SLOVENSKI
VESIMK
CELOVEC SREDA 15. JUNIJ 1988
Letnik XLI!!. Štev.-25^385)
Izhaja v eaovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šii.
300 din
P. b. b.
17. junij '88; pravno svetovanje za starše!
Zveza slovenskih organizacij in „S!oven-ski vestnik" prirejata v petek, 17. junija 1988 od 13. do 15. ure na sedežu ZSO v Ceiovcu, Tarviser StraBe 16, pravno svetovanje za starše o vseh vprašanjih v zvezi s dvojezičnim šoistvom. Za nasvete bosta na voijo odvetnika dr. Franci Seranj-nik in dr. Sepp Brug-ger. Informacije dobite tudi po teiefonu (0463) 514300-10).
Priprave za ločevanje v potnem teku -14 novih razredov, 40 učitetjev!
Priprave za uvedbo novega ločevalnega zakona so že v polnem teku. Po prvih izračunih, ki jih je objavil deželni šolski svet, bo že z začetkom šolskega leta 1988/89 potrebno odpreti in urediti najmanj 14 novih razredov. Uvedba okrog 40 novih (enojezičnih) učiteljev bo že v prvem šolskem letu stala okrog 12 mili-
jonov šilingov, z vsakim novim letom pa dvakrat toliko.
Pedagoški inštitut za Koroško pa že vabi učitelje na pripravljalne serminarje za izvedbo novega zakona. Strokovno združenje slovenskih učiteljev opozarja, da se teh predavanj (15., 22. in 29. 6. ter 6. 7. v Dobrli vasi) ni treba udeležiti, ker niso obvezna!
Protest v parlamentu
Kot smo poročali, je skupina mater med plenarno sejo parlamenta s transpatenti protestirala proti ločevalnemu zakonu. Varnostni organi so proti materam nastopili s fizično silo, tako da so morali eno izmed njih odpeljati v bolnico. ZSO, Klub zelene-atter-native in Komite za obrambo dvojezičnega šolstva so vložili protest pri notranjem ministru.
Proti iočevainemu zakonu! Tožba pri ustavnem sodišču
„Zveza slovenskih organizacij v interesu celotne narodne skupnosti na Koroškem ni niti najmanj pripravljena privoliti v ločitveni šolski zakon. Zato bo izkoristila vse možnosti pravnih postopkov, še posebej pa bo pri avstrijskem ustavnem sodišču vložila tožbo proti samemu zakonu" - tako je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm že dan po sklepanju o ločitvenem modelu na Dunaju napovedal prve ukrepe boja koroških Slovencev proti delu apartheida na Koroškem. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser pa je kritiko postopanja državnega poslanca zele-
nih Karla Smolleja preciziral: „Smolle bi lahko na različne načine poskušal doseči izboljšanje. Tega pa ne bi smel storiti, namreč, da je prodal široko gibanje, ki se že dolga leta prizadeva za obrambo skupnega dvojezičnega pouka na šolah širom južne Koroške!" Wieser pa je tudi dodal, da nemškonacionalne sile zdaj že pripravljajo nove napade na pravice manjšine: „Že danes čutimo pritisk na cerkev, morda pa bodo potem hoteli uresničiti še narodnostno razmerje pri zasedbi mest v javnih službah!"
Ob sprejemu ločitvenega
zakona pa je zavzel javno stališče že tudi Željko Jeglič, član Izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja: „Tako imenovani pedagoški model, ki ga je avstrijski parlament zdaj prelil v zakon, navzlic raznim korekturam v bistvu ločuje šolske otroke po učnem jeziku in kot tak nedvomno pomeni poslabšanje šolske situacije za koroške Slovence in dodatno obliko asimilacijskega pritiska. Udarec za slovensko narodno skupnost v Avstriji in s tem za nas vse je težak, saj so vsi deli te skup-
nosti, ne glede na vrsto različnih pogledov med njimi, odločno proti ločevanju. Izkušnje pa jih uče, da se novi naval ločevanja verjetno ne bo ustavil pri šolstvu.
Spomnimo se samo geneze tega zakona oziroma pobude za spremembo dosedanjega stanja - predlog, ki so ga potem povzele vodilne stranke, je prišel iz skrajno nacionalističnega in protislovenskega roba koroške družbe z glavnim ciljem, da se zmanjša število prijav k dvojezičnemu pouku in obenem zniža komunikacijska vrednost jezika avtohotnega prebivalstva."
Oh dnevu vstaje slovenskega naroda in ob 50. obletnici anšlusa
VAS VABIMO NA
9. Spominski pohod na Komeij
Po poteh Domnove čete
ki bo v nedeijo, 10. juiija 1988
Do 9. ure se bomo zbrali pri tov. Lipeju Koleniku pd. Lombarju v Cirkovcah pri Pliberku (Schliterndorf bei Blei-burg). Za tem se bomo skupno odpravili na pohod. Do 13. ure bomo prispeli k spomeniku padlim partizanom na Komlju, kjer bo krajša spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo peljali z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cim-percu.
Organzatorji
PREBER!TE
na
strani
2	Obširno poročilo o parlamentarni razpravi o šolski reformi
3	Mednarodni obzornik
5 Diese Woche im Slovenski vestnik
9 Sele vabijo na zanimivo razstavo
12 SAK zaključil prvenstvo na 6. mestu
Posebna priloga:
Kaj so posledice
novega zakona za
dvojezično šolstvo?


Miktova Za!a '87 v Ljubtjani
Čeprav je sodelovalo nekaj novih igralcev (kot npr. Valentin Wuze!la, ki je zaigral vlogo Rutarja) je ljudsko gledališče Samorastniki tudi v Ljubljani izvrstno zaigralo obnovljeno besedio Miklove Zale (več na 6. strani)	SM<a.Ma,*o Gorenc
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na tradicionalno
Tovariško srečanje
PR! PERŠMANU V PODPEČ!
v nedetjo, 26. junija ob 14 uri.
Srečali se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije. Poleg govorov bo tudi kulturni spored. Za popestritev bo igrala godba na pihala iz Šmihela, za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Prosim, da se tega tradicionalnega srečanja pri Per-šmanu udeležite vsi pošteni koroški Slovenci, ki ste trpeli pod nacifašizmom in doprinesli svoj delež v borbi proti fašizmu. Prav tako vabimo vse borce, ki so se v času nacizma borili na Koroškem. Pripeljite s seboj tudi vaše sosede in prijatelje. Posebno vabimo mladino, da bomo skupno demonstrirali našo življenjsko voljo za skupno borbo proti spet porajajočemu neofašizmu.
2 15. junij 1988
SLOVENSKI VESTNIK



S silo prod nasprotnikom ločevanja...







VESTNIK
K. SmoMe gtasova) /a zakon - in osramoti) odpor prod točevanju

„Čm dan" za slovensko manjšino: parlament sklenil ločevalni zakon
Z izdajo izredne šfev//Ae ^ povečan/ nak/ad/ takoj po sprejemu zagona o /oč/M otrok s/ avsfr/jskem par/amen tu prelet// četrtek je S/ovensk/ t/esfn/k informira/ koroške S/ovence in nemškogovorečo koroško ja vnosi o razpravi vpar/ameniu, o nasi/ni akc/j/ varnosinifi organov proii mirnim proiesiom maier ier o prvih reaAoi/ah na škanda/ozen sk/ep znoiraj narodnosine skupnost/ in nemšAogovoreče javnosii.
tzjava ZSO: ..Kršitev duha
7. dena ADP!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je takoj po sprejetju zakona o iočitvi šoiarjev po jezikovnih in etičnih kriterijih v dunajskem partamentu izdaia posebno izjavo, v kateri je zapisano:
„8. junij 1988 je škandalozni dan avstrijske manjšinske politike in eden najhujših udarcev za slovensko manjšino na Koroškem."
Koroški nemški nacionalizem na čelu s Haiderjem je s šolskim ločitvenim modelom potisnil vladne stranke v sramoto.
Proti pedagoški stroki v Avstriji in inozemstvu, proti vsem konstruktivnim predlogom narodne skupnosti in znanosti, proti izraženi volji in odporu prizadetih učiteljev in staršev in končno proti vsem javno izrečenim obljubam zveznega kanclerja Vranitz-kega, je avstrijski parlament sprejel šolski ločitveni model, kakršnega sta zahtevala Haider in koroški Hei-matdienst.
50 let po priključitvi, v spominskem letu, je avstrijski parlament torej sklenil šolski zakon, ki odpira vrata rasizmu in netolerantnosti.
Sprejet je bit šolski zakon, ki deli ljudi po jezikovnih in narodnostnih merilih.
Manjšini sovražna politika Druge republike je povzročila katastrofalno nazadovanje
slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Brez dvoma bo tudi sedaj sprejeti šolski zakon doprinesel k pospešitvi nadaljnje germanizacije.
Prav zaradi tega tudi ta zakon nasprotuje 7. členu ADP, ki vsebuje zaščitno funkcijo za narodnostno skupnost.
ZSO z vso odločnostjo odklanja ta zakon in bo zato podvzela vse potrebne pravne ukrepe.
Narodna skupnost, ki priznava tak zakon, se namreč sama predaja. Izjava poslanca zelenih Karla Smolleja, namreč, da glasuje v interesu Slovencev in vseh narodnih manjšin v Avstriji, pomeni zasmehovanje vseh, ki so se leta dolgo borili proti šolskemu ločevanju in nemškemu nacionalizmu. Njegovo zadržanje predstavlja veliko škodo za vso slovensko narodnostno skupnost na Koroškem." Razočarani smo tudi nad poslancema zelenih VVablom in Fuxom, ki sta zakon sicer obsodila, pa kljub temu glasovala zanj."
Parlament je klonil pred nemškim nacionaiizmom
& jn/nj 79&? je /?ojM/	koro.ške 5/e vence in demokratično jnv-
no.sf v Avstriji „črn/ dan", M?/ ^o v nv.srr;j.s'kcm par/amenta Zzg/a.so-vn/i /oč/tven/ čo/.s/n znfron in tako popM.st/i/ zaktevam /temkko-naciona/nii; in ^e.!noeA.s;rennn7; si/ v Ježcii. Za /a zakon pa n/.s o ^/asova// .samo po.s/anc/ .SkO, OFk in FP, temveč tad/ tr/je zeZeni, med njim/ Fare/ .Smode.
Prav Smolleja pa pri tem ni motilo, da je bil za svoj pristanek na ločevanje deležen hvale vseh tistih, ki že vseskozi sodijo med najhujše nasprotnike enakopravnega sožitja na Koroškem, in ki so deloma vidni predstavniki desnega ekstremizma v Avstriji. Karla Smolleja v parlamentarni razpravi tudi ni motilo, da so mu ploskali prav tisti, ki so v razpravi o ločevalnem šolskem modelu že napovedali nadaljnje napade na pravice koroških Slovencev. Nič mu ni pomenilo, da je npr. Jorg Haider hkrati s slavospevom o Smolle-jevi opravljivosti in civilni korajži" spet napadel nekatere slovenske duhovnike na Koroškem, ki naj bil postali zmerni, bili naj bi samo dušni pastirji, ne pa da, po Haiderjevem mnenju, medna ..podžigajo narodnostno mržnjo na podeželju." Karla Smolleja tudi ni motilo, da so ga slavili socialdemokrati in ljudska stranka, čeprav bi tudi on moral vedeti, da sta prav ti dve stranki že leta 1976 popustili pred FP in sklenili protimanjšinski tristran-karski pakt. Niti dejstvo, da ga je njegov frakcijski kolega Peter Pilz v parlamentarni razpravi javno in nedvoumno nagovoril: „Za manjšino je to oslabitev, če glasuješ za apartheid. Tako se lahko zgodi, da dajo Slovenci iz rok svoj zadnji adut, zanj pa vse premalo dobijo. Osebno si ne bi upal prev-
zeti odgovornosti za tak pristanek, saj bi cena utegnila biti previsoka", Smolleja ni odvrnilo od glasovanja za sramotni zakon.
Naposled pa se Smolle tudi ni oziral na to, da tudi ni uspel menda zadnji poskus zelenih, da bi dosegli enotno nastopanje vseh svojih poslancev. Smolle je pozval predsednike SPO, OVP in FP, naj s posebnimi izjavami zagotovijo, daje šolski zakon zadnji napad na pravice Slovencev. Toda tako izjavo je dal edino Vranitzky, Haider ali pa kak zastopnik OVP pa na to še pomislila nista. Pa tudi izjavi kanclerja
Vranitzkega ne gre pripisovati preveč teže, saj je tudi za vprašanje šolstva najprej obljubil, da ne bo prišlo do sklepanja mimo volje prizadete manjšine, zdaj pa celo ni bil prisoten v parlamentu pri razpravi, prav tako, kot tudi ne ministri z izjemo Haw!ickove. In prav omenjena ministrica za pouk je poleg Vranitzkega najboljši primer za to, kaj se je v parlamentu dejansko dogajalo: tudi ta je klonila pred pritiskom nacionalističnih sil, saj je v kratkem stališču v parlamentarni razpravi hvalila novo ureditev. Prav dejstvo, da je tudi ona za vsa prizadevanja, da je prišlo do sklepa ločevalnega zakona v isti sapi hvalila Haiderja in Smolleja, pa je ponovni dokaz zato, da je tudi Smolle klonil pred manjšini sovražno strankarsko trojico.
Andrej Mohar
Smo/ie je vpar/amentu zastopa/ svoje stališče - /iva/i/e pa so ga
SPČ, Ol/P /n PP	SMta. /. ScMander
,,Ne poznavamo ločevanja!"
„Upam, da je Smolle pristal na zakon v brezmejni naivnosti. Za narodno skupnost velja, da bi se v primeru, če bi sprejela ločitev, sama vdala", je dejal tajnik ZSO dr. Marjan Sturm na posebni tiskovni konferenci na Dunaju dan po sklepu zakona v parlamentu. Tudi predsednik dipl. inž. Feliks Wieser je zbranim novinarjem povedal, da pomeni sklenitev šolskega
zakona najhujši udarec za slovensko narodno skupnost po letu 1945 in ugotovil, da je Smolle prodal solidarnostno gibanje. Od dunajskih strank je zahteval, naj opustijo svojo bojazen za glasove pri volitvah in kaj storijo v korist manjšin in ugleda Avstrije. „Preveč enostavno je", je dejal Wieser, „če se stranke sklicujejo na to, da je v zakon privolil tudi Smolle, ko pa so
so proti ločevanju vsi strokovnjaki, pedagogi, prizadeti in mednarodna demokratična javnost."
Dr. Avguštin Malte je ponazoril, da so v parlamentu sklenili tisti dve točki, ki sta v strokovni komisiji ostali še nerazrešeni. Tako	je
zatrjevanje parlamentarcev, da so menda upoštevali vmesno poročilo strokovne komisije, v bistvu načrtno zavajanje javnosti. Poleg tega so nekatere postavke, na katere se npr. sklicuje Smolle, zapisane le v iniciativnem predlogu, ne pa v zakonu samem. Tudi dr. Gero Fischer, zastopnik dunajske	univerze,	je
odločno zavrnil zakon in med drugim dejal: ..Drugega učitelja ni mogoče naučiti slovenščine preko poletja. Zato bi potrebovali vsaj nekaj semestrov - torej drugi učitelji ne bodo imeli niti ustreznega znanja drugega deželnega jezika niti ne bodo usposobljeni za skupno delo v razredu.
Tajn/k Sturm /n predsedn/A Udeser na dunajska ftskovnt konferenc/ZSO.	SM-aMo^r
In/c/al/va starševje profesf/rala prof/ ločevanju. s//^/.- /. sc/ierander
Začetek novega dialoga s psovkami in nasiljem
Medtem, ko smo ženske in študenti/ke v parlamentu izrazile svojo nejevoljo nad sklepanjem ločevalnega šolskega zakona proti volji velike večine prizadetih, je državni poslanec Karel Smolle govoril o novem dialogu, o spremenjenih medsebojnih odnosih, o pripravljenosti za mirno sožitje na vseh straneh. Omenil je tudi, da zakona nismo potuhtali Slovenci, nismo ga hoteli takšnega, kljub temu pa bo glasoval zanj - pač zaradi novega dialoga. Beseda pomeni, da sta zanj potrebna dva enakopravna partnerja. Kje je ostala naša enakopravnost? Kje so popustili nemškona-cionalci in kje je popustil Smolle? V nobeni bistveni zadevi nismo mogli kaj iztržiti. Tudi število 9, ki ga nekateri navajajo kot uspeh, v resnici ne bo držalo, saj je najnižje število za odprtje razreda 7. Torej nekateri sami sebe „farbajo". Ker pa vemo, da KHD in FP svojih stališč nista pripravljena spremeniti, to pač nekateri zahtevajo od nas. Žalostno je, da so našli prav slovenskega parlamentarca, ki je klonil njihovemu pritisku. Za to dejanje res ne bi potrebovali svojega parlamentarca. Naši nasprotniki točno vedo, da je bil zakon sklenjen po njihovi meri in se zato prav veselijo in hvalijo Smolleja in NSKS. Prepričana sem, da samo tako dolgo, kakor dolgo ju bodo potrebovali.
Kako bo ta dialog izgledal,
so nam že nakazali. Vsakdo, ki ni prepričan, da je to res enakopraven nov začetek, jih bo dobil po glavi. Manjšino so potisnili ob zid, zdaj pa jo hočejo spraviti še na kolena. Kdor ne bo ubogal, ga bodo pač morali prepričati s silo. To je bil tudi namen nasilnega ravnanja z nami v parlamentu. Naša akcija je bila mirna in namenjena informiranju poslancev ter kot poziv predvsem Smodeju in nikakor ni motila dela v parlamentu. Motili pa so gospodje državni poslanci sami, ki so kar takoj začeli z novim dialogom -„neumna krava", „trapa", „šlampa"...
Vida Obid
Kako kruto so redarji in državna policija ravnali z ženskami, ki so z balkona parlamenta razobesile transparente proti ločevanju in apartheidu, dokazuje primer Marije Wakounig, ki zaradi hudih poškodb še vedno leži v bolnici na Dunaju. Njeno željo, da bi s to akcijo prispevala k temu, da se bi tudi njeni otroci lahko še učili obeh jezikov v skupnem razredu, so kratkomalo pohodili. Tako so še danes vidne njene poškodbe in bolečin ji tudi še tako iskrene želje po skorajšnjem okrevanju ne zmanjšajo. Kljub temu ji tudi mi v uredništvu želimo, da bi lahko kmalu zapustila bolnico - prav tako, kakor ji je to zaželel tudi predsednik ZSO Feliks Wieser v dunajski bolnici dan po surovem dejanju redarjev v parlamentu.
Zenske na f/skovn/ konferenc/ po surovosf/fi v pariamenfo. Med nj/m/ poslovodja zelen/b P/os SfroP/.
!Z RAZPRAVE
Of?l/M&/ csfa/az?! zve.s/; kocem pa /udi začet/ nov dialog. Vem, da sem s svojim	zadržanjem
sprožil zmešnjavo. Toda sem prod jron/nim pozicijam na Koroškem.
Karel Smolle
Ko ko -Smolle odkril srce tadi za neslovenske Korošce, se kom /udi jaz zamislil v srca koroški!/ Slovencev. S Smodejem sva skoraj soseda in se dokro	razumeva.
Izdajava krez pro-kiemov. Samo tako se da rešid' odprta vprašanja.
Jorg Haider
Manjšini smo zasadili nož med rekra.
Andreas Wabl
Z veliko vztrajnostjo smo dosegli zgodovinski korak. Zadvaia velja predvsem V^agnerj//, Smodeju in Haiderju.
dr. Hilde Hawlicek
dolski zakon gotovo ni tisto, kar so si Slovenci želeli, morda nit/ ne zgodovinski kompromis, vendar doker trenutek avstrijskega parlamenta.
FredSinowatz
Manjšine so del naše avstrijske zavesti. Kljuk temu pa smo naredi!/ iz njid sovražnike.
Freda Meissner-Blau
Današnji dan je dan olajšanja in zadovoljstva.
Alois Huber
Grozovitosti slovenskid partizanov na žalost še nismo mogli pozakit/. Zato imamo nekaj takega, kar imenujemo „urangst" v tem prostoru. Tovrdu pa imamo opravka še s slovenskimi /H/zczo/zarj/, ki so vse prej kot pa naklonjeni Koroški.
Hans Gasser
Vsak protiglas je „ne" za skupnost in za dialog.
Othmar Karaš
Danes je Smode naprav/! prvi korak k mirnemu sožitju. Zato se njemu in krščanskim Slovencem zadvaljujem. Drugi korak, ki ki ki! pravtako potreken, pa ki moralo kiti sodelovanje Slovencev na Id. oktokrskid proslavad.
Jdrg Haider
Osupnilo me je, da ta šolski mode! tako dva!/' dorg Haider, ki je predstavnik desnega ekstremizma v tej diši.	Peter Pilz
Mar/ja Wakoun/g s/</<a./v/w
Mednarodna soHdamost s Či!om
11. julija se bo v Santiagu de Čile pričelo „Medna-rodno srečanje umetnosti, znanosti in kulture." Pod geslom „Či!e v srcu - Chile en el Corazon" se bodo do 17. julija po vsej deželi vrstile prireditve, ki naj bi svetu pokazale jasno voljo ljudstva do svobodne države. V smislu informacije za bližnje srečanje v Čilu je bila tudi informacijska prireditev v Celovcu, prav tako pod geslom „Čile v srcu". Miguel Gomez, novinar iz Čila v pregnanstvu, je navzoče informiral o trenutnem položaju v deželi, kjer že skoraj petnajst let vlada fašistični Pinochetov režim. Za uvod je prof. Janko Messner bral iz del čilenskih avtorjev. Prav tako pa je opozoril na pinochetizem v Avstriji, na Koroškem.
Miguel Gomez je pripovedoval o močni volji ljudstva po svobodi. V zadnjih mesecih se je v Čilu zgodilo marsikaj, 15., 16. in 17. junija, pa so študentje napovedali velike stavke, 30. junija bodo stavkali delavci, upor pa raste tudi med drugimi družbenimi sloji. Zamisel srečanja „Čile v srcu" pa je, da bi okrepili notranjo solidarnost vseh opozicijskih sil v deželi.
Trenutno dogajanje v Čilu je neposredno povezano z bližajočim se referendumom. Ljudstvo bo namreč odločilo, ali bo še do leta 1997 vodil državo Pinochet ali pa bodo v enem letu svobodne volitve. Jasno je, da Pinochetovi pajdaši, že sedaj delujejo njemu v prid, kar pomeni, da že sedaj ustrahujejo ljudstvo za primer, da bi bil referendum zanj negativen. Jasno je, da bo Pinochet, če bo potrebno, dosegel svoj cilj z manipulacijo." Združena levica," opozicija, v kateri je združenih trinajst strank, si je zastavila cilj, da razkrije prav te metode fašističnega vladarja.
Trenutni cilj opozicije je seveda uspešno mednarodno srečanje, ki se ga bodo udeležili umetniki in znasntveniki z vsega sveta. Ker je za organizacijski komite v teh trenutkih velikega pomena vsaka podpora, so zastopniki raznih organizacij, ki so se udeležili informacijskega večera v Celovcu, poslali solidarnostni telegram v znak podpore v prizadvanjih za več svobode v državi, ki že skoraj petnajst let trpi pod Pinochetovo fašistično diktaturo.
Miha Pasterk
Padec dinarja, nova posojiia
BEOGRAD. Gospodarska kriza v Jugoslaviji je terjala nadaljnje ukrepe. Tako ni presenetila novica o ponovni devalvaciji dinarja, tokrat za 24 odstotkov. Že pred sedmimi meseci je državno vodstvo izvedlo podoben ukrep. Istočasno je
FPO naprej na desno
DUNAJ. Haiderjev stil potiska svobodnjaško stranko vedno bolj v desno. Pred kratkim je svoj odstop napovedal generalni sekretar Haiderjeve stranke Gugerbauer. Veljal je za enega izmed redkih pristašev komaj zaznavne liberalni veje v FPČ. Njegov odstop je v stranki sprožil nadaljnje prepire za vodilna mesta. Pri tem se je jasno pokazalo, da želi Haider zacementirati svojo absolutno oblast.
prišlo do občutne podražitve živil in drugih proizvodov. Podražitev bencina znaša na primer 32%, premoga 30%, vozovnice na železnicah pa so se podražile za 40%. S tem se očitno tudi v naprej uveljavljajo smernice, ki jih za stabilizacijo gospodarskega primanjkljaja narekuje mednarodni monetarni sklad. S padcem vrednosti valute - pravočasno pred začetkom turistične sezone - je država postala bolj atraktivna za turizem. Jugoslavija je trenutno dolžna 21 milijard dolarjev (približno 252 milijard šilingov). Od mednarodnega monetarnega sklada, raznih zahodnih poslovnih bank in vlad („Pa-riški klub") bo letos prejela posojila v višini nad milijardo dolarjev. S temi sredstvi namerava vlada financirati nov program gospodarskih reform.
Nadškof posta! kardina!
R1M1DUNAJ. Papež Janez Pavel II. je dunajskega nadškofa Groerja povzdignil v kardinala. Že imenovanje Groerja za avstrijskega nadškofa je sprožilo med angažiranimi avstrijskimi katoličani številne proteste, saj imenovani velja za skrajno konservativnega funkcionarja katoliške cerkve v Avstriji.
Proti monopo!izacui na področju javnih obcii
De/ovnu sAn/7/;o.s7 za rcvzno//Aro.s7 srcc/.stcu /avncga o/^as'čaaya ( /1 r/)c/rsgcwc/A;.SY7!c;// /Wcc//cuu/e//d//) je aa&7raaAar.s/:o /u 7cvc.su o z^razeaje, /:/ .s/ je za^7a^//o e///', c/a poMČe nova po/a za o/?veyčaaje /arao.s//. Ncpo-^rcc/a/povoc/ za c/voc/acvao za^ec/aaje c/e/o^ae ^^apao^/Z aa Daaaja je /a/a j/aaaeaa ac/e/ez/?a za/aa/acaaaa.S'A*ega Aouccvna VV/1Z (Wc.s/c/ca/sc/;c /S //geaaaae Zeaaag) pr/ au.s7r;)'.s/://z ča.sop/.s//; ,,/črca;c" /a „/čar;cv".
S//ka; tV/eser
O/roc/ so pe// s/ovensko /n nemško
Otroci predstaviti dvojezično kulturo
Udeležba WAZ je bita namreč nadaijnji korak k poenotenju javnega mnenja in vplivu zahodnonemških sredstev javnega obveščanja na avstrijski tisk. Poleg tega pa je potrebna širša razprava o bodočnosti avstrijskega tiska in elektronskih medijev. Omenjena delovna skupnost pa je v ta namen izdelala predlog programa, ki naj bi nudil nekatera izhodišča za to razpravo. Vzrok vsega je seveda katastrofalna koncentracija sredstev javnega obveščanja in dejstvo, da imajo dostop do sredstev javnega obveščanja v vedno večji meri samo „izbrane osebe". Prizadevanja delovne skupnosti zajemajo predvsem dve veliki skupini medijev: na eni strani tisk, na drugi elektronske medije. Za tisk bo skupina pravnikov izdelala predlog za nov zakon o tisku. Nadaljnja zahteva pa bo zakon o zdru-
ževanju (Kartellgesetz), ki naj bi onemogočil spajanje medijskih podjetij za dosego monopolnega položaja v javnosti. Ta zakon pa naj bi omejeval tudi število naklade, pospeševal manjše medije, pravtako pa naj bi preprečeval diskriminacijo manjšin in obrobnih skupin. Delovna skupnost za raznolikost sredstev javnega obveščanja nadalje poziva vsa uredništva manjših medijev, da tesneje sodelujejo. Za dosego tega cilja je mišljena ustanovitev zveze, v kateri naj bi bili zastopani vsi manjši mediji kakor tudi ustanovitev uredniškega sveta prav teh njihovih uredništev.
Na področju elektronskih medijev je delovna skupnost proti monopolizaciji vsakršne vrste. Zahteva več demokratizacije v ORF, svobodne radijske postaje v nekomercialne namene, je proti samo-
stojnim komercialnim radijskim postajam pa tudi proti radiu založnikov (Radio Print), ki se napoveduje za jeseni. Delovna skupnost opozarja, daje Avstrija edina zahodnoevropska država, ki nima svobodnih radijskih postaj. Prve dejavnosti delovne skupnosti na področju elektronskih medijev pa bodo pritožbe pri ORF, ustanovitev društva za pospeševanje svobodnih radijskih postaj in ustanovitev delavnic, v katerih se bodo ljudje usposabljali za delo s sredstvi javnega obveščanja.
Nesreča na Košuti:
Skupina ljubljanskih planincev je v stenah Košute na avstrijski strani doletela težka nesreča. Dve planinki sta zdrznili v prepad in zgubili življenji, dve osebi pa sta bili težko ranjeni.
Sploh je prišlo v zadnjih tednih v Avstriji do več takih nesreč. Zato pozivajo rešilci vse k večji pažnji.
Drugo dvojezično kulturno popoldne, ki so ga skupno pripravili otroci in starši iz Slovenjega Plajberka, je bilo dobro obiskano. V113 let starem in obnovljenem stogu poleg gostilne Lausegger je nastalo izvrstno prizorišče za take in podobne prireditve.
Pod vodstvom Kriste Lausegger so v obeh jezikih zapeli šolarji, medtem ko so odrasli zaigrali slovenski igro Zlata gos. Odlično sta občinstvo v nemščini zabavala dva plaj-berška klovna. Preprečljivi pa so bili tudi šolarji v vlogah popevkarjev in plesalcev ob modernih ritmih.
V odmoru je imelo občinstvo možnost nakupa posrečenih ročnih del mater in sodelovati na dražbi „čudež-ne rože in tako zagotoviti nekaj zaslužka za šolarsko blagajno. Za tem pa so nastopih gostje iz Žirovnice. Pod vodstvom pedagoga Slavka Mežka je mladinska glas-beno-dramska skupina z veliko fantazije uprizorila 15 pesmi z vsega sveta. Prireditev je lepo uspela predvsem po zaslugi ravnatelja Kristijana Zeichna ml., ki je pripravil tako otroški kot nastop staršev in vodil celotno organizacijsko skrb.
Steak iz puranovih prsi z bananami
Potrebujete: 4 steake iz puranovih prsi ( po pribl. 20 dkg), 2 banani (18 dkg), 2 jabolki za omako (28 dkg), 1 čebulo (5 dkg), 1 jabolko (18 dkg), maslo, 1/8 1 smetane, 1/8 1 juhe, 1/16 1 pomarančnega soka, sok polovice limone, 1 noževo konico mletega ingverja, sladkor, sol, poper
izvrstni iahki recept za osveščene o kaiorijah
Pripravite: V steak iz puranovih prsi na straneh zarežete globoke žepe. Olupite banani in ju poševno zrežete v rezine, s katerimi napolnite žepe steakov. Žepe nato spnete z zobotrebci. Steak posolite in popoprate. 28 dkg jabolk olupite, odstranite koščice, nato pa zrežete v približno pol centimetra debele rezine.
Kuhate: Steake na vročem maslu zapečete na obeh straneh, vsako stran 3 minute dolgo. Ob tem pečete tudi jabolčne rezine. Steake nato položite na ploščo in naložite nanje jabolčne rezine. Nato sesekljate čebulo in zribate jabolko (na ribežnu za hren) v ponev, kjer oboje zapečete, da porumeni. Nato vlijete smetano, juho in pomarančni sok v ponev in pustitc.da zavre. Omaki nato izboljšujete okus z limoninim sokom, ingverjem, sladkorjem in soljo, nato pa z njo prelijete steake. Prihuka: zelena solata z jogurtovo marinado in rižem.
Kamtner Land-Ei
HanddsgcscHschaft m.h.H./Trgovska družba z o.j.
A-9020 K!agenfnrt/Cc)oveCi SiebcnhugctstraHc 75 tetcion (0465) 25 4 06

D!ESEWOCHE * ^
Die Seite fiir unscre deutschsprachigen Leser/innen
Zentra!verband zur Trennung: Artike! 7 bHeb auf der Strecke — Ein skandaioser Tag fur die osterreichische iViinderheitenpoiitik — Proteste
Der Zen:ra/ver/?an^ s/čuvenrscAer Orgc::i.saf :o::e/?	A*/:rn-
:c:; :m/:::; so/br: Mar/? /1 cscA/M/i/hs.s:::: g liber <rbe TrennMng von .Sc/tn/crn naeb ^pracbbcben Afr/lerien ar: ber! .S'ebM/en .SbJ/cbrn-fefM ir: e:'r:er bre.s*se-Erb/brMr;g n:::/ :rr; /b:brr:e:: e;r:er von :'n-nn:/ nn.s/nnJ/.sc/icn 7ourn:://.s:en .s:arb be.s::eb/er: Pre.s.sebon/e-rer;z /n IV/cn ZMr Fc/orn: bes z^ersprr/ebiger; .Sebu/sveseus 5'ie/-/nng. Das Ge.seiz uarbe .sc/:::r/ abgc/ebr;:, u obe: gieicbzeibg nngcknnJ/g: u urbe, ba/i	:b/e berr;obraa.seber; ::r;b recbb:-
eber; Afogbcbbeberr r;b:zer: werbe, b/e.se.s (7e.se:z za Fn// za br/ngcnbztv. be.s.ser; Lbn.setznng ;n: .Scbabbbag za er.scbu'erea.
Studienreise nach israe! vom 12. bis 21. Juii 1988
Am 18. Juni: Dampfzug-Sonderfahrt nach Ptuj"
ky, wonach eine Schutrege-lung nur im Konsens mit der betroffenen Voiksgruppe er-folgen wird, beschloB das osterreichische Parlament das von Haider und dem KHD geforderte Schuttren-nungsmodett.
50 Jahre nach dem An-schtuB, im Gedenkjahr, be-schlieBt aiso das osterreichische Partament ein Schutgesetz, das dem Rassismus und der Intoleranz Tur und Tor offnet.
50 Jahre nach dem An-schluB, beschheBt das osterreichische Partament ein Schutgesetz, das Menschen nach ihrer sprachtichen und ethnischen	Zugehorigkeit
trennt.
Die minderheitenfeindti-che Politik der 2. Repubtik hat einen katastrophaten Ruckgang der stowenischen Votksgruppe in Karnten zur Fotge.
Ohne Zweifet sott auch das nunmehr	beschtossenen
Reise eingetaden. Die Reise wird mit dem konzessionier-ten Reiseburo Dr. Degener, Vitlach, durchgefuhrt.
Informationen erteitt Maria Hatmer, Ktagenfurt, KinkstraBe 47, Tet. 0463/51 15	77/35 tagsuber oder
0463/55 44 2 abends und zum Wochenende.
Voiksgruppen-Referat der OH soiidarisch mit S!owenen
Das Votksgruppenreferat der OH-Ktagenfurt erktartc in einer Presseaussendung, daB der „Tag der Einheit" der „Tag des neuen Diatogs", und der „Tag des Kart Smot-te" nichts an der Tatsache an-dern, daB der 8. Juni 1988 ats „Tag der Schutertrennung" in die osterreichische Geschich-te eingehen wird.
„In Wahrheit ist es ein Škandal, daB trotz tangjahri-ger Einspruche und Warnun-gen zahtreicher Experten nun das osterreichische Partament endguttig den Forde-rungen des KHD die Zustim-mung gab, und damit mitver-antworthch ist fur die Errich-tung von Mauern zwischen stowenischsprachigen und deutschsprachigen Kindern. Daran andern auch die zaht-reichen beschonigenden Reden der Nationatratsabgeord-neten nichts, die ptotzhch im Grun- Abgeordneten Kar! Smotte „ihren Diatogpart-ner" gefunden zu haben scheinen. Diese „Wende" ist nicht nur auffattend, sie ist auch dem groBten Teit der stowenischen Votksgruppe, wie auch der breiten Sotidari-tatsbewegung nicht einsich-tig", heiBt es in der Erkta-rung.
Das Votksgruppenreferat protestierte ferner „aufs Scharfste gegen diese Krimi-natisierung des berechtigten Protestes und gegen diese Versuche der Einschuchte-rung gegenuber denjenigen, die in Besorgnis um die Zu-kunft Widerstand teisten. Wir begtuckwunschen aus-drucktich die Kotteginnen und Kottegen, die auch stett-vertretcnd fiir viete andere ihrem Unmut Ausdruck ver-tiehen haben", heiBt es in der Aussendung in der abschtie-Bend atte wirktichcn Demo-kraten dazu aufgefordert werden, weiter und wirksam Widerstand zu teisten gegen die minderheitenfeindtichen und dcmokratiegefahrdenten Tcndcnzen.
Sprechstunde zu Fragen des zweisprachigen Schuiwesens
Am Freitag dem 17. Juni, von 13 bis 15 Uhr, findet eine Sprechstunde der Rcchtsan-wattskanztci Dr. Franc Serajnik/Dr. Sepp Brugger zu aktu-ettcn Fragen des zwcisprachi-gcn Schutwesens fiir Ettern statt. Die Sprechstunde wird am Sitz des Zentratverbandes stowenischer Organisationen in Ktagenfurt, Tarviscr Str. !6, abgehattcn. Thcmcnbcrcichc sind die zwcisprachige Votks-schute in Ktagenfurt, der Etc-mcntarunterricht in Stowc-nisch in der 4. Votksschutktas-se und an den Hauptschutcn, zwcisprachige Schutzeugnisse und die Auswirkungcn des vom Nationatrat beschtossenen Trennungsmodetts. Es sind auch Anfragcn per t ete-fon (0463)514300-) 0 mbgtich
Der 8. Juni bteibt ein skan-datoser Tag in der Minderhei-tenpotitik Osterreichs und ein schwerer Schtag gegen die stowenische Votksgruppe in Karnten, heiBt es in der Er-ktarung des Zentratverbandes zur Partamentsentschei-dung, in der auch festgestettt wird, daB „Der Karntner Deutschnationahsmus mit Haider an der Spitze die Re-gierungsparteien mit dem Schuttrennungsmodett in die Schande gehetzt hat".
!n der Stettungnahme des Zentratverbandes heiBt es weiter: „Entgegen der pada-gogischen Fachwett in Oster-reich und im Austand, entge-gen atten konstruktiven Vor-schtagen der Votksgruppe und der Wissenschaft, entge-gen dem erktiirten Witten und Widerstand der betroffenen Lehrer und Ettern und schtieBtich entgegen atten of-fenttich gemachten Zusagen von Bundeskanzter Vranitz-
Israet, das Land der Juden, Christen und Mostems ist Le-bensraum von Menschen, die um ihre Existenz kampfen. Wer sich uber die taghehe Medieninformation hinaus an Ort und Stette in diesem umstrittenen Landstrich um-sehen, mit Juden, Mostems und Christen ins Gesprach kommen mochte, ist zu dieser
Zum Gedenken an die Eroffnung von Karntens er-ster Eisenbahntinie Maribor-Ktagenfurt, im Juni 1863, verkehrt am Samstag, dem 18. Juni 1988 ab Ktagenfurt/ Hbf. um 6.24 Uhr eine histo-rische Dampfzuggarnitur uber Grafenstein (6.36) -Tainach/Stein (6.47)	-
Ktihnsdorf (7.05). Mitttern (7. t8) - Bteiburg (7.30) nach Maribor/Studenci (9.40) und liber Pragersko weiter nach Ptuj-Ankunft: tl.tOUhr.
Empfang mit Festpro-gramm der Stadt Maribor in Studenci - Ankunft eines weiteren Dampfsonderzuges aus Graz - Empfang der Son-derztige in Ptuj - Bustransfer zur „Kirchtags-Festwiese" in
Ptujske toptice/Termatbad -Musik und Votkstanzvorfuh-rungen. Nach dem Mittages-sen nach freier Waht Teitnah-me an Stadt- und SchtoBfiih-rung, Besuch der groBen Weinketterei mit Weinverko-stung und eventuett auch Schiffahrt auf der Drau. Ruckfahrt ab Ptuj: 17.00 Uhr. Empfang des Jubi-taumszuges in Bteiburg (19.45) - Empfang mit gro-Bem Festprogramm in Kuhnsdorf/„Kirchtag am Bahnhof" ab 20 Uhr - Riick-kunft nach Ktagenfurt: 22. Uhr/Facketspatier. Die Ver-anstattung und Sonderfahrt tindet bei jeder Witterung statt! Die Bevotkerung ist herztichst eingetaden, an der
Schutgesetz dazu beitragen, der Assimitation und Germa-nisierung weiter Vorschub zu teisten.
Gerade deswegen wider-spricht auch dieses Gesetz dem Artikel 7 des osterr. Staatsvertrages, der eine Schutzfunktion fur die Votksgruppe einnimmt.
Der Zentratverband stowe-nischer Organisationen tehnt dieses Gesetz mit atler Ent-schiedenheit ab und wird da-her atte Schritte unterneh-men um es rechttich anzu-fechten. Eine Votksgruppe, die ein sotches Gesetz akzep-tiert, gibt sich namtich setbst auf.
Daher ist das Abstim-mungsverhatten der Grtinab-geordneten K. Smotte, Wabt und Fux eine Verhohnung att jener, die seit Jahren mit gro-Bem Einsatz und sehr viet Ideatismus gegen Schutsegre-gation und Deutschnationa-tismus kampfen.
Der Zentratverband protestierte auf das scharfste auch gegen das brutale Vorgehen der Polizei und des Ordner-dienstes des Partamentes gegen eine Gruppe von betroffenen Muttern, die auf fried-tiche Weise im Partamet gegen das Schuttrennungsmodett auftragen.Wie in der Sonderausgabe des Slovenski vestnik bereits berichtet, muBte eine Mutter mit Ver-tetzungen ins Krankenhaus eingetiefert werden, einige Frauen standen unter Schockwirkung.
„Das Vorgehen der Sicher-heitskriifte steht einen weite-ren Beweis dafur dar, daB die 2. Repubtik das Schuttrennungsmodett nur mit Bra-chiatgewatt wird durchsetzen konnen", heiBt es in der Aussendung, in der der Zentratverband ankundigt, daB er bei Innenminister Btecha of-fiziett protestieren wird.
Sonderfahrt auf der „Ge-burtstagsbahnstrecke" nach Maribor und weiter nach Ptuj teitzunehmen.
Sonderfahrkarten sind er-hatttich: OJG/Karnten, Kar-freitstr. 1/1. Stock/Ktagenf-urt,Tet. (0463-)5tt853-Reiseburo „Cartrans", Pautitsch-gasse 7/ Ktagenfurt, Tet. (0463-)5!2680 - Hauptbahn-hof/Ktagenfurt, sowie Bahn-hofe: Grafenstein-Tainach/-Stein - Kiihnsdort und Bteiburg - Stadtgemeindeamt Bteiburg - Marktgemeinde-amt Eberndorf - Modettbau-geschaft A. Kretschmann, Nikotaiptatz t/Vittach, Tet. (04242-)28593. Achtung! KE1NE Fahrkarten am 18. Juni und im Sonderzug!
8. Juni 1988:
„Tag der
Schiiiertrennung"
In einer Presseaussendung des „Komitees zur Verteidi-gung der zweisprachigen Schu-te" wird der 8. Juni 1988 ats „Tag der Schutertrennung" bezeichnet, der unruhmtich in die Geschichte eingehen wird. Drei der vier im Nationatrat vertretenen Parteien haben damit einem Gesetz zugestimmt, wetches den minderheitenfeindtichen Zietsetzungen des Karntner Heimatdienstes, der Karntner Abwehrkampferbun-des und der FPO eine rechtti-che Basis gibt.
50 Jahre nach 1938 wird hie-mit ein Rtickschritt in die Ver-gangenheit gesetzt: Trennung statt Gemeinsamket, Intote-ranz statt Toleranz.
Dabei weisen wir darauf hin, daB
#	die in den Praambetn ent-hattenen Erktarungen durch die Durchfuhrungsbestimmun-gen ad absurdum gefuhrt wer-den,
#	dieses Modeli gegen den WiHen von weiten Kreisen der betroffenen durchgesetzt wer-den sott,
#	keine Phase von Schutver-suchen durchgefuhrt wird, was einem Bruch mit der tangjahri-gen osterreichischen Tradition der Schutreform darsteht,
#	sich namhafte Wissenschaf-ter aus dem In- und Austand gegen das Trennungsmodett ausgesprochen haben,
#	sich kein einziger namhafter Wissenschaftter fur dieses Trennungsmodett ausspricht,
W im internationaten Ver-gteich dieses Trennungsmodett einen eklatanten Rtickschritt bedeutet und mit den Bemu-hungen Osterreichs um eine Annaherung an die EG nicht in Einktang zu bringen ist,
W in Zeiten, wo an atten Ek-ken und Enden gespart wird, tiber Jahre hinweg hunderte Mittionen von Schitting in eine Segregationspotitik investiert werden.
Es tiegt in der Natur der Sa-che, daB der Widerstand der betroffenen und der sotida-rischen Personen, Gruppen und tnstitutionen im In- und Austand, durch die BeschtuB-fassung des Trennungsgesetzes noch verstarkt herausgefordert wird.
„Auch dann, wenn ein An-gehoriger der stowenischen Votksgruppe im Partament meint, es sei giinstiger mit den Wotfen zu heuten, wird die breite Abtehnung gegen dieses „chauvinistische Gesetz" (Freda Meissner-Btau) und seine verheerenden Fotgen noch zu-nehmen, heiBt es in der Aussendung des Komitees zur Ver-teidigung der zweisprachigen Schute.
Das Komitee protestierte auch gegen das brutate Vorgehen des partamentarischen Ordnerdienstes gegen eine Gruppe von betroffenen Ettern aus dem zweisprachigen Ge-biet und verurteitte auf das at-ter scharfste Formen der bra-chiaten Gewatt.
„Das gewattsame Vorgehen gegen friedtich demonstrieren-de Ettern ist ein ektatanter VerstoB gegen die Dcmokratie und ist nur ein Bewcis dafur, daB das Trennungsmodett ein Konftiktmodett ist und zur Ver-scharfung des Ktimas zwischen Votksgruppen fiihren wird", heiBt es abschtieBend.
6 15. junij 1988
P/iberšbi ofroc/ so sovrsfn&e prisrčno sprefe/i.
^Skupno v Pliberku": Učenci so spoznavali skupne probleme
Oddaja o narodnih skupnostih v Avstriji na ORF je bila za učitelje in učence glavne šole Harmannsdorf v Nižji Avstriji spodbuda, da so se začeli zanimati za probleme dvojezičnosti. Sklenili so, da se povežajo z dvojezičnimi učenci. Aprila 1987 so pisali na glavno šolo v Pliberku. S pomočjo staršev, šole, občine in gospodarskih dejavnikov so učitelji in učenci ob koncu šolskega leta povabili dvojezični šolski razred z učiteljem Mirkom Kertom v Harmannsdorf. Kot je dejala učiteljica Heidi Schmidt, ki je s strani gostiteljev odgovorna za projekt „Miteinan-der - Minderheiten in Os-terreich"/„Skupno - manjšine v Avstriji", je namen zlasti v tem, da nemškogo-voreči šolarji spoznajo dvojezičnost, in pa obratno, da se šolarji iz Pliberka zavedajo dvojezičnosti ne da bi se je sramovali.
Ker je bil obisk pliberških šolarjev v Nižji Avstriji zelo pozitiven in so bili udeleženci enotnega mnenja, da je bilo to zanje najlepše doživetje v dobi glavne šole, so se odločili, da povabijo prijatelje iz Harmannsdorfa v Pliberk.
Preteklo soboto so gostje končno prispeti \ Pliberk. Že prej so se namreč en teden mudili na Koroškem.
Na glavni šoli I v Pliberku jim je v pozdrav zapel šolski zbor, ki ga vodi učiteljica Rozina Katz. V imenu šole je goste pozdravil ravnatelj Herman Germ, dobrodošlico pa jim je izrekel tudi župan Mikusch. Gostje so ob tej priložnosti takoj pokazali, da so se ob prvem srečanju že nekaj naučili. Zato so v zboru zapeli pesem „Mi se imamo radi".
Da so se učenci GŠ Harmannsdorf in GŠ Pliberk lahko ponovno srečali, je bilo potrebno precej priprav. Za projekt „Skupno v Pliberku"/ - Gemeinsam in Bleiburg"/ je bil odgovoren nadučitelj Mirko Kert. Dejal je, da je bila podpora raznih strani izjemna. Gospodarski dejavniki, občina, avstrijska vojska, starši, učenci in učitelji so s skupnimi močmi omogočili srečanje v Pliberku.
Cilj projekta je, tako meni Mirko Kert, da šolarji poglobijo razumevanje za obojestranske probleme in jih znajo skupaj reševati. S tem se tudi šola približa vsakodnevnemu življenju. To pa je prav gotovo uspelo, saj so učenci obeh šol od sobote do torka skupaj preživeli dneve z dokaj pestrim in zanimivim programom.
Miha Pasterk
KOMENTAR

dr.
STL/PbM
„M?VDMtOG" -POfV
POt/TTČMO
MMD/SAHSČ
/MO?
Državni pos/ancc Kare/ .STnoi/e je s voj pri-Vaneh & /očeva/nema „pedagošbemM" nrode/a ::;eme/j;7 indi s tem, da že/; omogoča/ nov dia/og .s* pri.stoparra oddrsani v deže/i in državi. Zato je menda potreben taborečo č hornh nazaj, bi pa bo v bodočnosti omogoči/ več borab naprej.
Deže/ni g/avar je to njegovo ravnanje pozdravi/ in agofovi/ da je de/ borosbib ,S7ovencev po 70 /etib konfrontacije" spremeni/ svojo po/i-tibo. Ne/ svobodnjabov in iniciator zahteve po /očevanja je pravtabo pohva/i/ 5'mo//ejevo zadržanje in izpostavi/ potrebo po /očevanja v cerbvi in pozva/ „bato/i-sbe .SVovenre". da v daha novega dia/oga v „a/iansi" domovini zvestih sode/ajejo tadi pri vsabo/efnih /0. obtobr-sbih pros/avah.
Seveda pa Haider o faboimenovani zogotovi-fveni izjavi, bi naj bi v bodoče preprečeva/a babrsnobo/i reševanje manjšinsbega vprašanja proti vo/ji prizadete manjšine, ni hote/ nič s/i-šati.
Tadi predstavnih/ borošbe ČVT niso posebej poadarja/i novega dia/oga, temveč so ze/o zagrizeno zagovarja// horošhi „pedagošhi" mode/.
Kaj torej preostane od „novego dia/oga"?
/. sprejetje zabona, bi ga odh/anja manjšina it: vsa avstrijsba demobra-tično in strobovna javnost.
2. nemšbonaciona/na o/enzivo v zvezi z dvojezičnostjo se bo prenes/a v cerhev, in to s priston-bom ,Smo//ejn.
d. borošbe stranhe, bi pa ob/ibajejo protimanj-šinsho po/itiho, niso da/e nobenega zagotovi/a, da bodo to opasti/e. Nasprotno, Haider v bistva zahteva, da se borošhi .S7ovenci odpovemo svoji narodnostni idetaifeti z vsemi prvinami.
Korošhi ,S7ovcnci smo seveda za dia/og, bi pa ne sme biti cesta enosmerni-ca.
Trav zato po/itiba nenače/nega drobnjahar-stva vsebaje nevarnost, da postane nova ob/iho po/itične vindiščarščine.
/gra/ci /judsbega g/eda/išča Samorastniki na vaj; v Ljub/jani.
Miktova Zata v 1
Cankarjev dom, Festival Križanke in Slovenska prosvetna zveza so v soboto v ljubljanskem letnem gledališču organizirali ponovno uprizoritev Miklove Zale '87, ki jo je izvedlo ljudsko gledališče Samorastniki s Koroške.
Čeprav je preteklo že skoraj leto dni, odkar je bila Miklova Zala 187 zadnjič uprizorjena -na Celjskem gradu v lanskem septembru - in čeprav je bilo treba zaradi službenih in drugih obveznosti prezasesti precej vlog, je predstava v Križankah potekala brezhibno in ure-
jeno. Novi igralci so se dok hitro vživeli v svoje vloge, ri" pa so obdržali znano svef no. Seveda pa je moral ^1 ansambel ponovno opraVj nekaj vaj. Prav za to požrb" valnost in sodciovanjc se S? vsem sodelujočim poseb zahvaljuje.
Miklova Zala '87 pa bi si 'j ljubljanskih tleh prav goto' zaslužila še več gledalcev k teh 700, ki si jo je v sobO; ogledalo. Toda vsi, ki so pri&! so bili navdušeni, slišati pa j bilo tudi oceno gledališč strokovnjakov, ki koros'
Le postopoma se je maloštevilna publika začela ogrevati za norčave prizore dveh možakarjev v fraku in cilindru in tretjega, ki ju je spremljal na električni kitari. Na koncu pa jih je za izreden enourni nastop nagradila z dolgim aplavzom. V kulturni taberni Pri Joklnu so nastopili Stefan Suske, Harald Pichl-hofer in Armin Pokorn z uprizoritvijo besedil ruskega sur-realista Daniila Charmsa. Vsi trije so člani „Grazer Schau-spielhaus" in so od januarja dalje nastopali s svojim programom v Gradcu, na Južnem Tirolskem in drugje.
Na odru so si sledili krajši
in daljši norčavi skeči in prizorčki, ki niso bili vsebinsko povezani. Bilo so smešni trenutki iz ruskega vsakdana medvojne dobe. Prvi možakar je razlagal, zakaj je .najboljši" in najmodrejši, drugemu se je zapletalo, tako da je preskakoval z ene teme na drugo, spet tretji pa je ironično prikazal strašno usodo oslepelega moža. Kitara -vsklajena in povezana z magnetofonskimi posnetki - pa je fantastično spremljala dogajanje na odru. Igralsko je bil večer na visoki ravni, zabava nevsakdanja. Avtor Daniil Charms je bil v času stalinizma preganjan.
S'
Konec šolskega teta!
Strokovna kmetijsko-gospodinjska šola zavoda šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu je v soboto in nedeljo popoldne izvedla zaključno prireditev. Po pozdravnih pesmih je spregovoril župnik Valentin Got-thard, ki je podkrepil poseben pomen materinega jezika, pomemben zlasti še za to šolsko ustanovo. V režiji župnika Petra Stickra so gojenke uprizorile igro o „črnogorski pastirici", zgodbo iz 16. stol., ki pripoveduje o redovnici, ki se je „bičala, da ji je pokala ko/a .Kottakaprivscjdobri volji ne more biti vzgled
današnji ženski, pa tudi ne gojenkam! Poleg razstave svojih del so učenke izdale tudi glasilo KUS/KIS (Karn-ten und S!owenien/Korošice in Slovenke).
Iz posameznih prispevkov je razvidno, da so gojenke vendarle produkt današnjega časa. Z njim živijo in čutijo, sedanjost jim je zgled za bodočnost, ne pa 16. stoletje in „zazidane device". Uredni-
ški odbor glasila deklet Strokovne kmetijsko gospodinjske šole Šentrupert je vodila Marica Kušej.
Miha Paslerk
SLOVENSKI VESTNIK
Posebna pruoga
Dejstva o novem šotskem zakonu
Spodletela,,reševalna akcija" za poslanca Karla Smolleja v,,našem tedniku"
Nočemo poglabljati različnih stališč obeh osrednjih organizacij o aktualnih vprašanjih manjšinske politike in tudi ne začeti s polemiko na račun drugega slovenskega tednika „nt". Lahko pa rečemo, da bralci obeh listov pričakujejo objektivno infor-
macijo, da bi si lahko sami ustvarili sliko, ki odgovarja resničnosti.
Zadnji dve številki „našega tednika" pa nam vzbujajo vprašanje, kje je pri cenjenih kolegih (ali politikih?) na Viktringer Ringu časnikarska
odgovornost za informiranje naših ljudi - koroških Slovencev. Namreč dejstvo je, da glasilo NSKS informira svoje bralce na način, ki ni samo zelo problematičen, ampak vsebuje tudi nevarnost, da poglobi že tako hudo negotovost v ocenjevanju manjšin-
ske politike med koroškimi Slovenci. Za ilustracijo takega načina „informiranja" s strani „nt" si je uredništvo SV izbralo poročilo „našega tednika" o posvetu NSKS, KKZ in KEL v številki 22 (faksimile članka in odmevov na naslednji strani), ter zelo
samovoljno interpretacijo novega šolskega zakona (spodaj).
Oba primera takega informiranja več ne odgovarjata potrebam bralcev po objektivni informaciji, ker sta v nasprotju z dejstvi!
		
Nemški učitelj za nemške otroke - slovenski učitelji za slovenske otroke - Parola oz. zahteva „Nemški učitelj za nemške otroke - slovenski učitelj za slovenske otroke" nikjer ni tako zapisana.	V novem šolskem zakonu takega ločevanja ni.	Tako ..pedagoški mode)" kot novi šoiski zakon imata nekaj skupnega: iočevanje otrok po jezikovnih kriterijih. V razredih z neprijavljenimi otroki bo poučevai/a enojezič(e)n/a učitelj/ica. V razredih s prijavtje-nimi otroki bo poučevai/a učiteij/ica s poino kvaiifikacijo za dvojezični pouk. To je iočevanje.
Drugi učitelj je popolnoma enakopraven razrednemu učitelju. Prednost pri nastavitvi za druge učitelje s slovensko izobrazbo sploh ni upoštevana. - O popolni enakopravnosti drugega učitelja sploh ni govora.	Razredni učitelj ostane prvi učitelj; zanj pride v poštev samo učitelj s polno kvalifikacijo za dvojezični pouk. Pri nastavitvi imajo prednost asi-stenčni učitelji z zaključenim tečajem iz slovenščine in ki prihajajo z dvojezičnega ozemlja.	Tudi novi šoiski zakon izrecno ne zagotavlja, da mora biti razredni/a učiteij/ica dvojezično kvatificiran/a. Pri zaposiovanju drugih učiteijev/ jic naj bi imeti/e prednost tisti/e, ki so prostovoijno obiskovaii/e jezikovni tečaj siovenščine, kar pa pomeni, da bodo zaposiovaii tudi take brez tečaja. V nasprotju s ..pedagoškim modeiom" doioča novi šoiski zakon ..samostojno in odgovorno vzgojno deto" drugega učiteija, kar pomeni enakopravnost z razrednim učiteijem. To zahtevo je izsiiii Haider.
V pedagoškem modelu o tem ni govora.	Asisitenčni učitelji morajo obiskovati tečaj za team teaching in spoznavanje zgodovine in kulture koroških Slovencev.	Dodatni/e učiteiji/ice morajo sicer obiskovati tečaje, kjer si pridobijo znanje o skupinskem deiu ter znanje o zgodovini in kuituri koroških Siovencev. Siovenski jezikovni tečaj pa ni obvezen!
V pedagoškem modelu o tem ni govora.	Veljavnostni manjšinsko-šolski teritorij ostane takšen kakor doslej.	Okrnjenje veijavnosti manjšinsko-šoiskega teritorija v pedagoškem modeiu ni biio predvideno.
Delitveno število 7, kar bi - na podlagi šolske statistike iz leta 1987/88 - pomenilo 24 dodatnih paralelnih razredov. - Delitveno število je 7, kar hi na podlagi prijav iz leta 1987/88 pomenilo nad 35 dodatnih paralelnih razredov.	Delitveno število 9, kar bi pomenilo samo sedem dodatnih paralelnih razredov.	Deiitveno števiio je 9. Po informacijah koroške dežeine viade bo na podiagi najnovejših prijav samo za prihodnji prsi razred 1988/89 potrebnih 14 dodatnih enojezičnih paraleinih razredov. To pomeni, da bi po tem šoiskem zakonu imeii na prvih treh stopnjah pribiižno okrog 40 dodatnih enojezičnih paraielnih razredov.
	Triletna poskusna doba zakona s spremno strokovno komisijo pri ministrstvu za pouk, v kateri je zagotovljeno sodelovanje strokovnjakov slovenske narodne skupnosti in univerze. Po treh letih mora dati komisija parlamentu poročilu. Vrhu tega je predvideno mesto za pritožbe vseh, ki so zaradi novega zakona prizadeti.	Za troletno dobo uvajanja (to ni doba šolskega poizkusa) naj bi ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi izvajanje šotskega zakona opozovaia, diskutirala, ocenjevata in dokumentirata. Ta komisija nima stvarnih kompetenc interveniranja v smistu znanstvenega spremtjanja. Nikjer ni govora o sodetovanju strokovnjakov siovenske narodne skupnosti in univerze. Poročito komisije po treh ietih je brezpredmetno in brez konsekvenc, ker partament ni obvezan, da bi na novo diskutirat o šotski ureditvi.
	Treba bo izdelati sodobne učne pripomočke za dvojezični in slovenski pouk.	
	V prihodnje se naj nastavijo ravnatelji po objektivnih kriterijih. Ti kriteriji morajo biti izdelani v smislu vmesnega poročila strokovne komisije pri ministrstvu za pouk - torej tistega poročila, h kateremu se priznavajo obe osrednji organizaciji in celovška univerza.	Zahteva po objektivnih kriterijih pri zasedbi ravnatetjskih mest je vseav strijska in v bistvu brez vsake resnosti. Kaj so objektivni kriteriji? Stran karska pripadnost...? Strokovna komisija pri ministrstvu za pouk, pro sveto in šport se s tem vprašanjem ni bavita in zato v vmesnem poročite tudi ni kakih primernih citjev in kriterijev.
Prostorska ločitev bi v posameznih primerih bila tudi možna, če bi	bilo	prijavljenih	in neprijavljenih manj kot 7 učencev (npr.: 6+6). - ..Prostorska ločitev bi bila v posameznih primerih možna tudi, če bi bilo prijavljenih in neprijavljenih manj ko 7 (npr.: 6+6)". O taki možnosti ločitve v ..pedagoškem modelu' ni govora.	Ustanovitev paralelnih razredov je možna samo, če je najmanj 9 prijavljenih in 9 neprijavljenih.	Letnik se mora deiiti v točene razrede, če je 9 prijavtjenih in 9 neprijavtjenih otrok. V posebnih primerih bodo točevati tudi pri nižjem števitu, npr. pri 7 prijavtjenih in 7 neprijavtjenih otrocih.
Pedagoški model predvideva slo-venščmo tudi kot prosti predmet, kar bi pomenilo nevarnost, da hi število prijav k dvojezičnemu pouku padlo. - Za otroke, ki so prijavljeni	k	dvojezičnemu pouku in ne znajo dobro slovensko, predvideva ..pedagoški model" dopolnilni pouk - slovenščino kot prosti predmet.	Novi zakon predvideva za prijavljene otroke, ki ne znajo dobro slovensko, dopolnilni pospeševalni pouk.	Legenda: 1. rubrika - tednikova interpretacija koroškega ..pedagoškega" modeta potkrepko - dejanska vsebina te-tega dr. Mirko Wakounig
Pr/mer za nov način informiranja v „nf"je brez dvoma objava razpredelnice pod naslovom „Kaj je iztrži/ poslanec Kare/ Smol/e?" v številki 23 z dne 10. juni/a 1933 (prvi dve rubrik/). Poskus „nf" nadomestiti neuspeh državnega poslanca z uspehi (srednja rubrika) je popolnoma spodletela - glej desno rubriko (Novi čoiski zakon - Dejstva). 1/prvi rubriki (Pedagoški model) smo v „nt" našli ugotovitve, ki ne drž/jo. Zato smo te ..netočnosti" tudi popravili (po/krepka pisava).
H DOKUMENTACtJE
TR!BUNA
BRALCEV
Zaka^ neresno poročanje?
Kot eden tistih, ki so 10 iet doživijali in soustvarjali enotno staiišče in postopanja ZSO in NSKS v šolskem vprašanju, sem globoko razočaran nad pisanjem NT (3. 6. 1988) o posvetu 30. maja 1988.
Že sam naslov „Naši ljudje so izrazili zaupanje..." je neresničen, ker je najmanj polovica diskutantov zelo zaskrbljujoče govorila o postopanju poslanca Smol-leja ali pa se izrazila proti takemu postopanju.
Poteg tega je predsednik NSKS ob zaključku izrecno poudaril, da smo bili povabljeni k informativnemu posvetu in da se o ničemer ne bo sklepalo. Res smo odšli s posveta brez kakršnegakoli sklepa!
Imam več funkcij, zato sem bo začetku svojega 15 minutnega diskusijskega prispevka poudarit, da sem tu kot zastopnik SPD „Trta" Žitara vas.
Govoril sem o svojih izkušnjah pri pogajanjih, o delu med 1983 in 1988, o šolskem vsakdanu in potrebi po izboljšanju dvojezičnega pouka, odkloni) ločitev po jezikovnih kriterijih, da ne razumem Smotlejevega postopanja, da ne sme glasovati v parlamentu za novi zakon,...
In glej - ker je verjetno urednik Kulmesch potrebovat za ustvarjanje ..javnega mnenja" (reci: še večje zmešnjave na terenu), da bolj „vžge" moja ZSO-fun-kcija, je iz mojega prispevka vzet par stavkov in jih vgradil v tekst, kakor je to rabil za „svoje" poročilo.
Zakaj v poročilu ni nič o tem? In to, da diskutanti niso mogli razumeti, zakaj je NT poročat o ..papirju pododbora", ko pa je bit ta te Smollejeva želja in v resnici popolnoma brez vsake vrednosti... o tem nikjer besede.
Zaključil bi z mislijo:
Ne ..igrajmo se" ZSO proti NSKS!
Raje se zamislimo!
Premišljujmo o tem, kdo je imel v letih 1983 do 1988 zares boljše ideje in je pravilnejše postopal in o tem, kako bomo spet našli pot do skupnih akcij.
Kukoviča Fr., ravnatetj
Predstavitev
Avstrijski kuiturni inštitut v Zagrebu je pretekli četrtek v Srpski narodni knjižnici v Beogradu predstavi! avstrijske založbe.
Med	predstavljenimi
avstrijskimi založbami je bila tudi Mohorjeva, ki jo je zastopa! dipt. inž. Franc Katt-nig s knjigami ..Zgodovina koroških Slovencev", „Za-dnja možnost spoznati Avstrijo" in otroškimi publi-kacijami.
POSVET NSKS, KKZ IN KELOSOLSTVU IN SOSVETU:
aši Mudie so izraziti
zaupanje in podooro
Kartu Smottetu
<b'

PISMA BRALCEV
Pojasnilo
06/ava na4a; besed mo/ega d/s-kususkega prf:pavka na posvetu kfSKS, KKZ ttt Kfi. v VaSem rednt-ku poda popo/noma napačno s/<-ko mo/ega stattiča o atrtuatn/b prob/entth naSe narodna sKt/pno-sf/.
Pes /e. da sem pred tet/ rumH l)a< o vstopu v sosvet, bt/ sem pa potem ves čas prof/ vstopu <n to zato, tter bt z vstopom prtzna/t nam nanaK/on/an/ tn vs<7/en< za-Kon o narodn/b sbupnosf/b /Vo/ks-gruppengaaefz/. Po mo/em mne-n/u b/ pogo/en <n poskusen vstop v sosvet b</ ta teda/ pnporočt/tv, če bt s tam vstopom ne pr/znaf< tega zakona /n če b/ btta vtada prtpzavt/ana p te/ tzpotnttt upravt-čena zabfava nai/tt otgantzact/ 'ftgovstta attademt/a, oftoikf vrtet fd /. ra vstop pa bt moratt zago-var/aft oba načt osredn/t organtza-ct/t. Preprtčan sam ča v feb vpra-!an/tb na bomo fmeff enotnega sfattčča, fudt ntčasar ne bomo do-segtt. tVastradatt bomo pa prav gotovo prt samoafo/nt/t vofffnfb laafopftt, tega na/ bt sa vst odgo-vornt zavedaff. tz tab razfogov po-Bfvamvse odgovorne predsfavn/tre
načtb osredn/tb organtzact/. da us-<tfadf/o svo/a mnen/a tn da v /av-nosft enotno nasfopa/o far da opustt/o vsa razprrf/a, to pa vat/a seveda za ena kakor za druga, .sa-mosfo/nt" ukrapt nam zato itrodu* ta/o.
Kar se pa ftča čotsfva, smo tab-fto do ctoso<tan/<tt pogovorov tn razprav far do doaa^ant/t sttfapov upravtčano nezaupf/fvt. sa/ tmamo, Kar se f<ča ottt/uč, ta štaba <zkui-n/e z tzpotntfvt/o čtena avsfrf/sKa /trtavna pogodba, bočevan/e po /ezFftovnm Krtfart/tb po mo/am mnen/u na mora btft zdrava podta-ga za enakopravno sožtf/a med sfovensko tn natniko govoračtmt soOetetan/ na KoroSkem. zato take odtočtfva na moram odobrava-ft kta moram st pradafavt/af/, da bt to, kar smo teta octkfan/af/, kar naenkrat posfato spre/emf/fvo tn dobro Kar bvatt/o nait nasprofnt-kt, za nas ras ne more btft dobro tn korfstno.
Čas bo pa fudt gotovo pokazat, če se bo na tem posvetu nakazana tako tmanovana fnovaffvna po-ftftka fudt obnasta.
Prte Kumar.
mestm svetmk. oredsadntk KSOO-
Poročanje o posvetu
Ko/ uc/e/eženec po$ve/a NSKS. KKZ /n KfL o ^o/stvu /n sosvetu pretetr// ponede//eA v MoPor/ev/ se spra^u/em, na Materen? zasedan/u /e d// nov/nar Nagega tedn/4a, 4o v zadn/7 ^tev/7tf/ poroča o .zaupa-n/u /n podpor/ nač/d //ud/ Kar/u Smo//etu" Orž/, da sta podporo /n zaupan/e po/zt/tr/ državnega po s/anca Kar/a Smo//eta /zraz/7a predsedn/7f dr. Gr/7c /n ravnate// dr. Vospern/7f.
V porod/Zu Nf o zasedan/u n/ omen/eno, da /e P/7o na /ste/n zdorovan/u s//čat/ dost/ ze/o /rr/t/-čn/d pr/spev/fov. fa/ro /e npr. za-stopn/Tf Ze/ene a/ternat/ve z ogor-čen/e/n /zraz/7 /nnen/e, da v/d/ po zadn/7d a/fc//ad Aand/daturo ZA pr/ nas/edn/7d deže/nozdors/r/d vo-) //tvad s/fora/da onemogočeno Prav ta/ro /e predsedn/A KSOO /tr/ t/čno pr/po/nn/7. da /e vese/, da nas/edn/em času n/ vo/ztev na odč/nstr/ ravn/, /rer d/ d/7/ /zg/ed/ za na^e //ste /a/ro s/ad/.
Če se od/av//a/o /zv/eč/r/ /z d/-s4us//e. d/ d/7o v s/n/s/u od/e/ft/v-nega poročan/a, da se poda /edro /z/ave, ne pa strans/r/ stav/r/ d/s/fu-tanta.
Komu koristi tako poročanje?
Zgovoren primer neobjektivnega poročanja „nt" je njegovo poročilo v številki 22 od 3. junija 1988. Časopis hoče pod naslovom „Naši ljudje izraziti zaupanje in podporo Kartu Smolleju" ustvariti sliko o posvetu NSKS, KKZ in KEL, ki dejansko sploh ne odgovarja dejstvom, in ki so jo udeleženci posveta že teden dni kasneje v rubriki „Pisma bralcev" (glej tudi ..Tribuna bralcev") prikazali v pravi luči. Na posvetu je bilo namreč dosti zelo kritičnih prispevkov in pridržkov glede političnega nastopanja in ravnanja državnega poslanca Karla Smolleja, podporo in zaupanje njegovi politiki sta menda izrazila dr. Matevž Grilc in dr. Reginald Vospernik...
Novi šotski zakon: Kaj sp!oh ni upoštevano?
#	Zahteva po izboljšanju političnega in reformnega vzdušja (na Koroškem), ki je neizogiben pogoj za uspešnost šolskih reform
#	Zahteva po večletnih šolskih poskusih (predvsem za pouk z dvema učiteljema/učiteljicama)
#	Preambule (izjave), s katerimi se zakonodajalec
-	priznava k skupnemu pouku in se izreka proti vsaki ločitvi
-	pohvalno priznava dose-
danje delo učiteljev/učiteljic na dvojezičnih šolah in se zoperstavlja vsem napadom na dvojezične učitelje/učiteljice.
#	Dvojezična vadnica na pedagoški akademiji v Celovcu, ki bi služila predvsem izboljšanju izobraževanja bodočih dvojezičnih učiteljev/učiteljic
#	Predavanja o zgodovini in kulturi Slovencev za vse študirajoče na pedagoški akade-
miji v Celovcu
#	Dopolnilno izobraževanje dvojezičnih učiteljev/učiteljic v metodiki in didaktiki dvojezičnosti in podobno
#	Priznavanje zakonodajalca k vrednosti dvojezičnosti
#	Ukinitev površnega in diskriminirajočega ocenjevanja znanja slovenščine prijavljenih otrok, ki služi tajnemu ugotavljanju manjšine
Wer weiB es?
Das neue Gesetz wird in ge-wissen Kreisen mit Genugtu-ung aufgenommen. Es bringt nicht viel, jedoch wenn sich die S)owenen nicht geruhrt hatten, ware es noch weniger oder nichts. Es ware nur zu wun-schen, da8 alte Slovvenen wie-der am selben Strick ziehen. Abg. Smolle vvunsche ich auf-richtig, daB er nicht zu viel ent-tauscht wird.
Dr. Reginald Vospernik (Nedelja, 12. junij 88) meinte im ganzen sei ein Dialog nutzlich und notwendig. Bei dem neu-en Gesetz scheint er doch ver-unsichert zu sein, wenn er schreibt: „Die oberste Gesetz-gebende Korperschaft hat nach tangjahrigen fachlichen Beratungen usw. ein Gesetz erlassen, das ein neues Tor offnet - zum Untergang, zu neuen Horizonten, zu neuen Diskussionen? Wer weiB es?
Franz Časar, Klagenfurt
Širok odmev na Strombergerjevo knjigo
Na širok odmev je naletela nedavno v založbi „Drava" izdana študija mladega Korošca Helge Stromber-gerja „Die Arzte, die Schwe-stern, die SS und der Tod/-Zdravniki, sestre, eses in smrt", ki so jo pretekli petek predstavili v dunajski „Con-cordii".
Stromhergcr v svojem delu obravnava usodo duševno prizadetih bolnikov v celovški bolnišnici v času nacionalsocializma, ki so postali večinoma žrtev tako-imenovane ..evtanazije", se
pravi, da so jih zdravniki in bolniške sestre zavestno usmrtili, ker menda niso bili vredni življenja. Po dolgem in natančnem proučevanju sodnih aktov v celovškem deželnem sodišču Stromberger ocenjuje, da je bilo število žrtev okrog 1500. Takratni odgovorni primarij dr. Nie-dermoser je bil po vojni obsojen na smrt.
Toda avtor se ne omejuje samo na dejstva, temveč nudi tudi širši vpogled v razvoj psihiatrije ter razkriva tudi današnji uradni koroški
odnos do tega temnega obdobja koroške zgodovine.
Vodja Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora dr. Neugebauer je orisal vso problematiko evtanazije v tretjem rajhu, ki je bila de! uničevalnega sistema takratnega časa; zdravnik in publicist dr. Vogt pa je nakazal kontinuiteto, ki se nadaljuje zlasti v današnjih diskusijah o ..rentabilnosti" medicinskih ukrepov pri raznovrstnih morebitnih pacientih. Obsodil pa je tudi dejstvo, da šte-
vilni zdravniki iz časa nacionalsocializma, ki so dokazano izvajali evtanazijo, še danes zasedajo odgovorna in najvišja mesta bodisi kot primariji ali pa kot sodni izvedenci.
Ob zaključku dunajske knjižne predstavitve sta dr. Helga Mračnikar in dr. Avguštin Malle predstavila še program in delovanje svojih inštitucij, ki se posebno prizadevata za posredovanje in obdelavo koroške pozabljene zgodovine.
F. Z.
HPOTOVANJE
ge povrne pom/ud v rieze/o, /ov. Janez Wc/.s.s zb/ra .svoje zve.sVe ^opo/n/ke na nova odkr/vanjn. Lc/o.sj/Atje A:o/ organ/za/or Zveze Acoro.fk/b parOzanov odpc/ja/pron' gevera, Ja g/ og/eJajo v/ar/ ccvarvk/ /n pa nov/ repabA/vk/ Dnnaj. PoJjej/e .S7cn čn/Az je Ja/o na vo/jo gvoj av/obav /n /zAzavcacga gojerja b/aaz/ja, pa gnto ge v vobo/o ,seJn;ega maja o Jpe/ja// za neAzaj Jn/ v sonca/ g ver MeJ p o rjo nag je v tV/en ern e a Jo rja pr/čaAa/ Jr. Tone Je/en, Az/ nag je vge Jn/ gprem/ja/ /n nam poAzaza/ mnogo zan/m/vega, kar sc ob kra/k/b pos/ovn/b o/r/gAr/Ar mcs/a ne Ja v/Jer/. .SeveJa b/ za pob/Zžje gpoznanje ve/eme-g/a po/rcbova// nepr/merno več čaga.
Prvo, kar gmo g/ og/eJa//, je b//o poJzeme/jgAro jezero v A/;r;/crbra/;/a pr/ A/oJ//nga. Pravzaprav je /o Jvoje jezer, k/ /cž/Za g/oboko poJ Jr/Atom Jrago po J Jrag/m. Po go oM/rn/ rov/ /n poJzeme/jgAre Jvorane raJn/ka, kjer go kopa/; mavec /n j; A? je za///a voJa. A/eJ Jrago gve/ovno vojno go g Črpa/Aram/ /zprazn/// vge rove /n jame /n v /zsascn/At prog/or/Ar namesa// pro/zvo Jnjo Je/ov za nem.sAca vojna /e/a/a.
Na Dunaju
„/z/e/n/k;" so ob/ska/; /ud; prenov//en grad Scba//aburg b/;žu Me/ka od Dona v/ v /V;z/; A vs/r//7.
dr. TONE JELEN
Kdor si hoče v kratkem času ogledati Dunaj, se mora vnaprej odločiti, kaj hoče videti, kajti sicer ne bo videl mnogo več kot kako gostilno ali kavarno od znotraj. Priporočljiv je trojni program. Pogled od zgoraj, takorekočs ptičje perspektive, da vidi ves obseg mesta med obronki Dunajskega gozda, bregovi treh Donav in predkarpat-skimi nižinami. Drugi program naj bo ogled najvažnejših poslopij, predvsem tistih, ki stojijo ob Ringu, krožnem bulevarju okrog notranjega mesta.
Tam vidi državno opero, cesarski grad, muzeje, parlament, dramsko gledališče „Burgtheater", mestno hišo, univerzo, borzo, Uranijo, nekdanje avstro-ogrsko vojno ministrstvo in pa še mnogo drugih stavb iz takozvane „Grunderzeit" za časa cesarja Franca Jožefa. Seveda pa je posegel vmes že tudi moderni Dunaj z nebotičniki in supermodernimi stavbami državnih uradov in ustanov.
Tretji del ogledov pa naj bo posvečen zgodovinskim zanimivostim, tako ogledu cesarskega letnega dvora Schonbrunna s številnimi dvoranami z vsem razkošjem in sijajem. Razen tega ne gre pozabiti cesarskega gradu y notranjem mestu, ki ga sestavljajo različni deli iz več stoletij in zato kažejo raznovrstnost gradbenih slogov. Seveda si je mogoče ogledati le nekaj delov, v drugih predelih pa so nameščeni muzeji, nacionalna biblioteka in druge ustanove.
V cesarski čas sodi seveda tudi cesarska grobnica v kripti kapucinskega samostana, kjer so nameščene
krste umrlih cesarjev in družinskih članov Habsburške družine. Srca cesarjev pa so pokopana v Avgu-štinski cerkvi, ki je veljala za dvorno cerkev Habsburžanov.
Ni pa videl Dunaja, kdor si ni ogledal Štefanove cerkve, ki ga Dunajčani imenujejo kratko „Steffl", ter se ni vsaj enkrat podal po Karntner-straBe.
O vseh teh zanimivostih nam je vodič povedal mnogo zgodovinskih podatkov o nastanku, vlogi in spremembah v teku časa.
Razen omenjenih znamenitosti nismo izpustili posebnih atrakcij kot so živalski vrt
v Schonbrunnu, obširni park z Glorietto in Neptunovim vodnjakom, pa seveda tudi Prater ne. Nihče ni hotel zamuditi vožnje z velikanskim kolesom „Riesenrad" in iz te višine občudovati mestno panoramo in še posebej živžav vrtiljakov in neštetih zabavišč pod seboj.
Posebne občutke nekomu zabavne, drugemu ironične - je zbudil ogled takoimevane „Hundertwas-serhaus". Pri njenem načrtovanju je umetnik Hun-dertwasser pustil plesati supermoderne kapriole umetniškega duha in tako ustvaril hišo, katero hodijo gledat turisti z vseh celin
sveta. Kako bi torej mi lahko spregledali takšno posebnost?
Sloviti donavski stolp in še „slovitejši" Austria center" smo pozdravili le mimogrede in se nato posvetili bližnji in daljnji dunajski okolici. Vsaj po imenu vsakemu Avstrijcu znano mestece Klosterneu-burg s svojim velikim samostanom, ustanovo svetega Leopolda Babenberžana, že zaradi tega nismo mogli izpustiti, ker nas je skozenj vodila pot od našega hotela „Ro-merhof" v Tullnu proti Dunaju. Dejstvo, da tamkajšnji redovniki pridelujejo v svojih ogromnih gospodarskih podjetjih najboljša vina daleč naokrog, nas je seveda
zvabilo v „Stiftskeller" na četrtinko najboljše kapljice.
Ker smo bili že na poti po vinorodnih krajih, nas je naposled zvabila še Wachau, da vidimo, kje se vijejo vinske trte po kamnitih obronkih nad severnimi bregovi Donave od mesta Kremsa do Melka s slovitim samostanom, ki je tudi ustanova babenberških	knezov
nekdanje „Ostarichi". V Melku so nam razkazali prostore, ki so nekoč služili cesarjem za prehodno stanovanje, če so bili na potovanju, saj so s kočijo od Dunaja do Melka potrebovali cel dan. Samostan in cerkev obnavljajo za veliko ustanovitveno slovesnost, ki bo naslednje leto.
Od Melka do prenovljenega gradu Schallaburg je samo skok in zato smo si tudi tam ogledali znamenite arkade novejšega dela ter ciklopske zidine srednjeveške trdnjave.
Kot v drugih vinorodnih krajih, velja tudi tukaj nepisana postava, da se ne gre domov, ne da bi obiskali kakšen vinotoč, se pravi „Heuri-gen". Po tem smo se ravnali tudi mi in si privoščili kapljico pristnega prav iz viničarjeve kleti. Sedli smo pod staro „prešo" in okoli nje, kolikor pa je primanjkovalo prostora tam, smo kar cesto spremenili v „vinski hram". Naši pevci pa so dvignili nekaj pesmi, da se je tram stiskalnice kar zamajal nad njihovimi glavami. Tako se je sončni dan ob Donavi končal veselo in melodično. Dan za tem pa nas je že zajelo domotožje po tožje po Koroški in podali smo se na pot proti Marijinemu Celju in domu. Vsaka ženska pa naj je mati ali ne, pa je s seboj vzela rdeči nagelj, poklon našega Stefana v spomin na skupaj preživeti materinski dan.
Po zan/m/v/b /z/eZ/b /n pofoyar#i po vzbodn/b deže/ab, med drug/m po Jugos/av;j/, Romun;)'/, Bo/gar;j; /n /ansko /e/o po A/ban;j; so se /e/ošnj; ude/eženc; /rad/c/ona/nega /z/e/a Zveze koroš-k/b partizanov namen/// spozna/; Dunaj, njegovo š/ršo /n da//njo oko//co. l/od/7 j/b je od/;čen poznava/ec geograbje /n zgodov/ne /er vsako/e/n; poročeva/ec ;z /eb po/ovanj, dunajski S/o-venec dr. 7one Je/en, k; je ude/ežencem z ob/i/co znanja predstav// /ud; /a, nedvomno ze/o zan/m/v de/ Avs/nje, včas/b neko/; preboga/, vendar nos/a/g/čno spominjajoč na bo// a/; manj s/avno pre/ek/os/ ve/ike Avstro-Ogrske. Na s/ik;; ude/eženc; po/ovanja pred gradom Scbon-brunn na Dunaju.
ŽENSKA
/e porHogra/t/a erogena, poAofna, motorna? /4/;* pa y'<? poraogra/;ya raz-yrroAaya go/ofe, „uoyaa propagaa^a proa žea.sAara", ,,ferv/y'a /)os;7sfva"? A A' pa... ?
KreAaAor o A/7 rta vprašanja, o Aafer/A ve v zaA/ty'ern časa A p Nentčt/7 pa fnA/ v A v.sfr/y/ veAAo zazprar//'a. GreAn/ce /eru/-n^Acnega ča.sop/sa „Etnn:a" so namreč vnov/č sprozr7e kampanjo proA porno-
gra//y7. /zAe/a/e ^o zaAon^A/ o^na-feA /a ga s s/eAečo nfeme(/Avg'o prg<7/oz;7e rrajvršj/rn v/aAn/m /n.sfancam.' Pozaogra-/;y'a ogroža nay'Ao(/' e/emenfarne č/ovešAe pratacg žen.sA. DegraAtra y7A v <7ragoraz-reAne /jaA/, At se y7A /aAAo aporaA/ya, tzAorršča, y'ent/y'e, po.sr7yaye, rnnč/ /a /na.sa-Ar/ra. Zato ye aay'ao pofreAno, Aa se zen-sAe proA lenta Aortjo, /a fo faAt .s pomočjo zaAoa.sA/A Ao/očA.
Je pomograBja erotična, pohotna ah razprodaja goiote?
Dejstvo je, da so se pornografija in nasiina dejanja napram ženskam v zadnjem času zaskrbijivo pomnožila. Zgieda tudi, da pornografija taka nasiina dejanja celo pospešuje. Kajti, kot kažejo znanstvene raziskave, se porno-seks prenaša tudi v odnose med zakonci: Nemaiokateri moški žeii oziroma zahteva od svoje žene oziroma ijubice seksualne odnose, ki segajo od mnogokrat nezažeijenega oralnega in analnega odnosa vse tja do skupinskega seksa, trpinčenja in spolnega občevanja s psi. Kdor si je ogledal Pasoli-nijev film „120 sodomskih dni", ki na najbolj brutalen način obtožuje nehumano fašistično gospostvo v Mussolinijevi Italiji, lahko sluti, kaj vse premore človeška fantazija: ženske, ki jejo iztrebke svojih mučiteljev, mladenke in mladeniči, ki kot psi drsajo po tleh in zadovoljujejo najnižje spolne nagone svojih oblastnikov, sado-orgije vse tja do bičanja, rezanja z nožem ter fizičnega uničevanja. Tako na Dunaju, pa tudi
v Celovcu, je film vzbujal nadpovprečno zanimanje. In vse kaže, da narašča potreba po kino, video in drugih predstavah, v katerih seksualnost ni več izraz ljubezni, nežnosti, temveč nasilja in brutalnosti.
„Pornografija je sistem, sadistični sistem. Prikazuje sadizem zuužitek moških. V pornografiji so ženske objekt, stvar. Prikazane so v pozicijah seksualne pod-vrženosti,... Pornografija trdi, da črnke uživajo, če jih uporabljajo kot sužnje in mučijo. Manipulira tudi z antisemitizmom. Tako trdi, da Židinje v kacetih doživljajo en orgazem za drugim, če jih trpinčijo" pravi Andrea Dworkin, ena izmed najbolj znanih nasprotnic močno razpasene pornografske scenarije v Ameriki. V Nemčiji seji pridružuje Aliče Schwarzer, ki pornografijo označuje za „vojno propagando proti ženskam". Bistvo pornografije pa vidi v prikazovanju moške oblasti nad žensko onemoglostjo, češ:	..pornografija
ženske žali in jih ustrahuje,
medtem ko moške heroizira in jim daje pogum. Pogum za uporabo, žaljene, posiljevanje, priklenjanje, trpinčenje in usmrčevanje."
Res je, da je pornografija daleč od estetskega in erotičnega prikazovanja ljubezenskega akta, ki ga predpostavljajo človeško dostojanstveni medpartnerski odnosi. Pornografija daje prednost odnosom, v katerih je moški storilec, ženska pa žrtev.
Gre z# č/ovešAo Aosto/an-sfvo zensA At AaAor fo pro-/agomsfAe „Emme" Aaj raAe spreg/eAajo - /a Ar mošAtTt. Poraogra/iya /yn-Aem <7eya/t^Ao a e AorrsA. CseAaAor pa AorTsA ve/e-magnafom porao-AtAa-srrr/e, A/ 3 seAsaa/no zavrfovfyo šrroAe ataožtce /ya<7/ astvaryayo veAno vež/e AoArčAe.
Ugotovitev, s katero se strinjajo tudi mnogi kritiki pro-tipornovskega gibanja, ki pa so kljub temu mnenja, da se pornografiji ni smiselno upirati, kaj šele zaprošati za pomoč in zaščito najvišje vladne oblasti. Zakaj?
„Ne" k pornografiji pomeni vračati se v reakcionarne in pobožnjaške koalicije... Treba je najti pot, ki bi onemogočala poustvarjanje in posredovanje posilstva nad ženskami ne da bi ogrožala težko pridobljeno liberalnost" (Johanna Dohnal, državna sekretarka za ženska vprašanja).
..Zakonska prepoved pornografije ne bi preprečila in bi nam vsem, ne samo moškim, le škodovala. Nadaljevala bi s konservativnim tendenčnim obratom in ga zaokrožila. !n nenazadnje bi povzročila uvedbo državnih sredstev oblasti v moralnih zadevah ... In tako bi imela država besedo, kajti v spornem primeru hi ta odločala,
Brez g/a ve /n brez nog. Z vab//;v/m/ spo/ov///... za moške, v rev;yah za moške...
kaj je pornografija in kaj ne". (Ulrich Greiner, Die Zeit št. 51).
To so mnenja, katerim se z bolj ali manj tehtnimi argumenti pridružujejo tudi osebnosti kot so to filmska pro-decentka Valie Export, seksologa Gerti Senger in Ernst Bornemann, teoretičarke feminističnega gibanja Silvia Bovenschen, Gertrud Koch, Cora Stephan idr. Eno najbolj osporavanih vprašanj v debati o pornografiji pa je brez dvoma sledeče: Ali pornografija spodbuja akterja k temu, da ženske ponižuje, ali pa pornografija zavira njegov nagon k perverznosti. Vse kaže, da eno in drugo. Nekateri uporabljajo pornografijo, da vzbujajo svojo fantazijo in na ta način najdejo svoje zadoščenje; drugim spet pornografija ni sprostitveno sredstvo svojih ..perverznih napetosti", temveč obratno: vzpodbuja jih-k aktivnemu nasilju. Dejstvo pa je, da so ženske v naši družbi žrtve večjega nasilja kot moški. Zato sem osebno mnenja, da je treba zakonski osnutek „Emme" kljub svojim dvoreznostim in pomanjkljivostim podpreti. Kajti pornografija kot „stretegija izganjana hudiča iz spolnega telesa" že zdavnaj ne išče več (če je sploh kdaj iskala) lepote in zapeljivosti človeškega telesa ali pa sprostitve in osvoboditve seksualnih odnosov. Obratno. Sloni na ideologiji, ki ponižuje moške v seksualne obsedence, ki ne mislijo na drugega kot na to,
kako bi ženske izkoriščali za utešitev svojih spolnih nagonov, ženske pa v podložne žrtve, ki ne čakajo na nič drugega kot na to, da se jih penetrira, uporablja in izkorišča. Nevarnost, da bi antipornografski zakon, v napačnih (=državnih) rokah bolj ogrožal svobodo kot ostudni svet pornografije, je seveda prisotna, toda nevarnost ..virusne" in „fasci-nantne" moči je po mojem še večja in celo nalezljiva. Posameznikom nudi možnost nekritične identifikacije z ljudmi, ki se jim odreka vsakršna človečnost. Identifikacijo z ljudmi torej, ki naj bi ne bili kot moški nič drugega kot perverzneži, sadisti, izkoriščevalci, kot ženske pa podložnice, mazohistke, živali. In to, kar se dandanes pod geslom ..pornografija" vedno pogostejše pošilja na tržišče, ni zgolj kaka imaginacija, predstava ali pa kako sredstvo za odvajanje perverznih energij, temveč vsakdanja praksa kot to med drugim kažejo seksualno trpinčenje, mučenje in posiljevanje režimu sovražnih ljudi v totalitarnih deželah.
Skratka: Gre za človeško dostojanstvo žensk in - kakor to protagonistke „Emme" kaj rade spregledajo - tudi moških. Pornografija ljudem dejansko ne koristi. Vsekakor pa koristi velemagnatom porno-industrije, ki s seksualno zavrtostjo široke množice ljudi ustvarjajo vedno večje dobičke.
Marija Jurič
Literatura: Emma Sonderbartd 5: Porrto, izd. Aliče Schvvar-zer. Koln1988.
Andrea Dvvorkin: Pornographie. Manner beherrschen Frauen, založba Emma, Koin 1987
..Frauen und Pornographie" (Sammelband), Konkursbu-chverlag Claudia Gehrke, Tubingen (v izidu). V tej knjigi bo med drugim tudi izšei čtanek Core Stephan: Heim zu Mama. Ein polemisches Nachvvort zu Aliče Schvvarzers Anti-Porno-Kampagne (ponatis glej v: Die Zeit, št. 16,15. april 1988). Ulrich Greiner: Das Fleisch ist nicht willig. Der VorstoR von „Emma" zvvingt uns, eine neue Pornographie-Diskussion zu fuhren. V: Die Zeit, št. 51,11. decembra 1987.
SLOVENSKI VESTNIK
15. junij 1988 7

S/Aa; MafAo Gorenc
nbtjani
^rrtorastniški oder uvrščajo v slovenskega amaterskega ^edališča nasploh.
Se poseben akcent predstavi ^ Ljubljani je tokrat dodal scenograf Saša Kump, ki je s ^nimi pasovi na scenskih elementih simboliziral protest ^oper v avstrijskem parlamentu sprejeti ločitveni zakon, ^ako je predstava postala m^ati tudi izraz odpora koro-Slovencev, ki ga posre-^*aje tudi pesem o Miklovi Zali znani prolog z vedno ^tualno vsebino govora tedanjega predsednika.
Realistična ava v troje
Pred kratkim	p o roča k'
o jM^Z/cjM /tn.sr/mkia k ra tor /Ir.semk, k; /eto.s .siart' 55-/et-n/co ok.sfoja. 7edaj jmo nače kra/ce s-ezrtant/t' o re/tktk a.spektk, kt' ga je ta mednarodno znani in^trnmentaino-vokaini an.samke/ že/ v tekn zadnjik trideset /et doma in v sretn. Mintt/i teden pa se je ^/avko /1 vsenik s* č/anom ansamk/a Francem /čo.firjem in organizacijskim vodjem ansamk/a Peom Pepicerjem mndii v Ce/ovcn, kjer se je pogovarja/ s predstavniki s/o-venskik javnik okči/ na koroškem.
1/od/a ansambla Slavko AvsenA /desno/ in Franc Košir, prej godbenik, zdaj humorist in pevec ansambla
J ubitej Avsenikov
ANDREJ KOKOT
Srečanje, ki je bilo v prostorih uredništva slovenskega oddelka radia Celovec, je potekalo v izredno prisrčnem
18. junija 1988: Posebni v!ak ob jubileju peije na Ptuj
Ob 125. obletnici obstoja Koroške železnice prireja Avstrijsko-jugoslovansko društvo posebno vožnjo s starimi parnimi lokomotivami in starimi garniturami vagonov na Ptuj. V soboto, 18. junija bodo posebni vlaki odpeljali ob 6.24 uri iz Celovca na Ptuj in tja prisopihali ob 11.10 uri. Povratek s Ptuja bo ob 17. uri, ob 22.08 uri pa bo v Celovcu sprejem udeležencev s posebno atrakcijo: pripravljen bo pravi špalir z baklado.
Na poti sami pa tudi na Ptuju je pripravljen izredno zanimiv program:	poleg
kosila in pijače se bodo vrstili kulturni sporedi, ki jih bodo pripravila domača društva. Cena za odrasle bo znašala 490 šilingov, za mladino pa 245 šilingov. Informacije in prijave nudi Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu, KarfreitstraBe 1 (telefon: 0463/511853).
Toda tistim, ki stanujete ob progi, po kateri bodo drdrale stare garniture avstrijske in jugoslovanske železnice, niti v Celovec ni treba priti, če se boste hoteli udeležiti spominske vožnje. Na posebni vlak lahko namreč pristopite tudi med vožnjo in sicer v Grab-štanju ob 6.36, Tinjah 6.47, Sinči vasi 7.05, Metlovi 7.18, Pliberku 7.30, na Prevaljah 8.05, v Pragerskem pa ob 10.51. Seveda pa se vam tudi za povratek ni treba bati: vlaki bodo tudi na poti domov ustavljali na navedenih postajah. Organizatorji upajo, da bodo vlaki polni, in da bodo udeleženci doživeli lep dan.
vzdušju. Slavko Avsenik, ki skupaj z bratom Vilkom piše melodije za svoj ansambel, je dejal, da je pot v svet našel preko koroških Slovencev. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je ansambel -tedaj še kot Gorenjski kvartet - leta 1954 gostoval na Koroškem in za slovenske oddaje v Celovcu posnel prve melodije. Čeprav je ansambel potem prepotoval vso Evropo, bil v Kanadi in Ameriki, so vtisi, ki sojih nabrali v teh treh desetletjih, najlepši s Koroške, pravi Slavko. Ne more pozabiti navdušenja ljudi, ki so ga kazali ob njegovih skladbah, ki so od tu našle pot v širši svet. Tako meni tudi Franc Košir, ki je poleg Slavka edini član ansambla, ki sodeluje v njem od vsega začetka. Oba se spominjata, kako so v celovškem študiu posneli pesem „Odmev z Golice" ki ga je s senzacionalno tehniko posnel sodelavec koroškega radia Wolf-gang Hani. V nemškem prostoru se je pesem uveljavila kot „Trompetenecho".
Slavko se spominja, kako jih je nekoč, ko po turneji ni bilo več vlaka v domovino, predstojnik postaje v Pod-roščici s tovornim vagonom
zapeljal na Jesenice. Ta in še mnogi drugi spomini jih vežejo na Koroško, ki jo bodo spet obiskali, in v Dobrli vasi nastopili s samostojnim koncertom (26. junij). Avseniki pa bi radi nastopili tudi v Svatnah, Celovcu in še kje.
Beseda je tekla tudi o bodočih načrtih; pravkar so izdali novo ploščo, v pripravi je še ena, intenzivno pa se pripravljajo na jubilejne nastope doma in v tujini. Slavko Avsenik nam je tudi povedal, da je v Begunjah renoviral domačo gostilno „Pri Jožovcu", ki ni le ena izmed najboljših domačih gostiln na Gorenjskem, ampak v hiši nastaja tudi muzej, v katerem bo razstavljeno vse, kar je v zvezi z njihovim ansamblom. Razen tega bo v Avsenikovi galeriji prostora tudi za razstave znanih likovnikov, z veseljem bo tako možnost nudil tudi koroškim slikarjem. Možni bodo tudi koncerti in druge prireditve, na katerih bodo sodelovale tudi skupine s Koroške.
Slavko bo z bratom Vilkom in drugimi sodelavci ansambla tudi v bodoče zlagal nove melodije in z njimi razveseljeval ljubitelje lepih domačih viž. Ob tem mu želimo še mnogo uspeha.
TRIBUNA
BRALCEV
Pismo uredništvu „našega tednika"
Naša Kopajnikova hiša v Tucah je naročnica vašega tednika že iz časov angleške zasedbe, ko se je imenoval še „Koroška kronika."
V nekem obdobju, ko je jel napadati NOB na Koroškem, pač pod idejnopolitičnim vplivom pobeglih domobrancev iz Slovenije, in sta se s Slovenskim vestnikom ravsala in zmerjala kakor dva fantalina, smo že hoteli vaš tednik odpovedati, saj je z napadi na Jugoslavijo prizadel veliko škode naši narodni zavesti. - Potrpeli smo in rekli: se bo pa že spet zresnil.
In res, v dobi Solidarnostnega komiteja za naše narodne pravice, nekako od podiranja dvojezičnih krajevnih tabel (1972) pa do razbitja te odlične akcijske enotnosti vseh naših pa tudi napredenih nemškoavstrij-skih organizacij, se pravi do ustanovitve KEL, smo spet upali, da bosta NSKS in ZSO v bodoče ta naš težki politični voz vlekla za isto vrv v isto smer.
Zdaj vidimo, da se NSKS (dr. M. Grilc) popolnoma prepušča nepreračunljivim političnim pustolovščinam in samoglavemu čvekanju zelenega poslanca K. Smolleja in nas s tem vse skupaj spravlja v še hujšo narodno stisko, namesto da bi v našem šolskem vprašanju vladala zvestoba sklepom Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (NSKS in ZSO). Ne samo naša družina, tudi mnogi naši sorodniki in znanci z nami vred odklanjajo Smol-Ijevo lastnoročno barantanje z avstrijskimi političnimi strankami, ker mu niso dali vsi koroški Slovenci tega pooblastila! In mu ga tudi nikoli ne bojo dali, ker si je dovolil zgodovinsko izdajstvo nad težko skovano politično slogo (akcijsko enotnostjo) v našem ljudstvu.
Ker pa se Narodni svet s Smollejevo razprodajo našega narodnega ponosa strinja in mu „naš tednik" še potuho daje, je naša družina sklenila vaš list odpovedati.
Ko pa boste upoštevali svarila značajnih, požrtvovalnih pripadnikov NSKS -kakor npr. M. Kerta (v Mladinskem domu nam je vsem nazorno povedal: posamezno palico lahko zlomiš, več palic skupaj pa ne moreš), bomo „naš tednik" morda spet naročili.
S pozdravom Tomaž Ogris st. in Tomi Ogris mi. 9065 Tuce/Tutzach 3
/6;/)/.s arer/nZžZva.'
PZ.srno ohjav/janro na Zz-rccno že/jo Ogrisove r/ra-žZnc.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda 15.6. 20.00	ŠotorvTratten-gasse (parkirišče Rutar-Center) Betjak	..Mann ist Mann" (Bertott Brecht) Groteska, ki pokaže, kako je mirotjubni naktadač Gaty Gay postat krvotočni vojak. Zadnja predstava, r Tek	Studiobuhne Betjak
Četrtek 16.6. 19.30	UR-109 Univerza Cetovec	..DVOJEZiČNOSTiN !DENT!TETA " Predavajo: Mariota Egger, Marija Jurič, Georg Gombos. Ktaus Boerge-Boeckmann, Kart Michate Brunner, Dietmar Larcher,	Referat narodnih skupnosti Viso-košotske zveze Cetovec
Četrtek 16.6. 19.30	mestna hiša v Borovtjah	JAVNI NASTOP UČENCEV IZ ODDELKOV BOROVLJE, SELE, RADIŠE, ŠENTJANŽ IN SVEČE	Gtasbenašotana Koroškem in SPD Borovtje
Četrtek 16.6. od15.00	Dotinal, občina Grabštanj	OTROC! V LONČARSKi DELAVNiC! (od 6. teta datje) Pomaga: jim Renate.	Bettadonna,(Ženska kutturainkomuni- nikacija)
Petek 17.6. 19.00c.t.	gostitnaVVeidin- dingerDanhau- sergasse3, 1040 Dunaj	ZADRUŽNIŠTVO - AVTOHOTNA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV Govori: dipl trg JozaHabernik	Dunajski krožek
Petek 17.6. 20.00	GostitnaMutter, šmarten (St. Martin) Cetovec	OSTBAHNKURT! dober rock and rott predprodaja vstopnic: pisarna ČH in Pri Joktnu	proUNtKUM, Pri Joktnu in OH/ Kutturni referat.
Sobota 18.6. 20.00	Katotiškidom prosvete v v Tinjah	SPOMINSKA PROSLAVA OB 15-LETNICI SMRTI PESNICE CHRISTINE LAVANT (nem.)	Sodatitas
Sobota 18.6. 13.00	DAN ODPRTiH VRAT V LUTKOVNEM GLEDAUŠČU V LJUBLJAN) Stovenska prosvetna odhod z avtobusi ob 13.00 izpred Mtadinskega doma (Cetovec.	zveza Mikschattee4). Možnosti pristopa pri Mtečniku (Kožentavra, 13.20) innaSapotnici(13.40)		
Sobota 18.6. 20.00	Kutturnidomv Dobrtivasi	KONCERT Nastopa: Mešani pevski zbor Srce	Stovensko prosvetno društvo Srce
Nedelja 19.6. 15.00	Veliki javni študio Avstrijskega radia	JUBILJENI KONCERT OB DESETLETNICI GLASBENE ŠOLE Sodelujejo: sedanji in nekadanji učenci glasbene šole, ki študirajo glasbo na Deželnem konseravatoriju v Celovcu ter na viskokih šolah v Gradcu in Solnogradu	Glasbena šola na Koroškem
Torek 21.6. 20.00	Katotiškidom prosvete v Tinjah	SLOVENSKA NARODNA SKUPINA NA KOROŠKEM (nem.) Zgodovina—kultura -aktualna situacija Predava: dr. Franc Merkač	Sodatitas
Četrtek 23.6. 11.00	Modestovdom, Cetovec	MiDSUMMER NiGHTS DREAM OF A CURTAiN RAiSER Nastopa: Engtish študent theatre Musiča) v dveh dejanjih. Predstava v angteščini.	Zvezna gimnazija za Stovence
	Mtadinskidom SŠD, Cetovec	SEN KRESNE NOČ! (Wittiam Shakespeare) Nastopa: gtedatiški krožek Mtadinskega kutturnega društva srednje šote TNPU Ravne na Koroškem.	
Petek 24.6. 20.00	Mtad.dom SŠD. Miksch-attee 4	TRAD!C!ONALNA ZAKLJUČNA PR!RED!TEV Program: tgra Mitoša Miketna: ..Atomske bombe ni več", ptesni vtožki, razstava	Domska skupnost Mtadinskega doma SŠD
Sobota 25.6. 20.00	Gostišče VVutte, Vesete	Ribiški ptes tgra: ansambet Zmeda	Podjunski ribiški ktub
Nedetja 26.6. 14.00	pri Peršmanu. Žetezna Kapta	TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV IN ANTIFAŠISTOV	Zveza koroških partizanov
Nedetja 26.6. 14.30	nagraduv Ptiberku	PESEM NAS ZDRUŽUJE - DAS LIED VERBINDET UNS - SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV Pozdravne besede: Dr. Ariprand Thurn-Valsassina, Mirko Kumer. Ob slabem vremenu bo prireditev v glavni šoli v Pliberku.	Ktub prijatetjev tova, SPD Edinost
Nedetja 26.6. 20.30	dvorišče samostanav Dobrtivasi	JUB!LEJN! KONCERT - „35 tet ansambta Siavka in Vi!ka Avsenik" V sktopu turneje edini koncert na Koroškem. Ob stabem vremenu bo prireditev v šotoru pri cerkvi v Lovankah.	Dobrotske, novice.
IZLET!	, POTOVANJA, LETOVANJA:		
18.6. - Posebna vožnja s parnim vlakom (Celovec-Maribor-Ptuj-Celovec). Ob 125-letnici otvoritve prve ieieznice na Koroškem (1. junij 1863) in 10-letnice Delovne skupnosti Alpe-Jadran.			
11.7.- Romarsko in izobraževatno potovanje na Potjsko - Sodatitas			
14.-21.7.: Sedemdnevno potovanje v Moskvo in Leningrad Cena: 10.020 sit Prijave sprejemata turistična agencija Cartrans (Micka Miškutnik, tet. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter. tet : 04228/288 74.			
20.7. do	!z)et na Durmitor - Bobotov kuk (2522) 24.7. prireja Stovensko ptaninsko društvo skupaj s „PS- Avto-Cetje". Med potjo ogted zgodovinskih mest Sarajevo. Titograd. Dubrovnik idr. Prijave do 15. junija, sprejema jih Franci Kropivnik (tet.: 04227/27 69).		
26.8. - Ekumensko in izobraievatno potovanje v Moskvo. Leningrad in Kijev - Sodatitas.			
RAZSTAVE			
GradStraOburg		Razstava ob Heminem jubiieju do 26. oktobra 1988	
Kutturna taberna Pri Jokinu Cetovec		BLAŽ ZUPANČtč (Ljubtjana)-fotografije -do 8.7.	
Gaierija Tinje		Razstava de! Janeza Kovačiča - otjnak stike, akvareti in risbe od10.6.-25.7.	
Gaierija Roiek	Razstava Huga Wu!za Otvoritev v soboto, 11. junija 1988 ob 20. uri.
Razstava bo odprta do 3. juiija 1988. Obisk razstave možen ob petkih, sobotah in nedetjahod15.do18. ure.
Omanove štokhohnske skice
Samo za tri dni so bile na ogied Omanove štok-hoimske skice, ki jih je umetnik začrtat v času tanskotetnega sejma umetnosti v Štkokholmu in jih potem doma
dokončat. Razstavljene so bite prejšnji teden v galeriji Carinthia v Cetovcu. Tam so jih predstviti skupaj s katalogom, ki ga je izdala galerija. Gre za repro-
dukcijo imenovanega cikla slik; 40 katalogov je bilo možno kupiti skupaj s posameznimi originali skic po zelo ugodni ceni, namreč po 3.000 šilingov.
Danes se bo Oman z istim ciklom slik predstavil na ART ' 88 sejmu umetnosti v Baslu, ki bo odprt do 20. junija.
Valentin Oman je v zadnjih dveh letih izdelal freske in oltar v cerkvi na Plečivcu. Kot je znano, se intenzivno ukvarja z minljivostjo živega, zlasti človeka.
Sočasno je bila tudi otvoritev razstave del slikarke Penny Kaplan, ki je v ZDA oblikovala vrsto skulptur za razna javna obeležja. Umetnica se predstavlja v Celovcu s skulpturami iz kartona in papirja, pa tudi z vrsto slik. Pred razstavo v Carinthiji je umetnica razstavljala v znani galeriji SOHO 20 v New Yorku.
1/a/enf/n Oman z izvodom kafa/oga.
Bachmannova nagrada 1988
V Celovcu bo v času od 30. junija do 3. julija potekalo tekmovanje za Bachmannovo literarno nagrado. Kot je znano, se za to potegujejo pisci iz nemškega kulturnega prostora.
Poleg glavne nagrade v višini 150.000 šilingov podelijo še nagrado Koroške, nagrado E. Willnerja ter literarne štipendije.
Prireditelja tekmovanja oz. „Dnevov nemške literature" sta koroški deželni študio ORF in mesto Celovec, ki imenujeta žirijo za ocenjevanje literarnih del tekmovalcev in podelitev nagrad. Na razpis se je prijavilo lepo število avtorjev, od teh je žirja
(na osnovi predloženih besedil) izbrala 22 avtorjev, ki bodo sodelovali na tekmovalnem branju.
Namen tekmovanja je tudi navezovanje stikov med pisatelji, založniki in kulturnimi delavci. Odvijalo se bo v dvorani celovškega radia, ki bo dogajanje prenašal neposredno, medtem ko bo televizija prinašala posnetke. Po vsakem branju sledi diskusija o kakovosti prebranega dela, kar je zanimivo za poslušalce, čestokrat pa zna biti neprijetno za tekmovalce.
Ker Celovec ni glavno mesto le za nemško govoreče deželane, temveč tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti, bi bilo prav, če bi
prireditelji našli obliko tekmovanja, v katero bi vključili tudi slovenske pisce na Koroškem, ki po svoje doprinašajo h kulturni podobi naše dežele.
Vzporedno s tekmovanjem za Bachmannovo nagrado bo v Celovcu potekal tudi Teden srečanja. V tem času bodo v Celovcu in okolici razne prireditve kot so gledališke in filmske predstave, pevska srečanja in prireditve družabnega značaja, pri katerih je zaželeno tudi sodelovanje obiskovalcev, zlasti mladine. V ta namen so pripravili tudi razne nagrade, ki bodo gotovo spodbujale k številni udeležbi.
Koordinacijski odbor za ietovanje otrok na morju
ViktringerRing26 (Vinko Kušej)	Tarviserstr. 16 (Milka Kokot)
Spoštovani starši!
Vljudno vam sporočamo, da bo
letovanje otrok na motju v Savudriji
letos v eni izmeni in sicer:
od 12. do 26. juiija 1988
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, dnevno 5 obokov hrane, na vsakih deset do dvanajst otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.600 šil., prevozni stroški 400 šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omejenih naslovih. Zadnji rok prijave je 30. junij 1988. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraRe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ 32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 17161000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
Sentpnmož: obisk iz Siovenije, važno predavanje
Zadnji četrtek je 45 ravnateljev osnovnih šol iz Prekmurja obiskalo Koroško. Organizator poučnega izleta, zavod SRS za šolstvo, je skupno z Avstrijsko-jugoslo-vanskim društvom pripravil zelo zanimiv program.
Obisk slovenske gimnazije, Gospe svete, sprejem na konzulatu so samo nekatere točka izleta, na katerem jih je spremljal član Avstrijsko-jug. društva Janko Urank.
Zaključno srečanje pa je bilo v Kulturnem domu v šentprimožu. S pesmijo so navzoče pozdravili člani mešanega pevskega zbora „Danica" (lepe so bile besede
predstavnice iz MS, da ima društvo lepo ime, ki zagotavlja, da bo še dolgo obstajalo, saj ime Danica pomeni, da šele vstajamo). V imenu društva Danica in ZSO pa je obiskovalce pozdravil Mirko Wakounig in jim ob tej priložnosti tudi v kratkem orisal trenutni položaj dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Isti večerje društvo Danica vabilo na diskusijski večer na temo „Kako turistom razlagati našo zgodovino". Ta tema je pomembna predvsem za družine, ki imajo v poletnem času turiste. Teodor Domej, sodelavec Slovenskega znanstvenenega inšti-
tuta, je s sliko in besedo prikazal prerez naše zgodovine, opozoril pa tudi na nekatere značilnosti našega kraja. Ne smemo se prodajati turistom tako, da skrivamo naš jezik, naše navade in identiteto. Na žalost še nimamo turističnega vodiča, je dejal Domej, opozoril pa je na literaturo, ki si jo lahko nabavimo, da se tudi sami izobražujemo, ker samo če bomo sami dovolj seznanjeni z našo zgodovino, jo bomo lahko razlagali tudi drugim. Tak večer je seveda prekratek, da bi predelal vso zgodovino, bil pa je dober prvi začetek v to smer izobraževanja.	Dani
Pomemben dogodek v Selah
Sele bodo v nedeljo, 26. junija prizorišče pomembnega kulturnega dogodka. Tam bo namreč otvoritev izredno zanimive razstave, na kateri bodo pod naslovom
Slovenska prosvetna zveza vabi na diskusijo
„Vrednost skupnega kutturnega prostora"
Koroški Slovenci - relikt ali enakopraven det slovenske kulture?
v četrtek, !6.6.1988 ob 20. uri
v Miadinskem domu v Ceiovcu.
Diskutirajo:
Čiri! Ziohcc, Viaditnir Kavčič. Matjaž Kmcc! -Ljubljana, Ace Mermolja - Trst. Janko Zerzer. Janko Matic - Celovec.
..Kmečke hiše v Selah" pokazali značilnosti arhitekture hiš v Selah in okolici. Razstavo so pripravili inž. arh. Ignac Primožič v sodelovanju inž. arh. Gregorja Maka, Edvarda Primožiča, dr. Toneta Cevca ter drugih, ki so doprinesli k uresničitvi tega projekta.
O pripravah in izvedbi razstave so nas seznanili dr. Tone Cevc, selski župan dir. Anton Hribernik in inž. arh.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta ustanovila nagrado Andreja Einspielerja. Namenjena je osebnostim iz vrst večinskega naroda, ki imajo posebne zasluge za mirno sožitje obeh narodnosti na Koroškem. Po-
Ignac Primožič (na našem zgornjem posnetku z leve proti desni). Povedali so nam, da bo za to priložnost izšel poseben katalog s številnimi reprocukcijami in da so se za prikaz take razstave zavzeli vsi odborniki selake občine in tako doprinesli svoj delež k spoznavanju kulturne podobe selskega človeka, pokrajine, v kateri živi. ter dediščine arhitekture, ki je zrasla na domačih tleh.
vod za ustanovitev nagrade, kot je povedal dr. Janko Zer-zer, je stoletnica smrti Andreja Einspielerja, očeta slovenskega časnikarstva na Koroškem. Einspieler je bil tudi deželni poslanec, soustanovitelj Mohorjeve družbe in se je zlasti zavzemal za enakopravnost in mirno sožitje obeh narodov v deželi.
V okviru svečanosti, pri kateri so sodelovali godba na pihala iz Šmihela, mešani pevski zbor „Hrast" iz Doberdoba in moški pevski zbor „Kočna" iz Sveč, govorniki dr. Grilc, dr. Zerzer, drž. poslanec Smolle, Tomaž Ogris in drugi, so preteklo nedeljo v Svečah prvo Einspielerjevo nagrado podelili dr. Ernstu Waldsteinu in dr. Valentinu Inzku (na našem posnetku) za njune zasluge in delovanje v smislu mirnega sožitja.
V Svečah pode!i!i 1. Einspie!e)jevo nagrado
Prizor /z Brechtove komedije.' „Mann isf Mann"
Študijski oder Beljak - uspešna sezona
Po hudi finančni krizi, v katero je v lanski sezoni zabredel, Študijski oder Beljak uspešno zaključuje letošnjo sezono. Največja usluga za to gre dr. Mesch-nigu, ki ni le odličen gledališki strokovnjak, marveč tudi sposoben organizator.
V minuli sezoni so v Beljaku pripravili pet premier. Predstave so bile v Kletnem gledališču in v šotoru v Trattengasse. Razen tega so imeli v gosteh tudi ansamble tujih gledaliških hiš. Letošnjo sezono so zaključili z Brechtovo komedijo „Mann ist Mann" (zadnja predstava bo jutri, 16. junija). Ljubiteljem modernega teatra priporočamo, da si pred-
stavo ogledajo, saj je uprizoritev tega Brechtova dela izredno kvalitetna. Gre namreč za prikaz moškega, ki ni znal reči ne. Tako ga trije vojaki angleške vojske, ki se borijo v Indiji, prepričajo, da stopi na mesto četrtega vojaka Jipa, ki so ga v neki vojaški operaciji izgubili. Njega, Galy Gaya, pripeljejo tako daleč, da celo misli, daje res pogrešani vojak Jip. Za slona je torej prodal svojo dušo in se odpovedal svoji pravi identiteti. Vse se dogaja z Brechtovim značilnim cinizmom. Glavna izpoved komedije pa je, da je vsakega človeka mogoče nadomestiti. Delo je režiral izkušeni gledališčnik Christoph Bruck.
Živahna dejavnost
Minuli teden smo v Celovcu videli najnovejše Omanove risbe, v soboto so v Galeriji Rožek odprli razstavo znanega avstrijskega slikarja Huga Wulza, ki živi in dela v Avstriji in Italiji. Umetnika (na zgornjem posnetku) je predstavila galeristka Marija Šikoronja, ki je naglasila umetnikovo vedrost, ki veje iz njegovih del. Glavna motiva Wulzovega umetniškega sveta sta človek
in žival, ki ju prikazuje v raznih življenjskih situacijah.
Tudi v Galeriji Tinje so (pretekli petek) odprli likovno razstavo. Tam se koroški javnosti z oljnatimi slikami, akvareli in risbami predstavlja slikar Janez Kovačič iz Slovenije.
Wulz bo v Rožeku raz-stavaljal do 3., Kovačič v Tinjah pa do 25. julija. Priporočamo, da si razstavi ogledate.
APZ „Tone Tomšič" gostova! v Žetezni Kapii
Kulturni dogodek, ki ga ne gre prezreti. Pred kratkim je v cerkvi Marije v Trnju gostoval znani Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane, ki že nad štirideset let goji slovensko umetno in narodno pesem.	V teh
obdobju je zbor izvedel številne koncerte doma in v tujini, za svoje nastope na mednarodnih tekmovanjih pa je prejel tudi	številne
nagrade.
Tudi koncert prejšnji petek je bil lep glasbeni užitek. Pod vodstvom Jožeta Fiirsta je zbor izvajal sakralne, umetne in narodne pesmi. Repertoar je obsegal skladbe Gallusa, Ligetija in Thomsona ter slovenskih skladateljev Adamiča, Marolta, Kernjaka in drugih. Posebno so šle k srcu pesmi Rož, Podjuna, Žila, Lipa zelenela je, Vsi so venci beli; ob koncu pa je zadonela Prešernova Zdravljica.
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 13.6.1988 Nakup		Prodaja
din	0.55	0.65
us $	12.070	12.170
can $	9.89	9.99
angl.f	21.99	22.25
irl	18.70	18.96
sfr	840.30	842.70
bfr	33.58	33.78
n	207.01	208.89
hfl	625.31	628.19
dm	701.93	704.77
lit	0.937	0.955
dkr	184.10	185.50
nkr	191.32	192.78
skr	200.69	202.71
fmk	294.85	297.25
esc	8.40	8.76
ptas	10.58	10.74
yen	9.681	9.711
Posreduje
^ Zveza/Bank
Valutni tečaji 13.6.1988
Nakup Prodaja
din	0.55	0.70
us $	11.85	12.45
can $	9.65	10.25
angl.L	21.55	22.75
irl	18.40	19.40
sfr	830.00	850.00
bfr	32.90	34.10
ff	203.50	213.50
hf!	618.50	634.50
dm	694.10	710.50
lit	0.925	0.975
dkr	182.00	189.00
nkr	190.00	197.00
skr	197.50	204.50
fmk	291.00	302.00
esc	8.10	9.30
ptas	10.35	11.05
yen	9.45	9.75
2 14 15 25 26 39 (32) brez jamstva!
121	221	1X1
brez jamstva!
Naprej in nazaj enako
GA + JO + JO + SI + SI + ZE + ZE
Iz zgornjih zlogov sestavite stavek, ki se po zlogih bere naprej in nazaj enako! V pomoč pri reševanju naj bodo spodnje črtice, na katere vpišite po en zlog:

Jože Petelin
J	2	2	4	5
O				
7				
S				
9				
	10			
sestavil Jože Petelin
Mala križanka
VODORAVNO:	1 vožnja s
smučmi po strmimi, smuk, 6. iver, 7. slovenski metalurg, univerzitetni profesor v Ljubljani (Ciril); slovenska smučarka, ki je sodelovala na olimpijadi leta 1956 (Mara), 8. italijansko mesto ob reki Santerno, v bližini Bologne, 9. posebna zlitina za električne grelnike, zlasti za izdelavo posebne žice, 10. železniška tračnica.
NAVPIČNO: 1. očetov ali mamin brat, 2. telovadni element, salto, 3. hrvaški in srbski begunci iz Bosne, ki so v 16. in 17. stoletju bežali pred Turki na sever, na ozemlje pod Avstrijo ali Benetkami (njihovo središče je bilo v Senju), 4. gorski kozel; tudi veličina, ki je dana z eno samo številčno vrednostjo, nasprotje vektorja (v matematiki), 5. ime literarnega junaka Bulbe.
Rešitev križanke iz prejšnje števiike
O	<5				o
P		0		O	
	-4		E		
				/	T
			/		4
			7*		j
/V	A)	K			7*
<4	3	*	/		
T	*	<4	/4	/	/V
	E		/	A/	
O	/4	č*	/V	€*	K
	4	/?	/	7*	4
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23.7.-23. 8.)
Drznega namigovanja neke osebe ne jemijite resno. Resnica mora čimprej na dan. saj boste le tako lahko napravili konec hinavskim skrivalnicam.
DEVICA (24.8.-23.9.)
^ Neka oseba vas želi navdušiti za ljubezen.
vi pa ostajate še naprej hladnokrvni. Ne komplicirajte po nepotrebnem, prav dobro bi vam delo, če malo izprežete!
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Poigrajte se z mislijo, da bi lahko malo več pozornosti usmerili v svojo ožjo okolico, ki vašo nervozo že težko prenaša. Nobenega razloga nimate za nezadovoljstvo, saj vas čaka prijetno presenečenje.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Nekdo vas bo hotel poslati v ogenj po žerjavico, sam pa bo sedel lepo na varnem. Ne nasedajte dobrohotnemu prilizovanju! Telefonski poziv vas bo razveselit.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Ne pustite si krasti čas s telefonskimi pogovori, kjer gre za brezzvezno poigravanje. Ste na pravi poti, vaša ideja se bo kmalu uresničila. Vaša srečna številka je dvanajst. KOZOROG (22.12.-20.1.)
Obrzdajte svoj temperament in ne počenjajte neumnosti! Po telefonu vam bo kot glasba zazvenel simpatični glas. Termin za srečanje. Vaša srečna številka je devet.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Ssmelostjo se boste podali na delo,ki vas čaka. Čakajo pa vas tudi občutki sreče in gotovosti. Prijeten konec tedna boste preživeli v družbi optimistov. Vaša srečna številka je štiri.
RIB! (19.2.-20.3.)
Osvobodite se svojih večnih dvomov in preidite k stvari! Z dozdevnimi prijatelji boste morali čimprej v odločilen spopad. Vaša srečna številka je triintrideset.
OVEN (21.3.-20.4.)
Nekatere stvari vam bodo šle na živce, vendar se lahko s prisotnostjo duha obvladate. Vsi niso tako naivni. Vaše ambicije gojite občutljivo, da ne bo ljubosumja!
Vaša srečna ševilka je štirideset.
BIK (21.4.-21.5.)
Sledite tistemu, kar vam prišepne vaš notranji glas. Ni potrebno, da bi človek zaradi finančne nujnosti postal ..majhen". Čaka vas objem nežnosti.
Vaša srečna številka je osemnajst.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
V	življenju gre mnogokrat le za masko. Kdor jo sname, si lahko nakoplje posledice. Naleteli boste na določene težave, ki
bodo preizkušnja za vas, kaj zmorete.
Vaša srečna številka je petintrideset.
RAK (22.6.-22.7.)
V	vaše življenje usmerite malo več svetlobe! Ne predajajte se besednemu brozga-nju, ki ne pelje nikamor! Do svojih najbližjih
pokažite malo več prijaznosti!
Vaša srečna številka je tri.
EU
bodoprei Vaša sreč
E
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
)zzvene!a je pesem
„Dobro, samo malo žličko sladkorja", je opozarjala, ko je bil že med vrati.
Po neprespani noči se je stiska še stopnjevala. Zlovoljna je ves dan merila stanovanje po dolgem in počez. Tašča se je z otrokom raje umaknila.
Popoldne je šla k frizerju, kjer se je nekoliko umirita in brskala po raznih starih revijah. Doma pa jo je trema vedno bolj uklepala. Zasidrala se je nekje globoko in pritiskala vse do grla. Končno večer! Oblekla si je temno obleko, ki je njeno bledico še bolj poudarjala. Le bel ovratnik je malce oživil obraz. Z očmi se je sprehodila po moževem obrazu. Kaj je iskala na njem, natančno ni vedela.
..Prosim te, zberi se! Saj si že nastopala. Mogoče pa bodo bolj kot poslušali občudovali novo obleko in pričesko", je zbrbljal in pomenljivo pomežiknit.
Utrujene misli so se ob teh nezrelih besedah zbistrile, celo zaskelele. Odšla je v spalnico in živčno brskala po predalu. Hlastno je segla po dveh zele-
nih tabletkah apaurina. Tolažba, pravara ali moč?! Znotraj je pritiskalo in dušilo, kot bi hotelo raztrgati prsni koš. Nenadoma pa je zaščemelo v očeh. Pozabila je na novo obleko, pričesko, na vse. Legla je na posteljo in se z jokom olajšata. Solze so polzele počasi in vztrajno in se upijale v belo blazino. Moralo je preteči nekaj minut, ko so se odprla vrata. Bog, morda je le prišel, se opravičil. Ne, nič od tega. Ne ve, kdo je bil. Počasi so se vrata spet zaprla. Kako zgubljena je in žalostna! čas je tekel neusmiljeno hitro. Sedla je na tob postelje in se prestrašila lastne podobe v ogledalu. Nabrekle in rdeče veke jo bodo izdale. Mrzla voda v kopalnici je uplahnila zatekle oči in nabrekle mešičke. Le kje je voda, ki bi izprala njeno razočaranje. Naj pokoplje vse sanje?
Težko si je priznati resnico, a takšna je; njen mož lahko spoštuje pločevino, ne pa človeka.
Tema v dvorani. Reflektor se je zapičit te v oder in tako med
gledalci in njo ustvaril mračno zaveso. Zdaj jo ošine šop svetlobe. Prikloni se. Usta suha, roke okorne in neubogljive, kolena pa še kar dovolj trdna, da lahko stopi do klavirja, udari po tipkah. Pesem zadoni. Okorelost popušča, prsti se mehčajo, gibi sproščajo...
..Domovina naša je svobodna", je za njo, tudi „Jutri gremo v napad" je zadovoljivo potekla. Zdaj ga globok vzdih. Srce se je preselilo v grlo, strah se stopnjuje ob Ipavčevi „Slove-nec sem". Štiriglasno in tisti basovski ključ, tu se je vedno zatikalo. In zdaj se je; že na začetku. Konec!
Tla so se začela umikati. Noge nekam drseti. Obraz je zalila rdečica. Zbežala je z odra. Pevci so najbrž ostati. Nihče je ne ustavlja, ne prosi. Ven, ven jo žene. Koraki se opotekajo v temni dvorani. Šele v hodniku, kjer pograbi svoj plašč in torbico, si za trenutek oddahne. Mraz zbistri misli, a kaj, ko je v možganih prostor samo za tisto disharmonijo pri refrenu. Stiska ustnice in prsti se zajedajo v
dlani. Noge se z enakomernimi dolgimi koraki premikajo; nese jo domov. In tega se najbolj boji. Priznati tašči! Ah, kaj priznati! Že nocoj se bo novica zatekla v vsako hišo kakor plaz. In Lojzetu Pogačarju se ni nikoli pripetilo. Ne, če bi se, bi ji že kdo povedal.
Prvi avtomobili jo začno prehitevati. Ostri žarometi. Hodila je tik ob robu ceste, zato je niso motili. Zatajevane in zaostale solze so drle po mrzlih licih. Ni jih prestrezala. Potem se je cesta pogreznila v temo. Vera se je začela vzpenjati v hrib. Izza ovinka je počasi pripeljal avto. Začel je zavirati. Kdo bi utegnil biti? Njena mrzla roka je šla čez moker obraz. Vzpetina je zahtevala naporno hojo in koraki so se upočasnili. Avto jo je prehitel. Nagonsko se je ozrla le na registracijo. Ni bila domača. Za ovinkom jo je čakalo vozilo. Skušala ga je obiti na levi, saj je stal čisto ob desnem jarku. Izstopil je neznanec. Stal je tik pri vratih. Luči so osvetljevale cesto pred seboj, zato obraza ni razločila. Zaznata je visoko zravnano postavo. In to moško bitje, ki ji je nenadoma stopilo na pot, je spregovorilo z mehkim, morda narejeno prijaznim glasom:
..Prisedite. Domov vas odpeljem."
„Ne, hvala. Samo še nekaj korakov."
„Še kakšnih deset minut hitre hoje, vem."
„A, čudno!"
„Ni. Poznam vas. Tam zgoraj imam gorice in majhen vikend. Ker sem bil ravno tu, sem šel še na proslavo."
„Lahko noč!" je še zmogta izdaviti iz sebe.
..Počakajte! Včasih je treba izgubiti boj, da se lahko veseliš zmage", je govoril z dvignjenim glasom, ko ga skoraj ni več razumeta, te slutila je besede.
Besede niso imele teže ne vrednosti. Nenehna napetost in zdaj še neki lažni tolažnik, vse jo je tako izčrpalo, da se je nenadoma, skoraj pred domačo hišo, zrušil tisti strašni zid in njen obup se je sprevrgel v ravnodušje. Z nekim čudnim mirom je odprla vrata in prižgala luč. Tašča in Igor sta že spala.
Vera je sedla za hip in spustila obraz na roke. Nato pa je spodbujena od neke neznane sile stopila k štedilniku, si pristavila kavo in zasikala predse:
„Pojdi k hudiču, zbor! Zaradi tega se svet ne bo podrl in če, naj se!"
(dnl/f /jnVmr/Mjfč)
TV AVSTR) JA 1
TV AVSTR!JA 2
TV LJUBLJANA
VTEMTEDNUNATELEV!Z!J1
10.30 Smrtonostni žarki dr. Mabuseja; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Nekoč je bil človek; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Matlock; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Tovariš Don Camillo; 22.00 Ocean v plamenih; 23.30 FBI.
10.30	Tovariš Don Camillo;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Inšpektor Gadbet; 17.30 Divji lovec; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Matlock;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Tele-as; 21.55 Vse za tvojo srečo; 23.10 Mannix.
10.30	Vse za tvojo srečo; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kalimero;
17.30	Okoli sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi;
18.30	Matlock; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Vertigo - iz kraljestva mrtvih; 22.25 Poslednje povelje; Aktualno.
10.35 Dva prijazna debeluha; 16.00 Otroški VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risati - slikati - oblikovati; 17.30 Pet prijateljev; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Šport; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Časvsliki; 20.15Varite, varite; 21.55 Zlati časi; 22.50 Lesni turnir amaterjev; Kladivo.
16.00	VVurlitzer; 17.10 Nogomet - evropsko prvenstvo; v odmoru lokalni TV-spored;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Novo v znanosti;19.57 Kulturni žurnal;
20.15	Bavarska in Avstrija;
21.15	Shalom-proga; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Pomnenje; 23.20 Šport.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Srečanje zživaljo in človekom; 18.00 1-2-X (nogomet in toto); 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dinastija - Denverjev klan; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2.
16.00 VVurlitzer; 16.45 Hotel;
17.30	Poslednje obzorje; 18.00 2X7 dni sporeda na 2 kanalih;
18.30	Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.13 Nogomet - evropsko prvenstvo; 22.50 Šodoma in Gomora; 0.30 Mlinar in njegov otrok.
10.30 Medijski pogovori; 15.00 Šport; 17.15 Narodna glasba iz Avstrije; 18.00 Trailer; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15lzgubljeno in prokleto; 21.45 Šport; 22.15 Milijonski rop v San Frančišku; 0.00 Aktualno.
9.00 Poletna noč; 16.35 Videostrani; 16.50 Deček z zelenimi prsti; 17.15 EP v nogometu -Anglija:Nizozemska; 19.18 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Ciklus filmov W. Wylerja: Dodsvvorth; 21.45 Dnevnik; 22.05 Poletna noč; Beg v neznano; Garfield; 1.05 Videostrani.
9.00 Poletna nočf; 16.10 Videostrani; 16.25 Atletski miting; 18.30 Indijanske legende; 18.50 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme;20.05Tednik;21.10S. Parke: Izgube; 22.00 Dnevnik;
22.15	Poletna noč; Beg v neznano; Kdo bo nosil hlače;
1.15	Videostrani.
9.00 Poletna noč; 17.45 Videostrani; 18.00 V znamenju dvojčkov; 18.15 Grizli Adams; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Gospa Monsoroj-ska; 21.15 Halo, Berlin; 21.55 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; 0.00 Blaznež; 1.35 Videostrani.
9.00 Poletna noč; 10.55 Jubilejna teveteka; 13.45 Radovedni taček; 14.05 V znamenju dvojčkov; 14.20 Mala Nada; 14.50 Miškolin - Miškolin pestuje; 15.00 Repubiiška revija MPZ Zagorje; 15.30 EP v nogometu; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Ned Kelly; 22.30 Poletna noč.
Don CamiMo in Peppone...
Sreda, 15. 6. 1988, TV Al, 20.15 - Don CatniHo (Fernandel) in Peppone (Gino Cervi) te težko sodelujeta. Camittu so preveč pri srcu svoje ovčice, zato jih niti za kratek čas ne prepusti usodi Pep-pona. Ko se Peppone z delegacijo mestnih svetnikov odpravlja v Moskvo, prepozno spozna Don Camittovo prevaro. Le ta se namreč pridruži veseti druščini kot „tovariš Don Camitto", ki ima za vsak stučaj tudi partijsko knjižico.
TV nasiije
Sobota, 18. 6. 1988, TVA2,10.30-Strokovnjaki že dotgo svarijo pred posledicami nasilja in agresije, ki jih posreduje tetevizija. Prav temu	probtemu	je
namenjena oddaja, ki je nastata v okviru „Pogo-vorov o javnih občilih '88" v Linzu. Sami se torej	prepričajte	o
vptivu nasilja na TV.
AMernative
Ponedeljek, 20. 6. 1988, TV Al, 22.00 -
Kljub množičnim protestom znanost še slej ko prej množično izvaja poskuse z živalmi. Die-ter Stengel v dokumentaciji išče alternative za poskuse z živalmi, s katerimi bi lahko preprečili mnogokrat strašno početje v laboratorijih.
Psiho!oška študija zakona
9.00 Poročila; 9.50 Rojstni kraji srednje Evrope: Krakov; 11.00 Ura tiska; 14.25 Samo ne biti milijonar; 16.00 Poročila M otroke; 16.35 Vojna ježev; 17.40 X-razsežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Ponarejevalec; 21.50 David ubije Goliata; 22.30 One mo'time.
10.30 Vertigo - iz kraljestva smrti; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Matlock; 19.30 Čas v sliki; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; Manj trpljenja za manj živali; 22.45 Noči v španskih vrtovih; čar ljubezni.
9.05 Risanke; 9.10 Goetejevo potovanje v Italijo;	13.35
Sodobniki: Hilde Spiel; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Medium; 18.30 Slika Avstrije; 18.55 Šport; 21.00 Cirkus jutri: 22.00 Vem, da veš, da vem; 23.50 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Škotska;
18.00	LindenstraBe; 18.30 Lokalni TV-spored;19.00 Časv sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Dediči ljubezni; 21.00 Novo v kinu; 21.15 šiling - gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Časvsliki; 22.22 Moja draga vranja mati; 0.25 Aktuaino; The Munsters.
9.55 Videostrani; 10.05 Živžav; 11.00 Grizli Adams; 11.30 Domači ansambli; 12.00 Kmetijska oddaja; 15.35 Videostrani; 15.50 Sinovi in hčere steklarja Jakoba; 18.15 Slovenci v zamejstvu; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Moški v srebrnem suknjiču; 21.10 Zdravo; Videostrani.
9.00	Poletna noč; 17.45 Videostrani; 18.00 Radovedni taček; 18.15 Mala Nada; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.00	Vreme; 19.01 Obzornik; 19.30 Dnevnik; 20.05 Joe VVil-son; 20.55 Osmi dan; 21.35 Dnevnik; 21.55 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; Alo, alo; 0.55 Videostrani.
10.30	Samo ne biti milijonar:
16.30	Am. dam, des; 16.55 Poročila za otroke;17.05 Viki in silaki; 17.30 Tudi šala mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Matlock; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Hopala; 21.07 Ženska v Benetkah; 22.00 Vražja igra; 23.40 Aktualno; 23.45 Big Valley.
Sreda, 15.6.
Dobra volja je najbolja
četrtek, 16.6.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 17.6.
Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovori (J. Messner)
Sobota, 18.6.
Duhovni nagovor (Stanko Olip, žpk. v Stebnu pri Maloščah)
Voščila (M. Hartmann)
Nedelja, 19.6.
10 let Glasbene šole na Koroškem - Jubilejni koncert (časovno premaknjen posnetek prireditve v ORF-teatru)
Ponedeljek, 20.6.
77 let za čebele - 90 letni Anton Vejnik.pd. Grubelnik s Kort ima še zdrav rod v čebelnjaku
Torek, 21.6.
Partnerski magazin
16.00 VVurlitzer: 17.30 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.13 Nogomet -evropsko prvenstvo; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Kavarna Central.
9.00 Poletna noč; 18.10 Videostrani; 18.25 Pamet je boljša kot žamet; 18.30 Postojnska jama; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Najlepši dan v življenju Ivana Kiska; 21.00 Aktualno: turizem; 22.30 Dnevnik; 22.50 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; Nenavadne zgodbe.
Jubilejni koncert Glasbene šole na Koroškem; Uspehi in tragedije nogometnih prvenstev
Ob zaključku šolskega leta vabijo učenci Glasbene šole na Koroškem na številne zaključne koncerte. Z javnimi nastopi omogočajo vpogled v razvito dejavnost šole, ki prav letos praznuje 10-letnico obstoja. Jubilejni koncert bo v nedeljo, 19. 6. 1988 v celovškem ORF-teatru s pričetkom ob 15. uri. Časovno premaknjen posnetek prireditve boste lahko poslušali v slovenskem radijskem sporedu ob 18 10.
V petek, 10. 6. se je v ZRN pričelo evropsko nogometno prvenstvo z osmimi trenutno najboljšimi evropskimi reprezentancami. Prav iz tega razloga se je letos že nekoliko prej končalo nogometno prvenstvo na Koroškem. V koroški ligi so že odigrali zadnje kolo, v nižjih razredih pa ga bodo konec tega tedna. Kako so se odrezali slovenski žogobrci, bomo analizirali v oddaji v torek, 21. 6. 1988. Uspehi in tragedije oh zaključku nogometnih prvenstev je naslov oddaje, ki jo pripravlja Marjan Velik.
Sreda, 15.6.1988,TVLJl,20.05-„Dodsworth"
je psihološka študija starejšega zakonskega para, ki je skupaj preživel vrsto let, ne da bi se bil zares spoznal. Drug drugemu se začneta razkrivati šele na potovanju po Evropi. Zveza dveh, ki naj bi bila trdna, začne razpadati. Razkrivata se dve samostojni osebnosti z različnimi željami, nagnjenji in hotenji. Občutljiva tema je v natančno premišljenem scenariju prepričljivo zaživela na filmskem platnu predvsem po zaslugi dobrih posnetkov in odlične igre glavnih nastopajočih. V vlogi Dods-wortha nastopa Walter Huson, lik njegove žene pa je zaigrala Ruth Chatterton.
Najstarejši nemi fi!m
Petek, 17. 6. 1988, TV A2, 0.30 - ..Mlinar in njegov otrok" je najstarejši še ohranjeni avstrijski nemi Mm. Ustvaril ga je Benjamin Salomo Raupach, krstna predstava pa je bila 1830 v dunajskem Burgteatru. Bil je najbolj priljubljen film tedanjega časa, zato so ga neštetokrat prikazovali takrat tako željnemu občinstvu.
Sodoma in Gomora
Petek, 17. 6. 1988, TV A2,22.50-Mati prisili hčerko v poroko s starejšim moškim. Nesrečna zaradi tega se hčerka speča s sinom svojega moža. S tem privede svojega zaročenca na rob obupa. V to zgodbo je vpleteno paralelno dogajanje, ki z bibličnimi motivi analogno razlaga dogodke tega tako čudno zamotanega položaja.
Kdo je neznani stori!ec?
Petek, 17. 6. 1988, TV LJ1, 0.00 - Poljski film ..Blaznež" je kriminalka v njenem najboljšem pomenu. Žanr, ki je sicer pogost predvsem v angleških in ameriških produkcijah, občasno vendar dobiva osvežitve tudi od drugod.
Zaplet filma je nadvse preprost in učinkovit. Med množico ljudi je bilo ubito dekle. O storilcu ni sledu. Nekaj dni pozneje je v podobnih okoliščinah ubit urar. Kapetan Zawada je pred težko nalogo, predvsem, ker ni konec skrivnostnih umorov. Sled vendarle najde in gledalcu odkrije zločinca - duševnega bolnika, ki se pripravlja na uboj nove žrtve...
Ha!o, Ber!in
Petek, 17. 6. 1988, TV Ul, 21.15 - RTV Ljubljana in televizijska ekipa NDR sta skupaj posneli nekaj oddaj o življenju in kulturnem dogajanju v Nemški demokratični republiki. V tej oddaji bodo na temo, kako vidijo sebe in svoje mesto, sodelovali predvsem prebivalci Berlina.
Pariš, 1923
Sobota, 18. 6. 1988, TV A2, 20.15 - Po romanu Ernesta He-mingwayja „Sonce vzhaja in zahaja" je režiser James Goldstone posnel film ..Izgubljeni in prekleti". Prikazuje skupino mladih tujcev v Parizu leta 1923. Prišli so v mesto, da bi nadomestili del zapravljenega življenja.
Prva senzacija na evropskem prvenstvu: irska premagata Angtijo. Sovjeti nadigrati Nizozemsko
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
V /Vcwč/)7 .se /e prc/izt)/ fcJen začc/o evropsko rtogowc/7/o prvc/t^/vo. V začefn; fc/tw/ ye A/tg/gn po^/eg/a /rsA7. Bowo r/ož/Fc//' se več /čtAr.šv!/'// pre.se^eče/:/?
Evropsko prvenstvo traja šele nekaj dni, pa je že kar na začetku postalo dosti sporno. Najprej so se razburjali Italijani, da je sodnik podaril ZR Nemčiji neodločeno (1:1), nato so moža v črnem preklinjali Danci, ker je menda spregledal nedovoljen položaj španskega napadalca,
tako da je Danska izgubila z 2:3.
Nato je posegla policija, ki je morala pred britanskim derbijem med Irsko in Anglijo spraviti skoraj sto navijačev v celice na streznitev, nato pa zajela še nekaj razgrajačev. Povrh tega pa se je tekma končala s povsem
nepričakovanim izidom, saj
je zadetek Houghtona v 7. minuti pomenit tudi že zmago za Irsko.
Dosedanji višek gotovo predstavlja tekma med Sovjetsko zvezo in Nizozemsko, ki pa se je tudi -vsaj glede na igro - končala s presenetljivim	izidom.
Sovjetska zveza je namreč iz prvega resnega protinapada dosegla zmagoviti gol (strelec: Raz). Nizozemska je nato silovito pritiskala, toda ni uspela izenačiti. Naj omenimo še to, da je interes za evropsko prvenstvo velik, ter da zato cveti predvsem tudi prodaja kart na „črni borzi".
/tnalo//; Dem/janen/to (Sovjetska zveza) /n dan tVoufers (Nizozemska) se bonfa za žogo. Zmaga// pa so Sovjet/.
WAC postal koroški prvak
TERMIN!
NOGOMET
Sobota, 18. 6. 1988: ATUS Borovlje - WSG Radenthein 18), Šentjakob -Tristach (18), mihel - Frantschach (18), Dobrla vas - KAC (18), Gurnitz - Globasnica (17.30), Sele -Reichenfels (17.30), Železna Kapla - Velikovec (17.30), Galicija-St. Paul (17.30).
KARATE
Nedelja, 19. 6. 1988: Medna rodni turnir SŠK Obir v Železni Kapli (glavna šola, 14).
RAZNO
Nedelja, od 19. 6. do 22. 6. 1988: Letne mladinske igre Alpe - Jadran, (Trient).
Moštvo WAC je v zadnjem kolu prvenstva koroške lige le še osvojilo naslov prvaka. Najhujši tekmec Rapid Lienz je sicer zmagal v Magdalenu kar s 7 : 1, toda Mario Pihor-ner, ki je še lani igral za SAK, je v Šmohorju odločil prvenstvo v korist WAC. S silovitim strelom je dosegel zmagoviti gol Wolfsberžanov, ki so tako premagali Šmohor s 3 : 2 in s točko prednosti postali koroški prvak.
Slovenski atletski kiuh je
torej omogoči! WAC zmago v prvenstvu, saj je pred nekaj tedni premagal Lienz. Slovenski nogometaši sami pa so svoj cilj dosegli: tudi v naslednjem letu bodo igrali v tekmovanju za avstrijski nogometni pokal. Zadnjo tekmo pa je SAK odigral v stilu poletne tekme, kljub temu pa
je zmagal proti SV Šentvid z 2:0. Gole v zadnji sezonski tekmi sta dosegla Lojze Sadjak in Blajs in zagotovila SAK šesto mesto v zaključni tabeli.
Še vedno napeto ostaja prvenstvo v spodnji ligi-zahod, kjer bodo konec tega tedna odigrali zadnje kolo. ATUS iz Borovelj je nepričakovano podlegel v Lienzu, Dellach pa je zmagal v Bil-čovsu kar s 6 : 1. Tako zdaj torej vodi Dellach, ker ima boljše razmerje v golih. Hkrati pa velja tudi za favorita, saj igra zadnjo tekmo s predzadnjim Obermillstat-tom doma, medtem ko pride v Borovlje tretji na lestvici Radenthein. Bilčovščani sami pa so si gotovo drugače predstavljali tekmo z Del-lachom, saj bi radi pomagali
Borovljam. Toda očitno je negativno vplivalo tudi dejstvo, da se je Bilčovs že rešil pred izpadom in tako zaigral precej brezbrižno.
Brez volje pa so igrali tudi Selani, ki so zgubili v Velikovcu kar s 7 : 1. Poraz pa bi bil lahko še hujši, če ne bi rezervni vratar Užnik ubranil več lepih strelov in celo enajstmetrovko. Globasnica, še vedno upa, saj je po zmagi proti Grebinju (2 : 1) še vedno na odrešilnem predpredzadnjem mestu. Železna Kapla je tokrat podlegla s 3 : 0 v Zitari vasi, Galicija pa v Žrelcu z 2 : 0.
Ostajajo še porazi moštev v spodnji ligi-vzhod: Šmihel je zgubil proti ASK v Celovcu, Klopinj doma proti ASV, Dobrla vas pa v Mostiču. Vse tri ekipe so podlegle z 0 :1.
		
1. WAC	26	15 8 3 64:27 38
2. Lienz	26	15 7 4 64:20 37
3. Breže	26	14 6 6 45:22 34
4. Trg	26	13 7 6 51:32 33
5 Pliberk	26	10 9 7 44:32 29
6. SAK	26	12 5 9 37:28 29
7. Matrei	26	10 8 8 41:36 28
8. Wolfsberg	26	12 2 12 31:45 26
9. Molita)	26	9 5 12 22:33 23
tO. Magdalen	26	6 9 11 24:41 21
11. SV Šentvid	26	6 9 11 19:44 21
12. Šmohor	26	7 5 14 33:53 19
13. VSV Beljak	26	6 5 15 32:46 17
14. Irschen	26	2 5 19 16:64 9
		
1. Wietersdorf	25	17 4 4 48:19 38
2. Dobrla vas	25	13 7 5 41:23 33
3. Treibach	25	13 5 7 59:40 31
4. Mostič	25	12 7 6 41:32 31
5.Sentandraž	25	10 10 5 36:26 30
6. ASK Celovec	25	10 9 6 42:36 29
7. St. Leonhard	25	10 9 6 35:32 29
8. Klopinj	25	7 13 5 25:24 27
9. Ruda	25	6 11 8 33:35 23
10. Šmihel	25	6 8 11 28:46 20
11. ASV Celovec	25	5 9 11 23:33 19
12. SCA Šentvid	25	6 6 13 38:44 18
13. KAC Celovec 25		2 7 16 19:46 H
14. Frantschach	25	2 7 16 20:52 11
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Si!vo
Šahovska natoga št.: 44
KOKINEN-KOSANEN Helsinki 1988
a b c d e f g h
Beli kralj si je pred napadom črnih figur poiskal zatočišče na daminem krilu, kjer so mu v pomoč tudi nekatere bele figure. Položaj črnih figur je ugodnejši in aktivnejši, kljub mate-rijalni prednosti belega, in to v nadaljevanju črni, ki je na
potezi, tudi učinkovito izkoristi.
Reševalci, poiščete to najkrajšo in učinkovito pot do zmage čmega!
Rešitev natege št.: 43
Da bo belemu uspelo spremeniti pozicijsko prednost v zmago, se takoj odloči s potezo 1-Lf7:! zamenjati skakača - važno obrambno figuro v črnem taboru. Po l...Df7: sledi nepričakovani skok skakača na polje g5 2.Sg5!. Beli žrtvuje trdnjavo na g liniji in obenem dvakrat napada šibko točko h7 v črnem taboru. 2...Dg6: Črni mora vzeti trdnjavo in braniti mat na polju h7, toda sedaj ga čaka neprijetno presenečenje 3.Dh7:! Dh7:4.Sf7 mat!
Milan Hribernik dobitnik pokaia Vrbskegajezera
Milan Hribernik, ki bo zastopal Avstrijo na svetovnem prvenstvu v karateju, je uspešen tudi v kick-boksu. Na turnirju za pokal Vrbskega jezera je zmagal v kategoriji do 74 kg, ekipno pa je skupaj z bratom Mirkom in Friedrichom Wassertheurer-jem dosegel 4. mesto. Mirko pa je bil v kategoriji do 69 kg tretji.
Čestitamo!
Član šahovskega moštva SŠZ/Cartrans Robert Hede-nik se je v soboto poročil z Marijo Krušicevo. V imenu šahovskega društva sta zakoncema predala majhno darilce Ivan P. Lukan in Franci Rulitz. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
Sitvo Kovač
dolgoletni strokovni urednik „šahovske rubrike" v našem listu, bo v tekmovalni sezoni 1988/89 bistveno okrepil šahovsko ekipo Slovenske športne zveze/Čartrans I v koroški spodnji ligi. Kovač (slika zgoraj) je mojstrski kandidat in stanuje v Idriji. Za SŠZ/Cartrans I bo igral na prvi deski (Elo 2200).
				
L Dellach	25	13	1!)	2 49:20 36
2. Borovlje	25	15	6	4 48:24 36
3. Radenth.	25	12	5	8 49:36 29
4. ASV Lienz	25	11	7	7 37:39 29
5. Šentjakob	25	10	7	8 34:33 27
6. Wei8enst.	25	8	10	7 35:24 26
7. Ro/ek	25	10	6	9 37:36 26
8. Lendorf	25	9	5	11 37:36 23
9. Treffen	25	8	7	10 30:23 23
10. Baško jezero	25	8	6	1! 31:32 22
H . Bilčovs	25	7	7	11 34:45 21
t2.Brnca	25	5	10	10 28:35 20
13. Obermillst.	25	3	10	12 29:47 16
14 Tristach	25	5	6	14 25:57 16
				
1. Žitara vas	25	15	7	3 39:14 37
2. Žrelec	25	14	8	3 62:18 36
" 3. Velikovec	24	16	3	5 46:27 35
4. Sele	25	n	8	6 32:33 30
5. Galicija	25	9	6	10 25:26 24
6. Grcbinj	25	8	7	10 35:34 23
7. Sinča vas	25	9	4	12 32:33 22
8. Šentpave)	25	9	4	12 41:48 22
9 Podkrnos	24	6	10	8 24:32 22
10. Že). Kapla	25	9	3	13 32:41 21
11 Metlova	25	8	5	12 27:40 21
12. Globasnica	25	7	6 12 37:43 20	
13. Reichenfels	25	9	2	14 36:49 20
14 St Stefan	25	4	7	14 27:57 15