KMETOVALEC. Glasilo ces. kralj, kmetijske družbe YojvodstYa kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 19. V Ljubljani, I. oktobra 1886. Leto III. Ravnanje z gnojem na njivi. Na njivo speljani gnoj je takoj raztrositi, ker na kupu se gnoj segreje in hitro razkroji. Poleti to še bolj velja kot pozimi. Tudi dež izpira gnoj na kupu ter odvodi redilne snovi iz njive, če pa deževna voda, ki se odteka od gnoja, vendar pride na njivo, pa pride na dotičnih mestih toliko redilnih snovi v zemljo, da žito polega. Raztrošeni gnoj ne naredi kmetovalcu nikdar toliko izgube kot pa oni na kupu. Najboljše je, raztrošeni gnoj precej podorati, da se v zemlji razkroji. Če gnoj več časa na njivi leži, izgubi svojo lastnost, zemljo zrahljati, ker z razkrojevanjem veči del sprsteninskih obstojnih del razpade; to je posebno važno pri obdelovanji težke ilovnate zemlje. V zemlji nadaljevano razkrojevanje gnoja vpliva izvrstno na izboljšanje njive, zato hasne dosto več precej podorani gnoj, kot pa tak, ki je dalje časa na njivi ležal. Raztrošeni gnoj sme se nepodoran na njivi pustiti k večemu v naslednjih slučajih: 1. Kjer hočem doseči hitro vspeh gnoja, na pr, če moramo ječmenu gnojiti, pa gnoja nismo zamogli uže v jeseni podorati. 2. Ako nam ni bilo mogoče dobiti ob pravem času gnoja, zamoremo mlademu žitu pomagati, ako ga potresemo z gnojem. V tem slučaji gnoj dobro in hitro deluje in varuje večkrat rastline pred mrazom. Jara žita bolje je z gnojnico politi. Tudi koruza in krompir preneseta dobro tako gnojenje in gnoj naj se ob okopavanji potem pod zemljo spravi. 3. Dobro upliva ležanje gnoja na površji njive tam, kjer razorana in prevlečena njiva ni kaj posebno godna. To velja posebno na prašenih njivah, kojili zemlja ni še dovelj pregnita in zrahljana, toraj še ne sposobna za setev. To da se doseči, ako na njivo kake 2 do 4 tedne pred setvijo natrosimo gnoja. S tem tudi iz njive veliko plevela odpravimo. Poraba premogovega pepela. Industrija, fabrike, posamezna ognjišča porabijo čedalje več premoga in ostane mnogo pepela, kateri do sedaj ni bil tako čislan, kakor bi zaslužil, kajti premogov pepel ima v sebi mnogo snovi za gospodarstvo jako koristnih. Veliko hasni najprvo mokrotnim in težkim vrtnim zemljiščem, če pepel poprej skoz dratno mrežo presejemo. Nameče se ga 6—7 centimetrov debelo jeseni ter z lopato prav pod zemljo spravi, ki postane zatem jako prhka; zrak lahko vdira v njo in rastline bujno prospevajo, zlasti stročnate. Za drugo pokončava premogov pepel povrtne polže in črve, če ga po gredicah natrosimo. Primešan kompostu ali gnoju mešancu mnogo koristi, isto tako tudi, če se porabi za globoke, vodo ne prepustljive, kisle zemlje, katerih treba 8—10 centimetrov globoko prekopati, kar se vsako 2. ali 3. leto daje ponoviti. Isto velja o mokrotnih in kislih travnikih, katerim se do 5 centimetrov debelo premogovega pepela nanosi. Uže prvo leto videti so lepi učinki: mah in kisle trave preminejo, bela detelja se prikaže, ki z drugimi dobrimi travami vkup daje gosto in dobro košnjo. Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. Ko sem pisal o potrebi mlekarske zadruge, poudarjal sem, da ima naše kmetijsko gospodarstvo še najzanesljivišo zaslombo v živinoreji, katera je pa tudi v resnici mogočen del kmetijskega premoženja v naši domovini, in zato je umestno, da poznamo to vrednost na podlagi dejanskih razmer, kakoršne more nam razkazavati kmetijska statistika. Iz nje morejo kmetovalci marsikaj sklepati in tudi učite se, da popravijo, kar je pomanjkljivega. Zato hočem podati našim živinorejcem številke in pojasnila o stanju naše živinoreje na podlagi uradne statistike, katero sem z ozirom na kmetijstvo sploh sestavil. Našo deželo delijo po naravnih ozirih v 3 glavne dele, in sicer v pokrajino apnenih planin, v pokrajino predplaninsko in v pokrajino kraškega gorovja. K prvi spada gorenjsko, k drugi dolenjsko, k tretji notranjsko. V celi deželi znaša število govedi 225.144 glav, in sicer 1165 plem. bikov, 86.452 krav, 55.642 volov, 20.012 mlade enoletne govedi, 3262 mladih bikov. 29.185 telic (od 1—3 leta starosti) in prav take starosti mladih volov ali juncev 29.372. Na podlagi teh številk zamoremo vsaj na blizo preračuniti vrednostno svoto naše goveje živine in prav tako, koliko ogromno škodo ima naše kmetijsko gospodarstvo s tem, da je cena živini toliko padla. Vsa goved v deželi je toraj približno vreUia: 1.165 bikov po 100 gold..........116.500 gold. 86.452 krav po 50 gld............4,322.600 55.642 volov po 100 gold..........5,564.200 20.012 telet do 1 leta po 20 gold. . 400.240 3.262 (1—kletnih) bikov po 50 gold. 163.100 29.185 „ telic po 40 gold. 1,167.400 29.372 „ juncev po 50 gold. 1,468.600 Skupno . 13,202.640 gold. Treba mi opravičiti cene, katere sem stavjjal v račun. Za krave vzel sem ceno po 50 gold., ker v nekaterih krajih so krave res več vredne, v drugih pa dokaj manj. Par volov računim po 200 gold. eden k drugemu; res veljajo lepi voli 300 gold. in več, pa veliko jih je, ki dandanes ne veljajo nad 150 gold. Pred par leti je res veljala taka živina vsaj '/, del več in prav to nam lahko kaže, za koliko ogromno svoto se s tem znižuje narodno premoženje. Ako ra-čunimo ''4 del više, reprezentuje tedaj le govedoreja v naši domovini 16,503.300 torej blizo 17 milijonov gold. in tako narodno premoženje je vredno, da ga varujemo in skušamo zboljšati. ker v njem nahajamo še vir, iz katerega moremo z umnostjo in marljivostjo še večih dohodkov dobivati. Bes so posebno za kmetovalca številke suhoparne, vendar bi marsikaterega zanimivati vtegnilo, ako mu podam dotične številke iz njegovega domačega okraja. Sledeča statistična tabela to podaje, iz katere mi je mogoče še nadaljne posledice izvajati: Naravne pokrajine Skupno število goved Biki krave voli Mlada goved do 1 leta Mlad do 3 biki i goved od 1 leta starosti l telice junci število prebivalcev Množina obdelane zemlje 93658 656 39532 17969 10077 1404 13748 10272 205493 596823 oral. 1439Q 8801 42 3469 1833 674 70 1261 1452 22759 39472 77° 10196 47 4604 2038 1074 53 1346 1034 16320 59096 „ 3070 11734 82 4426 2760 1304 231 1489 1442 22776 59010 „ 612° 2255 17 953 400 273 33 319 260 5911 24785 „ 224° 13160 164 5399 2551 1774 216 1854 1202 23607 85072 „ 172° 12032 80 6251 1156 1881 209 1949 506 19565 109069 „ 31« 3904 27 1505 483 698 162 727 302 6615 43381 „ 1274" 20416 174 8873 3850 1524 345 3492 2158 39228 95607 „ 365° 935 3 690 37 62 51 67 25 26284 5526 „ 912" 10225 20 3362 2861 813 54 1244 1891 22428 75803 „ 565° 87334 210 29040 28015 5589 874 10447 14159 181716 634215 „ 1470° 7939 50 2688 1462 577 175 1125 1862 12518 39035 „ 1044° 5813 8 1824 1627 572 — 691 1091 10084 32810 „ 1324° 10059 29 3102 3578 557 35 1137 1621 26040 89533 „ 140° 4754 15 1532 1896 383 7 370 551 10369 36331 ,. 872° 5400 12 1981 1397 302 13 780 915 14457 39344 „ 327° 3926 7 1207 1299 134 25 490 764 8999 30498 „ 534° 5366 11 1715 1705 484 145 664 642 15915 38481 „ 310° 4101 14 1332 1194 315 126 650 470 11652 37368 95° 10026 18 2865 4128 877 27 867 1244 12071 28323 „ 26 6° 5335 4 1400 2345 370 11 409 796 17817 63881 „ 69 2° 13348 19 4910 4315 596 305 1396 1807 20331 120725 „ 145 3° 5916 16 2467 878 390 3 1044 1118 12508 45042 73» 5351 7 2017 1191 32 2 824 1278 8955 32843 „ 1340° 44142 299 17880 10658 5036 1198 7211 5822 94304 416016 „ 511" 8926 58 3313 2042 1524 345 3292 2158 14829 56067 „ 6 55° 6601 52 2427 1953 411 68 781 909 14045 61623 „ 1222° 5288 6 1728 1628 723 9 387 753 9247 90467 „ 1523° 5093 10 2337 1039 495 185 486 541 12277 46399 „ 1431° 3946 8 2018 942 324 5 324 327 10502 34186 n 148° 2684 7 1141 549 329 19 302 337 6674 33136 „ 546" 5454 16 2210 1270 613 20 695 630 12050 39065 „ 501° 6158 142 2706 1235 617 1 547 744 167 14410 55069 „ 8 85" I. Apnene planine obstoječe iz okrajev: Brdo ...... Kamnik..... Kranj...... Tržič...... Loka...... Eadoljica .... Kranjska gora . . Okolica ljubljanska . Mesto Ljubljana . . Litija...... II. Predplaninsk pokrajina . Okraj Zatičina . . „ Trebno . . . „ Eudolfovo . . „ Žužemberk „ Mokronog . . „ Eadeče . . . „ Krško . . . „ Kostanjevica . „ Metlika . . „ Črnomelj . . „ Kočevje . . . „ Ribnica . . „ Velike Lašče . Pokrajina kraškeg gorovja . . . Vrhnika..... Logatec..... Lož...... Postojna .... Bistrica..... Senožeče • . . . Vipava ..... Idrija ..... Iz teh številk zamoremo sklepati: 1. v kateri razmeri je število govedi /. množino prebivalcev, 2. v kateri z množino obdelane zemlje. V celi Kranjski je na 100 prebivalcev 46 glav govedi, na 100 oralov obdelane zemlje 13 glav govedi, ali v pokrajini I. na 100 prebivalcev 45 glav govedi, v pokrajini I. na 100 oralov zemlje 15 glav govedi, v pokrajini II. na 100 prebivalcev 48 „ „ v „ II na 100 oralov zemlje 13 „ „ v „ III. na 100 prebivalcev 46 „ „ v „ III. na 100 oralov zemlje 10 „ „ Ako primerjamo te številke, na pr. z onimi na Goriškem in Isterskem, razvidno je, da je na Kranj- skem govedoreja močno zastopana, ker na Goriškem je na 100 prebivalcev le 29 glav govedi, na Isterskem na 100 prebivalcev le 18 glav govedi. Prav tako je na Kranjskem na 100 oralov zemlje 13 glav govedi na Isterskem pa le 2 glavi govedi. (Dalje prihodnjič.) Kmetijske zadruge. Kmetovanje postalo je pri nas tako težavno, da je pridnemu gospodarju le tedaj mogoče izhajati, ako on zna in zamore porabiti ona sredstva, katera kmetijstvu kaj dobička prinašajo. Veliko je pa teh sredstev tacih, da jih naš priprosti manjši kmetovalec ne more rabiti, ker mu v to primanjkuje navadno denarja. Kmetijski stroji stanejo veliko in se le tedaj izplačajo, ako jih zamoremo zadostno rabiti, kar pa manjši posestnik za svojih par mernikov posetve ne more storiti. Mleko da se izvrstno in po visoki ceni spečati, če ga imamo v zadostni množici, a tudi to pri nas v Slovencih pri posameznem kmetu skoraj nikdar ni slučajno. Na slabih potih in cestah izgubi kmetovalec veliko časa in delavnih moči, kar vse pomeni izgubo denarja, a za izboljšanje ne zgodi se nič, ker posameznik popravo cest in potov ne more izvršiti, na skupuo delovanje pa le malo kje kedaj mislijo. Ta in enaka premišljevanja privedejo naj gospodarje do sklepa, da jim bode mogoče vspešno, to je, z dobičkom kmetovati le tedaj, ako se med seboj združijo. V kmetijskih ali gospodarskih družbah ali zadrugah, dobil bode naš hirajoči kmet novo moč, s katero se bode vspel do večjega blagostanja. Tako družbo ali zadrugo zamorejo osnovati gospodarji v najmanjši vasi, ako se med njimi le eden nahaja, ki je malo več se učil in ki ima srce za svoje sosede, da je delujoč za probujo našega pridnega kmeta. Začetek se ve da je težak, a vspeh zamore biti tem lepši. V začetku naj se osnuje majhno kmetijsko bralno ali čitalnično društvo. V tem društvu naj se člani podučujejo z branjem o naprednem kmetijstvu in o razmerah, katere se kmetijstva tičejo. Družabniki naj se zbirajo ob gotovem času ter naj pretresavajo kmetijske in krajevne razmere, premišljajo naj skupno v stvareh, katere kmetovalcu škodujejo, kako jih odpraviti in zopet o stvareh, ki so kmetu na korist, kako jih uvesti. Od tacega splošnega premišljevanja pride naj se na krajevne razmere in kmalu bodo prišli na koristno stvar, ki jo je pa mogoče uvesti le s združenimi močmi. Skupna naročitev semena od žita, trave itd., krmil in gnojil je izdatno boljša, ter večje množice trgovci raje ceneje dajo, zraven tega stane pa tudi vožnja veliko manj. Stroji, kateri so za posameznike predragi ali pa zarad premajhnega posestva nepriporočljivi postanejo koristni, ako si jih več skupaj naroči. Skupno zamorejo si gospodarji držati lepega plemenskega bika, ki v kratkem času izboljša celo govejo pleme dotične vasi, ter tako premoženje kmetovalcev na mah večje postane. Za vse to bode pa pri vsem tem, da bode delovanje skupno, vendar-le primanjkovalo denarja, katerega je pa tudi dandanes prav lahko dobiti, ako gospodarji osnujejo med seboj posojilnico. Taka posojilnica dobi kmalu denar, kjer so vsi družabniki poroki za najeti denar. Imamo uže na Kranjskem in v sosednih kronovinah nekaj tacih posojilnic, a še veliko premalo jih je ; vsak okraj, ali celo vsaka večja far a ali občina morala bi imela imeti posojilnico. Pri posojilnicah treba je biti izvanredno natančen ter previden in do- voljen naj bode denar na posodo dati le gospodarjem, ki posojilo porabijo zato, da svojo kmetijo zboljšajo ali pa kmetovanje v dobrem in pravem teku obdrže. Pri tacih gospodarjih ni se bati zgube. Združenje gospodarjev pripomore k skupni in vsled tega boljši prodaji njih pridelkov in izdelkov, posebno mleka. Iz malega nastane veliko in ravno iz tacih malih gospodarskih zadrug izrastejo s časom podjetja, ki kmetovalcu donašajo obilo koristi. Naj č. bralci tega članka naš nasvet dobro premislijo in naj eden ali drugi, ki čuti v sebi sposobnost, kaj tacega vpeljati, ne zboji se raznih zaprek. Tu ni treba biti ponižen ter se zanašati na druzega, češ, da je druzega reč kaj enakega pričeti. Vsak bode dobil sposobne može, kateri mu bodo šli na roko, in akoravno bodo zadeli v začetku na razne zapreke pokazali bodo s svojo nesebičnostjo svoj dobri namen, in želi bodo od vseh strani priznanje in zahvalo. Gospodarske zadruge pa ne izboljšajo le gmotne razmere vasi ali občine, te-muč vzbujajo tudi bolj prijateljsko občevanje in tam, kjer je bilo prej opravljanje in kreg na dnevnem redu, je razmotravanje važnejših gospodarskih razmer. Vsak bralec — gospodar, ki dosedaj še ni ud enega ali druzega kmetijskega društva, naj pristopi k tacemu društvu, kajti kmetijska društva zadobe še le svoj pravi pomen z zadostno množico delavnih udov. Kmetijske novice in izkušnje. Prezimovanje panjev v ovsu. V „Eich. Bienenztg." pripoveduje nekdo več izgledov, da so prav slabi panji, ki so komaj po deset funtov tehtali, in sicer nekateri več, nekateri manj izdelanega satovja imeli, v ovsi zasuti prav dobro pre-zimovali. Enako dobro so slabi panji prezimovali, če so bili zasuti z ajdo ali tudi s plevami. Reč je prav verjetna ter mislimo, da ne le oves ali ajda, ampak vsako žito bi bilo za to pripravno, ker čebele imajo vedno enakomerno toploto ter spremena vremena ne čutijo veliko. Al nekaj druzega je, kar mnogim čebelarjem vse veselje do takega prezimovanja pobija in jemlje — pomanjkanje žita. Kdo in koliko čebelarjev pa ima toliko žita, da bi ga ne potrebovali celo zimo ne za hrano, ne za prodajo? Gotovo prav malo; tedaj nam z najboljšim pomočkom ni nič pomaganega. Mrčes v kurnikih. Perutnina trpi včasih mnogo v kurnikih zavoljo raznih mrčesov, hršeljev, zakožnic in uši, katere še z bolhami pomnožene kar mrgolijo po stenah. Sveži zrak, snaga, odpravljanje poklin, primerno utrjeni sedeži za kokoši prihajajo temu v okom, pa ne zadostujejo vselej. Časih je treba ves kurnik osuažiti in potem s pepelom tako gosto pokaditi, da zamaši vsako poklino. sleherno špranjo. Zatem se po tleh natrosi peska itd. Da imajo kokoši uši in gnjide, to lahko spoznamo s prostim očesom ali s povečalnim steklom. Treba le pero z vrata izmekniti in je drobno pogledati. Kedar so kokoši posebno ušive, pomažimo jim glave in spodnje strani na krilih s salom iz kitovih jeter, nemški Leberthran. Tudi polagajo kokošim 3/, peska, pomešanega z '/4 pepela, da se morejo v njem kopati. Uši v hlevu in sploh mrčes zapazimo precej, ker na človeka leze, da začne tega srbeti, po njem laziti in pikati, ali ker kokoši zmiraj po perotili klju-vajo, ali ker imajo jajca rudeče pike, ki druzega niso, sry a t kakor blato od uši, ali jih vidimo tičati v poklinah in špranjah, kjer so podobne sivini otrobom. Mrčesi so navadno siti kurje krvi, ki iz njih prasne, ako jih stisnemo. Tudi zunanje špranje na kurniku je treba s pepelom zamašiti, štange pa. na katerih kure sedijo, večkrat pomazati s tabakovim sokom ali salom od ki-tovih jeter. Prodaja plemenske govedi v Lescah na Gorenjskem. V soboto 2. oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri bode v Lescah na Gorenjskem na dvorišču g. Wuchrerja javna dražba plemenske govedi belan-skega, to je, pisanega rodu, nakupljene iz državne podpore. Goved bode postavljena na dražbo za polovico kupne cene; pravico kupiti to goved imajo pa le kranjski gospodarji, koji se zavežejo, kupljenega bika ali junico najmanj dve leti za pleme obdržati. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. K goveji razstavi v Kranji. Velečastiti gospod Ed. TJrbantschitsch, grajščak Preddvorom, prepustil je podpisanemu odboru premijo, kojo je dobil za svojega bika na razstavi v Kranji 1 1881. z obresti vred v znesku 75 gold. Po naročilu gospoda darovalca razdeljen bode ta denar na razstavi v Kranji dne 4. oktobra t. 1. kot darila po 30, 25 in 20 gold. za junice od 1 % do 3. leta, ki so v lasti posestnikov iz Preddvora. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe ki a n j s k e. Razglas. kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) uže več let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske poddružnice, je zadnji čas do 10. oktobra t. 1. pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 1. septembra 1886. Gustav grof Thurn, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Vabilo. Podpisani izvrševalni odbor naznanja s tem p. n. gospodom kmetovalcem-živinorejcem, da so dne 15. t. m. zbrani kmetovalci soglasno sklenili ustanoviti mlekarsko zadrugo v Ljubljani ter podpisane pooblastili, da vabijo k pristopu tudi manjše posestnike. S tem vabimo torej k pristopu ter navajamo, da zamo-rejo tudi posestniki le z enim deležem, to je, z eno kravo in zneskom 30 gold. pristopiti. Naj blagovolijo tedaj vsi, ki želijo vstopiti v mlekarsko zadrugo, oglasiti se pri podpisanem odboru (pisarna c. kr. kranjske kmetijske družbe v Ljubljani) vsaj do 10. oktobra t. 1., da se potem vsi zadružniki skličejo v konečno posvetovanje in določitev društvenih pravil in izvolitev stalnega odbora. Dosedaj so pristopili sledeči gg.: J. Baumgartner, grajščak na Fužinah, baron Lazarini, grajščak na Smledniku, Lenče, veleposestnik na Laverci, Jos. Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki, Fr. Kotnik, veleposestnik na Vrdu, Jos Palme, grajščak v Dolu, Gregor Jakelj, župnik v Rudniku, Andrej Vole, župnik v Št. Vidu, dr. Jos. Kosler in Jan. Kosler, veleposestnika in tovarničarja v Ljubljani, Š. Punčah, posestnik v Rudniku, J. Madinšek, posestnik v Tacenju pod Šmarno goro, grof Hohemvart, grajščak v Ravnem, Franc Do-linar, posestnik na Šujci, tako da je pričetek zadruge zagotovljen in bo zadruga še to jesen pričela svoje podvzetje, katero bo po vseh pozvedbah gotovo vspešno in v veliko korist živinorejcev. Izvrševalni odbor prve mlekarske zadruge v Ljubljani: Fr. Povše, J. Baumgartner. baron Lazarini, .J. Palme, J. Kosler, tajnik G. Pire. Tržne cene. V Kranji, 27. septembra 1886. Na današnji trg je došlo 49 glav goveje živine in 138 prešičev. Pšenica, hektol. Rež, Oves Turšica Ječmen gl. kr 6(18 552 2,92 Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speli, fr. kila . Živi prešiči, kila |kr. 55 80 10 60 V Ljubljani, 25. septembra 1886. Povprečna cena. Pšenica, hektol. Rež „ Ječmen „ Oves „ Soršica „ Ajda „ Proso „ Koruza „ Krompir, 100 kil Leča, hektoliter Grah „ Fižol „ Gov. mast, kila Svinska mast „ Špeh, fr. „ „ prek. " Trg Sla gaz. Trg Ma gaz gl. kr. gl.! kr. gl. kr. gl. ! kr. 6,50 7 67 Sur. maslo, kila _ 90 I 487 6 30 Jajca, jedno. . - 2 - i- 4 22 5 Mleko, liter . . — 8 - 2 76 3 10 Gov. meso, kila — 64 - -- — — 6 80 Telečje meso, „ 54 - - 4 22 5 10 Prešič. meso, „ — 62 - - 4i71 4 95 Koštrun „ 30 - - 471 5 40 Kuretina, jedna 45 - -- 2 50 - Golobje, jeden . — 18 - -n 10 — — — Seno, 100 kil . 2 50 - _ 9 — — Slama, „ „ . 2 50 - - 9 — — Drva, trde, sež. 6 _ - _ 96 — — „ mehke, „ 4 _ — — 68 — Vino, rud., 1001. - _ 24 _ — 60 — „ belo, „ — _ 20 - — 70 —