List 24.
Politiški oddelek.
Kaj sedaj?
Vlada je preložila zasedanje poslanske zbornice in s tem je končana prva faza vladanja Thunovega mini-sterstva, Ako se vprašamo, kakšen je uspeh tega vladanja, moramo odgovoriti, da vlada ni dosegla prav nobenega vspeha.
Zborovanje parlamentovo se je začelo od 21. marca. V prvi seji je grof Thun izjavil, da smatra vlada „die Wiederherstellung geordenter parlamentarischer Zustande und des regelmassigen Ganges der Gesetzgebung als ihre erste und wichtigste Aufgabe", a dne 14. junija je moral oni isti grof Thun priznati, da se mu je rešitev te prve in najvažnejše naloge popolnoma ponesrečila in priznal je to stein, da je zasedanje pretrgal.
Neuspeh vladin je toliko večji, ker je desnica s čudovito patrijotično požrtvovalnostjo in brezprimernim sa-mozatajevanjem storila vse, kar je bilo možno, da pospeši vladino prizadevanje. Z opravičenim ponosom povdarja desnica v svoji izjavi, da v dosego ljubega miru ni več izvolila prejšnjega predsedništva Abrahamowics-Kramaf-Fuchs, razveljavila lex Falkenhayn, privolila v to, da je manjšina imela liberum Veto proti sestavi dnevnega reda, privolila v izvolitev jezikovnega odseka in se odrekla svoji pravici, nasvetovati in skleniti konec debate — a vse to ni nič pomagalo. Nemci niso odjenjali od obstrukcije in so na vsak poziv, omogočiti vsaj najnujnejše, občekoristne predloge, odgovorili z zahtevo, naj vlada prekliče jezikovne naredbe.
Vlada je mislila, da reši svojo „prvo in najvažnejšo nalogo" najhitreje s tem, da potisne jezikovno vprašanje iz zbornice v poseben odsek, kjer naj bi vse stranke imele priliko se dogovoriti glede tega problema. Desnica se je tej želji vzlic kompetenčnim pomislekom Čehov in Poljakov udala, toda nemške stranke, katere so poprej najglasnejše in najhrupnejše  zahtevale izvolitev tacega odseka, so se
zdaj uprle. Izjavile so, da preprečijo izvolitev jezikovnega odseka, ako se glasovanje o jezikovnih predlogih ne uredi tako, da bi mogel biti sprejet tudi predlog manjšine, naj se jezikovne naredbe brezpogojno prekličejo. Ta izjava je grofa Thuna končno prepričala, da svoje prve in najvažnejše naloge vsaj sedaj ne more rešiti in posledica tega je bila, da je zasedanje poslanske zbornice nenadoma pretrgal. Bržčas so na njegov ukrep uplivale tudi še druge okolnosti, oziri na ministra dr. Barnreitherja, a prvi in poglavitni vzrok je bilo vender postopanje nemških strank, je bilo spoznanje, da s sedanjim parlamentom ni ničesar opraviti.
Vladi ne preostaje druzega, kakor da budgetnipro-vizorij in druge najnujnejše zakone uveljavi brez sodelovanja parlamenta, torej s cesarskimi naredbami na pod-legi § 14., to je, da začne vladati absolutistično. Toda dolgo ne pojde tako in prav zategadelj se nam zdi neizogibno potrebno, da se vlada odloči na resoluten korak.
Vlada je državni zbor preložila in Nemci tolmačijo to kot znak, da se hoče tekom poletja zopet ž njimi pogajati. Tolika omahljivost in obzirnost vlade napram nemškim teroristom je popolnoma nerazumljiva, zlasti ker ni kar nič upanja, da bi pogajanja imela kak uspeh. Nemci ne bodo odnehali od obstrukcije, a če bi se vlada njim udala, pahnila bi desnico od sebe in ne dosegla druzega, kakor da bi na mesto nemške obstrukcije stopila češko-slovenska. Položaj je pa toliko kritičnejši, ker je tudi mej cehi in Slovenci zavladala velika nezadovoljnost in to po vsi pravici, saj vlada ne dela druzega, kakor da skrbi, kako bi se nemškim obstrukcijonistom prikupila.
Kamor pogledamo, povsod raste in se razširja radikalno gibanje. Nemški narod je z malimi izjemami v taboru obstrukcije in čedalje bolj se razširjajo in ukoreni-njajo ideje, katere pripovedujeta Schonerer in Wolf, a v tacih razmerah je naravnost čudovito, da se vlada trudi, njene najpožrtvovalnejše podpornika, Slovence in Čehe, od sebe odbiti.
232
Kaj sedaj ? Tako se je ves svet vpraševal, ko je grof Thun preložil zasedanje poslanske zbornice. Odgovor na to je : Nova pogajanja, Namesto da bi se bil grof Thun odločil na oktroiranje novega volilnega reda, se hoče pogajati s tistimi, ki nimajo druzeg a namena, kakor divjati in razsajati. Ni čuda, ako se vedno bolj razširja mnenje, da je politična modrost sedanjega ministerstva kaj majhna. Grof Thun je podoben nedeljskemu jahaču, kateri se ne upa nategniti vajeti in rabiti ostroge, ki pušča konju, naj skače kar hoče in ki svojo nerodnost spozna šele tedaj * ko ga vrže konj v jarek.