo je Pašič, ki je zvit kot ovnov rog, pa tako star, da sploh ne ve, kaj je avtonomija in federalizem in tudi neče vedeti, krepko zopet udaril na velesrbsko struno. Sedaj se mu zdi čas, da spravi celo vrsto državnih zakonov pod streho in sicer tako prikrojene, da se bo reklo: Srbu groš, Slovencu in Hrvatu pa knof. V vladni deklaraciji, ki vsebuje načrl vlade, kaj se bo delalo, sioji približno tole: Srbija jc v vojski največ trpela. Zato pa je dosegla uresničenje svojih idealov: ujedt-njenje s Slovenci in Hrvati (da jih belgrajski verižniki izmozgavajo, ker so Srbe že davno izmozgali. Op. ur.) Državo je treba urediti po želji naroda, (Ta narod pomeni v Pašieevem besednjaku belgraj&ko gnilo kapitalistično žlahto). Razmere v Evropi še niso urejene, ker se premagane države branijo plačati vojno odškodnino. Zato ne smemo biti brezbrižni, temveč imeti svojo vojsko pripravljeno. (To se pravi; še bo treba šteti za vojsko milijarde, od katerih pa naši vojakj ne bodo dosti imeli. Op, ur.). Vlada bo za ureditev države predložila sledeče zakone: uradniški, o ustrojstvu vojske, o proračunu, davčni, o sodnikih, invalidski, profesorski, o ljudskih šolah, o toči in elementarnih nezgodah, o kmetijskih kreditih, o zavarovanju živine, o upravi in samoupravi mest, cestni zakon, O ustavi deklaracija ne govori, temveč čisto na koncu pravi, da se bo po sprejetju teh zakonov moglo polagoma misliti na ureditev notranjih razmer. Pašičeva deklaracija pomeni z ozirom na govor Ljube Jcvanoviča veliko nazat 1* dovanje v vprašanju «pora^un;a. Deklaracija je bila v Jugoslovanskem klubu zelo hladno sprejeta, Radičevi poslanci so v Za- grebu ugotovili, da je deklaracija naravnost čudež duševne omejenosti in politične nesposobnosti. Živinorejske zadruge. Zadnjič smo govorili o tem, kako potrebne so za napredek kmetijstva hranilnice in posojilnice. Ne smelo bi biti niti fare .v Sloveniji brez te prekoristne ustanove. Važnost hranilnic in posojilnic je tem večja, ker ne le da pomagajo potrebnim in sposobnim posestnikom s posojili, ampak zlasti za to, da uvajajo med ljudstvo varčnost. Zbirajo naj ves kmečki denar, ki naj potem služi res kmetskim koristim. Danes si banke veliko prizadevajo, da bi dobile v roke denar našega ljudstva in s tem denarjem potem podpirale trgovce in industrialce, ki hočejo na plečih ljudstva delali mastne kupčije. Same banke seveda pri tem tudi delajo mastne dobičke, ker obrestujejo vloge po 5 odstot., posojila pa dajejo po 20 odstot. D&nes nekoliko o živinorejskih zadrugah. Slovenija nima rodovitnih ravnin, kakršne so v Banatu in v Slavoniji. Žita niti ia se ne pridelamo dovolj in zato moramo reliko žita uvažati iz juga, zlasti iz Banata. Nekateri trdijo, da uvozimo v Slovenijo letno 5000 vagonov žita oziroma moke. Nasprotno pa je Slovenija kot planinska hribovita dežela kakor ustvarjena za živinorejo. Živinoreja je že sedaj in bo še v veliko večji meri v bodočnosti za kmeta dajala najlepše dohodke. O tem danes nihče več ne dvomi. Lepe dohodke pa bo dajala živinoreja le tedaj, ako bomo uredili res moderno, napredno živinorejo. V južne kraje naše države bomo našo živino lahko prodajali kot dobro plemensko pasmo le tedaj, ako bo zahtevam dobre plemenske pasme ustrezala. To vsakdo ve, da se za plemensko živino dosežejo najlepše cene. V aprilu tega leta so italijanski kupci plačevali za plemenske krave na Štajerskem celo po 48.000 kron. Spominjate se tudi še, kako drago smo morali mi plačevati pred vojno in deloma tudi še med vojno plemensko živino, ki smo jo kupovali na Tirolskem, na ; Predarelskem in v Švici. Dejstvo je, da imamo ravno v Sloveniji dane vse pogoje za izrejo močne, zdrave, lepe plemenske živine. Omenjali smo že, da so za ta namen potrebni pašniki, posebno planinski pašniki. Slovenija, hvala Bogu, ima teh pašnikov že precej; še več pa jih lahko bo, ako naše planine uredimo, r.ko naše zapuščene soseske in občinske gmajne izrabimo, izboljšamo, ogradimo in napravimo staje in napajališča. Pa tudi naše Eodnebje je za vzrejo živine zelo ugodno, er ni prevelike vročine. Poleg tega so naši kmetje toliko izobraženi, da uvidevajo važnost smotrene vzreje plemenske živine in da se zavedajo, da je to mogoče le v skupnosti, v zadrugah. Pa ne le kot plemnska živina, tudi za mesarja ima lepa živina vse drugačno ceno nego slaba, majhna živina, kot so n. pr. ta-kozvane buše na Hrvatskem in v Srbiji. Za lepo živino se tudi pri mesarju doseže do dvakrat lepša cena nego za slabo. Za izvoz pride v poštev skoro izključno lepa živina zlasti težki voli. In to veste, da se najlepša cena doseže pri tisti živini, ki je sposobna za zvoz. Napredek v naši živinoreji pa je mogoč le v kupnosti, le v živinorejskih zadrugah. So namreč gotove stvari, ki jih moremo doseči lc s skupnostjo. To so v prvi vrsti potrebna strokovna izobrazba in veselje do živinoreje, potrebno število bikov pleme-njakov in naposled smotreno in pravilno postopanje za vzrejo dobre plemenske živine. Več glav, več misli. Ako se več kmetov, ki jim je pred očmi isti cilj, namreč vzreja dobro plemenske pasme, združi, jim bo to delo lažje. S skupnim delom bodo dosegli večje uspehe. Drug drugemu povedo svoje izkušnje. Kdor ima lepo tele, pa ga ne namerava rediti, ga bo zamenjal z drugim posestnikom, ki ima slabše tele, pa bi hotel tele rediti. Skupno si nabavljajo seno in močna krmila. Skupno priredijo živinorejski tečaj, ki je za umno, napredno živinorejo neobhoden. Pa poreče kdo: Saj se vsak briga za svojo živino, vsak zase gospodari. Saj ne moremo imeti skupnih hlevov, skupne zadružne živine k Prijatelji, tega se od Vas tudi nc zahteva. Zadruga ni potrebna za to, dasi zida sle: A zadružni hlev, da po.-iavi vanj zadružno živino, da vzgaja zadružna teleta itd. Ne! Zadruga nam je potrebna za to, da zbira in vodi vse one posestnike v občini, ki imajo veselje do živinoreje. Živinoreja ni tako enostavna stvar in pri umni živinoreji je treba delati s pametjo, z gl- vo. »Kmetija ni kanclija«-, to velja posebno glede živinoreje. Tu je treba izobrazbe in tu je treba izkušnje več kot pri vsakem drugem gospodarstvu. Živimo v času, ko je sramotno za posestnika, ako skrb za živino prepušča samo dekli, samo hlapcu ali mladim neizkušenim sinovom in hčeram. Posestnik, ki hoče biti v resnici gospodar svojega posestva, mora gospodariti zlasti tam, kjer je dohodek lahko največji in je ruvno živinoreja. — Pa tudi za one posestnike, ki imajo v živinoreji precej izkušenj, je še vedno treba v živinoreji pouka. Zato bo vedno za cel okoliš važno, da se priredi živinorejski tečaj in take živinorejske tečaje naj prirejajo živinorejske zadruge. Še bolj kakor pouka pa je za živinorejo treba veselja, zanimanja. Na žalost moramo priznati, da so se naši posestniki do zadnjega časa enostransko brigali le za izrejo konj. Zelo veliko so dali na to, da imajo lepe konje v hlevih. Konjem se je dajala najboljša krma. Konji so morali biti debeli kot pirhi, pa magar če je za to kopnela za- loga pšenice. Prav po mačehovski pa se Ig postopalo z govejo živino. Po mačehovski so se krmile krave molznice in celo stelne krave. Pri tem pa lepo rejeni konji niso dajali gospodarstvu dobička, v več slučajih celo izgubo, dočim so uboge, slabo krmi jene kravice morale dajati mleko za družino in še za mlekarno. In iz tega akupička za mleko se je marsikaj kupovalo in plačevalo pri posestvih. Vidite, to je napačno, to ni gospo-'spodarsko. Saj ne pravim, da konj ne smete imeti in da se za konje ne brigajte. Pravim le, da ne bodite tako pristranski in da ne razsipajte krme tam, kjer Vam nič ne nese. Ne skoparite s krmo tam, kjer bi Vam lepo nesla, to je pri kravah! Bodite bolj gospodarski! Danes je treba računati, natančno računati, kaj v gospodarstvu več nese, kaj je torej gospodarstvu bolj potrebno. In če vidite, da goveja živina več nese, če veste, da dobivate za govejo živino, za teleta in za mleko najbolj stalno in najlepše dohodke, potem se morate brin ^ tudi y,i. govejo živino, tudi za krave, čeprav niso tako lepe kot konji, čeprav se jih držijo abramki. Druga zelo važna stvar pa je preskrba potrebnega števila bikov plemenjakov. Danes, ko je vsled dveletne suše krme tako malo in je tako draga, drži vsak samo najpotrebnejše število živine v hlevu. Zato se skoro ne najdejo posestniki, ki bi hoteli rediti in vzdrževati plemenske bike. Posledica je, silno pomanjkanje bikov in vsled pomanjkanja bikov so oni, kolikor jih je, preveč obremenjeni. Strokovnjaki so ugotovili, cla je ravno vsled pomanjkanja bikov v Sloveniji do 60 odstot. krav jalovih. Pomislite, kakšna zguba v gospodarstvu vsled pomanjkanja mleka, vsled toliko manjšega števil telet. Pa še tisti biki, kolikor jih je, so slabši. Pregledovalne komisije jih pri Jicenco-vanju pripustijo za plemenitev samo vsled tega, ker dobrih bikov sploh ni. Tu je treba krepko poprijeti, sicer bo naša živinoreja vsled pomanjkanja bikov hitro propadala. Posestniki morajo to zlo uvideti in začutiti potrebo in dobro voljo, da temu zlu s skupnimi silami, z združitvijo vseh živinorejcev v živinorejskih zadrugah odpomo-rejo. In kot smo rekli glede posojilnic, tako velja tudi glede živinorjeskih zadrug: "Začeti je treba!« Mora se najti vsaj par mož v fari, ki bodo poživili živnorejsko zadrugo, ako že obstoji. Kjer je še ni, tam jo je treba ustanoviti. Obrnite se kar na Zadružno zvezo v Ljubljani. Dala vam bo vsa potrebna navodila, preskrbela pravila in vpis. Gospodarska obvestila. DFNAR. Vrednost tujega denarja. 28. maj 30. maj 4. junij Denar K v K v K v ameriški dolarji (eden) 370 — 358 — 314 20 avstrijske krone (slo)----— 45 ------- > - -__9 40 Ceškoslov. krone (ena) 11 10 angleški funti (eden) francoski franki (eden)----— - Italijanske lire (ena) 17 88 17 12 15 24 g Stanje papirnatega denarja t Jugoslaviji-Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 22. maja smo imeli za 5446 milijonov 968 tiso« 990 dinarjev papirnatega denarja v prometu CENE. žitne en gros cene na ljubljanskem trg«- Koruza 12.00 kron, pšenica 18 K, ječmen 15 K, rž 16, moka štev. 0 29, otrobi pšen. drobni 8 K, otrobi pšen. debeli 12 K. . , . . Gospodarska zveza, kot centrala za preskrbo blaga vseh naših nabavnih in kmetijskih zadrug ima na zalogi sledeče blago: Semena: domača detelja, črna, plombirana, garantirano čista brez predenice po Din 45, lucerna ali nemška detelja po Din 40, semenska pesa »Eckendoiferc in jMamuth« do 18 Din. — Gnojila: kalijeva sol 40 -42 odstotkov, po 150 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopene fosforove kisline po Din 200 za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 10% v vodi raztopene fosforove kisline po Din 210 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela razkiejana kostna moka 32—34% po Din 275 za 100 kg. Tomaževa žlindra 21% po Din 275 za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vaeonskih pošiljatvali se isto znižajo. — Krmila: Lanene tropino po Din 5 za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 8.';0 za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. Poklajno apno po Din 4. — Vinogradniške i n k m e -11 j s k e p o t r e b š č i n e. Drevesne škropilnice bakrene po Din 400. Modra galica po Din 13 za kg. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 4 za kg. Tri-erje (žitne čistilnike) tvrdke Heid po Din 3500 — zuamke IA. Trierje (žitne čistilnike) tvrdke Heid po Din 3000,— znamke IH. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po Din 4000.—. Mlatilnice na gepelj-ni pogon s siti in tresali po Din 5.500.—. Gepeljni na 30 obratov po Din 4500.—. Gepeljni na 24 obratov po Din 400O.—. — Kose: kranjskesive: fiOcrn po Din 25, 65 cm po Din 30, 70 cm po Din 35, 75 cm po Din 40, 80 cm po Din 45. — Vodne žage 1400X160X2.50 po Din 140, vodne žage 140 krat 160 krat 2 po Din 140, vodne žage 1700 krat 160 krat 2.80 po Din 145. Vlečne žage (Zugsagc) po Din 05 .Mečkalniki za krompir po Din 120. — Poleg tega so na ra^nolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, brane Ir vniške, brzoparilniki, gnoj-nične sesalke, vodne sesalke, brusi itd. g Draginja mesa. Ljubljanski mestni svetoval->" »o sitno prestrašili, ko je goveje in telečje meso poskočilo od 20 na 25 Din. Razljutili so ao nad ljubljanskimi mesarji, da iščejo prevelike dobičke, mesarji so prevalili krivdo na našega kme-ta-živinorajca. Nikakor ne morejo razumeti, da ne moro bili .živina po ceni, kadar je kmetov hlev prazen in čo je kje kakšno boijs,e rejeno živinče naprodaj. Nihče ne računa, da mora goved požreti vsaj 10 kg dobrega sena, da proizvaja 1 l.g mesa. Dobro seno pa stane danes 11 I< kg. Cisto neopravičeno se tukaj kmeta zmerja z oderuhom, ko pri prodaji svoje živine niti deta nima plačauega Mestni gospodje naj si najamejo kmetijo, kjer naj npeljejo :s urno delo, vsako naduro pa naj podvojeno plačajo in videli bodo, da bo meso še enkrat dražje kot dimes. Hvaležni naj bodo našemu živinorejcu, da e tako požrtvovalno trudi za naše meščane, da cenejše žive. Ako pa iie zmorejo današnjih cen, naj vstajajo zjutraj tako zgodaj kot kmetje-živinorejci, potem bodo lahko živeli, ker bodo toliko zaslužili, da bodo tudi sedanje cene zmogli. Da opomorejo veliki draginji mesa, so pričeli z lastno mesnico na prosti stojnici. Kadar je meso lepo, ga kupujejo, kadar je pa bolj črno iu trdo, tedaj gre tudi bolj trdo s prodajo mesa. Na vsak način pa so pametno napravili, da sami poskusijo obogaleti pri mesarski obrti. Tako bodo znali tudi preceniti prevelike dobičke mesarjev. Mestni očetje bi mnogo boljše ukrenili, ako bi Ljubljančanom svetovali kupovati tista živila, ki jih je dosti na trgu, in »o najcenejša in tudi najboljša. Sedaj je dosti jajčkov in mleka poceni, tega naj se poslužujejo, ker je to najzdrnvejša hrana. Nikar naj se ne pulijo za trdo meno oii inršavih buš. K Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso prve vrste 1 kg 100 kron, druge vrste 96 kron, bikov in telic 90 kron, telečje prvega razreda 1C0 kron, drugega razreda 96 kron, svinjsko meso 140 doltiO K. g Hmeljski tr«. iz Žalca v Savinjski dolini poroča ta mošnje limeljsko društvo: Stanje hmeljskih nasadov je deloma dobro, deloma prav dobro. V krepkih iu zgodaj obrezanih hmeljiščih je trla domski že do tričetrtine visokosti drogov ali žice, je popolnoma zdrava in krepka ter obljubuje dobro letino. Pozuo obrezani nasadi so slabši, ker so bili deloma poškodovani po bolhaču. Nočna nevihta od 25. na 26. maja je polomila nekaj vršičkov. Okopa-ia trebijepje uijkiJi jjeMg ie koačaBai fiJask pavanje rastline se je deloma že pričelo, deloma se bo v kratkem izvrševalo. Vreme je ugodno, vendar bi toplejše noči pospeševale razvoj rastline. Tu-intam se je že prikazala aphis — muha — povzročiteljica hmeljske ušice — vendar ne v opasni množini. ŽIVINA. Cone živine na Ijabljaaskoni trgu: pitani težki voli 17 do 18 Din, rojeni voli 14 do 15 Din, biki po kakovosti 14 od 16, telice dobro rejene 13 do 16 Din, krave dobro rejene 12- do 14 Din, krave klobasarice 6 do 8 Din. Prašiči: živi peršutarji 22 do 23 Din, ivži špeharji 24 do 25 Din, zaklani peršutarji 28 do 29 Din, zaklani špeharji 29 do 30 Din. Maribor. Na zadnji sejm so prignali: 13 konj, 6 bikov, 118 volov, 313 krav, 10 telet. Cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive teže 60 do 65, poldebeli 45 do 55, plemenski 30 do 44, biki za klanje 39 do 60, klavne krave debele 48 do 55, pol-debele 40 do 47, suhe za klobase 32 do 38, mlada živina 40 do 60, mlečne krave 40 do 50, breje krave 40 do 50, teleta 62 kron. g Svinjski sejem v Mariboru: 5 do 6 tednov stari 800 do 1000 K, 7 do 9 tednov stari 1200 do 1600 K, 3 do 4 mesece stari 2000 do 2800 K, 5 do 7 mesacev stari 3400 do 4500 K, 8 do 10 mesecev stari 4800 do 5500 K. 1 kg žive teže 90 do 100 K; 1 kg mrtve teže 115 do 120 K. — Ovce komad po 800 do 1400 K. Ceuo živini. Zagreb. Zadnji tedenski sejm je dobro uspel. Cene za kilogram žive teže: voli prve vrste domači 15 do 17.50, druge vrste 11.50 do 12.50, tretje vrste 8 do 8.50, bosanski druge vrste 10 do 12.15, tretje vrste 8 do 8.50, mlada živina 12.50 do 15, krave prve vrste 12.50 do 14, druge vrste 10 do 11.50, svinje prve vrste 25 do 27, druge vrste 23 do^ 24, teleta prve vrste 16.50 do 18, druge vrste 15 do 16, tretje vrste 14 do 15 dinarjev. Krma za kvintal: seno 100 do 150, detelja 150 do 175, slama 100 dot 112.50 dinarjev. IZVOZ IN UVOZ. g Nazadovanje iztoza ii Slovenije. Izvoz živino in poljedelskih- pridelkov iz Slovenije je skoro popolnoma ponehal. Isto tako je padel izvoz lesa; izvaža se največ še tesan les in v zadnjem času je šlo precej celuloznega lesa v inozemstvo. Zaradi carinskih ovir se sedaj tudi celulozni les ne izvaža. Kljub temu pa so lesne cene čvrste. Ogromno nazadovanje izvoza živine bo cene v Sloveniji gotovo nekoliko oslabilo, vendar ne v večji meri, ker pri nas zaradi velikega izvoza tekom zime že primanjkuje govejo živine. g Prepovedan izvoz živine iz Rumunije. S 1. junijem ni le prepovedan izvoz živine iz Rumunije, ampak je še poostren. Kakor se z druge strani zatrjuje, se je prepoved sicir formalno ukinila, a so se izvozite pristojbine toliko povišale, da je izvos komaj mogoč. gUvoz žita v Ogrska prepovedan. Ogrska je prepovedala inlinarskemu koncernu uvoz žita ■ utemeljitvijo, da je dovolj žita doma na razpolago. RAZiNO. g Polletni tečaj na državni podkovski šoli v. Ljubljani se prične 1. julija t. 1. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo drž. podkovske šole v Ljubljani s kolekom za 13 Din kolekovano prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni iu krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo; 5. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo — če še ni kolekovana — je kolekovati s ko- PARN3K 66 ilaimodsrsiseiSi, naioe£{i M na|feoI| flubsusni oeecsjs&j parnlfc V tej Čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih. Prm groaaoaiiie P IfeUV YurM 17. julija 1928, notem 7 28 S, 18.9., 8.10., 29.10. itd. vsake 3 tedne iz Southam-ptona — Cherbourga. Vse podrobnosti pove spodaj stoječi naslov. Bremen - §Ieu» York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. ^eprekos" ui po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladjel Ggoros Uashiniteii" ..President Fllimofe" ..President fiardlns;; "President aoesevfllt" ..flmerlta"., . h ..Prssiflsat firthur Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list Jio. Izkorna prilika za prevažanje blaga TATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: BzlgracS, Paisia Saagradske Zadruge- Podružnica: Zadružna zvoaa v Ljubljani. lekom za 1 JJin. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; slabeti fu morajo sami :<;> l,ra-no in učne knjige. g Letina v iieiikrajini. 1/. Semiča nam poročajo, da je bila zadnja lela vobče dobra vinska letina, jo splošno znano. Manj znano pa utegne biti, da je letos trta tako bogato nastavila, kakor že več let ne. Danes je trta vsa v cvetju, da je ves'zrak napolnjen prijetno vonjave. In po vrtili, kako vesel pogled. Češnje so polne, jabolka so polna, hruško so polne, pa sliv bo še posebno dosti, no, pa orehov tudi. — Za košnjo že kupujemo kose, saj se bomo v bližnjih dneh spravili na travnike. Košnja bo vsekako izdatna, ker je trava tako gosta in visoka. Polja so pa tudi lepa, da je kaj. — Po zidanicah se toči vino po 28 kron, po gostilnah pa po 82—40. Na debelo ga pa lahko nakupiš po 14 kron. kolikor ti drago. Govedina je po 80 kron, pa ne prvovrstna, zakaj pitana goved je šla večjidel na g Gospod a rji I .Ve pozabite na pravočasno cepljenj« prašičev proti rdeeici! Ta opasna bolezen nastopa že po mnogih krajih in je letos na njej poginilo že mnogo prašičev. Proti tej bolezni pomaga resnično le pravočasno cepljenje vseh prašičev. 1 Kdor hoče biti varen pred nenadnim in velikim ; zgubam vsled te bolezni, naj skrbi zn to, da bodo njegovi prašiči čimpreje cepljeni. Ako imajo v kake mkraju gospodarji težave in sitnosti zaradi cepljenja, naj se obrnejo na tajništvo J. K. Z. g Saša v lianam. Iz Zagreba poročajo, da je v Bana tu huda suša, ki je sicer ugodna za vinograde, a neugodna za polja. Baje je naredila že občutno škodo. g Velika nevarnost preti krompirjevi letini na Francoskem. M. Feytacid je 'poročil znanstveni akademiji v Parizu, da se je silno razširil črv doryphora. Uničuje listje in stebla ter se zbog tega ne morejo razviti gomolji. Najbolj je po njem prizadeta girondska pokrajina. — Bržčas gre tu za • hrošča, ki ga natančneje opisuje K rjaveč med škod- ! ljivimi živalmi. Prvotna njegova domovina je Ame- j rika, kjer strašno gospodari na krompirjevih nji- j vali. Kakor jo videti, je ta nesreča zadnja leta zn-nešeua v Evropo. V srednji in vzhodni Evropi ga Še ne poznajo, a treba bo vse ukreniti, <1a ko ne vtihotapi v naše kraje. g Tovarno za orožje iu strelivo so hotele pri nas ustanoviti češkoslovaške ftkodove tovarne. Izkoriščale bi železno rudo in premog v ISosni. 1'ra- j vijo, da so se tozadevna pogajanja že brezuspešno končala. d Čevlje kupujte »Peko . .. samo z znamko ) ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubi V. na, Prog 20 na drobno tudi Aleksandrova ' cesta i. g Lanene tropine, najredilnejša krma ea živino, priznano najboljše kakovosti, kupujte naravnost v tovarni Zabret & Ko,, Britof pri Kranju. V vrečah po 50 kg. Na Irskem bo menda končno vendar nastal mir. Voditelj vstašev de Valera je izdal na republikansko vojsko ukaz, naj konča sovražnost in položi orožje. Na Italijanskem zopet vre. To pot zoper fašizem, ki je vsled svojega nasilja začel Italijanom presedati. Ustanovila sc je protiorganizacija — soldini — ki se zlasti širijo v južni Italiji, V državni zbornici je začel pihati protifašistovski veter in faši-stovski poslanec Misuri je imel oster protifašistovski govor, nakar ga je fašistovski I)oslanec Chiostri nalašč poljubil, Musso-inija so li dogodki zelo potrli. Vse se ■/•.)'. da se fašizem bliža hitremu koncu. Proti Rusiji snuje velika anlan; vojni gospodarsko in s leni lucli politično vedno bolj utrjuje in to jc za zapadne države oz. kapitaliste nevarna reč. Vendar jc velika antanta frJileo zvita, da misli v boj poslati malo anlan , koristi bi pa vlekla velika antanta, če pa bi bila mala antanta od Rtt-sije tepena, bi pa velika še vedno cela ort.-.Ia. Računi so dobri. Francoski general Foš jc zato nadziral poljsko in češkoslovaško armado, general Le Konde pa jugoslovansko, Romunija pa pride še na vrsto. Upamo, da naša vlada ne bo tako slepa, da bi hodila za Angleže in Francoze po kostanj v žerjavico. pohod, kakor vse kaže. Rusija se namreč j sti.a podSci' Tedessske novice. d Za lilijski sodni okraj se bo vršil shod zaupnikov SLS v Šmartnem pri Litiji v nedeljo, dne JO. junija ob 7. zjutraj v veliki dvorani Doma. Vabljeni tudi drugi somišljeniki. Poroča poslanec Kremžar. Nato se vrši občni zbor Okrajne kmetske zveze. d Občni zbor Okrajne Kmetske zveze v Novem mestu in političnega odbora SLS za novomeško okolico bo v pondeljek 11. junija cb 10. uri dopoldne v Rokod. domu v Nov. mestu. — Clanc krajevnih K. Z. in naše zaupnike vabimo k točni udeležbi, Načelstvo, d Seja » Županske zveze« za okr?j Črnomelj. Vabimo vse odbornike, da sc zanesljivo udeleže seje dne 10. junija t. I. v Črnomlju (v društveni sobi g. M. Skubicaj ob 9. uri dopoldne. Ta poziv velja kot povabilo; posebna vabila sc ne bodo pošiljala. Odborniki naj pobero članarino po svojih občinah od starih iti novih članov, (po 4 Din od vsakega člana). — Vsi župani, svetovalci, odborniki in namestniki naj pristopijo kot člani. — Županska zveza. d Zaupniki SLS, Podpisano tajništvo nujno potrebuje podatke o novoizvoljenih zaupnikih. Zato ponovno prosimo, da na tozadevne okrožnice takoj odgovorile in nam pošljc-le izpolnjene tabele. Istotako prosimo zaupnike, da poskrbe, da se bodo v najkrajšem času vršili občni zbori krajevnih organizacij. Ce želite govornika, oziroma predavatelje, sporočite nam. — Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. d Tajništvo SLS v Novem mestu obvešča somišljenike, naj se v vojaških, zadružnih, davčnih, organizacijskih ild. zadevah oglašajo v tajništvu, v pondeljl-.ih popoldne in torkih dopoldne. — Isto velja glede raznih prošenj in vprašanj na poslance oziroma Jugoslovanski klub. d Radie je zopet napravil veliko napako, kakor sc vidi. Ko bi prišel v narodno skupščino, bi bil Pašič prisiljen govoriti o avtonomiji, ker nc bi imel velesrbske večine. Tako pa je napovedal program, kako bo šo dalje izmozgaval Slovence in Hrvate. S' o venski poslanci bodo kakor preje proti vladi vodili najostrejši boj, dokler Pašiča in -- Radiča ne sreča pamet. In to se bo zgodilo, ker bo sicer država propadla, d Razpuščcna orjuna. Vlada jc razpu Ptuju radi razbojniških napadov, ki so ijh ponovno izvršili njeni člani na razna pod. jetja in ljudi. d Sokol protestira pri vladi, da je raz-pustila mariborsko in ptujsko orjuno, Ne" kateri se čudijo — mi pa nič. Gliha skun štriha. ' d Starše opozarjamo na današnji do. pis s Trate v Poljanski dolini. Vsaka so-kolska veselica pokaže, kako sokolstvo namenoma in po načrtu kvari mladino in jo navaja v nenravnost, pijančevanje in brezverstvo. Starše, ki imajo vsaj še iskri-co ljubezni do svojih otrok, opozarjamo" da v svojem lastnem interesu in interesu svojih otrok le-tc skrbno varujejo, da ne pridejo v dotiko s to sokolsko kugo. d Propal list. Kmetijski list, ki je že nekaj časa kazal poboljšanje in začel uvi« devati, da more edinole avtonomija rešiti slovenskega kmeta od belgrajskih krvose-sov, jc zadnji čas zašel v blalo centralizma. Naravnost z zlobnimi lažmi se norčuje iz avtonomije, dasi se dobro zaveda, da so samostojni poslanci s svojim glasovanjem pomagali odreti slovenskega kmeta za stotine milijonov kron, ki jih mora slovenski kmet še zdaj plačevati. Po zaslugi samostojnežev smo prišli v velesrbske klešče, ki nas drže in davijo, da komaj še dihamo. In sedaj pridejo tc prodane propalice v Kmetijskem listu in se norčujejo iz napornega in ogromnega boja, ki ga bije dr. Korošec in naši poslanci zato, da bi iztrgali slovenskega kmeta iz teh velesrbskih klešč. Kmetje, ki imate kaj stanovske in slovenske zavesti v sebi, Vrzite tega vele-srbskega, centralističnega papirnate^ agenta, ki se imenuje Kmetijski list, iz Kise. Kmet kmetu, Slovenija Slovenccra, Kmetijski list pa \ elesrbskim čifutom, kamor spada! d Poglavje o podivjanosti. »Jutro« se zgraža nad kmetskimi fanti, ki pridejo v. Ljubljano na nabor, Pojo, vpijejo, pijani so, še bolj se pijane delajo. To je res in mi obsojamo to. Toda »Jutro sc hinavsko pohujšuje nad tem. Zakaj to, kar počenjajo ljubljanski izletniki v večernih izletniških vlakih ob nedeljah in praznikih, visoko presega vso surovost in pijanost kmetskih' fantov. In listi pijani izletniki v temnih vozovih v družbi s pijanimi mladimi ženskami so navadno pristaši »Jutra« in njemu po* dobnih listov. Njih govorica jih izdaja, d Kuga, Sokolstvo, Domovina, Jutro nenravnost, pijančevanje, brezverstvo in odpad od naroda. d Za kmetsko prebivalstvo. Poslanec Brodar je zahteval pri vojnem ministru, da se sprejme v zakonski načrt o ustroju vojske odredba, da se kmetskirn sinovom ob času najnujnejšega dela dovoli enomesečni dopust. d Za prehrano siromašnih občin v Sloveniji je pri ministru za socialno politiko posredoval poslanec Škulj in zahteval, na} se jim pošlje 30 vagoov koruze po znižani ceni. Vprašanje se bo rešilo sporazuma0 med socialnim in finančnim ministrom. d Izseljeniški komisariat v Zagrebu se. na zahtevo poslanca Skulja ne bo odpravil, d S slepoto udarjeni — tako nam P'š® kmetski posestnik — smo mi Slovenci, Le*! ne vidimo ali nočemo videti našega 9H* hujšega gospodarskega, moralnega in narodnega sovražnika, kateremu se brez izjeme in brez omejitve klanjajo vsi stanovi po vsej Sloveniji in vsi sloji — to je neizmerno pijančevanje. To že ni več pijančevanje, pač pa pravcato malikovanjc, ki se v tem malikovanju vsak posameznik vsega žrtvuje pijančevanju, kar nas z vso gotovostjo vodi v gotovo narodno in popolno moralno propalost. Zabavlja se opravičeno čez državno upravo, čez deželno in občinske uprave, čez ekonomske in or-ganizatorične uprave, kar je vse brez has-ka in le vpitje skozi okno. Prav malo jih pa je, ki bi zabavljali čez strašno razširjeno in neizmerno popivanje in ž njim združeno splošno moralno pokvarjenost. Gostiln je na tisoče, kateri so pravi brlogi polni bacilov skrajno nevarnih naši mladini kakor tudi ponorelim starcem in starkam. Vsi zdravi morajo k cepitvi koz, da bi se pa proti tej kugi, proti pijančevanju kdo zganil, kdo kaj storil, niti govora ni. Okrajna glavarstva tu pa tam dvignejo glavo in dajo v svet par resnih opominov brez resnega namena in brez učinka, kar že to dokazuje, da je glavar sam skoro največji pijanec v glavarstvu in in da vse politično uradništvo od okrajnega tajnika in do zadnjega pisarja ni nič boljše. Gostilne se javno odbijajo, tajno pa dovoljujejo, ljudstvo pa z največjim veseljem pozdravi novo gostilno, novo okuževanje. d Nepraktične mestne gospodinje. — Ljubljanski vsakdunji trg za najpotrebnejša živla nudi dostikrat jako zanimivo in tudi zabavno sliko. Najbolj zanimivo je takrat, ' kadar gleda jo kupovalke v štirnco, to se pravi, da obstopijo kmetico s korbeo, v kateri so jajca, mleko ali sploh kaj potrebnega Vsaka drži v roki po en jajček in vpije, druga kliče tržne organe na pomoč, ker se njej ne ustreže, tretja kliče policaja radi previsoke cene itd. Da ne more biti blago v takih primerih poceni in neizbrano, se sa-moobsebi razume. Prodajalka pa tudi dostikrat trpi škodo, ker se njej tudi nekaj blaga pomečka in pokvari. Ko bi bile kupovalke bolj preudarne, bi kupovale vedno blago, ko.jega je dosti na trgu in je torej najcenejše in največkrat tudi najizdatnejše. Sedaj, ko so jajca in mleko cenejše, se bolj malo kupuje. Strahovito pa se zabavlja čez draginjo govejega in telečjega mesa. Navrh pa pravijo, da je meso silno trdo in neokusno. Meščani namreč ne razumejo, da kmet ob pomanjkanju krme ne more dorediti živine, da telet ne more prodajati, kadar imu prazen hlev. Jz zgornjih dokazov se morajo naše kmetice naučiti, da pazno zasledujejo vsakdanje tržno gibanje in da prinašajo one stvari na trg, za kojimi je največ povpraševanja. če meslne gospodinje tega ne razumejo, da se prilagodijo trgu, da kupujejo tista živila, ki so najcenejša in najiz-datnejša, mora biti pa kmetijska gospodinja toliko pametna, da prinese tista živila na trg, za kojimi se najbolj povprašuje in se torej tudi najdražje prodajajo. d Vseslovanski gasilski kongres se bo vršil 30. julija v Pragi, Vožnja polovična. Vozni listek se lahko kupi v prometni pisarni Zidar, Dunajska cesta. Vizumi stanejo 85 Din, obvezni kongresni znak 60 Din. Prijave do 6. junija na Gasilsko zvezo, Ljubljana. d Prošnje za vojaško oprostitev in za skrčeni rok ni treba več kolkovati. Prošnje se naslavljajo na komando vojaškega okru-ga in ne na okrajno glavarstvo. Prošnji je treba na vsak način priložiti družinski list, ki ga napiše župni urad ter potrdilo o plačanih davkih. d Kralj je odpotoval v Romunijo, kjer ostane 10 dni, d Izselilo se je meseca aprila iz Jugoslavije vsega skupaj 310 oseb — največ v Argentinijo. d Shod 10. junija na Zaplazu za bivše vojake se vrši ob vsakem vremenu. Začetek jc ob pol 9. dopoldne, končano bo vsaj ob pol 4. popoldne. d Kamniško orlovsko okrožje bo priredilo s sodelovanjem »Orliškega okrožja/ dne 17. t, m. v Radomljah javno telovadbo. Za okrepčila in poživila preskrbljeno. Isti dan bo napravila izlet v Radomlje Ljubljanska dijaška orlovska srenja in bo sodelovala pri javnem nastopu telovadcev. — Opozarjamo že sedaj vse bratske odseke in občinstvo na to važno manifestacijo orlovske misli. Bog živi! — Predsednik. <1 Desetletnica št. Jakobskega Orla v Ljubljani V nedeljo, dne 8. julija bo praznoval šentjakobski »Orel« v Ljubljani desetletnico svojega obstoja; ob tej priliki se bo blagoslovil tudi novi prapor, ki so ga umetniško izdelale £č. šolske sestre v Mariboru. Na predvečer bo mirozov in podoknica kumici, v nedeljo slovesen vhod v sprevodu v šentjakobsko cerkev, kjer bo blagoslovljenje prapora, govor iu sv. maša s spretnljevanjenl orkestra. Po sv. maši bo obhod po mestu z razvitim praporom. — Popoldne ob treh bo javna telovadba. — Prireditev je za zmagoslavni razmah orlovske organizacije v Ljubljani velikega pomena, zato se mora razviti v mogočno manifestacijo. Vse bratske odseke in orli-ške krožke prosimo, da se kar mogoče.mnogoštevilno odzovejo našemu vabilu. Bog živi J <1 Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu pri Vrhniki obhaja 19. avgusta t. 1. 10 letnico usiano-vitve s primerno slavnostjo. Vspored slavnosti se pravočasno objavi. Okoliška društva naj se blagovolijo ozirati na naše slavlje. d Vsem slovenskim "antom in dekletom, prijateljem in znancem, posebno pa tistim, ki nam lajšajo in krajšajo vojaško službo z dopisovanjem, pošiljajo slovenske pozdrave v domovino od sinje Adrije: Tonček Bule, Mohor Legan, Ivan Žitnik, Franc Jakič, Vinko Prežel j, Franc Majcen, Janez Drašljer, Franc Sedej in Anton Mišnjik, mornar druge klase. -- Pozdrav tudi našim ženam in čitateljem »Domoljuba ! 3. četa, II. bataljon, 13. peš puk »Hajduk Veljko , Tivat, Dalmacija. d Dekle popolnoma slepo (sirota brez staršev in sorodnikov) se tem potom obrača z vljudno prošnjo do vseh blagih družin, ako bi bilo mogoče sprejeti jo za par tednov na počitnice. Kljub slepoti je vajeno hišnih opravil in ženskega ročnega dela. Dopisi se prosijo na naslov: Vodiškar Ivan, Zadobrova 13, p. D. M. v Polju pri Ljubljani. (Op. ur.: Predstoječo prošnjo je napisala deklica sama s pisavo slepih.) d »Mišaški tolar.« Fantje z Dobrave pri Kropi nam pišejo: Fantje smo se pogodili za tolar , z ženinom Vinccncem Klemen-čič zemljakom iz Kovorja, št. 43., ker nam ie odpeljal nevesto Rozalijo Sitar iz Mišač 'št. 5. — Dal nam je 1360 kron. —, Pa nismo nič zapili, ampak vso svoto smo dali v blagajno izobraževalnega društva na Dobravi pri Kropi. Bodita srečna! (Kantom, ki so na ta način začeli prelamljati grdo fantovsko navado, da se ves : tolar;; zapije, vsa čast! Naj jim sledijo še drugi. Op. uredn.) d Ustrelil se je v Trbovljah Sokol-or-junec Ivan Močivnik, Med vožnjo v bolnico je umrl. d Najdebelcjši Jugoslovan je v Zaje- čaru hotelir Ljuba Lalovič. Tehta 205 kg. V vlaku ne more skozi vrata, zato se po. železnici ne vozi. d Življenje sv. Gabriela od Žalostne Matere božje. Laško spisal o, Germano,; slovensko priredili ljubljanski bogoslovci,; Založila prodajalna K. T. D. (H. Ničman), V naših dneh hrepene vsi ljudje po; blagodejnem miru. Zunanjemu miru pa je; predpogoj notranji mir srca. In kako naj b» ta notranji mir dosegli že v mladeniški do-; bi, nam kaže blagi mladenič sv. Gabriel s svojo vestno pokorščino. Zato sezite po; tem lepem vzorniku vsi, ki vam ie pri srcu, sreča naše, zlasti odraščujoče mladine. ■— Naroča sc pri prodajalni K. T. D. (H- Nič.« man) in stane 14 Din, po pošti 15 Din (denar naprej). — Ev ropa—Nevv Vork. One 17. julija odplove prvič proti Novv Vorltu novi parnik-vi-likan >Le-v i a t h a n , ki nosi 59.!)5tj Ion ter ima prostora za 8402 potnika in pa 1100 častnikov ter moštva in jo; veljal v Ameriki 8 milijonov dolarjev. Novi potniški parnik jo last družbe 2 United States Lines« ia bo vozil v smeri Soiitbampton—Cherburg—New. Vork. d Dobre jedi se vsak veseli. Zato kupujte »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. igoooooooooocoaoooog^ogocoooooaoooooooaosj Šlrom domovin«« ooooooooooqocooooo88ž8ooocoooooooooooacx; BLED. Na blejskem otoku so imele bmkoitni torek dekliške Marijine družbe radoljiSke de':ani)e svol skupen shod, k: se je ob krasnem vremenu izvršil prav lepo. Po cerkvenem opravilu je bilo zborovanje na trati poleg" zvonika. Govorile 3 ta g g. župnika Ahačič iz Le S in čuk iz Kranjske gore ter članici z Bled« in Brcznice in ie eden, ki fe rekel,da ga ne bo, pa je vendar prišel. Potem so nastopile članice-tamburušice iz bohinjske Srednje vasi v lepi narodni noši, ki so razveseljevale' poslušalce z lepim igranjem. Tako zabavo bi privoščili vsaki družbi. In shodi te vrste naj bi se na ljubkem otoku večkrat prirejali. Ker je na Bledu veliko nerodnosti in neotesancev, ki s svojim surovim vedenjem cerkev onečašf.ajo, naj bi se večkrat shajali «k Kraljici nebes« verniki, ki je) dajejo dolžno čast in pokažejo, da Bled ie nI ves poganski. , RIBNICA. Kako zadovoljstvo jc šinilo po celi dolini ko smo čitali, da je poslanec *kulj nastopil za pravično razdeljevanje amerikan-sluh posov. Je skrajni čas! Kar se pri nas uganja, presega že vse meje. V Gorenji vasi pri Ribnici je zakotni pisač lvlnvs. Čudimo se, kako daleč si ta človek upa. On prevzame vsako zastopstvo, kar mu kdo pomoli, posebno pa amerikanske pose. Odkod ima ta človek toli dostopa posebno v sodišču. Pri nas je že v pregovor prišlo, čc h Klavsu ne greš, 110 boš posa dobil in tudi pravdo težko v Ribnici. Da pa taki tiči ne delajo zastonj, to se razume. Proč s pijavkami ljudstva. Treba pa je, da ljudje sami spoznajo take trote 111 jih ne podpirajo. L1MBARSKA GORA. Tudi na romarsko goro sv. Valentina je segla železna roka svetovnega razdejanja ter nam je ugrabila srednji in mali zvon, velikemu »dos« (15(>2 kg) ulitemu 1. 1750 jo usoda prizanesla radi zgodovinskega spomina ua cesarico Marijo Terezijo. In ta eastitljivf 173 letni starec je klical in vabil — svojih bronastih tovarišev sicer ni mogel priklicati iz daljave, privabil pa je na goro nova jeklena zvonova, ki sta mu o Binkoštih on običajnem romarskem shodu y lepem soglas« ju pridružila svoj P in as. Livarna na Jesenicah je zopet mojstrsko izvršila svoje delo! Zvonova staneta 17.500 Din in tehtata 1020 ter 620 kg; tesar Anton Urhanija ju je spretno spravil v zvonik. — Zahvaljujemo oba gg. ključarja /.n trud in požrtvovalnost, nadalje naše vrle fante za mlaje, streljanje in slavoloke, kakor tudi dekleta za vence ter vse darovalce in dobrotnike, ki so pomagali zvonovom po strmi poti na goro, kjer bodo, tako upamo, dol ca leta .znanili dneva zlato zoro, vabili romarje lia goro, zvonili, klicali iz lin: pomagaj sveti Valentin! ŠENČUR PRI KRANJU. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi v nedeljo 10. junija 1923 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani lepo, vzgojno predstavo »Goslarica naše ljube Gospe«. Kot uvod bo zapel pevski zbor več lepih, novih pesmi; na sporedu je tudi deklamacija v petju: »Črni Marijin otrok«. Vljudno vabimo k prireditvi vse sosednje Marijine drnžbe, vse naše prijatelje in prijatelje katol. organizacij. Če hočete poštenega razvedrila, pridite v nedeljo v Šenčur in ne bo vam žal! Na svidenje! .IEŽICA PRI LJUBLJANI. Vncdeljo, 3. junija se je vršil ob zelo pičli ideležbi občni zbor tukajšnje Kmetijske podružnice (od 65 čianov se ga je udeležilo saino 14). .števil« članov je od lanskega občnega zbora padio za 80; izstopili so povečini naši. ne zavedajoč sc zlili po slcdic, ki jih je to rodilo. Na omenjenem občnem zboru so bile n« dnevnem redu tudi volitve delegatov v osrednji občni zbor: izvoljena sta bila z 12 glasovi kandidata »samostojnih*:. — Na .j*vni dražbi 25. maja je bil oddan v najem za undaljnili pet let občinski lov. Izliritiral ga je za 24.000 li letno relotrgovec Fr. Urbane iz Ljubljane. Zanimivo je, ia so se dražbe udeležili prvič tudi občani-kmetje — Občinski odbor jo na svoji zadnji seji nakazal tdboru za prenos judenburških inučenikov 400 K. — Strojna zadruga v Savljali. v katere področje jo ipadala sprva vsa ježenska župnija, pozneje pa so »samostojni* s preračunanim načrtom izrinili iz nje vse člane iz Jezice, Stožie iu Male rasi, je pred kratkim izstopila it Zadružne zveze, katere članica jc bila od svoje ustanovitve leta 1907. Zadružno načelstvo je takoj po izstopu pod ceno prodalo cadružni-bencin motor, katerega ie svojčas kupilo še vso članstvo s svojimi prispevki. IZ SUlš,TA. Z ozirom ua razna vprašanja o nameravanem nakupa ročnega vozička za občinskega reveža Ru-iolfa Pucelj naznanja podpisani sledeče; Podpisani ie je obrnil potom ljubljanskih odlopcdičnih tirm na to vrste francoske in nemške tvrdke. Doslej je prejel tri odgovore, ki v bistvu soglašajo: voziček bi sc dobil, toda le tak. ki omogoča prevoz po sobi ali prav gladki cesti. Steni pa našemu dobremu Rudolfu ni nič pomagauo. zato še nadalje poizvedujem po vozičku, ki bi ustrezal potrebam imenovanega mladeniča, katoregu i v bodoče priporočam vsem dobrim srcein. Doslej so so ga posebno spomnili g. graščakinja Olga Rudež, g. trgovka Franja Vovak iz Ribnice iu g. lesni trgovec J. Mihclčič iz iota. Bog jim povrni stotero! — Dr. Fr. Trdan, gini. profesor, .'št. Vid nad Ljubljano. IZ STRANJ PRI KAMNIKU, Malokdaj se oglasi kdo od nas. P« ne raditega morda, da bi pri nas ne bilo nič novega, a nočemo vsega obešati na veliki zvon. V nedeljo, 27. maja imo pa imeli ljubko slovesnost, blagoslovitev nove šolarske zastine in prvo sv. obhajilo. Zastava, res krasno delo čč. sester iz Maribora, bo ponos mnogih šolskih generacij. Naš g. šolski vodja M. Ko-man jc z veliko požrtvovalnostjo pobiral po fari pri-ipcvko in spravil skupaj lepo vsoto. Požrtvovalna jc bila tudi kumica gospa Bodlajeva iz Kregarjevega, ti je darovala za zastavo prelep trak in darovala ie precej v denarju. Slovesnosti jo prisostvoval tuli g. okr. šolski nadzornik g. M. Kante, ki je imel »b tej priliki pomenljiv nagovor. Saj vzajemni in podjetni smo. Zvonovi so lepi, da jih dale« okoli ii enakih. Stali so precej, pa so dobri tarani in ia3 g, župnik globoko posegli v denarnice, da se nabrala zadostna vsota. — Upamo, da se zdru-linio Se za kaj driuega. Mimo nas teče »lato, ki ga pe znamo loviti r?. namreč Bistrica, Imeli bi mno-8? ...... go električne sile, le bojimo se tako lelo potresti svoje žepe, tujih novcev se pa bojimo, pa vendar bi povabili premožnejše Slovence, da se zavzamejo za naše vodne moči, saj bode vloženi deuar bogato povrnjen. LUCLNE NAD ŠKOI JO LOKO. Naša župnija obhaja vsako leto, kolikor mogoče slovesno, spouiiu svojega, laruega patoma sv. \ ida. Tudi letos se na to svctkovauje zo pripravljamo. Praznovanje sv. Viua pa padu letos ua potek, due 15. junija. — Vas vse, ki se sv. Vidu v svojih lelosuih potrebah gorcce iu zaupuo priporočat«, ter vse oue, ki tako radi pohitite v prostem času v planinski svet, vabim onda v uas zavičaj. Postrežem ooste z vsem. — Franc Kajčevič, župnik. TU ATA V POLJANSKI DOLINi. Na podlagi izjav sokolskih voditeljev j« dokazala »vuj.mj knjižica: »Ajmo ni i Sokoli«, ua ju sokolovo potversko. Ogorčeno so se vzdignili takrat uaši demokrati« in izjavili, da knjižica laze. Ker jiiu pa ua bese.; uc verju. emo uu.-ii, smo pričakovati, da botio z d u j a u j u m dokazali, ua itaša trditev ni resnična. Toda vsa njegova dosedanja dejanja tega so niso dokazala, nasprotno! Pokazala so, da knjižica piše resnico m ouknta telo pot, po kateri skušajo sokoli iztrgan ljudstvu vero u srca. 'ia pot je slodeča:Ubiti v ljudstvu smisel za eisto, moralno življenje, zagovarjati iu pospeševati ' iicaiavaost; vera bo potem sama zginila, saj poleg i toga neprestano hujskajo proij cerkvi iu uuiiovih-i kom iu smešijo vse verske naprave. Ta svoj namen so jasno pokazali tudi aa»i sokoli s svojo binkoštuo prireditvijo v Gorenji vasi. Ta prireditev naj bi namreč bila po iijjh izjavi u u-čelnega pomena in nuj bi pokazala smer, v kateri uaj bi se razvijalo s šolstvo v naši dolini, /ato jo vreduo, da ji posvetimo par vrstic, ne sicer radi zunanjega uspeha ( o tem govoriti ni vredno), ampak radi njene notranje, idejne strani. Dovolj bo, ce naštejemo nekaj dejstev, sodbo pA prepustimo citatelju. Prireditev sc je vršila takole: 1. Igrali so neko igro, ki zagovarja zakonolouistvo, »prosto« ljubezen itd. iu udriha po »črnih« (verskih) zakonih. V igri je polno takih mest, ki opisujejo in zavajajo v spolnost. Ob takih mestih se je navzoča sokolska miadež (večinoma od 14-18. letu) ».posajeno smejala!! 2. Glavna točka prireditve je bil seveda j>lc», kot še zmerom doslej. To pove vse, ker poznamo višino takih prireditev v (iorenji vsai! — 3. Prireditev se je vršila na Itinkoštno nedeljo dopoldne iu popoldne iu sicer nalašč na to nedeljo, dasi so celo nekateri uvidevne..i sokoli zahtevali prireditev liti pondeljek, da se ne moti svetost tako velikega praznika. — 4. Svoje sprevode, tel. skusnje itd. so določili dopoldan ob času sv. maše, da je bilo s tem članom, med njimi tudi številnim otrokom, onemogočeno se udeležiti sv. maše, na drugi strani so pa s tem povzročali eind sv. mašo hni,i in dirin-daj. — 5. Med sv. mašo so gonili po cestah svoj naraščaj, obstoječ iz več kot poluagih otrok, tako da so se nad tem celo njih lnj>!'u pristaši '/:: .... "i. Taka je bila prireditev, ki naj služi za zgled sokolske-i d'lal Kakšen namen leži v tem in kam ima t;.ko »dclot pripeljati, nuna biti celo slepcu viduo. Sokolstvo pohujšuje mladino iu jo odvrača od vere. Za nas sledi iz tega dvoje: 7. binkoštno prireditvijo si je naše sokolstvo podpisalo svojo lustno smrtno obsodbo, ker tako delo nujno vodi v propast. Drugič: Duševni bankrot sokol tve. mora biti za naša društva nagib, da še br'] pe-l;* 'nio svoje delo v smislu večnih Kristusovih načel. MAVČIČE. V nedeljo dne 10. junija popoldne pokaže uaš »Orck tudi zunaj na prostem, kaj zna. Nastopili bodo Orli. Orlice in ves jjj'š •• l—H oerr.s- ■>. In ker sc akademija našega odseka obakrat izvršila v splošno zadovoljnost, za,o upamo, da se tudi sedaj ne bo nihče dolgočasil, kdrrkoli bo mišel no. uaš dan. Pridite v obilnem številu vsi, ki ste za pošteno zabavo in da vidite, za kaj se navdušuje naša mladost. IZ DOLA PRI LJUBLJANI. V nedeljo 27. maja se je po mnogih uaporih vršil ustanovili občni zbor zadružne elektrarne v Dolu. Ko bo vse dovršeno, bo preskrbljona i elektriko vsa občina Dol in še Dolsko. Premagati je še treba velike finančno težkoče, pa bo Slo, kor v slogi je moč. — Zaborščani smo za maj ni k dobili dva Jeklena zvonova k podružnici sv. Katarine; prav Brijazn^je sJasita, pfceuem ga glasno kličeta i.C fit tretjem tovarišu, katerega moramo še dobiti, Slih, Mrčun nam je lično prenovil Mar. kapelico, i» ^ se moramo javno prav srčno zahvaliti plemeniti rodbini g. tovarniškega ravnatelja Vodopivca, ki! tera je prevzela najvet stroškov ia obnovo in u notranjost kapelice neprestano skrbi. IZ MIKENSKE DOLINE. Marijina družba r Mokronogu priredi r nedeljo 10. junija 1923 ob 3. uri popoldue r društveni dvorani proslavo v s; >min 25 letnice školovinji Dr. Ant. Bon. Jegliča s sledečim sporedom: Kihu Greg.: Zlatoniašnik bodi pozdravljen. — Deklami-cija. — Govor. — Živa slika. Goslarica naše ljub« Gospe, igra r 4. dejanjih. — Deklamacija. Pape-ževa himna. Sosednje Marijine družbe vabljene, di se proslave udeleže. Predprodaja > stopnic pri |>di organistinji. IZ VRHNIKE. Naši Orli so priredili v nedeljo, 27. maja ni >rtu Rokodelskega doma lep nastop. Spored jc obsegal devet točk, in je bil tako vešče sestavljen in i malenkostnimi izjemami tako dobro izvajan, da j« odsek lahko pouosen. Skoda je edino to, da uastopi ni prišlo pogledat še številnejšega občinstva. Kdor je zamudil videli nekaj lepega zadnjič, naj gotovo ne zamudi 1. juli.;a, ko odsek praznuje svojo 15 letnico. Ta dan so vrši V Groharjevem dolu okrožni prireditev Vrhniškega okrožja. Po številu telovadcev ne bo mnogo zaostajal telovadni nastop od one-I sa I. 1912, ko je bila tu zvezna prireditev. Telovad-I no točke pa iiodo gotovo nadkriljevale one pred II leti. Okoličani in vsi, ki vam je gotovo v prijel- imaš ti solnčne pege, zajedavce. nabore, 1 ogerce? '»Za sto prt! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? m itruu mM Ali so ti roke in obraz oCitljivi v zimi in vetru? Mlaj M liii-iM Bilo! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, {isto in zdravo? ! las, prhuti ia Ali tožiš na upadanju osivelosti? m m i na i i: pa veiostiV Mm M poraada za rast ias! Ali želiš bujno meh!;e in lepe lase? M pati za rast i! Ali hočeš biti in csfati lep? Ali hočeš hiti povsod rad viden? A" hc češ da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi piave Kellerjeve Elza preparate in kmalu kmalu boš rekel tudi ti kakor vsi: T® je ono pravo I | Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštn ino če denar naprej ali po povzetju. 2 velik« porcelanasta lončka Elzi-otrusi nomade 25 Din 2 ., „ „ hlza-pontade za rast lil 25 f« 4 velika kote Elza !lli]neja mleCnega mila 35 Din BAZI.lrNO: Lilijno mleko S Din; brkoiiiaz a Din najfinejši Hcpv pnder Dr Klugerj« v velikih originalnih škatljah is Din- najfinejši solmi prašek Heg» v patent,.dozah 10 llin; puder r.n damo v vreči0*11 2 Din: zobni prašek v škailjab 3 Din, v vrsticah pO i Din; nacket (dišava) za porilo 3 Din; šiuiU,on /a lasu 2 Din; rummilo za obrali 12 pisrnov 18 I'"1! najfinejše pnrloiae od 15 Din dalje; cvet aa 1»"* SO »in; Elza-katranovo milo 5 Din. Za railiSne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 5% dopfatka. Naroči lna pisma adresirati na: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja. Elzatrg št. 16, Hrvatsko. iem spominu Grogarjev dol U lota 1912, pridite ln »rlpeljite » seboj svoje znance I. julij« na Vrhniko. Prireditev bo celodnevna, pa za prehrano bo pre-•krbljeno kar najcenejše. Orlovski odseki prejmejo r kratkem prijavne pole, kmalu jih točno izpolnjene vrnite. Telovadci po odsekih vrhniškega okrožja pridno se vadite, da bo nastop res lep! Bog živi. ■^jpOOOOOppflOrv^Mttiaoogj^gpOOOOl Listek* Njiva. Poučna zgodba za kinetiško ljudstvo. Spisal I. M o h o r o v. (Dalje.) Odtedaj je zaklel še večkrat in v jezi Je rabil grdo zmerjavko za otroke. Tisti hip čutila, da bo še slabše in hujše. Nekam topo je čakala in postajala malomarna. O, kako drugačen se ji je zdel zdaj resni Kobi-ljekar vpričo vihravega, ihtavega moža. Prvič v življenju je primerjala moža z dru-B'm • • • Otroci so se oklepali matere. Oce se je trudil, da jih priveže s pripovedovanjem — pripovedoval je zelo lepo — nase, pa je vse sproti pokvaril z naglo besedo, jezno gesto in grajo brez vzroka ... Na božični večr je prišlo med ženo in možem do kratke sprave. Otroci so spali. Anže in Neža sta sedela ob mizi. Anže si je točil pridno čaj in se v prijetni toploti udobrovoljil. | »Neža, kaj deš — izpremenili smo se k Glas mu je bil mehak in rahlo sramežljiv, feutila je, da išče mož sprave. Prikimala je in menila: s.Skrb i imaš! Saj vem k »Da,« je odvrnil, >skrbi in sitnosti.« Tožil je nato o celi vrsti prej nepoznanih težkoč. Nič več ni hvalil meščanov, ni hvalil svojega delodajalca; celo trdo besedo je rekel. »Siten se vrnem tako-le domov, pa vas vidim vseh pet, kako se pusto držite. To me jezi k Prikimala je, da ga razume. »Treba je biti veder in vesel!« je učil. Rahlo se je nasmehnila: »Oh, Anže, jaz pa vesela...« Skoro ustrašila se je svojih besed. Toda on je bil preslišal morda njeno bridkost, ker si je nalil novega čaja in ga krepko žalil z rumom. Ko je pil, 6e je še bolj razži-vel. In je govoril lepo in svetlo v lepo polnoč, da se je še ženi odtajalo srce, in da ni nič mislila, da mož preveč kadi in bo dim škodil otrokom. Ko pa je mož le preveč zadimil, je vstala in šla k oknu. Za hip se je zagledala v temno noč daleč do samotne bajte sredi polja, pogreznjene v mračno ogrinjalo noči, kakor v plašč. Odtam nekod je -zvonilo, neskončno milo, daleč, slovesno, sladko ... Ni se še bila odmaknila od okna, ko jo je odzadaj objel mož in dejal: >Neža, da se le še rada imava!« Še, Anže! Do konca!« je odvrnila... Na novega leta dan so šli skupno po mestu na sprehod. Drugo jutro potem je začela Jelica proti jutru čudno presunljivo jo- kati in se ni dala utolažiti. Neža jo je nosila vse jutro in ves predpoldne, kajti dete je vedno iznova začelo ihteti, če ga je iz rok položila. Popoldne je nekaj minut zadremala. Proti večeru pa je postal otrok vroč in je venomer ječal. Sunkoma se je dete zdaj pa zdaj zvilo. Mati je doznala, da otroka. bode. Bil je grozen večer. Zunaj je bila tolika megla, da je kapljala od zidu in streh, od vej in ovenelih neodpadiih listov. Neža je grela Jelici na prsi. Nič ni bilo pravega reda, ves dan so prebili v nekaki negotovosti. Anže je bil odšel proti mraku. Bil je siten in je rekel, da ga glava boli. Mati je ostala sama z otroci. Zgodaj jih je spravila spat. Zeblo jo je in za hip je legla z otrokom. Skoro je zadremala, ko jo je vzbudilo ječanje Jelice in je morala iznova otroka nositi. Anže je prišel precej kasno in je bil opit. opravičil se je, da je pil s kočijažem, ki da je zanj plačal... Ob enajstih ponoči je začela postajati Jelica čudno nemirna. Ni jokala, samo presunljivo je jokala. Mati je čutila, držeč jo na rokah, da ji šumi po prsih, kakor bi se trgalo vnjih. Vzela je svečo in otroku v obraz posvetila. Začela se je vsa tresti. . Anže —, poglej otroka!« »Kaj pa je?« je vprašal hripavo. »Ne vem, kaj mu je!« je govorila Neža s spremenjenim glasom. Pogledal je dete in dejal: •; Saj mu ni nič. Saj spi k >Ne spi!« je odvrnila. »Umiral« ,Bog pomagaj!« je planil cm. Ko se je oblačil, je Neža zakričala: ;,Jezus, Marija! Zdaj jo bo zadušilo!« Stala je ob luči in krčevito stresala otroka, ki je bil ves moder v obraz in se ga je lotevala božjast. Kakor brezumna je begala nato po sobi. -Jelica, moja Jelica, ali boš umrla. Ne, ne, Jelica!« Otroci so se zbudili in začeli jokati. Trdo je kriknil Anže, ki se je bil oblekel in šel kurit. Ko je zakuril, je prišel vprašat, kaj naj pristavi. Žena mu ni vedela povedati. V neskončni boli je bila sedla na otroški stoliček v kotu in privila otroka k sebi, da bi ga dojila... Tisti hip se je že umirajoče telesce izvilo smrtni senci iz objema. Neža je začutila, da se je dete premeknilo, dvignilo ročico proti materinemu licu in se bolno nasmehnilo. Zarajala je od veselja: ^Prestalo je!« Prva umazana dnevna luč je j. ogledala skozi okno. Anže je mrmral nad ženo: »Če bi se ti tako neumno ne ustrašila, da vse druge stem razburiš.« Ni odgovorila. Zdelo se ji je čudno, kako bi to moglo biti, da se ne bi prestrašila. Tudi ji je bilo lahko pri srcu, ker je Jelica pokojno spala. Spala je skoraj vse jutro. Okolu enajstih pa je začela iznova ihteti presunljiveje od prej in ni ve - prenehala. Njeno ihtenje je prešlo v neprestano ječanje. Anže je bil šel po zdravnika. V sobi je ležal dušeč vzduh, otroci so se bili stisnili v kot pri peči. Plakali so, ona jih je božajoč tolažila, naj ne jočejo, da bo Jelica lep angelček, če že mora umreti. Nekje v kuhinji je zaškripalo. Nežica je zastrmela s ši- ) rokoodprtimi očmi za šumom in se stresla, Morda je videla njo, ki je nihče ni videl. Tedaj so se oglasili od zunaj koraki. Anže je vstopil z zdravnikom. Zdravnik je zmajal z glavo, zapisal zdravilo in ovitek in ni hotel nič računiti... Deset minut pozneje je dela Neža otroku obkladek. Za hip se je otrok razživel, kaor luč, ki ugaša. V naslednjih minutah mu je vse lice osinelo. Plašno, kot da vse razumejo, so gledala drobna očesca v mater, ob ustnicah je podrhtavalo. Jelica je umrla v materinih rokah, ne da bi mati vedela kdaj. V hipu ji je ležala pokojno v naročju, voščeno bleda, brez pege. Celo majhen izpuščaj na gornji ustnici je bil ta hip izginil... Strašno tesno in ' "adno je postalo v sobi. Anže ni več gledal ženi v oči. Čutila je, da se je boji in jo velela, da bi mu v tena hipu res očitala ... Prvi siloviti udarec je bil zarezal usodno med njo in njega... Na svete tri Kralje dan ni bilo Anžeta večerjat. Ni ga bilo vso noč domov. Zjutraj je prišel pijan in povaljan, nemaren in smešno izpremenjen, ves bebast. Sramovala se ga je pred otroci, ki so se bili že zbudili. Zapravil je bi! do zadnjega vinarja ves denar. Tako se je začela za Nežo in njene pot navzdol v hlad in temo, v žalost ir propast. (Dalje prihodnjič.) ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Ljubljana, Stari trg štev. 34 (nasproti šentjakobske dekliške »olel 0RD1NIRA od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 3298 Kupim kolo-trlbo za vodno iago. Ponudbe pod "Žaga 3351« na upravo Domoljuba. ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj, Glince it. 15, poŠta St. Vid nad Ljubljano. 3353 DfVirtam h i C n 1 malim vrtom in lep kot rilJiJam 13 IO U dobre njive kot stavbeni prostor, 5 min. od postaje v Preski 31 pri Medvodah. Cena nizka, stanovanje prosto. 3245 Ml IN ^ torek, dne 12. junija ob 9. uri dop. IHLin. se bo oddal v najem na več let larovški mlin v Št. Jerneju na Dolenjskem. - Pojasnila daje gospod župnik istotam. 3338 Prolflir Podpisani preklicu jem vse govorice, li Cltlllf« katere sem govoril o Josipu Brodniku iz Medna v gostilni Jagcr v Št. Vidu kot neresnične ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Franc Švafgar, Stanežišče. 3313 IŠČEM pridnega in treznega Ulnnnn ki je vajen dela na polji in v gozdu. lllufJuu Nastop takoj, plača po dogovoru. -Zglasi naj se ustmeno ali pismeno na naslov: Dr. MAROLT, Verd pri Vrhniki. 3352 jflT KUPUJEM raznovrstna SUHA ZELIŠČA kakor norično perje in korenine, jeternik, arniko, češminovo lubje, koreninsko in palčno, lipovo cvetje itd. - A. MAČEK, Vrhnika. 3363 STOLE kupite najceneje v tov. tvrdke TEHARSKA LESNA INDUSTRIJA, poita in postaja STORE pri Celju. .— Na zahtevo vam poSlje cenik svojih solidnih izdelkov. Cene zmerne. — Prodaja na veliko in malo. 2718 2' Porot. prstani Double verižice Sieuske u e ] Budilke j Ženue ure I Uhani i Na}sfarejSa trgovina ur. zlatnine in srcbultte p ČUDEN LJUBLJANA 22, Pre ernova t LANENE TROPINE oddaja najceneje tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta št, 24. 3039 PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEKLENSKE KOSE« (HOLLENSENSEN) priporoča založnik io samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka; F. S. ŠKRABAR, VišNJA GORA. - Preprodajalcem ugodne cenc/ 1751 HLODE 4.50 m do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, PLAČAM 200 kron NAD dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine se plača naprej. Ponudbe pod: rčcsu na saii« in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekip: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Bukovo ogSife sposobno za ekspori, kupuje po najvišjih dnevnih cenah »Družba Carbonaria, Kočevje.« mACA y#M*ED#&N# w T '^lllll i §3še!? j»!l Žgano, najboljše vrste Vam nudi po G'— kron komad fr&nko (na kolodvor postavljeno) vsake železniške postaje v Sloveniji r Frainc PariSošeliL Tržišče. Bolemsko. "TO Ljubljana, S v. Petra cesta 29 je dobila zelo veliko množino raznega manuftikturnega blaga in sicer: sultno za moško navadne iu šp jrtue oblake, močao lilačovino, volneno ševiote in tibete v poijubnih barvah za žon3V;e obloico, blago za naro iuo noši in d"iionfs v krasnih vzorcih, otanitn v vseh barvah, kambrike, prvovrstno pisano belo in ijavo kotenino, pnnama ter ouo-barvne in pisane oiflrje, platno za rjuhe in cvilh za postelje. — Vodno ima v zalogi veliko izbiro (lastni izdelek) vseh vrst moškega in žsn-jiiega pnri a, etaminastih in nav. bluz po najmodernejših krojih, otioSke oblekce, posteljnih odej kakor tudi ovratnikov, kravat, svilen h in navadnih rut, žepnih robcev, sukanca, nogavic, predpasnikov in drugih taUih predmetov. Prepričajte se, tla kupite tu znatno ceneje kot kjerkoli drugje! Izdaja konzorcij »Domoljuba«. r Odtfovorni urednik Anton Snšaik v Ljubljani, Tiska Jufloalovanska tiskarna-