jL&io ¥1., štev. 259 Ljubifana, sobota 7. novembra 1929 Poštnini pivialtnma. Cena 2 Din aa 'thiljli »b 4. «i»tHi|. — Stane mesečno D n »5 —; sa in»-tcmatvo Din 40'— neobvttno. Oglasi 00 tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva ceata Ste*. 16/1. — Telefon »te*, jt. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaiiovi ul. 4t. 5/L — Teleion tt. j«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlltvo: LJubljana, Prešernov* ulica »t. 54. — Telefon *t. 36. Inseratni oddelek 1 Ljubljana, Prelet nova ulica it. 4. — Teleion it. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavodu: Liub-Jlana it. 11.841 ■ Praha čislo 78.18* Wien, Nr. 105.141. LJubljana. 6. novembra. Vodstvo SLS se očividno počuti na »elo slabih rogah. Drugače ni mogoče razumeti ofenzive, ki jo je začel zadnie dni »Slove.iec* pod pretvezo zaščite slovenščine proti političnim silam, ki egrožajo eksistenco klerikalizma v naši državi. Klerikalce boli in bolj spoznavajo vsi merodaini faktorji v držav,, klerikalcev nihče ne mara. njim so zaprta vrata v vlado. Sami voditelji SL.S so krivi, da je njihova usoda tako zalotena in samo oni sto krivi, ako slovensko ljudstvo trpi na težkih posledicah njihove vrtoglaye in slabe politike. Na škofovskem terorju sloneča in Izven države se nanašajoče politične cilje zasledujoča politična organizacija, kateri je slovensko ljudstvo le sredstvo v dosego namenov anacijonalne in in-ter.iacijonalne kaste, ima še poguma, da se poziva na svoie »najbolj šinoko-potezne postulate moderne demokracije«. ki da jih zastopa v političnem in so-ciialnem pog'edu. a se tudi še sklicuje *z!ato zalogo* tridesetletnih ogromnih naporov najidealnejših slovenskih mož. Od Šestega stoletja naprej je politična »pcr. katero v nadalieva.tiu zastopa današnja SLS. germanizirala Slovence ter s pomočjo Rima in Dunaja potiskala naše narodne granice od visokega severa proti jugu ter od iusrozapada proti se vero-vzhodu. Visoki klerus. plemstvo in nemška generaliteta so bili stoletia najzanesljivejša in najboljša opora za germanizacijo Slovanov, zlasti Stoven-cev. Ni treba v dokaz posegati daleč v zgodovino. Zadostujejo izjave sedanjega škofa dr Jegliča ob času svetovne vojne ter niegovo hrepenenje in neizmer.io prizadevanje za ohranitev »katoliške Avstrije in katoliške cesarske hiše». Tako brezobzirno nihče ni gnal ljudi v strelske jarke, nihče bolj brezsrčno izvajal nad njimi voi.rh rekvizicij na živini. poljskih pridelkih ter dragocenih zvonovih in drugih ljudstvu milih predmetih. kakor SLS s samim škofom na čelu. ki ie bodril slovenske može in fante na morilni boj. proslavljajoč ga kot Bogu dopadljivo dejanje, kateremu sledi kot nagrada slovenskemu človeku — večno življenje. Delegacija SLS v dunajskem parlamentu ie bila najzanesljivejši glasovalni stroj za ogromne avstriiske vojne kredite, ona je glasovala za zloglasni in strašni zakon o vojnih dajatvah, ki je uničil ioiiktm Slovencem eksistenco. Za pravice slovenskega jezika in za narod-;ie naše stvari je SLS v Avstriji imela vedno gluha ušesa ter prepuščala borbo zanje naprednim Slovencem, katere >e zmerjala, da so »liberalci nemške vzgoje«. In ne samo to. V času svetovne vojne je tajništvo SLS iz lastne inicija-tive in prostovoljno prevzelo posie avstrijsko - nemške špijonažne pisarni, ter postalo kovačnica za peklensko pri-canranie slovenskih bratov. In iirokopoteznl postulati SLS v socialnem pogledu? Ali ne zadostuje sta-iišče. ki ga je zavzel ljubljanski škof k izvedbi agrarne reforme na svojem ve-leposestvu? A kako ie »Slovenec«, ki se izdata za glavno glasilo SLS. moral zagovarjati škofovo socijalno stališče in nseči zlasti s ku!turnobo;-n:ml akcijami, na men', da ie ta taktika. VI se 'e obnesla na Hrvatskem, nogre-šna. Tudi mi smo teza mnema Navzlic vsemu temu. kar se ie na Hrvatskem dogaialo. se mora vendarle priznati, da je b'lo tamošnie g!banie iz naroda za narod, revolucionarni nokret. ki le nujno mora! doseči kn!minac'jo In konsolidacijo. K!erika''zem je Internacionalno g"banie. razoleteno po vseh državah. Dovsod z Istimi namen! In nalogami. Ako klerikalcem momentano ne spraviš na tla. bo venda^e rovaril naprej z drugimi metodami. Klerika!iz»m je treba zato streti !n pohoditi !n šele potem bo mir. To mora In^ti vsakdo na umu. kdor hoče v Jugoc'nviii uspešno reševati klerikalno vnrašnnie. Č-čerir zonet v BerKnu Berlin. 6. novembra, k. Sovjetski Iji-dski komisar zs zunanje zadeve Cičerin je pre« kini! zdravljenje v VViesbadenu in je nocoj prispel v Berlin, Madžarski legiiimisti pripravljajo ustoličenje Gtona Kabsbur-Jfa za kralja Madžarske. — Vprašanje posl. Krizmana in Viider- ja na zunanjega cunistra. Beograd. 6. novembra, r. Po zanesljivih vesteh, ki so došle semkaj z Reke, se pripravljajo na Madžarski važni dogodki, Kakor znano, obstoji v mad- žarskih vladnih In visokih aristokratskih krogih še vedno stremljenje po restavraciji Habsburžanov. Ti krogi smatrajo sedanji po'oža.1 kot naibolj primeren za Izvedbo svoiih načrtov. Zaradi tega naj bi sredi ali pa najpozneje do konca meseca dospel prestolonaslednik Oton na Madžarsko. Zmešnjava, ki bi nastala ob tej priliki, bi se Izrabila, da se Oton Habsburški proglasi za kralja Madžarske. Beograd, 6. novembra, p. Vesti o nameravanem restavracijskem poskusu na Madžarskem so izzvale v političnih krogih veliko zanimanje. Zdi se. da je naša vlada že dali časa informirana o načrtih madžarksih legltimistov in da se je to vprašanje v merodajnih krogih že po- drobno razpravljalo. V imenu poslanskega kluba SDS sta dr. Hinko Krizman in Večesiav Vilder vložila v Narodni skupščini vprašanje na zunanjega ministra, v katerem navajata, da stojimo očividno neposredno pred proglasitvijo Karlovega sina Otona za kralja Madžarske. Nadalje nagla-šata, da mora ta vest izzvati v vseh naci.ionalnih krogih veliko razburjenje, ker se ve, da pomeni restavracija Habs-buržanov povratek starega imperialističnega in utilitarističnega programa Madžarske. Radi tega zahtevata poslanca nujen odgovor od zunanjega ministra. ali ie ta madžarska namera naši vlad? noz^ana in kamere ukrepe le vlada Izvršila, da prepreči restavracijo Habs-buržanov. In nadalje, ali je že vstopila v stik z naš;:ni zavezniki ln drugimi zainteresiranimi državami zaradi te zadeve. Tržaško divjaštvo je včeraj absorbiralo vso politično pozornost Enodušnost vladne večine in opozicije. — Mimster Ninčič je obolel in odgovori drju Žerjavu v pondeljek. — Značilen članek «Vremena». (Nadaljna poročila glej Da Z strmi.) Beograd, 6. novembra, p. Barbarski napad tržaških fašistov na tiskarno in uredništvo »Edinosti* je izzval v vseh političnih in naci.ionalnih krogih veliko indignaciio. Vsi popoldanski listi objavljajo obširna poročila o tem dogodku kakor tudi nujno vprašanie poslancev dr. Žerjava in ar. Pivka, ki sta ga vložila v Narodni skupščini na zunaniega ministra. Žalostni dogodek je potisnil v stran vsa ostala politična vprašanja in združil v parlamentu večino in ooozici-io v enotnem mišlienju. S posebnim zanimanjem se je čita! članek večernega »Vremena«, ki je kakor znano, v ozkih zvezah z zunanjim ministrstvom. «V.e-me» piše: Vsa notranja politična vpra-Sanja ki tudi vprašanje vstopa St. Radi diča v vlado so bila danes potisnjena v drugo vrsto cd vesti, da so italijanski fašisti izvršili napad na list »Edinost«. Ta dogodek je napravil globok vtis na vse parlamentarne skupine in more se reči, da so vsi poslanci ne glede na stranke komentirali dogodke v Trstu v tem smislu, da so Italijani nelojalno postopali napram naši manjšini v Italiji, medtem ko smo bili mi. bodisi državne oblasti bodisi kot narod, napram Italijanom vedno lojalni. Poudarjalo se je mnenje, da mora italiianska vlada dati zadoščenje in odškodnine za povzročeno škodo v Trstu. Minister Ninčič je — lahno obolel in bo šele v pondeljek odgovoril na vorašanje dr. Žerjava in Pivka. Pol tične intrige v Beograd«! Pašič odlaga odločitve, da pridobi na času. — Radikalni klub za razpis oblastnih in srezkih volitev. Beograd, 6. novembra, p. V notranjepolitičnem položaju danes ni zaznamovati ničesar novega. Zatrjuje se. da je ukaz o imenovanju Stjepana Radiča že pripravljen, a izvršitev je, kakor vse kaže, znova odgodena. Dogovorjeno je namreč, da se izprememba v vladi izvrši šele po sprejetju invalidskega zakona, kar 'bi se moralo zgoditi jutri v soboto. Medtem je očividno, da se bo razprava o tem zakonu zavlekla za približno en teden in s tem tudi napovedane spremembe. žarsko vprašanje. Pašič skuša, tako se trdi pridobiti na času, da vsestransko utrdi svojo pozicijo iTi njegovi prijatelji zatrjujejo, da se mu bo posrečilo nadvladati vsa protiv-nike. Vsekakor bo prihodnji teden prinese! še mnogo nervoznosti. Radikalni klub je danes nadaljeval razpravo o delu posameznih ministrov. Na dnevnem redu je bilo notranje ministrstvo, radi česar se je udeleži! seje tudi minister Boža Maksimovič. Vsi govorniki so zahtevali, naj se čimprej iz- To dejstvo se mnogo komentira. Ved- ; vedejo oblastne in srezke volitve, Isto- no znova se pojavljajo vesti, da se pletejo proti Pašiču velike intrige, katerih cilj je izločiti predsednika NRS iz vodstva državne politike. Te vesti se opirajo na kampanjo »Političnega glasnika«, ki tudi v svoji namovejši številki prinaša ce!o vrsto skritih napadov proti Pašiču ter označuie Ljubo Jovanoviča kot edino sposobnega človeka, da do kraia izvede »sporazum«. Raznašaio se tudi govorice, ki hočejo vedeti o diferencah v vladi glede naziranja na mad- tako so tudi zahtevali predložitev občinskega zakona za vso državo. Notranji minister Boža Maksimovič je izjavil, da sprejema na znanje željo kluba in da bo vlada v najkrajšem času o n:ih sklepala. Povedal je. da obstoji v notranjem ministrstvu posebna komisija, ki prioravlja načrt splošnega občinskega zakona. Dopoldne je bi! na dvoru v daljši av-dijenci vojni minister Dušan Trifunovič. Invalidski zakon ostane nelzbol šan Vlada odklanja Hnančne predloge opozicije. — Zavlačevanje debate. — Včerajšnja seja Narodne skupščine. Beograd. 6. novembra, r. Seja Narodne skupščine ie pričela ob pol 11. uri. Dr. Ba-zala ]e obrazloževa! nujnost svojega predloga, s katerim zahteva, da finančni minister izplača uradnikom dolžno razliko po uradniškem zakonu, ki za zr.dniih 7 mesecev skupno Iznaša 200.000 Dn. Finančni minister ia Narodna skupščina sta priznala nujnost Nato so b:ie p-ečitane interpelacije poslanca dr. Mi1"' Radosavljeviča, glede občinskih Ir srede1;. :i;iev v raznih srerih. Zatem Je Narodna skupščina prešla na dnevni red: zakon o invalidih, II. poglavje o vrstah dr?avne zaščite in pomoči Invalidom. OovoriH so dr. Bazala. Kujundžič In Agatonovič, proti vladi. Ko ]e končno ie bila dr. Radosavljevičevemu predlogu o občinskih volbvah v Stragarih priznana nujnost. Je fcSa seja ob pol h zaključen* Prvotno Je bilo dok>5e»o, da s® Jutri v soboto konča pndrebna razprava Invalidskega zakona. Ker pa vlada nima pripravile nega nebenega drugega pred'oga in tudi iz poftt:čno - taktičnih razlogov se bi razprava zavlekla za nekaj dni in je računati s končnim glasovanjem šele sredi prihodnjega tedna. Danes popoldne Je Imel minister socijal-ae politike AUaa SimonoviC fcsafereaco t zastopniki parlamentarnih skupin, na kateri se Je razpravljalo o amendementih, ki bi se naj sprejel! v načrt invalidskega z-akona. Govorilo se je o tretjem oddelku tega načrta. ki vsebuje določbe n finančni pomoči invalidom. Minister Simonevič Je izjavil, da se ni mogel v tem pogled-u sporazumeti s fnančnim ministrom, ki ni. hotel v ničemer popustiti, radi česar tudi nI mogoče sprejeti nobenega 2 m en d cmerita opozicije. Seja ministrskega sveta Beograd 6. novembra, p. Nocoj od 6. do 8. le Imel seio ministrski svet, ki se le večinoma fcavi! z zakonskim načrtom o izkoriščanju vodnih sil. Razen teza je bilo sklenjeno, da se vstavi v dvanajstine vladni sklep o likvidaciji Hrvatsko-s!avor.ske?a gospodarskega društva. Dr. Riba? le predložil ministrskemu svetu poročilo, da nam je repara-cljska komisija priznala 10 milijonov več za reparacije, in sicet 6 milijonov za stare nabave In 4 milijone za nove. Izdana so bila navodila naši delesraci?! za reparacije. Dalje je bil odobren pravilnik mnistrstva prosvete, po katerem bodo razpisane štipendije za ava ansleška. dva če?ka. dva poljska In tri fiancoske dijake na naših vlsoklk Šolah. Zarota proti Mussolinifu — delo italijanskih emigrantov? Zamboci zanika svojo krivdo. — O dogodkih v Italiji še ni za nesljivih vesti. — Mus-olinijev govor v Rimu. Rim, 6. novembra, e. Spričo Izjalovljenega atentata na Mussolinija so poslali člani vladarske hiše Mussoliniju čestitke. Ker je včerajšnja »Voce RepubKcana« pisala, da je nameravani atentat Izmišljen, je rirrskl pre-fekt odstavil glavnega urednika. Kakor pra vi Mussolinijev organ »Popots al Roma«, je Zamboni. ki se nahaja v rimskih zaporih zanikal preiskovalnemu sodniku vsako udeležbo pri atentatu. V zadevi nameravanega atentata na Mus-scllniia tekom noči niso prispele nikake nove vesti V Rimu so snoči zaprli vse časopisne kioske, ker so dijaki brez izjeme zažigali vse opozlcijonalne liste. Listi se zadovoljujejo s tem, da pona tisku jejo poročila »Idee Nazlonale« in »Epoce«, ki pa si v podrobnosti precej nasprotujejo. »Messagero« prinaša nove podrobnosti. Zamboni je bil glavni agitator pri Izrabljanju MatteottTevega procesa. V zadnjem času je imel ponovno razgovore z generalom Ca-pellom In sumi se, da ga je general podpiral z denarjem. Capello ie organizator protifa-šistuvskih borbenih oddelkov, ln je vrši! posebno propagando med bivšimi podčastniki Iz armade. Generala smatrajo kot posredovalca med Italijanskimi protifašistovskiml elementi In onimi Jašistevsklmi nasprotniki, ki živijo stalno v Franciji ter pripravilaio tamkaj padec sedanjega fašistovskega reži- Rim, 6. novembra, s. (Štefani). Teko« večernih ovacfj v Rimu se je Mussollnl zahvalil pred pa!*čo Chigi zbrani množici za živahne demonstracije in simpatije, ter Izjavil. da bo vlada ukrenila vse potrebno, da prepriča nasprotnike rsžlma. da se prod nje mu ne da ničesar več opraviti. »Pozivam vas.« je nadaljeval Mussollnl, »da se red ne bo nik!eT po nepotrebnem kršil In da ne bo prišlo do kakih posebnih nasilnih činov. Ail mi to obljubite?« Množica mu je burno pritrjevala. Mussollnl je nadaljeval: »V vašem odgovoru vidim sigurna znamenla vašega smisla za odgovornost ln državljansko zvestobo. Prepričan sem. da ml boste prihranili skrb, da bi moral govoriti o raznih dogodkih, kt bi mogli ikaliti to sijajno manifestacijo naroda. (Burno odobravanje). Nočem ln ne bo se zgodilo, da bi vi ln v prvi vrsti iaz ne bil! trdno odločeni nadaljevati neomajano dosedanjo pot. Vse ovire, pa naj pridejo od političnih skupin ali od ljudi, ki iinajo roke omadeževane od zločina, mora jo odpasti. Sedan l režim temelil na neoma-ianl podlagi in je prejkoslej odločen, da bo očistil vse kroge antlnacljonalne Infekcije. To pa je naloga fašistovske vlade ki ie danes sama storila vse potrebne mere. Treba ie poslušati, ker le na ta način bomo prispeli ko končnega cilja. Izboljšanje položaja v Siriji Senator De Jouvenel imenovan za vrhovnega komisarja v Siriji. — Francozi odbili uporniški napad na Damask. — Arabci se niso pridružili upornikom? Pariz, 6. novembra, s. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve Je vzel na znanje poročili ministrskega predsednika Painieve-Ja in zunanjega ministra Brianda o dogodkih v Siriji Oba sta spominjala m tradic^ Jonelne vezi. ki že davno vežejo Francijo s Sirijo ln rekla, da bo ostala vlada tej misiji zvesta ln delegirala kot vrhovnega ko-misarla v Sirijo senatorja De Jouvenela. Havas doznava, da se bo oficijelno imenovanje De Jouvenela za vrhovnega komisarja v Siriji tevršilo po prvem ministrskem svetu. »Chlcago Tribun«* porota a Dantaska, ! da Je skušalo >500 upornikov vdreti v turški de! mesta, pa so JHi odvrnili turški voditelji. Francoske čete so bile o tem obve- ščene ter so upornike odbile. ' Po angleških vesteh postaja potožaj v St-rljl za Francoze od ure do ure krltičnelšL Uporniki ogrožajo Damask od severa in Juga. General OameJtn je dal mesto utrditi 1 barikadam', žičnimi ovirami, malimi trdnjavicami ter podreti zidove Iz Ilovice, ki M raztezajo v predmestjih okoli Damaska. Kljub tem varnostnim ukrepom beti prebi« valstvo Iz strahu pred napovedanimi boji r množicah iz mesta. Telefonska zveza med Maifo in Damaskom le pretrgana. London, 6. novembra, k. Kakor poročajo iz Kaira, ie nI potrjena vest, da bi se Arabd v Siriji pridručiH upornikom proti Francozom. Položaj se po zadnjih vesteh pres-oia nekoliko ugodnejše. Preiskovalna komisija Zveze narodov odpotovala v Beograd Ženeve, t. novembra, s. Preiskovalna ko« misija z« grško«bolgarski incident (glej rub« riko »Po svetu«) je imela danes popoldne v glavnem tajništvu Zveze oprodov sejo. Komisija je proučila predložene spise in na« to določila prog.tm svojegs potovanja. V soči na nedeljo odpotuje komisija v Beo» grad, kamor bo dospela v pondeljek popoi« Tamkaj s: bo vršila konferenc* * vo« jaškimi atašeji Francije, Anglije in Italije, ki so imeli izvesti prehodno preiskavo radi inciderM. Nato odpotuje komisija ea kraj incidenta, da sama izvede preiskavo. Po preiskavi odpotuje v Atene in Sofijo. Bn!s Carska in grškr. vlad sta bili povabljeni, da dasta na razpolago vse informacije, ki jih bo kc '-"a potrebovala. Grki kot nedolžno jagnje Atene. 6. sovembra p. Atenska brzojavna agencHa javlja službeno, da je preiskava vojaških atašejev dognala, da je bil bolgarski napad na grško stražnico 69 pripravljen v naprel. Druge vesti potrjujejo, da so pri tem napadu sodelovali tudi bolgarski komitaSi. Njihova prlsotnos* se Je ugotovila 27. oktobra, ko le grška straža ponovno odšla na stražnico 69. Grške čete da so našle tamkaj — fotografije bolgarskih koml-tašev. Bolgari so skušali, da odpravijo v zaledje vse konritaše pred prihodom voja-šk h atašejev. Sofija, 6. novembra, p. Bolgarska brzojavna agencija objavlja službeno, da Je pooblaščena od vojaških atašejev, delegiranih od Zveie narodov, da gredo na mesto grško - bolgarskega incidenta odločno de-mamirati brzojavko atenske agencije, ki se nanaša na rezultate njihove ankete Izvršene v Demir Kapu, ker niso vojaški atašeji izdaM noben:h obvestil 0 svojih vtisih in sklepih v zvezi s to anketo. Aretadp vojaškega vohuna v Pragi Praga, 6. novembra, s. Češkoslovaški le« talski kapetan Oton Krema je bil radi špi. jonaže v prid sovjetske Rusije aretiran Kre ma je bil v odnošajih z nekaterimi člani praške sovjetsko komisije in jim je dajal poročila o organizaciji češkoslovaške arma« de, kakor tudi o romunskih vojaških zade« Vik Uvozna carina na premog Beograd, 6. novembra, p. Nocoj se ie vršila važna sela carinske sekcije finančnega odbora. Seja ie trajala Itlri ure ln ie bila zelo burna. Rarpravljak) se je o uvoznih carinah na premog. Sklenjeno je. da se ukine carina na premog, ki se potrebuje za špe cijalne namene. To Je premog visoke kalorične vrednosti, kakor le n. pr. angleški, češki ali poljski. Prost uvoz bo dovoljen samo za ona podjetja, ki ta premog v resnici potrebujejo, nikakor pa se ne dovoljuje uvoz premoga, kakršnega imamo doma sa.nl. Zato se za ves ostali premog določa;o precej visoke carinske postavke. Za antracit, črni premog ln lignit je določena uvozna carina 5 zlatih dinarjev ža tono, za koks in brikete pa 10 zlatih dinarjev za tono. Priznanje novega perzijskega vladarja London, 5, novembra, d. Po poročilih iz Teherana je sklical Riza kan ustavotvorno skupščino, ki bo obstojala Iz 300 članov vseh strank. Ustavorvorna skupščina bo sklepala o končnoveljavn'' državni oblik! Perz je. Nadalje Je Rlza kan ukazal zapreti vse točilnice alkohola h) Igralnice. London, 5. novembra, d. Sovjetski poslanik v Teheran! }e priznal Riza kana za novega perzijskega vladarja. Oficijelna očrta nove vlade 'menuie spremembo na prestolu kot potrebno, ker Je prejšnji vladar izgubil vso avtoriteto. London, 5. novembra, d. Velika Britanija Je priznala bivšega ministrskega predsednika Rizo kana, ki Je kot vladar prevzei ime Pahlavi, za novega suverena. Balkanski pakt in Grčija Beograd, 6. novembra, p. Zunanje ministrstvo Je prejelo obvestilo, da Je grška vlada »poročila Zvezi narodov, da pristaja na garancijski balkanski pakt. Ta vest Je izzvala precej presenečenja v naših diplomatskih krogih, ker nihče resno ne zahteva balkanskega garancijskega pakta. Anglija za balkanski varnostni rakt London, 6. novembra, a. Reuter poročs: Anglija bi smatrala za dobro, če bi tudi bal« kanske države sklenil« sličen pakt kot je bil sklenjen v Locarnu. Anglija j« mnenja, da je naloga interesiranih držav, da same izdajo inicijativo za tak korak. Barbarstva fašistovskega terorja Podrobnosti c fašistovskem ^vjanjn t Trstu in v drugih krajih. — Vandalizem in tatvine ▼ tiskarni «Edinosti». — Demoliranje prostozidarske lože in številnih zasebnih stanovanj. — Faši-stovske grožnje Slovencem. Trti, 5. novembri. Tržaško prebivalstvo je po zadnjih mese« cih relativnega miru vznemirila danes po. poldne nepričakovano — dasiravno že dol« go pričakovana — vest o odkritju namera, vanega atentata na ministrskega predsedni. ka Mussohnija. Za razširjenje vesti je po. skrbela posebna izdaja fašistovskega dnev. nika »D Popolo di Trieste* in številni leta. ki, ki so iih nalepili fašisti po izložbenih oknih. Letaki so pozivali prebivalstvo k ude Iežbi veliko manifestacije, določene za 20. uro na trgu Unita. Po vsem mestu je zavladalo veliko raz. burjenje. ne toliko radi izjalovljenega aten« tata, kolikor radi fašistovskih priprav za •zahvalne manifestacije*, kajti vsi, ki so že doživeli podobne priprave, so vedeli, da se bodo manifestacije kljub objavljenim uka. som iz Rima spremenile v demonstracije proti vsem, kl ne odobravajo fašistovskih metod. Po ulicah so sp pričele zbirati faiistovske čete, ki so s fanfarami in bojnimi klici v a« bile na večerno manifestacijo. Medtem je župan senator Pitacco sklical :zredno sejo občinskega sveta, ki je poslal Mus9oliniju brzojavko, v kateri mu čestita k odkritju zarote proti njegovemu življenju. Občinski svet je tudi sklenil, da mora jutri popoldne škof Fogar opraviti v baziliki sv. justa zahvalno cerkveno ceremonijo. Se pred pričetkom manifestacije na trgu Unita so se zbrali fašisti na trgu Verdi, od« koder so prodirali proti sedežu prostozidar, ske lože, ki so Jo navidezno branili številni orožniki. Fašistom je bilo dobro znano, da je dobil prefekt Moroni lt Rima nalog, d* mora zasesti ložo. Vzlic temu pa so v prisotnosti fašistov, skci tajnika Lupetine, ki je kakor v za. sni pozival k redu, udrli v poslopje, kjer so uničili vse. Po demoliranju so faiisti ne« sli na ramah tajnika Lupetino na trg «Uni« ta*>, kjer je bila zbrana ogromna množica. Tajnik Lupetina je imel bojevit govor, ki ga je zaključil z besedami: Fašisti! Predno preberem brzojavko, ki Jo bom poslal ▼ va. sem imenu voditelju Italije, vas pozivam, da pokleknemo za trenutek in se zahvalimo Bogu, v katerega verujejo vsi Italijani, da je rešil našega voditelja. In množica )e po. kleknila ter — »molila«. Nato je govoril še župan Pitacco, nakar se je razvil manifesta, cijski obhod po mestu. Fašisti so vzklikali Mussoliniju, Farinacciju, proti Franciji, ko« munistom itd Po zborovanju so odšle razne skupine fa. Hstov v razne dele mesta, kjer so očividno po višjem nalogu in kljub javnim pozivom na trgu Unita, naj se ne kali red in mir, iz. vršile celo vrsto zločinskih dejanj. 2e na trgu Llnita so se odcepili od spre« voda oddelki skvadristov in to se napotili n* razne dele mesta. Prva gruča je odšl« na trg San Giovanni, kjer Je ponovno razbila framaronsko ložo. Druga skupina je odšla v kavarno Edera, zbirališče republikancev, kjer pa nI našla nobenega republikanca in odšla. Tretja skupina }e odšla v ulico Sv. Fraru čifka Asiikega in tam razbila redakcijo ln tiskarno »Edinosti«. Faiisti so ukradli v opravi ski spor. Preiskovalno komisijo za grško, bolgarski incident tvorijo nastopni člani: predsednik sir Horace Rumbold, angleški poslanik v Madridu, Cerrighv za Francijo, divizijski general Ferrario za Italijo, nadalje nizozemski poslanec Fortuvn in švedski po« slanik v Haagu Adlcrkreutz. Komisija mo. ra končati svoje delo v tekočem mesecu, da more Svet Zveze narodov proučiti njeno poročilo, o katerem se bo razpravljalo na redni seji meseca decembra. Dokler ne do. spe ta komisija na kraj incidenta, ostane tam medzavezniška vojaška komisij«. — Novi angleški agrarni minister. Iz Lon« dona poročajo, da je bil mesto dosedanjega agrarnega ministra \Vooda. ki je postal in. dijski podkralj, imenovan Guinnes, doseda. nji takladni tajnik. NValter Guinnes je bil pri državnozborskih volitvah v volilnem okrožju St Edmund petkrat izvoljen brez opozicije. — Sodno postopanje proti angleškim kot munlstičnim voditeljem. Preiskava proti aretiranim komunistom je končana. V krat. kem pridejo obtoženci pred sodišče, kjer te bodo morali zagovarjati radi rcvolucijonar j nega delovanja. Arctirance bodo začasno I izpustili proti kavciji. 1 Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Prosveui odsek naprednih društev v St. Vidu uprizori v nedeljo, dme 8. novembra ob pol 8. uri xvečet v šolski dvorani rusko dramo «Spa-vaj moja deklica*. Vstopnina: sedeži I. vrste 10 Din, II. vrste 7 Din, III. vrste 5 D.n, stojišče 3 Din. Apelira se na vse šentviške napredne občane, da se predstave v polnsm številu udeleže, ker s posetom ne bndo izpolnili samo narodno kulturno in društveno dolžnost, marveč se jim bo nudila res lepa predstava. DOMŽALE. Javen protestni shod prirede davkoplačevalci v Domžalah v nedeljo dne 8. novembra, da protestirajo proti previsoki davčni obremenitvi v Sloveniji. ŠKOFJA LOKA. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice priredi v nedeljo ob 15. uri v Zabaid v dvorani Gasilnega dn?na predavanje s skioptičnimi slikami in Sch8n-herrrjevo igro »Otroška tragedija«. STRAŽIŠCE PRI KRANJU. Sokolskl oder uprizori danes dne 7. novembra ob 8. uri zvečer in Jutri, 8. L m. ob 4. url popoldne štiridejansko dramo «Dom», spisal Janez Jalen. Iz prijaznosti sodeluje taniuraško društvo »Edinost« is Kranja. K obilni udeležbi vabi — odbor. JESENICE. Sokolsko gledališče na Jesenicah uprizori danes, dne 7. novembra in v nedeljo, dne 8. novembra, obakrat ob 20. uri E. Ganglovo dramo «Sin». Ne zamudite prilike in posetKe prireditev po4noitevilno! LITIJA. Dramatični odsek «Ed-nost-Liti-Ja» priredi v ned-ello dne 8. novembra ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Litiji Petrovič - Skrbinškov «Vozei», vaško šalo v treh dejanjih. Kdor se boče od srca nasmejati, naj ne zamudi ugodne prilike. Prijatelje naše misli, mladinske organ zacije — naprošamo, da se prvega nastopa »Edinosti« sigurno udeleže. Cene običajne. Otrokom vstop nI dovoljen! — Odbor. RADEČE. Notar dr. Peter Jereb ]e po premeščenem g. notarju Pr. Birrgerju prevzel njegovo pisarno v hiši poieg hotela »Jadran« in pričel U teden ie poslovati. Zagrebški čekovni urad osleparjen za 2,000.000 Din Slepar aretiran v Hamburg i. — Bil je na potu ns Madeiro. — Suženj nesrečnega genija. Pred kratkim smo poročali, da jo bivši poštni uradnik Vojko Mikolji osleparil za. grebški čekovni urad za dva milijona dinar« jev in potem , obegnil. Sleparij« je bila iz« vršen« ns tako genijalen n»Cin, da j« v in« teresu splošnosti najbolje, da o tem mol« čimo. Lahko bi se namreč njegovega pri* mer« poslužil še kdo drugi. Zagrebšk« po* Iicija Je vodila ves čas preisktvo v največji tajnosti in ni hotela dati novinarjem naj« potreb ne jših informacij. Privatno se je zve« delo, d« je redarstvo aretiralo več žensk, ki so bile osumljene, d« »o pomagale zločin, cu pri njegovem delu, toda te zanik»jo vsa* ko sokrivdo. Velika važnost »e je polagala n« dejitvo, d« je Mikolji po političnem pre. pričanju ttrasten komuniit in se je zato ra. Sunalo M možu- »tjo, da so mu pri goljufiji pomagali njegovi somišljeniki. Kako preme« teno Je bils izvršena sleparija, dokazuje naj bolj Izjava direktorja poštnega čekovnega urad« v Z«grebu Bekaniča, da bo storil vse potreb.-.e korake, da bo sodna razprava o zadevi proglašen« za tajno, samo da javnost no bi rvedel«, kako se je ttvar izvršila. Vojko Mikolji je ponaredil dva čeka pošt n čekovnega uriili za 2.000.000 Din. dvig* nil denar v zaerehških bankah in potem ir.= glnil z mastni^n plenom brez sledu. Policija je izdala z« njim takoj t;raiico. ki je šla po vsem svetu. V četrtek 7ve<*er je prejela iz Hamburg« brzojavko, da Je bil Vojko Mi< kolji ob 3. popoldne tamkaj aretiran. Prišel Je ravno takrat iz Amsterdama na Nizo* zemskem in Je pričakoval vesti iz Zagreba. Ko se mu je približal kriminalni uradnik, je 6it«l ravno neko pismo. Na policiji je najprej predložil svojo staro kaznjeniško odpustnico, zatrjujoč, d« je »vojo prvo ka» zen že prest«I, sicer ie bi mogel dobiti pot« neg« list« za inozemstvo. Tir«lico zagrebške kriminalne policile Je proglasil kTatkomaio r.a mistifikacijo. Kasneje pa se jo le pomi« ril t svojo usodo in protil, naj se store vs: koraki, da »e mu omogoči čimprej povratek v Zagreb. Zatrjeval je neprestano, da ni navaden zločinec, temveč samo »suženj ne« srečnega genija«. Njegova izročitev se bo izvršila v najkrajšem času. Vojko Mikolji je bil najprej uradnik pošt nega čekovnega uradi v Sarajevu, nato pa v Zagrebu, kamor je bil premeščen discip« Iinarnim potom. Tamkaj je L 1922. osVpari! čekovni urad za 2.300.000 kron in pobegnil potem v inozemstvo, kier je bil aretiran. V Celovcu si je lcupi! takrat krasno vilo, katero je potem naša država zaplonila. Mi« kolli je bil tedai obsojen na tri !cta tf?ke ječe, katere ie deloma odsedel v Lepoglavi. Tretje-leto kazni mu ie bilo vsled amnesti« je I. 1924. oproščeno. Meseca decembra pre« tekleg« leta je odšel takoj po prihodu iz kaznilnice v zakladno bolnico v Zngrchu radi tuberkuloze. Začetkom letošnjega leta je bi! ponovno aretiran, ker je bil osumljen, da je nameraval osvoboditi komunista £o« lakovič« in njegove tovariSe iz mitroviške kaznilnice, film Je bil spuščen na svobodo, je takoj pričel razmišliati. kako bi izvedel novo veliko sleparijo in res se mu je posre« čilo, da je oslenaril čekovni urad v Zagre« bu zopet za 2.000.000 Din. Po poročilih iz Hamburga se ie namera« val ravno odpeljati z nekim dekletom na otok Madeiro, da se tamkaj zdravi. Pot pr»r ko Hamburea si je izbral zato. da zabriše vsak sled Pred prihodom iz Amsterdama v Hamburg je deponiral v neki banki večio vsoto denarja, katero je sedaj *hamburšla policija seveda takoj zaplenila. !mo za sokolski Tabor! fiŠl Smrt dr. Hansa Schmiederer ja .Maribor, 6. novembra. Poročali smo že. da ie pred par dnevi zadela kap zadnjega mariborskega nemškega župana, posestnika dr. llansa Sch mi J ure rja. Danes ob 14.30 je doktor Schmiderer po dolgi agoniji umrl. S pokojnim lega v grob eden od re-prezentantov do včerajšnje zgodovine nasilnonemškega Maribora, kateremu je br! pokojni dr. Schmiderer dolga leta župan tja do prevrata. Osebno je bi! rajnki poštenjak prev vrste in kot župan zavzet za patri.iarhalično solidno gosoodarstvo pri občini, kar pa radi naglega razvoja modernega komunalnega gospodarstva ni bilo vedno zdravo za občino. Prejšnji nemški občinski svet ni hotel predvsem ničesar investirati, kar se sedaj kruto maščuje, ko je treba v mestu na vseh koncih in krajih reno-viranja občinskih naprav. V narodnem oziru je bil dr. Schmiderer kot fin in prevdaren človek sicer osebno strpljiv, vendar so mu ostali naci-ionaln! občinski svetniki zrasli čez glavo in tako je sta! magistrat Maribora pod duševnim vodstvom takratnega podžupana dr. Orosla in nemško zagrizenega magistratneca uradništva vedno v prvi vrsti germanizaciie slovenskega življa Maribora in bližnje okolice. Doktor Schmiderer je bi! proti temu brez moči. Še med vojno ie podžupan doktor Orose! sam podpisa! odlok, s katerim se prepoveduje po mariborskih ulicah lepiti lepake s slovenskim besedilom. Za svoje dolgoletno nesebično delovanje v Mariboru dr. SchmiJerer tudi med Nemci ni že! zaslužene hvaležnosti. Po prevratu so začeli prenapeteži naenkrat valiti nan.i krivdo »izgube Maribora«, češ. da ie on v kritičnem času prepovedal vojakom 47. pp. v Melju ra biti orožje proti Maistrovi posadki in s tem zapravil Maribor za Avstrijo. Dejansko seveda nima rajnki za odločitev nsode Maribora nobene zasluge niti po. zitivne niti negativne. Kot človek ie bil dr. Schmiderer v vseh krogih spoštovan in priljubljen. °o prevratu se je kazal loialnetra državljana Jugoslavije in je redno obiskoval patriiotične svečanosti kot proslavo rojstnega dne kralia ki jo je prirejal oficirski zbor in podobno. Naivečia pridobitev za njegovega Žu-panovania je zgradba novega državnega mostu preko Drave. Pogreb rainkega se bo vršil v nedeljo popoldde v Kamnieo pri Mariboru. kjer ima Schmidererjeva rodbina svoio grobnico. N. p. v m.! Zborovanje invalidov v Ljubljani Ljubljana. 6. novemu. Po vsej državi, posebno pa v prečan-skih pokraiinah. povzd^gaio te dni naši ■ nvalidi ob dvanaisti uri zadnjič svoj glas v obrambo svodih svetili in upravičenih zahtev. Invalidski zakon bo namreč te dni odločil njihovo usodo — morda za vedno. Udruženie vojnih invalidov za Slovenijo ie sklicalo zn danes zvečer skupno z Zvezo slovenskih voiakov v svetovni voini v seini dvorani mestneea magistrata javno zborovanie. da protestira 3roti krivičnemu zakonu, ki ie pravkar v skupščini v razpravi. Zborovanja so udeležili v znak simpatiie tudi zastop niki raznih korporacij in _drtištev. Predsednik Udruženja gosp. Stefe ie uvodoma pozdravil zastopnika velikega župana, dr. Mraka, gerenta l.iublianske mestne občine gg Turka in Likozarta. zastopnika Treovske zbornice dr. Ple- Danes Mary Prevost t ,}Treh ženah" ssu zastopnika Zveze tndustri talcev Oor-jnpa. predsednika Zveze bivših slovenskih voiakov maioria Colariča. zastopnika Udruženia rezervnih oficiriev in bojevnikov g. Sterlekaria. predsednika hišnih posestnikov g. Freliha ter odposlance raznih strank. Član Izvršnega odbora Udruženja voj < nih invalidov za Slovenijo, g Tome i je nato v drastičnih primerih navede! ! vse krivičnosti ki jih vsebuje invalidski načrt posebno za prečanske invalide in voine sirote. Doslei so se pokomine izplačevale še po avetriiskem znknnti ln dobiva 100?ž invalid 37.5 Din mesečno. . vdove po 2.25 Din za otroke Pa še ma-lenkostneiše dodatke. Drezusnešno so invalidi dolga leta trkali v Beogradu, sedai Pa izgube še razne ugodnosti, ki so iih doslei uživali. Po novem zakonskem načrtu invalidi niso znšNiteni na obrtnem politi, glede služb, nri oddaia nju trafik itd Zakon ne podaja nikakih gara^cii glede oodnore s strani države invalidskemu Udruženju in nicgovim zadrugam. Olede oddaianta raznih konce- sij so imeli doslei invalid! povsod prednost. kar po načrtu novega zakona odpade. Polovična vožnia po železmeah ie bila doslei dovoliena invalidom štirikrat na Meto. po novem zakonit samo trikrat. Nova ookoinina znaša za 20—40% invalide «atro 40 Hiti. z* 50—70% 120 Din, za 80—100% 200 Din in za nad 100% invalide samo 400 D'n. Vdove brez dece 100 in z dvema otrokoma samo 130 Din. Nniveč'a krivica ie. da ie bilo reducira-nih v Sloveniji čez 4000 invalidov in vojnih žrtev. Država hoče naprtiti po novem zakonu Invalide občinam, pobira pa invalidski davek in ne omenia nikakih ugodnosti mvalidom pri podeljevani!! državn:h služb. Predsednik Zveze slovenskih vojakov maior Colarič 'e v živih in za-nosnih besedah očrta! bedo slovenskega invalida vdov in sirot. Nagl^šal je nosebno kaka krivica ie. da deli država invalide v d v? stoonii- srbske in prečanske. Merodaini fnktorii naj ponrsll-io. da ie večina naših invalidov iz ita-liianske fronte, kier so taktično branili Od danes dalj« Novo t Novo Prvii « Ljubljani Pat in Pata c htm v stnehaoolni burki p?'v!& » Uu^ljs"!. Hovo! ,9Ljubav v srtegi£<( Zimska ;di'a v 6 velikih dejani h smeha! Tal-o veselega n smešnega Pat in Patacbon Mtna sploh še nismo videli Torej ljubitelji humorja da-es in nasltdnie dni isi v Kino .Ljubi'ansKi dvor*, telefon 730. Kiasni posnetki zmskega športa! Velike tekme na smučeh Krasne slike zimskih naravnih lepot! — Predsave: ob de avnikih ob 4. >2/6. '28. in 9. ob nedeljah ob » ali. 3. 1 »5. 6 «/s8 in Mladim vstop flovol en samo opoldne Z nogometne tekme med Italijo m Jugoslavijo Zgoraj: Petkovič. kapitan jugoslovenskega moštva (na levi) ln Ce-veninl, kapetan italijanskega moštva V sredi: Ena Izmed številnih lepih obramb našega vratarja Frtedrlcha, Spodaj: Prvi gol za Italijo, kl ga je zabil Schiavlo radi pogreške našega branilca. V nedeljski številki priobčimo še nekatere zanimive podrobnosti o tej važni tekmi svojo domovino pred "Lahi. Zahvalil se je Nj. Veličanstvu kralju, ki je pokazal smisel in zanimanje za odpomoč invalidom. Nato ie bila prečitana brzojavka, ki se odpošlje v znak zahvale na naj-višie mesto Gerent Turk je imenom mestne občine pozdravil zborovalce. nag'ašuioč. da nai se ravna država no reklu: »Bogu. kar ie božiega. kraliu. kar ie kraljevega in invalidu, kar je invalidovega.* Dr. Ples ie poudarjal v imenu Trgovske zbornice kako visoke vsote se !ztiriai.i samo na invalidskem davku v Sloveniii. T3ko ie n. nr. rla*^!a Sloveniia v dveh mesecih 3.700 000 Din invalidskega davka. Imenom SDS ie iziavi! dr. R a p e. da bo stranka, kakor doslei. trdi vnaprej vsikdar znala zastopati in varovati interese invalidov, in sicer z delom za nje. Govorilo ie še nekai govornikov, nakar se ie predsednik Udružen'a Stefe toplo zahvalil zborovalcem za simpatije in poset ter zakliučil lepo zborovanje. Iz grešne torbe strahovalca Elitni Kino Matica .ne Ljubljana, 6. novembra. Strah ljubljanskih gospodarjev in gospo, dinj. tat in vlomilec v stanovanja. Ivan 2ni« daršič. ki je nemoteno kradel nad dva me« seca po Ljubljani, je terej, kakor smo že pisali, končno pod ključem. Pr' ijski o. gani so imeli mnogo posla z njim že preje, ' o s«, ga zasledovali, dal jim je pa veliko dela tudi še potem, ko je bil Jc prijet. Kajti Znidaršič je zakrknjen gre. šnik in nikaker ni hotel priznati inkrimini. ranih dejanj, tako da se je z največjo teža. vo zvedelo za vse vlome, ki jih je izvršil tekom svojega delovanja v Ljubljani. Da je lopov že v luknji.'se je zahvaliti zgolj slu. čaju. Na da 1 Vseh svetnikov, ko je bila ve. čina pr' livaistva na pokopališču, je bilo že tekom po;- '-ineva prijavljenih več vlomov in tatvin. Varr.os ni oigani so dobili seve« j de takoj nalog, da pazijo na sumljive ljudi na co~t». k' b ios"'; prtljagi. NadstraJnik JosH Jmežič jc ob p°' 11. zvečer ustivil na Dvorskem trgu mladega moškega, ki jc nosil zavoj obleke. Na vprašanje, kaj nosi, se ie nezn-nec izgovoril, '' nese na grad perilo svoje sestre, prišel pa je takoj v za. drego in se zapletal. To je dalo stražniku povod, da 0s\ ie povabil na policijo. Tam so ga pričeli takoj zasliševati in zvedeli, da je neznanec — 2nid:*r*ič — prenočeval prej šnl • roj pri f:e'nnvariu v Kolodvorski u!i» ci. Kriminalni organi »o od i takoj v orne« njeno gostilno in našli v sobi dve veliki košari. napoln'epi z razno obleko. Tedaj so seveda takoj vedeli, da imajo v rokah dol« g r ;sk - na 'atu in vlom'lca. Prei ":ava )e sedaj dognala, da je izvršil Zmriar č vlom ali tatvino pri sledečih stran kah: P 'e 1. III. v -♦anovanie Josipa Brate« ja Skofji ulici št 13, kjer je nagrabil za 15.000 Din razne obleke in zlatnine. Istega dne na večer je »sunilo natakarici Franji Je« rebovi gostilri pri Amerikancu v Florjan« ski ul' i iz -nr'n* sobe raz ; zlatnine in o'' -ke vredn iti 5000 Din. Dne 31. okto. bra zvečer je prenočil v g; tilni Kajfež v F!orjansli plici in ugrabil elektromonterju Engelbcrtu Prnh1 - za 3000 Din obleke in raznih dn-gih p-edmet^v. v 16. septembra se je splazil v hifc St. 25 na Poljanski cesti, vdrl v stanovanje t-«—e«n zastopnika Pav*i in ">« kradel zlatnine in obleke v vrednosti 5000 Din. Dne 19. septembra je izpiha! slikanu Franc Rraicrju na Osoiah 3 n"kai perila, čevlje in uro v -rednosti "OO Din. Dne 29. s pten-bra se je poda! v bolnico, kier ie ukradel tam zaposlenim obrtnikom Emilu Hertnerju, Francetu Kodru in Ivanu Kle« menčiču tudi za okrog R00 Din raznega orod ia t r uro. V- ji p!en je imel 5. oktobra v hotelu Tratnik. 'nam je udri v sobo akad:-« mikov Božidara Ponoviča in Vladimiri« Ser gejeva ter jima odnesel za okrog 6000 Din razne obleke, zlatr.me, slik In kovčeg. Dne 7. oktobra je obiskal strnovanje Josipine Perkove, Pred škofijo 16. Tam je ukradel škatljo z raznimi vrednostr i in čevlje v vrednosti 1600 Din. Dalje je ukradel pred nekaj redni peri= cam Ani Kved ovi in Alojz' i Smodejcvi v splomi b Inici nekaj zlatnine i- krojaške f" arje. Nekega dne v oktobru j.e prišel k Ju liji iSrnikovi na Vojvode Mišic« cesti št. 23, ki jc oddajala takrat mesečno sobo. Falot je izrabil t2kr priliko in odnesel iz sobe Marije Kletncnčičcv? etui s srebrno mani; ouro, vret - 300 Din. Iz r :1 ie dalje še vlome v Ljudski dom. kjer pa je našel v društveni sobi v miznih predalih samo 7 Din, kar ga je tako ujezi« lo, da is polil stene s črnilom in rdečilom. S-»di oktobr prišel v zavod Salezijan« cev na Rakovi?V". kjer se ie nahajal pred leti ko* gojenec in ukradel tudi tam nekaj podobic, v gostilni pri St.; i Tišlcrju v Kolodvorski ulici >c izmaknil zasebniku Srečku Deisingerju zla* poročni prstan in vcx —'a. Kradel pa je Žnidaršič tudi na Sušaku, kjer se je nahajal, predno j- priše! v Ljub« Ijano. Izdajal se ie povsod za dijaka medi* cinca. za zobotehnika itd. ter sploh ni hotel biti to. kar je. namreč tapetnik. B'l je sploh, rad <*nobcl» in se ie da! tudi fotografirati v fini obleki s ščipalnikom na nosu akorav« no je imel presneto dobre oči. Na svojih vlomilskih pohodi*- ie bi! vedno oborožen z revolverjem, ki leži sedaj med drugo robo n> policiji. Med to robo se nahaja tudi cela skladovnica italijanskih šund*romanov, ki jje očividno pridno požiral in črpa! iz njih «dobre» nauke za način svojega živ« Ijenia. Dobro pri vsej stvari je še to, da je polit cija pri zadnjih vlomih rešila skoro dve tretjini blaga, pokradenega raznim stran« kam, ki jim ho po zaključeni preiskavi in sodbi povrnjeno. ixixa3DaaaDaaaacaTixrr»3crHxi Oglejte si cene v naših izložbah nasproti mestnega doma (pritličje) Sanatorij v Rogaški Slatini Rogažka Slatina, 5. novembra. V zagrebškem »Jutarnjem listu« je izšel dne 27. oktobra članek z naslovom !agajniškega poročila posne« mamo: Poslovni promet je izkazal 156.000 Din, med tem prejemkov 80.670, izdatkov pa 75.040, tako da znaša blagajniški saldo 5630 Din. Naivečii čisti d ono« dohodkov ie dal koncert »Mrtvaški ženin« okoli 48.000 dinarjev. Po odborovem poročilu se je razvila pre« cej burna, splošna debata, vendar je bil končno soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Arnuš Janko, I. podpredsednik Kenfelj Stjepan, II. podpredsednik Rozman Marija, blagajnik VVeissensteincr Franjo, taj nik Kunst Vaclav, arhivar Bobič Ferdo. Od« horniki Mravljakova, Kvasova, Kunstova, Namestnikova, Plevnik Ivan. Pelan Oto. Hohniec Anton. Kompara Rudolf. — Arti« stični odsek: Ašič Ivan, Gašparič, Faganel, Kenfelj, Zemljič Ivan, Rozmanova. Revi« zorja: Sever Josip in Stor Franjo. Pri slučajnostih so člani z vso odločnost« jo zahtevali, da čuva odbor v vsakem oziru nadstrankarstvo v Matici, ker je edino na ta način mogoče njeno plodonosno delova« nje za dosego umetniške višine naše pevske kulture, ki jo mora Glasbena Matica kot prva reprezentirati v Mariboru. Mladinsko predavanje v LJuhlianl. V nedeljo. dne R. t. m. ob 11. dopoklne vrdpa-tMje iz Beograda v Pgipt, kjer bo dirigiral 3 svoje opere. Iz Ezlpta pa v Sever.vi. Centralno In Južno Ameriko, kjer bo volil v*f sinioničnih koncertov. Domače vesti * Odlikovanja. Odlikovani so: pomočnik zunanjega ministra Jovan M a r k o v 16, bivši francoski poslanik na našem dvoru Robert de Bi!ly in avstrijski poslanik v Beogradu Maks Hoflinger — vsi z redom sv. Save I. razjeda, poslanik v Atenah Panta Oavrllovlčpaz redom Karagior-gjeve zvezde četrte stopnje. * Izpremembe v državni službi. Peter Miklavčlč, oblastveni veterinarski referent v veterinarskem oddelku pri velikem župa-rti vallevske oblasti, je Imenovan za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Mariboru desni breg. Josip Senlčar, uradnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, je trajno spokojen. * Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Edvard Moro, polkovnik v pok., pro-knrist tvrdke C. Pollak. Potreb bo v nedeljo ob a popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta it 23. — Na Vrhniki je preminula dne 6. t m. gospa Ivana M a y e r, vdova Cvenkl, roj. Golob, rra I g. Ivana Cvenkla, polkovnika v pokoju Ir. viš. poštnega olicl-jala v pok. g. Karla Mayerja. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne. — V četrtek Je umrl v Celju poznani stari narodnjak, vpokojenl TttjI pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča g. Luka B e r g o č. Dočakal je 74 let starosti. — V celjskem Invalidskem domu ie umri Istega dne 26 let stari invalid g. Stanko Srebrnlč. sta učitelja g. Pranja Srebrnika na Viču. a Srebrnič je bil dijak četrtega letnika tehniške srednje šole v Ljubljani, le radi kride te dni pobegnil na Madžarsko sti moral Studile opustiti — V St. Petru v Savinjski dolini je umrla včeraj v najlepših letih gospa Anica C 1 z e J, roL B r 1 š n 1 k, dolgoletna, prfbubllena učiteljica v St. Ru-pertu pri Gomil s k em. Pogreb bo v nedeljo ob 3. popoldne. V Ptulu Je umrl ruski polkovnik J. Cermavsklj. Pokopan Je bil z vojaškimi častmL Pogreba se je udeležil oddelek naše vojske in vsi oficirji ptujske posadke. Blag jim spomin, žalujoči ji naše iskreno sožaljel * Državno učiteljišče v Kar lovcu proslavi 22. t m. petletnico svojega obstoja. Slavnostni odbor vabi na slavje vse bivše profesor je ln dijake te šole. * Za snago In hlgljeno v železniških vozilih. Na podlagi odredb in navodil generalne direkcije oz. prometnega ministrstva Je odredila ljubljanska železniška direkcija, da spremljajo brze k potniške vlake na glavnih Progah posebne snažilke. Naloga teh snažilk Je, da med potoma pazijo na snago in čistijo notranjost osebnih voz celega vlaka, da po-metejo hi osnažljo Izpraznjene oddelke Itd. Za potnike L In II. razreda Imajo na razpolago tudi sveže brisače ln mila * Jugoslovensko uaruženje »Sloga SHS« os Dunaja. Predvčerajšnjim zvečer je bilo na Dunaju na svečan način otvorjeno novo Jngoslovensko »druženje »Sloga SHS«. Ud m ženju pripadalo vsi jugoslovenski dijaki dunajskih visokih šol. a tudi številni člani ju-cofttoveoske kolonije. Svečanosti so se udeležili »al dunajski poslanik, naš generalni konzul, češkoslovaški ter poljski poslanik ier razne korporaeUe. Slavnostni govornik R. Parežanin je naglašal potrebo kulturnega ekonomskega ln moralnega delovanja med narodom. Z zbora le hO poslan brzojavni po zdrav kralju kot prvemu poborniku sloge Srbov, Hrvatov ln Slovencev v naši veliki zedinjeni kraljevini Predavanju Je sledil koncert s plesom. * Tretja telefonska linija Beograd-Zagreb. Kakor javljajo Iz Beograda, bo tretja telefonska linija Beograd-Zagreb in Zagreb-SI-sek Izročena prometu dne 15. novembra. * Za Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, štiri organizacije, in sicer Znanstveno društvo za humanistične vede. Pravnik. Slovenska Matica In Narodna galerija, so po daljših posvetovanjih izdelale načrt osnovnega zakona« Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani« in ga z utemeljevanjem, v katerem so obrazložile možnost in potrebnost take Institucije, odposlale ministrstvu prosvete. Zakonski načrt predvideva. da se otvorita takoj dva razreda Akade-ni.te, filozofsko-filološko-historlčni in umetniški. dočim se ostala dva razreda, pravniški in matematlčno-naravoslovni, otvorita potem, ko se zagotovilo za njiju gmotna sredstva, a najkasneje v treh letih. Prvih šest članov Akademije, Izmed katerih naj bi bila dva iz filozofsko-fllološko-historlčne. dva Iz umetniške, eden iz pravniške ln eden lz matematlčno-naravoslovne stroke. Imenu je po zakonskem načrtu minister prosvete po sporazumu s predsednikom Srbske Akademije tn Jugoslavenske Akademlie lz liste 12 kandidatov, ki mu Jo preložijo zgoraj ime novane organizacije. Ker so ta društva pripravljena novo institucijo podpreti s svojo imovino ter Je pričakovati še nadaljue zasebne pomoči In ker je tudi ministrstvo prosvete Idejo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sprejelo s simpatijami. smemo upati, da se ta najvišja organizacija znanstvenega in umetniškega dela kmalu in uspešno Izvede. * Sleparije z živinsko soljo. Kmetijski družbi dohajajo poročila, da se ponuja v Savinjski dolini kajnlt v podobi rdečkaste soli kmetovalcem v nakup kot živinska sol. Ker Je kajnlt zdravju škodljiv, svarimo gospodarje pred nakupom take soli, ki se prodaja za živinsko sol. Žlvlnsek soli danes sploh nimamo in kar se je prodaja ped tem imenom, je samo sleparija, s katero s! delajo brezvestn* trgovci mastne dobič ke na račun in škodo nevednega kmeta. Okrajna poglavarstva pa prosimo, da posvetijo tej trgovini vso potrebno pozornost. Kar je kaznjivega naj se kaznuje! * Iz podzemskega Beograda. V Beogradu je bila predvčerajšnjim deloma odkrita neka stara tajna. Ob priliki kanalizacijskih del pri vojaški zgradbi na obali Save so delavci naleteli na globoko jamo. Zbralo se je mnogo delavcev, vojakov in oficirjev. Neki pod-oficir se jc na vrvi spusti! v globočlna za njim pa še mnoge druge osebe. Odkrili so neko stavbo z visokimi oboki, zgrajeno iz opeke; ta prostor je služil kot križišče za razne podzemske hodnike, ki pa so deloma zasuti. Ti skrivnostni hodniki stare beograjske trdnjave se bodo sistematično raziskali. Zanimivo razkritje je sedaj glavni predmet dnevnih razgovorov v vseh slojih beograjskega prebivalstva. * Pevska društva! Vsem članom in članicam pevskih zborov, ki se udeleže v nedeljo, dne 8. t. m. proslave 30 letnice pevskega društva »Zvon« v Trbovljah je dovoljena polovična vožnia z odlokom ministra saobračaja M. S. B. 33633 od 29. X. 25. (Legitimacije!) Udeležite se slavnosti v čim lepšem številu! J. P. S. Ljubljanska župa. P. * Srečke za dr. Razlago v spomenik. Ponovno prosimo vse, da hitro razprodalo srečke in nam denar takoj nakažejo. Neplačane srečke so neveljavne. Poravnajte \sl srečke po priloženi položnici! — Nar>dno kulturno društvo v Mali Nedelji. * Redka, ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čev IJev. Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traja ta zaloga. Vse bla. go je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu 20. 2058 * V Domžalah, nasproti kolodvora, je otvori! zobni atelije g. Valter Stuzzi. 2081 * Himen. Poročil se je v Ljubljani poročnik g. Rudolj M a r n z gdč. Drago V I n t a r hčerko pokoj. Ivana Vintarja iz Straže. Bik) srečno! 2087 * V vlnotoču -čilne težkoče. Tvrdka trna, da bo mogia svoje upnike popolnoma zadovoljiti, ako se bodo prilike mirno razvijale. = Povečanje Števila Insolvenc v Nemčiji. V oktobru se le števtto poslovnih nadzorstev in konkurzov v Nemčiji dalje pomnožilo. Razglasilo se Je 586 poslovnih nadzorstev napram 430 v septembru in 1139 konkurzov napram 887 v septembru. S. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 73—0 Vojna škoda 310—0. zastavni listi Kranjske 30—22, kom. zadolžnice Kranjske 20—32, Celjska posojilnica 200—202 (302), Ljublian-ska kreditna 230—0, Merkantllna 100—104, Praštediona 0—970. Kreditni zavod 175— 185. Strojne 120—0. Vevče 120—0, Niha« 0— 39, Stavbna družba 100—110, šešlr 145—0. Blago: les: drva bnkova, meterska. suha fco vag. nakl. post., 2 vagona 20—20 (30); drva bukova, lanska sečnja, fco nakl. postaja 19—0; hrastovi pragi, 260, 16, 36, Ia., foo vag., nakl post 62—0; bukovi pragi 260, 16, 36, Ia., fco vag. nakl. postaja 38—0; poli-ski pridelki: pšenica domača, fco prekm. post. 0—272; ajda domača, fco prekm. postala 0—270; rž, domača, fco piekm. postaja 0—210; proso: domače, fco prekm. postaja 0—215, rumeno fco baška postaja, b/n gL vzorca 1 vagon 165—165, (165); turščica: stara, baška, par. Novi Sad 0—175, stara, sremska, par. Ljubljana 0— 185, umetno sušena, sremska, par. Ljubljana 0—157, umetno sušena, fco Vinkovci 0—160. umetno sušena, fco sremska postaja 0—150. nova. času primerno suha, kv. star., Ljubljana, par. Novi Sad 0—117JO; oves rešetani, fco slav. postaja 0—170; otrobi pšen., drobni, fco vagon Ljubljana 0—145; fižol: beli, banatski v egal. vrečah, b/n. par. Postojna 0—280, rjavi, banatski v egaL vr., b/n, par. Postojna 0—360, ribničan, fco Ljnblja.ia 300 —0, prepeličar, fco Ljubljana 300—0, man-dolon, b/n fco, Postojna tranz. 350—0; želod, foo nakl post. 0—160; ježice, fco nakl. post 200—0, konopno seme, b/n. par Postojna 0—560; laneno seme, fco Ljubljana 520—0; laneno olje, fco Ljubljana 1650—0; krompir, lepi, beli, fco prekm. post. 0—72; krma: seno: sladko stisnjeno, fco štaj. postaja 0—75, polsladko, stisnjeno, Ico štaj. postaja 0—60. ZAOREB. Bančni in industrijski papirji dalje zanemarjeni. Promet v Vojni škodi ie bil precej živahen. Promptno blago se ie začel« trgovati po 312 ter je postopno nazadovalo na 305. Za december se Je začelo trgovati po 318 in končalo na 309. — Dinar je v Gurihu nespremenjen. Na zagrebškem deviz nem tržišču nikaklh večjih sprememb. Pariz in Italija sta se tekom sestanka malo okrepila. Skupni promet 8.1 miliiona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 792—803, Berlin 1340.5—1350.5, Bruselj (zaključek 259). Italija izplačilo 232—234.4, London izplačilo 373.01—275.01, ček 272.87 ln pol — 274.87 ta pol, Newyork ček 56.17 ln pol — 56.77 ln pol, Partz 222.5—226, Praga 166.61—168.61 Švica 1085.8—1093.8, ček 0—1089.25; efekti: bančni: Eskomptna 124—125, Poljodjel-ska 30—31, Kreditna Zagreb 130—135, Hipo 69—70, Jugo 110—111, Ljubljanska kreditna, (zaključek 220), Obrtna 80—90, Praštediona 960—970, Slavenska 49—50, Srpska 144— 146, Narodna 4300—0; industrijski: Eksplo-ataclja 51—54, Dubrovačka (zaključek 580), Sečerana 480—500, Slavonija 46—48, Trbov Ije 330—335, Union 410-420, Vevče 410— 420, Vevče 120—130; državni: investicijsko 78—78.5, agrarne 48—49, Vojna škoda, promptna 307—309, za november 306—308, za december 311.5— 313. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796—797.5, Berlin 1346—1348. Budimpešta 0.0791— 0.0793, Bukarešta 26.5-^36.75. Italija 222.5— 223, London 273.9—274, Newyork 56.46— 56.48, Pariz 222.5—223*. Praga 167.6—167 in šest osmtnk, Švica 1088—1089. Atene 76 —84. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.60, Ne\v york 519, London 25.1575, Pariz 20.60, Milan m 40, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.475, Sofija 3.775. Varšava 86, Dunaj 73.30. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 67.20, Assicurazlone Generali 6630. Lk>yd 1060, Dalmazia cement 659, Split cement 460, Krka 380; devize: Beograd 44.90 — 45.20, Dunaj 355 — 365, Praga 75 do 75.50, Pariz 100.75 — 101.50, Curih 489 do 493, Newyork 35.30 — 23.50; valute: dinarji 44.25 — 45. 30 zlatih frankov 96 do 100. zlata lira 489.91. DUNAJ. Beograd 12.55 — 12.59, Berlin 168.70 — 169.20, Budimpešta 99.39 — 99.59, Bukarešta 3.33 — 3.35, London 34.3625 do 34.4625, MHan 38.02 — 28.14, Newyork 7C8.45 — 710.95, Pariz 38.64 — 38.80, Praga 20.9950 — 21.0750. Varšava 117.05 do 117.55, Curih 136.59 — 137.09. Sofija 5.13 do 5.17; dinarji 12.5025 — 12.5625. PRAGA. Beograd 60.01, Curih 651.25, Len don 163.625, Milan 133.25, Dunaj 477.875. BERLIN. Beograd 7.43, London 30.338, Praga 13.415, Oufh 8086, Mita l&M LONDON, (Opoldne) Beograd 374. New-jrork 484.81, Italija 123.93, Dunaj 3138, Švica 33.16. Sokol Sokol Ljubliana II. priredi v nedeljo 8. novembra v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. zvečer telovadno akademijo s sodelovanjem godbe dravske divizij«. Pri akademiji nastopijo vsi oddelki s prostimi va-iaml za prihodnji vsesokolski zlet v Pragi. Po akademiii prosta zabava in ples. K številni udeležbi vabi odbor. — Zdravo! Sokolska zaprisega v Celju. Na dan pro slave narodnega ujedlnjenja priredi Sokolsko društvo v Celju 1. decembra ob pol devetih dopoldne slavnostno zaprisego članstva, ki se bo vršila v telovadnici. Šport VI. kolo nogometnih prvenstvenih tekem V nedeljo, 8. t. m. se prvenstveno tekmo« vanje ljubljanskih klubov nadaljuje. Ob tej priliki nastopijo štirje primeroma močni konkurenti in sicer Ilirija, Hermes, Primorje in Slovan. Tudi njih rezerve nastopijo v bo* ju za točke. Nadalje odigra prv. tekmo še Jadran s Svobodo. Brezdvoma bo nudila tekma med Slovanom in Primorjem najbolj zanimiv boj, kajti razlika v močeh pri obeh klubih ni ravno prevelika. Ilirija ne bo ime« la težkega boja, čeprav je Hermes trd in odporen nasprotnik. Najlažje bo imel pa Jadran, ki nastopi proti šibki Svobodi. Tek« me se odigrajo v sledečem redu: Predpol« dne na igrišču Ilirije: ob 9. Ilirija rez. : Her« mes rez., ob 10.30 Jadran : Svoboda, popol« dne ob 13.15 Primorje : Slovan, ob 14.45 Di« rija : Hermes. Predpoldne se še odigra prv. tekma med rezervama Primorja in Slovana, ki se vrši na igrišču Primorja ter prične ob 10.30. Službene objave LHP. (Iz seje u. o. 3. XI. 1925.) Za sojenje prijateljske tekme Mura : Ili« rija dne 8. t. m. v Murski Soboti se določa g. Kerestry. Čitajo se za ASK. Primorje: Ema Erbež« nik, Ida Jenko. — Določa se za odigranje mladinskih pokalnih tekem termin 15. t. m. za kluba Ilirija in Atena. Tekma se odigra na igrišču Ilirije, Gosposvetska cesta. SIuž« bujoča odbornica ga. Polakova. Sodnik g. Baltesar. Kluba Hermes in Primorje se od letošnjih tekmovanj izločita. Za mladinska tekmovanja je nastop S. K. Merkur (Maribor) dovoljen. — Tajnica. Iz ZNS. sekcije Ljubljano. (Službeno.) Delegirajo se za tekme dne 8. t m.: Her« mes rez. : Ilirija rez. g. Ahčan; Jadran : Svoboda g. Deržaj; Primorje : Slovan g. Vo« dišek; Hermes : Ilirija g. Sternad, Slovan rez. : Primorje rez. g. Boštjančič. Slednja tekma se vrši na igrišču Primorja ©b 10., ostale na prostoru Ilirije od 9. dalje. — Po« živa se sodniške kandidate in druge inte« resente, da se najkasneje do 10. t m. pri« javijo za predstoječe savezne izpite na na« slov sekcije, kavarna »Evropa«.. — Načel« nik. Službene objave LNP. (Seja p. o. in k. o. dne 4. XI. 19215). Popravlja se verifikacija igr. Perko (SK. Jadran) tako da Ima ime« novani pravo nastopa dne 14. X. 1925 in ne 22. IV. 1925. Verificira se igr. Smoljan Tone za SK. Slovan s pravom nastopa 12. XI. 1925 (pomotoma izpuščen v zadnjih obja« vah). Kaznuje se igr. Drachsler (ŽSK. Her« mes) po čl. 14. k. p. JNS. s 14 dnevno za« brano igranja t. j. od 1J. X. do 25. X. t. 1. — Igralcem Budja in Gaberšček (SK. Svo« boda) se nadalje zabranjuje igranje po čle« ne 40. k. p. JNS., dokler se ne javita k. o. na zaslišanje. — Tajnik IT. ASK. Primorje, bazenska sekcija. Jutri v nedeljo, 8. t m. ob 14.30 uri se vrši na našem igrišču trening tekma med I. mo« štvom in rezervo. Pozivljejo se sledeče ha« zenašice, da so najpozneje četrt ure pred tekmo na igrišču: Jančlgaj Vida in Vika, Zanner, Kump, Erbežnik, Sever, Krisch, Zrn ra Zore, Kačič, Regallv, Jenko. Vidic. Pre. kuh Fr., Pire Vera. Ostale članice imajo istočasno tehnični trening na igrišču. V slu« čaju zaposlenosti morajo igralke javiti do .»obete zvečer trenerju. V slučaj i neudelcž* be se bo proti odsotnim postopalo najstrož« jc. Tehnični trening vodi g. M. Vončina. — Trener. ASK. Primorje. Pozivlje se vse član« stvo. ki je imelo svoja darila, slike itd. na Športni razstavi, da jih dvigne v pondeljek ali torek dne 9. in 10. t. m. pri g. S. Sanci» nu, Erjavčeva cesta 24. Stvari, ki v teh dneh ne bi pri imenovanem bile dvignjene, bo prevzel v shrambo centralni odbor. Toliko članstvu v vednost. T. K. Skala opozarja ponovno svojo članstvo, da je zadnji termin za oddajo tur« nih kontrolnih p >1 15. november. Reprezentanca Južne Italije, ki bo igra« la v nedeljo proti naši reprezentanci, bo se. stavljena nastopno: Pelvi (Internaples) » Mattei, Corbions (oba Alba) « Nesi (Lazio), Ferraris (Fortitudo), Cassose (Savoia) « Bat« tilana, Chicchini (Audace), Degni (Alba), Ferrari (Internaples). Locatelli (Libertv). V avstrijskem moštvu, ki bo v nedeljo igralo proti švicarski reprezentanci, se na« haja tudi Diirrschmidt, bivši centerhalf celj skih Atletikov. Praška Sparta v Južni Ameriki. Praška Sparta namerava prihodnje leto oditi na daljšo turnejo v Južno Ameriko. Turneja bo trajala od julija do novembra. Delavska olimpijada. Kongres delav« skih športnih zvez. ki zaseda v Parizu, je sklenil, da se bo vršila vsako šesto leto de« lavsta olimpijada. Prihodnja delavska olim« pijaaa se bo vršila leta 1931. na Dunaju ali pa v Hclsingforsu. Sah DamsM odsek ljubljanskega šahovskega kluba bo danes ob 16. uri popoldne v kavarni «S!on» oficijalno otvorjen, nakar se prične takoj njihov igralni večer. Dozdaj se je prijavilo 14 dam, od katerih že večina zna igrati m se bo v odseku že mogoče kmalu vrš!la kaka večja prireditev. Breoturnir za prvenstvo v novembru prte ne danes ob 20. uri v klubovih prostorih. Sporedno s tem turnirjem se vrši brzofur-nir drugega razreda. Šahisti fz bližine kavarne naj prineso s seboj svoje šahovmee. Pred tem turnirjem se igrajo od 18. naprej predvsem prekinjene partije ožjega turnirja. Tovariši akademiki! Iz povojnega kaosa in splošne demoraiii zacije svetovne vojne, do katere je dovedla rivaliteta narodov za hegemonijo in med« sebojni antagonizem, se je rodila želja po osiguranju svetovnega miru, po splošni med narodni kooperaciji in spoštovanju človeških pravic. V obrambo teh idej se je stvorila na podlagi mirovnih pogodb nova inštituci« ja »Društva narodov«, trajnega udruženja svobodnih držav. Njena glavna naloga je, da v vzajemnem sodelovanju ne kršeč su« verenosti posameznih držav deluje na ru» šenju vsake bodoče vojne in postavi temelj novim mednarodnim odnošajem, na katerih bo počival mir. Tovariši! Ideja Društva narodov je po« vsem nova in ustvarja novo fazo v medna« rodnem življenju. Zato je treba, da jo širi« mo med narodom, da se tako najširše mase tipoznajo s temi novimi pravnimi odnošaji. Uspela bo šele, ko si najde zaslombe v ljud stvu, ko postane popularna. Akademska omladina je v prvi vrsti poklicana, da se bavi z novimi idejami, da jih širi in jim pripomore do zmage. Akademska omladina je poklicana, da se bavi z idejo Društva narodov, kajti njena akcija je plodna, ker temelji na skupnem delu narodov, solidar« irosti in uporabljanju miroljubnih sredstev. Poklicana je omladina, da zasleduje in pro« učava vse nove činjenice v političnem živ« ljenjti narodov, da se iz zgodovine posa« meznih narodov, teženj njihovega prebival« stva in časovne smeri uči za bodočnost. Tovariši! Pripravljalni odbor vas vabi. da v čim večjem številu prijavite svoj vstop v »Akademsko društvo za Društvo naro« dovft. Prijave sprejema vsak dan ob 10. to« variš fil. Zwitter pred og'asno desko na uni« verzi. — Pripravljalni odbor. I^finle fnKnKK? !o!sr!is ze T*!w-15. tabi* t.L R MIKLAUC LJUBDfrffl Naznanilo otvoritve! Zobni afeiue II. Stuzzl Domžale (nasproti kolodvora) kupuje po najvišjih cenah drspija 1. KM, Židovska ulica C\ O Zi- " 5 ■ : o ' 3 N « e» M ^ t 3. o ■ n.: a. v =!; — o : N _ C " e o, o = n g.^ ¥ e r i s sr-> %?remeinsko poročilo Ljubljana, 6 novembra 1935. Ljubljana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine j mm Ljubljana . . • 7. 757-6 10-2 brezv. dež 2-3 j Ljubljana . . 14. 758-2 8-4 sev. zap. • Ljubljana . , 21. 758-2 7-7 brezv. n Zagteb ... . 7. 756-8 14-0 sev. zap. obL 7-0 Beograd . . . 7. 758-2 14-0 jug « 3-0 Dunaj . . . 7. 7551 Praga ... . 7. 9-0 sev. zap. pol. obL Inomost . . . 7. 1 Solnee vzhaja ob 6*44. zahaja ob 16'42, Inna vzhaja ob 21 15 zahaja ob 11-56 Barometer nestan.. temperatura visoka Dunajska vremenska napoved za soboto: Milo, mestoma deževno. Padec temperature. severo»padni vetrovi življenja in sveta Konec pekovske stavke na Dnnaju Stavka pekovskih pomočnikov na Dunaju, s katero smo se bavili v četrtkovi številki «Jutra». ie v petek prenehala. Pekovski mojstri in veleoekarne so se odločile, da spreimeio predlo? višjega razsodišča v mezdnem gibanju pe-karjev. Tudi delavci se zadovolje s 5 odst. povišaniem dosedanjih mezd. zlasti ker jim ni šlo toliko za povišame prejemkov kot za dosego višjega kul-tKrne^a nivoja, kakor pravijo. Posledica pekovske stavke in še bolj zvišani« prejemkov nekovskih pomočnikov je. da ie razsodišče sprejelo zahtevo nekov. ki stre za tem. da se nekoliko zviša cena kruhu. Hleb kruha bo odslej za en groš (približno 8 nar) dražji, dasi bi smel biti vsled povišania mezd le za pol groša. Cena pecivu ostane ista. vendar bo pecivo nekoliko lažje. S ponehan.iem stavke nekovskih pomočnikov so se Duna.ičani zelo oddahnili. Sedaj bodo zopet lahko mirni, ker jim ne bo treba biti v strahu za vsakdanji kruh. Siromaštvo Hohenzollerncev Ni dolgo tega. ko smo se na tem mestu bavili z bogastvom odstavljene dinastije Hohenzollernccv in navedli nekai številk, iz katerih se jasno vidi. ali je nemški cesar z vsa svoio rodbino res v tako slabih gmotnih razmerah, kakor to hočejo dopovedati ljudem nemški mo-narhisti. Rekli smo že. da ie bil zndtji nemški cesar po odstavitvi in begu v inozemstvo zelo prestrašen in se nikakor ni moge! uživeti v ulogo pregnanega kralia. ?e mani pa mu je šlo v glavo, da se upajo tako z njim postopati njegovi lastni nodložniki in ga celo prikrai-šati pri dohodkih. Toda Viliem si ie od prvega strahu hitro opomogel in začel nastopati z vedno večiimi zahtevami do nemške države, ki mu ii z malimi izjemami tudi vse ugodila. Sedaj so nam na razpolago podrobni podatki o Viliemo-vem premoženju, ki je vse prej kot malenkostno. Ze več mesecev se pleto pogaianja med prusko državo in zastopniki Viljema H. glede odpravnine Hohenzollen-cev. Po zadmem poravnalnem predlogu, naj ne dobi poslednji nemški cesar nič mani kot 210.000 inter zemlje! Ne sam-) to. povrniti mti hočejo tudi celo vrsto krasnih gradov in posestva, zadnie pa ne v izklinč.io last. ampak le v uporabo. S čemer so seveda zvezani tudi mastr.i dohodki. Vse te vrže Hohenzollcrncem. kakor ie izračunalo prusko finančno ministrstvo samo. nekai nad pet milijonov zlatih mark na leto Toda VViliem še zdaleka ni s tem zadovoljen. marveč ie po svoiem generalnem zastopniku odklonil ponttdbo pruske vlade. Zase zahteva tudi vse gozdove in zemliišča v Nemčiji, ki jih ie imela krona kdai v svoii posesti, torei ne samo v lasti. Viliem zahteva nadalie dve tretjini vseh slik. ki vise v muzeiii česana Fridenka v Berlinu, med nitmi seveda naidragneeneiše Imeti hoče Schackovo galerijo v Monakovem, ki jo ie bil svoi čas podaril nemškemu ce-sariu ustanovite!' galerije. Scliack. iz hvaležno*^, ker ga ie dv;gn>! v grofov-ski stin. Ze ta "Iva muz^ia. ki jih reklamira z«e pregnani aemški cesar, imata vrednost, ki gre na stotine milijonov predvome valute. Reči moramo, da so Hohenzollemci vse prei kot skromni. Vse to neizmerno bogastvo iim še večino ni dovoli. Zahtevaio namreč Š? nekai tucatov gradov, celo kopo draguliev. odškodniio za izgubo gradu Ahileiora na otoku Krfti in še nekai drugih »malen kosti«. Skunna vrednost vsega tega bogastva. ki ga hnčeio imeti, zdaleka presega miliiardo zlatih mark. Nikakor ne smemo pozabiti, kai je Viljem II. od svoiih bivših podložnikov že vse dobil. Ze prva leta Po revolnciii ie preiel v gotovini nad 1? milijonov zlatih mark. ne glede onih dobrih sto vož poh;štva. ki si ga je bil dal kasneie poslati na Holandsko iz svoiih gradov K. K.: Vabilo na bikoborbo Daleč nekje v severnih državah je ii-rel bogat komerciiski svetnik, ki se ie vedno hvalil s svoiimi odličnimi zvezami s šnar^kim dvorom. Bil ie v resnici v naiboliših odnošaiih s šoanskimi vele-trgovci S španskim konzulom v Madridu. kamor ie zahaia' vsai no enkrat na leto. ie imel v naivišiih urad.iih krog:h oreceišen vpliv in naibohše priiatoHe. 5 časom si ie pridobil marsikak španski častni naslov, celo eno odlikovanje in kasneej še drugo.. Vse te časti so navda iale reieneg* gospoda dvorne** svetnika z neoopis.iim veseljem. Vsa preietfl odlltovania si ie dal napraviti v mnogih izdaniih rn govorilo se le. da nosi še ponoči v postelif vsai no en nar rumeno - rdečih svilenih trakov na spal ni sraici m koliko šele na .-točni halli. Dobri mož ni hotel zso.taiati za svojimi semitskimi vrstniki, ki so se Istotako oomšili z inozemskimi odlikova-nit in bogastvom Sreča mu ie bil* mila; dosegel ie bogastvo, časti in temu pri-meren del bahavosti in ničemernosti. In če so bili drugi borzoa.ici bahavi. ?jmit bi ne bil on tem boli? Iz njegnvlh p<»-govorov ie bilo slišati vedno samo »§Pa niia» »moi naiboliši priiateli španski ministrski predsednik«. .Don Ahvarez, moj n*jboliSi znanec*. .Kraliica Kristi- Raze.i tega dobivalo rtohenzotlemcl izza 1. fanuarja 1924 od pruske države po 50.000 zlatih mark na mesec «v svrho kritia izdatkov vrhovne uprave ln vzdrževanja članov bivšega kraljevskega doma». Že iz tega naslova ie dobila Viliernova rodbina doslej nad milijon zlatih mark. Kljub temu je ie vedro v Nemčlfl na stotisoče monarhistično navdahnjenih liudi. ki slepo verujejo govoricam, da se bivšemu cesariu l.i kraliu in »gospodu vesoljnega sveta*, kakor si ie dal Vi Ijem II. tako rad kaditi, ne godi baš dobnn v prognanstvu in da se ima boriti z gmotnimi težkočami! Cepljenje proti kugi Ena najstrašnejših infekcijskih bolezni j kuga. ki je svo.ičas divjala tudi po Evropi, sedaj pa je doma v večji meri le še v Orientu. Na kugi obole lahko ljudje in tudi nekatere vrste živali. Bacil kuge. ki povzroča to bolezen, prenašajo največ podganske bolhe in to ne. le od živali na žival, marveč tudi od živali na človeka. Kuga se prenaša tudi po vdihavanju sape bolnih individuov ter po kožnih ranah naravnost v kri. Zanimivo je. da navadno poginejo na kugi vse podgane predno izbruhne v kaki pokraiini kuga med ljudmi. Kuga je silno nalezljiva in tudi zelo nevarna bolezen, ker lahko na njej umrje že v par dneh 95 odst. obolelih. Kot najboljše sredstvo proti kugi se smatra uničevanje podgan, ljudi pa profilaktično cepijo proti tej bolezni na sličen način, kakor cepijo pri nas zdravniki ljudi zoper koze Angleška vlada je osnovala za Indijo in druge svoie azijske kolonije celo vrsto takih mobilnih ambulatorijev, ki potujejo v okužene pokrajine in skušajo s cepljenjem omejiti širjenje te strahovite morilke ljudi. Naša slika nam kaže poslovanje v enem teh ambulatorijev. Samomor 7Q!etnega novinarja in njegove žene Bivši večletni glavni urednik «Ber!i-ner Zeitu.ig*. Franc NVissberger. se ie v svoii vili skupno s svoio ženo zastrupil s plinom. ?eno so našli mrtvo v postelji. njenega 70!etnega moža pa tudi mrtvega, in sicer sedečega .ia naslonia-ču ob Postelji Starček ie držal z desnico roko svoie žene. Pred niegovimi nogami pa je ležal mrtev pes Na pisalni mizi so našli v nafleošem redu vse dokumente, ki so potrebni v smrtnem slu-čain. V poslovilnem Pismu na nekega bivšega tovariša, prosi Wissberger. nai preskrbi za niegov pogreb. Pismu ;e bilo prilože.iih 1000 mark. Na oisalni mizi so našli tudi poln papirja z nastopno vseb;no: S'ovo. Skorai poi stoletia na'tesneie združena v liu bežni in trplien;u. noče nobeden od naiu preživeti drugega. Zato sva že davno sklenila, da umreva skuono. kakor hitro postane enemu ali drugemu živlie-nie neznosno. Sedaj ie prišel ta čas. Da ne bo nobenih dvomov, iziavliava. d3 naiu družita tudi v smrti bolezen na-veličanie živlienia in občutek nerazdruž liive skup.aosti usode Telegrafiranje slik in pisave V petek je imel pri slavnostnem odkritju spomenika raziskovalcu Hertzu v Karlsruhe dr. Scbrfiter od družbe Te-lefunken predavanje o uspehih, ki jih ie dosegla ta družba pri poskusih z iz-umiteliem dr. Karolusom iz Lipskega na nol'u prenašanja slik in pisave po telegrafiji. Tehnični ravnatelj družbe Telefunken grof Arco pravi o tej iznajdbi da bo v kratkem mogoče s pomočjo Karoluso-vega iztima dostaviti prejemniku brzo- javko v izvirni pisavi pošiljatelja. Važno ie tudi. da se bodo dali v par sekundah poslati preko oceana važni dokumenti. na primer notarske listine, državne pogodbe, dokazi pri Vriminnli-stiki itd. Ne samo to, tudi slike se bodo dale po novi in izpolnjeni metodi brezhibno pošiljati iz kraja v kraj po žici in celo brez nje. To ie zlasti važno za časopis, ker ne bodo več na milost in nemilost izročeni mnogokrat skrajno slabim brzoiav-nim in telefonskim zvezam, ampak bodo uredništva lahko dobila v par hipih cele strani rokopisa na tisoče kilometrov daleč, zraven pa takoj fotogra-fični posnetek dogodka, slike in drugo novinsko gradivo. Natančnejši podatki nam o Karoluso-vem izumu manikaio. Vsekakor ie stvar važna, ker se vsi svetovni listi z njo bavijo. Doslej so se že dale slike telegrafirati tudi brez žic. toda so bile slike precei nejasne in je brzojavlianie zelo dolgotrajno. Ako se res posreči telegrafija v par sekundah, ie iznajdba velikanske važnosti za vse naše gospodarsko življenje, ker bodo brzojavi in telefoni zelo razbremenjeni. X Znižanje oen v budimpeitanskih go« stilnah. Zadnje dni so se v Budimpešti od« ločili gostilničarji za znatno znižanje cen. Znižanje z.naša 12 do 20 odst. Za ta korak so se morali odločiti, ker so se razna živila precej poccnila, zlasti svinjsko meso in mast. X Viharji v Nemčiji. Zadnje dni so se pojavili na severu Evrope, zlasti v Severni Nemčiji in v Skandinaviji, hudi viharji, oznanjevalci zime. ki so ponekod napravili mnogo škode in povzročili tudi nesreče. Ta« ko je na Tcgelskem jezeru pri Berlinu v sre« do dopoldne zalotil vihar šest veslaških čol« nov z 32 akademiki»sportniki, ki so trenirali Vihar je prevrnil vse čolne in moštvo je padlo ▼ vodo. 31 dijakov so mogli rešiti, en tehnik p« )e utonil. V Berlinu je vihar poškodoval precej hiš in pobil ni tisoče šip. X Rekordni pustolovec. V Londonu uga« nja že delj časa najrazličnejše sleparije pustolovec velikega stila, ki mu ni mogoče priti nas led. Najraje si izbira za žrtve ka« pitaliste, ki jih skuša dobiti za svoje na« črte z« razne rudnike, elektrarne, pa tudi železnic« na Španskem. Ti načrti gredo na milijone. Pustolovec stanuje v prvih hotelih velemesta in si daje dovažati najljubše je« di v London po letalu iz Pariza. Špansko veleposlaništvo v Londonu Je izdalo te dni službeno objavo, v kateri svari prebival, stvo pred nekim španskim podjetnikom, s katerim pa ni znan noben član španske vlade. Filatellja Naša carina in iiiatelija Zagrebške .Novosti* so v svoji tedenski prilogi «Filatelij'a» v št. 278. — v Zagrebu imajo namreč kar trije listi obširne filateli« stične priloge — prinesla prav umesten čla« nek o pretirani carin; na vse filatelistične potrebščine. Mi se sicer tej ogromni carini ne čudimo, saj naša država celo na knjige naklada carino, ker najbrže smatra za luk. sus tudi kulturo in ne same »STiiene gači« ce ali šampanjac* kot zagrebški člankar. Vse filatelistične potrebščine moramo ku« povati v inozemstvu, ker jih v državi ne iz« delujemo. Radi naše nizke valute so pa vse te stvari zelo drage, kar gotovo škodi raz« vitku filatelije, ki je državni blagajni kot redkokatera druga stroka v neposredno ko« rist. kar tudi poštno minstrstvo pri pogo. stih izdajah novih znamk na vse mogoče načine upošteva in izkorišča. Naš« carina pa to dobro molzno kravico hoče zadavit in naklada na vse potrebšči« ne luksusne postavke (1000 od«t. ažije!). Ta« ko n. pr. naroči trgovec iz Nemčije album za 600 Din in plača za njega 630 Din carine. Drugi naroči 2 velika in 6 malih albumov. 6 filatelističnih atiantov in 6 iskalcev filu granov za 206 zlatih mark ali okrog 2720 Din ter hi za vse to blago moral plačati 2S15 Din carine. Blaga ne more sprejeti, ker bi pri takih cenah ne našel kupca in bi ne« poučeni zbiralci še kričali, da so treovci oderuhi. Tudi na kataloge je enaka luksuz« na postavka, čeprav država uvaia filateli io kot v/gojno sredstvo v šole. člankar na« dalje pozivlje carinsko direkcijo, naj cari. no zniža, filatelistične organizacije pa. nai protestirajo, ker je gospod dopisnik pač le neizkušen zbiralec ne pa trgovec, siccr bi bržčas ne oriše! na to naivno misel. Zagrebški fifotelističm dan in razstava Hrvatsko fil. društvo ie proslavilo dne 11. m. m. tisočletnico hrvatskega kraljestva s prireditvijo filatelističnesa dneva, razstavo in dražbo znamk na nai slovesne) ši način. Listi poročajo, da je dobro uspelo razstavo obiskalo več tisoč zbiralcev in da je bilo na dražbi prodanih za deset ti.soč dinarjev znamk, kar ob splošnem pomanjkanju denarja že nekaj pomeni. Najvišje odlikovanje je sprejel Iz Ham-burtta prispeli *. Robert Weidenhaeen za svojo specilalno zbirko jus:os!ov. znamk, ki je tudi že v H^mburKu doseela srebrno medaljo. F.nako diplomo le sprelel e. Mate Vrkljan iz Zagreba za klasično Evropo in isto najvišje odlikovanje sta dosegli tudi zbirki s. tajnika društva Slavka Veseliča Iz Zasreba bt it. dr. Ernesta Plšerja iz Os4-jeka. Oba sta razstavila specialno Slovenijo. Zbirka g. Veseliča se odlikuje po skrajnem specializiranju bogatega materijala z ozirom na debelost in vrste papirja, vse odtenke barv in različne perforacije. Dr. Fi-šerjeva zbirka nerabljenih znamk v štirojč-kih in pasovih se pa ponaša z naivečiimi redikostmi rezanih litoerafij, poizkusnih tiskov, dvotiskov, pa tudi s celimi desetorci portovnega provizorija na zelenkasti IS vtn. znamki dunajskega kniigotiska na belem papirju. Slovenske znamke so torei tudi v Zagrebu odnesle zmazo, čeprav ni bilo na razstavi nobene večje zbirke Iz Slovenile. izložena sicer ni bila nobena generalna zbirka, pač pa prvovrstne specialne kolekcije stare Srbije (g. &r V|emirovski), Bolgarije (g. Andraševič), Orške In Združenih držav Sev. Amerike (častni predsednik g. Račič), Bavarske, staronemških držav.c, Švice, starih Italijanskih držav, Španije (g. Vrkljan), Reke (g. Latkovič), cerkvene države (g. Mandl), a najstarejši zbiralec v državi g. župnik Oskar p! Simič iz Okiča uri Sv. Martinu ie pa razstavil 'epo zbirko znamk najmlajših evropskih držav. Prav zanimiva je te odlikovana zbirka g. majorja VIIrma Gregorčiča, ki je z raznimi preti-ski na madžarski 2 fll žanjicl pokazal do 50 faz delitve Madžarske. Čudovita Je tudi njegova Bosna, ki se pričenja še s turško vlado. G. Iv. Raverta je pokazal pisma avstrijske pošte v Beogradu z avstrijskim! lavenskl puk u Sibiriji« na pismu je poleg cele serije razstavil g. dr. Bučar, g. Alfred pl. Mekanec pa poleg svoie prekrasne Bosne tudi originalne predloge za avstrijske vojne znamke. Dr. Žigi Altstadter sicer ni razkazal vsega svojegR bogastva, katerega Je mogoče slutiti po ii loženih pismih iz Lombardije in Beneii;,.-kompietno SHS s falzifikati, drugih našli redkosti, med katerimi je tudi madžarski pogrešni tisk 35 fil. v ccli poli 50 filirjev, g. Jenschke pa najnovejši domači pogrešr.i tisk 3 mesto 5 D:n na 8 dittarski znamki. Obiskovalci so občudovail rudi vsa različna zobčanja avstrijskih znamk, zraino pošto, redike žige in tudi najstarejše zagrebške razglednice iz časa, ko so se Zagrebčan! vozili še s konjskim tramvajem. Škoda, da je bila tako lepa razstava odpita le en dan, saj je teh par ur zadostovalo komaj za eno zbirko, obenem se Je pa vršila še razprodaja znamk. V katalogu za to razp-> dajo (Filatelista Vil št. 9.) mrgoli polno pravih zagrebških •vpecialitet. mislim namreč na divne hrvatske Izraze «Kirchens?aat», «blau». «od tih 2 DoppelstQcka:>, «sa Regi--strierbruchom«, »Deutsche Neuguinsa«, «Registrirfa!te», »Registrirbug. iti pa »Slovenija 20 Kruna mali k u 3er Streifen«! la društvo je razpustilo mladinski odsek, ko so jim mali fantki tako potrebni, da gospode prireditelje nauče hrvatski... Nova itevtika »Kolektoria« Izid« dnt 15. t. m. s prav bogato vsebino. G. generalni direktor Evgen Derocco je po Gabrovih člankih v »Jutru« sestavil tabelaričen pre gled vseh znanih znamk z obeski, j. Avgust Jug pa izdelal tabelo vseh pretlskanlh jugo-slovcnsklh znamk z najvažne šlml pogrešk' plošče in števili naklade. Radi obeh tabe,' bodo gotovo tudi nečlani radi posegli po tej številki, potem pa Ust naročili. Zbiralce švicarskih redkosti ln drugih klasičnih znamk opozarjamo na veliko avkcl-|o, katero prired E. l.uder - Edelmaitn & Co. v Curihu. Bahnhofstr. 76., od 16 do 21_ novembra t. I. Katalog navaja 3528 številk In ima reprodukcijo v barvah temnorumene 3 kr. In modrozelene 6 kr. Baden 1851. v nerabljenih desetercih, katere ceni nad 10.000 šv. frankov. • Dle Farbenbenennung bel den SI"v®, nlenmarkea* le nask>v zanimivega članka, katerega v »Postmarke« od 7. t. m. objavlja g. dr. &ga Alt«Mter lz Zagreba. Z njegovim predlogom, na; bi slovenski'-znamke delili samo na iftogTafiJo in knjigo-tisk brez ozira na kraj knjlgotska. se popolnoma strinjamo, ker so znamke na Dunaju in v Ljubljani tiskane z Istimi kHSeJi, vendar le pa marsikatero našo znamke-lažje označiti in določiti z imenom krala kjer je bi'a tiskana, kot pa s popisom barve. ki |e zelo težak, kar ravno dr. AltstSd-terjev članek obravnava ln deloma tudi naš današnji članek o Terminologiji. Ta naž članek pa tudi dokazuje, da nikdar iHsmo bili načelno proti predlagani delitvi, kot g. dr. AltstSdter trdi, temveč da nam Je Sle vedno le za lažjo razumljivost katalogov m za precizn>elše določevanje našrfh znamk, da bi jih slabe) še informirani zbiralci več r>e zamenjavali in navadnih znamk ne plačevali tako drago kot redke. Kako zbiralec znamko imenuje, |e vendar brez pomena, samo če le označena točno Jo jasno. Danes Mary Prevost 99 Treh ženah" Elitni Kino Matica na. ki mi ie nakloniia že dvoje 'Odlikovanj.* — Krojač Ksaver. kateremu je podarila španska kraliica srebrn goldinar. ni niti senca v primeri z gospodom komerciisklm svetnikom, ki ie g;>-re! poln oboževanja do španske kra-liice. Prišb ie novo leto. Teden dni preje se ie vsedel gospod svetnik za pisalno mizo in razmifial. kako i,i v kaki ob':Vi napisati novoletno čestitko »Ničnemu Veličanstvu, španski kraliici* Ob tak:h prilikah ie megova soproga sklepala roki od začudenja kn ii ie prebira! napisano čestitko in venomer lavkala-»Jej. jej. kakn si krasno napisal! Čudovito in nedosegljivo!* Odposlal ie čestitko, ki ie prispela točno na novega leta dan. In res: dne 1. januaria ie prispela iz Madrida brzojavka sledeče vsebine: »Nieno Veličanstvo izraža gospoda komerdiskemu svetniku zahvalo !n istotako iskrene želie. Na posebno po-ve!ie Nieffpga Veličanstva in z Izrazom narvdličneiš^ea velespot*ovan»a šef civilnega kabineta Don Alvvarez.* Oospodu svetniku so zažarela lica samega ves->!ia od nepričakovanega o-J1i-kovania. Dan za dnem se ie vozi! no mestu in kierkoli si ie domisli! še tako malenkostnega znanca, le vstopil, z vziokom. da mu izrazi novoletno čestit ko. v resnici Da samo zato. da Je Imel orttiko Drečitati brzojavko španskega ka bineta. opazujoč, kakšen vtis bc napravila na poslušalca. Niegoro veselje Pa se ie še povečalo, ko je nekega dne prijetno presenečen čita! v dnevnem časopisu natančen ponatis brzoiava s pripombo, da je gotovo oredglasnik 'zrednega bodočega odlikovanja za velike zasluge . . . Nekateri izmed niegovih 'prijateliev — v resnici njegovi naiboli zagrizeni sovražniki in tekmeci — so mu proroVo-vali. da bo odpoklican v Madrid, morda celo kot svetovalec v naiožjo bližino kraljice same. ker Pri njegovih zmožnostih je vse mogoče. Komerciiski svetnik se je potil samega veselia. ker niegova vera v španske dvornike je bila neomaina. Kmalu nato ie napoč" čas sv-^rnn znanih bikoborh v Madridu, ki so se vršile kot naiholj priliubljena ljudska zabava vsako leto ob Prisotnosti dvora. Nekai tednov po novem letu je dospela ponovno dvorna brzojavka s podpisom Don Alvvareza sledeče vsebine: »Vaša navzočnost pri tukaišnli biko-borbi nujno potrebna. Pričakujemo Vas zanesljivo — Don Alvvarez * Ste! si ie to v izredno čast — bil ie nor od veseMa. V duhu si ie že predstavita! sebe kot španskega častnega dvor-nika. tainega svetnika, kot vojvodo !n Bog zna kaj še vse. Tekal je od prlja-teUa do znanca s slovito brzojavko, nri- čakujoč ponovnega občudovanja svoje častite osebe. Občudovali so ga zlasti njegovi dosedanji nasprotniki, objemali in po'iubo-vali so svojega velikega ro.iaka. priporočali se niegovi milosti, nadeiaioči se njegovega bodočega vpliva. Obenem je povabii vse svoje prijatelje in znance k poslovilni večerji, predno odide v Madrid. Vsa dvorana in vse stranske, prelest-no okrašene sobane svetnika so bile prenapolnjene. Gospod svetnik '"e vstopi! v španski noši iz črnega baržuna s svetlimi odlikovanji na prsih, drhteč od sreče in blaženosti. Ko je zavladalo v izbrani družbi nai-svečaneiše razpoloženje, se nenadoma oglasi nežen glasek »Papa. čemu hočeš potovafl v Madrid? Kaj imaš opraviti pri bikoborbi?* Niegov enajstletni sinček je stavil to modro vprašanie. Predno pa je mogel odgovoriti, je vstopil sluga in mu Izročil pravkar došlo brzojavko. Dostojanstveno jo ie vzel gospod svetnik ter io izroči! svojemu sinčku: »Sinko, moja nada. odpri ti brzoiavko! Domnevam, da je iz Madrida: preberi io glasno, da jo vsi čuiemo in tudi ti hočeš slišati, čemu ie moja navzočnost pri bikoborbi potrebna.* Mali sinček ie odprl brzoiavko — vse glave so se strnile okoli svetnika in nje govega sinčka. On pa ie stal z visoko privzdignjeno glavo in s smehljajem na obrazu in roki oprti ob bok. dočim je sinček pričel brati glasno in razločno: »Madrid, dne 14. januarja —* »Ali nisem deial. moja slutnja!« je zaklical ponosno gospod svetnik, »dalie. dalje, sinko. glasno, da čujejo vsi, kako obvestilo prihaja iz Madrida!* In sinko je čita! dalje: »Gospodu svetniku! Ker se nam le posrečilo dobiti v zadnjem trenutku drugega ravnotako velikega bika. kot ste vi. Vaša navzočnost pri bikokorbi ni več potrebna. Don Alvvarez*. Zadnie besede so bile že neslišne vsled razburjenega krika gospoda svet. nika in njegove soproge, ki sta začela neusmiljeno obdelovati s pestmi svojega nbogega sinčka, dočim se je dvorana tresla viharnega smeha navzočih. Slovesnost se je s tem hipoma zaključila. Prilatelii gospoda svetnika, ki so umevno oba brzoiava sami odposlali potom nekega madridskega priiatelia. so bili že do!go zbrani in pretila iim ie resna nevarnost, da iih od prevelikega smeha zadene srčna kap. Gospod svetnik pa ne črhne od tedaj niti besedice več o Španiji in vse brzojavke odpira sam. Najbrže bi ta gospod svetnik tudi med sodobnimi podrepniki našel kakega enakovrednega prijatelja. lin >AOiO - baterije prvovrstne proizvaja Vato)"- • (Stabilne baterije Tador London) f« I U IU akumulator, MARIBOR, Stroi S. Mati oglasi, ki sluiijo v posredovalne Ia socialne namene občinstva. vsaka beseda 50 par Najmanjši znesek Din 5—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovsk«g* značaja. vsaka beseda Din I-—, Najmanjši tnesek Din I0-—v Urarska obrt staro, zelo razširjeno podjetje, s? proda pod zelo modnimi poirojl z ali brez z*li>ee nrsr«ke?a blag?. — Poia«ni!a daj' Tt Werho-ali Ptoj. Krekova ulic« 8. * * »M:58 Modna šivilja Marija Krtnel.l Gethovnova dllca itev. 9!tl i,deluje po meri promenad-c> in vetrne obleke. ko»ta-Ef ptafče in bluze Popra-rila In moderniziranje Solidno delo, cene imeni* 28200 Mesarija ■ prikljuCnim stanovanjem ▼ prometnem kraju »e »zame takoj v najem. Ponudbe podati do 10. t. o. n« npr »Jutra« pod Šifro .Takoj-»n]i najem.. 28164 Knjigovodja 'jilancist. i lilefno pisarniško prakso, dober organizator In strojepisec, veM slov. nemike in italijanske korespondence, ieli doserta-nje'mesto takoj ali pozneje spremeniti. Cenjene ponudb« pod .Folio* na npTavni&tvo •Jetra* 28247 Absolventka meSCanske in dvorazreilne driavne trg. ftoie, veSCa slovenske in neioSke kore. *pondrnce. stenografije lo strojepisja. pisarniške sluibe v mesta ali na de-Celi. — Dopise pod mačko • Eksistenc« It. 14190: spravo »Jutra*. Kot oskrbnik U5e sluiho v Ljubljani starejši gospod. Ponndbe pod »Oskrbnik* na upr. cJutra*. Učenec coStenih starše« in dober rafunar se sprejme ▼ trgo-Tino Tt. Prijatelj, Trtice. D-jlenjsko. 28153 Tovarniški uradnik za knjigovodstvo se iSFe aa tovarno oa deželi. — Samo mladi, . 28198 Skladlščnlk-šofer z daljle treovsko prakso ISSe mesta pri kakem veS-jem trgovskem podjetju — event sprejme tudi mesto potnika z avtomobilom. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod «8Wsdl»fnlk-Jofer>. 28178 Absolvent strojne delovodske gole t dobrimi spričevali iSCe svoji naobrazbi primerno mesto aa takojšen nastop. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Vesten 98*. £3208 Gospodična zmožna strojepisja, stenografije, slovenskega, hrvatskega in nemSkega jeaika iSfe službe kjerkoli. Cenj. ponndbe na upravo »Jutra* pod Iifro »Marljiva 14159*. 2820(1 Strolnl ključavničar vei£ tudi kleparskega dela Naslov v Železna ..agajna po celo n g o d n t ceni a. Naslov pove uprava »Jutra* 28149 Otomane v blagu 850 Din, afrik ma-draci 250 Din in vse ta petniike izdelke solidno in najceneje dobavlja Rndolf Sever, Gospoevetska c S. v hlSi mesarja SlamKa. 25414 Motor skoraj nov t brezhibnem stanju, prvovrstne italijanske znamke. 2'U HP. Iport-nega tipa, se ugodno proda vsled nabave težkega motorja s priklopnim vozom. Ponudbe na upravo »Jutro* pod »Motor*. •Salonska oprava kompletna, skoraj uova, iz mabagonl lesa. se po nizki ceni proda. Pojasnila daje Franc Oset. junior. Vransko 28181 Lepe uhane (butone) brfljantne, ugodno prodam. Naslov pove upr »Jutra*. 282S1 Kuhinjska oprava kompletna, 6 stolov i mizo za jedilnico, dekora-ijski divan. 1 nov lestenec, zibelka ter ve? drugih predmetov se radi pomanjkanja prostora ceno proda v S!om-Skovi ulici 8t. 14. pritličje, desno. 28187 Lepo zaprto utlco z izložbenim oknom In pultom, pripravno ia trafiko, branjevca ali mesarja, zelo ueodno prodam. Ponudbe na npravo »Jntra* pod značko »Ptica*. 28195 Žensk! Šivalni stroj dobro ohr.mien se proda za 1500 Dir.. Naslov v opravi »Jutra* 28248 Električni motor na enakomerni tok. 8'4 HP, 440 Voltov, v popolnoma dobrem stanja se proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 28209 Zvon, Plan. Vestnik Deveaanl letniki, ugodno naprodaj. Več v npr. »Jutra* 28201 tiče službe. »Jntra* npr. 28100 Izobražena gdč. ieli mesta k 1—t otrokoma Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vzgojiteljica*. JW14 Pouk v alovanekl U nemiki trgovski korespondenci ieU gospod. Ponudbe f navedbo honorarja na upr. «Jutra» pod »Pouk 14042* 280(52 Plesnega učitelja ilče mlad gospod sa večerne posamezne vaje. Dopise c navedbo honorarja na upr. »Jntra* pod Iifro »Začetnik 14184». 28242 Matematiko poučujem. Dopise na npr. »Jutra* pod »Matematika*. 28349 Učitelj za cltre ki bi hodil poučevat M dotn se ilče. Cenjene po-sndbe na npravo «Jutra» pod «Pouk» rr i »a« DRVA — ČEBIN Wolfova 1/n. Telefon: M. 481/11 Radio aparate in sestavne dele ima v zalogi Franc Bar, Ljubliana, Cankarjevo nabrežje 5. 192 Steklena :trešna opeka Je zopet v zalogi pri Zdrn-ienih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 433 Klavir Ia čevljarski stroj »Singer*, vie v popolnoma dobrem ■tanj«, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naalov v opravi »Jutra* <8264 Tovorni avto Itlritonski A astro-Fiat. generalno popravljen In eno-tonski Ford, 1 leto rabljen proda tvorniea konterv »Globus*, d. d. na Vrhniki. 28085 Love!! Predam trocevko breipets-linko Bauer t Sohn. kal. 12 X II X »'5. — Več pove uprava cJutra*. £3219 Železna postelja in kratka zimska suknja se poceni proda. Naslov v upr. »Jutra*. 28198 Večji nož! za ribanje zelja naprodaj. Naslov pove upr. »Jutra*. 2821T Vsakovrstno zlato kupuje po najviijlh cenah Cerne. juvellr LJubljana, Wolfova ulica 8 493 Pottovt, njčje. srnjakov« Ia lisičje kože kupuje vedno D. Zdravič, Ljubljana, Florljanska u!. 9 491 Elevator transportna žitna priprava ae kupi. Ponudb« na upr. »Jutra* pod Šifro »Mlini* 27954 Orehov kupim več vagonov. — Ponndbe samo t navedbo cene na podružnico »Jutra* ▼ Mariboru pod žifro »Uvoa*. Ilustr,"'?one Ita-iana tudi siare;5e letnike kupim Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ilustratione* 28161 PrUUm Jabolka najboljša namizna razpošilja v vsaki množini tvrdka Peter ftetina, Radeče pri Zidanem mostu. — Istotam se sprejme tudi a S e n r c. 27714 Zidana hiša z opeko krita, 2 sobi, kuhinja. kiet, drvarnica, hlev, tri četrt orala vrta in vodnjak, v vas! pri jrl. certi. 10 minut od kolodvora se odda v najem, event. tudi proda. Poizve se v trgovini M Smid, Nova vas. Sv. Ju-rij ob južni Sel. 28045 Manjša hiša s sadnim vrtom, v Domžalah. pripravna za kakega obrtnika ali vpokojenea se za 70.000 Din proda. — Nasiov pove uprava «Jutra> 27933 Nova vfld visokopritlična z mansardni-mi stanovanji in novim gospodarskim poslopjem — t prostim stanovanjem — se takoj proda v Kamniku na najlepli točki, »ončna ler« s krasnim razgledom aa planine, pripravno Udi za ljubitelje planin. IetoviMarJe in industrijalce, električna luč. — Tik vile teče voda. pripravna za gojenje ra« ia gosi. Ker je pesek Ib voda v neposredni bližini, se nahaja pod vilo remefttna industrija za izdelovaje strešnikov itd. V gospodarskem poslopju autogaraža. moderni hlevi in pralnica. Cena radi odpotovanja izredno nizka. Informacije daje iz prijaznosti H. PrivSek, Go-sposretska cesta Itev. P. 282S3 Vila v Ptuju * 4 sobami, kuhinjo in prl-tiklinami. trpežna in modema utavba. velik vrt — vse takoj prosto — ee pod ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila daje Fr. Werho-nig, Ptuj. Krekova ulica 8. 28258 Majhno posestvo prodam v KoMtah. % ore od Kamnika. Prijazna hišica. okoli zemlja, skedenj, kozolec, hlev ea eno kravo in 2 pračič-'. Pripravno za vpokoience. Stanovanje prosto. Čena 80.000 Din. Pojasnila daje H. PrivSek, Ljubljana, Gospoevetska e. 8t. 8. 28282 Orehe suhe hruSke tepke iu ma-slsnce ter ježiee kupuje stalno po najvigji ceni tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostn 27713 Sme, zajce, Jerebice Itd. kupuje in prodaja Anton V e r b i č. Ljubljana. Stritarjeva ulica. .496 Želoda In žira letoSnjeera za «eme kupim do 200 kg. Ponudbe z navedbo cene na: Upravo posestva Križniškega reda v Veliki Nedelji 88002 Enonadstr. tr?. hiša z električno razsvetljavo, s 8*4 orala zemljišča, v večjem mestu na Dolenjskem blizu kolodvora se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo «.Tutra» nod «y.ilbno naplačilo*. 28219 V bližini Trbovelj se odda gostilna na račun ia Špecerijska trgovina v najem proti primerni kavciji. Naslov pove uprava »Jutra*. 28190 Lokal za trgovino z izložbo, v sredini Ljubljane se ilče za takoj ali pozneje proti nagradi. — Naslov pove uprava »Jutra* 27927 Več lepih pisarniških sob v II. nadstropju odda takoj Pokojninski 7.1 vod v Ljubljani, Gledališka ulica. 505 Gostilna dobro idoča se vzame na račun, event. tudi v najem takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Dobro Moča 14203». 2S27! Dva krasna lokala na Mikloflčevi cesti. pri. pravna ia prodajalno ali pisarno se oddata s 15. nov. 1925 proti zelo zmerni odkupnini. Tozadevne ponudbe in vpra Sanja pod šifro »Lokal 2500» na uor. »Jutra*. 28251 J Trgovina e melanim blagom se vzame v naje« v bližini Maribora ali Celja. — Dopise pod »Lokal* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 23235 Gostilna v Ljubljani se odda v popolno lastno režijo. Ponudbe pod anačko •Gostilna 14182» na upravo € Jutra*. 2S243 Manjš' lokal na jako prometnem prostoru sredi mesta se takoj odda. Naslov pove uprava cJutra* 28229 Dve sobici f po«*»bnim vhodom oddam takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 28177 5000 Din nagrade plačam za preskrbo ali odstop nezaščitenega stanovanja 2—3 not> s prit i k lina m i. Pogodba za najmani 3 leti pogoj. Event. se aa tudi posojilo, ali piača za 1 leto naprej. Ponudbe z opisom lege stanovanja in označko najemnine pod šifro cSaro -ki dom> na npr. «Jutra>. 27707 SoHdna gospo^na ISČe čedno sobo s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo proti dobri najemnini Ponudbe na upravo «Jutr*» pod «0istost». 2816« Sostanovalec se sprejme s hrano, event. brez. Istotam se sprejme gospode na ojK»ldansko hrano. Sredina mesta. Naslov ▼ upravi «Jutra*. 28245 Posebna soba ue predaleč od sredine mesta. najraje s klavirjem se i i č e s 15. novembrom ta gospoda. Ponudbe na upr. «Jutra> pod ro&oko cl5». 28227 Gospodična se sprejme kot sostanovalka z vso oskrbo. Cena za vse skupaj 700 Din. Naslov v upravi cJutra*. 28235 Soba elegantna, »olnčaa, s posebnim vhodom — nasproti glavne poŠte — ae odda. Poizve se na Mestnem trgu 8t. 12 (slaščičarna). 1 ali 2 sobi prazni, oziroma opremljeni, event. tudi celo stanovanje iSče zakonski par bret otrok Ponudbe na upravo cJutra* pod cPlačam dobro 14118*. 28167 Uradnik iSEe mesečno sobo s posebnim vhodom. — Nasiov ca upravo »Jutra* Dod značko »Samec 14164». ' 2S223 Prazna soba se iičo Katera družina bi bUa lak« dobra, da M odatopUa tok* s poealmlm vbodom star«), les« foepod«. Plača tudi ia celo leto naprej. Pismen« poaa Izgubil, najde s* prosi, da 2 volčja psička M prod&sta. Naslov »jutra*. 12.500 Din brezobrestnega pobelila proti varne sti in tudi nekaj najemnine dam tistemu, ki mi odda stanovanje obstoječe iz 1 sobe. kohir.je in pritiklin Cenjen« ponudbe pod «Ptanovanj» 12 500 Pln» na npravo cJutra*. 279H4 Posodim 80.000 Din proti vknjižbi ca prvo mesto. Obresti po dogovoru. — Ponudbe na pod m ž ni c o •Jntra* v Mariboru pod c Obresti*. 28554 Dragemu v Šmarju ori Jelšah sajlepfti pozdrav. iMffOvor na opravo cJutra* pod c~ cSlutnja*. Vera! Šifro pozabil. »Vera.l - V. K. 88273 «Osam!jena» »Volja* poslati Maribor. podroinicl »209 Vdova stara 47 let. « 190.000 Din kaplula ieli poročiti starejšega. premožnega, treznega gospoda brez otrok. — Ponn-fbe na podružnleo .Jutra* v Mariboru po. I »Besna ženitev*. 2S2M Podjeten trgovec iSče znanja z gospodično aH vdovo brez otrok, t primernim kapitalom, v svrho povečanja svoje trgovine. — Pri obojestranskem sporazumu ženitev zajamčena. — Dopis« na upravo »Jutra* pod SIfro »Sreč* 14138». 28192 Gospod Išče sobo posebnim vhodom. Plača pol leta naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Soba 14165*. 28224 Pianino skoro nov se poceni preda. — Poizve se v Sp Sisfci, Aljaževa cesta 24/1. levo. 28193 Dne 5. t. m. je bil v večernem vlaka ki prihaja iz Savinjske doline v C«lie. ali pa v celjskem, ki prihaja zvečer v Ljubljano, pozabljen zavitek z dvema kožicama. — Posten najditelj naj ga odda v npr. »Jutra* v Ljubljani. 2828<1 Fotoaparat 9X6 zamenjani s 6x4. F. Strekelj. »Nar. tiskarn«* 28129 Navidezno znan gospod je previel v sredo dne 4. t. ra. ob M;19. uri zvečer na kolodvoru od vajenca tvrdka A. ?uJnik zavitek z maticami itd. z napisom Hafner. Ker je bil zavitek Izročen nepravemu lastniku, se prosi istega vrniti tvrdki A. SuSnik, železnina, Ljubljana, ZaloSka cesta. 2S269 Dama U Je zamenjala včeraj (. t. m. dopoldne v trgovini Šinkovec dežnik, naj ga prinese takoj na Isto mesto aazaj. Bila je opazovana in )e osebno znana. 28239 Otrok •e sprejme v rejo h gospo, ki je 1 zredila že 25 čilih In zdravih otrok. Naslov v upravi .Jntra*. 2881fi Dnmslii klofrubi po t?aj nižjih cenah pri •v l St. Petra c, 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, preitrofenfe, spatri oblike. Nujna popravila v Šestih urah. Cement, m H. PETRIC, Ljubljana, Gosposvetska c. 8. Telefon 343. Polhove kože in druge kupuje celo teto D Zdravič. Ljubljana. Flo , rijanska ulica 9. 877 ! m PUH U SI AHOVAHJJi! Vsaka Itedljiva gospodir. ——in pri J Neprimerne tc ln pripravlje Mnenje o nevart Ze od leta 1861, odk resna nesreča. — . norablja v kuhinji, kopalnici t)u samo plin. ——— -a. Vedno Cisto. Vsak kuha ter greje hitro. piina je samo predsodek. •bstojl plinarn«, se ni dogodila nobena • java do hiše brezplačna. Napeljava v s' plafljivo v 10 me Kuhalnik u Likalmk sc Štedilnik st nje «tane s»mo 800 do 1000 Din, iih obrokih. i;bi že za ... . Din 125-— >bi že za .... Din 140 — riobi že za .... Din 1800-— Uporaba plina v vseh obrtih za v aren je, taljenje, kuhanje pogon strojev itd. najcenejša. Vedno pripravile j, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasni da e: MESTNA PLINARNA. iz prve roke imam vedno v komisiji, v gostilni pa: prvovrstne domače krvave, jetrne in mesene klobase danes, jutri ter vsako nadaljnjo soboto in nedeljo. 6660a Joško Jelačin, Dolenjska cesta. SR P"" r. z. z o. z v Ljubljani Mestni trg štev. S sprejema vloge na hranilne knjižice 10 tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 11 tt vloge oDiti po dogovoru. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. ■i POfToM t iSblJaaJ. tavod Edvard Moro, polkovnik v pok. naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njegov ljubljeni brat, ozir. stric, gospod Josip Moro prokurist tvrdka C. Pollak v petek, dne 6 t. m., po kratki bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 8. novembra 1925 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljeni, dne 7. novembra 1925. Naznanjava žalostno vest, da je naša preljuba mama, stara mama, babica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa posestnica dne 5. novembra, previdena s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v soboto, dne 7. novembra ob 4 uri pop. iz hiše žalosti na pokopališče na Vrhniki. Maše zadušnice se bodo darovale v dekanijski cerkvi Sv. Pavla. Vrhnika, dne 6. novembra 1925. V imenu vseh sorodnikov: Ivsn Cvenkl, Karel Mayer, polkovnik v pokoju višji poštni oficijai v pokoju Sinova. Zastopstvo n iSče agilen, samostojen trgovec iz Beograda, ki je dobro vpeljan v Srbiji, Bački in Banatu ter potuje stalno z autom. Želi zastopati uvedene predmete kakor: železninarsko, kolonijalno in steklarsko robo proti proviziji. Cenjene ponudbe pod šifro „1313" na Aloma Čompanjr, Ljubljana Kongresni irg 3. 664j-a Haprodai te moderao urejena s pripadajočo hišo in eno parcelo. Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter je zelo dobro vpeljana. Naslov se izve v upravi tega lista. 633»-« L. mkuš -M* t LJUBLJANA, Mestni trg 1S izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo l : Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki sa osnovo urecbleUiO, j Delniška glavnica Din 50,000.000"— Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000— CENTRALAi LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE« Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Marlbar, Metkevič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec — Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 281, 413, 502, 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. In L ion«! Je začel stopati za Kuan.Tingom, ki je nesel svetiljko iz oranžnega papirja, po ozkih in vlažnih stopnicah navzdol, ki so ju privedle v klet, polno zabojev in sodov. Yahtmanova radovednost je prikipela do vrhunca, a ni si mogel predstavljati, da vedejo te plesnive stopnice v rnisteriozno mesto, o katerem so pripovedovali toiiko čudnih stvari. Kuan«Ting je na isti način kot v prodajalni odprl v kleti dohod k drugim stopnicam in po njih sta dospela do četverokotne, precej dolge dvorane. Od« tod so izhajali hodniki, ki sicer niso bili razsvetljeni, a na koncu katerih je vide! prihajati in odhajat: luči. Cul je tudi iz daljave glasove in petje. Vkljub svojemu pogumu je imel Lionel čudne občutke. Spoznal bo torej ono podzemsko mesto, o čegar obstoju je dvomil marši« kdo, o katerem so pa drugi pripovedovali izredne stvari. Svest si je bil, da je njegovo početje silno nevarno. Kakor mu je deja! pošteni Mr. Pycraft, je v primero napada smel računati sarno na lastno moč. Zato se je prepričal, da = H je njegov browning na navadnem mestu, pripravljen za streljanje. Kuan«Ting je upihnil svečo iz rastlinske masti, ki je gorela v njegovi papirnati svetiljki. — Sedaj ne potrebujeva več luči, je razlagal Lionelu. In pokazal je z roko proti koncu hodnika: — Videli boste, da je tam vse krasno razsvetljeno. Lionel je sledil svojemu vodniku. Hodnik, iz katerega so izha< jale na vse strani galerije, se mu je zdel neskončno dolg. čimbolj ■ta stopala naprej, tem glasnejše je postajalo govorjenje. Ime! je 1 čuden občutek, d« m nahaja sredi glasne, a nevidne množice. Krik, smejanje, prepiranje se je čulo od vseh strani, včasih celo piskanje piščali ali harmonika. Zavonjal je muškatov duh. po katerem dišijo Kitajci, kakor tudi mestoma ostri duh opija, ki ga je poznal iz kantonskih kadilnic. Naenkrat se je stresel, ko je začul poveljujoč in kratek glas, ki ga je takoj spoznal, da je Misterijin. — Privedi mi takoj ka peta na »Morske lastovke«, Je dejala. Nujno ga potrebujemo ... Zadnjega dela stavka ni čul, toda to je zadostovalo. Cul je nekaj važnega. Ne samo, da Misterija mesta ni zapustila, temveč je nada« Ijevala svoje delo, in v stavku, ki ga je ujel na ušesa, je Lionel sumil nov zločin, ki ga pripravlja. Na ovinku hodnika je Lionel naenkrat začul tik poieg sebe divje rjovenje in oster duh po zvereh mu je udaril v nos. Njegovi prsti so se slučajno dotaknili železne rešetke. — Pazite vendar! je vzkliknil Kuan.Ting, eden tigrov bi vas lahko oplazil s kremplji. To so krasne živali! Zc doigo niso dobile pod zobe kakega neprevidneža, ki bi hotel izslediti naše skrivnosti. Lionel ni odgovoril, razumel je pa. da v primeru, če bi ga spoznali, ne bi mogel pričakovati milosti od svojih sovražnikov, ki jim je umor bil nekaj vsakdanjega. Drugo poglavje. Skrivnoiti kitajskega mesta, Lione! in njegov vodnik sta prišla do razpotja, ki ga je raz« svetljevalo več svetil ik. Od tod so vodile na vse strani krasno razsvetljene ceste, ob katerih so se nahajale trgovine z najrazlič* nejšimi predmeti. Lions! je takoj uganil, da je podzemsko mesto tržiSče za ukra« deno in utihotapljeno blago; sera so se stekale vse stvari iz San* Frančiška, ki so bile pridob'jene na nepošten način. O istinitosti tega domnevanja je bil prepričan, ko je videl v teh prodajalnah predmete, ki imajo veliko vrednost, kot na primer demante, o katerih človek ne bi pričakoval, da bi se dobivali na takem kraju. Kitajci v svetlomodrih oblačilih so hodili po tem podzemskem labirintu. Opazil je tudi belokožce, a teh je bilo Ie malo; vsi pa. ki jih je videl, so bil tipi pravih zločincev. Kuan»Ting je odprl vrata in vedel Lior.ela v precej veliko sobano. Sredi nje je kakih petnajst Kitajcev sedelo na slamnjači in igralo. Znano je, kako silno strastni igralci so Kitajci. Vsi nori so za kvartc. kocke. šah. dame in cej«mej. neke vrste igro. ki je slična laški mori. Ljubijo tudi boje med petelini, prepelicami, črički in kobilicami, pri katerih stavijo visoke svote. Strast pri igri ženejo tako daleč, da zaigrajo zaporedoma denar, ženo. obleko, ki jo imajo na sebi in gredu do prstov svoje roke. ki jih oni, ki dobi, takoj odseka s sekirico. Večkrat lahko srečai v kitajskih predmestjih velikih mest nesrečnež«, ki jim manjk« po več prstov, ki so jih izgubili na ta način. V beznici, v katero je bi! stopil Lionel, so samo kvartali. in sicer za kup bankovcev in zlatih dolarjev, ki je leža! sredi siamnjača in ki je predstavljal lepo vsoto denarja, — Ali hočete igrati tnalo partijo? je vljudno vprašal Kuan«Ting. Lionel je odklonil, in sicer tem energičneje, ker Je med igralci spozna! kapetana Rattlesnaks, čeprav si je brado obril, po njego» vem steklenem pogledu in koži, ki je biia od alkohola in opija čisto svinčene barve. K nesreči pa je tudi Rattlesnake spoznal svojega nekdanjegt potnika in ko je šel Lionel skozi vrata ven. je napravi! Kuan»Ting skrivno znamenje na ta način, da je stisnil kazalec in palec leve roke in io na poseben način zavrte!. To je bilo dogovorjeno zna« menje. ki je značilo: «Ogleduh se nahaja med nami!« Kimn»Ting je odgovoril z drugim znakom, rekoč: cRazumel sem. Dam ga zagrabiti!« Ts izmenjava znamenj se je izvršila tako naglo, da ni Lionel ničesar opazil. Kuan»Ting se Je še vedno drža! uslužno in ponižno. lil a atlasa a atlasa a ševroja II 199"- rlma laka Tvrdka Carl Pollak d. d. v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in neumorni sotrudnik-prokurist, gospod v petek, dne 6. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 8. novembra 1.1. ob 3. uri popoldne z Dunajske ceste št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnega pokojnika ohranimo v prijaznem spominu! V Ljubljani, dne 6. novembra 1925.