Ljubljana, petek 28. iuni|a 1929
Cena 2 Din
HhdAbm oab meaeteo 25 Din. M bnaetnsrvo «0 Din,_
Uredd&tvoi UnMlaoa. Kmflleva ohca 5. TeJetoc Ker.
3122. 3123, 3124, 3125 In 3126. Maribor: Aleksandrov« cest« 13. Teleloa St 440
Cetio: Koceoova UL 3. Telefon »e<v. 190-Bofcopi« m m vračajo. • 0*fesi po tarifa
Upramtttvni UnMIana. Pre*«mora 4. U Teleloa fe. <122, 1123, >124, 3125. 312«. iMriUl oddelek) UuhUaoa. Preieroov
■fica 4 Telefon «L 3403. Podra Žalca Maribor* Atoiaaodrora «Ml
It t3 Telefon St «56. PodroAntca CeUei Kocenora diea *L t
Telefon k. 190 Satani pri po it. fek. »»vodih; Ljubljana tt 11X2; Praha čisto 78.180; W!ee Nr. 105.241
m
C.;/ ■ H. •■•v.
__________jav umrl
Preminul je nenadoma včeraj popoldne ob 5. v Poljčah Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo ob 11. dopoldne
Begunje, 27. junija. Danes popoldne ob 5. je v Poljčah, kamor je bil prišel v soboto, da se okrepi, na oslabelosti srca umrl dr. Gregor Žerjav. Njegovo truplo se prepelje v Ljubljano, kjer bo v soboto položeno na mrtvav ški oder v dvorani Kazine na Kongresnem trgu. Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo dopoldne ob 11.
*
|	Ljubljana, 27. junija.
i Gregor Žerjav je mrtev!
Opešalo mu je srce in smrt ga je nenadoma ugrabila njegovi neutolažljivi deci, njegovim tugujočiin prijateljem, njegovi ljubljeni ožji domovini Sloveniji, iztrgala ga je vsemu narodu jugosloven-skemu in državi. Ko javljamo to bridko vest prijateljem, znancem, spoštova-teljem in vsemu narodu, nam težko gre beseda iz peresa. Oplakujemo zlato prijateljsko srce, žalujemo za značajem, kakršni so redki v našem narodu, in čutimo, da je iz naše sredine iztrgana energija, kateri ni bila nobena težkoča neobvladna, delovna sila, ki v trudu za dobro in napredek naroda ni poznala meja in nobenega štedenja lastnih sil, nobenega ozira na sebe in svoje interese.
Prenehalo je utripati srce, v katerem je gorel neugasni ogenj jugosiovenskega domoljubja; izselila se je duša, katere optimizem je zmagovito dvigal svojo zastavo v najtežjih in najbridkejših časih. Za vedno je klonila glava, iz katere so, podžigane od srčnega ognja, plamtele vedno nove ideje, vedno nove misli. Umrl je velik borec, ovenčan z mučeniško slavo svojega trplienja za nacijonalno in napredno idejo, tem gren-kejšo. ker je zavratna bolezen dolga leta izpodkopavala življenje, kakor je plod-nejših malo med celim našim narodom.
Odšel je v večnost političen človek velikega formata, državniških sposobnosti in vrlin. Naš narod jih nima mnogo in zato je izguba tem večja. Nad dve desetletji je vodil slovenski del napredne in narodme jugoslovenske fronte. Kako br diko krivico so mu delali oni, ki so ga prog'ašali za nasprotnika vere in cerkve! Imel je nasprotno globoko Tazumevanije za globoko vernost širokih vrst našega ljudstva in najsrčnejša želja mu je bila. da bi duhovščina, zapmstVši vrste borbenega klerikalnega strankarstva, mogla posvetiti svoje moči vzvišenim nalogam svojega poklica ter pomagati, da se narodu vrne notranji mir. Daleč je bil cd slepega sovraštva — njegovo plemenito, dobro srce ni sovraštva poznalo.
V njem je bila nepremagljiva tvorna sita. Zato je ni bilo pomembnejše akcije za kulturno, socialno, gospodarsko po-vzdigo Slovenstva in Jugoslovenstva, pri kateri bi se dr. Zeriav ne uveljavil. Zlasti kulturno delo mu je bilo pri srcu in od Sokolstva do naših najmanjših knjižnic, od Vodnikove družbe do_ zadnje čitalnice se je uveljavljala Žerja-vova inicijativa, njegova postava, njegov živi, stalni interes in vzgoja naše mlade inteligence ga je navdajala vedno z novimi skrbmi in novim veseljem.
Prijatelja ni več! Bil je vtelešen vzor »zvestobe za zvestobo«, v javnem in privatnem življenju. Zato bo tisočem in tisočem tugovalo srce, ne samo za narodnim in naprednim politikom in borcem, temveč za človekom Žerjavom.
Njegove sposobnosti in njegovo delo so ga pripeljali na vrhunce človeških uspehov — a niti za hip mu n'so vzeli njegove skromnosti in niti za hip niso mogli zmotiti njegovega čistega poštenja, njegove občudovanja vredne nesebičnosti. Marsikdaj ga je bolelo, ko so v političnih borbah nanj metali blato,
t f za klevete, naperjene proti njegovi osebni integriteti, je imel vedno le ponosen prezir.
Gregorja Žerjava ni več! Še malo ur in odprla se bode vrata, skozi katera je že odšla njegova ljubljena Milena. A nesmrten ostane tned nami njegov duh; njegove ideje svetijo, kakor plamenica v našo bodočnost!
Sz življenja
Po rodbini pravi Gorenjec je bil rojen v l ožu ko* sin sodnika Gregorja Žerjava 12. novembra 1882. Družina se ie kmalu preselila v Ljubljano, kjer je ime'a svojo hišo na Stari poti. Tu mu je v zgodnjih letih umrl oče in zani in brate in sestre je požrtvovalno skrbela Drava zlata mamica. Srednjo šolo ie obiskoval na.iprei na slov. drž. nižii giinnaziii. kier ie bil vedno med odličn.iaki Njegov razred ie kazal veliko agilnost in razboritest in so se v mladih glavah pojavljale vsakovrstne nove ideje, ki jih ie širila tedanja »Nova Nada« iz Zagreba.
Ideolog in organizator nove generacije mlade slovenske inteligence
To zanimanje za ide.ie. ki .iih <> ob prelomu stoletia dvigala slovenska moderna kot odmev velikega evropskega prenoroda. je še vzrastlo v višji nemški gimnaziji, kjer se je med dijaštvom začenjala agitacija za mladinsko organizacijo, ki nai bi prenovila zastarele razmere v domovini. Po maturi je odšel mladi Žerjav kot iurist na Dunaj, k.ier se je v »Sloveniji« razvil boi med starimi in novimi nazori, ki se ie končal z zmago narodno-radikalne omladine. kakor je dobila ta smer svoie ime. Po burnem letu 1903, ko se ie stresala monarhija pod demonstracijami proti sramotnim razmeram na jugu in manifestacijami za sloven-
* >. -	MC® iiiV.^&IBS*!*1®^
sko univerzo, je postal dr. Žerjav predsednik »Slovenije« in s tem je dobila mlada struja vodstvo med akademsko in srednješolsko mladino. Geslo. »Narodno delo je prva dolžnost vsakega Slovenijana, kateri se klanjajo vse druge,« je postalo skupno vsej generaciji, ki je I. 1904. dobila svoje glasilo v »Omladini«, katere urednik in pisatelj programatičnih člankov je bil dr. Žerjav, ki je postal ideolog in organizator mlade akademske omladine. L. 1904. je pohitelo 80 slovanskih akademikov pod njegovim vodstvom na kongres jugosiovenskega diiaštva v Beograd cb kronanju kralja Petra. To je bila ista omladina. ki ie že prej na Dunaju pozdravila na prestol vra-čajočega se kralja z vzkliki. Živio jugoslovenski kralj!«
V Beogradu je govoril dr. Žerjav na kongresu in pri raznih slavnostnih prilikah o novih smereh našega kulturnega in političnega življenja. Vračal se je v domovino prežet jugoslovenske ideje, ki je poslej našla v njem do zadnjih konsekvenc požrtvovalnega borca.
Po beograjskem kongresu se je življenje v akademskih društvih razvijalo intenzivno po programu nar. rad. dijaštva V Pragi je nastala »Adrija«, v Gradcu »Tabor*. Prvi veliki dokaz mlade sile je bil narodno radikalni kongres v Trstu I. 1908., ki je sijajno uspel in pokazal mladini odprto pot pravega narodnega dela. Gregor Žerjav je bil organizator in centra'na sila kongresa. Brošura »Iz naroda za narod« priča o zrelosti idei in mladine, ki jih je nosila. Drugo leto je sledil kongres v Celju, ki je še poglobil ideje in delo narodno-radikalne organizacije. Lahko rečemo, da je, kar priča število članov, devet desetin vse mladine bila v narodno-radikalnem taboru Samoiz-obrazba, vzgoja in Drosvetno delo med narodom — to so bile prve dolžnosti vseh in mladina se je marljivo udejstvovala v vseh prosvetnih in kulturnih društvih. Osnovala je lastno ferialno organizacijo »Prosveta«. ustanavljala knjižnice in prirejala predavanja. Oživljala in podpirala je
podružnice CMD in 1. 1907. na skupščini v Bohinjski Bistrici dosegla, da se ni več poslala vdanostna brzojavka cesarju.
Narodno • politično delo
v domovini	1
Po dovršenih študijah se je dr. Žerjav vrnil v domovino in karakteristično je, da se je predvsem posvetil narodno obrambnemu delu. Postal je tajnik CMD in leta 1908. je v Ptuju veljal napad predvsem njemu, ko je nemčurska tolpa navalila na zbo-rovalce. Dr. Žerjav se boja ni ustrašil in na zborovanju odločno poudarjal našo voljo vesti odločilni boj do konca, do zmage.
Kot odgovor na ptujski napad so sledili septemberski dogodki v Ljubljani, ki so dokazali. da je tudi mali narod zmožen braniti se z »brahijalno silo«, ako doseže meja svoj višek. Ravno ti dogodki so vzbudili slovensko narodno dušo iz letargije ob času, ko so se na jugu pojavljale nove zarje Vidove. Aneksijska kriza 1. 1908. je prinesla srbsko in balkansko vprašanje v ospredje in močno butala tudi ob naše kra.ie, ki so čim dalje bolj razumeli iek z Balkana. Dr. Žerjav je vedel, da je poleg prosvetnega in kulturnega dela treba predvsem gospodarske osamosvojitve. Z njemu lastno energijo in inicijativnostjo se je poglobi! v gospodarske probleme in začel v Ljubljani akcijo za ustanovitev velike gospodarske organizacije, ki sta jo nerazumevanje in zavist ubila v kritičnem času. Istočasno se je pričel živahno politično udejstvovati. Spoznal je, da inertni liberalizem n«* bo mogel odoleti navalu klerikalizma. Šel je v bbj v ideji demokracije in pozitivnega de!a za napredek. Za široke kmečke s'oie 'e začel izdajati »Belokranjca« in »Notranj-ca« in se ves posvetil temu delu, tako da je opešalo njegovo rahlo zdravje.
L. 1909. se je kar najsrečnejše poročil s svojo ljubljeno Mileno, ki mu je postala naj-idealnejša življenska družica. Gregorjevo zdravje pa ni bilo najboljše, nesrečna usoda Agro-Merkuria je mladega idealista globoko deprimirala in povzročila krvavenje, ki ie postalo začetek njegove dolgoletne zavratne bolezni. Zdravil se je v Egiptu in se 1. 1910. okrepčan vrnil v domovino, kjer se ie nastani! v Gorici kot odvetniški kandidat
Solnčna leta v Gorici
Tu se je takrat razvila družba agilnih mladih inteligentov, ki so ustvarili nov kulturni centrum in s tem pripravljali tla, da preide Gorica v slovenske roke. Revija »Veda« in publikacije, ki so izhajale v njenem okviru, so postale središče našega novega revolucijonarno-jugoslovenskega na-ziranja Skupno s Trstom je Gorica diktirala nov pokret Slovenstva v odločno ju-goslovensko smer. Za dr. Žerjava so bila goriška leta najmirnejša in najsolnčneiša. Leta 1914. se ie dr. Žerjav preselil v Trst in tam nadaljeval goriško delo. Tu je dočakal izbruh vojne.
Na Ljubljanskem gradu
Avstrijska policija se je z vso silo vrgla na primorske Slovence in med prvimi, ki so imeli policijske preiskave, je bil dr. Žerjav. Kljub temu. da pri dveh preiskavah na domu in v pisarni niso našli nič posebnega, je bil dr. Žerjav z drugimi vred aretiran in potem skupno z 200 drugimi aretiranci dne 15. avgusta 1914. prepeljan na Ljubljanski grad. Tu so mu znanci in prijatelji omilili usodo v toliko, da je imel svojo sobo in hrano.
Konspirator v Trstu
Posrečilo se mu je, da se je po nekaj mesecih rešil in smel oditi v Trst kjer se je. svest si velike dolžnosti v tem važnem času, spustil v novo nevarnost. Dr. Voš-njak ie med tem že srečno prešel Italijo in v Rimu so se začeli zbirati pobegli Hrvati in Slovenci, ki so se pozneje organizirali v »Jugoslovenski odbor«, čigar naloga je bila informirati Evropo o našem narodnem položaju in željah po ujedinjenju s Srbijo.
Spomladi 1915. se je vršil tajen sestanek v Trstu, na katerem se je sklepalo o tem, kdo bi bil še primeren, da gre zastopat naš narod pred Evropo. Odločitev je padla na dr. Gregorina. Za Istro je odhajal dr. Tri-najstič s katerim se je bil dr. Žerjav dogovoril glede dopisovanja, ki se je moralo vršiti seveda tajno. Pomagali so naši narodni železničarji. Kljub temu je prišla policija korespondenci na sled in naredila hišno preiskavo pri dr. Žerjavu. V pisarni dr. Žerjava so bile že tiskane proklamacije na Slovence in Italijane v Trstu za primer,
S
da Italija napade in da bl Avstrijci izpraznili mesto. Proklamacije so pozivale narod na mir, češ. da bo naše vprašanje rešeno na mirovni konferenci.
V	zadnjem trenutku, ko Je bila policija že v hiši. se je posrečilo gospe Žerjavovi uničiti del proklamacij. del pa jih ie rešil kon-cipijent dr Boštjančič. ki jih je izročil prijatelju Borštniku, da jih je odnesel na ameriški konzulat.
Zopet v zaporih
Kljub temu se ie policiji posrečilo najti pri osebni preiskavi ključ za šifrirana pisma, domenjen z dr. Trinajsličem. in to bi bilo dr. Gregorja skoraj veljalo glavo. Zaprli so ga najprei v znano ječo v Via Ti-gor. nato je bil prepeljan v Ljubljano pred vojno sodišče. Zaprt je bil v šentpeterski vojašnici v celicah Iz katerih so obsojenci odhajali na Stihi bajer .
•Takrat mi ie šlo res za glavo.« ie rekel s smehljajem on. ki ie tako nerad pripovedoval o svojem življenju in delu. da ni mogel spraviti skupaj nit' lastnega živl.ie-niepisa Rešil ga je čudež — dva grafologa se nista ujemala — in dokaz je padel. v vodo.
Iz konimacije skozi vojašnico na Dunaj
Dobra sreča in — njegova bolezen sta mu pomagali, da je prišel iz soseščine Suhega bajerja zopet pod svobodno soince. Koniinirali so ga v Gmundenu in ker mu je tja smela slediti tudi ljubljena družina, je bilo življenje še znosno. A kmalu so se ga zopet spomnili. Težko bolnega so ga odgnali k vojakom v Judenburg. Tam ie služil kot prostak med Janezi, dokler se ni našla sorodna duša češkega zdravnika, ki mu ie slekel vojaško suknjo. Pustili so ga v Gradec. Tam se mu je rodil sinček in mu je potekalo življenje nekaj časa mirno In tiho. Toda njegov duh je že snoval nove načrte in tajno je klical in vabil prijatelje iz domovine na posvete o bodoči naši narodni politiki. Zavedal se ie. da je usoda Slovencev v mnogih pogledih odvisna od stališča, ki ga zavzamejo oficijelni zastopniki naroda v avstrijskem parlamentu, katerega otvoritev je bila napovedana za maj 1917 leta. 2e je imel tudi žive stike s Prago. vezi z Zagrebom in Dri sprehodih po graških parkih ie z divinatorično bistro-glednostjo postavljal glavne smernice nove Jugoslovenske politike in z njemu lastnim taktičnim talentom delil vloge enemu za Prago, drugemu za Zagreb, tretjemu za Dunaj, četrtemu za Ljubljano.
Sam se je podal na Dunal kot skromen iurnalisf in tajni dopisnik »Slovenskega Naroda«. Po srečnem naključju ie uspelo, da je dobil s posredovanjem prijatelja na policiji dovoljenje za to preselitev. Poln Idei in poln načrtov 'e na Dunaju takoj postal centralna sila vedno večjega kroga pravih jugoslovenskib zarotnikov, ki so v najožjem sodelovanju s češko mafijo razvili naravnost čudovito delovanje, naperjeno proti samemu ob«toiu monarhije.
Tamik v Jugoslovanskem klubu
Zavedal se je. da je treba čim ožjega sodelovanja s češkim narodom da se uresničijo nacijonalni ideali. Kmalu po svojem prihodu na Dunaj je s svojim ogromnim znanjem, z neupogliivo voljo, s simpatičnim značajem in z nedosežnim. pozitivnim optimizmom pridobil najožie zveze s Češkim klubom, v katerem ni bil gost. temveč visoko spoštovan soboritelj ne le za jugoslovensko. temveč tudi za češko narodno stvar. V samem Jugoslovanskem klubu, kjer so takrat prevladovale oportunistične struje, si je vedel kot prostovoljni pomočnik kmalu pridobiti pozicijo vsevedočega in soodločujočega tainika ter ie v odločilni meri deloval na duhovno preobrazitev mišljenja v klubu iugoslovenskih poslancev.
Da se je v avstrijskem parlamentu ustvarila močna in življenja polna falanga proti avstrijski mentaliteti. ie v odlični meri tudi Žerjavova zasluga Poleg vsega ogromnega dela v Matiji, kjer ie tako rekoč noč in dan no«il glavo v torbi. in v Jugoslovanskem klubu, kjer ie koncipiral pomembne Izjave, govore, aranžiral akcije, ie našel časa. da ie dan na dan Došilial priiateliu v Ljubljano premnoge članke in poročila s katerimi je takrat »Slovenski Narod« sistematično revoluciioniral slovenske duhove Izdelal ie podroben načrt za iugoslovensko ofenzivo na slovenski fronti. V brošuri, ki smo jo taino natisnili »Die Aberenzung im Siiden. je prijateljem in neprijateljem razodeval nrve konture organizirane bodoče nacijonalne neodvisnosti.
Ob prelomu
Med tenj se je doma ob živahnem sodelovanju dr. Žerjava izvršila organizacija narodnih svetov in kasneje Narodnega vje-ča v Zagrebu, ki je stalo z njim v naiožiih stikih. Ko se je približal konec stare monarhije in se ie odpravljala delegacija Narodnega vječa v inozemstvo, da stopi v stik z antanto. srbsko vlado in Ingosloven-skim odborom, ie bilo samo po sebi umevno, da poleg predsednika dr. Korošca in delegata dr Cingrije odide kol tretji dr. Žerjav. V Ženevi ie tako dr Žerjav sodeloval pri konferencah s srbsko vlado in pri ženevskem protokolu, pri ustanovni listini naše nove države.
Delo v osvobojeni domovini
Vrnil se ie v domovino, kr so že vihrale narodne zastave ujedinjenja. Tu se je takoj poprijel organizatornega dela in je sodeloval kot podpredsednik prve Deželne vlade, pozneje kot poverjenik za pravosodje z ogromno iniciiativo in energijo. Volitve v konstituanto so ga pripeljale v Beograd. Tam si je s svojim znanjem, značajem in delavnostjo kmalu osvojil pozicijo veleuglednega parlamentarca in politika in si pridobil obče spoštovanje pristašev in nasprotnikov.
V	odlični meri je sodeloval pri Vidovdan-ski ustavi. Le, žal. da so premnogi njegovi dalekovidni predlogi ostali neuresničeni. Bilo je naravno, da je dr Gregor Žerjav, kadarkoli je tako nanesla konstelacija političnih sil, vedno znova bit poklican na vrhove državne uprave. Opetovano je bil minister za socijalno politiko, minister za šume in rudnike ter zastopnik ministra pravde in ministra trgovine. V vseh resorih je pokazal dr. Žerjav ne le globoko razumevanje zaupanih mu nalog, temveč tudi toliko iniciativnosti in toliko energičnega, neumornega dela. da je vedno znova zadi-vil svoje sotrudnike in zaslovel kot naide-lavreiši minister. Stalno imajoč pred očmi velike interese države in vsega naroda, ni nikdar za trenutek pozabil na svoio ožjo domovino. Njegovo plamteče jugoslovenstvo je bilo vedno v skladu s polnim razumeva-
njem za potrebe in posebnosti slovenskega
človeka, njegovega življenja in njegovih specifičnih kulturnih in gospodarskih nalog.
Kot parlamentarec je užival sloves ne le izvrstnega govornika in odličnega debaterja, temveč tudi prvovrstne delovne sile. Kar je dr. Žerjav spregovoril, je poslušalo vse, njegovi argumenti so vedno veljali kot tehtni. In preko vseh najostrejših političnih nasprostev zadnjih let Je imel dr. Žerjav v vseh skupinah in strankah polno osebnih prijateljev in častilcev. Njegovo ime je bilo spoštovano v vsej državi, v vsem narodu. Ko so se prošlo leto politične strasti razbesnele do najtragičnejših konfliktov, je dr Žerjav, ki nikoli niti za trenutek ni zapustil Vidovdanske ideje, s svojo treznostjo in zmernostjo blažil nasprotstva in pripravljal tla za spasonosen kompromis.
Zadnji meseci
Odkar mu je predlanskim umrla ljubljena soproga, je dr. Zerjavovo zdravje stalno popuščalo. Lani poleti se je podvrgel opasni operaciji v Berlinu, ali njegovo srce se ni moglo trajno ojačiti. Najraje se je mudil v Beogradu, kjer mu je prijalo i podnebje in kjer mu je posvečal dr P.rezovnik najskrb-nejlo nego. Pred 14 dnevi se ie podvrgel transfuziji krvi. ki je dobro uspela in pro-Mi petek se je znatno okrepčan vrnil v Ljubljano ter se nastanil v Poljčab pri Begunjah, optimistično razpoložen in poln zaupanja v vračajoče se sile.
Danes zjutraj so ga nenadoma popadle $rčne slabosti Poklicali so zdravnika dr. De Glerijo. da mu je dal opetovano injekcije ki pa niso mosrle nrpniasrati slabosti srca Popoldne je še nekoliko zaspal in se ob pol 4. mrlo pozdravil s svojim prijateljem dr Kramprjem. Kmalu nato na je nastnl kata •strofalen obrat in nastopila je agonija. Toč-□o ob 5 je dr Žerjav izdihnil svojo dušo. ua predvečer onega Vidovega dne, ki mu je bil vse njegovo življenje svetlo znamenje dela In bojev.
★
Ljubljana pod vtisom žalostne novice
Ljubljana. 27 iunija
V tale divni solnčni popoldan, tako veder m čist po neurju, ie prišla v Liubljano norica kratka in strašna, da smo izgubili doktorja Žerjava.
Prj telefonu v tiskarni, v polnem priprav-Hanju vidovdanskega »Jutra«, ie urednik prijel slušalico, prisluhnil in jo zopet odložil kakor k počitku Dopolnjeno ie! Obi-stinile so se mračne slutnje. Ugasnilo ie. preden se je kristalno čisti poletni dan nagnil k zatonu, življenje trpečega, večno se borečega. neutrudno snuiočega.
Samo ne ne-nir v srce, samo ne tuga na novo skelečo rano! Dr. Žerjav ie mrtev — ljubil je delo in delal le za tisoče, stotisoče za narod To vzorno, velikansko delo. to orjaško energijo življenja ie tako zgodaj presekala smrt, da je osupnil vsakdo, ki ie pozvonil in vprašal uredništvo »Jutra*:
—	Ali je res?
—	Žal res!
Vprašali pa so mnogi, premnogi. Iz Kra-nia. iz Celja, iz Maribora, Zagreba, Beograda. In vsepovsod z dežele V Ljubljani sami si v prvi.i večernih urah lahko opažal. kako bolesten izraz ie našla žalostna novica na premnogih obrazih ln v očeh Smrt tako velikega, tako ljudskega moža. ki je stal vse življenje na barikadah, ie vedno herojska Ona zmaguje vsa srca. naj so trša ko kamen.
Nepopisno bridko ie smrt roditelja zadela pokojnikovo družinico. Komaj poldrugo leto po tužnem pokopu gospe Milene. zla te slovenske žene in matere, ie troje otrok. ljubljenih s silno očetovsko nežnostjo zaihfelo z neutešnim plačem sirot Z njimi vred je tragična vest iz Poljč do ■ibupa porazila niihovo dobro staro mamico gospo Lavrenčičevo in gotovo nikdar nobena preizkušnja ni v dolgem. Izkušenj polnem življeniu boli trpko presunila gospoda t.avrenčica. kakor na ulici mu sporočeno obvestilo da le niegov zet odšel v večnost. v ono tiho brezkrajnost. kamor se ie predlanskim v samotni jesenski noči preselila čista, plemenita duša .ičerke Milene.
Brzojavno so bili zvečer obveščeni vsi "sorodniki in zvesti prijatelji pokoinika. ko-ikor se nahaiajo izven LJubljane, deloma ob morju V Sloveniji sami iih je gotovo irej dohitelo ustno sporočilo Zakaj novica se je tekom kratkih dveh ur z nepojmljivo brzino razširila po vsei deželi.
Kakor pred vsakim praznikom.. so se v večernih urah živahno razgibale ljubljanske ulice, že pestro okrašene z narodnimi in državnimi zastavami, rahlo valujočimi v večernem ozračju, obetajočem vedro vreme za Vidov dan. A predpraznično razpoloženje ie z žalovanjem preplahnilo vidno, iskreno čustvovanje vse.i premnogih, ki so dr Žerjava poznali in visoko spoštovali. Mogočni troboiki plapolaioči s poslop-ia Narodne tiskarne se je pridružila tiha družica, črna zastava. In ko ie ugasnila večerna zarja nad gorami, je Iz mesta *drčalo na Gorenjsko več avtomobilov Sorodniki in razni zvesti njegovi orijatelil so hiteli kropit pokojnika, spečega v večnem snu na mrtvaški postelji v Poličah.
Vtis v Mariboru
Maribor, 27. jun. Vest o nenadni smrti dr. Gregorja Žerjava je prispela v Maribor malo pred 6. uro popoldne Podružnica »Ju« tra« je takoj afiširala pretresljivo vest na prostorih svojega uredništva ter poslala kratek lepak v kavarno »Astorijo«. Vest je prišla tako nepričakovano, da je sprva skoraj nihče ni mogel verjeti. Po zadnjih vesteh o izboljšanju zdravstvenega stanja dr. Žerjava se je zdela povsod neverjetna in je napravila po vsem mestu najgloblji vtis ter izzvala odkrito in iskreno žalost nad nenadomestljivo izgubo, ki je zadela Slovenijo in vso Jugoslavijo.
Komunike Centralnega presbiroja
Beograd. 27. junija p. Centralni tiskovni urad je nocoj izdal naslednji komunike: »Danes ob pol 8. je preminul r Poljfah v Sloveniji bivši minister dr. Gregor Žerjav.«
Vidov dan 1929.
Zopet je tu Vidov dan. Nacijonalni praznik, posvečen spominu lunakov, ki so trpeli za svobodo naroda, mnogi in premnogi žrtvovali 'zanj svoje življenje. največ in najboljše, kar so imeli. Ali posvečen je hkrati veliki ideji nacijonalne svobode. Nemogoče je praznovati Vidov dan. pa ne pri tem misliti na veličastno silo ideje, ki je po tako strašnem porazu, kakor ga pomeni Kosovo, po tolikem ponižanju tekom barbarskega gospostva mogla prinesti narodovo vero v lastno moč tako visoko. Nemogoče je. ne misliti na veličastno zmago, ki ie nastopila po stoletjih trpljenja. nastopila v obsegu in obliki, kakor so io komaj mogli veličastneišo zasanjati najsmelejši duhovi. Zato ne more biti drugače, kakor dj je postal Vidov dan tudi praznik zmage, din bodre nacijonalne vere in kipečega zmagoslavja.
Letos se prav s tem druži tudi še prav posebna obletnica Poteklo ie deset let. kar se je 28. iunija 1919 v Versaillesu podpisala mirovna pogodba ki je formalno zaključila strašno voino in narekovala na.imočneišemu izmed premagancev pogoje za obnovo mirovnega stanja.
Desetletnica versailleske pogodbe! Ogromno meio Domeni Versailles Ne vzamemo ga seveda samo kot formalni rakljnček miru med Antanto In Nemčiio. marveč viden znak kanitnlacije stare Evrone nred novo Noč°mo biti nri tem enostranski in np mislimo zitiskati oči nred slabimi nodrobnostmi nove Ev-rone dobro vedoč. da ie ni stvari v resničnem žlvlieniu. ki bi bila nbdariena samo z dobrimi svoistvi Ali kliub vsem ned^statknm: nova Evrona katere prvo fr>rmalno osnovo postavila ver-sailleska mirovna nngodba nomeni zmago nacionalne id°ie nad staro državo, ki je tičala še v s™>nah miselnega fevdalizma. ki ie mislila, da sme in more bagatelizirati te/me malih dotlei tlačenih narodov ter da ii je brez omeiitve pridržano gospostvo nad mirni V Ver-sillesu se ie morala Nemčija ukloniti pred tem princinom in kmalu nato sta ii sledili še Avstrija in Madžarska, dočim si je narodna ideja v Rusiji po drugačni poti. a skoro istočasno priborila zmago.
Nemci z ogorčenjem še danes mirovno pogodbo izpred deset let označujejo kot versailleski diktat Ogorčenje je seveda razumljivo, a moralno malo utemeljeno. če pomislimo, kako pogodbo so malo poprej sami sklepali z oslabljeno sovietsko Rusijo in z Rumunijo. Očitajo, da ie mirovna pogodba v Versaillesu z nadaljnjimi le še ustvarila nove množine narodno nesvobodnih Res je. da politično stanje v Evropi po ver-sailleskem miru ne pomeni ideala. Todd nedostatki so -Vendarle nepiimerno manjši nego trdijo iz posebnih nagibov oni. ki jim je Versailles podrl visoko stremeče gradove. Ako pustimo v ne-mar one primere nacijonalnih krivic, ki so bili zares nepotrebni in ki jih sami čutimo, se je neštetim milijonom dotlej tlačenih ustvarila nacijonaina svoboda in to pomeni ogromni napredek v zgodovini evropske civilizacije. S tem se ie nagradilo delo onih borcev, ki so si postavili boj za nacijonalno probujo in za narodno svobodo za svoje geslo, in uspeh ie bil tako ogromen, kakor si ga prve generacije preporoda niti v najsmelejših željah niso sanjale. Žilavi živ-lienski optimizem, združen z nevpoglji-vo delavnostjo, je praznoval končno svoi triumf.
Vidov dan je po vsem svojem bistvu praznik živlienskega optimizma Sredi težav, ki iih mora trpeti vojna generacija domala v vsej Evropi, je prvi pogoj u ,.eha optimizen. Oprti na vero v sposobnosti našega naroda, črpajoči iz slavne tradicije, bomo moeli z delom, vztrajnostio in ljubeznijo do rodu dovršiti veličastno zgradbo svoje svobode. spreieto v čuvanie od junakov, ki so ii eradili temelje z zastavo svojega življenja.
Vidov dan
— Beograd, 27. junija. Na Vidovdan se bodo vršile v Beogradu spominske svečanosti za vse nacijonalne borce, ki so padii od zgodovinske bitke na Kosovem polju pa do današnjega dne iti žrtvovali svoja živpenia za domovino. ,
Beograd. 27. junija, p. V proslavo jutrišnjega praznika Vidovega dne, se bo vršila na Banjici velika parada beograjske gar-nizije. Današnja poskusna parada je uspela v vsestransko zadovoljstvo poveljujočih, generalov.
Zaslužena obsodba
Zagreb. 27. junija n. Zagrebško sodišče Je danes izreklo zelo strogo obsodbo nad Oskariem Drličem. baje^privatnim uradnikom, ki se je pustil leto'dni vzdrževati od neke siromašne šivilje. Šivilja mu ie izročila vse svoje prihranke v znesku 15.000 Din in prodala na njegovo prigovarjanje svoj šivalni stroj in vse svoje pohištvo. Razen tega ie Drlič pobral v njenem stanovanju svilo in drugo blago, ki so ga ji prinesle stranke, ter ga prodal. Danes je dekle na razpravi pred sodiščem iokajoč izpovedalo, da mora dostikrat prositi po hišah za jed. ker nima več šivalnega stroia, da bi delala in si zaslužila vsakdanji kruh. Drlič ii le obljuboval, da jo bo poročil, ko pa ni ničesar več imela, jo j6 zapustil. Sodišče je Drliča obsodilo na dve leti težke ječe
Prihod poslanika Nešica
Beograd, 27. junija, p. Danes je prispel v Beograd naš sofijski poslanik Ljuba NešiC. Njegov prihod je v zvezi z najnovejšim incidentom na bolgarsko - jugoslovenski meji, o katerem so naši listi 2e poročali..
Ja številtea „{futva'
izide |utrip v soboto xjutra}
Vtis žerjavove smrti v Beogradu
Globoko žalovanje nad izgubo
ogromne
Beograd, 27. junija p. Vest o nepričakovani smrti dr. Gregorja Žerjava le napravila v Beogradu najgloblji utis. Prvo poročilo o katastrofi je prispelo kmalu po 6. uri. Ob tem času ie tudi tiskovni urad izdal kratko obvestilo, da le v Poljčah danes ob pol 6. preminul dr. Gregor Žeriav. bivši minister -n dolgoletni narodni poslanec.
Tragična vest se ie razširila po Beogradu z bliskovito naglico Novinarji so bili neprestano pri telefonu in so mogli številnim političnim prijateljem pokojnega dr. Žerjava, le potrditi tragično sporočilo iz Poljč v severozapadni Sloveniji
Iz vrst njegovih intimmh prijateljev, s katerimi ie pokojni dr Žeriav sodeloval pri polaganju prvih temeljev naše države ln stal prva leta po ujedinienju v prvih vrstah
moža, ki so ga čakale še tako naloge
naših vodilnih državnikov in politikov, se izraža splošno obžalovanje, da ie pieminul mož s tako toplo občejugoslovensko oriien-tacijo in mož tako izredne domovinske ljubezni. ki bi bil mogel in ki bil najbrže poklican. da igra v našem javnem življeniu še odličnejšo vlogo, kakor io ie že igral. Še prejšnji teden ie dr. Žeriav po izvršeni operaciji in uspeli transfuziji krvi splošno izražal nado. da mu bo sedaj uspelo, da si učvrsti svoje zdravje in da odpravi še poslednjo ka! nevarnosti, ki mu ie v zadnjem času pretila s strani .iudo oslablienega srca S takimi nadami je zapustil Beograd in se poslovil od svoiih prijateljev in znancev.
Kruta vest iz Slovenije, ki ie zato nihče ni pričakoval, ie presekala vse nadaljnje nade in načrte.
Nadaljevanje bolgarskih provokacij
Tendencijozno informiranje inozemstva - Izmišljene vesti o bolgarski demarši - Oficir kot govornik proti Jugoslaviji
Beograd, 27. junija, m. Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko so dobili po volji Bolgarske tako napeto obliko, da niti optimistični diplomatski krogi ne vidijo možnosti skorajšnjega normaliziranja sosednih odnošajev. Kampanja, ki jo vodi bolgarska vfeda proti Jugoslaviji, predstavlja smelost, ki je slična provo-kacijam konfliktov z najbolj dalekosež-nimi posledicami. To delo bolgarske vlade dopušča čimdalje bolj prepričanje, da Bolgarska ni osamljena v svoji akciji, temveč da dela v sporazumu z drugimi. Bolgarska vlacj:i prevzema na ta način vlogo Madžarske. S svojo kampanjo stremi za tem. da bi prepričala inozemsko javnost o nevzdržnosti neuilleske mirovne pogoJbe. To najbolje dokazuje dejstvo, da je bolgarska vlada odklonila upravičene pogoje naše vlade za oži-votvorjenje hirotskega sporazuma, zlasti glede ods/iranitve ilegalnih makedonskih tolp iz bližine meje.
Bolgarija nadaljuje tudi svojo kampanjo v inozemstvu. Tako je te dni lan-sirala v svet vest. da se pripravlja bolgarska demarša v Beogradu. V poučenih diplomatskih krogih se povdarja, da je izključena možnost take demarše, ker za njo ni prav nobenega povoda in bi zato pomenjala le novo provokacijo.
Bolgarske provokacije se najbolje ka-rakterizirajo na protestnih shodih, ki se neprestano vrše v obmejnih pokrajinah. Vsi ti shodi nosijo izrazito iredentistič-no obeležje in na vse načine lutjskajo proti Jugoslaviji. Kljub temu jih bolgarska vlada podpira in se jih udeležujejo tudi predstavniki državnih oblasti, pa celo vojaštvo. Na shodu v Kaločini je imel podpolkovnik Ilijer sam govor, v katerem je grdo napadel Jugoslavijo. Na istem shodu je govoril tudi italijanski novinar in bivši ataše pri italijanskem poslaništvu v Sofiji, Nurri Gianni.
Bethlen o demarši Male antante
Madžarska vlada skuša utajiti Revizijo zahteva baje narod,
Budimpešta, 27. junija, g. V zgornji zbornici je imel ministrski predsednik grof Betilen zaključni govor k finančnemu zakonu, v katerem se je dotaknil tudi raznih zunanje-političnih problemov. Govoril je najprej o demarši Male antante in se zahvalil za enodušno odobravanje, ki ga je našel njegov govor pred spomenikom junakov v parlamentu. Ta enodušnost in odobravanje dokazujeta, da bo narodna enotnost ostala neokrnjena tudi za bodoče načrte države. Diplomatski incident, ki je dal povod za takratni njegov govor, se polagoma približuje rešitvi Včerajšnje izjave rumunskega zunanjega ministra M ronesca pa vendar vsebujejo še mesta, ki dokazujejo, da je v inozemstvu še
Kraljev povratek v Beograd
Beograd, 27. junija, p Kralj se je danes ob 10. dopoldne iz Topole vrnil v Beograd in sprejel v avdiienci ministra poljedelstva dr. Otona Frangeša.
Seia p^imtrsk^a sveta
Beograd. 27 junija, p Sinoči se ie vršila seia ministrskega sveta Seji ie predsedo« val predsednik vlade general Peter Živko« vid Minister poljedelstva dr Frangeš ie poročal o načrtu zakona za ureditev agrar« nih odnosaiev. Zatem ie dr Kumanudi po. dal referat o svoiem potovanju v Madrid in o svojih konferencah v Parizu.
Smrt bivšega srbskega državnika
Beograd, 27 jun. r Snoči je v Beogradu umrl Vasilije Antonid, upokojeni general« štabni polkovnik in bivši vojni in zunanji minister. Rojen je bil 2 aprila 1. 1860 v Rudniku kot otrok uradniških staršev Bil je človek široke izobrazbe ter je bil svoje« časno kraljev adjutant, vojaški ataše na Dunaju in poslanik na Cetmiu. Kot vojni minister dc konca l. 1901 je reorganiziral srbsko artiljerijo Ko je zapustil mesto vojnega ministra, je postal zunanji minister kar je bil do 1. 1906 v treh raznih vladah. Kot zunanji minister se je ponovno odli« koval ter je zlasti v času carinske vojne z Avstrijo l. 1905 in 1906 uspešno delal pri obrambi državnih interesov in držav« nega. ugleda Njegov pogreb se je vršil da« nes ob 3 popoldne.
Dr. Žanič obsojen na šest mesecev
Beograd, 27. junija, p. Državno sodišče za zaščito države je nocoj zaključilo razpravo proti zagrebškemu odvetniku dr. Milovanu Zaniču. Sodišče je spoznalo dr. Zaniča krivim za zločin iz točke 3. zakona o zaščiti države in ga obsodilo na 6 mesecev ječe.
Glej tudi telefonska poročila na četrti strani.
revizionistično propagando —
ki ga vlada le s težavo miri
vedno malo razumevanja za madžarske razmere. Zdi se. da domnevajo v inozemstvu, da madžarska vlada podpira revizijsko propagando. Ministrski predsednik mora to odločno zavrniti, ker gibanja za revizijo ni sprožila vlada, temveč je izšlo iz madžarskega naroda, čigar čustev in volje vlada ne more kontrolirati ali omiliti. Nasprotno pa je res. da je vlada zadržala široke mase naroda, da niso hitele z glavo skozi zid In branila vročekrvno mladino pred nepremišljenimi koraki. Dosedai madžarska vlada ni storila drugega, nego svarila narod pred nasilnimi koraki in nepremišljenimi dogodivščinami. To gibanje naj doseže svoi namen mirnim potom s pomočjo pravične uvidevnosti.
Polar sredi Beograda
Beograd, 27 jun. p. Danes opoldne je nastal velik požar v palači Luksor v Bal« kanski ulici. Palača leži tik poleg hotela Moskve Požar je izbruhnil v skladišču Mo« singer filma Nastala je strahovita eksplo* zija. Ogenj se je bliskovito razširi! na vsa nadstropja in deloma tudi na sosedno hišo. Ognjegasci so z velikim naporom pogasili požar, ki pa je povzročil že precejšnjo škodo in poškodoval tudi stanovanje mini« stra Maksimovica v sosedni hiši. Škoda je krita z zavarovalnino.
Ureditev ministrskih
pokojnin
Beograd, 27. junija, č. Na predlog predsednika ministrskega sveta je kralj podpisal zakon o spremembi čl. 139 zak. o državnih uradnikih in uslužbencih od 31.Junija 1926. Novi zakon se glasi:
Cl. 1. Ministrom v pokoju, ki nimajo 2 let ministrske službe in katerih pokojnine niso urejene do dneva, ko dobi ta zakon obvezno moč služi kot pokojninska osnova položajna plača državnih uradnikov v I. kategoriji III skupine, v kolikor pred zadobljenjem ministrskega položaja niso bili na položaju uradnikov višjih skupin; po njihovih službenih letih se jim bo odredila pokojnina po zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencih.
Cl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Od tega dne prenehajo veljati vsi zakonski predpisi, ki so nasprotni tem zakonom.
Patrijarh Dimitrij ozdravel
Beograd. 27. junija p. Pravoslavni patrijarh Dimitrije si je že toliko opomogel od nedavne bolezni, ds je danes že utegnil predsedovati seji sv. Sinoda.
Minister javnih del v Rotorju
Rotor, 27. junija n. Danes je došel v Ko-tor na svojem inšpekcijskem potovanju minister za j^na dela Savkovid, ki je pregledal dela na cesti Lovčen - Kotor.
jš