63. številka. Ljubljana, v soboto 17. marca 1900 XXXm. leto. 1 ■.♦.m SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, brimSi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman sa avstro-ogrsk« deseto sa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K .30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo ipoBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. da je bilo deležno vseh dobrot, kar jih daje zakon o pridobitvenih in gospodarskih zadrugah, da se je zanj delala reklama po vseh cerkvah in po vseh spovednicah, da je dobilo gostilniško koncesijo, nego šlo je še dalje, ter prevarilo deželo kranjsko kot nžitninskega zakupnika in jo oškodovalo za prav znatno vsoto in sicer na ta način, da je grdo zlorabilo zaupnost užitninske oblasti, ki izjemoma ni vzela založne kleti vinogradniškega društva pod strogo kontrolo, kakor to zakon predpisuje. Užitninske defravdacije „Vi-nogradniškega društva" niso zgolj „formalni pogreškia, kakor trdi škofov list. Te defravdacije so se vršile na različne načine,a sistematiško in prevdarno in sicer prav do zadnjega časa, ko že davno ni bilo več pri društvu tistega moža, na katerega bi odbor zdaj rad zvalil vso krivdo. „Slovenec" je v tozadevni notici — ki je imela prozorni namen, zapeljati javno mnenje in pa finančno oblast — priznal izrecno, da je društvo zamenjalo gostilničarju goščo z nezadacanim vinom, in da je iz svoje založne kleti prodajalo vino tudi v manjših množinah kakor po 56 litrov, kar oboje zakon strego prepoveduje. To pa niso bile jedine nedovoljene manipulacije, s katerimi je društvo oškodovalo deželo. Zgodile so se tudi še druge manipulacije, katere jasno kažejo, da so se užitninske defravdacije izvrševale s popolno zavestjo in ne iz nevednosti. Iz gostilne so se namreč jemali celi sodčki pokvarjenega vina in nadomeščali z nezadacanim, da, jemale so se iz gostilne tudi izpraznjene buteljke, na katerih je b il prilepljen dacarski listek, ter se napolnile z nezadacanim vinom, potem pa romale zopet v gostilno, da bi se na ta način v slučaju revizije zapeljal da-car v zmoto. Iz tega je pač razvidno, da se niso zgodili samo formalni pogreški, nego da se je užitninski zakup prevdarno varal in tonaprav rafiniran način. Največja škoda se je vžitninskemu zakupniku storila seveda s tem da se je sistematiško prodajalo nezadacano vino tudi v manjših množinah, kakor po 56 litrov. Prodajalo se je nezadacano vino v tacih množinah najrazličnejšim strankam in mej tistimi, ki so je prejeli, se nahaja tudi sam društveni načelnik, drž. poslanec Ivan Vencajz. Odgovornost za nepoštene manipulacije vinogradniškegi društva pada na ves odbor, v prvi vrsti pa na načelnika, ki društvu ni posodil samo svojega imena, nego je pri društvu tudi denarno angažiran in je ves čas njega dejanski voditelj. V prej omenjeni notici je „Slovenec" namigaval, da so se vžitninske defravdacije zgodile brez vednosti odbora in njegovega predsednika. To je do cela neverjetno in vsaj deloma neresnično. Kakor rečeno, je gosp Vencajz dejanski voditelj društva. Kadar ni v državnem zboru, ga je dopoldne in popoldne dobiti v društvu, kateremu je posvetil vse svoje moči. In on bi ničesar ne vedel, kako društvo deluje, ko je vendar sam prejemal nezadacano vino v manjših množinah kakor po 56 litrov! Ravno toliko velja „Slovencev" izgovor 6Va cdbor in njega predsednik niso poznali zakona. Sodni svetnik Vencajz mora vendar vedeti, da nepoznanje zakona ne velja kot opravičenje. Sicer pa se vsak kmetski oštir, vsak analfabet v hribih, ki se loti vinske kupčije, najprej pouči o tem, kaj določa zakon o tem obrtu. Ali je verjetno, da se o tem gospod Vencajz ni poučil? Tega vendar ne bo nihče mislil, da se bo jurist in sodnik postavil na čelo podjetju in prevzel njega dejansko vodstvo, ne da bi poznal naj primiti vnej še določbe vžitninskega zakona vsaj v toliko, kakor priprost kmetic na deželi. Gospod sodni svetnik in državni poslanec je pa določbe vžitninskega zakona poznal tudi že prej iz prakse. Gospod Ivan Vencajz je namreč prisednik tistemu sodišču, ki sodi o prestopkih finančnih zakonov. Gospod Zaradi praznika sv. Jožefa izide prihodnji list v torek, dne 20. marca 1900. V barju korupcije. Gospodarska organizacija katoliške stranke poganja čedalje lepše cvetove. Kamor se oko ozre, nikjer ne vidi veselega pojava, nikjer ne uzre nič tacega, kar bi se tej organizaciji moglo zapisati na dobro. Ta organizacija je podobna reki, ki vali seboj vsakovrstno nesnago, ki poplavlja zelene livade in se ustavlja na rodovitnih njivah in ki preminja plodno zemljo v smrdljivo barje. S to gospodarsko organizacijo se de-moralizujejo široke vrste naroda in demo-ralizuje se duhovski stan; vsled nje je nastal krut in neizprosen gospodarski boj, kakršnega ni v nobeni drugi deželi; ona zavira vsak ekonomični napredek, in razburja politične strasti, a še posebno razjeda — moške značaje. Samo v tako zastrupljenem milieu-u se je mogel zgoditi oni slučaj, ki je bil minoli teden razkrit; samo v takih razmerah se je zamoglo primeriti, da je jedna prvih katoliških gospodarskih naprav prišla v preiskavo zaradi užitninskih de-fravdaci j. „Slovensko vinogradniško društvo", ki se je s toliko reklamo vpeljalo v življenje, si je sicer postavilo nalogo, da bode pospeševalo domače vinarstvo, ali koj od prvega dne se je vedelo, da to društvo za domače vinarstvo ne bo ničesar storilo in da bo domačemu pridelku samo škodovalo. In to se je tudi obistinilo. Vinogradniško društvo ni bilo nikdar nič dru zega, kakor povsem navadno na dobiček preračunjeno trgovsko podjetje. V svojih oklicih je obetalo, da bo delalo na to, da se pridobi kranjskemu vinu pošteno ime in da se izpodrinejo tuja in ponarejena vina in izpolnilo je svojo obljubo na ta način, da je svojo klet napolnilo z dalmatinskim in z goriškim vinom, ter s tirolskim pet-jotom 1 Ali društvu niti to ni zadostovalo, LISTEK. „Dovtipno" pismo. Kar tako nekako kakor se naroče pri krojaču hlače, bi dejal Stritar, kar tako ste, gospod urednik, naročili pri meni podlistek „za soboto". Povedali ste mi, kako naj bode dolg in širok, kako gosto in redkobeseden, a pozabili tudi niste, da mora biti duhovit ali pa vsaj dovtipen. Da bi bil jaz kdaj duhovit, tega se pri najboljši volji ne morem spomniti; ne zamerite torej, da ta „gvire" ali po domače „dišava" nikakor ne bode krasila teh vrstic. Da bi ne znal biti morda dovtipen, tega pa vendar nočem kar tako zanikati. Odkar se pravilno zavedam, odkar znam tako gledati, da vidim, in tako poslušati, da slišim (pa ne trave rasti), od tedaj opazujem, da so najbolj dovtipni oni ljudje, ki imajo dobro rejene trebuščke, oni, katerim se lice svetijo kakor z zabelo polit žganec, oni, ki vidijo svoje „piedestale" samo tistikrat, ko se pripog-nejo naprej v kotu, ki ima najmanj 60°. — Takoj oni večer, ko ste me s avojo mehko belo roko potipali po tilniku in potem iz-pregovorili nekaj takega, kakor beseda .mast", prešinilo me je neizprosno veselje. Takoj sem začutil, da morda utegnem po- S -L stati še kdaj dovtipen. In ko sem prišel tedaj domov, je bila moja prva pot k zrcalu. Dolgo že nisem bil opazoval v njem svoje oblice. A tedaj bi jo bil kmalu „vrezal", tako nepopisno sladko čuvstvo me je obšlo, ko sem zagledal sebi nasproti tako zadovoljno okrožen obraz, obraz, iz katerega so se jedva svetile male očke, kakor dve zrni turškega popra. „Tristo vragov, zdaj verujem, da bodeš res v kratkem dovtipen", vskliknil sem ter se veselil Vašega naročila, ki mi je hkratu dalo priliko, da nekoliko svoje tako hitro narastle dovtipnosti ponudim tudi „garjevim ovcam", ki še vedno čitajo „Slovenski Narod". — Gospod urednik, kaj sledi iz tega, kar sem Vam dozdaj čenčal? Vem, da ste že uganili, sicer bi se Vam lahko očitalo, da ste „debeli". Iz tega sledi toraj. da morajo biti gospodje okoli „Slovenca" sila dovtipni, (da so res, posebno dokazuje „ad oculos" pod-listkar Janez Naprednik). Dovtipni morajo biti tudi gospodje „nunčki", ki čitajo »Slo venca" in mu z blagoslovljenimi rokami pripravljajo pot v vsako „pošteno krščansko hišo", v kateri ob petkih ne manjka — fižola, da se prenavljajoč „duhovite" podlistke, skušajo metati z — „Ribničanomw. — Naj Vam za danes v »spomin pokličem" nekoliko bolj znanih dovtipnežev iz nasprotnega tabora. Kakor veste, sem pode- doval od slavnoznanega Sama Skoka (kje tiči ta stari grešnik, da se nič več ne oglasi?) veselje do potikanja po svetu. To potikanje bo, kakor se bodete sami prepričali, ako boste še živeli, naše „popotno" slovstvo imenitno obogatilo ter v senco postavilo celo Repi novo, v „Dom in Svetu" z nedosežno bujno fantazijo preplonkano potovanje po Balkanu. — Zadnje dni sem požiral burjo od Hrušice po državni cesti doli do Ajdovščine. Ko sem šel mimo Pod-kraja, spomnil sem se nehote dekana Erjavca, ki je v starih lepih časih tukaj ka-planoval ter nikakor še ni bil tako občutljiv nasproti raznim govoricam, kakor je danes. A tistikrat tudi še ni bil — dovtipen. Zal, da se ljudje tako izpreminjajo! Ko sem dospel na C jI, je bila že noč, a mesec je sej al tako svetlo, da vendar nisem zgrešil poti ter čil in zdrav zašel v — Ronovo klet To Vam je lisjak ta Ron! Liberalca pozna in loči od klerikalca kar po nosu! A obema je enako naklonjen. V tem je nekako podoben Štamburju. Vendar ga pa loči od tega priznana — lahkomišljenost. Pomislite, liberalca postreže vselej z najboljšo kapljico od zida po 36 kr., a klerikalen zasoli z najnedolžnejšim smehljajem literček petijota, ki je tudi od zidu, s 40 kr. Nekdaj je hotel celo župnika poliberaliti. V ta namen mn je poslal — zajca. Toda Vencajz je sodnik v finančnih zadevah in je imel že Bog ve kolikrat priliko soditi in obsoditi ljudi, ki so točili nezadacano vino ali so nezadacano vino iz založne kleti prodajali v množinah pod 56 litrov! Gospod Ivan Vencajz je torej moral poznati zakon, saj je predsednik pristojbin -skega sodišča in je moral vedeti tudi za razne manipulacije njegovega društva, saj je njega faktični gospodar, in saj je sam prejemal nezadacano vino v množinah pod 56 litrov. Njemu se torej ne zgodi nikaka krivica, če se mu nalaga popolna moralna in materialna odgovornost za vžitninske defravdacije njegovega društva. Iz barja klerikalne korupcije je zrasel že marsikak cvet neprijetnega vonja, ali kaj tacega ce še ni zgodilo, da bi se bil visok uradnik, državni poslanec in sodnik pristojbinskega sodišča razkril kot — predsednik tihotapskega društva! Odkrito priznamo, da smo se teškega srca odločili, da pribijemo ta slučaj. Toda gospod Ivan Vencajz je državni poslanec in vsled tega zahteva javna morala od nas, da se oglasimo, in da ožigosamo stvar, katero bi vsakemu zasebniku gotovo prizanesli. Naše prepričanje je namreč, da mora narodov zastopnik, narodov zaupnik biti neskaljen značaj, naše prepričanje je, d a ni častno za slovenski narod, ako ima načelnika tihotapskega društva za državnega poslanca. Naša naloga je s tem končana. Besedo imajo zdaj volilci in klerikalna stranka. Ne vemo, kakih nazorov bodo v tem slučaju klerikalni voditelji. Vsaka politična stranka je organizem, ki je vzklil iz kake ideje in korenini v gotovih idealih. Če je ideal klerikalne stranke korupcija, če je njena vodilna ideja tihotapstvo, potem lahko tudi ta slučaj prezre. Seveda je potem so-kriva storjenega tihotapstva — kakor je že sokriva vsega zla, ki se provzroča pod njeno župnik je izpregledal ta manever ter si dejal: „Čakaj, ne boš me ujel!" In kaj mislite, da je naredil ta dovtipnež? Smehljal se je ter drugi dan zajca — nazaj poslal? ne, ampak — pojedel! — Postregel me je z vsem „komfortom" ta stari prijatelj Ron, in pozno je že bilo, ko sem še slonel ob oknu ter si hladil glavo. V tem začujem kakih dvesto korakov oddaljene glasove Fantje so se bili zbrali prei župniščem ter tulili: Nova je streha, pobarvane duri Tukaj prebiva — K — Juri! Naglo sem zaprl okno, da me ni kap zadela. In danes, ko na to mislim, sem hkratu prepričan, da je bil župnik Košir zopet velik dovtipnež, ko je svojim faranom prepovedoval „Slovenski Narod" ter dejal, da ga je Bog prekrstil za — .Šmona". .Čakajte", si je mislil, ,vi hočete, da naj bom Juri, a jaz vam pokažem, da sem Šmon". In tako je prišlo, da imajo zdaj na Colu dva Šmona. — Drugi dan sem stopal z mačkom a la »Gojko Knafeljc" proti dolini. Sivi Kovk se je zgražal nad mojo grešnostjo, a Čaven je strmel nad mojo rastočo dovtipnostjo. Posebnega pa Vam ne vem povedati, kakor morda to, da sem pri Grahovniku srečal klerikalnega „dakslna", ki jo je s svojim ,8vitkom" ribal zraven učiteljstvn naklo- firmo potom gospodarske organizacije — in potem ne sme več zahtevati, da bi Se kdo verjel v osebno integriteto njenih voditeljev, kajti vsaka dostojna stranka bi v takem slučaju, ne glede na vse morebitne simpatije in prijateljske zveze kompromitira-nemu gospodu Ivanu Vencajzu na vsak način zaklicala z Otellom: Cassio! Jaz te sicer ljubim, a moj zastopnik ne moreš biti več! Državni zbor. (Vladna izjava o državnem zboru. — Interpelacije. — Škandali zaradi Irove interpelacije — Razne predloge. — Novi škandali. — Večerna seja in volitev del gacije. — Gospodska zbornica.) V včerajšnji seji je Hofman\Vel-lenhof ugovarjal izvolitvi delegacije. Izrazil je bojazen nemških strank, da vlada sploh do jeseni ne skliče državnega zbora, dasi je mnogo važnih stvari rešiti. Volitev delegacije se lahko odloži vsaj do maja, saj se snideta delegaciji itak šele v jeseni. Ministrski predsednik Korber je na to izjavil, da se skliče državni zbor na vsak način v maju, a če bodo deželni zbori hitro delali, utegneta še prej zborovati delegaciji, zato je izvolitev delegacije nujna. * V včerajšnji seji so se tudi slovenski poslanci zdramili Žičkar in Berks sta interpelirali radi dogode b v Celju dne 9. in 10. avgusta 1. L, Spinčič radi rabe slo venskega jezika na Primorskem, F e r j a n č i č radi opravilnika pri graškem nadsodišču in radi ravnopravnosti pri najvišjem sodišču. * * Predno je zbornica prestopila na dnevni red, so Schoaerer in njegovi pristaši vpri-zorili velik škandal, ker je predsednik Fuchs vrgel v koš interpelacijo Ircvo glede kon fiskacij Schonererjevega lista „Unverfalschte deutsche Worte". Fuchs se je branil s tem, da interpelacija ni imela dovolj podpisov, ker sta dva poslanca svoje podpise preklicala. Razgrajanje je trajalo skoro celo uro. Čule so se najkrepkejše psovke. * * * Ob velikem hrupu, ki so ga vganjali iSchonererjanci, rešila je zbornica potem predloge o pogodbi s Špansko v varstvo iznajdb, o nekem posojilu mesta Krakova, o delavski statistiki in o premembi §§ 59. in 60. obrtnega reda. * * *■ Vsled Pradejeve izjave, da se glede Irove interpelacije sploh ne more izreči, ker je po opravilniku vse interpelacije izročati predsedniku, se je vnela nova dolga in burna razprava, in so se zopet primerili škandali. Naše mnenje je, da predsednik Fuchs ni korektno postopal, in da so se tisti poslanci, ki so glasovali proti predlogu, naj se otvori o predsednikovem pojasnilu debata, slabo varovali parlamentarne pravice. * * * V večerni seji je poslanska zbornica volila člene delegacije. Za Kranjsko je bil izvoljen členom Vencajz, namestnikom Krek. Za Dalmacijo členom Bula t, na-; mestnikom Borčič. * Gosposka zbornica je v včerajšnji seji brez debate odobrila več zakonov in volila svoje zastopnike v delegaciji. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Konec.) XIX. Naj že misli človek o katoliški hijerarhiji tako ali tako, vendar ne more trditi noben poštenjak, če hoče povedati resnico, da bi imeli naši škofje le trohico pravega apostolstva na sebi. Vlada imenuje pri nas škofe — a to so z m a -lim i izjemami ali pri vilego vani plemiči ali pa duhovniki birokratičnega mišljenja ali največkrat oboje skupaj — in škofje neomejeno vladajo našo duhovščino. Tako je prišla duhovščina vladi v roke, in služi več ali manj kot njeno orodje. To je posledica zistema, drugače se ne bi tako skrbno pazilo na pr. na patriotsvo, in je tako marljivo gojilo med našim pohlevnim ljudstvom. Raje bi se ta čas porabil v to, da se v ljudstvu vzbuja več narodna zavest in zaupanje v samopomoč ne pa v vladino milost. Kaj pa nam je prineslo to patriotstvo? Imamo od njega več nego to, da nima živ krst pred nami nobenega rešpekta, da se zmeni naša ljubezniva vlada — kateri so enako pri srcu vsi narodi in za katere enako očetovsko skrbi — toliko za nas kakor za lanski sneg, dobro vedoč, da ji mi ne skrivimo lasu, da je naše avstrijsko patriotično in dinastično prepričanje trdnejše in trše od skale. Več pa vlada ne potrebuje in tudi ne zahteva od nas . . . Vse drugače od naših duhovnikov se obnaša nemška, madjarska in italijanska duhovščina. Ne le, da sa tu pa tam eman cipuje celo od onih „velikih cerkvenih" ciljev, jemlje tudi vedno v poštev čisto narodni moment in to i na načine, ki nikakor ne odgovarjajo njihovemu vzvišenemu poslanstvu, ki se nikakor ne strinjajo s Kristovimi nauki. Evo dokazov za to! Najh jši nasprotniki in intriganti zoper staroslovensko službo božjo v Istriji, Dalmaciji i. t. d. so italijanski škofje in italijanska duhovščina in to iz čisto nt-rodnih o žiro v. Da stremi italijanska duhovščina, zbrana okoli katoliškega časopisa „L' Amico" v Trstu, za istimi cilji kakor primorska iredenta — črez glavo avstrijskega patriotizma in .lojalnosti" — in da se brati z Židi, pomagajo jim prav po ne-krščansko in nekatoliško zatirati slovenski živelj v Primorju, je pač znana stvar. Da koketira premnogo nemških duhovnikov — tudi črez glavo „lojalnosti" — z nemškim „rajhom", in da v družbi z nemško irredento na imenitno krščanski način preganjajo in uničujejo Slovence — ne bo menda vsakemu neznano. Dokaz v to so nam razmere na Koroškem, specialno v celovški bogoslov-nici, Ljer je izmed 63 bogoslovcev 28 slo- venskih, in ti se ne smejo vaditi v svojem jezika v propovedih. Ne znosni pritiski in sekature od strani nemškega ravnateljstva in nemških sotovarišev podijo slovenske bogoslovce iz semenišča. In vse to se dogaja pred očmi in po navodilih celovškega škofa Kahna, kateri je pokrovitelj naše družbe sv. Mohorja! I Čisto krščanski je prepovedana po nemških škofih češčina po bogoslovni-cah na Dunaju in v Litomeficah češkim bogoslovcem. Tudi iz krščansko-katoliških ozirov ne smejo obiskovati lužičanski bo-goslovci čeških bogoslovnic. In kaj še-le ljubezniva madjarska duhovščina !! Strogo po Kristovih naukih podpira madjarizacijo naših ubogih bratov Slovakov. Na čelu te akcije stoje škofje, ki v Kristovem imenu jemljejo ljudstvu — narodnost. Drastično nam osvetljuje to pismo, katero je poslal dne 22. julija 1897. madjarski nadškofijski vikar J. Boltisar učitelju I. Kvistelu v Nagy-Szombatu: „Za goreče in uspešno delovanje na polju madjarizacije pošiljam Vam v imenu Njegove Eminence, našega nadškofa, moje popolno priznanje. Pričako vaje nadaljevanja v tej Vaši delavnosti, želim Vam iz srca bogatega božjega blagoslova!" * * Sklep. Najgotovejša cesta, po kateri bi se dalo pripomoči veri in duhovščini v narodih zopet priti do veljave, ugleda in ljubezni, bi bila, da bi se ljudstvo prepričalo, da uporablja duhovščina svoj poklic in svoje više poslanstvo zares v blaginjo narodov, in da je res -odkritosrčna, prava ljudska prijateljica v vsakem pogledu. Dolžnosti k Bogu in dolžnosti h človeštvu in narodu ne morejo si nasprotovati; kdor pravi, da služi Bogu, a hoče vendar ljudstvu škoditi, ta laže, cerkev ni na svetu radi sebe, ampak radi ljudstva; to načelo bi si moral napisati na zastavo svojega delovanja in nehanja vsaki res pošteni, svobodomiselni duhovnik. Svobodomiselni del duhovščine stoji sedaj pred alternativo: ali še dalje podpirati sedanjo svojo hierarhijo, ali pa v družbi z nami bojevati se proti njej — delo vati za potrebne reforme v organizmu katoliške cerkve — v prospeh človeštva in narodov, v prospeh veri in duhovščini. Volitev za poštenega človeka ne bo težka, kateri ve, kaj to pomenja, če inteligentni stanovi le z nekim posmehom gledajo na prosto, verno ljudstvo, na duhovnike same pa kot na rim-Ijanske augure. Za inteligentnimi krogi pa pojde i priprosto ljudstvo, sedanja hijerarhija bo sicer strta, a škodo bo trpela pri tem tudi — vera. Do svobodomiselne poštene du hovščine smo rekli, da se obračamo, s sedanjim klerikalizmom ni mogoče govoriti; njega se ne da reformirati, edino sredstvo proti njemu je — boji V IJublJtsnl, 17. marca. Spravne konference. Nemškočeške spravne konference, ki so se radi drž. zbora prekinile, se bodo v ponedeljek, 19. t. m., zopet začele. .Politiki" poročajo z Dunaja, da bode ministrski predsednik v odseku za Češko, ki se skliče najprej, sporočil načela, po katerih naj se uredi jezikovno vprašanje pri deželnih oblastvih, ter prosil stranke, naj povedo glede teh načel svoje mnenje. Ker se je nadejati, da se v nekaterih točkah doseže zjedinjenje, v glavnem vprašanju pa ne, bodo imele bodoče spravne konference samo to nalogo, podati vladi substrat, na temelju, čegar bi se mogli jezikovni zakoni izdelati ter predložiti legislativi. Vprašanje, ali so za ureditev jezikovnega vprašanja kompetentni deželni zbori ali državni zbor, ostane za sedaj in suspenso. Gre se pa za to, ali naj je smatrati jezikovne načrte kot samostojne, le za Češko in Moravsko določene predloge, ali za izvršilne zakone § 19. drž. tem. zakonov. V tem poslednjem smislu bi moral državni zbor baviti se z jezikovnimi predlogami. Za to so vlada in levica, in to še tem bolj, ker se namerava urediti ob enem jezikovne razmere tudi v drugih mešanih kronovinah, ter so se v ta namen napravili že prvi koraki. Položaj na Balkanu in Orientu. Diplomatski krogi se sedaj mnogo ba-vijo s položajem na Balkanu. „K61n. Z t g." je prinesla iz Berolina to oficiozno poročilo : V političnih krogih pazljivo zasledujejo vznemirljiva poročila zahodnjeevropskih časopisov o položaju na Balkanu in v Orientu. Značilno za nevoljo Anglije radi prodiranja nemške trgovine v Turčijo je, da se kaže v premnogih lažnjivih poročilih, ki pa imajo le ta namen, zbuditi sum, da Nemčija spletkari proti Rusiji. Res pa je, da se nemška diplomacija v preporna vprašanja med Turčijo in Rusijo ne vtika, ker ne če pobirati kostanja iz žrjavice za druge države. Angleški ugledni listi pišejo, da Anglija ne bo hotela pomagati Turčiji proti Rusiji. Ako bode Turčija temeljem ciprske pogodbe zahtevala, da mora Anglija ščititi maloazijske pokrajine sultana, bode Anglija odgovorila, da je Turčija pogodbo sama prelomila, ker ni sprejela reform, katere ji je Anglija priporočala, in ker je zanemarila svojo dolžnost proti Armencem. — Položaj v Skoplju je zopet normalen, ker je Porta ustregla vsem zahtevam nezadovoljnega naroda. Bazar je zopet odprt. Vojna v Južni Afriki. Buri se vedno umikajo. Sedaj so zapustili tudi reko Oranje ter jo je general Gatacre dne 16. t. m. pri Bethulie prekoračil in kraj zasedel. Da zveze pozicije generala Gatacra, generala Clementa in generala Brabanta, je poslal maršal Roberts 15. t. m. zjutraj iz Bloemfonteina generalnega majorja Polecarewa po železnici proti jugu ter je dospel brez odpora do Betha-nyja, ki leži nekako na prvi tretjini pota od Bloemfonteina do Bethulie. Buri so torej fcST Dalje v prilogi. ^Q njenega bivšega Vrhpoljskega župana Ivana Lavrenčiča, ki se je držal, kakor bi bil ravnokar mater pretepel. — Svoje reči sem tisti dan opravil z najboljšim uspehom. — Gotovo so molili zame vsi svedrci in sam Svedre! Pred par dnevi sem jo pa krenil v kamniški okraj, v Moravče. Tam sem se slučajno sešel z novodobnim osrečevateljem kmetijskega ljudstva, z maloletnim F. Sajo-vicem, ki je bil menda poslan, da „revidira", oziroma nadleguje zrele ljudi z revidiranjem tamošnje posojilnice. Pozneje sem videl še nekoga, ki je bil sicer v disciplinarni preiskavi, a je vendar tudi piišel, da »revidira", ali so se dala posojila nekaterim liberalnim učiteljem z dovoljnim poroštvom! Ta dva moža bi bila tudi kmalu „dovtipna", in sicer bi ju bilo zbrano kmetiško ljudstvo rado malo „po- in doti palo". Da sta odšla neotipana, se imata baje zahvaliti tamošnjemu županu in učitelju Tomanu. — Tam sem tudi prvikrat slišal o dovtipnih — me-žnarjih. Ti s pravim satanskim veseljem kupujejo „povest gospoda Petra", požirajo jo s pravo klerikalno požrešnostjo in obli-zujejo se po njej z nedosežno rutino. Zlasti so jim všeč oni deli telesa, na katerih se je tako rada igrala blagoslovljena Petrova roka, in sline se jim cede* po njih kakor prepeličarju po tolsti klobasi. In Čujte, ko dovtip — prodajejo jo liberalcem — za primeren dobiček! Tako je menda to jedina povest na Slovenskem, ki zadošča vsem zahtevam in zadovoljuje vse stranke. Prav se ji godi! — Rad bi Vam predstavil še nekoliko drugih dovtipnežev, a prostor in čas mi pojemata. Prihodnjič jo krenem črez Savo na Dolenjsko, in ako niste dobili po današnjih mojih dovtipih nahoda, postrežem Vam v kratkem z drugimi in dobili bodete zraven še pljučnico, prav tako, kakor dobivam jaz krč v želodcu, kakor hitro se spravim nad Lampetov članek „0 lepoti". Do tistikrat pa mi ostanite zdravi ter ohranite si hladno kri navzlic komentaru k svojemu „Popravku" v resnicoljubnem „Slovencu"! Vaš odani Šmonov Jože. Pri „Kurji Taci", dne 16. marca 1900. „Panna te prekletve". Iz arhiva nekdanjega mekinskega ženskega samostana smo dobili natančen pre pis „prekletve", ki je padala na tiste nesrečnike, kateri so bili nevarni imetka ondotnih nun. Ta slovenska »prekletev« poljakih tatov je slasti zategadelj sanimi v«, ►vi kletvi, katero smo priobčili na strašno jezo „Slovenca". Slovenska „panna" je očividno za domačo rabo prirejena po Šabloni papeževe kletve, kakoršna je tudi v knjigah cerkvenega prava in v vseh velikih .krščanskih naukih". To dejstvo pa je dokaz, da so cerkvene kletve skovane vse po istem historičnem vzorcu, katerega vsa teatralska ogorčenost „Slovenca" ne bo utajila. Mekinske nune so se znale brez poljskih čuvajev ubraniti vsakovrstnih tatov s tole „panno": Excommunicatio Ali panna te prekletve, kateri bode kaij [kuseheu ali prozh odfel od Pandera ene Divize, jenu Neveifte Chriftusove teh lubih Sestriz fvetiga Fran-cifea, jenu svete Gara? Mekinskiga Cloftra. Per oblafti u figa mogozhniga vezhniga Boga, jenu svetiga Petra, jena Paala negovih Apostelnu fagvifhnu, jenu fkufi to vezhno panno, ali prekletno prepoveimo, de obeden lete uprizho stojezhe Divize, ali Nune od bofhie Schlufhbe, katerima so va oblafti, jena Pokorfhene pod tem banderam te zhiftofte, nieh ne bode odpellau, tndi nieh blaga obeden nemore prozh odufete, ali ukrafti, famuzh toiftu blagu imajo vmiru r potafti. Ako kateri pak fe bode leta naprei vfel kaj okcafti, preklet bode noter V meifti, jenu na nijvi, ali pulli, preklet bode zhu-jozh, jenu spiozh, prekletu bode, kar bode jedou, jenu piu, preklet bode hodejozh, jenu sedejozh, prekletu bode niega mefsu, jenu niega kofti, jenu od podplatou do vrha glave, ja de neima imeiti obeniga fdravja. Pridi fuper niega prekletva tiga zhloveka, katero je ta Gofpud perpustel fkufi Moyfe-fovo Sapoud zhes te hudobne Synuve Ifra-elske. Bodi nieh leme fbrifsanu unkaj fteh fhivih bukou, jenu ftemi pravizhnime nei-majo fapifsane bitti U nebefsih: bodi nieh deli, jenu nieh Erbfhina f Cainam, kateri je bil soiga brata vmorou, jenu f Dathanam, jenu Abironam, tudi fa Ananiam, jenu Sa-phiram, fa Simonam tem velikem zuper-nikam, jenu I u def ham fratarjem, kateri je bil Gospud Boga predau, jenu fie meifti mi, kateri so diali Gospud Bogu: poide prozh od nas, toih niuu, jenu pote mi nozhemo imejte (recede a nobis, semitam viarum tuarum nolumus). Nai pride na ta foidne dan, nai niega poshre ta vezhni ogen is hudizhi vred, jenu fhnigovimi Angele aku nesai nebode povernou, kar je ukradou, jenu aku h pobulfheinu nepride Sgodifso: fgodifse. „Lube Sestrize fvetiga Francifca, jenu svete Gane Mekinskiga Cloftra" so v svoji „panni" sicer dokaj nežnejše, toda nič manj — temeljite kakor razni papeži v svojih kletvah. zamudili za angleSki tren toli važno železniško progo poruSiti, a tudi proga od Bloemfonteina proti severju je ostala nepokvarjena. Po računih vojaških krogov morejo dospeti Angleži do Kronstadta konec aprila, spočetka junija do Johannesburga in v drugi polovici junija do Pretonje. Prvotni svoj operacijski nacrt je moral Roberts vsled postopanja Burov lzpreme-niti Buri namreč niso zapustili Natala, nego se pri Biggersbergu močno utrdili Divizija Warren mora ostati v Nataln ter je dobila iz Capstadta Se podporo 1000 mož. Garnizija iz Ladysmitha uživa dopust na hribih okoli Pietermaritzburga in Durbana. General White je bolan ter ima dopust v Pietermaritzburgu. O Mafekingu poroča „Times", da je mesto podobno hlevu kuncev z neštetimi rovi. Do 20. februvarja so vrgli Buri v mesto 1600 granat. Iz Pre-torije javljajo, da je izšla proklamacija, katero je napravil državni tajnik Reitz in katera ovrača trditve Salisburvja, ki je Kriigerju in Stevnu odgovoril, da so Buri izzvali vojno ter da je bila Anglija prisiljena braniti pravice svojih rojakov in črnih prebivalcev Transvaala. Reitz doka zuje, da so se začel« angleške čete zbirati ob meji in da je transvaalska vlada storila vse, da prepreči vojno. Sedaj, po odgovoru Salisburvja pa je jasno, da hočejo Angleži svobodo burskih republik uničiti. Buri se bodo za svojo narodno neodvisnost bojevali nadalje v zaupanju, da bode Bog ščitil njihove pravice. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. marca. — Iz klerikalnih konsumnih društev. Te dni se je pri ljubljanskem sodišču vršila obravnava, katera je pokazala, kako izvrstno in zanesljivo knjigodstvo imajo pri delavskem konsumnem društvu, nastanjenem v nekdaj Ovijačevi hiši na Kongresnem trgu. Tožil je društvo njega bivši poslovodja g. Pirnat in sicer na izplačilo kavcije. Društvo ni hotelo kavcije izplačati, češ, da ima protitirjatve v istem znesku. Te protitirjatve je hotelo dokazati s svojimi trgovskimi knjigami Oj to knjigovodstvo! Društvo ima jedno samo knjigo, v katero se vse zapisuje, dohodki in izdatki, dolgovi in tirjatve. In zapisuje se vse tako, da se noben človek v tej knjigi ne spozna, in da niti tisti, ki jo vodijo, ne morejo iz nje pojasniti, če je društvo aktivno ali pasivno. Pri obravnavi se je izkazalo, da bi dokaz, koliko ima društvo protitirjatev, če ga je sploh mo goče izvršiti, veliko več veljal, kakor je cela kavcija znašala. To je naravno, saj celo društvena voditelja, „Slovencev" sla-morezec Rakovec in Tomažič, nista vedela, pri čem da sta s svojim knjigovodstvom. Društvo se je tudi udalo in je raje izplačalo zahtevano kavcijo, kakor da bi se lotilo dokaza iz svoje knjige, da ima protitirjatve. Ta obravnava nam kaže, s kako lahkomiseljnostjo se pri nas organizujejo konsumna društva in kako nevestno se upravljajo. In oblast se v to niti vtikati ne sme. — V slavnoznanem horjulskem kon-sumu pa bržčas knjigovodstvo tudi ne bo v najboljšem redu. To sklepamo iz tega, ker so podgane že začele zapuščati konsu-movo ladjo. Načelnik, župnik Bohinjec je namreč odstopil od načelstva, najbrže da se otrese vsake odgovornosti za društvene manipulacije. Te niso vedno take, da bi jih bilo hvaliti. Za danes naj navedemo samo jeden vzgled. Društvo je trgovski firmi J. Pipan & Comp. v Trstu ponudilo fižol in sicer „koksa", ter mu ga tudi poslalo. Firma pa te pošiljatve ni bila vesela. Pisala je konsumu, da slabejega fižola že ni lahko dobiti. Pa ne samo, da je konsum poslal v Trst slabo blago, poslal je poleg „koksa" tudi vrečo malo vrednega fižola, ki se imenuje „kanarček". Toda tržaški trgovec pozna blago vsaj tako dobro, kakor horjulski svedrci, in konec je bil, da je konsum moral svoj fižol prodati pod lastno ceno. Izguba je sicer občutna, toda svedrci se tolažijo, da jo pokrijejo z dobičkom, ki ga napravijo pri petjotu. — Znamenit konsum imajo tudi pri D. M. v Polju. Mi-nolo nedeljo je bil občni zbor. Župnik-na-čelnik je menda iz previdnosti ostal doma. Pa se ni nič hudega zgodilo. Pokazalo se je sicer, da v tem konsumu vodijo knjige nekako tako, kakor jih je vodil kaplan Peter v »Izgubljenem Bogu", pokazalo se je, da so vsi računi napačni in vsi izkazi nepravilni, ali može konsumnike ni to čisto nič motilo. Namesto da bi si s knjigami in z računi glave belili, so se raje lotili petjota in žganja Pili so z veliko vztrajnostjo in z občudovanja vredno nevstraSnostjo, vmes pa za zabavo preklinjali „Slovenski Narod". To je trajalo toliko časa, da je samo Se prav malo kateri izmed njih vedel, kako se piše. Potem so se zadovoljni razšli, vsi v trdem prepričanja, da so pili na tuje stro Ske. Pa naj kdo reče, da katoliška organizacija ni pravi blagoslov. — Eksercioije na vliji gimnaziji. Klerikalizam skuša na vse načine, da bi Šolstvo zopet dobil v svoje roke, in vlada mu gre na roko kolikor more. V ta namen so se zopet uvedle eksercicije, proti katerim smo se mi izrekli že tedaj, ko je bila izdana dotična vladna naredba. Letos se vrše prvič te eksercicije in sicer so določene za jutri, ponedeljek in torek. Bržčas bodo dijaki vsled tega prikrajšani za nekaj druzih „prostih dni". Mesto, da bi imeli nekaj brezskrbnih ur, v katerih bi se mogli razveseljevati in se navžiti svežega pomladanskega zraka, poslušati bodo morali dolgočasne pridige, ki nimajo druzega namena, kakor premotiti njihov zdravi razum. Tri dni popoldne in dopoldne za vživati sladko vodo cerkvenih propovedij je vender nekoliko preveč. Vzlio temu bi morda ne bili zapisali nobene vrste o tej stvari, ako bi se bilo dijakom natančno pojasnilo, kako in kaj je s temi eksercici-jami. To se pa ni zgodilo. Eksercicije so se naznanile dijakom tako, kakor da bi jih vsak moral udeležiti in da je le to, kar še več stori, prostovoljno. V resnici pa nima glasom ministrske naredbe nihče pravice, siliti dijake, da se udeleže teh eksercicij, in kdor se jih ne če udeležiti, tisti gre lahko na sprehod ali kamor hoče. Na to opozarjamo posebno roditelje, pričakujemo pa tudi, da bodo profesorji spoštovali to svobodo, ki jo daje ministrstvo dijakom, in da bodo dijake varovali eventuvalne maščevalnosti. — Vinogradniško društvo na Glin-cah. V prostorih tega društva vladata zdaj žalost in obupanje. Odkar so sodi zapečateni, je izostala tudi tista vesela družba, ki se je shajala tam, a ne v gostilničar-jevih prostorih, in izpraznila, kadar je bil načelnik na Dunaju, po dve ali tri „kruglje" rujnega vinca. Vino se v sodih suši, a zahvati ga ni več mogoče. Gostov že dolgo ni več v to katoliško oštarijo in tudi novi direktor Pavle jih ne privabi. Celo predsednik, ki je mož trde nature, je postal nekam klavern, dasi se v njem jeza kuha. Njegovo nemilost je prvi občutil sedanji gostilničar. Ta in njegova žena sta pri prvem zaslišanju o užitninskem prikrajšanju izpovedala resnico. Priznala sta, kaj se je v društvu godilo, dobro vedoč, da bi neresnična izpoved zam gla imeti zanje neugodnih posledic. Gc pod Vencajz je, vrnivši se z Dunaja, gostilničarju takoj odpovedal gostilno in to za prav kratek čas, gostiln arjevi ženi pa grozil, da jo spravi še pod ključ. Ali zato, ker je pri zaslišanju govorila resnico ? Nam se zdi to jako čudno, da gospod Vencajz gostilničarju in njegovi ženi tako zameri, da sta pri prvem zaslišanju izpovedala pošteno in vestno. Tekom pol leta bo to že tretji krčmar, ki ga je gosp. Vencajz pridobil za svoje društvo in ga kmalu potem zopet postavil na cesto. Vsi trije so bili tako lepo odslovljeni, da si bo pač vsak pošten krčmar trikrat premislil, predno prevzame gostilno vinogradniškega društva. Sploh bi se o usodi krčmarjev vinogradniškega društva dalo marsikaj povedati. Če bi hoteli govoriti o Žvanu ali o Pliberšku, bi lahko povedali marsikaj zanimivega, toda molčali smo in to iz ozirov na osebe teh mož, oziroma njihovih svojcev, dasi pride morda dan, ko bomo to stvar še pogreli. In tedaj bo gosp. Vencajz prav tako slabe volje, kakor je sedaj, četudi prikriva svojo jezo radi preiskave, v kateri se društvo nahaja z bahatim zatrjevanjem: Ali mislite, da bo kaj iz tega? Se nič ne bojimo! Iz tega ne bo nič! — Iz Zgornjega Logatca se nam piše: Naš župnik, čuteč, da ne sme zaostati za drugimi duhovskimi proklinjavci, naš Lavrič, je zadnjo nedeljo „Narod" prav pošteno proklel. Tako je ta duhovna posoda proklinjala, da se je kar v pota kopala! „Gorje hiši, v kateri se na- haja .Slovenski Narod*, in gorje človeka, kateri bere ta list, proklet bo Se „na otrocih in otrok otrocih". Tako se je glasila ta odurna kletev, in pobožne Logaške ženice so se kar tresle v strahu, da bi se na leci tik očeta župnika, ne prikazal kak oče Lucifer, ki bi kar v cerkvi pohrustal navzoče Logaške liberalce. Dosti jih je bilo, ki so se jezili, ali najboljše jo je pogodil sedemdesetletni starček, ki je z Logaških hribov s težavo bil prilezel do cerkve, da bi počastil svojega Boga, ter poslušal pristno Njegovo besedo. Ta je po masi stal pred božjo hišo, ter zmajal z glavo, rekoč: So li .gospodje" v teh časih vsi znoreli! Ali se za prižnico spodobijo „take Se mari je!" Tudi mi smo mnenja, da župnik Lavrič s takimi „Semarijami* ne bo ugnal niti »Slovenskega Naroda", niti človeške pameti, ki že tudi v Zgornjem Logatcu sili na dan! — — Samomor okrajnega komisarja Fladunga je vsled okolnosti, v katerih se je izvršil, zadobil resnično tragiSki značaj. Domnevalo se je, da so pokojnika gnale v smrt neugodne materialne razmere, v katerih se je nahajal že dlje časa, toda ne po lastni krivdi, a zdaj se je izkazalo, da je bil vzrok ves drug. Pokojnik je imel te dni z dr. Gsttenhoferjem, kranjskim okrajnim glavarjem, oster nastop v uradnih zadevah. Pri tem se je sicer mehki in ljubeznivi Fladung tako razburil, da je vzel revolver v roko in baje ž njim grozil okrajnemu glavarju, da ga ustreli, dasi se je Fladung opravičeval, da je hotel le sebe ustreliti. Glavar je vso stvar ovadil deželnemu sodišču, in to je že določilo preiskovalnega sodnika, da začne postopati proti Fladungu. Še predno se je preiskovalni sodnik odpeljal v Kranj, je deželno predsedništvo poslalo tja predsedstvenega tajnika gospoda Haasa, da stvar preišče. Ni nam znano, kako pooblastilo je imel gosp. Haas, istina pa je, da je Fladung mislil, da ga bodo aretirali. Zvečer je čul v hiši ne kake korake. Mislil je, da gredo ponj orožniki ter naprosil svojo soprogo, naj pogleda, kdo da gre. Gospa je zapustila sobo, Fladung pa je porabil to priliko in se ustrelil Pokojnik je bil sin rajnkega dvornega svetnika pri deželni vladi. Izvršil je ljubljansko realko z maturo, potem pa napravil še maturo na gimnaziji. V očigled ovadbi Gstettenhoferjevi — ki se baje jako krvavo čita, ker obsega ceh dve poli, pre drznemo izreči sodbo, da v celi ti aferi tiči ogromna pretiranost, koja, dasi jo je Fladung plačal z življenjem, gre več ali manj, kakor je notorično, na račun okrajnega glavarja. Končno pa menimo — v očigled krvavi objavi na krvavo sodišče, da nekaj kolegijalnosti mora veljati tudi mej političnimi uradniki, kojim ni treba vsake ovadbe takoj kazenskemu sodišču na vrat obesiti, ko imajo vedno tudi svojo — disciplinarno oblast! Sicer smo pa že večkrat izrazili mnenje, da so razmere v kranjskem c. kr. okrajnem glavarstvu potrebne revizije, in sicer v marsičem! Pri tem ostanemo, dasi že naprej vemo, da naša deželna vlada tega „šlendrijana" tudi v bodoče ne bo odpravila! — Gostilno iščeta. Te dni sta prišla gospoda Kregar in Erzin v Rastoharjevo gostilno in se začela pogajati, da bi bil tam tabor klerikalnih volilcev pri predsto ječih občinskih volitvah. A kako sta se začudila, ko sta izvedela, da v tej gostilni njihove ponudbe niso nič kaj veseli. „ Kaj nismo vse pošteno plačali?" sta vpraševala srdito, pa dobila sta odgovor, naj le vprašata .onkraj šrange", tam da jima že dajo primeren odgovor. Kregar in Erzin sta žalostnega srca odšla in zdaj pripovedujeta svojim znancem: .To je več, ko čudno, da nas klerikalcev noben hudič ne mara. Tako na nič smo že prišli, da niti gostilne ne dobimo, kjer bi mogli barjane „prepri-čevati". — Slovenski trgovci pozor! Iz notranjskih trgovskih krogov pišejo nam: V članku: „Ni šlo!" pisali ste: .Klerikalci kujejo zdaj najbrž že nove naklepe ....." Seveda, saj so jih že skovali Le čitajte „Slovenca" od zadnjega petka in vrednega mu bratca „Slov. List". Ondi stoji črno na belem, da si niso ti krščanski ljudje nobenega druzega kot žrtev izbrali, nego nas ubogo paro — trgovce- Grozijo nam, da nas bojo popolnem uničili, ako ne opustimo „Slov. Naroda" in se trdno ne oklenemo „Slovenca", iz katerega bi ne zvedeli ničesar dražega, kakor o kakem romanja, novi, sreberni ali zlati maši, o raznih mi-sionih, o farovških pojedinah in duhovniških pogrebih. No, mi Notranjci nismo kalini, da bi Sli tem lisjakom na lima niče. Poznamo jih in njih namene preveč. V zanjke mislili so nas ujeti najprvo z novim glasilom „Narodni Gospodar", a mi smo ga jim pošteno vrnili. Zdaj nam nastavljajo zopet le limanice in Bog zna kaj bodo Se poskusili. Mi nočemo postati poskušnji kunci klerikalcem in upamo, da bodo naši gorenjski in dolenjski kolegi istotako neizprosni, kajti če kje, je tukaj na mestu Tugomerov izrek: Trd bodi, neizprosen mož, jeklen .... — Slovensko gledališče. Sinoči je bil zopet časten večer za izvirno slovensko dramo. Igrali so z najlepšim uspehom Cankarjevo dramo „Jakob Ruda1'. O tej zanimivi drami izpregovorimo prihodnjič obširnejše in natančnejše v listku. Danes samo povdarjamo, da smo videli resno in premišljeno delo, ki bi zaslužilo istinito več zanimanja med našim občinstvom, ki kaže do izvirnih dramatiških del mrzlo srce in neumevno apatijo. Gledališče je bilo namreč bolj prazno nego polno, dasi je storila intendanca slovenskega gledališča, kar bi bilo vabljivo. Igrali so izvirno dramo, igrali so jo prvikrat in gostoval je v naslovni ulogi g. Borštnik iz Zagreba, kar se še ni zgodilo doslej nikdar pri premieri izvirnega dela — a vse to ni nič pomagalo, in gledališče je bilo prazno. Toliko bolj nas veseli, da se razvija slovenska drama, in da tako lepo in vidno zlasti v tej hladni atmosferi. To je znak krepke volje in železne vztrajnosti naših dramatiških pisateliev, med katere se je uvrstil sinoči tudi Cankar, katerega delu — kakor rečeno — hočemo posvetiti več treznega premišljevanja. — a— — Javni shod političnega društva .,Pozor" v Ptuju. Po daljšem prestanku sklicalo je politično društvo .Pozor" javen shod na dan 11. marca pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Shod je bil mnogobrojno obiskan. Po kratkem nagovoru podpredsed« nika g. dr. A. Brumena nastopil je g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Ptuju, ter razpravljal v temeljitem, tri četrt ure trajajočem govoru o političnem položaju in o delovanju deželnih in državnih poslancev. Burno pritrjevanje sledilo je njegovim besedam. Nato je nastopil gosp. dr. Anton Brumen ter govoril o jezikovni ravnopravnosti z ozirom na gospodarski in kulturni razvoj slovenskega naroda. Sprejele so se tri resolucije. Prva se nanaša na popolno ločitev Južnega Štajerja od nemškega dela te kronovine. Druga zahteva ustanovitev posebnega namestniškega oddelka za Slovenski Štajer in ustanovitev posebnega nadsodišča s sedežem v Ljubljani za slovenske pokrajine. Tretja ima sledeče besedilo: „Slovenska državna poslanca za ptujski okraj se poživljata, da zastopata kulturne, gospodarske, narodne in politične interese, posebno glede nastavljanja uradnikov vseh vrst in strok, v državnozborskem klubu in nasproti vladi, da pripravita klub do tega, da bode povsodi tam posredoval pri vladi, kjer to zahteva obči interes sam ali v zvezi s poprijateljnimi klubi. Ako bi se klub narodne krščanske zveze ne mogel ali ne hotel ozirati na želje in potrebe štajerskih Slovencev ter podpirati naših državnih poslancev, poživljata se ta, da zapustita klub". Ni treba še posebej povdarjati, da so bile vse resolucije z velikim navdušenjem jednoglasno sprejeta — čudno. Pod tem zaglavjem smo poročali, da se je zastopnik finančnega erarja pri neki komisiji nekam protivno vedel. Ker nočemo nikogar grajati, kdor graje ni vreden, in ker radi popravimo vsako krivico, če smo jo v resnici zakrivili, rade volje prekličemo ostra očitanja, katera smo pisali proti omenjenemu uradniku. Z naj-verodostojnejše strani se nas je namreč poučilo, da glede* postopanja komisije za določbo povprečnih najmovin za vojaška stanišča nismo bili zadostno informovani, ker nikakor ni resnica, da bi se bil zastopnik finančnega erarja trudil, Ljubljani škodovati. Uspeh komisije je tak, da smejo ž njim zadovoljni biti vsi prizadeti faktorji. Kakor rečeno, priobčujemo ta popravek radovoljno ; svoje poročevalce, na koje se nam je zanesti, pa prosimo, da nam poSiljajo v bodoče le taka poročila, o kojih so se poprej prav vestno prepričali, da so res istinita. Drugače zagazimo dostikrat v položaj, da grajamo funkcijonarje, ki graje niso zaslužili. Kaj tacega pa ni nikdar v našem namenu! — Vesel klerikalec. Znan agitator klerikalne stranke, jeden mej prvimi njenimi kričači, je priSel v nedeljo v kavarno „Au-stria" na Sv. Petra cesti, kjer se je v družbi somišljenikov po svoje zabaval. Tekom popoldneva je prišlo do precej živahnega raz-pora mej omenjenim agitatorjem in kavar niškim osebjem, ker je zmanjkala neka žlica. Agitator — resnično pošten človek — je bil vsled suma, da je on žlico zmaknil, tako razburjen, da se je slekel do golega in za hteval, naj se njegova obleka preišče. Kaj pravijo k temu gospodje pri .Slovencu" ? — Nova izdaja Prešernovih poezij. Poleg krasotne numerirane izdaje Prešernovih poezij je zaslužna založna tvrdka Kleinmavr & Bamberg sedaj napravila še drugo, prav tako krasno izdajo. Ta je sicer v formatu za spoznanje manjša, sicer pa je natisnjena z istimi črkami, na ravno takšnem papirju ter prinaša iste ilustracije poljskega slikarja Ad. pl. Karpellusa in vse druge okraske. Razlikuje se od prve izdaje samo po tem, da ni numerirana. S tema izdajama je založna tvrdka postavila Prešernu lep spomenik, za katerega jej gre najčastnejse priznanje. O Drvi izdaji se je po raznih listih precej obširno pisalo, tako o uredbi Prešernovih poezij, kakor tudi o ilustracijah, a ne vedno s tisto dobrohotno pravičnostjo, s katero se navadno pri nas presojajo književni in umetniški proizvodi. Knjigo je uredil najboljši poznavalec Prešerna, skriptor L. Pintar, in se njegovi uredbi pa ne da prav nič ugovarjati. Kdor se spodtika ob tem, da izdaja ni „kritiška", in kdor pogreša komentarja, tisti pač pozablja, da ti izdaji nista namenjeni učenjakom, nego širšemu občinstvu, a kdo je že videl, da bi se bila za širše občinstvo izdala Shakespeareova ali Goethejeva ali Dantejeva dela „kritiško" in s komentarom? Glede ilustracij ni bila sodba soglasna. Priznati se mora sicer, da niso vse ilustracije jednako dovršene, priznati se pa mora tudi, da so lepe in duhovito zasno vane. Poleg ilustracije na naslovnem listu so ilustrirane z večjimi podobami še pesmi ,Pod oknom", „Mornar", „ Nezakonska mati", .Turjaška Rozamunda", „Ribič", „V spomin Mat. Čopa", „Gazele", „Krst pri Savici" in »Nuna in kanarček". Gotovo najkrasnejša je .Nezakonska mati". Nova nenumerirana krasotna izdaja velja mehko vezana 5 K, v platno vezana 6 40 K, v svinjskem usnju vezana 9 K, po pošti 30 vin. več. — Razstava osnutkov Prešernovega spomenika. Pišejo nam: Marsikdo bi si rad ogledal osnutke Prešernovega spomenika, toda določene ure, ko je dvorana odprta, so za uradništvo docela neprikladne. Želeti je, da bi bili osnutki vsaj nekaj dni razstavljeni do 1 popoldne in od 3. do 5. zvečer. — Izpred celjskega sodišča. Policaj Kunst, ki je bil svoječasno na celjskem okr. sodišču radi prestopka po § 331. kaz zak krivim spoznan in obsojen na tri dni zapora, se je pritožil zoper to razsodbo. Ob sodba sloni, kakor znano na dejstvu, da je Kunst — ta biser celjske policije, dne 9 avgusta 1. 1., ko je bil v službi, gospico Žimniakovo javno nalašč osuval ter ozmerjal „verdammte Baben". — Prizivno sodišče celjsko je Kunsta glede suvanja" popolnoma oprostilo, češ, da se vendar ne da sklepati, da je on to storil iz zlobnega namena, in je ta njegov čin pripisovati njegovi razburjenosti. Celjski policaj sme torej celo suvati in pehati ljudi in — da se surovost še poviša — celo dame. Samo, da je razburjen, kar bi pa v službi itak nikdar ne smel biti. Prizivno sodišče je Kunsta spoznalo krivim le zaradi psovke „ verdammte Baben" ter ga obsodilo po § 496. kaz. zak. na 24 ur zapora ter v povrnitev kazensko - pravdnih stroškov tožiteljici gospici Žimniakovi. — Goriška idila. Iz Goriškega okraja pišejo .Soči" : Neki za blagor svojega ljudstva vneti kurat je po hišah pobiral pre-šičje jezike. Kolikor se pokolje v občini prešičev, vsi so v njegovi evidenci, kajti jezik mora biti njegov. Tudi gnatij se ne brani. Tisti dan je nabral z mežnarjem tri vence jezikov. Ko je nesel mežnar tolik dar božji proti domu, je govoril sam pri sebi takole: „Ti sakr. f, vse jezike cele občine bi sam pogrizel! Ali je tako Kristus učil? Ne bol jih ne!" — in smuk venec jezikov v mejo, da bi prišel zvečer po nje. Zvečer je res prišel, a jezikov ni bilo več. Neki uzmovič je bil šel prej za njim in je še huje zabavljal proti f, ker hoče vse jezike požreti. Ta uzmovič je šel Še dalje in jih ni privoščil niti mežnarju. .Tat je tatu prekosil." — Zmaga odločnosti. Pod tem na slovom poroča .Mir", da pri celovški pošti na noben način ni bilo dobiti dvojezičnih tiskovin. Vedno se je izgovarjala, da še niso došle. Naposled je bila vložena pritožba na poštno ravnateljstvo v Gradcu — in zdaj je bilo hitro od pomagano! — Občinske volitve v Trstu. Jutri in pojutrišnjem bo v tržaški okolici več shodov, na katerih se postavijo kandidatje za prihodnje občinske volitve, čuje se mnenje, da Lahi letos v okolici ne postavijo svojih kandidatov, toda gotovo to še ni. — Slika g. M. Strnena v ..Mestnem domu". Od jutri nadalje bode občinstvu na ogled g. Strnena velika slika v .Mestnem domu". Slika, kažoča cesarja na konju in v spremstvu, pokriva glavno polje na pročel-nem zidu dvorane. Več o priliki. — Demonstracije na graškom vseučilišču. Piše se nam iz Gradca: Nemški burši kar ne nehajo s svojimi demonstracijami proti profesorju Frischaufu. Ker se jim je predvčerajšnjim zabranil vstop v dvorano, kjer ima profesor Frischauf svoja predavanja, so čakali po hodnikih. Ko je prišel prof. Frischauf iz fizikalnega kabineta, zagnali so burši silen krik in vik, kričali za njim : Fej! Abzug! Ehrenslovene! Sluga! Na zdar! Drvili so za njim na cesto, tako da se je moral preganjani profesor vrniti na vseučilišče. To počenjanje dijaštva kaže, da se poklicani faktorji še vedno nečejo zavzeti za varstvo preganjanega profesorja, prav kakor bi komaj čakali, da bi ti predrzni nemški burši onemogočili prof. Frischaufu izvrševanje njegovega poklica. Ministrstvo že omahuje in ni več imenovalo prof. Frischaufa članom izpraše-valne komisije za učiteljsko službovanje na srednjih šolah. — Za kolesarje. Spomlad je tu in z naravo vred se vzbuja tudi kolesarstvo iz zimskega spanja. Kolesarji in kolesarice! gotovo že delate načrte, kam da poletite s kolesom, ali po opravilih ali pa gledat in vživat naravne lepote in se zabavat v družbi drazih prijateljev. Da pa je vožnja prijetna, potrebuje kolesar na potu mnogo ugodnostij. katere mu hoče nuditi .Zveza slovenskih kolesarjev", koje namen je kolesarstvo po možnosti podpirati in povzdigniti, bodisi z izboljšanjem cest, s zaznamovanjem nevarnih klancev, z napravo po-močnih postaj, kjer imajo členi zveze vse potrebne stvari za popravljanje kolesa, kakor tudi prvo pomoč za slučaj pridobljenih ran brezplačno na razpolago (število polnočnih postaj bode letos za 10 pomnoženo), nadalje z zaznamovanjem dobrih gostiln, z izdajo športnega lista itd. Da pa more .Zveza slovenskega kolesarstva" svojo nalogo uspešno izvrševati, treba je vspričo minimalne letne členarine 3 K vsestranske podpore. Zato se obrača odbor .Zveze slovenskih kolesarjev" do vseh narodnih bici-klistov s prošnjo, da mu z obilnim pristopom omogočijo svoj smoter doseči. Ker se bo z izdajo legitimacij za leto 1900 še v teku tega meseca pričelo, se vsa slov enska kolesarska društva opozarjajo, da nemudoma oglase vse svoje člene, oni kolesarji pa, v kojih okolišču ni nobenega bicikliškega kluba, naj oglase svoj pristop neposredno odboru .Zveze slovenskih kolesarjev" v Ljubljani. — Električna luč v Celovcu. Mestni zastop celovški je sklenil vpeljati električno razsvetljavo in izročiti dotična dela firmi Ganz & Comp. Vodno silo bodo vzeli ob Krki. Delo bo do poletja 1902 končano. — Razkrinkani hudič. Iz Črnomlja se nam piše: Mnogokrat se je že pravilo, da po raznih krajih hudič plaši in straši. Da bi pa našo Belokrajino obiskal, tega niti mislili nismo. Vendar i to nesrečo smo doživeli! Dobro aro od Črnomlja se nahaja občina in kraj Petrovas. Tam živi neka uboga slepa ženska, stara kakih 30 let. Prej je beračila po raznih božjih potih, in bila pri teh tudi nesrečno blagoslovljena. Posledica tega je krepak deček, star sedaj kakih 5 let. Pravijo, da sta se ona in njen izvoljeni, neki potujoči popravljalec dežnikov, pri devetih cerkvah devetkrat pri Bogu zaklela, da se gotovo vzameta. Ker pa njemu to sedaj ni po volji, prisiliti ga je hotela drugače. Pomagati je pa moral tej slepi ženski hudič, sam pravi, pravcati peklenšček. — Že kaka dva meseca se vedno slišijo čudne govorice, kako to slepo žensko satan trpinči, ljudi ogovarja, ter jim zelo premetene odgovore daje. Kjer je ona, tam se nahaja tudi hudič, ki pa kaže svojo moč in grozovitost le po noči, ker noč ima svojo moč. Vsak večer, ko se ženska spravi spat, začne jo hudič strašno trpinčiti. Krč jo po rokah in po vsem telesu hudo vije. Hudič jo z njenimi rokami tolče po glavi. Ona pa se med tem premetava po slami in se trese po vsem životu, kot da strašno trpi. V sobi, kjer leži, mora pa biti vse temno. Kar se zasliši govor; tisti, ki so bili tam pripovedujejo, da se sliši, sedaj v tem, sedaj v onem kotu, nekaj časa v višini, kmalu zopet nizko pri tleh. Ljudje, ki to počenjanje hodijo kar trumoma gledat in poslušat, vprašujejo, seveda le najsrčnejši, hudiča to in ono Odgovarja pa jim neznan glas z zelo navihanimi odgovori. Na vprašanje, zakaj se ne pokaže, pravi: „Jaz se ti že pokažem, kakor hočeš, ali v podobi konja ali psa, potem pa boš gotovo mrtev". Vsakemu se lasje zježe, vsak se tacega odgovora ustraši in zbeži, ter potem pripoveduje strašne reči o tem hudobcu. Prosto ljudstvo se ženske, ki ima hudiča v sebi, zelo boji. Gospoda tu v Črnomlji pa ugiba to in ono, večina je mnenja, da je ta slepa ženska zelo prebrisana in vse sama povzroča. Mnogo jih gre tja, da se na svoje oči prepričajo, kaj je na tem resnice. Vsak pa pove, da je res hudič tam, ker že od same misli, da pride hudič, zbeži. Ugibalo se je, kako satana brez duhovske pomoči izgnati. — V sredo, 14. t. m. pa se je zbralo več gospodov raznega stanu, da ■gredo, ker so vendar tako srčni, hudiča skušat. Ob 9. uri zvečer sedli so na voz in se dobre volje odpeljali na čudoviti kraj V ono sobo prišedši, našli so množico ljudij, ki je čakala, da začne hudič govoriti. Slepa ženska ležala je na tleh na kupu slame. Zraven nje je spal mirno njen otrok. Mesec je svetil skozi okno. Vse je bilo mirno. Kar začne hudič delovati. Ženska jame težko in hitro sopsti, suje neka-terekrati z vso močjo v zrak, roke se ji krčijo, pesti stiska, vsa se lomi in zvija kakor pri hudem krču. Potem se je tolkla po glavi. Vse navzoče je strah spreletaval ko je hišni gospodar rekel, da bo zdaj hudič govoril. Brž so prižgali svečo, prav srčen gospod zagrabil jo je za roke, jo hudo pritisnil za žilo na r ki in — hudič je odjenjal. — Ženska je postala popolnoma mirna, nikakega glasu ni bilo čuti, ker hudič v podobi te ženske se je zbal mož, ki so ga prišli preganjat Resnica je torej, da je ženska znala ljudi dobro voditi za nos, dobro ponarejati krč in neke glasove, seve le v slovenskem jeziku, dajati od sebe, ne da bi v temi ustnice vidno premikala. Tako je torej tudi ta hudič razkrinkan. Ljudstvo se gotovo kmalu pomiri. Konec temu hudičevemu početju bode, ko pošlje občina tega od ženske ponarejenega hudiča v kak zavod. Tam jej gotovo mine veselje do peklenskih burk. — „Slovensko trgovsko pevsko društvo". Odbor naznanja vsem svojim p. n. gg. členom, da ima društvo svoj le tošnji redni občni zbor v torek, dne 20. t. m. ob polu 9. uri zvečer v „ Narodnem doma". Vspored: tajnikovo in blagajnikovo poročilo, ter volitev predsednika in podpredsednika ter osmih odbornikov. Prosi se obilne udeležbe. — V Žentjanškem premogokopu se je v mesecu februvarju t. 1. 880.600 klg. premoga nakopalo in razposlalo, a bilo bi se ga še mnogo več, ako bi število dovoz-nikov zadoščevalo. — Pogreb. Včeraj so pokopali na tukajšnjem grobišču pri sv. Krištofu gospo Marijo Mozerjevo rojeno Steiner. Pokojnica je bila več let učiteljica v Postojini in v zadnjem Času v Št. Vidu nad Vipavo in je bila splošno priljubljena. Slovesnega njenega pogreba udeležilo se je prav mnogo odličnega občinstva, zlasti pokojničnih znancev in prijateljev iz Notranjske. Lahka njej zemljica! — Občni zbor zadruge brivcev, fri-atarjav in lasniftarjav v Ljubljani, ae je vršil dne 8. marca t. 1. ob navzočnosti zastopnika obrtne oblasti magistratnega svetnika g. Ivana Šešeka in zadružnega inštruktorja g. Henrika Pfeiferja ter lepega števila za družnih členov. Načelnik zadruge g. Engel-bert Franchetti je pozdravil vse navzoče ter poročal o delovanju zadružnega načelstva za dobo 1899. Iz poročila je posneti, da je imela zadruga leta 1899. jeden redni, dva izvanredna občna zbora in štiri odborove seje. Dalje, da je minulega leta oglasilo pet in dva odglasila brivsko obrt. Dohodkov bilo je 53 gld. 90 kr., stroškov pa 45 gld. 72 kr., zadružni zaklad znaša koncem leta 281 gld. 44 kr. Pri volitvi je bil izvoljen načelnikom g. Engelbert Franchetti, njega namestnikom g. Fran Ferkula, za odbornike gg. Alojzij Bizjak, Aleks. Gjud, Andrej Varovič in Fran Zupan in za namestnike gg. I van Kašteli c in Viktor Petrovčič. Dalje se je sklenilo, da naj pristopi zadruga k zavezi vseh brivskih zadrug za Avstrijo na Dunaju, in je bil izvoljen za poslanca ljubljanske zadruge gosp. Eng. Franchetti. Končno se je sprejel predlog, da se naj ustanovi prenočišče za potujoče pomočnike, in pa zadružno skladišče, ter da se naj z ozirom na to, da so stroški vedno večji, tudi cene pri obrtu brivcev povišajo, in naj stopijo v veljavo s 1. aprilom 1.1. Cene naj bodo pri vsakemu brivcu razvidne, in naj se vsi členi zavežejo s častno besedo, držati se določenih cen. — Oddaja smodnika za streljanje proti toči. Kakcr prejšnja leta bo deželni odbor kranjski priskrboval tudi letos oddajo smodnika za streljanje proti toči. Naročniki naj se obrnejo pismenim potom naravnost na deželni odbor kranjski. V dopisu naj navedejo, koliko zabojev želijo, za katero občino je namenjen, na čegav naslov (to je kdo ga sme takoj po prihodu na kolodvor sprejeti), in na katero postajo naj se pošlje. Z naročitvijo vred je poslati tudi naročnino. Vsak zaboj ima 25 kg. smodnika, ter stane 20 kron GO vinarjev. Letos se bo smodnik razpošiljal le dvakrat, in sicer v prvi polovici aprila in v prvi polovici julija. Na poznje došla naročila se ne bode moglo ozirati. * Tolstoj o umetnosti. Andre Beau-nier je priobčil intervie\v z grofom Tolstim o umetnosti: .Tolstoj" — piše Beaunier — „je govoril z menoj dolgo o umetnosti. Njegova vodilna ideja v pogovoru je bila, da je umetnost zašla na napačno pot, kar se kaže vsak dan bolj. Rafinirana umetnost nekaterih pisateljev je le za nekatere, narod pa nima od nje nobene koristi. Toda umetnost nima pravice obstajati, ako ni namenjena narodu Zanjo ne sme biti pri« viligiranih slojev. Če je umetnost, kakor se mi zdi, človeškemu življenju potrebna prijetnost, potreben užitek, potem ne sme biti omejena le na nekatere srečne ljudi. Mesto da je frivolna igrača blazirancev in trudnih dobroživcev, mora stremiti za splošnimi interesi ter poganjati svoje korenine v resničnem, ne pa umetelno ponarejenem življenju. Nežni duhovi trdijo, da narod umetnosti ne razume. Da, dekadentov res ne razume in to je prav. Toda če peljem svoje kmetiške prijatelje, samouke, ki so prav toliko vredni kakor vaši učenjaki, v galerijo slik bratov Tretjakov, sem videl vselej, kako živo so bili pretreseni in pre vzeti od lepih del Rjepina in Gaya. Nikakor ne zahtevam, da bodi umetnost le moralizujoča. Glavno je, da narod zanima. Narod, t. j. celokupnost ljudij, pa bode umetnost zanimala le takrat, ako je odkritosrčna in ako je globoka, izražujoča tisto, kar je vsem ljudem skupnega. V umetnosti mora biti samo troje: odkrito srčnost, odkritosrčnost in še enkrat odkritosrčnost. Nepotrebno je, da je umetnik strokovno učen; umetniške šole ne koristijo nič, kvečjemu morejo mlade ljudi pokvariti, ki potem mislijo, da je rokodelstvo samo zase že velike vrednosti. Bodite le odkritosrčni in misel, katero bodete izrazili, bode gotovo ganila srca" * Poroka prestolonaslednice Štefanije se je morala odložiti, ker je grof Elemer Lonyay v Benetkah zbolel na influenci. Štefanija je poslala Lonyayu svojega zdravnika, dr. Auchenthalerja. Po nasvetu tega zdravnika se je grof Lonyay odpeljal v Gorico ter se nastanil v hotelu .Sudbahn". osst Dalja v prilogi. ~75UJ * Sultanova hči pobegnila. Iz Carigrada brzojavljajo, da je Haledzat, sul-tenova hči. pobegnila z Niedjarom, slavnim turskim pesnikom. V spremstvu Haledzse je Riza, hci O.mana pase. Sultan je vsled bega hčerke sila potrt. Nedavno je pobegnil niecov svak, sedaj pa Se hči. * Ker se je dal zapeljati je dobil korist dunajske dvorne opere Avgust Avguštin dva meseca teške ječe, poostrene s postom vsak mesec. Gospod Avguštin se je učil igranja na klavirju pri gospej Berti S., ženi nekega dunajskega učitelja. Žena, nežna blondinka, se je zaljubila v svojega učenca, lepega 301etnega moža koketno navihanih brk, ter ga pregovorila, naj pobegne ž njo. Lepi Avguštin se je dal zapeljati in pobegnila sta v Budimpešto, seboj pa sta vzela soprogovo hranilnično knjižico s 2768 kronami. V BudimpeSti sta živela v nekem hotelu izvrstno in elegantno, toda samo — jeden dan. Potem je prišla policija ter poslala begunca na Dunaj. Gospod Avguštin je peljal gospo Berto sam h soprogu nazaj ter mu izročil še 2000 kron njegovega denarja. Učitelj je ženi odpustil, a korfsta je tožil. * Živa v rakvi. V južnoitalijanskem kraju Lecce so operirali mlado žensko, ki je vsled tega navidezno umrla. Kakor je v Italiji, kjer se jim s pokopom mrličev silno mudi, že navada, je bilo določeno, da bode pokop že naslednjega dne. Deli so žensko v rakev ter jo prenesli v mrtvašnico. Zutraj pa je prišel fotograf, da bi žensko fotografiral. Ko so rakev odprli, ni ležala ženska na hrbtu, nego postrani in pokazalo se je, da je ponoči oživela in — rodila dete. Mati in otrok pa sta se v rakvi že zadušila. Grobar je pripovedoval, da se mu je ponoči zdelo, da sliši klice ,Na pomoč", a da je mislil, da se mu sanja. V Italiji taki slučaji niso redki. Književnost. — „Slovenka" ima v 2. štev. to-le vsebino: Zorana, Biseri, pesem. — Ivanka, „Bistvo ženskega vprašanja." — Zofka Kveder, »Ana JokavenkoV — F. K. „Praktična stran ženskega vprašanja". — Fr. Ilešič, „Pevec — slepar — d al ek o v i d e o". — Arne Novak, „Nove faze moderne ženske". — E. Gangl, Ob cerkvi, pesem. — Oton Zupančič, „1 v a nič in P a ni j a n". — Zofka Kveder, „Študentke", povest. — E Gangl, „V sanjah", pesem. — Teodor Sokol, Vzgoja in omika ali izvir sreče. — Socialno vprašanje in zavod sv. Nikolaja v Trstu. — Oton Zupančič, „Vaso valeč", pesem. — Listek. — Razgovori. — „Izvestja muzejskega društva za Kranjsko". Vsebina 1. sešitka: Razprava. 1. Dr. Fr. K o s: O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci v osmem stoletju. Mali zapiski. Slovstvo. 1. Dr. Fr. Kos: „Kulturne slike s Kranjskega", spisal Jos. Ciperle. 2. A. K.: „Stara Kranjska", izdala K. Grefe in P. pl. Radics. 3 P. W. Š.: .Monumenta historica ducatus Carinthiae", spisal Avg pl. Jaksch. 4. P. W. Š : „Jo-hann Mannel, Laibachs erster Buchdrucker", spisal Friderik Ahn. 5. P. W. Š : „Newe Zevtungen aus Mannels Druckerpresse", spisal Friderik Ahn. L L. P.: Slovenščina v mnogojezični bibliji iz 1. 1599. 2. A K.: Občni zbor .Muzejskega društva za Kranjsko". 1- Imenik členov „Muzejskega društva za Kranjsko" v letu 1903. 2. Znanstvene korporacije in društva, s katerimi je „Muzejsko društvo za Kranjsko" v zvezi in zamenjava publikacije. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. marca. Danes popoldne ob 3. uri se je razšla poslanska zbornica. Vzlic včerajšnji izjavi ministrskega predsednika se domneva, da se je razšla na nedoločen čas. Gospodska zbornica bo imela še te dni sejo. Današnja seja poslanske zbornice je bila do cela brezpomembna. Zanimiva je bila samo izjava trgovinskega ministra, da vlada z načrtom o novem obrtnem redu še ni gotova, ker mora, predno zaključi svoje delo, vprašati še trgovske in obrtne zbornice za njih mnenje. Praga 17. marca. Novi župan dr. Srb je bil danes slovesno instaliran. Slavnosti se je vdeležil tudi nem-ški konzul Namestnik ,Coudenhove je župana poživljal, naj vodi upravo nepristransko, brez ozira na narodnostne in konfesionalne razlike. Župan je obljubil, da bo napram vsem objektiven, in da se bo vedno držal načela o ravnopravnosti in ravnovrednosti Cehov in Nemcev. Kot sin češkega naroda bo vedno neustrašno zastopal pravice tega naroda. Kot župan ima v varstvu ključe k shrambi, kjer so spravljene insignije češkega kralja. S tem je župan tudi čuvar državnopravne misli ter le želi, da bi hradčinski zvonovi kmalu zazvonili v pozdrav kronanemu češkemu kralju. Budimpešta 17. marca Vse časopisje kliče na vojno proti Avstriji. Povod temu je resolucija, katero je sklenila poslanska zbornica glede predpisov o prometu z živino, ki se najbolj tiče Ogrske, in pa odredba finančnega ministra o rentnem davku od ogrskih papirjev. „ Pester Lloyd" pravi, da je boter finančnoministerialnega ukaza neki drugi minister. V današnji seji poslanske zbornice se poda v tej zadevi interpelacija, da zamore vlada pojasniti svoje stališče. Berolin 17. marca. Razupita Lex Heinze je včeraj deloma obveljala. Zbornica je sprejela s 166 proti 127 glasom tako proti umetnosti kakor proti gleda liščem naperjeni paragraf. Današnja seja se je proglasila za tajno, da se razpravlja o predlogu socialistov, naj se izpraznijo pri nadaljnih razpravah o lex Heinze galerije, ker pridejo na vrsto jako delikatne stvari. Socialisti so se dogovorili s svobodomiselno stranko, da bodo nadaljnjo razpravo o lex Heinze obstruirali s tem, da bodo zahtevali glasovanje po imenih in stavljali nebroj preminjevalnih predlogov. London 17. marca. Iz Bloemfonteina se poroča, da je general Pretyman imenovan guvernerjem tega mesta in njega okolice. Pri vseh lokalnih zadevah bo odločal dogovorno z županom. Novi guverner je izdal oklic, s katerim poživlja vse prebivalstvo mesta in okolice, da izroče angleški upravi vse orožje. London 17. marca. „Daily Chro-nicle" prijavlja brzojavko, v kateri pravi, da je oranjski predsednik Steyn moral bežati, sicer da bi bil umorjen. Minoli ponedeljek je bil v Bloemforiteinu shod, na katerem so Steyna dolžili, da je republiko izdal in jo Kriigerju prodal. London 17. marca. Poročila o vhodu Angležev v Bloemfontein ne soglašajo. „Times" poroča, da so bile vse prodajalne in delavnice zaprte, ulice pa zapuščene, dočim pravi „Mor-ning Post", da je prebivalstvo Angleže jako prijazno sprejelo, in da so bile zlasti dame v slavnostni opravi. „Standard" poroča, da je bil v ponedeljek v Bloemfonteinn shod, na katerem je Frasser, vodja Angležem prijaznih Buro v, ostro prijemal predsednika Steyna. London 17. marca. Državni podtajnik Brodrick je v poslanski zbornici naznanil, da so se v Draždanih primerile protiangleške demonstracije, in da je bila strgana in poteptana angleška zastava. Saksonski minister je že radi tega dogodka izrekel svoje obžalovanje in naznanil, da so storilci že zaprti. XXVI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . 12876 K 56 vin. Hribar Ivan, župan prispevek za januvar............... BO „ - „ Bernotova gospa je nabrala pri gostovanji gosp. Perhavca ... 22 „ — „ Klub slov. biciklistov .Ljubljana" preplačila društvenega plesa z dne 20. januvarja......... 231 „ 82 „ Turk Josip, posestnik in občinski svetovalec.............. 10 „ — „ Don Karlo Miklavčič, spominjajoč se pokojnega župnika Vavpotiča osobitega čestilca pesnika Prešerna................. io „ — dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd. . 100 j) — " dr. Fran Muada........... 80 „ — „ Hribar Ivan, lupan prispevek za februvar............... 50 — Ceh Fran nabral pri občnem zboru Ljutomerske čitalnice...... 20 ,, — „ Skupaj . . 13.450 K 37 vin. Dr. Josip Stare, blagajnik. Slovenci in Slovenk« I Ne zabite družbe sv. Cirilt In Metoda I Darila. Uredništvu naflega 1 sta so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Ivan M ajaron, trgovec in posestnik v Borovnici (po g. Fr. Paplerju) namesto venca na krsto pokojnemu g. Dragotinu Žitniku 10 K. — Gospića Marica Ogrinčeva v Grahovem 2 K. — Skupaj 12 K. — Živela darovalec in darovalka! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Ivan Maj aro n, trgovec in posestnik v Borovnici (z istega povoda kakor zgoraj} 10 K (na knjižico Bt. 244). — Svoto smo izročili blagajniku uCit. druBtva g. J. Dimniku. Živio darovalec !_ Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli o vem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steklenicah po K 180 a. v. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. Molili, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—4) Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 'dO let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Pri Ervinu Burdjrh-u, lekarju v Mkofjl Loki se dobiva (321—11) 3E novim antiseptikom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni; po poŠti t-Oi kroni. Dež. gledališče v Ljubljani. štev. 76. _Dr. pr. 1014. V nedeljo, dne 19. marca 1900. PopolilaiiNku ljudska predstava ob znižani vstopnini. Začetek ob '/»-*• upl popoludne. Zapravljivec. čarobni igrokaz s petjem v 3 dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinc. Režiser Rudolf Inemann. Kapelnik Hilarij BeniSek. Štev. 77. ——— Dr. pr. 1015. Zaeetek ob Prvikrat v sezoni: Tragična opera v dveh dejanjih. Spisal F. Romani. Poslovenil A. Peterlin. Uglasbil Vincenzo Bellini. Kapelnik g. Hilarij BeniSek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajni« h odpre d 7. ni. — Začetek d \/,8. tri. — K»im po 10. mi Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. it. n. Štev. 78. Dr. pr. 1016. V torek, dne 20. marca 1900. MORMA, Umrli so v Ljubljani: Dne 13. marca: Marija Lipovšek, sprevod-nikova vdova, 72 let, sv. Petra cesta St. 24, pljučnica. — Emil Smole, strojevodjev sin, 15 dni, TržaSka cesta St. 30, prisad. Dne 15. marca: Jera rožic p, posestnik ova žena, 39 let, Komenskega ulice St. 19, jetika. — Jakob Lumbar, posestnikov sin, 1 leto, Trnovske ulice St. 1, pljučnica. Meteorologično poročilo. Višin« nsd morjem 306 2 m. Srednji aračni tlak 736*0 mm. Cas opazovanj a 16. 9. zvečer 17 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra H5 Vetrovi Nebo 11 7288 7236 7258 4*7 al. jzahod dež 5-6 sr. zahod pol. oblač. 9*7 j si. jug I dež Srednja včerajšnja temperatura 42*, nor-male: 3 7°. D-imajslea, borza dne 17. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebra . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/, . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista....... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov........'•*'! Italijanski bankovci..... C. kr. cekini......... 99 K 20 99 „ - 98 „ 10 S » 46 96 „ 95 93 . 60 127 _ 80 235 l - 242 „ 75 118 , 50 23 I 64 l9 - 27 90 , 15 11 . 37 Pri kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na MATI Ikalična kislina ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (36—2) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. Terezlna J»p«*lJ roj. Fod-krajsek naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Frana, Antona in Ifllr- kota vsem sorodnikom in znancem pre-žalostno vest, o smrti svojega ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda Frana Japelj-a uradnika c. kr. držav, železnic kateri je danes ob «/»4. uri popoludne, po hudi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 33. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega bode v nedeljo, dne 18. marca t. 1. ob 3. uri popoludne iz deželne bolnišnice na pokopališče h sv. Krištofu. Sv. maše zaduSnice brale se bodo v več cerkvah. (547) Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 16. marca 1900. (KST T*"«-*!I ponatis TfcjQ brošurice V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *0 vinarjev, po pošti 3 vinarje več. Stenograf slovenske in nemške stenografije vešč, izurjen tudi v odvetniškem konceptu, želi takoj vstopiti v službo. Ponudbe pod „Stenograf", poste re-stante, Ljubljana. (537—1) ■•»-i J «~«.«a» nova hiša v Mengšu z vsemi pritiklinami ter s poljem za 3 živine, pripravna tudi za obrt, se proda vsled rodbinskih razmer za primerno ceno. Zahteva se le polovica kupnine takoj, ostalo lehko na več let. Natančna pojasnila daje lastnik Ivan korbar. Mengeš 9H, Ciorenjsko. (538) •Narodna kavarna' -f ▼ v Ljubljani. ♦ v- V nedeljo, 18. marca 1900 in v pondeljek, 19. marca 1800 v čast Fepicam ii Fepčkam bosansko-hercegovinske tamburaške družbe iz Sarajeva. Vstop prost. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi z odličnim spoštovanjem Fran Krapež. (540) Brady-jeve S:kuUm«rk«. (prej s4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jož. kol. Proga Is Trbiža. Ob 5. ni i 46 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francem h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zelia ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lx LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) J. C. Zorzenon agent v Trstu oskrbuje na provizijo kasa-pro-dajo in prekomorsko odpoši-ljatev vseh vrst rezanega in stavbinskega lesovja. (446—5) ceiiee s« takoj sprejme (543) v kavarni C. Egia v Ljubljani katera bode v nedeljo, dne 18. marca t. I. v časi Pepcaui in Pepčlcom v gostilni in kavarni „pri malem slonu" v Vodmatu. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop [prost. K tej veselici uljudno vabita Josip in Marija Hutter. (551) milili muzikalni avtomat z močnim glasom in 18 komadi se po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji proda. Ker je avtomat nenavadno velik in posebno močnega glasu, ga priporočam gostilničarjem in restavraterjem, ki imajo velike prostore, ker se tudi lehko pleše ob njega sviranju. Kdor ga želi kupiti, naj se obrne name Jos. Kolar v Ljublani trgovec z motornimi vozovi, kolesi in šivalnimi stroji. (337—5) Angleške doge 5 mesecev stare, pristne rase, krasni eksem-plari, sive, se prodajo pri (609-3) Ognjevita Kozjeku gostilna „pri Kankertu", v Šiški št. 20. Spreten pisar vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe pri odvetniku, notarju ali pa v trgovini. (518—2) Kdo? pove upravništvo „SIov. Nar.". Hiša (516-2) ob državni cesti na Sapu, 10 minut od dekanijske cerkve in 1 minuto od kolodvora Šmarije-Sap se odda na 5 let v najem. HiSa je nova in ima 4 Bobe, vežo, kuhinjo s Štedilnikom, 2 kleti, hlev zraven je svinjak in drvarnica, kozolec in pod. Pri hi§i je saden vrt. Na željo se dobi v najem ena njiva in travniki. HiSa je pripravna za gostilno, za prodajalnico ali kako drugo obrt. Prevzame se lahko trgovino, gostilno ali tobačno trafiko. Oglasiti se je pismeno ali ustmeno do 1. aprila t. 1. pri posestniku Jožefu Erjavcu na Sapu št. 10, po§ta omarije-Sap pod Ljubljano q Pleskarska in lakirarska obrt A. Bricel ♦ ♦ ♦ -t F. Oražem Jk * .+ J. Korbar ♦ ^ + ^ ♦ ♦ 30 Florjanske ulice 30 SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. 1 sj sj sj sj sj sj sj (254—7) Vieni kašljujoelni se nujno priporačajo Kaiserjevi prsni bonboni. O/l Qr\ notarsko overovljenih spričeval je ~ najboljši dokaz, da so ne prese- ženi pri kašlju, hrlpavofttt, kataru ln zaallženju. Zavoj lO kr. in «© kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni polog železnega mosta, pri Ubaldu pl. Trn-k6czyju in v deželni lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. (1919-20) I Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—4) Jakob Theumann Brno, Kotovžka ulica 12. Bogato a80rtirane vzorCne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga Črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = V/.orcI vrati* In franko. - Podpisani javlja, da se bodo dne 8. aprila 1900 dopoludne ob 9, uri in v poznejših dneh v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajah) Lorenc Verbičevim dedičem lastna zemljišča in sicer, njive, travniki in pašniki in razven tega vec tisoč komadov stoječega gojzclnega drevja t. J. lioj ln smrek. Natančneja pojasnila in tudi vpogled v dražbene pogoje daje o. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, Josip Verbič v Bistri, Franc Verbič v Borovnici in (506—5) Dr. Josip Furlan odvetnik v Ljubljani. Oddelek za sukno firme Kastner A Ohler v Gradcu ima največji sortlment (426—5) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. "Wss5«»jr»«;l fV*aaalAc». [g pod Trančo it. 2 11 Veliko zalogo J. Soklič. O S »f oouBJj. pod -SPTJ OeoS Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (•v Trnoveaaa) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne vst sode TSafl po najnižjih cenah. 11 Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospod« In otrok« j« vedno na izboro. Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 11 #WWWWW¥WWWWWWW1 WW W»»»10WfJWWO ^a. 4a sa sa aaj sa si Osi O si ■ sa *t. 4k Josip Reich ► likanje sukna, barvarija in r kemična spiralnica > Poljanski nasip — Ozke ulici št, 4 £ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča a 11 dela. P ^ Postrežba točna. — Oene niska. r Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg ftt. 1. 11 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje isvrstne slamoraznlc« in mlatllnlc«, katere se dobivajo vslic njih izbornosti ceno. — Canlkl zastonj In poštnin« prosti. Ign. Fasching-a vdove 11 ključavničarstvo Poljanski nasip st. 8 (Rsichovs hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč nsjprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše. vilnato blago največja Izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 11 Alojzij Persche Škofijo št. 22, poleg mestne hiše. inaimiiaiiiiniii miiiiiI 17 Ka pljučih in v vratu boleli ujočim, astmatikom in na jabolku bolnim! Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je Se tako trdovratna, ali svoje naduhe, in če je še tako zastarana in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdra^ vilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, Weissen-burgerstr. 79. (439—3) Novo sezidana (429—3) pri Kranju, 10 minut od mesta oddaljena, takoj čez Kokrški most, poleg glavne ceste, na jako prijaznem in za vsako prodajalno ugodnem kraju, je oddati v najem ali na prodaj. Več se izve ,,Predilne ulice, nakupovanje kosti in deželnih pridelkov". Tudi se proda dobro ohranjen PoljTptlLOll. L. Luserjev obliž za turisis. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem itd. itd. Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidiing. obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. 485—2) Zahtevajte Luser-jeY Calcium- <473—4) Carbid jako fin -<-«z zajamčeno vsebujoč največ plina m->■ brez saj. Poizvedbe in cene pri glavnem zastopniku Giulio di A. Levi, Trst Via S. Spiridione št. 1. Čokolada i (213-8) SUCHARD J Povsod na prodaj. *K 3fc Cacao i Zajamčeno iz pristnega vina izdeluje (434-2) vinski jesih ALBERT ECKERT v Gradcu. Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah. ^idESEŠŽKJT^S Neobhodno potrebno ..TBtfJHt,UJU1 U IX a j o o j !«Š FL priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno ANATHERIN od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju v steklenicah a gld. 140, gld. 1.—, gld. — 50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2088—10) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plumba gld. 1—, aromatično zeliščno milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno le, če je v steklenicah, kakor je na strani, z modro etiketo v francoskem jeziku in v zlatem tisku z mojo tvrdko. Il I M vsako rodbino Zgodnji rožni krompir, novi čeSki semenski krompir, ki v 6 tednih dozori, „carska krona" (Ka i ser k rone). Cena zgodnjega rožnika gld. 3*25, pri večjih naroČilih tudi ceneje. Deteljino seme, navadno domače in lucernsko, po najnižji ceni. češki semenski čebuljček itd. trgovec v Ljubljani (536—1) Najboljše berilo ln darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzi|oja in omika is ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112-12) ter se dobi za predplačilo 1 icltl. .»«» kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Veliki krah! Ne\v-York in London nista prizanašala i niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8erbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6 60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; % 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. eiektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. •»-» komadov skupaj samo jcld« «•««. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na a slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v (1841—23) A. If 11CS< BI9S9 ICC-u Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandstr. 19/VV. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. j^^s Čistilni prašek, za njo IO kr. ^ ^* Pristno le z zraven natisnjeno varst- *i m a veno znamko (zdrava kovina). ^^t, Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotr.ik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vaši zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Utihni, okrožni in tovarniški zdravnik. Styria-n kolesa so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi! Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427-2) Styria-kolo se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku. ,Styria' Fahrrad Werke Joh. Puch & Comp., Gradec. Zastopnik: Fran ČJu-d-ean. trgovec S kolesi v Ljub! j »ni. tudi one, ki so že nastavljeni kot taki, sprejemam takoj povsod, na vseh mestih in v vseh okrajih z Kotovo |>ltaro ln visoko provizijo, za prodajo patentnih predmetov, ki so neobhodno potrebni vsakemu ekonomu, kmetovalcu in vsaki privatni stranki. Agenturo izvršuje lahko vsakdo, ki ima pri privatnih strankah znanje, v svojem prostem času. — Ponudbe pod šifro ,,!». X. «•*<< Rudolfu Hlosse v Prani. Lepo telo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri I*. Maček t% Go. zgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143—20) VADI I* O k občnemu zboru posojilnice na Slapu pri Vipavi registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v soboto, 31. sušca 1900, ob 3. uri popoludne v posojilniški pisarni v Vipavi. Dnevni red : 1.) Poročilo načelstva. 2) Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3) Razdelitev čistega dobička. 4,) Privolenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu. 5) Volitev načelstva in nadzorstva. 6. ) Prememba pravil. 7. ) Razni nasveti in predlogi. Ako bi slučajno ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode ravno isti dan ob polu 4. uri drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 35. zadružnih pravil brezpogojno sklepčen. Na Slapu, dne 15. marca 1900. Načelstvo. za svojega sina, ki je dovršil 4 realčne razrede z dobrimi spričevali, in je zdaj že pol tretje leto v veliki provincialni trgovini, ter govori slovenski in nemški, da bi mogel obiska vati ljubljansko trgovsko šolo, v isti lastnosti (519—3) kot praktikant za nadalje kako mesto v Ljubljani. Pogoje se prosi naznaniti pod adreso „št. 100" upravništvu „Slov. Naroda". Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbe: Rotterdam 22. marca 5*°° popoludne. Maasdam 29. marca 12*oo opoldne. Amsterdam 5. aprila 500 popoludne. Statendam 12. april 12*00 opoldne. Novi pamiki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (24—11) Cene v prvi kajiti od 250 K naprej ) iz prista-drugi kajti od 212 K 50 h J nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite : I., Kolowratring IO ; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. r Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvne, slabotne osobe, otroke in odrasle priporočam zdravljenje z mojim priljubljenim in obče znanim Lahusen-a jodoželeznatim jetrnim tranom. Najboljši in najbolje učinkujoči jetrni tran. Okus posebno fin. Se lahko in brez neprijetnosti jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa. Mnogo zdravniških spričeval in zahvalnic. Zdravljenje { traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v I sivih zabojih a gld. 1.50. Zahteva naj se vedno I jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo Itedaj je pristen. Natančnejša pojasnila daje rad izdelovatelj. (2333—10) Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu. Jožef Makovec na Bregu št. 20 stavbinski in pohištveni pleskar, pis-menski slikar in lakirar pločevin se usojam p. n. občinstvu naznanjati, da sem postavil lakiramko f■ «»■ «-za lakiranje na n-I.«n»— vino In na železo po najnovejšem načinu, ter prevzemam lakiranje nieikelsfaih stojal, kopalnih ban, vodnih škafov, ta«, plehastih tablie, voznih svetilk itd. itd. Vzorci vseh vrst lesnih imltaeij po izberi brez vsake konkurence po najnižjih cenah. (372—8) Prodajam tudi oljnate barve, lak in flrnež. > > r > r > ► ► FRAN OGRIZEK v Planini pri Rakeku prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, iz%rstna naravna bela in črna vina, muška-telca, šilliarja in refoško po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini. P^ST Za pristnost vin se jamči. Vzorci se na zahtevanje radovoljno poštnine prosto dopošljejo. (246—8) Razpis. Zaradi oddaje zidarskih, mizarskih, tesarskih, slikarskih, pleskarskih in kleparskih del za razširjanje in nadzidanje šolskega poslopja na Jezici vršila se bode ondi v šolski sobi dne 29. marcija ob 9. uri zjutraj javna pismena ponudbena razprava. Dotični proračun in načrti so pri podpisanem krajnem šolskem svetu vsakemu na vpogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5°, — na podlagi skupnih ponuđenih zneskov določenem — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske s številkami in z besedami Dela se bodo oddala posamezno ali skupno brez notranje oprave. Domači obrtniki imajo pod enakimi pogoji prednost. Krajni šolski svet na Jezici (500—3) dne 10. marcija 1900. Predsednik : Anton Vilfan. 1900 Svetovna razstava v Parizu 1900. Dražba imobilij Trocadero & Passv 7 dni, 6 noči v Parizu- Hrana in stanovanje, kakor tudi vožnja potnikov s kolodvora v hotel in iz hotela na kolodvor, 14 prostih vstopnic v razstavo. Jedna dnevna vožnja po vsem Parizu. Kuponi za znižane cene. Zavarovalne police itd. itd. Prospekti in pojasnila brezplačno. Vse skupaj a. v. gld. 80. Plača se lehko na obroke. Centralna pisarna za Avstrijo in Bosno pri potovalni agenturi mejnarodne železniške družbe s spalnimi vozovi Dunaj, I. Karntnerring 9 (Grand Hotel) I kjer se izdajajo tudi vozni listki za vse strani. (342-3) JUHNAZABELA MAGrGrl Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna jaha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirno steklenlčice se z Maggl-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (533) S. 3/00/1 (505—2) C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje v trg. registra neprotokolovanega trgovca z usnjem in posestnika Blaža Kovačiča v St. Rupertu odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sod. svetnika, g". Jožefa Starica z uradnim sedežem v Mokronogu in za začasnega upravitelja mase g. Maksimirana Koser-ja, c. kr. notarja v Mokronogu. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 26. marca 1900. na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do 26. aprila 1900. leta pri tem sodišči, ali pri c. kr. okr. sodišču v Mokronogu po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 21. maja 1900. do poludne točno ob 9. uri pred c. kr. konkursnim komisarjem v Mokronogu pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda. Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volit v i na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek UL, dne 12. marca 1900. posojilnice v Črnomlju registrovane zadruge z neomejeno zavezo as«. X!V. upravno leto 1890. Posojila............ Zaostale obresti od posojil. . . Naloženi denar pri drugih denarnih zavodih v glavnici .... Nevzdignene obresti naloženega denarja od prejšnjih let 2376 K 26 h Nevzdignene obresti naloženega denarja za 1899 1952 , 54 „ Prehodni zneski ........ Inventar............ "Vrednost tiskovin....... Gotovina koncem 1899. . . . . Skupaj K h 506431 72 11437 87 582001 — 4328 80 27038 1000; — 98 50 18352 42 600119 69 Deleži, 1747 po 4 K...... Nevzdignene dividende od deležev Hranilne vloge 564538 K 66 h Kapitalizovane obresti 20813 „ 66 _ Predplačane obresti od posojil za 1900............ Vstopnina (za rezervni zaklad). Cisti dobiček Skupaj . . . K h 2214 585352 3881 208 1474 64 32 82 91 60011969 Prejemki 413492 K — h. Izdatki 395139 K 58 h. Skupni promet 808631 K 58 h. Ees^^vai naklad. Hiša v Črnomlju št. 62 v stavbeni vrednosti........... Hiša na Majerlu št. 7 z vrtom in trtjem............ Gotovina koncem 1899..... Skupaj K 72340 — 4400 — 1183 88 77923 88 lolgovl Izposojilo (brezobrestno) . . Čisti rezervni zaklad. . . . Skupaj K h 49687 80 28236 08 7792388 i ECaeitn zadružnikov t Koncem 1998 bilo je............1169 zadružnikov Leta 1899 je izstopilo......... 27 „ in ostalo................1142 „ Leta 1899 je pristopilo......... 52 „ Koncem 1899 ostalo je tedaj......... 1194 zadružnikov. Račun deležev: 1194 zadružnikov ima............... 1686 deležev po 4 K = 6744 K 27 leta 1899 izstopivših zadružnikov ima........ 40 21 v prejšnjih letih izstopivših zadružnikov ima nevzdignenih deležev 21 Skupaj . = 160 == 84 . 1747 deležev po 4 K — 6988 K Ta račun je občni zbor dne 4. marca 1900 potrdil. *os«»jUa. se dajo le zadružnikom. ■anilne vM«»g§-e obrestujejo se po 4*/»°/« brez odbitja rentnega davka. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celji", katera je zadnjo revizijo izvršila dne 7. in 8. julija 1899. (539) j Založena 1847. |&r Založena 18477U&. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 11 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-1D priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Št 5403. Razglas. (470-3) Podpisani magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem: 1. ) davni nabor sa deželno stolno mesto IJ ubijana vrill se bo letos 99. In •*». marca v 99]9Iestnem domu" na cesarja Jožefa trgu, in sicer 28 marca za one zunajne mladeniče, katerim se je dovolilo priti k nabora v Ljubljani, 29. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. ZacetrtL ob. 8. url dopoldne. 2. ) Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kand'datje dnhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak); b) kot poduči tel j i, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.); c) kot posestniki podedvanih kmetij (§ 33. voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.); e) enoletne prezentne službe (§§ 25—29 voj. zak.); 3. ) Stavljenci, kateri žele ugodnosti, po §3 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru 4. ) Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. februvarja 1900. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala aamo (1996—19) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c ^ priv povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- Pa 1^*1 rti on rJf *W sti pazi naj se natančno na moje ime • ClilUABuUU. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko in Koroško Gradec, TJ&Hliaiisg-assies 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Aliianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter ime-_noval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. _ Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 £,<»fl?.??3 kron. L. 1897 se Je na podlagi 1269 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890 1897 se Je Izplačalo 1,864 37816 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine koleko? iu pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/0 obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veijavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovan e dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (117-10) Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 3. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura oderce;-; najnovejše facone, ■*■ najboljši izdelek V pripore Ca 11V Alojzi) Porsche V Pred škofijo št. 22, poleg mestna hiše. %T Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. najnlžjils cenah. 11 O O O Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. ■S .e to cn .5 « g| "E **" "S i 5 c ca N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa «4 s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. -71 Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. ai*" Spoštovanjem EVa nf* PllHon urar r Idili/ OUUGli, na Velikem trgu nasproti rotovža (123-19) pod svojo ceno, samo Ceniki poštnine prosti, -ga Kamniku: Janko Pohlin. gp 0K=) OD co< Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani si dovoljuje dati uljudno na znanje, da se vsled sklepa vseh členov z dne 8. marca 1900 cene pri brivskem, frizerskem in lasni carskem obrtu povikšajo. Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. (545-1) Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom 1900. Zahtevajte vselej Maršner-ov češki kakao kl ga Imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado ki je tujini izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371—7) A. Maršner, Praga, Kral. Vinohradv. \a prodaj v I Jutiljaiil imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotny, Ivan Jebačin; v Mariboru: J. Pelikan; v CelJI: F. Jakovič, Ivan Vrečko. Št 8402. (499-3) V smislu §-a 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi e prejemkih in troških 6. regulačnega zaklada, 7. loterijsko-posojilnega zaklada, 8. mestnega vodovoda, 9. mestne klavnice in 10. mestne elektrarne za leto 1899. 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada, od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in končni rešitvi teb računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek. Mestni magistrat v Ljubljani dne 10. marca 1900. c. kr. pri v. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora t izgalnic itd. R. A. Smekal Czecti-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoCa slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z vele8po8tovanjem (391—4) Podružnica R. JL. SBIEEAL v Zagrebu. Compagnie Gčnčrale Transatlantique francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New York. Vozna cena v ITI. razredu 1» Baaela v le« 1'orl«. SO (M«Mđe«eS) IIlct- Frlla.odJ3.5e odplutbe: lz Bfttiela 22. marca, las Mavra 24. marca parobrod „!■» «retaume" 29. _ „ „ 31. . . »V Aquhalne» 5. aprila „ „ 7. aprila „ „1-» Caseoane" 12 n „ „ 14. „ . „laTour«lne« 26. „ „ 28. „ , Chanipaafne" Za sklepanje pogodb se priporoča (235—14) Zmrilchonbavt, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica). 'S os «3 Anx amatears de la mode. Jos. Rojirxa Sv. Petra cesta 27 se priporoča v izdelovanje (489-3) elegantnih pomladanski oblet in pvršnitov po novem modernem kroju. Ustreči zamorem cenjenim naročnikom s finim blagom modernih barv iz domaČih in angleških tovarn. Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam, da me^bo^slavno občinstvo počastilo z obilnimi naročili. 55" o o llustrovanih cenikov ne razpošiljam, ker na tak način izbiranje ni pravo. Nečem delati reklame z lepo ilustriranimi katalogi, temveč poSiljam raje najmodernejše in najcenejše blago na izber. Angleško skladišče oblek v Ljubljani, na oglu sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Ravnokar tloAla velikanska zaloga za spomladno in letno sezono oblek za gospode in dečke in otroških kostumov, specialitete, kakor tudi zadnja novost, haute noveautć damskih konfekcij vs»« M»« čudovito nixWih tovarniških cenah. Največja izber pristno angleškega in francoskega blaga za naročila po meri, ki se na Dunaju izvršujejo najfineje, najelegantneje in najhitreje. Prosim velečastito občinstvo, da si ogleda velikansko zalogo blaga in oblek. Z vele8po5tovanjem (488_4) Oroslarsr Bernatovič. Uslanov-Ijeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4, Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 10 jnžne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika Izblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih oopičev za pleskarje, ali« karje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastovo pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo iz likanja sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporo£ava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. .1 Ivan tal stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. BirlUle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 10 F* Vnanja naročila se točno izvrSć. erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 10 s Alojzij Persches 'red škofijo, poleg mestne hiie. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 10 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih Oblak« po meri se po najnovejših oaorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovjjajo. Klobuke najnovejši fazone priporoča J. S. Benedikt" I^jtil>lja,na, Stari ti-g-. * Poezije doktorja Franceta FkeSerna. - - mehko vezana stane 5 k. v platno vezana 6*40 k. v svinjskem usnju vezana D k; FO pošti 30 H več. * * t i v ljubljani, bNE i7.n/jRc/i isoo. i * * i * * i t i t IQ. pl. KLEINfl/ITR C/ FED. B/1F1BERQ. Postranskega posla 00 •g.m, S ali 3 popoliMlaiiMlte ure imrv mlad uradnik, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen in več strok pisarniškega pusla vešč. Nastop takoj ali pa m 1. aprilom i. 1. Pismene ponudbe upravništvu „Slov. Nar.u. Za c. kr. poštni urad na Jesenicah se išče za prvo mesto poštna in brzojavna ekspeditorica <527-3) vešča slovenskega in nemškega jezika. — Ekspeditorice z daljšo prakso, katere so zmožne urad samostojno voditi, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo Al. Schrev-u, c. kr. poštarja na Jesenicah, Gorenjsko. ■as. da fant.znamka: Sidro. AAAA^ iz Rlehter-jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva ▼ vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z "našo varstveno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-23) rta m Denaturiran sprit (vinski cvet) odda po najnižji ceni žganjarija v Racah (Kranichsfeld a. d. Sudbahn). Ponudbe naj se pošiljajo na oskrb-ništvo. (530—1) Br. Rose za želodec ^, iz lekarne B.FRA€iIER-JavPragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. SVARILO! "M Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. sezono! V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji (476-2) večje in manjše parcele pripravne za stavbe. Več pove upravništvo „SIov. Naroda". Glavna zaloga ekarna B. Fragnarja y Prag Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Fo pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—24) Šivilje in učenke se takoj sprejmejo (544-11 Stari trg št. 2, II, nadstropje. Za špecerijsko trgovino na Štajerskem se išče pomočnik ne izpod 25 let star, vešč obeh deželnih jezikov, z dobrimi priporočili. Vstopiti bi mogel že o Veliki noči. E&g Ponudbe na upravništvo „SIov.lNar." pod „A. J. P.". (511-^) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(110) vani ceniki zastonj. (10) Svetovno znana ~5t}J PEUGEOT-kolesa. Samo novi 1900 modeli. Jedini zastopnik:________ (sm-d VIKTOR BOHINEG, Ljiitoljana. NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani. Pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga po najnižji ceni in v veliki izberi se priporočata slavnemu občinstvu v Ljubljani kakor tudi na deželi o c O N O I t -° tO ~ m ho o O o. O. N ta O «-o. _ o N > (635—1) Česnik&Milavec Špitalske — Lingarjeve — ulice. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poptland-<5«ssm«sm* v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee iiadEtriljuJori dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno a gaza o. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (2210-15) = Dunaj, I>, MaximilianstrassG 8« - Naznanilo. Podpisani usoja si naznanjati, da je dne I. sušca 1900 otvoril svojo notarsko pisarno v Mokronogu in sicer v hiši gospoda Petra Strela, kjer se nahaja c. kr. okrajna sodnija. V Mokronogu, dne 5. sušca 1900. Makso Koser (512-3) c. kr. notar. :«-w k :c w ce (C m w m w w :e :<- [C- 4^ ^ ■BJBJBJBJB Mg« Trgovinazželeznino Val- Golob j (Andr« l»ru«hovle-a naslednik) Ljubljana, Glavni trg št. 10 priporoča kuhinjsko in poljedelsko orodje, štedilnike, mesareznlce, ravnotežnice in declmalke, nepremočljive plahte, gum-nate cevi, kose, „krondlsmsnt", trombe za vodnjake, štajersko železo itd. Velika izber nagrobnih križev. Zaloga 11 roman- in portland-cementa. Prej /zor Alojzij Erjavec j.Zor črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 11 Mere ae ihrujujtj*. — fninjim nroćilom naj i« priden« mree. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 00 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigsrnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, iantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 11 MODERGE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fazoni ® ® ® S§> <§fc priporo«a ® @ ® ® @ UCUDII/ IfClinA v Ljubljani, Glavni trg ncnniiv ivLniifi m ® štev. 17. ® »u Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, čipke, svileno blago, parilo, e o e o e klobuke za dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno. 9 e, o a • en Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 priporoča za velikonočne praznike kolače, pince, orehove rozino ve in mandeljnove potvice in razne vrste slaščic za čaj. n Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".