www.miel.si Ventil / Letnik 26 / 2020 / 2 / April and order now Kogurirajte in naročite zdaj! Gremo digitalno. Zdaj! Elegantno inženirstvo s »Cabinet Guide Online« Vi cenite hitre inženirske procese? Vi pričakujete ustrezne rešitve? Mi imamo pravo orodje za vas. Učinkovito, intuitivno in hitro: ustrezna krmilna omarica v samo nekaj minutah! »Cabinet Guide Online« revolucionira inženirski proces pri namenskih rešitvah krmilnih omaric za procesne ventile in vodno tehnologijo. Preprosto vnesite podatke za svojo aplikacijo in inteligentni kon gurator bo avtomatično izračunal ustrezno rešitev, vključno s CAD modelom in shemo vezja. www.festo.com/cabinets-water Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-‡ˆ‰Š Trzin Telefon: Ž‡/ ’‰Ž-ˆ‡-ŽŽ Telefax: Ž‡/ ’‰Ž-ˆ‡-ˆ’ Hot line: Ž‰‡/•ŠŠ-–—• sales_si@festo.com www.festo.si ISSN 1318 - 7279 Letnik 26 / 2020 / 2 / April Intervju – dr. Samo Kopač Pilotna naprava za recikliranja izrabljenega katodnega odpadka Razvoj inteligentnega planocentričnega prenosnika Vzdrževanje hidravličnih naprav 16.-18.2.2021 GR, Ljubljana, Slovenija www.icm.si powered by 4 str y I CT Indu Robotics Robotics Robotics Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 79 BESEDA UREDNIŠTVA Danes pogosto slišimo, da sta za koronavirus kriva kapitalizem in pohlep ljudi po večjem premoženju in višjem standardu. Mogoče je to celo res. A kdo bo to dokazal? Po znanih podatkih se je virus naselil na človeka v mestu Vuhan na Kitajskem, ki ne spada med sodobne klasične kapitalistične države, ampak prej med centralnoplansko urejene države ali celo med komunistične države, kjer je celotna oblast v rokah nekaj ljudi. Prav gotovo je res, da je bil razvoj človeštva v zadnjih sto letih prehiter, preustvarjalen, naravnan predvsem na pridobivanje, dobičkonosnost in lastnino. Če se je človek pred sto leti gibal v območju desetih kilome- trov okoli svojega doma, se danes v severni polovici zemeljske oble giblje v območju, ki je vsaj desetkrat in celo večkrat večje. Če se je človek pred sto leti gibal s hitrostjo 5 km na uro, se danes večina ljudi giblje s 50 km na uro ali celo več. In če bo (bi) šlo tako naprej, se bo človeška mobilnost drastično zvišala. Ali bo nara- va na naši Zemlji to prenesla? Ali se današnje človeštvo lahko preseli nazaj v zgodo- vino in živi tako, kot se je živelo pred sto leti? Mislim, da ne! Ali si danes mladi ljudje sploh predstavljajo ži- vljenje brez elektrike, brez tekoče vode v stanovanjih, brez toplih radiatorjev, ali pa brez zdravil itd? Naša generacija še pozna naše mame ali stare mame, ki so prale perilo v mrzli vodi potokov. Prav tako naša ge- neracija pozna še živeče ljudi, ki so jim starši zvečer, ko so bili lačni, rekli, da kruh spi. V naši državi pozna- mo še živeče ljudi, ki so dobili prve čevlje, ko so šli prvič v šolo itd., itd. Kako danes mladim ljudem to razložiti? Ali pa nekoliko starejšim? Predvsem tistim, ki nasprotujejo postavitvi vetrnih elektrarn ali pa celo hidroelektrarn na Savi in Muri. Naj vsi okoljevarstveni dušebrižniki vsaj za nekaj časa poskusijo živeti brez elektrike, vode in ogrevanja ali pa celo brez zdravstvenih storitev in zdravil. Človek je inovativno in vedoželjno bitje, kar je dobro, ni pa dobro, da se ne zna ustaviti in reči, dovolj je! Predvsem je težava v avtoriteti zemljana, ki bi si upal to reči in bi bil upoštevan na celotni zemeljski obli. Toda biti moramo realni. Tisti, ki krivijo kapitalizem za koronavirus, prav gotovo nimajo prav. Večji del razvo- ja in napredka, odkritij, novosti na tehničnem podro- čju in drugje je bil v svetu izveden v kapitalizmu. T o še posebno velja za zdravstvo in zdravila – ali to prizna- mo ali pa ne. Vsi argumenti potrjujejo to trditev. Velika večina rezultatov razvoja, ki jih je doseglo člo- veštvo, je koristna, v pomoč človeku in prispeva k var- nejšemu in lagodnejšemu življenju. Seveda poznamo orožje, strupe, poklicne bolezni, onesnaževanje okolja itd. Evropske države so oblikovale kapitalizem, ki je po meri človeka. Verjetno za naravo in karakter povpreč- nega človeka ni boljšega sistema. Evropske države so ustvarjalne, imajo visok standard in dajo za solidar- nost, socialo ter druga sredstva za pomoč ljudem v evropskih državah in po svetu več, kot da ves preo- stali svet. Kaj lahko tehniki naredimo ob tragediji, kot je korona- virus? Veliko! Tehniki in inženirji so zaslužni za števil- ne tehnične rešitve pri razvoju zdravil in medicinske opreme, naprav za izdelavo zdravil in naprav za zdra- vljenje. Je pa verjetno tudi res, da smo v Sloveniji v prete- klosti, in tudi danes je tako, premalo naredili za so- delovanje tehnikov, naravoslovcev ter zdravnikov in drugega medicinskega osebja. Premalo smo naredili pri razvoju medicinske in druge opreme za zdravstvo. Spomnimo se pred desetletjem afere o medicinskih mizah, ki smo jih uvozili iz druge države. Ali takšne mize res ne znamo narediti v Sloveniji? Kaj pa respirator? Pred slabim mesecem smo brali v medijih, da se je na pobudo ožjega kroga gospodar- stvenikov, direktorjev pomembnih podjetij in ustanov pričela akcija za izdelavo slovenskega respiratorja. To je prav gotovo dobra ideja, ki pa verjetno zaradi vseh zapletov za pridobitev certifikatov za medicinsko po- dročje ne bo uspešna, je pa prilika, da se pridobijo znanje in izkušnje s tega področja. So pa še številna področja, ki bi jih moralo ministr- stvo, odgovorno za znanost, in ministrstvo za zdra- vstvo prepoznati in skupaj razpisati ciljne projekte, na katere bi se morali javiti univerzitetni znanstveniki iz naravoslovja, medicine, tehnike in podjetja, ki bi izpe- ljala projekte. Samo kot primer. Žilna opornica je preprost kovinski izdelek, ki bi ga v Sloveniji z znanjem, ki ga imamo, brez težav izdelali. Toda lobiji tega ne dovolijo! Ta- kšnih primerov pa je še zelo veliko. In pri tem se sprašujemo, zakaj imamo vlado in mini- stre. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Koronavirus , epidemija , Karantena , industrija , znanost in Kapitalizem Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 EL Matic TM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 | JUBILEJ Tomaž Pepelnjak Prof. dr. Franc Gologranc je praznoval 100 let ............................................................................................................... 82 | INTERVJU Dr. Samo Kopač – direktor Urada RS za meroslovje ................................................................................................... 84 | DOGODKI • POROČILA • VESTI ............................................................................................................................... 88 | NOVICE • ZANIMIVOSTI ................................................................................................................................................... 90 Suzana Perhavec »Nikola Tesla kot poživilo za možgane« ali »Kako mlade navdušiti za naravoslovje?« .................................. 90 | PREDSTAVITEV Anton Stušek, Jožef Pezdirnik, Franc Majdič Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) na Fakulteti za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani ........................ 100 | RECIKLIRANJE Primož Rus, Janez Urevc, Bojan Starman, Dušan Klinar, Ana Mladenović, Mateja Košir, Miroslav Halilovič Izgradnja in krmiljenje pilotne naprave za recikliranje izrabljenega katodnega odpadka iz proizvodnje aluminija ............................................................................................................................................................ 104 | MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Gorazd Hlebanja, Miha Erjavec, Luka Knez, Simon Kulovec, Jože Hlebanja Towards Intelligent Planocentric Gear Train for Robotic Industry – Part 1 ......................................................... 114 | VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Franc Majdič Vzdrževanje hidravličnih naprav – 7. del ......................................................................................................................... 122 | IZ PRAKSE ZA PRAKSO Milan Kambič Menjava olja v hidravličnem sistemu ................................................................................................................................ 126 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Proporcionalni 2/2-potni ventil VEAE s piezo tehnologijo (FESTO) ................................................................... 128 Priključki za zrak (S3C) .......................................................................................................................................................... 129 | NOVOSTI NA TRGU Prikazovalnik za procesno industrijo ITP11 (akYtec) ................................................................................................... 130 Roboti serije LS-B (DAX Electronic Systems) ................................................................................................................ 131 Indeksni zatiči s pozicijskim signalom (ELESA+GANTER) ...................................................................................... 132 Krogelna vretena za velike hitrosti – THOMSON LINEAR (INOTEH) ................................................................... 133 Novi manometer s spominom – Parker SensoControl ServiceJunior (PARKER HANNIFIN) ...................... 134 Vodni delilnik z nadzorom pretoka in temperature (SMC) ...................................................................................... 135 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Orodje za pravočasno opozarjanje in napoved težav v proizvodnih postrojenjih – SAM GUARD (GIA-S) ... 136 Industrijske črpalke (HENNLICH) .............................................................................................................................................. 140 Spremljanje in daljinsko upravljanje kompresorskih postaj z aplikacijo AIR Link (OMEGA AIR) ................... 142 | LETALSTVO Aleksander Čičerov Dag Hammarskjöld – največja skrivnost v zgodovini Združenih narodov ............................................................... 146 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Nove knjige .................................................................................................................................................................................. 149 | PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh ........................................................................................................................................... 150 | ZNANSTVENE IN STROKOVNE PRIREDITVE .............................................................................................. 132 81 VSEBINA Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 82 JUBILEJ Profesor dr. Franc Gologranc se je rodil leta 1920 v Slovenskih Konjicah. Dijaška leta je preživljal v Ma- riboru in Celju, po maturi pa se je leta 1938 vpisal na elektrostrojni oddelek takratne Tehniške fakul- tete v Ljubljani. Žal je njegov študij prekinila dru- ga svetovna vojna. Tako je šolanje lahko nadaljeval šele leta 1947 in že februarja leta 1950 diplomiral kot šestnajsti diplomant Fakultete za strojništvo. Po diplomi je bil odrejen za zaposlitev v Železarni na Jesenicah. Zelo kmalu je bil nato premeščen v Centralni konstrukcijski biro Ministrstva za težko industrijo v Ljubljani, kjer so projektirali opremo za železarne in strojne tovarne. Po ukinitvi biroja l. 1952 je bil kot konstrukter premeščen v Inštitut za mehansko tehnologijo na Oddelku za strojni- štvo Tehniške fakultete, nato pa izvoljen v naziv asistenta. Želja in potreba po pridobivanju znanja in izkušenj na novem področju sta ga kmalu vodili v tujino. V letih 1952–1958 je bil v intervalih dvakrat po eno leto na specializaciji v dveh velikih tovarnah težkih obdelovalnih strojev v ZR Nemčiji ter en semester na študiju na TVŠ Aachen. Pogosto se je udeleže- val sejmov strojne opreme v tujini, kjer je sreče- val tudi nemške strokovnjake. Do leta 1960 je bilo njegovo strokovno in pedagoško delo usmerjeno v širše področje mehanske tehnologije in obdeloval- nih strojev. Ko pa je bil tega leta uveden tristopenj- ski študij strojništva s tremi usmeritvami, se je po 10 letih praktičnih izkušenj kot konstrukter in kot asistent prijavil na eno od razpisanih mest za uči- telja v tehnološki smeri Fakultete za strojništvo v Ljubljani in bil spomladi 1961 habilitiran za docen- ta za tehniko preoblikovanja in teorijo plastičnega preoblikovanja – takrat novo vpeljani tehnološki disciplini na fakulteti. V težnji po nenehnem izobraževanju je prof. Golo- granc kmalu ugotovil, da na mestu docenta ne bo mogel biti brez doktorskega naziva. Ker v tistih ča- sih na področju nekdanje Jugoslavije ni našel men- torja s področja takrat še mlade znanstvene vede preoblikovanja kovin, je navezal stike z znanstveni- ki v ZRN, še posebej z Univerzo v Stuttgartu. Tam se je s predstojnikom novo ustanovljenega Inštitu- ta za preoblikovalno tehniko Prof. Dr.-Ing. Kurtom Langejem uspel dogovoriti za dolgoročno financi- rano raziskovalno delo, ki ga je moral združevati s svojimi pedagoškimi obveznostmi v Ljubljani. Vztrajnost in raziskovalni duh sta ga gnala, da je s presledki od leta 1967 do 1974 v Stuttgartu razvil p rof . dr . f ranc GoloGranc – starosta preobliK ovanja v s loveniji – praznoval 100 let Tomaž Pepelnjak Izr. prof. dr. Tomaž Pepelnjak, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za strojništvo Sredi februarja smo na Fakulteti za strojništvo praznovali visok jubilej – stoletnico rojstva našega najstarejšega profesorja in hkrati tudi najstarejšega še živečega diplo- manta Fakultete za strojništvo prof. dr. Franca Gologranca. Visoki jubilej smo proslavili s slovesnostjo, ki so se je udeležili številni aktivni in upokojeni profesorji Fakultete za strojništvo, nekdanji magistranti in diplomanti prof. Gologranca ter gost Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald z Inštituta za preoblikovanje v Stuttgartu, kjer je prof. Gologranc doktoriral. Slika 1 : Profesor Gologranc na slavnostnem predava- nju februarja 2020 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 83 JUBILEJ novo metodo določanja krivulje plastičnega teče- nja materiala. Metodo je predstavil v tuji in doma- či literaturi in leta 1975 v Stuttgartu tudi uspešno doktoriral. Prvi preizkusi vrednotenja preoblikovalnosti mate- riala z novo razvito metodo izbočevanja pločevine so bili zaradi pomanjkanja opreme v prvih razvoj- nih fazah za današnje pojme precej poenostavlje- ni, saj so geometrijske spremembe na pločevini merili z merilnimi uricami, te pa v enakomernih ča- sovnih intervalih fotografirali kar s fotoaparatom. Prof. Gologranc je z leti metodo izpopolnil in že leta 1980 v Strojniškem vestniku predstavil celoten avtomatiziran sistem za vrednotenje plastičnih la- stnosti pločevine. Svojo pedagoško in znanstvenoraziskovalno pot je prof. Gologranc po zaključenem doktoratu nada- ljeval na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je bil leta 1982 izvoljen v naziv rednega profesorja. Vsa leta delovanja na Fakulteti za strojništvo se je intenzivno zavzemal za širjenje znanja o različnih postopkih tako masivnega preoblikovanja kot tudi preoblikovanja pločevine in že sredi šestdesetih let je uspešno zasnoval Laboratorij za preobliko- vanje. V Stuttgartu pridobljeno znanje je uspešno prenesel v slovenski prostor in s številnimi znan- stvenoraziskovalnimi projekti in direktnim sode- lovanjem z industrijo dvigal nivo predelave pred- vsem pločevinskih materialov v slovenski industriji. S svojim sodelovanjem s podjetji IMV, CIMOS, TAM, EMO in drugimi je ključno prispeval k uveljavlja- nju postopkov preoblikovanja v slovenskem indu- strijskem prostoru. Poleg tega je povezoval svoje pedagoško in znanstveno poslanstvo, saj je bil v času svoje profesorske aktivnosti na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani mentor preko 100 diploman- tom na dodiplomskem kot tudi na podiplomskem študiju. Prof. Gologranc se je tudi zavedal, da ima pri šir- jenju znanja o preoblikovanju ključno vlogo tako tuja kot tudi domača znanstvena literatura. Zato je svoja odkritja in znanstvene prispevke objavljal v tujih revijah (najpogosteje v Industrie Anzeiger), pri širjenju svojih znanstvenih dognanj v jugoslo- vanskem prostoru pa je najpogosteje uporabljal ravno naš Strojniški vestnik, v katerem je v letih svojega aktivnega znanstvenega delovanja objavil kar 27 strokovnih člankov. V člankih v Strojniškem vestniku je prof. Gologranc predstavil svoje široko poznavanje področja obde- lav materialov, pri čemer se ni omejil le na podro- čje preoblikovanja. Svoje glavne raziskave je seveda usmerjal pred- vsem v področja preoblikovanja pločevine, kjer je tudi največ prispeval v bogato zakladnico tehno- loškega znanja. Poleg objav v znanstvenih revijah je širil svoje strokovno znanje v industriji tudi z udeležbo na številnih srečanjih kovinskopredelo- valne industrije, kjer se je razpravljalo o sodobnih trendih predelave materialov. Prof. Gologranc je za slovensko stroko napisal tudi učbenike s področja preoblikovanja, prvega Tehnika preoblikovanja že leta 1963, nekaj let kasneje pa še Uvod v preobli- kovanje ter Preoblikovanje 1. del in Preoblikovanje 2. del – Masivno preoblikovanje. Tudi na naši slovesnosti sredi februarja nam je pro- fesor Gologranc v nagovoru predstavil svoj pogled na raziskave na področju preoblikovanja in orisal svojo raziskovalno pot od začetkov do upokojitve. Pri tem je predaval tako živo in predano kot v le- tih, ko smo ga nekateri še kot študenti poslušali v predavalnici. Na slovesnosti je vizijo procesov pre- oblikovanja s poudarkom na pridobivanju preobli- kovalnih lastnosti podal tudi direktor Inštituta za preoblikovanje v Stuttgartu svoje strokovno zna- nje Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald, ki se je v predavanju dotaknil tudi vloge prof. Golo- granca pri razvoju metod določevanja preobliko- valnih lastnosti pločevine. Ob koncu pregleda dela prof. dr. Franca Gologran- ca lahko zapišem, da nam je s svojo iznajdljivostjo, vztrajnostjo, raziskovalnim duhom ter energijo, ki smo jo vsi prisotni ponovno doživeli ob njegovem predavanju, še ob svojem visokem jubileju zgled znanstvenika, ki je svoje življenje posvetil razvoju preoblikovanja kovin. Spoštovanemu profesorju ob izjemnem življenj- skem jubileju v imenu avtorja prispevka in celotne- ga uredništva revije Ventil iskreno čestitamo, želi- mo veliko zdravja, zadovoljstva, in osebne sreče. Slika 2 : Skupinska slika po slavnostnem predavanju: z leve: dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Mitjan Kalin, prof. dr. Franc Gologranc, Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald in izr. prof. dr. Tomaž Pepelnjak. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Predstavitvena brošura Urada nosi naslov »Že več kot 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merje- nja«, kaj to pomeni? Dr. Samo Kopač: Korenine meroslovja na podro- čju Slovenije imajo že dolgo tradicijo in segajo vse v prazgodovinski čas, kar dokazujejo bogate arheološke najdbe. Že cesarica Marija Terezija je v času svojega vladanja v avstro-ogrski monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju me- roslovja. Slovenija je tako že v 18. stoletju imela urejen meroslovni sistem, kjer je bilo poleg mer in merskih enot poskrbljeno tudi za primerno kon- trolo in označevanje plemenitih kovin. V Ljubljani so tako za nadzor trgovskega prometa na Bregu ob Ljubljanici že sredi 18. stoletja posta- vili javno tehtnico, v začetku 19. stoletja pa v okvi- ru mitnice tudi mestno tehtnico za tehtanje blaga, ki so ga pripeljali v mesto. V letu 1877 je tako na naslovu Na Prulah 17, danes na Grudnovem na- brežju 17, že deloval meroizkusni oz. merosodni urad. Po propadu monarhije leta 1918 se je ure- janje merjenj nadaljevalo tudi v okviru Kraljevine SHS in kasneje v Jugoslaviji. Tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo področje meroslovja prepoznano kot ena od dr- žavotvornih nalog. Urad za standardizacijo in meroslovje (USM) je bil tako ustanovljen z raz- glasitvijo Ustavnega zakona za izvedbo Temelj- ne ustavne listine o samostojnosti in neodvisno- sti Republike Slovenije dne 25. 6. 1991. Z ločitvijo standardizacije in akreditacije leta 2001 se je me- roslovni del urada preoblikoval v Urad RS za me- roslovje, ki predstavlja slovensko nacionalno me- roslovno institucijo ter sedaj kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljuje delo na področju meroslovja. Zato pra- vimo, da že 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merjenja. 84 Dr. Samo Kopač je po izobrazbi univ. dipl. fizik in doktor fizikalnih znanosti. Svojo meroslovno pot je začel že v času podiplomskega študija na IJS, nadaljeval kot vodja Slovenske akreditacije, v vlogi direktorja Urada RS za meroslovje pa je od leta 2010. Z njim smo se pogovarjali o pomenu meroslovja v Sloveniji in nalogah, ki jih opravlja Urad RS za meroslovje. INTERVJU p o Govor z dire Ktorjem u rada rs za meroslovje dr . s amom Kopačem ob 20. maju , svetovnem dnevu meroslovja Urad RS za meroslovje Direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač (Vir: Arhiv MIRS in Obrtnik) Meroslovje je znanost o merjenju. Vključuje enotno razumevanje in uporabo merskih enot ter s tem povezuje aktivnosti ljudi po vsem svetu. Meroslovje obravnava definicijo merskih enot, njihovo uporabo v praksi in zagotavljanje sledljivosti meritev, s katerimi se izvedba enot nadzorovano prenaša do uporabnikov. Tako so točne meritve med najbolj osnovnimi po- goji za proizvodnjo, trgovanje in za delovanje družbe na splošno. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Kakšne so naloge in pristojnosti Urada na podro- čju meroslovja v Sloveniji? Dr. Samo Kopač: Naloge Urada na področju me- roslovja opredeljuje Zakon o meroslovju, poleg tega pa Urad opravlja tudi naloge s področja Za- kona o izdelkih iz plemenitih kovin. Meroslovje lahko tako v grobem razdelimo na pet področij:  Mednarodni sistem merskih enot SI S podpisom Metrske konvencije leta 1875 je bilo potrjeno, da je uporaba enotnih in primerljivih merskih enot bistvena za nemoteno trgovino ter razvoj družbe tako na državni kot medna- rodni ravni. Sistem enot SI tako opredeljuje se- dem osnovnih enot, in sicer meter, kilogram, sekundo, amper, kelvin, mol in kandelo. Sistem je leta 2019 doživel tudi redefinicijo, tako da so enote sedaj univerzalno uporabne po celotnem nam znanem vesolju, kar predstavlja nov mejnik naše civilizacije. Nova definicija enot sistema SI temelji na določitvi naslednjih fiksnih vrednosti naravnih konstant: • fr ek v enca pr ehoda c e zije v ega 133 a t oma v ne- motenem osnovnem stanju Δν Cs je 9 192 631 770 Hz, • hitrost svetlobe v vakuumu c je 299 792 458 m/s, • Planck o v a k onstanta h je 6,626 070 15 × 10 -34 Js, • osno vni naboj e je 1,602 176 634 × 10 -19 C, • Boltzmanno v a k ons tanta k je 1,380 649 × 10 -23 J/K, • A v ogadr o v a k ons tanta N A je 6,022 140 76 × 10 23 mol -1 , • s v etlobna učink o vit ost monokr omatsk ega se- vanja s frekvenco 540 × 10 12 Hz, K cd je 683 lm/W. Nove definicije enot SI pa so sedaj: • SI enota za maso je kilogr am (k g). Določ en je preko številske vrednosti Planckove konstante h. • SI enota za elek trični t ok je amper (A). Do- ločen je preko številske vrednosti osnovnega naboja e. • SI enota za t ermodinamično t emper a tur o je kelvin (K). Določen je preko številske vredno- sti Boltzmanove konstante k. • SI enota za mno žino sno vi je mol (mol). Dolo- čen je preko številske vrednosti Avogadrove konstante N A . • SI enota za čas je sek unda ( s ). Določ ena je pr e- ko številske vrednosti cezijeve frekvence Δ ν Cs . • SI enota za dolžino je met er (m). Določ en je preko številske vrednosti hitrosti svetlobe v vakuumu c. • SI enota za s v etilnos t/ s v etlobno jak os t v dani smeri je kandela (cd). Določena je preko šte- INTERVJU 85 Stare mere, merila in listine iz časa cesarice Marije Terezije (Vir: Arhiv MIRS) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 vilske vrednosti svetlobne učinkovitosti mo- nokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 10 12 Hz, K cd . Urad tako skrbi tudi za pravilno uporabo mer- skih enot mednarodnega sistema SI.  Zagotavljanje sledljivosti meritev Nacionalni meroslovni sistem zagotavlja sle- dljivost in mednarodno primerljivost merjenj za uporabnike v Sloveniji. Merilna sledljivost je definirana kot lastnost merilnega rezultata, ki omogoča navezavo rezultata na referenco z dokumentirano neprekinjeno verigo umeritev/ kalibracij, od katerih vsaka prispeva k merilni ne- gotovosti. Urad zagotavlja sledljivost merjenj na mednarodno raven ter prenos vrednosti izbranih enot SI v Republiki Sloveniji samostojno ali pre- ko nosilcev nacionalnih etalonov. Poleg Urada je v meroslovni sistem vključenih tudi 9 zunanjih inštitucij t. i. nosilcev nacionalnih etalonov, ki s svojimi akreditiranimi merilnimi zmogljivostmi zagotavljajo merilno sledljivost za posamezne enote SI sistema do mednarodnih etalonov oz. do primarne realizacije merskih enot SI.  Zakonska merila Zakon o meroslovju določa, da morajo merila, ki se uporabljajo na področjih varovanja zdravja, varstva okolja, splošne tehnične varnosti, prome- ta blaga in storitev ter v postopkih pred uprav- nimi in pravosodnimi organi, izpolnjevati mero- slovne in tehnične zahteve, določene s predpisi. Zakonska merila so na primer tehtnice v trgovi- nah, bencinske črpalke, taksimetri, merilniki hi- trosti v cestnem prometu, vodomeri, gostinska posoda, nepremični rezervoarji, števci električne energije, plinomeri, merilniki krvnega tlaka ipd. Merila, ki se uporabljajo v tovrstne namene, mo- rajo biti predhodno odobrena (odobritev tipa). Zakonska merila so označena z meroslovnimi oznakami in zaščitena pred nepooblaščeni- mi posegi. Ko so merila odobrena, zakonodaja predpisuje, da se med uporabo redno pregledu- jejo z rednimi oziroma v izjemnih primerih z izre- dnimi overitvami. Na primer priprave za merjenje prostornine tekočih goriv (bencinske črpalke) se overjajo enkrat na leto ali enkrat na dve leti, odvi- sno od izvedbe, vodomeri na pet let itd. Dodatno se zakonska merila nadzirajo in preskušajo tudi z inšpekcijskim nadzorom Urada za meroslovje. Zakonska merila in postopki, ki jih za ta merila izvaja Urad ter pooblaščeni izvajalci overitev, za- gotavljajo predvsem varstvo potrošnikov oz. dr- žavljanov na splošno.  Mer oslo vni nadz or Meroslovni nadzor izvajajo inšpektorji Urada za meroslovje na področju merilnih instrumentov v prometu in uporabi, merskih enot, količin predpa- kiranih izdelkov ter izdelkov iz plemenitih kovin. Nadzor se izvaja za zagotavljanje varstva potro- šnikov ter lojalne konkurence med dobavitelji.  Plemenit e k o vine Slovenska zakonodaja določa, da so plemeni- te kovine platina, zlato, paladij in srebro. Čiste plemenite kovine so same po sebi premehke za izdelavo nakita ali drugih uporabnih predmetov. Taki predmeti bi se prehitro izrabili ali zvili in tako postali neuporabni. Zato te plemenite ko- vine mešamo z drugimi kovinami v zlitine. Zlati izdelki običajno vsebujejo 58,5 % zlata, kar je označeno z oznako, izraženo v tisočinkah (585). Srebrni nakit običajno vsebuje 92,5 % srebra, kar je na izdelkih označeno z oznako 925. Urad za meroslovje na tem področju izvaja preskuša- nje izdelkov iz plemenitih kovin in kadar imajo ti izdelki ustrezno vsebnost plemenitih kovin, jih označi z državnim žigom. Urad tudi skrbi za registracijo znakov dobaviteljev izdelkov. S tem potrošnikom zagotavljamo ustrezno vsebnost plemenitih kovin v izdelkih na slovenskem trgu. Kakšno vrednost oziroma pomen ima Urad za slo- venska podjetja in kakovost njihovega poslovanja? Dr. Samo Kopač: Merjenja ves čas igrajo ključno vlogo pri znanstvenih in tehnoloških inovacijah, pri zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov ter pre- prečevanju neskladnih izdelkov, kar pomeni, da sta kakovost izdelkov in učinkovitost procesov ključno odvisna od merjenj. To je že od začetka prepozna- no v osnovnem standardu zagotavljanja kakovosti ISO/IEC 9001, ki določa tudi zahteve glede upora- be merilne opreme. Točna in zanesljiva merjenja še pridobivajo na pomembnosti pri vpeljevanju digi- talizacije v industrijske procese (industrija 4.0). In- dustrija 4.0 namreč gospodarstvo še bolj usmerja k izvajanju t. i. on-line meritev, neposredno in sproti izvedenih v procesu s pomočjo visoko zmogljivih merilnih instrumentov in sistemov, povezanih v pa- metna omrežja. Principi vzorčnega merjenja se se- 86 INTERVJU Zakonsko merilo »merilnik krvnega tlaka«, ki se upora- blja na področju varovanja zdravja ljudi, zato mora izpol- njevati stroge meroslovne in tehnične zahteve, določene s predpisi. (Vir-avtor: Niko Javornik, Apollonia d.o.o. ) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 daj zamenjujejo s 100-odstotno merilno pokritostjo (100-odstotna kontrola), s čimer se zagotavlja naj- višja kakovost proizvodov in storitev. Merjenja zagotavljajo tudi osnovno podporo za zdra- vstvo, varnost, varstvo okolja, zdravo hrano itd. Lah- ko rečemo, da je kakovost izdelkov in storitev dobra toliko, kolikor so dobro opravljene meritve. Zavedati se je potrebno, da se samo v Sloveniji letno izvede na milijone meritev, ki se dotikajo vseh področij na- šega življenja in predstavljajo osnovno infrastrukturo gospodarstva ter trgovine. Za gospodarstvo je izre- dnega pomena, da so merilni instrumenti in postopki merjenj, ki zagotavljajo kakovost in sledljivost me- ritev, ustrezni, saj lahko že majhna napaka usodno vpliva na obstoj podjetja ali, kot je danes aktualna tema, tudi na zdravje in življenje ljudi. Točne meritve in s tem urejen meroslovni sistem, ki ga vodi Urad RS za meroslovje, imajo za gospodarstvo že od nekdaj velik pomen. V Strategiji meroslovja v Republiki Sloveniji do leta 2025 smo si zato kot glavno strateško usmeritev razvoja nacionalnega meroslovnega sistema zadali ustvariti meroslovno podporo za tehnološki preboj slovenskega gospodarstva in mu omogočiti pove- čanje konkurenčnosti tako na domačem kot svetov- nem trgu. Kajti v sodobnem zahtevnem svetu bi bilo vsako mednarodno poslovanje slovenskih podjetij brez kakovostnega merjenja in sledljivih meritev ne- mogoče. Ali so meritve in primerljivost rezultatov pomembne tudi navzven pri mednarodni trgovini? Dr. Samo Kopač: Urad seveda zagotavlja, da so re- zultati meritev primerljivi tudi mednarodno, kar po- enostavljeno pomeni, da mora biti meter v Sloveniji enak metru kjerkoli drugje po svetu, kilogram v Slo- veniji enak kilogramu drugje itd. Posledično so zanesljiva merjenja podlaga za pravič- no trgovino tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Pri tem se zaradi varstva potrošnikov, varovanja zdravja ljudi in živali, varstva okolja, splošne tehnične varnosti ter državljanov v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi nekatera merila še posebej regulirajo, da vse vpletene strani pri tem lahko zau- pajo rezultatom meritev. Govorimo o t. i. zakonskem meroslovju oz. zakonskih merilih, ki smo jih omenja- li že zgoraj. Z zakonskimi merili se vsi srečujemo, v vsakdanjem življenju pa se niti ne zavedamo, da nek- do skrbi za to, da so merjenja točna. Ocenjujemo, da se na letni ravni v Sloveniji na podlagi meritev samo z zakonskimi merili ustvari najmanj 8.000.000.000 EUR prihodkov, kar predstavlja letni proračun RS oziroma vsaj 12 % vseh prihodkov slovenskega go- spodarstva (ocena je narejena na podatkih za leto 2016). Zato ima letošnji moto mednarodnega dneva meroslovja naslov »Merjenja za globalno trgovino«. Kako pomembna pa so merjenja v gospodarstvu, je težko oceniti oz. izraziti v denarju. Nekoč je nekdo vprašal, kakšen delež v BDP predstavljajo merje- nja. Lahko rečemo samo, da brez merjenj ne bi bilo gospodarstva in življenja, torej ne bi bilo nobenega BDP, saj se v vsakem evru BDP skrivajo tudi meritve. Ker smo ravno v obdobju, ko se ves svet ukvarja s preprečevanjem, zmanjševanjem in odpravljanjem svetovne epidemije, ki jo je povzročil virus COVID-19, me zanima, kakšna pa je prisotnost meroslovja v zdravstvu? Dr. Samo Kopač: V meroslovju zavzemajo posebno mesto meritve v zdravstvu oziroma medicini. Meritve različnih fizikalnih in kemijskih parametrov so nujne za pravilno diagnozo bolezni ter za načrtovanje, iz- vedbo in spremljanje zdravljenja. Fizikalna, kemijska in biomedicinska merjenja so ključna tudi pri števil- nih preventivnih aktivnostih za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni. Merjenja v medicini zajemajo obsežen nabor raz- ličnih parametrov oz. veličin v širokih merilnih ob- močjih. Od preprostih meritev telesne temperature (kar je prav sedaj pri COVID-19 pogosto prva me- ritev za ugotavljanje znakov bolezni), mase, višine ter krvnega tlaka v okviru rutinskih zdravniških pre- gledov do zahtevnih in natančnih meritev s kom- pleksnimi merilnimi sistemi, ki se uporabljajo pri različnih operacijah oziroma so sestavni del zahtev- nih postopkov zdravljenja, npr. slikovne diagnosti- ke, avtomatskega doziranja zdravil, obsevanja pa- cientov. Poseben in raznolik sklop pa so merjenja v laboratorijski biomedicini, ki vključujejo merjenja najrazličnejših bioloških in biokemijskih parame- trov, pogosto v izjemno nizkih koncentracijah. Pri- mer takšnega merjenja je na primer tudi izvedba laboratorijskega testa za potrjevanje okuženosti z virusom COVID-19. Celotno področje medicine je tako močno preplete- no z različnimi merjenji, z zagotavljanjem sledljivosti in primerljivosti rezultatov meritev ter hkrati tudi z izzivi za zdravnike in druge sodelujoče pri sprejema- nju odločitev. V najožjem obsegu gre za sprejemanje odločitev glede zdravljenja posameznega pacienta, v širšem obsegu pa za sprejemanje ključnih odloči- tev za obvladovanje epidemije. Prav temu smo se- daj tudi dnevno priča pri diagnosticiranju bolnikov s COVID-19. Urad RS za meroslovje INTERVJU 87 Letošnja osrednja tema svetovnega dneva me- roslovja, ki ga praznujemo 20. maja, nosi na- slov »Merjenja za globalno trgovino«. Glede na trenutno dogajanje v Sloveniji in po svetu bo Urad RS za meroslovje s svojimi sporočili po različnih medijskih in socialnih omrežjih še to- liko bolj opozoril javnost na pomen meritev in merjenj tudi v teh časih. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 88 Rodil se je 17. februarja 1952 na Sv. Vidu pri Vuzenici. Osnovno šolo je končal v domačem kraju. Potem pa je nadaljeval šolanje na Srednji tehniški šoli – smer strojništvo – v Ljubljani in jo z odliko končal leta 1970. Študij strojništva je opravil leta 1976 na Univerzi v Mariboru med prvimi študenti – z diplomo štev. 3. Svojo strokovno kariero je pričel v GORENJE Muta med letoma 1976–1979. Med tem je uspešno opravil seminar o tehnoloških meritvah in tečaj za operater- ja in programerja numerično krmiljenih obdelovalnih strojev, postal vodja centra kakovosti in se udeležil še funkcionalnega izobraževanja za področje avto- matizacije s polprevodniškimi digitalnimi logičnimi elementi. Med leti 1979 in 1985 je bil sodelavec podjetja HYPOS Muta kot uspešen tehnični in komercialni vodja. Po vabilu lastnika podjetja Ulbrich GmbH, Tribuswin- kel, Avstrija, je leta 1986 postal prodajni zastopnik za Jugoslavijo in nekatere druge države takratnega vzhodnega bloka in tehnični vodja. Nadvse uspešno sodelovanje je leta 1990 pripeljalo do ustanovitve slovenskega podjetja ULBRICH HIDROAVTOMATI- KA, d. o. o., Vuzenica, katerega direktor je bil kolega Danilo Helbl do upokojitve leta 2016. Danilo Helbl ni bil dejaven samo na strokovnem in poslovnem področju, nadvse prizadeven je bil tudi na področju izobraževanja. Že ob študiju na Visoki tehniški šoli v Mariboru je bil asistent, pozneje pa učitelj termodinamike in elektrotehnike na odseku za izobraževanje odraslih na dislociranem oddelku Srednje tehniške šole za strojništvo na Muti. Redno je nastopal tudi na strokovnih posvetovanjih in sre- čanjih s področja fluidne tehnike ter vzdrževanja hi- dravličnih in pnevmatičnih naprav. Nadvse opazno in tvorno pa je bilo tudi njegovo delo v širši družbeni skupnosti na področju fluidne tehni- ke. Bil je med ustanovitelji in aktivnimi člani tako po- slovnega združenja proizvajalcev fluidne tehnike v Sloveniji, tj. Odbora za fluidno tehniko (OFT) v okvi- ru Združenja strojne industrije pri Gospodarski zbor- nici Slovenije, in pri ustanovitvi Slovenskega društva za fluidno tehniko (SDFT). Zadnja leta, po upokojitvi, pa je redno sodeloval v okviru t. i. Foruma za fluidno tehniko – združenja seniorjev – uveljavljenih strokov- njakov za hidravliko in pnevmatiko v Sloveniji. Morda ni naključje, da je bil ravno on organizator in gostitelj lanskoletnega nadvse zanimivega in uspešnega sre- čanja na Muti. Spoštovani kolega pa ni bil samo strokovnjak in po- slovnež. Bil je predvsem človek, nadvse skrben in ljubeč partner svoji ženi Olgi, prijatelj in svetovalec svoji hčerki Olgi in sinu Lucijanu ter njegovim vnu- kom. In ne samo to: bil je tudi nadvse aktiven krajan, iniciator in promotor kulturnega in športnega življe- nja v svojem kraju ter tudi donator. Danilo je imel jasno začrtano življenjsko pot, po ka- teri je hodil dostojanstveno, spoštljivo, z navdihom, a nikoli vzvišeno. Imel je tudi svoja jasna načela. Poti in načelom je ostal zvest do konca. Poslovilnih slovesnosti za pokojnim kolegom, tovari- šem in krajanom so se udeležili številni sodelavci in znanci. Mnogi med njimi tudi z javnimi izrazi spošto- vanja, zahvale in spomini. Med njimi omenimo le dva. g. Ulbrich – lastnik firme Ulbrich: »Gospod Helbl je bil za podjetje Ulbrich ena izmed najboljših stvari, ki se je zgodila, še posebej pa zame osebno. Ni bil le naš dolgoletni poslovni partner, ampak tudi zelo do- ber prijatelj. Leta 1985 smo iskali prodajnega zasto- pnika za Jugoslavijo in nekatere države vzhodnega bloka ter vprašali Danila, ki je bil takrat zaposlen v d anilu Helblu v spomin Sredi marca nas je nepričakovano dosegla žalostna novica, da nas je zapustil Danilo Hel- bl, u. d. i. s., direktor podjetja Ulbrich Hidroavtomatika, d. o. o., ter cenjen in uveljavljen kolega in sodelavec slovenske skupnosti fluidnih tehnikov, še posebno hidravlikov. DOGODKI • POROČILA • VESTI Danilo Helbl Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 89 podjetju Hypos Muta kot tehnični vodja, če slučajno pozna koga, ki bi se zanimal za takšno zaposlitev. Najboljše za nas je bilo, da je Danilo sam sprejel ta iz- ziv, zgrabil to priložnost in prišel delat za nas. V času dela za podjetje Ulbrich je prepotoval veliko držav in bil zelo uspešen pri trženju in prodaji naših izdelkov.« In drugi: Anton Marolt, u. d. i. s. – nosilec naslova veteran v združbi Forum za fluidno tehniko: »S ko- legom Danilom sva začela sodelovati na GZS v nek- danjem Odboru za fluidno tehniko, ko je bil pokojni Danilo še tehnični vodja Hypos Muta. Pozneje sva se srečevala v SDFT. Iz TAM-a in TALUM-a smo ob nje- govi podpori naročali hidravlične agregate in nekate- re druge hidravlične komponente, zadnja leta smo se srečevali tudi na zborih za fluidno tehniko (o. p.: gre za redna dvoletna srečanja). Z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo se bom spominjal njegove pomoči pri pripravi slovenskih standardov za fluidno tehniko (o. p.: gre za delo v okviru komisije za FT pri SIST) in sodelovanja v takratnih odborih na nivoju slovenske hidravlike. Ohranil ga bom v trajnem spominu.« Zadnja trditev kolega A. Marolta velja tudi za vse nas. Družini pokojnega in podjetju Ulbrich hidroavtoma- tika, d. o. o., ob tem izražamo vsi člani SDFT, Foruma za FT in uredništva revije Ventil iskreno sožalje! Mag. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil DOGODKI • POROČILA • VESTI Smo družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo na področju pogonske tehnike. Kot sistemski dobavitelji zagotavljamo popolne rešitve za znane sve- tovne kupce, vse od razvoja, prototipiranja, testiranja do serijske proizvodnje na področju pogonskih sistemov, pogonov, hidravlike in pogonskih komponent. Razvijamo intelegentne, energijsko učinkovite, visoko zmogljive in okolju prijazne pogonske sisteme za različne industrije. Naši, po meri narejeni pogonski sistemi so razviti po kupčevih željah in tako zagotavljajo optimalno zamogljivost. Gradimo znanje za prihodnost www.podkriznik.si Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 90 NOVICE • ZANIMIVOSTI Tudi letos nam je učiteljem naravoslovja na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) v Kamniku uspelo organizirati še eno nepozabno naravoslovno ekskurzijo. Odpravili smo se v osrčje naše nekdanje skupne države Jugoslavije. Osrednja rdeča nit leto- šnjega naravoslovnega raziskovanja je bil veliki mož Nikola Tesla. Prav v življenju in delovanju tega sve- tovno cenjenega znanstvenika, izumitelja, elektro- tehnika, strojnika, fizika, matematika, kemika in fu- turista smo videli, kako neizmerno velika je znanost, koliko stvari je bilo že odkritih, a hkrati koliko stvari je še nepoznanih. Tega se je zavedal tudi on sam, zato je vse svoje življenje posvečal znanosti, vanjo vlagal premoženje in se lahko pohvali z več kot 700 izumi. Prva naša destinacija je bil Zagreb, prestolnica Hr- vaške, kjer smo obiskali Tehnični muzej in Planeta- rijum. Tu smo si ogledali nekaj poskusov na podlagi Teslovih izumov, vključno z elektromagnetizmom, se podali skozi rudnik, spremljali evolucijo avtomo- bilov, motorjev ter letal. Elektromagnetno polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa in vpliva na nabite delce v njem, smo s težavo zapustili in odšli v Muzej iluzij. Preklop možganov iz realnosti v svet zmešnjav, varljivih človeških občutkov in ča- rovnij je dijake najprej zmedel, nato pa v njih prebu- dil raziskovalnega duha, ko so začeli iskati odgovo- re na vprašanja: »Kako je to možno? Kako to deluje? Zakaj se to zgodi?« Hitro so ugotovili, da vse te navidezne »čarovnije in iluzije« naše možgane ter čutila zmedejo in nas pre- pričajo, da je tisto, kar vidimo, resnično. Zanimivo pa je, da naši možgani do neke mere delujejo raz- lično in tako ne doživimo vsi iluzije na enak način, vsem pa je na koncu skupno, da vsi ti triki niso nič drugega kot med seboj povezani različni naravni ter fizikalni pojavi in zakonitosti. Tako kot na športnih tekmovanjih, kjer se tekmo- valci pred tekmo najprej telesno ogrejejo, nato po- skrbijo za svojo psihološko pripravljenost, naredi- jo vizualizacijo in na koncu pridejo do tekme, ko združijo vse svoje znanje ter ga prelijejo v zmago, smo tudi mi stopnjevali napetost in pričakovanja ter »n iK ola t esla Kot poživilo za mož Gane « ali »KaK o mlade navdušiti za naravoslovje ?« Suzana Perhavec Suzana Perhavec, profesorica fizike na GSŠRM, Kamnik Naravoslovje je temelj vsake znanosti, pa čeprav se v prvem momentu s tem številni ne bi strinjali. Enak odziv pogosto dobimo tudi profesorji v razredu, ko dijakom reče- mo, da je naravoslovje ali, če smo še bolj predrzni, fizika neizmerno zanimiva in je vse v našem življenju povezano z njo … vstajanje, kuhanje, informatika, šport itd. Veliko večji uspeh in navdušenje nad fiziko, njeno uporabnostjo ter prisotnostjo v na- šem življenju pa dosežemo pri dijakih z organizacijo t. i. naravoslovne ekskurzije. Optična prevara Amesove sobe, kjer opazimo navidezno razliko v velikosti teles, ki so na različnih položajih vzdolž zadnje stene sobe. Prevara je posledica človekovega na- čina zaznavanja prostora in vizualne globine. »Vsak izmed nas mora imeti ideal, ki ga žene in zadovoljuje, toda ta ideal ne sme biti ma- terialen. To je lahko vera, umetnost, znanost, karkoli, kar deluje kot nematerialna moč.« (Ni- kola Tesla) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 burili raziskovalnega duha vse do končnega obiska Beograda, kjer smo se na enem mestu zlili z zgodo- vino in kulturo, katere del smo bili nekoč tudi mi. Pri tem pa nismo pozabili na obisk Muzeja Nikole Tesle, kjer smo si ogledali izjemno zbirko originalnih do- kumentov, skic, fotografij in še nekaj izjemnih eks- perimentov velikega znanstvenika. Teža tovrstnega obiska je v tem, da dijaki spoznajo pot raziskovanja, izumov in čas, ki ga zahtevajo izjemni dosežki. Pre- pogosto se zgodi, da se mladi ne odločajo za raz- iskovalne naloge s področja naravoslovja oziroma tovrstnega študija zato, ker si želijo instant rešitev. Vsi ti popisani papirji z načrti in idejami Nikole Te- sle v muzeju pričajo o tem, da v življenju resnično povsod veljajo neke zakonitosti in pravila fizike, ki jih žal ne moremo preskakovati. Tukaj se vsi zavedo pomena in teže, ki jo ima znanost. Vse tovrstne ekskurzije terjajo od učiteljev ogromno časa in energije, da se pripravijo, pravilno osmislijo vsebine in z njimi navdušijo dijake. A iz lastnih iz- kušenj lahko povemo, da se vsako leto z ekskurzije vračamo vsi, tako dijaki kot učitelji, bogatejši in bolj navdušeni za naravoslovne vede. Zato naj zaključim z mislijo: »Čeprav imamo svobodo mišljenja in delova- nja, smo povezani kot zvezde na nebu z ne- ločljivimi vezmi. Te vezi ne moremo videti, lahko pa jih čutimo. Če se urežem v prst, me bo bolelo, saj je prst del mene. Če vidim trpe- ti prijatelja, bom trpel tudi jaz – moj prijatelj in jaz sva eno. In če vidim prizadetega sovra- žnika, stvar, za katero mi je od vseh stvari na svetu najmanj mar, me vseeno razžalosti. Ali to ni dokaz, da je vsak od nas le del celote?« (Nikola Tesla) NOVICE • ZANIMIVOSTI 91 Dijaki v Faradayevi kletki, kjer so varni pred močnim zu- nanjim električnim poljem, ki ga ustvarja več sto tisoč voltov napetosti Teslinega transformatorja SODELUJTE EVROPSKIMI Z NAJBOLJŠIMI LABORATORIJI ZA ROBOTIKO ZA ŠTUDENTE, RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE w w w . t e r r i n e t . e u *Stroški potovanja in nastanitve kriti s strani projekta TERRINet. SODELUJTE EVROPSKIMI Z NAJBOLJŠIMI LABORATORIJI ZA ROBOTIKO ZA ŠTUDENTE, RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE w w w . t e r r i n e t . e u Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Podjetja iz panog kovinske industrije izvozijo več kot 70 odstotkov svojih izdelkov in so življenjsko odvisna od zdravja svojih ključnih trgov in industrij, zlasti v Nemčiji, Franciji in Italiji. V upravnem od- boru Združenja kovinske industrije, ki mu predse- duje direktor žirovske družbe Poclain Hydraulics Aleš Bizjak, skupaj z ostalimi enotami sistema GZS že pripravljajo podlage, ki bodo po umiritvi razmer Vladi RS pomagale pri pripravi ustrezne zakonoda- je za pomoč gospodarstvu, zlasti na področju reše- vanja njihove likvidnosti. Padec BDP-ja bo namreč prizadel vse države v EU in povzročil omejene po- tenciale na vseh tržiščih, tudi pri nas. »S svojimi prihodki ter izvozom podjetja v kovin- ski industriji že ves čas izkazujejo velik potencial, tako v smislu odprtih delovnih mest kot tudi za ustvarjanje blaginje vseh, danes pa se tista, ki imajo kupce ali dobavitelje v državah z žarišči epidemije, na trgih soočajo s številnimi nevarnostmi,« navaja mag. Janja Petkovšek, direktorica Združenja ko- vinske industrije pri GZS. »S člani, ki so vključeni v združenje, smo zato nenehno v stikih, saj se do- bro zavedamo, kaj njihove težave pomenijo za ce- lotno slovensko gospodarstvo. V GZS smo uvedli nove načine komuniciranja, od dela na daljavo do bolj digitalno podprtega skupinskega dela s plat- formami, ki jih članom zagotavljamo brezplačno. A delo v proizvodnji je podvrženo povsem drugim za- konitostim – kakovostni organizaciji delovnih pro- cesov, notranji in zunanji logistiki ter materialnim tokovom na strani dobaviteljev in kupcev. In ker se ti tokovi v tem času prekinjajo, je poslovanje neka- terih podjetij resno ogroženo. Čeprav se naši člani soočajo s prekinitvami dobav in naročil, skrb prven- stveno namenjajo varnosti in zaščiti zaposlenih in se z ustreznimi reorganizacijami prilagajajo danim razmeram. V taki situaciji je zato ključna učinkovita komunikacija ne le z zaposlenimi, pač pa tudi s kup- ci, dobavitelji, bankami, finančno upravo in lokalnim okoljem,« še navaja direktorica. Aleš Bizjak, ki že pet let uspešno vodi žirovsko druž- bo Poclain Hydraulics s tristo zaposlenimi, poudar- ja, da se pri njih do zdaj še niso soočili z odpoved- mi naročil: »Prav zato poskušamo vzdrževati kar se da normalen nivo proizvodnje, saj bi pomanjkanje naših izdelkov, ki so povsem specifični, zaustavilo mnoge proizvodne linije naših kupcev. To bi lahko imelo dolgoročne negativne posledice na naše po- slovanje in s tem tudi na ohranjanje delovnih mest. Morebitna zaustavitev poslovnih aktivnosti je že sama po sebi precej zahteven projekt, saj ne gre le za zaustavitev strojne opreme, pač pa tudi vseh logističnih tokov ter podpornih procesov. Nujno potrebno je zato dobro obvladovati celotno stanje, to pa vključuje zaščito strojev in naprav, popis ma- terialnega stanja in tokov ter takojšnje obveščanje kupcev in dobaviteljev o nastali situaciji. Poseb- no tveganje bi danes za nas pomenila zaustavitev proizvodnje zaradi ugotovitve morebitnih okužb v podjetju. Z zaustavitvijo proizvodnje in njenim po- novnim zagonom pri nas ob dobri organizaciji sicer ne bi bilo veliko težav, saj je naša strojna oprema večinoma prilagojena fleksibilni proizvodnji, precej zahtevnejši pa so logistični tokovi, kjer je potrebno lastne kapacitete uskladiti s trenutnimi pričakova- nji kupcev in zmožnostmi dobaviteljev. Precej po- membno je tudi, da bi imeli ob ponovnem zagonu proizvodnje na voljo dovolj kompetentnih zaposle- nih, ki bi zagotavljali in podpirali ponovno oživitev aktivnosti. Zato je ustrezna kadrovska politika v tem kritičnem obdobju ključna.« p oclain Hydraulics oHranja obseG proizvodnje in delovna mesta Pandemija koronavirusa Covid-19 prinaša veliko škodo našemu in svetovnemu gospo- darstvu, saj se z omejitvami poslovanja soočajo že v številnih gospodarskih družbah. Podjetja si v prvi vrsti prizadevajo za vzpostavljanje varnega delovnega okolja ter za ohranitev delovnih mest, saj so zaposleni s svojimi kompetencami najpomembnejši kapital podjetij, vzporedno pa so priča upadanju naročil, prekinitvi dobaviteljskih verig, zaustavljanju investicijskih ciklov in ohromljeni logistiki. 92 NOVICE • ZANIMIVOSTI Zaposleni v proizvodnji Poclain Hydraulics (foto: Anže Petkovšek) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Inovativno žirovsko podjetje Poclain Hydraulics, ki zaposluje 300 delavcev, 90 odstotkov svojih pri- hodkov ustvari z izvozno dejavnostjo, v zadnjem desetletju z novimi francoskimi lastniki uspešno vstopa na nove trge k največjim svetovnim igral- cem in je danes v svetu med najbolj prepoznavni- mi na področju ventilov za hidravlične transmisije ter med štirimi vodilnimi pri proizvodnji ventilov za zavore. Njihov celoten proizvodni program za- jema ventile za zaprte in odprte tokokroge, ven- tile za zavore ter hidravlične naprave in preizku- ševališča, proizvajajo pa tudi bate za motorje in črpalke ter aksialne motorje. Z njimi že prodirajo na tržišče transmisij in vzporedno z avtomatiza- cijo in robotiko za nadgradnjo proizvodnje sledijo smernicam in industrijskim standardom 4.0. Skla- dno s politiko skupine Poclain in z razvojem ključ- nih znanj stremijo k boljši učinkovitosti, odličnosti poslovanja in vrhunski kakovosti izdelkov. Tovarna v Žireh, ki je po številu zaposlenih tretja največja med desetimi tovarnami v mednarodni skupini Po- clain, je danes pomemben kompetenčni center za hidravlične ventile in hidravlične naprave znotraj skupine Poclain, obenem pa tudi tehnološki center za avtomatske preizkuševalne naprave hidravlič- nih sestavin. Skupina Poclain, ki ima sedež v Verberierju v Fran- ciji, za trg razvija in proizvaja visokozmogljive hi- dravlične sestavine in sisteme, večinoma za hidra- vlične hidrostatične pogone. Sem sodijo hidravlični motorji in črpalke, hidravlični ventili, naprave, celo- tni sistemi ter z njimi povezana elektronika. Skupina posluje na treh kontinentih v 20 državah in z več kot 2.000 zaposlenimi letno ustvari za približno 380 milijonov evrov prihodkov. Tehnološko dovrše- ne, energijsko varčne in okolju prijazne izdelke sku- pina Poclain trži preko vseh svojih 10 tovarn, več kot 20 lastnih pisarn ter 180 distributerjev po vsem svetu. Hidravlične sestavine in sistemi, ki jih razvija- jo v Žireh, tako omogočajo nemoteno obratovanje številnih industrijskih delovnih strojev, zlasti v grad- beništvu, kmetijstvu, rudarstvu, luškem, ladijske in drugem transportu. Miša Hrovat, agencija Maga Revija Hydraulics & Pneumatics v decembrski izdaji 2019 objavlja zanimiv prispevek o nevarnostih pri opravljanju vzdrževalnih del na hidravličnih napra- vah. Opisan je primer hude nesreče, ki bi bila lahko usodna za študenta v hidravličnem laboratoriju pri demontaži hidravličnega valja. Ponovno se je poka- zalo, da pogosto pride do usodne nesreče, ko nek- do misli, da zna več o hidravliki, kot dejansko zna. Šlo je (žal ob prisotnosti učitelja) za »amaterski« pristop k demontaži hidravličnega valja z uporabo traktorskega vitla za izvlek pokrova valja, zatesnje- nega z zapečeno mehko tesnilko. Opisani primer nestrokovnega in neustreznega vzdrževanja hidravličnih naprav zato opravičuje in utemeljuje ustanovitev varnostnega inštituta za fluidno tehniko (Fluid Power Safety Institute), ki ga je v West Valley Cityju, Utah, ZDA, ustanovil Rory S. McLaren. Več informacij o izobraževanju za var- nost fluidne tehnike dobite na njegovem spletnem naslovu: www.fluidpowersafety.com ali elektronski pošti: info@fluidpowersafety.com. Varnost fluidne tehnike ni sama po sebi umevna, zanjo si je potreb- no strokovno in resno prizadevati. Vir: McLaren, R. S.: A Simple Procedure Gone Wrong (Best Practices in Maintenance) – Hydraulics & Pne- umatics 72 (2019) 12, str. 22. v arnost pri vzdrževanju HidravličniH naprav NOVICE • ZANIMIVOSTI 93 A. Stušek, uredništvo revije Ventil Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Uporaba sodobnih tehnologij je le ena od številnih možnosti učinkovite rabe energije. T a je namreč ključ- na v boju proti podnebnim spremembam in pri razvo- ju v trajnostno in nizkoogljično družbo. Slovenija ima zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe energije z različnimi ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje večjega de- leža obnovljivih virov energije (OVE). Še posebej pa je energetska učinkovitost pomembna za gospodinj- stva pri obvladovanju življenjskih stroškov in izboljša- nju kakovosti bivanja tudi v luči prilagajanja na pod- nebne spremembe. Evropska direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja niz zavezujočih ukrepov, da se energija učinkoviteje uporablja na vseh stopnjah energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije. Priprava naci- onalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost (NEEAP) zajema vse minimalne standarde energet- ske učinkovitosti in označevanje različnih izdelkov, kot so gospodinjski aparati, razsvetljava, avdio- in video- naprave in drugo (energetske nalepke). V letu 2018 je bilo v okviru paketa »čista energija za vse Evropejce« (Clean energy for all Europeans package) zelo jasno izpostavljeno, kaj je čista energija in kako bo odvisna tudi od uporabe novih tehnologij. Z uporabo novih tehnologij, še zlasti z na- notehnologijo, bi lahko dosegli učinkovitejšo rabo energije Večina sodobnih pripomočkov in naprav potrebuje za svoje delovanje določeno količino električne energi- je. Starejše naprave so bile in so še energetsko zelo potratne. Z razvojem mikroelektronike in mikroelek- tromehanskih sistemov (MEMS) ter uporabo nano- tehnologije se potrošnja drastično zmanjšuje. Nano- tehnologijo najdemo v učinkovitejših sončnih celicah, pri učinkovitejši proizvodnji biodizla, v litij-ionskih baterijah, vodnih filtrih, ki so izdelani iz nanotehnolo- ških membran. Z nanotehnologijo se danes izdelujejo samočistilne energetsko učinkovite površine (npr. za čiščenje sončnih celic in oken). Danes se s pomočjo nanotehnologije razvijajo učinkoviti in energetsko varčni senzorji, npr. tako imenovana »prezračevalna nanokoža«. Gre za poseben material, ki se lahko ovije okrog zgradbe, proizvaja solarno električno energijo, hkrati pa tudi absorbira ogljikov dioksid iz ozračja. Nanotehnološke barve bodo v prihodnje učinkovito proizvajale električno energijo, tkanine z nanonano- som se bodo uporabljale v oblačilih za pridobivanje električne energije za napajanje mobilnih naprav. In- tenzivno se danes razvijajo novi nanometamateriali za uporabo na cestah, avtomobilih in v elektrarnah, ki bodo lahko odvečno toploto in celo tlak pretvorili ne- posredno v električno energijo. Nanomateriali so raz- viti tako, da imajo v primerjavi s klasičnimi materiali nove značilnosti (kot so povečana trdnost, kemična reaktivnost ali prevodnost in povečana izolativnost). Danes je že na stotine izdelkov, ki vsebujejo nanoma- teriale in so že v uporabi. Analitiki pričakujejo, da se bo uporabnost nanomaterialov v prihodnosti drastič- no povečala. Nanotehnološke inovacije bodo v pri- hodnosti domala v vseh sektorjih, vključno z javnim zdravjem, zaposlovanjem, varstvom pri delu, industri- jo, inovacijami, povezanimi z informacijsko družbo, okoljem, energijo, prometom in varnostjo. Nanoma- teriali lahko izboljšajo kakovost življenja in prispeva- jo k industrijski konkurenčnosti v Evropi. Lahko pa predstavljajo tudi tveganje za okolje in sprožijo skrb za zdravje in varnost. V EU se tega zelo zavedajo in oceno tveganja prepuščajo Znanstvenemu odboru za nastajajoča in na novo prepoznana zdravstvena tve- ganja (SCENIHR – Scientific Committee on Emerging and Newly-Identified Health Risks). Nanotehnologija ni popoln odgovor na vprašanje učinkovite rabe ener- gije, vendar je ključni del rešitve, kako pomagati svetu pri zadovoljevanju hitro rastočih energetskih potreb. Trende nanotehnološkega razvoja smo v preteklosti intenzivno predstavljali tudi na energetskih, tehnolo- ških in nanotehnoloških dnevih, ki smo jih organizirali v okviru OZS. Janez Škrlec, inženir mehatronike Razvojna raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava u činK ovita raba enerGije tudi s sodobnimi teHnoloGijami 94 NOVICE • ZANIMIVOSTI Nanotehnologija spreminja molekularno strukturo ma- terialov in ustvarja pametne naprave in sisteme Učinkovita raba energije danes pomeni predvsem uporabo sodobnih tehnologij in ukre- pov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev. Seveda pa je učinkovita raba energije odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, kot so ukrepi učinkovite rabe energi- je, tako imenovani (win-win) ukrepi, ki predstavljajo pozitivne makroekonomske učinke. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVICE • ZANIMIVOSTI 95 Uporaba digitalnih tehnologij v industriji in podje- tjih je danes realnost. Danes večina naprednih pod- jetji veliko vlaga v digitalizacijo, hkrati pa že sledijo razvojnim usmeritvam in trendom, ki bodo nastali v postdigitalni dobi. Vedno pogosteje se že pojavljajo tako imenovane DARQ-tehnologije. Te tehnologije je svetovno znano podjetje za strateško svetovanje na področju industrije in inovacij Accenture razdeli- lo v štiri sklope, in sicer: tehnologije blokovnih verig (DLT), umetne inteligence (AI), razširjene resnično- sti (XR) in kvantno računanje. Te tehnologije bodo namreč pomemben katalizator sprememb v svetu, v katerem vsaka industrija že ima velik arzenal di- gitalnih orodij. DARQ-tehnologije že danes močno vplivajo na različne panoge. Umetna inteligenca (AI) igra kritično vlogo pri optimizaciji procesov in vplivanju na strateško odločanje. Razširjena resnič- nost (XR) ustvarja povsem nove načine, kako lahko ljudje doživljajo in se ukvarjajo s svetom okoli sebe. Tehnologije blokovnih verig so morda najbolj zna- ne v kriptovalutah, vendar že danes širijo omrežja in zmogljivosti na številna druga področja. Kvantno računalništvo pa bo tehnologija DARQ, ki ostaja zaenkrat bolj eksperimentalna, spodbudila pa bo nove načine in pristope ter reševanje najtežjih ra- čunskih nalog. DARQ-tehnologije bodo podprle vr- hunske inovacije in priložnosti, ki bodo edinstveno povezane s prihajajočo postdigitalno dobo. Postdigitalna doba seveda še ne pomeni, da bo s tem konec digitalizacije in digitalne preobrazbe. Po mnenju Accenture bodo podjetja in vse organiza- cije še naprej razvijali svojo digitalno kompetenco, večji poudarek pa bo ponovno na človeških vre- dnotah, zaupanju, odgovornosti, kar bodo ključni dejavniki njihovega uspeha. Inovacije v postdigital- ni dobi bodo vključevale iskanje načina, kako obli- kovati svet okoli ljudi in kako izbrati pravi čas in na- čin, da se ponudijo njihovi izdelki in storitve. Družba Accenture napoveduje tudi številne nove trende, ki bodo oblikovali prihodnost zdravstva v naslednjih treh do petih letih. Te napovedi so celovito predsta- vljene v Digital Health Tech Vision in bodo pomem- ben dejavnik v novi industriji in učinkovit katalizator za spremembe na tem področju. Accenture verjame, da bo kombinacija nastajajočih tehnologij, umetne inteligence, razširjene resnično- sti in kvantnega računalništva temelj za nove izdel- ke in storitve in da bodo prav DARQ-tehnologije koristne za zdravstvene organizacije. Janez Škrlec, inženir mehatronike Razvojna raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava Kaj bo prinesla postdiGitalna doba in za Kaj bodo pomembne dar Q-te Hnolo Gije DARQ-tehnologije Accenturin graf DARQ-tehnologij Čeprav se je digitalna preobrazba šele dobro začela, strategi mislijo že na postdigital- no dobo in opozarjajo, da bomo tudi na to morali biti dobro pripravljeni. Nove tehno- logije so vedno delovale kot katalizator sprememb. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Patentirana tehnologija EMTAP pošlje določene frekvenčne pakete v cevni sistem. Ti impulzi ugo- dno vplivajo na celoten vodni sistem. Ščitijo ga brez kemikalij, filtrov in soli. Sistem je enostaven za namestitev in deluje v vodnih cevovodih iz raz- ličnih materialov. Prav tako ohranja nevtralno se- stavo, pH-vrednost in svež okus pitne vode, ne da bi iz nje odstranil minerale. Čistilna naprava (DOM) se izdeluje v treh veliko- stih, za različna področja uporabe, npr. za kampi- ranje, počitniška stanovanja, stanovanjske in po- slovne stavbe ter industrijske namene. Profesionalna linija (Pure, Care, Health) vključu- je vse funkcije različic linije DOM, vendar je ta sistem zmogljivejši in opremljen z drugimi upo- rabnimi funkcijami. Uporabnika aktivno ščiti pred škodljivimi bakterijami in se učinkovito bori proti legioneli. Te naprave so še posebej primerne za frizerske in kozmetične salone, hotele, wellnesse, zdravilišča, pa tudi za domove za starejše, bol- nišnice, različne javne objekte, šolske stavbe in bazene. Več informacij o izdelkih proizvajalca DAXTRO in izdelkih DAXTROEMTAP® dobite pri podjetju INOTEH, d. o. o., ki svoj prodajni program okolj- ske tehnologije razširja z izdelki proizvajalca DAXTRO. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www. inoteh.si. b istra pitna voda iz čistiH cevi 96 NOVICE • ZANIMIVOSTI Slika 1 : Patentiran sistem DAXTROEMTAP® Sistem DAXTROEMTAP® učinkovito ščiti sistem oskrbe z vodo in odstranjuje škodljive obloge, ki se naberejo v ceveh s časom. Zanesljivo deluje proti rji, vodnemu kamnu, algam, bakterijam in legioneli. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. SAFETY FIRST PH catalogue available as app for Android and iPad PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Wuppermannshof 8, 58256 Ennepetal, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Institut »Jožef Stefan« izvaja raziskave in razvoj tehnologij, kot so nanotehnologije, novi materiali, biotehnologije, tehnologije vodenja in proizvodnje, komunikacijske tehnologije, računalniške tehnolo- gije in tehnologije znanja, okoljske tehnologije in reaktorske tehnologije. Poleg ustvarjanja sta prav širjenje in prenos znanja na teh področjih ključni poslanstvi Instituta. V Centru za prenos tehnologij in inovacij na IJS tako spodbujajo prenos znanja tudi v obliki odce- pljenih podjetij. Da bi čim več raziskovalcev obulo podjetniške čevlje, vsako leto v okviru Mednarodne konference o prenosu tehnologij (http://ittc.ijs.si/) podelijo nagrado za najboljšo inovacijo iz javnih raziskovalnih organizacij. Nagrada naj bi bila spod- buda za nadaljnje delo pri razvoju ideje. Kandidirajo lahko raziskovalci iz katerekoli javne raziskovalne organizacije. Oktobra letos bo potekala že trinajsta konferenca. Precej kandidatov s konference se po nadaljnjem razvoju, pridobitvi dodatnih sredstev, končanju doktorata ali že prej dejansko odloči za ustanovitev podjetja, še več pa za pogodbeno sodelovanje z gospodarstvom ali za prijavo evropskega projekta. Med zmagovalnimi kandidati preteklih let je bila tudi ekipa Odseka za fizikalno in organsko kemijo z Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Ingrid Milošev, ki med drugim razvija protikoroziv- ne premaze na osnovi sol-gel metodologije. Razvoj aplikacij s tega področja je v razmahu že dve dese- tletji. Na konferenci ITTC so raziskovalci predstavili idejo o premazu, ki ščiti ladje pred obraščenostjo in korozijo. Okoljski predpisi zahtevajo opuščanje šte- vilnih barv proti obraščenosti, ki vsebujejo biocidne elemente, kot je baker, in tiste, ki vsebujejo fluor. Na Odseku so razvili nov premaz, ki ustreza stro- gim okoljskim zahtevam, saj ne vsebuje biocidov in kovin, ima pa primerljive karakteristike in je obenem cenejši za proizvodnjo ter zahteva manj pogosto vzdrževanje plovil. Svetovni trg barv za zaščito plovil je velik, zlasti v Aziji izdelajo številne ladje. Raziskovalci sedaj nadaljujejo z modificiranjem pre- maza v smeri povečane hidrofobnosti. Vzporedno ima premaz tudi odlične protikorozijske lastnosti, zato so aplikacije možne tudi na področju zaščite občutljivih delov avtomobilov in elektronskih vezij. Poleg raziskav še na drugih področjih, simulacije fi- zikalno-kemijskih procesov na površinah kovin pre- hoda in razvoj računalniških grafičnih algoritmov, namenjenih znanstveni vizualizaciji, izvajajo na od- seku za naročnike iz industrije tudi standardne ana- lize korozijske odpornosti materialov ali izdelkov z zaščitnimi prevlekami ali brez njih. Za podjetja lah- ko izvedejo elektrokemijske meritve, s katerimi se pridobijo podatki, kot so korozijska odpornost ma- teriala, gostota korozijskega toka in polarizacijska upornost. Opravljajo še potopitvene teste v koro- zivnem mediju in testiranja v slani komori. Na tekmovanju so večkrat sodelovali tudi sodelav- ci IJS z Odseka za inteligentne sisteme pod men- torstvom vodje odseka prof. dr. Matjaža Gamsa in vodje skupine za ambientalno inteligenco dr. Matija Luštreka s predstavitvami pametnih aplikacij, ki po- magajo različnim skupinam ljudi v njihovem vsak- danu. Tako na odseku razvijajo pametno zapestno uro za starejše, ki samostojno zaznava padce. Ura ima SOS-gumb, omogoča komunikacijo s skrbniki, nastavitve, opomnike, določa lokacijo. Skupno ima 10 funkcij. Prednost aplikacije je prav v tem, da je računalniški program, ki vse to omogoča, možno namestiti v na trgu dostopne pametne ure. Drugi razviti algoritem je namenjen sprotnemu zaznava- nju prekomernega stresa. Raziskovalci želijo najti n ovi materiali , pomoč starejšim , apliK aci - je v eK oloGiji , medicini , športu , robotiKi O teh in drugih področjih razmišljajo raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ko želijo rezultate raziskav in razvoja prenesti v podjetništvo 98 NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 partnersko organizacijo, da bi algoritem vgradila v napravo, ki bi si jo lahko posameznik nadel. Tudi sicer imajo na odseku številne rešitve s področja ambientalne inteligence, ki vnaša tehnologijo v člo- vekovo okolje na prijazen in do uporabnika nezah- teven način. Druga področja delovanja odseka pa so še računska inteligenca, agentni in večagentni sistemi ter govorne in jezikovne tehnologije. Več možnosti za sodelovanje z IJS je predstavljenih na straneh Centra za prenos tehnologij in inovacij (http:/ /tehnologije.ijs.si/). Mag. Marjeta Trobec, mag. Robert Blatnik, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut »Jožef Stefan« NOVICE • ZANIMIVOSTI 99 Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani bo 10. 09. 2020 ob 9. uri Študentska tehniška konfe- renca »ŠTeKam«, na kateri bodo študentje prve in druge stopnje, mladi raziskovalci tehnike in drugih študijskih smeri ter raziskovalno motivirani dijaki zaključnih letnikov predstavili rezultate svojega raz- iskovalnega dela. Gre za že tradicionalno, šesto Študentsko tehniško konferenco. V lanskem letu je bilo predstavljenih in v zborniku izdanih 15 prispevkov, ki so pokriva- li od tehničnih do netehničnih področij. Tematike prispevkov so bile zelo raznolike, kar je dalo kon- ferenci poseben čar, saj so študentje in raziskovalci videli možnosti interdisciplinarnega povezovanja različnih tem in področij. Tudi v letu 2020 bodo vsi sprejeti prispevki obja- vljeni v zborniku, ki bo zaveden v COBISS-u. Izbrani prispevki bodo ob privolitvi avtorjev obja- vljeni v reviji Ventil. Posebej bo nagrajena najboljša predstavitev na konferenci. Več informacij najdete na spletni strani: https:// www.fs.uni-lj.si/raziskovalna_dejavnost/raziskoval- na_dejavnost/raziskovalna_dejavnost_studentov/ studentska_tehniska_konferenca_stekam/. Organizacijski odbor: doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Miha Brojan, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Boštjan Drobnič, univ. dipl. inž. str. š tudents Ka te Hniš Ka Konferenca Pokličite nas: 041 386 005 www.hennlich.si Garancija 36 mesecev za e-verige in fleksibilne kable V entil 2 / 20 20 • L etnik 26 100 V nadaljevanju tega prispevka podajamo tri ob- dobja delovanja LFT-ja. Vsak od treh vodij opisuje delo in aktivnosti v svojem obdobju. Zasnova, oblikovanje in delovanje LFT-ja so seveda neposredno povezani s področjem fluidne tehnike ter pedagoškim in razvojnoraziskovalnim delom na tem področju na FS UL in v slovenski strojni industriji. mag. Anton Stušek (v tistem času viš. pred./doc.) Začetki uvajanja fluidne tehnike – hidravlike, pnev- matike in fluidike – na FS segajo nazaj v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je prof. dr. F. Lobe v okviru predmetov s področja obdeloval- nih strojev že predaval o hidravličnih pogonih in kr- miljih s poudarkom na izvedbah črpalk, motorjev, valjev in nekaterih krmilnih ventilov. V začetku se- demdesetih je bil ob prizadevanju prof. dr. J. Hleba- nje uveden v okviru višješolskega študija konstruk- terstva predmet Hidravlika in pnevmatika (HiP). V š. l. 1972/73 ga je predaval zunanji sodelavec mag. Stane Grčar, u. d. i. str. (iz Iskre – Zavoda za avto- matizacijo). S š. l. 1973/74 pa je bil kot redni preda- vatelj za ta predmet izvoljen mag. Anton Stušek. Že v naslednjem letu 1974 smo izdelali skromno zasno- vo LFT, najprej z osnovnim učnim pripomočkom za pnevmatiko firme Festo Didactic, najprej kar v pre- davalnici za izvajanje vaj pri predmetu HiP. S tem smo lahko prikazovali delovanje in lastnosti osnov- nih sestavin, kot so valji, motorji, tlačni in tokovni ventili in potrebne pomožne sestavine. Pozneje pa smo to opremo razširili s kompletom za demonstra- cijo značilnih pnevmatičnih vezij za pogon in krmi- l aboratorij za fluidno teHniK o (lft) na f aK ulteti za strojništvo (fs) u niverze v l jubljani od začetK a do danes Anton Stušek, Jožef Pezdirnik, Franc Majdič mag. Anton Stušek, univ. dipl. inž., upokojenec UL, FS; dr. Jožef Pezdirnik, univ. dipl. inž. str., upokoje- nec UL, FS; Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž. str., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo PREDSTAVITEV Hidravlično didaktično preizkuševališče v starem prostoru Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) na Fakulteti za strojništvo (FS) Univerze v Ljublja- ni (UL) se je po šestinštiridesetih letih delovanja preselil v nove večje prostore. Sve- čano odprtje sta 21. novembra preteklega leta opravila dekan prof. dr. Mitjan Kalin in vodja laboratorija doc. dr. Franc Majdič ob prisotnosti številnih sodelavcev fakultete in gostov iz industrije. Primerno je, da se ob tej priliki spomnimo zgodovine razvoja labo- ratorija, njegove dosedanje dejavnosti in načrtov za prihodnost. V entil 2 / 20 20 • L etnik 26 101 ljenje, predvsem naprav za avtomatizirano strego in manipulacije. Sočasno z laboratorijskimi vajami za področje pnevmatike pa smo za hidravliko sami zasnovali učni pripomoček UPH 1, ki nam ga je izdelalo podje- tje Kladivar Žiri. Uspešno rešitev je podjetje pozne- je izdelovalo za številne laboratorije oziroma šolske centre v tedanji Jugoslaviji. Leta 1979, po izvolitvi mag. A. Stuška, smo tudi na univerzitetni ravni študija pričeli s predavanji pred- meta Fluidna tehnika (FT), kar je sočasno intenzivi- ralo tudi razvojnoraziskovalno delo na področju in pogojevalo nujno razširitev LFT-ja. Zasnovali smo univerzalno preskuševališče za hidravliko SUPH-1. Konstrukcijsko dokumentacijo smo izdelali v sode- lovanju s podjetjem Pirnar in Savšek iz Trbovelj, iz- delali pa so ga v mehanskih obratih podjetja Pionir Novo mesto in dobavili leta 1990. Tik pred tem so nam na FS dodelili ustrezen prostor v pritličju nove zgradbe. V tem prostoru je LFT deloval 29 let – do sedanje preselitve (november 2019). Osnovni komplet potrebne merilne opreme smo pridobili v letih 1990–1993 z lastnimi sredstvi FS ob sofinanciranju tedanje Raziskovalne skupnosti Slo- venije. Obsegal je dajalnike in merilnike za merjenje hidravličnih in mehanskih veličin, kot so pretvor- niki za merjenje tlaka in toka, sile, navora, pospe- ška, hitrosti, pomika, zasuka in vrtilne frekvence ter temperature in onesnaženosti hidravličnega olja, z ustreznimi merilniki in zapisovalniki. V letih do 1994, ko je vodenje prevzel dr. Jožef Pez- dirnik, je LFT poleg vaj pri predmetih HiP in FT omo- gočal tudi številna sodelovanja z industrijo. Opra- vljeni so bili številni seminarji v okviru dopolnilnega izobraževanja, predvsem v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana, ter izdelane številne zaključne in diplomske ter razvojnorazisko- valne naloge v sodelovanju z industrijskimi podjetji. Posebej pristno smo sodelovali s podjetji: Kladivar Žiri, TIO Lesce, Iskra Zavod za avtomatizacijo Lju- bljana, Fluidika Ljubljana, Hypos Muta, SIP Šempeter, Litostroj Proizvodnja preoblikovalnih strojev Ljublja- na, Slovenske železarne (Jesenice, Ravne, Štore), LIV Postojna, Vozila Gorica, Cementarna Anhovo, Tajfun Planina idr. Dobre stike pa smo imeli tudi z univer- zami in visokimi šolami v tujini, predvsem v Zagre- bu, Beogradu in Subotici ter v Aachnu, Trondheimu, Pragi, Bratislavi in Budimpešti. Na področju dopol- nilnega izobraževanja pa smo sodelovali z ustre- znimi službami, oddelki podjetij Festo-Pnevmatik, Rexroth-Hydraulik, Vickers-Hydraulik (v Nemčiji in Angliji) ter Herion-Fluidtechnik. dr. Jožef Pezdirnik (v tistem času docent) Na Fakulteti za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani (UL) sem se zaposlil v novembru 1994 in kmalu za tem prevzel vodenje Laboratorija za fluidno tehni- ko (LFT) od svojega predhodnika mag. Antona Stu- ška. Leta 1997 sem uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja pogonsko-krmilna hidravlika (PKH) – tribologija. V tem letu (1994) se je ukinjala Višja šola na FS in ustanavljala Visoka strokovna šola. Poleg preda- vanj iz že obstoječega predmeta Fluidna tehnika na univerzitetnem študiju in predmeta Hidravlika in pnevmatika, ki je bil z višješolskega študija prene- sen na Visoko strokovno šolo, je bilo uvedenih še 5 novih predmetov za področje vzdrževanja. Zanje sem moral sestaviti učne programe – predmetnike za predavanja in vaje. Številne nove vaje so močno obremenile laboratorij. Izvolitev v naziv docenta leta 2000 mi je omogočila kvalitetnejše vodenje laboratorija in nosilstvo pred- metov na univerzitetnem študiju ter intenzivnejše sodelovanje s tujimi laboratoriji. Glede na razmere na FS in razpoložljiv predava- teljski kader smo področje pnevmatike za več let prepustili laboratoriju LASIM in mu oddali učne pripomočke za pnevmatiko. Izr. prof. dr. Noetova (vodja lab. LASIM) je izvajala predavanja za podro- čje pnevmatike. Ta leta smo v LFT delovali skoraj izključno le na področju hidravlike in za LFT upo- rabljali naziv Laboratorij za pogonsko-krmilno hi- dravliko (LPKH), vendar uradno naziva nismo spre- menili. Naziv LPKH poudarja področje hidravlike, ki izključuje t. i. vodne turbine, vodne črpalke ipd. Za nekatere strokovne kadre je bilo treba poudari- ti različnost teh dveh področij hidravlike. V nadalj- njem zapisu analogno kot v industriji uporabljamo za pogonsko-krmilno hidravliko (PKH) skrajšani ter- min hidravlika. Ob teh reorganizacijah je laboratorij zaradi nesreč- nega dogodka ob mojem prevzemu LFT-ja izgu- bil dotedanjega asistenta, kar je seveda zmanjša- lo učinkovitost laboratorija. Takšne razmere so za nekaj let zelo zmanjšale laboratorijsko delo v so- delovanju z industrijo. Kljub temu je bilo v mojem obdobju izdelanih približno 70 diplomskih nalog univerzitetnega in visokošolskega strokovnega štu- dija, vse s področja PKH in vzdrževanja. Nekatere so bile izvedene v industrijskih podjetjih (Acroni Je- senice, Kladivar Žiri, Elektrarna Brestanica, Kolektor Idrija, LIK Kočevje, Gorenje Velenje, Tajfun Planina, nekaj s. p. podjetij, . . . ), številne pa v LFT za potre- be in uporabo v gospodarstvu. Rezultat nekaterih diplomskih nalog je bila tudi izdelava nekaj manjših preskuševališč. Na njih smo izvajali laboratorijske vaje za večje število predmetov (s področja hidra- vlike in vzdrževanja) ter meritve parametrov in la- stnosti hidravličnih sestavin za nekaj industrijskih podjetij. Raziskovalno smo delali (ob danih skromnih mo- žnostih) na področju dinamike strojev, upravljanih s pogonsko-krmilno hidravliko (PKH), aplikativno pa PREDSTAVITEV Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 102 predvsem z železarstvom, iz katerega sem izviral. Začetek raziskav na področju dinamike velikih hi- dravličnih sistemov (HS) je bil v tedanji Železar- ni Jesenice, nadaljevanje pa nato še več let v LFT. Značilnosti velikih HS so velike količine hidravlič- ne kapljevine (HK) (tudi do 25 m 3 in celo 60 m 3 ), vgrajenih veliko število črpalk, hidravličnih valjev (HV), hidravličnih akumulatorjev (HA) in premika- nje velikih mas (do več deset ton). Stisljivost ka- pljevin in elastičnost tokovodnikov, predvsem gib- kih cevi, ob tem lahko povzroča nesprejemljiva in uničujoča nihanja mas in konstrukcij. Razvili smo razmeroma enostaven matematični model, upora- ben za projektante tovrstnih, pa tudi manjših HS. S tem modelom predvidimo vplivne parametre in jih ustrezno upoštevamo in prilagajamo v projektu. Omogoča ustrezno nastavitev »odpiralne rampe« proporcionalnih potnih ventilov, da se izognemo nesprejemljivemu nihanju. Rezultate raziskav smo s sprejetimi prispevki pred- stavljali na znanih znanstveno-strokovnih konfe- rencah v tujini, predvsem v Aachnu in Dresdnu, kar se uspešno nadaljuje tudi ob novem (od oktobra 2012 dalje) vodstvu LFT. V velikih HS je pogosto vgrajenih veliko hidravlič- nih akumulatorjev (HA), kar je še posebej značilno za železarstvo. V LFT (LPKH) smo razvili matema- tični model za določitev ustrezne skupne prostor- nine HA za obravnavani HS. V praksi se v velikih HS največkrat uporabljajo 50-litrski. Žal se takšni HS zelo redko projektirajo v SLO, ker so dobavljeni v sklopu celotnih postrojenj. Ta model pa omogo- ča tudi »recenzijski nadzor« nad dobavljeno opre- mo, kar smo v SIJ Acroni že uporabljali. V enem delu ta matematični model omogoča nadzor (me- ritev) notranjega puščanja celotnega ali delov HS in to samo z enostavnim merjenjem nekaterih pa- rametrov – tlakov in časov sprememb ob znanih prostorninah HA. To je pomemben pripomoček pri preventivnem vzdrževanju HS, in sicer vzdrževanju glede na stanje. Zgleden primer aplikativnega uspešnega projek- ta LFT je tudi izvedba hidravličnega sistema (HS) hidrostatičnega ležaja teleskopa Vega na Golov- cu (LJ). Ta HS smo projektirali v LFT, izdelalo pa ga je podjetje Kladivar, večinoma s sestavinami iz svoje proizvodnje. Tako tega zelo specifičnega HS ni bilo treba uvoziti iz Švedske. Celoten projekt je v FS vodil prof. dr. Janez Kramar. Mehanski del je bil izdelan v Litostroju. Uspešen začetek delovanja (brez problemov) je bil spomladi 2004. Leta 2004 sem na srečo pridobil novega asistenta. To je bil Franc Majdič (sedanji vodja laboratorija), ki je kljub zahtevnemu delu na doktorski disertaciji močno intenziviral tudi delo v samem laboratoriju. Raziskovalno delo na doktorski disertaciji je skoraj v celoti potekalo v LFT. Uspešno je doktoriral in hitro nato pridobil izvolitev za docenta leta 2012. V času najinega skupnega dela do oktobra 2012, ko sem se upokojil, sva v nekaj letih pospešila raziskovalno delo v LFT in zelo povečala sodelo- vanje z gospodarstvom, za katero so bili izdelani številni, predvsem zahtevni projekti HS in visoko strokovne naloge s področja PKH. Znanje, prido- bljeno ob delu na doktorski disertaciji, na področju vodne hidravlike je rezultiralo v (vodnem) propor- cionalnem potnem ventilu, ki je opravil 10 milijo- nov prekrmiljenj pri tlaku 160 bar in bil po tem še vedno polno uporaben. Nadalje se je pridobljeno znanje odrazilo v uspešno izvedenem projektu za podjetje Tajfun za vodno hidravliko gozdarskega vitla. Pitna voda, uspešno uporabljena kot hidra- vlična kapljevina (HK) na področju PKH, je redkost v svetovnem merilu. Ob »nesrečnem« izlitju v ze- PREDSTAVITEV Nagovor dekana, prof. dr. Mitjana Kalina ob otvoritvi novih prostorov LFT Novi prostori LFT Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 103 mljo, predvsem na področju podtalnice, je to se- veda neškodljivo za razliko od mineralnega hidra- vličnega olja, ki ima katastrofalno škodljiv učinek. Prihodnost vodne hidravlike je stvar ekologije in predpisov. Več o tem pa prepuščam doktorandu in sedanjemu vodji LFT. Z uvedbo bolonjskega študija je bila v letu 2011 uki- njena študijska smer Vzdrževanje, s čimer je bilo zame in za LFT izgubljenih pet predmetov. Velik »pedagoški urni potencial«, ki se je sprostil, je doc. dr. Majdič preusmeril v še intenzivnejše znanstve- noraziskovalno delo in še več sodelovanja z indu- strijo in ostalim gospodarstvom. Rezultat je viden tudi zdaj ob odprtju novih prostorov LFT. Doc. dr. Franc Majdič (po letu 2012 do danes in pogled v prihodnost) Po mojem prevzemu vodenja LFT v oktobru 2012 smo nadaljevali z delom, kot sva ga začrtala že z mojim predhodnikom doc. dr. Jožefom Pezdirni- kom. V zadnjih osmih letih smo še povečali sode- lovanje z industrijo ter se povezovali s številnimi zunanjimi partnerji. Laboratorij za fluidno tehniko je v zadnjih letih so- deloval s številnimi industrijskimi partnerji z različ- nih področij – od gozdarstva, farmacije, avtomo- bilske industrije, kmetijstva, mobilne hidravlike itd. V okviru industrijskih projektov smo snovali, raz- vijali, simulirali in trajnostno testirali ter optimirali hidravlični motor, različne izvedbe hidravličnih va- ljev, različne hidravlične agregate, cevovode, tlačni sekvenčni ventil, varnostni ventil, delilnik toka, za- vorni ventil, potni ventil in sile znotraj njega, hidra- vlična prijemala, ojačevalnik tlaka, napravo za dvi- govanje – sanacijo razpokane hiše, sodelovali smo pri razvoju hidravličnega dela novega magneto- in elastokaloričnega hlajenja, pri razvoju vodnega hlajenja električnih pogonov, hidravlične naprave tračne žage za hlodovino, razvili smo posebno te- stno napravo za testiranje hidravličnih filtrov po standardu, sodelovali smo pri razvoju zavornega sistema turističnega električnega vlaka, pri razvoju krmiljeno-vodene lebdeče cevi s pomočjo vodnega curka, izvedli smo nekaj rekonstrukcij hidravličnih preš – med njimi kompletno obnovo 500-tonske preše, sodelovali smo pri razvoju 3D rotorja poli- merne črpalke za avtomobilsko industrijo, sodelo- vali smo pri odpravljanju napake na hidravličnem sistemu ladje, pri razvoju namenskih hitrih spojk za farmacijo, izvajali smo meritve in diagnostiko hidravlične opreme v papirni industriji. Sodelovali smo z več inovatorji, jim izvedli prototipe, meritve in ovrednotenje izumov. Razvili smo namensko pre- izkuševališče za farmacijo. Trajnostno smo testirali serijsko izdelane potne hidravlične ventile zaradi nezagotavljanja varnostne funkcije na strojih. Izve- dli smo trajnostni test hidravličnega akumulatorja zaradi prezgodnjih odpovedi pri industrijski upo- rabi. Zasnovali in izdelali smo namenski hidravlični valj za globoki vlek pločevine ter hidravlično kr- miljenje. Izvedli smo številne statične in dinamične tlačne teste različne industrijske opreme, … Glede na novejša določila (GDPR) ni bilo časa pridobiti dovoljenja za objavo imen sodelujočih. Trenutno še s tremi drugimi laboratoriji na Fakulte- ti za strojništvo sodelujemo pri razvoju namenske črpalke za črpanje nafte v globini do 3.000 m pod zemljo. Prav tako razvijamo hidravlično napravo za tlačno litje aluminija. Za avtomobilsko industrijo razvijamo posebno filtrirno napravo za kvalitetno filtracijo večjih količin hidravličnega olja. Merilna oprema predstavlja pomemben del naprave, ki bo omogočala stalno spremljanje čistoče in še štirih drugih pomembnih parametrov hidravličnega olja. . Pri razvoju in raziskavah se ukvarjamo predvsem z uporabo mineralnih olj, fosfatnih estrov (letal- ska hidravlika), biološko razgradljivih hidravličnih olj, vodnih emulzij, ionskih tekočin ter z uporabo vode kot hidravlične kapljevine. Te raziskave nas v svetovnem merilu uvrščajo med prepoznavnejše laboratorije na tem področju. V zadnjih letih smo izvedli tudi več industrijskih izobraževanj iz hidra- vlike, ki so se jih udeležili številni strokovni kadri iz vse Slovenije z različnih področij. V okviru Laboratorija za fluidno tehniko je v času od začetka delovanja do danes diplomiralo preko tristo študentov, ki so zaposleni predvsem v indu- striji. Od leta 2017 dalje se vsako leto konec maja srečamo vsi trije, oba prejšnja in sedanji vodja LFT- -ja, ter številni naši diplomanti. Strategija laboratorija je postati in ostati med pre- poznavnejšimi v Evropi na področju hidravlike. Na tem mestu bi se kot sedanji vodja LFT rad za- hvalil obema predhodnikoma, vodstvu katedre KTV in Fakultete za strojništvo UL za opravljeno delo ter podporo pri našem razvoju. Industriji in drugim našim partnerjem se zahvaljujemo za za- upanje in se jim še naprej priporočamo za sode- lovanje. PREDSTAVITEV Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Izvleček: Izrabljen katodni odpadek pri proizvodnji aluminija se obravnava kot nevaren odpadek. Trenutne teh- nološke rešitve ne ponujajo celovite ponovne uporabe ali recikliranja odpadnega materiala, zato veči- na materiala konča v sežigalnicah in na deponijah. Predstavljena inovativna tehnologija za recikliranje katodnih odpadkov iz proizvodnje aluminija zapira snovno zanko proizvodnega procesa. Razstrupljene sestavine kot sta ogljični in šamotni del ter fluoridne soli se bodo lahko uporabili v proizvodnji aluminija, v gradbenem sektorju in v industriji ognjevzdržnih materialov. Prispevek opisuje princip nove tehnologije, zasnovo pilotne naprave in krmilni sistem, ki omogoča učin- kovito spremljanje in vodenje procesa z možnostjo analize dobljenih rezultatov in optimizacijo tehnologije. Ključne besede: SPL-Cycle, izrabljen katodni odpadek, recikliranje, zapiranje snovnih zank, pilotna naprava, avtomatizacija, šaržni proces, ISA S88.01 104 1 Uvod Aluminij je ena najpomembnejših kovin, ki se pri- dobiva z elektrolizo taline glinice. Proces pridobi- vanja aluminija poteka dvostopenjsko; Najprej se iz boksitne rude pridobiva glinica, t.j. aluminijev oksid Al 2 O 3 po Bayerjevem postopku. Nato pa se v elek- troliznih celicah po Hall-Héroultovem postopku pri- dobiva primarni aluminij. Slika 1 prikazuje elektrolizno celico, kjer se na katodi izloča kovinski aluminij, na anodi pa se sprošča ki- sik. Ogljikova anoda se porablja zaradi zgorevanja z nastalim kisikom v ogljikov dioksid in jo je potrebno stalno menjavati na 2–3 tedne. Nastali staljeni alu- minij se zbira v z ogljikom obloženi katodni kadi, ki je toplotno zaščitena z oblogo iz šamotne opeke. Katodna obloga iz ogljika je porozna, zato se njena porozna struktura tekom življenjske dobe (6–9 let) prepoji s fluoridnimi solmi (NaF), pri tem pa nasta- jajo tudi cianidi. Na ta način dobimo impregnirane katodne obloge, ki izgubljajo električno prevodnost in jih je potrebno obnavljati vsakih šest do devet let. Po koncu življenjske dobe se izrabljena katodna obloga elektrolizne kadi (Spent Pot-Lining – SPL) mehansko razstavi in postane odpadek. Postopek rušenja oziroma odstranjevanja se izvaja s hidravlič- no opremo, odpadek je po tem postopku v obliki velikih kosov in nekaj prahu, tako da ga je možno transportirati iz obrata. Odpadek se namreč razdeli na ogljični del ali FC (first cut) in šamotni del ali SC (second cut) v masnem razmerju približno 60:40. Na vsako tono proizvedenega aluminija se proizve- de približno 20 kg SPL-a. SPL je nevaren odpadek zaradi visokega deleža topnih fluoridov in cianidov, ki predstavljajo nevar- nost za okolje. V ogljičnem delu (FC) je približno 22 % vodotopnih fluoridnih soli in do 2% cianidov. Zaradi alkalnih kovin in oksidov ima odpadek tudi visok pH, zato ga je potrebno skladiščiti na suhem. i z Gradnja in Krmiljenje pilotne naprave za reciKliranje izrabljeneGa KatodneGa odpadK a iz proizvodnje aluminija Primož Rus, Janez Urevc, Bojan Starman, Dušan Klinar, Ana Mladenović, Mateja Košir, Miroslav Halilovič RECIKLIRANJE Dr. Primož Rus, univ. dipl. inž., dr. Janez Urevc, univ. dipl. inž., dr. Bojan Starman, univ. dipl. inž., doc. dr. Miroslav Halilovič, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Doc. dr. Dušan Klinar, univ. dipl. inž., ZRS Bistra Ptuj; Dr. Ana Mladenović, univ. dipl. inž., dr. Mateja Košir, univ. dipl. inž., obe Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 105 RECIKLIRANJE SPL reagira tudi z vlago, pri čemer nastajajo vnetlji- vi, strupeni in eksplozivni plini. Zaradi navedenega so bile uvedene nekatere ome- jitve glede uporabe in odlaganja SPL, kar je v za- dnjih desetletjih vodilo v številne raziskave na tem področju [1]. V Avstraliji [2] se na primer ukvarja- jo z recikliranjem topnih soli, medtem ko se iner- tni ostanki odlagajo na deponijah. Podjetje Befesa [3] je uvedlo novo tehnologijo za recikliranje SPL, solnih žlinder, livarskih peskov in filtrskega pepela s pomočjo katerih se lahko takšna sol reciklira. Podje- tje Rusal je razvilo postopek za recikliranje SPL [4], pri katerem se soli reciklirajo v fluoridne soli kot kri- olit (Na 3 AlF 6 ), ki se uporablja pri elektrolizi glinice in ostanek, ki se še vedno sežiga. Nobena od zgoraj omenjenih tehnologij ne predsta- vlja tehnologije osnovane na principu »nič odpad- kov«, ki bi obsegala 100-odstotno recikliranje SPL. Ogljični del (FC), ki predstavlja večinski del odpad- ka, je zelo uporaben material v proizvodnji alumini- ja, predvsem pa v metalurgiji pri pridobivanju jekla. Nobena od sedanjih tehnologij ne predvideva reci- kliranje očiščenega FC in SC ter uporabo v krožnem gospodarstvu, ampak le sežig in uničenje oziroma deponiranje. Na splošno gre večina odpadkov SPL še vedno v sežig (vključno s sosežigom v cementnih pečeh) ali pa je odložena na primernih deponijah. Takšna netrajnostna obdelava predstavlja znatne stroške za proizvajalce aluminija, v povprečju 200 EUR na tono, kar na leto znaša od 15 do 30 milijonov EUR v celotni Evropi. Poleg tega se v Evropi vsako leto izgubi 160.000 ton surovin z vrednostjo najmanj 20 milijonov EUR, kar predstavlja vrednost ogljika v odpadkih SPL. Na drugi strani se porabi 350 kg ogljikove anode na 1 tono aluminija. Medtem ko se ogljikova katoda običajno kupuje na trgu, se ogljikova anoda izdela v obratu samem s stroški 350 EUR/tono ogljika. To pomeni, da je ogljik najdražji material v SPL, razen soli, ki so potrebne za elektrolit in druge materiale, ki jih je mogoče reciklirati v drugih uporabah. Prve laboratorijske poskuse za potrditev ideje o 100-odstotnem recikliranju odpadkov SPL znotraj proizvodnega obrata sta leta 2015 izvedla Znan- stveno-raziskovalni center Bistra, Ptuj in podjetje za proizvodnjo aluminija Talum, Kidričevo [5] in [6]. Na podlagi ugodnih laboratorijskih rezultatov je bil prijavljen in izbran za financiranje v okviru EIT Raw Materials projekt SPL-Cycle, katerega cilj je iz- delati pilotno napravo za reciklažo SPL in pripraviti izhodne frakcije v primerni obliki za ponovno upo- rabo na različnih področjih industrije. Tehnologija, razvita v okviru projekta SPL-Cycle, bo omogočila zaprto snovno zanko v podjetju samem ali v lokal- nem okolju in s tem izboljšala njeno ekonomičnost z zmanjšanjem ogljičnega odtisa. Razvita tehnologija je primerna za proizvajalce z manjšimi kapaciteta- mi in za geografsko dislocirane obrate, npr. Talum Slovenija, Aluminium of Greece (Mytilineos Holding S.A.) Grčija ipd., ki v svoji okolici nimajo velikega predelovalca SPL ali drugih metalurških žlinder. 2 Tehnologija SPL-Cycle Tehnologija SPL-Cycle je zasnovana kot postopek ekstrakcije, izpiranja z vodo in lugom (izluževanje) ter razstrupljanja pri normalnih temperaturah, in je predstavljena na sliki 2. S predelavo po tem postop- ku se SPL spremeni v nenevarni material, primeren za recikliranje in ponovno uporabo. Izrabljena katodna obloga katodne kadi se razbije, zdrobi in zmelje do velikosti zrn, ki so manjši od 3 mm. Tako pripravljen material je primeren za na- daljnjo ekstrakcijo in razstrupljanje. Slika 1 : Shematski prikaz elektrolitske celice Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Najprej se izvede izpiranje z vodo, kjer se izločijo fluoridne soli (NaF), ki so dobro topne v vodi. Proces izpiranja poteka nekaj ur. Nato sledi izpiranje s po- močjo luga (NaOH), da izločimo še kriolit (Na 3 AlF 6 ), ki je slabo topen v vodi. Tudi ta proces poteka nekaj ur. V času izpiranja z vodo se izvaja tudi razstruplja- nje s pomočjo vodikovega peroksida (H 2 O 2 ), da se razgradijo prisotni cianidi. Za učinkovitejše delova- nje peroksid aktiviramo z UV svetlobo. Rezultat izpiranja z vodo in lugom sta čista trdna in tekoča frakcija. V trdni frakciji ostanejo ogljik in alumosilikati, ki jih kasneje ločimo s postopkom flo- atacije. Tako očiščen ogljik se uporablja v industriji aluminija za izdelavo anod, za izdelavo elektrod in kot alternativno gorivo v cementarnah in jeklarnah. Alumosilikati pa so primerni za uporabo v gradbeni- štvu za zemeljska dela in druge aplikacije, lahko tudi za izdelavo ognjevzdržnega materiala. Tekoča frakcija vsebuje v vodi raztopljene fluori- dne soli (NaF). Fluoridne soli pretvorimo s pomočjo obarjanja, kjer raztopino NaF zmešamo s Ca(OH) 2 , da dobimo suspenzijo, ki jo nato ločimo na tekočo in trdno fazo v filtrski stiskalnici. Tekoča faza je pre- ostali lug (NaOH), ki ga ponovno uporabimo v zače- tnem delu procesa za izpiranje z lugom. Trdno fazo pa predstavljajo kalcijeve soli (CaF 2 ), ki se uporablja- jo v metalurgiji za izboljševanje talilnosti žlinder pri proizvodnji jekla. 3 Izdelava in avtomatizacija pilotne naprave Pilotna naprava, ki je razvita v okviru projekta SPL- -Cycle, je postavljena na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Naprava je postavljena v lovilni ba- zen za primer izlitja tekočin. Kot je označeno na sliki 2, je pilotna naprava name- njena izpiranju in ekstrakciji zmletega materiala ter obarjanju in filtriranju izluženih soli. Temu sledi tudi postavitev opreme v prostoru, kar je razvidno iz slik 3 in 4. Oprema, prikazana na sliki 3, je namenje- na izpiranju in ekstrakciji, na sliki 4 pa je prikazana oprema za obarjanje in filtriranje. V dozirni zalogovnik iz nerjavečega jekla (1) na sliki 3 se izven prostora naloži zmlet material, nato se ga z viličarjem postavi na za to predvideno mesto dozirne naprave (2). Po namestitvi je potrebno od- preti ročni ventil (3), da se material vsuje v zalo- govnik dozirnega polža (4). Sledi izbira delovnega ekstraktorja (5) ali (6) preko usmerjevalne lopute (7). V pilotno napravo sta vgrajena dva ekstraktorja iz PP in PEHD, saj lahko fazi izpiranja in ekstrakci- je potekata vzporedno. S takšno konstrukcijo lah- ko na enostaven način povečamo kapaciteto pilo- tne naprave. Na dnu ekstraktorja je vgrajen filter, ki trdnim delcem preprečuje širjenje po cevovodih. Usmerjevalna loputa (7) in vsi avtomatsko vodeni ventili so pnevmatsko krmiljeni preko ventilskega otoka (43), prikazanega na sliki 5a, ki je povezan s krmilnim sistemom (44) v elektro omari na sliki 5a. Krmilni sistem z vizualizacijo (HMI) je podrobneje opisan v naslednjem poglavju. Po izbiri ekstraktorja operater sproži doziranje ma- teriala v ekstraktor. Po doziranju ustrezne količine materiala je naprava pripravljena na fazo izpiranja vodotopnih soli. Nivo tekočine v ekstraktorju se na dovodni strani krmili s kapacitivnima nivojskima 106 RECIKLIRANJE Alumosilikati Ogljik Fluoridne soli Lug Proizvodnja Al SPL odpadek Mletje Izpiranje z vodo, razstrupljanje in izluževanje Trdna frakcija Tekoča frakcija Flotacija Obarjanje Filtriranje Pilotna naprava Slika 2 : Osnovni oris principa tehnologije SPL-Cycle Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 sondama (8) ter pnevmatskim ventilom. Tekočina priteka iz rezervoarja (9) v ekstraktor gravitacijsko ali se sesa s podtlakom. Na odvodni strani je na- meščena peristaltična dozirna črpalka (10) oziroma (11), kar je odvisno od izbire delovnega ekstraktor- ja, s katero je mogoče regulirati količino odvedene tekočine. Peristaltične dozirne črpalke so izbrane, ker omogočajo nemoteno delovanje tudi takrat, ko niso predhodno zalite. Tekočina se po izpiranju zbira v rezervoarju (12). Med izvajanjem faze lahko operater izbere krožni način delovanja. To pomeni, da se zapre dovod in odvod nove in stare tekočine, obstoječa tekočina pa kroži preko ekstraktorja. V času izvajanja faze spremljamo na odvodni strani prevodnost (13) ter pH (14) oziroma (15) ter (16) in ko meritvi dosežeta želeno stacionarno stanje, je faza izpiranja končana. Vzporedno s fazo izpiranja z vodo se izvaja faza razstrupljevanja s pomočjo peroksida (17) za izlo- čitev cianidov. Količina peroksida se regulira s peri- staltično dozirno črpalko (18). Za učinkovitejše de- lovanje peroksid aktiviramo z UV žarnico (19). Za boljše mešanje tekočin je v sistem dodano stacio- narno mešalo (20). Sledi faza izpiranja s pomočjo NaOH za izluževa- nje kriolita, ki je netopen v vodi. Izvajanje faze je 107 RECIKLIRANJE Slika 3 : Pilotna naprava, izpiranje z vodo in lugom Slika 4 : Pilotna naprava, obarjanje in filtriranje Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 podobno kot pri izpiranju z vodo, s to razliko, da se pri izpiranju uporablja lug (21). Izhodna tekočina se zbira v istem rezervoarju kot pri prvem izpiranju z vodo (12). Želeno koncentracijo luga spremljamo na dovodu v ekstraktor s pomočjo merilnika pre- vodnosti (22). Koncentriran lug (23) se dovaja v sistem preko peristaltične dozirne črpalke (24) in stacionarnega mešala (25). Tudi ta faza omogoča krožni način delovanja. Faza izpiranja z lugom je končana, ko spremljani vrednosti prevodnosti (13) in pH (14) oziroma (15) in (16) dosežeta želeno sta- cionarno vrednost. V tem stanju so v materialu raz- grajeni cianidi, kriolit in fluoridne soli. Po končani fazi izluževanja se ponovi faza izpira- nja z vodo, nato pa se izčrpa voda iz ekstraktorja. Sledi odpiranje ekstraktorja na spodnji strani (28), da prečiščen ogljik pade v začasno zbirno posodo (29). V drugi fazi procesa je potrebno reciklirati še odpa- dno tekočino, raztopljene fluoridne soli (NaF), ki se je natekla pri ekstrakciji. Odpadna tekočina se ob dodatku apna (Ca(OH) 2 ) obori, pri čemer je trdna frakcija oborina CaF 2 , tekoča frakcija pa NaOH, ki ga v procesu ponovno uporabimo za ekstrakcijo. Obarjanje poteka v mešalni posodi izdelani iz PP (31), prikazani na sliki 4. Faza priprava suspenzije poteka tako, da iz rezervoarja (12) na sliki 3, kjer je zbrana izprana in izlužena tekočina, ta pretoči v mešalno posodo (31). Količina dozirane tekočine se krmili z nastavljivim kapacitivnim dvo-nivojskim senzorjem (32). Apno (33) za obarjanje se dozira s peristaltično dozirno črpalko (34). Za pripravo homogene suspenzije je v mešalno posodo vgra- jeno mešalo z Rushtonovo turbino (35). Optimalni pogoji za obarjanje CaF2 in pripravo suspenzije se kontrolira z merilnikom prevodnosti in pH (36). Tako pripravljena suspenzija se loči na trdno in te- kočo frakcijo v filtrski stiskalnici (37), ki ima 6 plošč velikost 250 x 250 mm in debelino kolača 20 mm. Zapiranje in odpiranje plošč se izvaja ročno preko hidravličnega valja (38). Suspenzija se tlači v filtr- sko stiskalnico s pnevmatsko dvo-membransko čr- palko (39). Črpalka lahko doseže maksimalni tlak 8 barov, ki je nastavljiv preko pnevmatskega regula- cijskega ventila (45), prikazanega na sliki 5b. Iztisnjena tekočina se zbira v zbirni posodi (40), ki se prazni preko delovne centrifugalne črpalke (30) na sliki (3), in se prečrpa v rezervoar (21) na sliki 3 za iz- piralni lug. Na regulacijo centrifugalne črpalke vpliva dvo-nivojski senzor (41), nameščen v zbirni posodi. Faza ločevanja je končana po iztisnjeni celotni ko- ličini suspenzije. Sledi ročno (38) odpiranje filtrske stiskalnice, da iztisnjen kolač CaF 2 pade v začasno zbirno posodo (42). 4 Krmilni sistem Krmilni sistem temelji na dvojedrnem industrijskem krmilniku Beckhoff CX5130 z operacijskim siste- mom Win10 IoT Enterprise 64 bit. Na njem se hkrati izvajata TwinCAT 3 (realno časovni PLK) in program za vizualizacijo procesa [7]. Ključna prednost upo- rabe takšnega računalniško krmilnega sistema pred klasičnim PLK-jem je v sočasnem izvajanju tako 108 RECIKLIRANJE Slika 5 : Pilotna naprava: a) Elektro omara in b) Enota za priprava stisnjenega zraka Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 krmilnega programa kot vizualizacije na enem sa- mem sistemu. Krmilnik omogoča kratke cikle (okoli 50 µs) izvajanja krmilnega programa. Vhodno / izhodni moduli so modularni, kar pomeni, da jih je mogoče poljubno dodajati in odvzemati ter s tem sestaviti oziroma nadgraditi v potrebno kon- figuracijo. Povprečni čas pretvorbe signala iz A/D oz. D/A pri analognih modulih je 1,3 ms. Zato je čas izvajanja PLK programa nastavljen na 2 ms. Prav tako takšen sistem omogoča enostavno pove- zljivost s PC svetom, kar pomeni enostaven prenos podatkov – rezultatov v obliki datotek formata csv. 4.1 Krmilni program (PLK) Krmilni program je razvit v razvojnem okolju Visual Studio z vključenim paketom TwinCAT 3 v ST pro- gramskem jeziku. Glavni program je razdeljen na posamezne sklope – podprograme, ki si logično sledijo v naslednjem zaporedju: Prvi podprogram prgParametersIn se izvede samo v prvem ciklu po zagonu krmilnika. V njem se na- stavijo vsi parametri pilotne naprave, ki so bili shra- njeni v stalni spomin. Stalni spomin je spomin, ki se ohrani tudi, ko je krmilnik brez napajanja. Drugi podprogram prgInit se tudi izvede samo v prvem ciklu po zagonu. V njem se nastavijo vsi pa- rametri, ki so prednastavljeni za ustrezno delovanje pilotne naprave. Naslednji podprogram prgInitReq se izvede na zah- tevo. V njem se nastavijo vsi parametri pilotne na- prave, ki so shranjeni v stalni spomin, na prednasta- vljene vrednosti. Sledijo podprogrami, ki se izvajajo stalno. Najprej se izvede podprogram prgImplElemIn za obdelavo vseh vhodnih elementov, analogni in digitalni sen- zorji. V obeh primerih je izvedba zasnovana tako, da je možno preko vizualizacije vsiliti njihove vho- dne vrednosti, za enostavno testiranje pilotne na- prave in same tehnologije procesa. Vsak posame- zen element ima ustrezno skalirno funkcijo, preko katere se vrednosti vhodov preslikajo v inženirske veličine. Nato sledi podprogram prgPhase, v katerem se ob- delajo vse avtomatske faze, ki sledijo tehnološkim fazam, predstavljenim v prejšnjem podpoglavju. Pred obdelavo posameznih faz se vsem aktuator- jem avtomatski izhod nastavi status na izklopljen, tako da v posamezni fazi aktuatorji samo vklapljajo. Sledi podprogram prgImpElemOut za obdelavo vseh izhodnih elementov, črpalk, ventilov in digital- nih izhodov. Elementi so zasnovani tako, da jih je možno preko vizualizacije krmiliti ročno ali pa nji- hovo delovanje vodijo avtomatske faze. Prav tako imajo izhodni elementi vgrajene ustrezne funkcije za preslikavo inženirskih vrednosti v izhodne veliči- ne primerne za vodenje naprav. Zadnji podprogram prgParametersOut zapiše vse spremenjene parametre v stalni spomin. 109 RECIKLIRANJE Slika 6 : Vizualizacija; Osnovni uporabniški vmesnik Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 110 RECIKLIRANJE 4.2 Vizualizacija Na sliki 6 je predstavljen osnovni uporabniški vme- snik za vizualizacijo tehnološkega procesa, ki sledi P&ID shemi. S klikom na oznako elementa se odpre pogovorno okno, prikazano na sliki 7a, kjer je kot zgled prika- zan senzor temperature Ti.01. Pri analognih senzor- jih je mogoče vklopiti funkcijo alarmiranja, z vklo- pljeno vsiljeno vrednostjo pa simulirati vrednost senzorja v nadaljnjih preračunih. Slika 7b pa prika- zuje pogovorno okno vizualizacije stanja in vodenja peristaltične črpalke P.01. Črpalki je možno preko tega dialoga ročno nastaviti hitrost ali jo prepustiti vodenju preko avtomatskih faz. 4.3 Vodenje avtomatiziranih faz Vodenje avtomatiziranih faz je izvedeno na osno- vi standarda ISA S88.01 [8]. Na sliki 8 je prikazan standardni statusno / ukazni vmesnik, preko ka- terega je možno spremljati in izvajati standardne ukaze karakteristične za posamezno fazo, opisano v predhodnem poglavju. Uporaba tega vmesnika za normalno delo z napravo oziroma izvajanje procesa ni nujna, namenjena je predvsem razvijalcem pro- gramske opreme in zahtevnejšim uporabnikom. Za vsakdanje delo se za upravljanje z vsemi avto- matiziranimi fazami uporablja vmesnik, prikazan na sliki 9. Preko tega vmesnika je mogoče nastaviti pa- rametre faze, zagnati, zadržati ali ustaviti posame- zno fazo. Prav tako nam vmesnik prikazuje stanje posamezne faze. Fazo je možno voditi ročno ali avtomatično, kar po- meni, da jo vodimo preko druge faze. Kot lahko sklepamo iz slike 8, je posamezna faza razdeljena na korake. Prehod med koraki je lahko izveden na zahtevo operaterja ali ko je dosežen nek pogoj. Pred programiranjem podprograma prgPha- se tehnolog procesa pripravi tabelo sekvenc kora- kov, alarmno tabelo in tabelo parametrov. Za namen prikaza je v tabeli 1 predstavljen primer ene od faz in sicer definicije sekvence korakov faze »Praznje- nje zbirne posode iz stiskalnice«. Vse ostale faze so izvedene na enak način. Vsaka faza preide v stanje »Zadržana« v primeru generalnega alarma ali enega od alarmov, ki vpliva- jo na delovanje faze. Na pilotni napravi so to izpad napetosti 24V in 220V in izklop v sili. V tabeli 2 so prikazani alarmi faze »Praznjenje zbir- ne posode iz stiskalnice«. Alarmi tipa »Opozorilo« ne vplivajo na delovanje faze, ampak samo opozo- rijo operaterja. Posamezni fazi pripadajo parametri, ki jih definira tehnolog v tabeli »Parametrov faze«, za primer faze »Praznjenje zbirne posode iz stiskalnice« so prika- zani v tabeli 3. 5 Zaključek V okviru projekta SPL-cycle je bila predstavljena nova tehnologija recikliranja izrabljenega katodne- ga odpadka pri proizvodnji aluminija. Tehnologija je primerna za proizvajalce z manjšimi kapacitetami Slika 7 : Pogovorno okno: a) Senzor temperature Ti.01 in b) Črpalka P.01 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 111 RECIKLIRANJE Slika 8 : Vizualizacija; Standardni statusno / ukazni vmesnik Slika 9 : Vizualizacija; Statusno / ukazni vmesnik vseh faz Tabela 1 : Sekvence korakov faze »Praznjenje zbirne posode iz stiskalnice« ID Opis koraka Krmilna akcija Pogoj za nadaljevanje Naslednji korak Opomba 1 Nedejavna Ukaz Zaženi Naslednji Vedno prvi korak 20 Mirovanje Izklop črpalke P.06 Zaprtje ventila V.12 Ld.03.LH = 1 20 30 Delovanje Odprtje ventila V.12 Vklop črpalke P.06 Ld.03.LL = 0 30 100 Zaključena Ponastavitev ukaza 1 Vedno zadnji korak Tabela 2 : Alarmi faze »Praznjenje zbirne posode iz stiskalnice« ID Opis alarma Aktiven v korakih Pogoj za alarm Tip alarma 1 Izpad elementa 20-30 P.06.AlmState = 1 Λ P.06.AlmErr = 1 Alarm Tabela 3 : Parametri faze »Praznjenje zbirne posode iz stiskalnice« ID Ime Opis parametra Tip Enota Min Max Privzeto 1 N.A Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 112 RECIKLIRANJE in za geografsko dislocirane obrate. Za potrditev učinkovitosti novo razvite tehnologije je bila razvita pilotna naprava, ki je postavljena v prostorih ZAG in bo v tem letu pričela s predelavo testnih vzorcev iz podjetja Talum, kar bo omogočilo nadaljnje analize in optimizacijo same tehnologije. Avtomatizacija pilotne naprave je bila izvedena na krmilnem sistemu Beckhoff CX5130 v program- skem okolju TwinCAT 3. Krmilni program skrbi za varnost, vklop / izklop aktuatorjev, spremljanje in zajemanje vrednosti iz senzorjev ter vodenje regu- lacijskih zank. Razvit grafični uporabniški vmesnik omogoča operaterju tako ročno kot avtomatizirano vodenje tehnološkega procesa ter mu nudi svobo- do pri vnosu parametrov in preglednemu spremlja- nju za proces pomembnih parametrov. Viri [1] G. Holywell, R. Breault, “An Overview of Use- ful Methods to Treat, Recover, or Recycle Spent Potlining”, JOM, vol. 65, no. 11, pp. 1441- 1451, 2013, https://doi.org/10.1007/s11837- 013-0769-y. [2] T. K. Pong, R. J. Adrien, J. Besida, T. A. O’Don- nell and D. G. Wood, “Spent potlinning – a hazardous waste made safe”, Institution of Chemical Engineers Trans IChemE, vol 78, Part B, pp. 204-208, 2000. [3] Befesa, “Salt slags and SPL Recycling Servic- es”, https:/ /www.befesaaluminium.com/web/ en/nuestros-procesos/detalle/Salt-slags- and-SPL-Recycling-Services/. [4] V. Mann, V. Pingin, A. Zherdev, Y . Bogdanov, S, Pavlov, V. Somov, “SPL Recycling and Re-pro- cessing”, The Minerals, Metals and Materials Series. Trans IChemE, 78 part B, pp. 571-578, 2017. [5] B. Tropenauer, D. Klinar, N. Samec, J. Golob, “Circular economy model of cathode waste processing”, 1st International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy, September, 5th - 7th, 2018, Porto- rož, Slovenia, https://doi.org/10.18690/978- 961-286-211-4.8. [6] B. Tropenauer, D. Klinar, N. Samec, J. Golob, J. Kortnik , “Sustainable waste treatment pro- cedure for the Spent Potlining (SPL) from aluminium production”, Materials and tech- nology, vol. 53, pp. 277-284, 2019, https:/ /doi. org/10.17222/mit. [7] Beckhoff Automation GmbH, “The New Au- tomation Technology Advantage”, https:// download.beckhoff.com/download/Docu- ment/Catalog/The_New_Automation_Tech- nology_Advantage_e.pdf [8] ISA, “ISA88, Batch Control”, https://www.isa. org/isa88/. The Pilot Plant Construction and Control for Spent Pot-Lining (SPL) from Aluminium Production Abstract: A Spent Pot-Lining is waste from aluminium production and is treated as hazardous waste. Current tech- nological solutions do not offer full reuse or recycling of waste material, which is why most of the material ends up in incinerators and landfills. The introduced innovative technology for recycling cathodic waste from aluminium production closes the material loop of the production process. Detoxified ingredients such as carbon and fireclay and fluoride salts can be used in aluminium production, the construction sec- tor and the refractory industry. The paper describes the principle of the new technology, the design of the pilot plant and the control system, which enables efficient monitoring and control of the process with the possibility of analysing the results obtained and optimizing the technology Keywords: SPL-Cycle, Spent Pot-Lining, recycling, closing material loops, pilot unit, automation, batch process, ISA S88.01 Zahvala Avtorji se zahvaljujemo finančni podpori projektu SPL-Cycle – »Zapiranje zanke izrabljenih katodnih odpadkov (IKO) v industriji proizvodnje aluminija (Closing the loop of the Spent Pot-line (SPL) in Al smelting process)«, ki je triletni projekt (2018-2021), sofinanciran iz strani EIT RawMaterials (št. pro- jekta: 17141), t.j. organ Evropske unije, ki prejema podporo raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje 2020. Zahvaljujemo se tudi finančni podpori Slovenske raziskovalne agencije ARRS za programsko financiranje P2-0263. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 VZDRŽEVALEC 192 december 2019 ISSN 1318-2625 Vzdrževalec je revija Društva vzdrževalcev Slovenije. Izhaja najmanj 4x, največ pa 6x letno; praviloma februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra. Ustanovitelj in izdajatelj: Društvo vzdrževalcev Slovenije Stegne 21 c, 1000 Ljubljana Naslov uredništva: DVS, Stegne 21 c 1000 Ljubljana Uredniški odbor: • mag. Vik tor Jemec, urednik • mag. Ivan Bož ič, član • Kamilo D omitrovič, član • Helena Mladenović Jerman, članica • mag. M iran Sak sida, član • Bojan Šinkovec, član • Marjetka V rbnjak , članica . Lektoriranje: Nuša Fujan. prof. Oblikovanje: Nonparel d.o.o. Prelom: Vanja Dolhar, Nonparel d.o.o. Škofja Loka Tisk: Nonparel d.o.o. Škofja Loka Naklada: 1000 izvodov Na p o dlagi Z ak ona o davku na do dano v re d n os t so d i re v ij a med p ro iz v o d e , za katere se o b raču n a va in plačuje da vek na do dano vrednost po sto pnji 8 ,5 %. Identifikacijska številka: SI21189455 Transakcijski račun: 02017-0016297854 2020 VZDRŽEVANJE 29. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE www.drustvo-dvs.si e-mail: tajnik@drustvo.si tel.: 041 387 432 9. in 10. oktober 2019 7. in 8. oktober 2020 www.drustvo-dvs.si e-mail: tajnik@drustvo-dvs.si tel: 041 387 432 30. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Abstract: A design and development of a planocentric gearbox to be used in robot arm joints, namely for a col- laborative robot, is presented in the papers. Besides strict limitations regarding the near zero backlash, the output position and torque should be available as well. So, a spatial-awareness encoder and a torque sensor are incorporated in a gearbox. The first assures an accurate absolute output position and the latter ensures information on actual output torque. The presented solution is based on the S-shaped tooth flank geometry. The near zero backlash requirement requires a tolerance analysis, which was accomplished by simulations in KissSoft software. The results of the analysis enabled a successful modification of the gearbox. A sophisticated testing rig was developed to verify actual gearbox characteristics, and to test its short-term and long-term behaviour. Backlash, stiffness, kinematic error, and dynamic behaviour of produced gear trains are measured in this way. Keywords: planocentric gear train, backlash, tolerance analysis, S-gearing, torque sensor, spatial-awareness sensor, testing rig 114 1 Introduction Planocentric gearboxes are used in robotics, ma- chine tools, aeronautics, aircraft, marine and many other industries. The efficiency can be above 90 % and gear ratios can achieve up to 160 : 1 (160 rotati- ons of the input shaft for a single turn of the output shaft). Basic arrangements of this type are descri- bed in well-known references [1]. The available indu- strial solutions include Sumitomo cyclo gearboxes [2], Spinea drives [3], Nabtesco [4], Onvio [5] and many others. Gearings are usually cycloidal or lan- tern. Some solutions combine a classic planetary gear train and a cycloidal stage with three eccentri- cs having origins in the centers of the planets. Some other devices incorporate a threefold eccentric ro- tating three planets. Such gearboxes are more com- pact but also more complex. All producers claim near zero or zero backlash. There is also a strong patent activity all over the world, especially in Rus- sia and China, which indicates the importance of the field. The mentioned companies are holders of such patents as well. The expected characteristics are low hysteresis for accurate positioning, low lost motion, compact design, high torsional stiffness, low inertia, high efficiency, overload capacity, easy assembly, and lifetime lubrication. Some robot producers de- velop their own gearboxes in order to achieve the best possible accuracy and reliability. Potential advantages of planocentric gear boxes, namely a high-speed reduction ratio combined with t owards i ntelliGent p lanocentric Gear t rain for r obotic i ndustry – p art 1 Gorazd Hlebanja, Miha Erjavec, Luka Knez, Simon Kulovec, Jože Hlebanja MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI dr. Gorazd Hlebanja, univ. dipl. inž., University of Novo Mesto, FME, Slovenia and Podkrižnik, d. o. o., Nazarje, Slovenia; Miha Erjavec, univ. dipl. inž., dr. Luka Knez, univ. dipl. inž., dr. Simon Kulovec, univ. dipl. inž., vsi Podkrižnik, d. o. o., Nazarje, Slovenia; Prof. em. dr. Jože Hlebanja, univ. dipl. inž., Univer- sity of Ljubljana, FME, Slovenia Figure 1 : Gear ring and planet gear during meshing [6]. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 115 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI high output torque in a relatively small volume, were a driving force for a new development alrea- dy twenty years ago. So, the modified lantern gears were developed for use in planocentric gear drives with eccentric [6] and patented [7]. The internal gear pair during meshing is illustrated in Fig. 1, cle- arly indicating the value of eccentricity. The teeth of the ring gear are designed as semi-cir- cular extremities, whereas the planetary gears are designed with corresponding semi-circular spaces, adapted in size for a tolerance. Design aims were focused in automatic production lines and CNC- -machinery. The planocentric lantern gear box de- sign was robust. The transmission of rotation from the planet gears through a pin composition to the output shaft was provided by a single sided cage with double bearing output shaft. Small series were produced with various gear ratios up to 100 and with various modules, down to m = 0.5 mm. Pure mechanical drives can conform to high tech industry requirements with regard to backlash, lost motion, stiffness, hysteresis, etc. However, supple- mentary features based on sensorics can add ad- ditional functionalities to such a gearbox. So, an accurate output shaft positioning and an output torque sensorics are installed in the device as an option. However new functionalities enable the in- corporation of such devices in collaborative robot’s arm joints and adaptive control. An upgrade to a self-aware condition monitoring system could inc- rease the overall reliability of the drive and the ef- fective predictive maintenance whereas a corre- sponding condition monitoring could enable safe human interactions which is of special importance e.g. in the field of robotics. Thus, the paper describes how the planet gear mo- ves based on the eccentric rotation and induces the output rotation. Since the gearing geometry is based on an S-gear flank profile, some ideas about this gear type are explained. Next, the gearbox pro- totype is revealed. The described testing rig ena- bles all necessary tests, e.g. stiffness, hysteresis, kinematic error and durability measurements, whi- ch are necessary in confirming the prototype de- sign or indicating possible improvements. A longer chapter discusses influences of tolerances. Findin- gs of tolerance analysis helped in improving the ge- arbox design furthermore. In the final chapter, the torque flange is described. The torque sensor is in its final stage of development, so the flange design, the strain-gauges, and electronics and signal tran- smission are already defined. 2 Kinematic Circumstances of a Planocentric Gear Train The planocentric gearbox has coaxial input and output shafts, and large transmission ratios can be achieved based on a gear ring with internal gea- ring in combination with usually two planet gears with external gearing, where the difference in the numbers of teeth between the gear ring zv and the planet gears z p rules the output gear ratio, Eq. (1). The difference in ring and planet numbers of teeth should be one. 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a (1) The planet gears are mounted on an eccentric shaft, where bearings separate the planet gears Figure 2 : Planetary gear movement in accordance with hypocycloid generated on the kinematic circle of the ring gear [8]. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 from the eccentric. The planet gears wobble aro- und the gear ring, that is, they reverse for one tooth in each revolution of the eccentric. The wobbling movement is in accordance with a hypocycloidal movement where the generating circle with the radius of the eccentric is rolling on the kinematic circle of the ring gear. At the same time, the planet gear kinematic circle rolls in the inner side of the ring gear kinematic circle, which is simultaneous with the rotation of the eccentric. In this way the planetary gears develop rotation superimposed on the wobble. So, the input rotation of the eccentric is transformed into the reduced output rotation of the cage with the pins according to the gear ratio in the reverse direction of the input shaft in the same axis. And the gear ring is fixed to the housing. The eccentric driven planocentric gear train can be regarded as a simple mechanism with two links. The first link size is the radius of the eccentric and its joint indicates its position. The second one con- nects the eccentric with a point on the planet gear (a rigid body), e.g. the contact point. The eccentric link rotates and induces movement of the chosen point on the planet gear, which is restricted by the following rule: 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a (2) r v and r p are the radii of the kinematic circles of the ring gear and the planet gear, respectively. If the ring gear rotates for ϕ v the planet rotates for ϕ p . Fig. 2 illustrates movement of the planet based on the ro- tation of the eccentric and rolling of the planet kine- matic circle on the fixed ring circle. A simple algorithm can be used to define move- ment of the planet based on the rotation of the eccentric and limited by Eq. (2).  T p0 and T v0 coincide with C. P 0 is a point on the planet also coinciding with C.  T p1 and T v1 are calculated according to Eq. (2). It is true: 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a  Eccentric turns for ϕ v to the new point O p1 . kkp rolls on kkv in such a way that T p1 coincides with T v1 . So, tangents and normals of kkv and kkp co- incide in T v1 .  The normal of the planet in this point runs thro- ugh O v and O p1 .  Since the planet is a rigid body, the right leg of the angle ϕ p rotates around O p1 in CW direction for the difference ∆ϕ=ϕ v -ϕ p .  The procedure is continuous, but it can be nu- merically calculated by any adequate number of steps. The above procedure can be formalized. Thus, su- ccessive points on the ring gear kinematic circle T vi are defined as follows: 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a (3) Similarly, successive position points O pi of the eccentric are 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a (4) The coordinates of the moving point Pi on the pla- net gear are (5) 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a 116 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Figure 3 : Planetary gear movement in accordance with hypocycloid generated on the kinematic circle of the ring gear [8]. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 The eccentricity e is defined by Eq. (6): 1 𝑖𝑖 𝑜𝑜𝑜𝑜 𝑜𝑜 = 𝑧𝑧 𝑝𝑝 − 𝑧𝑧 𝑣𝑣 𝑧𝑧 𝑝𝑝 (1) 𝑟𝑟 𝑣𝑣 = 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑝𝑝 𝜑𝜑 𝑣𝑣 (2) p =  m = 𝐶𝐶𝐶𝐶 v 1 = 𝐶𝐶𝐶𝐶 p 1 . 𝑥𝑥 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 a a nd 𝑦𝑦 𝑣𝑣 𝑣𝑣𝑇𝑇 𝑇𝑇 𝑣𝑣𝑇𝑇 = 𝑟𝑟 𝑣𝑣 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (3) 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 a nd 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 = 𝑒𝑒 𝑟𝑟𝑖𝑖 𝑠𝑠 𝑟𝑟 𝑣𝑣𝑇𝑇 . (4) 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑥𝑥 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 a nd 𝑥𝑥 𝑃𝑃𝑇𝑇 = 𝑦𝑦 𝑂𝑂𝑝𝑝 𝑇𝑇 + 𝑟𝑟 𝑝𝑝 𝑟𝑟𝑖𝑖𝑠𝑠 ∆ 𝑟𝑟 𝑇𝑇 . (5) 𝑒𝑒 = 𝑧𝑧 𝑣𝑣 − 𝑧𝑧 𝑝𝑝 2 ∙ 𝑚𝑚 (6) a (6) The planet gear tooth movement into a new ring gear tooth space is illustrated in Fig. 3 by 20 iterati- ons. So, each point and planet gear position in Fig. (2) is based on successive rotations of the eccentric for 18°. 3 Gear Tooth Flank Geometry Beside semicircular, many other gear flank geome- tries have been proposed for planocentric gear tra- ins, all in search for an optimal geometry. The involute gear shape can be used to compose a planocentric gear box. A research [9] with the goal to produce a robotic gear box in order to replace an existing cycloidal planocentric gearbox was con- ducted. The key point was also to be economic in manufacture due to little influence of manufacturing and assembly errors. However, due to possible gear interference, such gears exhibit rather high pressure angle α w around 30°, and ∆ z cannot amount to less than 5, or 4 based on the condition that the numbers of teeth of pinion and ring gear are rather high, whi- ch is z p =167 and z v =171 in this case. This also means essentially lower gear ratio according to Eq. 1, whi- ch amounts to i -1 = -41.75 for the above data. Some other attempts included a rectilinear tooth profile, where a tooth is defined by two lines enclosing an angle, by an inside or outside circle, by the root cir- cle and fillet arcs [10]. The power is transmitted by the arc at the pinion tooth tip which slides over the linear tooth part of the gear ring. The problem is that such a gear composition does not follow the law of gearing. If a high-speed rotation is required, then such a gear arrangement can develop a high noise and torque fluctuation. Yet another tooth design is trapezoidal [11], where the contact of teeth is sur- face-like. However, the efficiency of such gear box may be poor, due to lack of rolling, amount of sliding and (non)conformity to the law of gearing. A proposed solution is based on S-shaped tooth flank geometry for the meshing ring gear and pla- netary gears of the planocentric gear box. General ideas about S-gears have been described in several papers [12-14]. The S-gear configuration has several advantages, the most important being the following:  convex-concave contact in the vicinity of the meshing start and meshing end point;  a low amount of sliding during meshing which is due to the curved path of contact;  an evenly distributed flank load, which is due to similar sizes of addendums and dedendums of both meshing gears. The other features include better lubrication due to high relative velocities and amount of rolling. In the case of internal-external gear pair some featu- res may become less pronounced. Additionally, the path of contact is less curved, which is on behalf of smaller dedendum and addendum heights. S-gear shape is ruled by two parameters, the height para- meter α p and the curve exponent n. By optimizing these two parameters one can shape this type of gearing in such a way to allow the gear and pla- net teeth number difference to be only one. So, it is possible to design gear boxes with small diameters and high reduction ratios. The S-gearing for plano- centric gear trains is illustrated in Fig. 4. Some time ago it was difficult for any basically better gear to- oth shape to compete with the involute gear shape, which was perfected during two centuries of deve- lopment. Now it is essentially easier to produce S- -tooth geometry, e.g. by machining with gear hobs based on the S-rack S-gear tooth profile. However, standard gear quality reports are based on E-geo- metry. So, CMM programs should be adapted. 117 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Figure 4 : S-gear flank geometry of the planocentric gear box [15]. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 4 Planocentric Gear Box Prototypes Several prototypes were produced and assembled during the development period. These prototypes were used for testing important characteristics and to acquire knowledge in design of a succe- eding gearbox. The gearbox is similar in functi- on to those already mentioned. It contains an in- put shaft with eccentrics. As a motor rotates the eccentric shaft rotates two planetary gears which wobble on the ring gear. The planetary gears are positioned in such a way that they enclose 180° for the sake of symmetry. Arrangements with three or more planetary gears are possible, which would impose high manufacturing skills regarding eccen- trics. A cage consists of a supporting ring and ou- tput ring (serving also as the output shaft) that are connected by pins in an interference fit. The cage is rotated by planetary gears, having appro- priate holes in which connecting pins with bearin- gs comply. The cage is fixed to the input shaft by bearings at the extremities and in a similar manner to the housing with the ring gear. In this way a compact low volume gearbox is achieved. Initial prototypes are devices with a reduction ratio of 80 (z v =81 and z p =80), an outer diameter of around 118 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Figure 5 : 3D schematic of the planocentric gearbox (left); photo of the prototype (right). Figure 6 : Ring gear (left) and a planet (right) of a specimen 01 after disassembly. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Φ100 and having a module of 1 mm. The required maximal working torque is 120 Nm. The device is presented in Fig. 5, 3D schematic (left) and photo (right). The gearbox from Fig. 5 already includes an absolute output position enco- der, which is also an innovative Slovenian product, namely the AksIM absolute rotary encoder made by RLS [16]. Individual components (the eccentric, the ring gear and the planets) are measured on a CMM (Com- puterized measurement machine) before assembly. Assembled devices were tested. The tests include backlash, hysteresis and stiffness, kinematic error, vibrations and noise, as well as durability tests. The devices were disassembled afterwards, and critical components were inspected on the CMM and op- tically. Fig. 6 shows the ring gear and the planet of the spe- cimen 01 after the conducted durability tests. The hole in the planet (which is adapted for the cage of pins with bearing bushings) is slightly worn in the circumferential direction according to the acting force on the output bearing bushings of the pins. The specimen was submitted to high torques and speeds. The planet gears were made of 42CrMo4 and the ring of 25CrMo4, all gears plasma nitri- ded to HV700. The gears were carefully examined by an optical microscope. The gear teeth did not show any wear or damages. Initial wear appeared in some planet teeth tips and at certain locations in teeth tips. The reason is in the meshing errors, which were discovered by measuring teeth of the planets and the ring gear with a CMM. 5 Conclusions The paper presents a gradual development of a planocentric gearbox from starting concepts and based on S-gearing principles. The gearbox design enables high gear ratios, with the developed proto- type having a reduction ratio of 80. Through gear shape optimization, design improvements, usage of CA tolerance analysis a substantial improvement of the planocentric gearbox mechanical performance was attained. The near zero backlash was accompli- shed, which enables usage of this product in robotic industry, i.e. robot arm joints. Severe durability tests showed no notable wear. The design is modular, so the gearbox can be purely mechanical, it can conta- in the absolute output encoder inside the gearbox body. It can also contain the torque flange, with elec- tronics at the output side. It should be noted that both sensors should be provided if such a gearbox is intended for collaborative robots or adaptive con- trol robots. The robotic companies do not sell such gearboxes, they are for internal use only. So, such a gearbox becomes even more interesting. Incorpora- tion of a servomotor is also being considered. Beside the gearbox with the reduction ratio 80, a smaller gearbox with a ratio of 48 and a bigger one with a ratio of 120 were designed. So, a gearbox family in a range of output torques from 40 Nm up to 400 Nm becomes available. Technological procedures for serial manufacturing are already being prepared and optimized. The project with the acronym SGU – S-Gearbox Ultra was therefo- re successfully brought to the end. Nevertheless, many tasks are still in progress, e.g. a setup of the serial mechanical and electronics production and serial assembly, automating calibration procedures, development of self-aware monitoring and many other. References [1] Radzevich, S.P., (2012), Dudley’s Handbook of Practical Gear Design and Manufacture, Second Edition, CRC Press, Taylor & Francis Group, Boca Raton, ISBN 978-1-4398-6602-3 (eBook – PDF) [2] Sumitomo Drive Technologies (2018), Fine Cyclo® – Zero Backlash Precision Gear-boxes, Catalog #991333. www.sumitomodrive.com, accessed 1/9/2019. [3] Spinea TwinSpin (2017) High Precision Re- duction Gears, Ed. I/2017 h t t p s : / / www.spinea.com/en/products/twinspin/in- dex, accessed 1/9/2019. [4] Nabtesco Precision Reduction Gear RVTM (2018) – E Series/C Series/Original Series CAT.180420, https://www.nabtesco.de/en/ downloads/product-catalogue/, accessed 1/9/2019. [5] Onvio Zero Backlash Speed Reducers (2005), www.onviollc.com, accessed 1/9/2019. [6] Hlebanja, J., Hlebanja, G., (1994) “Efficien- cy and Maximal Transmitted Load for Inter- nal Lantern Planetary Gears”. FAWCET, J.N. (Ed.). International gearing conference, pp. 117–120. [7] Hlebanja, J., Hlebanja, G., (1994): Patent No. 9300152, “Planetary Gear Train”. Slovenian Intellectual Property Office (SIPO) [8] Hlebanja, G., Erjavec, M., Kulovec, S, Hleban- ja, J. (2020) Optimization of Planocentric Gear Train Characteristics with CA-Tools. In Goldfarb, V., Trubachev, E., Barmina, N. (eds.) Mechanisms and Machine Science, Vol. 81: New Approaches to Gear Design and Pro- duction, ISBN 978-3-030-34945-5 (eBook), Springer Nature, p. 323–347. [9] Park, M.-W., et al. (2007) “Development of Speed Reducer with Planocentric Involute Gearing Mechanism”, Journal of Mechanical Science and Technology Vol. 21 (2007) pp. 1172–1177 [10] Kim, J.H. (2006) “Analysis of Planocentric Gear”, Agri.&Biosys.Eng. Vol. 7(1) pp.13–17 [11] Nam, W.K., Oh, S.-H., (2011) “A design of 119 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 120 MEHANSKI SKLOPI V MEHATRONIKI Razvoj inteligentnega planocentričnega prenosnika za robotsko industrijo Razširjeni povzetek: Za planocentrične zobniške prenosnike sta značilna visoka redukcija vhodne rotacijske hitrosti in veliko povečanje izhodnega navora v najmanjšem mogočem volumnu, zato so zanimivi za visokotehnološko in- dustrijo. Predstavljena rešitev je zasnovana na S-obliki bokov zob in posebej fokusirana na robotsko indu- strijo. Zahtevane mehanske karakteristike prenosnika pomenijo striktne omejitve za sestavljeni proizvod, npr. največjo zračnost pod 1 kotno minuto oz. blizu nične zračnosti. Dodatna kvaliteta predstavljenega prenosnika pa je senzorika, ki je vgrajena opcijsko, na modularen način, zgolj z dodatnimi elementi. Tako je lahko prenosnik zgolj mehanski, lahko pa vsebuje absolutni rotacijski enkoder AksIM 2 firme RLS, ki po- sreduje točno izhodno pozicijo. Dodatno pa se lahko prigradi senzor izhodnega navora, ki je zasnovan kot posebna prirobnica z dovolj veliko torzijsko deformacijo, ki omogoča korekten signal. V ta namen je upo- rabljen ustrezen sistem merilnih lističev. Poznavanje lege in navora pa je podlaga za uporabo prenosnikov v sklepih rok v t. i. sodelujočih robotih ali pri adaptivnem krmiljenju. Prenosnik iz tega članka je bil v osnovi zasnovan pred skoraj 30 leti z drugačnim ozobjem, t. i. paličnim ozobjem s cilindričnimi vdolbinami in ustreznimi izdolbinami. V tem prispevku je predstavljeno kinematsko delovanje bistveno izboljšanega prenosnika z drugačnim S-ozobjem in strukturo. Za namene testiranja zračnosti, histereze, kinematske napake, vibracij in obremenitvenih testov različnih prenosnikov – od tistih v razvoju do raznih na tržišču, npr. Spinea, Harmonic drive itd. – je bilo zgrajeno sofisticirano preizkuševa- lišče. Rezultati testiranj so pripomogli k hitri konvergenci v razvoju. Vse bistvene komponente prototipov so bile izmerjene na CMM pred uporabo in po končanih trajnostnih preizkusih. Komponente so bile pregle- dane tudi na mikroskopu, kjer so se ugotavljale morebitne poškodbe. Nujna pa je simulacija obnašanja prenosnika na osnovi toleranc. Sistem KissSoft je bil uporabljen za anali- zo vplivov toleranc, za kontaktno analizo in za vpliv toleranc ležajev in nosilcev. Ta analiza je pokazala na potrebo po parjenju zobnikov, tj. venca in planetnikov iz diametralnih tolerančnih mej – zgornja/spodnja ali spodnja/zgornja, po debelejših zobeh in povečani medosni razdalji. Kontaktna analiza razkriva potrebo po toplotno obdelanih legiranih jeklih. Vpliv kontaktnega tlaka na možno interferenco pa je zanemarljiv. Vpliv toleranc ležajev in ležišč ekscentra na skrajne lege planetnikov ob predvideni nominalni obremenitvi prenosnika pokaže na možne interference, kar vodi do konstrukcije zob z ustreznimi zaokrožitvami. V tem primeru se je za KissSoftovo analizo uporabljala modificirana geometrija bokov zob, ki je omogoča- la računske postopke na osnovi korekcije evolventnih bokov v S-geometrijo. Zaradi omejene višine vrhov in vznožij je bila ta analiza dovolj natančna. Ključne besede: planocentrični prenosnik, zračnost, analiza toleranc, S-ozobje, senzor navora, senzor zaznavanja lege, pre- izkuševališče speed reducer with trapezoidal tooth profile for robot manipulator”, Journal of Mechan- ical Science and Technology Vol. 25 (1) pp. 171–176 [12] Hlebanja, G., (2011) “Specially shaped spur gears: a step towards use in miniature me- chatronic applications”. 7th Int. Sci. Conf. Re- search and Development of Mechanical Ele- ments and Systems – IRMES 2011, April, 2011, Zlatibor, Serbia, Miltenović, V. (Ed.), Proceed- ings, Niš, pp. 475–480. [13] Hlebanja, G., Hlebanja, J., (2013) “Contribu- tion to the development of cylindrical gears”. Dobre, G., Vladu, M.R. (Eds.), Power transmis- sions: Proc. 4th Int. Conf., Sinaia, Mechanisms and machine science, ISSN 2211-0984, Vol. 13. Dordrecht [etc.]: Springer, pp. 309–320 [14] Hlebanja, G., Kulovec, S., Hlebanja, J., Du- hovnik, J. (2014). “S-gears made of poly- mers”. Ventil, ISSN 1318-7279. 10. 2014, Vol. 20, No. 5, p. 358–367. [15] Hlebanja, G., Kulovec, S. (2015) Development of a planocentric gear box based on S-gear geometry. In Lüth, T. (Edt.). 11. Kolloquium Getriebetechnik, Garching, 28.–30.9.2015. München: Technische Universität, p. 205–216. [16] AksIM 2 absolute rotary encoder, datasheet, https:/ /www.rls.si/en/aksim-2-off-axis-rota- ry-absolute-encoder, accessed 24/2/2020. [17] KissSoft (2019). KISSsoft Release 2019 User Manual. KISSsoft AG – A Gleason Company, Bubikon. Acknowledgment The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and the European Union under the Euro- pean Regional Development Fund, no. SME 2/17-3/2017 and C3330-18-952014 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČITE (01) 475 95 35 OBIŠČITE www.pasadena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 122 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Povzetek V tem prispevku bomo predstavili, kako določiti mesta notranjega puščanja v hidravličnih sistemih. Kjer se pojavlja notranje puščanje, prihaja do tlač- nih razlik in pretvarjanja tlačne energije v toploto. To pa se dobro vidi že z uporabo infrardeče ter- mokamere. Vendar to ni vedno najboljša rešitev; včasih kamere nimamo na razpolago. Zato lahko uporabljamo tudi manometre, merilnike pretoka, hidravlične akumulatorje, štoparice, menzure … Na preprostem primeru hidravličnega sistema bomo pokazali, kako učinkovito določiti mesto največjega notranjega puščanja. Določitev lokacije notranjega puščanja Zelo učinkovito lahko določimo lokacijo notranje- ga puščanja s pomočjo tokovnega testerja (slika 1). Ta je običajno sestavljen iz turbine za merjenje pretoka, nastavljive zaslonke, ki ustvari upor proti pretakanju (obremenitev), ter temperaturnega in tlačnega zaznavala. Ko tokovni tester namestimo v hidravlični tokokrog, ta meri pretok, ko raste odpor proti pretakanju skozi zaslonko. Tester pretoka pri odkrivanju povečanega notranjega puščanja hidra- vličnega sistema se uporablja v postopku izločanja in iskanja lokacij notranjega puščanja. Med iska- njem povečanega notranjega puščanja namestimo tester pretoka na različna mesta in tako postopoma izločimo dobre sestavine opazovanega hidravlične- ga sistema. Najlažje razložimo postopek določitve notranjega puščanja na primeru preprostega hidravličnega sis- tema po sliki 2. Črpalka s konstantno iztisnino 21 cm 3 črpa olje iz rezervoarja in ga potiska do elektroma- gnetnega 4/3-potnega ventila in skozi ventil. Pretok črpalke pri 1470 vrt./min (elektromotor 11 kW) je ok. 30,8 l/min pri delovanju brez tlačne obremenitve. Tedaj je volumetrični izkoristek η V ≅1,0. Ta črpalka v zdrževanje HidravličniH naprav – 7. del Franc Majdič Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo V šestem delu Vzdrževanja hidravličnih naprav smo predstavili, kako se lotiti odpra- vljanja okvar. Nato smo predstavili skupne simptome okvar hidravličnih sistemov: neobičajno visok hrup, visoke delovne temperature in počasnejše delovne operacije. Omenjeni simptomi se lahko pojavijo ločeno ali pa v kombinaciji. Najprej smo predsta- vili vzroke za nesprejemljivo povečan hrup in posledice na hidravlični opremi. Sledila je predstavitev vzrokov in posledic previsokih temperatur hidravlične kapljevine. Na koncu je bil predstavljen še simptom upočasnjenih gibov batnic hidravličnih valjev in znižanih hitrosti pogonskih gredi hidravličnih motorjev. Slika 1 : Tokovni tester – merilnik pretoka: a) mehanski (Stauff) in b) digitalni (OTC) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 123 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE ima podatek za volumetrični izkoristek η V = 0,95 pri tlaku 210 bar. V našem primeru je tlak nastavitve var- nostnega ventila 210 bar. Zaznali smo, da se je hitrost batnice hidravlične- ga valja pri njegovi obremenitvi zmanjšala. Znano je, da pretok hidravlične kapljevine definira hitrost gibanja aktuatorja in da se kapljevina upira preta- kanju po hidravličnih tokovodnikih. Pri tem priha- ja do tlačnih razlik. Hidravlična energija se zaradi tlačnih razlik kot posledica uporov proti pretakanju pretvarja v toplotno. Del kapljevine pod tlakom pri opravljanju hidravličnega dela, npr. s hidravličnim valjem, včasih najde lažjo pot nazaj v rezervoar – pretočno pot z manj odpora. Vprašanje je, katera od hidravličnih komponent po sliki 2 to omogoča? Opomba: Hidravlična kapljevina je sicer zelo malo stisljiva – kompresibilna. V obravnavanem območju tlakov za naš primer so vrednosti tako majhne, da jih z uporabljenimi merilnimi instrumenti ni možno zaznati in stisljivost zanemarimo. Predpostavimo, da so lahko netesna hidravlična ba- tna tesnila znotraj valja prvi razlog za nezaželeno notranje puščanje. V tem primeru namestimo me- rilnik pretoka v tlačni vod za črpalko ter za varno- stni in 4/3-potni ventil (PV) – pred hidravlični valj (HV). Na sliki 2 je to vrisano kot 1. testno mesto. To storimo tako, da najprej odvijemo obe gibki cevi, ki vodita do HV in od njega; odvisno od tega, katera je dotočna in katera odtočna (smer delovanja HV). Na spoj oz. vmes med obe gibki cevi namestimo meril- nik pretoka. Za namene prvega testa torej izločimo HV. Ker smo HV izločili, sta sedaj samo dve možno- sti, ali puščajo batna tesnila znotraj cevi hidravlič- nega valja ali ne? Torej gre za jasno logiko. Da iz- vedemo ta test, moramo aktivirati elektromagnetni 4/3-potni ventil. Preden to storimo, moramo nujno preveriti smer toka hidravlične kapljevine, ker ne- kateri merilniki pretoka delujejo samo v eno smer. Vključimo levi elektromagnet in s tem vzporedni položaj 4/3-potnega ventila. Preverimo, ali je elek- tromagnetni ventil res preklopil in je tok kapljevine res stekel do merilnika pretoka. Ko zaženemo po- gonski elektromotor črpalke, tok hidravlične kaplje- vine steče skozi merilnik pretoka in po povratnem vodu nazaj v rezervoar. Če imamo tokovni ventil pri merilniku pretoka popolnoma odprt, je odpor proti pretakanju nizek in posledično so nizke tlačne razli- ke. V preglednici 1 so prikazane izmerjene vrednosti. Pri tlaku 3,5 bar je izmerjen pretok 30,5 l/min, kar je za 0,3 l/min manj kot je pretok črpalke pri upo- števanem izkoristku. Nato preko tokovnega ventila na merilniku pretoka postopoma zmanjšujemo pre- točno režo in povečujemo odpor proti pretakanju in posledično tlak (7 bar, 70 bar, 105 bar, 140 bar, 175 bar in 210 bar) ter merimo pretok. Rezultati meritev so zapisani v preglednici 1. Opozorilo: Z uporabljenim nastavljivim tokovnim ventilom, nameščenem pri merilniku pretoka, ume- tno ustvarjamo tlačne razlike in posledično inten- zivno segrevamo hidravlično kapljevino. Zavedati se moramo, da tako kapljevini znižujemo viskoznost in s tem se notranje puščanje še povečuje. Zaradi nevar- nosti prekomernega pregrevanja hidravličnega siste- ma je treba te teste opraviti čim hitreje. Če pogleda- mo rezultate meritev v preglednici 1, ugotovimo, da z naraščanjem upora proti pretakanju skozi nastavljiv tokovni ventil, nameščen na testerju pretoka, tlak ra- ste in pretok pada. Pri tlaku 7 bar je bil pretok 30,2 l/ min, pri tlaku 70 bar 26,5 l/min, pri tlaku 105 bar 23,7 l/min, pri tlaku 140 bar 20,9 l/min in pri tlaku 175 bar le 18,8 l/min, kar predstavlja 39 % manjši pretok od želenega. To pomeni, da lahko pričakujemo za 38 % zmanjšano hitrost gibanja batnice HV pri povečanju obremenitve s 3,5 bar na 175 bar. To nam pove, da HV ni razlog okvare – povečanega notranjega pu- ščanja. Sedaj ostanejo še tri komponente, ki so lahko okvarjene. Iz preglednice 1 je tudi jasno vidno, da je nastavitev varnostnega ventila blizu 210 bar. Slika 2 : Shema preprostega odprtotočnega hidravlič- nega sistema z označenimi merilnimi mesti – testnimi mesti Preglednica 1 : Izmerjen pretok v odvisnosti od tlaka v hidravličnem sistemu brez HV z nameščenim tokovnim testerjem Tlak p, bar Pretok Q, l/min Delež, % 0 30,8 100 % 3,5 30,5 99 % 7 30,2 98 % 70 26,5 86 % 105 23,7 77 % 140 20,9 68 % 175 18,8 61 % 210 2,2 7 % Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 124 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Tesnila na batu HV v praksi pogosto testiramo tudi tako: na PV 4/3 vključimo levi magnet, torej aktivi- ramo vzporedni pretočni položaj in potisnemo bat v HV v krajno desno lego (velja v primerih, ko je na konstrukcijo stroja fiksirana cev HV, kar je običaj- no, a ne vedno). Tedaj odvijemo cevni priključek na strani batnice in ugotavljamo eventualni iztok iz HV na strani batnice. Če iztoka ni, praviloma pomeni, da tesnila na batu v to smer tesnijo. Postopek za smer tesnjenja bata za drugo smer ponovimo ana- logno z vključitvijo desnega magneta in posledično vklopa križnega položaja PV in batom HV v krajni levi legi. Če smo ugotovili, da HV nima notranjega puščanja, so možnosti puščanja glede na shemo na sliki 2 še: 1. veliko (prekomerno) notranje puščanje črpalke, 2. puščanje varnostnega ventila že pred doseženim nastavitvenim tlakom, 3. prekomerno notranje pu- ščanje PV 4/3. V nadaljevanju najprej ugotavljamo zelo verjeten razlog – obrabljena črpalka. Če želimo to ugotovi- ti, namestimo tokovni tester takoj za črpalko, pred varnostni in 4/3-potni ventil ter HV; to je testno me- sto št. 2 na sliki 2. Opozorilo: Če namestimo tokovni tester pred var- nostnim ventilom, ta ne bo več tlačno varoval čr- palke! Čeprav ima večina tokovnih testerjev vgraje- no tlačno varovanje, je to običajno nastavljeno zelo visoko – precej višje od dopustnega tlaka črpalke in cevovoda. Zato je treba pred začetkom testiranja črpalke nastavljiv tokovni ventil testerja popolnoma pretočno odpreti in ga med testiranjem previdno in počasi pripirati. Rezultati meritev črpalke so prikazani v preglednici 2. Pretok skozi tester pri nizkih tlakih upade le do 2 %, z dvigom tlaka se pretok skozi tester zmanj- šuje. Pri tlaku nastavitve varnostnega ventila (VV) 210 bar je pretoka samo še 90 %, kar naj bi bil re- alni volumetrični izkoristek črpalke pri tem tlaku. Črpalka torej ni razlog okvare, je pa že obrabljena. Povzetek prvih dveh meritev: Pri prvi meritvi je varnostni ventil nastavljen na tlak 210 bar in skozi tester teče celotna količina pretoka črpalke (30,8 l/min) pri volumetričnem iz- koristku ok. 1,0, ker ni tlačne obremenitve. Ko s po- močjo testerja izstopni tlak iz črpalke povečujemo, se pretok skozi tester malo zmanjšuje (pregledni- ca 2), ker se povečuje notranje puščanje. Pri drugi meritvi se je pokazalo, da ob izločitvi varnostne- ga in potnega ventila (meritev takoj za črpalko) pretok z naraščanjem tlaka zelo malo pada. V tem primeru varnostni ventil nima vpliva na pretok. Po- kazalo se je, da tudi črpalka ni razlog za povečano notranje puščanje. Nadalje lahko predpostavimo, da je razlog za pove- čanje notranjega puščanja morda varnostni ventil. Da se prepričamo o tem, namestimo tokovni tester med T-priključkom, kjer je v hidravlični sistem na- meščen varnostni ventil, in P-priključkom 4/3-po- tnega ventila. To je na sliki 2 označeno kot 3. testno mesto. Rezultati meritev so prikazani v preglednici 3. Dobljeni rezultati so zelo podobni tistim v pregle- dnici 2, kar nam pove, da tudi varnostni ventil ni ra- zlog za povečano notranje puščanje in zmanjšanje hitrosti batnice HV. Vzrok za rezultat 1,5 l/min pretoka pri 210 bar v pre- glednici 3 v primerjavi s 27,7 l/min pri istem tlaku v preglednici 2 je najbrž v tem, da se je v primeru meritve po preglednici 3 VV že odprl in preusmeril pretok v rezervoar. Rezultat postopka izločevanja je ugotovitev, da je razlog za okvaro – povečano notranje puščanje – elektromagnetni 4/3-potni ventil (PV). To je edini ventil, ki je ostal še nepreverjen v opisanem postop- ku. Razlika izmerjenih pretokov skozi tester glede na rezultate v preglednici 1 ter preglednicah 2 in 3 je odtok (notranje puščanje) skozi PV. Z dvigom tla- ka se notranje puščanje po PV znatno povečuje. Pri tlaku 70 bar znaša 3,0 l/min (29,9–26,5), pri 175 bar pa že 9,8 l/min (28,6–18,8). Preglednica 2 : Izmerjen pretok v odvisnosti od tlaka v hidravličnem sistemu takoj za črpalko z nameščenim tokovnim testerjem Tlak p, bar Pretok Q, l/min Delež, % 0 30,8 100 % 3,5 30,2 98 % 35 30,1 98 % 70 29,9 97 % 105 29,3 95 % 140 28,9 94 % 175 28,6 93 % 210 27,7 90 % Preglednica 3 : Izmerjen pretok v odvisnosti od tlaka v hidravličnem sistemu med varnostnim in potnim venti- lom z nameščenim tokovnim testerjem Tlak p, bar Pretok Q, l/min Delež, % 0 30,8 100 % 3,5 30,2 98 % 35 30,1 98 % 70 29,9 97 % 105 29,3 95 % 140 28,9 94 % 175 28,6 93 % 210 1,5 5 % Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 125 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Po demontaži in razstavljanju potnega ventila je bilo ugotovljeno, da je bilo počeno lito jekleno ohiš- je med P- in T-komoro. Tako je hidravlična kapljevi- na iz tlačnega (P) voda preko počenega ohišja zno- traj prosto prehajala v povratni (T) vod. Opisani primer prikazuje, kako uporabiti tokovni te- ster (merilnik pretoka z nastavljivim tokovnim ven- tilom, merilnikom tlaka in temperature) za določitev mesta povečanega notranjega puščanja. Pokazano je bilo tudi, kako hitro lahko narobe sklepamo in določimo napačen razlog okvare. To običajno vodi v napačno diagnozo, kar v nadaljevanju pomeni iz- gubljen čas in denar za napačno popravilo, ali vsaj dolgotrajno iskanje napake oziroma okvare v hidra- vličnem sistemu. Da se temu izognemo, moramo uporabljati ustrezno diagnostično opremo, podkre- pljeno z znanjem in izkušnjami. Viri [1] Pezdirnik, J., Majdič, F.: Hidravlika in pnevma- tika, skripta; Ljubljana, 2011. [2] Findeisen, D.: Ölhydraulik, 5. Auflage, Berlin, 2005. [3] Casey, B.: Insider secrets to hydraulics, Brendan Casey, West Perth, 2002. Strokovni sejem za industrijsko & komercialno čiščenje M E C lean GR, L j ub l ja na 6. -8 . 1 0 . 2 020 w w w .icm.si DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so z a slu žni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [ 2 ] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 126 Najboljši načini praznjenja olja iz hidra- vlične opreme Pri menjavi olja v hidravličnem sistemu se lahko vprašamo, kakšen je najboljši način ali postopek praznjenja sistema, ki nam bo omogočil odstra- nitev največje možne količine olja. To je cilj vsa- ke menjave olja, še zlasti je to pomembno pri sis- temih, kjer je količina olja v rezervoarju majhna, dolžina in razvejanost cevovodov pa sta veliki (na primer pri gradbenih strojih, kot so bagri, vrtalne ploščadi ipd.). Obstaja nekaj korakov, ki jih lahko naredimo, da povečamo količino odstranjenega olja iz sistema [1]. Ena najboljših stvari, ki jo lahko naredimo, je zago- toviti, da so vsi hidravlični valji v zaprtem položaju. Ko so zaprti, ostane v sestavnih delih zelo malo olja. Enako velja za vse druge hidravlične sestavine, na- meščene v hidravličnem krogu, ki se gibljejo s po- močjo medija pod tlakom [1], [3]. Glede na zapletenost hidravličnega sistema je lah- ko za odtok olja predvidenih več odtočnih odprtin. Glavni rezervoar naj ima največjo odtočno odprti- no, kar bo olajšalo najhitrejše odtekanje iz sistema. Vendar imajo lahko nekateri sestavni deli posame- zne odtoke za odstranitev tekočine iz njih ali iz dru- gih nizkih območij krogotoka. Drug dober način za praznjenje sistema je, da od- stranimo vse povratne filtre. Ti filtri lahko zadržijo veliko olja, z odstranitvijo pa odpremo tudi povra- tne cevovode za dodatno praznjenje. Kadar koli izvajamo praznjenje, moramo v krogotok pustiti zrak, da s tem omogočimo odtekanje olja. Vsa mesta za odzračevanje morajo biti opremljena z odzračevalniki, s katerimi se odstranjujejo vlaga in delci iz vstopajočega zraka. Različni proizvajalci mobilne opreme imajo svoje postopke za proces menjave olja. Čeprav se lahko med seboj razlikujejo, so osnovna navodila enaka. Odstranimo odtočni čep, izpustimo olje, zamenja- mo filtre in napolnimo sistem z novim oljem. Te- žnost večino dela pri odtekanju olja opravi sama, z zgoraj naštetimi možnostmi pa lahko pospešimo postopek odtekanja olja. Prevozne filtrirne naprave se lahko uporabljajo ne samo za filtriranje svežega olja, ampak tudi za črpa- nje starega. Z uporabo teh naprav za praznjenje olja lahko zmanjšamo čas, potreben za odstranjevanje olja, in napolnimo sistem, ne da bi morali za dlje časa odpirati rezervoar in ga izpostavljati vplivom okolice. Če uporabljamo filtrirno napravo za pra- znjenje olja, ne pozabimo pri tem obiti filtrov. Na koncu shranimo filtrske elemente za dolivanje ali morebitno ponovno polnjenje olja. Običajne napake Pri zagonu novih hidravličnih sistemov ali menjavi olja lahko naredimo več napak:  Verjamemo, da so hidravlične komponente sa- mozadostne in se mažejo same – motorja svo- m enjava olja v Hidravličnem sistemu Milan Kambič IZ PRAKSE ZA PRAKSO Dr. Milan Kambič, univ. dipl. inž., OLMA, d. o. o., Ljubljana Slika 1 : Mobilna hidravlična oprema [2] Pri uporabi hidravličnega olja prej ko slej pridemo do trenutka, ko je treba olje zame- njati. Pri tem se zastavlja več vprašanj. Na kakšen način? Koliko starega olja bo ostalo v sistemu? Ali je novo olje združljivo s starim? V tem prispevku se bomo osredotočili predvsem na način menjave in ukrepe, ki olajšajo menjavo olja. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 jega avtomobila ne bi zagnali brez olja v ohišju, vendar se to pogosto dogaja z dragimi hidra- vličnimi sestavinami. Če se pri prvem zagonu ne upoštevajo pravilni koraki, se lahko hidravlične sestavine resno poškodujejo. V nekaterih pri- merih lahko nekaj časa delujejo v redu, vendar je že (pre)pozno, škoda, nastala ob zagonu, bo sčasoma pripeljala do njihovega prezgodnjega izpada. Zato je pomembno vedeti, kaj je treba storiti, in tudi ne pozabiti tega storiti.  Vgradnja neustrezne ali nezdružljive vrste hidra- vlične tekočine (na primer vgradnja hidravlične- ga olja na mineralni osnovi, namesto težko vne- tljive ali biološko hitreje razgradljive hidravlične tekočine).  Neizobraženost na področju hidravlične opreme. Zaključek Namen predstavljenih predlogov in opomb je poka- zati, da vam lahko veliko denarja spolzi skozi prste, če ste lastnik, upravljavec ali vzdrževalec hidravlič- ne opreme, pa niste seznanjeni z zadnjimi vzdrže- valnimi postopki na področju hidravlične opreme. Viri [1] Best methods for draining oil from hydraulic equipment. Dostopno na WWW: https:/ /www. machinerylubrication.com/Read/29830/hy- draulic-oil-draining [28. 10. 2019]. [2] Nikkei Asian Review. Dostopno na WWW: https:/ /asia.nikkei.com/Business/Komat- su-to-crank-out-automated-excavators [30. 10. 2019]. [3] How do I change hydraulic oil?. Dostopno na WWW: https://www.midlandslubricants. co.uk/agricultural/hydraulic-oil/how-do-i- change-hydraulic-oil/ [28. 10. 2019]. IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ali ste vedeli?  Pri menjavi hidravličnega olja običajno ostane v sistemu 10–20 % starega olja. S primernimi ukrepi to količino lahko zmanj- šamo.  Prevozne filtrirne naprave olajšajo menjave olja v hidravličnem sistemu.  Odstranitev povratnih filtrov pri praznjenju sistema olajša odtekanje olja.  Sodobna hidravlična oprema zahteva re- dno izobraževanje lastnikov, upravljavcev in vzdrževalcev te opreme. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 128 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Z ventilom VEAE je mogoče varno in precizno re- gulirati tok plinov, kot so kisik, zrak ali inertni plini, v medicinski tehnologiji, tudi v elektronski in polpre- vodniški industriji, biotehnologiji in farmacevtski in- dustriji. Ker piezo keramika zadrži trenutni položaj pri izpa- du napajanja, zagotavljajo ventili VEAE ekstremno visoko zanesljivost procesov. Njihovo delovanje je varno in natančno. Proporcionalni 2/2-potni ventil VEAE s piezo tehno- logijo izkorišča značilnost upogibnega dvoslojnega traku s piezo keramiko, ki se ob napajanju z dolo- čeno napetostjo upogne oziroma mehansko defor- mira. Upogib aktuatorja je proporcionalen napetosti in ga je mogoče zvezno regulirati ter tako regulirati pretok medija skozi ventil (slika 3). Pri izdelavi ventilov so uporabljeni materiali, ki so kompatibilni z medicinskimi plini, procesnimi plini in so tako primerni za kisik, dušik, ogljikov dioksid in inertne pline ter za vlago do 60 %. Tesnilni material je EPDM 555h. Ventile odlikujeta ekstremno dolga življenjska doba in dolga doba brez vzdrževanja. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http:/ /www.festo.com, g. Bogdan Opaškar p roporcionalni 2/2-potni ventil veae s piezo te Hnolo Gijo Proporcionalni 2/2-potni ventil VEAE s piezo tehnologijo je majhen, lahek, tih, se ne segreva in porablja ekstremno malo energije, manj kot 0,1 mV, zato je primeren tudi za velike tokove, do 100 l/min. Idealen je za napajanje z baterijo pri namiznih napravah, npr. pri ventilatorjih. Zaradi kompaktne konstrukcije je primeren tudi za stacionarno uporabo, kot so zobozdravstveni svedri. Slika 1 : Zunanji videz 2/2-potnega ventila VEAE s piezo tehnologijo Slika 2 : Upogibni piezo aktuator Slika 3 : Delovanje proporcionalnega 2/2-potnega ventila VEAE s piezo tehnologijo Tabela 1 : Izvedbe in tehnični podatki VEAE-BB-6: 12-D23-X4 17-D22-X4 17-D23-X4 Šoba [mm] 1,2 1,7 1,7 Napajalni tlak [bar] 2 do 7 0 do 3 2 do 7 Pretok 50 l/min pri 6 bar, 280 V 50 l/min pri 3 bar, 280 V 80 l/min pri 6 bar, 280 V Krmilna napetost [V] 0 do 310 0 do 310 0 do 310 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Natični priključki znamke IQS – FDA – so primerni predvsem za tekočine v živilski industriji ter za bla- ge kemikalije. Homologirani so po FDA, NSF, ACS in KTW in se lahko uporabljajo za povezovanje cevi iz poliuretana (PUN-cevi), poliamidnih cevi (PA-cevi) ali poliuretanskih cevi za vodo in PUN-cevi iz polie- ter poliuretana. Vtični priključki IQS – LE (4–12 mm in 5/32«– 1/2«) – so primerni za tekočine v prehrambeni industriji, industriji za blage kemikalije in nenaoljeni stisnjeni zrak. Uporabljeni so izključno materiali, ki ustrezajo FDA. Vtični priključki se uporabljajo tudi za vodo in so primerni s tesnilom EPDM, ki pa ni odporno na mineralno olje. Na voljo so za metrične in colske cevi. Pri poliuretanskih ceveh za vodo in za uporabo v prehrambeni industriji se priporočajo PUN-cevi iz polieter poliuretana. Natične priključke modela IQS – PP (4–12 mm) – je proizvajalec Sang-A razvil posebej za uporabo v in- dustriji polprevodnikov. Izdelani so v čistih prosto- rih, so iz odobrenih FDA, hidroliznih materialov, brez olja in silikona. Konični navoji so na voljo tako iz po- lipropilena kot iz nerjavečega jekla, nimajo prevleke iz PTFE, zato mora biti pred vijačenjem uporabljena ustrezna tesnilna masa. Zaradi mehanskih lastnosti polipropilena je največji delovni tlak močno odvisen od temperature. Vir: S3C d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, tel. 01/423-22-22, faks 01/423-22-00, e-pošta: info@s3c.si p riKljučKi za zraK Podjetje S3C, d. o. o, predstavlja izdelke proizvajalca Sang-A, namenjene za povezova- nje cevi za različne medije in za posebna industrijska okolja. Slika 1 : Natični priključki Slika 2 : Vtični priključki 129 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVOSTI NA TRGU Naloga prikazovalnika ITP11 podjetja akYtec je zanesljivo spremljanje industrijskih procesov. Univerzalen prikazovalnik je sedaj posodobljen in nadgrajen z nekaj novimi funkcijami. Digitalni prikazovalnik ITP11 z mikroprocesorskim krmiljenjem je primeren za hiter in enostaven razvoj vizualizacijskih sistemov za različne aplikacije. Lahko slu- ži kot koristen dodaten prikaz izmerjenih vrednosti na mestu in kot del napredne vizualizacije. Ta procesni prikazovalnik je na voljo v rdeči ali zeleni LED-barvi. Enostavna namestitev in vsestranska uporaba Za razliko od drugih zaslonov na tržišču je mikroprocesorsko krmiljen ITP11 primeren za hitro in enostavno montažo, kar mu omogoča 4–20 mA analogni vhod, zaslonski modul s cilin- dričnim ohišjem, ki ustreza vsa- kemu standardnemu 22,5-mili- metrskemu izrezu za signalne žarnice. Zaradi tanke oblike lah- ko na nadzorno ploščo ali vrata krmilne omarice namestimo več prikazovalnikov. Prikazovalnik ima zaščito IP65, kar zagota- vlja visoko zaščito pred vodo in prahom in je primeren za indu- strijska okolja, kot na primer pri oskrbi z vodo ali toplotni obde- lavi. Naprava zagotavlja maksi- malni padec napetosti 4 V in je opremljena s funkcijo alarma, ki aktivira utripanje zaslona in sproži kontakt NPN v primeru odstopanj od nastavljene vre- dnosti. Vir: akYtec GmbH, Vahrenwalder Str. 269 A, 30179 Hannover, internet: www.akytec.de/en, tel.: +49 (0) 511 / 16 59 672-0, https://ma- term.si/Prodajni_program/Pri- kazovalniki/345 p ri Kazovalni K za procesno industrijo itp 11 Na voljo v rdeči in zeleni barvi LED, procesni zaslon akYtec lahko zdaj utripa tudi, če je presežena prednastavljena meja O podjetju akYtec AkYtec so leta 2010 usta- novili izkušeni in visoko usposobljeni strokovnjaki s področij elektronike in av- tomatizacije. Podjetje se osredotoča na razvoj in di- stribucijo tehnologije indu- strijske avtomatizacije, kot so programabilni releji, pro- cesni zasloni, I/O-moduli in druge naprave. Vključevanje zunanje tehnologije in proi- zvodnih partnerjev akYtecu omogoča, da se prilagodi potrebam kupcev. o Glaševalci  AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana .............. 134, 144  DAX Electronis Systems, d. o. o., Trbovlje ....... 77  DVS, Ljubljana ............................................................113  FESTO, d. o. o., Trzin ........................................ 77, 152  HENNLICH, d. o. o., Podnart .................................99  ICM, d. o. o., Vojnik ................................. 125, 139, 151  INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija ................. 149  INOTEH, d. o. o., Bistrica ob Dravi .....................133  JAKŠA, d. o. o., Ljubljana ......................................125  MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje ....................... 77  OLMA, d. o. o., Ljubljana........................................127  OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana .....................77, 143  OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o., Trzin ............ 150  PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.) Novo mesto ................................................................. 77  PH Industrie-Hydraulik GmbH, Ennepetal, Germany ....................................................................... 97  POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o., Žiri ...........77, 78  PODKRIŽNIK, d. o. o., Nazarje ..................................77, 89  POMURSKI SEJEM, d. o. o., Gornja Radgona ........131  PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana ............77, 80  PROFIDTP, d. o. o., Škofljica ..................................141  SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO, Ljubljana ......................................................................145  STROJNISTVO.COM, Ljubljana ...........................135  UL, Fakulteta za elektrotehniko ...........................91  UL, Fakulteta za strojništvo ..................................96  VZMETI, d. o. o., Gorišnica ....................................129  ZALOŽBA PASADENA, Ljubljana .......................121 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVOSTI NA TRGU Podjetje Epson Robotic Solutions letos dopolnjuje ponudbo SCARA robotov s pre- novljeno serijo LS-B. Roboti serije LS so na trgu že dolgo uveljavljeni. Odlikujejo jih konkurenčna cena in velike hitrosti, ki jih dopolnjujeta enotno zmogljivo programsko okolje ter fleksibilen in kompakten krmilnik. Dodelana kinematika in novi motorji omogočajo še krajše čase delovnih ciklov, novost pa so tudi brez- baterijski enkoderji, kar je dobrodošlo pri rednem vzdrževanju. Roboti serije LS-B so na voljo z dose- gom 300–1000 mm, za bremena 3–20 kg. EPSON s tem zaokroža ponudbo SCARA robotov. Vir: DAX Electronic Systems, d. o. o., Vreskovo 68, Trbo- vlje, Tel: +386-(0)3-56-30-500, Fax: +386-(0)3-56- 30-501, internet: www.dax.si, e-mail: tomaz.dax@ siol.net r oboti serije ls-b SEJEM NOVE GENERACIJE! 22. - 27. 8. 2020 58. MEDNARODNI KMETIJSKO- ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona www.sejem-agra.si REPUBLIKA SRBIJA DRŽAVA PARTNER Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Indeksni zatiči pogosto izpolnjujejo varnostne funkcije – vendar to niso edini trenutki, ko je pomembno pridobiti povratne informacije o njihovem položaju. Elesa+Ganter z novo serijo GN 817.6 zagotavlja in omogoča tudi samodejno preverjanje pozicije zatičev. NOVOSTI NA TRGU Nov indeksni zatič? Da in ne: novi Elesa+Ganterjev standardni del GN 817.6 ponuja že znano osnovno funkcionalnost preizkušenega indeksnega zatiča, vendar s ključnim dodatkom integriranega senzor- ja. To signalizira položaj zatiča preko električnega signala in kabelske povezave s standardnim konek- torjem M8. Podjetje Elesa+Ganter je namerno iz- bralo trižični prenos signala po kablu. Ta povezava je varnejša, stabilnejša in predvsem lažja za integra- cijo kot brezžična povezava, ki bi jo bilo potrebno izvesti brez statusnega prikazovalnika stanja, da se tako podaljšajo intervali menjave baterije. Če se zatič pri opravljanju svoje funkcije premakne za dve tretjini poti, senzor sporoči pravilno premikanje – vizualno preko LED-zaslona na senzorju in v obliki si- gnala po kablu do krmilne enote. Kazalnik položaja se proži po majhnem trajnem magnetu v zatiču, senzor pa je kompaktno vstavljen v pripravljen obročni utor pod črnim sprožilnim gumbom v poljubni orientaciji in je pritrjen na svojem mestu s sponko. Uporabnik lahko prosto izbere izhodno smer senzorskega kabla tako, da ga lahko zvije in ga tako enostavno prilagodi specifičnim razmeram namestitve. Indeksni zatič je na voljo s položajem nevklopljeno- sti in brez njega v vseh značilnih velikostih od 4 do 16 milimetrov premera in z velikostmi navojev od M8 do M24, zato je primeren za vse primere upo- rabe. Na račun standardnih priključnih dimenzij je indeksni zatič mogoče enostavno uporabiti kot za- menjavo za ostale tipične indeksne zatiče. Vse vari- ante so izdelane iz nerjavečega jekla, ker ta material minimalno vpliva na vgrajeni trajni magnet, s čimer se izognemo motnjam v delovanju senzorja. V podjetju Elesa+Ganter sodi preverjanje med pred- nostne naloge. Približno 30 serij izdelkov, vključno z U-ročaji s stikali za preklop napajanja, tečaji z var- nostnimi stikali in napravami za nadzor stanja elek- trične energije, je na voljo skupaj z EPLAN-makroji, potrebnimi za dokumentacijo. Vir: ELESA+GANTER Austria GmbH, Franz Schubert- -Straße 7, AT-2345 Brunn am Gebirge, Tel.: +43 2236 379 900 00, Fax: +43 2236 379 900 20, e-mail: verkauf@elesa-ganter.at, internet: www.ele- sa-ganter.at i ndeK sni zatiči s pozicijsKim siGnalom 21st ISC – International Sealing Conference 21. Mednarodna konferenca o tesnjenju 7. in 8. 10. 2020 | Stuttgart, ZR Nemčija Organizatorja:  Fachverband Fluidtechnik im VDMA e. V.  Institut für Maschinenelemente der Universität Stuttgart (IMA), Dr. Ing. Frank Bauer Vodilna misel:  Tesnjenje – stara, a zelo sodobna vrednota. Tematika:  statične tesnilke,  gr edne t esnilk e ,  premočrtne tesnilke (hidravlika in pnevmatika),  osnove tesnilne tehnike,  t esnilni obr očki,  materiali in površine,  varčevanje z energijo, trenje, obraba,  simulacije ,  standardizacija, patenti, predpisi, preskušanje,  upor aba. Vzporedna prireditev:  razstava. Informacije:  www.sealing-conference.com. z nanstvene in stroK ovne prireditve Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVOSTI NA TRGU Z uporabo krogelnih vreten THOMSON LINEAR za velike hitrosti bo življenjska doba pogona daljša, stroški pa nižji. Krogelna vretena z večjim korakom zagotavljajo (slika 1):  večje hitrosti – večji, kot je kot vzpona utora, ve- čja je hitrost potovanja pri enaki vrtilni hitrosti vretena;  učinkovitost pogona – manjše vrtilne hitrosti vretena zmanjšajo vibracije pogona, saj je kri- tična hitrost dosežena kasneje;  motorje z manj moči – uporabijo se lahko manjši in tako cenejši motorji;  daljšo življenjsko dobo – sistem je zanesljivejši in zahteva manj vzdrževanja. Podjetje THOMSON LINEAR izdeluje visoko preci- zna krogelna vretena z zelo strmimi utori (korak je pogosto večji ali enak premeru vretena):  20 x 50 mm,  25 x 25 mm,  25 x 50 mm,  32 x 40 mm,  63 x 63 mm. Krogelna vretena za velike hitrosti so primerna za realizacijo gibanj pri avtomatizaciji v proizvodnji, pakirnih napravah in podobnem, povsod tam, kjer se zahtevajo dolga življenjska doba in nizki investi- cijski stroški. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra- vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si KroGelna vretena za veliKe Hitrosti – tHomson linear Slika 1 : Krogelna vretena: A – standardna izvedba, B – Izvedba z visoko hitrostjo Sistem item Lean Production združuje preprosto rokovanje in visoko stabilnost konstrukcije. S profi lnim sistemom D30 nastajajo rešitve, ki jih lahko preprosto prilagajamo na licu mesta. Vitka proizvodnja. www.inoteh.si item. Your ideas are worth it. ® Inoteh d.o.o. K železnici 7 2345 Bistrica ob Dravi Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVOSTI NA TRGU 134 Parker je svoj asortima merilnikov SensoControl razširil z modelom ServiceJunior, ki uporabnikom omogoča merjenje, prikaz in shranjevanje meritev tlaka v eni napravi. Ključni značilnosti sta preprosta uporaba in robustnost, ki jo zagotavlja kovinsko ohišje. Za doseganje natančnih meritev v širokem tlačnem območju je običajno potrebnih več mehanskih ma- nometrov. Zaradi visoke natančnosti ločljivosti, dol- gotrajne stabilnosti in 4,5-mestnega zaslona je novi ServiceJunior rešitev v eni sami napravi. Mejne tlačne vrednosti so zanesljivo zabeležene s časom vzorčenja 10 ms. Funkcija MIN/MAX se lah- ko uporabi za samodejno shranjevanje najnižjih in najvišjih vrednosti tlaka, ki se nato prikažejo s priti- skom na gumb. Izbirni zapisovalnik podatkov beleži trenutne, najvišje in najnižje izmerjene vrednosti v realnem času. Meritve do 24 ur se lahko preprosto začnejo s pri- tiskom na gumb, medtem ko je prenos shranjenih meritev v CSV-formatu na računalnik mogoč preko vgrajenega USB-vmesnika. Naprava je na voljo v 5 različnih tlačnih razponih, in sicer -1–16 bar, 0-100 bar, 0–400 bar, 0–600 bar ter 0–1000 bar. Vir: Parker Hannifin Sales CEE, s. r. o., Češka Republika – Podružnica Novo mesto, tel.: 07 337 66 50, e-mail: parker.slovenia@parker.com, spletna stran: www. parker.com, Miha Šteger n ovi manometer s spominom – p arKer s enso c ontrol s ervice j unior https://svet-el.si Arduino Programirajmo z lahkoto Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 NOVOSTI NA TRGU 135 Vodni delilnik podjetja SMC poenostavlja nadzor pretoka in temperature v procesih, kot so varilske aplikacije, brizganje plastike, posodobitev že obstoječih sistemov centralnega hlajenja strojev in še mnoge druge procese ter hkrati izpolnjuje zahteve industrije 4.0. Nova serija vodnega delilnika PF3W omogoča po- poln centraliziran pregled nad regulacijo pretoka in temperaturo hladilne vode. Vsi merilniki in regula- torji, vgrajeni neposredno na vodnem delilniku, pri- hranijo čas za regulacijo ali kontrolo. Izbirati je mogoče med tremi izvedbami delilni- kov PF3WB / C / S / R – osnovni (B), linijski (C) ter dovodni / povratni ločeni tip (S / R). Idealni so za potrebe polprevodniške industrije, indu- strije obdelave kovin, avtomobilske in splošno avtomatizacijo kosovne ter procesne industrije. Kompaktna zasnova delilnika je v primerjavi s po- dobnimi modeli na tržišču lažja do 65 %. Zahva- ljujoč 3-zaslonskemu prikazu, ki hkrati prikazuje trenutni pretok, temperaturo in izbrano področje delovanja ter z zeleno ali rdečo barvo prikaza si- gnalizira, ali so vrednosti znotraj ali zunaj želene- ga območja. Povezljivost IO-Link na seriji PF3W omogoča zni- žanje skupnih stroškov proizvodnega procesa in zvišanje produktivnosti s pametnim nadzorom, ki je ključni element industrije 4.0. Več informacij o seriji PF3W na povezavi: https:/ / content2.smcetech.com/pdf/PF3WB-A_EU.pdf Vir: SMC Industrijska avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7 T, 8210 Trebnje, tel.: +386 7 3885 421, M.: +386 40 471 006, faks: +386 7 3885 415, e-pošta: prodaja@ smc.si, internet: www.smc.si, www.smc.eu, g. Aleš Dajčman v odni delilniK z nadzorom pretoK a in temperature Slika 1 : Prikaz vgradnje vodnega delilnika Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 136 PODJETJA PREDSTAVLJAJO SAM GUARD analizira zbrane podatke s pomo- čjo strojnega učenja in metod analize masovnih podatkov, prepoznava odstopanja ter med tiso- či instrumentov in komponent sistema razpozna tista merilna mesta, ki jih bo treba kmalu pre- gledati, zamenjati ali popraviti. Sistem nadzoru- je celotno postrojenje in prepoznava odvisnosti med posameznimi komponentami za zgodnje opozarjanje. SAM GUARD v nasprotju z mnogimi drugimi sistemi izda le nekaj konkretnih opozoril dnevno. Upraviteljevo pozornost tako usmeri le na resnično kritične dele sistema in tako poma- ga pri preprečevanju nepričakovanih izpadov ali motenj. Prediktivno oziroma napovedno vzdrževanje vklju- čuje analizo podatkov meritev na številnih mestih postrojenja ter napoved potrebnih ukrepov za preventivno vzdrževanje. Tehnologija SAM Guard vključuje analizo predvidevanja in diagnostiko. Značilnosti sistema SAM GUARD so:  skrajšanje časov zastojev zaradi nepričakovanih prekinitev proizvodnih procesov v proizvodnji,  hitra implementacija programa, ki poteka v obli- ki delavnice pri kupcu v tovarni,  znanje operaterjev in tehnologov se vključuje v analizo procesov. Zbiranje in analiziranje podatkov je v trendu, toda v procesni industriji masovni podatki nimajo vre- dnosti, dokler jih ne postavimo v ustrezen kontekst. Izraelska softverska hiša Visual Process je prav zato vključila sodobne metode strojnega učenja in eks- pertno znanje v rešitev za prediktivno vzdrževanje in diagnostično obravnavo procesnih sistemov. Vi- sual Process je od junija 2018 v lasti specializirane- ga ponudnika ventilov SAMSON, ki ima z njim velike načrte. O vzdrževanju s predvidevanjem kot enem od po- slovnih modelov industrije 4.0 je danes sicer veliko o rodje za pravočasno opozarjanje in napoved težav v proizvodniH postrojenjiH – sam Guard Nepričakovani izpadi postrojenj v procesni industriji povzročajo prekinitve proizvo- dnje, ki so povezane z visokimi stroški. Hkrati pa so v tej industriji vzpostavljeni siste- mi za dolgotrajno zbiranje in shranjevanje množice izmerjenih vrednosti in podatkov. Ti zbrani podatki so upraviteljem sistemov v pomoč le, če jih je mogoče analizirati na smiseln način. Upravitelji pa si želijo natančno obveščanje o tem, kje v postrojih lahko nastanejo težave in izpadi. Prav to je naloga novega prediktivnega nadzorno-diagno- stičnega sistema SAM GUARD. Slika 1 : Ko se stroji učijo od ekspertov (vir: SamsonAG) Slika 2 : Programska oprema opiše sistem kot mate- matični graf povezav med instrumenti Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 137 PODJETJA PREDSTAVLJAJO govora, toda ukrepi prediktivnega vzdrževanja v procesni industriji ostajajo omejeni predvsem na sprotni nadzor posameznih strojev in komponent postrojev. Sistematičen nadzor celotnih sistemov za namene prediktivnega vzdrževanja je do sedaj zahteval gradnjo zahtevnih modelov, ki ne upošte- vajo le trenutnih obratovalnih podatkov, temveč tudi procesno-tehnične odvisnosti. Za to nalogo – če sploh – so se v preteklosti vgrajevali dodatni senzorji in posebni prognostični sistemi. Če se želi v prediktivno vzdrževanje zajeti celotne postroje, je treba nadzorovati množico instrumen- tov, ki so vgrajeni v procesnem sistemu, primer- java trenutnih podatkov z zgodovinskimi podat- ki pa nato pokaže odstopanja. Kar se morda sliši preprosto, je v resnici vse kaj drugega kot trivi- alno: odstopanja so namreč lahko tudi posledica načrtovanih zaustavitev ali namenskih sprememb v poteku procesa. Omeniti velja tudi lažne alarme, ki v praksi spodkopavajo razmah diagnostičnih sis- temov. Kako pa je sploh mogoče upoštevati ekspertno znanje in procesno-tehnični kontekst postroja pri prediktivnem vzdrževanju? Sistem Precognize v ta namen povezuje strojno učenje, modele sred- stev in procesov ter informacije o vzročno-posle- dičnih odvisnostih med spremenljivkami. »Strojno učenje« pomeni, da se sistem umetne inteligence uči iz primerov in tako pridobljeno znanje posplo- ši. »Naš cilj je, da bodo imeli upravitelji postrojev opravka z manj opozorili, ki pa bodo osnova za konkretno ukrepanje,« pojasnjuje Chen Linchevski, izvršni direktor podjetja Visual Process, in nada- ljuje: »S pravočasno odpravo manjših težav danes lahko namreč preprečimo večje težave v prihodno- sti.« Umetnost je v tem, kje postaviti ločnico med pomembnim in nepomembnim. Osnovna naloga sistema je, da ločuje normalne od nenormalnih po- datkovnih točk, za to pa uporablja analize in strojno učenje na podlagi enoletnih obratovalnih podatkov. Tako nastane izhodiščni model (baseline) oziroma statistični model, na podlagi katerega se pozneje v realnem času analizirajo novi podatki. Ali so spre- membe izmerjenih vrednosti oz. drugih parametrov naprav v procesu normalna odstopanja ali zname- nja skorajšnje motnje, odloča multivariantni model glede na vrednosti ostalih naprav v procesu. Da ne bi prihajalo do lažnih alarmov, sistem uporablja še drug model, ki opisuje spoznanja statističnega mo- dela kot kavzalne odvisnosti. Za opis sistema ni potrebno znanje modeliranja. Strokovnjaki pri upravitelju sistema lahko opiše- jo svoj sistem s funkcijo povleci-in-spusti, ne da bi morali imeti posebna znanja o modeliranju siste- mov. Na ta način opišejo odvisnosti med lastnostmi komponent sistema in procesnimi spremenljivkami ter ponazorijo fizične odvisnosti. »Ekipa sodelu- jočih strokovnjakov ima največji vpliv na kakovost modela,« pojasni Linchevski. Programska oprema odvisno od števila nadzorovanih naprav na osno- vi podatkov, zbranih v nekaj dneh do nekaj tednih, ustvari popoln model postroja in ga prikaže v obliki grafov. Nenormalne podatkovne točke se analizira- jo s primerjavo grafov za razkrivanje vzrokov težav. Slika 3 : Chen Linchevski, izvršni direktor podjetja Visual Process Slika 4 : Rešitve za analizo napak, ki se danes upora- bljajo v procesni industriji, odkrijejo komaj 2 % napak Slika 5 : Sistem s strojnim učenjem »prisluhne« majh- nim spremembam med obratovanjem. Ugotovljene anomalije se nato agregirajo v potrjene probleme z analizo grafov. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 138 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Rezultat je potrjeno odstopanje z ocenjeno težo, za katerega sistem imenuje možen vzrok in pre- dlaga ukrepe za odpravo. Če uporabnik naknadno vnese dejanske vzroke nastalih težav, je lahko sis- tem z vsakim tako analiziranim odstopanjem zane- sljivejši. Uporabniki so spoznali tudi to, da prepoznavanje vzorcev spodbuja intenzivnejšo diskusijo o vzroč- nih odvisnostih in o vedenju sistemov, s tem pa se izboljša kakovost interakcij med timi. Prepoznava- nje vzorcev preprečuje škodo zaradi zastojev. Sistem se je že izkazal v praksi: funkcija prepozna- vanja vzorcev je odkrila netesnost na prenosniku toplote v plinskem sistemu s približno 2500 sen- zorji in s tem preprečila zelo drago škodo. Osnova za analizo problema je bila odvisnost med majh- nimi temperaturnimi spremembami v dovodnih in odvodnih ceveh in položaji ventilov. V nekem dru- gem petrokemičnem postrojenju je sistem zaznal počasno slabšanje stanja reaktorskega ventila, ki ga je bilo mogoče zamenjati brez zaustavitve pro- cesa. Če bi prekinili obratovanje, bi morali sežgati večjo količino plinaste surovine na bakli. »V sistemih, kjer je implementirana rešitev Preco- gnize, so upravitelji pravočasno opozorjeni na po- kvarjene senzorje, puščanja in odpovedi komponent sistema,« nadaljuje Linchevski. Strokovnjaki nava- jajo, da Precognize v dobro vzdrževanem sistemu mesečno odkrije pet do deset okvar senzorjev, ki bi sicer ostale neodkrite. Temu se pridružuje še do- datnih pet do deset komponent, ki so bile odkrite 1 dan do 14 dni pred odpovedjo. Nekatera podjetja so se tako uspešno izognila zelo dragim zastojem. V rešitvi je bil prepoznan znaten potencial in Sve- tovni gospodarski forum je ponudnika junija ozna- čil za »tehnološkega pionirja« z naslednjo uteme- ljitvijo: »Visoko razvite tehnologije, ki jih uporablja Precognize, izvirajo iz slabo povezanih področij: strojno podprtega učenja, algoritmov za analizo grafov in konceptualnih postopkov sistemskega razvoja.« Sistem Precognize so pri proizvajalcu regulacijskih ventilov SAMSON v vmesnem času izkoristili kot osnovo za lasten prediktivni nadzorno-diagnostični sistem SAM GUARD, namenjen vzdrževanju tisočev ventilov in drugih naprav v sistemih procesne indu- strije. SAMSON kljub junijskemu prevzemu podje- tja Visual Process namerava nadaljevati s prodajo samostojne rešitve Precognize. »Z nakupom smo se približali cilju postati tržno in inovacijsko vodilni ponudnik pametne in povezane ventilske tehnike za avtomatizacijo procesov,« utemeljuje prevzem dr. Andreas Widl, izvršni direktor podjetja SAM- SON. Nadzorni in diagnostični sistem je del strategije digitalizacije proizvajalca regulacijskih ventilov, ki to poslovno področje pokriva s produktno lini- jo SAM DIGITAL. Kratica SAM pomeni »SAMSON ASSET MANAGEMENT« (SAMSON-ovo upravlja- nje sredstev) in proizvajalec namerava v tem segmentu kombinirati svoje znanje o procesih z novimi tehnologijami in informacijami ter ga povezati s sistemi za avtomatizacijo procesov. Andreas Widl: »S tem smo pokazali, da se SAM- SON iz specializiranega proizvajalca ventilov in regulatorjev razvija v ponudnika procesne inte- ligence.« Slika 6 : Precognize v fazi strojnega učenja določi grozde normalnega obratovanja (označeni s sivo in rumeno). Za vsako vhodno podatkovno stanje (vektor v tN, ki predstavlja podatkovno vrstico) se poišče najbližji grozd normalnega obratovanja. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 139 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Povzetek pogovora dr. Thomasom Steckenreiterjem iz podjetja SAMSON v reviji Chemi Technik 2018/19 SAMSON-u je s prevzemom podjetja Visual Process uspel vstop na trg upravljanja življenjskega cikla sistemov v procesni industriji. Analiza celotnega sistema omogoča načrtovano, prediktivno vzdrževanje, z njim pa se izboljša učinkovitost oz. razpoložljivost sistemov in odpa- dejo nepredvidljivi dogodki, kot so izklopi ali nepričakovana nerazpo- ložljivost. Ekspertni sistemi za diagnostično obravnavo posameznih sistemov se bo še naprej uporabljali in jih bodo še naprej razvijali s ciljem dose- ganja najboljše rešitve na trgu. Kdor uporablja SAM GUARD na pravi način, lahko prav iz kombinacije diagnostike posameznih ventilov in drugih procesnih veličin izpelje dragocene informacije za optimizacijo svojih procesov. To velja tudi za senzorje vseh vrst in za druge izvršne člene v sistemu. Uporaba sistema Precognize v sklopu rešitve SAM GUARD sprva cilja na diagnostično obravnavo ventilov, toda možnosti za prepoznavanje vzorcev so bistveno širše. Vendar bo Precognize tudi v prihodnje na voljo kot samostojen izdelek in se bo razvijal naprej, neodvisno od posla z ventili. Na vprašanje, katere druge naprave in komponente sistemov želijo v prihodnje nadzorovati s sistemom SAM GUARD, je dr. Steckenreiter odgovoril, da razmišljajo širše, saj nadzor ventilov predstavlja samo en segment. V splošnem naj bi SAM GUARD nadzoroval kompletna postrojenja z vsemi senzorji, izvršnimi členi, reaktorji in drugimi delnimi komponentami. To je naloga, za katero je bilo razvito to orodje. Če uporabnik nadzoruje samo ventile, mu uidejo mnoge priložnosti za optimizacijo sistema z rešitvijo SAM GUARD. Poudaril je, da je pogoj za prediktivno vzdrževanje analiza celotnega postrojenja. Vir: Samson AG; GiA-S Industrijska oprema, d. o. o., Industrijska 5(skladišče in uprava: Industrijska 1K), 1290 Grosuplje, Tel: +386 1 7865 300, Fax: +386 17863 568, e-mail: info@gia.si, internet: www.samson-slo.com; www.giaflex.com, g. Dušan Lebar Za upravitelje sistemov Sistematičen nadzor celotnih sistemov za prediktivno vzdrževanje zahteva postavitev modela, ki upošteva trenutne obratovalne podatke in procesno-tehnične odvisnosti. Sistem Precognize v ta namen kombinira strojno učenje, modele sredstev in procesov ter informacije o vzročno-posledičnih odvisnostih med spremenljivkami. Cilj je, da bodo imeli upravitelji postrojev opravka z manj opozorili, ki pa bodo osnova za konkretno ukrepanje. Dr. Thomas Steckenreiter, (CTO, COO) SAMSON AG E C WAV E 6.-8.10.2020 Ljubljana, Slovenija ecowave @icm.si Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 140 1 Uvod Črpalke so nepogrešljiv del proizvodnih linij in čr- palno-dozirnih sistemov. Najpogosteje se upora- bljajo zračno-membranske črpalke, membranske dozirne črpalke in centrifugalne črpalke, ki pokri- vajo vse črpalno-transportne potrebe in so primer- ne za nezahtevne in za agresivne medije in okolja. 2 Zračno-membranske črpalke Dvojne membranske črpalke za industrijsko upora- bo proizvajalcev Dellmeco , sera ProDos in Argal se uporabljajo za hitro in zanesljivo prečrpavanje vseh vrst tekočin: viskoznih, abrazivnih, agresivnih, vne- tljivih, prašnih snovi in običajnih tekočin. Primerne so tudi za uporabo v ATEX-okoljih, tudi za cono 0. Črpalke so lahko samosesalne, potopljene ali zalite, varne so tudi pri suhem teku (Slika 1). Njihove pomembne prednosti so zanesljiva in eno- stavna zasnova, minimalno vzdrževanje in hitra na- mestitev. Vgrajujejo se lahko v različnih okoljih, saj zelo dobro prenašajo temperaturne razlike zraka, onesnaženo okolje in so odporne na kemikalije, olja, topila, barve itd. Naš prodajni hit je membranska črpalka s PTFE-ohišjem, saj je ta obstojna skoraj pri vseh kemikalijah. Zračno-membranske črpalke so z razponi pretokov od 10 l/min do 850 l/min in temperaturnim obmo- čjem delovanja od –40 °C do +120 °C primerne za vse industrijske panoge, še posebno za čistilne na- prave, za prehrambeno in farmacevtsko industrijo. 3 Membranske dozirne črpalke Pri podjetju HENNLICH, d. o. o., imajo v prodajnem programu membranske dozirne črpalke z elektro- motorji in s koračnimi motorji, elektromagnetne membranske črpalke, batne membranske črpalke in večplastne membranske črpalke. Izbira pa je odvi- sna od zunanjih pogojev, kot sta tlak v sistemu in pretok. Odlično se obnesejo v okoljih s pretokom od 1,2 l/h do 3100 l/h in pri temperaturah od +5 °C do +50 °C. Na voljo so z motorji od 20 W do 1,5 kW. Široka paleta dodatkov za sesalno stran (posode, mešala, sesalne cevi, nožni ventili, merilniki pretoka, filtri, zaporni ventili) in tlačno stran (pulzacijski bla- žilnik, zaporni, injekcijski, odzračevalni, razbreme- nilni in dozirni ventili ter ventili za vzdrževanje tlaka, merilniki pretoka …) omogoča sestavo standardne- ga ali sestavljenega dozirnega sistema oz. stene. Uporabljajo se za enakomerno doziranje kemikalij v cevovode, posode ali različne sisteme, za tekoče medije z agresivnimi, abrazivnimi, radioaktivnimi, vnetljivimi, viskoznimi ali strupenimi lastnostmi. Črpalke so prilagojene različnim pogojem delova- nja, material črpalke se lahko izbere glede na me- dij črpanja. Na voljo so naslednji materiali: PP, PVC, PVDF in 1.4571. Dozirne črpalke proizvajalcev sera ProDos in Seko odlikujeta visoka natančnost in dobra ponovljivost dozirne količine za vsak hod membrane. Pri črpal- kah brez elektronike je možna ročna nastavitev pretoka, pri črpalkah z elektroniko pa privzete na- stavitve omogočajo izbiro delovanja med ročnim upravljanjem preko zunanjega analognega vhoda 4-20 mA ali impulznega signala oz. vmesnika Pro- fiBus. i ndustrijsKe črpalKe Mojca Gros Mojca Gros, HENNLICH, d. o. o., Kranj PODJETJA PREDSTAVLJAJO Slika 1 : Zračno-membranske črpalke Slika 2 : Dozirne črpalke Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 141 4 Centrifugalne črpalke Centrifugalne črpalke so iz različnih materialov – kovinske ali nekovinske – in različnih konstrukcij – vodoravne in navpične. Primerne so za široko upo- rabo pri prečrpavanju tekočih neagresivnih, jedkih in lahko vnetljivih kemikalij, vključno s topili, meša- nicami, odpadno vodo, procesno in pitno vodo ter drugimi tekočinami z nizko viskoznostjo. Primerne so za pretoke do 1 m 3 /h do 5000 m 3 /h in za temperaturne razpone od –20 °C do + 200 °C. Poganjajo jih motorji od 0,18 kW do 1200 kW moči. Črpalke proizvajalcev Schmitt, Ebara, Saer, Argal, Varisco, Travaini in Osna so na voljo v standardnih velikostih in modelih, mogoče jih je tudi prilagoditi za vsako aplikacijo. Izbere se na osnovi tlaka in pre- toka oz. zahtev uporabnika. 5 Sklep Potrebe v industriji so različne: od prečrpavanja medijev različne viskoznosti z membranskimi čr- palkami do doziranj manjših pretokov z dozirnimi črpalkami (dozirkami) ter prečrpavanj, npr. tehno- loških vod, s centrifugalnimi črpalkami za večje pre- toke in majhne tlake. Podjetje HENNLICH, d. o. o., s svojimi strokovnimi sodelavci svetuje pri izbiri ustreznih črpalk ter pri njihovi uporabi. S širokim naborom različnih črpalk – z več kot 50 različnimi modeli in velikostmi – je mogoče rešiti številne probleme pretakanja in dozi- ranja medijev v industriji. PODJETJA PREDSTAVLJAJO Slika 3 : Centrifugalne črpalke WWW.IRT3000.COM SPLAČA SE BITI NAROČNIK UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE NAROČITE SE! 01 5800 884 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocam ZA SAMO 50€ DOBITE: Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature Na voljo tudi digitalna različica revije Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 142 1 Uvod V zadnjem času je mogoče zaslediti veliko naprav, pripomočkov in programske opreme, ki omogočajo spremljanje proizvodnje in dobave stisnjenega zra- ka ter tudi energetskih prihrankov, ki so lahko pre- senetljivo visoki. Velikokrat so tovrstne aplikacije drage in zato pri sistemih srednjih kapacitet investi- cijsko neupravičene. Kljub dostopnosti instrumentov za opredelitev stanja kompresorskih postaj ter ozaveščenosti o energetskih izgubah se številna manjša in srednje velika podjetja še vedno soočajo z zelo slabo po- rabo energije in nesmotrno rabo stisnjenega zraka. Zato uvajanje daljinskega spremljanja in upravljanja uvodoma zahteva pregled dejavnikov, ki vplivajo na izgube in s tem na stroške priprave ter uporabe sti- snjenega zraka. Uvodoma je treba razumeti, da je že sama proi- zvodnja stisnjenega zraka draga, saj predstavlja 70-odstotni strošek celotne investicije kompresor- skih postaj. Odvzem električne energije je visok, še posebej v sistemih, kjer se uporabljajo stari, obra- bljeni in energetsko neučinkoviti kompresorji. Šte- vilni obrati za proizvodnjo stisnjenega zraka imajo neučinkovito postavitev kompresorjev, nesmotrne regulacijske režime ter slabo izbiro med konstantno in variabilno dobavo zraka. Razvita aplikacija AIR Link omogoča spremljanje dobave in porabe stisnjenega zraka na daljavo ter opredelitev predlogov za energetskosanacijski načrt in je cenovno ugodna tudi za manjše sis- teme. 2 Dejavniki, ki ustvarjajo nepredvidene stroške Poleg slabe zasnove in visokih stroškov proizvodnje številni drugi dejavniki ustvarjajo dnevno nepotreb- ne stroške: s premljanje in daljinsK o upravljanje KompresorsKiH postaj z apliK acijo air l inK AIR Link – prikaz delovanja Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Puščanje stisnjenega zraka in propustnost cevnih sistemov – Upo- rabniki se še vedno ne zavedajo stroškov, ki jih povzroča uhajanje stisnjenega zraka. Odpravljanje puščanja stisnjenega zraka na cev- nih sistemih je vsekakor najbolj zamuden in trdovraten del ener- getske sanacije kompresorske postaje. Cevni sistemi so v večini primerov stari in dotrajani, dostop do netesnih mest pa otežen in včasih celo onemogočen. Slab izkoristek toplotne energije kot stranski produkt stisnjenega zraka – Pri procesu in proizvodnji stisnjenega zraka se ustvarja ve- liko toplotne energije, ki pa se žal prepogosto ne izkoristi v druge namene. Toplota, ki jo oddaja kompresor, bi se lahko uporabila za ogrevanje prostorov ali pripravo tople sanitarne vode. Slaba zasnova in izbira kompresorjev – Pri rekonstrukciji ali me- njavi kompresorjev se uporabniki velikokrat odločajo za investicije brez predhodnih ovrednotenj, ki pa so bistvena za določanje op- timalnega tipa kompresorja ali energetske sanacije z več kompre- sorji za doseganje najboljše specifične porabe energije. Tlak in tlačni padci – Pravilo iz dobre prakse govori, da mora ime- ti ustrezno zasnovan sistem padec tlaka manjši od 10 % tlaka na izstopu iz kompresorja do porabnika. Nadzor padca tlaka je po- memben dejavnik na poti k energetski učinkovitosti sistema s sti- snjenim zrakom. Padec tlaka za 1 bar zahteva 7 do 8 % dodatne energije za pogon kompresorja. Povečani padci tlaka so najpogo- steje posledica nepravilnega dimenzioniranja opreme za stisnjen zrak, lahko pa nastanejo zaradi neustreznega vzdrževanja opre- me. Zasičen filtrski vložek omogoča boljšo stopnjo filtracije, saj so pore filtrirnega medija manjše in prepuščajo le majhne delce, vendar pa to pomeni znatno povišanje tlačnega padca v sistemu. Slaba obravnava lokalnih porabnikov – V večjih sistemih je veliko cevnih razvodov, ki oskrbujejo porabnike s stisnjenim zrakom. Gle- de na to, da ima vsak delovni proces svoje zahteve glede čistosti in priprave zraka na posameznih delih razvodov, velikokrat najdemo sušilnike različnih tipov in odvajalnike kondenzata, ki pa pri delo- vanju, npr. regeneracija pri sušenju zraka, odvajanje kondenzata s časovnimi intervali, ustvarjajo izgube. Zato je pomembno lokalne veje obravnavati in jih tudi po potrebi zapirati ali smotrno krmiliti z različnimi ventili. Tlačna posoda ali zračni zalogovnik – Tlačne posode so name- njene shranjevanju stisnjenega zraka in učinkovito zmanjšujejo ni- hanja tlaka v sistemu ter ločujejo kondenzat iz stisnjenega zraka. Tlačna posoda mora biti ustrezne velikosti, da popolnoma zadosti potrebam shranjevanja stisnjenega zraka. 3 Pot v varčnejši jutri z aplikacijo podjetja OMEGA AIR – AIR Link Ob meritvah parametrov in izdelavi energetske analize stisnjenega zraka je večina uporabnikov neprijetno presenečena ob ugotovitvi, kolikšni so dejanski obratovalni stroški. Podjetja in tovarne lahko z investicijo v nadzorni sistem prihranijo ogromno dragocene ener- gije, saj se ti stroški lahko znižajo tudi do 25 %. Za uspešno prema- govanje vzrokov za visoke obratovalne stroške uporabe stisnjene- ga zraka je vsekakor prvi korak natančno spremljanje uporabe ter neposredni prikaz celotnega procesa proizvodnje in dobave. Po vseh dodanih prednostih dobro zasnovanega nadzornega in krmil- nega sistema lahko zaključimo, da se investicija vanj hitro povrne. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 144 Sistem obratuje bolj dosledno, parametri stisnjene- ga zraka ne odstopajo od zahtevanih, naprave se manj kvarijo, zato je njihova uporabna doba daljša. Podjetje OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana, je z lastnim znanjem in z dolgoletnimi izkušnjami razvilo aplika- cijo AIR Link. Zavedajo se, da je prihodnost v inter- netni tehnologiji. Podatkovne kapacitete do milijon bitov na sekundo, neomejeno združevanje podat- kov, upravljanje na daljavo ter dostopnost do nepo- srednih podatkov so ključni za spremljanje proizvo- dnje in porabe stisnjenega zraka. Z aplikacijo AIR Link je mogoče združevati in spre- mljati vse elemente oziroma točke od proizvodnje do porabe stisnjenega zraka. Združevati je mogoče tudi več podatkov, ki se usmerjajo v enotni krmilnik in nadaljnjo obravnavo. Tako smo uporabniku omo- gočili spremljanje široke podatkovne baze v načinu »real time«. Trenutna specifična poraba, trenutni tlak v tlač- ni posodi, trenutni tlak v kompresorju, tlačna toč- ka rosišča, trenutni električni tok, to je le nekaj od množice informacij, ki se lahko s pomočjo aplikacije AIR Link spremljajo od kjerkoli in kadarkoli. Aplikacija AIR Link omogoča tudi krmiljenje in upra- vljanje parametrov na daljavo. S tem je omogočeno spreminjanje in upravljanje kompresorske postaje kar od doma. AIR Link bo poskrbel, da bodo na- prave pravilno vzdrževane, saj je aplikaciji dodana tudi samodejna aktivacija vzdrževalnih posegov po predpisanih zahtevah. Za popolno tehnično podporo in neprekinjeno spremljanje uporabnikove kompresorske postaje so v AIR Link združili komunikacijo (UPORABNIK-DO- BAVITELJ), tako da porabnikovo kompresorsko po- stajo skrbno spremlja tudi tehnični tim v podjetju OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana. 4 Sklep AIR Link je preprosta in uporabna aplikacija, ki bo uporabnikom zagotovila vidne prihranke ter omo- gočila nemoten in stalen vpogled v delovanje kom- presorske postaje. Daljinski nadzor in upravljanje s parametri sta mogoča praktično od kjer koli in ka- dar koli. Z enostavnim dostopom (GSM, tablica, PC) omo- goča uporabniku prijazen grafični vpogled v nepo- sredna stanja vseh enot, ki so povezane v tako ime- novani skupni GATEWAY. Glavne značilnosti aplikacije AIR Link:  c eno vna dos t opnos t,  spremljanje tlaka iz več senzorjev,  odpravljanje napak in obravnavanje alarmnih sporočil,  neposredno spremljanje električne porabe,  zmanjšanje zaustavitev na minimum,  o vr ednot enje prihr ank o v ,  samodejna aktivacija servisnega intervala,  stalni nadzor: Uporabnik-Dobavitelj,  možnost modulacije s kompresorji različnih ti- pov in znamk. Kot dolgoletni partner na področju sistemov s sti- snjenim zrakom uporabnikom nudimo celostne re- šitve pri energetski sanaciji kompresorskih postaj, pri čemer se zavedamo pomembnosti ovrednote- nja stanj in možnosti izboljšav. www.omega-air.si AX elektronika d.o.o. • Špruha 33 • 1236 Trzin • 01 528 56 88 • iktem@svet-el.si • https:/ /iktem.si 3. konferenca za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, elektroniko in mehatroniko Rogla, hotel Planja / / 18. – 19. junij 2020 https:/ /iktem.si Strokovna predavanja Praktične delavnice Prijetno druženje s strokovnjaki Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 16.-18.2.2021 GR, Ljubljana, Slovenija www.icm.si powered by 4 str y I CT Indu Robotics Robotics Robotics 4. mednarodna konferenca o tribologiji polimerov, PolyTrib 2020, ki je bila načrtovana za 28. in 29. september 2020 na Bledu, je zaradi izbruha bolezni Covid-19 prestavljena na kasnejši datum. Čeprav je bila konferenca načrtovana šele čez nekaj mesecev, menimo, da bo epidemija koronavirusa takrat še vedno močno vplivala na razmere po svetu. Posledično bi bila lahko potovanje in udeležba na konferenci otežena za mnoge tuje in domače obiskovalce. Nov datum bo znan, ko se razmere umirijo. Zaenkrat ga še ni mogoče napovedati, ker so bili drugi večji dogodki in konference po svetu prav tako prestavljeni in ne želimo priti v navzkrižje z njihovimi novimi termini. Vse informacije bodo objavljene na: www.tint-polytrib.com, glede morebitnih vprašanj pa smo vam na voljo na polytrib@tint.fs.uni-lj.si. Zahvaljujemo se za razumevanje in podporo. Prof. dr. Mitjan Kalin v imenu organizacijskega odbora PolyTriba 2020 16.-18.2.2021 GR, Ljubljana, Slovenija www.icm.si powered by 4 str y I CT Indu Robotics Robotics Robotics 145 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 146 LETALSTVO Izvleček: Malo po polnoči 18. septembra 1961 se je čartersko letalo DC-6 Albertina zrušilo blizu kraja Ndola v britan- skem protektoratu Severne Rodezije. Nove preiskave kažejo, da so letalo Daga Hammarskjölda zrušili bel- gijski in južnoafriški plačanci s podporo obveščevalnih služb ZDA in Velike Britanije, da bi ustavili njegove diplomatske napore v Kongu. Ključne besede: generalni sekretar OZN, pipo kadeči švedski diplomat, ki ni ustrezal velesilam, vzrok smrti Dag Hjalmar Agne Carl Hammarskjöld se je rodil 29. julija 1905 v Jönköpingu na Švedskem. Umrl je 18. septembra 1961 v letalski nesreči blizu letališča Ndola v Severni Rodeziji. Po izobrazbi je bil ekono- mist in diplomat, bil je najmlajši generalni sekretar Organizacije združenih narodov (Generalna skup- ščina OZN je izvolila D. Hammarskjölda 7. aprila 1953 s 57 glasovi za, 1 proti in 1 vzdržanim). Ponov- no je bil soglasno izvoljen 26. septembra 1957 za nov mandat, ki ga je nastopil 10. aprila 1953. Njegova prva izvolitev za generalnega sekretarja OZN nas spominja na sedanje čase. Ko je 10. novem- bra 1952 Trygve Lie napovedal svoj odstop s polo- žaja generalnega sekretarja OZN, so predstavniki držav članic začeli pogajanja o novem kandidatu. Pogajanja pa so bila neuspešna, ker je Sovjetska zve- za blokirala sporazum o nasledniku. 13. marca 1953 je Varnostni svet OZN glasoval o štirih kandidatih. Kanadski predstavnik je dobil največ glasov, spet pa je njegovo izvolitev blokirala Sovjetska zveza. Po po- svetu stalnih članic VS OZN je francoski ambasador Henri Hoppenot predlagal štiri nove kandidate, med katerimi je bil tudi Dag Hammarskjöld. Velesile so si želele, da bi mesto GS zasedel človek, ki bi se posve- čal administrativnim zadevam in se vzdržal sodelo- vanja v političnih razpravah. Dag Hammarskjöld je po besedah svoje biografinje Emery Kelèn veljal za briljantnega ekonomista, nevsiljivega strokovnjaka in aristokratskega birokrata. Kot tak ni imel veliko na- sprotnikov. Sovjetski predstavnik Valerian Zorin ga je označil za neškodljivega. Dejal je, da bo glasoval zanj in je s tem presenetil zahodne velesile. Bliskovita di- plomatska akcija je rodila sadove, britanski sekretar za zunanje zadeve Anthony Eden je hitel prepričeva- ti Američane, naj prepričajo nacionalistično Kitajsko, da se vzdrži glasovanja. Švedska je namreč priznala Ljudsko republiko Kitajsko in bi se lahko soočila z vetom Republike Kitajske. Američani, ki so prouče- vali Daga Hammarskjölda, so naložili svojemu vele- poslaniku v OZN, da glasuje zanj, »ker je najboljše, kar lahko dobijo«. Bil je izobražen in »največji državnik svojega časa«, je o njem dejal predsednik ZDA John. F. Kennedy. Žal so nekateri menili, da ni uspel v dekolonizaciji Afrike. Sovjetska vlada je zahtevala njegovo zame- njavo, urad generalnega sekretarja OZN pa bi na- domestili s trojko, ki bi enakopravno predstavljala interese treh skupin držav: kapitalističnih, sociali- stičnih in pravkar neodvisnih. Za svoje delo je prejel številna priznanja, posthu- mno tudi Nobelovo nagrado. Bil je častni doktor številnih univerz. Carltonova univerza v Ottawi pa mu je leta 1954 podelila Legum Doctor, honoris ca- usa. Po njem so poimenovane nekatere ulice, trgi in d a G HammarsKjöld – največja sKrivnost v z Godovini z druženiH narodov Aleksander Čičerov Mag. Aleksander Čičerov, uredništvo revije VENTIL, UL FS Dag Hammarskjöld Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 147 LETALSTVO knjižnice, diplomatska šola v Ženevi, fundacije itd. 22. julija 1997 je Skupščina OZN sprejela resolucijo, ki je bila podlaga za medaljo Daga Hammarskjöl- da kot priznanje tistim, ki so izgubili svoja življe- nja v mirovnih operacijah OZN. Izdana pa je bila še znamka s posnetkom Palače OZN z zastavo OZN, spuščeno na pol droga, ter bankovec za 1000 šved- skih kron, ki je imel podobo Daga Hammarskjölda. 18. septembra 1961 je Dag Hammarskjöld odpotoval na misijo, v kateri je želel doseči premirje med kon- goškimi silami, ki so jih podpirali ZN, in silami Moisa Čombeja. Letalo GS OZN, najeti DC-6 SE-BDY, se je zrušilo blizu Ndole v severni Rodeziji (danes Zam- bija). Vsi potniki, razen enega, ki je zaradi poškodb umrl kasneje, so izgubili življenje. Vzroki za nesrečo še vedno niso povsem pojasnjeni. Že takoj po ne- sreči pa so se razširile govorice, da ni bila nesreča, ampak naklepni umor. 1989. leta so se pojavili dokumenti, ki so nakazova- li povezavo med CIO, M16 in belgijskimi rudarskimi družbami ter afriško paravojaško organizacijo. V dokumentih je bila tudi izjava direktorja CIE Alle- na Dullsa, ki je trdil, »da je Dag postal neprijeten in ga je treba odstraniti«. Žal so bili dokumenti kopije in avtentifikacija ni bila končana. Svena Hammar- berga, preiskovalca letalskih nesreč, je mednarodna komisija pravnikov leta 2013 zaprosila za preiska- vo nesreče. V poročilu je zapisal, da sta bila pilota DC-6 SE-BDY utrujena od dolge poti, na zemljevidu pa ni bil vrisan hrib, v katerega se je zaletelo letalo. Naslednje leto je ameriški veleposlanik v Kongu v Washington poslal opozorilo, v katerem je navedel, da bi bilo letalo GS OZN lahko sestreljeno. Pri tem je omenjal tudi ime belgijskega najemniškega vo- jaka Jana van Risseghema, poveljnika katanških sil. GS OZN je 16. marca 2015 imenoval neodvisni panel strokovnjakov, ki naj bi pregledali nove informacije v zvezi s smrtjo Daga Hammarskjölda. Vodil ga je Mohamad Chande Othman, predsednik vrhovnega sodišča Tanzanije, sodelovala pa sta še avstralski predstavnik v ICAO Kerryn Macaulay in balistični strokovnjak iz Danske Henrik Larsen. V poročilu je bilo navedeno, da je letalo GS OZN pred trčenjem že gorelo, poleg pa je bilo tudi drugo letalo in var- nostniki. Leta 2016 so se pojavili izvirni dokumenti prvotne preiskave, vendar so tisti, ki so bili sezna- njeni s preiskavo, opozarjali, da bi tudi avtentični dokumenti lahko služili za prikrivanje vzrokov ne- sreče. Leta 2019 je bil posnet film z naslovom Cold Case Hammarskjöld, v katerem pilot Jan van Risse- ghem pove svojim prijateljem, da je sestrelil Ham- marskjöldovo letalo. Van Risseghem je imel kar ne- kaj povezav z Veliko Britanijo: mati je bila Britanka, njegova žena prav tako, izurili so ga v RAF, prejel je vojaško odlikovanje za službo v II. svetovni vojni. Snemalci filma Cold Case Hammarskjold so našli tudi prijatelja pilota van Risseghema. Govorili pa so tudi z drugimi piloti, katerih pričanja postavljajo van Risseghema na laž. Tudi vpisi v pilotski knjižici so bili ponarejeni, imena pilotov, s katerimi je letel, pa prav tako. Lahko, da ni vedel, kdo je v letalu Alber- tina, toda vedel je, kako se letalo sestreli, in njegova obramba, da takrat ni bil v bližini kraja nesreče, stoji na trhlih nogah. Uradno ni bil nikoli zaslišan. Pierru Coppensu, ki ga je srečal leta 1956, pa je dejal: »I made the mission and that is all. And than I had to go back and save my life.« Nekoč bomo morda izvedeli pravo resnico. 1 1 Podatki so izbrani iz naslednjih objavljenih gradiv: https:/ /www.history .com/news/dag-hammarskjold-death-plane crash, <7 . 4. 2020>, https:/ /en.wikipedia.org/wiki/Dag_Hammarskj%C3%B6ld, <7. 4. 2020>, https:/ /www.nytimes.com/2019/02/17world/ africa/hamarskjold-crash-mystery.html, <7. 4. 2020>, https:/ /www.theguardian.com/world/2019/jan/12/raf.-veteran-amit- ted-killing-un-secreta. <7. 4. 2020>. Dag Hammarskjöld – The biggest Mystery in the History of the United Nations Abstract: Shortly after midnight on September 18, 1961 a chartered DC-6 Albertina crashed in a forest near Ndola, in the British protectorate of Northern Rhodesia (now Zambia). New investigations show that Belgian and South African mercenasires may have shot down Hammarskjöld's plane to stop his diplomatic activities in the Congo, possibly even with the backing of U.S. and British intelligence. Keywords: Secretary-General of the UN, Mr. Hammarskjöld, a pipe-smoking Swedish diplomat, unsuitable for powers, reason for his death. Preiskovalci na kraju nesreče Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Š t e vilk a Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomočnik urednika: Tehnični urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 26(2020)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 26(2020)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. http:/ /www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 26 2020 2 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih  prof. dr. Maja Atanasijevič-Kunc, FE Ljubljana  izr. prof. dr. Ivan Bajsić, FS Ljubljana  doc. dr. Andrej Bombač, FS Ljubljana  prof. dr. Peter Butala, FS Ljubljana  prof. dr. Alexander Czinki, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija  doc. dr. Edvard Detiček, FS Maribor  prof. dr. Janez Diaci, FS Ljubljana  prof. dr. Jože Duhovnik, FS Ljubljana  prof. dr. Niko Herakovič, FS Ljubljana  mag. Franc Jeromen, GZS – ZKI-FT , je upokojen  prof. dr. Roman Kamnik, FE Ljubljana  prof. dr. Peter Kopacek, TU Dunaj, Avstrija  mag. Milan Kopač, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri  prof. dr. Darko Lovrec, FS Maribor  izr. prof. dr. Santiago T. Puente Méndez, University of Alicante, Španija  doc. dr. Franc Majdič, FS Ljubljana  prof. dr. Hubertus Murrenhoff, RWTH Aachen, ZR Nemčija  prof. dr. Gojko Nikolić, Univerza v Zagrebu, Hrvaška  izr. prof. dr. Dragica Noe, FS Ljubljana  dr. Jože Pezdirnik, FS Ljubljana  Martin Pivk, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka  prof. dr. Alojz Sluga, FS Ljubljana  Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava  prof. dr. Brane Širok, FS Ljubljana  prof. dr. Željko Šitum, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška  prof. dr. Janez Tušek, FS Ljubljana  prof. dr. Hironao Yamada, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, Andrea Potočnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704 Faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 1.500 izvodov 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 5-odstotni davek na dodano vrednost. 148 IMPRESUM Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 n ove Knji Ge [1] [1] Fluid Power Handbook & Direc- tory 2020–2021 (Priročnik in seznam dobaviteljev fluidne tehnike v ZDA za leto 2020–2021) Založba revije Hydraulics & Pneu- matics v okviru decembrske izdaje revije, 72 (2019)12, objavlja priročnik in seznam izdelovalcev in dobavite- ljev fluidnotehničnih izdelkov za leto 2020-21, namenjen predvsem projek- tantom tovrstnih naprav in sistemov. Gradivo skupno obsega okoli 150 strani in je predstavljeno z uvodnim delom o osnovah fluidne tehnike in s tremi skupinami preglednic oziroma seznamov. Uvodni del z naslovom Osnove flui- dne tehnike na okoli 36 straneh vse- buje vrsto prispevkov, ki predstavljajo aktualni izbor tehnoloških informacij o konceptih in sestavinah fluidne teh- nike – hidravlike in pnevmatike. Med najbolj zanimivimi so naslednji:  Anonim: Osnove pnevmatične lo- gike (Basic of Pneumatic Logic) – str. 52;  Jones, P.: Izpiranje hidravličnih na- prav (Hydraulic System Flushing Procedures) – str. 65 in  Beyer, M.: Zmanjšanje hrupnosti hidravličnih naprav (Reducing No- ise from Hydraulic Systems) – str. 72. Uvodnemu delu sledi seznam izde- lovalcev fluidnotehnične opreme in storitev po abecednem redu, z imeni in naslovi, okoli 25 strani. Tretji del predstavljajo preglednice iz- delkov, klasificiranih po vrsti, namenu in dobaviteljih, okoli 65 strani. Sklepni del pa obsega seznam ogla- ševalcev. Vir: Hydraulics & Pneumatics 72 (2019) 12, str. 49. 149 LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si automation z animivosti na spletni H strane H [1] Brez nevarnosti pri zamenjavi cevovodov – www.fluid.de – (Braun, P.: Keine Verwechslung – Schnellkupplungen verhin- dern Unfälle) – Netesni spoji v kemični industriji, zamenjava medicinskih in tehničnih plinov lahko povzročajo tudi kata- strofalne nesreče za ljudi in okolje. Za zmanjšanje takšnih ne- varnosti je najzanesljivejša uporaba nezamenljivih hitrih cev- nih spojk. V poštev pridejo mehanske, optične, elektronske ali kombinirane rešitve. Med svetovno uveljavljene izdelovalce tovrstnih hitrih cevnih spojk spada nemško podjetje Walther- -Präzision, ki ima v svojem programu cevne spojke za pnev- matiko, hidravliko, vodo, tehnične in medicinske pline ter dru- ge fluide. [2] Digitalizacija vzdrževanja hidravličnih naprav – www.fluid.de – (Heini, G.: Digitalisierung im Service – Wie Digitalisierung den Hydraulik-Service verändert) – Podjetje za vzdrževanje hidravličnih naprav Hydrobar uspešno uporablja digitalizacijo za hitrejše in učinkovitejše vzdrževanje hidravlike na terenu. Potencial digitalizacije storitev na tem področju pa s tem še ni polno izkoriščen. [3] Digitalno zdravje in medicinska tehnika – www.fluid.de – (La- uther, F. ur.: Digital Health und Medizintechnik Wachsen zu- sammen – Vernetzte Medizin auf der Messe Compamed) – Medicinske tehnike brez stisnjenega zraka in medicinskih plinov ter ventilske tehnike enostavno ni! Odgovori in rešitve, ki jih ponuja fluidna tehnika za zahteve digitalnega zdravja, so nazorno prikazani na sejmu medicinske tehnike Compamed, delu sejma Medica 2019 v Düsseldorfu, ZR Nemčija. [4] Elektronsko krmilje za inteligentno hidravliko – www.kollmor- gen.com – Ven z ventili! Uporabite raje elektromotorje! Pod- jetje Kollmorgen je za servoregulator vrste S700 razvilo novo rešitev pogona in krmiljenja hidravličnih naprav. Nova tehnika izboljša energijsko učinkovitost aplikacij, ki omogočajo veliko gostoto moči hidravličnih naprav. Dodatni značilnosti pa sta regulacijska natančnost in večja trajnost naprav. Referenčni prispevek o tej zanimivosti je: Depping, J.: Motion Control für die intelligente Hydraulik – O + P Fluidtechnik 64 (2020), 1–2, str. 30. [5] Gradbeni stroji, bolj prijazni do okolja – www.fluid.de – (Da- vis, A.: Ready to takeoff – Aus der Flugtechnik lernen und Umweltbehasturg reduzieren) – Brez težkih gradbenih strojev pri izvajanju gradbenih projektov seveda ne gre. Ti pa zahte- vajo prostor, so hrupni in izpuščajo umazane in strupene pline. Če upoštevamo izkušnje in konstrukcijske koncepte iz letalske tehnike, so lahko bagerji in drugi gradbeni stroji veliko manj obremenjujoči za okolje. Pri tem pridejo še posebej v poštev novi koncepti snovanja hidravličnih naprav z zamenjavo cen- tralnih sistemov napajanja z več manjšimi ločenimi napravami in uporabo izdelovalnih postopkov s 3 D tiskanjem. [6] Hitro vzdrževanje hidravličnih valjev – www.fluid.de – Tekam- pe, J.: Schnelle Zylinder-Wartung-XXL-Drehmomentschlüssel für die Hydraulikzylinder Wartung – Fluid 52 (2019) 05 – str. 19) – Z novim strojem naj bi bilo strokovno vzdrževanje velikih hidravličnih valjev mogoče v eni uri. Pri montaži in demontaži odpade potreba po izračunih navorov za tlak, zasuk in drugih veličin. 150 16.-18.2.2021 GR, Ljubljana, Slovenija www.icm.si powered by 4 str y I CT Indu Robotics Robotics Robotics www.miel.si Ventil / Letnik 26 / 2020 / 2 / April and order now Kogurirajte in naročite zdaj! Gremo digitalno. Zdaj! Elegantno inženirstvo s »Cabinet Guide Online« Vi cenite hitre inženirske procese? Vi pričakujete ustrezne rešitve? Mi imamo pravo orodje za vas. Učinkovito, intuitivno in hitro: ustrezna krmilna omarica v samo nekaj minutah! »Cabinet Guide Online« revolucionira inženirski proces pri namenskih rešitvah krmilnih omaric za procesne ventile in vodno tehnologijo. Preprosto vnesite podatke za svojo aplikacijo in inteligentni kon gurator bo avtomatično izračunal ustrezno rešitev, vključno s CAD modelom in shemo vezja. www.festo.com/cabinets-water Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-‡ˆ‰Š Trzin Telefon: Ž‡/ ’‰Ž-ˆ‡-ŽŽ Telefax: Ž‡/ ’‰Ž-ˆ‡-ˆ’ Hot line: Ž‰‡/•ŠŠ-–—• sales_si@festo.com www.festo.si ISSN 1318 - 7279 Letnik 26 / 2020 / 2 / April Intervju – dr. Samo Kopač Pilotna naprava za recikliranja izrabljenega katodnega odpadka Razvoj inteligentnega planocentričnega prenosnika Vzdrževanje hidravličnih naprav