63. ste Vikaj*-.^ Ljubljana, soboto 16. marca. XI. le(o, 1878.
SLOVENSKI MURO
Iskala vuak dan, izvzemši poMd^UlM ki doovo p>j ptaznjcin, ter velja po pooti prcjoinan za av H r o-ogerske dniole za celo leto 1»> jrld., za pol leta ■ j.ld., ga oetrt leta 4 g Id. — Za f, ju bij ano bnB poii()aAja oa dom %» eelo loto 13 glo., ca Jedri lota 3 gld. 30 kr., za en niesuc l gld. 1U kr.   Za poAiijanjo na dom ae računa 10 kr. za uiosoo, 30 kr. u IMN lou. — £ a t nje delete toliko voA, koiikor poštnina iznaša. —Za gospodo ući to Ij o na ljudskih šolah te za iljake velja znižana Mna in sioci: Z» Ljabljuno -.a ietrt lotil *2 jr'ii 50 kr., po polti projeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila su plačuje udi cntiiitstopne mM i--trutu >'* kr., ee m oznanilo enkrat t.ika, o kr., do se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se     04« tr^nkii «ciu — Rokopisi mi oo vračajo. — Uredništvo jo v Ljublj mi v Frana Kolmanovej nisi i". 3 „Kiodalifika molba" O p r h v u i b t v o , na katero   aj I   ;1».kovoUJo >o*JijatJ naročnin« t^fcbunaoijo, ozn»uila, t j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolumuovej hiii.
Kje so Čehi?
Magjarski listi so z Andrassvjevo politiko zadovoljni, svetujejo nuj se mu kredit 00 milijonov dovoli in glava njih „Pesti Nuplo" takole rai-iini: nKer se Rusija ne bodeud&la iti na kongresu, kakor se dozdaj nij, zato je vojska neizbeg Ij i v o g otov a."
Slovanski poslanec dr. Monti iz Dalmacije jo letos, in lani sta dr. Vosujak iu Fan-deilik uaglašala, da avstrijski Slovu nje nij s ni o in ne moremo biti nikdar za vojsko z Rusijo, ker to bi bil nassa-m o m o r.
I tuš zdaj bi morali vsi avstrijski Slovani ne le iz svojega časopisja, ki je pod Damo-klejevim mečem konfiskacije, temuč tu z javne svobodo tribune tem m&gjarskini prti tenzija ni nasproti glasno in jasno odgovarjati z gromovitim: nikdar 1
Ali žalibog, da prvi narod mej avstrijskimi Slovani, C e ž k i, še vedno pusti svoje moravsko češke brate, Slovence, iu Dalmatince aauie v nejednakem boji, pa doma v tihem praškem klubu meditira o škodljivosti dotika z ustavo verno stranko, o dobrotah pasi vite te, katerih pa nihče več ne vidi.
Češki vodje motivirajo svojo pasiviteto ? tem za avstrijsko Slovanstvo najvažnejšem trenutku s tem, da hočejo in morajo počakati izpremembe ministarstva. Ali vpiasauje je veliko, da li se ne bi ta izpre-memba silno hitreje dala pospešiti, ko bi Čehi v akcijo stopili in na javnej tribuni povzdignili krepek slovanski glas!
Gotovost je, da so ustavoverci uže veseli češke pasivitete, da se boje trenutka, ko bi Čehi na oder vklopili in glasno govorili, kakor zdaj ob času konfiskacij nti morejo v
pasivnosti. To samo bi moralo nagniti jih, da taktiko izpremeno, ker v stvari ostanejo pri avojem starem slovanskem programu.
Še za Bos o prekasno!
Napoleon III. je nekdaj rekel, da avstrijska monarhija prihaja za vsako idejo pol stoletja prekasno k izpoznanju. To „prekasno" jo je stalo uže mnogo. Zdaj kaže, da jo utegne še več stati.
Iz Andrassvje „rudeče knjige" je videti, da je res še pred začetkom vojske Rusija 1 o-jalno in pošteno prijateljsko ponudila Avstriji Bosno in Hercegovino, dobro vedoč, da so tam „naši interesi", namreč trgovinski in obrtnijski.
Ali Avstrija, kateroj je vnanjo politiko vladal Magjar in v prvej vrsti magjarsko narodno koristi, to je magjarsko hegemonijo pred očmi imel, nij marala zasesti Bosne s pora/umom z zaveznico Rusijo, da si bi jo bila lehko, ker tam nij stalo skoro nič turške vojske. Zdaj je videti, da na vse zadnje bode vendar le m o r a 1 a okupacijo Bosne pod vzeti.
Ali skoraj bode uže to prekasno. Turčija ima zdaj slobodne roke, in kaže se, da so bode z vojsko ustavljala. Telegrafira se namreč iz Sarajeva 13. marca: Porta je naznanila Mazhar paši (poveljniku v Bosni), da pride 50.000 mož turške v»j»ke v Bosno. Beli-paša je dobd ob jednem ukaz, živeža za to vojsko preskrbeti. Porta je poslala vojaško komisijo v Bosno s poveljem vse trdnjave kakor brž mogoče urediti tako, da se bodo braniti dale. Govori se, da bode Osman-paša, ki se do 23. t. m. v Carigrad pričakuje, prevzel glavno poveljništvo v Bosni."
Po tem tacem bode naša monarhija, ako
se z zasodenjem še čaka, imela novo teško-vojsko in nepotrebne izgube, — ali pa pride celo prekasno v Bosno. To so tudi nasledki denašnje vnanje politike Andrassvjeve.
Na skoku.
Pod tem naslovom piše tržaška „Edinost".
,,Črez gorske pečine vodijo vrtoglavne steze in pota, ob robovih in breznih se menjajo z zelenimi pašniki in prijaznimi planinami, po katerih želi potnik, da si nabere zdravilnih korenin in zelišč, da podaljša ži-venje in se okrepi ter ustavi pogubljivemu sovragu lastnega života in zdravja. Večkrat pa so domišljije človeku v kvar, čisto zdrav in krepek si domišljuje, da ima razne bolezni, ki mu jih nezdrave misli vcepljavajo.
Naša avstrijska drŽava je bila zdrava, pa domišljiji.; so jo tako omamile, da je v resnici postala bolna, in če tako dalje pojde, nastopi pot Turčije, katera leti v sip in prah. V ma-gjarskem globusu se vrti in kuha, kakor v sršenovem gnezdu o deževnem vremenu, mimo katerega je nevarno hoditi, ker združene ži-valice napadajo ljudi in živino.
Po gladkej poti se naglo dospe v tišino, mej pečinami zija propad, brvi nij nobene, na onej strani murni vonjava prijetnega zelišča, toda nevarnost je velika, da se stvar doseže, treba je postaviti živenje na tehtnico. Huje in huje nadlegujejo sovražni nemirni občutki, po rastlini je želja nepotolažljiva, boj z naravno pametjo postaja ostrejši, na skoku kraj brezdna stoji mučenik lastnega razuma, bi li planil ere z propad ali ne V bi li dosegel rob na onem kraji? Iz brezdna zija pošast v črnej globočini, ki sprejme v mrzlo svoje naročje vsacega, ki jo stal na skoku, a onstran-skega roba nij dosegel.
Icistek«
Kako kaže Preširen v svojih poezijah slovensko rodoljubje?
(Spisal A. K.) (Da^e.)
V kukošuih razmerah bo zagledalo ne-uinrjočc Shakespearejeve drame beli dan V Ali nij bil njihov mojster srečeu, družinski oče, ali nij bila njegova domovina, ko je vladala tedaj Elizabeta (1558—1608), na vrhuncu moči in slave V
Kedo jo navdihoval preslavnega Gbtheja in Scbillerja za neumrljiva dela V  Ali nij bila j njihova doba, doba viharja, ko je vso vrelo [ ju se vnemalo za slavo velike, mogočne Nc-m-' čije ?
Vsem Um velikanom so bile zunanje razmere prijazne, ter so jih celo podpirale za krasne umetnosti, vroče rodoljubje. Vsaj ima
duh časa nepopisljiv vpliv do srca najpripro stejega človeka, da se čuti krepkega celo krv preliti za svoja načela, za svobodo svoje domovine.
In kakova doba je bila tvoja, neumrljivi Preširen? Srce nas boli, če jo premišljujemo natančneje, vsaj se jo sramoval tedaj še lastni sin svoje skrbeče matere, ki mu je dala življenje, zaničeval je ujtn premilo doneči glas, s katerim je klical prvič najdražjo osobo na svetu, zatorej si pel, poti si moral, preslavui Preširen:
„Skelcče misli, da Sloveneo milo No ljubi matere, vanj upajočo, Da tobo sa-me vneti nij mogočo, Z britkotjtjo ho Brco mi napolnilo.11
V taci h okobčinah je koval naš neumrljivi pesnik svoje uajgorečuejšo pesni. Da, pozabil je tedaj, vtopljen v revo in nesrečo svojega tužnoga naroda, celo svoje osobne tuge in britkosti, ki mu jih je vsekala kriva lju-
bezen. O tem nas najbolj prepričujo njegove besede:
„Želje,     vzbudil bi slovenl'no celo,
Da bi vrnili k nam »o č.isi uruče, Mi uit č ho dalo, rasti neveselo."
V začetku Priširnovega delovanja nijso bile samo naše narodno razmero v žalostnem stanu, tudi pesniško polj o je bilo tiho in skoraj popolnem zapuščeno. Prvi pevec Vodnik jo počival v grobu, in z njim vred je zadremalo pesništvo. Pač so pisarili tedaj Kopitar, Ravnikar, .larnik, Ahacelj, Danko, Metelko, a njihovo delovanje nij segalo v kočo priprostoga kmetovalca, ker je bilo ali preučeno ali pa večjidel versko, torej no budivno narodno zavesti.
Še le leta 1827 se zbudi lepša zarija slovenskemu narodu, ko zadoni prva Proširnova pesen „Slovo od mladosti" ter kmalu zdrami razkropljene moči k občnemu delovanju.
Preširnu gro torej  največja iasluga, da
r %
Kolovodje Avstrije stoje denes na nevarnem skoku, magjarska steklost, angleška mrzlica in židovska vročinska bolezen vznemirjajo z domišljijami glave kolovodjam, da bi storiti nevarni skok črez propad, ki zija bolj nego kedaj poprej po svojej žrtvi. Na skoku Btoji denes država v velikih skrbeh, hočemo li ali nečemo proti Rusiji? mobilizacijo! vpije Andrassv, na polu divji Mugjar ropota z leseno sabljo in bezgovo puško, po njegovem načrtu bi se Rusija kar na papriki pojedla, Vilagoš imajo še vedno v želodcu, in prej ne odjenjajo, dokler ne pride severni zdravnik z navadnim svojim receptom: Kar je gnjilega, to Be mora odrezati in škodljivo omejiti.
Predno plane Avstrija na oni kraj, mora na skoku pomisliti na nevarnost, katera jej preti, vojna bila bi hoja v Tartar, katero bi spremijeval angleški Karon. Roke pri mirul zaukaže navadno pred tepežem pametnoj i besni mu, in ta glas denes povzdiguje vse Slovanstvo v Avstriji. V boj lehko gremo, če se pa z bojišča častno in srečno vrnemo, to je vprašanje, na katero lehko uže denes odgovorimo, ako naštejemo Šest faktorjev, s katerimi mora Avstrija računiti na skoku.
Ruski kabinet, kateri ima uže 40 let, hodi vedno pravo pot, premišljeno, počasi in jako previdno, njegova diplomacija je cvet politike 19. stoletja, ona zna računiti s faktorji ter obsenčiti vse druge tudi najvrlejše diplomate. Vojna proti Rusiji bi napravila v državi mej Slovani nevoljo in mržnjo. Uže leta 186<J, ob času ustaje v Boki, bo povzdignoli češki poslanci v deželnem zboru glas, da nočejo, da bi se češki polki v Boko pošiljali, naj se bije Magjar in Nemec. Dan denes pa bi Be taki glasovi gotovo pomnožili, ker vsak pametni človek, katerega nij sovraštvo do Slovanov oslepilo, dobro ve, da bode boj magjarskega partikularizma v Škodo Avstriji.
Prusija, katera je vedno trezna v svojih načelih, ne pozabi dobrote Rusiji, ve ceniti njeno prijaznost, ona ne vraču je svojemu sosedu, kakor je to storila Avstrija leta 1854 za rusko pomoč, katera je ukrotila Magjare in rešila dinastijo. Prusija, zaveznica mogočne Rusije, postavila bi precej na avstrijsko mejo svojo armado, zakaj ? to uže vrabci na strehi pojo.
Italija se svojo mačjo politiko, ki hlini tihotapno prijateljstvo Avstriji, čaka vedno, kedaj bode naša država zapletena v vojno, da si pridobi zopet kos za kosom, kakor je
to v Italiji navadno, bo li častno ali ne, tega jej nij mari, postavi iz veroneške štiriogelnice proti Tirolam in v Friulu na Idrici močno armado, da prekorači Sočo in morda prodere še daleč skozi vipavsko dolino in osvoji naše lepe slovenske pokrajine s Tntom in Istrijo. Kako se to v Rimu pripravlja, to vidi iz laških časnikov vsakdo, le avstrijska vlada ne Samo zaradi tega je mej Matij ari in Italijo neka tihotapila zveza, a naši kolovodje so slepi ter nečejo videti.
Rnmunija in Srbija. Rusiji zaveznct, ki ne ukrenete nikdar diuge poti, razen one, katero jim kaže Gorčakov, potegnete svoje armade na avstrijsko mejo ter boste delale za Rusijo.
Črna gora, čudo vseh vekov, stala bi, ako gremo na Ruse, proti nam, nje položje je tako, da je Boka v prvem naskoku vzeta, tem lažje, ker sta okrajni glavar Franz in general Wagner leta 1809 potrgala vezi zvestobe Bokezov, ko sta ne svojim vojaškim „Mu8su iu vislicami hotela po turški svojo službo zlorabiti ter b tem napravila vstajo in državnega dolga za IG milijonov. Daje vsa Dalmacija v nevarnosti, ako Črnagora Boko vzame, to je gotovo in ve vsak, kdor količkaj razmere naših bratov na dalmatinskih obalih pozna.
Avstrija na skoku, razburjena od strupene mag jurske sape in angleške srbifiice, naj premisli, predno Be zažene propadu črez rob, da je sama revna, siromaška, da bi bila vojna proti volji večine prebivalcev, uaj se ozre v brezno, videla bode v žrelu šest glav, vsaka ima v čeljustih polno ostrih zob; kako se bode branila napadom? Prešibka je, da bi mogla črez brezdno skočiti, dolgovi jo teže, ubogega davkoplačevalca glas vpije: O 1 jenjaj! breme je prehudo, posestva gredo za davke na boben, otročiči so lačni, ne odtrgaj jim zadnjega koščka kruha z nesrečno vojno! Na skoku je GO milijonov, to je lehkomišljena potrata, katera najbolj kmeta boli, ker so potom v obrazu trudi, da da cesarju, kar je cesarjevega.
Na skoku naj Be Avstrija ozre na svojo hišo, kaj je v njej ? nemir in prepir v okviru siromaštva, katero je pouzročila spekulacija strankarstva in sleparstvo one stranke, katera ' je se snovanjem brezimnih bank v materijalnem oziru ugonobila vse podaništvo, da nij več zaupanja ni v vladno sistemo, niti ni v meju-sobnih razmerah. V domačej hiši je zginol zaup, na zunaj stoji država na slabem glasu, do brade v dolgovih, brez prijateljev, sumljiva
napoči nova doba domačemu slovstvu. In kdo ga jo podpiral, kdo navdihoval pri njegovem z osobnimi neugodnostimi zagrenelem delu? Gotovo nikdo drugi, nego najsvetejša ljubezen, najgorkejša želja:  osrečiti svoj trpeči narod.
„Viharjev jeznih iin/.lc domačijo 1 "■ i 11 ■ pokrajne našo so, kar Samo! Tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo Po.abljono od vnukov votor brije."
Kdor more tako peti, kdor s tako živimi barvami popisuje žalost svoje domovine, kako more drugače, kot da jo ljubi iz vse svoje duše ter jej žrtvuje vse svoje moči.
In zopet drugoj toži: „N.i tleh ložo Slovenstva stebri stari,
V domačih šegah vtrjono postavo — Ječo pod težkim jarmom sini Slavo, Le tujcem srečo svit so v Krajni žari."
Kako je poznal Preširen razmere svoje domovine in svojega naroda ter bil vnet za njegov pravi blagor, pokaže najbolje s tem,
da je skušal delavce na slovstvenem polji napeljevati na prava pota, na katerih so more delovati vspešno ter postaviti temelj narodnemu slovstvu. Nadarjen je bil s posebno zmožnostjo, namreč, znal je spuščati mojster-sko šaljive, a ostre puščice na zanemarjalce prave nmetnosti.
„Pilili hi /.(■ bili Slovencem zlati 6«si,
Ak klasik bil bi vsak, kdor nam kaj kvasi."
ali pa:
»Gorjancev naiih jeilk potnjfivavll.
Si kriv, da kolno kmet molitve bravsi."
in zopet drugej:
„I.oj, v knjigah njih je t nI'kanj lulko tujo Hej lepo, čvrsto Slavš'no v.asejano, Da jo noben purist več no izrujo," itd.
Da, Preširen je ljubil iskreno svoj narod in prigovarjal slovenskim pisateljem, naj zajemajo  vir in jezik svojih del iz edino cenje nega zaklada, iz značajnosti svojega ljudstva, I ker le tako  mu more njihov trud koristiti,
nalezljive bolezni bolnega moža, nepravično* vedenje proti zvesti večini podanikov, v rokah potomcem Izraela, kateri sesajo, kakor velikanska pijavka, živenje državi, da životari na sušici, Magjar jo kolje, da se nasiti krvi. N« skoku je treba pomisliti, da je Slovanstvo v malo letih napredovalo velikim korakom, da koraka še dalje, in da je gotova Slovanom prihodnjost, katere ne zavre nobena moc. Naravna moč pospešuje živelj Slovanstva, cveta in zori kljubu vsem vladnim in magjarskim pritiskom.
mmmtm
Politični raxgled.
V Ljubljani 15. marca.
V tlfittvttvtn «Aofa je bila 13 t. m, budgetna generalna debata končana. Od strani opozicijo sta izvrstno govorila moravska po-slsnca Wurm in Weber. Iz obeh govorov hočemo več posneti, kadar nam stenografijo zapisnik doide. Na zadnje pa je še vstal naš kranjski renegat, zmirom zlobni Di>žinanf in pobijati poskušal pravične in resnične pritožbe dr. Vošnjaka. Ta zagrizeni politični uskok Dež man celo leto molči, le kadar je mogoče Rlovenstvu kaj škodovati, oglasi se gotovo. Kakor mej Turki, tako so povsod re-negatje in odpadniki najhudobnejši ljudje. Tudi o tom človeku in njegovem govoru hočemo še katero reči. Celo pravičnejšim Nomcem se je Dežmanov govor gnjusil, zato ga je nemški poslanec ITofer procej dementiral.
Avstrijske iit*tvfi<icije hudgetni odbor je zopet 14. t. m. posvetoval Be o kreditu GO milijonov. Govorilo se je veliko, a nič novega ne zvemo iz vsesa besedovanja. Andrassv je zopet dejal: „Vlada le želi pooblaščenje za ta kredit, da je potem monarhija na vse strani Bvobodna v odločilih svojih". — Sodi se, da bode tudi avstrijska delegacija t veliko večino dovolila kredit.
V Sofnof/rvfrftf so 13. t. m. pri volitvah v mestni zbor zmagali v tretjem razreda klerikalci s 103 glasi proti 95.
Mli-inttski delegati naznanjajo v svojih organih, da se bodo oglasili v plenu zoper vojsko proti Rusiji in za okupacijo Bosne. Da bi to le z ono eneržijo storili, s katero Ma-gjari v protivnem smislu delajo.
V u u u H» «ir*%*v«».
MSitti;** otići jalna „Agoncu" poroča 13. t. m., da prideta general Ignatiev in Reuf paša drugi dan (14.) v Peterburg.
V fS-ni gre te dni ruski knez Urusov, da zopet začne zvezo ruske vlade z Vatikanom.
. i n<i I <:%•:■'** vlada baje še nij do'očno povedala, ali pride na kongres ali ne pride, Vsnkako baje hoče prej vedeti mirovne uvete ! San Štelanske.   l)erby je groiu Šuvalovu re-
vsaj, kar se zajema iz srca in njegovih last-nostij, gre zopet k srcu, ter ga blago ogreva. Preširen poje:
„Du krajnlina saklad ti svoj odklono, Zapusti ročno mestno mi sos* do, Tri lota pojdi v rOVtirtke Atčnol"
in dalje:
„Poslušaj ga, k ilto jo on zavije, Jezika Bol, lepoti, da le line C
PreSirnovo rodoljubje so kaže tudi pre-jasno v tem, da so se njegove poezije razširile mej najpriprostejši slovenski narod, da so se spremenile skoraj v narodne pesni. Kjer se glasi mili slovenski jezik, k|er le biva kopica slovenskih rodovni, če so tudi dal"č oddaljene od svojih sobratov, ondi doni globoko čutena Preširnova pesen, akoravno so ne imenuje njegovo ime. In kako tudi? Vsaj priprost narod peva le, kar ugaja njegovemu srcu, kar čuje od drugih, ne vprašaje po njegovem skladatelju.
kel, da sicer Anglije ne bode na kongres. Gor-čakov pa na to še nij odgovoril.
Domače stvari.
— (Ali je papež — nepotreben?) Četrtek po polu dne se je pri tukajštijej de-želnej sodniji pod predsedstvom deželne sod-nije svetovalca, g. Hočevarja, vršilo končno obravnavanje proti nemškemu igralcu in ko-mikarju tukajšnjega gledališča, g. L;iski. Lansko leto je bil namreč Laska v igri „die schone Helena" stavil „dovtipno" uganko: „\Vas ist flilssiger als das \Vasser?" in jo rešil z besedami: „Der Pabst, denn er ist iiberflUssig!" Državno pravdništvo gaje zaradi tega tožilo zaradi kaljonja javnega roda po §. 303. k. z. in opiralo svojo zatožbo na to, da po dogmatičnih načelih katoliške cerkve je papež njej vidljivi glavar, zastopnik Jezu-Krista na zemlji, a zatoženec, da je s tem, ka je rekel, da je papež »nepotreben*1, zasramoval najvišjega glavarja katoliške cer kve in katoliško vero samo. Zatoženec pri obravnavi ne taji, da nij govoril prej povedanega izreka, taji pa hudobni namen in se izgovarja s tem, da v dunajskih časnikih še ostreje napadajo papeža in tudi v mnogih igrah da se to godi, ne da bi bil kdo zaradi tega na odgovor pozvan. Državni pravdnik, g. Grdešič, ostane po vsem pri obtožbi. On pravi, da najvišji glavar katoliške cerkve, katera je v našej državi zakonita in priznana, nij taka osoba, da bi so na njo delale kake šale, ali pravili „šlagerji", kakor zatoženec pravi, tein manje v mestu, kakor je Ljubljana, katero prebivalstvo jo skoraj da izkljueljivo katoliško. Da nij prebivalstvo bilo z i/rekom zadovoljno, kaže to, da so klerikalni časniki ostro grajali ta izrek. Državni pravdnik tedaj nasvetu je, da se zatoženec krivega spozna, dasiravno priporoča, naj se kazen izmeri pod določbo. Zatoženec se zopet izgovarja, da nij hotel nikogar žaliti s tem izrekom in končno jako nepotrebno počne razlagati, da ga sirote Slovenci zaradi tega Črtijo, ker je Nemec, (kar uže češko ime kaže!) kakor da bi se bil kdaj za to rev išče kak Slovenec res brigal!! Sodnija ga spozna krivega pregreška po §. 303 k. z. in ga z ozirotn na §. 26O in 200 k. z. obsodi na zapor 24 ur, poostren s postom. Obravnavo je poslušalo jako mnogo ljudi j.
— (Nemškutarski „takt".) V nemškem gledališči  je predvčeran jem večer baš
Na daljni ogerski meji, pri najpriprostej-Sem, najubožnejšem oddelku slovenskega naroda popeva se otožno doneča pesen: „Luna sijo, klaclvo bije,"
in
„Struno milo so glas i to," kar nam je znano iz zanesljivega vira nekega rodoljuba.
Pisatelj teh vrstic jo čul iz ust starikave ženice, ki niti brati nij znala, pesni o „povodnjem možu", o „ženski zvestobi'* in „železni cesti". Tako se je ukoreninila Preširnova poezija mej slovenskim narodom, z njim živi, z njim prehaja od rodu do rodu.
K&j pa je lepše spričevalo o rodoljub nosti, zaslugah in slavnosti vsacega pesnika, kot razftirjenje njegovih del mej priprosti, no-popaceul narod? Kdor zajema vir svojim umetnostim iz narodu, kogar navdušuje iskrena, Čista ljubezen za blagor istega ljudstva, za katerega deluje, je pravega vspeha, je od kritosrčue slavo zagotovljen.
(Konec pnli.)
tisto popoludne prej zarad razžalenja papeža pri c. kr. dež. sodniji obsojenega komikarja Laško nemško občinstvo s ploskanjem demonstrativno sprejeto. In nemško gledališče v I/ ubijani pravi, da je „eine bildungsstiitte", in kaj še!
— (Učiteljske preme mbe.) G. ign. Zor je imenovan pomožnim učiteljem na 4 raz-redntj šoli v Smartinem pri Litiji; zač. učitelj Ivan K e r m a v ii a r pak je odtod premeščen na Duplico pri Zagorji
— (Nesreča.) Iz ljutomerske okolice se nam poroča: Na Slamnjaku pri Ljutomeru je šla v torek, ko je pri nas velik vihar pihal, deklina z brega v grabo po vode skozi malo lesovje. Knr se z drevesa o lloini močna veja, ki s tako veliko silo dekletu ravno na prsi udari, da ona takoj mrtva obleži.
— (Mariborsko k a z i n s k o in gledališko društvo) je zopet v taci h denarnih stiskah, da mora 0000 gld. na posudbo iskati. Ker je pa uže raznim hranilnicam na svoje poslopje 66 000 gld. dolžno, ne mote dobiti novega dolga brez poroka. Zatorej so je obrnilo do mariborskoga občinskega odbora, naj mesto prevzame poroštvo. Večina odbor nikov pak je to prošnjo odbila, češ, da naj gledišče in kazino skrbe le oni, ki ju potrebujejo, ne pa davkoplačevalci v občini.
— (Zakonska ljubezen.) V Celji se je imela 11. t. m pred porotniki zagovarjati Neža Korošec iz Vojnika, ker je skušala svo jega moža ubiti ko je spal. Dolgo sta z možem Franc Korošcem v miru živela in premo Žen je množila. Naenkrat pa baba začne z dru-zimi možmi pečati se in „hudič jo zmoti", da dobi veselje spečega moža na oni svet poslati. Le trdim svojim kostem se ima mož zali vid iti, da nij ubit. Porotniki so žensko krivo izpo-znali in obsojena je bila na 10 let ječe.
— (Z Dunaja) se nam piše: Slovansko pevsko društvo na Dunaji priredi 18. marca v cvetličnih dvoranah vrtogradnega društva (I. Parkring) prvi svoj letošnji veliki koucert so sledečim jako zanimivim programom. 1. liuchta A. A. „Pisne češke" (zbor); 2. Be n-del K. „Na nebi plno hvozdičok", duet, pred našata člena društva gg. Jerie Fr. in Budita A. 3. a) Lisinski: „Predivo je prela", (hrvatska, zbor), b) Foerster „Svet" (slovenska, zbor). 4. Nedved A. „Oblakom", (mešani zbor). 5. Zaje Iv. pl. „Pozdrav brodara", zbor z bariton-solo, poje g. KinsUy, G. Krti n-sky: „Zahučaly hory", (zbor). 7. Foorcht-g o 11- T o v a Č o v s k v : Srbski napevi, st> sprein-ljevanjem glasovira gg. Tichy in Jahoda 8. La\vro\vsky: „Osenj", (ruska, zbor). V programu so tudi točke, ki jih bodo prednašali umetniki in umetnice. Po koncertu svira godba peš-polka 4. poil vodstvom g. Dubca. Vstopnice dobivajo se pri pre 1 sodniku društva g dr. J. Le n oc h u I. Briiunorstrasse (J., in v Slovanski Besedi, I. Itothenthurmstrasse 12, in pri kasi. Začetek ob h. uri zvečer.
— (Slepar.) Nekov Janez Božič, iz Po nikev pri Tolminu doma, je bil uže davno enkrat prišel k nekemu tržaškemu ururiu in ga je naprosil, naj bi mu poslal lepo uro z verigo vred na dom, da jo pokaže svojemu atrijcu in potem plača, Če se bo le dopadia sirijcu. Urar res pošlje agenta na naznanjen mu kvartir, kder ga 1». užu čaka, vzame uro in reče agentu, naj počaka v sobi, dokler pokaže uro strijcu i u prinese denar iz bližnjo sobe. Agent čaka in čaka, u Božiča nij htelo biti nazaj. Odpre torej tista vrata, skozi ka-
tera je zginil B., a kako se začudi, ko ne najde več ne Božiča ne „strijca", ki ga nikoli nij bilo, ampak prazno sobo in vrata na stopnico odprta. Šel je oni l uro in verigo, vredno črez 100 goldinarjev, plačal nij niti gospodinji, katera mu je bila dala v najem dve sobi, in pustil je v sobi en — prazen zaboj. Policija ga nij mogla zaslediti dolgo časa; pobegnil jo je bil naprej v Videm in od tam v Zagreb, in še bi ga ne bila dobila policija, ko ne bi bil v Zagrebu nekaj prav ena-oegM učinil, zarad česar je bil tam 6 mesecev zaprt, a po dost ni kazni ga je terjala sodnija v Trst, in tam je 12. t. m. dobil zopet G mesecev prostega stanovanja in hrane. 221etni slepar je študiral in bil tudi nekaj časa za pisarja v Gorici.
Svet, ki #a je treba ubogati.
Moj boleznimi, katero se najbolj ponavljajo v Statistiki smrt ij, mora no jetika označiti /.a takovo, katera iiajčcšee v družine prinaša žalost ter /.muli katero največ ljudij niure. Poslej znanost nij So zasledila nobednega gotovega pripomočka, nego ho jo tadovoltla s tem, da je boli Jetlonlh lajšala iu jim bo
skrliniin zdravljenjem za nekoliko let. daljšala življenj«'. Vsakdo ve, da na prsih bolnim priporočajo po zimi bivati v milem podnebji ter kolikor najbolj moči v obližji jelovih gozdov, katerih izpuri vanjo pljučum vrlo dobro doje. A mnogo jo taoih nesrečnikov, kf h v nj cara bivališča ne mogo pronieniti,  in tem velja v
prvej vrsti ta članek.
Poskušaj i, katero so najprej v I Iritaciji a posnele skoraj povsod drugod izvedli,  dokazali  so,  da ter.
smolast produkt letelo, najngodaejie vpliva na bolezni
v prsih iu pljučih.
l'/.e zategadelj treba, da ta produkt visoko cenijo vsi bolniki. A nadalje se ima naglasiti, da bi so  bas  i/,  početka bolezni to zdravih*  rabiti imelo.
Kajuesnatnejli   prehlad  more  prouzročiti obolenje
pij ne, in KatoreJ bi se ne imelo pozabljati, da ho so tereni vsakdo takoj ločiti jame, kadar pričenja kaS-Ijati. Ta naredba varnosti jo tembolj priporočati, ker mnogi bolniki ua prsih ne vedo prav za prav kakovo bolezen imajo ter menijo, da so ho zgolj hudo prehladili, ali da jih je napil samo napomeni ji v pljučen katar, (ločim so jih jo ule lotila Jenka«
Najprimernejšo   se   moro   ter  v  obliki kapsul
uporabljati. Goapod Guyot lekarnlčar v Partsu, prireja uiiijhone, stoikom podobne kapsule, v velikosti
DSValkov, katere pod tanko skorjo -/.ulično imajo v/.emek najboljšega iu najčistejšega norveškoga tora in katerih dve ali tri ti skoraj na mali olajšajo bol, ako jih povžijefl pri vsakem obedu, kadar ni prehlajen, ali na pljučih, za naduho ali za jetiko bolan. Ker jo v VtakeJ sklonici po <10 kapsul, Htauo to vso zdravljenje vsak dan tvore 10 do '20 krajcarjev, a ti raz ven njih nij treha uohednih drugih medicin, ni ječtno-novko, ni pustil ni sirupov.
Gospod Guvot prevzema garancijo jedino za one sklenice, na katerih naslovu jo trobarvoni njega podpis. (N(>—1)
Zaloga v l.}ul>ljttni: <W. M*i€*ci»li, It kam tiar.
Devetletno
bolezen v želodci,
čutniško bol
odprav ljajo
-mr sladni priredki.
iz iiu rij id«> ioi|irii dobil je duo 16.junija isTT r. ki. dvomi oskrbovalec g Ivan II oII \ Berlinu, Klavna railogii in lovuorim /..»    \vn|. i jo    In   O:.;« r-,K o   mi l>imiiji.
Gradbeni Brtaanorasrfltaae h, Pelta, llut-strasse io. pismo, katero se tako-lo glasi i l'o de vi t let nij bolezni v Kelodol BaslediT sem naposled v Vašem sdravilneni pivo ud sladnega Izvlečka pravo sdravllo, katero me jo osvobodilo niuonib mojih bolij. Drisko sem i i rabil, vročina jo odjenjala, bolni jo/ik jo zadobit
topel svoj., navadno barvo Na vsem Be imam
zahvatit i Vašemu odlićn-mu s adiieinii i/.vh oku !
Peter llriiucr,
(89—l) v Konigsvvarthi,
Tudi Hojfova sladna zdravilno čokolada je prav lekovita, ona krepi čittnice in sladni prsni bonboni preganjajo l>'iš<lj }><>
l>rrl)/(ii//( ter lajšajo  Celo  /i/jnčnc  lioh :m.
V Ljubljani pri ««ui>r. Pleooll«
lekarna „pri angelju varim" na dunaj.skoj cesti.
Dunajska borza
Enotni dri. d« Ig v bankovcih Etaotni dri. dolg v srebru
Zlata renta.......
18€0 dri. posojilo .... Akcijo ti.-irod 10 banke . • . Kreditne akcije.....
marca.
Napol. . . C. kr. cekini Srebro
**2	gld. 3>		kr
Hti	■t	30	
73	n	90	■
111		_	
«W7	n	—	t
9*0	n	25	T
	*	30	t
m		fVJ	g
5		tU)	
Adolf Eberl,
oljnatih  barv, lakov in firaežev, (f0_2)
V I ^jiil>ljjtni,
na Marijinem trgu, pole« frančiškanskega mosta.
zaloga
Iščeta se in taja
za okraj Kamnik. .Stanovanje imata prosto in" mesečne plače po 2:» god. Neoženjeni imajo prednost. — Več so izve v Kamniku, na Sntni hišna štev. '28, ali pa v Ljubljani pii g. Snmlu. v kri-žcvniškth ulicah štev. 10. (77—3)
B
r ^ I g 5
V —.
. 3 hI
S.     — C ce 2 • »
P   « «2.3 g P ••
■ • 3" h
I K 5' 3 ~
o » i s
»pip*
S
S
Agenti! I
Za prodajo srečtdt in državnih papirjev m
proti obročiicj plaći iščo stara, dobroglasna •
banko a hiša za ono krajo, kjer še nema no- J
bednih ali  premalo   zastopnikov,   po* te n tli •
in M|»oMol»nili agentov. — Obroču! listi so •
po novem /nlioiiii in postavno kolokovani. £
Uveti prav ugndni in, ako jo agent le neko- •
liko marljiv, dobiva mnogo dobička. •
Ponudbe naj so pošiljajo bankinj hiši J
(81_1) Mi. Ja"*'« »«*•#■ v Vnuji. •
snežniški zeliščni alop :
od zdravilnih pohorskih zelišč
MT* za pljuča in prsi
po zdravniškem propiBii prirejen, jo najboljšo zdravilo pri obolenji dihalnih organov, pri kataru v ki In ji in v sapnikovih v ejab, bod i.si akutnem ah kroničnem, potem pri bruhanji, hripavosti in vratobolji Velike sekrecijo sbznili mren v krbiji in v pljučih čudežno naglo ozdravi ter se bolnika, ki rabi
Willielinov snežniški zeliščni
nikdar ne loti naduha.
\Vilbelmov snežniški zeliščni alop obuja slizno mreno v želodci, nuinoža apetit, napiavlja zaužite jedi okusne ter tako posebno pospešuje obče nahranjenje, b čemer so odpravljene vso nervozne bolezni, katere po največ izvirajo iz slabega mešanja krvi
Wilhelmov snežniški zeliščni alop jo od leta 1855 vse po-skusnje in povsoili dobro opravil, mnogo zdravniških izpričeval Bvedoči o njega izvrstnem, gotovem tor temeljitom delovanji, a jasen in največji dokaz o zdravilnej moči ter priljubljenosti njegimj je ta, da se ga jo prav mnogo razpečalo. (3Hi>— 2)
Oni p. n. kupovalci, ki dobiti ielč |irnvi moj izvrstni snežniiiki zeliščni alop, ki ga užo od leta 1800 napravljaui, uuj vselej jasno zahtevajo
Wilhelmov
alop, .
snežniški zeliščni alop.
Samo tedaj moj izdelek, ako je na steklenici ta moj pečat.
Kdor to zavarovalno marko ponaredi,  bode kaznovan po zakonu.
Znamenito!
Medicinsko-popularna razsodba o zdravilnih močeh ter učinkih
prave gfa.
Wilh.elmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
Hri vistilncf/đM €'ujnm
utemeljena na resničnih dokazili. Jedino mnogi dokazi ob izvrstnih učinkih gori imenovanega čaja  proti   skrnini  in  revmatičnim   boleznim, k..kor tudi všečen sprejem in poraba mnogih umnih zdravnikov, navidi  so nas do
8misli, tukaj izpn govoriti nekoliko besedij o tem važnem predmetu. Prav mnogo Ij ud ij loto za letom obiskuje žvoplone kopeli, da si olajšajo ali so osvobodijo Bkrnino ter revmatičnih hobznij in da so zares kakor v novo ustvarjeni vračajo domov. Dvojno torej morajo trpeti oni, katerim bodi-si premajbena denarna sredstva ali nomo-gočnost, ostaviti svoj posel ter ločiti so od svojih domačih, zabra-njujo i.a tati način zdraviti so pri materi naravi; obsojeni so v večno trpenjo. Ob tacem slučaji teđaj so jo ta čaj uže često pokazal oblažuncga ter jo za tega deli veliko vrednosti. Ta čaj ima poseben vpliv na mokrico, pot in kri bolnikovo, kar smo ppaaill pri kemičnem preiskavanji mokrice ter potu, in moro vsak, ki ima m k 111 i 111» ali revmatično bo.ezun tor rabi ta čaj, očevidno izpremeiubo, oBobitu v mokrici (katera so už i pošlo nekaterih dnij jame ka iti ter so naposled ob dnu zgosti, kamor so uležejo tudi vso dražiluo snovi; opažati sam, pri čemer se lehko ob jediie.ni i udi radnjo dan ka dnem pojemajočo bolezni, katera uapua ed izgine popolnem.
Uuš tako tnročujo ta čaj (ako ga piješ predno greš spat) na koži nekakovo zbadaujo tor pdBpešuje izmerno izparivanje, katero je za bolnika vedno prav lajšovaluo.
Vžitek tega čaja nij nikakor neprijetni, on no obtožuje prebavi j anj a nego celo prt nekaterih osebah pospešuje odprtje. Tako smemo tedaj po pravici imenovati ta čaj novo iu neprecenljivo zdravilo proti skrnini in rovmatizmu ter za čistenje krvi.   (39j—i,')
Navod se pridodaje vsake} steklenici.
Zapečatena orlgiunlim »Irklt-iiicu   volja   1 gold. 25 kr.
ter se more vselej s voza, dobiti pri izuoiateiju samem
Wt* lUUielill* lekarnar v Neunkirclmu,
Nižj e Avstrijsko.
Povezavanjo računamo z 'M kr.
Pravi \Viihuliiiov snežniški zeliščni alop  bo dobiva muuio pri mojih gospodih jemalcih :
Ljubljanu: 1'cler Lassiftik;
li e 1 j a k : Ford. Kcholz, lekarnar; li o i c a n : F. >YaldiuUller, lekarnar; liorgo: J os. llctlaniiii, Lekarnar; lini uuck: J. ti. Muhi; B r i k s e n : Leunliard Man b, lekarnar ; 0 e lj e i liauuibuchuva lekarna in F. Kuustjicr: Essek: J. €. v. Picucs, lekarnar, i rohnlui-t e n : Viiicenc illumaiicr; Friesauki Anion Aieliinger, lekarnar , F e 1 d b a c b : Ju«. Kiinig, lekarnar ; O r a d o c: \ienu. Trnkoezv, lekarnar ; Uunca: A. Frauzuui, lekarnar; G o s p i e : Valentin \ euek, lekarnar] Glina: Anton llaulik, lekarnar; Qa 11 (Tirolsko)t Leop. v. Aichinger, lekarnar; lnuinost: Piane \\uiklcr, lekarnar{ iu-n i c h e u : J. Sinji, lekarnar; 1 v a n i e : Kil. lullovic, lekarnar; Jaška: Aleks. Ileižic, ukainar; (Jelov oc: Karel Klemennc j Karlovcu: A. h. Kut kič, lekarnar , Koprivnica: Max. VVerli, lekarnar j Kranj: Karel JŠavnik, lekarnar; Knittelfeidt vViik. Vischnif ; kitiuberg: j. H. Kariiićić; L i n c : Frune v. Krinch, lekarnar; Maribor: Alojzij Kvandesl; Mu ran: >\itliolui v. 1'eru-\\cilh, lekarnar; a 1 b : L uit. 1'iill, ukainar; Al u ra u: Juti. Me^rer; Novo mesto; bom. KizziiJi, lekarnar; t tuj i U. biroil, lekarnar; Postojna: J. A. Ku|ilcih(-hmidt, lekarnar] P e t e r w a r d o i u : H. be«.»inti.\ i dediči J kad k ona i taesur F. Audricu, lekarnar; Ho« V e r o d o : Itickutil lliabs, lekarnar ; hi u v, (i i tiuuc : li. Koiilik, lekarnar; 'i rbiž: Lu^eii hlicrltii, ukainar; Trst: C. Zanetil, lu-kaniar; Vukovar: A. Kiutcnovics, lekarnar j V i n k o v u o : Friedeikh llcizig, Itkainar; \ arazum: l>r. A. llultcr, lekarnar; Z a g r o b : big< .Milliliacli, lekarnur; Zader : .N. Ainlrn \ ic, lekainur.
g**4******+++4******-fr+4» 00OOOOOOOOOOOOOCOOOOOO08
Lauunna in twk .Narodne tiskarne".
Jedino jprarvi prireja FraHJO Willielnil lekarnar v Neunkirchenu.
Zavitek, raadeljeu v H vieuikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavunje 10 kr.
S-va,rilo- Varovati se jo nukupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno lu „Wilhelmov antiartritičeu antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom antiartritičiub antirovmatićnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupavanjem tacih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem iu imajo pravi Williel-1110v antiaririličeii uutire»uia>tleeu kri eiMlileii «aj tudi
IJul»lj«iiia: l*etor l,a>4siiiU ;
1'. el jak: Mat. Fiirst; Horgo: Josip Jkttunini, lekarnar; Hruck na Muri: Albert Lant/er, lekarnar ; li o 1 c a n : Franjo WaldmiUler, lekarnar \ B r u u e c k : J. V. Mahi; li o 1 o v a r : Rud.     oboda, lekarnar : li r i k s c n : Leon/iurd Utaub,  lekarnar ; Celje:  Baumbach-OVtk lekarna iu Franjo liauscher; C o r 111 o 11 s : llertnes Vodolini, lekarnar; Celovec: Kari Klcmencič ; C o r t i u a : A, Vambruzzi; O u u t s c h-L a n d s b e r g : Miillcr-javi dediči; E s o k : J. C. ton Dienut, lekarnar ; Josip 1'obetzkif, lekarnar; F U r s t o 11 l'e 1 d: A. Sdirbkcn('ussf lekarnar; F r o h n 1 e i t c n : V. lslumauer ; F r i osa oh: O. ltitssheim, lekarnar; A. Akhimjir, lekarnar;  Feldbach: Josip Kiiniij, lekarnar; Gorici': A. Franzoni,  lekarnar; Gradec:  J. liitrglvitner, lekarnar; G u 11 a r r i 11 g : A'.   Vatttrl;  G r u b i s u o p o 1 j c : Josip Mul uh f (i ošpic: Valentin \ rou6kt lekai 11111*; G r a t' c 11 d 0 r t': Josip tiaiser; 11 cr m a gor: Jos. M. Itkhter, lekarnar;  11 11 11 (Tirolskoj: JAi/p. VOH Akliingvr, lekarnar: J udcnburg: F. b'enekotutsch; luni c h c u J. Stop/) lekarnar ; 1 m s t:   Vilj. Stutioh, lekarnar ; Ivanić: Ed. Tolloitč, lekarnar; Karlovce: J. Iknic, lekarnar; A. E. Kaikiif  lekarnar;  K i 11 d b c r g :   J.  Karinčk,   lekarnar;   Kap t" e 11-berg: Turnir, lekarnar; K n 11 t e n te 1 d : \'Uj.  Vischiur, lekarnar; Kranj: Kuri butnik, lekarnar; Line: Frttnjo pl. Frlach, lekarnar; L e o b e 11 :  lian  Peferachg,  lekarnar;  Maribor:  Alois (juandest ; Metlika: Alfrtd Maltcr, lekarnar;  M ii r z z u s o h 1 a g :  Ivan JJa-iijvr, lekarnar ; M u r a u :  Ivan SUffTtr ; M 11 r o v i c a : A. Kersttno-c/c/t; M a 1 s: l.udviij 1'iill, lekarnar; Novo mesto: Dom. liizzolli, lekarnar ; N u u 111 a r k 11 tbtajerskoj : Kari Muli/, lekarnar ; U t o č a c : Fdo Tumutj, lekarnar:  Postojna: Josip Kupjersvhmidt, lekarnar; P e t e r \v a r d c i 11: L. 0, Junginger; P 1 i b e r g :  Iran Js'cusscr, lekarnar : Požega: Ant.pl. Htgndik*, lekarnar; P rasa bor g: lian Trtbuii Ptuj: C, Oirod, apoteker* Rottenmann: Franjo A'. 11-liiuj, lekarnar ; Roveredo: Hichard Tliulvs, lekarnar ; S a 111 o bor: tkhtcarZf  lekarnar;  h e b e 11 1 e o : 1'cUr Ihros,  lekarnar; Slov. li i s t r i e a : Adum pl. 1'utkouski; fcj 1 o v. gradeč:   O. Kordik, lekarnar ; Jos.  Kaligaritichf  lekarnar; Strassbug:  J.   V. Corton; ti t. Ve it:  Julian liippvrt ;  Stalna:   Valentin jl'iiimu.sr/u k;  S e ln-1111 : D. Jouunovicz-ii sin;  S pije t:   Vinutio pl. 1'ruzio, lekarnar;
I tioklanders: A Hursti, Lekarnar; Trst: Juk. StravaUo, lekar-1 nar ; T r i e n t: Ant. Santoni; Trbiž: Fugen JEbertin, lekarnar; V u-k o v a r: A. Kruicsocits, lekarnar; Vinkovce: Frkd. llcrzuj, le-I karnar ; V a r a ž d 1 u : Dr. A. llaller, lekarnar ; Zagreb: Sig. Mitll-I buvJi, lekarnar; Senj: Josip Accurli, lekarnar; Zader: N, An~ drovič, lekarnar; Zlatar: lian M. 1'vspisil, lekarnar.
8
8
8
8 8
O O O
o o o o o o o
Azuauuj in ur turna Jouip J ur C l C.