SPOROČILO
Zaradi epidemije gripe odpadejo vsa cepljenja, predvidena v mesecu februarju in v začetku marca, pa čeprav ste dobili vabilo. Zdravstveni center Velenje-Otroški dispanzer
cena 8 dinarjev	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	■	titovo velen'e'10- februaria 1983
številka 6 (670)	"
mmm
Ustanovna seja
Hitreje do dohodkovnih povezovanj
V želji, da izboljšajo učinkovi-:ost pri uresničevanju skupno iogovorjenih nalog, je 21 osnovnih arganizacij ZK tovarne "gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje ustanovilo stalno akcijsko konferenco, ki jo sestavlja 53 delegatov. Na prvi seji, ki je bila 25. januarja, so izvolili 10 člansko predsedstvo; za predsednika predsedstva je bil izboljen Miro Lešnik, za namestnico predsednika pa Jožica Ferenc.
Predsedstvo stalne akcijske konference bo spremljalo delo osnovnih organizacij ZK, pripravljalo gradiva in sklicevalo seje stalne akcijske konference OO ZK TGO Gorenje ter usklajevalo aktivnosti osnovnih organizacij ZK. V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje so prepričani, da bodo v prihodnje bolj idejnopolitično poenotili aktivnosti osnovnih organizacij ZK ter da bodo bolj usklajeno kot doslej uresničevali tudi stališča in sklepe organov in organizacij ZK.
Da pa bi bila ta prizadevanja kar najbolj uspešna bo potrebno komuniste podrobno seznaniti z vlogo in nalogami stalne akcijske konference OO ZK te delovne organizacije-
Po pregledu dela komunistov v tovarni gospodinjske opreme Gorenje po problemski konferenci ter seznanitvi z nalogami sedanjega trenutka so na prvi sej; stalne akcijske konference ocenili tudi lanskoletno aktivnost osnovnih organizacij ZK. V razpravi, kije sledila, pa so delegati in gostje, med drugim, opozorili, da morajo osnovne organizacije ZK čimprej poiskati take oblike in metode, ki bodo okrepile delo komunistov in njihovih osnovnih organizacij. Na to prav gotovo lahko pomembno vpliva tudi ustrezneiša idejno politična, usposobljenost komunistov.
Sicer bo treba prizadevanja komunistov in drugih strniti v akciji za uresničitev dohodkovnih povezav tako znotraj tovarne gospodinjske opreme Gorenje kot širše, v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in v reprodukcijski verigi. Nesprejemljivo je, denimo, dejstvo, da poslujejo tozdi finalisti z izgubo, tozdi polfinalisti pa ne izkazujejo izgube itd. Bolje bo treba nagraditi izvoz na konvertibilna tržišča, delavci pa bodo morali imeti večji vpliv, med drugim, n na delitev ustvarjenih deviz.
(Dalje na 3. strani)
Spominski pohod
Veliko pohodnikov
Jutri zjutraj se bo na Titovem trgu zbralo okoli 100 mladih iz velenjske in žalske občine. Od tu se bodo odpeljali v Stranice, kjer bodo začeli tretjo etapo pohoda po poti, ki jo je v vojni vihri opravila slavna Štirinajsta divizija. V Stranicah se jim bo pridružilo še okoli 50 pohodnikov iz ljubljanskih občin in vojakov postojnske garnizije. Mimo spominskih obeležij in partizanskih domačij bodo pohodniki, po letos spet zasneženih poteh, odšli preko Paškega Kozjaka in Graške gore do Zavodenj. V posameznih etapah od Pake do Graške gore, od Graške gore do Raven in od Raven do Žlebnika, se jim bo priključilo tudi okoli 180 pionirjev.
V	soboto bodo ob 12. uri pohodniki na Graški gori pripravili miting, na katerega vabijo vse občane naše doline. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 11.15.
V	Zavodnjah bodo predali pohodni prapor mladim iz mozirske občine, ki bodo nato opravili še zadnji del poti. Naši pohodniki pa se bodo zbrali še na Titovem trgu, kjer bodo podelili priznanja nekaterim večkratnim udeležencem,-
Pohodniki iz mozirske občine bodo pot nadaljevali do Zlebnikove kmetije kjer bodo pripravili priložnostno slovesnost, pot prvega dne pa bodo zaključili v Belih vodah. Naslednjega dne bodo nekaj časa namenili vojaškemu* usposabljanju nato pa nadaljevali pot do Smrekovca kjer bodo prenočili. V torek, 15. februarja se bodo podali do kmetije Ramšak in pri spomeniku padlim borcem na krajši slovesnosti položili venec. Letošnji pohod po poteh 14. divizije bodo zatem sklenili na prizorišču zadnjih bojev herojske divizije v zaselku Razpoka nad Rastkami kjer bodo pripravili zaključno slovesnost.
Celje
Srečanje borcev
Štirinajste
Jubilejno dvajseto srečanje borcev legendarne XIV. divizije je minulo soboto v Celje privabilo kar 1300 udeležencev. Prišli so iz vse Slovenije. Borci Štirinajste, borci drugih partizanskih enot. pripadniki enot JLA, ki nadaljujejo njene svetle tradicije, predstavniki petnajstih domicilnih občin in domicilnega mesta Maribor, pionirji in mladinci. Med udeleženci srečanja so bili tudi Franc Leskošek-Luka, Viktor Avbelj-Rudi, Ivan Maček-Matija, Ivan Dolni-čar-Janošik in Tone Vidmar-Luka. Zbor junakov Štirinajste pa je ob počastitvi 39. obletnice pričetka zmagovitega pohoda na Štajersko bil hkrati delovni dogovor borcev, ki so , v prvih vrstah boja za uresničevanje najaktualnejših nalog sedanjega časa aktivni tudi danes. O zmagovitih junaških bojih Štirinajste in povojnih aktivnostih njenih borcev je na srečanju v Celju govoril predsednik odbora skupnosti borcev XIV. divizije Bojan Škrk.
V trajen spomin in zahvalo za neprecenljiv delež Štirinajste k krepitvi narodnoosvobodilnega boja . na Štajerskem in k končni zmagi ter v spomin njenim padlim i^t umrlim herojem, so diviziji v Celju izročili skupno domi* cilno listino petnajstih občin (med njimi tudi občin Velenje in Mozirje). V imenu prebivalcev območja, kjer se je Štirinajsta bojevala, jo je ge-neralpolkovniku Ivanu Dol-ničarju izročil predsednik celjske občinske skupščine Edo Stepišnik. »Želimo, da ne ostane le pri tem. Skupaj z vsemi občani predvsem pa z mladimi moramo storiti vse, da herojstvo borcev Štirinajste in njeno revolucionarno izročilo ne bo nikoli pozabljeno.« je ob tem dejal Ivan Dolničar. Za dragocen prispevek k ohranjanju in poglabljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in izročila Štirinajste so borci občinski konferenci ZSMS iz Laškega podelili zlato plaketo divizije.
J. K.
Titovo Velenje
19. pustni karneval
Mednarodni sejem Domotechnica 83 v Kolnu
Predstavljene novosti Gorenja
Včeraj so v KOlnu v Zveni republiki Nemčiji odprli že tradicionalni sejem gospodinjskih aparatov Domotechnica. Na tej sejemski manifestaciji, ki bo odprta do 12. februarja, sodeluje tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, in sicer s predstavitvijo zadnjih razvojnih novosti.
Zvezna republika Nemčija je že vrsto let največji kupec izdelkov Gorenja, Tja so doslej prodali med drugim, že nad milijon štedilnikov, sicer pa predstavljajo tovrstniki izdelki iz Titovega Velenja polovico vsega uvoza štedilnikov v ZR Nemčijo.
Na Domotechnici 83 predsta-
vlja Gorenje nov pralni stroj z elektronsko regulacijo, izpopolnjenimi funkcijami in skoraj neomejenim številom programov. Razstavljene so nove večsistemske pečice, štedilniki z ventilacijskimi pečicami in k vgradne ventilacijske pečice, pa štedilniki z odzračevanjem na montažni plošči in plinski štedilniki, ki jih je mogoče priključiti na vse vrste plina. Sicer predstavlja Gorenje na mednarodnem sejmu v Kolnu tudi integrirane hladilnike in integrirane zamrzovalne omare, toplotne črpalke, nove vrste bojlerjev ter vrsto drugih proizvodov.
Pred nami so pustni dnevi, dnevi veselja, smeha in norčij.
Tudi na letošnjo pustno nedeljo bo v Titovem Velenju zelo veselo; tako napovedujejo organizatorji že 19. pustnega karnevala iz Starega Velenja. Kakšen bo? Preberite na zadnji strani.
Velenjska občina
V spomin na
V spomin na Prešerna, našega največjega pesnika, so bile v teh dneh vsepovsod slovesnosti s kulturnimi programom.
Osrednja proslava je bila v Šaleški dolini sinoči v domu kulture v Titovem Velenju. V kulturnem programu so nastopili člani Amaterskega gledališča Velenje in pevke gimnazijskega zbora iz Titovega Velenja. Med proslavo so podelili tudi letošnja Napotnikova priznanja.
Za slovenski kulturni praznik
so v Šoštanju v torek zvečer odprli razstavo del Šaleških likovnikov. S to razstavo so Šaleški likovniki sklenili svojo večmesečno ,,Potujočo razstavo" po Jugoslaviji, med katero so predstavili 28 del v Subotici, Vrnjački, Banji, Pucarjevem, Titovi Mitrovici in Titovem Drvarju. Dela razstavljajo Andrej Krevzel, Martin Kumer, Milojko Kumer, Peter Matko, Adi Pirtovšek, Polde Rober, Vera Svetina, Arpad Šalamon, Marjan Vodišek in Aristid Zornik.
Prešernov dan so proslavili tudi na osnovnih šolah. Ponekod so v goste povabili znane slovenske pisatelje ali borce, kot na primer na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, kjer sta učence obiskala članica kulturniške skupine XIV. divizije Marta Schmith-Brina in pisatelj Ivo Zorman.
Slovesno je bilo tudi na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki (na posnetku), kjer so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku združili s podelitvijo Kajuho-vih bralnih značk.
4f
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 10. februarja 1983
V Titovem Velenju v dvorani skupščine občine je bil v ponedeljek medobčinski posvet. Na njem so spregovorili o nadalnjem uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, krepitvi samoupravne organiziranosti in odnosov v tem gospodarstvu. Poleg predstavnikov celjskega območja so se posveta tideležili tudi predstavniki republike.
Šoštanj
Razstava
šaleških
likovnih ustvarjalcev
V Počastitev slovenskega kulturnega praznika so v torek 8. februarja ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju odprli razstavo članov kluba
Šaleških likovnih ustvarjalcev. .
Svoja kiparska in slikarska dela so razstavili: Martin in Milojko Kumer, Vera Svetina, Aristid Zornik, Arpad Šalamon. Polde Rober, Adi Pirtošek, Peter Matko in Andrej Krevzel.
V. K.
Pustno rajanje v domu Partizana
Krajevna konferenca SZDL Šoštanj bo priredila v soboto, 12. februarja, ob 20. uri v domu Partizana veliko pustovanje. Posebna komisija bo nagradila nekaj najbolj izvirnih mask. Za dobro voljo in ples pa bo igral ansambel Fantje treh dolin. V. K.
m
TRGOVSKO PODJETJE
nama
TITOVO VELENJE
Od 14. do 19. februarja
GOSPODINJSKI TEDEN V NAMI
V tem tednu pestrejša izbira in ugoden nakup:
—	za 10% ceneje posteljnina, zavese, prti, kuhinjski serveti, brisače, predpasniki, prešite in volnene odeje
-	za 5 % ceneje tepihi.
Trgovsko podjetje Nama, tozd Veleblagovnica Titovo Velenje
Gornja Savinjska dolina
Priprave na
3. samoprispevek
Sredi letošnjega leta se bo izteklo drugo petletno obdobje plačevanja samoprispevka v občini Mozirje. Priprave na uvedbo 3. samoprispevka so v občini v polnem teku. Ob oceni uresničevanja sedanjega referendumskega programa so v občini seveda pripravili tudi osnutek novega programa, za katerega bi združevali sredstva v naslednjem petletnem obdobju. Pri oblikovanju programa je sestavljalce vodilo nekaj temeljnih izhodišč. Dejstvo namreč je, da sedanje težke gospodarske razmere ne smejo povsem zavreti nekaj naložb, ki so pomembne za vse občane. Znotraj občine je zagotovo Se precej ozkih grl, ki zavirajo njen hitrejši razvoj. Ovire pri razvoju nekaterih dejavnosti so precejšnje, Se večje pa bodo, če jih ne bodo sproti odpravljali. Prav odpravljanju teh ovir je namenjen osnutek novega progra-
Na prvo mesto so postavili zdravstvo. Pogoji v zdravstveni postaji Nazarje še zdaleč niso primerni, niti za osebje, niti za bolnike, ki vsekakor pričakujejo boljše zdravstvene storitve. V prihodnjem obdobju H morali preurediti notranje prostore in s tem omogočiti namestitev že kupljene opreme. Velik prostorski problem tare postajo v Mozirju in Lučah, zato nameravajo del sredstev nameniti za dozidave.
Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave na področju krajevnih skupnosti Rečica, Nazarje in Mozirje je že v teku in jo bodo zaradi njenega velikega pomena pri nadaljnji industrijski in stanovanjski gradnji še nadaljevali. V tem obdobju naj bi položili 2930 metrov dolg kanal od Rečice do Naza-rij. Velik problem je zagotavljanje sredstev za nadaljnje posodabljanje ceste preko Črnivca in del sredstev nameravajo nameniti tudi za ta dela.
S prostorsko stisko se ubadajo tudi na mozirski osemletki. Šolo naj bi obnovili v treh delih, za začetek pa naj bi zgradili 885 kvadratnih metrov novih površin in kuhinjo. V mozirski občini so v zadnjem obdobju pridobili veliko novih telefonskih priključkov, potreb pa je še vedno veliko. Vendar zaradi utesnjenosti prostorov v sedanjem poslopju novi priključki niso možni. Del sredstev iz samoprispevka naj bi zato namenili za dograditev prostorov v katerih bi dobila mesto nova telefonska centrala.
Turistično gospodarstvo že dolgo šepa. Za hitrejši razvoj tega, za Gornjo Savinjsko dolino še kako pomembnega področja, so v preteklosti načrtovali, da bi gospodarstvo združevalo okrog 2 odstotka dohodka. Ob zaostrenih razmerah to zanesljivo ne bo možno, zato si . želijo pomagali z referendumskimi sredstvi. Podroben program bodo pripravili v prihodnjih dneh. K razvoju turizma veliko prispeva tudi urejeno okolje, prav z odlaganjem smeti pa imajo v mozirski občini velike težave. Načrti za ureditev smetišča v Homu so narejeni, z njihovo uresničitvijo pa bi na tem mestu zagotovili odlaganje smeti do leta 2000. Sredstva za to nalogo lahko zagotovijo samo s samoprispevkom. Še en problem jih tare. Spremljanje televizijskega programa še vedno ni omogočeno vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline. Potrebno bo postaviti še nekaj manjših pretvornikov. Ljubljanska televizija je že opravila meritve in načrte, s samoprispevkom pa bi krajevnim skupnostim v zgornjem delu doline zagotovili del potrebnih sredstev za postavitev. To so seveda naloge iz skupnega programa, določen odstotek, zbranih sredstev pa naj bi tudi v prihodnjem obdobju namenili krajevnim skupnostim, ki bi tako hitreje odpravile vrsto najrazličnejših težav, s katerimi se ukvarjajo pri svojem delu in razvoju.
Svet OZD Vzgojno-izobraževalnega zavoda
Velenje in sveti šol
tozd osnovne šole Gustav Šilih
tozd osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh
tozd osnovne šole Biba Ročk
ter komisija za delovna razmerja VIZ Velenje,
delovne skupnosti skupnih služb
razpisujejo
prosta dela in naloge
1.	individualnega poslovodnega organa organizacije združenega dela. Vzgojno izobraževalnega zavoda Veienje,
2.	ravnatelja tozd osnovne šole Gustav Šilih Velenje,
3.	ravnatelja tozd osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj,
4.	ravnatelja tozd osnovne šole Biba Ročk Šoštanj,
5.	vodje splošno-pravne službe VIZ in hkrati vodje delovne skupnosti skupnih služb VIZ Velenje.
Pogoji: Pod točko 1.:
Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje in je:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. (lena zakona o osnovni šoli,
—	šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo v svoji stroki,
—	drugi strokovni delavec, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Poleg omenjenih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: . .
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da njegove dosedanje delo jamči za uspešnost vodenja delovne organizacije,
—	da ima sposobnosti vodenja in koordiniranja,
—	da ima pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOB, do samoupravljanja in delegatskega sistema, do sodelovanja in povezovanja združenega dela, do krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v delovni organizaciji Vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje.
Pod točko ?.., 3. in 4.:
Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje. Ravnatelj je lahko:
—	učiteij, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli,
—	vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri,
—	šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojno-izobraževalnem delu, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Poleg omenjenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraže-valnem delu,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da ima aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, do samoupravljanja, do pridobfrev NOB, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, do politike neuvrščanja tFr interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe,
—	da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v tozd.
Pod točko 5.:
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima višjo izobrazbo pravne smeri,
—	da ima 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del v sploš-no-pravni službi,
—	da ima sposobnosti vodenja in organiziranja.
Za vsa razpisna prosta dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti kuverti na naslove:
1.	Kandidati iz točke 1. na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Velerge, Vodnikova 3, Titovo Velenje, z oznako ,,za razpisno komisijo sveta VIZ".
2.	Kandidati iz točke 2. na naslov: tozd osnovna šola Gustav Šilih, Vodnikova 3, Titovo Velenje, z oznako ,,za razpisno komisijo".
3.	Kandidati iz točke 3. na naslov: tozd osnovna šola Karel •Destovnik-Kajuh, Koroška 7, Šoštanj, z oznako ,,za razpisno komisijo".
4.	Kandidati iz točke 4. na^haslov: tozd osnovna šola Biba Ročk, Kajuhova 8, Šoštanj, z oznako ,,za razpiisno komisijo".
5.	Kandidati iz točke 5. na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje, Vodnikova 3, z oznako: ,,komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb".
Rok za prijavo za vsa razpisana dela in naloge je 20 dni od dneva objave dalje. O rezultatih razpisa-pa boeto kandidati obveščeni takoj po opravljeni izbiri.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Fnita 10.
,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kot tednik na b-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Z.akošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Fo-ita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev)
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela. delov-
ne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 000 din je vplačliiva vnaDrei.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
10. februarja 1983 Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Veg rad
EFE
Povečali bodo obseg del na tujem
Kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali v preteklem letu v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad so dosegli dokaj dobre poslovne rezultate. Z 2150 zaposlenimi so ustvarili za več kot 3 milijarde* dinarje« celotnega prihodka doma in za blizu 200 milijonov dinarjev v tujini.
Dobri poslovni rezultati pa delavce te gradbene delovne organizacije ne uspevajo, saj se zavedajo, da so pred njimi še težji časi, ker investicijska vlaganja še bolj omejujemo, konkurenca med gradbenimi delovnimi organizacijami pa je vse hujša.
Kljub vsemu načrtujejo v Vegradu za letos za tri milijarde in pol celotnega prihodka. Delali bodo na območju cele Jugoslavije, razširiti pa želijo delo tudi v tujini. kjer naj bi delalo 300 delavcev. Na tujih trgih, kjer naj bi povečali proizvodnjo v primeijavi z lanskim letom za 154 odstotkov naj bi ustvarili nekaj manj kot 500 milijonov dinaijev celotnega prihodka. Na domačem trgu bodo zmanjšali proizvodnjo, najbolj pa se bo obseg del zmanjšal tozdu Gradnja Velenje, in sicer za okoli 27 odstotkov. Svoje zmogljivosti ima dokaj dobro zasedene tozd Gradnja Ljubljana.
Letos bo Vegrad zaradi večjega obsega del v inozemstvu povečal število zaposlenih za dobrih 6 odstotkov, na gradbiščih tozda Gradnje Velenje pa bodo število zaposlenih zmanjšali za slaba dva odstotka.
Težak gospodarski položaj zahteva Od gradbenikov tudi, da investicijska dela kreditirajo. Nemalokrat imajo prednost pri izbiri izvajalca del tiste delovne organizacije, ki so sposobne nuditi kredite. Prav zaradi tega bodo v Vegradu nabavili letos le najnujnejšo opremo in si tako zagotovili večja lastna obratna sredstva. Zelo radi pa bi pristopili tudi k lastni investiciji. in sicer izgradnji lastne surovinske baze na Selah.
Kot načrtujejo, bodo v letošnjem letu v tej delovni organizaciji ustvarili za 73,5 milijonov dinaijev deviznih prilivov, s čimer bodo povečali odstotek izvoza za 27 odstotkov. celoten uvoz te delovne organizacije pa bo znašal 15.6 milijonov dinarjev, in to zaradi precejšnjih potreb po rezervnih delih in reproma-terialu.
Za uresničitev postavljenih nalog bodo v Vegradu vse aktivnosti za pridobivanje del
povečan, uucuem pa iskali možnosti za čim nižje cene. krajše roke in večjo kvaliteto dela. Hitreje bodo morali slediti zahtevam tržišča tudi njihovi industrijski sistemi. Že v preteklosti so v Vegradu posvečali vso pozornost delu na tujih tržiščih. Lanijim je prvič uspelo, da se je število zaposlenih ob koncu leta močno dvignilo. Trenutno je Vegrad prisoten v Zvezni republiki Nemčiji. Nemški demokratični republiki in Iraku. Delo so končali vAvstriji in Egiptu, za pridobitev del pa se borijo poleg omenjenih držav še v Libiji. Nigeriji in Alžiru. Dežele v razvoju zahtevajo precej drugačne pogoje dela. kot so jih vajeni v tej delovni organizaciji. V prvi vrsti pa je na teh gradbiščih potrebno zaposlili domačo delovno silo. ki je mnogo cenejša od naše. Vegrad na gradbišču v Iraku že zaposluje okoli 100 delavcev iz te države. V teh deželah bodo v prihodnje lahko delali le visoko kvalificirani kadri in strokovnjaki, ki bodo morali organizirati in voditi precej nestrokovno in neproduktivno delovno silo iz držav v razvoju. Izjema sta za Vegrad samo obe Nemčiji, kjer pa investicijska dejavnost prav tako upada.
Vegrad ima za letos na tujih trgi dobre možnosti, saj imajo že doslej zagotovljenega dela v višini 500 milijonov dinarjev, kolikor ga načrtujejo.
Zavedajo pa se, da bodo dobre poslovne rezultate dosegali v prihodnje le. če bodo zadane naloge dosledno uresničevali. To pa je odvisno seveda od slehernega zaposlenega. Zato bodo tudi letos posvetili vso pozornost nagrajevanju po delu, ki še ni povsem zadovoljivo. Konstantno izboljšujejo tudi standard zaposlenih. Tako so lani kupili 25 stanovanj ter zgradili samski dom in menzo v Beogradu. Letos bodo kupili 12 stanovanj ter vzdrževali samske domove in menze. Nadaljevali pa bodo tudi z organizacijo rekreacijskih in športnih prireditev, ki so v tej delovni organizaciji že dobro zaživele.
Naloge, ki si jih zastavlja delovna organizacija Vegrad za letošnje leto, ko so investicijski vlaganja na vseh področjih močno omejena in so se znašle gradbene delovne organizacije v resnično težkem položaju, res niso majhne. Pa vendar so na Vegradu optimisti, prepričani, da bodo kos tudi tej preizkušnji.
M. Zakošek
Investicijskih vlaganj je vse manj, med gradbeniki pa je vse večja konkurenca
Nujno bodo morali preusmeriti proizvodnjo
Smo v času, ki terja mnogo več uspešnega dela in dosledno odgovornost za izvajanje dolgoročne gospodarske stabilizacije. Mnoge delovne organizacije se tega zelo dobro zavedajo, zato so k reševanju vprašanja pristopile nadvse resno in odgovorno. Le naslonitev na lastne sile bo pripomogla k uspešni rešitvi nakopičenih gospodarskih težav. Ob tem pa velja poudariti, da na nekatera neugodna gospodarska gibanja združeno delo ne more bistveno vplivati, pa čeprav se odražajo pri njihovem dohodku.
V"podobnem, ničkaj zavidljivem položaju je tudi delovna organizacija Efe. katere proizvodi so v celoti namenjeni gradbeni industriji. Kljub temu pa je 85 članski kolektiv Efezlanskimi rezultati gospodarjenja zadovoljen, čeprav so finančni_pokazatelji nekoliko slabši kot leto poprej.
Pri zidakih so načrtovano proizvodnjopresegli. pri suhih maltah in strojnih ometih pa so dosegli celo rekordno proizvodnjo. Zaradi zakasnitve naložb beležijo * večji izpad
proizvodnje le pri na novo vpeljanih izolativnih elementih. To pa je tudi eden izmed vzrokov, da je dohodek nekoliko manjši. Sicer pa je kljub temu celotni prihodek večji za približno 21 odstotkov. porabljena sredstva pa kar za 33 odstotkov. To se seveda odraža tudi na dohodku, kije manjši za približno devet in pol odstotka. Bruto osebni dohodki pa so v lanskem letu porastli za približno 25 odstotkov.
Poleg prej omenjenega velja poudariti, da so se stroški v lanskem letu nenormalno povečali (zaradi višje cene energije surovine in drugih reprodukcijskih materialov), kljub varčevalnim ukrepom celotnega kolektiva. V podobnih težavah je celotna industrija gradbenega materiala, zlasti opekarne, katerih več kot polovica je v izgubi ali na meji uspešnosti.
Že leto 1983 so delovni načrti tega kolektiva podobni lanskim. Nekoliko_ bodo zmanjšali proizvodnjo zidakov' in se s tem prilagodili potrebam tržišča za tovrstne proizvode. To pa ne pomeni.
HPH
Kar polovico dohodka so ustvarili izven doline
Na prste ene roke bi lahko prešteli liste organizacije združenega dela v naši dolini, kjer so zaposleni povsem zadovoljni z rezultati, gospodarjenja v preteklem letu. V lej množici je tudi kolektiv HPH.
Po delovni dobi je ta 230 članski delovni kolektiv še zelo mlad, saj posluje v tej novi samoupravni organiziranosti le dve leti. Osnovna dejavnost podjetja za hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo sega na področje nizkogradenj. V letu 1982 so zaposleni naredili največ na področju hidrogradenj. Te delovne organizacije ne poznajo le uporabniki njihovih storitev v Šaleški dolini, ampak tudi v širši okolici, izven doline in republike. Dokaj močen je njihov sektor na Koroškem in v Zadru. Nezanemar-ljiv je zlasti podatek, da so delavci te delovne organizacije prigo-spodarili več kot 50 odstotkov prihodka izven občine.
,,Preteklo leto je bilo za našo branžo, gradbeništvo, še posebej težko. Zmanjšanje naložb, pomanjkanje vseh vrst repro-materialov je obrnilo naša pričakovanja v drugo smer. S kazalci gospodarjenja za leto 1982 smo zadovoljni, saj smo presegli načrtovani prihodek, prav tako tudi dohodek. Zaskrbljeni pa smo lahko zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti dohodka. V lanskem letu smo se srečevali z mnogimi težavami pri nakupu repromaterialov (cementa, gradbenih izdelkov). Večkrat smo morali ,,blago" plačati po posebnih sporazumih, ne po družbeno priznanih cenah. Energetska kriza nam je predvsem v zadnjem četrtletju odščipnila kar velik del dohodka. Levji delež pri tako visoki rasti porabljenih sredstev pa imajo še težave pri nakupu rezervnih delov za našo mehanizacijo, predvsem avtogum za tovorna vozila," je o neugodnih gospodarskih gibanjih v preteklem ' letu dejal direktor delovne organizacije HPH Franc Rtfek.
Kot ugotavljajo zaposleni, imajo v svoji delovni organizaciji še nekaj skritih rezerv, ki jih bo treba v tem letu izkoristiti. Vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so sprejeli vrsto ukrepov in vsi ti naj bi pripomogli k boljšim rezultatom gospodarjenja. Čeprav so dobro začrtani, ob rednem delu vedno bolj in bolj ugotavljajo, da vseh ne uresničujejo tako kot bi jih morali. Krivci so seveda sami, saj praksa kaže, da se vsi zaposleni ne zave-
dajo ali nočejo zavedati resnosti gospodarskega položaja v katerem smo. Sprejeti ukrepi se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo v praksi, vendar še vedno prepočasi.
Z vso resnostjo so zaposleni Podjetja za hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo začrtali smernice razvoja za to leto. Kot načrtujejo, bodo z enakim številom zaposlenih v letošnjem letu prigospodarili za 5 odstotkov več kot lani.
„V delovni program za leto 1983 so na prvo mesto zapisali izgradnjo mehaničnih in ostalih delavnic. Poudariti moram, da smo pri reševanju teh težav, izgradnjo vlečemo iz programa v program že nekaj let, naleteli na mnoge ovire, ker nismo našli ustrezne lokacije. Delavnice predstavljajo za našo delovno organizacijo veliko, saj smo zaradi narave dela močno vezani na strojno in prevozno opremo. Prizadevamo si, da bi našli ustrezen način in obliko združevanja sredstev za izgradnjo mehaničnih delavnic s sorodnimi delovnimi organizacijami, seveda če bo končno potrjena naša lokacija. Vedno bolj pa zaposleni razmišljamo o razvoju nizkih gradenj v dolini. Delovna organizacija HPH naj bi bila nosilka razvoja na tem področju. Vse pogosteje pa prihajajo v ospredje želje, da bi se tudi v drugih organizacijah združenega dela občine Velenje opremili za izvajanje enakih del. Za nameček pa raste še število obrtnikov, ki se ukvarjajo predvsem z večjimi deli na področju nizkih gradenj. Naše zmogljivosti so za pokrivanje teh potreb v dolini dovolj velike, zato bi bile takšne težnje nesprejemljive in škodljive," je poudaril Franc Riček.
Zaradi neugodnega gospodarskega položaja so se zaposleni v delovni organizaciji HPH povezali s sorodnimi organizacijami združenega dela, saj bodo tako mnogo uspešneje nastopili na domačem in tujem trgu. To jim narekuje tudi zmanjšanje naložb in slaba založenost domačega trga z repromaterialom. Med nalogami za to leto pa je še izboljšanje družbene ravni delavcev HPH v samskih domovih v Titovem Velenju. Lani so opremili in uredili tak dom na sektorju Prevalje. Kot pravijo zaposleni, so pripravljeni na vse težave. Uspešno pa jih bodo premagali le z boljšim delom in veliko prizadevnostjo prav vseh.
T. P.
da bodo zmanjšali celotno proizvodnjo. Močno bodo povečali izdelavo izolativnih elementov, za petdeset odstotkov pa povečali proizvodnjo suhih malt. Proizvodna strojnij) ometov pa bo tolikšna kot lani.
Po besedah direktorja delovne organizacije Efe Bogomira Zagerja, bo gospodarjenje v tem letu še težje kot je bilo lani, prav zaradi vse manjšega povpraševanja po tovrstnih proizvodih in večjih zalogah kot sojih imeli dve. tri leta poprej. To pa je dovolj tehten pokazatelj, da se položaj na tržišču močno zaostru-
je. Zato bodo v tem letu resneje pristopili k iskanju novih programov za preusmeritev delne ali celotne proizvodnje. Želijo predvsem, na tem že intenzivno tudi delajo, svojo proizvodnjo usmeriti na druga področja zlasti v kemično industrijo in industrijo plastičnih mas. Kot so pokazali že prvi rezultati, možnosti so. Seveda bo takšna preusmeritev proizvodnje terjala precej denarja, lega pa. kot je znano, tudi v tej delovni organizaciji primanjkuje, še zlasti za večje naložbe, ki pa bi ob načrtovanem bile neizbežne.	B. Mugerle
Avtomatizirana proizvodnja v delovni organizaciji Efe omogoča hitrejše in lažje delo
Ustanovna seja akcijske konference OOZK v TGO Gorenje
Hitreje do dohodkovne povezave na vseh ravneh
(Nadaljevanje s 1. strani)
Osnovne organizacije ZK bodo morale poslej podrobneje opredeljevati svoje naloge ter določiti roke in odgovorne nosilce, sproti pa ocenjevati njihovo uresničevanje. To utegne nedvomno zagotoviti večjo učinkovitost družbenopolitičnega in samoupravnega dela nasploh. Ugotavljati je namreč mogoče, da vrsto sklepov in dogovorov ni uresničenih. Tudi ne tisti o dohodkovnih odnosih in povezavi tovarne gospodinjske opreme Gorenje z delovno organizacijo Gorenje Promet servis. Če bi bili omenjeni odnosi in povezave vzpostavljeni, bi zagotovo bolj zaživelo tudi sodelovanje obeh delovnih organizacij itd.
Pozabiti pa ne bi smeli še na razreševanje kadrovske problematike oziroma kadrovskih vprašanj. Ocena vodilnih in vodstvenih delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje je sicer izdelana, potrebno pa bo oceniti še delo komunistov, in tov vseh okoljih. Gotovo je, da bo potrebno brezkompromisno opraviti kadrovske menjave povsod tam, kjer je že oziroma bo še ugotovljeno, da posamezniki ali niso primerni ali pa ne sposobni opravljati dela in naloge, ki bi jih morali. Zamenjati jih bo treba z delavci, ki bodo sposobni in pripravljeni uresničevati naloge, pred katerimi je v sedanjem gospodarskem in družbenopolitičnem trenutku tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Seveda pa bo treba ocene vodilnih in vodstvenih delavcev ter vseh komunistov sproti preverjati in jih po potrebi dopolnjevati z novimi ugotovitvami oziroma spoznanji. Potrebne nove delavce za proizvodnjo pa bo treba, kot je bilo posebej poudarjeno, poslej poiskati znotraj delovne organizacije same, in to tudi s premeščanjem zaposlenih iz delovne skupnosti skupnih služb oziroma skupnih služb temeljnih organizacij združenega dela v proizvodnjo.
Stalna akcijska konferenca se je, med drugim, zavzela za nadaljnjo reorganizacijo delovne skupnosti skupnih služb in tovarne gospodinjske opreme Gorenje kot celote,
zlasti tudi zategadelj, ker doslej uveljavljene novosti oziroma spremembe že kažejo prve rezultate. Nasploh pa bodo morali prav vsi komunisti nameniti vso pozornost izboljšanju kvalitete dela, v proizvodnji zlasti še s skrbnejšim ravnanjem z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, kar je osnovni predpogoj za zagotovitev zahtevane kvalitete proizvodnje, ki bo zagotavljala tudi ustrezen oziroma večji dohodek. Večji dohodek pa bo treba v prihodnje ustvarjati tudi s hitrejšim uveljavljanjem novih programov, s čimer bo zagotovljena tudi večja socialna varnost delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Ob obravnavi ocen gospodarjenja v letu 1982 in planskih dokumentov za leto 1983 pa bo treba ugotoviti, če so razvojna predvidevanja usklajena s širšimi družbenimi interesi, in ali zagotavljajo potrebno socialno varnost delavcev. Skratka, spoznati bo potrebno, v kakšnih pogojih bodo delavci proizvajali in zagotavljali socialno varnost. Večjo pozornost kot doslej pa bo treba v teh razpravah nameniti usklajevanju interesov med temeljnimi organizacijami združenega dela Gorenja, ki so zunaj Titovega Velenja, z občinami, v katerih poslujejo.
Stalna akcijska konferenca osnovnih organizacij ZK Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje bo pri svojem delu, kot je bilo poudarjeno na ustanovni seji, namenila posebnopozornost kar najbolj doslednemu uresničevanju naiog, ki izhajajo iz sanacijskega programa TGO Gorenje, upoštevajoč pri tem tudi naloge, ki jih je določil delavski svet na izredni seji 10. januarja. Spodbujala bo vzpostavljanje in krepitev dohodkovnih odnosov na vseh ravneh, utrjevala bo delegatska razmerja, storila bo vse za uveljavitev sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, trudila pa se bo tudi za izboljšanje obveščenosti članov ZK. Vključila se bo, razumljivo, še v obravnavo rezultatov dela in gospodarjenja v preteklem letu ter razvojnih načrtih za leto 1983.
4. stran * flbs c3s
OD TU IN TAM
Titovo Velenje * 10. februarja 1983
Uredniki tovarniških glasil
Informator Gorenje in Hinko
Ljubljanska banka — temeljna banka Velenje
Lani so največ govorili o likvidnosti
Jerčič
Poslovanje banke obravnavajo na raznih organih, o njem govorijo tudi članice na zboru banke ob obravnavi zaključnega računa, občani pa ga lahko spoznajo le preko uslug, ki jim jih banka nudi. V želji, da bi bančna vprašanja bolje razumeli, bomo predstavili v tej in prihodnjih številkah predvsem tista najbolj odločujoča področja dela, spoznali pa jih boste lahko skozi oceno uspehov in težav, s katerimi so se delavci banke srečevali v preteklem letu.
Likvidnost banke, je bila tema, o kateri so v preteklem letu največ govorili in to o dinarski likvidnosti gospodarstva, še več pa o dinarski likvidnosti države do inozemstva.
Kaj je sploh likvidnost? To
pomeni, da mora imeti vsak dolžnik zadosti tekočih sredstev v terminih, ko zapadejo njegove obveznosti v plačilo. Pod tekočimi sredstvi razumemo denar ali vrednostne papiije. ki so sposobni za promet kot so menice, čeki, obveznice, skladiščnice, akrediti, krediti in podobno. Nelikvidnost nastopi takrat, ko teh sredstev primanjkuje in se prično povečevati neporavnani dolgovi, ki povzročajo nove in večje stroške tako dolžnikom, kakor tudi upnikom.
V preteklem letu so imele članice banke res obilo težav z likvidnostjo. Vzroki zato so bili predvsem v poslovanju z izgubo nekaterih večjih delo-
vnih organizacij, nepravočasni poravnavi dolgov med delovnimi organizacijami, nepravočasno poravnanimi krediti bankam, prepočasnemu kroženju denarja in premajhnih sredstvih v bankah za odobravanje vseh vrst kreditov.
V banki se nelikvidnost pojavi vedno kot posledica takrat, kadar se pojavi v gospodarstvu, kajti poslovna banka je lahko le takt) in toliko močna ter bogata, kolikor so močne in bogate njene članice in občani z območja delovanja posamezne banke.
Gospodarstvo ne more normalno delovati brez zadostne količine denarja, zato mu je potrebno dajati nove kredite. Prav zaradi tega je morala Temeljna banka Velenje v preteklem letu najemati kredite tudi pri drugih bankah v velikih zneskih. To so bili v glavnem kratkoročni krediti za likvidnost. Večkrat kot je normalno so morali koristiti tudi rezervni sklad in obvezno rezervo banke. Na ta način so zagotovili, da so bili vsi odobreni krediti tako kratkoročni kot dolgoročni in stanovanjski v glavnem sproti koriščeni. Ob koncu leta niso imeli neplačanih računov oziroma obveznosti. Osebni dohodki so bili izplačani v zadostni količini in rokih, ki so dogovorjeni v samoupravnih aktih članic banke. Poudariti je potrebno, da je bilo sodelovanje med članicami banke, banko in SDK zares dobro, da
so bili roki izplačil razporejeni na več dni v mesecu, kar je zelo olajšalo način izplačevanja. Delovnim organizacijam pa tudi ni bilo treba odgova-ijati za nepravočasno poravnavo zapadlih obveznosti. Menice pa so postale takšno plačilno sredstvo kot predvideva zakon in je tudi zaželeno.
Posledice likvidnosti banke so lahko zelo neprijetne, vendar pa. kot je poudaril direktor temeljne banke Velenje Ciril Pilih, te v nobenem primeru ne prizadenejo občanov varčevalcev oziroma lastnike tekočih ali žiro računov. S predpisi je namreč urejeno tako. da mora banka izplačevati hranilne in druge vloge ne glede na njeno likvidnost. Za ta namen lahko namreč banka dobi vsak čas in v zadostni količini kredit pri Narodni banki Slovenije.
Na likvidnost banke pa je v preteklem letu vplivalo še združevanje sredstev v različne namene, ki so bili opredeljeni kot nameni širšega družbenega pomena in za katere so zbirale sredstva vse temeljne banke ne glede na to. kje se je takšna investicija izvajala. Za naše področje seje zbiralo samo za kreditiranje vrednosti zalog premoga v višini povprečne 45:dnevne porabe pri Elektrarni Šoštanj. Narodna banka pa je poleg tega izdala blokado zaradi prekoračenega limita, dovoljenega za vse vrste kreditov. Zaradi tega banka ni mogla odobravati novih kreditov.
V	na tcdnilui smo se odloči«. da «» i prihodnjih nekaj števflkah pmkluiaa nekatera I o« miška glasita ia njihove ■cMr, pmhscn pa da ob tej priložnosti spregovorimo o po-■ni teh glasil. obveščenosti de-ta<tn. Mnuji orrdnsiev,
vprašanj*, ki jk t lovaraKkih bolj ali nanj »peš no. nnnajrjo.
V	Gorenju so lani izdali 60 rednih številk Informatorja, kar je največ v vseh šestnajstih letih njegovega izhajanja. Izdali so tudi 4 številke tehničnega Biltena. namenjenega pretoku strokovnih informacij v tej delovni organizaciji. Poprečna naklada informatorja je bila 6728 izvode«, vsak izvod pa je imel poprečno 1 strani.
Za izhajanje Informatorja skrbijo v Gorenju trije novinarji in lektor. Glavni in odgovorni ureifciik glasSa je Hinko Jerčič. Hinko je prišel v Titovo Velenje leta 1972 iz kovaške Mule, kjer je M tudi rojen. Rodil se je v mnogoštevilni delavski družini; doma je bilo šest otrok. Življenje jim ni bilo ravno lahko, saj je bil oče kovač, mali pa gospodinja.
Po končani ekonomski šoli se je Hinko /aposli! na Muli. Pisanje je bilo sicer tedaj njegov konjiček, toda le slučaj mu je
niti ni mogla najemati novih kreditov pri Narodni banki Slovenije. To težavo so ob koncu leta razrešili, tako daje Temeljna banka za Narodno banko zopet kreditno sposobna.
Izgledi za letošnje leto so zelo nejasni, saj še niso znani vsi ukrepi, ki bodo vplivali na likvidnost banke, tako tisti, ki
omogočil, da se je lahko resno lotil novinarskega dela.
Predno je leta 1972 prevzel urejanje Informatorja, sta Alojz Batič in Marjan Salobir že postavila njegove temelje. Potrebno je bilo le dograjevati sprejete usmeritve in želje, novinarji in drugi sodelavci v Informatorju, da pravočasno, objektivno in celo-
vito spregovorijo o življenjsko pomembnih vprašanjih v delovni organizaciji. V kolektivu se zavedajo, da veliko informacij ni dostopnih vsakemu posamezniku, zato mu tudi olajšujejo orientacijo in odločanje. Seveda pa se poleg tega trudijo, da bi delav-
bodo vplivali na likvidnost banke kot tisti, ki bodo vplivali na rentabilnost poslovanja delovnih in drugih organizacij. bodisi ukrepi, ki direktno vplivajo na likvidnost banke. Te urejajo v največji meri ukrepi denarno kreditne politike za tekoče leto.
V temeljni banki Velenje upajo, da bodo lahko z do-
cem približali tudi razne kulturne vrednosti ter mu istočasno ponudili še razne obtike razvedrila.
Ker je informator množično komunikacijsko sredstvo in ker naj bi bilo tudi tribuna kolektiv va, nad njegovo \sebinsko zasnovo in podnižbljanjem informacij, bdi izdajateljski sv«.
Je glasilo dovolj objektivno ia je svobodao vsakršnih vplivov in prisiljrvaaj?
H. Jerčič: ,,Trudimo se, da kar najbolj resnično spregovorimo o dogajanjih v kolektivu, o vzrokih za najrazličnejše uspehe in pomanjkljivosti, o raznih težnjah in usmeritvah. Osnovni kriterij je resnica. Glede na to, da ga delavci z zanimanjem prebirajo, smo najbrž vsaj delno tem našim usmeritvam tudi zadostili."
Kako do redaih ia občasnih sodelavcev?
H. Jerčič: „Čeprav ima glasilo veliko občasnih sodelavcev pa to vprašanje za zdaj še vedno ni zadovoljivo rešeno. Potrebno bi bilo prispevke sodelavcev nagrajevati in prav temu smo doslej posvečali premalo skrbi. Zaslužkarstva sicer ne more biti, honoriranje člankov pa vendarle nameravamo v kratkem urediti."
Kaj pa sodelovanje z Našim časom?
H. Jerčič: „Posebej veliko ga doslej ni bilo. Podprli pa bomo vsako prizadevanje, ki bo omogočilo dopolnjevanje informacij ali kakšno podobno akcijo."
Boris Zakošek
slednim in pristnim sodelovanjem članic in drugimi temeljnimi bankami omogočili združenemu delu. da bodo zagotovljena nujno potrebna likvidna sredstva za nemoteno proizvodnjo in promet, kakor tudi za pravočasno in v upravičeni višini izplačevanje osebnih dohodkov	M. Z.
Aktiv invalidov rudnika lignita Velenje
Delovno prizadevnim invalidom zagotoviti vsef kar je mogoče
To naj bi bilo v bodoče osnovno vodilo v urejevanju delovnega, materialnega in družbenega položaja invalidov v RLV nasploh — so eden za drugim poudarjali njihovi delegati v razpravi na letni programsko-volilni konferenci aktiva invalidov RLV, Idje potekala v Delavskem klubu v Titovem Velenju v nedeljo dopoldne, 30. januaija. Enakega mnenja so bili tudi udeleženci razprave iz organov osnovnih organizacij zveze sindikatov na ravni RLV in cele sestavljene organizacije REK Titovo Velenje, poslovodnega odbora RLV in socialne službe REK Titovo Velenje.
Takšno usmeritev je še posebej odločno podprl eden izmed delegatov, ki je svoj čas ubral prenekate-ro pot za ustreznejše odmerjanje materialnih pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja invalidom RLV, posebno jamskim. Saj je dejal:
„V bodoče bomo pri uveljavljanju pravic invalidov res morali storiti vse za delovno prizadevne, poštene invalide — za druge pa ne.
Proti izkoriščanju solidarnosti delovnih ljudi v naši družbi pri zagotavljanju invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov nasploh bomo morali ostro nastopiti".
Navedeni prispevek k razpravi na konferenci je vreden upoštevanja ne le zato, ker je prišel iz ust takega delegata, ampak tudi zavoljo tega, ker je ta delegat še prej menil, da je aktiv invalidov RLV po svoji lanski letni konferenci, samo programski, prek svojega delegatsko sestavljenega izvršilnega odbora veliko naredil; torej da je na kraju krajev od lani do letos bilo veliko narejenega v obravnavanju, če že ne toliko v konkretnem reševanju obširne invalidske problematike v RLV, ki poleg te problematike v TGO Gorenje, Vegradu, EKO, ESO in tovarni
invalidov bili na obisku v Titovem Velenju in RLV predstavniki osiješke občinske organizacije delovnih invalidov in da so jim
predstavniki društva invalidov naše občine in aktiva invalidov RLV lani obisk vrnili, letos pa bodo zopet prišli Osiječani na obisk invalidom v naši občini. Potemtakem imamo v občini že kar utrjeno in pomembno obliko za izmenjavo izkušenj o reševanju invalidske problematike s sosednjo bratsko
republiko. Saj Osiječani se z marsičim pri reševanju invalidske problematike v svoji občini lahko pohvalijo. Zlasti urejenost centra za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov v Osijeku bi nam lahko rabila za zgled, kajti uspehi, ki jih dosega ta center v svoji dejavnosti, ga uvrščajo prav vrh najboljših tovrstnih ustanov v Jugoslaviji.
Po poročilu Vilija Kerina je bila na dnevnem redu letne konference glavna razprava. V njej sb raz-pravljalci za reševanje problemov invalidov v RLV v bodoče postavili zapisano vodilo v začetku tega sporočila, kot najbolj pereče probleme v sklopu celotne invalidske problematike RLV pa so označili:
— prekvalifikacijo invalidov, posebno mladih;
—	ure in ure dolga čakanja invalidov v čakalnicah in na hodnikih v zdravstvenem domu Titovo Velenje — tudi takih, ki jim je sicer predpisano absolutno mirovanje — na sprejeme pri zdravnikih in v pisarnah zdravstvenega doma (pri uveljavljanju pravic, pri priznavanju katerih ima zadnjo besedo zdravniški konzilij, se baje morajo sprijzniti celo z več dni takih čakanj, namesto da bi celotno proceduro — ne nazadnje tudi zato, da bi bilo manj odsotnosti od dela — skrčili na en dan);
—	težave delovnih enot z
velikim številim invalidov med
zaposlenimi delavci zaradi pogostih odhodov invalidov na bolniške dopuste;
—	slab interes delavskih svetov
in izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov za obravnavanje konkretnih problemov v zvezi z rehabilitacijo, prekvalifikacijo in zaposlovanjem invalidov ter
—	usihanje začetih akcij za rehabilitacijo, prekvalifikacijo in zaposlovanje invalidov, ko bi v te namene bik) treba zagotoviti sredstva, denar.
Po sprejemu poročila verifika-rijske komisije, ki je ugotovila, da je konferenca sklepčna, sprejemu sporočila o ddu aktiva v preteklem letu in programa dela za leto 1983 (vanj so sklenili poleg že standardnih nalog aktiva vključiti tudi vse naloge, na katere so opozorili udeleženci razprave) so delegati dali razrešnico staremu 'zvršilnemu odboru in nato izvolili novi izvršilni odbor aktiva s po enim delegatom iz vseh petnajstih TOZD in delovnih skupnosti RLV in z enim delegatom iz delovne skupnosti REK Titovo Velenie — Zavarovanje. Torej je novi izvršilni odbor 16-članski, predsednik odbora na na i hi hil Je naprej Vili Kerin.
V zadnjem ddu konference je predsednica občinskega društva invalidov Lojzka Zaleznik povedala, da bo v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v domu kulture v Šoštanju letni občni zbor občinskega društva invalidov; poleg tega pa, da je pisarna, ki jo ima občinsko društvo invalidov v šaleški 16 v Titovem Velenju, še naprej odprta vsak ponedeljek od 16.—18. ure. Pozabila ni tudi novemu izvršilnemu odboru in celotnemu aktivu invalidov RLV zaželeli čimveč uspehov v uresničevanju zastavljenega programa dela Kar najbolj plodno delo pa je aktivu zaželela tudi udeleženka konference iz TGO Gorenje — Zofija Pov-še — namestnica predsednika aktiva invalidov TGO Gorenje (Jožeta Angela).	R. B.
usnja Šoštanj povzroča celi naši ožji samoupravni in družbenopolitični skupnosti že hudo resne preglavice.
O delu izvršilnega odbora aktiva invalidov RLV v preteklem letu je na konferenci poročal Vili Kerin, predsednik izvršilnega odbora od izvedbe ustanovnega občnega zbora aktiva; to je od marca 1981 dalje. Iz njegovega poročila je bilo moč razbrati, da je izvršilni odbor aktiva res bil vsestransko dejaven. Obravnaval je, recimo, osnutke novih sistemskih in samoupravnih normativnih aktov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodeloval je tudi pri oblikovanju pripomb k osnutkom teh aktov v organih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organih in strokovnih službah v REK Titovo Velenje. Vključeval se je v priprave za prehod na novo, individualno odmero akontacij nadomestil
osebnega dohodka invalidom v RLV, ki bo kmalu v celoti končan, temelji pa na spremembi statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
Pri vsem tem in zastopanju interesov invalidov RLV še v drugih zadevah, ki se tičejo njihovega materialnega in socialnega položaja, se je povezoval z vodstvom občinskega društva invalidov — Titovo Vdenje in vodstvi drugih ustanovljenih aktivov invalidov znotraj občinskega društva; to je z vodstvi aktivov invalidov TGO
Gorenje, ESO in EKO, ker več drugih aktivov zaenkrat v okviru društva invalidov naše občine še ni ustanovljenih, je pa že v načrtu
— je povedala na tej konferenci Lojzka Zaleznik, predsednica občinskega društva invalidov — da bi najprej ustanovila še aktiv invali-
dov v TE Šoštanj, potem pa po potrdil ustanavljali še aktive invalidov v krajevnih skupnostih v
obrtmi.
Torej se bodo oblike organiziranega reševanja invalidske problematike v naši občini razraščale in izpopolnjevale. Vendar ne samo znotraj občine, temveč na eni s!ram prek delegatskega skupščinskega Mana, na drugi pa z društveni mi aktivnostmi invalidov, kot so prirejanje ekskurzij, navadnih izletov, sodelovanje invalidov na raznih športno-rekreacijskih srečanjih in podobne dejavnosti — tudi navzven. Nekaj korakov, ki so jšh v tej smeri naredili v aktivu invaMov RLV, je v tem zapisu že omenjenih, a ne vsi. Povedati je treba vsaj še to, da so predlani avgusta v okviru prireditev ob 40-let-imci vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in prireditev v predlanskem letu kot mednarodnem letu
Uddeženci konference in njeno delovno predsedstvo, Id je vdiko pripcm-ogJo k »jeni ptotJnosti.
10. februarja 1983 * Titovo Velenje
IZ OBČINE MOZIRJE
nas cas * stran 5
Kulturni teden Mozirje
Gostje iz Čajetine so navdušili
Zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost občine sta pripravili že 8. kulturni teden v mozirski občini, ki je letos še posebej pester. Predvsem je namenjen prikazu ustvarjalnosti in poustvarjal-nosti domačih ljubiteljev kulturne dejavnosti, kot gostje pa so ga in ga še bodo popestrili kulturniki pobratene srbske občine Čajetina, člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja in pisatelj Tone Svetina.
Kulturni teden so odprli v petek zvečer, ko so se obisko-. valcem v mozirski kinodvora-ni predstavili gostje iz pobratene Čajetine. V imenu vseh jih je pozdravil predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik. ki je obenem spregovoril o pomenu kulture v razvoju vsakega naroda ter o njeni pomembni vlogi v
današnjem času. Gostje so zatem prikazali delček bogate kulturne dediščine zlatibor-skih prostranstev. Predstavili so se z glasbo, plesi, pesmimi, vse skupaj popestrili s humorjem in satiro, na koncu pa so pripravili še priložnostno modno revijo. Z njo so navdušenim obiskovalcem predstavili najnovejše volnene izdelke svetovno znanih pletilj iz Sirogojna. Gostitelji so pobratime popeljali še na Golte in v Logarsko dolino, v soboto pa so svoj nastop ponovili še v Gornjem gradu.
V vseh krajih Gornje Savinjske doline prireditev v teh dneh ne manjka. Med drugim so v torek popoldne v Mozirju odprli razstavo del domačih likovnih umetnikov, zvečer pa je bila v kinodvora-ni osfednja proslava ob slo-
venskem kulturnem prazniku. na kateri so podelili zlate plakete in priznanja, kulturni spored pa so pripravili člani mozirskega prosvetnega društva. V torek so poleg tega na vseh štirih osemletkah v občini pripravili kulturne dneve in z njimi počastili Prešernov dan. V sredo zvečer so v Bočni na'priložnostni slovesnosti izročili namenu prenovljeno dvorano, v četrtek in petek 'pa se bodo mo-zirskim in gornjegrajskim gledalcem predstavili člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Kulturni teden bodo v občini Mozirje zaključili jutri, v petek 11. februarja, ko bodo na vrsti še zadnje prireditve. Med njimi velja omeniti literarni večer Toneta Svetine, ki bo v Mozirju ob 17. uri.
Močno razgibana dejavnost
Zaključni računi — V raznoliko dejavnost sindikalne organizacije v tem času še posebej sodi akcija obravnavanja zaključnih računov. V mozirski občini so se te akcije letos lotili še posebej zavzeto in odgovorro, dopolnili pa so jo tudi z nekaterimi novimi delovnimi oblikami in obvezujočimi roki. Ob začetku akcije so predstavniki občinskega sveta obiskali vse organizacije združenega dela in ugotovili, da je letos stekla znatno bolj kot prejšnja leta. Poročila so poslovodni organi pripravili do konca januarja, prejšnji taden pa so o teh poročilih razpravljali na sestankih organov družbeno-političnih organizacij v vsaki temeljni organizaciji. Po obravnavi na delavskih svetih so o poročilih razpravljali nasestankih samoupravnih delovnih skupin, pri čemer so v delo v večji meri kot doslej vključili samoupravno de-
lavsko kontrolo. S tem je prvi del ocenjevanja poslovnih rezultatov zaključen, do konca februarja pa bodo o zaključnih računih razpravljali še na zborih delavcev.
Ocenjevanje poslovodnih delavcev — Med obvezujoče naloge, ki smo jih sprejeli na zadnjih kongresih, vsekakor sodi tudi zaostrovanje odgovornosti za slabe gospodarske in samoupravne razmere v organizacijah združenega dela ter v ostalih organizacijah in skupnostih. Pobudo za ocenjevanje poslovodnih organov je dal tudi občinski svet zveze sindikatov Mozirje, pri tem pa poudaril, da je poleg slabih treba oceniti in pohvaliti tudi dobre poslovodne delavce, ki so vsestransko prispevali k dobrim poslovnim rezultatom in izboljšanim samoupravnim razmeram. Komisije za ocenjevanje bodo na pobudo osnovne organizacije
Četrti cvetlični ples
Dolgoletno plodno sodelovanje krajevne skupnosti Mozirje s slovenskimi vrtnarji se uspešno nadaljuje. Dejstvo namreč je, da nesebična pomoč slovenskih vrtnarjev pri urejanju Savinjskega gaja ni edina oblika medsebojnega sodelovanja. Med nje sodi tudi vsakoletni» Cvetlični ples«, ki so ga konec prejšnjega tedna pripravili že četrtič zapored. Povedati velja, da vrtnarji takšno tovariško srečanje vedno oplemenitijo z delovnimi dogovori. Tako so se v soboto popoldne v mozirski kinodvorani najprej zbrali na občnem zboru Društva vrtnarjev Slovenije. Ocenili so svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli naloge za v prihodnje.
Po končanem zboru so se zbrali v dvorani Partizana na tovariškem srečanju. Najbrž ne kaže posebej poudarjati, daje bila dvorana tudi tokrat enkratna razstava cvetja, saj so jo vrtnarji okrasili s svojimi čudovitimi cvetličnimi šopki.
S cvetjem okrašena dvorana je bila prava paša za oči
sindikata imenovali delavski sveti. pri ocenjevanju pa bodo še posebej upoštevali poslovne do-^ sežke. kadrovske razmere, nagrajevanje p delu, samoupravne razmere in neizpolnjene naloge.
Delavska godba — Občinska godba na pihala se je v zadnjem času znašla v hudih denarnih težavah. Pomanjkanje dinarjevje že onemogočilo nakup novih in prepotrebnih instrumentov, ni bilo sredstev za usposabljanje podmladka, primanjkovalo jih je tudi že za plačevanje potnih stroškov. Občinski svet zveze sindikatov Mozirje je zato da! pobudo za dokončno rešitev problema zagotavljanja sredstev za delovanje godbe. Možnosti je bilo več, na koncu pa so se odločili za prispevke delovnih organizacij iz sklada skupne porabe. Godbeniki so s tem sprejeli nove obveznosti, delavska godba na pihala pa bo sredstva porabila za redno dejavnost, za obnovo instrumentov, s pomočjo velenjskih kolegov pa bodo na osnovnih šolah uvedli tudi poučevanje igranja na pihala ter s tem poskrbeli za nove člane.
Mozirski pust
Veselo in zanimivo
Njegovo veličanstvo Pust mozirski se tudi letos ne bo izneveril svojim zvestim občudovalcem.
Priprave na letošnje pustne dni v Mozirju so v polnem teku. Od sobote do srede prireditev v tem kraju vsekakor ne bo manjkalo.
Jasno seveda je, da Pust in njegovi spremljevalci ustaljenih navad ne bodo menjali, za bogato vsebino pustnih norčij pa se zagotovo ni treba bati. Uvodni prireditvi sta maškarada, ki jo vsako leto na predpustno soboto pripravlja TVD Partizan in nedeljska otroška maškarada.
Pravi pustni dogodki se bodo zvrstili od ponedeljka dalje. Popoldne bodo pystnjaki ,,ofira-li" po hišah in prebivalce vabili na torkov slovesnosti. Krajane bo zjutraj prebudila budnica, zatem hodo poiskali Pusta,"ki bo kasneje prevzel občinsko oblast v svoje roke. Z svojo kratkotrajno vladavino pripravlja Pust številne ukrepe, ki naj pripomorejo k hitrejšemu odpravljanju težav in pomanjkljivosti. Njegovih napotkov bodo deležne tudi delovne organizacije v Mozirju in okolici, ki jh bo obiskal, zatem pa bo skozi Mozirje popeljal mozirske osnovnošolce in svojo pot zaključil s plesom otroških mask na trgu.
Obiskati bo seveda veljalo tudi popoldanski karneval, saj pestrih točk in bodic letos ne bo manjkalo. Zvečer bo v domu Partizana rajanje, na katerem bo Pust tudi preminil. Na oder v središču Mozirja bo bodo položili v sredo dopoldne in ga popoldne pokopali. Vse skupaj bodo zaključili z branjem oporoke in s sedmino na mozirskem trgu.
Pletilje iz Sirogojna ne slovijo zaman po vsem svetu
Gostje iz Čajetine so navdušili s svojim nastopom
za radioamaterje
Ludvik Es
O pomenu radioamaterske dejavnosti seveda ne kaže razpravljati, dejstvo pa je, da kljub vsem dosežkom v mozirski občini ni dovolj poznana in uveljavljena. Stvari so sicer krenile na bolje, vseh dosedanjih uspehov pa radioamaterji ne bi dosegli, če v njihovih vrstah ne bi bilo zanesenjakov, ki večino svojih ustvarjalnih naporov in časa namenijo tej dejavnosti. Med njimi je zagotovo na prvem mestu Ludvik Es.
Upravičeno namreč lahko trdimo, da mozirskega radio-kluba in sekcij v Gornjem Gradu ter na šolah v Gornji Savinjski dolini ne bi bilo, če ne bi imeli mladi tehniki med sabo Ludvika, organizatorja in
■ Vse za
radioamaterja z dušo in telesom.
Kadarkoli kdo spregovori z Ludvikom o vsakdanjih težavah in življenju, pa čeprav le o vremenu. vedno pogovor nanese na radioamaterizem. Tako je bilo tudi ob našem pogovoru z njim. Le nekaj uvodnih besed je bilo potrebnih, da sva se začela pogovarjati o tem področju. »Letos bo slavil radioklub Mozirje 15. letnico delovanja. Dobro se spominjam tistih težavnih začetkov; neustrezni prostori za delo kluba, pomanjkanje denarja, pomanjkljivo znanje članov s tega tehničnega področja. Utirali smo si pot med ostalimi dejavnostmi kakor smo vedeli in znali. Najprej smo se lotili urejanja prostorov, vedno več časa pa smo namenjali-izobraževanju. V veliki meri so naša prizadevanja rodila željene sadove, saj klub v zadnjem času že
žanje lepe uspehe. Radi bi nakupili le še nekatere nove naprave.
Ludvik Es
uredili delavnico ter prostor za oddajanje. Dela nam še kmalu ne bo zmanjkalo,« je pričel pogovor naš gost.
Njegova zasluga je tudi ta. da se krajani mozirske občine vedno bolj in bolj zanimajo za to tehnično zvrst. V dosedanjih šestih tečajih za operaterje se je usposobilo kar 48 občanov, radioklu-bovcev pa je 65. 1 udi za zadnji, že šesti tečaj, so pokazali predvsem mladi veliko zanimanja, med njimi tudi dekleta. »Z mladimi je vedno lepo in prijetno delat, posebej če imaš pri tem tudi uspehe. Na šoli.' kjer učim, imajo člani kolektiva veliko razumevanja za radioamaterstvo. Nikoli mi ni bilo žal časa in truda, ki sem ga vložil pri razvoju dejavnosti v Gornji Savinjski dolini. Če te radioamaterizem in sploh tehnična kultura ■osvoji, poskušaš doseči vedno več. Področje je zelo zanimivo in
marsikoga rešuje pred osamljenostjo. tudi mene.« je še dodal.
Elektrotehnika ima poseben draž. Zato včasih nanjo gledajo preveč ozko. Vendar je treba zanjo porabiti veliko prostega časa in vložiti ogromno truda, da uspeš, saj povezovanje s svetom ne pozna meja.
Ludvik je človek, ki je ves predan ttj zvrsti tehnične kulture. Z elektrotehniko seje prvič srečal že pred drugo svetovno vojno, z radioamaterizmom pa med njo. V partizanih, leta 1943 je sestavil enostaven radijski sprejemnik na slušalke. Njegova mladostna želja je bila, da bi si služil kruh v kakem tehničnem poklicu. Vojna leta, družinske težave in zdravje je njegovo življensko pot spravilo na druge tire. Zkpisal seje prosveti in v njej iskal uteho za mladostne želje. Tudi v tem poklicu je našel notranje zadovoljstvo. Takole je strnil svojo pripoved:« Oče in mati ter štirje bratje in sestra so bili glasbeniki. Bil sem vedno nekaj posebnega. Želel sem svoje znanje in življensko delo usmerit na
področje tehnike. Toda, ovire so bile povsod. Delo z mladimi meje prevzelo, saj lahko svoje izkušnje prenašam nanje. Za sedaj še kar uspešno. Vendar, če ne bi na samem začetku delovanja radio-kluba našel ljudi, ki so mi bili pripravljeni pomagat, bi tudi jaz »ovihnil«. Nekdo mora začeti. Začetniške težave smo premagali, napor večletnega trdega dela je bogato poplačan. Ker je zanimanja v naši dolini za radioamaterizem veliko, bomo morali ustanoviti sekciji še v Lučah in na Ljubnem.«
Ludvik je skromen. Ne mara hvalisanja. zelo malo pove o sebi, jezik pa se mu razveže, ko spregovori o radioamaterizmu. Prijetno gaje poslušati. Čeprav je invalid II. stopnje, se bo s to zvrstjo ukvaijal dokler mu bo to dopuščalo zdravje. Poleg tega se naš sogovornik rad ukvarja z fotografiranjem. bere. tu in tam se odpravi še v hribe. Kot sam prayi, je okusil vse dobrote poklica učitelja povsod in na vsakem koraku.
T. P.
6. stran * h3s c3s		NASI KRAJI IN LJUDJE	Titovo Velenje ★ 10,'februarja 1983
—			
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja
Številna nerešena vprašanja
Predvideno je bilo, da bodo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja številne uslužnostne obrtne dejavnosti, večina lokalov pa je praznih ali pa jih preurejajo v stanovanja.
Prejšni teden so se sestali predstavniki krajevne skupnosti Edvarda Kardelja s predstavniki velenjske občin-' ske skupščine. Spregovorili so o številnih težavah, ki pestijo krajane te nove soseske Titovega Velenja.
Po projektih za to sosesko, so bili predvideni prostori v pritličju stanovanjskih stolpnic za različne lokale, žal pa danes ugotavljamo, da je le malo načrtov uresničenih. Investitorji stanovanjskih stolpnic, ki niso mogli prodati lokalov, denar pa so seveda potrebovali za dokončno izgradnjo, so bili primorani predelati te prostore v stanovanja. Pravijo sicer, da je to začasna rešitev, posebej pa veijetno ni treba poudarjati, daje to zelo draga gradnja in da stanovanja v pritličjih niso povsem primerna. Poleg tega je krajevna skupnost Edvarda Kardelja, večji del gradnje je že končan, ponovno primer spalnega naselja, kjer razen stanovanj ni takorekoč nič drugega. Doslej imajo namreč samo mesnico, trgovino Mojca in kozmetični salon.
Krajani te krajevne skupnosti so se že pred dobrim letom sestali s predstavniki obrtnega združenja in se dogovorili, katere dejavnosti naj bi razvili v tem predelu Titovega Velenja. Tako so predvideli v krajevni skupnosti ureditev foto ateljeja, mesnico, slaščičarno, papirno galanterijo, šivilstvo (modni butik), igre za razvedrilo, kozmetični salon in dva bifeja. Večina teh lokalov ie že odkupljenih in jih lastniki že urejajo. Krajani menijo, tako pa so se dogovorili tudi s predstavniki občinske skupščine, da bo ta, prav tako pa tudi obrtno združenje, zahtevala soglasje krajevne skupnosti za odprtje vsakega lokala. Še posebej pri gostinskih lokalih bo potrebno prilagoditi ponudbo in odpiralni čas željam in potrebam krajanov.
Predstavniki občinske skupščine so poudarili še. da bi krajevne skupnosti vendarle morale težiti za tem, da bi bilo kar največ različnih obrtnih dejavnosti in se jih v nobenem primeru ne bi smele braniti, temveč zahtevati, da njihova dejavnost poteka tako, da ne moti drugih prebivalcev. V bodoče bodo krajevne skupnosti tudi stimuli-
rane za to, saj bodo po novem samoupravnem sporazumu prejemale določen odstotek od davkov, ki jih plačujejo obrtniki.
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je potrebno storiti vse, da bi kar največ predvidenih lokalov prodali in uredili. Prvoten program ureditve lokalov je bil zares pester in bogat, med drugim pa je poleg omenjenih, predvideval še naslednje lokale: urarstvo, zlatarstvo, cvetličarno, modno čevljarstvo, frizerstvo, pletilstvo, usnjeno galanterijo, RTV servis, kro-jaštvo, precizno mehaniko, krznarstvo, prodajalno turističnih spominkov, klobučar-stvo, steklarstvo,- usnjeno galanterijo, slaščičarno, popravilo gospodinjskih strojev, tapetništvo, izdelke iz tekstila itd. To pa so gotovo dejavnosti, ki bi jih številni krajani te soseske vsakodnevno potrebovali in bi, če bi bili seveda lepo urejeni, popestrili kraj. Nikakor pa ne bi motili drugih stanovalcev. Zato bi bilo treba res storiti vse, da bi pritegnili v kraj obrtnike in uresničili prvotno zastavljeni program, lokalov pa ne bi več predelovali v stanovanja.
KAKO VZDRZEVATI POKRITE PARKIRNE PROSTORE?
Kako vzdrževati red in čistočo v pokritih parkirnih prostorih, je prav tako eno pomembnih vprašanj krajanov nove soseske. Mnogi Ve-lenjčani pa tudi vozniki iz drugih krajev so sem pripeljali prezimovat svoja vozila. Krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja se s tem seveda ne morejo strinjati, zato so vsem voznikom, ki stanujejo tam, dali nalepke (vsako gospodinstvo ima pravico samo do ene nalepke), vsa ostala vozila pa bodo odstranili na zunanja parkirišča. Na sestanku pa so znova poudarili. da je treba v občim Velenje kar najhitreje sprejeti odlok o parkiriščih, saj bo potem možno razreševati takšna vprašanja hitreje in uspešneje.
BODO ŠE ENKRAT PLAČALI PRISPEVKE ZA TELEFONSKE PRIKLJUČKE?
Prvi krajani so se v krajevno skupnost Edvarda Kardelja
preselili jeseni leta 1980. Takrat so vložili tudi prošnje pri ptt za premestitev telefonskih priključkov. Žal, ptt podjetje te naloge še vedno ni uresničilo. krajani pa tudi nimajo zagotovila, kdaj jo bo. Po veljavnem ptt zakonu pa morajo telefonski naročniki, ki jim po treh letih telefon ni bil ponovno priključen, spet plačati prispevek za telefonski priključek.
Do jeseni lanskega leta je ptt podjetje vztrajno zatrjevalo, da v krajevni skupnosti ni tehničnih možnosti za priključitev telefonov, nikoli pa niso pojasnili, kakšne so tehnične pomanjkljivosti. Po posredovanju predstavnikov občinske skugščine so uspeli pridobiti v soseski nekaj telefonskih številk, saj je bilo zares nedopustno, daje bilo tako veliko naselje brez telefona.
Takrat so se tudi dogovorili za program priključitve na telefonsko omrežje, v krajevni skupnosti pa izdelali tudi prioritetni vrstni red. Kljub temu. daje bil dogovor jasen, ga ptt ne izvaja.
Telefonski naročniki krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so se dogovorili, da bodo. če ptt podjetje svoje naloge v letošnjem letu ne bo opravilo, vložili kolektivno tožbo. O tem bodo že v naslednjih dneh obvestili tudi območno skupnost za ptt skupnosti.
SPOMLADI BODO PRIČELI Z GRADNJO OTROŠKEGA IGRIŠČA
Igrišča, ki so v krajevni skupnosti urejena nad pokritimi parkirnimi prostori, so bila morda dobro zamišljena, vendar pa sploh ne služijo namenu. V deževnem vremenu so poplavljena, so pa tudi nevarna, saj otroci radi plezajo na dvigala in nevarnost, da zdrsnejo v pokrite parkirne prostore, je res velika. Dve nesreči so poleti že imeli. Ker še nekaj časa na prostoru med Pako in novim ptt centrom, ne bo novega hotela, kot je bilo prvotno mišljeno, so krajani predlagali, da bi pa tem prostoru uredili začasno otroško igrišče. Tako pa bi tudi uredili ta predel, ki v takšnem stanju kot je zdaj prav gotovo ne mOre več biti. Predstavniki občinske skupščine so njihovo pobudo podprli, opozorili pa so na to. da naj bodo sredstva, ki jih bodo krajani vložili v gradnjo igrišča res minimalna.
Spregovorili so še o tem, kako bi uredili prostor med ptt centrom in Šaleško cesto. Med drugim so predlagali, da bi mlako zasuli z gramozom in na tem prostoru uredili prostor za trg, saj postaja ta na velenjski tržnici premajhen.
Med številnimi težavami, ki poleg tega še pestijo krajane krajevne skupnosti Edvarda Kardelja, so izpostavili še vprašanje uporabnega dovoljenja cgst in javne razsvetljave. Ker ceste in javna razsvetljava nimajo uporabnega dovoljenja, tudi niso predane upravljalcu in jih tako nihče ne vzdržuje. Na trgu Edvarda Kardelja ne gori niti desetina luči.
Mira Zakošek
Le kdo v Šmartnem ob Paki ne pozna Povratnikove Karle, vodje folklorne skupine Oljjca in večerov pletenja. Tako marljive in prijazne krajanke zlepa ne naj
de. s".
Pogovor z njo je stekel kot po maslu, brez treme in nadvse prijetno. Njena mladostna leta so bila polna gorja, trplenja. Vojna
/o je zatekla v 4. razredu osnovne šole v Skornem. kjer je bila doma.
Nekaj časa je morala obiskovati nemško šolo, po vojni pa je odšla na učiteljišče v Ljubljano. Ko ji je bilo 19 let, je prišla v službo v Šmartno ob Paki, kjer je še danes. Takoj je našla stik s krajani, ki so jo medse radi sprejeli. Kljub temu, da ji je poučevanje na domači osnovni šoli vzelo veliko časa, je našla proste urice za marljivo delov prosvetnem društvu. Vse do bolezni je bila članica dramske skupine. »Oh, kje so tisti nadvse prijetni časi, od leta 1950do 1960, ko smo nastopali zdaj tu, drugič tam: mladi, vedri, polni smeha, a tudi zelo delovni. Kolikokrat smo zavihali rokave na raznih udarniških akcijah. Ni nam bilo težko. Nasprotno. Prav veseli smo bili, da smo lahko pomagali,« pravi s ponosom in tako doživeto, da si predstavljaš kako je bilo takrat. Tudi na šoli je bila povsod tam, kjer se je delalo. Dolgo časa je bila predsednica društva prijateljev mladine v kraju. Prav ona je bila tudi pobudnica večerov pletenja, ki so postali že kar tradicionalna oblika prijetnega in koristnega preživljanja dolgih zimskih večerov v Šmartnem. »Sama rada ve-Jiko pletem, za vnučka, moža, sina, pa tudi kaj zase spletem. Moja mati ni nikoli prijela za pletilke. Vsega sem se naučila sama. Kasneje sem svoje izkušnje dajala prijateljicam. Ker sem bila tudi predsednica društva prijateljev mladine, ki se nikakor ni znalo postaviti na lastne noge, sem si umislila večere pletenja. Odziv je bil že na začetku zelo velik. Rade so krajanke prihajale in še danes jih pridno obiskujejo,« pravi Karla.
Leta L968 se je vpisala na pedagoško akademijo in jo uspešno končala. Dolgčas ji nikoli ni bilo, saj je bilo dela vedno čez glavo, ie v mladih letih je začela bolehati. Sčasoma je morala prenehati igrati. Pred petimi leti je vzela »krmilo v svoje roke« pri folklorni skupini Ko sva spregovorili o njej, so se ji usta razlezla v smeh, tančica utrujenosti od napornega dne in gube na obrazu so na mah izginile. Karli pomeni delo v folklorni skupini veliko. »Folklora, to je moje veselje in ljubezen. Rada delam v njej, dobro se počutim med svojimi folkloristi kjer' pozabim na tegobe časa in leta. Smo kot ena družina. Res, treba je trdo delati, če hočeš uspeti. Ker se člani skupine tega dobro zavedajo, je z njimi resnično prijetno delati.« V teh letih je skupina naredila velik korak naprej. Iz anonimnosti sg se šmarški folkloristi znašli med boljšimi, če že ne med najboljšimi v republiki. Ponosna je na uspehe, ki jih je skupina dosegla na mnogih gostovanjih doma in drugod. Le kako ne bi bila, saj je v tem veliko njenega truda, prostega časa, ki ga je zanjo porabila. Posebej pri srcu ji je nastop na folklornem festivalu na Ohridu, kjer so bili edini slo venski predstavn iki. Pred pol letu se je Karla invalidsko upokojila. Zadnjih 8 let je poleg poučevanja delala še v knjžnici na šoli. »Zelo rada sem bila v razredu in uživala ob tem, ko sem učila otroke. Mislila sem. da se bo podrl cel svet, ko sem se upokojila. Toda, življenje teče dalje. Prej zase nisem imela nikoli veliko časa. tudi sedaj ga nimam. Dveletni vnuček, 30 folkloristov in 24 pletilj me dodobra >>okupira«. Dvakrat na teden vadim s folkloristi, vsak četrtek sem s pletiljami,« je pojasnila.
Kot pravi sama, je vsako obdobje v 32 letih, odkar je v Šmartnem. po svoje zanimivo. Med učenci se je zgodilo vedno kaj prijetnega. Težave tako radi hitro pozabimo, tis to, kar pa je prijetno, ti ostane za vedno v spominu. Naša gostja do konca i vi jen j a ne bo pozabila dveh dogodkov: prisrčnega izročila priznanja občinske zveze društev prijateljev mladine za izredne uspehe pri družbeni vzgoji otrok ter slovesa v delovnem kolektivu ob upokojitvi junija lani.
Poleg dela v folklorni skupini in na večerih pletenja, Karla rada plete, seže po dobri knjigi, rada je v družbi,« Če ne bi imela vnučka, folklore, bi si gotovo našla kaj drugega, kajti delo pomeni življenje, « je končala s vojo pripo ved Karla Podvratnik. Naj ob koncu zapišemo še to, da je včeraj prejela Napotnikovo priznanje občinske kulturne skupnosti.
T. P.
Krajevna skupnost Šoštanj
Nadaljevali bodo toplifikacijo
V krajevnih skupnostih so konec lanskega leta že oblikovali in potrjevali delovne programe, ki jih bodo seveda letos skušali kar najbolj dosledno uresničiti. Stabilizacijska prizadevanja naše celotne družbe, so sicer bistveno zmanjšala želje in potrebe, pa vendar je povsod ostalo nekaj nalog, kijih brez večje škode ni mogoče odložiti. Tudi v krajevni skupnosti Šoštanj so morali želje nekoliko priškr-niti in jih uskladiti z denarnimi možnostmi. Seveda pa kljub temu del ne bo zmanjkalo.
Najpomembnejša naloga, za katero bodo namenili tudi največ sredstev, je nadaljnja izgradnja toplovodnega omrežja. Primarni del izgradnje toplifikacije bo financiral Vekos, medtem ko bodo sekundarni del omrežja plačali krajani iz sredstev samoprispevka. Naslednja dela pa bodo predvsem modernizacije cestišč, in sicer bodo
uredili del Tovarniške poti, del ulice v Metlečah, pa Go-
riške in Cankarjeve ceste, pešpoti med Koroško in Ga-
Tudi z udarniškim delom do napredka
šperjevo cesto, lotili se bodo tudi hudourniške struge pod Pustim gradom, uredili mestne zelenice ter avtobusno postajališče v Metlečah.
Iz sredstev samoprispevka bodo dogradili še športno rekreacijske objekte (tenis igrišče in balinišče) na rekreacijskem prostoru ob jezeru. Načrtujejo še nekaj drugih nalog, tako da bodo za uresničitev celotnega programa potrebovali 10 milijonov 740 tisoč di-natjev.
Načrtov torej kljub vsemu ni tako malo. Kako uspešno pa bodo uresničeni je v veliki meri odvisno tudi od prizadevnosti krajanov, ki bodo morali marsikaj postoriti z udarniškim delom. V letošnjem letu naj bi opravili vsaj 7100 delovnih ur ter tudi tako pripomogli k hitrejšemu razvoju kraja in lastnemu boljšemu standardu.
B. Z.
10.februarja 1983 ★Titovo Velenje ■i—— ———
KULTURA
nas cas * Stran 7
Amatersko gledališče Velenje
a
le druga premiera
Občina Velenje
Priznanja Kulturne skupnosti
Na sinočnji osrednji slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika so v domu kulture v Titovem Velenju podelili letošnja priznanja občinske kulturne skupnosti. Prejeli sojih:
NAPOTNIKOVO PRIZNANJE:
Za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v moškem pevskem zboru »KAJUH« iz Titovega Velenja so to priznanje prejeli: Alojz Potrč, Jože Ovnik, Friderik Ca-mlek, Ferdo Chromy, Franc Petek, Franc Kvartič, Alojz Štih, Stane Goršek, Slavko Meža, Vili Končan, Ludvik Kovač, Anton Spori n, Tone Gorogranct Jože Zavratnik, Slavko Pocajt, Tine Podpečan, Viktor Črep, Ivan Liker, Bruno Trebičnik
Viktor Kojc — za dolgoletno delo na likovnem področju in za delo ob ustanoVitvi Napotnikove galerije v Šoštanju.
Miro Krmelj — za ustanovitev in uspešno desetletno vodenje Kino-kluba Gorenje.
Majda Gaberšek — za uspehe v predstavitvi Sekire kot igralka pri bobnu. Uspešno je odigrala svoje vloge še v predstavah Dogodek v mestu Gogi in Pasje srce.
Marjan Mastnak — za požrtvovalno in vestno delo v Amaterskem gledališču Velenje.
KUD »Majda Kurnik« —
vključuje 80% vseh učencev OŠ Miha. Pinter-Toledo. Na OŠ že
vrsto let uspešno delujejo kulturne dejavnosti pionirjev in mladincev.
Vokalna skupina »FLAMIN-
GO« — za uspešno desetletno delovanje.
Terezija Vačovnik — za dolgoletno delo v pevskih zborih.
Mira Čretnik — je kulturna animatorka na šoli Gustava Šili-ha. Že vrsto let uspešno vodi re-citatorski krožek, bila pa je tudi režiserka najrazličnejšim proslavam.
Folklorna skupina »Oljka« —
raziskuje in uprizarja predvsem stare kmečke običaje iz okolice Šmartnega ob Paki. V letu 1982 je zastopala našo republiko na balkanskem folklornem festivalu.
Karla Podvratnik — za dolgo- -letno delo v dramski sekciji in režisersko delo v folklorni skupini »Oljka«.
Slavica Pečnik — za delo v dramski sekciji in organizacijsko življenje društva v Š/P.
Mija Žerjav — za dolgoletno delo v knjižnici, v dramski sekciji in organizacijskem življenju društva v Šmartnem ob Paki.
Pavla Letonje — za dolgoletno in uspešno delo v dramski sekciji in organizacijskem življenju društva v Šmartnem ob Paki.
Franc Rudnik — za dolgoletno delo v dramski sekciji in pevskem zboru v Šmartnem ob Paki.
Mirko Modrijan — za ustanovitev likovne sekcije in za delo v dramski sekciji v Šmartnem. ob Paki.
Jože Krajnc — za mentorsko delo v literarni sekciji in za delo v dramski sekciji v Šmartnem ob Paki.
Ivan Knez — za uspešno vodenje ansambla Gorski cvet in za sodelovanje na proslavah in prireditvah.
Vera Svetina — za organizacijo proslav, režiranje igrice Indijanci v mali vasi in igrice Kastelka ter sodelovanje pri organizaciji Male Napotnikove kolonije v Zavod-njah.
Rudi Rožič in Franc Klamfer —
za dolgoletno požrtvovalno delo v Delavski godbi »Zaija«
Vlado Donaj — za delo na kulturnem področju na osnovnih šolah.
Moški pevski zbor iz Šmartnega. ob Paki — za dolgoletno aktivno in uspešno delo.
NAPOTNIKOVO PLAKETO
je prejel tovariš Aristid Zornik
za življenjsko delo na likovnem področju.
PRIZNANJE KULTURNE SKUPNOSTI
KAREL KORDEŠ - za vsakoletno organizacijo republiške razstave Likovni svet otrok, za ureditev Kajuhove spominske sobe na OŠ KDK v Šoštanju, že drugo mandatno obdobje je tufli predsednik ZKO Velenje.
Velenjski gledališčniki so uspešno sklenili 20. letnico odkar delujejo pod imenom Amatersko gledališče Velenje. Za ob tej priložnosti, za to generacijo ljubiteljev odrskih desk nadvse pomemben jubilej, so se gledalcem predstavili kar z dvema deloma. V decembru z Zgodbami iz živalskega vrta, v petek zvečer pa s komedijama enodejankama A. P. Čehova Medved (nastopili
so Majda Gaberšek, Vlado Donaj in Milan Pirnanič), ter Snubač (Zdenka Kodrič, Franc Rogar in Jože Kotnik). Tudi tokrat so si velenjski gledališčniki poiskali režiserja v Celju. Delo je režirala Ljerka Belak, članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pri klavirju je bila Darinka Starič, tehnični vodja je bil Jože Ko-lar, za luč pa je skrbel Tone Mravljak.
Velenjski gledališčniki, na odru smo videli tudi nekaj novih obrazov, so tudi tokrat potrdili, da se lahko »spopadejo« tudi s takšnim delom in ga odgovorno odigrajo. Za vse, za njih na odru, in za gledalce v dvorani, je bil to lep dogodek. Gledalci so bili nadvse zadovoljni, to pa je tudi najboljša ocena za premiera.
Petkov kulturni večer
Pred koncertom Andreja Varla
Klasični kitarist ANDREJ VARLse uvršča med slovenske umetnike, ki uspešno nastopajo v domovini in tujini. Imel je več samostojnih koncertov po domovini, nastopil je v Italiji, Veliki Britaniji in na turneji po Sovjetski zvezi, kjer je med drugim z uspehom igral v dvorani Čajkovski v Moskvi in v leningrajski filharmoniji.
Rojen leta 1954 v Ljubljani je po zaključeni splošni izobrazbi in diplomi na Srednji glasbeni šoli ZGBI nadaljeval študij z znanim maestrom Jose Toma-som na konzervatoriju Oscar Espla v španskem mestu Alicante. kjer je leta 1978 diplomiral. Naslednje leto je prejel štipendijo Kulturne skupnosti Slovenije in bil sprejet na podiplomski študij kitare na Royal Northern College of Music v Manchestru. Anglija. Tu je še dve leti študiral pod vodstvom (iordona Crosskeva. Leta 1981 je na 16. tekmo-
vanju glasbenih umetnikov Jugoslavije prejel Diplomo.
Tudi s poučevanjem kitare si je Andrej Vari nabral veliko izkušenj. Po-
učeval je v Veliki Britaniji na Stockport Grammar School in na dveh glasbenih šolah v domači Ljubljani. Za pedagoške namene pripravlja tudi razne notne izdaje.
Kitarist A ndrej Vari se bo velenjskemu občinstvu predstavil na petkovem kulturnem večeru, dne 11. februarja, ob 19.00. v knjižnici. Čeprav njegov umetniški repertoar obsega dela od renesančnih pa po sodobnih skladateljev se bo na koncertu v Titovem Velenju, ki bo trajal približno 45 minut, predstavil s skladbami Fernanda Sora, kitarista Ivana Padovca,Heitorja Ville-Lobosa tBrazilija). angleškega skladatelja Lennoxa Berkleya in Federica Mor*-na-Torroba (Španija). Zlasti v skladbi slednjega skladatelja se prepletajo španski melos in ritmi z različnimi tonskimi barvami, ki dajejo kitari kot instrumentu še posebno veljavo.
70-letnica Aristida Zornika
Napotnikova plaketa za življenjsko delo
Aristid Zornik, slikar, član kluba Šaleških * likovnikov slavi v tem letu visokjubilej — 70. letnico življenja. Prav zato je bil »Petkov večer« v preteklem tednu v knjižnici kulturnega centra Ivana Napo-tnika v Titovem Velenju »njegov«, pripravljen zanj in za njegovo večdesetletno bogato ustvaijalno delo.
Za življenjsko delo so ob jubileju, Aristidu Zorniku v petek zvečer mnogi čestitali, tako najmlajši — pionirji, pa velenjski gimnazijci in drugi gosti večera. Aristid Zornik se je zaposlil na velenjski gimnaziji leta 1966, koje prišel v Titovo Velenje. Na dijake je prenašal svoje znanje vse do upokojitve leta 1976. Gimnazijci so mu skupaj s čestitko pripravili tudi zelo lep kulturni program. Predsednik Kulturne skupnosti občine Velenje Emil Hartner pa je Aristidu Zorniku izročil za njegovo življenjsko delo Na-potnikovo plaketo, najvišje priznanje občinske kulturne skupnosti.
Aristid Zornik se je rodil v Kopru, v delavski družini. Svojo slikarsko pot je najbolje označil v oceni, ki jo je zapisala v katalogu, izdanem ob
njegovem jubileju, profesorica Milena Božiček-Koreno-va, ki je zaposlena v Kulturnem centru. Dejal ji je: »Poskusil sem se z abstrakcijo, ki pa me ni prevzela. Ne prepuščam se sanjarjanju. Največ mi pomeni narava, ki je realna.«
Aristid Zornik je začel slikati že v otroštvu. Končal je učiteljišče, želel nadaljevati študij slikarstva, toda ljubezen do bolnih staršev ga je zadržala pri njih in željo za slikarstvom je tako ohranil le zase. Postal je pedagog tehnične vzgoje, služboval po raznih krajih. Leta 1966 je prišel v Titovo Velenje, kjer se je pred sedmimi leti upokojil. Sele tedaj se je lahko v celoti predal slikarstvu.
V njegovem intimnem slikarskem izražanju prevladuje cvetje. Ta njegova neizmerna ljubezen do cvetja se odraža v šopkih. Med cvetjem so mu najljubše sončnice. Zelo rad pa prenaša na platno tudi tihožitje in krajine. Najraje slika motive iz Titovega Velenja in drugih krajev Šaleške doline. V teh delih je — kot je poudarjeno v katalogu — nekaj skupnega: želja po ohranitvi prvotne podobe starega
mesta in njegovih ključnih točk — obeh gradov.
Aristid Zornik je najstarejši član kluba Šaleških likovnikov. V svoji dosedanji nadvse bogati umetniški ustvarjalnosti je imel samostojne in skupinske razstave v občini, drugih krajih naše republike, pa tudi izven nje. Nazadnje so njegova dela skupaj s še de-' vetimi šaleškimi likovniki prikazali med »potujočo« razstavo v Titovih mestih in pobratenih občinah. To razstavo so v torek zvečer odprli še v domu kulture v Šoštanju in tako sklenili njeno nekajmesečno pot po Jugoslaviji.
Ginjen nad pozornostjo, ki mu jo je izkazala Kulturna skupnost občine Velenje, je Aristid Zornik poklonil Kulturni skupnosti delo »Nalaganje snopov«, ki gaj[e ustvaril lani. Kolektivu velenjske gimnazije, katerega član je bil zadnja leta pred upokojitvijo, pa je podaril sliko Šopek cvetja.
Vsi. ki so mu v petek zvečer čestitali k življenskemu jubileju in za njegovo plodno slikarsko delo, so mu hkrati zaželeli, da bi še naprej ustvarjal s tako ^ljubeznijo. Aristid Zornik je to tudi obljubil.
Zanimiva četrtkova srečanja
\
»Nadaljeval bom delo na likovnem področju«, je obljubil Aristid Zornik v petek zvečer, ko je prejel najvišje priznanje Kulturne; skupnosti občine Velenje	Stane Vovk
pravljico Svetlane Makarovič Jazbec ne jezi se. Večino teksta so si izmislili učenci sami. Leta 1981 so na Naši besedi nastopili z Malo čarovnicq, ki ni mogla biti zlobna. Velik uspeh pa so dosegli z lansko predstavo, in sicer izborom poezij o živalih s skupnim naslovom Zajčja šola in še kaj. O tej predstavi, s katero so gostovali kar 15 krat, je mentorica gledališkega krožka ..Slavica Pečnik povedala: ,,Nekatere pesmi o živalih so bile zelo smešne, zato smo pripravili iz teh pesmi recital, ki ga je mogoče bilo predstaviti ne samo klasično, ampak zelo razgibano in ugledali-ščeno. Zaradi posrečenega izbora in prisrčne uprizoritve so nas kulturni poznavalci izbrali za področno srečanje Naše besede v Mozirju. S tem delom smo nato gostovali še na seminarju za mentorje v Rogaški Slatini, kjer smo pokazali, kako se dela z mladimi krožkarji in kaj vse lahko dosežeš. Zajčja šola ni ugajala le mladim, ampak je navdušila tudi starejše. Poleg teh dveh gostovanj smo s to igrico nastopili še za dedka Mraza na elektrotehnični šoli v Ljubljani. Uvrščena pa je tudi v matineji mestnega gledališča ljubljanskega. Sceno za to delo nismo imeli, kostumov tudi ne. Prav zaradi pristnosti nastopa je igrica doživela tako velik uspeh."
Čeprav so krožkarji, mladi gledališčniki, nastopili na mnogih srečanjih, v njih ni bilo nikoli tekmovalnega duha. V krožek jih je vodila vedno le ljubezen do ,,odrskih desk". Učenci niso igralci, saj bi bilo potem konec njihove ustvarjalnosti. Kot je ob koncu pogovora dejala Slavica Pečnik, člani gledališkega krožka oziroma četrtkovih srečanj na osnovni šoli bratov Letonje radi nastopajo. Med njimi pa je kar nekaj takih, ki so vedno za vedno prestopili prag osnovne šole.
T. P.
Med mnogimi izvenšolskimi dejavnostmi se lahko .učenci na osnovni šoli bratov Letonje vključijo tudi v gledališki krožek ali kot ga sami imenujejo četrtkova srečanja.
Kultura ima v Šmartnem že dolgoletno tradicijo. Tudi gledališki krožek dela na tej šoli od vseh začetkov. Krožek je zamenjal že mnogo mentorjev, zadnja štiri leta pa ga vodi Slavica Pečnik, ki nam je takole pripovedovala: ,,V krožku se lahko prijavi vsak učenec. Osnovni namen delovanja ni predstava, ampak vzgoja mladega kulturnika ter sprostitev. Letos v krožku dela 20 učencev. Vsako kulturno snovanje je po svoje zanimivo. Delo z mladimi gledališčniki pa še posebej, saj znajo biti otroci zelo duhoviti, ustvarjalni in z obilico bujne domišljije."
In kaj delajo člani četrtkovih srečanj preden se lotijo obdelave teksta? Najprej spoznavajo govorjeno besedo, telesne in govorne izraze, hkrati s tem pa se učijo še kulturno estetske vzgoje z enim samim namenom, da bi jim privzgojila sodobno gledališko prepričanje. Igra ima pri mladih
šmarških gledališčnikih končen namen. Da so. učenci na-četrtkovih srečanjih ustvarjalni, je potrebnih veliko sprostitvenih vaj in improvizacije. ,,Kakšno delo bomo spravili na oder, se odločimo skupaj. Naprej pregledamo nekaj igric, jih preberemo, učenci pa na to zberejo tisto, ki jim je blizu. Pogovorimo se tudi o tem, kaj besedilo mladim sporoča, razčlenimo vloge. ,, Igralci" morajo biti zelo kritični do tistega, kar bodo igrali. Ne ravnamo se vedno po napisani predlogi. Če nam ni kaj všeč, črtamo in sami dodamo. Soustvarjalnost učencev je pri takem delu zelo pomembna. Ko je že vse to za nami, se šele lotimo igranja. Učenci prihajajo v krožek nekoliko kasneje in ne takoj po pouku, saj so drugače preobremenjeni. Poleg ene igrice na leto pripravijo krožkarji še eno ali dve proslavi ob pomembnejših praznikih," je povedala Slavica Pečnik. Mladi gledališčniki pa so tudi podmladek Gledališča pod kozolcem.
Vsako leto se člani gledališkega krožka osnovne šole bratov Letonje udeležijo Naše besede. Pred temi leti so se predstavili s
Prizor z igrice Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna
8. stran * f>aS C8S
DOPISNIKI POROČAJO
Titovo Velenje * 10. februarja 1983
Pokojninsko ?n invalidsko zavarovanje
10 let samoupravnega odločanja na tem področju
Ko pregledujemo delo naše samoupravne organiziranosti na področju slovenske skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko ugotovimo, da je zbor delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote v občini Velenje opravil svojo samoupravno funkcijo, čeprav nekateri delegati še niso našli časa zato, da bi se sestali in sodelovali pri našem sije za pospeševanje rekreativne dejavnosti upokojencev ter odbora za uveljavljanje pravic in odbora
za varstvo, rehabilitacijo in zapo-skupnem delu. Samoupravno smo se organizirali in formirali zbor tako, da v njem sodeluje 27 delegatov iz gospodarstva, 11 delegatov s področja družbenih dejavnosti ter 23 delegatov iz krajevnih skupnosti. Delo našega organa poteka tudi preko komisije za stanovanjsko problematiko upokojencev, komi-slovanje delovnih invalidov. Zal vsi ti organi niso preveč aktivni, razen zelo delovnega odbora za uveljavljanje pravic.
Čeprav naš zbor nima težav z
Letna konferenca olepševalno turističnega društva
V petek 11. februaijaob 18. uri bo v Kajuhovem domu v Šoštanju redna letna konferenca domačega Olepševalno turističnega društva. Poročilo o delu v preteklem letu bo podal dolgoletni predsednik Stane Dolar. Po končani konferenci bo nastopila še folklorna skupina »Oljka« iz Smartnega ob Paki z domačimi pesmimi pod naslovom
»Peli so jih mati moja«. Zapeli bodo vrsto pesmi, ki so jih nekoč krajani Smartnega in okolice peli ob raznih kmečkih opravilih, na ohcetih, vasovanjih in drugih priložnostih. Hkrati bodo zaplesali tudi nekaj domačih plesov v starodavnih nošah. Za zaključek pa bo za veselo razpoloženje še tovariški večer s skromno pogostitvijo. V. K.
nesklepčnostjo, pa bi vendar želeli, da bi odgovorni preverili zakaj delegati iz Name, TEŠ-a, MERX-a in Združenja obrtnikov ne prihajajo na naše sestanke. Najbolj pa zanemarjajo svojo dolžnost delegati iz krajevnih skupnosti Paka, Šentilj in Edvard Kardelj, saj jih v tej mandatni dobi še nismo videli na naših zborih. Ponekod se še vedno dogaja, da se delegacije ne sestajajo, kar bodo najbrž morali preveriti samoupravni organi, (krajevna skupnosti Velenje—Šmartno, Zavodje in DO Vegrad).
Pred nami so razprave o predlogu republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o novem statutu. Pokažimo svojo zavzetost tudi s tem, da se aktivneje vključimo v razprave, saj je vendar želja nas vseh, da bi dobili čimboljše in ugodnejše rešitve ter socialno varnost za takrat, ko zaradi starosti ali invalidnosti ne bomo več delali in soustvarjali v neposredni proizvodnji oziroma v družbenih dejavnostih.
Edvard Centrih, predsednik zbora delegatov 5P1Z — enote v občini Velenje
Gostinsko-rekreacijski objekt Jezero
Nared do 1. maja
Velenjčani in okoličani že kar pogrešajo primerno restavracijo ob sedanjem jezeru. Znano je namreč, da so morali prejšnje in dobro obiskano gostišče ob nekdanjem turističnem jezeru zaradi pogrezanja tal podreti. Zato vse skupaj toliko bolj zanima, kdaj bo nared gostinsko rekreacijski objekt Jezero, ki .ga gradi Rekova delovna skupnost Družbeni standard, denar zanj pa je prispeval Rudnik lignita. O tem je vodja Družbenega standarda Franc Lenart, povedal:
,,2e pri načrtovanju smo se dogovorili, da bo imel novi objekt enako namembnost kot prejšnji ob starem jezeru. Novi objekt bo imel restavracijo z 80. sedeži in galerijo s 60. sedeži. Skupno bo torej na voljo 140 sedežev. Poleg tega bo v kletnih prostorih vinoteka s-v 64 sedeži, v njej pa bomo prodajali vsa najbolj znana jugoslovanska vina.Omeniti moram še lovsko in kmečko sobo, ki bosta opremljeni v značilnem slogu, pa kuhinjo in druge prostore, ki sodijo poleg. Seveda bo poleg objekta še vrt s 300 in po potrebi tudi več sedeži. Gradnja teče po načrtih in brez zastojev.
Ce bomo tako nadaljevali bomo objekt zanesljivo odprli ob letošnjem 1. maju, prazniku dela. Objekt brez opreme, delno bomo uporabili prejšnjo, bo veljal 30 milijonov dinarjev.
Po njegovi zgraditvi bomo pričeli graditi še otroško igrišče, igrišče za
mini golf in pomol za privezovanje čolnov. Seveda nameravamo urediti tudi okolico jezera, zlasti sprehajalne poti. Načrti so precejšnji, upamo, da jih bomo čim prej uresničili."
B. M.
Nov gostinsko-rekreacijski objekt ob Plevelovem jezeru.
Občni zbor gasilskega društva Lokovica
Povečali bodo skrb za požarno varnost
V domu družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Lokovica je bilo 5. februarja gasilsko zborovanje, katerega so se poleg domačih gasilcev, mladine, pionirjev, pevskega zbora in kraja-nov Lokovice, udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze, sosednjih gasilskih društev, družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov Šoštanja ter delegacija pobratenega gasilskega društva Ribno, s katerim so se pobratili 29. avgusta lani.
Zborovanje je pričel s pozdravom vseh navzočih in predlogom dnevnega reda predsednik društva Štefan Plaskan.
Poročila o delovanju društva so podali predsednik, blagajnik in nadzorni odbor. Omenili so vse važnejše dogodke v preteklem letu. Med najpomembnejšimi so prav gotovo doseženi uspehi pri usposabljanju strokovnega gasilskega kadra. Pripravili so tečaj za isprašane gasilce ter tečaj za gasilske podčasnike. Sodelovali so na občinskem tekmovanju, tekmovalna desetina mladincev je dosegla prvo mesto, desetina mladink pa
tretje mesto, desetina pionirjev skupine A je bila druga, pionirska desetina skupine B pa četrta.
Gasilsko društvo Lokovica ima 114 članov, 16 mladincev, 12 mladink, 20 pionirjev in 10 pionirk.
Gasilsko društvo Lokovica so ustanovili teta 1977, ko je nasledilo delovanje in tradicije gasilskega društva Družmirje, katerega člani so bili že posamezniki več let pred ustanovitvijo društva. To je prevzelo skrb za požarno varnost od gasilskega društva Družmirje, tega so ustanovili leta 1908, vendar je zaradi ugrezanja zemljišča in vasi Družmirje ostalo brez doma. Tako gasilsko društvo Lokovica nadaljuje delo gasilskega društva Družmirje, katerega 75-letnico so obeležili na zadnjem zborovanju.
Gasilsko društvo Lokovica je prevzelo v varstvo požarni okoliš gasilskega društva Družmirje. V dom, ki so ga zgradili s skupnimi močmi, so prenesli vso opremo, tudi avtomobil, prejšnjega društva Družmirje.
Zborovanje gasilskega društva je bilo za Lokovico še posebej
pomembno, ker je dobilo društvo za potrebe požarne varnosti avto cisterno, ki jim jo je odstopilo gasilsko društvo Šoštanj-mesto po sporazumu s Termoelektrarno Šoštanj. Ta DO bo skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za požarno varnost omogočila gasilcem Šoštanja nakup nove avto cisterne. Vsi prisotni so z navdušenjem pozdravili okrašeno avto cisterno, na kateri je bil tudi napis Gasilsko društvo Lokovica. Tako bo odslej požarna varnost v kraju boljša, saj so se doslej srečevali s pomanjkanjem vode.
Predstavnik občinske gasilske zveze je na zborovanju podelil desetinam občinske diplome . s spominskimi značkami. Predstavnik pobratenega gasilskega društva Ribno pa je podelil priznanje in plaketo tega društva kot znak dobrega sodelovanja med društvoma in krajevnima skupnostima ter za pomoč pri gradnji gasilskega doma v Ribnem.
Sprejeli so tudi delovni program in finančni načrt za leto 1983.
Miloš Volk
Titovo Velenje
Dodatne avtobusne proge
Potem ko je popustila »huda kri« zaradi uvedbe bonov za pogonsko gorivo za prevozna sredstva, je marsikdo trezno presojal bilanco porabe denarja in benzina v preteklem obdobju. Nekateri smo porabili nekajkrat večje količine goriva kot pa je bilo to možno ob uvedbi varčevalnega ukrepa. Marsikje je postalo življenje in delo občanov moteno, vendar pa gre za bistven prihranek denarja in goriva. Ukrep je gotovo vplival na lagodnost potovanja (predvsem na delo) nekaterih občanov, ki se niso mogli privaditi uporabe javnih prevoznih sredstev.
Se letos se obetajo bistvene podražitve naftnih derivatov, s tem pa se položaj voznikov še slabša. Zato je resnično«pričakovati popolno streznitev tudi tistih, ki še oklevajo z varčevanjem.
Ukrep je naložil prevoznikom v javnem prometu precejšnjo odgovornost pri kvaliteti opravljanja prevozov. hkrati pa seje povečalo število potnikov. Prevozniki ocenjujejo, da gre za več kot 40 % povečanje števila, ki pa precej niha. Na željo občanov in hkrati na osnovi dogovora s pristojnimi organi
občine Velenje, je -npr, »Izletnik« Celje uvedel nekaj novih prog. bistveno pa je povečal, zmogljivosti v ja-vnem-mestnem prometu.
Po poizkusni vožnji je s 1. februarjem uvedena dodatna »delovna naloga« Gorica-—Gorenje, ki povezuje novo naselje Salek—Gorica s celotnim mestom in TGO Gorenje. Frekvenca prevozov se je tako povečala za 50 %, kar predstavlja skrajšanje presledkov iz prejšnjih 30 min na sedanjih 20 minut.
Iz smeri Gorica odpeljejo lokalni avtobusi 15 minut pred uro, 15 minut čez uro in 35 minut čez uro. V enakih presledkih se vračajo tudi iz nasprotne smeri.
Občani naj to možnost upoštevajo, čeprav spremembe še niso vnešene na voznih redih. Razen nekaterih manjših popravkov voznih redov (velja za vse proge in prevoznike) ne bodo vozni redi bistveno spremenjeni do meseca junija, ko jih bodo uskladili za dobo enega koledarskega leta v soglasju z republiško skupnostjo za promet in zveze.
J. M.
ANKETA
Razvili bodo prapor
V nedeljo, 6. februarja, so se zbrali člani Združenja borcev NOV Zavodnje po končani proslavi kulturnega praznika, ki jo je pripravilo kulturno umetniško društvo Ivan Napotnik, na letni konferenci.
Iz poročil predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je bila razvidna aktivnost delovanja
borčevske organizacije, ki je bila v preteklem letu v raznih akcijah in udeležbi na vseh proslavah in prireditvah zelo uspešna.
Združenje borcev NOV Zavodnje ima 64 članov. V letošnjem letu bi radi nabavili borčevski prapor, za katerega so že zbrali 362 tisoč dinarjev. Večino sredstev so zbrali sami in s pomočjo krajanov, kra-
jevna skupnost pa jim je prispevala ta namen 5000 dinarjev.
Da v naši družbi posvečamo res vso skrb borcem in aktivistom ! NOB, nam pove podatek, da preje- j ma 14 borcev in aktivistov te orga- j nizacije mesečne priznavalnine in 1 da prejemata k kmečki pokojnini : dve tovarišici varstveni dodatek.
Letne konference so se udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij, krajevne skupnosti, mladine, predstavnika občinskega odbora ZZB NOV Velenje, pa sta seznanila prisotne z akcijskim programom občinskega odbora ter spregovorila o dogajanjih v svetu in doma.
Miloš Volk
Društvo varnostnih inženirjev
Zmanjšajmo število nesreč pri delu
Bežna ocena stanja varstva pri delu v občini Velenje kaže, da se prizadevanja delovnih kolektivov, predvsem pa služb za varstvo pri delu za zmanjšanje števila nesreč pri delu in poklicnih obolenj le počasi obrestujejo. V posameznih delovnih kolektivih število nesreč celo narašča, s tem pa tudi gospodarska škoda. Temu pojavu se upira ,,četa" strokovno usposobljenih delavcev, ki v službah varstva pri delu in požarnega varstva sistematsko odpravljajo možne vzroke za nastanek nesreč. Združeni v društvu varnostnih inženirjev in tehnikov, ki deluje v Titovem Velenju že tretje leto, smelo izvajajo zastavljeni program.
Podobne so bile ugotovitve tudi predstavnikov drugih dejavnikov velenjske občinske skupščine, ki so prisostvovali zboru članov društva varnostnih inženirjev in tehnikov. Iz poročil posameznih članov ter iz razprav udeležencev, je bilo čutiti zainteresiranost za izpolnjevanje obveznosti, ki so določene z zakoni in lastnimi programi. Gotovo pa je delo varnostnih inženirjev in tehnikov še vedno marsikje sprejeto kot nekakšna režijska ali sindikalna zadeva, kar je posledica pomanjkanje spozna-
vanja tega področja tako vodilnih delavcev kot organov upravljanja.
V poročilih je bilo navedeno, da društvo dobro sodeluje z Delavsko univerzo Titovo Velenje, SIS za varstvo pred požari Velenje in inštitutom za varstvo pri delu Maribor enota Celje. V zadnjem času se je okrepilo tudi sodelovanje z inšpekcijskimi službami velenjske občine skupščine, sodelovanje s koleei sosedniih občin pa so že v preteklosti razvili na primerni višini.
Sredstev za delo tudi društvo varnostnih inženirjev in tehnikov nima na pretek. Za svoje delovanje pa si nekaj sredstev prislužijo sami.
Tudi v tej organizaciji pa je delu predanih le peščica ljudi, društvo pa vodi varnostni inženir Miroslav Mohorko.
Tudi za tekoče leto so si si člani tega društva zadali pomembne naloge. Vendar pa v načrtih ne pritiravajo, saj se zavedajo, da moramo omejevati splošno in družbeno porabo na vseh področjih. To pa ne pomeni strategije, gre le za preoblikovanje načina dela in nadaljevanje humanega poslanstva — reševati življenja in zdravje delavcev.
J. Mik lave
Naša
prometna
kultura
Odmislimo vse zakonske zahteve in normative, ki urejajo področje prometa in cestno prometno varnost. Na prehodu za pešce opazujmo obnašanje prometnih udeležencev. sprehajalcev in šoferjev. Skoraj ni verjeti očem! V prometu je prava bitka s časom, s prostorom. Kako krut vsakdanjik! In če še pomislimo na številne žrtve, na materialno škodo, na napor in škodljivost tako uničujočega prometa — potem vemo. kako plitka je naša prometna kultura.
V želji, da bi vendarle spremenili ravnanje udeležencev v prometu, pripravlja svet za preventivo in varnost v cestnem prometu v sodelovanju z drugimi, ki so zadolženi za to področje različne preventivne akcije. Ob koncu ene takšnih akcij smo se pogovarjali * nekaterimi udeleženci.
MARTIN RAVNIKAR, 38 let, AMD Titovo Velenje:
»Ob kontroli vozil smo ugotavljali. da vozila v glavnem niso brezhibna, posebej še tovorna vozila. Tokrat je bila akcija preventivna, saj miličniki za pomanjkljivosti voznikov niso kaznovali, ampak so jih le opozorili. Videti je. da je takšen način dela občasno potreben, saj vozniki tako spoznajo svojo zmoto, površnost in nezakonito ravnanje. niso razburjeni in tako trezno presodijo napake. Poklicni vozniki pa bi morali vedeti, da tehnično pomanjikljiva vozila ogrožajo udeležence v prometu.«
METKA MA-TEVŽIČ, 13 let, OŠ Gustava Šiliha: »Pionir prometnik sem že dve leti. V takšni resnično zanimivi in koristni akciji pa sem šele prvič. V tokratni akciji smo pionirji prometniki delali pod nadzorstvom miličnikov in v sodelovanju z drugimi strokovnjaki. Ugotavljali smo napake in pomanjkljivosti na vozilih in dokumentih in smo jih žal odkrili veliko. Prepričana sem. da je velika večina voznikov odkrite napake takoj odpravila. Vsi pionirji prometniki si želimo, da bi večkrat sodelovali v takšnih prometnih akcijah, nekateri pa bi celo radi postali poklicni miličniki.«
KADO PUN-GARTNIK. 64 let. mentor prometne vzgoje:
»Pri svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu je vsa leta prisotna pripravljenost za sodelovanje, finančno in organizacijsko pomoč. Otroci so pripravljeni delati, želijo si sprememb in zanimivih akcij, samo sodelovati je treba z njimi. Tega pa je med ljudmi, med učitelji in v programih izobraževanja vse manj.«
DRAGICA SMOLE, 21 let. Postaja milice Titovo Velenje: »Ko smo kontrolirali tehnično brezhibnost vozil in dokumentov, so bili šoferji
kar navdušeni nad načinom kontrole. Vendar pa menim. d?t stalna praksa moralne vzgoje ne bi obrodila sadov, saj niti razmeroma ostre kazni ne zaležejo dovolj. Pri starejših ie težko spreminjati navade, zato je nadvse pomembno pričeti s prometno vzgojo v šolah in vrtcih.«
Jože Miklavc
10. februarja 1983 * Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
naS CflS * stran 9
Jezikovno razsodišče (86.)
Samoupravna slovenščina
Odlomek iz pisma delegatke: „V naši občini izhaja občinski časopis z delegatsko prilogo in prihaja redno v vsako družino, da bi bili vsi občani seznanjeni z delom delegatov in da bi lahko dajali tudi pripombe k objavljenemu gradivu. To je lepo in prav, zatakne pa se pri jeziku. Zanima me, koliko odstotkov občanov razume to .žaganje'. Kot delegatka krajevne skupnosti mislim sprožiti vprašanje o slovenščini v našem občinskem glasilu. Zato vas prosim, da mi obkroženi del iz Osnutka prevedete v slovenščino."
Odlomek iz Osnutka globalnih možnih usmeritev dolgoročnega razvoja: ,,Tako kot za sedanji varianti koncentracije in dekoncentracije naselitev v ljubljanski regiji velja tudi za varianti, ki govorita o usmerjevanju naselitve bodisi na severno polovico ali južno polovico regionalnega prostora, teoretičnega značaja, saj kot skrajnosti ne predstavljata osnov za planske odločitve, služijo pa opredelitvi razpona realnih alternativ."
Odlomek iz Stališč izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika: ..Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, je na seji, dne 16. 11. obravnaval dolgoročni družbeni plan občine Vrhnika — OSNUTEK globalnih možnih usmeritev dolgoročnega razvoja v občini Vrhnika in se glede možnosti usmerjanja razvoja in poselitve na območiu občine Vrhnika opredelil do .usmerjene variante razvoja — 4.5.'. Izvršni svet predlaga zborom SO Vrhnika, da obravnavajo zgoraj omenjeno gradivo in ga dajo v enomesečno javno razpravo."
Odlomek iz izjave Jezikovnega razsodišča: „Razumemo stisko delegatke. Če namreč gradivo za javno razpravo ni napisano v razumljivi slovenščini, temveč v vase zabubljeni birokratščini, kakor je vrhniško, so vsa vabila na javno razpravo govorjenje v prazno. Zakaj ne bi mogel biti vsak zakon, predpis, odlok in razglas objavljen v jeziku tistega, ki mu je namenjen?! To še posebej velja za samoupravljanje. Tako nerazumljivega birokratskega jezika bi si Cankarjeva Vrhnika ne smela dovoliti."
Jezikovno razsodišče pripravlja širšo izjavo o birokratski ..slovenščini", zato prosi občane, posebej delegate, naj mu pošljejo primerno gradivo.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Prgišče misli
Tisti, ki ničesar ne ljubijo in nič ne sovražijo, nimajo okov na sebi.	B. Buda
Usoda je domislek strahopetcev.	V. Zupan
Odrekam se begotnemu, da ujamem večno. I. Pregelj
Človeška neumnost je mračna sila, ki je ljudje še niso premagali.
M. Krleža
Dokler živimo v odsotnosti smrti, ne moremo živeti polnega življenja.
M. Rožanc
Nesmislu je mogoče vlivati najraznovrstnejše smisle.
V. Zupan'
Cene višje, tople vode pa ni
V prejšnji številki Našega časa je delovna organizacija Vekos objavila med drugim tudi obvestilo uporabnikom toplotne energije. V obvestilu jih obvešča, da veljajo s prvim februarjem letošnjega leta višje cene toplotne energije.
Povišanje cen je sicer razumljivo, saj so. stroški naraščali, razumljivo pa ni, da so v teh dneh mnoga stanovanja
brez tople vode, oziroma ta priteka iz pip samo v zgodnjih jutranjih urah.
Občani se seveda zaradi tega opravičeno sprašujejo, koliko denarja prihrani delovna organizacija Vekos na ta način, saj bodo kljub temu, da tople vode niso imeli, morali plačati povsem enake prispevke kot če bi jo uporabljali.
Jana Mustafič
Anica Pokleka
Berta Černovšek
Marija Bole
Prijetno in koristno preživljanje večerov
Zimske večere, ki letos na pravo zimo presneto slabo spominjajo. preživimo vsak po svoje. Vzamemo v roke knjigo, gledamo televizijo, predvsem ženske pa rade pletemo. Društvo prijateljev mladine iz ŠmarUiega ob Paki je letos že petič zapovrstjo pripravilo večere pletenja, na katerih si pletilje bogatijo izkušnje, se naučijo novih vzorcev, pravilnega krojenja. Pri vsem tem pa se razvedrijo, torej združijo prijetno s koristnim. Pretekli četrtek zvečer smo jih obiskali tudi mi. Topla soba. vedro razpoloženje pletilj je pripomogla, da je bila anketa, ki smo jo naredili med njimi, res prijetna. Tole so nam povedale udeleženke večerov pletenja?
JANA FUSTAFIČ je letos prvič na večerih pletenja. »Med šmarške pletilje sem prišla zato. da se bom bolje naučili plesti in krojiti. Vsako prosto urico izkoristim za ročno delo. V dveh mesecih sem naredila nekaj otroških kapic, moški pulover pa to vsak čas gotov. Prijetno je v naši družbi, kjer se ne samo sprostimo. ampak kaj koristnega naučimo. Če sama nekaj spletem. si prihranim kakšen dinar, čeprav je volna kar draga. Seveda so ročno pleteni puloveiji. brezrokavniki. kape mnogo več vredni in še lepši.*
ANICA POKLEKA je najzve-stejša obiskovalka večerov pletenja: »V teh petih letih, odkar organizira društvo prijateljev mladine večere, sem se naučila mnogo: krojiti spoznala veliko vzorcev in načinov pletenja. Splesti znam vse. od hlač do kape. Pletem največ za vnuka, nekaj zase in moža. Čeprav prihajam med pletilje že peto leto. se vsakokrat naučim kaj novega. Dve uri in pol. kolikor trajajo večeri pletenja, kar prehitro minejo, saj v prijetni družbi pozabiš na vse tegobe. Vsako leto tudi razstavljam. Pletenje je maj najljubši konjiček.«
BERTA ČERNOVŠEK je sponula.
kako lahko draži prijetno v koristnim
šele prejšnji mesec: »Na večere pletenja me je opozorila mama. Čeprav
sem se tej prijetni druščini pridružila prvič in še tako pozno, bom kmalu nadomestila zamujeno. Plesti sem znala nekaj že prej. krojila pa sem največkrat kar po svoje. Prav sedaj pletem rokavice in brezrokavnik. IX:lo mi gre kar dobro od rok. Najpomembnejše je to, da se sprostim in vsaj malo razvedrim. Odslej naprej
se bom večerov pletenja udeležila vsako lelo «
MARIJA BOLE je pletla že pi«j, med pletilje pa je prišla letos drugič:
»Sem nisem prišla za lo. da bi se iaj naučila, ampak predvsem zaradi družbe. Slišim marsikakšen koristen nasveL se sprostim ter seveda izpopol-njuiem svoje znanje o pletenin Ple-
tem največ za otroke. Če si vsaj malcc spreten, se da marsikaj narediti iz lanke nitke in klopčiča volne. Dve uri in pol hitro mineta, takšen prijeten večer pa popestri enoličen delovni dan. Na razstavi, ki smo jo že pripravile. sem razstavljala otroške hlače in jopico. Rada pa se udeležim, izleta ob koncu večerov pletenja.*	T. P.
Fotografirajmo (28)
Filtri in predleče za posebne učinke
Posnetek z multi — image predlečo
Poleg najnujnejših filtrov za črno belo in barvno fotografijo marsikateri inventiven fotograf razmišlja tudi o nakupu posebnih filtrov in predleč. s katerimi bi lahko dosegel številne neobičajne učinke. Nekatere od njih predstavljamo v današnji rubriki.
Fog filtri dajejo na foto-
vtis meglenega dne, se po intenzivnosti
grafiji ločijo učinka.
Diffuser, to so mehkorisci. ki zabrišejo ostrino enakomerno čez celo sliko. Duto pa so mehkorisci. pri katerih je sredina slike nekoliko bolj ostra.
Center — spot je filter z luknjo v sredini. Sredino fo-
16 — Toda žene so spregovorile o svežem mesu, ki ga je bil prinesel na hrbtu, in to je bil močan dokaz zoper njihove dvome. Tako so naposled odšli, glasno so mrmrali, češ da je Keesh po vsej verjetnosti, če naj bi že bilo tako, kot je rekel, pozabil razparati trupla. Kajti na Severu moraš to nujno storiti brž ko ubiješ žival, drugače meso tako zamrzne, da se najostrejši nož skrha na njem.
17 — Ko so prišli na tisto mesto, so našli ne samo ubite živali, ki so bili dvomili vanje, marveč so tudi ugotovili, da ie bil Keesh neri razčetveril do pristni lovski šegi in jim odstranil drobovino. Tako se je začela Keeshova skrivnost, skrivnost, ki je bija čedalje bolj nepredirna, ko so minevali dnevi. Že na drugem lovskem pohodu je Keesh ubil mladega, skoraj doraslega medveda, in na naslednjem velikega samca z družico.
18 — Po navadi je bil zdoma tri do štiri dni, in tudi ni bilo nič nenavadno, kadar je ostal kar teden dni na ledenem polju. Na te odprave ni maral nikogar s seboj, in možje so se čudili. »Kako le to stori?« so se vpraševali. »Nikoli ne vzame psa s seboj, in psi so vendar taka pomoč!« »Zakaj loviš samo medveda?« si ga je nekoč upal vprašati Klos-Kwan. In keesh mu je pametno odgovoril. »Znano je. da je na medvedu več mesa!«
togralije tako dobimo ostro, medtem, ko je filter mehko-risec in je ostali del slike zato nekoliko bolj zabrisan.
Color spot je prav tako filter z luknjo v sredini. Ostali del filtra je obarvan zeleno, rumeno ali rdeče. Posnetek s tem filtrom bo v sredini normalnih barv. medtem ko bo ostala slika v barvi filtra.
Split/fieldje predleča, kije razdeljena na dva dela. En del je narejen iz pozitivne predleče. ki omogoča, da dobimo ostre objekte tik pred fotoaparatom. Seveda pa bo ostro tudi ozadje.
Cross sereen to so filtri, ki dajejo zvezdaste reflekse virov svetlobe. Dobimo lahko 2. 4. 6 ali 8 refleksov. Nekateri filtri imajo možnost spreminjanja teh refleksov.
Multi — image so prizme, ki dajejo več ponovljenih likov.
Half color je filter, ki ima polovico površine obarvane, medtem ko je druga polovica prosojna. Filtre izdelujejo v različnih barvah.
Dual color je filter, ki ima obarvani obe polovici. Obstojajo pa tudi trobarvni filtri.
Pop filtri so filtri, v plavi, zeleni in rdeči barvi, ki se vsak zase ali v različnih kombinacijah uporabljajo v barvni fotografiji.
Rainbow filter spremeni vire svetlobe v spekter ma-avričnih barv. Spectral star pa da reflekse v vseh barvah spektra na svetlih točkah scene.
Poleg omenjenih obstaja še vrsta drugih filtrov, ki nudijo številne zanimive možnosti iznajdljivemu fotografu. Marsikakšen filter pa lahko nadomesti tudi kanček iznajdljivosti. Boris Zakošek
10_stran*nas čas
Titovo Velenje A 10. februarja 1983
Avto-moto društvo Šaleška dolina
Rekreacijski center Trebeliško še bolj približati ljudem
O delovanja avto moto draitva Šaleška dolina	c, , „
njak (od leve proti desni).	^ ^ S"nk°	Pe,er Kavšek- Fece in Ivan Sleme-
Avto moto društvo Šaleška dolina je v prejšnjem desetletja doseglo ne sluten razvoj in je. bilo eno najuspešnejših društev v Sloveniji. Ofc vstopu v osemdeseta leta pa je nastopila kriza. Iti je nočno okrnila število članstva ter za nekaj časa zaustavila obsežne načrte. Sedaj si novo vodstvo in člani prizadevajo, da bi kar najhitreje nadoknadili zamujeno in da bi ponovno dosegali takšne zavidljive rezultate kot so jih v preteklosti. Prav o dela ia načrtih avto moto droštva Šaleška dolina, o članstvu in ugodnosti, ki jih društvo in Avto moto zveza članom nudita, o razvoja rekreacijskega centra Trebefiško ter nekaj tudi o negi vozil pa smo spregovorili v pogovoru, v katerem so sodelovali IVAN SLEMENJAK, predsednik avto moto draštva Šaleška dolina, PETER KAVŠEK, sekretar društva, IVAN FECE, predsednik komisije za rekreacijski center Trebeliško ter STANE KNEZ, lvto mehanik, ki nudi članom AMD nekatere dodatne ugodnosti.
Prvo avto moto društvo v Šaleški dolini, so takoj po vojni ustanovili v Šoštanju. Ze kar v začetku so člani sprejeli zahteven program in ga tudi uspešno uresničevali. Organizirali so moto dirke po cestah mesta Šoštanj in gorske dirke na Sleme. Zgradili so prvo bencinsko črpalko v občini, skrbeli so za varnost na cesti in za prometno vzgojo otrok ter mladine. Leia 1958 so iz moto krožka ljudske tehnike v Velenju ustanovili AMD Velenje. Tu je bila potem prva radijska oddaja Pokaži kaj znaš iz cestne problematike, člani avto moto društva so uredili prva cestna obeležja, pripravili več moto tekmovanj na Celjski cesti pa pričeli graditi društvene prostore, v katerih so bile mehanična delavnica, avto pralnica, pisarne in garaže. Gradnja je bila opravljena s prostovoljnim delom, veliko pomoči pa so nudili učenci RSC Velenje. Z rastjo prebivalstva se je pokazala potreba po izgradnji samostojne avto šole. Ta so odgradiii leta 1973, obenem pa so pridobili tudi društvene prostore za sedež društva.
V leto 1975 je takratno vodstvo stopilo polno načrtov in želja. Sprejeli so dolgoročen delovni program, v katerem sta bili glavni nalogi povečanje članstva in izgradnja poligona za moto kros. S pomočjo prizadevnega članstva, občanov, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij so na Trebeli- j škem z veliko prostovoljnega dela j zgradili sodoben rekreacijski cen- i ter. Ta nagel razvoj društva pa je I pokazal tudi na nekatere pomanj- j kljivosti pri vodenju društva, poja- j vila so se nesoglasja, neenotnost j vodstva pa je okrnila nadaljnji razvoj.
Kot smo dejali pa so te slabosti odpravili. V društvu začenjajo znova. Tudi tokrat velikopotezno. Idej, kako bi izboljšali tisto, kar je že pridobljeno, jim ne manjka.
Katere pa so najpomembnejše naloge, ki so jih sprejefi v načrtih?
Ivan Sknmjak: „Prav gotovo
bo ena najpomembnejših kratkoročnih dolgoročnih nalog pridobivanje novih članov ter njihovo seznanjanje z delovanjem društva. Prizadevali si bomo članom muditi čim boljše usluge in kar največ ugodnosti. Med pomembnimi nalogami je tudi nadaljnji razvoj rekreacijskega centra Trebeliško ter naše avto šole, ki je že sedaj zelo dobro opremljena.
O ugodnostih, ki jih nudijo avto moto organizacije, je bilo že veliko zapisanega, vendar jih vozniki slabo pozaajo. Zato se na kratko ustavim kar pri njih.
Ivaa Slemenjak: ,,Avto moto zveza nudi paket zelo zanimivih uslug. Tako lahko člani koristijo med drugim 25-odstotni popust v vseh avtokampih doma in v tujini ter 10-odstotni popust v vseh gostinskih objektih Petrola. Zelo zanimivo je garancijsko pismo za potovanje v tujino, predvsem pa brezplačna vleka poškodovanega vozila do 500 km daleč, pomoč na cesti do oddaljenosti 10 km in odprava manjših okvar, ki ne zahtevajo več kot eno uro deta. Te ugodnosti nudi Avto moto zveza doma pa tudi v tujini."
Ivan Fece: „Naj še nekaj več povem o teh ugodnostih. Veliko ljudi, na primer, obiskuje avtokampe. Mnogo ceneje bi lahko letovali, če bi bili člani društva. Pri nas bi tudi dobili seznam vseh kampov, ki zadovoljujejo mednarodna pravila in kjer bi lahko koristili te 25-odstot-ne popuste. Zelo malo voznikov tudi ve, kaj je to garancijsko pismo. Pa bi bilo za voznike, ki se ponesrečijo v tujini precej manj težav, če bi ga imeli pri sebi. Z garancijskim pismom si zagotoviš popravilo avtomobila, obisk pri zdravniku ali zdravljenje v bolnici, z njim dobiš letalsko karto. Seveda je potrebno kasneje nastale stroške plačati v dinarski vrednosti Avto moto zvezi Jugoslavije. Vendar je to precejšnja ugodnost."
Peter Kavšek: ,,Veliko pa pomeni tudi brezplačna vleka poškodovanih vozil do 500 km. V lanskem letu smo imeli kar nekaj primerov, ko so naši občani precej daleč od doma morali iskati pomoč vlečne službe. Za člane Avto moto zveze je bila takšna vleka do 500 km zastonj, ostali pa so morali za isto pot odšteti tudi po 15 tisoč dinarjev ali celo več. To pa danes ni tako malo."
In kaj nudite članom Avto moto društva Šaleška dolina v avto servisu?
Staae Knez: „Naj kar za uvod povem, da to kar nudim članom društva v mojem avto servisu ni nekaj čisto novega. Te ugodnosti smo vpeljali že v prejšnjih letih, sedaj pa jih neprestano dopolnjujemo. Vozniki lahko predvsem koristijo eno najsodobnejših oprem za testiranje vozil. To je v tej krizi, ko-nam na vsakem koraku primanjkuje bencina, še kako koristna naprava. S pregledom ugotovimo pomanjkljivosti na motorju in jih odpravimo. Seveda pa poraba ni odvisna le od motorja ampak še od vrste drugih
stvari med katerimi so pravilno napolnjene gume, ustrezna geometrija koles, obtežitev vozila in način vožnje, med najpomembnejšimi.
Diagnostiko vozil za člane AMD Šaleška dolina opravljamo vsak četrtek. Člani imajo 10 odstotni popust."
Katere pa so še druge prednosti, ki jih nudi le avto moto društvo Šaleška dolina?
Ivan Slemenjak: ..Ponovno uvajamo pravno pomoč, omogočamo nego vozil v naši avtopralnici, koriščenje dvigala, možnost menjave olj ter obročno plačilo šolnine v naši avto šoli, kar bo prav gotovo večini začetnikov zelo dobrodošlo."
Pogosto se postavlja vprašanje, če so člani tega društva tudi vsi tisti, ki so se včlanili v Celja?
Ivan Fece: „Niso redki vozniki velenjske občine, ki se ob opravljenem tehničnem pregledu v Celju tudi včlanijo v tamkašnje društvo. Zato tudi niso deležni tistih ugodnosti, ki jih nudimo pri nas. Mi si želimo, da bi bili naši občani v kar največjem številu člani našega društva, saj je prav članstvo osnova za uspešno delovanje in na-daljni razvoj društva."
Spregovorimo še o obeh drugih dejavnostBi, ki ste jih razvili pri društvu, torej o avto šoli in o rekreacijskem centru Trebeliško. Kako je sedaj z avto šolo, še posebno, ker v Titovem Velenju delujeta kar dve. Ena pri vas in druga pri združenju šoferjev in avto-mehanikov?
Peter Kavšek: „Avto moto šola deluje v našem društvu že vrsto let. Je sodobno ter dobro opremljena. Ima najbrž najboljši učni kabinet v Jugoslaviji, z vsemi pripomočki.
Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, tozd Veleblagovnica Titovo Velenje
Odbor za delovna razmerja in družbeni standard
objavlja
prosta dela in naloge MESARJA
za določen čas (nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka)
MESARJA za nedoločen čas Pogoji:
—	poklicna šola za mesarje
—	higienski minimum
—	poskusno delo 2 meseca
—	možnost dokvalifikacije	\
Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TP Nama Ljubljana, tozd Veleblagovnica Titovo Velenje, Šaleška 21, 15 dni po objavi.
Udeležence objave bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
ki olajšujejo učenje bodočih voznikov. Kandidati, ki obiskujejo tečaj v naši avto šoli, lahko tako hitro in enostavno spoznajo cestno prometne predpise. Pomembna novost, ki uvajamo v letošnjem letu za člane avto moto društva pa je to, že prej omenjeno obročno plačilo šolnine. To bo zanimivo še posebno zato. ker je predvideno precejšnje povišanje uslug avto šol.
Z 20. februarjem bo pričel veljati tudi nov pravilnik o delovanju avto šol in če bomo hoteli resnično zadovoljivo izpolniti zahteve tega pravilnika, bomo morali združiti obe avto šoli, saj bodo tako stroški manjši, kakovost pa večia."
Čiani društva so veliko udarniških ur. veliko skrbi, veliko svojih prizadevanj namenili razvoju rekreacijskega centra Trebeliško. Kakšne so nadaljne zamisli?
ivan Fece: „Avto moto društvo je bilo pri izgradnji tega centra predvsem nosilec idej in realizator izgradnje. Brez pomoči celotne družbene skupnosti, pa bi vse to ostalo zgolj na papirju. Po prvotni zamisli, smo nameravali zgraditi le moto kros stezo, ter nuditi nekatere objekte za rekreacijo našim članom. Pomoč pa je presegla pričakovanja in tako smo zgradili rekreacijski center, ki nudi številne možnosti izkoriščanja prostega časa vsem našim občanom. Ker pa je bil ta doslej kljub našim prizadevanjem vseeno premalo izkoriščen, smo se odločili, da ponudimo vsem organizacijam združenega dela podpis samoupravnega sporazuma o rednem vzdrževanju in nadaljnji izgradnji rekreativno športnih objektov. Podpisniki tega sporazuma bodo imeli velike, tudi do 50-odstotne ugodnosti pri uporabi objektov centra. S tem ga bomo še bolj približali neposrednim proizvajalcem, katerim je tudi namenjen. Obenem bomo poskrbeli za njegov nadaljni razvoj in ustrezno vzdrževanje. Rekreacijski center bo nekako od marca dalje odprt vsak dan. Zaio bomo zaposlili tudi upravnika. V letošnjem letu smo registrirali v mednarodnih merilih naš avto camp, odprli pa smo tudi disko klub. Za člane AMD želimo pripraviti praznovanje 8. marca, pa dve športni prireditvi, in sicer 26. junija tekmovanje v moto krosu za prvenstvo Jugoslavije, za občinski praznik pa tradicionalno moto kros tekmovanje za nagrado Titovega Velenja. Pripravili bi radi tudi dve turistični prireditvi z znanimi ansambli. Prizadevamo si, da bi pridobili investitorja za izgradnjo predvidenih 25 vikend hišic. Skupno s krajevno skupnostjo pa si bomo prizadevali za izgradnjo avtobusnega postajališča ob glavni cesti. Tako bomo olajšali pot številnim obiskovalcem, ki sem ne
pridejo z osebnimi avtomobili."
t
Ivan Slemenjak: „Naj za konec našega razgovora omenim še eno nalogo, ki jo želimo izpeljati v letošnjem letu. V društvu bomo namreč organizirali taki dejavnost, ki v velenjski občini ni dovolj razvita."
Boris Zakošek
Komisija za delovna razmerja VIZ Velenje. Delovna skupnost skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
knjigovodje osnovnih sredstev in drobnega inventarja,
za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) s predvidenim nasto-: pom dela 1. 3. 1983.
Pogoj: Srednja ekonomska šola, zažeijene so delovne izkušnje.
Prijave pošljite na naslov VIZ VELENJE, DSSS, Vodnikova 3, Titovo Veienje v roku 8 dni od dneva objave. 0 sklepu komisije bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
CENTRA ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN
ZALOŽNIŠTVO VELENJE
razpisuje
na podlagi določii 6. in 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje
prosta dela in naloge
KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske oz. komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj na ustreznem strokovno specializiranem področju ali srednješolska izobrazba ekonomske oz. komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
—	vozniški izpit ,,B" kategorije Zaželjen je osebni avtomobil. Preizkusna doba je 3 mesece.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop del in nalog je mogoč takoj.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh p0 sore-jemu sklepa.
■■■■■■■■■■■■■d		
KIN0mKIN0mh	m* h	m •KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 10. 2. ob 18. in 20. uri ZAKAJ RAVNO MENI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Petek. II. 2. ob 10. uri ZADNJI MOHIKANEC — francosko-španski. western. V gl. vi.: Jack TayIor
__ Petek. 11. 2. ob 18. in 20uri
CABOBLANCO — ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: Charles Bronson
Sobota in nedelja. 12.. 13. 2. ob 18. in 20. uri
ZADNJI MOHIKANEC — francosko-španski, western. V gl. vi.: Jack Taylor Nedelja. 13. 2. ob 16. uri SIN NEVIHTE - OTROŠKA MATINEJA, avstralski, otroški.
Ponedeljek in torek. 14.. 15. 2. ob 18. in 20. uri
HOROSKOP — francoski, komedija. V gl. vlogi: Evelyne Buvle
FILMSKO GLEDALIŠČE — DOM KULTURE
PTIČI — ameriški, srhljivka. Hitchchock. V gl. Vlogi: Rod Tay-lor
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 12. 2. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA -SIN NEVIHTE - avstralski, otroški.
Sobota. 12. 2. ob 19.30 uri ZAKAJ RAVNO MENI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
Nedelja. 13. 2. ob 17.30 in 19.30 CABOBLANCO - ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: Charles Bronson
Ponedeljek. 14. 2. ob 19.30 ZADNJI MOHIKANEC -francosko-španski. vvestern. V gl. vi.: Jack Tavlor
JL
Iz filma Caboblanco
Sreda in četrtek. 16., 17. 2. ob 18. in 20. uri
MOŽ Z ŽELEZNO MASKO — angleški, avanturistični. V gl. vi. Richard Chamberlain
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 10. 2. ob 20. uri
CABOBLANCO - ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: Charles Bronson
Nedelja, 13. 2 ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -SIN NEVIHTE — avstralski, otroški.
Sreda. 16. 2. ob 19.30 TOMM Y - angleški, glasbeni. V gl. vlogi: Roger Daltrey
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 11. 2. ob 19. uri PREDSTAVA ODPADE!
Nedelja. 13.2. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA -SIN NEVIHTE - avstralski, otroški. Torek. 15.1 ob 19. un ZADNJI MOHIKANEC — francosko-španski. V gl. vlogi: Jack Taylor
10. februarja 1983 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas *stran11
KOLEDAR
Četrtek, 10. februarja — Silvan Petek, 11. februarja — Zvezdana Sobota, 12. februarja — Damjan Nedelja, 13. februarja — Katarina Ponedeljek, 14. februarja — Valentin
Torek, 15. februarja — Pust Sreda, 16. februarja — Julijana
M AL! OGLAS!
PRODAM veliko termoaku-mulacijsko peč, skoraj novo. Kajuhova 10, Šoštanj. ZAPOSLIM KV avtoličarja. Klančnik, telefon 852-808. PRODAM HlSO v Pesju, na Partizanski 70. Informacije po telefonu 850-784 od 14.^do 15. ure ob delavnikih.
SPOROČILO OBČANOM: s 1. 1. 1983 sem odprl obrt za soboslikftr-ska dela. Opravim jih hitro in kvalitetno. Franc Spiler, Graškogorska 39, Titovo Velenje. Telefon 8il-960	*
PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA iz osnovne šole leto 74/75. Stane Konečnik, Ve|iki Vrh 28, Šmartno ob Paki. POCENI PRODAM fiat — 1^4, tudi po delih. Žiad Jeranovič, J :n-kova 11B, II. nadstropje, Titovo Velenje.
V ODDALJENOSTI
do 15 km iz Titovega Ve lenja kupimo kmetijo.
Nujno je potreben do stop z avtomobilom.
Interesenti naj se oglasijo v Splošni službi GIP VEGRAD, Koroška 8, Titovo Velenje. Telefon 850-250, interna 30.
SAMSKI MOŠKI z otrokom išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinje v Titovem Velenju. Pisne ponudtfe pošljite na uredništvo lista pod šifro ,,Dober plačnik".
DVEMA GRADBENIMA DELAVCEMA ali učencema oddam opremljeno sobo. Informacije po -telefonu 850-948.
ZASTAVO 101 de LUXE ugodno prodam po delih. Perič, Kardeljev trg 11/17, Titovo Velenje. INSTRUIRAM KLAVIR IN GLASBENO TEORIJO. Monika Videč, Stantetova 6 (Nasproti šaleške črpalke), Titovo Velenje.
FIAT 750 starejši letnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije popoldne po 14. uri po telefonu 850-721.
TAKOJ ZAPOSLIM KV KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo Jevšnik. Selo 14, Titovo Velenje. Telefon 850-855.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da opravljamo vsa vzdrževalna dela na osebnih vozilih: zavorah, menjava zglobov, mašet itd
Servisno vzdrževanje vozil FRANC MASTNAK. Partizanska 5. Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 10. februarja — dr.
Pren£ (dnevni), dr. Zižkar (nočni) Petek, 11. februarja — dr. Ku-
nej (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Sobota, 12. februarja — dr.
Koren (glavni), dr. Levakova (notranja)
Nedelja. 13.. februarja — dr. Is.oren (glavni), dr. Levakova (notranja) Ponedeljek. 14. februarja — dr.
Lešnikova (dnevna), dr. Koren (nočni).
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 10. februarja — dr.
Stupar
Petek. 11. februarja — dr. Lazar Sobota, T2. februarja — dr.Lazar
Nedelja, 13. februarja — dr. Lazar	•	»
Ponedeljek, 14. februarja — dr.
Stupar
Torek, 15. februarja — dr. Menih
Sreda, 16. februarja — dr. Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zdravstvenem domu Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 12, februarja — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22/b. Titovo Velenje
Nedelja, 13. februarja — dr. Martina Erdelji. Prešernova 22/b, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 11. februarja — do četrtka, 17. februarja — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253
GIBANJE P
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE Rojstva:
V mesecu januarju se je rodilo 23 dečkov in 29 deklic.
Poroki:
Rudolf MARZEL, roj. 1958, prodajalec iz Titovega Velenja in Zdenka MORI, roj. 1962, strugar-ka iz Titovega Velenja; Vojislav SIMlC. roi. 1958. rudar iz Titovega Velenja in Majra DURAKO-VIČ, roj. 1954, deii&ka iz Titovega Velenja;
Smrti:
Igor GRILC, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja, Uriskova 11, roj. 1954 leta; Frančišek VER-DELJ, upokojenec iz Titovega Velenja, Ljubljanska 13, star 73 let; Jožefa TAJNSEK, gospodinja, Arnače 22, rojena 1914 leta.
OBVESTILO
Avto šola pri AMD Šaleška dolina bo pripravilo za vse občane nov tečaj cestnoprometnih predpisov. Pričel se bo v četrtek, 17. februarja ob 7.00 in 16 JO uri. Tečaj Ih> v dopoldanskem in popoldanskem času in je še posebej ugoden za tiste, ki delajo izmenično. Usluge, nakup knjig, te-čajnina in praktično vožnjo, lahko kandidati plačajo obročno.
Po končanem tečaju si lahko kandidat sam izbira voznika-in-štruktorja, zato so drugačne tr ditve odgovornih pri avto-šoli ZŠAM neresnične in služijo samo napačnemu ifnormiranju kandidatov ter drugih občanov, ki se pritožujejo članom našega uruštva.
AMD Titovo Velenje
POPRAVEK
V razpisu Gorenje TGO za VODJA TOZD ELEKTRONIKA TITOVO VELENJE (Naš čas številka 5,3. februarja) je rok za
prijavo kandidatov 30 dni in ne 15, kot je bilo zapisano.
Delavski svet tozda Elektronika
Delovna organizacija JFARMiN
-INŽENIRING p. o,," Titovo Velenje
VABI K SODELOVANJU
1.	več diplomiranih inženirjev in inženirjev strojne smeri za:
—	samostojno projektiranje strojnih instalacij. s področja farmske tehnologije
—	samostojno konstruiranje in razvoj tehnološke opreme za program — perutninarstva, prašičereje in kunčereje
—	vodenje izvajanja projektov farm
—	kooperacijo pri izvajanju projektov
2.	diplomiran agronom, smer živinoreja ali kmetijski strojnik:
—	področje razvoja tehnologije farmske vzreje
3.	diplomirani pravnik ali pravnik za:
—	pravno in samoupravno področje dela
4.	diplomiran ekonomist ali ekonomist za:
—	pomoč pri vodenju komercialnega sektorja
Razporeditev del in nalog po dogovoru.
Če ste zainteresirani za vključitev v našo DO, pošljite prijavo z osnovnimi podatki in vaši želji za določeno področje dela na naslov:
,,Farmirv— Inženiring", Prežihova 1, 63320 Titovo Velenje. Za informacije po telefonu pa pokličite (063) 852-611, interno 53.
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD VEMONT
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta in določil statuta tozd Vemont prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE TOZD VEMONT (reelekcija)
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja tozd, kot celote ob načelih solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti mora družbenopolitično aktiven in imeti pravilen odnos do dela.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisanih rezultatov doseganja dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP Vegrad, Prešernova 9/a, Titovo Velenje.
Prijava mora imeti oznako „za razpisno komisijo tozd Vemont".
Vsi kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje 30 dni po izidu razpisa.
Socialistična republika Slovtenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Občinski oddelek za notranje zadeve
OBVESTILO OBČANOM - VOZNIKOM
Po določbah 109., 110. in 184. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82) bodo po 31. 3. 1983 smeli voziti traktor le tisti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B-, C- ali D-ka-tegorije, Ti vozniki lahko zahtevajo do 31, 4. 1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi vozniškega,dovoljenja za vožnjo motornih vozil B-, C- ali D-kategorije.
Zainteresirani vozniki za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor, se naj zglasijo v sprejemni pisarni — soba 19, skupščine občine Velenje.
S seboj prinesite veljavno vozniško dovoljenje in fotografijo v velikosti 35 x 45 mm, ki ne sme biti izdelana v polaroidni tehniki, ampak na tankem fotografskem papirju.
Načelnik občinskega oddelka za notranje zadeve po pooblastilu IS Semečnik Pankrac
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD MEHANIZACIJA, TOZD VEMONT	t
OBJAVLJAMO VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST
1.	10 KV ali VK ključavničarjev
2.	5 KV ali VK strojnih ključavničarjev
3.	1 KV rezkalca
4.	1 KV strugarja
5.	2 KV ključavničarja za vzdrževanje in montažo žerjavov
6.	t strojni delovodja
Pogoj:
—	poklicna šola ustrezne smeri
—	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
—	pod točko 1. in 2. je možnost občasnega dela v inozemstvu
—	pod -točko 6. najmanj 5 let delovnih izkušenj in delovodska šola
Delo je za nedoločen čas, obvezno preizkusno delo.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh na naslov GIP Vegrad, Titovo Velenje, Prešernova 9/a, Titovo Velenje.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o Titovo Velenje
REK Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor
Komisija za delovna razmerja pri DS DSk. Kopalnica
objavlja
prosta dela in naloge POSLOVODSKA DELA
Pogoji:
—	srednja izobrazba strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodovodnih in toplo-.vodnih naprav
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba, DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
ZAHVALA
Bolezen je bila močnejša od volje do življenja, omagalo je srce moji ljubi ženi
T v i* • m • v i
Jozeii lajnsek
rojeni Jelen iz Amač 22 pri Titovem Velenju
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ji darovali vence in cvetje ter izrazili
ustno sožalje in sočustvovali z menoj v tako težkem trenutku. Iskrena hvala dr. Natkovi, dežurnim zdravnikom in patronažni sestri za tako hitro
polnoč v najtežjih bolečinah. Hvala duhovniku za poslovilni obred in sožalne besede.
V neizmerni žalosti: mož Jože, sestra Milka z družino, nečaki in nečakinje, ostali sorodniki in vsi, ki so jo imeli radi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice
Julij ane Javornik
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala vsem. ki ste v tem težkem trenutku
sočustvovali z nami.
Žalujoči: hči Hilda z možem Božom ter otrokoma Dragico in Ervinom, sin Tone z ženo Marico in hčerko Sonjo z družino.


PRIZADEVNI VRTNARJI - Cvetlični ples je ena izmed oblik nadvse uspešnega sodelovanja slovenskih vrtnaijev s' krajevno skupnostjo Mozirje. Člani Društva slovenskih vrtnaijev so se v soboto v Mozirju žbrali na občnem zboru in zatem na »Cvetličnem plesu«, pred tem pa so znoya čudovito okrasili dvorano ITI) Partizan.
Titovo Velenje
19. pustni karneval
MASKE — Letošnja izbira mask je takšna kot prejšnja leta, ne prerevna ne prebogata. Če' bi trajal pust kakšen teden ali dva, pravijo, teh reči nebi zmanjkalo. O, če bi bilo tako tudi s pralnimi praški, kavo, mesom, vložki, da prepotrebne kave sploh ne omenjamo. »Sem ti všeč, bolj z masko, pravo ali vsakodnevno«.
Bliža se pust in tudi letos bo na ta norčavi dan v Šaleški dolini zelo veselo. Marsikje bodo v soboto pripravili pustno rajanje, v Šoštanju bodo v s pričet kom ob 14. uri organizirali otroško maškerado, največ radovednežev pa bo gotovo pritegnil 19. pustni karneval v nedeljo v Titovem Velenju, ki se bo predstavil v stabilizacijski luči. Pokroviteljstvo nad to pustno
REGIJSKI PRVENSTVO
Velenjski
cicibani uspešni
Na Lovtožu nad Trbovljami je bilo minulo soboto in nedeljo prvenstvo celjske tekmovalne skupine v veleslalomu in slalomu. Velenjske cicibanke in cicibani so kljub odsotnosti nekaterih dobrih tekmovalcev zaradi bolezni dosegli dobre rezultate.
V	soboto so se mladi smučarji najprej pomerili v veleslalomu. V konkurenci cicibank je Zmagala
'Jerneja Kemperle, ostale velenj-čanke pa so se uvrstile takole: 4. Tatjana Škrubej, 10. Vojka Zagožen, 11. Mojca Zagožen. Med cicibani so člani SK Velenje dosegli naslednja mesta. 1. Miran Ravter, 10. Gašper Suhadol-nik, 12. Matjaž Simotjčič. Skupno je nastopilo 105 tekmovalcev.
V	nedeljo seje 53 tekmovalcev pomerilo v slalomu. V obeh konkurencah je zmaga pripadla Velenjčanom. Med cicibankami je zmagala Jerneja Kemperle, med cicibani pa Matej Košič. Pri cicibankah sta se uvrstili še Tatjana Škrubej na peto in Vojko Zagožen na osmo mesto. Cicibani so bili še: 1. Miran Ravt$k,3. Tomo Gorišek, 6. Janez Živko, 7. Roman Kac, 10. Gašper Suha-dolnik, 16. Matjaž Simončič, 19. Janez Marolt.
Šoli smučanja in tekmovalnemu športu posvečajo pri smučarskem klubu vse več pozornosti. Andrej Stefanovič, naš nekdanji tekmovalec, vodi vrsto mladih smučark in smučarjev v »šoli smučanja«, v nadaljevalni in tekmovalni selekciji pa za mlade skrbi Drago Drev. Slednji je po velikem uspehu na Lovtožu nad Trbovljami še povedal, da se v klubu skrbno pripravljajo na izvedbo republiškega prvenstva za cicibane in cicibanke 5. in 6. marca na Golteh. »Sedanji sneg je kar dobrodošel in upamo lahko, da bo na Golteh toliko snega, da bomo najprej lahko pospešeno trenirali, nato pa tudi tekmovali. Naši mladi tekmovalci se enakovredno kosajo v tem delu Slovenije, skupaj s tekmovalci ravenskega Fužinarja.« To pa je tudi za velenjske smučarje lep uspeh in poplačilo za marljivo delo, pa tudi spodbuda za naprej.
prireditvijo v Titovem Velenju je tudi letos prevzelo turistično društvo, pustne norčije pa bodo občanom in vsem, ki se bodo v nedeljo ob 13. uri zbrali na ulicah Titovega Velenja, predstavili ljudje, ki že 19 let skrbijo za to obliko zabave.
Tudi letos so ustanovili organizacijski odbor, ki ima več kot 30 delovnih delegatov, vodi pa ga Miha Valenci, ki ga na pustni dan poznamo tudi pod imenom Toni Hercfeler. Vsi so delali s polno paro. Da je to res, bo potrdilo menda kar 25, za pustno nedeljo, ustreznih objektov, ki se bodo gibali v pustnem sprevodu. 'Pravijo oziroma zanesljivo trdijo, da imajo vsi ti objekti vsa potrebna soglasja (gradbena, lokacijska itd.) in pa tudi finančna kritja.
Letošnji pustni sprevod bo krenil po ulicah Titovega Velenja ob 13. uri iz Starega Velenja po Celjski cesti do kolodvorske restavracije in nato naprej po Koroški cesti na Kidričevo, kjer se bo na tržnici sprevod za nekaj časa ustavil. Od
tu bo nadaljeval pot po Kidričevi cesti in naprej po Šaleški do Rdeče dvorane kjer bo 36. minutni (kakšna natančnost!) postanek. Tu bodo prebrali letošnjo pustno kroniko,* ki bo, kot napovedujejo, dokaj pekoče vsebine, zabeljene s slastnimi pustnimi ocvirki.
Letos bo v pustnem sprevodu spel sodelovala rudarska godba, nadvse množično pa bodo v karnevalu sodelovali mladi. Kaj se bo reklo in kaj se bo lahko videlo v karnevalu za letošnje pustno razvedrilo, je za zdaj skrivnost.
Znova in znova pa zagotavljajo, da bo smeha veliko, dovolj še za izvoz.
Ni pustna, je čisto res.
Naši hladni gostinci so se končno tudi odločili, da po svoje sodelujejo v karnevalu. Kuhanega vina, krofov in močnega čaja in še kaj z njihove strani tokrat ne bo zmanjkalo, saj bo karneval trajal celo štiri ure. Skratka, pridite in si oglejte 19. tradicionalni pustni vrvež. Pridete lahko peš, na kolesih ali perutih, z maskami, če pa upate lahko tudi brez njih.
UNIČEN NOV PROMETNI ZNAK — Zgodilo se je v Šoštanju. Uničili so namreč prometni znak še preden so ga postavili. Drog so postavili, znak z vijaki in objemki vred pa pustili na tleh. Vijake in objemke si je nekdo »sposodil«, znak pa že več mesecev leži na tleh. Tudi pripravljenost krajanov, da bi stvar uredili ni bila dovolj.
NAJ BI BIL PROMETNI ZNAK — Precej prometnih nezgod se pripeti prav zaradi površne prometne signalizacije. Veliko prometnih znakov leži na tleh, ali pa so močno poškodovani in k prometni varnosti prav malo prispevajo. Dokaz zato je tudi tale »STOP« v središču Pesja. Kdo in kdaj bo poskrbel zanj?
B. M.
Gostovanje reprezentance Jugoslavije
Dobra igra Velenjčank
V nedeljo zvečer se je na poti na mednarodni turnir na Češkoslovaško ustavila v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, pomlajena ženska reprezentanca Jugoslavije in se srečala z igralkami Velenja. V dvorani se je zbralo približno 2000 gledfalcev, ki so bili predvsem navdušeni nad igro domačih igralk. Velenjska dekleta so resnično zaigrala zelo dobro, škoda da jim je po odličnem začetku proti koncu prvega dela igre zmanjkalo moči. To pa je tudi razumljivo, saj je bilo za njimi le dobrih 20 dni priprav. V prvih 25. minutah so igralke Velenja prikazale polno lepih, dobro organiziranih
akcij, Špoljaijeva in Džordže-vičeva sta neusmiljeno polnili gol reprezentance. V tem delu igre so domače igralke povedle že celo z rezultatom 16:12 in 18:14. Kljub temu, da so v nadaljevanju popustile, pa so že zdaj potrdile, da bomo tudi spomladi videli v Rdeči dvorani lepe igre. Re-prezentantke niso pokazale tega kar znajo, kljub temu pa so zmagale z rezultatom 25:24. Zadetke za Velenje so dosegle: Špoljar 10, Džordže-vič 5, Omerovič 3, Podrzav-nik in Bovha po 2, Kotnik in Bolič po I. Tekmo sta sodila Jug Celje in Kemperle Šoštanj.
Domače igralke so bile enakovredne reprezentantkam
Keglanje
Šoštanjčani boljši
V soboto se je pričelo tekmovanje v prvi regijski kegljaški ligi v kateri letos prvič nastopajo tudi kegljati moštva Zgornjesavinjske kmetijske zadruge iz Mozirja. V prvem kolu so se na domačem kegljišču pomerili z ekipo Šoštanja. Gostje so bili boljši in so osvojili prvi par prvenstvenih točk. Zmagovalci so podrli 5102, domačini pa 5045 kegljev. Najboljši posameznik pri Šoštanju je bil Sotler z 873, pri domačinih pa Kramer z 864 podrtimi keglji.
Streljanje
Občinsko prvenstvo
Občinskega prvenstva v streljanju mednarodnega in nacionalnega programa se je udeležilo 41 strelcev. Najboljše rezultate sta dosegla v mednarodnem programu s pištolo Vinko Trinkaus s 568 krogi, v nacionalnem programu pa mladinec Renato Šterman s 367 krogi. Pravico nastopa na regionalnem tekmovanju je izpolnilo norme v nacionalnem programu 18 tekmovalcev, mednarodnega programa pa 17; ti bodo nastopili na republiškem prvenstvu.
Rezultati nacionalni program — člani: 1. Hinko Bola 365, 2. Fra-njo Zučko 363, 3. Franc Trebše" 361, 4. Silvo Pešar 347, 5. Albin Marinič 345 krogov; mladinci: 1. Renato Šterman 367, 2. Janez Hir-šel 359, 3. Sandi Jovanovič 336, 4. Dani Pristovšek 326 krogov; pionirji: 1. Fortunad Legner 174, 2. Boris Klančnik 156, 3. Slobodan Filipovič 152, 4. Simon Veternik 142, 5. Niko Filipovič 114 krogov; pionirke: 1. Mirjana Perhač 169, Z. Denis Bala 164. 3. Aleksandra Safarič 163 krogov; mladinke: 1. Mojca Močivnik 335, 2. Darja Orlačnik 318. 3. Saška Bola 275 krogov.
Trim akcija
Smučarski
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in komisija za rekreacijo v krajevni skupnosti Šentilj bosta v soboto, 12. februarja organizirali smučarski tek. Za ženske bo progra dolga 3 km, za moške pa S km. Mladi bodo morali' prav tako preteči 3 km.
Prijavite se lahko eno uro pred Startom pred osnovno šolo v Šentilju. Če bo slabo vreme, močna odjuga, teka ne bo.
Sobotna trim akcija se bo začela ob 10. uri.
Mednarodni program — puška:
Člani: t. Dušan Perkač 538, 2. Jože Satler 489 krogov; mladinke: 1. Darja Orlačnik 36.7, 2. Mojca Močivnik 357, 3. Saška Bola 346 krogov;
Člani — pištola: 1. Vinko Trinkaus 568, 2. Janez Stuhec 363 , 4. Jože Detlbah 550, 4. Bianko Dele-tovič 540 krogov;
F. Zučko
tekmovanj
Na prvem hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal šahovskega kluba Velenje za leto 1983 je zmagal Matko pred Gor-škom in Zajcem. Na turnirju za mesec februar pa je zmagal Kristan pred Matkom in Gorškom.
V skupni razvrstitvi je po dveh turnirjih v vodstvu Matko z 19 točkami pred Gorškom (18 točk).-Prehodni pokal v hitropoteznem šahu pa je za lansko leto osvojil Goršek.
Na občinskem šahovskem prvenstvu je trenutno v vodstvu mojstrski kandidat Štefan Cvar. Do konca so še tri kola, največ možnosti za osvojitev prvega mesta pa imajo Cvar, Kovač in Matko.
Na pobudo šahovskega kluba Velenje poteka letos tudi tekmovanje za prehodni pokal celjske šahovske regije v hitropoteznem šahu. Turnirji so vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Izmenično jih organizirajo šahovski klubi Žalec, Šempeter in Velenje.
Na prvem od treh turnirjev je
zmagal Pertinač (Celje), pred Brinovcem (Žalec), štuclom (Celje) in Kristanom (Velenje). Naslednji, turnir bo organiziral šahovski klub Velenje, in sicer bo 20. februarja v prostorih društva.
Drago Kristan
Prepozni sneg
Končno radost na snegu
Letošnja zima je prav nenavadno muhasta. Sredi njenega koledarskega obdobja, ko si je zlasfi mladež še posebej želela bele odeje, je sijalo sonce. Ponekod na sončnih legah je bilo celo videti nekatere pomladanske cvetlice. Sedaj je težko pričakovani sneg končno zapadel. Seveda so ga najbolj veseli smučarji in ostali ljubitelji bele opojnosti, manj pa vozniki in komunalci, ki so se sicer nanj letos dobro pripravili. Zadnje sneženje nam zato ni povzročilo resnejših težav, nekateri seveda tudi mei ijo, da brez snega ni zime. In kaj so o vsem tem povedali nekateri naši občf/ii?
FRANICA ME-
'ca; »Kar fežko je
■ smučali, kepali in naredili snežaka. Seveda bomo snegu primerno prilagodili vzgojni program. Veliko časa bomo prebili na prostem, saj so tega otroci še posebej veseli. Škoda je le, da snega ni bilo dovolj med počitnicami, saj smo se zato morali voziti v bližnje Dovže. da smo lahko opravili smučarski tečaj za najmlajše«
t IVAN COKAN,
voznik pri Veko-su: »Tale tneg nas ni presenetil, saj smo se iianj pri Vekosovi enoti Vzdrževanje dobro pripravili. Takoj po obilnem sneženju smo pri čeli ceste posipa-vati in plužiti. Večjih preglavic s snegom doslej nismo imeli. Včeraj sem pričel in ponoči nadaljeval' s pluženjem ceste na Graško "goro, plužil sem tudi v Pesjem. Šentilju in tako naprej. Sedaj sem prišel na pomoč sodelavcem, ki čistijo velenjske ulice in pločnike. Čeprav sem veliko ur za volanom, mi ni težko, i^kšen je pač naš poklic.«
BOŽIDAR JE-LENKO, poklicni voznik: »Z vožnjo avtobusa, ■ pričel sem jo olj petih zjutraj, nisem imel pose on i h težav. Ceste so bile v glavnem očiščene in zastojev ni bilo. Nekoliko slabše je bilo dan poprej, ko je ves dan močno snežilo, vendar so komunalci storili vse, da bi promet potekal nemoteno. Sicer pa sta ob sneženju problematična le dan ali dva. kasneje se razmere izboljšajo. Kljub tumu, da sem voznik in vsak dan na cesti sem snega vesel, kajti ni zime brez snega «
BOŠTJAN
KRAJNC, uče-. jfjfncc »Zelo sem
seveda pa. šole in učenja ne bom zanemarjal. Med letošnjimi zimskimi poči tnicami sem se smučal ob Šaleškem grad:i kjer je bilo nekaj snega, pa še ta je bil moker. Sicer pa sem počitnice preživel doma s prijatelji ob različnih igrrah.«
ALA1NKA KRAMAR, dijakinja: »Radia smučam, zato sen snega vesela. Skoda je le, da g? ni bilo med počitnicami, ko v prostem času nisem imela kaj početi. Kgs je. da sem bila s prijatelji teden dni na Kaninu, toc',a tega si prav pogosto ne morem privoščiti. Sedaj bom vsak dan temeljilo izkoristila za smučanje na bližnjih smučiščih, upam pa, da sonce ne bo prehitro pobralo snega. Tudi za športni dan bomo šli smučat na Kope ali na Golte.«