Glas zaveznikov
Leto II . Št. 232
Informacijski dnevnik A. I. S.
Cena 4 lire
POLOŽAl V GRČIJI IN MANDlURIII
PUBI SPODNJO ZBORNICO
Sovjetska zveza odvaža industrijo iz Mandžurije
ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 (IRSKIH VOLITVAH
TRST, sreda 20. marea 1946
UBEDNIBTVOI VU & Fellioo U • Telefon H
OGLASI: Cena za milimeter Tišine (širina ena kolona): trgovski L. 37, mrtvaški L. 66 (osmrtnice I> 100), objave L. 30, finančni in pravni oglasi L. 48. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase »prejema iakljudno: S.PX, SoeietA per la PubbllciU in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco M. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo.
MUSKE ODDAJE II SOVJETE
London, 20. marca Po časopisnih poročilih namerava Velika Britanija v kr&tkera začeti z radijskimi oddajami v ruSčini, ki bodo namenjene narodom Sovjetske zveze. Oddajali bodo dnevna poročila in razpravljanja.
Poročevalec zunanjega mi-n.strstva je potrdil to vest.
» sekakor pa ni mogel potrditi, da bodo to storili ■ soglasjem sovjetske vlade, ‘vfitera je doslej nasprotovala “sjkim oddajam na postajah velike Britanije in Združenih urzav.
Londonski dnevnik «DalIy Hegraph» pravi, da Je sovjetska vlada takoj po iz-» mhu vojne zaplenila svojemu ircbivalstvn vse radijske Prejemne aparate na kratke 'ulove, da bi tako preprečila < sovražno propagando®. Toda z laj so jih vrnili lastnikom,
, TJ j*h lahko neomejeno lRislužujejo.
Pričakujejo, da bodo podobnosti o tej novi službi ■Htanskih radijskih postaj . .1 hot odgovor na vprašaja v spodnji zbornici.
BYRNES 0 GRČIJI
Washington, 20. marca 1 j,.. 8 tiskovni konferenci je zuna-i* minister Byrnes na vprašanje *asu volitev v Grčiji, izjavil: K'ot prijatelje grškega naroda nas ‘■VMma, da dobi grški narod pred. ‘dvntiko vlado. Mnenja smo, da bi ^oglo obnovitveno delo, ki je tako , *>trebno za blaginjo. Grčije, zadovoljivo napredovati samo tedaj, (e grški narod svobodno izrazil ^ojo voljo pri volivnih skrinjicah i ko bo na oblasti vlada, ki si jo ' sam izbral. Zato bi bila vlada druženih držav zadovoljna, da bi ' ie v Grčiji svobodne in redne vo-' v najkrajšem času. Cas voli-zavisi seveda od odločitve grike ^de. Člani ameriške komisije, ki )Qdo prisostvovali grškim volitvam *Qt opazovalci, so zaključili skup-0 s svojimi britanskimi in fran.
tovariu pripravljalna dela a ho do 31. marca, ki je določen ^ grike volitve,, pr opravljeni izpolni svojo nalogo, Vlada Združenih .:*av se ne namerava vmešavati
prjfce zadeve».
*WA francoska
Ko(	Pariz, 20. marca
vioda rK>r°fa Reuter, je francoska novi	da bo glasovanje o
stavod	ki 1° sestavljajo v v-
rtiaia^nl skupSčini, najkesneje S.
' hitela je tudi odločila, da bo-l)rtrt,ne volitve 2. junija, ali Se jf ttTn časom.
IrPoroča agencija INS, je !tqn°ska vlada objavila, da bo O* veleposlanik v Washtng-et)0 Henry Bonnet zastopal Fronta a*0 sestanku Varnostnega sve-ki Z°V]iinciJe Združenih narodov, hc,.. Wi(el prihodnji teden v 10 *orku.
LONDON, 20. marca. —- Razpravo v britanski spodnji zbornici Je označevala zelo razgibana izmenjava mneni med poslanci. Razpravljali so o položaju v Grčiji in Mandžuriji.
Zastopnika zunanjega ministra, podtajnika McNella, Je vprašal neki poslanec, ali ni prepoved javnih političnih zborovanj, ki je v veljavi v Grčiji v dobi volivnega boja, v nesoglasju z demokratskimi načeli.
grčkem zakonu z dne 13. decembra 1943 so prepovedani vsi javni sestanki, ki niso v zaprtih ali ograjenih pr©-
.. Zaradi nemira v Grčiji menim, je zaključil podtajnik McNeil, da je ta varnostni ukrep umesten«.
Laburistični poslanec Zilliacus je vprašal, ali so ministru znane izjave grškega ministrskega predsednika, po katerih bi pomenila vrnitev kraljevine kot posledica teh volitev državljansko vojno in če se zaveda, da bi velik del svetovne javnosti imel za odgovorno britansko vlado za to, kar bi se moglo pripetiti. Na to poslančevo izjavo je odgovorila spodnja zbornica s soglasnim odločnim protestom.
Kot odgovor na drugo Zilliacusovo vprašanje, ki je obtoževalo desničarske teroriste, da vplivajo na grško policijo, j« podtajnik MacNeil izjavil, da katerega koli člana policije, ki je pristranski ali član nezakonitih organizacij, takoj izločijo i* policijske službe.
Na Zilliacusovo trditev, da so izključili i* policije pristaše političnega gibanja EAM, je podtajnik izjavil: «Moje vesti o tem so drugačen?«.
Podtajnik zunanjega ministrstva McNeil Je tudi javil spodnji zbornici, da je britanska vlada poslala sovjetskim oblastem 9. marca poslanico o položaju v Mandžuriji.
Poslanica govori o vesteh o odstranjevanju naprav ln strojev, ki so jth odpeljale sovjetske čete, preden so se začele umikati. Poslanica pravi, da po britanskem mnenju morajo sklepati o usodi Japonske imovine vsi zavezniki. Pripomni) j«, da sta po njegovih vesteh kitajska in ameriška vlada poslali Sovjetski zvezi podobni poslanici.
NAVDUŠEN SPREJEM PANDIT NEHRUJU
Singapur, 20. marca
Navduien sprejem so priredili Pandit Nehruju ob njegovem prihodu v Singapur, Tisoči ljudi so potrpežljivo čakali ob cesti, ki vodi k vladni palači, kjer ho Pandit Nehru gost admirala Mountbatte-ne, vrhovnega zavezniškega poveljnika na ! področju jugovzhodne Azije.
Ob prihodu so Bandit Nehruja pozdravili predsednik osrednje indijske zveze v Malaki, generalmajor B.E.H. Kimmiru, namestnik načelnika glavnega stana kot zastopnik admirala MovntPattena in predstavniki kitajskih In indonezijskih organizacij.
V govoru na shodu približno 6000 Indijcev, Kitajcev in Malezijcev, je zagovarjal zvezo azijskih držav, ne z napadalnimi nameni, ampak za svobodo vse Azije, Nehru je dejal, da se v vsej zgodovini Atije Kitajska in Indija nista nikoli borili med seboj — v kričečem nasprotju z vojskovanjem evropskih narodov.
sPrlSel bo dan, v katerem bo močna vsaka indijska roka, in ta roka se bo borila za svodobo Azije*.
Ob koncu govora je Nehru povabil k dveminutnemu molku v spomin Ustih, ki so wnrli za neodvisnost Indije. Nehru je govoril naj-prej v hiniustaniSčini, nato v angleščini.
Ko je govoril o kitajskem klubu na obedu v čast Nehruja, je vodja Kitajcev v prtkomorju Tan-kah-kee dejal: tUsoda 400 milijonov Indijcev zavisi od velikega in modrega vodstva Nehruja. Nehru »i samo velik evodja* indijskega naroda, ampak ena Izmed najvidnejših osebnosti sveta, in kot tak more imeti znaten delež pri kovanju uso. de človečanstvaz,
Delo v Londonu
London, 20. marea
Agencija e BBC* javlja, da so namestniki zunanjih ministrstev začasno odložili sestavljanje predloga mirovne pogodbe e Italijo, dokler ne bo komisija za razmejitev, ki je zdaj v Trstu, zaključila svojega dela.
Mirovna pogodba z Italijo ni še v ničemer popolna. Ni so še dosegli sporazuma o vojni odškodnini in razdelitvi italijanske vojne mornarice med zaveznike. Tudi vpralenje o bodočnosti italijanskih koloni) Se ni odločeno. S pripravo mirovne pogodbe z Bolgarijo Se niso pričeli.
BRITANSKO ODPOSLANSTVO Hi POTI T INDIJU
London, 20 marca Britanski mornariški minister sir A. Alexander je včeraj zjutraj ob aediri url odpotoval z letališča v Northoltu pri Londonu v Indijo. Druga dva člana britanskega zastopstva za Ihdijo. minister za Innom in i Ai)° PeU!1Ck Lawrence hi trgovin-
USTAVA s^ci minlster 8 r Stefford Cripps »ta
odpotovala nekaj ur pozneje
Britanske čete nSan.v 0,9101 ?V°J čas dosegle silo	S°
k-oš, zapuščajo v tedenskih razdoh! !‘h Dansko. Čete, ki so ostate?^ ek manj kot tisoč moš; v veliki so tehnične čet«, ki sodelu. r10 z danskimi oblastmi pri raz-'^Jfevanju morskih min in pri ‘h na letališčih.
*$DHJE vesti
vJeUL?vnl S0VJct in »ovjet so-Etiki.-!1 ,,ftr°dov sta izvolila za vrhovnega sovjeta •ARuhHi?6, zveze (predsednika kej , k®) Nikolaja ivernika, hMn J™®|da"i1 predsednik Ka-
rssss.
«dinl- j* P° padcu car-
SSSfiiSUr as
**tVrvhovni
J	Javil, da so
6e(e omahnile iz
razml^6 ^V*110 eang6un-tirSk maJhn,h od*Wv, Shi.iLr®gent oadčkof Da-os predlagal britan-
Bo-vo-
»*ynRn
ltv® v«.i bl Pre,oiH1> grške
U ^"aoJemu ministri' VSRj za petnajst dni.
Poljska ln dobave ustanove UNRRA
WASHINGTON, 30. marca. —Bela hiSa je objavila besedilo poslanic, ki sta si jih pred kratkim izmenjala predsednik Truman in predsednik začasne poljske vlade narodne zveze Boleslav Bierut o nameravanem zmanjšanju dobav ustanove UNRRA, posebno Uta, ki je namenjeno Poljski.
OPAZOVALCI V GBČUl
London, 20. marca Zavezniško odposlanstvo v Grčiji je javilo, da bo lahko popolnoma nadzorovalo volitve, ki bodo M. t. nu v Grčiji. Ko io preučili poročila opazovalcev v raznih delih dežele, so voaje delegacij izjavili, da organizacija zadovoljivo deluje.
Kanadska atomska tajnost
Predlog ameriškega senata o preučevanju in uporabi atomskega orožja
Tilo govori v Varšavi
Zven slovanskih držav ne izključuje prijateljstva z dragimi neslovanskimi narodi - Nedavno zmanjšanje pomoči ustanove UriKRA ograža prehrano dežele
Tito je preložil za dva dni
Bierut je dejal, da prihaja to obvestite v času, ko so rezerve v državi tako pičle, in da bo brez dobav ustanove UNRRA Poljska‘ prisiljena z nanjSati obroke kruha do skrajnosti: Zaradi tega je prosil predsednika Trumana, da zagotopt Poljski t sodelovanjem ustanove UNRRA in merodajnih meSanih organizacij popolno izvedbo minimalnega načrta dobav lita, ki Jih Poljaki cenijo na 500 tisoč ton in naj prepreči zmanjšati pomoč pod 350 tisoč ton, za katere so se sporazumeli z ustanovo UNRRA.
V svojem odgovoru je predsednik
Truman dejal: *Ne dvomim, da. upoštevate, da je ustanova UNRRA mednarodna organizacija m čeprav prispeva vlada Združenih drlav k skladu 72 odstotkov, je ne nadzoruje in nima namena nadzorovati uprave tega skladat.
«Generalni ravnatelj ustanove UNRRA mi je zagotovil, da lo storil vse potrebno, da zagotovi zadostno dobavo ln zadovolji potrebe vseh drlav, ki so odvisne od pomoči ustanove UNRRA, toda Ugledi so zelo kritični, da bodo dobave nedvomno pod višino, ki imo jo vsi želeli doseči*.
Perzija vložila priziv
pri Varnostnem sveta
usJSSSZSbZSStz 53WM8S Z
Pisniku agencije Reuter, da so predložili tajništvu Združenih
narodov protest perzijske viaae o delovanju sovjetake vojske
v Perziji.
Na predvečer usodnega dneva jo predstavnik perzilsketra poslaništva v Washingtonu jasno povedal, da bodo v naikrai-šem času predložili takšen protest ustanovi Združenih narodov.
Glavni tajnik organizacije Zdm ‘
Ženih narodov Trygv« Lie je 'sdal sinoči sporočilo, v katerem pravi, da je prezljske vlada vložila protest, tako zaradi prisotnosti sovjetskih čet v Perziji, kar Je v nasprotju s tristransko pogodbo, kakor tudi zaradi toga, ker ze sovjetske oblasti vmešavajo s pomočjo svojih agentov, uradnikov ln oboroženih »U v perzijske notranje zadeve.
Lie j« predal predsedniku Var.
četnega, 6Veta pismo perzijskega
sein °*'*nlka v Wwhlngtonu Hu-a	v	katerem pravi: «Per.
Jele ®rWtja PažnJi Varnostnega m tk.t^!3Drot6tvo s Sovjetsko zve-
S SJSE.ISS«*«'««•
“‘O nevarno za obdržanje miru in mednaroang vllrnostl To
naspi je je nastalo zaradi novih razvojev, ki so nastali, pot,* ko je Varnostni svet odobril 30 januar ja predlog, ki zadeva predhodno nasprotje med Perzijo in. Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je Zadržala svoje čete na Iranskem področju tudi po 2. marcu, kar je v nasprotju s členom 8. tristranske zavezniške pogodbe od 29. januarja 1942.
Razen tega z» Sovjetska zveza vmešava v notranje zadeve Perzije s pomočjo svojih agentov, uradnikov in sovjetskih oboroženih sil. To pomeni kršitev omenjene po. godbe kakor tudi teheranske izjave ln listine Združenih narodov. Ta. kojžnja in dobra rešitev tega na-sprotatva s strani Varnostnega sve-ta je največje važnosti za zagotovitev, dobrih odnošajev s Sovjetsko zvezo, ki jih hoče Perzija ohraniti kot suverena in neodvisna dr-
žava. Iran hoče ohraniti to tudi zaradi dosege namenov ln načel, ka. tere so se zavezali spoštovati člani Liejcvo poročilo nadaljuje: «Lie je podal to sporoči precl9Uvn1. kom članov Varnostnega *veta preko njihovih diplomate kih odpoalan-stev v Washingtonu. Perzijska zahteva j» še na začasnem dnev. nem redu ln Jo bodo predložni Varnostnemu svetu na njegovi prvi seji, ki bo 24. marca v New Torku.
VATIKANSKO POROČILO 0 DN1JATSKI CERKVI
London. 20. marca Vatikanska rad‘jska postaja Je objavila izjavo o sovjetskem poročilu, da se Je unijatska cerkev zahodne Ukrajine odcepili od katoliške cerkve in se priključila ruski pravoslavni cerkvi.
Vatikanska izjava pravi, da je v navedenem sinodu, ki Je izrekel cd-cepitev, samo nekaj duhovnikov — odpadnikov, da so oblasti aretirale škofe treh škofij, kjer Je najmočnejša unijataka cerkev, da so nrepo-ve^all večjemu delu duhovnikov izvajati verske obrede ln Je cerkev na splošno podvržena preganjanju ecv.vtekih oblasti. Pripadniki uni-jatske cerkve so večinoma Poljaki, ki so živeli v delih Poljske, ki jih je zasedla Sovjetska zveza.
Med rfvlco ln Veliko Britanijo ao podpisali sporazum, e katerem zo določili teoaj švicarskega franka na 17.38 v odnosu do ztvrlinga.
PRITOŽBE KITAJSKIH KOMUNISTOV
CUNGKINO, 20. marca. - Vodja kitajskih komunistov general Chou Zn Lai je izrazil na tiskovni konferenci svoje nezadovoljstvo zaradi izjavil, da se je skulal izvršilnega odbora Kuomintanga ter med drugim izjavil, da st je skuial izogniti nalogi ureditve važnih vprašanj kot n. pr. preustroja vlade,
General je nadalje poudaril nasprotje med poročilom, ki ga je predložil namestnik vojnega mini. stra osrednji vlade general Lin TVei ljudskemu posvetovalnemu svetu in poročilom osrednjega izvršilnega odbora. Po zadnjem po-očilu bodo morali kitajsko vojsko zrnati/-Sati na »0 divizij ali 3 milijone 400 tisoč moš. v poročilu pa, ki so ga predložili posvetovalnemu svetu so izjavili, da bo celotno Število vojske 1 milijon 800 tisoč mož.
Poudaril je tudi, da ni dala osrednja vlada še nobenega odgovora na predloge generala Marshalla, *i to jih sprejeli komunisti, da bi poslali vojaSke edinioe v severnovzhod-ne pokrajin«, da bi prenehale sovražnosti.
“Sv SUH1
Rim, 20, marca
«Ansa» poroda, da j« prispel v Cazerto po svojem oblaku v Lon. donu poljski general Anders, poveljnik drugega poljskega zbora v Italiji. Zadržal ze je na enournem razgovoru e generalom WH-liamom ^ D. Morganom, vrhovnim zavezniškim poveljnikom sredo-zemekega področja ter Je nato od-potoval nezedei evojega poveljstva
Radio »National* j« poročal, da bo ustanova UNRRA ta teden poslala v Evropo 170.000 vrsč kave la mola, ki ga je kupila v BrazUu.
CHURCHILL 0 TERMITIH
New York. 30- marca.
V svojem govoru na kolumbijskem vseučilišču je Winston Chur-ohill med drugim dejal: «v mojem srcu ni sovraštva do nobenega velikega plamena, ki prebiva na zemlji.
eDoseči moramo, da bo svet pro-strarpjli, naprednejši in bogatejši u vseh ozirih pod vodstvom in oblastjo evetovne organizacije, ki naj
(BEOGRAD, 20. marca. — Maršal »voj obisk v Prago.
Varšavska radijska postaja javlja, da so zaključili 20-letno prijateljsko pogodbo med Poljsko m Jugoslavijo, ki Jo je podpisal maraal Tito e>b svojem obisku v Varšavi. Na tiskovni konferenci so vpražall Tita, če se pripravlja blok slovanskih narodov. Prijateljska pogodba in medsebojna pomoč s Poljsko, kakor tudi s Sovjetsko zvezo, na noben način na ovira sklenitve enakih pogodb tudi z neslovanskimi narodi, ker so te pogodbe obrambnega značaja.
Sovjetska agencija »Tas* porota, da je na tiskovni konferenci, ki jo ja imel v Varšavi, jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito odgovoril na številna vprašanja o jugoslovanskem notranjem zunanjem položaju za časa vojne in sedaj.
Zaveznlika pomoč jugoslovanskim partizanom
Ko je govoril o bojih jugoslovan. gkih partizanov proti nacistom,
Italijanom ln drugim napadalcem, je Tito dejal, da so dali zavezniki pred septembrom 1943 partizanom samo moralno oporo. Do tedaj niso prejeli jugoslovanski partizani od zaveznikov niti enega strelnega orožja niti ene granate ter so se morali posluževati samo orožja, ki so ga zaplenili sovražniku.
Orožje, ki ga je dobavljala Velika Britanija, ja pripomnil Tito, ni prišlo v roke partizanom, ampak sovražnikom.
Kljub temu so se Jugoslovanski partizani boril) junaško In uspešno proti Italijanom, Nemcem, Madžarom, bolgarskim fašističnim silam in prot) tolpam Mihajlovlčevlh,
Nedičevih da Paveličevih izdajalcev.
Tito pa j* priznal veliko pomoč, ki jo je nudila Rdeča armada pr-osvoboditvi države izpod nacističnih okupatorjev.
Sovjetska zveza se nadalje po-ni&S« jugoslovanskemu narodu.
Posebno trgovska pogodba, ki sta Jo sklenili obe državi, zelo pomaga Jugoslaviji pri težkočah obnove.
PomoC ustanove UNRRA
Maršal Tito Je tudi poudaril važno pomoč, ki jo nudi Jugoslaviji UNRRA, dodal je pa. da se Je ta pomoč pred kratkim zmanjšala, kar bo znatno vplivalo na prehrano prebivalstva Dalmacije, Črne gore, Bosne ter drugih pokrajin, ki jih je vojna uničila.
V odgovor na vprašanje o znesku in pogojih reparacij je maršal Tito dejal, da čeprav so že določili znesek reparacij za škodo, ki jo je povzročil sovražnik, vendar ni jugoslovanski narod doslej prejel nlT ti enega dolarja niti ene industrijske naprave, ki Jih morajo izročiti Jugoslaviji.
Ko so obravnavali vprašanje izročitve vojnih zločincev Jugosla-v*jli je Tito poudaril, da niso še Izročili jugoslovanski vladi enega izmed najpodlejšlh Quisllngov Jugoslavije, to je Paveliča-
OTTAWA, 20. marca — Preiskovalna komisija zaradi odkritja tajnosti o atomski sili sovjetskim zastopnikom v Kanadi je izdala drugo poročilo o uspehih svojega dela. V tem poročilu so objavili imena štirih oseb, ki so zapletene v to vohunsko afero.
Prvi je profesor dr, Rayraond Boyer, asistent na kemičnem! zavodu vseučilišča McCill. ki je že od leta 1944 zaposlen pri tajnih razi skovanjlh o razstrelivu RDX.
Drugi je Harold Gerson, ki je bil zaposlen od leta 1941 do 1944 pri «Allied‘ War Supplies Ltd.», ki Je Imel nalogo, da vodi gTaditev naprav za proizvodnjo kemičnih streliv.
Tretji Je poveljnik letalske skupine Matt Simons Night ngale, ki je bil zaposlen pri zračnih zvezah med vzhodno in zahodno kanadsko obalo ter na letališču Dogauderju.
Četrti je Poljak dr. Davie Sugar, ki je bil med leti 1941 in 1944 usluž-ben pri ustanovi «Research Enterprises Ltd.» v Torontu in se je ba-
vil z znanstvenimi raziskovanji o radarju. Kasneje se Je pridružil delu pri mornariški znanstveni ustanovi za raziskovanje naprav za opazovanje podmornic.*
Preiskovalna komisija ni mogla Izdati imen ostalih aretiranih ali osumljenih oseb, ker bl to otežko* čilo nadaljnjo preiskavo. Večji del poročil, ki so Jih izdali vohunom tuje velesile, je sestavil dr. Bojrer. Dokaz za to so listine, ki jih je predal kanadskim oblaetem radiotelegrafist sovjetskega poslaništva v Ottawi, Gušenko.
Ker je položil kavcijo v znesku 2.500 kanadskih dolarjev, so izpustili na začasno ;>vobodo komunističnega poslanca Freda Roseja. Prav tako so pustili na svobodo proti varščini obtoženega profesorja Boyerja-
Mackenzle King o preiskavi
Kanadski ministrski predsednik Mackenzle K.ng je pred polno »edeno spodnjo zbornico izjavil, da je vohunstvo tako strašna zadeva, kot je že ne poro* zgodovina Kanade.
Mackenzle King Je »poročil, da je Igor GuJenko, član urada *a šifriranje pri sovjetskem poslaništvu v Ottawl, javil kanadskim oblastem, da se Sovjetska »veza poelu-žuje Kanade kot oporišča za vohunstvo proti Združenim državam in Veliki Britaniji ter da je v Kanadi začela organizirati peto kolono. Gušenko je Izjavil, da je pod vplivom življenja v Kanadi, zaradi doživetja svobodnih volitev in. pomoči, katero je Kanada nudila sovjetskim narodom, čutil dolžnost do kanadskega prav tako kot do sovjetskih narodov, da razkrije dejstva, za katera Je vedel.
Gušenko je predal kanadskim oblastem listine, ki Jih je vzel iz blagajn na sovjetskem poslaništvu Njegovo poročilo pred preiskovalno komisijo je odkrilo resnost položaja, katerega posledice »o nepredvidene. Poročilo je razkrilo, da zastopniki sovjetskega poela-
ZAPISKI
J
obvaruje preprostega delavca lnjao preprosto hiSo t) vseh deželah pred n'^va P° navodilih iz Moskve or-noulml strahotami in tiranstvom, sanizirali vohunsko mrežo, da bi
Pri tem bo imela vso mogočo podporo moralnih in gmotnih bogastev, ki jih morata nuditi britanski Commonuiealth in britanski imperij. NaSa dva naroda bosta tako napredovala, ne da bi skuSala pri tem podjarmiti druge in doseči gmotnih koristi ali dobičkov. V skupnem napredovanju bomo lahko v sedanjih okoliščinah nudili človeštvu koristi, ki jih doslej noben narod ni imel*.
Churchill je nato omenil učenje angleškega jezika in je nadaljeval: «Važno je tudi učenje, zgodovine. Tudi naSl prijatelji komunisti bi se je morali učiti. Seznaniti bi se morali s čudovitimi sodobnimi preučevanji o življenju in nagonu termitov, kar jim ne bi nudilo samo mnogo pouka o preteklosti in življenju teh žuželk, temveč bi nudilo zelo pravilne napovedi o njihovi bodočnosti*.
Reuter tako obravnava Churchillov govor: ^Churchill je pozvročil veliko pozornost s svojim sklicevanjem na bele- mravlje, ki so znane pod imenom termiti■ Socialna organizacija teh žuželk je zelo važna, ker predstavljajo, kot razlaga znamenita ^Britanska enciklopedija,*, vzgled komunistične družbe, v kateri Izgine individualizem, da odstopi mesto skupni blaginji v takSni meri, kot je človeška družba Sc ni dosegla*.
Razni znani pisatelji kot Jullan Huxley in Maurice Maeterlinck so primerjali družbo termitov nekemu sviSjcmu organizmu*. Ko je Churchill omenil njihovo preteklost, je najbrie mislil na Huxleyje-t>o teorijo, da člani občestva termitov — delavci, vojaki l~ drugi sloji — čeprav delujejo kot različni deli iste življenjske skupnosti, izhajajo iz predhodnikov, ki so delovali kat enotni organizem.
Splovitev vodnega letala za zračno zvezo med Veliko Britanijo in Argentino. Slika nam kaže prvo Izmed Štirih letal Upa sShort Sun-derland*. ki so jih isdelale tovarne letat v Belfastu za argentinsko
IttUsko družbo tCompanta Argentina de Navigatlon Dodero*.
dobili tajne podatke od uradnikov kanadske vlad«.
»Nekateri b| mogoče mislili, da bomo morali prekiniti odnošaje s Sovjetsko »vezo tn zahtevati od sovjetskega poslaništva, da zapusti deželo. Upam, da ne bo nihče na uradnem mestu zavzel takšnega stališča*. Nadalje je izjavil, da pozna Stalina In Je prepričan, da ne bo šel mirno mimo tajnega delovanja sovjetskega poslaništva v Ottawi.
Na vprašanje voditelja opozicije Johna Brackena, zakaj ae Je tako dolgo obotavljal, da bl podal to poročilo, je Mackenzle King odgovoril, da bl bila velika napaka, če bi prezgodaj objavili podatke o preiskavi. Poslednja stvar bl b'la, da bi Kanada škodovala odnoča-jem med Združenimi narodi. Ca bl te podatke objavili pred »U med sestankom zunanjih ministrov v Londonu, da bl to lahko Imelo resne posledice. Niso smeli lareči nobene sodbe, dokler niso bile vse okoliščine znan«. Možno je, da »o se na sovjetskem poslan Stru dogajale stvari, za katere poslanik ni vedel.
Ob koncu svoje izjave Je dejal, da bo odpotoval v tVasMngton ln v London, da obvesti tamkajšnja vlade o atomskem vohunstvu.
Amorllk* omejitve preučevan)a atomskega orožja
Odbor ameriškega senata, katerega naloga je nadzorovati atomsko silo, je odobril predlog senatorja MacMahona, po katerem bodo edi-nice ameriške vojske smele izdelovati atomske bombe samo z dovolj«, njem senatne komisije ln predsednika Združenih držav.
Nadalje smejo vojaške ustanove raziskovati atomsko orožje v labo-ratorijih, toda ga ne smejo izdelo. vati brez posebnega dovoljenja. Odbor za nadzorstvo atomske sile bo cam nadzoroval izdelavo atomskega orožja. Vojaki bo odbor dobavil orožje samo s pristankom predsednika Združenih držav.
Senatni odbor predlaga tudi prepoved dobave radioaktivnih snovi katere koli vrste tuji vladi »Ji osebi. Dovoljen Je samo izvoz postranskih proizvodov za zdravstvene svrhe.
Amerliki vojni minister Patter-son je izjavil, da Je treba podredi, ti atomsko silo medfifl rodnemu nadzorstvu pod pogojem, da se vsi odpovedo uporabi atomske sile v vojne namene. Vendar Je pristavil, da bo ostalo atomsko orožje vprašanje ameriške narodne oborožitve, dokler Američani ne bodo prepričani, da so isvedll potrebne mednarodne sporazume aa zagotovitev miruu .l.
Šestnajst kilometrov od Jogja-karte »mo v neki bivši »ladkorni tvornici obiskali taborišče aa nizozemske in evrazijske žen« ter otroke. Štirideset Nizosemk Je bilo v internacij! ves čas japonske okupacije; ostalih 200 «o bile Evra-sljke, ki so jih intern rali od B. januarja letošnjega leta dalje, oči-vldno zaradi tega, ker bl jih prebivalstvo, ki je bilo razkačeno zaradi nizozemskih »izpadov*, lahko napadlo. Intern Iranke so izjavljale, da dobro skrbijo zanje — res so tudi v redu lzgledale — in da so Indonezijci »simpatični*. Krsne-je Je republikanski govornik Izrazil pripravljenost, da pošlje te žene Jn otroke skupaj s 13.000 ostalimi, ki so Se v njihovih rokah, čimprej v britansko področje, Izjavil pa Je, da j« prevozno vprašan je In varnost potovanja prepeljavo zavrlo.
Ce te »talke* res potrebujejo za&Čito pred prebivalstvom, ali P» ne, Je odprto vprašanje; res pa je, da položaj v nekaterih področjh ni urejen. Britanske patrulje, ki so v službi "a glavnih cestah, ki vodijo v notranjost otoka, ceste de-šive napade oboroženih tolp. Preiskave dostikrat odkrijejo skr-vališča orožja. Številne na samem ležeče hiše so oplenili. Poročajo o primerih, ko so v kanalih in rekah našli osakačtna trupla Nizozemcev. Kratko rečeno, ao znaki ispadov, ki običajno »pet ml ja Jo ljudske vstaje. Tudi nizozemske ln ambonetijak« čete niso brez vsake krivdo.
So dokasl, da se politični položaj na Javi v sadnjih treh m*se-oih ni poslabšal. Nsd večjim delom otoka vzdržuje »republika* neke vrste začetniške uprava Ima ogrodje vlade v obliki »ministrstev*, ki jih večinoma upravlja neizkušena mladina in nekako upravlja javne posle: lelesnio«, policijo, vzgojo, elektriko ln vodne napeljave. Cestnega transporta med posameznimi mest* ni; vlaki 'mejo zamude in lokomotiv« kurijo z dragocenim tikovim lesom, namesto s premogom, ki ga običajno dobvajo s Sumatre. Obrt ln trgovina »ta preetall. Poljedelstvo vnovoujs svoj* prtHsvode lahko le krajevno. Ladij ni, V otoški dešeli, kakršna Je Vžhodna Indija, Je važnost trgovinskega brodovja in memarioe sa preprečevanje piratstva sama po sebi umevna. Na-conaiist' nimajo alti ene niti druge.
Jasno je, da so gospodarsko bodočnost otoka dali v najem nepo-mlrljivosti. Do lakote ne bo prišlo Java prideluje dovolj hrane za svojih 48.000.000 prebivalcev; pred vojno J« zamotan sistem mednarodna izmenjav« zagotovil razdelitev bran« v področja, ki so prois-vajala gumš, klala, kopro, manll-sko konopljo ln tobak. Tega blaga že leta ln leta niso Izvažali; verjetno Je, da so gojitelji namesto tega pridelovali živilske predmete. Ne morejo pa seveda pridelovati blaga za prodajo (n gospodinjskih predmetov. Nedvomno J«, da J« šiv-ljenjska raven padla.
Zmeraj Indonezijski voditelji kot dr. Sjahrlr ln dr. Sjarlfuddbi, vidijo, da je narodno gospodarstvo odvisno od tujega kapitala, opreme ln tehničnih nasvetov. Nizozemske pomoči pa nočejo sprejeti na prejšnji »Izmozgalnl* osnovi. Vztrajajo na tem, da J« dan rasnih prednosti mleli ln da morajo N>-zozOmci »prejeti vlogo partnerja v industriji, Indonezijcem pa morajo dopustiti, da vodijo sami zvejo politiko. V notranjih zadevah zo odstavili nizozemske in evrarfjske vodilne osebe ln druge uradnike. Novi uradniki so mladi in neizkušeni; mlado ln neizkušeno Je pa tudi vse nacionalistično gibanji. V primeru z enakim gibanjem v britanski Indiji je gotovo mladostno.
Človek lahko razume stališče N izozemcev, posebno tistih, ki so v Indiji naredili svojo kariero, do toga razvoja. Večinoma šiv« »kupno v taboriščih in nimajo kakih i zgledov, da b! ponovno zavzeli svoje prejšnj« položaj«. Velika večina čuti, da bl zadostoval že navaden strel s šlbrami, pa b| izbrani vso ta množico, mladinske gibanj«, »republikansko vlado* in vsa njena dela, Takšno gledanje pa s« ne ozira na dejstvo, da ao sto tisoči Indonezijcev oborožen, z japonskim orodjem ln da »o s« več mesecev vetball.
Vsakdo, ki »o mu pri areu ko-rlztl obeh strank upa, da se bedo zbrali za konferenčno mizo ln ur(-d H svoje razlike. Ko so Nlsosem. el 15 novembra stavili avoj« predlog«, ni prišlo do nikakih razgovorov. Tokrat pa imajo Indonaaij-cl priliko, da razmUl jo o novih in bolj liberalnih predlogih. C« ze bo izkazalo, da Je med dvema gfc. dznjima prepad, bo morala priti zadeva pred višje »od šče, toda to bi pomenilo nepotrebno podaljševanje javanske agonij«.

Stiau 2
GLAS ZAVEZNIKOV
20. marca 194
J
Kaj so termiti
Sovražniki vsega - Poenoteno življenje jim je odvzelo individualnost
V tropskih ln deloma tudi zmer-nctopllh pokrajinah Sivi vrata družabnega mrčesa, ki se pojavlja pod raznimi oblikami in predstavlja do neke mer« celo znanstvenikom precejšnjo uganko. Dve vrsti sta tudi v Evropi. Ta vrsta mrčesa ne ljubi svetlobe, marveč se večinoma skriva v temi, v svojih nenavadno tehnično dobro zgrajenih podzemnih in nadzemnih bivališčih. To so termiti, ki žive v velikih skupinah, uničujejo vsakovrstno rastlinstvo in povzročajo neizmerno škodo s tem, da prihajajo navskriž s civilizacijo ter onemogočajo človeku njegove navade ter napredek.
Neštetokrat se Je že dogodilo, da et napadli v velikih skupinah velika področja ln jih popolnoma uničili. Nevami niso samo rastlinstvu; z orožjem, ki ga imajo zlasti njihove posebne vrste, napadajo in uničujejo vse, kar srečajo na svoji poti. Živali, človek, stavbe, vse postane plen njihove nenasitnosti. Edino, kar se Jim lahko upre, so rudnine.
Njihovo posebno življenje v velikih skupinah, kjer ima vsak termit svojo posebno nalogo, jih je sčasoma tudi telesno preoblikovalo ln prilagodilo posebnim nalogam. Medtem ko poznamo pri mravljah ln čebelah, ki enako žive družabno življenje, le nekaj vrst posameznih živalic, ki žive v posebnem gnezdu, poznamo pri termitih neprimerno več vrst:
a)	rodovitni razred z velikimi perutmi (kraljevski pari, iz katerih izhajajo potem vse nadaljnje vrste);
b)	rodovttnl razred s kratkimi perutmi (moškega In ženskega spola, kt se množijo tako kot prva vrsta, a ne zapuščajo pri oplojevanju gnezda);
c)	rodovitni razred brez peruti (žive samo v obliki ličink ln so obsojeni na stalno življenje pod zemljo);
d)	delavci (nerodovitni razred, po številu najmočnejši, brez peruti, po telesu podoben razredu vojakov), Imajo majhne a močne čeljusti, s katerimi lahko uničijo vsako tvarino razen mineralne; so moškega in Zenskega, a nerazvitega spola, vedno slepi, ki ob belem dnevu na površini zemlje uničujejo vse, kar Jim je napoti in s tem skrbijo za hrano vseh drugih, posebno pa za kraljevske pare, vzgajajo mlade, vzdržujejo fci čistijo gnezdo Itd.)
«) vojaki (Imajo veliko glavo ln so najbolj specializiran razred; njihova glavna naloga Je obramba gnezda in nadziranje delavcev. Peruti nimajo, so popolnoma slepi ln as pojavljajo v dveh oblikah: s čeljustmi, kar Je najboljše sredstvo za obrambo in napad ter v drugi obliki z rogom, ki Ima posebno odprtino, Iz katere spušča vojak jed-
ko tekočino, s katero uničuje sovražnika. Vojak si ne more sam oskrbovati živeža.)
Gnezda so zelo različna. Gradijo Jih bodisi v trhlih stoječih ali padlih drevesih ali pa si iz prežvečenega lesa, pomešanega s slino, grade silno močne stavbe, ki so trše od cen-en ta. Včasi dosegajo višino do več rrietrov in so podobne nekakšnemu skalovju.
Organizacija njihove družbe je zelo zapletena. V njej imamo običajno razred kraljevskih porov, delavcev in vojakov. Kakšen izmed slednjih lahko tudi manjka. Ce manjka eden izmed obeh omenjenih razredov, prevzame njegove naloge drugi razred. Kraljevski par vedno straži kraljevska straža, ki Je sestavljena iz posebno velikih vojakov, ki skrbe za obilno hrano, kraljevskega para nešteto majhnih vojakov, ki skrbe za bil.no hrano, red ln čistočo.*
Kadar pogine ves kraljevski par ali eden izmed njih, imajo termiti v ta namen že prej pripravljene naslednike, takozvane blede kraljice.
Kot vsaka družabna edinlca, poznajo tudi termiti zajedalce, k; žive na njihov račun. Te zajedalce bodisi dobro sprejemajo, ali pa jih le tolerirajo. Sovražniki termitov so zelo številni. Se številnejši postanejo njihovi sovražniki takrat, ko termiti rojijo, največji njihovi sovražniki pa so enako organizirane mravlje, ki pa jih nikoli ne morejo popolnoma uničiti, ker imajo termiti dobro organizirano obrambo in se poleg tega silno hitre • množijo.
Najboljša obramba proti termitom je izolacija tistega, kar najrajši napadajo.
Termiti so značilen primer Igre narave, ki je ustvarila to družabno eclnlco. Verjetno je, da je bila začetna oblika njihovega nastanka cr.ostavnejasa.
Takrat se še niso delili v toliko razredov in niso poznali toliko zunanjih specializiranih oblik. Posebno skupno življenje pa je lz spo. črtka Individualnih oblik posameznih žuželk ustvarilo posebnim potrebam prilagojene žuželke, izmed katerih ima vsaka svoj ostro začrtani delokrog, v katerem se lahko giblje ln posebne naloge, katere mora opravljati. Večina so slepe. Postale so del skupnega mehanizma, izgubile »o individualnost, podrejene so skupnosti, katero vodijo le nekateri, predvsem vodilni sloj kraljic in vojakov. Ker imajo mnogo sovražnikov in ker niso številne, jih je narava obdarila z napadalnostjo ter jih postopoma izoblikovala v takšne oblike, v kakršnih se nam kažejo.
Razprava v Ntirnbergu.
Nemčija ni nameravala
napasti Združenih držav
NUmberg, 20. marca Ko je Goering odgovoril na vpra-anje Rlbbentrapovega branilca, :t je vprašal, v koliko so bili nje-rovemu varovancu znani Hitlerje-*i vojaški načrti, Je izjavil, da so •edell von Ribbentrop ln ostali 'leokl voditelji samo v toliko za ije, v kolikor bi morali prispevati : uresničenju teh načrtov. Goring e nato Izjavil, da Nemčija ni lme-a nikoli namena napasti Združe. lih držav. «Med Nemčijo ln Arne-iko je 6000 kilometrov morja in lemško brodovje je bilo tako najhno, da ni moglo alti misliti ia napad na Združene države.*
Ko so braniteljski zbori zaključili lasllševanja, so zavezniški tožitclj-kl zbori začeli z ugovori. Vodja imeriškega tožiteljskega zbora rackson Je Izjavil, da je Goring edina živa priča, ki lahko pove, taterl so bili resnični cilji navtične stranke - in poslovanje tiktatorskega režima.* «V1 in vaši ovariši*, tako Je nadaljeval Jack-on, ko se je obrnil so obtožence, ali ate Se od pričetka ustanovitve tranke namenili uničiti We!mar-ko republiko?* Goring je s peno-om ln brez obotavljenja odgovori «fo Je bil naš trdni namen.* Jackson: «In ali ste takoj, ko ste irlšlt na oblast popolnoma odpra-1H parlamentarno vlado v Nemr :iji?» Gbring: «Ta vlada ni bila -eč potrebna. Pripomniti moram, la smo bili mi najbolj močna stran-:a, tffdi v parlamentarnem smislu. sarlament Je izgubil ugled, ker so >stale stranke razpustili.* Jackson: «Vi niste verjeli v režl-ne, v katerih bi bilo vse ljudstvo »stopano ter niste dovolili oblike rtade, v kateri bi bila ljudska volja zražena po zastopnikih, ki bi Jih Judstvo svobodno izvolilo.* Goring: (Ni tako. Od časa do časa smo lozvali ljudstvo, da Izrazi svoje nnenje, čeprav smo to storili a jomočjo sistema, ki nl bil enak Istemu, ki ga Je Nemčija prej mela in ki Je bil ravno tako razli-Sen od sistema v ostalih državah.* rDemokracija je uničila Nemčijo, »ko Je nadaljeval Goring, in aa-no z močno diktaturo je bilo mo-joče vzpostaviti red.»
Ko so nato vprašali, če je Imela itranka posebno organizacijo za izvrševanje naailstev, ki ao bila pc-krtma tistim, ki so sledila Roehrno-vemu udaru, je Goring prevzetno odgovoril: »S tem Je isto kot v drugih državah:	tajna alužba ali
IZ SLOVENIJE
kakor to hočete Imenovati. Gestapo je Izvedel ukaze za zaščito države.*
Posebni «Reuterjev» dopisnik poroča iz Niirnberga, da je Goring Izjavil zavezniškemu tožiteljskemu zboru, da ne dvomi v Hitlerjevo smrt. Dodal je, da »domneva* V smrt bivšega podfiihrerja Martina Bormanna — ubežnika, za katerega domnevajo, da se je odstranil iz bunkerja kanclerske palače, kjer Ja prebil svoje zadnje ure Hitler, ko so se bližali Sovjeti.
Goering je nato Izjavil, da je vedel januarja 1948, da je vojna izgubljena, ko so Sovjeti napadli na Odri in ko se je ofenziva na Arde-nih razblinila. Upal je, da bodo mogli Nemci držati svoje položaje toliko časa, da bi izgotovili novo orožje v taksnih množinah, da bi zlomili zavezniško letalstvo.
Jackson je dejal obtožencu, naj govori o napadih z letečimi bombami; kar se je godilo leta 1945. Goering: »Na vso srečo smo takrat r.ašll orožje, katerega smo mislili uporabljati, dokler ne bi bili zmožni reorganizirati svojih vrst. Kot vojak moram samo obžalovati, da ni imel Reich zadostnega števila »V* 1» in «V 2», ker Je bilo to edino sredstvo za malenkostno izboljšanje položaja*.
Jackson je prešel nato na Hitlerjevo oporoko, ki jo je napisal, ko Je leta 1945 predal Doenitzu predsedstvo Reicha. V tej oporoki — je dejal Jackson — Je trdil Hitler: »Neizmerno zlo sta storila Goering in Himmler naši državi, ko sta vodila tajna pogajanja s sovražnikom ln sta računala, da se bosta nezakonito polastila oblasti*. »Reči morem samo — j« dejal Goering — da nisva niti jaz niti Himmler kaj podobnega storila in da nisva nikoli izdala Hitlerja. Globoko obžalujem zmoto ln globoko me je užalilo, da Je Fuehrer mogel misliti, da sem mu mogel biti v zadnji url nezvest. To pomoto Je treba pripisati dejstvu, da je podal Bormann Fuehrerju nejasno slike položaja.
ŽETVE EKSPLOZIJE V BERLINU
London, 20. marca
Pri sobotni eksploziji v berlinski policijski vojašnici je bilo ranjenih 300 oseb; med njimi sta dve mrtvi. Med ranjenci Je 140 stražnikov. Sta«je dvajsetih je.težko.
V	okviru Prešernovega tedna So
slovenski upodabljajoči umetniki priredili umetniške razstave v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, Kočevju, Novem mestu in Črnomlju. Razstavili so 837 umetniških del, ki sl jih je ogledalo okoli 15.000 ljudi.
V	Gornji Radgoni so ustanovili ljudsko univerzo. Na sporedu bodo predavanja z zgodovinskega, prirodoslovnega, zemljepisnega In slovstvenega področja. Vsa predavanja bodo poljudna, strokovno nadzorovana in nazorsko progresivna.
V	radgonskem okraju so priredili knjižničarski tečaj za knjižničarje okrajnih knjižnic. Tečajnikom so predavatelji prikazali praktično tlelo v knjižnici, lastnosti dobrega knjižničarja, izbor knjig in odnos knjižnic do ljudstva.
Delavci in nameščene* dveh velj-sklh tovarn so s prostovoljnim delom pomagali pri Izgradnji Zgornje Savinjske doline in kozjanskega okraja ter so prispevali k obnovitvenim delom 141.346 din.
Tehnično vodstvo in delavci železarne v Štorah ob Južni železnici so se z vso vnemo lotili očiščevalnih in obnovitvenih del, s katerimi so usposobili tovarno, katero so Neme; deloma porušili in deloma irropali, za ponovno obratovanje. Največ truda ln dela Je zahtevala valjarna ln tudi peč v martlnarni je bila skoraj popolnoma neuporabna. Pri obnovi tovarne ima vodja podjetja inž. Černivec največ zaslug.
Mariborsko gledališče sl je v okviru prvomajskega tekmovanja zastavilo tudi to nalogo, da bo z gostovanji v tovarnah kulturno dvignilo delavstvo. Najprej so člani gledališča obiskali delavstvo tovarne 6rllh, kjer so predvajali pevske, recitacijske in razne druge točke. Delavci so izrazili željo, naj bi bilo takšnih predstav čim več.
»Ljudska pravica* piše, kako težak ln zapleten boj mora voditi na gospodarskem področju sedanja ljudska oblast. Sovražnike ljudskih koristi je včasi zelo težko odkriti, ker znajo najti celo podporo pri ljudstvu ln pri samih oblasteh. Za primer navaja električni obrat \ Šoštanju, ki ga je zaradi smoterno-stl in štednje vodstvo Državnih elektrarn Slovenije ukinilo. Toda takoj so začele deževati resolucije okrajnih odborov, naj obrat znova odprejo ln postavijo za obratovodjo tehnika Kranjca. Isto so zahtevali ljudje na množičnih sestankih. Tehnik Kranjec si je znal pridobiti naklonjenost ljudstva s tem, da je ljudem obljubljal elektriko in jo tudi napeljaval z materialom, kt so ga odvijali z opuščenega daljnovo-da- Da je nekaj kmetskih hiš dobilo elektriko, so porabili 10 km žice, in to pri tako občutnem pomanjkanju električnega materiala. Po njegovi zaslugi so kmetje zelo poceni prišli do luči s tem, da je Kranjec kljub temu, da so Imeli že dinarsko valuto, računal monter-sko delo v markah, tako da je kmeta stala monterska ura po 45 para, medtem ko so Istočasno Imeli delavci drugod po 15 din na uro. »Ljudska pravica* pravi, da je Kranjec tip škodljivca, ki ga ljudstvo še nl spregledalo; delal se je dobrotnika ljudstva, v resnici pa mu Je povzročil silno veliko . škodo; takšnih dobrotnikov ljudstva ljudska oblast ne bo trpela.
Dopisnik »Ljudske pravice* iz Celja piše, da je v času obnove tudi okrajni odbor OF za Celje napo. vedal ostalim odborom celjskega okrožja tekmovanje tudi v tem, kje bodo bolj redno plačevali davke. Vendar to tekmovanje nekaterim kar ne gre v glavo, kar dokazuje »Tovarna podpetnikov* v Riqisklh toplicah, ki je imela v preteklem letu 1,750.848 din prometa, a je Izjavila, da Je od tolikšnega prometa pripravljena plr-čati le 124 din dohodnine s zrajev-n'ml dokladami vred. Tako nizko ponujano akontacijo je krajevni ljudski odbor Lokovec celo potrdil Kot primerno- Dopisnik priporoča, naj Ima ljudstvo več razumevanja z& tekmovanje v plačevanju davkov, ljudski odbori pa naj se zavedajo svoje odgovornosti.
V;n.,
K ■ «
JULIJSKA KRAJINA
SPLOŠNI UKAZ ŠT. 45
Nadzorstvo nad prevažanjem blaga
TRST, 20. marca. — Ker je potrebno urediti in nadzirati pre-važnnje vsega blaga, ki ga uvažajo ali izvažajo iz tistega dela Julijske krajine, ki ga upravljajo zavezniške sile (zavezniško ozemlje), in sicer Iz tistega dela Julijske krajine alf Varij, ki ga upravlja jugoslovanska vlada (jugoslovansko ozemlje), j« polkovnik H. P. P. Robertson, namestnik višjega častnika za civilne zadeve ukazal:
jih uporabljali za prevoz, zaplenijo in zasežejo za Zavezniško vojaško upravo.
Člen I. — Dovoljene poti.
Prevažanje vsega blaga čez mej0 med zavezniškim ozemljem ln jugoslovanskim ozemljem (razmejitvena črta se tu navaja z besedo »meja*) v zavezniško ozemlje, ali Iz njega, bo omejeno na železniške proge, ki so zdaj v rabi ter na naslednje ceste, (ki se tu dalje navajajo kot »dovoljene poti*):
Poti 14, 15, 56 in 58; za puljsko okrožje pa tiste poti, ki jih določa puljski okrožni komisar.
Člen II. — Nadzorne poti.
Ob dovoljenih poteh bodo ustanovljene nadzorne točke na primernih krajih ln kolikor mogoče blizu meje ter na železniških postajah ali v glavnih železniških skladiščih, kakor bo pač bolj prikladno. Nobeno blago ne bo smelo ct* mejo, če ni šlo skozi nadzorno točko.
Člen III. — Uvozno, Izvozno ali
tranzitno dovoljenje.
Nobeno blago (razen tu navedenega), ne bo smelo skozi nadzorno tečko, če ga ne spremlja uvozno, izvozno ali tranzitno dovoljenje, (ki se tu dalje navaja kot »dovoljenje*).
Člen IV. — živila.
1)	Za uvoz vsakršnih živil, ki niso konzervirana v škatlah, na zavezniško ozemlje nl potrebno dovoljenje.
2)	Živila se smejo Izvažati samo * dovoljenjem.
Člen V. — Monopolskl izdelki.
Vsi monopolskl Izdelki go* na prepovedanem seznamu ln samo »Monopolio di Stato* v Trstu jih sme izvažati ali uvažati v ali lz zavezniškega ozemlja, potem ko Je za to dala dovoljenje Zavezniška vojaška uprava.
Člen. VI. — Pomorski promet.
Pomorski prevozi blaga med zavezniškim ozemljem ter jugoslovanskim ozemljem bodo še nadalje pod nadzorstvom ob pristaniških mejah, določenih s Kr. Odi. št. 1386 z dne 15. septembra 1922.
f.en AH. — Carina.
Od blaga, ki ga bodo prevažali čez mejo, na nadzornih točkah he bodo pobirali carine. Toda carinska uprava bo imela prepis vseh danih dovoljenj ter bo odgovorna za pobiranj« carine od vsega blaga jugoslovanskega ali tujega izvora na priznanih carinarnicah.
Člen Vni. — Prošnje za dovoljenja.
Prošnje za dovoljenja Je treba nasloviti na Zavezniško vojaško
upravo, ln sicer v skladu z navodili, ki bodo izdana kesneje.
Člen IX, — Kazni.
Kdor bo prekršil katero koli določbo tega ukaza, bo kriv prestopka in če ga bo Zavezniško vojaško sodišče spoznalo za krivega, bo kaznovan z Ječo ali globo ali obojim, kakor bo pač določilo sodišče; poleg take kazni pa sodišče lahko odredi, da izdelke ali material, ki predstavlja predmet prestopka ter prevozna sredstva, ki so
Člen X. — Veljavnost ukaza.
Ta ukaz bo stopil v veljavo 'na czemlju na dan, ko ga bom podpisal.
ft. P P. ROBERTSON,
polkovnik, nam. vib. čast. za civ, zadeve
Izbolfšaoje stanja ranjenega jug. (lastnika
Trst, 20. marca
Kot poročajo, je stanje jugoslovanskega majorja Cundra zadovoljivo; častnik je bil zadrt v petek zvečer na neki tržaški ulici z revol-verskiml streli ln Je thenotno v bolnišnici »Ospedale Maggioj-e*. Dali so mu nekaj enot penicilina in ravnatelj )>einlšnice Je Izjavil, da se stanje majorja Cundra počasi zboljša je.
ZDRAVSTVO
EPIDEMIJA KUGE V POKRAJINI INDIJE
«Reuter» poroča, da so krajevne oblasti iz Gawnpora sporočile, da je izbruhnila kuga v mestu, ki je eno najvažnejših tkalskih industrijskih središč v severni Indiji in Ima 250.000 prebivalcev. Kuga je prešla v epidemijo ln se še razširja. Do zdaj ao prijavili 273 primerov, med njimi 120 smrtnih,
ZDRAVSTVENI POLOŽAJ NA JAPONSKEM
Kot poroča japonska poročevaL na agencija «Kyodo», je na Japon skem troje bolezni, ki Jo trenotao tlačijo.
V nekaterih krajih države se širi epidemija črnih koz; to posebno na področju Kobe. Druga bolezen, ki dela skrbi, Je kapavica. Za pobijanje te bolezni so uvozili iz Združenih držav določeno količino penicilina. Tretja bolezen je srbečica, kateri se ne bodo mogli uspešno upirati, dokler ne bo na razpolago zadostnih količin mila ln zdravil.
35 tisoč nemških mio odstranjenih
Pri delu izgubilo življenje 20 mož
TRST, 20. marca. - V Julijski krajini še vedno nadaljujejo s č.&oenjem nemSkih minskih polj lh nevarnega vojnega razstreliva. Nevarno delo opravlja 130 mož edlniče za č,ščenje bomb in min; edinlca je del oddelka za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi.
D0 danes so odstranili 35 tisoč nemških min, 900 letalski bomb ln 300 ton drugega streliva. Pri tem delu je izgubilo življenje 20 mob, 12 je bilo ranjenih, od teh je eden zdaj popolnoma slep.
Domnevajo, da je mesto Trst oč.ščeno min; zdaj bodo začeli z delom na Opčinah. Se 7 km min je na področju od Trsta do. Tržiča ln na obali od Milj do Trsta. Z delom so začeli tudi na 4 km pod. ročju v Izoli Moroslnl. Najprej očistijo mine s plodne zemlje.
Edlnlco za čiščenje bomb m min so ustanovi!} po prihodu zaveznikov v Trst in to z 20 možmi, večinoma bivšega osebja UNPA. Poveljnik edinice, Emanuele Klatow-sky, ki je že več let delal z UNIPA, ima skušnje pri čiščenju bomb. Z edlnlco dela nemški višji narednik, ki je Imel dosti posla s polaganjem mtnakihpolj v Julijski krajini, Naj-večja sktb edinice pa so neoznačena minska polja. Zato so zaprosili prebivalstvo, da Jih obvesti o nahajališču kakršnih koli min, za katere vedo, da so jih položili Neme; in ki še niso obdane z žico ali označene.
Glavni stan edinice dobiva dnevno neva obvestila o mihškh poljih, piše dppisni^. Ko j^vč^J govoril s poveljnikom Klatovrsk.vm, je prišlo poročilo, da so mine v Boljunen, štiri in pol km oddaljene od carinarnice.
Možje edinice za čiščenje min so dvignili s pomočjo detektorjev, katere jim je dala britanska armada v Julijski krajini, vsakovrstne mine. Večkrat pa so uporabljali tudi metodo Iskanja min z bajonetom.
Imajo tudi japonski tip orodja za čiščenje min.
Pogumni angleški častnik
Ljudje, ki ne pazijo na bodečo žico in na table, ki svarijo pred minami, večkrat povzročajo, da je delo edinice za čiščenje bomb in min še bolj nevarno. Možje edinice so morali izvršiti več kot 50 nevarnih podvigov na minska polja, da so prenesli ranjene ali mrtve osebe. V občinskem gozdu med Rojanom in Opčino je bilo ubitih in ranjenih 15 ljudi in to zaradi tega, ker niso upoštevali Svaril.'
Na področju Miraman-a so odstranili okrog 10 tisoč min, od teh Jih je bilo Čez tisoč na področju grajske zemlje. Se vedno je nevarno hoditi po grajski zemlji, zaradi treh še neočiščenih polj, ki so na težkem terertu, Zaradi min na grajski zemlji je Izgubilo življenje sedem ljudi, od teh je bil en mož član edinice za čiščenje bomb in min. Osem in dvajset ljudi je bilo ranjenih.
Angleški častnik, poročnik G.. S. G. Nash, ki pripada Gloucester polku, je šel trikrat na minska polja, da bi rešil ranjene civiliste, ki so šil na vojaško področje okoli gradu Miramara.
Povojno stavbarstvo v Angliji
Dva sodelavca s sovražnikom
pred izrednim porotnim sodiščem
Včeraj so prepeljali v tržaški zapor Coroneo dr. Bruna Samba. Zagovarjati se bo moral zaradi raznih zloč nov pred izrednim porotnim sodiščem skupno z drugimi desetimi miličniki oboroženih sil fašistične republikanske stranke, od katerih so Štirje v zaporih, šestih pa So ni uspelo aretirati. Obtoženci so v Istri, Pulju in Trstu pospeševali vojaške operacije v korist Nemcev, odgovorni pa so tudi za pokolj mladih dvajsetletnikov, in sicer Bruna Coslovicha, VlrgUia Percssa in Stea Segalla; tl se niso hoteli prijaviti republikanski fašistični milici. Pokolj so jzvrSUl 27. marca 1944 v kraju Valle d’I-stria.
Popis tujcev
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. i ro.
Od 21. do 23. t. m. je na vrsti črka M.
Ta zločin Je kazniv s smrtno kaznijo. Poleg tega bodo morali odgovarjati zaradj umora Marije Me-dizzeve in Line Zacohinijeve, ki s° ju Nemci obdolžili, da sta se udeležili partizanskega kongresa na Trstenlku. Zločin so izvršili 28. marca 1944 v Stanzla dl Bruttia, *00 m daleč od bivališč obeh žrtev. Zdravnik kirurg Sambo se bo moral nadalje zagovarjati zaradi drugega sodelovanja z Nemci, ker j« Imel v Trstu mesto zveznega komisarja ln ravnatelja lista »Itali* Repubblicana*; s svojimi retoriča1-mi neumnostmi je podžigal fašist* k pokončavanju partizanov.
Pred dnevi so premestili iz beneških v tržaške zapore tudi odvetnika Alojzija Ruzziera, ki se bo moral zagovarjati zaradi sodelovanje z Nemci, ker je po 8. septembru 1943 kot Član triumvlrat® *n zvezni komisar v Trstu do decembra 1944 deloval v korist Nem®ev in fašatov ter bil pred Sambo® ravnatelj tednika »Italla Repubbll-cana*.
Obe razpravi bosta ločeni, ln sicer bo prva proti Ruzzieru, nato bo sledila proti Sambu ln ostali®
40 milijooov za popravila cest
Bližnji za e teli del
Oddelek za javna dela pri Zavesi niiki vojaški upravi je odbril 49 milijonov lir za popravila cest in trgov v Gorici in dodeljenih občinah.
Z deli bodo popravili pribliino IH km občinskih cest, povečini v središču mesta in opravili izredna popravljalna in vzdrževalna dela zaradi obrabe 224 km cestnega o-mrezja, izdelanega v macadamu.
Denar bodo porabili tako, da W odpadlo m milijonov za asfaltirav1 ceste in 25 milijonov za občinske * peskom posute ceste. Z delom ^ do začeli v najkrajien času; zdt0, slenih bo veliko Število delavcev za daljSo dobo. Po zaslugi Zavezitl Site vojaške uprave bodo ceste **! trgi v Gorici spet dobile svoje prti' vojno lice.
Komisija za č ščenje
V ponedeljek 25. t. m. bo pred Komisijo za čiščenje redni Javni narok proti naslednjim osebam: zdravniku kirurgu dr. Adrianu Bev.lac-qu, inž. arh. dr. Ferdinandu Visln-tlnu, Inž. Rudolfu Canzlanu, geometru Emilu Gardiolu, vsi iz ,Girice; živinozdravniku dr. Ubaldu Andrianu iz Gradiške.
r mm
Povojna obnova mest, ki so veliko trpela pri letalskih napadih na Veliko Britanijo, j: predmet Hvahnega razpravljanja pri pripravah v Veliki Britaniji. Slika nam kale primer velikega ljudskega zabavišča v znanem obmorskem letovišču Blackpool v jugosahodni Angliji, katerega obiskujejo vsako leto tisoči mestnega prebivalstva.
Stekla za okna
Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da Je Industrijska zadruga severne Italije določila za goričko področje večjo količino svetlega prozornega stekla za okna. Zaradi tega lahko zdaj takoj in v popolnem obsegu ugodijo vsem prošnjam.
Tisti, ki so svoj čas prejeli samo del zahtevanega stekla, ali so morali nadomestiti steklo z lesenimi ploščicami, lahko takoj dvignejo ostali del proti predložitvi pročnje pri Trgovinski zbornici. Steklo bodo oddali razprodajalceir. p0 ceni 370 lir za kvadratni meter.
Kolesarska nesreča
Včeraj popoldne sta se zakonca Zanler lz Renč odpravila na Izlet. Mož je sedel na kolo in posadil predse tudi ženo, toda nesreča je hotela, da so se jima je v bližini St. Petra pri'kolesu zlomile vilice ln oba sta zletela po tleh. Na pomoč Jima Je prišel vojaški bolniški avtomobil, ki ju je odjeljal v goriško bolnišnico. Zena Ines Zanler, ki je pri padcu dobila hude poškodbe po glavi, je ostala v bolniški oskrbi, mož pa se je proti večeru vrnil domov.
Duca d’Aosta 9, ki je stopil na <**' vrženi pomarančni olupek in ®u je spodrsnilo ter Je nesrečno p®de' Po hodniku. Pri padcu sl je Pol°' mil rebra na desnj strani.
PULJ
I
SPREMEMBE ODDAJ PULJSKE POSTAJE
Zaradi omejitve električnega toK‘ v mestu Pulj, javljajo, da bo radij' ska postaja uvedla neka! sprem*® v času oddaj od 21. t. m. dalj*' jutranja oddaja: pričetek ob 7, k*-nec oddaje ob 8; opoldanska da ja: pričetek ob 12.30, konec daje ob 14; obvestila v italljanskenl skem jeziku čltana ob 13, po neP0" vedi časa, v hrvatekem jeziku P* jeziku bodo ob 13, po nap0'
PRODAJA DOPISNIC
Uprava pošte in telegrafa obj*^ ljh, da so dopisnice naprodaj postnih uradih in trafikah.
RADIO
Slov.
Ital.
Spodrsnile^ mu Je
Včeraj dopoldne so pripeljali v goriško bolnišnico 48 letnega Lul-glja Pinzina, stanujočega v ulici
vesti; 5.15, 12.45, 20, 23.15 url vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. Ur“
Četrtek, 21. marca
7 glasba za dobro jutro; pestra jutranja glasba; 11.30 »P°! mladanske melodije; 12 glasba ® vas; 12.30 predavanje v sloveni ni; 13.15 reproducirana glasb®' 13.30 orkester Nicelli; 17 pre0®, Iz Vidma; 18 ženska ura v italij82 sdnt; 18.30 koncert za orgle; K koncert za klarinet:	Igra Gunz*
Mihael; 19.15 slovenščina za vence; 19.30 orkester pod vodstv^ Bojana Adamiča igra folklor*, glasbo; 20.30 uganke po rao*u; 20.50 politični komentar; 21 lsrbj-j Ital.; nato lahka glasba; 2»’ j nočno zabavišče.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRD N I# Izdaja A. I. S. ,

E. WALLACE
38.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
»Neke vrste potepuh. Ko sva hodila po Utlkl, ml je dejal, da je slavni tihotapec alkohola; mislim, da je Imel težave v Chicagu; zdi se, da se Je skregal z vodjo tihotapcev hi padel v nemilost pri družbi. Feplto je rdečebradčev zvesti spremljevalec. Ze dolga leta se potepa po svetu. Pred dvemi' leti sva se srečala v britanski Kolumbiji ln imela sva... neke vrste spor. Vzrok je bilo vprašanje lastništva. Skušal ml .je odnesti par čevljev, ko sem spal. Nista dosti vredna. Lepega dne se bodo oblasti Združenih držav navel čale gledati rde-čebradčeve podvige ln ga bodo posadili na velik lesen stol In nihče ne bo več govoril o njem. Ali si trudna?* Je vprašal Pito Jn opazoval Otilijo. »Svetoval bi ti, da greš spat*.
Otilija je poslušala Pitov nasvet. Se nikoli ni bila tako utrujena. Kol ko časa že ni spala v svoji trdi
postelji »Pri štirih gabrih?* Celo večnost!
Pito ji je pripovedoval o čudnih ljudeh, ki jih je srečal na potovanjih. Prthod ti puščavo Gobi, to Je pešačenje! Poznal je nenavadne ljudi. Hokeja, ki je prehodil Rusijo v žaru revolucije, prepotoval Nemčijo med vojno in beračil po ujetn Iških taborišč h.; Losslyja |z Nove Anglije, ki Je govoril štirinajst jezikov, pa nl anal podpisati svojega imerm in je berač 1 od Kašmlra do Bukarešte.
Otilijo Je pripovedovanje zelo zanimalo in se je jezila nase, ko so so ji zaprle cči od utrujenosti. Morda Je Pito nalašč govoril s tako enoličnim glasom... Otilija. se }« zbudila na Pitovlh rokah sredi stopnic. Pred vrati soba Jo je postavil na tla. Cez minuto Je trkal n prosil za brivski aparat.
Bila je resnica, da Je Pito hotel pisati pisma; že predolgo Je zane-
lzredno dolgo; pero je z neverjetno naglico drselo po papirju ln kupček pop sanlh pol Je bil vedno večji.
Ob desetih je gospodična prinesla kavo In se čudila množini popisanih pol.	"4 A; t J|
»poštna omarica Je v bližhi hiše, toda izpraznijo Jo šele zjutraj*, ji pojasnila gospodična.
»Oddal pom se nocoj. Poštna omarica je varna, kakor blagajna*.
Gospodična Je vprašala Pita, če ima 4e kakšno željo preden gre spat. Ponudila mu je vino, toda Pito jo je prosil, za skodelico čaja. Gospodična jp Imela v hi*t Izredno dobro vrsto čaja. ki je ugajala doktorju Evlngtortft.' Prvič je Pito slišal Ime starega profesorja ta odslej se j« starega potepuha spominjal kot doktorja Evngtooa.
Okoli enajste ure je imel spisanih troje glavnih-pisem. Plbo' je Iskal gospodično, da bi mu dala znamke. Našel jo Je v kuhinji, kjer je pri Ognju nekaj mešala.
»Ali naj Jaz oddam?* se je ponudila, ko . je Izročila Pltu znamke.
Pito JI ni dovollL Noč j« bila lepa. Luna Je še sijale na nebu ln metala medle žarke na tiho pokrajino.
Pito Je stopil pred hišo ta se na-
proti |
a v«n
marjal pošto. Prvo platno je bUo j potil proti postni omarici. Oddal ja
pismo in se počasi vračal hiši. V bližnjem ribniku so na vse grlo regljale žabe in netopir je obletaval Pitovo glavo. Iz daljave Je bilo sli|ati težko sopihanje tovornega vlaka., Lepa noč za hojo, Je pomislil Pito.
Z« je položil roko na ograjo, ko Je nekaj srebrnega završalo po zraku... ptič... Pito se je pravočasno pripognil. Nož je zadel vodoravno desko na ograji... Pito je zagledal drugi nož ih se je vrgel na tla ter potegnil lz žepa samokres. Drugi nož je privršal preko ograje ln Pito Je lahko slišal stih šum, ko je rezilo zadelo ob drevesno deblo. V temi je opazil plamenček... enkat, dvakrat. Detonacija samokresa je bila oglušijiva; avtomatični samokres je odgovoril; sence so se premikale... Pito Je prijel samokres v levo roko in ustrelil. Senca se je opotekla in padla.
Pito . Je tekel proti odprtim vratom hiše.
»Izginite od tod*, je zavpil Pito. Gospodična Helena je izginila za vrati. Pito Je preskočil stopnice in stopil v predsobo. Otilija je pritekla po stopnicah, nl ničesar Izpraševala ln ugasnila luč na mizi, Pito je zapahnil vrata,
»Kdo je bll?» je vsa tresoča se vprašala gospodična, »policija?*
»Ne; le možakarja, o katerih sem vam pripovedoval*.
Pito Je bil ves zasopel in se je divje smejal. «Peplto je našel svoje nože. Najbrže me je videl, ko sem jih vrgel v ribnik in jih Je poiskal. Lahko bi si bil mislil. Toda samokres je drugačen; bil je 42, medtem ko je rdečebradec prej uporabljal manjši kaliber:
»Ali sta te zadela?* je zaskrbljeno vprašala Otilija ln nalahno božala Pitov rokav, da bi se uverila. Pitu je to božanje razvnelo kri.
»Ne, toda jaz sem zadel enega Izmed njiju: Peplta mislim*.
Pito je odšel v sobo, ugasnil luč, brez hrupa odprl okno in se po zidu spustil na vrt. Odšel je na kraj, kjer je bil pepel starčkove obleke. Blizu so bila v zidu napol odprta razmajana vrata. Pito jih je odprl in se znašel na stezi, ki Je vodila med vrtnim zidom ta neko ograjo. Previdno Je hodil in se vsake tri korake ustavljal ter poslušal.
Tako se je znašel le nekaj korakov oddaljen od ceste ter se postavil v temo ta opazoval. Slišal Je ropot avtomobila, ki se je oddaljeval. Pogledal Je na desno ta levo ln odšel na cesto.
Cesta je bila dolga in ravn*' razdalji enega kilometra je zil drobno rdečo točko, ki se ^ oddaljevala. V levi roki je Se ve^ stiskal samokres, ker nl hotel d Siveti novih presenečenj...	^
Nikogar nl bilo na cesti... tu^> gosti senci dreves n4 bilo nik°£jj Torej sta odšla oba. Pito je *i0\ na sredo ceste. Lunin žarek je seval na kovinasti cevi samokiT Okoli njega je bdi mir in tl»»^ Najbližja kmetija Je bila oddalF„ pol kilometra ln le noreo bi ** ^ tej uri upal iz hiše, da bi del za vzrok strelov. Pito P® leč ni dvomil, da je kakšen bojaz^ ju telefoniral ta obvestil bližnjo ' ctjsko stražnico.	jo-
Da... prav tukaj je padel j* Pito je prižgal zveplenko, p* takoj ugasnil, ker je slišal * šum korakov.	. p
Bila je Otilija v nočni sr®F starem plašču ter bosa,
»Vrni se v hišo*, je slkn" zobmi Pito.
»Ne bodi surov: odšla sta.
sff
sem z okna v spalnici. Avto t približal ta nekoga so dvI8’”
Ul ter naložili na avto. N1#cnLij&* plezala vrtnega zidu, da *ein . $$ videla kakor ti. Našla se® n Je zapičen v deblo drev°*^jičl (Nadaljevanje priho®*