20Z. Številka.
f LioMJail, i petek, 3. septembra 1915,
XLV1U. leto.
^Slovenski Narod* velja v Ljubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej • » • •  K 24*—
pol leta     „ • ♦ • •  • 12*—
četrt leta    „ • • • •   m 6*—
na mesec   „ •> « • «   m  2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej • , • • K 22*—
Pol leta     „ ..... If—
četrt leta    m     . . . .   . 5*50
na mesec   -     • • • .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: KnaUova ulica it 5 (v pritličju levoj telefon it 34.
Inhafa vsak dan svečar izvzemal nedelje ln praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari.
——Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna41 telefon it 89.
.Slovenski Narod" velfa po poifli
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej   • K 25*—
pol leta     „      n * 13*—
četrt leta    „       „    • . 6'50
na mesec   -            • • . 2*30
za Nemčijo: celo leto naprej     . . . K 30*-« za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej  .  • • . K 35.—
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo), KnaUova ulica si. 5, telefon sL85'
Vojna z Italijo.
HUDI TOPOVSKI BOJI NA TIROLSKEM. — POLOŽAJ JE SICER NE-IZPREMENJEN.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Položaj na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni spremenil.
Na tirolski fronti so Tonalske zapore in na višinski planoti Lavaro-ne - Folgaria poleg utrdb tudi naša opirališča Monte Maronio in Morite Coston pod sovražnim topovskim ognjem.
V koroškem obmejnem ozemlju so bili odbiti slabejši italijanski napadi na Monte Peralba in sedlo BJadner.
Na primorski fronti trajajo artiljerijski boji z umerjeno silo. Tehnična dela sovražnika smo motili na več krajih z uspehom.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml.
Vse pozicije na tirolski meji v naših rokah.
Inomost, 2. septembra. Glede na toje ob tirolski meji, razglaša uradno najvišje poveljstvo za Tirolsko: Pozicija na Monte Maronia, severno od Monte Maggio, se nahaja, kakor tudi pozicije na Seikoflu (Sexten) in na Monte Piano (Ampezzo) v naši posesti; vsi napadi Italijanov so bili popolnoma odbiti.
Sramotno dejanje Italijanov v dolini Sugana.
Uradni list trdnjave tridentske *Risveglio Tridentino«, priobcuje celo vrsto sramotnih dejanj, ki so jih storili Italijani v dolini Sugana. V občini Fracena so ustrelili nekega šestletnega dečka, ki je kopal krompir in se ni takoj na ukaz odstranil, v občini Castelnuovo so tudi ustrelili nekega šestletnega dečka. V bližini Olle pri Borgu so ubili s puškinim kopitom 701etnega starčka, ki je šel z vojaki kot kažipot, pa ni mogel dalje zbog vtrujenosti. V kraju Telve so italijanski vojaki grozili neki nuni s smrtjo in jej ukradli 80 kron, v Car-
kanu so ukradli nekemu dekletu 100 kron. »Risveglio« dostavlja, da bo treba tako kroniko najbrže nadaljevati.
Italijansko poročilo o vplenjenih topovih.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: »Ber-lingske Tidende« v Kopenhagnu prinašajo brzojavko iz Rima, po kateri je tam razstavljenih 40 čisto novih avstro - ogrskih topov in 80 mitraljez, kateri so bili vplenjeni na Krasu. Isto poročilo se nahaja tudi v italijanskih listih. Težko je dognati po poročilih, ali se v italijanskem glavnem mestu res razstavljajo topovi in kaki in odkod so. Prav gotovo pa je, da ti topovi niso bili vplenjeni ne na Krasu, ne na kakem drugem delu naše italijanske bojne fronte. V tej točki se izkazuje poročilo za čisto navadno laž.
»Po toči zvoniti« . . .
Po toči zvoniti, ne pomaga nič, pravi naš ljudski pregovor, in tudi Italijanom ne pomaga nič stokanje sedaj, ko imajo vojno, zakaj da niso ostali nevtralni. »Corriere della sera« toži, da obilo Italijanov izreka dan na dan na težkoče in žrtve vojne obžalovanje, zakaj da niso ostali nevtralni; čisto odkrito priznavajo, da bi bilo bolje za Italijo, ako bi ostala nevtralna. Razočarani so, ker so si vojno predstavljali za mnogo lažjo. »Corriere« meni nato, da Italija še ni doživela nobenega poraza in zmagala bo, ako bo vztrajala do konca po vzgledu Rusije.
Torej, po »Corrieru«, Italija še ni doživela nobenega poraza v vojni z Avstro - Ogrsko. Ob Soči je potemtakem doslej vedno še zmagala! Ako so s takimi »zmagami« v Italiji zado-voljni, pa prav! Ali ljudski glas v Italiji toži po nevtralnosti, zakaj se je ni držala Italija še naprej, samo po vojnih listih, kakor v »Corrieru«, straše zmage, ki pa so razumnejši del Italijanov že tako prestrašile, da ne verujejo nobenemu poročilu o zmagah več, gledajo s strahom v bodočnost in vzdihujejo: nevtralnost, ljuba nevtralnost, zakaj smo te zapustili!
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročila sovražnih general, štabov. Italija 31. avgusta. Na višini, severo-zapadno od Arsiera, so napadle naše čete močno pozicijo na Monte Maro-nia, severno od Monte Maggio in so pregnale sovražnika od tam. Ta je osredotočil potem ogenj iz topov vseh kalibrov na našo novo pozicijo, katero smo vseeno obdržali, jo utrdili in je trdno v naši posesti. Pri Pla-veh, v srednji Soški dolini, so šli oddelki naših elitnih strelcev drzno nad sovražne črte. Posrečilo se jim je, vpleniti nek^j strojnih pušk in metalcev bomb, s katerimi je skušal sovražnik motiti naša približevalna dela nekaj dni. Kakor trdijo poročila, je na kolodvoru v Gorici živahen promet z vlaki. Kraška planota je bila včeraj pozorišče malih akcij z ugodnim izidom za nas. V odseku Monte dei sei busi smo zasedli nekaj strelskih jarkov, v katerih smo nabrali orožje in municijo, ki jo je pustil sovražnik. Napredovali smo nekoliko tudi vzhodno od višine Selc. Sovražna artiljerija je začela zopet obstreljevati Tržič.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Iz Turina so poslali dne 2. septembra iz tamkajšnje vojaške akademije na fronto 1200 rezervnih oficirjev, največ so inženirji, visokošolci in tehniki; kurz je trajal 3 mesece. Dne 10. septembra pride v akademijo v isto svrho 100 novih.
Profesor Lorini svari Italijane v »Secolu«, naj nikar ne použijejo sedaj preveč govejega mesa, kajti od 270.000 komadov, ki se jih porabi na mesec, more dati Italija komaj polovico, da ne začne rabiti že svoje zaloge rogate živine. Profesor pravi tudi, naj se prebivalstvo zadovolji z 90/6 moko glede na prepoved, izdano za mline, da ne smejo prodajati drugače moke nego kvečjemu 80% presejano moko. Profesor Lorini pravi končno, da bo vojna trajala dolgo in zahteva napetosti zadnjih moči, ako jo hočemo prebiti.
»Corriere della sera« zahteva od vlade, da ali naj zopet prenove dovoljeni promet s paketi v Švico, ali pa naj izroči pregledovanje paketov posebnemu osobju, drugače nastane nanovo tihotapstvo blaga in špijo-naža.
»Corriere della sera« je podal celo sliko zime v vojni zoni. Pravi, da že v Vidmu se giblje zimska temperatura med 3 in 12 stopinjami pod ničlo; na poljih je še hujše. Na Krasu je strašna burja, čuti se tak močan veter časih tudi v Vidmu in severnejših gorskih dolinah. Pred alpa-mi obilo dežuje, sneg pade že na višinah 300 do 400 metrov, in sicer visoko od 60 cm. do 1 metra in časih še višje. Bogata na snegu je gorenja Karnija . . . Najbrže bo Cadorna pre-zimil ob pobočjih prednjih Alp in v Furianiji, kjer bodo njegovi vojaki sanjali o obljubljenih gorkih pečeh v
Trstu, Ljubljani, Celovcu, Gradcu in Dunaju.
Iz Turina iz vojaškega poročevalskega urada poročajo, da general-major Rostagno ni res ranjen. Gene-ralmajor Cortella je bil močno ranjen dne 20. avgusta. On poveljuje brigadi Bergamo. Leži v bolnišnici v Pesaru.
Vojni izdatki Italije.
Po novi naredbi se sprejme v etat vojnega ministrstva za finančno leto 1915/16 zopetnih 400 milijonov lir za stroške mobilizacije in za podpore družin rezervistov.
Očiščenje Galicije.
NAŠE ČETE SO ZAVZELE BRO-DY TER PRODIRAJO ČEZ DRŽAVNO MEJO. — RUSKA FRONTA OB DNJESTRU JE OMAJANA IN SE UMIKA.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
V ozemlju Volhinjskega trd-njavskega trikota pričeto zasledovanje Rusov napreduje dobro. Naše bojne sile so prekoračile od Lučka navzgor Styr v široki fronti.
Tudi v vzhodni Galiciji se sovražnik znova umika. Čete generala von Bohm Ermollj so vkorakale v Brodv in prodirajo danes vzhodno od tega mesta čez državno mejo. Severno krilo generala grofa Bothmerja zasleduje na cestah, ki vodijo od Zborowa proti Zaločam in Tarnopo-lu. Poraženi sovražnik se umika proti Seretu.
Armada generala Pfianzer - Bal-tina je vrgla Ruse včeraj po hudih bojih čez višine vzhodno od spodnje Strvpe nazaj; s tem je bila tudi fronta ob Dnjestru do izliva Sereta omajana in prisiljena, umakniti se. Za ruskimi pozicijami ob besarabsk meji gori obilo vasi.
Severnovzhodno od Kobrina bojujoče se c. in kr. čete ženejo skupno z našimi zavezniki sovražnika počasi v močvirje gorenje Jasjolde nazaj.
ZUNANJA   ZAPADNA ČRTA GRODNA   OSVOJENA.  — TUDI OSTALE NEMŠKE ARMADE NAPREDUJEJO NA CELI FRONTI.
Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 2. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Ob železnici Vilno - Grodno smo jurišali kraj Černokovale, pri Me-reču napreduje naš napad.
Na zapadni fronti Grodna je padla zunanja utrdbena črta. Severo-nemški domobranci so jurišali včerajj utrdbo št. 4, ležečo od ceste Dom-brovo - Grodno. Posadka, 500 mož, je bila vjeta. Pozno zvečer smo osvojili z badenskimi četami dalje proti severo - zapadu ležečo utrdbo 4 a s 150 mož posadke. Rusi so nato opustili ostale utrdbe zapadne fronte.
Vzhodno od gozda pri Bjelosto* ku smo po bojih zasedli prehode čez Svisloč od Makarovca (jugo-vzhod-no od Odelska) navzgor.
Včerajšnji celokupni plen te ar« madne skupine znaša 370 vjetnikov, 1 težki top, 3 strojne puške. Pri Oso-vjecu smo vrhutega izkopali 3 težke tope, ki jih je bil sovražnik zakopal v močvirjih.
LISTEK.
Odvetniftova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Potem pa pojdiva skupaj,« je vzkliknila Marjorija, ne meneč se za to, če je tako povabilo primerno ali ne.
»Kaj naj pa počne moj prijatelj O' Neil?« je smehljaje vprašal Hugh.
»O, mojo sestro bo gotovo jako veselilo, če se seznani z gospodom,« je odgovorila Marjorija in je plaho pogledala O' Neila.
»Hvala za prijaznost,« je dejal O' Neil. »Nečem nadlegovati iady Boldonove; če pa dovolita, vaju spremim v Roby Chase in si ogledam ondotni park.«
Vsi trije so se odpravili na pot in veselo kramljaje dospeli do vhoda v park. Hugh in Terence sta se dogovorila, da se dobita čez pol ure v velikem drevoredu parka in da Dojdeta potem skupno domov.
Hughu se je zdelo, da ni bila Ada še nikdar tako lepa, kakor ta dan. Temna obleka je še povečevala krasoto njenega nekoliko bledega lica. Njeno vedenje ni kazalo nič ti-
| stega pretiranega žalovanja, kakor je navadno kažejo mlade vdove, pa tudi nič prisiljenega ni bilo v njem. Dih rdečice, ki ji je za trenotek šinil čez obraz, je pričal, da jo je Hughov obisk resnično razveselil.
Ada ni dosti govorila, marveč je prepustila svoji sestri besedo. Ada se je hotela pri tem ravnati po Hughovem vzgledu, a Hugh je bil tako malobeseden, da so večkrat nastali mučni trenotki.
Hugh se ni nič kaj ugodno počutil v prostornem salonu, polnem dragocenega pohištva. Tudi lepa. odlična in dostojanstvena gospodinja te bogate hiše se mu ni zdela nič več podobna tistemu dekletu, za katero je nekoč gorelo njegovo srce. Te misli so nanj vplivale tako, da je postajal vse bolj molčeč in je na zadnje popolnoma utihnil.
Lady Boldonova je bila zaradi tega Hughovega vedenja v svojem srcu jako ogorčena, toda obvladovala se je in govorila mirno. Zdaj in zdaj je tudi Hughu posvetila kako besedo, a le bolj tako, kakor se govori s človekom, ki se ga iz gole vljudnosti neče pregledati. Potrudila pa se Ada ni, da bi Hugha zapletla v pogovor; to ji je branil njen ponos.
Končno se je Hugh zganil, a le da je vstal in se pripravil za odhod.
j »Veš kaj?« je rekla Marjorija svoji sestri. »Vzemi klobuk in spremi naju do drevoreda. Sveži zrak ti gotovo ne bo na škodo.«
Lady Boldonova je o tem predlogu premišljala nekaj trenotkov in se potem odločila, da ustreže sestri. Ni pa dela na glavo klobuka marveč le lahek šal iz čipk.
Mala družba še ni prišla daleč, ko je srečala O' Neila. Seveda je bil O' Neil takoj predstavljen Iady Bol-donovi. Pri tej priliki se je Marjorija spomnila, da njena sestra in Hugh Še ves čas obiska nista imela prilike, biti nekaj trenotkov sama, in zato je pospešila svoje korake ter primorala O* Neila, da je šel ž njo.
Ada in Hugh sta zaostala. Korakala sta drug poleg drugega, a molčala sta oba. Končno se je glasove Marjorije in O* Neila še slabeje slišalo, kakor šelestenje listja in tedaj šele je Hugh prišel toliko k sebi, da je izrekel nekaj vsakdanjih besed. Ker ni dobil odgovora, je pogledal na Ado in je videl, da je zrla v tla, da so bile njene ustnice stisnjene, obraz pa je bil bled in mrzel, kakor da je izklesan iz mramorja.
Hugh si je to tolmačil tako, da je Ada nevoljna nanj, ker se je doslej tako neprimerno obnašal. Nekoliko zbegan se je začel opravičevati in med tem videl, da je Adi ka-
I nila solza na roko. To ga je zadelo v dušo.
»Ada — kaj sem vam storil. Ta solza! Ali sem vas kaj užalil?«
Ada ni ničesar odgovorila.
»Ada, če sem vas užalil . . .« je rekel in je iztegnil roko, kakor bi hotel, naj mu da Ada svojo.
»Da, užalili ste me!« je rekla Ada Boldonova in se je ustavila. Dasi je imela solze na očeh, je vendar bila njena osebnost dostojanstvena in prav nič jokavega značaja. »Ta pretirana hladnost, ki ste jo doslej kazali, je bila zame žaljiva. To je vendar naravno. Naposled sva stara prijatelja in da mi ni vse eno, kako mislite o meni, to je tudi umlji-vo. Bolje bi bilo, da bi me sploh ne bili prišli obiskat, kakor da ste prišli mi z vsako besedo in z vsako kretnjo pokazat, kako me prezirate.«
»Jaz, da vas preziram, Ada?«
»Da, prezirate, ali pa recimo zaničujete, če vam ta beseda bolje ugaja. Ne odrekam vam pravice, da se me izogibate, ne priznam vam pa pravice, da pridete k meni in se tako vedete, kakor ste danes storili.«
Ada je umolknila. Ko ji je Hugh spet pogledal v resne oči, je zapazil tam začetek smehljajev. Zdelo se mu je, kakor Če bi bilo solnce posvetilo skoz dež in obenem je v nje-
| govem srcu zavalovala na novo vzbujena ljubezen s hudourniško silo. V njej, ki je stala pred njim, ni videl več lady Boldonove, ampak le nepozabno Ado. Čustva so ga tako prevzela in dušila, da ni mogel ziniti nobene besedice — toda Ada je videla vse to in vse to umela. Nič ni dvomila, da je zmagala in si zopet pridobila njegovo srce in radost ji je napolnila dušo. Toda ni se upala pokazati ali povedati, kaj misli in kaj čuti in ko je Hugh prosil »oprostite mi, Ada« ter poljubil solzo na njeni roki, tedaj je obrnila glavo v stran.
»Molčite!« je dostavila in ko se je čez trenotek spet ozrla nanj in je njen pogled dal slutiti, kako ji je pri srcu, je dostavila: »Torej sva spet prijatelja kakor nekdaj, kajne?
»Do smrti!« je vzkliknil Hugh.
»Če vam je prav, pozabiva kar je preteklo. Začniva z današnjim dnem novo življenje.«
»Ali se še spominjate tistega večera, ko sva se sešla pri koncu vrtne ograje. Naj računava najino novo prijateljstvo od dne pred tistim sestankom, tisti sestanek pa naj pade v pozabljenje.
»Prav,« je rekla Ada tiho s srečnim smehljajem in novo prijateljstvo je bilo sklenjeno.
(Dalje prihodnjič.)
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Izhod na severo-vzhodnjem robt Bjeloveškega lesa je bil včeraj izvojevan. Z napadom smo se ponoči polastili prehodov čez Jasjoldo v močvirnatem ozemlju, severno od Pružane. V jeli smo 1000 sovražnikov.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Na celi fronti smo v zasledovanju prekoračili odsek Muhavjeca.
Jugovzhodno bojišče.
Pri zasledovanju so vjele nemške čete včeraj  nad 1000 sovražnikov ter ugrabile 1 strojno puško. Vrhovno armadno vodstvo.
•Vrhovni  poveljnik feldmaršal nadvojvoda  Friderik v Brestu Litovskem.
Vrhovni poveljnik feldmarša nadvojvoda Friderik je obiskal 30. avgusta osvojeni Brest Litovsk. burno pozdravljan od naših zmagovitih čet. Spotoma je posetil generala feldmaršala von Mackensena, ki v bodoče ne bo ^eč podrejen avstrijskemu vrhovnemu vodstvu, v Brestu samem pa je pripel zmagovitemu generalu von Arzu veliki križ Leopoldovega reda na prsa. V Brestu izgleda strašno. Mesto, ki je štelo 50 do 60.000 prebivalcev je le še žalostna razvalina,utrdbe, citadela sc od Rusov razdejane, vse prebivalstvo je zbežalo prisiljeno od Rusov. Na potu iz Bresta v Lublin je pokrajina, ki je bila preje precej obljudena, popolnoma zapuščena, vasi so izginile, le podrto zidovje še naznanja, da so se nahajala tu človeška prebivališča. Mnogi begunci, ki so jih vlekli Rusi seboj, pa se že vračajo. Ceste so jih polne. Nadvojvoda Friderik je ponovno pohvalil naše Čete z nagovori ter se je vrnil čez Radom v glavni stan.
Prestolonaslednik na ruskem Poljskem.
Prestolonaslednik general nadvojvoda Kari Franc Jožef je inspici-ral 31. avgusta in 1. septembra one rusko - poljske okraje, ki se nahajajo pod našo vojno upravo. Podal se je preko Radoma in Nove Aleksandrije v Ivangorod, kjer si je ogledal trdnjavo. Od tam je dospel v Lublin in na to v Kielce, kjer se je obširno informiral o položaju zavojevanega ozemlja in ukrepil naše uprave, zlasti o raznih pomožnih akcijah za ubogo prebivalstvo. Jako zadovoljen se je vrnil prestolonaslednik včeraj na Dunaj, da poroča cesarju.
POLOŽAJ NA SEVERU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Armada Puhallo zasleduje pri Lucku poražene Ruse v smeri na zadnji dve volinjski opira-lišči, v smeri na Dubno in na Rovno. Tudi tiste čete armade Bohm - Er-molli, ki so pri Brodvju šle čez rusko mejo, prodirajo na Dubno. Poročila zadnjih dni kažejo, da je sovražnik izpostavljen napadu od treh strani. Odpor ruskih čet, ki so bile vržene iz pozicij ob Strvpi, ne more dolgo trajati. Rusi so se sicer ustanovili na vzhodnem bregu Sereta in Pruta, a na eni strani ogrožata armadi Puhallo in Bohm - Ermolli ruske umikalne linije, na drugi strani pa je prodiranje med Dnjestrom in černovcami tako, da bi naše čete lahko Rusom prišle v hrbet. Rusi so že sprevideli, da nimajo nič upanja, ohraniti vzhodno Galicijo in jo bodo že čez nekaj dni izpraznili. Na se-vernoruskem operacijskem ozemlju slede zvezne armade Rusom.
Avstrijske čete so prekoračile Jasioldo in zasledujejo Ruse na cesti Pružani - Slomin. Nemške čete so samo še 20 km od Volkovvska, ki je važno prometno križišče. Ker je jugovzhodno Grodna tudi že zavzeta važna postojanka, bodo morali Rusi hitro Grodno zapustiti. Po zavzetju Grodna bodo operacije proti Vilm* šle hitreje od rok.
Ruski umik.
Londonska »Times« piše. umik Rusov je kcnec določne faze velikanskega nemško - avstrijskega upada. Rusi so opustitev Grodna pripravili in bržčas večji del utrdb uničili. Pomen uspehov tiči za Nemce v tem, da so pridobili železniško omrežje, kajti Brest - Litovsk ni samo važno železniško omrežje, ampak je od tod mogoča tudi zveza z vzhodno Pru-tijo. Da bi razpolagali s celim omrež-iem železnic, so morali Nemci najprej zasesti Bialostok. Najbrž so Rusi železnice razdrli, a za dolgo časa se jih ne da narediti nerabne. Nemci lahko svoje zveze na vzhodu zbolj-šujejo, dočim postaja umik za Ruse čedalje težavnejši. Ogroženje Vilne bo imelo posledico, da bo zveza s Petrogradom pretrgana in bo velika ruska armada, ki se opira ob Grod-, prišla v nevaren položaj. Na že-
leznicah morejo Rusi odpraviti le omejeno število vojaštva, pota so pa slaba in povrh še polna v notranjost Rusije hitečih beguncev. — Amsterdamski »Maasbode« piše: V zadnjih štirih mesecih je postajal ruski umik čedalje hitrejši, a je vendar ostala nevarnost, da bo en del ruske armade uničen. Ne manjka samo municije, ampak tudi dobrih vojskovodij in oficirjev. Trozvezi se morda posreči — kar pa ni gotovo — da preskrbi Rusiji municijo in topove, a vojskovodij jim ne more dati. O kakem uničenju ruske armade na en udarec ne more biti govora, ker je fronta, četudi se je skrajšala za 250 kilometrov, še vedno predolga. Zdi se, da je za zdaj cilj. Nemcev, dobiti železnico Vilna - Dvinsk. Če hočejo Nemci odločitev, se ne da doseči drugače, kakor da razbijejo rusko fronto na dva dela in vsak del v izsiljeni bitki posebej, uničijo.
Razbitje ruske armade.
Kodanjski »Politiken« piše: Glavni uspeh bojev pri Brest - Litovskem je ta, da se je ruska armada razcepila na dva delaw Iz Vilne na Rovno vodi sicer železnica, a ena proga ne zadostuje, da bi se vzdržala i^pza m-? velikimi armadami in da bi se moglo vojaštvo premikati sem ali tje, kakor kaže potreba. Kar so Rusi najbolj poskušali preprečiti, to se je vendar zgodilo: Njihova armada ni več enota od enega konca do drugega. Samo daleč v notranjosti Rusije bi se mogla oba dela združiti, dočim imata centralni državi mnogo strategičnih železnic. Rusi so sicer vtekli pravi katastrofi, ali mnogi porazi, ki so jih doživeli, zaležejo ravno toliko, kakor katastrofa.
Novi načelnik ruskega generalnega štaba.
Petrograd, 2. septembra. (Kor urad.) Uradno. Dosedanji načelnik generalnega štaba velikega kneza-vrhovnega poveljnika general Ja-nuškjevič je imenovan za vojaškega pomočnika kavkaškega namestnika. Vrhovni poveljnik na severozapadn fronti general Aleksejev je imenovan za načelnika generalnega štaba vrhovnega zapovednika velikega kneza Nikolaja.
Ruska duma.
V nacijonalnistični stranki se je izvršila secesija. 32 članov z grofom Bobrinskim na čelu je izstopilo ter se konstituiralo kot posebna liberalna skupina, ki hoče sodelovati v komisiji dume za blagor države.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI V VOGEZDhL — BARREN-KOPF. — LINGEKOPF ZOPET V NEMŠKI POSESTI.
Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 2. septembra.
Zapadno bojišče.
V Vogezih, severno od Munste-ra, smo z našim napadom dne 31. avgusta zopet osvojili dele jarkov, ki smo jih bili v bojih od 18. do 23. avgusta izgubili v prilog Francozom. Sleme Lingekopf - Barrenkopf je s tem zopet v naši posesti. Protinapade smo odbili. Vjeli smo 72 alpincev, vplenil) 3 strojne puške.
Nad Avocourtom (severo - zapadno od Verduna) je bilo neko francosko letalo sestreljeno od našega bojnega letalca. Padlo je goreče na tla.
Vrhovno armadno vodstvo.
Silni boji v Flandriji.
Le Havre, 2. septembra. (Kor. urad.) »Standard« javlja, da obstreljujejo Nemci belgijske pozicije v Flandriji z nezaslišno ljutostjo. Pri Dixmuidenu se vrše boji z ročnimi granatami.
Samoobtožbe.
Vojaški sotrudnik londonske »Times« kritikuje angleško vojskovanje, rekoč, da ni bilo srečno in da je vojaški krogi obsojajo. Vse odredbe ministrstva kažejo, da tam ni vojaškega genija. Nezmožnost dobavljati municijo, poskus, uvesti splošno vojaško dolžnost, neuspeh v Anversi in ekspedicija na Dardanele so velike napake, katerih posledice še niso vse prišle na dan. Ekspedicija na Dardanele se je vodila iz Londona že od začetka diletantsko in pustolovsko in je vzela francoski fronti močno armado in mnogo municije prav v trenotku največjega napora zapadne armade. Pri napovedi vojne je imela vlada dve nalogi: zagotoviti obrambo Angleške in, spoznavši, kje bo odločilna točka glavnega bojišča, poslati tja glavne moči. Za Angleško je glavno bojišče na Francoskem in Flanderskem. Samo tam se more vojna srečno končati.
Beg angleškega dvora iz Londona.
Preko Amsterdama poročajo: Kraljevski dvor se seli iz Londona dne 10. septembra. Kralj in kraljica sta glavno mesto že zapustila. Vzrok: strah pred Zeppelini.
•     m •
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH
ČOLNOV.
Nemški podmorski čolni so potopili v zadnjem času 6 angleških parnikov.
PETINDVAJSETMELUARDNO POSOJILO.
Berlinski »Lokalanzeiger« javlja: V Londonu se vrši v kratkem konferenca vseh finančnih ministrov Četverozveze, katere se udeleže tudi zastopniki Srbije, Belgije in Japonske. Konferenca bo sklepala o najetju mednarodnega skupnega in od četverozveze garantiranega 25milijard-nega posojila. Garancija naj obstoja po predlogu ruskega finančnega ministra Barka iz ameriških vrednosti, ki se nahajajo v portfeljih ententnih državnih bank in pa iz bodoče vojne odškodnine, ki jo namerava četvero-zveza naložiti Nemčiji, Avstriji in Turčiji (!!) Dve tretjini posojila bodo baje prevzeli severoameriški finančni zavodi.
Boj za Carigrad.
Francoska blokada Sirije.
Francosko pomorsko ministrstvo razglaša: En oddelek francoskega brodovja, ki blokira obrežje Sirije, je zasedel otok Ruad, ki leži med Tatkikom in Tripolisom. Francoska zastava je bila 1. septembra ob 9. uri dopoldne na otoku razobe-na. Odpora ni bilo. Prebivalstvo je francoske pomorščake dobro sprejelo.
Pred odlootviio ia Balkanu.
Srbsko - bolgarska kriza.
Nemški listi poročajo iz Sofije: Po informacijah iz dobro podučenih krogov, je vsled nastopa srbske vojaške stranke proti prepustitvi makedonskih delov Bolgariji,takorekoč izključeno bolgarsko - srbsko spo-razumljenje. Ministrski predsednik Pasič je šel dne 25. avgusta v glavni stan, kjer je imel posvetovanje s prestolonaslednikom Aleksandrom, z generalom Putnikom in še z nekaterimi višjimi oficirji. Prestolonaslednik in njegovi vojaški svetovalci so na tem posvetovanju nastopili proti zadnjim sklepom ministrstva, češ, da segajo dosti predaleč. Zahtevali so, naj se v odgovoru četverozvezi obljubi, odstop srbskega ozemlja Bolgariji, s pogoji, ki obsegajo pravzaprav odklonitev bolgarskih minimalnih zahtev. V nedeljo so bili diplomatični zastopniki četverozveze pri ministrskem predsedniku Pasiču, da izvedo, kakšen bo odgovor Srbije. Na dana pojasnila so zastopniki četverozveze prosili Pasiča, naj odloži končni odgovor, ker namerava četverozveza svoje predloge v nekaterih točkah premeniti. Zato je bilo najbrž mero-dajno spoznanje, da se je bati diplomati enega neuspeha. Ni znano, če so zastopniki četverozveze izf*očili nov predlog. Zdi se, da srbski vojaški krogi nečejo privoliti v to, kar zahteva Bolgarska kot temeljni pogoj sporazumi jenja.
Razpoloženje v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo: Dne 30. avgusta so se pričeli v Bolgariji divizijski manevri. Letina je pod streho in ura odločitve se bliža. — V Sofiji je bilo ustanovljeno nemško - bolgarsko kulturno društvo, ki je priredilo dne 27. avgusta svoj prvi koncert
Nova demarša četverozveze v Nišu?
Preko Ženeve poročajo: Poslaniki četverozveze so izročili dne 2. septembra srbski vladi novo noto, ki zahteva v določenem času odgovor Srbije na zadnje zahteve četverozveze. (Ta vest je v nasprotju s poročilom, da je Srbija na predloge entente že odgovorila.)
Položaj v Srbiji.
Nemški listi poročajo: V Srbiji se borijo sedaj tri struje: ena odklanja vse teritorijalne kompenzacije druga želi kompromis, tretja je za sporazum z Bolgarijo in zahteva dohod Srbije k Adriji tudi proti volji Italije. Nobena struja pa ne zaupa vladi Kralj je izgubil svojo popularnost, boji se vojaške lige, na drugi strani pa tudi Rusije. Zato je poklical Pašića k sebi ter mu je razodel, da se namerava odreči prestolu. Pašić je to sporočil v Petrograd, kjer pa so rekli, da sedaj ni čas za abdikacije. Ker se kralj Peter navzlic temu ni hotel odreči svojemu načrtu, je zagrozil Pašić, da bo demisijoniral. Skratka zmešnjava v Srbiji je velika, zlasti ker je kralj izgubil tudi vse zaupanje pri armadi
Ministrska kriza v Srbiji?
Sofija, 2. septembra. (Kor. urad.) Srbska »Politika« beleži govorico, da se pripravlja vsled težkoč, ki jih povzroča srbski odgovor na ententi-ne predloge, ministrska kriza.
Isti list javlja, da sta poslala kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander ruskemu carju lastnoročno pismo glede teritorijalnih koncesij, v katere naj privoli Srbija.
Srbske priprave.
Iz S o f i j e poročajo: Preko Soluna je prispela v zadnjih tednih ogromna množina vojnega materijala, topov, strojnih pušk, letal, municije, tako da je srbska armada za celo leto založena. Ali se srbska armada res pripravlja za novo ofenzivo proti Avstriji, je še negotovo. Dosedanja poročila pravijo, da je Srbija tozadevne pozive entente zavrnila.
Srbi v Draču.
Pariz, 2. septembra. (Kor. urad.) »Temps« javlja iz Niša: Da izvede ukrep srbske vlade, je prispel srbski vojaški oddelek v Drač, kjer je prevzel varstvo srbskega konzulata.
Srbija In Grška.
Iz Aten poročajo: Vladni listi poudarjajo, da je Srbija, predno je izročila četverozvezi svoj odgovor,gr-ško vlado o njega vsebini informirala. Srbija nudi v skladu z željami četverozveze Bolgariji koncesije tudi na desnem vardarskem bregu. Grška vlada bo srbsko vlado o svojem stališču še informirala. Ministrski predsednik Venizelos je obiskal srbskega poslanika ter mu izjavil, da se bo Grška nahajala na strani Srbije, ako bi Bolgari Srbijo napadli. Drugo pol-uradno poročilo grških listov cementira vesti o sestanku Venizelosa in Pasiča.
Kakor smo že poročali je sprejel cesar včeraj ob 11. dopoldan deputacije ogrskih in hrvatskih mest in županij v veliki avdijenci. V 500 vozovih so se peljali ogrski in hrvatski zastopniki odeti večinoma v takozv. ogrsko galo in spremljani od pandur-jev v Schombrunn. Na ulicah so jih pozdravljali Dunajčani z burnim: »Eljen« - klici. Pred Schonbrunom je stalo mnogo rekonvalescentnih vojakov in tu so orili tudi krepki »Zivio« - klici gostom v pozdrav. Cesar je sprejel deputacijo v takzv. veliki galeriji. Ko je vstopil v dvorano so ga pozdravili burni »Eljen« in »2ivio«-klici.
Ministrski predsednik grof Tisza je na to nagovoril vladarja: Prihajamo pred Vaše Veličanstvo s srcem prožetim zvestobe, vdanosti in hvaležne ljubezni. Po preteku enega leta strašne vojne smo premagali z naporom naših sil, za ceno težkih žrtev velikansko nevarnost, ki nam je grozila in danes zasledujejo naše armade na severu poraženega sovražnika daleč od naših mej, na jugu pa se razbijajo vsi napori nizkotnega za-vratnega morilca ob trdnosti razmeroma malega dela naše oborožene sile. Naše hvaležno oko se ozira danes v dobrotnika, ki je zasigural ogrski državi primerno mesto v monarhiji ter odpravil prokletstvo stoletnih zapletljajev. Še le sedanja preizkušnja nam kaže važnost te nove epohe (dualizma), ki nam je omogočila, da smo silni, ker smo lahko edini. Pri nas na Ogrskem so v uri nevarnosti izginili notranji spori in z enako zvestobo se bore ramo ob rami z nami raznim plemenom pripadajoči sodržavljani neogrske (ne-madžarske) narodnosti. Na skupnih bojiščih smo se našli tudi z bratskim hrvatskim narodom. Čutimo, da spadamo skupaj in da delimo v dobrem in slabem isto usodo. Vojna pa nas je tudi naučila spoznavati, da smo bratje avstrijskih dežel. Teh naukov ne bodemo pozabili. Prosimo Boga da bi nam ohranil Vaše Veličanstvo po zmagovitem koncu velikega boja v dobi poštenega miru še dolgo Vašim narodom v srečo in blagor.
Cesar je v svojem odgovoru poudaril veselje, da vidi pri sebi zastopnike Ogrske in njenih postranskih dežel. Ena največjih radosti mojega življenja je ta, da se mi je posrečilo s pomočjo odličnih ogrskih dr-
žavnikov zasigurati sodelovanje krone z narodom ter ogrske države z ostalimi mojimi kraljestvi in deželami na trajni podlagi. Bolj kakor kdaj so sedanji dogodki pokazali, da je to delo sporazuma in nagodbe prešinilo dušo mojih narodov zlasti onih v deželah moje ogrske krone. Napad naših sovražnikov je vzbudil oduševljeni odpor vseh mojih narodov in v gigantskem boju se je stara junaška slava ogrskega in hrvatskega naroda znova zasvetila. Trdna je moja nadeja, da bodo moje junaške armade v zvezi s svojimi zvestimi zavezniki izvojevale pošten, trajen, varen mir in da bo ogrski državi in v njej združenima obema narodoma v posvečeni zvezi z mojimi ostalimi deželami zacvetela nova srečna doba. Zaupam v Vsegamočnega, da bo krona svetega Štefana žarela bodočim rodovom v vzvišenem sijaju.
Cesar je na to pristopil k hrvatski skupini. Tu ga je nagovoril ban baron Skerlecz v hrvatskem jeziku, proseč ga, naj sprejme milostno zagotovila neomajne zvestobe in vdanosti celega hrvatskega naroda. Ban je poudarjal, da izpolnjuje željo celega hrvatskega naroda, ki je hotel, da pozdravi Veličanstvo v materinem jeziku. Celi narod vzklika: Bog ohrani, Bog obvari Vaše Veličanstvo!
Ko se je cesar obrnil proti izhodu je stopil k banu ter mu dejal: Hvala Vam, da ste prišli in mi dali priložnost se zahvaliti za odlične čine in vztrajnost Hrvatov v teh težkih časih. Zahvaljujem se Hrvatom še enkrat iz celega srca in računam tudi v bodoče na to.
Znova burno pozdravljen je odšel vladar iz dvorane. Deputacije so se podale na to v rotovž, kjer jih je pozdravil dunajski župan. Odgovorila sta mu budimpeštanski župan Barczv in zagrebški načelnik Holjac.
Pri opoldanskem skupnem obedu so se vršile razne napitnice. Grof Tisza je nazdravil v madžarskem jeziku cesarju, škof Glattfelder avstrijskim deželam, grof Sttirgkh vzajemnosti obeh držav in ogrski vladi, grof Tisza bratski kraljevini Hrvatski, ban Skerlecz veličini ogrskega naroda in grofu Tiszi, škof Varadv armadi.
Ogrski in hrvatski zastopniki so zapustili Dunaj že tekom včerajšnjega dne.
Kolera v Trstu. Poročilo 1. septembra: Ostali bolniki 15, novi slučaji 1, ozdravljena 2, umrl nobeden, ostane bolnikov 14. Nov slučaj kolere se je pripetil v ulici deli' Eremo 239; bacilonoscev je v opazovalnici 5, v ulici Sartorio kontumaciranih 9.
Vojnopomožni komite v Pulju, pod vodstvom deželnosodnega svetnika Peručiča, deluje jako uspešno v korist evakuirancev. Gospod Peru-čič je na Dunaju opozoril razne me-Todajne faktorje na nedostatke, ki se vsi odstranijo. Tako je na primer poskrbljeno za otroke beguncev, da se nahajajo v lepem otroškem zavetišču, kjer jim ne manjka nič. Poskrbi se za bodoče kar mogoče dobro za vse begunce iz Istre.
Pred višjim deželnim sodiščem dalmatinskim se je imela vršiti razprava proti deželnosodnemu svetniku Ivu Grisogonu, ali je bila odložena. Gre za politično delovanje obtoženca, v
Goriški begunci.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša osebe, ki se pogrešajo: Jančič Jožefa v Nie-der - Mohrau na Moravskem, prosi I za naslov Jančič Ane iz Kojskega št. 52. Jericio Karolina, Ruprechthofen, : išče družino Fran Jericio iz Podse- <
niče pri Pevrni. Savli Franc, c. kr. sodni sluga v Gotnivasi št. 5, pošta Novo mesto, išče družino Ivančič Albert iz Kamnega pri Kobaridu in družino Ivančič Franc iz Kobarida št. 153. Hlede Antonija, Jezica 25, išče Hlede Mohor Antona, vojaka iz Št. Ferjana 38. Čuš Valentin, Zeli am See, išče Hrast Marijo, Stanovišče 22 pri Kobaridu. Hvalica Peter, 27. pešp., zasilna rezervna bolnišnica št. 2,1. odd., Ljubljana, išče družino Blaž Hvalica iz Ajbe št. 132. Terezija Klanjšček, Teuffenbach, Obersteier-mark, išče družino iz Vipolž v Brdih. Fran Klinec, k. u. k. Sprengdetache-ment - Partie 84, Feldpost 522, išče družino Franc Klinec s 5 otroci, Ple-šivo - Medana, pošta Dobrovo. Ivan Sovdat, posestnik, Ljubljana, Ra-deckega cesta 1, išče družino Kofol Anton, Kamno 79 pri Kobaridu. Kola-rič Anton, Lst. - Baon. Nr. 154, 1. Komp., Feldpost 322, išče ženo Fran-čiško z otroci in starega očeta Kola-rič Janeza iz Medane št. 8. Brezigar Franc, k. u. k. Garnisonsspital 7, Gradec, išče Kolenc Terezijo iz Gorice. Marcola Andrej, k. u. k. Lst. - Wach-Baon. 2. Komp., Feldpost 610, išče Komar Marijo "fe Kobarida. Komel Andrej, Četovodja 97. pešp., 33. Bri-gadekommando, Feldpost 109, išče Komel Andrejano s 4 nedoletnimi hčerkami iz Kronberka 95 pri Solkanu. Franc Koren, k. u. k. Fest. - Art.-Rgt. Nr. 4, t. E. K., Marinefeldpost-amt Pola, išče družino Koren Marija
C24
66^8
202. Ste*. % i
„SLOVENSKI NAROD*, one 3. septembra 1915.
Stran 3.
iz Kreda 35, p. Robič. Terezija Korej-čič, Irmsdorf št. 7, išče Korejdič Karla, ki je pri 97. pešp., in Korejčič Gregorja, ki je bil dodeljen trenu v Ljubljani. Korsič Josip, Spital a. d. D., Koroško, išče Koršič Karolino iz Ko-zane v Brdih.
Dnevne vesti.
— Imenovanja v domobranstvu.
Za praporščake v rezervi so imenovani kadetje v rezervi: Adolf Bez-j a k, Josip B r e z n i k a r, Gustav Šilih, Emanuel E r h a r t i č, vsi pri 26. domobranskem pešrtblku; Vladimir Marši č pri 3. domobr. pešp.; Ferdinand P o 1 a k, Feliks Bizjak, Severin C e n e k, Peter E r z i n in Josip Žemljic pri 27. domobranskem pešpolku; za kadete v rezervi so imenovani enoletni prostovoljci: Rikard V i d i c, Anton V e r h o v e c, M. U s n a r, Pavel L a p a j n e, Ivan Tikal, vsi pri 23. domobr. pešp.; Feliks Vilfan, Viktor Pirnat, I. Sršen, Franc Š k e d e 1 j, Jernej Tavča r, Martin Gosak, Franc A n č i k, Anton P u h a r, Silvij P a -k i ž, Ivan Andoljšek in Adolf K u n t a r a, vsi pri 27. domobranskem pešpolku.
— Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: stražmojstri Ivan K a r -1 i n, Ivan B e n k o in Simon R j ž -nar, okrajni stražmojster Josip Č e -b o k 1 i ter orožniški četovodja Ivan Jazbec, vsi 7. deželnega orožniškega poveljstva. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje sta dobila stražmojster 12. dež. orožniškega poveljstva Josip Jurca in stražmojster 7. dež. orožniškega poveljstva Štefan Gabri j e 1 č i č. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: črno-vojniški infanterist pri 7. dež. orož. poveljstvu Ivan Slamnik, stražmojster 12. dež. orož. poveljstva Fr. Ah lin; korporaia Josip Opica in Jurij P o s a v e c 25. črnovojniškega polka; narednik Miha Ž e b i č, četo-vodji Franc M i h a 1 j e v i č in Jurij H r o v a t, korporali Štefan Smrček, Ivan K o I e t i č in Franc M a -t e k o v i č, infanteristi Ivan Kožuh, Andrej Ž i d o r e r in Matija li u b e 1 i č, vsi pri 27. črnovojniškein polku.
— Vpoklic leiulka 1S97. Češki listi javljajo: Kakor znano, mladeniči leinika 1S97., ki so bili v juniju spoznani za soosobne, dosedaj še niso poklicani pod orožje. Vojna uprava v tem oziru še ni nič definitivnega ukrenila. Po informacijah iz dobro-podučenega vira, pa bo izšel začetkom septembra razglas, ki bo oznanil, ali se sploh namerava ta letnik sedaj poklicati in naznanil tudi dcbo, v kateri se bo vpoklic najbrže izvršil.
— Iz italijanskega vjetništva se je oglasil livar Fran Z al ar iz Ljub-' Ijane. Piše, da je bil vjet dne 25. julija cb 7. zvečer. Pravi, da je zdrav, da se mu godi dobro, samo vreče je. Sedaj je še na potu in kadar ter kje se bo stalno ustavil, bo že sporočil.
— Za političnega načelnika okrožnega poveljstva v Miecho\vu na Poljskem je imenovan dosedanji okrajni glavar v Velikovcu na Koroškem, Lasovskv.
— Iz ruskega vjetništva se je svojim staršem v Ljubljani oglasil iz kasanske gubernije Ivan M o h a r. Piše: Dragi starši! Najpoprej Vas vse skupaj lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da se nahajam tu na Ruskem v vjetništvu. Tu delam pri knapih; kopljemo železo. Godi se mi prav dobro; imamo vsega dovolj.
— Iz vojnega v]etništva. Jožef Grebene se je oglasil iz Volčan-ska svojim staršem, ki so v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Piše: . . . ker ne vem, če ste dobili kakšno mojo karto ali ne, Vam dam še enkrat na znanje, da živim v vojnem vjetništvu zdrav in zadovoljen. Delavnico imam in delo tudi in si zaslužim za tebak. Pozdrav iz daljnega kraja! V Volčansku dne 28. julija 1915. Volčansk je poleg Izjuma in Slav-janska pokrajinsko mestece harkov-ske gubernije. Glavno mesto rečene gubernije pa je Harkov, ki leži na stoku Harkovke in Lopana in šteje 174.840 prebivalcev.   Znameniti so harkovski sejmi, zlasti oni o sv. Trojici, ki traja od 1. do 15. junija. Slovenci, ki so se vozili skozi Harkov so zlasti občudovali 90 metrov visok zvonik, v katerem visi srebrn zvon v spomin, da se je srečno otela dne 17. oktobra 1888. I. carska družina, ko je dvorni vlak skočil s tračnic. To se je zgodilo 41 verst daleč cd Harkova, na progi Harkov - Simferopol pri Borkih, kjer so pozneje (1. 1894.) ogradili veliko cerkev. — Iv. C e r -1 o I j, istrski Slovenec, se je oglasil >voji materi Heleni, ki biva v Beki, oošta Klanec. Piše: . . . dam Vam vredeti, da sem vjet in zdrav. V Oren-Juirgu, Minovoj dvor dne 10. avgusta 1915. Orenburg je glavno mesto gubernije   enakega   imena   in šteje 72.7^0 prebivalcev. Zanimiv je oren-
burški šejm za izmenjavo blaga. Sejmišče se razprostira na levem bregu Urala in je oddaljeno od mesta pet vrst. Vsako leto pride do 100 karavan iz Bunare, Hive, Kokanda in Ta-škenta, ki svoje izdelke (drago kamenje, zlato, svilo, konje, ovce, fino jančjo kožo itd.) zamenjavajo za tkanino, kovinske predmete, sladkor, žito itd. Vojni vjetniki, do malega vsa przemiselska posadka, poslana v vročo turkestansko deželo, se je vozila skozi Orenburg. — Anton Goru p, doma v Podorehu pri Moravčah, se je oglasil svojcem iz vojnega vjetništva v Srbiji. — Ignacij Petkovšek je prišel v laško vojno vjetništvo, kakor je sporočil Francetu Brencetu v Zaplani pri Vrhniki. Piše: ... Z Janezom sva govorila zadnjikrat dne 21. julija, potem ne vem, kaj je ž njim. Jaz sem v Italiji. Zbogom! V Italiji dne 31. julija 1915. — J. U d o v i č poroča prijatelju, ki biva v Čerovljah v Istri, da je, žal, laški vjetnik. Lahi so ga prepeljali čez sredozemsko morje v vrečo Afriko, kjer se nič kaj zdravega ne počuti.
— Iz Pulja. V nedeljo 29. avgusta popoldne so se zbrali častniki in moštvo trdnjavskega polka št. 4, 1. nad. stotnije. da proslave slavnostno dekoriranje korporaia I. Opeke, doma iz Begunj pri Cerknici, ki je dobil bronasto svetinjo na hrabrostnem traku. Poveljnik !. nad. stotnije, gospod nadporečnik Milldner, je ogovoril slavJienca z vznesenimi besedami, orisal njegovo hladnokrvnost, ki jo je pokazal ob soški fronti. Še okrevajoč, od rane na nogi, ki jo je dobil od šrapnel. drobca, in že s je javil prostovoljno, da gre zopet nazaj v fronto. »Na tako moštvo je naš presvitli vladar lahko ponesen,« je poudarjal gospod nadporočiiik. »in če imamo take vojake, nam je zmaga zagotovljena.« Končal je govor s pozivom na trikratni »Slava!« našemu prcsvitljemu vladarju in navdušeno se je odzvalo moštvo temu pozivu. Tu je zepet dokaz duha, ki vlada pri Slovencih, kateri branijo svojo grudo.
— Napad. Bila je nedelja popoldne. Crni oblaki so se pričeli kopičiti nad nami,  solnce je zatemnelo in z daljave se je čul zamolkel grom. Zakopaval sem se z mrzlično naglico v črno zemljo z malo vojaško lopatico, medtem pa dajal kratka povelja moštvu na desno in levo. Vodil sem oddelek strojnih pušk. Povelje — »Napad« — se je biio bliskoma razneslo med moštvom našega polka še v ranem jutru in v okopih se je počelo živahno pripravljanje.   Napad, se je čulo z desne, čulo z leve in pravkar sem se odločil, stopiti k sosedu - poročniku, kateri je poveljeval stotniji, ko ugledam pred seboj ordonanca s pismenim poveljem v roki. Odprem, čitam, podpišem in ordonanc je hitel dalje po strelnem jarku. Napad, čulo se je med moštvom, napad, zbleknil sem i jaz ter s tem  potrdil novico, katera se je pravkar   raznesla po strelnem jarku. Določena je bila ura, ko naj naš polk napade sovražnika. Bili smo pripravljeni. Za nami je počelo grmeti in že so potovali šrapne-Ii in granate visoko preko nas v sovražnikova kritja. Topništvo je namreč zaeno z nami   dobilo povelje k napadu. Potekla je ura, odkar se je počelo   obstreljevanje sovražnika, prišla pa ura, ko napade i pehota. Že so zapuščali  posamezniki  okope in se oprezno bližali sovražniku, kateri je zakopan globoko v zemljo prežal na nas s smrtnonosno puško v roki. Vedno več in več  jih  je zapuščalo kritja in v kratkem so se pomikale štiri rojne   črte z malimi presledki proti sovražniku. Prvi pozdravi so se čuli. Vedno več in več in mimo naših glav so sikala sovražna zrna. Veliko jih je zgrešilo svojo pot, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so se sešli z marsikaterim pešcem.  Zašumi nad nami, eksplodira in kot dež so se vsuli pred nas drobci sovražnih šrapnelov. Topništvo je opazilo naš napad   in ga skušalo odbiti.  S salvo za salvo so nas pozdravljali in marsikoji je obležal. Bili smo med življenjem in smrtjo.  Sovražna pehota zaeno s topništvom je čistila naše prodirajoče rojne črte. Naše topništvo je napad podpiralo. Lepi kos zemlje smo že imeli za seboj, ko se raznese povelje — »Doli, zakopavati!« — 2e je prva rojna črta ležala in se zakopavala, ko dospe v njeno višino še druga in tretja. Napad se nam je posrečil. Sovražno topništvo še ni ponehalo in tudi pehota nas je motila pri delu. Bil sem že do pol metra v zemlji, za silo v kritju, ko močno zagrmi in dež se vsuje na nas, da je bilo joj. V par minutah sem imel v svojem kritju za pedenj vode in ni mi preostalo drugega kot jamo zapustiti. Ležal sem na prostem polju sredi koruze, sempatja pa je pribrenčala  preko  mene šo-
ki finančnega ravnateljstva v Ljubljani 47 K za okrepčevalno postajo.
— Koncert v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. Jutri, v soboto, dne 4. septembra priredi združeni avto in bolnišnični orkester v veliki dvorani hotela »Union« pod protektoratom ekscelence gospe Karle baronice Schwarz koncert v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, družinske vstopnice za tri osebe 2 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo in se izkažejo v dnevnih časopisih. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah.
— Za varstvo letošnjih pridelkov. Zasiguranje letošnje letine za aprovizacijo armade in ljudstva je poleg vojaških odredb izmed najvažnejših predpogojev za srečen izid sedanje vojske. V to svrho pa je potrebno ne le, da se letina brezhibno spravi pod streho in potem žito po-melje, temveč tudi, da se zares svojemu namenu zagotovi in obvaruje zlasti pred požarom. V tem oziru je c. kr. notranje ministrstvo vnovič opozorilo politične okrajne oblasti na potrebo primernih odredb, ki naj služijo v to, da se letina obvaruje uničenja ali zle poškodbe. Občinstvo pa je ponovno poučiti o veliki važnosti letošnjih pridelkov, s pozivom, da naj jih skrbno varuje pred požari ter lhi-dobnimi nakanami. Vsem in povsod je skrbeti za to, da se pravočasno prepreči vsakršno poškodovanje letošnjih pridelkov.
— Prefrigan begunec. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je nekdo prodajal odhajajočim vojakom ljubljanski vojni kruh po 1 K 40 vin. hlebec. Prišel pa je mimo pošten človek, ki je oderuhu kruh pobral in ga prodajal vojakom po običajni ceni, to je po 44 vin., nato pa poklical stražnika. Navijalec cen je goriški begunec Boštjan Rossit, ki se je moral zara-ditega zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem in je bil obsojen na 3 tedne zapora.
— Krušne karte se bodo od sedaj naprej oddajale pri krušnih komisijah samo ob petkih.
— Samostojna krajevna c*bčm£ Mošvald. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega zbora z dne 2. in 3. marca 1914. po katerem se občina Mošvald izloči Iz občine Kočevje in postane samostojna.
— U:nr3 fe v »Leonišču« v ljubljanskih krogih znani gosp. Makso A r ni i č. trgovski potnik, po daljši bolezni. Pogreb bo jutri cb pol 5. popoldne. Naše sožalje!
— Umrla je v Ljubljani gospa Ana Belič roj. Megušar, soproga občinskega svetnika in gostilničarja na Dunajski cesti, po domače pri »Zeksarju«. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. avgusta ob 4. popoldne. Bodi blagi gospe ohranjen prijazen spomin, cenjeni rodbini pa naše najiskrenejše sožalje.
— Kolera v Ljubljani. Gospa Marija Škrabar je ozdravela in je izpuščena iz bolnišnice, izpuščen je tudi delavec Ivan Cijan, ki je bil v kontumacu kot nosilec vibrijonov. Alojzij Kaštelan je še v bolnišnici, ker še ni prest vibrijonov. To je edina civilna oseba v bolnišnici za kolero. — Umrli so za kolero: infanterist Janos Voros, topničar Anton Ze-hetgruber, Benedikt Podgornik iz Čepovana. Oboleli so na koleri vojaki: Ivan Abramovič, Ludvik Brandt-ner, Josip Gelbenegger, Rudolf Kauf-man, Miha Ludvig, Milan Ristič, Vladimir Stamotovič, Josip Zeh, Ignacij Žontva. Došli so še trije vojaki kot bacilonosci. — V bolnišnici za kolero je 35 bolnikov, nekateri kmalu ozdravijo.
Osemdesetletnico svoje starosti
ročilo« prinaša to pot velezanimive slike iz junaških bojev naših čet na severu in na jugu. Predstave pričenjajo v soboto ob 8. zvečer, v nedeljo pa ob 4. in 6. (mladinska predstava) popoldan in ob 8. zvečer.
Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se bo vršilo vpisovanje 16. septembra 1915 dopoldne v zbornici slovenskega gimnazijskega poslopja od 8.—9. ure za prvi razred, od 9. do 11. ure pa za II., III. in IV. razred. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili istega dne od 9.—12. ure v samostanu »Šolskih sester«. Dopolnim in ponavljalni izpiti bodo 17. septembra od 8. ure dopoldne naprej. Začetek šolskega pouka se bo naznanil pri vpisovanju ali pa pozneje po časopisju.
Kolera v Celju. V Celju je naznanjenih 10 novih slučajev azijatske kolere. Gre za vojake, došle z južno-zapadne fronte.
Notar  Vinko   KoJšek v Šoštanju t. Iz Šoštanja nam pišejo: Hladna Morana je posegla s svojo koščeno roko v itak redke vrste šoštanj-skih Slovencev,   iztrgala iz srečnih rodbinskih vezi ljubljenega soproga in očeta, nam pa nenadomestljivega prijatelja. Skozi mozeg je šlo ječanje, ko je padala lipa v našem narodnem vrtu, še tako željna življenja ... Potem, ko si,   kakor lipa svojemu kosu grude, daroval svojemu narodu najdražje cvetje svoje: deco, prepojeno narodnega duha, si legel v prerani grob. Žena in otroci, vsi deležni tvoje velike ljubezni, in mi vsi, ki smo te poznali kot zaslužnega, požrtvovalnega in idealnega moža, plakatno ob tvoji gomili . . . Pokojnik je bil blaga duša, nezmožen koga raniti, živahno - veselega temperamenta, priljubljen vsepovsodi.   Ostal je zvest samemu sebi in globoko vkore-ninjenemu idealizmu, dasi je preživel vesele in težke ure Šoštanja in njegove usode. Ustanovil je šaleško posojilnico, bil duša pevskemu, tambu-raškemu društvu,  žrtvoval mnogo za prej tako znano Šoštanjsko narodno godbo, ter je sodeloval bodisi kot predsednik, odbornik   ali   Član pri vseh narodnih   društvih in prireditvah, najbolj markant. je pa podčrtati njegovo skrb in ljubezen za mladino. Zavedal se je, da leži v mladini povračilo, navduševal nas   za daljne boje za sveto last. milo zemljo našo. S kako ljubeznijo in ponosom se je oklepal »Sokola« v Šoštanju, kako je negoval preporod, ki ima priti iz vrst miade generacije! Tako marsikatero inicijativo smo   dobili ravno od pokojnika. Sedaj te ni več med nami. »Zemlja ti bodi peresce!« pravi ruski pregovor. Ne bo ti težka nje odeja, rahljala jo bodo dobra dela, rahljala naša ljubezen do tebe, nepozabni! Dokaz iste je bil že v številnem sprevodu, katerega so se med drugimi udeležila vsa narodna društva šoštanjska, požarna bramba v Družmirju in nebroj  prijateljev od blizu in daleč, kolikor je bilo to mogoče vsled žal tako slabe zveze. Pevci, pod vodstvom gosp. M. Tajnika, so zapeli ganljivo žalostinko pri hiši in ob odprti gomili. Nobeno oko ni ostalo suho.   Železno ograjo, ki bo mejila tvojo zadnjo parcelo, so ovijale zadnje cvetke »Sokola«: simbol nas samih, kakor cvetke železja, tako se hoče naša   ljubezen oklepati železne volje: stremiti po tvojem, našem idealu. Tako hočemo ohraniti ljubeč spomin   nate v svojih srcih, dokler ista tudi nam  ne prenehajo biti!
Meteorologični  mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpan ali avgust je bil deževen in srednje to pel. — Opazovanja na toplomeru da-
je obhajal te dni gospod Ivan S a j ć, I do povprek v Celsijevih stopnjah: Ob
nadučitelj v pokoju v St. Jerneju na Dolenjskem. Jubilant je opravljal te-
7. zjutraj 23-0°, ob
137°,   ob 2. 9. zvečer 16-8°,
popoldne tako da
njem svojem bivališču. Z izredno marljivostjo in štedljivostjo si je postavil v lepi dolenjski vasi lično hišo, svoje otroke je vzgojil skrbno, narava pa ga je obdarila z nenavadno trdnim zdravjem in s čilim duhom. Vzlic visoki starosti hodi gosp. Ivan Saje* pokonci, kakor pred petdesetimi leti, s humorjem pripoveduje poslušalcem neštevime zanimive do-godljaje, ki jih je doživel v službovanju, ali pa po mnogoštevilnih potovanjih, pred katerimi se ni strašil tudi ne v poznih letih. Mnogoštevilnim gratulantom, ki se spominjajo častitljivega starčka ob njegovi izvanredni slavnosti, se pridružujemo tudi mi, želeč mu, da naj bi učakal še mnogo let zadovoljen, zdrav in vesel! — M. P.
V Kino Trbovlje se predvaja jutri v soboto in v nedeljo posebno zanimiv program. V sijajni drami »Svoje življenje za tvoje« doživljamo vse senzacije zapletljajev polne borbe za vražna svinčenka. Dež je ponehal in I bogato dedščino, borbe, v kateri se zakopavali smo se dalje. Bila je ne-   vzpenja človeška strast do vrhunca, delja popoldne ... Burka »Išče se ženska na upanje« je
— Darilo. Njeni ekscelenci gospe
žavno učiteljsko službo celih 47 let J znaša srednja zračna toplina tega me v raznih krajih, večinoma pa v seda- I secal7*8°, za 0-9° pod normalom; naj-
več, namreč 3950 je kazal toplomer dne 10., najmanj namreč 8*5° dne 19. zjutraj. — Opazovanja na tlako-meru dado 735*3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0*6 mm pod normalom; najvišje, namreč do 740*3 je  prišlo dne 24. zjutraj, najnižje, namreč do 729*0 dne 30. opoldne. — Mokrih dni bilo je 13, padlo je pa vsega skupaj 221*7 mm dežja; največ, namreč 55*8 dne 11.; ta dan je bil sploh zelo kritičen, kajti ob 4. popoldne je pol ure trajajoče neurje hudo razsajalo, nastal je strašen piš in padala je debela toča; od pol 11. ure   do polnoči se je neurje nadaljevalo z nič manjšo silo, samo da ni bilo toliko toče. Poprejšnje dni bilo je zelo soparno ter se je sprememba vremena pričakovala, zlasti ker je bil 10. mlaj. Sledili so nato še štirje deževni dnevi z nevihtami, toplina se je jela znižavati, vreme je naznanjeva-lo bližajočo se jesen, megla je po-gostoma zjutraj nastopala. Dne 29. je bil ščip in drugi dan je padlo 47*3 mm dežja. Zračni pritisk se je tudi tega meseca le malo spreminjal, tudi ni
baronici Schwarz so
eseelenci gospe ena najveselejših iger moderne film- I prišel do stalnega visokega stanja, izročili uradni- ] ske industrije. »Avstrijsko xojno K> 1 zato je bilo tudi vreme nestanovitno.
Najdeno sukno. V bližini kavarne »Evropa« je bilo najdeno v sredo popoldne okoli 1 meter vojaškega sukna. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi na Marije Terezije cesti št. 6, I. nadstropje.
Mm mm.
* Profesor Masarvk. Korespon-denčni urad javlja: Rektor češke univerze v Pragi izjavlja, da je včerajšnja vest »Nar. Listov« glede profesorja Masarvka neresnična.
* Japonci kot dobavitelji municije za Rusijo. »Times« poročajo, da izdelujejo vsi japonski državni arze-nali municijo za Rusijo in da je bila v to svrho mobilizirana tudi privatna industrija.
* Potres v Avezzanu. Listi iz Rima poročajo, da je bil v Avezzanu močan potres. Da ni bilo hudih posledic, je pripisovati načinu gradnje novih hiš, ki dobro varuje zgradbe proti potresnim sunkom. Vendar pa se sodi, da je precej žrtev.
* Poljska — nemška gubernija*
Nemške oblasti so organizirale od nemških čet zasedeno poljsko ozemlje v upravno ednoto, ki se imenuje »generalna gubernija Varšava«. Generalni gubernator je genera. Beseler.
* Kolera v Lvovu. V prvem času po zavzetju Lvova je zahtevala kolera v tem mestu dnevno 30 žrtev. Vsled energičnih ukrepov vojaških sanitetnih oblasti, se je znižalo to število na 4, v zadnjem času celo na 2 slučaja dnevno. O epidemiji v Lvovu torej ne gre več govoriti.
* Iz osvojene Poljske. Nemci so ustanovili v Lodzu nemško, v Bend-zimu pa poljsko gimnazijo. Zaprli so vse, na Poljskem se nahajajoče tobačne tovarne in uvedle tobačni monopol. Na orijentalskem seminarju v Berlinu so se pričeli poljski tečaji za uradnike, ki bodo poklicani k upravi na Poljskem.
. * Koliko mesa porabi francoska divizija? »Temps« poroča z ozirom na to vprašanje: Za divizijo, ki je bila v boju, izkazuje račun, da je od 6. avgusta 1914 do 6. avgusta 1915 porabila 3,000.781 kilogramov mesa vseh vrst, ki so veljali 4,970.956 frankov. Odštetnih je 20.661 kilogramov, ker ti niso bili porabni. Zaklanih je bilo 19.555 glav živine. Za kože se je dobilo 213.668 frankov.
Najnovejša poročila.
Amerika in Nemčija.
Berlin, 2. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Kakor zvemo, je nemški veleposlanik v Washing-tonu grof Bernsdorff vladi Zveznih držav, kakor mu je bilo naročeno, sporočil, da naj se po obstoječih navodilih pasažirski parniki brez prejšnjega svarila in ne da bi se življenje nekombatantov spravilo na varno ne smejo potapljati. Seveda samo pod pogojem, da tiste ladje ne poskušajo bežati in se ne stavijo v bran, ker se sicer brezpogojno uničijo. Smatrati je, da je s tem spor z Ameriko poravnan.
Washington, 2. septembra. (Kor urad.) Reuterjevo poročilo: Medterr ko grof Bernsdraff zastopa nazor, da je edino, kar je še treba storiti, da se nemško - ameriške težkoče spravijo s sveta, formalna izjava iz Berlina, poudarjajo ameriške avtoritete, da se ukaz poveljnikom podmorskih čolnov nanaša samo na pasažirske ladje, Amerikanci pa bi želeli, da naj vse trgovske ladje uživajo iste prednosti, ako imajo nevtralce na krovu, najsi že bodo potniki ali pa posadka. S tem da Amerikanci še niso na jasnem, kaj naj pomenijo pripomnje z nemške strani, da namerava Nemčija se poslužiti VVilsonove ponudbe glede skupnega delovanja v vprašanju svobode morja.
Ruske priprave za zimo.
Pariz, 2. septembra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Rusi pripravljajo za pozimsko vojno posebno armado, milijon kozaške konjenice, ki naj napa c-a Nemce.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu je 231 strank vložilo 139.927 K 10 v, 160 strank vzdignilo 33.5S8 K 45 v, torej več vložilo 106.338 K 65 v, 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7000 K. Stanje vlog 3,808.898 K 72 v. Denarni promet 457.672 K 96 v. Vseh strank bilo je 880.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednif: Valentin Kopitar.
t^fltof & tifek »Naiuxl0e Murne«.
t
Tugepolni javljamo pretresljivo vest, da se je naš iskreno ljubljeni dobri soprog, skrbni oče, sin, svak in stric, gospod
Makso Armič
trgovski potnik
po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preselil v večnost.
Zemeljski ostanki predragega nepozabljivega se prepeljejo v soboto popoldne ob pol 5. uri iz Leonišča k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Blag mu bodi spomin! 2170
LJUBLJANA, dne 3. septembra 1915.
Antonija Armič, soproga. Maksa, Boris, Stolen, Zdenka, Oofko, otroci. Josiplna Jnrda vdov. Anale, mati.
Meteorolosicno poročilo.
Vlila* uad morjem 306*.'
Sreda I zrafnr tlak 7Jn
septem.	Cas opazovanja	Stanje barometra w mm	2« S.* E 2 t— —	Vetrovi	Nebo
2.	2. pop.	730-7	1*3	brezvetr.	del. obla?.
»•	9.zv.	728 5	14 3	si. vzh.	oblačnu
3.	7. zj.	7279	126	brezvetr.	»»
SANATORIUM-EMONA
ZA- NOTRANJE IN- KIRURGICNE -ĐOLE2NL,
•PORODNIŠNICA, LdUBLdANA- KOMENSKEGAULICA- 4
^F-ZDRffi^.PRinARij'DR' FR. DERGANG
Srednja včerajšna temperatura 13*6P-norm. 16*7°. Padavina v 2* urah mm 113-Deževalo je po noči od 10. ure naprej.
Lepa, velika 2184
o t> o
opremljena za 1 ali 2 osebi 86 takof
odda, Črevljarska ulica 2./III nad
JE
3E
3E
RavnatelfstfO trgovskega bolniškega la podpornega dra-jtvn ¥ LJubljani javlja tužno vest, da je njegov redni član, gospod
Makso Armič
trgovski potnik
včeraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dne 4. septembra ob pol & uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k sv. Križu. 2182 Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
LJUBLJANA, dne 8. septembra 1915.
Zahvala.
V težki bolesti povodom smrti nepozabnega soproga in očeta, gospođa
Om kr. notarja
Vinka Kolšeka
so nam bili v veliko tolažbo premnogi dokazi odkritosrčnega sočutja in iskrenega prijateljstva, ki se ie do zadnjega trenotka, do groba oklepalo zlatega srca pokojnika. 2171 Srčna zahvala častiti domači in sosedni duhovščini, g. pl. Ada-movichu, g. poslancu dr. VerštovSku, gg. dr. Podlesniku in dr. Lichte-neggerju, gg. uradnikom sodišča in davkarije, si. učiteijstvu, si. požarni brambi v Družmirju, vsem gg. zastopnikom raznih društev in korporacij,
fg. pevcem s pevovodjo g. M. Tajnikom za krasne žalostinke, narodnim ruštvom, someščanom, Šaleški posojilnici, gg. uradnikom sodišča in davkarije in vsem drugim za poklonjene vence, sploh vsem, ki so pokojnika spremili na njega zadnji poti, da mu zakličejo zadnji Zbogom in nas tolažijo v nemi bolesti.
Vsem, prav vsem: Bog plačaj!
ŠOŠTANJ, 28. avgusta 1915.
Rodbina notarja Kolšeka.
JZELEZNAT0 VINO S KINO 1 lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani
[Vrtpta n\a\o\ynme.nemara tn os\&We osebe
Vsebuje navedeno
množino železa.
kerjeprisličnih vitih malokdaj.
1 steklenica 2 kroni. "93
=0
J L
Povečane silite
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod v fjubljani, Kolodvorska nI, 34 a.
Vojaščine prost
ister ali Misli
ali ned.plomiran starejši asistent
farmacijo, zmožen hrvaščine in nemščine 80 za trajno aH samo za zastopstvo išče za lekarno v Stubici. Ponudbe, če mogoče s sliko, prepisi izpričeval, navedbo zahtevane plače ob prostem, nemeblovancm stanovanju na
E. V. FELLER, Zagreb,
Jurjevska ulica štev. 31. A.
2175
samo stare tudi načelih listih ali časopisih
s kupuje :
skupitelj  znamk. 2169
Ponudbe  pod  »znamke 2269" na
upravniŠtvo   »Slovenskega Naroda«.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da je naša iskrenolj ubij ena, dobra soproga, oziroma mati, stari mati, sestra, svakinja in tašča, gospa
Ana Belič Megušar
posestnica in goatilnicarka
danes, dne 3. septembra, ob 1. uri ponoči, po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, bogu vdana preminula. 2183
Truplo nepozabne pokojnice se bo v nedeljo, dne 5. sept. ob 4. pop. v hiši žalosti na Dunajski cesti št 8 svečano blagoslovilo, nato prepeljalo na pokopališče k Sv. Krištofu in tam položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služle vi farni cerkvi Marijinega oznanjenja,
Bodi ji obranjen blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1915.
Ivan Belič, občinski svetnik, posestnik in gostilničar, soprog. Anion eVPOJMajsl roj. Belič, Ika Joie roj. Belič, hčeri. Pavel in Josip Belič, sinova. Josip Prookaska, Kari
Warto9 Pavel Joie, zeti. Vat n»U la vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Gospodična
zmožna slov. in nem. stenografije in strojepisja 1ŠČO mesta najraje v odvetniški pisarni izven Ljubljane. Ponudbe pod „F. M. 42/2118" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2118
z doarimi izpričevali z in tudi bres odnosne partije delavcev,
dobijo deBa
na   gradbi   železnice   Knin - Pribudič.
Ponudbe na 2174
gradbeno podjetništvo ,Ba!maspoj',
Knin, Dalmacija.
MeMirano sobo
kuhinjo ali z uporabo kuhinje 80 ?5Č0 pri boljši, mirni družini za poro-čenca brez otrok. Ponudbe pod ,,me-blovana/216111 na uprav. »SI Nar«.
Supl se vsako množino praznik
za moko. Tozadevne ponudbe pošiljajo naj se na naslov 2179
Rudolf KokalJ,
Ljubljana, poštni predal 4iev. 149.
Sprejmeta SO v trgovini manufakture, špecerije, stekla in poljskih pridelkov
V V
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi iz boljše poštene hiše.
Rudolf Pevec, Mozirje.
2173
Okoli 2000 po predpisa napravljenih
atirt>ttiib:o v s:
se Odda komad po 5 K 12 h v gotovini brez odbitka. Poštne zavitke po 9 komadov
pošilja franko po povzetju firma
Albert Matzner, Dunaj l.9  Kohlmessergasse 8.
Ovčio
vseh vrst in vsako množino If^"1 kupuje po najvišjih cestah
j.
GR0BELN1K. HIESTNE TRG šf. 22.
Najbolj zanimiv in najboljši slov. ilnstrovanl tedaik so a
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnika in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499
,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. 1
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5,— in celo leto K 10—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LJubljana, Frančiškanska ulica 13 I.
Proti nalezenju
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. škrla tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lofflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno
LVSOFORM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencib. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad Stane K 1"20.
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintek-cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lysotorm-werke Dunaj. XX., Petrascbgasse 4.
55