MM/ BRESTOV FW I ■ nbznrm i__ /^N M K ~T~ I \/ A LETNIK II 29. FEBRUAR 1968 ŠTEVILKA 5 Leto 1967 nadaljevanje uspešnega gospodarjenja V sestavku bom skušal posredovati nekatere ekonomske značilnosti poslovanja podjetja Brest v letu 1967 primerjajo z letom 1968, ki , ih je ob priliki potrjevanja zaključnega računa za leto 1967 med drugim obravnaval 19. februarja Centralni delavski svet. Fizični obseg proizvodnje je bil v letu 1967 dosežen no prodajnih cenah Iranko tovarna s 7.3 milijarde starih dinarjev in se je nasproti letu 1966 povečal za 7 %. Značilnost doseženega obsega se kaže v hitri rasti proizvodnje pohištva, ki je porasla kar za 24 % in v upadanju oziroma stagnaciji proizvodnje primarnih polizde1-kov. Padec proizvodnje primarnih polizdelkov (žagan les) za 15 % proti letu 1968 je rezul.at normalizacije sečnje letnega prirastka hlodovine na našem področju oziroma neobičajnega dotoka hlodovine v letu 1966 po neurju v letu 1985. Taka struktura proizvodnje nam pove, da Brest vedno bolj utrjuje in povečuje prodajo so- dobnega pohištva na najzahtevnejša svetovna tržišča, s čimer si hkrati zagotavlja ugoden perspektivni razvoj. V letu 1987 smo realizirali za milijardo starih dinarjev več pohištva kot v letu 1966. Osnova takemu povečanju je bila v dobro izbranem asortimanu in ustrezni kvaliteti izdelkov. Tržišče je bilo v letu 1967 dokaj dobro proučeno. Proizvodnja je lahko že na začetku leta startala z izborom in količinami asortimana, ki so ustre- zale proizvodnim kapacitetam. Dobra izbira asortimana po željah potrošnikov se kaže tudi v tem, da v letu 1967 nismo uspeli zadovoljiti povpraševanju po naših izdelkih zlasti na domačem trgu, da v poletnih — nesezonskih mesecih prodaje pohištva, nismo imeli zastojev v prodaji, da so ostajali v letu 1967 izdelki povprečno na zalogi le 26 dni nasproti 40 dnem v letu 4966 da so konec leta 1967 kljub povečani proizvodnji zaloge gotovih izdei- : >ll"IIIIIH|i"iii'iiiiimi„liiiiijii„iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimMiMiummiii:iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiMimmiiiimiii'i:iimmiiiii.iiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimmmiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi OB PRAZNIKU ŽENA V BRESTU DELA 685 ZENA. 8. MAREC JE PRAZNIK ZENA, PRAZNIK, KO ŽENE TRADICIONALNO SPREJEMAJO ČESTITKE SVOJIH DELOVNIH IN ZlV-LJENSKIH TOVARIŠEV. TA DAN POZABIJO NA TEŽAVE. KI DAN ZA DNEM SPREMLJAJO ŽENO -MATER. V SVETU TEČE KRI ZA SVOBODO. ZA NAJOSNOVNEJŠE ČLOVEŠKE PRAVICE. POMISLIMO NA BOJ VIETNAMSKEGA LJUDSTVA! V MISLIH SMO S TRPEČIMI VIETNAMKAMI. Z ARABSKIMI BEGUNKAMI, S PREGNANIMI GRŠKIMI DOMOLJUB KAMI. IN PRI NAS? SMO SREDI UTRJEVANJA GOSPODARSTVA, GOSPODARSKA REFORMA DAJE VSAK DAN NOVO OBELEŽJE GOSPODARJENJU V REPUBLIKI, PODJETJU IN DRUŽINI, KJER SE TE SILNICE NE SAMO PREPLETAJO, PAČ PA MNOGOKRAT CELO ZAPLETAJO. POT, KI SI JO UTIRAMO Z REFORMO, NI LAŽJA, ZATO PA JE TRDNA. | SE CELA VRSTA VPRAŠANJ OSTAJA NEREŠENIH. V PODJETJU Tl PROBLEMI NISO TAKO TEŽAVNI, ZLASTI, CE UPOŠTEVAMO, DA JE RAZPOREDITEV NA DELOVNA MESTA ODVISNA OD DELOVNIH SPOSOBNOSTI POSAMEZNIKA. CB TEM SI TAKOJ I ZASTAVIMO VPRAŠANJE. ALI IMA MATI — DELAVKA SE MOŽNOST ZA STROKOVNO NAPREDOVANJE. I POGLEJMO KVALIFIKACIJSKO STRUKTURO IN VIDELI BOMO, DA JE TAKO. MNOGI STROKOVNJAKI. KI SO OBISKALI TOVARNO. SO Z E DALI PRIZNANJA NAŠIM ŽENAM. KO SO VIDELI NJIHOVE DE- I LOVNE USPEHE. STROKOVNO ZNANJE PA VENDAR 1 NAPREDUJE PREPOČASI. | V MALOKATEREM PODJETJU SE JE DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TAKO UTRDILO KOT V NA- I SEM. TODA. MAR NI PORAZNO. DA V SAMOUPRAVNIH ORGANIH DELUJE LE 13 u/o ZENA? ZAKAJ JE TEMU TAKO? PRAV GOTOVO BI MORALO BITI TO RAZMERJE BISTVENO DRUGAČNO TAKO BI LAH- I KO HITREJE REŠEVALI PROBLEME, KI ZADEVAJO 1 ZAPOSLENE ŽENE. | TO STA DVA OSNOVNA PROBLEMA DELAVK V PODJETJU. MNOGI PROBLEMI PA IZVIRAJO I PRAV IZ TEH DVEH. f PA TUDI IZVEN PODJETJA JE MNOGO STVARI, NA KATERE NE MOREMO BITI PONOSNI. SE VEDNO JE NAČIN ŽIVLJENJA VEČINE OTROK PREVEC ODVISEN OD NEPOSREDNIH DRUŽINSKIH RAZMER. 1 RAZEN GOLEGA POUKA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, LAHKO CERKNICA NUDI LE SE DOM IGRE IN DELA. DELO NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU 1 IN DELO V GOSPODINJSTVU DOMA PA NE DAJETA DOSTI MOŽNOSTI, DA BI SE MATI LAHKO POSVEČALA OTROKOM IN VZGOJI. ZATO SE TUDI ŽENE NE MOREJO DOVOLJ VKLJUČEVATI V KRAJEVNO SAMOUPRAVO. I PREMALO TUDI VPLIVAJO NA ŠOLSTVO. KOMUNALNO UREJEVANJE IN NA VRSTO DRUGIH. ZA 1 ŽIVLJENJE POTREBNIH DEJAVNOSTI. I ŽELIMO, DA BI ŽENE SPOZNALE POTREBE PO VSE VEČJEM VKLJUČEVANJU SVOJIH PREDSTAVNIC V NAS SAMOUPRAVNI SISTEM. NE GRE SAMO ZA VEČJE ŠTEVILO IZVOLJENIH ZENA V SAMOUPRAVNE ORGANE, GRE ZA VPLIV, KI GA LAHKO PRISPEVA ZENA - SAMOUPRAVLJALEC. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DRUŽBE NI OPRAVLJENO Z USTAVO IN NEKAJ ZAKONI. TO NASTAJA IN 1 RASTE VSAK DAN, POVSOD, V ZAVESTI VSAKOGAR MED NAMI. | ZATO NAJ BO LETOŠNJI OSMI MAREC POVOD, DA NA VSE TO MALO BOLJ POMISLIMO, KAR BO MORDA DALO TUDI NOVEGA POLETA IN POGUMA. OB NJIHOVEM PRAZNIKU SE ENKRAT ČESTITAMO VSEM NAŠIM DELOVNIM ŽENAM IN JIM ŽELIMO VSE NAJBOLJE! 1 """""""""".............................iiilmmmiiiimmiimi....i...n.....imuni.....mn................................n......i..........................................................um......................................umni....... kov manjše kot konec leta 1966 ter da so vse zaloge kurantne. V letu 1967 smo izvšili selekcijo izdelkov, ki niso ali pa so slabo akumulativni, kreirali vrsto novih modelov: dnevno soho DANIELO, televizijski bar in razne stilne stole ter dosegli večjo afirmacijo izdelkov s sejmi, televizijo, tiskom, radiem, prospekti itd., kar vse bo zlasti pripomoglo k povečani prodaji v letu 1968. Pogoji prodaje izdelkov primarne proizvodnje so vedno težji po eni strani zaradi večje potrošnje ostalih tvoriv, po drugi strani pa zaradi cen, ki so bile v letu 1967 še vedno pod kontrolo (v letu 1988 bodo cene surovin in polizdelkov v celoti sproščene). V letu 1967 smo izvozili za dva milijona 656.600 dolarjev blaga, od tega 84 % na konvertibilna področja. Izvoz se je napram letu 1986 povečal za 23 %, na konvertibilna področja pa za 26 %. Izvažamo še vedno največ v ZDA in sicer 82 % celotnega izvoza pohištva. V izvozu se srečujemo predvsem s problemom visokih zapornih carin, zlasti držav članic Evropske gospodarske skupnosti, ki jih izvozne premije ne pokrivajo niti 70-procentno. Drugi problem izvoznih premij, s čimer naša država, tako kot ostale dežele, stimulira zlasti izvoz na konvertibilna področja, je v enakem tretmaju izvoza — enakih premij, ne glede na to ali izvažamo blago v države z višjimi ali nižjimi zapornimi carinami in ne glede na daljše ali krajše transportne relacije. Reformni ukrepi v letu 1967 so imeli največji vpliv na obratna sredstva. Z merami restrektivne kretiitno-monetarne politike, ki je zmanjšala višino denarja v obtoku, se je poslabšala likvidnost plačevanja podjetij. Ti ukrepi so imeli odraz tudi na pomanjkanju potrebnih obratnih sredstev v našem podjetju. Zlasti smo prizadeti z najnovejšim ukrepom narodne banke na področju deviznega poslovanja, izdanem v mesecu decembru 1967. Po tem ukrepu je dolžno podjetje pred uvozom blaga plačati dinarsko protivrednost, še več za uvoz blaga v vrednosti nad 5.000 dolarjev je potrebno plačati dinarsko protivrednost celo mesec dni pred uvozom. . S tako politiko plačevanja uvoza veže podjetje nad 200 milijonov starih dinarjev več obratnih sredstev, kajti z inozemskimi dobavitelji smo imeli dogovorjene roke plačil 60 dni po prejemu blaga. Tak ukrep Narodne banke je enostranski ker se uporablja za vse uvoznike linearno, s čimer ne daje prednost uvoza izvoznikom, ki so zaradi kvalitete proizvodov prisiljeni uvažati tudi kvalitetne materiale. Strokovne službe so na osnovi analiz obratnih sredstev izvršile vrsto ukrepov za optimalizacijo zalog, kot protiutež restrikcijskim ukrepom. Sledeča primerjava letnih koeficientov obračanja zalog nam uspešne rezultate samo potrjuje: (Nadaljevanje na 2. str.) Volitve v Dne 16. 2. 1968 so se v zgodnjih jutranjih urah odprla vrata na šestih volivnih enotah, kjer so člani delovne skupnosti Bresta iz vseh poslovnih enot volili člane v delavske svete poslovnih enot in Centralni delavski svet. Na Predvečer volitev se je že opazilo praznično vzdušje, saj so volilne komisije in odbori krasili volišča z zelenjem in zastavami, med člani kolektiva pa je bilo opaziti živahno diskusijo o tem, koga naj bi volili. Slišati je bilo, da so volitve dobro pripravljene, da je na kandidatnih listah več kandidatov, kot se jih voli in da je sklep Centralnega delavskega sveta o tem, da vsaka poslovna enota voli samo svoje predstavnike v Centralni delavski svet pravilen, saj imajo člani vsake poslovne enote možnost, da predlagajo več kandidatov in izmed njih izvolijo najboljše in sposobne člane. organe upravljanja Na sam dan volitev, ko se je kazalec na uri približal 7. uri je oddalo glasovnice že več kot 50 % volivcev, kar je bilo zelo razveseljivo zlasti za politične organizacije, ki so se v predvolivnih dneh prizadevale za čimboljšo udeležbo. Med 13. in 15. uro pa se je na volišču že zabeležila 93 % udeležba, čakalo se je le še tiste delavce, ki so bili na bolovanju ali na dopustu. Že ob 14.30 uri pa so bile končane volitve na TIP Cerknica. Kmalu zatem pa še na BZ Cerknica, TLI Stari trg, TP Martinjak. Ob 19. uri pa se je zaprlo volišče še na SkS Cerknica in TP Cerknica. Volilne komisije in volilni odbori po volilnih enotah so z zanimanjem začeli šteti glasove posameznih kandidatov, kajti vsakogar je zanimalo, kdo bo izvoljen v delavski svet poslovne enote in v Centralni delavski svet. Na vseh volilnih enotah so bili glasovi zelo izenačeni, dokler se ni preštelo glasov na zadnjem volilnem listu. Ko se je v poznih večernih urah zbral volilni material iz vseh volilnih enot je Centralna volilna komisija ugotovila, da se je volitev udeležilo 1.397 volilnih upravičencev ali 94,32 %. Opravičeno odsotnih je bilo 74 volilnih upravičencev ali 4,99 °/0, neupravičenih pa 10 volilcev ali 0,69 ‘Vd- Po volilnih enotah pa udeležba sledeča: je bila vseh volilcev % — TP Cerknica 92,8 — TIP Cerknica 91,3 — BŽ Cerknica 92,2 — SKS Cerknica 100 — TP Martinjak 94,9 — TLI Stari trg 98 elani kolektiva — volivci V Centralni delavski svet so bili izvoljeni sledeči: š!|§p ■Bi* mmm mm Z''"M Na kandidacijskem zboru v Tovarni pohištva Cerknica Zakaj proizvodni plan v januarju ni bil dosežen Tovarna pohištva Cerknica v januarju 1968 ni dosegla planiranega obsega proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje je bil za 9% nižji v primerjavi z decembrom 1967. leta. Ker je tovarna v drugem polletju 1967 presegla planirani obseg proizvodnje in je bila proizvodnja višja kot je določal TREND, se mnogi sprašujejo, kje so vzroki za neuspeh v januarju. Prav gotovo ni več vzrokov, ki so pripomogli k nastalemu stanju. Nekateri mislijo, da so glavni vzroki, da proizvodni plan ni bil dosežen: nekvalitetno delo furnirke robov, poraba nekurantnega brusnega papirja, nekvalitetnega lepilnega traku, izpad električne energije in nekvalitetno delo ter odgovornost posameznih članov kolektiva. Prav gotovo vse to močno ovira potek proizvodnje. Če pa analiziramo proizvodnjo meseca januarja in jo primerjamo z januarjem leta 1966 in 1967, lahko ugotovimo, da je bil obseg proizvodnje v januarju tudi pretekla leta vedno nižji kot v decembru. Upoštevati moramo, da začnemo vsako leto v januarju izdelovati nove izdelke, za katere je potrebno pripraviti kvalitetno tehnično dokumentacijo. Ker pa je teh izdelkov toliko, da priprava dela ne more pravočasno pripraviti vse tisto, kar potrebuje proizvodnja, proizvodnja gotovo ne more doseči tistih rezultatov, ki bi jih dosegla z utečenimi izdelki v preteklih mesecih. Tehnična priprava dela v tovarni je morala v mesecu novembru in decembru izdelati nove načrte in vso ostalo dokumentacijo za novo naro- čilo glasbenih omaric, ki obsega pet osnovnih skupin izdelkov. Te se delijo s spreminjanjem videza izdelka na 15 različnih modelov, ki jih je naročil kupec v skupni količini 72.000 kosov. Količina še ni dokončana. Kupec še vedno išče nove modele in stalno povečuje količino. Polek tega smo v mesecu januarju izdelali poizkusno serijo nove dnevne sobe Daniela ter konstrukcijsko izboljšati jedilnico Living in TV vitrino. Koliko dela in študij zahteva tako obsežen program v tako kratkem obdobju treh mesecev, je težko obrazložiti. Če temu dodamo še to, da so vsako leto izdelki glasbenih omaric zahtevnejši, saj sodijo v skupino stilnega pohištva, je razumljivo, da zahtevajo nove tehnološke prijeme. Ne bi mogli trditi, da priprava dela slabo. Nasprotno, če imajo dovolj časa, pripravijo kvalitetno tehnološko pot in vse pripomočke, ki jih proizvodnja potrebuje. To nam potrjujejo kvalitetne stiskalnice in drugi pripomočki za montažo dnevne sobe DANIELA in nekaterih stilnih elementov glasbenih omaric. Če pa časa ni dovolj, prav gotovo ni mogoče pripraviti vsega, kar potrebujemo za takšno serijsko proizvodnjo. To je po mojem glavni vzrok, da proizvodni plan v januarju ni bil dosežen. Možnosti za rešitev tega problema je več. Ali povečati pripravo dela, ali pa lansirati nove izdelke na daljše obdobje. To pa je naloga strokovnih kadrov, ki naj začnejo o tem resno razmišljati. J. Lipovec Novo izvoljene člane samoupravnih organov čakajo v letošnjem letu izredno težke in odgovorne naloge, zlasti v pogledu odločanja glede modernizacije in razširitve proizvodnje, zato je dolžnost vseh članov delovne skupnosti Bresta, da podpiramo prizadevanja članov, katere smo izvolili in tako še enkrat dokažemo, da zaupamo samoupravljanju in ljudem, katere smo volili. F. Tavželj Mednarodni sejem pohištva v Kolmi Za nami je še en nesamostojen nastop na mednarodni areni sejmov. Tokrat smo razstavljali na prostoru SLOVENIJALESA in EXPORTDRVA. Na sejmu je bilo mnogo novih izdelkov, ki jih je domača in tudi tuja proizvodnja zelo skromno pripravila. Naši izdelki LIVING, DANIELA in drugi izdelki iz našega proizvodnega programa so vzbujali pri kupcih pa tudi pri obiskovalcih veliko zanimanja. Tudi ta »investicija« pomeni v prihodnosti določen uspeh. Ekipa, ki je pripravljala razstavi, je prav gotovo nabrala mnogo izkušenj, ki jih bo uspešno prenesla v naše kreatorske in proizvodne dejavnosti. — Bavdek Tone TP Cerknica — Tekavec Ivan TP Cerknica — Dekleva Ludvik TP Cerknica — Dragolič Franc TP Cerknica — Lovše Ivan TP Cerknica — Braniselj Jože TP Cerknica — Levec Franc TP Martinjak — Rupar Polde TP Martinjak — Ule Emil TP Martinjak — Rutar Stane TP Martinjak — Mele Janez SKS Cerknica — Hiti Alojz BŽ Cerknica — Martinčič Anton TIP Cerknica — Lekar Anton TLI Stari trg Volitve v organe upi (Nadaljevanje s 1. strani) Koeficient obračanja — surovine in material 1966 4,4 1967 5.7 — lastni polizdelki 4,5 6,3 — gotovi izdelki 9,1 14,3 — nedovršena proizvodnja 22,0 25,6 Naraščanje zadolženosti med podjetji je imelo odraz na poslabšanju koeficienta obračanja terjatev do kupcev v letu 1967. Stanje obratnih sredstev smo reševali tudi z občasnimi krediti na zaloge za pripravo izvoza na konvertibilno področje. Ti krediti so s 3 % obrestno mero relativno zelo ugodni, vendar žal banka noče pod istimi pogoji finansirati tudi ostale zaloge pripravljene za proizvodnjo izdelkov v izvoz (npr. zaloge nedovršene proizvodnje). Letos bomo izvršili večjo kompleksno modernizacijo proizvodnje za katero so pripravljeni ustrezni načrti in elaborati. Viri finansiranja bodo ob uspešno zaključenih razgovorih s posojilodajalci trije: dolgoročna kredita Mednarodne banke za obnovo in razvoj VVashington in Kreditne banke iz Ljubljane ter lastna sredstva podjetja. Sprostitev lastnih sredstev za potrebe finansiranja investicij pa bo terjalo zmanjšanje sredstev, ki smo jih doslej uporabljali kot obratna sredstva. To pa pomeni, da je potrebno v letu 1968 še bolj sistematično analizirati in optimalizirati zaloge, hkrati pa pospešiti izterjavo terjatev do kupcev. Tak položaj pa zahteva zlasti od strokovnih služb dobro strokovno obvladovanje proizvodnje in tržišča. Do nedavnega smo zlasti v razvojni fazi podjetja postavljali v ospredje doseženi obseg proizvodnje in po njem primerjali uspešnost poslovanja podjetja. Danes temu ni več tako. Veliko bolj nas zanima koliko smo ustvarili no-voustvarjene vrednosti, kako so bili naši izdelki akumulativni, kako smo koristno uporabili sredstva itd., kajti od rezultatov sta predvsem odvisna cilja, ki ju postavljamo v ospredje: — stalna modernizacija proizvodnih postopkov in — stalno naraščanje osebnih dohodkov. Poglejmo si na kratko te rezultate. Produktivnost merjena v neto produktu na zaposlenega se je povečala v letu 1967 za 13 %, rentabilnost merjena v odnosu novo-ustvarjena vrednost proti povprečno vloženim novim sredstvom se je povečala leta 1967 za 23 %, skladi podjetja za razširjeno reprodukcijo za 18 % nasproti letu 1966 in amortizacija za 38 %. Skladno s temi rezultati pa so naraščali tudi osebni dohodki zaposlenih. V letu 1966 so znašali povprečni neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega 69.300 S dinarjev v letu 1967 pa so se povečali na 82.100 S dinarjev ali za 18 % Pri tem pa je potrebno naglasiti, da so bili doseženi osebni dohodki na zaposlenega v letu 1967 pri 44-urnem delovnem tedniku, v letu 1966 pa pri 46-ur-nem delovnem tedniku. Prav tako je pomembno opozoriti, da smo koristili zaposleni v Brestu leta 1967 tudi sredstva kolektivne potrošnje, kot npr. dodatek za prevoz K-15, del sredstev za kritje toplega obroka, sredstva za izgradnjo stanovanj, sredstva za rekreacijo itd. Vse to so sredstva, ki jih lahko okarakteriziramo kot sredstva povečanja osebnih dohodkov oziroma povečevanja našega standarda. Upoštevajoč ta izplačila so znašali povprečno osebni dohodki v Brestu leta 1967 povprečno neto nekaj nad 90.000 S din. Za primerjavo navajamo povprečne osebne dohodke celotnega slovenskega gospodarstva, ki so znašali v letu 1967 (I. do XI.) na zaposlenega 86.800 S dinarjev, osebne dohodke v slovenski lesni industriji, ki so znašali v letu 1967 (I. do XI.) na zaposlenega 74.100 S dinarjev in osebne dohodke jugoslovanske lesne industrije, ki so znašali v letu 1967 (I. do X.) povprečno mesečno 55.900 S dinarjev na zaposlenega. Ta zadnji podatek dobro kaže, da se srečujemo na domačem trgu s podjetji, ki lahko konkurirajo za ceno nizkih osebnih dohodkov. V sestavku sem nakazal le nekatere značilnosti poslovanja podjetja Brest v letu 1967. Povsem razumljivo pa je, da s temi rezultati niso izčrpane možnosti doseganja še znatno večjih ekonomskih rezultatov. D. Mlinar* Ali bodo izboljšali delovanje služb? Pravilno zastavljena organizacija je osnovni pogoj za dobro vodenje podjetja. Pri organizacijski strukturi podjetja je najpomembneje, da poznamo poslovni cilj in poslovne funkcije v določenem podjetju z vsemi pojavi in da predvidevamo, v kakšnem časovnem obdobju se lahko pojavljajo. Vse posle v podjetju lahko razvrstimo v več skupin ali funkcij. V poslovanju podjetja je potrebna skladnost vseh njihovih funkcij. To pomeni, da mora vsaka funkcija delovati v interesu celotnega podjetja, ne da bi škodovala drugim funkcijam ali jih ovirala. Vsaka funkcija mora delati kot sestavni del podjetja, ker bomo le tako dosegli enotnost delovanja in napredek podjetja. Sedanjo organizac'jo podje ja smo zastavili na podlagi poslovnih ciljev, ki smo jih sprejeli v letu 1966. Tedaj je bila tudi opravljena funkcionalna delitev dela med proizvodnimi poslovnimi enotami in poslovno enoto skupnih strokovnih služb, pa tudi znotraj poslovnih enot po določenih funkcijah. V zadnjem času je Centralni upravni odbor sprejel nekatere organizacijske spremembe v Skupnih strokovnih službah, zlasti v tehnično-razvojni službi, splošni službi in računsko-planski službi. Cilj Fakturirana realizacija Plačana realizacija Zaposleni v enoti Skup. strok, služb (Realizacija je vrednotena po prodajni ceni v milijonih starih din). Iz primerjave vidimo, da se je število zaposlenih v skupnih strokovnih službah povečalo le za 7%, medtem ko je fakturirana realizacija večja za 30%, plačana realizacija pa celo 2a_ 35 % ali petkrat večja kot je večje število zaposlenih. Če bi napravili enake primerjave P° proizvodnih poslovnih enotah, bi dobili podobne izide. Po moderni-ZQciji se bo obseg poslovanja skoraj Podvojil. Na uporabno dobo prevoznih sredstev in stroške vzdrževanja vPliva več čini tel jev. Eden najpomembnejših pa je kvaliteta cest. Vsi vemo, da so naše ceste slabo vzdrževane, kar zmanjšuje čas uporabe prevoznih shedstev in povečuje stroške vzdrževanja. Zaradi slabe kvalitete cest, so ?estna podjetja pred nekaj leti lzdala predpis in postavila znake na določenih cestah o zmanjša-Uju osnega pritiska in sicer iz 8 na 6 ton po osovini v času odjuge na cestah. . Naše podjetje je imelo dva vo-2da po 70 ton nosilnosti. Torej, teh sprememb je doslednejša delitev dela znotraj posameznih služb, s tem pa tudi večja odgovornost posameznih referentov ter večja povezanost in prilagojenost proizvodnim pogojem. Z novo delitvijo dela bomo izboljšali delovanje služb v sedanjih pogojih pri enakem obsegu poslovanja. Sprašujemo pa se, kako bo v prihodnje. Ali sedanja organizacija upošteva perspektivni razvoj podjetja? Ali upošteva obseg poslovanja po opravljeni modernizaciji? Omenil sem že, da smo na podlagi ciljev poslovne politike iz leta 1966 predvideli hitrejšo in večjo modernizacijo, ki bo omogočila večje naraščanje obsega poslovanja kot smo mislili takrat, ko smo zastavili sedanjo organizacijo. Logični zaključek le-tega je zahteva, ki smo jo zastavili v predlogu poslovne politike za leto 1968, da potrebujemo sodobno, celovito in funkcionalno organizacijo, Zato smo ustanovili strokovno komisijo, ki jo vodi glavni direktor. Rok za izdelavo študije je do konca leta 1968. Če primerjamo uspeh dosedanje organizacije z uspehom prejšnje, lahko ugotovimo, da smo dosegli določen napredek. To nam potrjujejo tudi rezultati poslovanja. Navajam le nekaj podatkov: Leto Leto Leto Indeks 1965 1966 1967 : 1965 5322 6126 6952 130 4945 6126 6686 135 71 74 76 107 Novi cilj, ki smo ga zastavili tem, da so organi upravljanja sprejeli tako obsežno modernizacijo, zahteva, da izpopolnimo celotno reorganizacijo v proizvodnih poslovnih enotah, pa tudi v skupnih strokovnih službah. Ta naloga ni tako preprosta, kot si nekateri včasih mislijo. Vsako improviziranje ima za posledico stalno spreminjanje organizacije, kar onemogoča sistematično in koordinirano delo. Če smo se odločili za sodobno znastveno organizacijo dela, potem je nujno, da upoštevamo tudi načela znan- v času zmanjšanja tonaže, prevoz ne bi bil rentabilen. Da bi se zognili težavam, smo se odločili za vgrad;tev tretje osi. Za izdelavo in vgraditev osi smo se zanimali pri raznih avto-remontrvh delavnicah. Podjetje za izdelavo tovornih priklopnikov »Vozila« N. Gorica nam je izdelalo osovine in pripadajoči pribor. Vgraditev pa je izvršil avto-servis »Primorje-ex-port N. Gorica. Tako je torej nastal prvi FAP s tremi osovinami. M. Meden stvene organizacije dela. Sistem priprave in izvedbe reorganizacije je sestavljen iz nekaterih faz, ki jih mora tisti, ki reorganizacijo uveljavlja, upoštevati. Te faze so v glavnem naslednje: 1. Izdajanje naloga za izdelavo predloga; 2. definicija naloge; 3. zbiranje podatkov o obstoječem sta n j u; 4. analiza podatkov; 5. izdelava predloga, diskusije in odločitev; 6. uresničevanje odločitve; Vprašanje, o čem mislijo in govorijo delavci, je zelo zanimivo in vedno aktualno. Ugotoviti, o čem mislijo in govorijo delavci, pa ni tako preprosta stvar, kajti delavcev je dosti in imajo različna mnneja in stališča. Zamislil sem si nekaj vprašanj, ki sem jih v razgovoru zastavil inštruktorjem ekonomskih enot. Na zastavljena vprašanja so odgovarjali naslednji inštruktorji: Teka-vec Ivan. Gruden Jože, Mekinda Jože, Horvat Mirko, Braniselj Jože, Razperger Jože, Urbas Tone in Pakiž Andrej. Če sem s temi razgovori dosegel svoj cilj, razsodite iz njihovih odgovorov. 1. Ali si inštruktorji posebej prizadevate, da so delavci podrobneje seznanjeni s poslovno politiko za leto 1963? Skoraj vsi inštruktorji so odgovorili, da si osebno močno prizadevajo, da bi bili delavci seznanjeni s poslovno politiko. Delavci, ki poznajo poslovanje podjetja, bolje razumejo probleme, ki se pojavljajo ob delu, skratka vse, kar se v kolektivu dogaja in je z njimi laže delati. 2. Ali menite, da je treba poslovno politiko razlagati na posebnih sestankih ekonomskih enot kljub temu, da je bila objavljena v Brestovem obzorniku? Večina inštruktorjev je bila mnenja, da je treba razlagati poslovno politiko na sestankih ekonomskih enot. Dejali so, da se z živo in preprosto besedo delavci najbolje seznanijo z novostmi, istočasno pa ob tem lahko izražajo svoja stališča in mnenja. Nekateri inštruktorji pa so menili, da razlaga ni potrebna, da delavcev to ne zanima, da tudi sicer ne bodo razumeli poslovne politike in da je to stvar tistih, ki se s tem ukvarjajo. 3. Na zadnji seji Delavskega sveta Tovarne pohištva Cerknica se je razmahnila velika polemika o objektivnosti analitične ocene delovnih mest. Kaj mislite vi o tem? Ali je bilo vrednotenje delovnih mest pravilno? Sistem analitične ocene je velika pridobitev pri ocenjevanju delovnih mest. Seveda pa ima nekatere pomanjkljivosti, ker s svojimi zahtevami še vedno ne posega v nadrobnejšo analizo. Pri vsej zadevi pa se pojavlja še drugo vprašanje, ki sicer ni vprašanje analitičnega sistema, pač pa razporejanje delavcev po zahtevani izobrazbi. Zelo malo članov kolektiva ima ustrezno izobrazbo za svoje delovno mesto. Verjetno smo šli s temi zahtevami malo predaleč. Zelo pozitivna je bila razprava, do katere je prišlo na Delavskem svetu, naj bi v analitični oceni zahtevali specializacijo za določeno delovno mesto, ne pa samo izobrazbo. Specializacija že obstoja in prav to moti pri razporejanju na podlagi osnovne izobrazbe. Še so primeri, ko so na delovnih mestih, ki zahtevajo peto stopnjo (KV) izobrazbe, delavci brez osemletke. Le-ti zaradi specializacije zelo uspešno opravljajo delo, ki ga zahteva delovno mesto. Sicer pa se delavci ne zanimajo toliko za oceno delovnega mesta, pač pa jim je mar predvsem osebni dohodek, ki ga dobijo ob koncu meseca, saj formira delavec z manjšim številom točk večji osebni dohodek. 7. nadzorovanje izvedbe. Že v dosedanji organizaciji imamo posebno delovno mesto, kjer se v interesu za razvoj podjetja ukvarjamo s tem, da organizacijo v podjetju stalno proučujemo in izpopol-njujejmo. Vendar to delovno mesto ni zasedeno. Praviloma je dolžnost vsakega vodilnega delavca, da organizira svoje področje dela. Pri takem načinu organiziranja pride do raznolikosti, kar je v nasprotju z gospoda mostni mi načeli. Vodilne osebe navadno ne upoštevajo združevanja organizacijskih ukrepov na posameznih področjih v celoto, razen tega pa za organizacijo — nimajo časa, — ne poznajo nadrobnosti v delu S tem so hoteli inštruktorji povedati, da je poleg ocene delovnega mesta še važnejši element norma, cenik del, ki pa je verjetno subjek-tivnejši od ocene delovnega mesta. Na ta račun se med delavci pojavljajo očitki, da kljub izdelanemu sistemu normiranja nimamo realnih norm. Inštruktorji so tudi menili, da imajo delavci na proizvodnih delovnih mestih premalo dopusta glede na administrativna delovna mesta. Predlagajo spremembo sistema, po katerem se izračunava dopust, na podlagi pogojev delovnega mesta. Z ocenami delovnih mest bi se morali hitreje prilagajati spremembam, ki nastajajo zaradi drugačnih zahtev in pogojev. Tehnologi bi morali vse spremembe z opisom spre- memb sporočati komisiji za analitično oceno delovnih mest, ker sicer ta sistem izgublja svojo vrednost. 4. V zadnjem času mnogo govorimo o izobraževanju. V načrtu poslovne politike je predlog, da bi se iz centralnih skladov izobraževali študentje na višjih in visokih šolah, iz sredstev poslovnih enot pa delavci in dijaki srednjih šol. Kaj mislite vi o tem? Politika izobraževanja je na Brestu vseskozi enostranska. Izobražujemo in štipendiramo le tehnični in administrativni kader, pozabljamo pa na delavce na osnovnih delovnih mestih. Stroji, ki jih nabavljamo, so dragi in moramo plačati zanje težke milijone, medtem ko za delavca, da bi ga usposobili za delo s temi stroji, ne damo niti dinarja. Inštruktorji predlagajo spremembo v izobraževanju v prid delavcev. V izobraževanje naj bi vključili tudi strokovna predavanja z diapozitivi, filmi in podobnim. To naj bi bila stalna naloga inženirjev in tehnikov, zlasti pa delavcem v razvojnem sektorju. Delavci tudi očitajo, da jim strokovnjaki iz Bresta posredujejo premalo strokovnega znanja. Slišati je bilo celo hudo opazko, da se leti preveč ženejo zgolj za materialno stimulacijo. Nekdo izmed inštruktorjev mi je dejal, da se delavci ne odzivajo na strokovno izpopolnjevanje zato, ker ne dobijo formalnega dokumenta o pridobitvi izobrazbe, ki zadošča zahtevi delovnega mesta in da ne drži trditev, da zavračajo izobraževanje zato, ker niso dovolj materialno stimulirani ali pa zaradi neurejenega sistema napredovanja. drugih služb, — nimajo ustreznega znanja. Zaradi medsebojne odvisnosti poslovnih funkcij je nujno, da se nekdo stalno ukvarja z organizacijo; le tako najde rešitve, ki so splošne in sistematične. Nujno je, da dobimo čimprej strokovnjaka za organizacijska vprašanja. Ta naj bi se tudi vključil v strokovno komisijo za reorganizacijo podjetja. Ne glede na nove naloge na področju organizacije menim, da že sedanja delitev dela med posameznimi službami in delovnimi mesti veča odgovornost in vzpodbuja ini-cijativo delavcev v strokovnih službah. To pa hkrati pomeni tudi izboljšanje v delovanju služb. J. Hren 5. Na seji delavskega sveta so ugotovili, da tehnična priprava dela močno zaostaja s pripravami dela? Kaj lahko rečete o tem? Res je, da delo ni v redu pripravljeno. To nam povzroča nekatere težave pri organiziranju dela. Šablone, rezila in druga delovna sredstva bi morala biti pripravljena istočasno z lansiranjem artikla v proizvodnjo. Tehnološki postopki bi morali biti zlasti v površinskih oddelkih jasneje določeni, pa tudi planiranje bi moralo biti bolj natančno. Če bi izboljšali naštete pomanjkljivosti, bi se operativni kader v proizvodnji sprostil in tako lažje posvetil organizaciji proizvodnje, s čimer bi dosegli intenzivnejše delo in večjo proizvodnjo. Da pa je tehnična priprava v zaostanku, pa ni vsega kriva sama, ampak je vzrok tudi pri zaključevanju posla, ker je navadno po zaključku posla premalo časa, da bi za proizvodnjo določenega artikla izdelali popolno predpripravo. Seveda gre pri tem za tiste izdelke, ki so na novo vpeljani v proizvodnjo. Zgodi pa se, da delo ni dobro pripravljeno tudi za izdelke, ki so v proizvodnji že utečeni. Za pomanjkljivosti v tem primeru pa je vsekakor odgovorna priprava dela. 6. Slišati je očitke, da v Brestov obzornik dopisuje le določeno število članov kolektiva in da bi se moral ta krog dopisnikov razširiti. Kakšnega mnenja ste o tem? Ta kritika pa res ni objektivna, saj vsaka številka, ki izide, opozarja člane kolektiva, naj dopisujejo v Brestov obzornik. Nekaj inštruktorjev je dejalo, da bi dopisovali v obzornik, če bi jih nekdo konkretno zadolžil za določeno vprašanje, nekateri pa so menili, da nimajo smisla za pisanje, da jih moti izrazoslovje in podobno. Z vsebino obzornika so zelo zadovoljni, menijo pa, da bi ga bilo treba popestriti s prispevki, ki bi pisali še o drugih dogajanjih v podjetju. Stari delavci si želijo, da bi Brestov obzornik pisal tudi o razvoju podjetja. Inštruktorje prosim, naj mi oprostijo, ker pri objavi tega razgovora nisem upošteval individualnih odgovorov, pač pa sem skušal s splošnim odgovorom zajeti vse bistvene odgovore posameznih inštruktorjev. J. Klančar Inštruktor Tekavec v razgovoru z delavkami Prvi »FAP« s tremi osmi v Jugoslaviji 0 čem mislijo in govorijo inštruktorji v TP Cerknica Tovariš Mekinda kontrolira delo Pri stroju za nanos lepila Iz dela samoupravnih organov varstva pri delu — V javno razpravo so posredovali spremembo 3. člena točke 7 Pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka zaradi bolezni in zdravljenja. — Potrdili so organizacijsko shemo enote Skupnih strokovnih služb. VAŽNEJŠI SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV POSLOVNIH ENOT TP Cerknica — Sprejeli so plan za januar v višini 318 milijonov S din. — Potrdili so dodatne stroške za izgradnjo skladišča za lake in sicer stroške za oglede, projekt itd. — Alojzu Mramorju, inštruktorju masivne proge, so odobrili znesek 540,00 N din za tehnično izboljšavo. Združil je dve operaciji (izsekavanje in brušenje hrbtišča) v eno. TP Martinjak — Iz realizacije plana proizvodnje za december je videti, da so 100 % dosegli finančni plan, vendar pa so se pojavila delna odstopanja v planu asortimana m sicer v glavnem pri foteljih ter pri tapetah za fotelje. Kot nadomestilo za to so izdelal’ 2.700 kom. stolov Sardan ter mizice. — Sprejeli so plan proizvodnje za januar 1968 v višini 1,308.66 N din. — Sprejeli so predlog, da v tovarni postavijo dvigalo. — Sprejeli so predlog ukrepov in izboljšav za varstvo pri delu v TP Martinjak. — Odobrili so enako dotacijo za topli obrok vsem tistim delavcem, ki delajo po novem delovnem času in dobijo kosilo v delavski restavraciji, kot tistim delavcem, ki dobijo malico. — Odobrili so Osnovni šoli Grahovo znesek 5.000.00 N d:n za nabavo potrebnih učil in dveh garnitur orodja. TLI Stari trg — Sprejeli so plan proizvodnje za leto 1968 in plan za januar 1968. TIP Cerknica — UO je sprejel sklep, da skladiščnik materiala, pri pripravi kemikalij in mehanik ter zidar delajo od 6. do 14. ure, medtem ko mora šef pogona delati po novem delovnem času. BŽ Cerknica —• Plan proizvodnje za januar so sprejeli s popravkom. Iz razgovorov z Prvi mesec leta in drugega že pol je že za nami. Dnevniki so prav te dni objavili, da slovenski izvoz v januarju predstavlja 17% celotnega jugoslovanskega izvoza. Jugoslovanski izvoz je bil v januarju večji za 19% kakor lani v istem mesecu, izvoz iz Slovenije pa za 24 %. Iz podatkov, ki smo jih dobili iz komercialnih evidenc, vidimo, da smo v BRESTU izvozili v januarju za 44 % več kot v istem mesecu lani. Start je bil — kot je videti — daleč nad slovenskim in jugoslovanskim dosežkom. Ta uspeh pa nas ne more zadovoljiti, saj je dvanajstina letnega plana mnogo višja. Letna dinamika ni ista. Od celotne letne obveznosti smo v januarju izoolnili le 55 % namesto 8,3 %. Razgovore, ki smo jih imeli v tem letu z • ■izvazrvki naših izdelkov, z EXPORTDRVC M, SLO 'EMIJAIEIOM in LESNINO, smo v glavnem že zaključili, potem, ko smo se dogovorili za obseg in vrsto poslov v tekočem letu. Glavni pro1. lem je še vedno izvoz v evropske države, predvsem v države evropske gospodarske skupnosti (EGS). Izvoz v Francijo iz leta v leto pada, v Zahodni Nemčiji pa že lani v drugem polletju nismo napravili nobenih poslov. Vzrok je v preveli- — Sprejeli so plan investicijskega vzdrževanja za leto 1968. Plan so znižali od lanskih 38.000 na letošnjih 32.000 din, torej za 16 %. V planu so zajeli res samo tista dela, ki so nujno potrebna in ki ne sodijo v redno vzdrževanje. — Na podlagi priporočila CUO, da bi izboljšali delovne in druge naprave, ki vplivajo na pogoje dela, so izdelali program za BŽ — ukrepe varstva pri delu. Skupne službe — V javno razpravo so dali predlog za nagrajevanje strojepisk. Učenje tujih jezikov da ali ne Ni potrebno posebej utemeljevati, kako prepotrebno je v današnjem času znanje tujih jezikov za skoraj slehernega strokovnega delavca podjetja. Do sedaj je bilo organiziran-'h na Brestu ali pa pri Delavski univerzi Cerknica že več jezikovnih tečajev, s katerimi se ni doseglo omembe vrednih rezultatov. Vzroki za neuspeh so bili v glavnem v tem, da so se vsi odvijali po klasični šolski metodi, ki pa za učenje jezikov ni najboljša. Od začetka februarja tečeta dva začetna jezikovna tečaja in sicer: nemški, v katerega je vključenih 26 kandidatov in italijanski tečaj s 23 kandidati. Oba tečaja je or-ganiz:rala Delavska univerza Cerknica. Uporabljena audiovizuelna metoda, s pomočjo katere se posreduje znanje obeh omenjenih jezikov nam že ob pričetku tečajev — po mnenju tečajnikov — zagotavlja večji uspeh kot vsi dosedanji tečaji. V primeru, da bosta tečaja dobro uspela se bo v jeseni nadaljevalo z II. semestrom obeh tečajev. Celotno učenje jezika po avdiovizuelni metodi je razdeljeno v tri stopnje. Prvi dve trajata dvakrat po štiri mesece, tretja stopnja, t. j. konverzacijski tečaj pa traja eno šolsko leto. Slušatelji v obeh tečajih so delavci Bresta, ki morajo glede na zahteve delovnega mesta obvladati znanje vsaj enega tujega jezika. Glede na začetno vnemo tečajnikov lahko pričakujemo na izpitih, ki bodo organizirani po I. semestru obeh tečajev dobre uspehe. J. Otoničar našimi izvozniki kih zapornih carinah, ki so jih postavili, da bi zavarovali svojo industrijo pred našo. Stroški surovin, materiala in osebni dohodki so danes pri nas že tako visoki, da jim ne moremo konkurirati. Zaradi tega so potrebna nova investicijska vlaganja, ki bi znižala proizvodne stroške, s tem pa tudi ustvarila možnost, da bi nadaljevali konkurenčni boj. V letu 1967 smo 82% pohištva, namenjenega izvozu, izvozili v ZDA. Tudi letos bomo glavnino furniranega in masivnega pohištva izvozili v ZDA. Zakaj tako? Velika naročila, možnost velikih serij v proizvodnji, stalna naročila, vse to so glavne odlike, ki dajejo proizvodnji možnost, da se v tolikšnem obsegu vključuje na to tržišče. Vzhodno tržišče je že vsa leta nazaj nestabilno, tako da se nanj ni mogoče zanašati. Letos jim bomo nudili izdelke domačega, ali bolje rečeno, evropskega stila. Bomo videli, kaj in koliko bodo izbrali. Tri tržišča. In četrto — domače? O tem pa prihodnjič. Z izvozniki smo se tudi letos, kot vsako leto pogovarjali v obsegu izvoza, provizijah, stroških za finansiranje in drugih vprašanjih, ki zanimajo proizvajalca, pa tudi izvoznika. D. Trotovšek Izpiti iz V petek, dne 16. februarja 1968 so bili organizirani izpiti iz varstva pri delu za vse tiste delavce, ki morajo opravljati izpite v smislu zakona o varstvu pri delu in so bili vključeni v tečaj pri Dopisni delavski univerzi Ljubljana. Izpit je bil razdeljen v tri dele: 1. Izdelava pismenih nalog iz področij: — organizacijskih osnov varstva pri delu — pravnih osnov varstva pri delu — varstveno vzgojnih osnov — osnov zdravstvenega varstva — ekonomskih osnov varstva pri delu in — tenniških osnov varstva pri delu 2. Izdelava zaključne seminarske naloge, ki je obsegala sesta- Kainz brezposelno HuaUiiio? Vsako leto konča osnovno šolanje v cermišKi občini okrog 200 mladih ljudi. Nič kaj razveseljivo pa ni, da večina teh mladih ljudi ostanejo doma, le malo jih nadaljuje šolanje na sTednjih šolah. Tisti, ki ostanejo doma, pa največkrat iščejo zaposlitev v delovnih organizacijan na območju občine. Vendar le redno ti mladi ljudje dobijo zaposlitev. Dejstvo je namreč, da je gospodarska le-forma prisilila delovne organizacije na omejeno število zaposlenih delavcev vsaj v dosedanji lazi uveljavljanja gospodarske reforme. V tistih deiovmh organizacijah, kjer so se lotili reševanja reformnih proolemov pravilno — med te delovne organizacije nedvomno sodi tudi BREST — pa bo mogoče z razširitvijo in modernizacijo proizvodnje odpreti nova delovna mesta. Nikakor pa ne bo mogel samo Brest zaposlovati novih delavcev. Vprašanje zaposlovanja pa ni samo stvar delovnih organizacij. Družbeno politične organizacije in organi v občini bi morali napraviti analizo o možnostih za zaposlovanje v obrti, uslužnostni in drugih dejavnostih, ustrezni organi pa usmerjati mlade ljudi v delo in poklice tja, kjer1 so za to potrebe in na tista mesta za katera so posamezniki usposobljeni. Pri zaposlovanju pa bo treba nujno upoštevati socialno poreklo prosilcev. V času intenzivnega razvoja proizvodnih kapacitet so zaposlili vsakogar, ne glede na to, ali mu je zaposlitev potrebna ali ne. Tako so se zaposlili ljudje, katerim bi bil dohodek iz lastne kmetijske dejavnosti vir za njihovo ž''vljenjsko eksistenco. Tako je danes mnogo sposobnih in zdravih mladih ljudi zaposlenih v raznih delovnih organizacijah, doma na kmetijah pa so ostali ljudje, ki niso sposobni za pridobitno delo, ki ne morejo ničesar ustvarit1', še manj pa plačati družbene dajatve. Zakaj tokej ne bi pri ostarelih ljudeh ostali njihovi otroci in nadaljevali delo svojih staršev? Kar zadeva zaposlovanje, pa so še posebno problematični tisti mladi ljudje, ki ne končajo obveznega osemletnega šolanja. Med njimi prevladuje misel, da bodo Sl5 delat na Brest osemletko pa bodo nadaljevali v večerni šoli. Tako bi si ustvarili sredstva za življenje, šolanje v večerni šoli pa bi nadaljevali ali pa tudi ne. Če pa bi ga, bi ga na račun Bresta. Taka miselnost je zgrešena, kajti Brest bo zaposloval le ljudi, ki bodo imeli najmanj končano osemletko. K taki miselnosti prispevajo svoj delež tudi starši, ki svojim otrokom dopuščajo brezbrižnost do obveznega šolanja. Družbeni in gospodarski razvoj terjata od družbe sposobne in šolane ljudi, zato bosta zatrla miselnost vseh tistih, ki men:jo, da bodo dobili njihovi otroci delo na Brestu kljub temu, da nimajo končane osemletke. F. Tavzelj vo navodila za varno delo pri enem ali več strojih. Pri izdelavi te naloge so morali tečajniki upoštevati vsa področja varstva pri delu. 3. Ustni del izpita, ki je obsegal uporabnost teoretičnih spoznanj pri reševanja konkretnih problemov delovnega področja posameznika. število % vpisanih 66 100 povprečen obisk predavanj 33 50 izdelali vse pismene naloge 37 56 izdelalo vse seminarske naloge 44 67 opravljali ustni izpit 44 67 v celoti opravilo izpit 37 56 Vsi tisti, ki so izdelali vse naloge in dokazali pri ustnem delu izpita, da jim je celotna snov iz varstva pri delu poznana tako, da jo dobo pri vsakdanjem delu uporabljali so bili pozitivno ocenjeni sicer pa ne. Procent tistih, ki so v celoti opravili izpit je nekoliko nizek v primerjavi z vpisanimi tečajniki. Delno je utemeljen s tem, da je odpadlo precej tečajnikov Tovarna pohištva Cerknica beleži v zadnjem času lepe uspehe, saj je lani povečala nominalni obseg proizvodnje v primeru z letom 1966 za 25,6 %, realnega pa za več kot 17 %. Tudi v letu 1968 predvidevamo enak vspon, saj določa plan obseg proizvodnje za 4.172 milijarde dinarjev. Pred nami je zajetnejša investicija, saj bomo nabavili okrog 40 obdelovalnih strojev in kompletne avtomatske naprave za nanos površin. Ta investicija bo omogočila novo povečanje obsega proizvodnje na več ko 7 milijard dinarjev. Razumljivo je, da se moramo zato vprašati, ali bo sedanji strokovni kader kos tem nalogam. Dejstvo je, da ima tovarna relativno nizko kvalifikacijsko strukturo, saj ima komaj enega inženirja, tri absolvente višje šole za organizacijo dela, dvanajst tehnikov in štiri absolvente srednje tehnične šole. To je brez dvoma malo za skoraj 700-članski kolektiv. V zvezi s tem, da postajajo stroji vse bolj kompleksnejši in avtomatizirani, saj so elektronika, pnevmatika, hidravlika vse bolj pomembne pri lesno obdelovalnih strojih, in nam bodo nujno potrebni takšni strokovni delavci. Menim, da bi morali resno razmisliti o namestitvi enega strojnega inženirja, elektro inženirja, vsaj enega ali dveh inženirjev lesne stroke in ekonomista. To je najnujnejši strokovni kader, ki bi bil potreben, če hočemo zaradi tega, ker so se preselili ali pa so bili v času trajanja tečaja razporejeni na taka delovna mesta, kjer ni nujno da opravijo izpit iz varstva pri delu. Sedem delavcev, ki so ustni izpit kakor tudi zaključno seminarsko nalogo, uspešno opravili bodo izpit v celoti opravili na ta način, da bodo izdelali še vse preostale naloge. V tem primeru se bo skupno število tečajnikov, ki so v celoti uspešno opravili izpit povzpelo na 44 ali 67 %• Devet delavcev pa je takih, ki morajo imeti izpit iz varstva pri delu pa niso do sedaj napravili prav ničesar, čeprav so dobili ves učni material, bili redno obveščeni o predavanjih in večkrat opozarjani na bolj resen odnos do tega predpisanega načina izobraževanja. Za te delavce bo pač treba predlagati samoupravnim organom ukrepe za razporeditev na taka delovna mesta, kjer ne bodo nadzorovali ali vodil del pri katerih je večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Izpiti so sicer dobro uspeli. Odločili smo se, da se bo za tiste kadre, ki do sedaj še niso bili vključeni v tečaje iz varstva pri delu in za rezerve organiziral še en te "a j ravno tako pri dopisni delavski univerzi. J. Otoničar obvladati sodobne tehnološke naprave in postopke. Pri kadrovskih vprašanjih pa se kaže določena zaprtost samoupravnih organov, češ kam bomo pa s kadrom, ki ga šolamo. Tu mislijo predvsem na kader, ki obiskuje srednjo tehnično šolo. Predno bo ta kader izšolan, bodo naše potrebe mnogo večje. V razvitejših deželah pride en tehnik na 20 do 30 zaposlenih, na vsakih 70 do 80 delavcev pa pride po en inženir. Ce se primerjamo z njimi, potem vidimo, da smo še zelo daleč. Seveda pa ima vprašanje delovnih mest še drugo plat. Mislim, da ni nujno, da mora vsak tehnik ali inženir dobiti že prosto delovno mesto. V proizvodnji je mnogo delovnih mest, ki bi jih lahko zasedli delavci s srednjo in višjo strokovno izobrazbo. Tako bi si ta kader pridobil potrebno prakso brez katere ne more biti kos prihodnjim nalogam. Po drugi strani pa je prav tako nesmiselno, da zasedajo delovna mesta delavci, ki nimajo ustreznega strokovnega znanja. Tu bi moral prevladati interes kolektiva, ne pa posameznikov. Jasno pa je, da se je treba obravnavanja in reševanja takih problemov lotiti s polnim razumevanjem, zlasti pri starejših delavcih. Njihova eksistenca zaradi tega ne bi smela biti ogrožena, T. Kebe Delavca bazenske žage pred izpitno komisijo za varnost pri delu Perspektivna kadrovska problematika tovarne pohištva Cerknica Oblikovanje dela Potreba po večji proizvodnji, določanju natančnega časa za izdelavo in želja, da bi delo opravili s čim manj truda, a obenem čim hitreje in čim bolje, je pri vsakem delu. Zato se trudimo, da bi energijo za delo in delovna sredstva čim bolj smotrno izkoristili, obenem pa zmanjševali proizvodne stroške. Z razvojem tehnike in potrebami po čim večji proizvodnji je treba rešiti ne samo naloge tehnične narave, temveč je treba predvsem misliti na delovne ljudi. Prevladuje spoznanje, da bo delo dobro napredovalo samo takrat, ko ob boljšem načinu dela mislimo tudi na boljše delovne pogoje delovnih ljudi. Stroje in delovna mesta je namreč treba prilagoditi človeku, ne pa obratno. Danes, ko je naša tovarna dosegla razmeroma dobro kvaliteto in lahko zadovolji zahteve tržišča, se je pojavilo važno vprašanje ekonomičnega poslovanja, zniževanje lastne cene izdelkov ob naraščanju osebnih dohodkov članov kolektiva. Čeprav danes morda ugotavljamo, da so naši proizvodni stroški zadovoljivi in da so naše cene konkurenčne, morda že jutri ne bo več tako. Takrat bodo vodstvo tovarne in strokovne službe prisiljeni uporabiti znanstvene metode pri organizaciji dela in na podlagi le-te zniževati proizvodne stroške. Morda Pa bo tedaj že prepozno in bo moralo podjetje biti konkurenčni boj na račun nižjih osebnih dohodkov in podobnih bolečih ukrepov, če. si bo hotelo zagotoviti delo. Podobni primeri so danes pogosti v marsikateri delovni organizaciji. Napačno je misliti, da vodstveni kader in tehnične službe do danes niso ničesar ukrenili za boljšo organizacijo dela in ekonomičnejše Poslovanje. Nasprotno, o tem smo °b sodelovanju vseh članov kolektiva veliko napravili in rezultat tega dela se kažejo v že doseženih usoe-hih. Res pa je, da tehnični kader ne uporabha dovolj znanstvenih metod dela in je zato njegovo delo nekoliko pomanjkljivo oziroma nesistematično, še posebej pri obliko-Vc|nju dela ali drugače povedano, v organizaciji in stabilizaciji dela na delovnem mestu. Prav to delo Pa je podlaga vsem kasnejšim ukre-Pom v organizaciji tovarne in važna Postavka pri zniževanju proizvodnih stroškov, saj omogoča sistematično [eševanje že omenjenih potreb in zelja. Zato so lani organizirali tečaj za 0rganizacijo dela na podlagi znanstvenih metod, ki ga je vodil ing. Medugorac s pomočjo Zavoda za POapredivanje produktivnosti rada lz Zagreba. Tečaj je bil obvezen za Ves tehnični kader, zaposlen v tehnoloških službah kombinata BREST, oedaj je tečaj končan. Tečajniki pa pripravljamo za obvezne izpite, . oaj bi bili opravljeni do meseca junija. Slušatelji smo se na tečaju med tjrugim seznanili tudi z metodami Pola pri oblikovanju dela na delov-nem mestu in v kratkem bomo te novosti pričeli uvajati v proizvodnji. °to je prav, če o tem nekoliko več naPišemo. ^r' oblikovanju dela na delovnem mestu gre zato, da uredimo delov-no mesto tako, da bo na njem mo-?.°Ce ob normalnem trudu doseči Clrn večji učinek v enoti časa, ob-pa doseči, da bo delo čim . Ju varno v pogledu zdravstvene in ehnične zaščite pri delu. Snemanje in analize pri oblikova-Ju delovnega mesta bo opravljal politik časa. V naši tovarni bomo, o ne bi povečevali režije, najprej “skušali to delo opraviti s seda-^1 kadri — normirci. Ti se bodo i'L°r . s,amo preimenovali v anali-' 8 časa, ker bodo pač več delali a tem področju. t De|° bo teklo po metodah, s ka-irm smo se seznanili na tečaju kah° V 9^avnem P° naslednjih toč-H. A. Tu^ Snemanje sedanjega stanja, j Snema!ec na podlagi opazovanja 0 .?°9ovora z delavcem oriše in m 158 dejansko stanje in vse po-sn / J Nos ti. Zaradi morebitnih ka- eJsih obračunov za utemeljitev ekonomičnosti dodatnih naprav pa posname tudi čas. 2) Analiza sedanjega stanja. Ob tem mora snemalec predlagati ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče doseči, da bi delo teklo čim laže in čim hitreje in v čim boljših zdravstvenih pogojih. Rri tem mu delavec, ki delovno mesto najbolje pozna, lahko veliko pomaga, da bi lahko odstranili različne pomanjkljivosti in uredili boljše delovne pogoje. 3) Izpeljati novi način dela na delovnem mestu. Uspeh uveljavitve novega načina dela je zelo odvisen od dobrega sodelovanja med snemalcem in delavcem. Prav to uvajanje zahteva od delavca največ. Zakaj? »Navada je železna srajca,« pravi stari pregovor. Mislim, da ta pregovor še vedno velja za nas vse, brez izjeme. Če smo se enkrat privadili se enemu načinu dela, se le s težavo, godrnjanjem in morda celo z odporom privajamo na zahtevani novi način dela. To seveda ni prav. Toda takšni smo, storimo pa lahko vsaj to, da se te napake zavedamo in jo skušamo omiliti. Iz vsega povedanega je videti, da je kot vedno, tudi pri oblikovanju dela, še posebej potrebno sodelovanje vseh članov kolektiva iz proizvodnje, pa tudi iz posameznih služb, ki delajo pri pripravah za proizvodnjo, saj se dogodi, da posamezniki prav iz teh služb včasih pozabljajo, da so njihovi dohodki odvisni od uspeha vsega kolektiva. I. Lovše _______________________________________________________________________________________________________________________________| Potrebe so narekovale izgradnjo sk adišča lahko vnetljivih materialov v tovarni pohištva Cerknica Novi površinski materiali V oddelku priprava površin uporabljamo od junija preteklega leta za glasbeno omarico barvno osnovo. Oglejmo si na kratko, kako je prišlo do uporabe tega materiala in kakšne so njegove prednosti. Glavni operaciji v pripravi površin sta luženje in polnjenje. Z luženjem niansiramo naPavni barvni ton lesa in izenačujemo barvne razlike beljave in črnjave. Pri polnjenju poudarimo pore, obenem pa nastane trd film na površini lesa, ki delno omili hrapavost nastalo pri luženju. Obe operaciji izvajamo ločeno pri orehovem furmrju (velike razlike v barvnem tonu beljave in črnjave) in v primerih, ko žeTmo naravni bavrni ton lesa popolnoma spremeniti (mahagonij lužen na palisander). Mahagonij furnir ima soraz-merom!' enoten barvni, ton, zato ga lahko lužimo in polnimo hkrati. Za luženje uporabljamo vodno lužilo, ki ima pri navadni temperaturi čas sušenja 24 ur, razen tega pa postane brušena površina spet hrapova (voda dvigne pore). Danes poznamo že taka lužila, ki se hitri) sušijo in ne dvigajo por lesa. Z namenom, da preizkusimo tovrsten material v naši proizvodnji, smo se povezali s tremi proizvajalci površmskih materialov. Mater;ali firm so se razlikovali po topilu in ceni. Odločili smo se za barvno osnovo, ki je imela zadovoljivo kvaliteto in sprejemljivo ceno. Kakšna je kemična sestava tega lužila ali barvne osnove? Topilo je mešanica lahko hlapljivih estrov ocetne kisline (butilacetat, etilacetat..), ki ne dvigajo por lesa. Barvno komponento sestavljajo organske barve topne v teh estrih. Po sušenju, ki traja cca 1 uro ostane na površini le pigment, topilo pa izhlapi. Kot v:di-mo barvna osnova ne zapolni por, zato jo uporabljamo za tiste površine, ki jih obdelujemo s pol.ye-strom na VS ali pa je obdelava z odprtimi porami (oljna obdelava, nizki mat). Barvno osnovo dobimo od firme v treh komponentah, iz katerih pripravimo po določeni recepturi mešanico za luženje. Za izenačevanje beljave uporabljamo isto mešanico z manj razredčila. Luženje z barvno osnovo smo najprej uvedli pri glasbeni omarici, v letošnjem letu pa ga bomo še razširili na izdelke, ki so furmrani z ameriškim orehovim furnirjem. Poizkus lužiti z barvno osnovo domač orehov furnir ni uspel predvsem zaradi slabega izenačevanja beljave in neenotnega barvnega tona furnirja za srednjo stran izdelka. Pri dveh furnirjih, ki imata različen barvni ton, ne bomo dobili z enakim lu-žilom isti barvni ton. S skrbneišo zbiro furnirja za sprednjo stran izdelka bi problem neenotnih barvnih tonov zmanjšali. Zanimivo bo ugotoviti prihranke časa in mater1 ala, ki so nastali z uvedbo barvne osnove. Poraba časa se je zmanjšala za 50 %, poraba materiala pa za 60 %. Nekateri se hočejo vrniti nazaj na vodno lužilo in na polnjenje. Ne vem, če je to upravičeno. Mnenja sem. da bi morali iti naprej in iskati še boljše materiale. M. ing. Sebjan Vhodno kontrola materialov Beseda vhodna kontrola nam ni tuja. Vendar se za njo skriva navadno več, kot si predstavljamo. Uporabljamo jo vsaK dan, pa se sprašujem ali je našel njen pomen v našem podjetju tudi mesto, ki ji gre. Preglejmo, kako je z vhodno kontrolo površinskih materialov in lepil. Ti imajo vidno mesto v ceni in kvaliteti naših izdelkov. Dnevno nas obiskujejo zastopniki različnih trgovsk;h firm, predvsem tovarn lakov in lepil. Med njimi vlada neizprosen boj, prodati čim več, prodati pod vsakim pogojem. Oglašajo se tudi firme, ki jim do sedaj niti mar ni b:lo jugoslovansko tržišče. Vsak kilogram prodanega materiala jim mnogo pomeni. V takih okoliščinah imamo možnost nabaviti blago pod najugodnejšimi pogoji. To je izkoristiti, tako kot izkoriščajo prodajne pogoje kupci naših izdelkov na zahtevnih zahodnih tržiščih. V čem je bistvo vhodne kontrole? Najvažnejše, kar moramo pri lakih in lepilih kontroVrati, je količina suhe snovi. Lak je sestavljen iz razredčil in suhe snovi; cena razredčil je okoli 430 kg din, cena suhe snovi 800 din/kg. Takoj nam je razumljivo, da ni vseeno, kohkšen je delež posameznih komponent. PRVI PREDLOG LETA 1986 V septembru 1966. leta smo izdelali prvi predlog. Vseboval je precej natančna navodila, kako naj bi materiale kontrolirali in kdo je odgovoren za posamezna dela. Poslali smo ga vsem poslovnim enotam, čez nekaj mesecev pa smo ga še izpopolnili. Po- slovne enote niso k predlogu ničesar pripomnile. Nekaj mesecev je delo teklo kar’ v redu, z uk:nit-vijo centralnega laboratorija pa je šlo vse v pozabo. MERIMO KVALITETO KILOGRAMSKIM VZORCEM, TONAM PA NE Od proizvajalcev dobljeni vzorec mnogokrat natančno pregledamo, večtonske dobave pa vzamemo v proizvodnjo, ne da bi jih pregledali ugotovili vrednost in kvaliteto. Letna potrošnja lepil je okoli 1500 ton. polyestrov 25 ton, nitrolakov 150 ton. Samo 2 % manjši delež suhe snovi r>om=ni pri nitrolaku vrednost 1.500.000 S din, kakšni so lahko šele ti zneske pri lepilu. IVERKA NAM JE LAHKO VZOREN PRIMER Vprašajmo na Iverki, zakaj oni pregledajo vsako dobavo lepila, koliko fekiamacij so že vložili in kakšne rezultate jim je dala vhodna kontrola. Kaj bi rekli kuncu, k1 bi n~'šel kupovat k nam žagan les, ne da bi povprašal, kakšne vrste je. Ali ni prav tako z našimi pohodna.ni; redke imajo omenjene zahteve o kvaliteti, oziroma deležu suhe snovi. Če ima kdo ob tem pomislike, oziroma s tem ne soglaša, naj premisli izjavo nekega našega dobavitelja, ko smo mu povedali, da bomo za neke nekvalitetne materiale vložili reklamacijo: »Reklamacijo vam bomo že priznali, nazaj pa bomo dobili to pri količin1 suhe snovi, ki je vi tako ne kontrolirate« ing. J. Jurkovič Alije Bilten potreben spremembe? Letos je že peto leto odkar izhaja v podjetju informativni Bilten. Bilten izhaja vsakega desetega v mesecu in je dosegel naklado 133 izvodov. Že več časa, zlasti pa z izhajanjem Brestovega Obzornika, me nekoliko moti vsebina Biltena, še bolj pa njegova razširjenost. Prav gotovo je Bilten dosege! svoj namen zlasti pn' kadrih, ki so na vodilnih delovnih mestih v podjetju in poslovnih enotah, saj so bili pred izhajanjem Biltena obveščeni o rezultatih, stanju sredstev, kadrih itd. le tromesečno in še to zelo pozno s periodičnimi obračuni. Iz razgovora z nekaterimi strokovnimi delavci, lahko zaključim, da jim je postal Bilten nepogrešljiv pripomoček, s katerim sledijo utripu poslovanja podjetja in poslovnih enot, celo več, uporabljajo ga pri raznih primerjavah, analizah in ukrepanju. Smatram, da je del dosedanje vloge Biltena prevzel Obzornik in da bi bilo potrebno vsebino Biltena ustrezno korigirati. Samo primer: sklepe samoupravnih organov objavljamo v Biltenu in Obzorniku. Zdi se mi, da je njihovo pravo mesto samo v Obzorniku, kajti strokovnim kadrom, ki morajo določene sklepe realizirati, so predvsem tudi zapiski s sej organov upravljanja s sklepi in zadolžitvami. Strokovni delavci, ki uporabljajo posamezne sestavine Biltena pri svojem delu, navadno poznajo ozadje številk, ali bolje rečeno, pogoje in- vzroke takih ali drugačnih rezultatov, prikazov itd. Smatram, da bi bilo dovolj, če bi vseboval Bilten zgolj sistematično prikazane številčne podatke o: — proizvodnji, — prodaji ločeno za izvoz in domač trg, — uvozu, — zalogah, — virih sredstev, — osebnih dohodkih, — zaposlenih in — ekonomskih rezultatih. Ti podatki bi se morali voditi mesečno, kumulativno in primerjalno s preteklim obdobjem. S tem bi pridobil Bilten predvsem na svoji preglednosti in uporabnosti. Uvodoma sem omenil, da me moti tudi razširjenost Biltena. Poglejmo samo podatek, da prejema Bilten kar 8 % članov celotnega kolektiva in da pošiljamo nekaj izvodov tudi izven podjetja. Danes lahko najdemo Bilten povsod kot gradivo, ki ga lahko vsakdo v podjetju ali pa izven podjetja koristi. Na ovitku in prvi strani Biltena pov-darjena beseda »Zaupno« je postala zgolj formalnosti, ki ji nihče ne posveča pozornosti. Pa vendar poznavalci Biltena vedo, da ima beseda »Zaupno« svojo težo v vsebini. Morda bolj kot kjerkoli so analitično dobro razčlenjeni problemi in dejavnost prodajnega in ekonomskega področja, po drugi plati pa lahko ugotovimo, da prav s prodajnega področja nimamo številk, ki bi nam prikazovale kcmu-lativno spremljanje prodaie. Smatram, da bi s selekcijo rre-jemnikov Biltena, njegove vsebine in dosledno terminiziranim iznaja-njem, loko posredovali strokovnim kadrom dobro gradivo, ki bi ga lahko koristno uporabili v svoji konkretni praksi. D. Mlinar Pav — nernati član kolektiva že v preddverju pričaka naše goste pomen civilne zaščite v podjetju Lahko bi bilo drugače! miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmimHimiiiimiimiiiiimiiiiiimiiiimmmnuT. Lepo aranžirani del delavske restavracije z novoletno jelko 1989? Kadar razmišljamo o koristni uporabi prostorov, se spomnimo tudi na ta prostor v Tovarni pohištva Cerknica! Športna aktivnost mladine se je končala pred vhodom delavske restavracije... Sklepi zadnje seje koordinacijskega odbora sindikata Organizacijo in S sistematičnim organiziranjem civilne zaščite v našem podjetju smo začeli že v letih neposredno po drugi svetovni vojni. Starejši člani kolektiva se spominjajo, da so bile tedaj enote civilne zaščite zelo dobro organizirane in usposobljene. V kasnejših letih, ko so vojni vtisi zbledeli, je delo te organizacije zamrlo. Že nabavljeno opremo smo uporabili v droge namene, članov pa nismo več seznanjali z novimi navodili za pomoč ob poplavi, potresu in podobnem. Od vseh enot je ostala aktivna le protipožarna služba, pa še ta je delovala izven organizacije civilne zaščite. V letu 1963 nas je skopski potres opozoril, da možnosti elementarnih ali drugih hudih nesreč le niso tako majhne, kot smo si mislili; posledice pa so lahko hude, zlasti še, če ljudje niso o tem poučeni in primerno usposobljeni. Morda je prav skopska elementarna nesreča eden izmed bistvenih povodov, da je civilna zaščita zopet dobila mesto, ki ji gre. Pripadniki civilne zaščite v podjetju so še posebej odgovorni za varstvo ljudi in imovine podjetja ob elementarnih ali drugih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Katere so te nesreče? Na prvem mestu med mnogimi nesrečami je nedvomno požar. Takšne nesreče so v lesni industriji zelo pogosto. Da je to res, vemo iz lastnih izkušenj. Pomembnost organiziranih in strokovno izvedenih akcij pri reševanju ni potrebno posebej poudarjati. Drugo, kar nas lahko prizadene, je potres. Znano je, da je cerkniško področje na potresnem območju sedme stopnje. Potres take jakosti pa že poruši do četrtino gradbenih objektov. Pri tem pride lahko do požarov, poškodb insLa-lacij, eksplozij ipd. Vse to ogroža tudi življenje in zdravje ljudi. Naloge obveznikov civilne zaščite so dvojne: 1. Seznanjati morajo ljudi, kako naj ravnajo' ob nesreči. Vedeti morajo, kje so najvarnejša mesta v prostoru kjer delajo, komu se morajo podrediti med reševanjem. Zlasti pa morajo ohraniti razsodnost. 2. Reševati morajo ljudi in premoženje po katastrofi. To mora biti strokovno in skladno, kar je izvedljivo le, če usmerjajo in vodijo akcije ljudje, ki so usposobljeni za to. Omenimo naj še nesreče ob manjših poplavah, eksplozijah parnih kotlov in ne nazadnje tudi nevarnost v primeru vojne. Upamo sicer, da je ne bo, kljub temu pa ne smemo dopustiti, da bi nas našla nepripravljene. Enota civilne zaščite v podjetju šteje trenutno stopetinsedemdeset članov. Sestavljena je iz treh ekip. Številčno najmočnejša izmed le-teh je v Cerknici, druga je v Martinjaku in tretja v Starem trgu. Med seboj so organizacijsko povezane tako, da lahko v primeru potrebe priskočijo droga drugi na pomoč. Vsako izmed ekip vodi štab: v njem so vodja štaba in vodje služb, ki sestavljajo ekipo. Važnejše naloge štaba so: skrb za strokovno usposabljanje članov ekipe, obveščanje ljudi o ravnanju v primeru nesreče, skrb za ustrezno opremo, vodstvo akcij ipd. Vsaka izmed služb v ekipi ima povsem določene naloge. Prva izmed teh skrbi za alarmiranje, obveščanje in zveze, druga rešuje, odstranjuje reševine, popravlja instalacije, tretja je protipožarna itn. V ekipah so ljudje, ki bodo ob nesreči opravili delo, ki ga delno poznajo že iz poklica (zidar bo ods:ranje-val ruševine in podobno). Samo strokovnost pa je premalo. Vedeti je treba tudi, kakšne nevarnosti se lahko pojavijo, poznati učinke le-teh, najprimernejše ukrepe, sistem dela svoje službe in ostalih služb itd. Šele tako izpopolnjeno znanje je pogoj za uspešno delo organizacije kot celote. Del tega znanja so že pridobili Koordinacijski odbor sindikata BREST Cerknica je na seji 15. 2. 1968 sprte j el svoj načrt dela. Načrt dela so izdelali na osnovi sklepov Republiškega občnega zbora, zaključkov občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta in posebnih delovnih pogojev sindikata na BRESTU. 1. V pr:hodnje bo treba spremljati gibanje osebnih dohodkov zaposlenih in rast splošnega standarda delavcev in s tem v zvezi seznanjati samoupravne organe s stališči sindikata o teh vprašanjih. 2. Organizirali bomo senrnar za sindikalna vodstva podružnic s temo: Naloge in delo sindikata. 3. Zavzeti bo treba stališče, da bi poslovne enote v prihodnje nudile denarna sredstva za letni oddih delavcev, ki so zdravstveno slabotni in bi jim letni oddih v ustreznem kraju omogočil izboljšanje zdravstvenega stanja. 4. Posebno pozornost bo treba posvečati razvoju samoupravljanja na vseh nivojih. 5. Sistematično bo treba organizirati razprave o vprašanjih gospodarjenja, spremembah statutarnih določil, pristojnosti samoupravnih organov in drug’’h važnejših vprašanjih v kolektivu. 6. Redno spremljati vprašanja družbene prehrane, kar zadeva kvalitete in pocenitve uslug toplih obrokov. Posebno se je zavzeti, da bi poslovne enote povečale dotacijo za prehrano, ker je sedanja cena predvsem za topli obrok glede na kvaliteto nekoliko previsoka, saj bi se s pocenitvijo in boljšo hrano število abonentov še povečalo. 7. Organizirati in pomagati pri prirejanju športnih, kulturnih in drugih množičnih prireditev v okviru kolektiva. Pri tem bo treba posvetiti posebno pozornost v posebnih tečajih. Predavali so strokovnjaki za civilno zaščito iz Ljubljane. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je tečaje redno obiskovalo 153 obveznikov. Predavanj ni obiskovalo 22 oseb ,od teh 9 povsem neopričeno. Ta pregled kaže, da so med nami še vedno ljudje, ki jim ni mar ne za sočloveka ne za sredstva, ki z njimi upravljajo. Po končanih predavanjih so predavatelji preverili znanje posameznikov. Vsak, ki je uspešno opravil izpit, je prejel izkaznico obveznika civlne zaščite. Pridobljeno znanje bodo s pridom uporabili pri prihodnjem usposabljanju. Nerešeno pa je vprašanje, kje naj dobimo sredstva za nabavo ustrezne opreme in zgraditev utrjenih prostorov. Stroški v zvezi s tem ne bodo majhni; zlasti ne, ker nismo izdvajali sredstev za take Upamo pa, da tudi ta problem ne namene tudi v preteklih letih, bo nepremostljiv. Žnidaršič V. delavskim igram in prireditvam ob državnih in drugih praznikih ter prijateljskih srečanjih s člani drugih kolektivov. 8. Sodelovati bo treba pri načrtovanju takih izletov, oz5 roma strokovnih ekskurzij, na katerih bodo člani kolektiva pridobili kar največ strokovnega in splošnega znanja. 9. Nenehno bo treba koordinirati delo med vodstvi sindikalnih podružnic. Š. Bogovčič Uliaduta piše ŠPORTNO SREČANJE MLADINSKEGA AKTIVA BREST IN GARNIZONA JNA VELIKE BLOKE Zaradi poživitve športne dejavnosti smo organizirali sodelovanje med mladino in JNA ter dne 20. 1. 1968 priredili tekmovanje v naslednjih disciplinah: namizni tenis, streljanje in šah. Tekmovanje je bilo ob 16. uri v prostorih delavske restavracije Brest in starega biffeja Tovarne pohištva Cerknica. Po zanimivih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Streljanje: BREST : JNA 147 :110 Namizni tenis: BREST : JNA 3 : 5 Šah: BREST:JNA 1 : 5 Gornji rezultati so pokazali, da mora mladina več trenirati, predvsem v namiznem tenisu in šahu. Za organizacijo tekmovanja so bila potrebna finančna sredstva ter prostor za tekmovanje. Za prispevana finančna sredstva se mladinski aktiv zahvaljuje sindikatu Tovarne pohištva Cerknica, za preskrbo prostorov pa delavski restavraciji in Tovarni pohištva. Mladinski aktiv tudi v bodoče pričakuje vsetransko pomoč od kombinata Brest. Po končanem športnem tekmovanju je bil mladinski ples, katerega so se mladinci udeležili v velikem številu. Ne moremo pa se sprijazniti s početjem nekaterih obiskovalcev, ki se na plesih nedostojno vedejo. S takim vedenjem pa dajejo mladinskim prireditvam slab iz-gled. Š. Gašper Na seji. koordinacijskega odbora sindikata, ki je bila 15. februarja 1968. so sklenili: 1. Na Dan žena, 8. mateca, bo sindikalna podružnica tovarne pohištva v Cerkn’'ci organizirala v prostorih menze proslavo za zaposlene žene s kulturnim programom in zakusko. Ženam iz TPC se lahko pridružijo tudi žene iz ostalih poslovnih enot. Stteoške bodo krile sindikalne podružnice. 2. V sodelovanju z občinskim sindikaln;m svetom se je treba takoj lotiti vseh priprav za izvedbo delavskih iger 1. maja. Program naj obsega kulturni spored, zažiganje kresov, tekmovanja v šahu, streljanju, keglanju in drugih panogah, ki delujejo v Brestu. Stroške za pripravo naj bi krila sindikat v Brestu in občmski sindikalni svet. Delavska restavracija naj bi poskrbela za prostor okoli menze in postrežbo ob prijateljskem prvomajskem srečanju članov kolektiva. 3. Odobrili so 1.000 N dinarjev za nabavo zvočne aparature, ki jo potrebuje ansambel iz tovarne pohištva v Cerknici. 4. ALPE-ADRIA iz Ljubljane bo organizirala trinajstdnevni strokovni izlet v Sovjetsko zvezo. Izlet bo povezan s strokovno izmenjavo mnenj s sindikalisti iz SZ. Cena izleta za osebo je 2.300 N din. Sklenili so, da bodo na izlet poslali enega izmed članov Bresta, ki je dober družbenopolitični delavec. Š. Bogovčič Modernizacija proizvodnje zahteva tudi modernizacijo služb. Računska služba dela od januarja s srednjo računsko modernizacijo, ki smo jo uvozili iz vzhodne Nemčije Načrt dela sindikata Brestov obzornik gostuje Delo občinskega sindikalnega sveta Dosedanje delo sindikalne organizacije ni zahtevalo takih naporov, kakršni se pojavljajo ravno v sedanjem času, ko se povečuje število zaposlenih in ko je treba poiskati možnosti in nove oblike zaposlovanja. . Sindikat je politična organizacija, ki ima osnovno nalogo, da skrbi za delovnega človeka. Vedno mora spremljati delo samoupravnih organov in jih opozarjati na nepravilnosti. Ni bilo poredko, ko samoupravni organi niso upoštevali mnenj in priporočil sindikalne organizacije, čeprav so bila pravilna. Morda je prav, da povemo nekaj besed o seminarju, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet po sklepu predsedstva. Seminar so organizirali v sodelovanju z Delavsko univerzo. Predavanj so se udeležili člani plenuma Občinskega sindikalnega sveta, člani sindikalnih podružnic in Predsedniki sindikalnih podružniz. Seminar je bil 15. in 16. januarja. Delo na seminarju je bilo zgoščeno in intenzivno. V dveh dneh je bilo na sporedu šest tem. Predavali so sodelavci Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Predavanje je Priporočila Zveza delavskih univerz v Ljubljani. Namen predavanj je bil: — Seznaniti člane o nalogah v sedanjem obdobju. Krepiti demokracijo in urejanje samoupravnih odnosov. — Okrepiti vlogo članov sindikatov pri reševanju družbenih protislovij. — Spoznavati pravice in dolžnosti v delovnem razmerju. — Poglobiti se v notranje odnose v kolektivu. Na seminarju so poudarili osebno odgovornost. Ugotovili so, da je vseh napak v glavnem kriv kolektiv, posameznik pa za svoje napake ne odgovarja. Ob koncu seminarja je bila za člane seminarja anonimna anketa. Vodstvo seminarja je želelo ugotoviti, kako je seminar uspel kakšne oblike izobraževanja si člani sindikata želijo in katero področje naj bi zajemalo prihodnje izobraževanje. Vsi anketirani so menili, da je tako izobraževanje nujno potrebno. Znanje, ki so ga na seminarju pridobili, jim bo koristilo pri njihovem delu v samoupravnih organih in v sindikalni organizaciji. Nedvomno pa jim bo to znanje pomagalo pri oblikovanju stališč do družbeno-politični h problemov. Razveseljivo je bilo, da so imela vodstva podjetij razumevanje do seminarja in so članom kolektiva omogočila, da so prišli na seminar. J. Hren Nova pekarna na Rakeku Korist Rakeka in okolice bi dne 15. 12. 1967 lahko zabeležil pomemben dogodek. Na ta dan je namreč Rakek dobil svojo pekarno, veliko zgradbo v vsemi modernimi pripomočki za peko kruha. Že leta 1965 je Cerkniška občina začela graditi objekt, v katerem naj bi mojstri pekovske stroke napekli kruha za vso občino. Junija, leta 1967 so bila dela končana, vendar je pekarna lahko stekla šele decembra, ko je bila gotova montaža ppreme in centralne kurjave ter urejena okolica objekta. V Trgovskem podjetju »Škocjan« Rakek, ki je pekarni pomagalo do končnega obratovanja, so nam posedali, da so stroški za gradnjo celotnega objekta znašali približno 140 njjlijonov. V tem objektu je podjetje "Škocjan« uredilo velika skladišča za svoje potrebe, v katerih so velike hladilne komore za sveže in sune meso in skladiščni prostori za druge artikle, ki jih podjetje posreduje potrošnikom na območju celotne občine. Stroški za izgradnjo in opremo SQme pekarne so znašali približno milijonov, s tem da je pekarna 9 rojena za kapaciteto 2—3 tisoč ki-agramov kruha dnevno. Pekarna |renutno ni stoodstotno izkoriščena, ker to področje ne potrebuje več kot 1.200 kg kruha dnevno. Predvidevajo pa, da bo v poletni sezoni gotovo stoodstotno povečanje porabe kruha. Peka kruha je v celoti mehanizirana, ker je pekarna opremljena z vsemi potrebnimi mešalnimi stroji in stroji za oblikovanje. Podjetje »Škocjan« Rakek pa želi in predvideva, da bo stroje še bolj mehaniziralo in tako omogočilo znižanje stroškov za pečenje kruha. Pekarna na Rakeku oskrbuje s kruhov vse gostinske obrate v okolici in kraje kot so Begunje, Martinjak, Garhovo, Žerovnica, Unec in Ivanje selo. V zgradbi pekarne je za bližnje odjemalce urejena lična trgovina, ki nudi kupcu poleg kruha tudi raznovrstno domače pecivo in slaščice. Pa tudi raznih izdelkov čokoladne industrije v prodajalni ne manjka. Ugotoviti moramo, da je pekarna za našo okolico velika pridobitev. Doslej je bila namreč okolica Rakeka brez pekarne in je bila odvisna od pekarne iz Logatca, v manjši meri pa tudi od pekarne v Cerknici, ki pa ni mogla zadostiti vsem potrebam še v sami Cerknici, ki se je vseskozi lahko pohvalila z dobrim kruhom. S. Keršič Pravnik odgovarja Vprašanje: Vli delavcu, ki odhaja na od-Nuženjc vojnega roka v mesecu . arcu, pripada redni letni dopust n v kakšni višini? Odgovor: Po izrecni določbi 3. odstavka j • člena TZDR (Ur 1. SFRJ 44/66 , ^7/66) ima delavec pravico do e neSa dopusta po enajstih me- Prestov OBZORNIK — Glasilo kolektiva BREST CERKNICA — avni in odgovorni urednik Da-d° Mlinar — Urejuje uredni-odbor: Vojko Harmel, Franc ala, Silva Ileršič, Tone Kebe, anilo Mlinar, Darja Petrič, anc Tavzelj, Dušan Trotovšek in n e’Vlado Usenik — Tiska tiskar-CZP »Kočevski tisk«, Kočevje secih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga pri isti delovni organizaciji v vsakem koledarskem letu. To odločbo je potrebno razumeti kot povsem obvezno, kajti navedeno pravico potrjuje še določba 2. odstavka istega člena, ki pravi, da se delavec pravici do letnega dopusta ne more odpovedati; prav tako ga delovna skupnost zanj ne more prikrajšati. Obe določbi dajeta oporo dokaj širokemu tolmačenju pravice do letnega dopusta. Tako je delovna organizacija odškodninsko odgovorna, če po svoji krivdi ne omogoči delavcu izrabiti letnega dopusta. Torej tudi v primerih ko odhaja delavec na odsluženje vojaške obveznosti. Seveda, če je delavcu bilo omogočeno, da izkoristi svojo pravico, pa tega ni storil po svoji krivdi, odpade vsakršna odškodninska odgovornost delovne organizacije. Z. Zabukovec Povprašali smo... Tovariša Jožeta Snoja sem srečal, ko se je vračal z dela v nočni izmeni. Je eden tistih, ki so zaposleni v TLP že od njenega osnovanja. Konec 1953. leta se je zaposlil v mehanični delavnici TPC in se ob koncu 1956. leta izučil za strojnega ključavničarja. Leto dni je delal v mehanični delavnici, nato pa se je zaposlil pri elektromehaničnem podjetju »Jambor« v Črnučah, kjer je ostal do 1959. leta. Ko je odslužil vojaški rok, se je avgusta 1961. leta vrnil v Brest in se zaposlil v novozgrajeni Tovarni ivernih plošč. Dva meseca je delal v vzdrževalni službi, nato pa je prevzel delovno mesto vodje izmene, kar je še danes. V tem času je postal pri svojem delu strokovnjak, ki pozna vse potankosti strojev in uspešno vodi delo v proizvodnji. Tovariš Snoj mi je na kratko orisal, s kakšnimi težavami so se srečevali v pričetku obratovanja TIP in s kakšnimi se srečujemo danes. Ko so dokončali montažna dela, so 30. septembra 1961 izdelali v to- varni prvo iverno ploščo. Prva dva meseca so uvedli enoizmensko delo v decembru so prešli na dve izmeni, v februarju 1962. leta pa so delali že v treh izmenah. S 1. marcem 1964. leta pa je pričela delati tovarna v štirih izmenah ter obratuje tako še danes. Sprva je zaradi nepravilnega vzdrževanja in ker dela niso dovolj poznali, večkrat prišlo do manjših okvar na strojih. Vzrok temu je bila tudi fluktuacija delovne sile, ki je onemogočala specializacijo na posameznih delovnih mestih. Po uvedbi dela v štirih izmenah pa so prenehali z menjanjem delovne sile, kar je omogočilo, da so se delavci vse bolj izpopolnjevali na svojih delovnih mestih. Proizvodnja ivernih plošč je iz leta v leto naraščala. Leta 1962 je bila letna proizvodnja okrog 7.400 m3 plošč, sedanja proizvodnja pa je okrog 12.000 m3 plošč letno. Pohištvena industrija je v začetku kazala odpor do tega novega proizvoda. Vzrok temu je bilo predvsem nepoznavanje in nezaupanje v uporabno vrednost iverne plošče. V juniju 1962. leta pa je TIP izdala brošuro, kjer so prikazali vsestransko uporabnost iverne plošče v industriji pohištva, kar je dokazala tudi praksa. Ob tem je počasi izginjalo nezaupanje v uporabnost iverne plošče, ki je vse bolj izpodrivala masivni les in panelne plošče. Povpraševanje po tem izdelku je bilo vse večje in sčasoma sploh ni bilo mogoče kriti vseh potreb tržišča. Kvaliteta ivernih plošč se je neprestano boljšala in v 1963. letu smo že dosegli najboljšo kvaliteto iverne plošče v državi. V tem letu smo pričeli tudi s proizvodnjo ognje-odpornih plošč. S tem smo posredno prek ladjedelnic, prodrli tudi na tuje tržišče (SZ, Indija). Zaradi pomanjkanja električne energije je bilo v letih 1965 in 1966 več zastojev v proizvodnji. Z izgradnjo regulacijske tranformatorske postaje konec leta 1966 pa smo tudi ta problem rešili. O perspektivni proizvodnji v TIP je tovariš Snoj menil, da bi bilo potrebno izpopolniti tehnološki postopek, da bi dosegli finejšo in enakomerno površino iverne plošče. Prav tako pa moramo doseči bolj izenačeno kvaliteto ter povečati kompaktnost ivernih plošč. Poleg tega bi morali dvigniti proizvodnjo in tako omogočiti nižje cene, kar je vsekakor nujno, če hočemo uspešno konkurirati ostalim (domačim in tujim) proizvajalcem. Kar se tiče delovnih pogojev v tovarni, je tovariš Snoj poudaril, da so razmeroma težki. Nočno delo, ropot strojev in plini, ki se spuščajo pri odpiranju stiskalnic, vse to otež-kuje delo. V zimskem času pa tovarna ni dovolj ogrevana, kar onemogoča mreža ventilacijskih naprav. Tovariš Snoj je s svojim delovnim mestom zadovoljen in ga vestno opravlja. Tudi v prihodnje mu želimo veliko delovnih uspehov. Dipl. ing. V. Usenik Člani Bresta — lovci Z novo Ustavo je nastala vrsta zakonskih sprememb in družbenih premikov. Tudi lovci smo dobili nov Temeljni zakon, ki načelno ureja lov na vsem področju SFRJ. Slovenski poslanci so sprejeli nova določila o lovu, ki dopuščajo lovopuste za vso divjad, določajo, kdo sme loviti in vse ostale podrobnosti vsebujejo pa tudi kazenske določbe. Ne nameravam citirati določil ali členov, hočem samo poudariti, da lov ni anarhija, temveč delajo lovske organizacije v skladu z zakonskimi določili in pravili lovske družine in družinskimi poslovniki. Zakon o lovu določa, da je vsa divjad splošno ljudsko premoženje, ki pa jo sme loviti le tista organizacija, ki je vzela v zakup lovišče od občinske skupščine. Marsikdo si misli, da lovci lahko posamezno razpolagomo z uplenjeno divjadjo. Toda to ni res, saj družinski poslovniki določajo, da člani odkupijo posamezne kose divjadi po normalnih cenah. Ne smejo pa prekupčevati. Lovi naj le tisti, ki bo vlagal vse dohodke iz lovišča nazaj v naše gozdove. Vsaka lovska organizacija mora obvezno imeti gospodarski načrt ki ga mora dosledno uresničevati po določenih zahtevah. Izpolnjevanje načrta pa zahteva od članov ogromno truda in prostovoljnega dela. Člani lovske družine v Cerknici smo na primer letos obnovili dve lovski koči na Poljanah in na Kali-ču, uredili sodobna ležišča s plinsko razsvetljavo, popravili pot na Poljane, da se lahko do lovske koče pripelje turist ali lovec. Lani smo skrbeli tudi za našo divjad. V spomladanskih dneh smo morali napolniti soline po vrhovih našega Javornika, po grebenih Slivnice in prelepih goric z Min- gami, ker potrebuje sol v teh dneh jelen in srnjad. Za zimske mesece nam je šolska mladina preskrbela divji kostanj za krmljenje jelenjadi. Lovci so v g^bokem snegu v gozdovih polagali kostanj, šolski aktiv in mladinci pa so za uslugo dobili nekaj denarja. Za dobro kondicijo in zdravo divjad bi morala skrbeti vsa društva, zlasti pa tisti, ki gospodarijo z lovišči. V ta namen smo za osvežitev krvi nabavili 12 divjih zajcev s Češke ter plačali za vsakega 22.600 din v devizah. Ne bi našteval še ostalih akcij, kot so skrb za jerebice in ptice pevke, ki so v zimskih mesecih potrebne vse pozornosti, ne samo lovcev, temveč vseh naših ljudi. Pri vseh akcijah naše lovske družine LD Cerknica so zlasti aktivni naši Brestovci, saj je iz skupnih strokovnih služb SKS in Tovarne pohištva Cerknica, Iverka, Bazenske žage 12 članov, kar je več kot črtrtina vseh članov v lovski družini Cerknica. Vse akcije z lahkoto in zavestno opravljamo v skrbi za divjad. Zato imamo napore za počitek in razvedrilo. Tudi Brestovci imamo delež pri lovski sreči, saj smo uplenili v zadnji sezoni 3 jelene, 5 srnjakov in 4 košute. Ze vrsto let si voščimo dober pogled, prej ko odidemo v lovišče. Našemu Stanetu se je nasmehnila sreča šele v zadnji lovski sezoni. V septembru je sva-tovanje jelenjadi. Kam odhajata Stane in Tone? Gresta v lovski dom pri Kaliču na jelena. Pripravita si obilno večerjo, po večerji zaužijeta požirek vina in ležeta k počitku, saj je naslednji dan nedelja. Zgodaj bo treba vstati in načrtno zalezovati jelena. Ura je 6 zjutraj, ko poči strel. Ogromni deseterak obleži. Stane si misli: danes pa imam zares srečo. Kmalu se sreča podobno nasmehne tudi Tonetu. Oba zavriskata, da se vrisk razlega po pobočju Javornika, tja do Dolenjega Jezera. Tudi naš Lojze hiti v lovišče k lovski koči na Poljane. Uredi si ležišče, pripravi večerjo, stopi iz lovske koče, posluša rukajočega jelena, nato gre k počitku. Zgodaj zjutraj vstane, a jelena je slišati daleč. Lojze je slabe volje in se vrne v lovsko kočo. Zaužije skodelico čaja in premišljuje. Leže k počitku in v mislih dela načrt za večer, saj jelen ruka tudi pred mrakom. Nestrpno čaka popoldanske ure. Znova se odpravi na isto mesto. Po nekaj minutah zagleda na obronku livade jelena, preceni daljino in pomeri. Odjekne strel, jelen pade. Lojze pohiti v gozd, v neposredni bližini zagleda ubitega jelena. V svojem članku sem hotel na kratko opisati življenje lovcev in delovanje lovske družine Cerknica, njihove napore pri lovu in gojitvi divjadi. A. Hrblan Opravičilo V zadnji številki »Brestovega obzornika« je prišlo do neljubih napak v posameznih člankih. Kolektivno se opravičujemo, tiskarskega škrata pa bomo za ušesa! ČZR Kočevski tisk Nagradna križanka KOMTul VOH ČISTIL- NO SRKftST. UOMtE-3 EV 3UNAK 3U2.UA RAST-i~; ha ytz- UAUHC. LA KIA M£3I JAVE mJZiri BE gjPR.lSU)t, IVAH oahicar VObHA ŽIVALI KUPEC ZBl^A* NAČIU UTi. IZOELE. ZNAMK. Z H AH EIZ| |c IZ »AHA KRAS13 VAS PR! LITI3I UČI -HZK. SALMAT V PRA-ŠAm ICA RAUL HAROt? HER03 BORIS PREbVA 3ALEC FILMOV KURIRJI PTICA OVIT S PASOM AHTI MOH POUDA- REK. VASICA OBČINI RIM ■ Siti bVA KOPtR nemška REKA DELI DHT.VA NOg.oM. PUSKAS PR6.bLoq KOPA- n&d*. fcLBKT. RNOTA koRčim OTOK- FILMSlcA DKUZ-RA IMt 12.VIR. ITAL- VULKAN UAFA-DtNE. Z RDO WOVA VAS AI4T t M O N 2L H. LINICA DIŠAV* t ste ga 1926. leta. Zazijal je. »Kam smo le prišli?« je vprašal. »Se to stric, sedemdeset let ste stari, čast vašim letom in delu, ampak tako kakor vi imam tudi jaz 3 din in 50 para na uro. Oba imava enako plačo. Tako je, dragi stric Lenček.« Zahropel je: »Kmalu boste vi, mladi, imeli več kakor j az, ki sem Steber žage Marof.« Ker sem bil premeščen h krožni žagi, je name gledal kot na sebi enakega in se je z menoj resno pomenkoval. Leta 1931 je dejal: »Ne morem več, doma bom kravico krmil. Pokojnine ne bom imel. Da bi hudič vzel one, ki vladajo!« Prvič smo ga slišali, da je preklinjal oblastnike. Zadnji dan dela na žagi je kazal pesti in pljuval v znak največjega zaničevanja do vsega. Čez nekaj mesecev je umrl. K njegovi zadnji poti smo šli stari in mladi delavci z žage Marof. Še oskrbnik snežniške graščine je šel . k pogrebu. Stari Lenček je ostal na žagi Marof, kakor da bi bila njegova.