Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI., št. I79 Ljubljana, četrtek iL avgusta I93I Cena Din i,— Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO £N UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica Mev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st_ 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Okoli španskega vprašanja: Poslabšanje mednarodnega položaja Povratek Chamberlaina in Daladierja z oddiha — Daladierjeve konference z Bonitetom PARIZ, 11. avg. d. V »Populairu« se bavi Leon B 1 u m z razliko, ki obstoja med vladama v Barceloni in Burgosu. Docim temelji po njegovem vsa politika republikanske vlade na prizadevanju, da bi se odstranili tuji prostovoljci iz Španije, doslej vlada v Burgosu še ni odgovorila na angleške predloge, zaradi česar postaja angleška vlada nestrpna. Londonski načrt je podpisal Mussolini v trenutku, ko se je zdela Francova zmaga samo še vprašanje par dni. Bil je prepričan in morda ni bil edini, da bo general Franco zlomil republikanski odpor še pred odgovorom barcelonske vlade in pred prihodom mednarodnih komisij na špansko ozemlje, sedaj pa je postal položaj nekoliko drugačen. Odpor republikancev ni bil zlomljen, nasprotno se je celo posrečila njihova ofen živa. Zato vlada v Burgosu zavlačuje svoj odgovor na angleške predloge in morala se je pričeti angleškofrancoska akcija, da bi se izvršil primeren pritisk. Kar se tiče Italije, ima Anglija to sredstvo pritiska v odlaganju uveljavljenja angleško-italijan-skega sporazuma, za kar zahteva zadovoljivo ureditev španskega vprašanja Mussolini, ki je pristal na ta pogoj, ker je verjel v skorajšno zmago generala Franca, mu baje sedaj ne pripisuje več istega pcmena. Povratek Daladierja v Pariz, kakor tudi Chamberlaina v London oživlja zopet razpravo o raznih vprašanjih mednarodne politike. Komunike zunanj. ministrstva ki je bil objavljen te dni in ki demantira vesti o dozdevni francoski intervenciji v Španiji, je pokazal, kolik pomen pripisujejo debati o državljanski vojni na Pirenejskem polotoku. Dočim je poteklo že pet tednov, odkar je bil predložen angleški načrt o umiku prostovoljcev obema vojskujočima se strankama, in Francova vlada nanj še vedno ni odgovorila, se v pariški javnosti kažejo znaki nestrpnosti, ki bo mogla imeti za posledico kako diplomatsko akcijo. Pri tem seveda poudarjajo, da nima Francija, pač pa Anglija dolž- nost podvzeti pri vladi generala Franca nove korake, ker je bila pač angleška vlada pooblaščena, da izvrši sklepe odbora za nevmešavanje. Kot posebno neumesten smatrajo očitek Franciji, da izvaža v republikansko Španijo žito, ker ta izvoz ni prepovedan z nobeno pogodbeno obveznostjo in ker je izvoz žita iz Francije zaradi presežka letine popolnoma naraven. »Intransigeant« ki se je vedno zavzemal za razširjenje od-nošajev med Parizom in Rimom. piše. da se je vsa kampanja pričela samo zaradi tega, da bi se napravila javnosti v Italiji razumljiva počasnost Francovih operacij s trditvijo, da bi že davno zmagal, če bi ne podpirala republikancev Francija Ta argument pa ni posebno spreten, meni omenjeni list. ker bi dokazoval, da so Francozi spoštovanja vreden nasprotnik če se jim posreči z nekaj dobavljenimi strojnicami in kakimi 8000 prostovoljci preprečiti že davno napovedano zmago ali pa jo vsaj zavleči V ostalem je ta argument napačna, kajti italijanska vlada ve. da objavlja komunistična »Humanite« vsak dan ostre napade proti strogi zatvoritvi meje na Pirenejih. Konference v Parizu in Londonu PARIZ, 11 avg. w Dejstvo, da sta angleški min. predsednik Chamberlain in min. predsednik Daladier istočasno prekinila svoj oddih, tolmačijo pariški tisk kot znamenje, da se je mednarodni položaj poslabšal. Daladier je moral po svojem povratku v torek opraviti veliko delo. Razpravljal je z zunanjim ministrom Bonnetom o mednarodnem položaju, nato s finančnim ministrom Marchandeauom o oslabitvi franka na mednarodnem trgu, z ministrom za delo Rama d i erom o stavki pristaniških delavcev v Marseillu in končno z zastopniki vojnega ministrstva. Včeraj je obiskal ministrskega predsednika zunanji minister Bonnet in ga informiral o trenutnem stanju rusko-japonske napetosti, pri čemer sta oba izčrpno proučila morebitne posledice za Francijo. Daladier je nato sprejel še bivšega mornariškega ministra Pietrija Ko se je Bonnet vrnil na Quai d' Orsav, ga je obiskal poljski poslanik, ki ga je obvestil o nedavnem dogodku, ko so češkoslovaška letala preletela poljsko ozemlje, nato pa raztolmačil Bonnetu še osnove poljsko-češkoslovaškega razmerja. Pri tej priliki je poljski diplomat obrazložil želje svoje vlade elede rešitve narodnostnega vprašanja, predvsem poljskega na Češkoslovaškem Nazadnje je zunanji minister Bonnet sprejel še predsednika zu-nanje-političnega odbora poslanske zbornice Mistlerja. s katerim je razpravljal o vseh perečih glavnih političnih vprašanjih. Utrditev ruske zapadne meje MOSKVA. 11. avg. o Listi poročajo, da so bile te dni dograjene velike ruske trdnjave vzdolž vse zapadne meje. Rusko »Maginotovo« linijo so gradili celih 7 let. Vsa dela so bila izvršena v najstrožji tajnosti. Kjer je bilo potrebno, so oblasti evakuirale cele vasi in prebivalstvo preselile v notranjost dežele, kjer so jim zgradili nove naselbine. Utrdbe so bile zgrajene \vdolz vse meje v širini 50 km in predstavljajo prav za prav dva silna trdnjav-ska pasova. Posebno skrbno so Rusi utrdili ^voio obalo ob Baltiškem morju. Trdnjavi Krasnajegorsko in Kaporja zlepa ne bo mogla zavzeti nobena sila. Zgrajeni sta tako, da ju ni mogoče razdejati z granatami največjih ladijskih topov niti z najtežjimi letalskimi bombami. Prav tako močno je bil utrjen tudi zaliv Luga, v katerem so si Rusi ustanovili novo oporišče za svoje vojno brodovje. Na ta način bo Leningrad od morske strani kakor pred leti do dobra zavarovan. Nemčija in Japonska Nemčija bi Japonske v primeru vojne z Rusijo ne podpirala samo moralno Tokio, 11. avg. b. V tukajšnjih političnih krogih živahno razpravljajo o poročilu, ki ga je objavil list »Asahu« iz Berlina o pomenu razgovora japonskega poslanika z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom. ki je trajal nad tri ure. Rib-bentrop je japonskemu diplomatu baje izjavil, da bi bile simpatije Nemčije v primeru resnega konflikta z Rusijo na japonski strani. TJst tolmači to izjavo tako, da bi Nemč:ia v primeru vojne podprla Japonsko ne le moralno, temveč tudi drugače. Razgovor japonskega poslanika z Ribbentropom se je sukal okoli tega konkretnega vprašanja, v japonskih političnih krosih pa so navzlic temu slej ko prej skentični glede nodpore od zunaj in zato ne kažejo prevelikega navdušenja, da bi se z Rusijo zapletli v resen spor. Razširjene mobilizacije na Japonskem Tokio, 11. avg. A A. Vrhovni vojni svet ki se je včeraj sestal pod predsedstvom kneza Konoja, je sklenil, da stopita 51. 5 in 21 zakona o. mobilizaciji takoj v veljavo. Ta dva člena odrejata mobilizacijo dijakov medicine in omejitev Števila dijakov na tehniških in rudarskih fakultetah v interesu mobilizacije. Mobilizacija dveh letnikov v Rusiji Helsinki. 11. avg. AA. Kakor poročajo ruski listi, pričakujejo v Rusija mobilizacijo letnikov 1917 in 1918. Moskovska garni-zija, ki šteje normalno 110.000 mož, nima danes niti 40.000 vojakov, ker 90 ostale poslali na Daljni vzhod. Ženske v ruski vojski Tokio, 11. avgusta. AA. Agencija Dome j poroča s sovjetsko-korejske meje, da se v prvih vrstah sovjetskih oddelkov bori tudi mroso žensk. To dokazuje okoliščina, da so Japonci našli po bojih pri Čankufengu med padlimi Rusi tudi mnogo mrtvih žensk, ob; lečenib v vojaške uniforme. Sporazum o ustavitvi sovražnosti? Moskva, 11. avg. AA. Japonski odpravnik Sigemicu se je včeraj sestal z Litvino-vom. Govorila sta tri ure. O njunem sestanku ni izšlo uradno poročilo, vendar pa mislijo, da sta govorila o možnostih za mirno ureditev japonsko-ruskega spora. Kakor se je zvedelo, sta se popolnoma sporazumela in bi se sovražnosti imele ustaviti 11. avgusta ob 12. po vzhodnem času. Japonski oddelki bi se imeli umakniti en kilometer od postojank, ki so jih zavzemali opolnoči med 10. in 11. avgustom. Ko se janponske čete umaknejo, se bodo sestale vojaške osebnosti obeh strank, da se na mestu pogovore o končni likvidaciji obmejnega spora. Ruski vpad na mandžurska tla Moskva, 11. avg. AA. V zvezi z včerajšnjim uradnim poročilom o dogodkih na rusko-japonski meji govote. da so ruski oddelki včeraj prvič, odkar je nastal konflikt, vdrli na mandžurska tla in potisnili japonske čete za svojih 3000 m nazaj. Nižje vrhove Čangkufenga drže še vedno Japonci. Topniški dvoboj se nadaljuje na vsej fronti. Veliki manevri ruske vojske Tallin, 11. avg. AA. Blizu Narve se vrše ob vsej rusko-estonski meji veliki manevri ruske vojske. V Narvi se čuje bobnenje topov. Utrjevanje nemške meje na zapadu Pariz, 11. avgusta, o. Agencija Fournier objavlja vest iz Berlina, da so prejeli lastniki tovornih avtomobilov poziv na sestanek, ki bo nocoj v Berlinu. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, pravi list, bodo od lastnikov avtomobilov zahtevali, naj ne-mudno dajo večje število svojih voz na razpolago vojaškim oblastem. Vojaške oblasti bodo razpolagale s temi vozovi 3 mesece in jih bodo uporabile za prevažanje gradbenega materiala pri trdnjav-skih delih na zapadni meji. Odstop tržaškega župana Trst, 11. avg. h. Tržaški župan Henrik Se lem je podal ostavko. Začasno vodstvo županskih poslov je bilo poverjeno podžus panu Marguzziu Salem je židovskega rodu, toda krščt^i, njegova soproga le pa rojena Guttmann iz znane veleindustrialske rodbine. Uvoz živine v Itattjo ukinjen Rim, 11. avg. o. Ministrstvi za finance in za zunanjo trgovino sta izdali odredbo, po kateri se ukine do decembra ves uvoz živine v Italijo. Katastrofalen požar Varšava, 11. avgusta. AA. V Losici na Poljskem je izbruhnil silovit požar, ki je uničil nad sto poslopij. Požar je nastal vsled defekta v motorju mlatilnice. Iz istega razloga je izbruhnil požar tudi v sosedni vasi, kjer je uničil 10 hiš. Horthvjev obisk v Nemčiji LONDON. 11. avg. e. Kakor poroča budimpeštanski dopisnik »Daily Telegrapha«, bo nemški kancelar Hitler podal ob priliki obiska madžarskega regenta H o r -t h y j a slovesno izjavo o spoštovanju sedanje madžarske meje. Podal bo ponovno obljubo, kakor jo je ob priliki svojega obiska v Rimu glede meje na Brennerju. Nem ška obljuba Madžarski bo podana na podlagi izjave Madžarske, da se odreka svojim a?piracijam na Gradiščanskem. VARŠAVA. 11. avg. AA. V zvezi s skorajšnjim obiskom madžarskega regenta Horthvja v Nemčiji piše agencija »Pat«, da ne bo ob tej priliki podpisan nikak nov političen sporazum, ker prijateljski in prisrčni odnosa ji z osjo Rim—Berlin ne potrebujejo nikakih sprememb. Duff Cooper v Gdyniji in Gdansku VARŠAVA, 11. avg. AA. Med svojim bivanjem v Gdvniji si je prvi lord admira-litete Duff Cooper ogledal v spremstvu poljskega zunanjega ministra pristanišče. Včeraj pa je prišel v Gdansk, kjer je ob 10.30 obiskal predsednika senata Greiser-ja, ki mu je popoldne vrnil obisk. Zvečer mu je Greiser priredil večerjo. Mednarodna podunavska komisija v Beogradu BEOGRAD, 11. avg. g. Mednarodna podunavska komisija se bo preselila z Dunaja v Beograd ter je najela za svoje potrebe prostore v novi palači na vogalu Terazij in ulice kralja Aleksandra. čsl. poslanik pri ministru za poste BEOGRAD, 11. avg. AA Češkoslovaški poslanik dr. Lipa je včeraj obiskal ministra za pošte Vojka Cvrkiča Bolgarski izletniki v Rumuniji Beograd, 11. avg. e. Nocoj je potovalo skozi Beograd nad 100 bolgarskih izletnikov, ki so namenjeni v mmunski Banat kjer bodo prisostvovali svečanosti ob 200-letnici naselitve bolgarskih kolonistov v tamošnjih krajih. Z njimi potuje tudi znano nevsko društvo ^Gusla«. Ijani. Vikar patriarha Gavrila Beograd, 11. avg. e. Za vikarja patriarha srbske pravoslavne cerkve je imenovan no-voposvečeni episkop Nikola Jokanović z naslovom episkop budimljanski. Mariborski tabor odpovedan Ljubljana, 10. avg. AA. Narodni tabor, sklican za nedeljo 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Zato se prekliče tudi četrtinsUa voznina na železnicah. Prirediteljski odbor Premirje med Rusijo in Japonsko Japonska pristala na ruske predloge — Danes so ustavili sovražnosti Pariz, 11. avg. AA. Havas poroča iz Moskve: V teku razgovorov med japonskim poslanikom v Moskvi in sovjetskim komi-I sarjem za zunanje zadeve ie Litvinov predlagal japonskemu poslaniku sigemicu tole: /. Ustavitev sovražnosti 11. avgusta opoldne po vzhodnem času, to je ob petih zjutraj po moskovskem času. 2. Sovjetske in japonske čete ostanejo na postojankah, ki so jih zavzele do 10. avgusta. 3. Posebna komisija, sestavljena iz dveh sovjetskih zastopnikov, enega japonskega in enega mandžurskega zastopnika bo ugotovila mejo v spornih krajih. Če se komisija ne zedini, pride sporno vprašanje pred arbitražo, kjer se bosta sporazumeli obe pogodbenici. 4. Ta odbor bo deloval na podlagi zemljevidov in pogodb, ki so jih podpisali po-oblaščeni zastopniki Rusije m Kitajske. Japonski poslanik Sigemicu je pristal na prvi dve točki predloga, zavrnil je pa arbitražo. Litvinov n- vztrajal na tretji točki svojih predlogov in je vzel na znanje pripombe japonskega poslanika. Sigemicu je predlagal naj se odbor posluži tudi dokumentov, ki jih imata Japonska in Mandžurija in ki niso znani sovjetski vladi. Pred končnim sestankom na predloge sovjetskega komisarja Litvinova, je japonski poslanik izjavil, da bo s temi predlogi seznanil svojo vlado. Tokio, 11. avgusta. AA. Uradno poročajo, da je Litvinov pristal na Šigemicove Odlikovanje Beograd, 11. avg. e. Odlikovan je z redom sv. Save 3. stopnje dr. Robert Ogo-reutz, sodnik apelacijskoga sodišča v Ljub- predloge in da bodo danes sestavili dokončno besedilo dogovora o premirju. Odmev v Londonu London, 11. avgusta z. Sklenitev premirja m-ed Rusijo in Japonsko je izzvala v Londonu veliko senzacijo. Listi objavljajo vesti o sklenitvi premirja na najvidnejših mestih in izražajo v svojih komentarjih veliko olajšanje, ki utegne nastati v mednarodni napetosti zadnjih dni. V londonskih krogih je vest o premirju toliko bolj presenetila, ker so računali z nadaljnjo poostritvijo položaja. Vendar pa tudi sedaj naglašajo, da s tem še niso odstranjene vse težkoc, in lahko vsak čas pride do obnove sovražnosti. Izgleda pa, da so Japonci pripravljeni popuščati in ugoditi ruskim zahtevam, ker se zavedajo .kako dalekos- žne posledice bi utegnil roditi spopad z Rusijo. Rusija se mrzlično oborožuje Moskva, 11. avgusta, z. V vrhovnem svetu unije se je danes pričela proračunska debata. Komisar za finančne zadeve je podal pri tej priliki obširen ekspoze, v katerem je naglasil, da gre polovica proračuna v oboroževalne namene. Krediti za industrijo, ki služi oboroževanju, so povišani od 26 na 37 miljard rubljev ter znašajo sedaj 40 odstotkov celokupnega proračuna. Za mornarico in vojsko je predvidenih razen tega še 20 miljard, kar predstavlja napram letu 1936 povišanje za 100, napram letu 1935 pa za 300 odstotkov. Nemčija nakupuje živila v Kanadi Pariz, 11. avg. h. Iz Otave poročajo, da je Nemčija v Kanadi nakupila velike mnoj zine žita. 25 -tovornih parnikov. natovorje-nir s koruzo, je že na poti v Nemčijo. Kazen tegd je baje Nemčija nakupila tudi velike zaioare moke in lesa. Petrolejski vod iz Lispeja v Budimpešto BUDIMPEŠTA, 11. avg. w. Kakor poročajo večerni listi. je ameriška družba Euro-Gasco sklenila glede na izdatne vrelce nafte v jugozapadni Madžarski, da bo položila iz Lispeja do Budimpešte direktne dovodne cevi in tako dovajala nafto v rafinerije v Budimpešto. Gradbeni stroški te napeljave bodo znašali okoli 7 milijonov pengov. Kakor računajo, bo proizvodnja nafte na južnozapadnem Madžarskem zadostovala za kritje vse domače potrebe in bo morda uvoz petroleja iz Rumunije pozneje sploh ukinjen. Francosko-turško prijateljstvo Carigrad, 11. avg. A A. List >D*umbw-riete padel 17-letni delavec Frane ArČan iz Začreta pri Skofji vasi pri delu in si zlomil desno roko. V Crnoliei pri št. Juriju ob juž. žel je pri mlaevi vitel udaril 22Jetnesa dninarja Mar* t ina Kumpergerja in mu zlomii desno roko nad zapestjem. Te dni je naSel 2B-letni dninar AvrrUSt Novak iz Stopnika pri Vran5 skem draamitno patrono in ravnal z njo tako neprevidno, da je eksplodirala in mu razmesarila desno roko. V torek se je ponesrečil v kamnolomu 32*letni posestnikov s% Anton Slomšek iz Podgorja pri St. Juriju ob juž. žel. Pri delu se je zasulo, pri čemer si je zlomil levo roko v ramenu. Istega dne se je ponesrečila 26-letna ijo* sestnica Ana Kiinarjeva s Svetja nad Celjem. Med vožnjo s kolesom je zadela z vso silo v neko drevo in si zlomila levo ključnico. V noči od ponedeljka na torek je zgorela hiša 58-letne posestnice Julijane rovalejeve v Bukovju pri SNvniei. Pri gas šenju požara in reševanju je dobila hude opekline na levi roki in po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. poCitični o6§QXnifi Doslednost naših slovenoborcev Na Jesenicah izhaja listič »Naš kovinar« kol »svobodno glasilo delovnih ljudi«. »Naš kovinar« je hudo samoslovensko usmerjen in piše v duhu dične »Slovenije«. Kljitb svojemu slovenoborstvu pa verno prepisuje vesti iz srbskih beograjskih fistorv, predvsem iz »Politike«. To zato, »ker se na resnicoljubnost naših slovenskih dnevnikov ne moremo zanesti«, kakor pravi uredništvo lista v svoji Ustnici. Mi samo beležimo ta primer doslednosti na>ših jeseniških samostovencev. ki morajo prepisovati vesti iz srbijanskih listov, ker ne verujejo nobenemu slovenskemu dnevniku. Ostri ukrepi nemške vlade »Voikszeitung« javlja iz Inomotsta*, da bo tamošnji bogoslovni fakulteti odvzeta pravica javnosti. Je to prvi slučaj, da bo odvzeta pravica javnosti katoliški fakulteti v tretjem rajhu. Nemški katoliški krogi mislijo, da bo s tem odlokom zapečatena usoda te slovite institucije, na kateri je studiralo tudi več slovenskih bogoslotvcev. posebno pripadnikov jezuitskega reda. V Trie-m pa je policija prepovedala nadaljnje izhajanje škofijskega lista, ki je bil glasilo Katoliške akcije. Listu očitajo nacistični krogi, da se je haevil s politiko, namesto da bi pisal samo o verskih in cerkvenih stvareh. Z ukinitvijo Merskega »Paulinus-blatta« je prenehal izhajati poslednji katoliški list v zapadni Nemčiji. Pameten pouk »Naša moč«, ki jo izdaja »Vzajemna zavarovalnica«* objavlja članek »[>vajset let narodne svobode«, v katerem priznava, da je nekaj resnice v trditvi, da »Sloivenci nimamo pravega smisJa za dri&vnost«, kar je pripisati sto in stoletnemu hlapčevanjv pod tujim jarmom. List misli, »da najbrže zaradi tega ne znajo mnogi slovenski ljudje razločevati med državo in trenutnimi vladami. Zlo, ki ga en režim povzroči, ljudje kaj radi pripišejo državi. Res je, da slabe in brezvestne vlade ne morejo v državljanih vzbujati ljubezni do države, ki take vlade trpi. Toda pod takimi viadanii ne trpi le državljan, temveč tudi država. Pravi državljani pa tudi takrat ne nehajo ljubiti države, ne, še več ljubezni ji posvečajo, ko jo vidijo trpečo in zaskrbljeno. Vlada je eno in danes je, jutri pa se mora umakniti; država pa je drugo, ne od danes na jutri, temveč že od 20 let in vse dotlej, dokler jo bomo znali braniti pred zunanji-mif kakor pred notranjimi sovražniki.« »Našo moč« tiskajo v Jugoslovanski tiskarni na »Slovenčevi« rotaciji. Krepke besede dalmatinskega prijatelja Narodni poslanec inž. Manj red Paštrovič je napisal v zagrebških »Jugoslovenskih novi nah« članek »Med dvema ognjema«, v katerem odtočno zavrača večne napade ne JNS in njene voditelje. »Tako napadajo prvega pod predsednika! JNS g. Jovana Ba-njanina radi vlad avtoritativnega režima, najsi ni bil nikoli član kake vlade, niti član takratnega Vrhovnega zakonodajnega sveta, kakor n. pr. zagrebški dr. Dežman, ki se preko svojega »Obzora« neprestano zaganja v JNS in g. Ban Janina. Kar je najbolj smešno je to. da ga napadajo ravno ljudje, ki so bili sami člani avtoritativnih vlad ter v njih vedriti in oblačili. JNS ni domena nikogar in ne pozna nobene osebne politike. Zastopa in brani samo veliko idejo jugosiovenskega nacionalizma, očiščeno od krivo postavljenega centralizma. Ofenziva proti JNS je najbolj ostra v tako zvonih prečanskih krajih, kjer se hoče za vsako ceno zadušiti jugoslovenski nacionalizem. Borba, ki jo borijo danes jugoslovenski nacionalisti je težka, Toda spominjajo se še težjih časov, ko se je jugoštovenska misel sele pojavljala. In vendar smo doživeti l. /9/& Kar je bilo z lažjo rojenega, bo umrlo tudi z njo. Ideje se pobijajo samo z idejami. Laž, podvale, prevare, nemorala in trgovina ter kupovanje duš so samo prehodni uspehi. Z njimi se lahko kupujejo le ljudje, ki nikdar niso spadali v vrste poštenih jugoslovenskih nacionali- K O L L l) A H četrtek. H- atvgusta katoličani: Suzana Tlburcij DANAŠNJE PRIREDITVE Ktoo Matica: Ples v operi Union: Moderni Romeo SJoga; Zakon pneiije 9Mfc»: Sever kfiVV 1EICBNE LEKARNE Danes: Mr. Sošnik, Marijin trg 5, Kuralt Goeposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra IX ,Ako mora teiefonski naročnik za telefon plačevati redno velike in poštene denarje, Srednjeevropec misli, da bi imel tudi pravico zahtevati, da n>egov telefon brezhibno deluje. Srednjee\Topcc tudi najbrž misli, da nekoga lahko sodno toži. če pogod-nik ne drži pogodbe in ne dobavlja pogojenega, četudi je to *xmo čio\>ešk: telefonski glas. Izvzeti so navadno v pogodbah nastopi »višje sile«, katere sodišča ne preganjajo. Ta Srednjeevropec napak nusli. če tako misli, aii pa slovenska me t ropot a m v srednji Evropi — z izjemo »Metropola«. Va-jemnik telefona v Ljubljani namreč ni Srednjeevropec in zato nima nobenega vzktica. To se pravi, ima ga — v £luh telefoni če telefon v četrtletju pot časa ne deluje in ima naročnik škodo v žepu in na zdravju, ko se mu zliva žolč ob gluhem telefonu, to telefonske d. d. nič ne br'**a in naročnik mora odrajtati za svojo nemo aii k\*ečjemu brenčečo zabavo do pare vso predpisano najemnino m sicer vnaprej, če ne. mu telefon vzame /o. Če je telefon pokvarjen, se obrnemo po navodilu »Telefonskega imenika« na št. & od tam na št. 44 IX potem na 44 12 m na 44-11. Seveda bi kaj bik>, če bi ne bii pokvarjen tetefon m zato to tužno vest ne-semo pes no te številke. Blagor mu. kdor rma koiol S prav vljudnimi odgovori im odločnimi »takoj* ti popravijo napako v treh dneh — če jo najdejo im če si dober pešec in »sitnež«. Centrala te pokliče: halo, v redu. m oddahneš se. Drugo dopoldne ali kadar hočeš telefonirah, lahko začneš znova in tako dalje leto in dan. Na centrali obžalujejo, da si pač daleč iz mesta in ne kar v centrali ter se zato velikokrat »zamede« aii »zmede« tista čudovita pred-potopna štrena žic na drogovih ob cestah. Če je kje kaka slovenskih fantov a'i pro-tifantov prireditev, se vse štrene zmešajo, če vleče burja ali kakršnekoli pasme sapa aii dežuje, kaj šeie. če sneži, se zopet telefonske štrene zmešajo — skratka, neprestano se jim mešajo: o pustu m postu v pasjih in nepasjih dneli, ob prireditvah in neprireditvah. Kaj je prav za prav? Obžalujemo, to je »višja sila«! In zoper to sta tudi oblast in birtč muha — izvzeto plačevanje telefonske naročnine, česar nobena višja sila ne more ustaviti. To je torej tisto — bik zgrabi jen za roge — višja sila je. ki trapi telefon. Stalno nastopa ta sila kakor državni gledališki igralci in s svojimi nepretrganimi predstavami v telefon meša štrene naročnikom ter celo sodni je in druge oblastni je nimajo »pravnega leka* zoper to nepostavno obrt. Le sem tn tje ukani to višjo silo kak naročnik, če jo spazi, kako gre na cviček, tarok aii sladoled in tisti čas zaupa kak glas telefonski štreni. Tedaj in ravno tedaj pa telefonira tvoj dvojček, to je tvoj za-piečnik ali sonar očni k. ki so ti ga obesili brez vprašanja na vrat in ki plačuje baje četrtino telefonske naročnine. Ob takih prilikah zastane naročniku tudi njegov možganski aparat, ker valovna dolžina njegove pameti ob nastopu te »druge višje sile* ne dojame potov astronomskih računov, ki so privedli neko tretjo »silo« do zaključka, da raplečnik uživa natančno 25*t* vseh sladkosti in trpi jen fa telefonske naprave m da fe prvotni naročnik pravično tri četrtine pod por m član telefonske d. d. Pošteno bi bito, ker je tak zapleČnik cel človek in je iz iste sklede — včasih za dva — da plača polovico telefonske ce/ie. Toda kot pomagač višje sile je ocenjen na 25°/0 denarja in brez debate, ker je tudi to višja sila. Če hočeš torej v Ljubi Joni ob določeni dnevni m delovni uri nekomu kaj važnega in za gotovo povedati, vzemi brž pot pod noge. na primer trza Bežigrada na Vič, z legitimacijo v žepu m plačanim obrokom za zavarovanje zoper nezgode. Po zdravnika ali na rešilno postajo pošlji maratonskega tekača, ker v telefonu uradu je višja sila — ali pa se preseli v telefonsko centralo. Tako Srednjeevropec goberdato, ne moti nas naročnikov po telefonu. Če kaj hočeš, kttči št. 8, pa ti posti ežejo z višjo silo, da boš dal nur v vročih pasjih dneh m ti bo dobro na zemlji. Vsi telefonski sotrpini v tem začaranem risu, naj bi pa ustanovili društvo za pobijanje telefonskih višjih sil vseh pasem in starosti in naj bi gojili stanovsko zavest. Štrene všjim silam bi najbolj zmešali, če bi jih takoj rzvoHti za častne člane tega društva. Rajtamo, da zaradi tega predloga m naših na svetlo danih pritožb ne bo zapei noben telefon, saj so pasji dnevi m kisle kumare jemo lahko brez telefona m višje sile. Lep dar: Zgodbe brez groze Med avstrijskimi in rajltovskimi škofi Dunaja 11. avg. AA. Avstrijski škofje bodo imeli svojo letošnjo konferenco v Salzburgu m aa zato letos ne udeleže konference nemfikega episkopata v Fukii. Kmalu po teh dveh konferencah pa pride do tesnejših stikov med avstrijskimi in rajlK>vskJrm Škofi. Poljski polet v stratosfero . 11. avgusta. AA. Za polet v stratosfero, ki ga piipravrjajo porjski učenjaki, bodo uporabili vodik, ker niso mo- m?LOYKN3KI NAROD«. n. pppH Stran S Prendfe ln route — telet v življenje! Danes ob 19.lfi ks SUft nri puMiliilsin potea zabave, čarobne muzike in MODERNI ROMEO petja. KINO UNION, tel. 22-21. Predstavi ob 19.15 in 21.15 url Originalni dovtipi in komika Vas bodo zabavali, da boste v najboljšem razpoloženju _uživali čar lepih krajev, po katerih Vas vodi ta film!_ DNEVNE VESTI — Ustanovitev narodnega sanitetnega fonda. V zvezi z delom na povzdigi naše zdravstvene shižbe v državi je dal načelni sanitetnega oddelka ministrstva socialne politike -in narodnega zdravja dr. Ste-van Ivanić novinarjem daljšo izjavo o prizadevanju ministrstva, da se zdravstvena služba v naši državi čim bolje organizira in izpopolni. Po vseh banovinah bodo izdelani n aort i in razpored zdravstvenih ustanov. Posebna pozornost bo posvečena zdravstveni službi na kmetih. Za proučevanje narodnega življenja je ustanovljen poseben odbor, ki se bo zanimal za prehrano prebivalstva. V njem so zastopana vsa v poŠte v prihajajoča ministrstva. V svrho ukrepov za pravilno zaščito dece bo »klican sestanek vseh zdravnikov, ki se pečajo s tem problemom. V zadevi ureditve naših bolnic so se mudile v inoizemstvu posebne komisije, ki so proučile "ureditev velikih bolnic. Se letošnjo zimo se bo pričela izgradnja in organizacija vseh državnih bolnic. PripravJjajo se tudi vsi potrebni zakoni, tako zakon o bolnicah, o zaščiti porodnic, dojcrvčlcov. otrok in mladine. K.er so pa za vse potrebna velika denarna sredstva. je bilo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dovoljeno izdati uredbo o narodnem sanitetnem fondu. Ta fond bo omogočil zgraditev in ureditev potrebnih bolnic in raznih zdravstvenih ustanov. — Italija ustavila uvoz živine. Italija je 2*ičasno ustavita uvoz živine iz inozemstva. Kai k> ie napotilo k temu koraku ni zntino. Italijanski živinorejci so seveda s tom ukrepom zadovoljni. Italijanski 'li^ti poročajo, da bo uvoz živine iz inozepi ?tvj» nr^pove. dan do decembra. Za »fro/if/i; Dooer tete I — Poroka. Danes -sta se poročila v Bar* kovljah pri Trstu braj Siane Flegrar, dolgoletni tarinik sokolske župe Lini ti a na in Sde. Bina Stanova, hčenka učitelja g. Naai-deta Slana iz Paleževine v Barkovljah. Kot priči sta bila nevestin svak g. dr. Miran Kajin, višji banski svetnijk v Zagrebu in ženinov brat Tone Flegar, učitelj v Trs bovljah. Novojioiočancema nas« bratske iskrene čestitke! — Zasedanje gospodarskega sveta bal_ kanskega >p»ra*uma. 5. soptembra se pri* čne v Splitu zasedanje gospodarskega sv^ta balkanskega sporazum«. Na dnevnem reuu bodo razna gospodarska in trgovko poli* tična vprašanja, ki z;tniina>o države !>aikan-tskeaa sporazumna zlasti vprašanje paroluod-neca prometa. Na konferenci se zbere okrog 20 delegatov balkanskih držav. — Kongres ia plinsko vodno in sanitarno tehniko. V soboto in v nedeljo bo v Banja luki korujres za plinsko, vodno in sanitarno tehniko. Delegati se sestane>o v soboto zvečer na prijateljskem sestanku, kongres se pa prične v nedeljo dopoldne. Xa dnevnem redu ie več strokovnih predavanj. Med drugim bo predaval tudi ing. Dušan Tomšič iz Maribora. V ponedeljek se odpeljejo udeleženci kongresa v Ja na uasin železnicah polovično vozni no. — Mednarodni sestanek ribičev. Od 18. do 21. septembra bo v noši državi najbrž v Beogradu mednarodni seertanek ribičev. Povabljeni so švicarski, bolgarski, češkoslovaški, francoski. italijanski, grški in ru-munski ribiči. To bo peti mednarodni &e-r-Unek ribičev. Doslej so se sestajali ribiči v prvi vrsti iz ixxiunavskih držav, letos se pa udeleže sestanka prvič tudi ribici dius gin držav. Po sestanku poselijo delegati inozemskih ribarskih društev nekatere kraje v naši državi, posebno one, kjer je razvito ribarstvo. — Kongres uradnikov finančne kontrole. V nedeljo in v ponedeljek bo v Splitu kongres uradnikov finančne kontrole. Na dnevnem redu so pereča stanovska vprašanja. V Split so že prispeli člani centralne upra? ve Zveze, da pripravijo vse potrebno za kongres. — Mednarodna dunavska komisija se .ie preselila v Beograd. Na plenarni seji, ki jo je imela Mednarodna dunavska komisija na Dunaju v juniju je bilo sklenjeno prenesti čaedež komisije z Dunaja v Beograd. To delo ie bilo poverjeno posebnemu odbo_ ru, ki je svoje delo že končal in včeraj se ie mednarodna dunavpka komisija že vse* lila v svoje prostore v Beogradu in sicer v palačo Sime Igumanova na Terazijah. — Obeta s© rekordna vinska letina. Vinogradi v naši državi so prestali najbolj nevaren čas. Letos se je trta ohranila dobro, razen tam, kjer je pobila toča. Zdaj bi lahko vplivalo na vinsko letino samo še slabo vreme. Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da se obeta zelo dobra vinska letina. Tako bogate trgatve, kakor letos, v naši državi že davno ni bilo. Grozdje kaže izredno dobro po količini in kakovosti, če pojde vse po sreči, bomo pri delali letos v Jugoslaviji nad 4.000-000 hI vina. To ga bomo zopet pili! — Konkurzi v juliju. p0 uradnih stati* stičnih podatkih ie bilo v juliju v naši dr* žovi otvor jenih 10 konkurzov in 15 prisilni poravnav izven konkurza. Od teh od-radeto r>a dravsko banovino 3 konkurzi m 6* prisilnih poravnnv izven konknrza — Nova telefonska proga. Večji del* Slovenskih goric je brez telefonskih in brzojavnih zvez. So proge, kjer na razdaljo po 20 do SO km ne ^najdemo noben a od teh obče koristnih Javnih naprav. Po sa-porednih intervencijah krajevnih faktorjev pri ministru poŠte je direkcija pošte ▼ LJubljani sedaj odredila gradnjo nove proge Ptnj—9v. Urban pri Ptu-Botfenk v Slov. goricah—Sv. An-Slov. goricah—Sv. Anton v Slov. goricah, ki bo dolga 96 km. Prebivalstvu bo tako omogočeno telefoniranje in predaja brzojavk pri poštah Sv. Urban pri Ptuju, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Sv. ArtdraJ v Slov. goricah in Sv. Anton ▼ Slov. goricah. Interesenti na teh telefonskih zvezah se tsrinmlri od postne uprave stavljene pogoje In so s svojimi obvezami tn prispevki omogočili otvoritev navedenih novih telefonskih central. Upamo, da bo delo pri novogradnji, kjer eo zaposl naši domači brezposelni delavci, naglo" predovaio. Zelo nestrpno ie čakamo notica, ko bo gias po telefonu in brzojavu* prodrl tudi v ta naš prelepi del Slovenskih goric >, da Slani m RESTAVRACIJA »MARN«, Rožna dolina, prenovljena In pod novim vodstvom, zopet odprta. Krasen senčnat vrt, 2 prostora za balincanje. Dobra kuhinja in izvrstna pijača. Za obilen obisk se priporoča restavrater. _ V nedeljo bedo vozili \si vlaki. Dana-šrtji Tisti so priobčili obvesti*W> Železnike direkcije o izostanku nekaterih izletnikih vlakov na 7>ro£fi L.juhi |SttS—.Jesenice. "Litih-Hana —Karlovac s priključni mi progami rn Celje—Dravograd—M Hat. To obvestilo se razveljavlja. V nedeljo 14. t. m. bodo vozili v«*i vlaki kot normalno ob> nedeljah in praznikih. — Služba božja pri Tamarju. Podružnica SPt> Rateče-Planica nam sporna, c?a bo v ponedeljek 15- t. m. ob 10. služba božja v Marijini kapo H pri Tamarju v Planici. — Vreme. Vremenski napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, ne^t-dno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljub_ ljani. Marfhom. Zagrebu. Reo. Rado fe v tem času vsako Ifto okrog 70 dni neprestano pijan. Popiva tako rto??o. dn zmanfka pijade. — S plinom se je hotela zastrupiti. Včeraj ponoči se je hotela v Zagrebu zastrupiti s plinom hišnica Olga Veles. Zanrla se je v kuhinjo in odnrla plinovod. Ko je sosedom zasmrdelo po plinu so odšli v njeno stanovanje in našli že onesvesčeno na tleh. Kaj jo j*» noprnalo v obup ni znano. — H&rakiri Mibotiškesra hoerstaša. Znani subotiškl bogataš veleposestnik Bela Un- gar si je hotel v torek na svoiem posestvu V Stari Moraviri končati ž:vl-Jonte. Razparal si ie trebuh prereza! srrlo. Vost o tem je vzbudila v Siibotici veliko senzacijo. Ungarieva rodbma ne ve kaj je poimalo srosnodarja v obun. V torek se ie odoeljal TJnear v Staro Moravico. Tam ie odslovil ko^iiaža. češ da ne rabi več. To se ie zdelo kočiiažu čudno in obvestil ie upravitelja veloposestva. Skupa i sta odšla iskat eroj-podaria pa sta gra našla na njivi v mlaki krvi. Bi! ie še pri zavesti m deia! ie. nai pa pustita pri miru. ker hoče umreti, ker življenje zani nima nob^nejra pomena več. — V T>ravi so našli utopljenca. Pri vasi Mali Bukovec hUjsu T.udhreea so našli v torek neznanep-a utopljenca. Pozneje so spozna M v njem 26.letnega raznašalca poelva Iz Štrigrove Albina Amoša. ki je utonH med kopanjem že 28. iuliia. Iz Lfcabllatie —lj Pogajanja brez konca in kraja. V torek so bila sklicana na magistratu pogajanja med zastopniki pečarskih delavcev in mojstrov. Mojstri se pa te uradne obravnave niso udeležili. Prva obravnava kot poskus poravnave je bila zaradi tega proglašena za končano brez uspeha. — Včeraj dopoldne je bila prva uradna obravnava za podjetje >Alpeko« in njegovo delavstvo. Zastopnik podjetja je izroči! predsedniku pismeno izjavo, same razprave se pa ni udeležil. Tuđi ta obravnava je bila proglašena za neuspešno. č?ez teden dni bo druga obravnava. V tovarni sAlpeke« je zdaj zaposlenih le okrog 10 delavce*'. — Druga obravnava za pečarsko stroko bo v sredo. —lj Bojazen meščanov, da se bodo drvu podražila. Nekateri 9i razlagajo podražitev drv zadnje tedne s tem, da so se meščani letos začeli prej zalagati z drvmi v bojazrr" pred podražitvijo. Prejšnji mesec so bila drva na trgu za kurivo še po 85 din m3, v začetku tega meseca so se pa pozdražila na 92 din. pozneje pa tudi že na 95 din. Trg za kurivo je dobro založen vsak dan z drvmi. ne le ob tržnih dneh. Tako ne bilo danes na njem naprodaj okrog 50 m1. Ljudje se še vedno zelo zalagajo z drvmi in ie upravičena bojazen, da se bodo drva zaradi številnega povpraševanja še podražila, že lani se je izkazalo, da je bila bojazen meščanov pred izredno podražitvijo kuriva pretirana, kakor se tudi niso uresničile napovedi, da pozimi ne bo več naprodaj suhih drv. Pozimi, ko so bili meščani že dobro založeni z drvmi, so se drva na trgu za kurivo celo nekoliko pocenila. Pač pa so meščani prej povzročili podražitev v veliki meri sami. ker so se nekaj časa vprav trgal: za kurivo. Tudi zdaj je treba podražitev kuriva pripisovati predvsem velikemu povpraševanju po drvah; podražitev ni povsem normalen pojav. Nekateri ae zalagajo z drvmi čez mero. med tem ko se marsikdo ne bo mogel založiti z njimi dovolj zaradi podražitve. Vendar pa lahko upamo, da se bodo meščani do novembra v glavnem Že založili z drvmi za zimo ter da se kurivo pozimi ne bo moglo več znatno podražiti. — Posestniki Župnijo v Mostah naj se radi cerkvene doklade nemudoma z^l^se v pisarni Društva hišnih •>osestnikov, Salen-drova 6, —D Hoeni m od začetka meeeca in nedrja, ki se ste te de\j časa, so bolj jesenska poletna. Tudi preteklo noč so se vrstili fta* vflbn* jesenski nalivi, kakršni so navad« ob eoakonočjn. lilo Je *onaj vso not Posebno močan naliv j° » proti jutra. Čeprav se je zlilo mnogo dežrja, reke niso po* sebno narasle, pač pa je bila Ljubljanica a Pritoki zelo kalna. Se vedno ni isgtedov, je todi že preoai htodno v primeri s avgustom. Prvi znak bližajoče jeseni je pa v Ljiibfjani porumenelo listje kostanjev, ki odpada že teden dni Prejšnja leta je za« ček) rumeneti šele v druffi polovici avgusta. —U Tako ne boste povečali komuma pfi, na. Na to notico, ki smo jo objavili 2. avgusta, smo dobili z magistrata pojasnilo, da je mestna plinarna pred uvedbo kavcije 100 din imela leta m leta v svojem posto* vanju z nekaterimi naročniki plina silne težkoče zaradi rednega plačevanja plinskih računov. Nešteto je bdio primerov, da 66 ie Btmnka izselila is stanovanja, ni pa izselitve javila plrnaTni in tako je ostala poraba plina od dneva, ko ie bil stranka dostavljen zadnji redni plinski račun, pa do izselitve, neplačana. Plinarna je prišla do teca zaostanka šele po mnogih urgencsh tn opominih, kar je dalo mnogo opravka in oviralo redno poslovanje. Taka plačila so bila z večino le na obroke in je bilo zaradi teh obrokov treba imeti stranko v evidenci tud' po vse leto. V mnogih primerih pa je ostal dolžni znesek neizterljiv in ca je bilo treba naposled odpisati. Izjem ni bilo. čeprav so bili med dolžniki morda tudi iržavni ali privatni nameščen* ci. 1M se plinarna izoene veu*n>u temu. kar je najbolj oviralo redno poslovanje, je uvedla za vsako priključitev plina kavcijo. To kavero je prvotno pobirala samo od nerednih plačnikov, ko «*o:ko varstvo in mladinsko s* imelo svoj občni zbor v ponedeljek »ine 5. septembra t. 1. ob 18. url v raspravni dvorani ju^tične jbalače soba št. 28 z volitvami. . * —lj Davfnl laveianci ki borto rabili potrdilo o višini neposrednega davka za odmero Šolnine, se pozivajo, da si. nabavijo iste čim prej. ProŽnja se kolkuje /. 10 dm potrdilo pa z '20 din. —lj Tatvine. Iz stanovanja Franč59ke Vo-detove v Dalmatinovi ulici lO je odnesel tat 900 din v bankovcih po 100 din. Iz stanovanja Josipine Mirošič na Sv. Petra oc-sti 47, ie odnesel tat srebrno dani.sk© uro. zlat postao z demantoin. masivno zlato pestnico. zlato ovnitno verižico, par uhanov ter pleteno košarico, v skupni vre«inosti '2700 din. Iz stanovanja Marije Markljeve v Krojaški ulici 1 je bila ukradena pred* snoenjim zlata dam^vka zai>estna ura dva zlata poročna prstana, zlata verižiea in 1000 din gatari ne. Markljeva ima blizu -5000 din škoda. Iz podstrešne a je za Laško kot letoviški kraj godba res potrebna, o tem ni dvoma. Ree je pa tudi, da se je ta sodba doslej takorekoč z last- nimi sredstvi v»dftiow!a in torej sasiužL, da jo podpiramo. — Spremembe ▼ st&lei« areekeaa *°«^- ilta. Sodni pristav pri tukafSnjecn sreskem sodieeu Colarie F*«nc je bil premeštei kot aodnvk k sreskemu sodišču v Koa^e. Ne njeuovo mesto pa je prijel sodni pristav Kuni« Jožef, ki je ssozboval doslej pri okrasnem sotii&ču v Celju. — Perofil se je • soboto v župni oeakvi v Smarjeti pri Rimsfcih toplioah prometnik državnih železnic g dtefamec Slavke z \to* spodiono Hod v i ko Vavpotiž. Mlademu oo. kolskemu paru otJlo srr«xo' Mednarodni kongres za umetna gnojila Tudi v naši državi se je ustanovil narodni odbor za umetna gnojila Ljubljana, 11. avgusta Od 3. do 6. oktobra bo v Rimu mednarodni kongres za umetna gnojila. Udeleži ae g-a po ovojih zastopnikih večina evropskih :n tudi mnogo Izvenevropskih. držav, zastopanih po svojih narodnih odborih. Pobudo za sklicanje kongresa sta dali mednarodni Y v Rtenu. ker <= ta spoznali velik pomen gnojenja za đvior rastlinske proizvodnjo. Za pravilno organizacijo kongresa in za pravilno razumevanje važnosti umetnega nalosro. da vodijo vse priprave za mednarodni "kongres v F^imu. po kongresu pa da širijo mednarodnev zaključ ke. spre;ete na m dnarodnem kotnsrresu srlede umetnih gnojih in umetnega gnojenja. Sledeč pozivu izvršnega odbora medna- rodn ga konsrresa za umetna gnojila se je pred kratkim osnoval narodni odbor za umetna gnojila tudi v naši državi. V ta Odbor SO stopili predstavniki znanstvenih in praktičnih krogov, kj se baviio z "pradarjem timetnih gnojil tn umetnega gnojenja. Tak^ vidimo v tem odboru pr d-stavnike tvornic z umetnimi gnojili in predstavnike ustanov, ki se bavijo s pre- iskavo, poskusi in kontrolo umetnih gnojil ter kmetovalce. Predsednik narodnega odbora je dr. Dobra TV dorović, prof-sor kmetijske in šumarske fakultete na univerza v B-ogradu, podpredsednik dar. M. Cračanin, profe«>r kmeti !ske in Šumarske fakultete v Zagrebu, glavni sekretar dr. St. NikoMč, docent kmetii«^ce in šumarske fakult te v Beogradu. čMani pa eo: inž. Bora Milutinović, načelnik ministrstva za kmetijstvo, dr. Enril Pop vić-Pecija, urednik Polje privrednoga glasnika. Novi Sad, "Djoka EHmdierski, poHestnilc, No\i Sad, Djordje Loderer, posestnik. Čoka, A. Kedl, direktor >Zcrkeftuse<, Maribor, inž. V. iCnop, k©- , mik Celje, dr. M. Mohaček. Zagrnob. dar. B. Pe^ić "Beograd, dr. Drag. Cosift. Beograd, inž. P. Pahor, direktor Kmetijske poskue-ne m kontrolne podaje v Ljubtjaci in dr. V. Mandeklč, Zagreb. Pred^edništvo narodnetja odbora za umetna gnojila sprejema prijave vseh. ki se zanimajo za ta kongres in hočejo postati člani narodnega odbora ie ©edaj. V vehko korist stvari seme bi bilo. Će bi se z« ta vprašanja zainteresirali naj^rS* Icmetii^ci krogi in njhove organizacije, kakor kmetijska društva, kmetijske zadruge, njihovo zvere itd. Narodni odbor zato najtopleje pozdravlja slehernei«^. ki se prijavi m želi biti sprejet kot član odbora. Tđkoj po prijavi bo odbor stopil 7 vsemi Stani v najtesnejše stike zaradi nadaljnjega dela in propagande. Iz Maribora _ Xcvi okrožni predsednik. Za novega predsednika mariborskega okrožn^fra sodišča je bil imenovan g. Adolf Hudnik, sodnik 3r. 3k<* q sodišča v Ljubljani. — Likvidacija Rožetove zadruge. Dne 27. avgusta bo izredni občni zbor Glavne privredne zadruge, katere afera je vzbudila svojčas veliko prahu in komentarjev. Na izrednem občnem zboru, ki bo vodil komisar omenjene zadruge sreski pod-nafelnik g. Boris Modrijan, bodo izvolili likvidatorje, ki bodo pripravili vse potrebno za likvidacijo zadruge. — Ob meji gori! V Gornji Kungoti je zgorela Reitererjeva domačija. Škodo cenijo na 20.000 din. Komisija je dognala, da je nastal ogenj v prekajevalnici za suhomesnato blago, in sicer radi prepiha. — Ob govorico je Vernikova mama iz Bohove, ki jo je oplazila strela, ko je pri oknu šivala. Onesvestila se je in izgubila dar govora. Prepeljali so jo v mariborsko splošno bolnišnico in upajo, da ji bodo dar govora zopet lahko vrnili. — Z Abrahamom se je srečal plačilni natakar pri »Orlu« g. Lovrenc Verčnik. Še veliko desetletij v sreči in zadovoljstvu! — Masdalenski utrinki. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Nova magdalenska cerkev na Betnavski cesti je že pod streho. Ameriško zgrajena stavba ni nekaterim starim ljudem nič kaj všeč. ker moli nad streho namesto, tradicionalnega stolpa dimnik, ki služi centralni kurjavi v cerkvi.« — Vandalizem. Na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice je neznan storilec razbil steklo na stebru električne ure. Za njim poizveduje policija. — Razbijanje. V neki gostilni v Ve-trinjski ulici je popivala neka družba fantov. Nenadoma je nastal med njimi prepir in vnel se je tudi pretep. Po gostilni so frčali kozarci, steklenice in stoli in sploh vse. kar je bilo pri roki Gostilničarju se je naposled posrečilo, da je pretepače pomiril. K sreči ni bil nihče rćsno poškodovan, pač pa so udeleženci odnesli precej prask in bunk. Zaradi poškodovanega inventarja in popolnega razdejanja ima go- stilničar nad 1000 din škode. Oćm^v rabuke bo pred sodidcem. Podrobne sjvorodc vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče ui filni »NAS VALst, Ljubljana, Knafljeva ottca 5. Petek, tt. »vgusu 12: Slovenske pesmi (ploiče). — 18.46: Poročila. — 13: Napovedi. ■— 1Z.20: Ciroer-manov šramol-kvartet. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: O sed njih nalogah univerze (dr. Karol Ozvald, Ljubljena). — 19.50: Poročila o izseljencih. — 20: PloAce. — 20.10: Življenje vasema otroka Sorli Elza).— 80.30: Prenos simfoničnega orkestra H Kovaške Slatine. Dirurerrt A. Neffat. — 22: Nupo\'di, poročila. — 22.15: Lucienne Bovar poj« (plošče). — 22.30: Angleške plošče! — Konec ob 23. uri. Soboto. 18. avgusta 12: Pisan spored Vam gotovo bo všeč, saj plošče izbrane res lepa so reč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13u20: Pisan spored Vam crotovo je v5eč. *aj pLodče izbrane ree lepa so reč. — 14- Napovedi. — 18: 7a delopust (tem Radijski orkester). 18.40: O so*ij::1nem skrbstvu (gdlfc. Zlat* Prrnatova). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Živinoreja v Jugoelavi^ (B. Cvijftnovič). — 19.50: PreflrJed sporeda. — 20: 0 zunani; politiki <*r. Alojgij Kuhar). — 20.30: Slovenski humor ob rojstva Jugoslavije. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert Radijskejja orkee**a. Konec ob 2S. uri. PAPIGA Zakonca sta kupita, veliko papigo. Z njo sta dobila garanetpki list. da ponavlja vsako besedo, ki jo sliši. Cez tri dni pa prideta nazaj k trgovcu. — Gospod, rekh ste, da zna ta ptica govoriti. To pa ni res, nema je kakor riba. — Oprostite, dejal sem, da ponovi vsako besedo, ki jo sti* — toda ona je tal gluha. i OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave *^fte^ft Din L—, davek poseoe3. ^a pismene odgovore glede tn^itn oglasov je treba pritožiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo* beseda 50 par lave* posebej Najmanjši znesek 5 LHd i|5fi!:.illii!i!BII!1!S!llllll?W S VEHE LUBENJCE kg din 2.—, dinje kg din 3.— na drobno. Glavnik, Pogačarjev trg. 1997 KUPIM Beseda 90 parv davek posebej. Najmanjši znesek 8 OID POZOR! ' Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Klavžer, Vosnjakova 4. . 1989 j VH. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 19S8- Polovična vožnja na železnicah od 4. do XX avgusta t. L Veliki narodni tabor 14. avgusta 1938. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 30-iet™* Jugoslavije v Maribora Velika gospodarska bi kuHnrna revija Industrija — Ti s. uHl —• Kmetijska rasstajva — prometna vsssstsrsa — F< r^latelistlraa razstava — Gostinstvu —i pneku^oja -— zeor&a sočna dela — narodnih nos iz vsafa krajev di 1iip>i — »Nanos« — čebelarska razstava — malih živali — Koncertne in gtodaJRke pi — Športne sibu—ie — V« rruniKii hu ovoa% najiofisv w Zeleoo» fomanOfino 10 Pukus^ ■fes smJsss T A 8 VABI »O !* Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 11. avgusta Z98S. Razbita, razgnana družina Ob takih zgodbah težko verjameš, da je družina Ljubljana, 10. avgusta Oče petih otrok je ustavil reporterja na cesti, da mu potoži, kako je izgubil družino, ženo in otroke in kako so jim razbili ognjišče. Družina je nekaj svetega, družina je osnovna edinica družbe . . . Težko verjameš v taksne fraze, ko. . . Bil je skrben rednik družine. Sicer ni imel stalne službe in jim je večkrat trda predla. Ker sta služila oba, tudi mati je bila zelo marljiva ter je razen gospodinjstva in vzgoje kopice otrok doma še služila kot pomožna kuharica pri meščanski družini. Pozimi je pa prijokal na svet peti otrok. Mati je morala pustiti službo. Ostali so dolžni stanarino. Imeli so skromno stanovanje. 130 din so plačevali zanj na mesec. Ko se rodi otrok, pride pač lahko proračun tako revne družine iz ravnotežja. Ostali so dolžni 130 din. Hišni lastnik, neka zadruga, je postavil ljudi na cesto. Prejeli so sodno odpoved. Mestna občina je prepeljala pohištvo v neko skladišče. Toda treba je bilo še spraviti nekam otroke. Mož se je obrnil na mestni socialni urad. Potožil je — ne zaradi sebe, predvsem zaradi otrok, že prej je prosil, naj bi mu posodili 200 din; samo posodili, ne podarili. Z denarjem bi plačai stanarino. Doig bi mu naj odračunali od plače, ki bi jo prejel za nabiranje prispevkov za nezaposlene ali za kakršno koli drugo delo. Denarja ni dobil in katastrofe ni bilo več mogoče preprečiti. Na socialnem uradu so bili v zadregi, kaj naj ukrenejo z družino, ki je bila sredi zime na cesti. Začasno so poslali otroke in mater z najmlajšim v Dečji dom. dokler ne bodo našli drugega izhoda. Tako so dejali nesrečnemu očetu, čez nekaj dni se je oče oglasil v Dečjem domu, da bi videl otroke. Girok ni bilo več v zavodu. Samo to je zvedel, da so jih poslali v oskrbo sekam na i deželo. Oče se je obrnil na pristojni urad, da bi mu povedali, kje so otroci. Niso mu hoteli takoj ustreči, končno je pa zvedel, da so 4 večje otroke poslali k neki rednici na Dolenjsko. Mater z najmlajšim otrokom so pridržali v Dečjem domu. Hotela je zopet na delo. Niso je pustili. Ko so jo čez pol leta vendar pustili z otrokom na cesto, ni mogla več dobiti dela. Bila je brez stanovanja. Mož stanuje pri nekem znancu, ki ga je vzel iz usmiljenja pod streho. Žena je ostala z otrokom v naročju na cesti. Kolodvorski misijon ji je nudil prvo noč prenočišče. Potem je mati z otrokom v naročju šla na pot od hiše do hiše. Pri beračila je vsotico denarja in našla je skromno prenočišče v mračni ulici, v tesni, plesnivi sobici. Po 3 din plačuje zanj na dan. Oče se je ves čas v skrbeh zanimal za usodo svojih otrok. Denarja ni imel za vožnjo, da bi jih lahko obiskal. Neki znanec je napravil pot namestu njega. Rednica ni mogla prikriti, da otroci stradajo. Ko jim je obiskovalec dal staro zemljo, so se trgali za njo. Rednica pa je pri neki priliki dejala, da samo bedaki rodijo otroke. Bolje je rediti tuje otroke. Za vsakega prejmeš po 300 din na mesec. Očetu je krvavelo srce. ko je zvedel, kako se godi njegovim otrokom. Začel se je obračati na razne instance, naj bi rednici vzeli otroke. Pritoževal se je. čeS več tisoč din ste že razmetali za rejo otrok pri tujih, brezsrčn'h ljudeh, jaz pa n'sem mogel dobiti 200 din oodpore. ki bi z nio obvaroval družino razpada. Končno je dosegel da so tri otroke vzeli rečbvci. Poslali so nh v Dečji dom. Ugotovili so, da so otroci izgubili nrecej na teži, odkar so bili na Dolenjskem. En otrok je še os^al v reii. Nesrečni oče seveda ni moerel niknronr dopovedati, da bi njegova družina s iaino živela, če bi prejemala vs^i po^n<-»»-o za enega otroka in redila otroke sama. Oče zda i iščc nravico Zopet bi rad ustanovil družino. Tšč*» pravico da bi zopet dobil svoje otroke. Toda kdo ve. Če ni že vse prepozno?! Družna ie razpadla in kdo se še zanima za usodo ločenih liudi?! Zdaj bi pa bilo tudi najbrž premalo 200 din, da bi rod 'tel ia petih otrok obnovila družinsko živlienje. V glasu moža je drhtela holečma. ko je tožil nad nesrečo svoje družine. Vzeli oo mu otroke: očetje, ki ljubite svoje otroke, morda razumete njegovo bolečino. Morda.. . čevljar okradel samega sebe Kako so litijski orožniki pojasnili v3om, ki ga sploh ni bilo Litija, 11. avgusta čevljarski mojster Alojzij R., ki ima svojo delavnico poleg litijske cerkve, je prijavil, da eo mu sredi noči vlomili v delavnico in odnesli iz nje 13 parov moških in ženskih boks in ševro čevljev, več boks kož, >kruponov«, >branzolov<£, »pitlang« In celo dve žarnici. Oškodovani čevljarski mojster j? prijavil nočni vlom litijskim orožnikom, pa tudi tukajšnjemu zastopniku zavarovalnice »Dunav-« g. Luki Bizjaku, kjer je bil zavarovan za 8000 din. Okradeni mojster je trdil, da so mu povzročili tatovi za 4000 din škcde. Podrobnosti vloma so preiskali litijski orožniki. Vlomilci naj bi bili prišli skozi okno v lokal, ki je na Glavnem trgu, v istem poslopju kakor je tudi brivnica g. Zrimška. Najprej naj bi razbili šipo, potem pa s palico privzdignili kavlje. Potem bi se bili skozi odprta okna lahko spustili v delavnico in odnesli, kar bi jim prišlo pod roko. Vodji patrulje pcKmaredniku g. Graciji Necmeskalu pa so se zdele močno sumljive nekatere okolnosti. Okradeni mojster stanuje na drugem koncu malega poslopja, pa ni prav nič slišal, kako So vlomilci razbili šipo in vdrli v delavnico. Tudi ga ni prebudilo stopicanje po delavnici, ki meji na njegovo stanovanje, še prav posebno pa se je zdelo sumljivo to, ker je čevljarska delavnica tik Glavnega trga, kjer je zlasti v nočeh od nedelje na ponedeljek izredno živahno. Vlomilci bi gotovo raje izbrali kako drugo noč, ne pa tiste, ki je v tednu najbolj živahna. Orožniki so zastavili dozdevno okrade-nemu mojstru več vprašanj in se je nerodni mož zapletel v protislovja. V prav posebno zadrego so ga spravili, ko so mu veleli, naj predloži račune za vse one kože, ki jih je naštel, da so mu bile ukradene. Mož teh računov ni imel, zato je bil orožnik prepričan, da njegove trditve niso resnične. Zato je preiskal čevljarjevo stanovanje in podstrešje, kjer * je res našel nekaj čevljev, druge pa je bil mojster že shranil k svojim domačim v vas Dvor pri Bogenšperku. čevlje so zamotan* in skrili na Dvoru kar v mrvo na skednju. Pod težo dokazov se je čevljar Lojze vdal in je priznal, da je res okradel samega sebe. Hotel je dobiti zavarovalnino. Tudi šipo na oknu je razbil sam. Da bi vajenec tega ne opazil, ga je poslal v nedeljo zvečer po salamo, ta čas je pa razbil šipo, odnesi 1 čevlje in razmetal delavnico. Nerodnega čevljarja so aretirali, odpeljali so ga na litijsko sodišče, kjer je skesano priznal, potem so ga pa izpustili. Zanimivo je, da je zavarovalnica že uvedla postopek za izplačilo odškodnine. Le spretnosti naših orožnikov se mora zahvaliti, da ji zavarovalnine ni bilo treba izplačati. Zibelka Germanov — Palestina V Kodanju je te dni kongres antropoloških ved. Ud ležili so se ga slavni antropologi iz vsega sveta. Dobro so zastopani tudi Nemci. Kongres se je začel ne-oficdelno s prijateljskim sestankom udeležencev 31. julija. Prejšnji ponedeljek se je kongres začel oficielno ob navzočnosti danskega kralja. Velik odmev je zbudilo na kongresu predavanje dr. Ftr. Weidenr icha, profesorja pekinške univerze. Dr. VVeidenreich uživa po vsem sv^tu velik sloves kot strokovnjak na področju prehistorije človeka. O predavanju so poročali mnogi svetovni listi, predavateljev! sklepi so bili v polnem nasprotju z nauki rasizma, v nekaterem pogrdu so pa njegove ugotovitve vprav senzacionalne. Predavatelj je dejal, da je nazor o preobrazbi pračleveka ali polčloveka v omejenem ter določenem delu zemlje zgrešen. Lahko je dokazati, da so ljudje živeli že v ledni dobi v raznih delih sveta in najdbe dokazujejo, da se je razvoj bitja, ki ga lahko imenujemo človek, končal celo v Štirih ozemljih.* Iz teh štirih sr"dišč se je ljudstvo razširilo po vsej zemlji. Vzhodna in južna Afrika je bila zibelka Črncev, v severni Kini je vzniknilo ljudstvo severno mongolsko, na Sundskih otokih se je pa razvilo avstralsko pleme. Vse evropsko ljudstvo pa je izšlo iz plemen, živečih v Karmelskih jamah, torej iz Palestin?. To dokazujejo tudi ugotovitve angleških učenjakov sira Arthur-ja Keitha in McCowna. Ko je predavatelj to ugotovil, so nem- ški delegati ostentativno zapustili dvorano. Prof. W\ idenreich je še v nadaljevanju predavanja dejaL da so to, kar neka veda imenuje »rasne znake«, v resnici le spremembe podrejenega pomena, povzročene z zunanjimi vplivi, podnebjem, načinom življenja itd., in sicer v času, ko je bila delitev ras (črnci, mongoli, belci itd) že zdavnaj končana. Pisatelj Malvškin umrl Iz Moskve prihaja vest, da je umrl tam pisatelj Aleksander Gregorjevič Malvškin, star šele 48 let. Pripadal je starejšemu po, kolenju sovjetskih pisateljev in bil je eden prvih, ki je opisal junaške boje rdeče armade na Daljnem vzhodu. Njegova knjiga »Padec Da jra« je prevedena tudi v češčino. Njegovo bistro umetniško oko pa prihaja še boli do veljave v njegovem romanu »Se-vastopol«, s katerim se je uvrstil med najboljše sovjetske pisatelje. Zadnji njegov roman »Ljudje iz samote« opisuje zelo plastično tipe novih ljudi, išče prvine novega svetovnega nazora, obravnava rast novega človeka. Sodobno rusko prozo je obogatil z realističnimi povestmi zbranimi v dveh zbirkah pod naslovom ^Kolodvor« in »Februarski sneg«. Od leta 1925 ko je zapustil rdečo armado, je deloval Malvškin tudi kot novinar. Svoje prispevke je objavljal v listu »Krasnaja Gazeta«. obenem je bil pa urednik literarne revije »Novi mir«. Pearl VVhiteeva umrla Danes teden dopoldne je umrla v ameriški bolnici v Parizu znana filmska igralka Pearl VVhiteeva, ki je igrala važno vlogo zlasti v razmahu nemega filma. Bila je po-membra osebnost v zgodovini nemega filma pred svetovno vojno in po nji. Ustvarila je svoj posebni tip športne zvezde, pustolovke, ki se ne boji nobene nevarnosti. V svojih filmih, ki so bili bistveni del ameriškega senzacijonalnega filmskega programa, izdelani večinoma v celih serijah ter povezani med seboj z glavno postavo, se je lotevala najdrznejših vragolij, kakršne so si znali izmisliti takratni režiserji. Obiskovalci kina v povojnih letih se morda še spominjajo, kako jim je zastajala sapa, ko so gledali filme s Pearl Whiteevo. Večina teh njenih ameriških filmov, med katerimi so bili zlasti slavni »Newyorške skrivnosti«, »Maska z belimi zobmi«, »Kraljica se dolgočasi« ter »S silo in zvijačo«, je ustvaril francoski režiser Louis Gasnier, eden najboljših tehnikov prvotnih detektivskih, napetih in strahotnih filmov. Njena priljubljenost pri občinstvu in sijajni dohodki od njenih filmov so ji pripomogli, da je postala najbolje plačana filmska igralka v Hollywoodu. Njen nevarni poklic je pa kmalu pretrgal njeno karijero in ji vzel lepe dohodke, ko se je med izdelovanjem nekega filma ranila. Njeno popularnost je prevzela pozneje njena rivalinja Ruth Rovandova, a tudi ona je kmalu izginila s filmskega platna. VVhiteeva je tedaj zapustila Ameriko in si kupila vilo v Parizu. Bila je pa vajena razmetavati denar in tako je kmalu zapravila vse, kar je imela. Smrt jo je rešila bede, v kateri je živela zadnje čase, pozabljena in osamljena, kakor že toliko drugih slavnih in bogatih žen pred njo. FANT OD FARE — Ta naš Peter je pa res fant od fare. Oči ima po mamici. — Nos pa po papanu. — A hlač« ima po starejšem bratu, se oglasi Peterček. čangka jšek — kitajski Napoleon je umrl, ko še ni bO star leto dni. ni mati pa Ta mož, znan na Kitajskem rudi pod imenom »Kitajski Napoleon«, je bil rojen v mali vasici med Hangčao in Ningpo. Ni mu bilo še leto dni, ko mu je umrl oče. Mati ga je morala poslati k sorodnikom, ker je živela v tako veliki bedi, da ga sama ni mogla preživljati. So-H^Lki bi bili ra-I^HiapraviH iz nje-trgovca. Deček ^e pa kazal tako malo zanimanja z-a trgovino, da bi se niti preživljati ne mogel, če bi bi! poslušal sorodnike. Pnšel je končno v vojaško Šolo in pozneje v častniško akademijo. Tu je pokazal že kot gojenec prvega letnika tak vojaški talent, da so ga na državne stroške poslali v vojaško šolo v Tokio, kjer je svoje študije nadaljeval in dovršil. Tam se je naučil moderne vojne tehnike in taktike svojih sedanjih sovražnikov. V Tokiu se je seznanil z znanim kitajskim revolucionarjem in prvim preziden-tom kitajske republike Sun Yat-Senom. Postal je njegov pristaš in vrnil se je na Kitajsko kot revolucionar. Po revoluciji 1911 —1912 je poštah poveljnik vojaške akademije v Kantonu. Med svetovno vojno si je ogledal razna bojišča kot kitajski vojaški ataše. Tam je videl, kaj je moderna vojna. Do leta 1926 njegovo ime izven Kitajske ni bilo znano. V zgodovino je vstopil kot poveljnik 19. armade, ki se je leta 1932 junaško upirala Japoncem pri Sanghaju. Od takrat je njegova slava hitro naraščala, kar močno spominja na Napoleonovo slavo. Čangkajšek je postal prezident, potem diktator in zdaj ga uboga vsa Kitajska kakor ni ubogala še nobenega cesarja in nobene- ga prezidenta. Pred njim je obledela celo slava cesarja Si-Hoag-Ti, velikega kitajskega vojskovodje iz 2. stoletja po Kristusu. Pod njegovim vodstvom je Kitajska tako -cedinjena, kaor ni bila skozi 4000 let svoje zgodovine. Kakor ima Rusija svojega Stalina, Turčija svojega Kemala, Nemčija svojega Hitlerja ki Italija svojega Mussolinija. tako ima moderna Kitajska svojega Čangka j Pc l Razlika je samo ta, da so prišle v drugih državah močne osebnosti na krmilo v času, ko od zunaj ni bilo nobenega pritiska, do-čim je moral Čangkajšek prevzeti vodstvo države v najtežjih časih, ko je udarila Japonska z železno pestjo na kitajsko zemljo. Čangkajšek je prevzel tudi zelo težko dedšeino po ra/.nih pustolovskih in banditskih generalih, ki »o bili spravili svojo domovino že na rob propada. Vendar pa vse kaže, da se mu bo končno posrečilo Kitajsko organizirati, zediniti in konsolidirati tako. da bo lahko uspešno kljubovala navalu japonskega militarizma. Ameriška zdravnika predlagata sterilizacijo utemeljujeta svoj predlog in kaj bi bilo treba po njunem mnenju storiti Vzlic vsem slabim izkušnjam s sterilizacijskim zakonom v Nemčiji se pojavljajo tudi v drugih državah predlogi glede zakona o sterilizaciji. Tak predlog sta sprožila tudi psihijatra E. H. Ziegler in Ch. P. Sheldon na kongresu ameriškega zdravniškega združenja v San Franciscu. Predlagala sta, naj bi se uvedla prisilna sterilizacija vseh slaboumnih deklet, ki se hočejo omožiti. Svoj predlog sta utemeljila takole: Ne samo enkrat, temveč pogosto sta ugotovila v svoji praksi, da je ženska, ki je dala življenje dvema ali trem otrokom, po površnem pregledu sicer dorasla, toda duševno stoji na nivoju šestletnega otroka. Če se tu pa tam poroči dekle izpod 14 let, vzbudi to splošno zanimanje in ostre kritike, nihče se pa na spotakne ob take primere, ko se omoži dozdevno odraslo dekle ,ki je pa duševno zaostalo. In vendar so taki primeri družbi bolj nevarni, kakor redki primeri, da se omoži telesno nedoraslo, a duševno normalno dekle. Otroci duševno zaostalih mater obteže družbo deloma z mnogimi boleznimi in veliko umrljivostjo, deloma se pa razvijejo, če sploh ostanejo živi, zopet samo duševno zaostali in manjvredni ljudje. Ne gre za izjeme, ki bi v celotnem populacijskem razvoju ne igrale vloge. Po praksi obeh zdravnikov gre nasprotno skoraj za tretjino vsega prebivalstva. V neki veliki javni bolnici sta skozi štiri mesece nadzorovala vse neomožene bolnice, ki so se bile priglasile k zdravljenju ne glede na bolezen in ugotovila sta, da je bila celo četrtina neomoženih duševno manjvredna. Približno do enakih zaključkov sta prišla, ko sta proučevala umrljivost otrok v družinah, kjer je žena slaboumna. Če pomislimo, da najlaže zanosijo vprav slaboumne ženske, se nam še v jasnejši luči pokaže potreba po zakonu o sterilizaciji. Kako preprečiti tako škodo? Ameriška strokovnjaka odklanjta prejšnje poskuse o izolaciji slaboumnih ljudi, češ, da so neučinkoviti in tudi nečloveški Družba nima pravice jemati poedincem možnosti izživljati se, v kolikor to nikomur ne škod'.i-je. Z zakonom pa za družbo ne nastane škoda. Nasprotno, celo naravneie je da sklene slaboumna žena zakonsko zvezo S tem se izživlja in razvija v mejah svojih možnosti. Naravno je to in bolj zdravo nego če je izolirana. Izolacija je tudi draga, družbi ne prinaša nobene koristi, temveč jo samo obremenjuje, dočim pomeni normalno življenje v zakonu gospodarsko osamosvojitve, kar je za družbo olajšava Skoda nastane za družbo šele, če se rode iz takega zakona otroci. To je treba preprečiti. Ker so vsa navodila, pametni nasveti, zaščitna sredstva in drugi dosedanji pripomočki odpovedali prav tu bolj netro kjerkoli, ne preostaja nič drugega, neeo seči po sterilizaciji slaboumnih. Kdo pa naj bo steriliziran kot slaboumnož? Kako preprečiti tu zlorabo? Ameriška zdravnika predlagata, naj bi bil označen za slaboumnega vsak, kdor ne dobi pri večih medsebojno neodvisnih javnih psihotehničnih preizkušnjah za inteligenco aad 70 točk. Po sterilizaciji bi tudi ne biio treba seči, dokler se ženska ne omoži. Stopnjo inteligence bi bilo treba samo zabeležiti v matrike, da bi jo imeli vsak čas pri rokah župniki ali občinski uradniki v trenutku, ko bi dobili prošnjo glede zakonske zveze Potem bi imel matrični urad dolžnost objaviti stopnjo inteligence kot zakonsko oviro. Če bi se hotelo dekle kljub temu omožiti odnosno odstraniti to oviro, bi se moralo dati sterilizirati. Ta predlog bi ne pomenil nobene nevarnosti, če bi ga osvojila pravno urejena država. Ker je pa zdaj pravni red skoraj po vsem svetu porušen, bo morala evgenika vsaj začasno stopiti v ozadje, sicer bo v nevarnosti ideja človeškega prava vobče. GEORGES OHXET: *3 s ERGE J PRtllll Romun Zapel je zvonček velikega stopnišča, opozarjajoč na prihod gostov. In Mihelina je vstala. Kri ji je naenkrat zalila obraz. Zašepetala je polglasno,: — To je on! In neodločno je vstala za hip naslonjena na piano, prisluškujoč zamolklim glasovom v .salonu. Glas sluge, oznanjujočega gosta, je prinesel do ušes mladih deklet ime — princ Panin. Ivanka je tudi vstala in če bi se bila Mihelina obrnila, bi se bila ustrašila bledice svoje družice. Toda gospodična Desvarermesova sploh ni mislila na gospodično de Cernav. Naglo je dvignila težko zaveso, vprašala Ivanko: Ali greš ti tudi? — in vstopila v salon. Bil je res princ Sergej, ki so ga pričakovali Cavrol tako nestrpno, gospa Desvarermesova s prikrito razdražen ost jo, Peter pa v strahu. Lepi Panin, miren in nasmejan, z belo samo-veznico, y krasno prilegajoči črni obleki, v kateri je prihajala še bolj do veljave njegova elegantna postava, je stopil h gospe Desvarennesovi ter se ji priklonil. Zdelo se je, da ne vidi nikogar razen Mihelinine matere. Nobenega pogleda Ri privoščil dekletoma, niti gospodom, stoječim okrog njega. Kakor da se ga ves svet ne tiče. Gospe Desvarennesovi se je globoko priklonil kakor kraljici, v nekakšnem spoštljivem oboževanju, kakor bi hotel reči: Tu sem pri vaših nogah, moje življenje je odvisno od vas. Samo namignite in najsrečnejši človek na svetu bom. Mihelina mu je sledila z očmi in z občutkom ponosa: občudovala je njegovo veliko plemenitost, obenem pa uglajenost in skromnost. Vprav s temi kontrasti je bil obrnil Sergej nase pozornost mladega dekleta. Zanimati se je jela zanj takoj, ko ga je prvič videla. Čutila je, da ima pred seboj mladeniča čudovitega značaja, tako različnega od kla-verne vsakdanjosti moških, zbirajočih se okrog nje; jela se je zanimati za Sergeja. Potem je pa prišel, izpregovoril, in njegov sladki, zgovorni glas je segal do srca mladega dekleta. Tako kakor je bil storil z Mihelino, je hotel zdaj storiti tudi z gospo Desvarennesovo. Ko se je sklonil k nogam matere ljubljenega dekleta, je hotel doseči njeno srce. Bil je sam v bližini gospodinje; izpregovoril je. Upa, da mu bo gospa Desvarermesova blagohotno oprostila tako nagel obisk. Poslušnost, ki jo je pokazal ob prvi njeni želji s tem, da je odšel, je bila dokaz njegove ubogljivosti. On je njen najudanejši in najponiž-nejši sluga, pripravljen je na vse, kar bi mogla zahtevati od njega. Gospa Desvarermesova je poslušala ta mehki glas. Se nikoli ni slišala glasu, tako polnega čarov. Spoznala je, kako zapeljivo je vplivala nje- gova sladkost na Mihelino; žal ji je bilo, da ni bolje pazila na njo in v duhu se je jezila na naključje, ki je vse tako nesrečno obrnilo. Toda zdaj je bilo treba odgovoriti. Prešla je kar k dejanju. Cim se je za kaj odločila, ni več odlašala. — Gospod, vi nedvomno prihajate po odgovor na svoje vprašanje, ki ste mi ga bili zastavili pred odhodom v Anglijo? Princ je lahno prebledel; besede gospe Desva-rennesove so bile tako važne, da ni mogel prikriti svoje razburjenosti. Zato je odgovoril s pritajenim glasom: — Ne bil bi si drznil govoriti vam o tem, milostiva gospa, zlasti ne javno. Ker pa sprejemate mojo željo s tolikim razumevanjem, priznam, da pričakujem z globoko vznemirjenim srcem besede, ki bodo odločilne za moje življenje. Stal je še vedno sklonjen pred gospo Desvarennesovo kakor zločinec pred svojim sodnikom. Gospa je nekaj časa molčala, kakor da okleva z odgovorom, potem je pa izpregovorila resno: — Tiste besede nisem hotela izgovoriti, toda nekdo, ki njegovi sodbi neomejeno zaupam, mi je svetoval, naj vas sprejmem prijazno, vljudno. Sergej je dvignil od radosti žareči obraz: — Ta človek, milostiva, naj bo kdorkoli, si je pridobil večno pravico do moje hvaležnosti. — Dokažite mu jo torej, — je odgovorila gospa Desvarermesova, — to je Mmelinin tovariš iz otroških let, malone moj sin. In obrnjena k Petru je pokazala Paninu nanj. Sergej je hitro stopil k mladeniču, toda Mihelina ga je prehitela. Zaljubljenca sta prijela Petra vsak za eno roko in mu jo krepko stisnila. Z vsem poljskim ognjem je dajal Panin Petru razne obljube. Vse njegovo življenje ne zadostuje, da bi poravnal vse to, kar mu dolguje. Hoče pa biti 1 gato hvaležen in znal bo častno izpolniti svoje obljube. Bivši Mihelinin ženin si je dal z obupom v srcu stiskati roko. Glas ljubljenega dekleta mu je privabil solze v oči. — Kako dober in plemenit si, je dejala Mihelina, — kako vzvišeno si se žrtvoval. — Ne zahvaljuj se mi, — je odgovoril Peter, — saj nimam nobene zasluge pri tem, da se izpolnjuje to, kar si tako vroče želiš. Slaboten sem in ne bil bi te mogel videti objokane. Vsi so bili po teh besedah globoko ginjeni. V salonu je Cavrol razlagal Herzogu, ki ga je poslušal z veliko pozornostjo, kako važen dogodek se je pravkar odigral vpričo njih. Sergej Panin je postal zet gospe Desvarennesove. To je bil velik dogodek. — Gotovo, — je p* i trdil Nemec, — zet gospe Desvarennesove postane denarna veličina. Povrhu je pa še princ. Kako krasno ime za podpisovanje upravnega svetnika. Oba denarna magnata sta se nekaj časa gledala, Obema je šinila v glavo ista misel. Urejuje Jdstp Zupančič_Za »Narodno tiskarno« Fran Jena — Za upravo in mseratni del Usta Oton Christof — Val r Ljubljani