Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 18. maja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina.:
192. Pravilnik o plodonosnem nalaganju preostajajoče gotovine poštne hranilnice in čekovnih zavodov.
193. Popravek k Ur. 1. št. 189.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredile osrednje vlade
IH. del.
Provizorno nalaganje.
192.
Zaradi izvrševanja člena 34. zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predpisujem na predlog' nadzorstvenega sveta poštne hranilnice in sporazumno z ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo nastopni
Pravilnik
o plodonosnem nalaganju preostajajoče gotovine poštne hranilnice in čekovnih zavodov.*
I.	del.
Obče odredbe.
Člen 1.
Preostajajoča gotovina poštne hranilnice in čekovnih zavodov se nalaga definitivno ali provizorno.
Definitivno sme poštna hranilnica naložiti največ do ene četrtine (14) vlogov v čekovnem prometu in do ene polovice (%) vlogov v hranilnem prometu. Razen tega sme biti definitivno naložen tudi ves rezervni fond.
Provizorno nalaganje se vrši načeloma za najdaljši rok treh mesecev. Za vsako provizorno naložitev preko trimesečnega roka je treba pristanka nadzorstvenega sveta.
II.	del.
Definitivno nalaganje.
člen 2.
A.	Nalaganje na tekoči račun proti kratkemu odpovednemu roku pri dobro f u n dir anih z a d r u ž n ih in n e zadružnih denarnih zavodih, ki so v kraljevini protokolirani.
Člen 4.
Za zadružne ali nezadružne denarne zavode se smatrajo oni zavodi, odnosno one družbe, ki sprejemajo hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter opravljajo s temi vlogi kakor tudi z lastno glavnico bančne posle na svoj in na tuj račun.
Člen 5.
• Od denarnih zavodov, pri katerih smejo poštna j hranilnica in čekovni zavodi nalagati preostajajočo j gotovino na tekoči račun, se zahteva: j 1.) da so nacionalni ali nacionalizirani, srbsko-hrvatski in slovenski;
2.) da obstoje kot protokolirane firme najmanj
tri leta;
3.	) da znaša njih popolnoma vplačana glavnica z bilanciranimi rezervami najmanj 2,000.000 dinar-jev;
4.	) da so deležniki poštno-čekovnega in vire-mentskega prometa.
Vlogi se ne smejo dajati zavodom, ki so samo po firmi nacionalni ali ki so samo formalno nacionalizirani.
Zavodom, ki ne ustrezajo gorenjim pogojem, se sme dati vlog (kredit) na tekoči račun v mejah člena 15. samo na predlog nadzorstvenega sveta, o čemer izda odločbo minister za pošto in telegraf; ta odločba mora navajati vzroke, zakaj se je prav za prav odobril vlog (kredit), in pogoje, ob katerih se je odobril.
Člen 6.
Kupovanje državnih papirjev in papirjev, za katere država jamči, in posojila samoupravnih teles.
Nadzorstveni svet določa seznamek onili vred-nostnih papirjev, ki se smejo kupovati. Glede vrednostnih papirjev, ki jih še ni v tem seznamku, smejo čekovni zavodi podajati predloge direkciji poštne hranilnice, ki jih odstopa nadzorstvenemu svetu.
Nadzorstveni svet odreja tudi maksimum, ki ga sme vsak posamezni čekovni zavod kakor tudi poštna hranilnica naložiti v vrednostne papirje.
Člen 3.
K u p o v a n j e ne p r e m i č n i n.
Z-a vsak nakup nepremičnin izda odločbo minister za pošto in telegraf na podstavi sklepa nadzorstvenega sveta, skladno z zakonom o državnem računovodstvu.
Predloge za nakup nepremičnin podajajo čekov-11 i zavodi direkciji poštne hranilnice, ta pa jih priobčuje tako kakor svoje nadzorstvenemu svetu. Nad-xorstveni svet je upravičen, tudi iz svoje iniciative klepati o nakupu nepremičnin.
Zavodi, ki žele dobiti vlog (kredit) od poštne hranilnice ali čekovnih zavodov, morajo predložiti s prošnjo:
a)	svoja pravila;
b)	zaključne račune poslednjih treh let;
c)	poslednje mesečno stanje;
č) seznamek članov upravnega in nadzorstvenega odbora;
d)	izjavo, da vodstvo zavoda pozna ta pravilnik in da se brez pridržka pokorava njegovim odredbam;
e)	objektivne informacije o svojih članih upravnega in nadzorstvenega odbora, njih poklicu in imovinskem stanju;
f)	garancije, ki jih dajo po členu 22. tega pravilnika.
člen 7.
Prošnje se morajo pošiljati onemu čekovnemu zavodu, odnosno poštni hranilnici, kjer se želi dobiti vlog. Čekovni zavod, odnosno poštna hranilnica, mora preizkusiti popolnost prošnje, zbrati informacije o prosilcu ter izdelati obrazložen predlog za nadzorstveni svet. Svoje predloge s prošnjam! vred pošiljajo čekovni zavodi direkciji poštne hranilnice, ta pa odstopa te kakor tudi svoje predloge nadzorstvenemu svetu.
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine j Nadzorstveni svet ni dolžan, navajati razlogov, ^rba, Hrvata i Slovenaca» št. 100, izdanih dne 5ega zaradi katerih se prošnja odklanja ali vobče ne 1923. (Prilog VII. — 1923.)	jemlje v postopanje.
Člen 8.
Poštna hranilnica, odnosno nadzorstveni svet, mora stalno skrbeti za to, da je o vsakem času zagotovljeno popolnoma izpolnjevanje vseh obveznosti proti njenim vlagateljem. Zato daje od vsot, ki jih nalaga na tekoče račune, največ do 50 % proti odpovedi preko enega meseca do šestih mesecev, najmanj 50 % vlogov pa nalaga kot vlog brez odpovedi, odnosno proti enomesečni odpovedi.
Člen 9.
Nadzorstveni svet odreja, katere vrste tekočih računov naj vzdržujejo poštna hranilnica in čekovni zavodi, kakor tudi obrestno mero za vsako vrsto teh računov.
člen 10.
Ko nadzorstveni svet odreja obrestno mero tekočih računov, mora paziti na to, ali je dogovorjen stanoviten rok odpovedi ali ne.
Pri tekočih računih brez odpovednega roka odloča višino obrestne mere vsota, s katero sme poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, dnevno razpolagati po dotičnem računu. Lahko obstoje tudi tekoči računi, po katerih sme poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, disponirati samo vsakega drugega do desetega dne; toda obrestna mera teh računov je višja od obrestne mere teh tekočih računov, po katerih je dopustno razpolagati dnevno.
Za tekoče račune, ki so vezani na odpovedni rok od štirinajstih do tridesetih dni, odnosno po katerih je dopustno razpolagati samo vsakih štirinajst do trideset dni, je obrestna mera še višja.
Za vloge (kredite) pri denarnih zavodih zunaj sedeža poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, ne sme veljati obrestna mera za odpovedni rok «takoj».
Vsak svoj načelni sklep o obrestni meri in o različnih odpovednih rokih tekočih računov mora nadzorstveni svet revidirati vsake tri mesece, da se uveri, ali še ustrezajo razmeram na denarnem trga. Če denarni zavodi ne bi pristali na izpremembo obrestne mere na podstavi načelne odločbe nadzorstvenega sveta, je smatrati vse tekoče račune poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, ki obstoje pri njih, za odpovedane, in sicer z dnem, ko so prejeli obvestilo o storjenem sklepu.
Posamezen denarni zavod, odnosno posamezna njegova podružnica, ne sme imeti pri poštni hranilnici, odnosno pri posameznem čekovnem zavodu, več nego tri tekoče račune. To ne velja za državne denarne zavode.
Za posojila na tekoči račun proti odpovednemu roku preko enega meseca je treba sklepa nadzorstvenega sveta, ki odredi pri tej priliki tudi pogoje za tak tekoči račun.
člen 11.
Valutacija posameznih vsot se vrši po nastopnih načelih:
Pri vplačilih, odnosno dobropisih, na tekoče račune velja za dan valutacije prvi delavnik po dnevu izvršenega vplačila, pri dvigih, odnosno obremenitvah, pa se izvršuje valutacija po datumu izvršitve.
Denarni zavodi niso upravičeni, zaračunavati na tekoče račune poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, ne provizij ne stroškov, če jim ni to z dopisom izrečno dovoljeno. Ker je pri nalaganju denarja na tekoče račune poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, posojilodajnik, mora ta izvršiti obračun po dotičnih tekočih računih. Po vsaki postavki na strani dolgov, razen stornov in obreme-
nitev za pristojbine, provizije, obresti in stroške, računi poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, W/oo (pol promille) provizije in en dinar za stroške. Obračun po tekočih računih se vrši koncem mesecev marca, junija, septembra in decembra, nadalje ob odpovedi in likvidaciji terjatev poštne hranilnice, odnosno čekovnega zavoda.
Vsak denarni zavod, ki se mu otvori tekoči račun, mora dati poštni hranilnici, odnosno čekovnemu zavodu, brezplačno na razpolago svoje Čekovne zvezke in ostale eventualno potrebne obrazce.
Člen 12.
Denarni zavod, ki ne bi pri izplačilu vloga izpolnil dogovorjenih pogojev, plača za vsak dan zamude globo 1 % (en odstotek) dospele vsote, ker ni izvršil pogodbe, odnosno ker jo je prekršil; poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, pa mu odpove vse tekoče račune. Odpoved velja tudi za druge prekrške pogodbe.
Člen 13.
Denarni zavodi morajo obvestiti poštno hranilnico, odnosno čekovni zavod, kjer imajo tekoče račune, o vsaki izpremembi Statuta. Prav tako ji (mu) morajo poslati po vsaki glavni skupščini z letno bilanco vred listo svojih članov upravnega in nadzorstvenega odbora ter prijaviti vsako izpremembo.
Za zavode, ki ne bi izvrševali gorenjih obveznosti ali bi predlagali neresnične podatke, velja odredba člena 12. o prekršku pogodbe.
Člen 14.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, mora, ko daje vloge, strogo paziti:
1.	) na sloves in ugled, ki ga uživa denarni zavod;
2.	) na značajne in moralne lastnosti direktorjeve in članov upravnega in nadzorstvenega odbora denarnega zavoda;
3.	) na vrsto poslovanja in korist, ki jo daje dotični denarni zavod občemu ekonomskemu in pridobitnemu življenju;
4.	) na velikost poštno-čekovnega in virement-skega prometa, ki ga kaže poštno-čekovni račun, odnosno ga kažejo poštno-čekovni računi dotičnoga denarnega zavoda;
5.	) na izvrševanje obveznosti, ki jih je prevzel denarni zavod ob otvoritvi tekočega računa poštne hranilnice, odnosno čekovnega zavoda, kakor tudi na kulantnost dotičnoga denarnega zavoda, kadar je pri poštni hranilnici (čekovnem zavodu) premalo gotovine; ta kulantnost se kaže v tem, da postreže denarni zavod, kadar je treba, poštni hranilnici, odnosno čekovnemu zavodu, z gotovino tudi preko dogovorjenih pogojev.
Člen 15.
Maksimum, ki ga sme dati nadzorstveni svet posameznemu zavodu skupaj na tekoči račun, je ta-le: od vplačane glavnice in	če znašajo
bilanciranih rezerv,	dinarjev
30 %...................2 do 10,000.000
40%....................10 do 20,000.000
50 %................... 20,000.000 in več.
Za državne denarne zavode ne velja ta maksimum; vendar pa mora poštna hranilnica, odnosno nadzorstveni svet, skrbeti za likvidnost svojih vlo-gov.
Pri denarnem zavodu s podružnicami se odredi maksimum najprej za ves denarni zavod in ta maksimum se porazdeli po potrebi poštne hranilnice, odnosno čekovnega zavoda, sporazumno s centralo dotičnega denarnega zavoda nanjo in na njene podružnice.
Člen 16.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, ima pravico, izdajati na otvorjene tekoče račune v mejah dogovorjenih pogojev čeke, odnosno naloge za
silen sploh otvori tekoči račun ali ne. Potem odredi nadzorstveni svet maksimum v mejah tega pravilnika, število tekočih računov, ki naj se otvorijo prosilcu, kakor tudi pogoje vsakega posameznega računa; obenem odredi za vsak račun maksimum, do katerega sme poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, dotirati ta račun.
Na podstavi tega sklepa obvesti poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, prosilca s pismenim priobčilom o pogojih, ob katerih se mu dovoljuje vlog (kredit). Denarni zavodi morajo pismeno potrditi prejem dotičnega dopisa, z izjavo, ali sprejmejo postavljene pogoje ali ne. Ta korespondenca nadomešča formalno pogodbo ter ima kot trgovska, odnosno bančna korespondenca pred sodišči doka-zilno moč. Dokler dotični zavod pismeno ne pristane na postavljene pogoje, sporazum ni perfekten in dovoljeni tekoči račun se ne sme otvoriti.
Odločba nadzorstvenega sveta o dovoljenem vlogu (kreditu) ne daje nobene pravice onemu, ki mu je vlog (kredit) dovoljen, da bi se mu moral tudi položiti, nego poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, izvršuje nalaganje v mejah sklepov nadzorstvenega sveta po razpoložnih denarnih prebitkih. Tudi čas, uo kdaj naj trajajo vlogi na tekoči račun, se ravna po potrebah poštno-hranilnega in čekovnega prometa; zategadelj imajo poštna hranil-1 niča in čekovni zavodi vedno pravico, vloge popolnoma odpovedati ali pa jih zmanjšati.
Člen 18.
Prošnje, ki ne ustrezajo pogojem tega pravilnika, nadzorstveni svet odklanja. Ce misli nadzorstveni svet, da bi bilo posamezno prošnjo vendarle vzeti v poštev, poda o tem obrazložen predlog ministru za pošto in telegraf, ki odloči dokončno.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, ne postopa v takem primeru po odločbi, ki bi se izdala ali samo s sklepom nadzorstvenega sveta ali pa brez predloga nadzorstvenega sveta.
Za državne zavode, ki so po zakonu upravičeni, opravljati bančne posle, ni nikoli treba odločbe ministra za pošto in telegraf, nego samo sklepa nadzorstvenega sveta.
Člen 19.
če želi denarni zavod, da bi se mn zvišal maksimum vloga (kredita) po tekočih računih ali da bi se karkoli izpremenilo glede njegovih tekočih računov, se mora obrniti z obrazloženo prošnjo na poštno hranilnico, odnosno na oni čekovni zavod, ki vodi njegove račune. S takimi prošnjami je postopati po členu 7. tega pravilnika.
Brez sklepa nadzorstvenega sveta se ne smejo izpreminjati ne maksimum ne število ne pogoji po-sajneznih tekočih računov za nalaganje denarnih prebitkov.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, smejo tudi, če denarni zavod ne vloži prošnje, predlagati nadzorstvenemu svetu izpremembo pogojev za posamezne tekoče račune ali pa vobče za vse iz kakršnihkoli vzrokov. Take predloge morajo podati takoj, čim zvedo za činjenice, ki vplivajo na situacijo posameznega denarnega zavoda ali njegovih podružnic.
Definitivna izprememba sme nastopiti šele na podstavi odločbe nadzorstvenega sveta; če pa poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, upravičeno dvoji o aktivnosti posameznega denarnega zavoda, se mora iz lastne iniciative zavzeti za to, da se vlogi pri dotičnem denarnem zavodu kolikor mogoče zmanjšajo, o čemer se mora poročati tudi nadzorstvenemu svetu.
Ce se pogodba ne izvrši, odnosno če se prekrši po tem pravilniku, postopa poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, po členu 12. tega pravilnika brez posebnega sklepa nadzorstvenega sveta, stvar pa priobči po direkciji poštne hranilnice nadzorstvenemu svetu.
Člen 20.
izplačilo.
\'sak neizvršeni nalog za izplačilo, odnosno neizplačani rok, ki se izda v mejah dogovorjenih pogojev, se smatra za prekršek pogodbe, učinjen po dotičnem denarnem zavodu, in zoper ta zavod se postopa po členu 12. tega pravilnika.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, gleda pri potrebi večjih vsot ha to, da se razdeli odpoved po možnosti sorazmerno z naloženimi prebitki na vse denarne zavode, da ne pridejo posamezni za- j vodi, odnosno posamezne pokrajine, v neugodnejši j položaj od drugih.
Člen 17.
Ko nadzorstveni svet rešuje prošnje denarnih zavodov, sklene najprej načeloma, ali naj se pro-
Ce so prebitki, naloženi na tekočem računu, dosegli vsoto, preko katere ne bi jih bilo po sklepih nadzorstvenega sveta več dopustno nalagati, morajo poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, pravočasno predlagati, naj se otvorijo novi tekoči računi ali naj se zvišajo maksimumi, odrejeni po nadzorstvenem svetu za obstoječe tekoče račune, ali pa mora podati predloge za nalaganje po II. delu ali po točkah b, c ali č III. dela tega pravilnika.
Člen 21.
Denarni zavodi morajo dajati za vloge (kredite), ki jih jim daje poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod po odločbi nadzorstvenega sveta, garancije (kritje), predpisane s členom 22. tega pravilnika.
Člen 22.
Za garancije lahko služijo:
1.	) menica na pokaz z akceptom dotičnega denarnega zavoda ali z meničnim poroštvom enega ali več članov upravnega odbora;
2.	) portfeljske trimesečne menice z najmanj dvema žirantoma in z indosamentom dotičnega denarnega zavoda;
3.	) intabulacija na dobrem mestu na nepremičnine dotičnega denarnega zavoda;
4.	) obveznice naših državnih posojil, ki se kotirajo na domačih borzah.
Nadzorstveni svet odreja, ali se sme ponujena garancija sprejeti, odnosno kakšna garancija naj se zahteva.
Člen 23.
Vlogi, kolikor jih je že bilo na tekoče račune, ko stopi ta pravilnik v veljavo, ki pa ne ustrezajo njegovim odredbam, se morajo ali spraviti v sklad s tem pravilnikom ali pa odpovedati.
B.	Bombardira n je vre d n o s t n i h papi r-j e v, razen delnic.
Člen 24.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, so upravičeni, lombardirati vrednostne papirje, t. j. na vrednostne papirje dajati posojila, in sicer:
1.	) vrednostne papirje, ki jih smejo kupovati po odredbah člena 2. tega pravilnika;
2.	) vrednostne papirje, o katerih izda nadzorstveni svet posebno odločbo, v zmislu člena 34., točke 2. b) zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virementskem prometu.
Nadzorstveni svet mora vsake tri mesece revidirati seznamek vrednostnih papirjev, ki se sinejo lombardirati, kakor tudi pogoje v naslednjem členu.
Člen 25.
Lombardna posojila se dajo največ do treh četrtin kurzne vrednosti zastavljenih efektov.
Glede vrednostnih papirjev, za katere ni izdana odločba nadzorstvenega sveta, da se smejo lombardirati, smejo čekovni zavodi podajati predloge direkciji poštne hranilnice, ki jih odstopa po svoji izpre-vidnosti nadzorstvenemu svetu.
Nadzorstveni svet odreja tudi obrestno mero in maksimum, do katerega sme vsak posamezni čekovni zavod, odnosno poštna hranilnica, nalagati svoje denarne prebitke v lombard.
Nadzorstveni svet mora najmanj vsake tri mesece revidirati dotični sklep, ali odrejena obrestna mera ustreza obči situaciji na denarnem trgu.
Člen 26.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, ima pravico, povsem odkloniti prošnjo za lombardna posojila ali pa dati posojilo v manjšem znesku in na krajši rok, nego je želel prosilec. To velja tudi za podaljševanje posojil. Posojila se dajo samo v dinarskih vsotah, ki so razdelite s 50. Najmanjše posojilo znaša 100 dinarjev.
Člen 27.
Stroški se pobirajo z obrestmi vred v naprej do roka.
Rok znaša tri mesece, vendar pa se sme odrediti tudi krajši rok.
člen 28.
Prošnje za lombardna posojila, odnosno za po-daljšavo teh posojil, se morajo vročati direkciji poštne hranilnice, odnosno čekovnim zavodom, na posebnih obrazcih, ki jih imajo tudi vse posredujoče pošte. Cene tem obrazcem odreja nadzorstveni svet, ki pa lahko odloči, da jih je izdajati tudi brezplačno, če se mu zdi to potrebno.
Stranke, ki niso na sedežu poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, se smejo tudi neposredno s plačanim dopisom obračati na pristojni zavod; obenem pa morajo poslati vrednostne papirje po pošti blagajni dotičnega zavoda. Če so vrednostni papirji že deponirani pri poštni hranilnici, odnosno pri čekovnem zavodu, je treba priložiti rentno knjižico ali položni list.
Zastavitelj dobi od poštne hranilnice, odnosno čekovnega zavoda, zastavni list, v katerem je označen zastavljeni efekt in s katerim se potrjuje, da je sprejet v zastavo, da se je izdalo posojilo in koliko in da se proti povračilu posojila in zastavnega 'lista vrne zastavljeni efekt.
Zastavni list obseza poleg tega: redno številko, dan izdaje, plačilni rok, kateri kuponi so še neod-rezani, ali ima zastavljeni efekt talon, kurzno vrel-nost na dan, ko se je posojilo dalo, dano posojilo v številkah in besedah, obračun, t. j. koliko se je
odbilo obresti in stroškov, čisto vsoto posojila in j besedilu, podpisati in vročiti pri blagajni zavoda
podpis poštne hranilnice, odnosno čekovnega zavoda.
Zastavni list se glasi na ime. Ob prevzemu za-stavljenine in izplačilu posojila podpiše zastavitelj izjavo, da zastavlja označene efekte; da sprejema posojilo ob označenih pogojih in ob pogojih, ki so predpisani s tem pravilnikom; da daje poštni hranilnici, odnosno čekovnemu zavodu, pravico, prodati zastavljene efekte, če ne bi vrnil posojila v označenem roku ali če bi zastavljeni efekti v času danega posojila padli na borzi za več nego 10 %■ pod svojo vrednost in ne bi zastavitelj v petih dneh z odplačilom sorazmerno zmanjšal svojega dolga; da jamči zastavitelj tudi osebno za vsote, ki se ne bi mogle pokriti s prodajo zastavljenih efektov na borzi. Podpisu pristavi zastavitelj svoj točni naslov.
Zastaviteljeva izjava služi za prepis zastavnega lista ter ostane pri poštni hranilnici, odnosno čekovnem zavodu, dokler se ne vrne posojilo, odnosno zastavni list. V izjavi sami je poseben prostor za prejemanje odplačil na zastavo, za podaljšavo roka kakor tudi za izjavo, da je zastavitelj prejel zapadle kupone zastavljenih efektov ali da so se uporabili za odplačilo dolga ali pripisali na dobro njegovemu hranilnemu, odnosno čekovnemu računu.
Člen 29.
Če se zastavni list izgubi, izda poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, zastavitelju prepis zaradi sodne amortizacije, na prepis in na izjavo zastavi-teljevo pa postavi pripombo «izgubljen», odnosno «amortiziran».
Zastavljenine, ki jim je rok potekel, a se njih zastavitelj ne javi za izplačilo svojega dolga ali za podaljšavo roka, se prodado po zakonu javno na borzi ali, če se ne kotirajo, na javni dražbi. Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, smejo take efekte tudi sami kupiti. Z izkupičkom zastavljenin se pokrijejo dolg, obresti, stroški in takse, ki jih je treba plačati. Kar bi preostalo od prodajne cene po omenjenih odbitkih, se vrne zastavitelju. Vsote, ki bi se iz kakršnihkoli vzrokov ne mogle vrniti zastavitelju, se postavljajo na depozitni račun, kjer ostanejo zastavitelju na razpolago tri leta; po tem času zastarajo v korist poštni hranilnici, odnosno čekovnem zavodu. Zastaranje se prekine z vsako reklamacijo zastaviteljevo. Če ima zastavitelj pri dotičnom zavodu hranilni ali čekovni račun, se pripisujejo preostale vsote njegovemu računu.
C.	Provizorno nalaganje z e s k o n tira n j e m vrednostnih papirjev in njih
kuponov, ki se smejo zastavljati.
Člen 30.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, so upravičeni, eskontirati vrednostne papirje in njih kupone, t. j. jih kupovati proti odbitku obresti in stroškov do roka njih dospelosti. Eskontirati se smejo samo papirji, ki so izplačni najkesneje v treh mesecih.
Nadzorstveni svet določa seznamek vrednostnih papirjev, ki se smejo eskontirati.
Nadzorstveni svet mora vsake tri mesece revidirati seznamek vrednostnih papirjev, ki se smejo eskontirati, kakor tudi pogoje v naslednjem členu.
Člen 31.
Nadzorstveni svet odreja obrestno mero, stroške, ki se morajo pobirati, in maksimum, do katerega smie vsak pozamezni čekovni zavod, odnosno poštna hranilnica, nalagati svoje denarne prebitke v eskont.
Seznamek vrednostnih papirjev, ki se smejo Eskontirati, mora navajati tudi pogoje za vsako posamezno vrsto.
Glede vrednostnih papirjev, ki jih še ni v tem seznamku, smejo čekovni zavodi podajati predloge, "aj se sprejmejo v seznamek, direkcija poštne hranilnice pa odstopa predloge po svoji izprevidnosti . nadzorstvenemu svetu.
Člen 32.
Postna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, imajo travico, odklanjati prošnje za eskont, ni jim pa ‘Eba navajati razlogov za to. Vinkulirani vred-nosthi papirji se ne smejo eskontirati. Istotako se ^ sprejemajo v eskont vrednostni papirji, izplačni ^‘atu, razen če ne bi eskontant sprejel eskontne
<)l" v papirnatem denarju.
bivšega javnega družbenika navedene firme, in sicer: 1.) kompleten avtomobil znamke «Benz»; 2.) kompleten avtomobil znamke «Sisaire - Naudis» in
3.) 5000 karbidnih svetiljk «Kinta». Izklicna cena znaša za avtomobil pod 1.) Din 25.000-1—, za avtomobil pod 2.) Din 15.000— in za karbidne svetiljke pod 3.) Din 56.000-—. Vsak dražitelj mora položiti pred dražbo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani varščino v gotovini v iznosu 10 % vzklicne cene ter voditelju dražbe predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini. Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri gospod minister pravde,-za kupca pa takoj, ko je dražba končana. Predmeti se izroče kupcu, čim odobri gospod minister pravde prodajo in položi kupec izlicitirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister.
Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani.
Ministrstvo pravde, sekcija za sekvestre, v Ljubljani,
dne 7. maja 1923.
Šef sekcije za sekvestre: Zamida s. r.
z dotičnimi vrednostnimi papirji.
Vrednostne papirje, ki se glase na ime, mora predložitelj prediiodno z bianco-indosamentom prenesti na poštno hranilnico, odnosno čekovni zavod.
Obrazci za eskontne 1'ste se dobivajo pri poštni hranilnici, odnosno čekovnih zavodih, ceno pa jim odreja nadzorstveni svet.
O prejeti eskontni listi izda poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, priznanico z redno številko, ki je označena na listi. Eskontne liste za vrednostne papirje in njih kupone, ki se kotirajo na borzi, pregleda najprej blagajna ter jih vroči s svojim predlogom vred v odločbo direkciji, ki sme za preizkušanje papirjev, predloženih v eskont, postaviti tudi posebne cenzorje.
Člen 34.
Vrednostni papirji, odnosno njih kuponi, predloženi v eskont, ki se kotirajo na borzi, se izplačajo takoj po odobritvi direkcije dotičnega zavoda.
člen 35.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, sprejemajo tudi pismene prošnje za eskont. Istočasno s prošnjo je treba poslati blagajni dotičnega zavoda vrednostne papirje, ki naj se eskontirajo. Poštne takse plača stranka ob izročitvi.
Če se eskontiranje izvrši, pošlje poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, čisti znesek po odbitku stroškov in obresti na prosilčevo odgovornost na naslov, ki je označen v prošnji. Ta denar se pošilja s poštno nakaznico, čekovno nakaznico ali z denarnim pismom, na zahtevo pa se izvrši tudi pripis k hranilnemu ali čekovnemu računu, ki je označen v prošnji.
Č. Provizorno nalaganje s kupovanjem deviz.
Člen 36.
‘Pravila za izvrševanje mednarodne pogodbe o službi poštnih virementov, sklenjene dne 30. novembra 1922.	v	Madridu, se predpišejo, ko se uvede j no, se le-ta pozivlje,	naj se v enem letu od spodaj
ta	vrsta mednarodne	službe.	navedenega dne javi	pri tem sodišču in priglasi pri
__	njem za dediča, ker	bi se sicer obravnavala zapaden 31.	ščina s postavljenim	skrbnikom drjem. Ivanom Gra-
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko minister za Smem, notarjem v Kranjski gori.
finance in minister za trgovino in industrijo pri- Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L, trdita njegovim odredbam in ko ga podpiše minister	.	.	. „ ,0
za pošto in telegraf.	' e 1“' maja
Za izvrševanje tega pravilnika morata skrbeti nadzorstveni svet in direktor poštne hranilnice v Beogradu.
V Beogradu, dne 1. marca 1923.
Minister za pošto in telegraf:
Velja Vukićević s. r.
Preds. 1012/5/23—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Frana Miklavčiča, bančnega uradnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, za tolmača za angleški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 9. maja 1923.
A 7/23.	713 3—2
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
Ana Hleb a j na je dne 11. novembra 1922. v Mojstrani št. 117 umrla, ne da bi bila zapustila po-slednjovoljno naredbo. Kot zakoniti dedič do vse zapuščine je vpošteven zapustničin brat Jurij Hle-bajna, živeč nekje na Koroškem.
Ker je sodišču bivališče Jurija Hlebajne nezna-
Pritrjujem odredbam tega pravilnika.
V	Beograd u, dne 27. marca 1923.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovid s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Omerovič s. r.
133.
Popravek.
V	novih predpisih za izvrševanje odločbe o uvozu pšenice za mline (Ur. 1. št. 189) naj se glasi v točki 3. namesto: «Moka se sme uvažati in pšenica izvažati...» pravilno: «Moka se sme izvažati in pšenica uvažati...»
^rai*ka vroča vrednostne papirje "!;t,1i listi, ki jo mora izpolniti p
Ölen 33.
eskont po izpolniti po natisnjenem
Bazjjlasi druiih uradov in obiastev.
A VI 183/23—9.	719 3—2
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana.
Robert Rezek, višji revident južne železnice v Mariboru, Frankopanova ulica št. 49, pristojen v Jezbino, češkoslovaški državljan, je dne 10. aprila 1923. umrl.
Poročilo poslednje volje se ni našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so jugoslovanski državljani ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne 1 0. j u n i j a 1 9 2 3. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Zunanji dediči in volilojemniki se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve v postavljenem roku ter naznanijo, ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le z dediči, ki se zglase.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 4. maja 1923.
Nc 1 473/23.
Oklic.
734 3—1
Št. 4849/19—48.	735
Dražbeni oklic.
V zmislu odloka gospoda ministra pravde z Ine 21. marca 1922., S. št. 1803, odnosno z dne 24. julija 1922., S. št. 7498, se bo prodajala na javni dražbi, ki bo dne 2 3. junija 1923. od desetih do dvanajstih v prostorih firme Karl Camernik & Comp. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9, sekvestri-rana imovina Otona Wolf a, nemškega državljana in
* Priobčen po popravku v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 107, izdanih dne 14. maja 1923.
Podpisano okrajno sodišče naznanja, da je na prošnjo nedoletnega Andreja Tarmana, zastopanega po materi in varuhinji Neži Tarmanov! v Logu št. 3, s tusodnim sklepom z dne 12. maja 1923., opr. št. Nc I 473/23—1, dovoljena uvedba amortizacije terjatev, vknjiženih na posojilu pri zemljiščih nedoletnega Andreja Tarmana v Logu št. 3 pod vi. št. 161 katastralne občine Kranjske gore kot pri glavnem vložku in pri zemljišču Jožeta Koširja v Logu št. 11 pod vi. št. 219 iste katastralne občine:
I.	na podstavi zadolžnice z dne 23. novembra 1862. na korist:
1.	) Janeza Pečarja v Kranjski gori,
2.	) Mine Pečarjeve v Kranjski gori.
3.) Uršule Pečarjeve v Kranjski gori, za vsakega v znesku 63 gld. ali 126 K, odnosno za vse tri skupaj v znesku 189 gld. ali 378 K, s 5%nimi obrestmi;
II.	na podstavi zadolžnice z dne 24. novembra 1862. na korist nedoletnega Janeza Hlebajne v Kranjski gori v znesku 200 gld. ali 400 K s 5%nimi obrestmi;
III.	na podstavi cesije z dne 10. decembra 1863. na korist nedoletnega Andreja H1 e b a j n e v Kranjski gori v znesku 186 gld. 74 kr. ali 373 K 48 v s 5%nimi obrestmi;
IV.	na podstavi cesije z dne 10. decembra 1863. na korist zapuščinske mase po Mariji H1 e b a j -novi v Kranjski gori v znesku 113 gld. 26 kr. ali 226 K 52 v s 5%nimi obrestmi;
V.	'na podstavi zadolžnice z dne 23. novembra 1862. in cesije z dne 8. januarja 1867. na korist Franceta Omerse v Kranju v znesku 63 gld. ali 126 K s 5%nimi obrestmi.
Vsi, ki imajo pravice do teh terjatev, se poziv-Ijejo, naj: jih najkesneje do dne 1 3. m a j a 1 9 2 4. prijavijo pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem preteku tega roka na vnovično prošnjo prosilčevo dovolila amortizacija vknjižbe zastavne pravice za zgoraj navedene terjatve in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L,
dne 12. maja 1923.
Svojeročno spisane prošnje naj se vlože do dne 2 6. maja 1923. pri magistratnem predsedništvu.
V Ljubljani, dae 15. maja 1923.
Župan: dr. Perič s. r.
Št. 261/pr.	741
Razpis služb.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popol-niti v zmislu sklepov občinskega sveta z dne 14ega maja 1923. 'nastopna izpraznjena, odnosno na novo ustanovljena službena mesta:
A. v mestni stavbni službi:
1.	) 2 službeni mesti m e s t.n i h arhitektov s prejemki VIII. einovnega razreda mestnih uradnikov, skupine A;
2.	) 2 službeni mesti m e s t n i h stavbnih pisarniških praktikantov s sistemiziranim adjutom uradniške skupine B nižje tehnične službe;
B. pri mestni elektrarni:
službeno mesto i n ž e n j e r j a - e 1 e k t r o t e h-n i k a v skupini A mestnih uradnikov;
C. v mestni živinozdravniški službi:
2 službeni mesti mestnih ž i v i n o z d ravni k o v s prejemki VIII. činovnega razreda mestnih uradnikov, skupine A;
Nc VI 833/23—3.	672 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Alojzija Sela, posestnika in župana v Zerkovcih št. 35, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Posojilnice v Mariboru št. 18.199 v vrednosti 1270 K, glaseča se na ime: dr. Josip Leskovar.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih izza dne 1. maja 1923., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 26. aprila 1923.
A 85/23—10.	731
Prostovoljna dražba nepremičnin in
premičnin.
Na predlog dedičev se bodo na javni dražbi dne 7. junija 1923. ob desetih na licu mesta v Stranjah prodajala zemljišča umrle Marije Zupančičeve, rojene Petanove, in sicer:
vi. št. 74, pare. št. 39 (hiša št. 6), izklicna cena 4000 Din;
vi. št. 249 pare. št. 712/2 (gozd), izklicna cena 2000 Din;
vi. št. 256 pare št. 924 (njiva), izklicna cena 7000 Din;
vi. št. 299 pare. št. 944 (njiva), izklicna cena 8000 Din — zemljiške knjige za Veliki Gaber;
vi. št. 172 pare. št. 14 (gozd), izklicna cena 8000 Din — zemljiške knjige za Dolgo njivo;
vi. št. 153 pare. št. 114 (gozd), izklicna cena 1000 Din — zemljiške knjige za Stehanjo vas;
različno pohištvo, obleka in drugo, po izklicni ceni skupno 1205 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču.
Dražba se bo vršila najprej po parcelah in potem skupno. Pod izklicno ceno se ne bo prodajalo. Varščina znaša 10 % izklicne cene za nepremičnine. Četrtino najvišjega ponudka bo položiti takoj pri podpisanem sodišču, ostanek pa v obrokih, določenih v dražbenih pogojih.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L,
dne 14. maja 1923.
Št. 250/pr.	1 '
Razglas.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem (računskem oddelku) je takoj popolniti mesto začasne pomožne uradnice s pravico do napredovanja in z določenimi prejemki v zmislu službene pragmatike za mestno pomožno uradništvo.
Od prosilk se zahteva, da so popolnoma izvež-bane v računskih poslih, strojepisju in stenografiji.
Prosilke z višjo šolsko izobrazbo imajo prednost.
Č. v mestni računski službi:
službeno mesto davčno - tehničnega uradnika s prejemki Vlil. činovnega razreda mestnih uradnikov;
D.	pri mestnem socialno-političnem uradu:
2 službeni mesti pisarniških uradnikov s prejemki IX. ali VIII. činovnega razreda mestnih uradnikov, skupine B;
E.	pri mestnem gasilskem uradu:
službeno mesto gasilskega p r a k t i k a n -ta s sistemiziranim adjutom, odnosno
gasilskega uradnika s prejemki X. činovnega razreda mestnih uradnikov, skupine B.
Za vse navedene službe se zahteva od prosilcev splošno: 1.) jugoslovansko državljanstvo; 2.) ne-omadeževano življenje; 3.) telesno in duševno zdravje; 4.) starost nad 18 in pod 40 let.
Posebne zahteve za namestitev pa so: ad A. 1.): uspešno dovršene popolne študije na tehnični visoki šoli z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti;
ad A. 2.): uspešno dovršena srednja tehnična šola;
ad B.: uspešno dovršene popolne elektrotehnične študije na tehnični visoki šoli;
ad C.: uspešno dovršene popolne študije na živinozdravniški visoki šoli z diplomom;
ad C.: uspešno dovršena juridična fakulteta ali pa vsaj srednja šola z maturo in dokazilo o večletni praksi v finančni ali davčni upravi;
ad D.: uspešno dovršena srednja šola z maturo ali tej ustrezna izobrazba; prednost imajo prosilci, ki dokažejo, da poznajo socialno-politična vprašanja, in ki so že delovali praktično ali teoretično v socialni politiki;
ad E.: uspešno dovi’šena srednja šola z maturo; prosilci, ki so dovršili tehnično srednjo šolo in dokažejo strokovno izobrazbo, imajo prednost.
Prošnje, pravilno opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, naj se vlože najkesneje do dne 3 0. maja 1 923.
pri predsedništvu mestnega magistrata v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. maja 1923.
Župan: dr. Perič s. r.
Št. 315.
Razpis učiteljskih služb.
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisuje v stalno namestitev na štirirazrednici v N e g o v i služba za nadučitelja in služba za učiteljico, obe s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
6. junija 1 92 3.
pri krajnem šolskem svetu v Negovi.
Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni,
dne 5. maja 1923.
Za predsednika: J. Koropec s. r.
Bazne objave.
Opr. št. 1343/23.	744 3—1
Natečaj.
Pri podpisani bratovski skladnici se odda mesto administrativnega poduradnika z mesečno plačo 1200 Din.
Prosilci naj vlože svojeročno spisane prošnje najkesneje do dne
3 1. m a j a 19 2 3.
pri podpisani bratovski skladnici. Zakesuele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Prošnji je treba priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o dosedanjem službovanju, nravstveno izpričevalo, uradno izpričevalo državnega zdravnika, da je prosilec zdrav in za javno službo sposoben, in dokaz, da je zadostil aktivni vojaški dolžnosti ali pa da je je trajno oproščen.
Vobče mora prosilec ustrezati nastopnim pogojem:
1.	) biti mora državljan kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev;
2.	) popolnoma mora biti vešč uradnemu jeziku v govoru in pisavi;
3.	) imeti mora najmanj štiri razrede srednje ali njej istovrstne šole, dovršene z dobrim uspehom;
4.	) biti mora dokazano izurjen, hiter tesnopisec in strojepisec;
5.	) biti ne sme starejši od 40 in ne mlajši od 18 let;
6.	) imeti ne sme telesnih hib, ki bi mu ovirale izvrševanje službe;
7.	) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu;
8.	) biti ne sme v preiskavi, kriv ali kaznovan zaradi hudodelstva, pregreška iz koristoljubja, pre-greška zoper javno nravnost ali sličnih prestopkov ali zaradi pregreška ali prestopka zoper varnost osebe, časti ali lastnine prejšnjih službodajalcev, nadalje ne sme ne on ne noben član njegove družine imeti postranskega zaslužka, nezdružnega s službo.
Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju,
dne 10. maja 1923.
740 Vabilo na 50. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Trboveljskapremogokopna družba
dne 1. j n n i j a 1 9 2 3. ob enajstih v lastnih poslovnih prostorih na Dunaju, L, Falkestrasse 1.
Dnevni red:
1.	) Računsko poročilo in predložitev bilance za leto 1922.
2.	) Poročilo in predlog revizorjev.
3.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	) Sklepanje o zvišbi delniške glavnice.
5.	) Izprememba pravil.
6.	) Volitev revizorjev za leto 1923.
:f:	*	*
Gospodje delničarji, ki žele na občnem zboru izvrševati glasovalno pra/ico, se vabijo v zmislu § 22. družbenih pravil, naj deponirajo delnice vsaj osem dni prej, t. j. najkesneje do dne 23. maja t. L. in sicer: v Ljubljani: pri Slavenski banki; v Zagrebu: pri Hrvatski eskomptni banki ali pri Slavenski banki;
na Dunaju: pri generalnem ravnateljstvu družbe, L, Falkestrasse 1, ali pa pri likvidaturi banke «Zentraleuropäische Länderbank»; v Parizu: pri banki «Banque des Pays de 1 Europe Centrale;
v Ly o n n: pri zavodih «Credit Lyonnais» ali «Šo-ciete Lyonnaise de Depots et de Comptes Cou-rants et de Credit Industriel»; v G en e vi: pri firmah «Lombard, Odier & Co.», «Darier & Cie.», ali «Union financiere de Geneve». Vsakih 20 delnic daje pravico do enega glasu (§ 21. družbenih pravil).	Upravn. 9vet
674 3—3	Objava.
Zadruga «Stierhaltungsgen ossenschaft Eich-Mauthdorf (Hrastje-Mota), registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung», je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj prijavijo svoje ter-
iatve-	Likvidatorja:
Jakob Sternišča s. r.	Henrik Streicher s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.