Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Predpis o uvozu lovskega in nevojaškega orožja, municije, razstrelil, strelnih vrvic in kapic. — Naredba deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z oddelkom ministr-»tva za trgovino in industrijo v Ljubljani o ustanovitvi strokovnega sosveta za usnje in obutev. Statut državnega kmetijsko-kemijskega zavoda v Ljubljani. Naredbi poverjeništva M notranje zadeve: o imenovanju norega priseduika v sosvet občinskemu gerentu v Kranjski gori; o imenovanju prisednikov v sosvet občinskemu gerentu v Velikovcu. — Rai-glasi osrednje vlade : Razglas o prodaji lesa na podjetju Arnolda Spitza na Rogu. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas o povračilu za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni. Izpremembe v osebju. — Razglasi vojaških oblastev : Dravinjske doklade upokojenih vojaških gažistov, njih vdov in sirot brez razlike. Objava pripadnikom bivših topniških polkov št 7 (pozneje št. 128) in št 3 (pozneje št. 106) in invalidom prvega krdela glede civilne obleke in glede podpor. — Razglasi raznih drugih uradov m oblastev.
Naredbe osrednje vlade.
56.
Predpis o uvozu lovskega in nevojaškega orožja, municije, razstrelil, strelnih vrvic in kapic.*
Grospod minister z.a vojno in mornarnico je izvolil pod O A B Br. ‘18.239 z dne 19. novembra
I.	1. izdati nastopno odredbo:
„Na podstavi zakona o izdelovanju in prodajanju smodnika in v sporazumu z ministrstvom za finance, generalno direkcijo carin, C Br. 20.592, z dne 25. oktobra 1.1., odrejam :
1.	) Lovsko' in nevojaško orožje, istotako prazni tulci in polna municija zanje, razstrelila vseh vrst, strelne vrvice in kapice za strelne vrvice, za puške, municije in električno vžiganje, se ne smejo uvažati iz inozemstva v državo brez uvodnega dovolila, izdanega po ministrstvu za vojno in mornarnico (topniško,-tehničnem oddelku).
2.	) Uvoz črnega in brezdimnega smodnika ni dovoljen nikomur.
3.	) Uvoz razstrelil, strelnih vrvic in kapic za strelne vrvice in za električno vžiganje se dovoljuje samo1 rudnikom, industrijskim, stavbnim in kmetijskim podjetjem na način, ki ga predpisuje moja odredba O A B Br. 35.711 z dne
II.	oktobra 1.1., razglašena v „Službenih Novi-nah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 121 in v „Službenem vojnem listu“ št.41 leta 1919.
4.	) Uvoz lovskega in nevojaškega orožja, praznih in nabitih tulcev, municije in kapic zanje se ne dovoljuje nikomur, ki nima dovolila ministrstva za vojno in mornarnico (topniško-tehnič-nega oddelka) ali komandanta ..Dravske divizijske oblasti“ za prodajo ali nabavo.
Za uvoz teh predmetov morajo uvozniki vlagati prošnje pri krajevnem ali najbližjem vojaškem oblastvu (ali pri ministrstvu za vojno in mornarnico, topniško - tehničnem oddelku), opremljene s taksno znamko 0,50 dinarjev, če se vlagajo iz starih mej Srbije, ali za 2 kroni, če se vlagajo iz ostalih pokrajin našega kraljestva. Tej prošnji morajo priložiti v prepisu, poverjenem po vojaškem ali policijskem (političnem) oblastvu, dovolilo, s katerim jim je dopuščena prodaja ali nabava predmetov, ki se uvažajo, izdano po ministrstvu za vojno in mornarnico (topniško-tehničnem oddelku) ali po komandantu „Dravske divizijske oblasti“, potem izvirno ali začasno fakturo, iz katere mora biti razvidno, kaj se uvaža, koiikol je predmetov, kako so vloženi, številka, znak (marka) in število tovorkov in po možnosti tudi nečista in čista teža vsakega tovorka. Razen tega se mora prošnji priložiti neprečrkana taksna znamka za dva dinarja, ki se v ministrstvu prilepi na uvozno dovolilo ter uniči.
Razen tega je treba v prošnji navesti, odkod se izvažajo predmeti, iz katere države in od ka-
* Razglašen v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 155, izdanih dne fl. decembra 1919.
tere firme so nabavljeni in na kateri postaji in carinami naj se ocarinijo in pregledajo.
Vojaški predstojniki, ki prevzemajo te prošnje, jih morajo isti dan, ko so jih prejeli, neposredno vročiti ministrstvu za vojno in mornarnico (topniško-tehničnemu oddelku).
5.	) Dovolilo za uvoz izroči ministrstvo takoj komandi, od katere je prošnjo prejelo, ali pa osebi, ki jo je vložila, ako je bila prošnja ministrstvu osebno izročena. Na prošnje, prejete od drugih ministrstev, odsekov, glavarstev, se dovolila vročajo le-tem.
6.	) Pri ocarinjanju teh predmetov morajo carinska oblastva od krajevnega ali od najbližjega vojaškega oblastva izposlovati častnika, ki se prepriča na licu mesta, aii se uvaža dovoljeno blago in količina, ki je označena v dovolilu, ter se ob pregledu izjavi o ugotovljenem stanju in ga s svojim podpisom potrdi na dovolilu samem in na deklaraciji za.uvoz.
Razen tega častnik, ki je izvršil pregled, o tem, kar je ugotovil, obvesti tudi svojega pred-stojnega starejšino- z raportom, pri čemer se sklicuje na številko ministrstva na dovolilu.
Starejšina izroči ta raport takoj neposredno ministrstvu za vojno in mornarnico (topniško-tehničnemu oddelku).
Častniku, ki je izvršil pregled, mora uvoznik, ako je iz kraja, plačati dnevnico, drugače pa potne in prevozne stroške po členu 28. zakona o ustroju vojske.
7.	) Kot monopolno takso pobirajo uvozne carinarne od uvoznikov te-le takse:
Monopolna taksa pri uvozu razstrelil, kapic, strelnih vrvic in patron iz inozemstva v državo:
1.	) za navadni dinamit, želatin-dinamit in razstrelilni želatin:
a)	če se uvaža za državne ali Zasebne premogovnike, po 0,15 din. za Ikg;
b)	če se uvaža za druge rudnike ali industrijska podjetja državna ali taka, ki imajo zakonit privilegij, 0,60 din. za Ikg;
c)	če se uvaža za druge rudnike ali za podjetja, ki nimajo zakonitih' privilegijev, ali za prodajo, 1 din. za Ikg;
2.	) za vsa druga razstrelila:
a)	če se uvažajo za premogovnike, 0,40 din. za ikg;
b)	če se uvažajo za druge rudnike ali državna podjetja ali za taka, ki imajo zakonite privilegije, 1 din. za Ikg;
c)	če se uvažajo za druge rudnike in podjetja, ki nimajo zakonitih privilegijev, ali za prodajo, 1,50 din. za ikg;
3.	) za uvoz re vol verskih patron 0,50 din. za 1000 izvodov;
4.	) za uvoz pušk ovnih nevojaških patron 1 din. za 1000 izvodov;
5.	) za uvoz kapic za lovske revol-verske ali p u š k o v n e tulce in puške spred n jače 0,50 din. za 1000 izvodov;
6.	) za uvoz patron za puške flobe rt k e 0,50 din. za 1000 izvodov;
7.	) za uvoz nabitih lovskih tulcev 0,50 din. za 100 izvodov;
8.	) za uvoz nabitih lovskih tulcev s črnim smodnikom 1 din. za 100 izvodov;
9.) za uvoz nabitih lovskih tulcev z brez d i m n i m smodnikom 1,50 din. z» 100 izvodov.
Za uvoz orožja, kapic za; strelne vrvice ali za električno' vžiganje in strelnih vrvic se ne pobira nobena monopolna taksa.
Plačana monopolna taksa se mora takoj poslati ministrstvu za vojno in mornarnico za blagajniški oddelek.“
Iz topniško - tehničnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico
O A B Br. 38.239 z dne-19. novembra 1919.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
57.
Naredba deželne vlade za Slovenijo v sporazumi! z oddelkom ministrstva za trgovino in indnstrijo v Ljubljani o ustanovitvi strokovnega sosveta za nsnje in obntev.
§ i-
Pri deželni vladi za Slovenijo se ustanavlja strokovni sosvet za usnje in obutev v Ljubljani kot posvetovalen organ - v vseh stvareh, ki se tičejo preskrbovanja prebivalstva s potrebno obutvijo in pa ureditve in izboljševanja proizvajalnih prilik usnjarske in čevljarske industrije in obrti.
§ ‘2.
V področje tega sosveta spadajo posebno te-le stvari: Sosvet
a)	ugotovi produkcijsko priliko in možnost v usnjarski in čevljarski industriji in obrti ter predlaga deželni vladi one splošne in posebne odredbe, s katerimi se dosezi preskrba prebivalstva z usnjem in obutvijo po primernih in čim nižjih cenah, pri čemer se pospešuje redno in intenzivno obratovanje tvornic in delavnic;
b)	sodeluje pri nadziranju in presojanju obratovanja v tvornicah in delavnicah glede tega, ali se v njih izvajajo določila dotičnih vladnih odredb;
c)	ugotovi in predlagal normalne cene usnjarskim izdelkom, izgotovljenim iz sirove kože, ki je bila prevzeta po normalni ceni, ali c danim ob dodelitvi sirove kože po normalni ceni, ugotovi in predlaga normalne cene obutvi, izdelani iz usnja, ki je bilo prevzeto po normalnih cenah;
č) oddaja strokovno mnenje glede pravilnosti in dopustnosti cen, ki jih zaračrnjajo usnjarji in čevljarji za izdelke, za katere ne veljajo normirane cene. Sosvet je v tem oziru na razpolago političnim in sodnim ol.lastvom v njih uradnem postopanju ter oddaja svoje . strokovno mnenje za vsak primer posebe, vpoštevaje produkcijske prilike prizadetega obrata.
§ 3-
Sosvet se deli na oddelek za usnje in na oddelek za obutev ter deluje v sejah posameznih oddelkov. V sosvet, oziroma v njegova oddelka je treba poklicati vešče zastopnike producentov in konsumentov. Posamezni člani sosveta smejo pripadati obema oddelkoma. Sosvetu (oddelkoma) načeluje načelnik, oziroma njega namestnik, ki ju imenuje predsednik deželne vlade. Načelnik ali njega namestnik predseduje sejam oddelkov, vendar ne glasuje, razen v primerih po § 6., odstavku 1.
§ 1
Oddelek za usnje se sestavi:
a)	iz šestih zastopnikov usnjarske industrije in obrti, ki jih imenuje zveza industrijcev v Ljubljani, in sicer tri iz večjih in tri iz manjših obratov;
b)	iz dveh zastopnikov usnjarskega delavstva, ki ju imenuje osrednje društvo usnjarskih in sorodnih strok v Ljubljani izmed usnjarskih delavcev;
c)	iz dveh zastopnikov trgovcev z usnjem, ki
ju imenuje trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani;	^
č) iz štirih zastopnikov konsumentov, ki jih dogovorno imenujeta izmed svojih organov ali iz konsumnih organizacij oddelek' ministrstva za trgovino in industrijo in poverjeništvo! za socialno skrbstvo.
§ 5.
Oddelek za obutev se sestavi:
a)	iz šestih zastopnikov čevljarske industrije in obrti, od katerih imenuje tri zveza industrijcev v Ljubljani iz industrije, tri pa trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani po sporazumu s čevljarsko zadrugo v Ljubljani iz čevljarske obrti;
b)	iz dveh zastopnikov čevljarskega delavstva, ki ju imenuje osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok v Ljubljani izmed delavcev čevljarske stroke;
c)	iz dveh trgovcev z usnjem in čevlji, ki ju imenuje trgovska in obrtntiška 'zbornica v
Ljubljani;
č) iz štirih zastopnikov konsumertov, ki jih dogovorno imenujeta izmed svojih organov ali iz konsumnih organizacij oddelek ministrstva za trgovino in industrijo in poverjeništvo za socialno1 skrbstvo.
§ 6-
Oddelka sklepata z absolutno večino. Če je ob glasovanju oddanih enako število glasov za predloga, ki si nasprotujeta, se razprava o predmetu v prihodnji seji ponovi. Načelnik poizkuša doseči odločitev po posredovalnih predlogih. Pri vnovičnem glasovanju odloči ob enakosti glasov glas predsedujočega načelnika, oziroma njegovega namestnika.
Če večina neproducentov v oddelku preglasi soglasno mnenje skupine producentov v zadevi, ki je odločilne strokovne važnosti, more v varstvo industrije in obrti skupina producentov priglasiti svoj manjšinski predlog. Isto velja, kadar preglasi večina nekonsumentov soglasno mnenje konsumentov v zadevi, k’i je odločilne važnosti. O sklepih in o manjšinskih predlogih, omenjenih v prejšnjem odstavku, se pišejo točni zapisniki, ki se overujejo koncem seje.
§ 7.
Članstvo sosveta je častni posel. Vendar določi sosvet s pritrditvijo predsednika deželne vlade članom enakomerno odškodnino za vsako sejo ter povrača potne stroške članom, stanujočim zunaj Ljubljane. Te stroške krije obuvalnica deželne vlade za Slovenijo.
Člani se morajo redno udeleževati sej. Načelnik kaznuje neopravičeno odsotnost z denarno globo od 100 K do 1000 K v korist obuvalnici, v ponovnem primeru pa sme predlagati, da se član izključi iz sosveta.
§ B.
Načelnik, ki ga imenuje predsednik deželne vlade, skrbi, da se sosvet nemudoma konstituira.
Sosvet posluje, dokler ga ne razpusti deželna vlada za Slovenijo.
V Ljubljani, dne 13.januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Predsednik: dr. Žerjav s. r.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani.
Dr. Marn s. r.
58.
Štatut državnega kmetijsko-kemijskega zavoda v Ljubljani.
§ L
Naslov.
Kmetijsko-kemijski zavod v Ljubljani je samostojen državni zavod. Imenuje se: Državni kmetijsko-kemijski zavod v Ljubljani.
Uradni pečat zavoda ima državni grb kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in opis: D r ž. k m e t.-k e m. zavod v Ljubljani.
§ 2.
Nadrejeno oblastvo.
Zavod je neposredno podrejen poverjeništvu za kmetijstvo.
§ 3.
P o d r o č j e.
Področje zavoda obseza:
1.	) Pospeševanje kmetijstva s poizkustvom in preizkustvom, istotako pospeševanje kmetij-sko-kemijske obrti v Sloveniji, in sicer zlasti:
a)	z znanstvenimi raziskovanji in praktičnimi poizkusi zato, da se izboljša kmetijsko obratovanje ;
b)	s preiskovanjem zemljin, gnojil in der m ji, istotako s prigledovanjem umetnih gnojil in močnih krmil;
c)	s preizkušanjem semen, potem s pospeševanjem pridelovanja kulturnih rastlin in semenja, dalje s sestavljanjem receptov semenskih mešanic za travnike, pašnike in travne detelj ine, končno s prigledovanjem semenskega blaga;
č) s pospeševanjem umnega sadjarstva, vinarstva in kletarstva, pri čemer se uporabljajo vsi dotični kulturni, kemijski in mikološki načini;	—
d)	z raziskovanjem $n zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni;
e)	s priglednim preiskovanjem mleka in mlekarskih izdelkov za mlekarske organizacije, potem s poizkusnim pospeševanjem živinoreje in mlekarstva;
f)	s preiskovanjem sirovin, pripomočkov in proizvodov cukrarstva, skrobarstva, pivovarstva, žganjarstva in oljarstva;
g)	s strokovnimi nasveti pri izboljševanju kmetijskih obratov kakor tudi pri izpopolnjevanju že obstoječih in pri ustanavljanju novih kmetijsko-kemijskih obrti, ki morejo zvišati zemljiški donos;
i)	s praktičnimi učnimi tečaji in predavanji iz tistih strok kmetijstva in kmetijsko-kemijske obrti, ki so z ozirom na krajevne razmere vredne prav posebnega uvaževanja;
j)	z zbiranjem kmetijsko-znanstvenega gradiva in z razširjanjem splošnega kmetijsko-kemijskega znanja in uspehov znanstvenih del in raziskav z besedo in spisi.
Nadalje spada v področje zavoda v zmislu danih poveril:
2.	) Kemijsko-tehniško in mikroskopsko^ preiskovanje predmetov iz vseh strok tehničnega proizvodstva.
3.	) Splošno preiskovanje in presojanje živil, poživil in rabnih predmetov po zmislu zakona o živilih, bodisi da preiskovanja zahtevajo ob-lastva in organi, ki jim je poverjeno nadzorstvo o izvrševanju tega zakona, in sodišča, ali pa da jih prosijo zasebniki.
Zavodu je dovoljeno, da priteza k posvetovanju znanstvene veščake, kadar gre za presojo zdravju škodljivih živil, in še zlasti živinozdrav-nike, kadar se presojajo živalski proizvodi.
Ako utegne biti koristno za razjasnitev _ presojo stvari, se smejo pri preiskovanju živil,
poživil in rabnih predmetov zaslišati tudi izvedenci iz obrtne, industrialne in kmetijske stroke.
4.	) Izvajanje drugovrstnih kemijskih, fizioloških, mikroskopskih in mikoloških preiskovanj po nalogu poverjeništva za kmetijstvo ali pa na željo drugih javnih uradov, družb, društev in zasebnikov.
5.	) Vežbanje domačih kemikov v tehničnem preiskovanju predmetov, ki se preizkušajo v zavodu.
6.	) Dajanje svetov in pouka interesentom in strokovnih pojasnil oblasrvom v vseh rečeh, ki spadajo v področje zavoda.
§ 4.
Osebje.
Zavod ima ravnatelja za predstojnika in potrebno pomožno osebje.
Ravnatelj je v Vit. ali v VI. činovnem razredu državnih uradnikov.
Znanstveno usposobljeno strokovno osebje je v X. do VIL činovnem razredu državnih uradnikov (asistent, pristav, nadzornik in višji nadzornik). Ta mesta ustanavlja po potrebi poverjeništvo za kmetijstvo. Pri nastavljanju znanstvenega strokovnega osebja gre prednost ob enaki strokovni usposobljenosti kandidatom s tehnično in sorodno prakso, ki se jim všteje v službena leta, kolikor je vpoštevna za izvrševanje službe.
Poverjeništvo' za kmetijstvo .ustanavlja primerno število mest za nižje tehnično, za pisarniško in za služabniško osebje kmetijsko- kemijskega zavoda.
Z dovolitvijo poverjeništva za kmetijstvo sme ravnateljstvo' prejemati v zavod tudi znanstveno usposobljene volonterje, ki opravljajo od-kazana dela brezplačno, ne da bi bili z zavodom v kakršnemkoli službenem razmerju.
§ 5-
Pristojbine.
Zavod je upravičen pobirati pristojbine za preiskovanja, izvide in mnenja. Brezplačno jih izvršuje in oddaja le po nalogu poverjeništva za kmetijstvo. Višino teh pristojbin določajo tarife zavoda, potrjene po poverjeništvu za kmetijstvo.
K preizkusnim stroškom se prištejejo tudi resnični izdatki, ki nastanejo, kadar oddado svoja mnenja, oziroma strokovnjaška pojasnila, znanstveni veščaki in izvedenci po zmislu § 3., točke 3., odstavkov 2. in 3. Prav tako se prištejejo k preizkusnim stroškom potni stroški uradnikov zavoda, če ti uradniki potujejo na željo stranke, ali če jih je treba kam poslati, da na licu mesta odvzamejo in tehnično preiščejo preizkuse.
Preizkusni stroški, ki so jih stranke dolžne poravnavati zavodu, se smejo izterjati z rubežnijo po pristojnem političnem oblastvu.
Za povračilo preizkusnih stroškov pri preiskovanju živil, poživil in rabnih predmetov po zmislu zakona o živilih so merodajna določila tega zakona in kazenskega pravnega reda.
Kadar se izvrši tehnično preiskovanje živil, poživil in rabnih predmetov na zahtevo obla-stev in organov, postavljenih za nadzorne organe po zmislu zakona o živilih, in se povračilo preizkusnih stroškov ne da doseči na podstavi tega zakona in po določilih kazenskega pravdnega reda, zadenejo stroški za tehnično preiskovanje zavod.
Od skupne vsote resnično vplačanih pristojbin, ki se stekajo za analize in plombiranja, gre 60 % v blagajnico zavoda, 15 % dobi ravnatelj, 20 % analitik, odnosno mikroskopik, in 5 % služabnik, odnosno laborant, ki je pomagal pri delu. Pristojbine za obsežnejša strokovnjaška mnenja pa dobivajo v celoti oni, ki so mnenja oddali; torej za.te pristojbine ni treba posebnega obračuna.
§ 6-
Listine.
Zavod ima pravico izdajati o dejanskem izidu izvršenih preiskovanj in preizkušenj (analiz) listine. Za veljavnost teh listin je treba, da jih podpiše ravnatelj ali njegov namestnik in da je nanje pritisnjen uradni pečat.
§ 7-
Službena navodila.
Poizkusno, raziskovalno, preiskovalno in poučno delovanje zavoda, pravice in dolžnosti njegovega osebja, uradno občevanje zavoda kakor tudi gospodarjenje z njegovim denarjem in inventarjem se še urede s posebnimi službenimi navodili.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. januarja 11)20.
Predsednik deželne vlade: dr. Žerjav s. r.
59.
Naredba poverjeništva za sotraajo aadeve, M katero se imenuje nov prisedaik v sosvet obfiicskemu gerenta v Kranjski gori.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
St. 196/20.
Razglas.
V 'zmislu naredbe pravosodnega ministrstva z dne 27. junija 1902., nar. št.31, se določajo v območju pravosodne uprave za Slovenijo kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni za enega kaznjenca in en dan v letu 1920. nastopni zneski:
A.	v sodnih jetniščnicah:
1.	) za preiskovalni zapor in za1 preskrba pri
izvršitvi kazni......................4 K 59 v;
2.	) za stražo in upravo pri izvršitvi kazni..................j .	.	1K 41 v;
B.	v moški kaznilnici ..... 5K 50v
in v ženski kaznilnici...............5 K
za preskrbo, stražo in upravo.
Člen 4.
Te doklade za rodbino ne bodo dobivali, ako imajo družinski člani lastno plačo ali lasten zaslužek.
Člen 5.
Istotako ne bodo dobivali te cele draginjske doklade upokojenci in upokojenke, ki imajo razen pokojnine še druge dohodke ali drug zaslužek ali ki niso naši državljani.
Člen 6.
Določila prejšnjih členov veljajo v vsakem oziru za vdove vojaških gažistov in njih zakonske otroke za umrlim gažistom, izvzemši odredbe o zmožnosti za zaslužek.
Sirotam brez očeta In matere pripada po tej naredbi dvojna otroška doklada.
Člen 7.
Namesto Leopolda Zoreta, ki je prevzel gerentske posle v občini kranjskogorski, se imenuje Alojzij Peter m an, posestnik v Kranjski gori, za prisednika v sosvet občine kranjskogorske.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r.
60.
Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani, dne 20. januarja 1920.
Izpremembe v osebju.
Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo je bil imenovan za koncipista konceptni praktikant dr. Karel D o b i d a.	t
Deželna vlada za Slovenijo je računskega ofi-ciala pri knjigovodstvu gozdarskega oddelka Antona Eržena imenovala za računskega revi-denta pri računskem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo.	toUi:x -
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero sa imenujejo prisedniki v sosvet občinskama gerentu v Velikovca.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu v Velikovcu se imenujejo: Frane Treiber, župnik v Št. Rupertu; Juri Č a r f, posestnik v Velikovcu ; Jakob Šum ah, posestnik nad Dravo; Valentin Taupe, posestnik v Mlinskem rovu; Andrej Per k'o v ni k, posestnik v Velikovcu; Jakob Pogačnik, tvorničar v Velikovcu; Ivan Pilgram, ravnatelj meščanske šole v Velikovcu ; Leon Pinterič, višji inženjer v Velikovcu; Avgust Kolšek, notarski ran.estnik v Velikovcu; Filip Hribernik, čevljarski mojster v Velikovcu; Peter Na pečni k, posestnik v likoven; Tomaž Petrič, gostilničar v Velikovcu ; Mainrad G i e n d 1, trgovec in posestnik v Velikovcu.
Za namestnike se imenujejo: Lovro Potočnik, krojaški mojster, Tomaž Kul ter er, trgovec. in Mihael Perko v n ik, usnjar — vsi v Velikovcu.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo za prehodno dobo Mihaela Kabaja, nadučitelja v Begunjah nad Cerknico, za začasnega šolskega nadzornika za cerkniški sodni okraj.
Dr. Lubec s. r.
Začasno sta prideijena: Josip Valemčič, stalni učitelj na Zidanem mostu, sedaj začasni šolski voditelj na Blanci, v službovanje na mestni šestrazrednici v Celju; odslovljena stalna učiteljica na Kapli Marija Papst-Majcen, ki je bila zopet sprejeta v šolsko službo v Sloveniji, v službovanje na dvorazrednici v Št. Ožbaltu
obDravi-	Vadnjal s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
Št. 14.531.
Draginjske doklade upokojenih vojaških gažistov, njih vdov in sirot brez razlike.
Po razpisu gospoda ministra za finance z dne 20. decembra 1919., D. R. br. 139.397, imajo pravico) do draginjske doklade upokojenci: upor kojeni častniki ter njih vdove in sirote, toda samo, če so državljani našega kraljestva. Zanje veljajo ta-le določila:
Razglasi osrednje vlade.
St. 5930/32 ex 1919.	3—1
Razglas.
Podpisani urad razpisuje pötem pismenih ponudb prodajo nastopnega lesa na podjetju Arnolda Spitza na Rogu, postaja Straža pri Toplicah :
6042 jelovih desk, 4 m dolžine, 24 mm debe-
line .................................. 139.207 m*,
različnih jelovih desk' ....	40 ms,
57 kosov Madieri različne dolžine 5.290 m3,
skupaj . . 184.497 ms.
Les se odda samo franko Rog na skladišču. Reflektanti naj tekom 14 dni pošljejo pismene ponudbe podpisanemu uradu.
Min»str*tvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 19. januarja 1920.
Dr. Marn s. r.
Člen 1.
Draginjske doklade izplača naknadno izza dne 1. julija 1919. vojaška pokojninska likvidatura za Slovenijo po čekovnem uradu v Ljubljani, in sicer vsem tistim, ki od te likvidature dobivajo pokojnine, tekom tega in početkom prihodnjega meseca.
Člen 2.
Omenjena doklada se izplača tako-le:
1.	) upokojenim gažistom,	ki	imajo	do	100 K
pokojnine,......................... 300 K,
upokojenim gažistom, ki imajo od
101 K do 150 K pokojnine,...... 255 K,
upokojenim gažistom, ki imajo 151 K
in več pokojnine.......................210	K
mesečno;
2.	) upokojenim gažistom brez čina:
ako imajo mesečno pokojnino največ 100 K, ............ 210 Ky
z mesečno pokojnina od 101 K do
150 K ^........................  180	K,
z mesečno pokojnino	od	151	K	dalje .	150 K
mesečno.
Člen 3.
Razen tega bodo dobivali upokojeni gažisti vseh kategorij še po 90 K na mesec za ženo in po ravno toliko za vsakega otroka.
Pravico do doklade po prejšnjih členih bo ugotavljala oblast, ki likvidira pokojnine, na podstavi predloženih prijav, sestavljenih po spodaj natisnjenem vzorcu in potrjenih po dveh državnih uradnikih.
Člen 3.
Vse dosedanje doklade, razen stanarine, kakor draginjske doklade, doklade za rodbino, in izredne doklade so odpravljene tistim, ki dobivajo doklade po teh določilih, ter se zamenjajo s to doklado.
Člen 9.
Doklade po teh določilih niso zavezane nobenemu davku, nobeni dokladi ali pristojbini ter so izvzete od sodne in administrativne izvršbe.
*
Vsi vojaški upokojenci naj torej čim prej predlože vojaški pokojninski ’ikvidaturi za Slovenijo v Ljubljani vlogo, sestavljeno po nastopnem vzorcu:
Knjižni izpisek št......
Vojaški pokojninski likvidaturi za Slovenijo
v	v
L j u b 1 j a n i.
(Za prisilno delavnico.)
Ime in priimek: Čin: ..........
^•1
Dohodki razen pokojnine in drugega zaslužka:
Samski? Oženjen? ..............................
Ali imate otroke? Koliko? ....................
Kje ste v službi? ............................
Natančni krstni podatki nepreskrbljenih otrok:
V kateri službi ste izza dne t. julija 1920.? V državni? Deželni? Civilni?.......................
Višina plače mesečno: ........................
Višina draginjskih doklad mesečno:............
Dohodnina in zaslužek družinskih članov:......
Karg ste pristojni sedaj in na podstavi katere naredbe Vam je deželna vlada pripoznala do-movinstvo v Sloveniji?.........................
Kam ste bili pristojni pred dnem 1. januarja 1910.? ........................................
Potrdilo občinskega urada:
Pečat:	Podpis:
Podpis stranke:
Potrdilo dveh državnih uradnikov:
*
Druge, tukaj ne navedene osebe, ki dobivajo od vojaške pokojninske likvidature v Ljubljani preskrbnino (invalidno moštvo, njih vdove in sirote), ne dobe za sedaj do nadaljnje odredbe, ki jo je pričakovati v kratkem času, draginjskih doklad; njih eventualno vložene prošnje se ne bodo mogle vpoštevati in ostanejo torej nerešene.
Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani,
dne 20. januarja 1920.
St. 413/11.
Objava pripadnikom bivših topniških polkov št. 7 (pozneje št. 128) in št. 3 (pozneje št. 106) in invalidom prvega krdela.
Vsem pripadnikom bivšega topniškega, polka št. 7 (pozneje št. 128) v Ljubljani, odnosno v Celovcu, Dunajskem Novem mestu in nazadnje v Mariboru, se objavlja, da so se vse civilne obleke oddale v skladišče pukovske okružne komande v Mariboru, kjer jih dobe oni, ki jih še niso prejeli. Istotja so se oddale tudi civilne obleke topniškega polka št. 3 (pozneje št. 106) v Mariboru.
Vsem invalidom prvega krdela, kateri so že prosili ali namerjajo prositi za podpore, ki bi jim pripadale po pravilih sklada za vdove in sirote in za katerega so se zbirali prispevki v polku samem, se tudi naznanja, da je bil ta sklad naložen pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, ki ga je izročila v sodno shrambo za toliko časa, da se določi, kdo ga je upravičen dvigniti, oziroma upravljati. Prošenj za podpore itd. ni vlagati pri topniškem poveljništvu v Mariboru ali pri drugem tukajšnjem krdelu, ke(r se ne bi mogle vpoštevati.
Dravska havbična divizija v likvidaciji v Mariboru,
dne 20. januarja 1920.
Razglasi drugih uradov in obiastev.
Preds' 5836/3/19—2.	126 3—3
Razpis
službe višjega pisarniškega oficiala v IX. činov-nem razredu pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, oziroma tako mesto ali mesto pisarniškega uradnika v X., oziroma XI. činovnem razredu pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne
25.	februarja :i920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 10.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. januarja 1920.
Kavčnik s. r.
Preds. 73—4/20—1.	116 3—3
Razpis.
Služba pisarniškega uradnika v X. ali pa v XI. činovnem razredu pri okrožnem sodišču v Mariboru ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vlagati do dne
26.	februarja 192 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št, 9.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 15. januarja 1920.
Cajnkar s. r.
Z. 189/19—3.	'	142
Izsleditev.
Marija Markež, omožena Kramberger, rojena dne 8. avgusta 1891. v Kicarju, okraj ptujski, srednje velikosti, je v sodnem kraju svetolenarškem v Slovenskih goricah izvršila več sleparstev.
Marija Kramberger naj se izsledi in zapre.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek III., dne 12. januarja 1920.
Nc VIII 177/19—2, Nc VIII 166/19—6. 112 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Janeza Semena, posestnika v Gatini št. 4, zastopanega po Aleksandru Hudoverniku, notarju v Ljubljani, in Štefana Česna, posestnika v Savljah št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki sta bili prositeljema baje ukradeni:
1.	) „Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 20.622, glaseča se na ime: Štefan Česen z vlogo 1165 K 47 v“ in
2.	) „Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 49.221, glaseča se na ime: Janez Seme z vlogo 800 K“.
Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da vložni knjižici nista več veljavni.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 30. decembra 1919.
Nc I 166/19—4.	-	-	91
Amortizacija.
Po prošnji Ivana Bufona, železničarja v Ljubljani, hotel „Wilson", zastopanega po drju. Vladimiru Ravniharju, odvetniku v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica št. 25.606 Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, glaseča se na ime: Ivan Bufon z vlogo 25.000 K“'.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih me.-ccev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da hranilna knjižica nima več veljave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 30. decembra 1919.
Nc I 168/19—3.	90 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Zinke Jenkove, trgovčeve soproge v Podgradu, zastopane po Aleksandru Hudoverniku, notarju v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne v'ožne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Vložna knjižica št. 23.404 Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, glaseča se ia ime: Ivan Mršnik s stanjem dne 1. avgusta 1319. 6098 K 28 v".
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vložna knjižica nima več veljave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 30. decembra 1919.
Nc I 165/19—1.	~~	134
Amortizacija.
Na predlog Franca Kadunc a, preužitkarja v Vrbljenih št. 62, zastopanega po drju. Antonu Šviglju, odvetniku v Ljubljani, se uvaja oklicno postopanje glede spodaj označene listine. Kdor ima listino, naj jo pokaže sodišču ali naj ugovarja zoper predlog v šestih nu secih od dne razglasitve. Po brezuspešnem poteku tega roka se listino razveljavi.
Oznamenilo listine: Dolžno pismo, ki z njim Anton Žagar, posestnik v Iški vasi št. 41, potrjuje, da je prejel od Franca Kadunca, preužitkarja v Vrbljenih št. 62, posojilo 230 K, vračljivo s 4%nim obrestovanjem na zahtevo in z dovolitvijo vknjižbe na zemljiščih vi. št. 158 in 368 katastralne občine Iške vasi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 16. januarja 1320.
Firm. 455/19, Rg. A II 39/1.	135
Vpis posamezne firme.
Vpisala se je v register za posamezne firme firma.	Lambert Chiba
s sedežem v C e 1 j u,
obratni predmet: izdelovanje in prodajanje klobukov, klobučarine in čepic, trgovina z modnim blagom za gospođe,
imetnik: Anton Lambert Chiba.
S kolektivno prokuro sta poverjena Ana Chiba, rojena Sampl, trgovčeva soproga v Celju, in njen sin Friderik Chiba.
Datum vpisa: dne 31.decembra 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. decembra 1919.
Firm. 437/19, Rg. C I 12/5.	130
Izprememba pri že vpisani družbeni firmi.
Vpisala se je dne 19. decembra 1919. v register za družbene firrne pri firmi:
Alpag, Alpenländische Ein- und AusfuhrgeselL Schaft ra. b. H.,
s sedežem v M a r i b o r u nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej :
Marbag, mariborska uvozna in izvozna družba z o. z. ~~ Marburger Ein- und Ausfuhrgesellschaft m. b. H.
Okrožno kot trgovinsko sodišče , v Mariboru.. oddelek I.,
dne 19. decembra 1919.
Firm. 181/19, zadr. II 108/24.	103
Pri firmi:	Razglas.
Allgemeiner Einkaufs verein für Landwirte, Gewerbetreibende und Beamte,
reg. Gen. m. b. Haftung in Gottschee,
so se na podstavi zapisnika o občnem zboru s dne 8. decembra 1918. vpisale nastopne izpre-membe:
§ 1., odst. 2. Predmet podjetja je nabavljanje živil, oblačil, gospodarskih potrebščin, kakor sploh blaga vsake vrste, potem nakupovanje, na-pravljanje ali predelovanje in oddajanje tega blaga vobče proti takojšnjemu gotovemu plačilu, prosto prodajanje časopisov in tiskovin;
§ 36., odst. 2. Vabila na občni zbor se objavljajo v listu „Gottscheer Zeitung“ in z lepakom v opravilnici najkesneje osem dni pred občnim zborom.
§ 66. Razglasi zadruge se izvršujejo po listu „Gottscheer Zeitung“.
Dalje se je na podstavi zapisnika o občnem zboru z dne 12. oktobra 1919. vpisala nastopna izprememba zadružnih pravil:
§ 46. Za povišbo obratne glavnice morajo člani razen opravilnega deleža dati na razpolago še nadaljnji znesek 50 K kot vlogo rezervnega zaklada, ki ga poroštvo ne obseza.
Ta vloga rezervnega zaklada se zbira na ta način, da se članom ne izplačujejo povračila iz bilančnih prebitkov v gotovini, marveč se vpisujejo na poseben račun v dobro, dokler ti računi ne dosežejo zneska SO K. Vendar se vloga rezervnega zaklada lahko vplača tudi ob vstopu ali pozneje, popolnoma ali v kakršnihkoli delnih plačilih.
Vloga rezervnega zaklada in njeni delni zneski se obrestujejo na leto s štirimi procenti, dokler se v tem oziru ne ukrene kaj drugega z navadnim sklepom občnega zbora. Vloga rezervnega zaklada je neodpovedna in se ne sme za dobo članstva niti nazaj vzeti, niti kakorkoli, obremeniti.
§ 47. Po sklepu vsakega redno sklicanega občnega zbora se sme zvišati vloga rezeivnega zaklada, ki jo mora vsak član vplačati za povišbo obratne glavnice. Rok za volačilo tako sklenjene povišbe pa se ne sme odmeriti pod dve leti.
Načelništvo mora predlagati na občnem zbo^ ru povišbo vloge rezervnega zaklada, ako je lastna glavnica zadruge manjša nego tretjina na kratko dobo odpovednih tujih denarjev, ki se uporabljajo v zadružnem obratu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mest», oddelek IL,
dne 14. januarja 1920.
K firm. 171/19, zadr. II 106/3.	60 3—S
Razglas.
V register za zadruge z omejeno zavezo se je pri zadrugi:
Vinarska zadruga v Metliki na podstavi zapisnika o občnem zboru z dne 16. novembra 1919. izvršil nastopni vpis:
a)	uvedba likvidacije;
b)	izvolitev Antona Bajuka, posestnika v Dra-šičah št.8, za likvidatorja;
c)	izstop iz načelništva, in sicer Alojzija Mihelčiča, Jožefa Nemaniča in Ignacija Korena. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 26. decembra 1919.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.