*->«*nfna n'**«na v eof«vfHL Leto XU., štev. 27 Ljubljana, nedelja 1. februarja I93I Cena 1 Din Jpravuiàtvo Ljubiiana. Knafljeva ulica 3. - Telefon št 8122. 3123. 3124. 3125 3126 Inseratn' addeleb: Ljubljana. Selen-bursjova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica šl 2 - Telefon St 190. Računi pri pošt ček savodib: Ljubljana št 11.842 Praha Ciato 78 180 Wipp it 105 241 Naročnina znaša mesečno 25,- Din, za inozemstvo Uh— Din. Uredništvo. Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova c^sta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi pO tarifu Dvojna zaupnice novi francoski vladi Z nepričakovano veliko večino |e dobila Lavalova vlada dvakrat zaporedoma zaupnico v parlamentu Pariz, 31. januarja r. Po p reči tan ju deklaracije nove vlade v parlamentu (o čemer smo poročali že včeraj. Op. ur.) je bil stavljen predlog, naj se takoj začne debata o deklaraciji. Ministrski predsednik Lavai je v imenu svoje vlade pristal na ta predlog. Prvi je govoril komunist Cachi n. ki je poveličeval Sovjetsko Rusijo. Socialistična govornika Richard in j-aure sta opozarjala predsednika Lavala njegovo socialistično preteklost in mu ovedala strogo opozicijo obeh sociali-nib frakcij. Tudi republikanec Forge-je grajal, da Lavai ni znal sestaviti ncentracijske vlade, ki bi bila Franciji vno danes tako nujno potrebna. Grajal vrhu tega. da je vladna deklaracija • eveč nejasna glede zunanje politike. Predsednik Lavai mu je takoj odvrnil, -i je skušal z vsemi napori sestaviti kon-entracijsko vlado, vendar pa mu to ni -pelo. Naloga njegove vlade ni v pobi-anju opozicijskih strank, temveč v delu za državo. Narod bo hvaležen onim, ki se bodo pri tem delu zbrali okrog vlade. Govorilo je nato še več predstavnikov raznih drugih frakcij, nakar je dal predsednik na glasovanje dnevni red, ki izreka vladi nezaupnico. Ko je razglasil, da je bilo za vlado oddanih 312 glasov proti pa 258, je večina sprejela ta rezultat z burnim ploskanjem. Radikalni socialisti so nato zahtevali, naj se glasuje tudi o njiho- vem predlogu glede izvedbe zakona o ločitvi cerkve od države. Lavai je to zahtevo odklonil in ponovno stavil na zbornico vprašanje zaupanja. Zbornica mn je tudi drugič izrekla zaupnico s 309 proti 258 glasovom. Pariz, 31. januarja. AA. Snoči je zbornica s 312 glasovi proti 258 izrazila Lavalo-vi viadii zaupnico. Večina je večja, kakor so splošno pričakovali. Časopisi pozdravna jo izid glasovanja ter pravijo, da je obstoj sedanjega kabineta zagotovljen najmanj za tri mesece Opozicij on a Ino časopisje pa napada novo vlado, češ ria je še bol.', reakcijo narna od Tarriieujeve, in ji prorokujejo temno bodočnost. Gustav Herve piše v listu »Gioire« da pomenia zmaga bavalovega kabineta obnovitev narodnega bloka, napo^edu Jeta opozicijonalna časopisa »La llepubli-que« in »Populaire« skorajšaji padec nove vlade. Lista pravita, da ostane sei an j e ministrstvo dolgo časa na krmilu. Neizprosnost socialistov Pariz, 31. januarja, s. Francoska soci-alisitiična stranka je izključila iz svojih vrst prosvetnega ministra Roustana in državnega podtajnika za tehnični pouk Po mareta, ker smatra sedanjo Lavalovo vlado samo za novo izdajo Tardieujevega ministrstva. kateremu je stranka soglasno odrekla zaupanje. Mednarodna konferenca o omiljenjir in omejitvi brezposelnosti Konferenca zboruje v Ženevi in je v mnogih vprašanjih dosegla soglasje med delojemalci in delodajalci Ženeva, 31. januarja. AA. Danes se je sestala izredna komisija za brezposelnost-Med zastopniki delodajalcev in delojeinal-ev je pr šlo v nekaterih vprašanjih gle le omiljenja breznoselnosti do sporazuma. Na konferenci so predlagali, naj se sestav? sistematski program za zaoos'itev brezposelnih, prične z velikimi javnimi deli in razš'r; sedanji nodo^rn: «•q'em za brezposelnost s pomočjo državnih subvencij. Glede delovnega časa in višine mezd ni prišlo do snorazuma ^oreieta ie bila resohr-.iia. ki poživlja mednarodni urd dela, naj na-«J''iiiie s proučevanjem in zbiranjem mate-rijala v teh vprašanjih. Nemški delegat Weigert je obrazložil po- ložaj Nemčije v vprašanju brezposelnosti m zahteval naj se takoj prične s praktičnim del i-m in preskrbi bre-^selnim delo in kruh. Weigert je pozdravil predlog o obsežnih javnih delih, ki naj bodo mednarodnega značaja. Francoski zastopnik Jouhaux je ostro na-oadel nameravano znižani e delavskih mezd in dejal, da bi to imelo zelo slabe posledice in poslahš-' itak slabo c»«n^darsko stanie delavstva Govornik ie nadalje i.a-glasil, da ie edina možnost zboljšanja sedanjega gospodarskega položaja ojače-nje kupne moči konsumentov. kar je Eseguivo samo s jx> višanjem mezd. Polet „DO X" preko Atlantskega oceana S šestimi potniki je zračni orjak »DO X« včeraj odletel iz Lizbone preko Oceana in srečno preletel prvo etapo Madrid, 31. januarja AA. Nemško velele-talo »Do X« je potrebovalo za polet do Las Palmasa na Kanarskem otočju šest ur. V tem času ie preleteln prib';žno 1500 km Lisbona, 31. jan. n. K vestem o poietti aviona »DO X«, ki je ob 8.5 poletei na etapni polet preko Atlantika, javljajo še naslednje: Na krovu je šest potnikov. Pr« vi cilj je Las Palmas Ako bo potrebno, se bo letalo spustilo tudi na Madeiri. V Las Palmas bo prišlo v desetih urah, torej ob 18. uri evropskega časa. Lizbona, 31. januarja. AA Davi je star-falò veleletalo »DO X« za polet preko Atlantskega oceana. Kljub zgodnji uri je prisostvovalo startu na desettisoče ljudi. Lizbona. 31. januarja. AA Veleletalo •Do X« leti proti Madeira. Doseglo bo naj-r-rže že danes Kanarske otoke. Z letalom -.lotujek» načelnik portugalskega glavnega rab? kontreadmiral Continho in dva nemška novinarja. Berlin, 31. jan. g. »DO X« je prispel toč« r.'- po določenem redu v Las Palmas. Bitka z zločinci sredi mesta rvav spopad policije in tolovajev nastop Huonos Aires, 31. jan. Argentinska prestolnica je bila včeraj pozorišče krvavih so postali tudi člani podzemija v Buenos Airesu zadnje čase zelo agilni. Včeraj je prišlo na eni najprometnejših cest v mestu, na aveniji Da Galeo, do krvave bitke s proslulim poglavarjem tolovajev Severino di Giovanno, v bitki so bili štirje ubiti, okoli 15 pa težko ranjenih. Neki kriminalni uradnik je opazil na cesti med množico roparja Giovanna in ga ie hotel aretirati. Bandit je bliskovito potegnil revolver in začel streljati po kriminalnih uradnikih in mimoidočih, ki so se v divjem begu poskrili v veže. Dva kriminalna uradnika sta ostala na mestu mrtva Končno se je posrečilo zločinca, ki inu je bila pošla municija, ukrotiti in ga v težkih okovih odvesti na bližnjo policijsko stražnico. kjer so ga takoj temeljito zaslišali. Zločinec je povedal, da biva del njegove tolpe v neki hiši v premestju. Na to izjavo je odšel močnejši policijski oddelek na dotični kraj. kjer so skušali stražniki vdreti v poslopje. Sprejel jih je pa dež krogel iz revolverjev tako, da so se mogli v vsej naglici umakniti in prositi za ojačenje Pozneje se je vnela prgva bitka z obleganjem poslopja, ki je trajala več ur. Policija je rabila celo strojnico in metala tudi solze povzročujoče bombe. Sele po vporabi vseb teh bojnih sredstev je policija končno v naskoku zasedla roparsko trdnjavo. Izmed navzočih 12 roparjev sta bila dva ubita vshe ostalih 10 pa je bilo deloma težko ranjenih, deloma pa zastrupljenih » plini, tako da niso bil več za borbo. Hiša je bila r>oj:>olnoma prelukniana od krogel. Vlada je na popoldanski seji sklenila, da bo izročila Giovanna in člane njegove v Buenos Airesu — Energičen vlade tolpe izrednemu sodišču, ki jih bo v prihodnjih urah obsodilo na smrt, tako da je izvršitev smrtne obsodbe pričakovati v prvih jutranjih urah. Vlada namerava s tem zajeziti nevarno širjenje zločinstva. Poulična bitka je izzvala seveda v mestu veliko senzacijo. Pred gigantsko stavko v Anelili London, 31. jan. AA. Vladno posredova» nje sporu v bombažni industriji se je ponesrečilo. Če ne nride do sporazuma, iz* bruhne orihodnji teden stavka ki bo ena naivečiih, kar jih je doživela Anglija Stavkalo bo približno pol milijona de» lavcev. Piscator aretiran Berlin, 31. jan. d. Znani komunistični gledališki diktator v Berlinu Ervin Pisca« tor je bil včeraj na podlagi odloka sodišča v .Cbariottenburgu aretiran, ker ni hotel priti^ na razpravo, na kateri bi bil moral položiti razodetno prisego o svojem pre» moženju. Piscator ima namreč še iz leta 1928. plačati 20.000 mark veseličnega dav« ka- Ker je po lastni izjavi baje brez pre» moženja, so ga hoteli prisiliti k prisegi. Piscator pa ni prišel, zaradi česar so ga aretirali. Žrtve požara Baltimore, 31. januarja AA. Tu je požar uničil stanovanjsko hišo. Dve ženski in en moški so zgoreli, dva moži pa sta skočila iz četrtega nadstropja na cesto in se hudo ranila. Eao žensko oogrešaio. Hastings, 31. januarja AA. Tu je popolnoma zgorel dekliški internat. Učenke so se rešile. Požar je izbruhnil ponoči. MOGOČNE BESEDE NJ. VEL. KRALJA Vladarjev nagovor na zagrebško mladino — čajanka v dvorcu — Kralj In kraljica neprestano med narodom Zagreb, 31. januarja. AA. Predno se je s svojega včerajšnjega izleta v zagrebško okolico Nj. Vel. kraljica vrnila v Zagreb je poselila še znano letovišče Samobor. Na Glavnem trgu so jo pričakala vsa samoborska društva z občinskim odborom in ogromno množico prebivalstva. Zbrana sta bila ves Sa-mobor in vsa okolica, hiše pa so bile okrašene z zastavami, cvetjem in zelenjem. Med špali rjem šolske dece se je Nj. Vel. kraljica počasi vozila skozi mesto. Otroci so ji živahno vzklikali, ji mahali z zastavicami in obmetavali njen avto s cvetjem, navdušena množica pa je priredila svoji kraljici nadvse prisrčen sprejem. Na Glavnem trgu je Nj. Vel. kraljica stopila iz avta, dočim je deca zapela državno himno in so v cerkvah zazvonili zvonovi, z bližnjih gričev pa se oglašali streli iz možnarjev. Mestni župan Cesaree je pozdravil kraljico s kratkim nagovorom, v katerem je dal izraza ljubezni in vdanosti prebivalstva do kralja, kraljice in države in obenem izraza njegovemu veselju, da more v svoji sredi pozdraviti svojo kraljico. Njegov govor je bil sprejet z novimi viharnimi ovacijami kraljici, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Sledilo ie nato še par pozdravov raznih predstavnikov in samoborske dece, nakar je ostala Nj- Vel. kraljica precej časa v razgovoru s prebivalstvom. Šele ko se je zmračilo, se je preko Podsuseda vrnila v Zagreb. V mestu si je Nj. Vel kraljica ogledala še mestno prenočišče za vajence v Fijanovi ulici. Prenočišče tvori del vzgajališča v Kličaselu. ki si ga je bila kraljica ogledala že popoldne. Vladarica se je tudi o uredHvi prenočišča izrazila zelo pohvalno. Zvečer ob 6 se je vrnila v dvorec, tudi v mestu na vsem potu neprestano oduševljeno aklamlra-na od prebivalstva po cestah in ulicah. Zaarreb. 31. ianuarja AA Davi se je pred kraljevim dvorcem zopet zbralo veliko število meščanstva in kmetov, ki so čakali, da vidijo Nj Vel. kralja in kraljico, da ju pozdravijo in da si pri tej priliki tudi ogledajo izmeno straže. Nekoliko po 10. je prišla iz dvora Nj. Vel. kraliica v spremstvu dvorne dame ge Švrljugove in adiutanta, kapetana bojnega broda g Mundorferia Nj. Vel kraljico ie množica pozdravila z navdušenimi vzkliki. Avto je krenil v spodnji del mesta v Samostansko ulico, kjer ie Ni Vel kraljica obiskala pestovališče. ki ga vzdržujejo usmiljene sestre Pred vbodom v samostan se je zbrala velika množica ljudi, ki je kraljico burno aklamira-la. v zavodu samem pa so io nresrčno sprejele odbornice in članice društva, ki vzdržuje Destovališče. s sestrami in goienkami Nj. Vel kraliica si je ogledala ves zavod in nato dovolila, da so jo fotografirali na dvorišču sredi otrok Kraliica je nato krenila v Praško ulico, kier je poselila prodaialno Ženske zadruge za narodno vezivo. Tudi tam jo je spreiela množica ljudi, ki io je burno aklamirala in ii neprestano vzklikala. Nj. Vel kraliica si ie ogledala narodne vezenine in ostale raz-stavliene predmete ter si kunila tri namizne prte in blazinico ter nekai drugih predmetov, izdelanih iz lesa Kmetice. ki so bile zbrane v zadrueri. so kraljici predložile niene fotografile in jo prosile za avtograme. Ni Vel. kraljica ie radevolie podoisavala te slike Vladarica se je pol ure mudila v zadrugi. nato pa se ie presrčno poslovila od gospa in kmetic in odšla proti prodala Ini Petrinjske zadruge za narodno vezivo. Tudi tam se je nabrala množica ljudi, ki je' burno in navdušeno pozdravljala Nj. Vel kraljico, ki si je nato ogledala razstavljene predmete in vezivo ter se posebno zanimala za nekatere lepe vzorce. Tudi tukaj si je izbrala in kupila nekaj lepih del. Ko se je Nj. Vel. kraljica poslovila od gospa, je šla po Masarykovi eef-ti, ki je bila vse do univerze nabito polna ljudi. Peljala se je proti vzhod ie-mu dela mesta do Retkovca pri Sesve-tah, od tam pa zopet nazai v mesto. Povsod jo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Ker je bilo ravno poldne, so se kmetje vračali po cesti iz mesta. Pridružili so se meščanom v ovacijah vladarici. Avto je nato krenil na Kaptol ter sé počasi spustil na Jelaciéev trg. Spontane manifestacije in ovacije so spremljale v vseh ulicah Nj. Vel kraljico Na Jelačicevem trgu so kmetje metali od veselja klobuke v zrak, kmetice pa so snemale rute z glav ter z njimi mahale. Nj. Vel kraljica je posetila nato še gospodinjsko šolo v gornjem mostu, kjer so jo zlasti zanimala ročna dela gojenk. Okrog 13- se je lopet vrtala v dvorec, na ulici neprestano preduet presrčnih ovacij ljudstva. Kralj med zagrebškim prebivalstvom - Zagreb, 31. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je danes ob pol 12. dopoldne šel iz dvorca peš do stare Markove cerkve, stopil v cerkev ter se mudil v njej delj časa. Vodil ga je župnik cerkve msgr. Rittig. Iz cerkve je Nj. Vel. kralj nadaljeval peš pot v mesto. Iz Markove cerkve je šel preko trga Stepana Radiča in Kamenite ulice skozi vrata, kjer so mu spremljevalci povedali zgodovino obeh stoipov, oltarja Matere božje in pomen »Brace hrvat-skog zmaja«, ki ima prostore v enem teh stolpov. Nato je nadaljeval kralj svojo pot peš po ulioi Pavla Radiča do mestne tržnice. Tu se je pomešal med ljudstvo ter se razgovarjal s poedinci. Množica je bila vsa iz sebe od veselja. Nikjer na trgu ni bilo opaziti ne policije ne straže. Kralj se je svobodno gibal med svojim narodom. Burne aklamacije so spremljale vsak korak Nj. Vel. Ljudje, ki jih je Nj. Vel. kralj nagovoril, so kar žareli od sreče in ponosa. Nj: Vel. kralj je ostal dalj časa na trgu, nato je sedel v odprt avtomobil ter se peljal po Ilici. Povsod ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Okoli 12.30 je kralj šel že tretjič v zoološki vrt v Maksimiru, kjer je ostal pol ure in si ogledoval poedine živali. Nato se je vrnil v dvor. čajanka v dvorcu Zagreb, 31. januarja, A A. Popoldne ob 17.15 je bila v kraljevskem dvorcu čajanka. Prisostvovalo ji ie 400 gostov iz vseh slojev zagrebškega meščanstva. Nj. Vel kralj in kraljica sta se pojavilo ob 6. iz svojih apartmanov. Najprej sta pozdravila ministre in generale, ki so čakali v prvi dvorani, nato pa krenila v druge dvorane in pozdravila vsakega gosta posebej, kar je napravilo na vse povabljence najprijetnejši do-jem. V razgovoru sta pokazala, da dobro poznata zagrebške razmere. Obljubila sta. da bosta prihodnje dni posetila še nekatere ustanove v Zagrebu. Anketa o krizi v lesni industriji Beograd, 31. jan. n. Minister za šume in rudnike je sklical za 2. marca v dvorano industrijske zbornice anketo, ki bo raz» pravljala o krizi lesne industrije Anketi bodo prisostvovali zastopniki vseh gospo» darskih ministrstev, dalje vseh industrij« skih skupin, ki imajo interes na tej indù» striji, zastopniki delavskih zbornic itd. Na anketi se bo sklepalo o ukrepih za pomoč lesni industriji. Traeediia lnibo» pet vrne med narod (Pritrjevanje in pio» skanje.) Gospodje, slekli smo staro strankarsko obleko in smo oblekli novo jugoslovensko. Pred očmi nimamo nič drugega kot inte» rese naroda. A k,o bomo tako del ri i bomo dosegli največje uspehe Da delamo skupi no brez ozira na preteklost, je naša sve* ta dolžnost do konsolidacije države, je na» ša sveta dolžnost do naroda, ker bomo le na ta način mogli narodu koristiti. Gospodje, z izrazom ljubezni do naše grude, ljubezea do naše lepe Jugoslavije, z ljubeznijo do našega prevzvišenega vìa» darja, Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki se sedaj mudj v neposredni bližini v naši so, sedni banovini, v dragem nam Zagrebu, zaključujem prvo zasedanje banskega sve.-ta Dravske banovine. Poživljam Vas, g.n spodje člani banskega sveta, da zakličete z menoj: Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Ales ksander L! Naj živi njegov kraljevski dom! Naj ga čuva Bog v ponos in korist naše lepe Jugoslavije! Vsi člani banskega sveta so se z navdu» šenjem odzvali "pozivu g. bana in se raz* šli med živahnimi vzkliki kralju in državi. Razgovor s poslanikom dr, Flieder jem Češkoslovaški poslanik o razvoju Ljubljane, o Masary-kovi svečanosti na univerzi in o svojih stikih z Jugo- sloveni Ljubljana, 31. januarja G. poslanik dr. rlieder je danes popoldne sprejel našega urednika v svojem stanovanju v »Umionu«. (J. poslanik je svetsKa pojava, visoke, vitke rasti, tudi na zunanji pogled pravi diplomat. Ciovori zelo živahno, prijetno doneč je njegov organ. Srbohrvaščino ob-viada zelo dobro. Na vprašanja odgovarja s točno preciznostjo in vsak odgovor tvori v sebi harmonično celoto. iskal sem izhodišča za razgovor ter si v mislih sestavil troje vprašanj: o našem mestu, o proslavi in o stikih, ki jih ima g. posianik z našo javnostjo. V lagodnem pogovoru se je g. minister dotaknil vseh treh vprašanj in tako sem bil bolj poslušalec, nego sobesed-nik. »G. minister, aili ste prvič v našem mestu?« Po uradnih poslih sem prvič; skozi Ljubljano pa sem se vozil že češče in vselej sem izstopil vsaj za par ur. Moram reči, da je naravnost čudovito, kako napreduje mesto. Vsakokrat je večje, vsakokrat lepše, vedno pa ostane tijega temeljno svojstvo: bela Ljubljana. Dasi sem zelo zaposlen, vendar si 10 bom tudi danes spet ogledal in dasi vreme ni ugodno, se bom vendar popel na Grad, kakor sem storil to vselej, kadar me ie zanesla pot v Ljubljano. »Rekli ste, g. minister, da ste v Ljubljani prvič po uradnih poslih ...« Nisem mislil tako suho: uradni opravki. Zagotavljam vas. da sein srečen in vesel, da se mi je nudila tako lepa prilika priti v Ljubljano kot zastopnik svoje domovine. Vedel sem, da je naš g. predsednik Masaryk pri Slovencih v velikih časteh in da. vžšva velik ugled, moram pa reči,, da me je slavnost na univerzi prepričala še o nečem drugem: opazil sem prav/gdoboko ljubezen do poglavarja našel,uržave in ravno to slednje me je globoko ganilo. Nič šum-nih slavnosti. pa vendar vse tako iskreno in prisrčno, da ni moglo biti lepše. Saj se je univerzitetni pevski zbor celo zanimaj za to, katera češka pesem je g. predsedniku Masaryku najljubša in je nato to pesem z globokim občutkom zapel. S proslavo na univerzi sem izredno zadovoljen in skoro ne najdem besedi, da bi se po zashiženju zahvalil Drirediteljem. »Kolikor sem poučen, so Vaši stiki z Jugosloveni že stari, g minister.« Da, to lahko rečem. Izvirajo še iz mojih dijaških let, ko so prvi- Jugosloveni prišli študirat v Prago. Bil sem vedno na njihovih prireditvah in se stalno kreta-l med njimi. Kasneje, v političnem delovanju ob koncu vojne in Avstrije. so mi ti stiki prav dobro služili. Osobito dobro sem pri tem delu spoznal prerano umrlega dr. Žerjava, s katerim sva bila kolega. On je bil tajnik 'ugoslovenskega. iaz pa tajnik češkega ooslanskega kluba. Najin posel ie bil. da sva bdela nad politiko in da nisva domislila niti najmanjšega oportunizma. Z Vsa Ljubljana se smeje do solz ob šaloigri, kakršne še ni bilo ln je kmalu ne bo take! Lažni Ifeldniaršal Najsijajnejša filmska veseloigra iz vojaškega življenja preteklosti Vlasta Burian Roda Roda Krasen dopolnilni spored Nov zvočni tednik — Nova Micky miška Preskrbite si takoj4 vstopnice. — Predprodaja danes in jutri od 20. do pol 13. ure. Predstave danes in na Svečnico ob 3., 5., 7. in 9. uri združenimi močmi sva že v kali zatrla vsako intrigo avstrijske vlade, ki je šla za tem, da vzbudi pri posameznih poslancih nezaupanje do skupne stvari in da tako spodkoplje našo uporno silo. Cesto mi je dal pokojni dr. Žeriav prav dragocene informacije, ki sem iih vedno lahko vporabil s polnim uspehom. Dr. Žerjav je bil že v tistih časih pravi Jugosloven, globoko varujoč v zmago skupne stvari. Njegova vera je vedno potegnila za seboj druge. Prav ljub znanec mi je tudi dr. Kramer. ki je sedaj poslanik Jugoslavije v Pragi. Njegova oseba je po moji sodbi zelo srečno izbrana. O tem sem se prepričal ob njegovem sprejemu, — bij sem namreč tiste dni v Pragi, — pa tudi vam ie gotovo znano s kakim veseljem ga je pozdravila čsl. javnost. Dr. Kramer je mož prav evropskega merila. Jaz sem prepričan, da bo njegovo delo obrodilo bogate plodove na zbliža-nju obeh bratskih narodov. Vstal sem: »Gospod minister, oprostite, da sem vam jemal dragoceni čas ..« Nikakega opravičevanja ni treba, iaz sam sem bil dolga leta novinar, pa imam za novinarje še vedno velike simpatije in mnogo razumevanja. Prav rad sem se odzval vaši želji. Poslovil sem se od ljubeznivega g. posilatvka in nieg-ovega spremljevalca g. podkonzula Cihelke. O.K. Praški listi o pogajanjih z Jugoslavijo H. Praga. 29. januarja. Prošli teden so bila v Pragi končno vendarle otvorjena toliko pričakovana pogajanja za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Cela vrsta listov je priobčila obširne članke že ob prihodu jugoslovenske delegacije, te dni pa so storili isto tudi organi velikih strank. Najpomembnejše je stališče agrarne stranke. Agrarci pozdravljajo pogajanja in se izjavljajo za sporazum. ki pa ne sme biti takega značaja, da bi bile potrebne spremembe dosedanjih češkoslovaških zakonov. Nedeljski »Venkov-: podaja v uvodniku sliko gospodarskih stikov med obema državama ter primerja jugoslovenski izvoz in uvoz s postavkami dveh največjih izvoznih držav- Češkoslovaške in Nemčije. Poudarja predvsem dejstvo, da izvozne številke Jugoslavije v Nemčijo že zato niso stalne, ker Schile uvaja ostro borbo za korenito povišanje carin vseh poljedelskih pridelkov, osobito zvišanje uvozne carine na živino. ^ Venkov j zaključuje: >N'-niamo druge želje, nego da bi se naši gospodarski stiki z Jugoslavijo čim uspešneje razvili in poglobili. Pri tem moramo tako mi. kakor tudi Jugoslavija čuvati lastno po* ljedelstvo v mejah obstoječih zakonov, ki jih v ostalem pogajanja ne morejo spremeniti. Ravno zato so se izjalovila podajanja z Madžari. Jugoslaviji pojde glavno za uvoz svinj, pšenice in koruze; to so zemeljski pridelki. v katerih čutimo mi nedostatek in 0 katerih se bo mogoče pogoditi. Za izhodišče pogajanj mora seveda služiti naša pogodba z Rumunijo. zaključena julija meseca v Štrbskem Plesu, dalje položaj, ki je nastal po odpovedi trgovske pogodbe z Madžarsko, kakor tudi današnji naši zakoni za zaščito poljedelstva, ki pa so tako malo strogi, da ne tvorijo nikake ovire za sklenitev pogodbe.« Glavni organ socijalno - demokratske stranke »Pravo Lidu«, ki zastopa interese industrijskega delavstva, objavlja v svojem članku o trgovski pogodbi z Jugoslavijo 1 k ued 0 medsel>ojnem trgovskem prometu obeh držav in pravi nato: f Češkoslovaška ima veliko inte-esa na tem. da bi omogočila zvišanje svojega izvoza v Jugoslavijo. Jugoslavija pa si zopet prizadeva, da. bi svoj poljedelski izvoz v Češkoslovaško postavila na trden temelj. Pa se doseže ta smoter. Je treba, da dobi Jugoslavija iste ugodnosti za izvoz svojih poljedelskih pridelkov.« V nadaljnjem opozarja list, da bo bodoči razvoj dogodkov v Srednji Evropi zavispn od oblik, kakršne bodo zavzeli trgovsko-politični stiki med posameznimi državami Srednje Evrope. Zato si je lahko predstav-l)ati veliko zanimanje, s katerim zasleduje javnost pogaianja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Sporazum med obema državama bi miei razen Gospodarskega tudi velik oolitt-cen pomen, kajti pomenil bi nadaljnji korak k zbližan ju in utrditvi stikov med državami Male antante. V podobnem smislu piše tudi glavni organ klerikalne strinke Lidové Listyc. .Pred nekoliko dnevi so pisali v istem duhu tudi r-Ceské Slovo«, ^Narodni Listy< in x Narodni Politika«, tako da se po dosedanjem odzivu v časopisih lahko reče. da ie bila iuco-siovenska delegacija v Pragi zelo lepo sprejeta in da osobito politična javnost za trdno pričakuje, da bodo pogajania imela resničen uspeh in da se smatrajo ta podajama vr«te krogih za P°litie*n dogodek prve Pogajanja bodo gotovo precej dolgotrajna in se lahko računa, da se ne bodo končala pred potekom dveh ali troll tednov. Raz-oravi.,alo se_ ne bo samo o detajlnih postav-predvsem o duhu bodoče po-^oftbe, ki nai ima po intenciiah merodainih -eskoslovaških činiteliev značaj teme'.a za gospodarske stike <>o«edov s Češkoslovaško, splošnem pa smatrajo, da bo pogodba ne- kak temelj za vse srednjeevropsko gospoda; stvo & pioli. Praški nemški gospodarski tednik »Die Wirtschaft« priobčuje izviren dopis iz Zagreba. v katerem izvaja: »V zamotanem položaju današnjih razmer je zelo težko aajti najboljšo orijenlacijo V Jugoslaviji seve-l t nihče ne računa z rešitvijo, ki bi 'mela splosnoevropski značaj ali vsaj z rešitvijo, ki bi bila uierodajna za večje ozemlje, marveč bodo pogajanja enostavno načela vse posameznosti v praksi, lz teh razlogov ie glavni interes Jugoslavije osredotočen na pogajanja s Češkoslovaško. Imenovanje d^. Ivramerja za praškega poslanika Juaoslavi->e služi kot znamenje, da hoče Jugoslavija postaviti vse svoie odnošaje do Češkoslovaške. zlasti pa svoie gospodarstvo na trdno podlago, ki naj pomeni odstranitev vseh neprijaznih momentov iz trgovinskih odnošn-;eV med obema državama. Eden izm^d teh ; neprijaznih inomeutoy io bila dosedanja n:t->ivna bijanca Jugoslavije pri izvozu v Češkoslovaško Čas za pogaianja v resnici ni bil slabo izbran.: Na obeh straneh je tedaj dovolj dobre volje, da se doseže cim najlepši uspeh. Po zaključku indijske konference / Konfcrenca, ki je zbrala v Londonu okrog »okrogle mize« zastopnike Indije, britanske vlade ter angleških političnih strank, je zaključila svoje delo. Zastop* niki Indije se vračajo domov, na Angle» škem pa tudi drugod se vršijo diskusije o uspehih konference. Tudi največji skeptik mora priznati, da se je indijska konterenca zaključila ugod» no. Res, da se na njej še ni izdelal končni osnutek nove ustave za indijo, ali to tudi njen namen ni bil. Konferenca jc bila prav za prav prvi forum, na katerem so se upni» vičenr predstaviteiji vseh faktorjev, ki pri» hajajo v poštev, posvetovali, kakšni pogoji so dani za ustvaritev novega odnOšaja med Indijo in Veliko Britanijo in kaka ustav.-i bi bila po eni strahl najprikladnejša,' p<> drugi tudi možna za Indijo, ln v tem p j» gledu je uspeh popoln Prvič se je posrečilo dobiti v glavnih obrisih sliko, kaj si predstavniki Indije že» lijo. To 111 bila majhna sfvar Predvsem je bilo negotovo, kako stališče bodo zavzc knezi samostojnih držav v Indiji, ki s samo pod angleško kontrolo, a na znotraj docela samostojni; bilo je problema» tično, do kolike mere bodo pripravljeni sodelovati na indijski skupnosti ter sc 1 podrediti. Knezi so se pokazali preko pr;* čakovanja dobre patrijote in so se izjav ili za vseindijsko skupnost, ki bi skupni ckse<= kutivi in zakonodaji podredila tudi kne» ževine. . Manj uspešen je bil poskus, doseči so» glasje med Indi in muslimani, kljub nap-«» rom se ni posrečilo doseči kompromisa. Av delegati so se razšli v živem stremijc nju, da začeta pogajanja nadaljujejo, in y razpoloženju naklonjenosti za spravljive solucije. Zdi se tedaj, da tudi v tem po» g!~du vendarle ni več daleč d o sporazuma. Kar se tiče odnušaja med Indijo ji An» glijo. je predvsem podčrtati nadvse u^.-" d -i vtis. .ki sta ga napravili oa indijske delegate "spravi j i vos t in.... koncilijantnost angleške vlade in angleških politikov. Rüv» no radi tega si je mogel v toliki meri pri» dobiti respekta tudi oni ' del britanskega sf.-lišča, ki želi in zahteva zase neko vlogo v Indiji tudi še za nadalje, ki hoče onr.t« niti kontinuiteto oblasti in avtoritete ter končno kontinuiteto interesov v tej deželi, k? jo čaka že v bližnji bodočnosti dejanj» ska samouprava. Britanska vlada vztraia tudi pod Macdonaldovim vodstvom na d'.» ločenih garancijah glede bodočih odnosa» jev med indijo in imperijem, in siccr v p',» gledu vnanje politike ter vojaške obram« be, glede finančne politike ter zaščite nanjšin Ravnò s tem, da je Macdonald pokazal toliko koncilijantnosti, je na pra» vil najboljši vtis pa Indijce in jih hkrati prepričal da morajo tudi oni napravi?', koncesije, tudi ako ne bi že sami uvuhrli njihove stvarne smiselnosti. V tem med» sebojnem razumevanju je glavni mo-net za uspešni zaključek ang!eško»indi is«.eü.i sporazumevanja. V imenu Anglije je lord Sankey pred« Iožil tik pred koncem konference ind;t» skim delegatom smernice britanskega pre-.U loga za bodočo indijsko ustavo S tem ic stvar stopila že v stadij meritorne d-sto sije in prihodnja konferenca ali kong- * ali karkoli že bo, bo mogla preiti že k dc* finitivnim zaključkom. V glavnih • pa se vidi že sedaj, da bo dobila In i : i dominijonski statut v obliki federati v države, z odgovorno vlado in dvema zK nicama. Samostojnost Indije sicer nc o--enaka samostojnosti ostalih domin jeno"', ali njena omejitev se smatra samo za z&* časno, kot prehod iz dosedanje vc'č Vìi manj kolonijalne zavisnosti. Seveda ne Smejo ostati neomenjene tu» di nekatere stvari, ki jih močno podčrta» vajo skeptiki. To je na primer vprašanje bodočega volilnega reda ter zastoj»! va kast, muslimanov in sploh manjšin. Pre» zreti se tudi ne sine dejstvo, da indijski nacionalistični ekstremisti na londonski konferenci sploh niso sodelovali, odkla» njajoč jo dosledno. Ali tudi taka opoziei» jonalnost se ne sme smatrati za traino m samemu Gandhi iu so že pogosto pripiso» vali pripravljenost, sporazumeti se tudi na osnovi minimalnega programa. Ali to so stvari, ki dozore polagoma in tako rekoč same od sebe. čeprav 11c brez pretresljajev, — tem lažje in hitreje, kadar bo to posta» U v izdatni meri — notranja indijska za» deva. Hmeljski trg Žatec. 31 jan. h. (tedensko poročilo) Na žateškem hmeljskem trgu je bila v preteklem tednu tendenca mirna in malo prometa. Povpraševanje je bilo samo za boljše blago. ki so ga plačevali od' 250 do 350 Kč. Hmeljski sindikat je zopet parkrat posredoval. Do četrtka ie b;1o v atcu ž;gosa-niti 140,000 sto,tov po 50 kg žatešk-ega hmelja lanske letine. . Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno, oblačno, precej stalno, eventualno mimoidoče padavine, zmerno hladno. Dunaiska vremenska napoved za nedeljo: V nedeljo bo vreme naibrž oblačno, sem in tia s sneeom. Temperatura se bo pozneje dvignila. Napoved negotova. Naši kraji in ljudje Promocija prezidenta Masaryka na univerzi kralja Aleksandra L Svečan akademski praznik v Ljubljani Po svečani promociji v univerzitetni dvorani Od leve na desno v prvi vrsti: zastopnik prosvetnega ministra dr. Niko Zupanič, poslanik dr. Fldeder, rektor dr. šerko, ban dr. Marušič in promotor univ. prof. dr. Kidrič. Ljubljana, SI. januarja. !fa svečan način je bila danes dopoldne isvršena promocija g. prezidenta dr. T. G. Masaryka za častnega doktorja ljubljanske »niverze. Zastopnik g. prezidenta, g. poslanik dr. Robert Flieder se je v jutranjem bramaku z gospo pripeljal iz Beograda. Na kolodvoru je častna gosta sprejela odlična pružba. Prišli so k sprejemu gg. rektor dr. Šerko z dekanom filozofske fakultete dr. Kelemino in promotor jem dr. Kidričem, čsL konzul inž. Sevčik z uradniki konzulata, pod-ban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, zastopnika JC. lige ravnatelj Rasto Pustoslemšek ln mag. nadsvetnik Fran Govekar, zastopniki Češke obci s predsednikom Skrusnym in nekatere dame. Ko je prispel brzovlak, je družba toplo pozdravila častna gosta in gospa Sevčikova je gospej poslanikovi poklonila krasen šopek nageljnov. Takoj po sprejemu »ta se g. poslanik in gospa v spremstvu odpeljala v hotel ^ Union«, odtod pa ob 11. k slavju na univerzi. V zbornični dvorani univerze ki je bila slavnostno razsvetljena, okrašena s našo in čsl. državno zastavo ter z bronasto »oho prezidenta Masaryka, postavljeno sredi malega gaja lovorjev, palm in cvetja, so se ibrali številni prominentni povabljenci, lože in balkon pa so zasedli akademiki s svojim pevskim zborom pod vodstvom dirigenta Nefs fata. Pred podijem je bil postavljen mikrofon ljubljanske radijske postaje. V prvi vrsti na sredini je sedel zastopnik prezidenta Masaryka polnomočni minister m poslanik na našem dvoru dr. Flider, njemu ob straneh pa ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajer jem, češkoslovaškim konzulom Sevéikom in podkonzulom Cihelko, divizijski general Ilič, na drugi strani pa soproga poslanika dr. Flidera z gospo dvorno damo dr. Tavčarjevo in s soprogo našega poslanika v Pragi dr. Kramerja.. V prvi vrsti je zavzel prostor tudi bivši minister dr. Niko Zupanič kot zastopnik ministrstva prosvete, razen njega pa župan dr. Dinko Puc, direktor Krofta (kot zastopnik CO), in njegova soproga, konzularni zbor. prosvetni šef dr. Lončar, di-»pktor državnih železnic dr. Borko, »proga ^rvega častnega doktorja naše univerze dr. ^ajaronova z najodličnejšimi ljubljanskimi iamami, podžupan Jare, direktor policije dr. Güstin, načelnik Ribnikar kot predsodek akademskega kolegija, podpredsednik »hokatske zbornice dr. Žirovnik, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, predsed-2; viš. dež. sodišča dr. Rogina, viš. drž. tožilec dr. Grasselli, gimnazijski ravnatelj Kuno Hočevar, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, za Zvez» industrijcev predsednik Dragotin Hribar in tajnik ing. wuklj««, ^a jugoslovensko C-ligo poslevode-C! podpredsednik Rasto Postoslemšek in dr. Egon Star«, državni pravobranitelj dr. Sonvan, sreski načelnik dr. Andrejka, direktor konservatorija Matej Hubad, direktor pošte dr. Gregoriè, predsednik Glasbe- ne Matice dr. Ravnihar, zastopnik mestnega šolskega sveta nadsvetnik Govekar, več drugih odličnih dam in gospodov, dekani vseh fakultet in skoraj vsi univerzitetni profesorji ter veliko število akademikov. Na podiju sta pred rektorjem dr. Ser-kom stala dekan filozofske fakultete dr. Keiemina in promotor dr. Kidrič. Slavje je otvoril g. rektor Šerko z naslednjim pozdravom in nagovorom: Rektorjev pozdrav Velespoštovana gospoda! Častite dame, častiti gospodje! Dragi komilitoni! Na današnji dan, ko imamo v svoji sredi predstavnika bratskega češkoslovaškega naroda izrednega poslanika in opolnomočenega ministra pri Nj. Vel. kralju Aleksandru, g. dr. Roberta Fliederja, ki je prišel zastopat k akademski promocijski svečanosti g. prezidenta Masaryka, sem srečen, velespoštovana gospoda izven naše univerze, da ste prišli tudi vi s svojo navzočnostjo manifestirat svoj« spoštovanje do gospoda prezidenta in pokazat svojo ljubezen do češkoslovaškega naroda. Pozdravljam predvsem g. ministra dr. Nika Zupaniča, ki ga je delegiral za svojega repre* zentanta g. minister prosvete, pozdravljam g. bana dr. Draga Marušiča konzularni zbor ljubljanski z njegovim doyenom generalnim konzulom g. dr. Pleinertom na čelu, predstavnika vojaške oblasti, komandanta dravske divizije g. div. generala Bogoljuba llica, zastopnika cerkvenih oblasti kneza in škofa 2. dr. Gregorija Rozmana, domačina mesta Ljubljane g. dr. Dinka Puca, vse zastopnike državnih in banskih uradov ter javnih kor-poracij. Seveda velja brez besedi moj pozdrav danes navzočim češkoslovaškim bratom in pa vsem našim navzočim prijateljem ter, kajpada, zlasti komilitonom, ki so prišli danes sprejet svojega novega doktorja v našo univerzitetno občino. Naša hvaležnost prezidentu Masaryku Nato ie 2. rektor nfld«lieval: Velečastita gospoda! Težko mi je najti k otvoritvi današnje svečanosti primernih besed, ker se bojim, da bi spričo imena moža, ki mu veljajo, izzvenele v praznoto. Težko je v kratkih besedah objeti vso veliCino moža, ki je koval v usodnih dneb usodo vsega naroda in jo dokoval v svobodni, suvereni češkoslovaški državi. Malo je mož, katerih ime bi toliko pomenilo ne samo za naše brate tam ob Vltavi, Labi ali Moravi, ampak tudi za nas, kot pomeni ime Màsaryk. Bila je vojna, bili so težki usodni dnevi, temni in mračni za Slovane na severu in na jugu, ko je svetilo Masarykovo ime v temó naših duš in nam budilo upanje v srcih. Verovali smo vanj, zaupali mu in ga ljubili. Bil nam je znanik nove dobe, pro-rok prihajajoče svobode, saj je bil, ne oziraje se na skoro nepremostljive ovire in ne glede na najtežje osebne žrtve, hiteč ne- utrudno, brez miru in počitka iz ene antant-ne države v drugo, z brezprimerno energijo ln doslednostjo zastavil vse svoje enorm ne duševne potence in sile in vso svojo etično veličino za dosego enega cilja, da reši svoj in naš narod pogina. Bil je mož, kakoršnih se ne rodi mnogo in je uspel. In ko je uspel, ko je zasijalo solnce svobode nam in našim severnim bratom v svobodnih nacijonalnih državah, je na čelu svojega osvobojenega naroda postal in ostal simbol zvestobe m bratstva med Jugoslavijo in čehoslovaško. Pa bil nam je še mnogo več. K njemu kot vzor-možu, zagovorniku svobode vesti, brezkompromisne poštenosti in možatosti, je romala naša akademska mladina in se vračala prepojena njegovih idej med svoj narod, ponosna, da ga je smela imenovati svojega učitelja in vodnika. Celi generaciji našega naroda je bil Tomaž Masaryk vzor moške značajnosti in prosvetljenosti. Njegovo ime je zlomilo premoč Dunaja in napotilo naše dijaštvo v Prago in ne nam v škodo. Bili so celi možje, ki so se vračali, se pozivali nanj, se imenovali njegove učence in propagatorje njegovih idej. In bili smo in mogli smo biti ponosni nanje. V najgloblji hvaležnosti za brezprimerne zasluge, ki jih ima Tomaž Masaryk — Washington češkega naroda, za naše kulturno, politično in nacijonalno življenje in za neprecenljive zasluge, ki jih ima Se posebej kot bivši učitelj naše akademske mladine za naš narod — mu je podelila filozofska fakulteta univerze kralja Aleksandra L častni doktorat kot najvišje odlikovanje, ki ga univerza po svojih fakultetah sploh more dati. Sklep filozofske fakultete je univerzitetni svet v svečanostni seji dne 6. marca 1930 aklamativno sprejel. Slučajne neprilike so nanesle, da nam 12 šele danes mogoče opraviti tudi svečani ceremonijel. Gospod prezident Tomaž Masaryk sam se, žal, ni mogel odzvati naši želji in priti med nas. Sprejeli bi ga bili z vso ljubeznijo in prisrčnostjo, ki smo je sposobni. Nič manj prisrčen pozdrav naj velja zato njegovemu zastopniku, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru pri Nj. Vel. kralju gospodu dr. Robertu Fliederju, ki Sprejem poslanika dr. Ffiederja na kolodvoru Vetrno od g. poslanika ( X ) ga Sevčikova, podoan dr. Pirkmajer, ga poslanikova, podkonzul Cihelka in konzul inž. Sevčik. Poslanik dr. Flieder zapušča v spremstvu podkonzula Cihelke univerzo ga v imenu naše univerze prosim, da sporoči gospodu prezidentu naše iskrene želje, da bi ostal še dolgo vrsto let ohranjen svojemu narodu, nam in vsemu človeštvu. Promocija G. rektor je zaključil: »Prosim gospoda promotorja, da izvrši promocijo gospoda prezidenta dr. Tomaža Masaryka za častnega doktorja univerze kralja Aleksandra I.« Burno odobravanje je sledilo rektorjevim besedam, ubranost pa se je zopet poglobila, ko se je z balkona oglasila prezidentu Masaryku najbolj ljuba slovaška pesem: »Teče, voda«, pri kateri je krasno, čustveno zapel solo prof. Kuret iz Kranja, Poslanik dr. Flieder je stopil pred promotorja dr. Kidriča in izjavil latinski, da v imenu prezidenta Masaryka sprejema doktorsko čast. Takoj nato je g. poslanik izpregovoril v slovenščini: Poslanfkova zahvala in Masarykovo pismo Vaša magnificenca! Vaša spektabiliteta! Dame in gospodje! Doletela me je posebna čast, da zastopam g. prezidenta Masaryka pri promociji za častnega doktorja ljubljanske univerze in da v njegovem imenu sprejmem to visoko čast, najvišjo čast, ki jo je mogoče podeliti univerzi kralja Aleksandra. G. prezident Masaryk mi je naročil, naj vam sporočim naslednje njegovo pismo in poslanico, ki se glasi: Že kot študent sem na univerzah na Dunaju in v Lipskem opazoval razne slo; vanske lijake; to opazovanje sem nadalje> val kot akademski učitelj. Prizadeval sem si namreč tudi na ta način spoznati ka: r akter je in nadarjenost posameznih slo* vpnskih narodov; ustvaril sem si nazore o Slovanih in njihovih usodno kulturnih nas logah, s študijem njihovih duševnih kvalu tet. Kmalu sem spoznal, da se Slovenci v tem odlikujejo po svoji pridnosti in ene n giji; tudi sem se prepričal, da so nam Slo» venci dali odlične slaviste — oboje mi je služilo pri primerjanju malih narodov in njih poslan ju z narodi številčno večjimi in velikimi. V podelitvi doktorata ljubljanske unU verze vidim priznanje za svojo stvarno velouaša najboljša prijateljica tffom lega ne pove Kadar sedite z Vašo prijateljico in razgovarjate o mnogih stvareh, ki zadevajo Vaše življenje, ste morda večkrat razmišljala tudi o tem, kaj pravzaprav po-vzročuje njeno veselost in ljubkost. Ako si pogledate njeno toaletno mizico, ta bi Vam to odkrila! CREME DE CHAQUE HEURE je dala njenemu teintu to nežnost in čuva njen mladostni izgled in njeno svežost. ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE vidno polepšava. Ni lepljiva in se radi tega takoj vsrka v kožo. Koža postane žametasta in zaščitena je pred soln-cem in vetrom. ^ vsO -M ELIDACI Mà JM ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE utemeljeno simpatijo do Slovencev in zahval ju jem se zato tem topleje za izkazano mi čast. T. G. Masaryk l. r. Poslanico Masarykovo je poslušalo vse občinstvo globoko ganjeno stoje, nato pa je spregovoril poslanik dr. Flieder v češkem jeziku: Vaša Magnificenca, dame in gospodje, dovolite tudi meni osebno, da se kar naj-topleje zahvalim v prvi vrsti ljubljanski univerzi kralja Aleksandra Prvega za čast, ki je bila izkazana našemu ljubljenemu prezidentu, katero mi čehoslovaki ocenjujemo kot izraz spoštovanja do našega prezidenta. vidimo pa v nji tudi izraz prijateljstva in ljubezni do češkoslovaškega naroda in češkoslovaške države. Zahvaljujem se torej v imenu naroda in države, katero imam tu čast zastopati na dvoru Njegovega Veličanstva kralja Jugoslavije, v prvi vrsti poklicanim činite-ljem univerze za ta krasen čin blagona-klonjenosti in priznanja in zahvaljujem se vsem onim številnim gostom in zastopnikom uradov, ki so danes prišli, da prispevajo k sijaju univerzitetne slavnosti in na ta način izrazili svoje simpatije našemu prezidentu in vsemu češkoslovaškemu narodu. Končam z željo največjega razcvita ljubljanske univerze kralja Aleksandra Prvega, z željo sreče in slave vsej slovenski veji jugoslovenskega naroda. Govor zastopnika prosvetnega ministra Po govoru poslanika je stopil predenj bivši minister dr. Niko Zupanič in ga pozdravil v imenu ministra prosvete: »Gospod minister, izvolite izročiti v imenu ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije danes promoviranemu častnemu doktorju ljubljanske univerze g. predsedniku bratske češkoslovaške republike dr. Tomi Masaryku najprisrčnej.še čestitke in slovanske pozdrave. Ministrstvo prosvete si šteje v izredno čast, da je v njegovem območju zabeležen kot častni doktor eden najznamenitejših mož sedanje dobe. otec češkoslovaške države, svetovno znani kul-turnopolilični delavec in praktični filozof. Bodite tudi Vi, gospod minister, ki zastopate g. prezidenta Masaryka pri našem vzvišenem vladarju, a danes tudi tu pri promociji, iskreno pozdravljeni.« Po teh besedah je najprej čestital zastopniku dr. Masaryka rektor dr. šerko, za njim pa vsi drugi dostojanstveniki. Po čestitkah se je oglasila z balkona veličastna češkoslovaška bimna xKde domov müj«, za njo je pa akademski zbor zapel še našo državno himno, nakar se je med živio-klici Masaryku še enkrat zahvalil poslanik Flieder vsemu občinstvu in akademikom za lepo svečanost, ki je bila s tem tudi končana. Popoldne Ob 13. se je v hotelu Unionu vršil slavnostni banket. Ob pol 17. je g. poslanik dr. Flieder z gospo in spremstvom posetil tukajšnjo češkoslovaško šolo v Mladiki. Ob 17. se je na čsl. konzulatu vršila čajanka, ob 20. pa intimna večerja v hotelu »Unionu«. Minister g. dr. Flieder biva kot poslanik z gospo prvič v naši sredi, a tokrat, žal, tudi le za prav kratko dobo. Jutri, v nedeljo, ob 9.30 se odlična gosta vrneta v Beograd. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n n □ o □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ Jvdcr ftftfo^o rta f d xahteva nrcswf-cettie vseh svojih ze);a v Lfladione 6 na izmenični tok Radione 6 je najbolj» ši in najmodernejši apa» rat na izmenični tok. Radione 6 je popol» noma selektiven poda« ja govor in godbo ena» ko originalu ter je naj« boljša kombinacija za elektrodinamični zvočnik Cena na vprašanje! Radione 6 na izmenični tok sprejema na kratkih va» lovih, non malnih vaio» vih, dolgih valovih samo okvirno anteno □ O □ □ □ Zahtevajte ponudbe od RADIO LJUBLJASI1 Iiinbliana, Miklošičeva c. 5. Maribor, Aleksandrova c. 44. iramaramDaaaann^^ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ o n Ü □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ UD RAFINERIJA DRAGIH KOVIN, Ljubljana Prodajamo : vse potrebščine iz dragih kovin za zobarje in zlatarje (spsci-jalne zlitine zlata in platine), kakor tudi jekleno zlato — belo zlato — ter vse vrste zlatih lotov — prvovrstne amalgam na vago — srebrne lote za tehniške svrhe — srebrno žico za elektro-tehniko — Argentum nitricom. Kupujemo : staro in kovano zlato in srebro, kakor tudi vse druge, drage ko-———■ vjne vsebujoče predmete. Predelavamo : vse, drage kovine vsebujoče odpadke na čiste kovine in njih ——————— zlitine. Problem premogovne krize v rudnikih TPD Razgovor z zastopnikom rudarjev g. Arhom Zagorje, ko-ncem januarja. Obiskal sem zastopnika rudarjev v res ^rjih TPD ter mu stavil par vprašanj, ki naj prinesejo nekaj novih momentov k vprašanju poostrujoče se krize v revirjih TPD. »Kdaj ste začeli opažati prve znake, ki so dovedli do današnjega stanja? Kakšne vzroke mi morete navesti?« »V manjši meri je bilo mogoče ugotoviti neke motnje že pred letom 1925, vendar so ix>sta!e izrazite po tej dobi, saj je leta 1926 prišlo do prvega zastoja, ki je po« vzročil veliko redukcijo delavstva. Vzroki pa leže v dobi pred vojno in v njej, ko se je delalo po sitemu »Kaubbau« — kopalo ir, eksploatiralo se je na vse pretege, ne glede na razna dela, ki jih je bilo pri tem iiujno izvršiti, a so se opustila n. pr. od« krivanje in pripravljanje novih slojev i. dr. Da se to nadoknadi, je bilo po vojni tre* ha zaposliti cnormno število ljudi. Med tem se je pa vedno boli izkoriščal napre* dek tehnike, ki je produkcijo močno dvig» ni-ia ter s tem seveda ogrozila položaj ru« darja. Kljub vsemu pa sledeče krize let 27, 28, 30 in 31 niso krize premoga, kakor da bi ga bilo preveč za nas. »1 ločee menda reči, da imamo premoga v državi premalo in da ga uvažamo?« »Tako je. Največ ga dobimo iz Anglijejn Nemčije. Spričo tega ne more biti pri 7500 delavcih T?D govora o krizi s te strani. Pomisliti je treba, eia so nasprotno vsi dr» /avni rudniki, tudi slabše vrste, sijajno zaposleni.« »Kje so pa konzumenti premoga IPD.'« »Pred vojno je posedoval njen premog ves teritorij prog Trst—Dunaj—Celovec in del Madžarske. Po vojni se razpečava le šc na progah dravske in majhnem delu savske banovine.« . »Mar je to konkurenca državnih rudni» '»To je trgovska stran TPD. Konkurenca jc, seveda. Lani sta dva govorila pri bo* iu za znižanje cen TPD premoga: Ali zni* 2aš cene? — Ne. — Odpovem naročila za železnico. — Ne. — Posledice so bde za TPD porazne: 7500 rudarjev rzprtrh, me sečno 30.000 ton manj odjema, zato jc mo* rala TPD popustiti za 6 odstotkov, reduci» rati 100s) rudarjev in še enkrat toliko dru» žinskih članov je šlo s trebuhom za kru» hom, uvesti štiridnevni delovni teden, z ostalimi dvigniti produkcijo na prejšnji nivo in prištediti onih 6 odstotkov. To se pravi, da jc bilo prištedenih za železnice 6 odstotkov, je moral rudar utrpeti na mezdi 34,272.000 Din letno! Vso tu ogrom» no vsoto mora pogrešati slovensko gospo» darstvo.« »Kakor kaže se še obeta sličen položaj, če ne bo že poslabšan z obojestranskim bo» jem.« »Res je. Zopet stojimo pred pegojanji. Sušlja se o redukcijah kakor bi šlo za pre» seljevanje narodov. Kakor mora tišči ru» darje strah pred bodočnostjo. Raje ne go» vorim... Na eni strani grožnja, če me no boš zadovoljil — te odpustim, na drugi, če ne boš znižala ccn — ti odpovem od» jem. Med kolesi je pa le rudar, on bo plačal stroške, posredno pa nase gospo» darstvo.« j »Kakšen naj bi bil po vašem izhod iz te» ga položaja?« j »Na podlagi obojestranske uvidevnosti. Cemu naj bi se naša kri izseljevala, ko pa imamo zadosti lepega domačega sveta v ožji domovini. Osuše naj barje, regulira» jo Mislin j o, tam je še dosti prostora, rna» mo gozdove, javna dela čakajo izvršitve, za enkrat bi bilo dosti za našega človeka, da ne bi gledal brezposelnosti v oči. In da» lje, poudaril sem, da pri nas dejanske krize ni, ker je uporaba višja od produkcijc. Treba je smotrene gospodarske politike, ki imej v vidiku edino obči blagor naroda. Globoko želimo in se trdno nadejamo, da se bo realizirala izjava g. ministra inž. Serneca, da se dela na postopku za višjo , porabo domačega premoga na škodo ino» j zemskega ... • Poslovil sem se. V glavi so se mi križale stotere misli, ko sem stopal po železniških pragovih nove rudniške železnice, po tej hrbtenici sveta v topliški revir, kier ps je za teden dni ustavilo vse delo. Zopet praznujemo. Stroji zmagujejo? Kdo bo tu zmagan? Ami. V novi zimi in novem razmahu zimskega sporta Kranjska gora, 39. januarja Medklubska srrtuška tekma, ki ie bila preteklo nedeljo ódgodena, «e bo vršila danes. Udeleže se je mednarodni gosti in v prav častnem številu tudi sosedni Korošci. Za goste je prav dobro preskrbljeno tudi če pridejo v večjem številu in za dalj časa. Novo zapadli sneg in primerili mraz sta pač popolna poroka, da bo Kranjska gora med praznikoma dosegla svoj letošnji rekord, kar se tiče tujskega prometa. Z uvedbo zimske sezone je napravilo naše letovišče velik korak naprej. Letošnji poizkus se je prav dobro obnesel in zimska sezona bo zdaj trajno upeljana, in to ima za Kranjsko goro velik pomen. Komiorta ii pač nc primanjkuje, ker se zna že poleti preskrbeti z vsem potrebnim. Ima zadostno število zakurjenih in potrebno urejenih sob, ki popolnoma odgovarjajo splošnim zahtevani. Kranjska gora je skrbno opremljena z vsem, kar zahteva moderni zimski sport. Železniško postajo ima v vasi, ceste in pola so popolnoma v redu, železniška zveza ie prilično dobra, posebno za Ljubljančane, ki tvorijo prav posebno pozimi stalen kader smučarjev. Športniki si lahko že na postaji navežejo simici in so sredi najideal-nejše smuke. Posebno je to prikladno za nedeljske smučarje-izletnike, ki nimajo dosti časa za daljše ture, in so kar doma, tako rekoč na vrtu hotela v najlepšem zimskem in smučarskem terenu. Pa najsi bo to v hotelu Slavec, Razor ali po drugih restavracijah, prav tako kot v kavarni Pri-sank in ostalih brezalkoholnih penzijonih. Povsod ni daleč ne tja in ne nazaj. Kranjski gori pa je potrebno tudi drsališče. ki ga lahko z najmanjšimi stroški napravi tik ob vasi v idealno ležeči Gmajnici, ki zaradi svoje senčne lege garantira stalen in dober led. Za sankališče je na razpolago nebroi terenov, ki so kakor zanalašč ustvarjeni za to vrsto sporta. Sankanje nikakor še ni prišlo iz mode; treba ga je samo nekoliko organizirati in propagirati, pa bo zopet na višini kakor pred nekaj leti. Škoda je, da pri nas sankaški sport vedno bolj propada na račun smučarstva, saj ima v sebi toliko poezije in zabave kakor le malo-kateri sport. Lisičja farma v Škofljici Ljubljana, 31. januarja. Škofljico in široko okolico, prav gor do Ljubljane in daleč na Dolenjsko zanima zaenkrat posebnost svoie vrste, ki se skriva v gozdiču za Cominovo vilo nad Škofljico. Tam so zgradili in uredili v zadnjih dneh čudne, a lične kletke, prepletene z žico, v katerih skače zaenkrat 6 parov lisic. Toda ne naših navadnih lisic, katerih kože so prodajali zadnje dneve na ljubljanskem ve-lesejmu, marveč srebrnodlake lisice, ki pa seveda našim v marsičem sličijo, samo ne po vrednosti dragocenega kožuha. Dolenjci «o spregledali in ugotovili, da je treba uganili kaj novega, s čimer bi se dalo zaslužiti in sicer trajno. Citali so v listih o reji sre-brnodlakih lisic v Kanadi in drugih deželah Severne Amerike, znali so nekateri, da se pečajo z rejo teh živali že tudi drugi narodi, katerim nosijo te farme krasne dobičke in naposled so se dogovorili, da bi kazalo tudi pri nas ukreniti nekaj takega. Po daljšem posvetovanju so se res odločili, da ustanove »Zadrugo za rejo živali plemenite kožuhovinec, ki je danes že dejstvo. Uredili so tudi potrebno farmo, v kateri, kakor rečeno, že skače G parov lisic, ki stanejo skupno 360 tisoč dinarjev ali 60.090 Din posamezni par. Če zamorejo privzgojiti po farmah v Severni Ameriki stotisoče srebrnodlakih lisic in ž njimi za njihove kožuhe zaslužit! ogromne vsote denarja, je upati, da se bo obnesel tudi poskus naših podjetnih Do-ienjcev. Reja živali plemenite kožuhovine je za naše gospodarstvo, posebno pa za našega posestnika velikanskega pomena. Omenjena zadruga nudi vsakemu članu možnost udeležbe pri tej dobičkanosni gospodarski panogi in s tem seveda možnost do trajnih dohodkov. Namen škofljiške centralne zadruge je, da pozneje svoje delovanje razširi po vsej de-želi in celo po vsej državi. Ker deleži niso previsoki, segajo po njih mnogi interesenti in se seveda sproti priglašajo tudi novi. Kdor hoče podrobnejše poznati pravila za» druge, se lahko obrne direktno na zadrugo v Škofljici. Lisičji par skoti na leto najmanj 5 mladičev, kar znači, da bo izšlo iz škofljiške družine že tekom par let lepo število lisic in bo lahko omogočeno ustanoviti po deželi več sli čnih ? farni«, kakor jo ima danes Škofljica. Bela lisica Trobonje, v januarju. V 1 roboniah pri Vuzenici je ujel lovec Maks Ošlovnik v revirju veleposestnika Ivana Kuplena belo lisico. Lisica je bila čisto bela in nosila tudi druge znake po« polne beličnosti »albinizma«. Imela je ru» javordečkaste oči in ravno tak smrček. O belih lisicah se je slišalo že večkrat, toda večina teh ni bila čisto bela, mar« več so bile zamazano bele ali pa lisaste. Zadnjo belo lisico so pred par leti opazili v okolici Mojstrane, ji pa niso mogli priti do živega. Pri nas popoln »albinizem« največkrat opazimo pri vrabcih, na vevericah in tudi bele miške imamo večkrat priliko videti. Ljubljansko društvo »Zoo« je imelo bele® ga vrabca, ki so ga ujeli v Trnovem pri Ljubljani. Pa tudi letos pripovedujejo, da se je med tropo trnovskih vrabcev pojavil snežnobel bratec. Na lanski lovski razstavi so imeli Mari« borčami razstavljenih celo skupino albini« stične divjadi. Popolnoma bellóne so bi« le: vrana, sraka, fazanka in pa veverica. Delen »albinizem«: smo imeli priPko videti na fazanih, na lisici, poljskem zajcu in na jerebici. V davRrh časih so albmistične živali smatrali kot preroke posebne sreče Sma« trai i so jith za nadzemeljska bitja. To rzzve* neva že iz bajke o »Zlatorogu«, ki ni nrav nič drugega, kakor albinističen gams Mno« gi lahkoverni lovci smatrajo belo divjad za nesrečo. Pripovedujejo, da tisti strelec, ki ustreli belo divjad, umrje še v teku ti« stega leta. Dogodilo se je že. da so se lov« c: umaknili taki divjadi in niso na pio stre» Ijali iz strahu pred maščevanjem. Med ta» ke lahkoverneže je spadal tudi avstrijski nadvojvoda Frane Ferdinand, ki ni priza» rašal nobeni divjadi ne glede na s-ool in starost, ni si pa upal sprožiti puške na belega gamsa, ki so ga nekoč pregnali go» njači. Toda znanost je skušala razčistiti tudi ta poj'av. Znanstveniki so ugotovili, da je popolni alihinitzem deukonatiia. leukohroi* zem. beličnosti barvna iznrememba. ki jo povzroča nonolno m^nikanje barvil. Barve živali povzročajo o'gmenti (bar» vila). Pigmenti so razprostrti pred vsem v zunanji telesni koži in sicer v človeku in i QV2% davka prosto, %% dolarsko posojilo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici dr. Thausing & Schlesinger, Wien I, TegetthcH «trasse 4* Prospekti gratis. ^ ^ (Telefon B 23—3—88, B 33—3—Mg^*gS^St^ nekaterih sesalcih v globljih plasteh površ* niče, pri drugih vretenčarjih v ustnici ozi« roma v kožnih tvorbah, v laseh, v dlaki in perju. Kjer pigmenti manjkajo, sc pojavi beličnost. Toda mi pa moramo zopet razločevati med popolno in delno beličnostjo. Dočim ie popolna beličnost posledica bolnega or» ganizma, nastane delna beličnost le na de» lih trupla. Delni albinizem ni redek, vidi« mo ga na konjih in sicer na mestih, kjer jih je obr balo sedlo ali komat, kjer zara» di rane ni mogla pravilno krožiti kri in ž rjo pigmenti. Na takih krajih je zrastla bela dlaka Tudi na obstreljeni in zopet ozdravljeni perjadi večkrat najdemo po» polnoma ali vsaj deloma bela peresa. Delni albinizem se kaj rad poizgubi že pri prirodnem menjavanju perja in dlake. Popoln albinizem na je celo podeljiv. To imamo nriliko v'deti tudi na ljudeh, ker ima večkrat večina družinskih članov in to že od rojstva do pozne starosti bele Ia» se in rdečkaste oči. Prav umestno bi bilo. da bi lovci in prijatelji nrirodc posvetil1 še večjo pa^lji« vost takim pojavom in albmistične živali poslali na£'"m muzejem in drugim z n ans t ve» n i m zavodom. Lilian Harvey in Willy Fritsch v Liubliani Drevi ob pol 20. dospeta v Ljubljano z monakovskim brz o vlakom filmska zvezd» nika Lilian Harwey in Willy Fritsch. Oba umetnika ostaneta v našem mestu Ic pol ure in nadaljujeta nato svojo pot v Za* greb, kjer ostaneta dva dni kot gosta kina »Europa Palače«, ki bo predvajal najno« vejši njun govoreči film »Moja žena — tvo« ja žena«. Zagreb pripravlja umetnikoma velik sprejem. Ljubljanski filmski publiki, ki ceni lepo Lilian Harwey in Willyja Fritscha bo tedaj dana možnost videti oba umetnika drevi na glavnem kolodvoru in bo razgovor mogoč bd pol 30. do 20. Slovenjgraški železniški promet Slovenjgradec, 31. jan. Velika svetovna kriza je tudi naš okraj občutno zadela, zaradi česar ni čudno, ako se železniški promet ne vrši v onem obsegu ko v prejšnjih letih. Kljub temu in čeravno je naša proga vicinalna, nam vendar še dosti obsežen promet pokazuje, da je ista gospodarsko velikega pomena. Vsega tovornega blaga je- med letom odšlo približno 1050 vagonov. Glavno mesto med njim zavzema seveda les, saj od lesne industrije živi blizu tričetrtine tukajšnjega prebivalstva. Nadalje se je na l ovor i lo za izvoz mnogo usnja tukajšnje tovarne usnja Fotočnik. Ostali tovor iz Slovenjgradca odpade na žgano apno, iabolka, krompir, smrekovo Skorjo itd. Prišlo je vsega skupaj 950 tovornih vagonov. Največ se je uvozilo koruze, cementa, opeke in sirovih kož za prej omenieno usnjarno, ostanek pa odpade na domače trgovce, ki uvažajo razno blago. Tudi Dotniški promet izkazuje jako lepo število. Tu je pa treba omeniti, da ima naše mesto dva osebna kolodvora in sicer Slo-venjgradec-postajo in Slovenjgradec-mesto. Na obeh kolodvorih se je odpravilo približno 54.000 potnikov. Isto število potnikov je tudi v naše mesto prispelo. Železniške zveze imamo s Celjem, Mariborom, Celovcem tn La budom. Najmanj ugodna je pač zveza s Celjem, kajti prvi jutranji vlak prihaja v Celje ob 11., a zadnji iz Celja v Slovenjgradec odhaja ob 16., iorej imajo potniki samo nekaj ur časa. Posebne neugodno ie za one, ki imajo v Celju dopoldne na sodniji kakšne opravke in morajo zaradi neugodne zveze že dan poprej odpotovati in v Celju prenočiti, kar je nepotrebna izguba časa ln denarja. Zalo bi bila dolžnsot odgovarjajočih činiteljev, da se na merodajnem mestu pobrigajo, da bi jutranji vlak odšel iz Slo» venjgradca mogoče vsaj dve uri poprej, približno ob istem času kakor v Maribor. Medtem pa so zveze z Mariborom skrajno ugodne, ker prvi jutranji vlak prihaja iz Slovenjgradca v Maribor ob 8. zjutraj, zadnji iz Maribora v Slovenjgradec pa odhaja ob 18.30 torej ima potnik ves dan na razpolago. Nadalje skrbi za potniški promet na progi Dravograd — Slovenjgradec—Šoštanj avtopodjetje Kušar, ki prevaža s svojimi avtomobili potnike dvakrat dnevno v vsako smer. Skrajno potrebna bi bila tudi elektrifikacija glavnega kolodvora, ker slabo brleče petroleike pač ne napravijo najboljšega vtisa. Tozadevno so se uvedle že razne intervencije. Žalostno je, da so skoraj vse železniški ložarinski prostori, ki so bili poprej polni lesa, sedaj popolnoma prazni. Kriva temu ni mogoče kriza v lesni industriji ampak železniška uprava sama, ki je najemnino za prostore občutno zvišala ln so vsi prejšnji najemniki raje prostore odpovedali kakor pa, da bi plačali tako visoko najemnino. Za našo postajo ta kalkulacija ni bila posrečena, ker prazni prostori np no='io nobeneoa Hobička. Pohvalno pa je omeniti vzorno čistočo in red na postaji. Kaj je z jeseniško mestno hranilnico Jesenice, 31. januarja Občinski odbor je lani sklenil ustano« vitii mestno hranilnico. V to svrho je imel 2. februarja in 8. junija seji, na katerih so bila sprejeta zadevna pravila po ostrih pre« rekanjih s par odborniki, ki so iz prozornih in znanih namenov ovirali delo na tej nuj* no potrebni gospodarski instituciji. Danes po preteku enega leta še vedno ne posluje mestna hranilnica, baje zaradi te» ga, ker pravila še niso potrjena. Nerazum» Ijivo je. da morajo po reorganizaciji dr* žavne uprave in kljub manifestom Nj. Vel. kralja ter izjav predsednika vlade pravila mestne hranilnice hoditi tako trn j evo pot Po Jesenicah se šušljajo vsakovrstna mnenja in opazke glede mestne hranilnice — pa tudi nekaterih odbornikov — zato prosimo bana, da odločno napravi red, žu» pana mestne občine Jesenice pa za pois.s» milo, v koPko so te govorice, ki se slišijo celo v Ljubljani, resnične. Dva vloma na Biechi Bled, 30. januarja. Dne 27. januarja je šel tajnik zdraviliške komisije g. inž. t irili v pjsarno v Zdravi« liškeni domu. Poskušal je odpreti vrata, a ' jih ni mogel, ker so bila od znotraj zakle« i njena. Seveda mu ni k2>zalo drugega ka« kor poklicati ključavničarja, da jrh je od* j pri z vitrihom. V pisarni je bilo na tleh polno razmetanih aktov in drugih pisa-rni« škiih predmetov, miznice in omare pa od« prte . . . Ker vlomilec v pisarni ni našel nič pripravnega, je preiskal še druge sobe, kuh;njo, jedilno shrambo itd. Odpiral je predal za predalom, omaro za omaro, a povsod našel vse prazno. Moral jo je od* kuriti praznih rok, zaklenivši zopet glavna vrata za seboj. Naibrže isto noč je bil izvršen tudi vlom v Lu' manovo vilo ob jezeru pod Gradom. Ker stoji vila na samem, ie vlomilec ne« moteno vršil svoj poseL Obiskal ie vse sobe ter vse preiskal in premetal. Kaj in koliko je odnesel, se bo ugotovilo šele po* tem. ko pride lastnik vile. ki je b'l takoj obveščen o vlomu. Vse kaže. da ie bil vlo« mileč pri obeh vlomih isti. Orožniki pridno vodijo preiskavo. L indie, ki so bolni na žolč ni h-ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z vporabo naravne »Franz Jose-fove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grencica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstv, tako, da jo priporočajo tudi pri kilah i r<«-bušnih, natrgani danki in hipertrofiji p;"> state. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. K sosedu po nož, pa v vinotoč na tepež Gornja Radgona, 31. januarja, V nedeljo okrog 19. je prišel v vinotoč Josipa Tanacka v Policah 271etni Ivan Pa-luc, viničar iz Ivanjšovcev. Takoj je začel iskati zdražbe z gosti. Da ne pride do kakega incidenta, ga je lastnik vinotoča odstranil iz sobe Kajpak je bil razgrajač Pa-luc užaljen ter se je podal domov, da se s čim oboroži. Z doma je hotel vzeti s seboj nož ter se vrniti nazaj v vinotoč; ker pa mu je to njegova žena ubranila, se je napotil k sosedu Krjmplju. Zbudil je tamkaj spečo ženo, ki mu je odprla vrata; podal se je v sobo in vzel iz miznice velik kuhinjski nož, nakar se je vrnil v vinotoč, kjer je našel soseda, 301etnega Antona Kremplja, pri čigar ženi si je bil izposodil kuhinjski nož. Izpila sta skupno liter vina, a ko sta naročila novega, jc lastnik vinotoča zaradi policijske ure odrekel nadaljno točenje. To je Paluca in Kremplja razkačilo. Začela sta se navidezno prepirati, očitno z namenom, da bi spravila tudi ostale goste v zdražbo. Krempelj je pognal čepico v svetilko, a je ni mogel ugasniti. Ker ostali mirni gostje nikakor niso hoteli reagirati, je Paluc še dalje razsajal. Tanacek se je med tem odpravil v spalno sobo, dočim je v gostilniški sobi do odhoda gostov ostala njegova mati. Ker je razsajanje Paluca bilo nevzdržno, je mati poklicala sina, da po možnosti zlepa pomiri in odpravi razgrajača. Sin Josip je Paluca miril, naposled pa ga hotel postaviti na cesto. Pri tej priliki pa je Krempelj segel v žep po nož ter je parkrat zamahnil proti Josipu Tanacku. Zabodel ga je v desno stran prsi ter mu prizadejal precej dolgo, široko in globoko rano, iz katere je ranjenec začel močno krvaveti. Ko sta razgrajača Krempl in Paluc svoj namen dosegla, sta zapustila vinotoč. Zdravnik dr. Fran Breznik iz Gornje Radgone, ki je bil nuino pozvan, je nudil ranjencu prvo pomoč ter mu ustavil krvavitev. Orožništvo vrši poizvedovanja, da bo z razgrajačema lahko obračunalo sodišče. Dopisi SPITALIČ PRI KONJICAH. Dne L fe* bruarja ob 11. bo občni zbor in ustano» vi te v sokolske čete. — Živinorejsko selek» cijsko društvo bo imelo na svečnico ob 11. v novi šoli občni zbor. Vabljeni so ži« vinorejci iz Žič, Loč in Bezovice. Preda» vali bodo kmetijski strokovnjaki gg. in» spe k tor inž. Zidanšek in referenta Martin Zupane in Fran Goričan. DEVICA MARIJA V POLJU. Z iskre* nim veseljem pozdravljamo naš mladi so« kolski naraščaj. Pod spretnim vodstvom režiserja br. Otona Vuge nam je nudila naša mladina 18. januarja v burki »Namiš* Ijeni lahkoživec« obilico res presrčnega smeha. Občudovali smo odlična gledališka talenta br. Cemernjaka in našo vrlo pri« madono sestro Gito Kuharjevo. Čast vrlim sokolskem delavcem. — Danes priredi vr« Ia poljska sokolska družina veliko pred* pustno zabavo v naši lepi sokolski dvora» ni ob 7. zvečer. Iskreno vabljeni vsi pri« jatelji naše sokodske družbe. Vsi pokažimo, da ljubimo naše vrlo sokolsko društvo, ki stoji danes na višku svojih velikih uspe» hov. ŠMIKLAVŽ PRI SLOVENJGRADCU. Občine Stari trg, Podgorje, Šmiklavz m de» loma Šmartno so dobivale pošto dnevno po poštnem slu iz Slovenjgradca. Ta je menda novembra zbolel in se je dostavlja« la pošta od tedaj le vsak drug dan po onem slu, ki jo je sicer dostavljal v Smart« no. Sedaj je pa še ta zbolel in smo pre» bivalci teh občin od 21. januarja nad teden dni * brez vsake poštne zveze. Pri tem je prizadetih morda kakih 4000 prebivalcev, 3 obč:nsk'" uradi. 2 šoli. 2 krajevna šolska odbora in 3 župni urad5 Take razmere so nevzdržne in prosimo, da poštna direk« cija temu nedostatku takoj odpomore. Sokolsko društvo v Sa lovcih je jKmovito priljubljeno veseloigro s petjem Rodoljub iz Amerike«. Predstava se je vršila na tukajšnji šoli, na kateri se je zbrala vsa inteligenca od Hodoša do Markovcev. Velikanski trud in požrtvovalnost so pokazali igralke in igralci. Obisk bi lahko bil večji. Tisti pa, ki so prišli se tem potom še enkrat zahvaljujemo. Vloge so bile iste kot zadnjič, samo v vlogi ameriškega milijonarja je iis-stopil učitelj br. števančec, ki je svojo vloco prav častno izvršil, čeprav je imel za študij vloge samo tri dni na razpolago. Tukajšn ; sokolska deca pripravlja ljubko otroško igneo s petjem »Kraljica palčkov«. Uprizoril i se bo 17. februarja na tukajšnjem odru združena s telovadbo. Režijo vodi šolski upravitelj. Telovadne točke je prevzel no-vonameščeni učitelj Laznička. Vabimo vse prijatelje lepe umetnosti na prijeten otroški večer naše sokolske dece. B. K. rstanovna skupščina Sokola Dol pri Ljubljani se vrši danes ob 13. uri v Prosvetnem domu, nakar sledi ob 15. dvoje iger. Dvorano je dal na razpolago ljubeznivi g. župnik. Pripravljalna dela za novo društvo so vodili domačini br. Lenček in drugi ter požrtvovalni člani moščanskega Sokola br. Stare in Hajfelj ter prosvetar Rozman. Sokol Maribor I. priredi 1. februarja ob 20. uri v podoficirski šoli članski sestanek s predavanjem br. prof. Kende »O borbi za uedinjenje« nakar sleci: enodejanka »On in njegov drug« in nato družabni večer. Zdravo. Novo sokolsko društvo Struge. Tudi v ribniškem okrožju ljubljanske župe pridno gibljejo. Poleg poživitve društva v Dolenji vasi nastaja sedaj nova sokolska postojanka v Strugah, kjer bo 8. februar.!-ustanovna skupščina društva, ki šteje ž< nad 50 članov. Začetkom januarja se je vršil obisk bratov iz Ribnice pod vodstvom st. Ur. Ančika. tekom tedna pa bomo že imeli novo društvo Struge. Zdravo. Sokol v Brežicah. Prvi družabni večer Sokola 24. t .m. je lepo uspel. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo pestremu : poredu. Telovadne točke, kakor tudi humo-listični nastopi in petje, je bilo nad vse simpatično. Večer je bil prirejen v proslavo 10-letnice starostovanja brata dr. Zdol^ka, kateremu je članstvo v znak zahvale podarilo skromen spomin, članstvo se je tudi poslovilo od svoje marljive sestre vaditeljicc Marice Holy-jeve, ki zapusti naše mesto. Vsi navzoči so se izredno razveseliti obiska br. dr. Matije šmirmaula, ki je za svoj pozdravni govor žel splošno odobravanje. VVi smo bili veseli in vzhičeni, ko smo imeli priliko po dolgem času pozdraviti v svoji sredi našega še vedno čilega, veselega in temperamentnega bivšega starosto in ustanovitelja Sokola v Brežicah. Splošna želja je, da bi se družabni večeri še večkrat ponovili. Sokol Polje je v nedeljo 18. januarja vpri-zoril igro -vNedolžni lahkoživec-, ki je uspela po zaslugi režiserja br. Odona Vuge nad vse pričakovanje. Dvorana je bila polno zasedena. Nasmejali smo se od srca. Posebno je br. čemernjak v vlogi nekoliko omejenega prokurista izvabljal ljudem prisrčen smeh. Tudi br. Tone Skubie je bil v vlogi tovarnarja Rekarja prav dober. Pohvaliti moramo posebej našo prvakinjo s. Gito Kuharjevo. Sploh so vsi svoje vloge prav dobro rešili. Za smeha poln večer smo vsem igralcem prav hvaležni. V nedeljo 1. februarja bo zvečer ob 7. v dvorani doma velik-v predpustna zabava. Vsi iskreno vabljeni. Ustanovitev Sokola v Veliki Pire^iH. V soboto 7. februarja ob 18. bo v šoli na Vj-liki Pirešiei pri Celju ustanovitev Soko5-?. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana, ki mu je na srcu blagor domovine da udeleži ustanovitve in se vpiše v Sokola. Vabimo vsa bratska in sosednja društva k obilni udeležbi! Sokol Križerci pri Ljutomeru je i mu l občni zbor v nedeljo, dne '25. L m. Br. starosta ga je z obširnim govorom otvoril ter prečital poslanico Saveza SKJ. i'o poročilih funkcijonarjev je bilo razvidno, ^a je dr i-štvo doseglo lepe uspehe. Ako bi ne mani« kala načelnik in prosvetar, bi bilo dH-o še mnogo bolj uspešno. — lz poročila blagajnika smo videli, da je društvo tudi v gmotnem oziru lepo napredovalo. Prva prireditev v tem letu bo maškerada na pustno nedeljo. Sckof v Ljutomeru je zboroval 25. m-m. ob precejšnji udeležbi. St br. dr. Stan;-ko je po uvodnih pozdravili Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku prečital saveztti pozdrav in podal najvažnejše poda&e o delovanju leta 1930. Društvo šteje 486 pripadnikov, 299 mladine in goji teiovadbo v vseli predpisanih oddelkov pod vodstvom načelnika br. Lubeja. Za leto 19J1. je predvidena ustanovitev nekolikih sokolskih čet v okolica Ljutomera. Dramski odsek je priredil več lepo uspelifc predstav, ki"B je imel 38 predstav, prosvetni odsek ;»a izredno veliko število nagovorov pred .TSto. Žup1 se je predfcžila v potrditev dosedanja uprava z br. starosto dr- Stanjkom in načelnikom Lubejem na čelu. Sokolsko društvo v Šoštanju je imelo skupščino 26. m. m. v svojem domu pod vodstvom br. Rejca. Iz poročil je razvidno, da se je osnoval v okrilju društva nanovo godbeni odsek in pevski zbor, ki obetata oba dobre uspehe. V telovadnem oziru vrši društvo svojo dolžnost vsestransko in je tudi sodelovalo na mnogih nastopih. Važna je büa razprava o ureditvi vprašanja Sokoiskega doma, dà se zadeva gospodarsko zadovoljivo uredi. Št. Peter v Savinjski doflnl ie pokazal V zadnjem letu lep napredek. Sedaj šteje skupno 123 pripadnikov. Na zadnji skupščini se je ustanovil gradbeni odsek, ki naj poskrbi za Sokolski dom, ker društvo zaradi pomanjkanja telovadnice ne more pravilno delovati. Uredilo se je tudi gledališki oder, da se bodo vsaj lahko v dvorani br. Privo šrti*ka vršBe gledališke predstave. Uprava je ostala ista. Kako je z elektrifikacijo Savinjske doline Sv. Pavel pri Preboldu, 31. jan. T)afrrm>vod kran-jskih deželnih elektrarn Velenje—črrruče bo dalekosežnega gospo« d-arskega pomena za vso Dravsko banpvi« no. Elektrarna Velenje bo s svojo energt« jo lahko oskrbela s tokom več krajev na« še banovine. Elektrifikacije bodo deležni tudi razni kraji v Savinjski dolini. Tudi par vasi v naši občini se interesira za pri« ključitev. Imamo sicer že elektrarno Ju« $5psl nrven ski h tekstilnih tvornic Mautner d. d., ki pa oddaja svoj razpoložljivi tok v omejenem obseöu le vasem Dolenja vas, St. Pavel in Ladkova vas. Ostali del nase občine pa še ni elektrifrsoiran, tako tu<ü Sv. Lovrenc, Kap&ja vas, Šešče itd. Ne ve« mo, odkod vesti, da Savinjska dolina gle» de priključitve na velenjsko omrežje sploh ne pride v ppštev. češ. da se bo vsa moč porabila za območje bivše Kranjske. ^ V resničnost te vesti dvomimo, ker se družba KD li. šc nikdar nri izjavila v tem smislu. Savinjska dlolina jc vsekakor upoštevanja vreden konzument, ker še mnogo krajev potrebuje toka to. razsvetljavo ki pogon gosppdarskih strojev. Manjše eiektrarne v Savinjski dolini s primitivnimi vodrwmi napravami bi bde v interesu naročnikov brez dvoma za priključitev velenjski elek« tr-aiTM. ki bn nudila boljšo pogonsko silo po zmernejših cenah. Ustreženo bi nam bilo, če bi ir.wn vodstvo KDE. poda>I<> ne« rotiko jasnosti m gotovosti v tem pogiedu. SOIetnica narodne žene Danes obhaja v Mariboru v tihem rodbinskem krojru 80 letnico svojega ž-iv$je»ja ga Terezija Poseb, žena upokojenega pošt-poduradnika Ivana Poseba. Rojena !. '850. iz Ledrrikovc rodbine v Žalcu ie živela. s svojim možem ž« dofcga leta pred prevratom v Mariboru. Zakonca sta bila mana kot zavedna in požrtvovalna narodni aka. A" tem duhu sta vzgojila tudi svoja otroka, sina Bogomira, ki ie umrl leta 1915 in je bil železniški strojevodja, jn hčerko Marico, sedai s ftp rogo postajnega načelnika g. Medveda v ZaiogtJ. Nekdaj ni bilo narodne prireditve v Mariboru, pri kateri ne b; aktivno sodelovali P ose bovi. Posebno agiiun ie biia ta rodbina pri gledaliških prireditvah v Narodnem domu. Soprog ia-bilatrtke se šc sedai neprestano odejstvuje kot garderober v Narodnem gledališča. Vrli, skromni in ljubeznivi slovenski mamid Sc mnogo srečnih let! Novice iz hrastniške kotline Hrastnik, 31. januarja. Stanka šošterja so včeraj spremili na radnji poti učenci in učitelji ter Sokoliči. Na grobu se je poslovil od pokojnega brat« ca njegov vaditelj br. MahkoLfc v imenu razreda pa je govoril katehet g. Žalar. Oba govora sta ganila navzoče do solz. Učenci višjih razredov so zapeli žalostmko, Tod» mladkarji IV. razreda pa so izročili rev» nim staršem pokojnega Stanka preostanek svoje razredne blagajne. Našo železniško postajo bodo letos Ie ncko!;ko preuredili. Zaradi premajhnega premikalnega prostora bo zgrajen ob Savi ^e e-n tir. O nakladalni rampi m o raz« širjenju dovozne ceste se bo baje razprav« ■jaki že na prihodnji seji cestnega od« bora. Jutri bomo zopet do 5. popoldne brez električnega toka, ker se bo popravljal vod Trbovljah. O takem sicer potrebnem -opravilu bi bilo pač treba obvestiti od« jemalce toka. vsaj teden dni prej. Naj« eèji odjemalci toka so kinematografi, ki • vsi v rokah prosvetnih društev. Kdo bo m kulturnim društvom povrnil škodo, «e*- odpadejo že napovedane predstave? V Narodnem domu odpade tudi večerna ki« Predstava, popoldne ob 5. pa gostuje trboveljski sokolski oder * »Radikalno ku* ro Na svečnico igrajo igralci iz Št. Jurja »b Taboru štiridejanko »Bela vrtnica« v pria gnwlbe hrastniške cerkve, kino pa »redvaja isti dan ob 8. zvečer mornarsko legendo »Stella Maris«. Zlato poroko je obhajal že pred tedni ključavničar pa« pirnice v Vevčah, g. Franc Šubic s svojo šoorogo Ivano. V svoji skromnosti je ho» tel ta jubilej prikriti, omenimo ga pa proti njegovi volji že zaradi tega, ker je jubilant že 49 let ključavničar vevške papirnice. Mož je še vedno krepak in opravlja svoje delo z mladeniško čilostjo. G. Franc Subic re eden izmed ustanoviteljev podružnice Narodne strokovne zveze v Vevčah. Vrle* mu narodnemu delavcu in njegovi soprogi iskrene čestitke Jubilej Golobove majke Tihe vasice se vrste za zeleno Krko in raztresene so tja pod solnčno Gadovo peč, ki slovi po dobroti svojih dolenjskih vin. Na Dolenji Pi rosici se križajo ceste, po ka« terih se prevažajo zlasti jeseni kupci in tovorniki, ki razvažajo vinski prideliik na vse strani. Takoj poleg križišča stoji za ličnim vrtičkom snažna kmečka krčma g. Marije Golobove. Na Svečnico bo 70 let, odkar je zagledala luč sveta. Obenem pa praznuje tudi tridesetletnico kot gostilni« čarka. Tisti čas jc vdovela in prišla je na Pirošico s štirimi nedoraslimi dečki kmetovat in krčmarit. Ni bil to lahek po« sel zlasti nc za vdovo, kateri je marsikdo naklonil marsikakšno bridko uro in polno skrbi. Težko je življenje krčmarjev v vin' skih krajih. Vsakdo ima vino doma in ho« čE le ob kakih posebnih prilikah v krčmo, ali pa pride že poln vinskih dobrot in stre* sa sitnosti okoli krčmarja in gostov. Naša jubilantka se je pa lotila posla z vso vne» mo in skrabjo in gledala jc, da je postreg« la gostom z izborno kapljo in okusnimi prigrizki. Šlo je počasi, a šlo je in glas nje» ne poštene hiše je segel daleč na okoli. Pred vojno so se pripeljali ljudje prav radi zlasti poleti v Bušečke Toplice, spotoma pa so se oglasili pri Golobovi majki na PirošicL Prostaških kvant ni trpela maj« ka v hiši in ognjevite, pretepaško navdah» njene fantaline je postavila kar sama pod kap. Z gosti je imela prijeten pomenek, da so ljudje prav radi posedali pri njej. Vso skrb je posvetila vzgoji svojih si« nov in presrečna bi bila, čc bi bili zbrani ob njenem jubileju še vsi. Usoda je hotela drugače. Najstarejši sin Joško je inšpektor pri finančni direkciji v Podgorici med Čr* nogorci, Franjo se je po raznem preganja* nju umiril v Št Jerneju na Dolenjskem kot šolski upravitelj, Rudolf gospodari do« ma in popularni Janko je umrl tragično mučeniške smrti doma in spi večni sen, daleč od svojih preganjalcev. Pred vojno je bila hiša pri avstrijski gospodi bolj na slabem glasu, ker se je zbiralo tam vse, kar je čutilo prihod mlade Jugoslavije in Golobova majka je bila odločna narodnja« kinjc. Večkrat je osramotila moške mlač« neže s svojo odločnostjo in značilno je, da je ob priliki nekega shoda zapregla sama konje in šla pobirat po vaseh mlačneže ter jih pripeljala potem domov poln voz. Želimo ji za njen lepi jubilej le to, kar si sama najbolj želi in te naše želje so odkritosrčne in iskrene. Zdravo, majka Golobova še mnogo let! Beporterja veselje in muke na Pohorju Zmiselna gojitev sporta krepi telo in duha — Zadovoljiv in uspešen zaključek poročevalca ~ Dobra volja in izdatne dnevnice premagata vse napore Pravilno mazanje ni najzadnjega pomena za dober uspeh. Na desni obdelujeta svoje smuči Tomaž Godec in Boris Je ko, ki mu pomaga Stane Bervar. pa nahrbtnik, da le s težavo prestavljam noge in se s polževo hitrostjo bližam daljnemu cilju, na Klopni vrh. Dvanajst sto metrov je tudi lepa mera, pa kdo bi meni zameril, ki nisem ambicijozen za visoka mesta, niti nikamor ne plezam, če sem opešal na pol poti. Tam pred Kormanom me je potisnilo v sneg-. Pa me je kmalu ogrel nenavadno velik štedilnik v kuhinji Kormanove mame, pa njene tople dobrote in Lovrenčeva obljuba, da bo nesel mojo robo celo na vrh. Jaz sem nosil svetiljko, Lovrenc pa smuči in nahrbtnik. Pobirala sva stopinje in si pripovedovala take, da nama je bilo kar vroče. Pred kočo je zašumelo v smrečju, mrzel obkladek mi je zdrsnil za vrat. Lepo tempe ri ran, ves dobre volje in kurje polti padem v kočo. Na Fali. Vsi oddajajo svoie nahrbtnike in drugo prtljago vozniku, da jo dobe zopet naaaj v Ribnici, kjer bo cilj. Vsi so tekmovalci, jaz pa tekmujem le za kolono poročila in suhih rezultatov. Ta res prijetna dolžnost me obremenjuje za dobrih 20 kg športnih in reporterskih rekvizit: smuči 6 kg, dva fotografska aparata z vsemi potrebščinami 8 kg, nekaj toplega perila in platnen jopič 4 kg, mal prigrizek in dve konzervi 2 kg, pol kg pisalnega papirja in še teža nahrbtnika, v katerem nosim vse, razen smuči. Tako lepo zrejen na okroglih 80 kg jo počasi režem v breg in mi srce poskakuje jeze, ko vidim druge kozonoge hiteti mimo. Joj, celo dve ohlačanki sta že spredaj! Prav kmalu ni nikogar za menoj, pred menoj pa še lepe urice hoda. Vedno bolj vkreber pelje pot. Za vsakim ovinkom pokaže zima drugo sliko. Debela snežna plast je zgladila vse robate oblike. Tudi žage ne motijo tišine. Ogromne debele ledene sveče oklepajo kolesje, mene Zadnji prizor Špicarjeve komedije »Odlični možje« v Sofcotskem gledališča v Radovljici Ocl leve proti desni: gostilničarka Pepa — gdč .Vera Vengarjeva; njen mož Brinar — Zrnec Met.; Rak — Dernič Iv.; Sršen — Marinček, Cucek — Prinčič, natakarica Francka — gdč. Zora Vengarjeva, župan Izidor Hvala — Jaklič, steklar Gregeljc — Pri-stavec, občinski tajnik škriba — Juvan, Mezge — Cengle, krojač Jajtek — Beznik, njegova žena Filomena — gdč. Horvatova, Mišnekova žena Roza —■ ga. špicarjeva, krojaški potepuh Gnida — Potrata in vpokojeni dijurnist Mišnek — avtor komedije èpicar. — Izvrstno uspelo igro ponove drugo nedeljo 8. februarja ob 15 v Sokolskem gledališču y Radovljici Vsa koča polna vse izbe zatrpane, po dva v eno posteljo in še tako se le s strogim računom razvrste in sparijo. Po vseh kotih je duh zažganega voska in smrdečih smol. Dečki mažejo kot za stavo. Vsak ima svoje izkužnje, svoje recepte. Zdravnik jim o ti pije žile, ob 19. žrebajo startne številke. Gospodična ki drži čepico s številkami, ima tremo. Nekdo drugi ji mora razviti posvalkane listke. Nihče si ne želi nizke številke. Takole od 20 do 30 je terna. No, tudi ona pride, gorenjski öerne je tako srečen. Le zame ni številke. Zato hajd do prihodnje postojanke, sredi tekmovalne proge bo reporterski radoznalosti vse lepée zadoščeno. Smuška nebesa so na Pohorju. Meni sta jih grenila nahrbtnik in službena dolžnost. Rinem po izvoženi smučini, zdaj korakoma v breg, zdaj furijasto nizdol, da stopajo solze v oči. Solnee migla v nebroj snežnih kristalih, v jasnem ozračju stoje tik spredaj vrhovi Karavank. Iznad meglic pozdravlja Snežnik z belo kapo. Ozrem se. Joško Janža je že za menoj. Preden imam refleksko iz nahrbtnika je že daleč naprej. Z enakomernimi kretnjami drvi dalje, vedno manjši, mimo kontrole, mimo okrepčevalnice, naprej, naprej. Nekaj minut za njim vozi Neuman. Pri hoči na Jezerskem sedlu je okrepčevalnica. Tukaj jih gledamo. Zdaj pa zdaj se pokaže glava izza Jezerskega vrha in v divjem smuku zdrsi smučar proti koči. Inž. Janko Janša se spozna že od daleč, po sijajni tehniki. Nekateri se ustavijo pri okrepčevalnici, povžijejo skodelico čaja, košček čokolade ali oranžo, drugi vozijo kar mimo, čeprav strežejo nežne ročice in prijazne oči. Pri okrepčevalnici si ie marsikdo premislil nadaljevati pot. Tu je topla koča, tako prijetna za odpočitek, pa okrepčila zastonj, kar ni brez pomena, kaj pa pomeni nadaljevati pot? — Napore, da pohaja sapa, pri vsej sreči mesto med 40—50. Ko se je nabralo precej dezerterjev, smo jo ubrali počasi in previdno proti Ribnici. Klanci, strmine, ravnina, potem pa tista brezupna vožnja nizdol, vedno huje. Tistih zadnjih par kilometrov so bili za vse smučarje grenak kelih. Kaj šele zame, ki sem na strmih padcih s težkim nahrbtnikom oral po snegu. Po dvakratnem poštenem padcu sem se moral oddahniti. Tudi druge skoro brez izjeme izpodnaša. Strmina je vsa razorana na dolgo in široko, vsepovsod same sledi :>pikanja«. Za menoj nosi nekdo smuči na ramah. Sam poskusim tako; gre hitreje in varneje za vrat in »dilce«. Tista ledena drča do cilja bo ostala vsem v lepem spominu. Kdor ni jahal zaradi šibkih palic, se je vlcgel na hrbet in je šlo še precej gladko. Nekaj popraskanih nosov, par zlomljenih palic in raztrganih hlač so bile edine žrtve. * Spodaj vozim mimo cilja, da imajo tekmovalci, ki še prihajajo, prosto pot in ae bi časomerilci mislili, da se potegujem za kako boljše mesto. šola v Ribnici je spremenjena v visokogorski hotel. Vse zastavljeno s smuško opremo, po učilnicah je pravi živ-žav. Na trgu so pripravljene vprežene sani in avtomobili, da prepeljejo tiste, ki so se že oddahnili od napora, uspeha ali neuspeha, na postajo Brezno-Ribnica. Na zadnji tovorni avto se nas natrpa, da smo kot žveplenke v škatli. Gibljemo se le s smehom, ki ga dela dr. Sekula s svojimi smešnicami in komentarji. Koliko mrtvih in pohabljenih, nezadovoljnih in veselih. Tista o junior jih je dobra! Ko so privoziti skozi cilj, so jih spravili v bližno toplo sobo, kjer so jim servirali čaja s prigrizkom. Dečki so se tukaj prav dobro počutili in kar niso hoteli ven. Bil ps. je čas, da napravijo prostor seniorskim tekmovalcem, ki morajo zdaj pa zdaj prihajati skozi cilj. Na mah pa se posreči dr. Se-kuli: Fantje, kar hitro v šolo, tam imate tudi čaj, šunko in drugo. Na migljaj je bila prazna izba, preden pa so prišli se-niorji, je bila tudi šolska zaloga, namenjena njim — prazna. Juniorji so pospravili nekaj nad 200 sendvičev, precej kosov šunke in cel sod čaja. K sreči so ribn:ški gostilničarji za zimo dobro preskrbljeni. * V Mariboru je bilo še toliko lepega. Na primer, kako smo cela armada smučarjev korakali z godbo na čelu po najbolj gosposkih ulicah, med gostim špalirjem občinstva, ko so zaradi huronskega kričanja te armade žvenketala stekla v oknih. Pa je imponiralo vsem. Onim. ki so nekaznovano razgrajali in pa občinstvu, ki sc je divilo zdravim grlom toliko naporov pre-stalim smučarjem. V koči na Peska je prav živahno. VAIAVO A L V O D-OB-E SE: FRANC BAR ML, LJUBLJANA MtSTNl TRG ŠT. 5/1 HADST«. ELEKTRONKE MODERNIZIRAJO VAŠ RADIO APARAT ČIST lTf W)VBŠK\ SPREJEM! »RADIOVAL « Lastniki srečk! 2365 Ali ste prepričani, da Vaše srečke še niso izžrebane. Mnogo milijonov dobitkov še ni dvignjenih. Radi tega se vpišite kot član v našo kontrolo srečk. Vpisnina znaša Din 10.—. Mi Vam kontroliramo Vaše srečke za nazaj, proti predplačilu pa tudi za dve leti naprej, tako da ste lahko brez skrbi. Dajemo tudi vsa pojasnila glede srečk. PROMETNA BANČNA DRUŽBA Z O. Z. MARIBOR, Aleksandrova c, 19 Poštni predal št. 4 ASPIRIN TABLETE pristne le z Bayer-je-vim križem. Domače vesli * Izpreraembe v železniški službi. Postavljen ie za stalnega uradnika I-IX: inž. Golob Ivan, progovna sekcija Jesenice; za zvaničnika I-IV: Schlag Feliks, kurilnica Maribor; Weber Evgen, Čakovec; Wergles Anton, kurilnica Maribor; Šinkovec Ludvik, kurilnica Ljubljana I. glav. kol; Žagar Ivan, Rakek; Smrekar Jožef, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Kraševec Stanislav, Ljubljana glav. kol.; Lipoglavšek Jože, kurilnica Maribor; Vevcr Janez, kurilnica Maribor; Jereb Janez, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Verhovšek Kare!, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Fischer Franc, Maribor glav. kol.; Keniperle Ferdinand, kurilnica Maribor; Matuš Frančišek, kurilnica Maribor: Repina Jožef, Ljubljana glav. kol; Habe Maksimiljan, kurilnica Jesenice; Peruzzi Miroslav, kurilnica Ljubljana II gor kol.; Operčkal Jožef, kurilnica Maribor; Kerš-manc Ivan, kurilnica Maribor; Kocjančič Iv. kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Žerjav Josip, kurilnica Maribor; Ipavic Anton, kurilnica Maribor; za zvaničnike II—III ; Rwpar Janez kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Ven-gust Leopold, kurilnica Maribor; Smodej Franc, Zidani most; Gergič Ivan, kurilnica Maribor; Jevšinek Franc, Grobelno; Gostič Albin, Trebnje; Vozič Mihael, kurilnica Maribor; Imperi Peter, Zidani most; Zavašnik Valentin, kurilnica Ljubljana II gor. k o L; Kokalj Rudolf, kurilnica Ljubljana I. glav, kol.; Zatler Ivan, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Mastnak Franc, Savski Marof; Nikolič Martin, kurilnica Maribor; Kokalj Frančišek, Domžale; Puc Srečko, kurilnica Maribor; Gale Karel, Grosuplje; Hrovatin Iv. kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Pohleven Jernej, Ljubljana glav. kol.; Cojhter Jožef, kurilnica Maribor; Petrovčič Franc, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. Petrič Vladimir, kurilnica Maribor; Pire Maksimiljan, Ljubljana glav. ko!.; Potočnik Štefan, kurilnica Ljubljana JI. gor. kol.; Puizdar Mihael, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Grgič Anton, kurilnica Ljubljana U, gor. kol., Gajser Anton, Ljubljana glav. kol.; Fabijan Frančišek, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Bibič Rihard, kurilnica Maribor. * Promocija. Včeraj ie promoviral na veterinarski fakulteti v Zagrebu za doktorja veterine g. France Moser, sin obče znanega avtomobilskega izvoščka in posestnika iz Trnovega v Ljubljani. Čestita mo! * Smrt priljubljenega duhovnika. 1z Bo- štanja ob Savi nam pišejo: Globoko nas ie pretresla žalostna vest o smrti mornariškega kurata v pokoju g. Janka Sede-ja v Rndomlju. Ni še dolgo, ko se jc poslovil od nas. Pokojnik je bil blaga duša. V cerkvi je bil vzoren duhovnik, ki ni vpletal med svoje govore drugih reči, kakor je bilo to svoj čas zelo razširjeno med podeželsko duhovščino. Zunaj cerkve se je politično udejstvoval, ampak je bil KINO IDEAL Samo še danes ob 3., pol 5., 6. pol 8. in 9. uri V ©1B1LASTII BAVNIDHITOV Film senzacijonalnih pustolov-lovščin Na Svečnico nov spored Premiera ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Ljubezen policista in dekleta iz najvišje družbe Dunaj v temi Premiera! Prvič! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 1. februaja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačn*>st 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Ljubljana: 7, 760.0, 26, 85, SSE2, 10, sneg, 32.4; Maribor: 7, 765.1, 1, 92, mirno, 10, sneg, 3.0; Mostar: 7, 757.7, —1, 56, N\V2, 10, dež. 1.0; Zagreb: 7, 760.4, 3, 84, NE4, 10, —, —; Beograd: 760.3, 1, 65, ESE4, 4, —, —; Sarajevo: 7, 761.4, -=4, 92, ESE4, 8, —, —; Skoplje: 7, 762.4, 1, 93, mirno, 10, dež, I.O; Kumbor: 7, 757.1, S, 65, E6, 10, —, —; Split: 7, 756.6, 8, 65, E6, 10, —, —; Rab: 7, 756.6, 6, 67, mirno, 10, —, —; Vis: 7, 753.7, 5, 92, 316, 10, dež, 3.0. Najvišja temperatura v Ljubljani 5.0; najnižje temperature: v Ljubljani 1.2, v Mariboru 0, v Mostarju —1, v Zagrebu 2, v Beogradu —11, v Sarajevu —4, v Skoplju 0 stopinj. Solnce vzhaja ob 7.19, zahaja ob 17.9; hina vzhaja ob 16.4, zahaja ob 737. dostojen in ne maščevalen. Te lepe lastnosti so ga napravile zelo priljubljenega pri narodu. V družbi ie bil rad vesel. Bil je dober glasbenik. Pri nas je ustanovil gasilsko godbo in žrtvoval zelo mnogo truda za pouk in vàie. Mnogikrat so prišli fantje Sokoli med telovadbo k njemu in ga prosili: »Gospod kurat, prosimo Vas, zaigrajte nam proste vaje!« Pa je igral na klavirju pri Drmeljevih poleg telovadnice in fantje so telovadili. Pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva se je tudi agilno udejstvoval in se brigal za napredek gospodarstva, kolikor je največ mogel. Včasih so se nekateri z njim malo sporekli in on je bil prvi, ki je prišel naslednjega dne k nasprotniku smejočega se obraza: »No, ali smo se krepko včeraj? Ali ste še kaj hudi? Jaz nič!« Pa je bilo zopet vse dobro. Hudo nam je za njim in ohranili ga bomo vsi v najlepšem spominu. Naj Ti bo, dragi Janko, zemlja lahka in počivaj v miru! * 7'Jletnica priljubljenega moža. Z Vač pri Litiji nam pišejo: Te dni je praznoval 70-letnico svojega rojstva tukajšnji domačin g. lit Strmljan vzor nesebičnega sovaščana. Tita z Mačkovca, malega naselja nad Vačami, kjer ima svojo domačijo, poznajo tudi odlični zgodovinarji v inozemstvu. Vače so namreč znano staro keltsko selišče. Tit je eden najspretnejših odkrivalcev keltskih grobišč in njegove izkopanine krasijo tako ljubljanski kakor tudi mnoge druge muzeje po svetu. Ob času, ko je na Vačah iskala vojvodinja Mecklenburška, Porodnica avstrijskega cesarja, keltske sledove, je bil Tit njena desna roka. Od takrat hrani c. Tit dragoceno uro, ki jo je dobil od visoke gospe v spomin. Več desetletij je tudi g. Stremljan član občinskega odbora.' Še sedaj je, in to že precej desetletij sem, predsednik okrajnega šolskega sveta. Z vsem razumevanjem in v lepi slogi deluje jubilant s šolskim upraviteljem gòsp. Stecovcem za napredek šole. Da je naša šola najlepše po» slopje na Vačah, je gotovo zasluga vrlega krajnega šolskega predsednika s." Strmlfa-na. Za svoje delovanje na vseh poljih je bil g. Strmljan odlikovan s redom sv. Save. K jubileju iskrene čestitke! * Zastaranje vojnice (vojaške takse). Finančno ministrstvo, oddelek za davke, je na neko vprašanje odločilo, da veljajo odredbe čl. 153 zakona o neposredmh davkih, ki obravnavajo zastaranje davkov, povsem tudi za vodnico. Torej zastara pravica države za odmero vojnice v petih letih od dne 1. januarja onega leta. v katerem je nastala davčna obveznost * Službeni list za Dravsko banovino objavlja v 8. letošnji številki: zakon o zdrav-nikih-speciialistih za bolezni ust in zob in o zobotehnikih; zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in objave banske uprave o občinskih trošarinah. * Udruženje jugoslovenskih visokošolcev v Parizu opozarja vse tamkajšnje visoko-šolce in vse Jugoslovane, da je ustanovilo svoj mešani pevski zbor. Vsi tamkajšnji Jugoslovani se pozivajo, da podprejo zbor s svojim sodelovanjem. Zbor bo nastopal pri vseh naših manifestacijah, projektirane pa so tudi turneje po Franciii. Informacije se dobe v društvenih prostorih: 24 rue des Ecoles, Pariz V, ob četrtkih in sobotah od 17. do 19. * Lep uspeh mlade Slovenke v Gradcu. Pišejo nam: Na graškem mednarodnem turnirju v družabnem plesu je v turn-iriu gostov dosegla med številnimi tekmovalci drugo mesto 17 letna gdč. Marijanca Medica iz ugledne družine iz Črnega Potoka pri Litiji z g. Klausom Wernerjem. Na tej zelo uspeli prireditvi je bil prisoten tudi g. Jenko iz Ljubljane. Čestitamo! * Novi grobovi Včeraj je preminili v Mariboru v 46. letu starosti g. Ivan Sok li č, višji sodni pisarniški oficijal. Pogreb bo 2 t. m. ob 13. na Pobrežje. — V Sko f ji Loki je nmrla v starosti 57 let blaga žena ga. Stanonikova, ki zapušča edinca Jožefa, službenega v tovarni »Šešir«. — V Spodnjem Karlovcu pri Škofi i Loki je družini F a j f a r j e v i ugrabila smrt malo Anico. — V Laškem je po daljšem bolehanju umrl g. Josip F r e t z e, star šele 24 let, sin tamošnjega pekovskega mojstra, solastnik pekarne Fretze in sin v Zagrebu. Pokojnik je bil mirnega značaja in priljublje.i. — V celjski bolnici je umrla 30 letna po-sestnikova hči Frančiška Strmčnikova iz Luč. — V Kočevju ie preminil g. Anton Baje c, orožniškj podporočnik v pokoju, star 64 let. Pogreb bo danes ob 16. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrl v visoki starosti 76 let t amo šn ji župan g. Matij a Peki ar, posestnik in gostilničar. Pogreb pokojnika, ki je bil delaven in spoštovan mož, bo v torek ob 17. — V Hruševju pri Postojni je umrl trgovec in posestnik g. Peter Del Linz v visoki starosti 79. let Pogreb bo danes ob 15. — V Mostah pri Ljubljani je umrl zasebnifc g. Janez Remžgar v visoki starosti 87 let Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnikom bi a.t spomin žalujočim naše sožalje! * Smrt rojaka v Braziliji. V Sao Paulu v Braziliji je nenadoma umrl rojak Manfred Merljak, doma iz Renč na Goriškem. Umrl ie za legarjem. V stari domovini za« pušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. * sesttedenski kmetijski tečaj za dravograjski srez, ki je bil otvorjen "20. januarja v Vuliredu ob navzočnosti sreskega načelnika gosp, dr. Dionizija Maraža, se more pohvaliti z lepo udeležbo. Ta tečaj je obiskal tudi podpolkovnik gosp. Vavpotič iz Maribora, kar je napravilo med udeleženci prav lep utis. Predavanjem kmetijskega uradnika gosp. Zdolška iz Prevalj sledijo udeleženci z vsem zanimanjem. Udeležba znaša povprečno 40 obiskovalcev. Ker je tečaj brezplačen, je želja predavateljev, V\ercadet«. Obe predstavi po znižanih d ra ms Ki h cenah. V torek 3. t m. bo gostovala drama v Celju. Vstopnice za Finžgar-jevo proslavo v ljubljanski drami bodo od srede dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Proslava bo v ponedeljek 9. t- m. — Danes popoldne se ponovi v operi opereta »La Mascotte«. Zvečer bo opera » Tosca«. V partiji Scarpije nastopi znam ruski bantonist Boris Popov. Naslovno partijo bo pela Thierryieva. Obe predstavi po ljudskih znižanih cenah. Na svečmeo bo popoldne mladinska opera »Nina nana, punčka moja« in balet »Figurine« po zelo znižanih cenah. Zvečer se pmovi večno mlada »Prodana nevesta« z Ziato Giungjenčevo v naslovni partiji. Recala bo pei Križaj in Janka Gostič. Po znižanih cenah. u— Velezabavna burka »Prostozidarji« se ponovi danes in na svečnico 2. t. m. na Šentjakobskem odru. Kdor ljubi STieti in dobro zabavo, naj poseti predstavi. Vstopnice se dobe od pol 20. pri večerni bla-ga.ni. Začetek predstav bo ob 20.15. u— Lutkarski odsek Ccškoslorenske Obce % Lj -bliani priredi v nedeljo 1. februarja ob IG. v Narodnem domu predstavo, na kateri se bo igrala pravljica jO zakletem Labudu*. u— Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece bo v četrtek š t. m. od 20. Vstop prost. Govoril bo g. Pulier o ženi in alkoholu. u— Dobrovoljci bivšega lugoslovenskega polka v Sibiriji imajo v torek 3. t m. ob 2u. v gostilni pri Cinkoletu v Kopitarjevi ulici prijateljski sestanek. u— Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani bo imelo danes ob pol 9. dopoldne rednš letni občna zbor v veliki dvorani Trgovskega dom^ ob Gregorčičevi cesti z ooičajnim dnevnim redom. Občni zbor bo sklepčen, če bo prisotna vsaj tretjina vseh rednih članov. Ako pa bi občni zbor ne bil sklepčen, ob napovedani uri, bo pol ure nato na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu članov. u— Ceskoslovenskä Obec v Lublani. Danes odp-o'edrie o 4 hod. loutkové predsta-veni, večer o S. hod. v restauraci »Zvezda« pfednaška prof. dr. Buriana. Hosté vinili i! u— Odbor JNAD »Jadrana« se najiskre- ■ leje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k moralnemu kakor Ji gmotnemu uspehu XI. slovanskega večera. Najlepša hvala vsem! u— Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvorijo na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Resi je va cesta (privatni učni tečaji). Pojasnila daje šolski sluga ves dan in Delavska zbornica v urad-r.ili urah od 8,—14. Splošni izobraževalni teoaj za delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od-9. do 12. Vpisovanje istotam. u— Shajališče gospodinjskih pomočnic v Prečni ulici 2 zbira od božiča dalje vsako nedeljo in praznik od pol 16. do pol 19. naša dekleta. Počutijo se v teh prostorih prav dobro kakor doma. Shajališče se vodi v duhu složnosti med gospodinjo in gospodinjsko pomočnico. Naša dekleta naj pnežive svoje proste urice tako, da koristijo svojemu duševnemu in telesnemu zdravju. u— leča j prikrojevanja za krojače, šivilje, nešivilje Po svečnlci. Za revnejše znižano. Krojno učilišče, Stari trg 19. Kroji po meri. u— Ukraden plašč. Pred dnevi se je zglasil v stanovanju Ivana Žuže v Livarski ulici 3 neznan berač. Bil pa ni baš poštenjak. kajti takoi po njegovem odhodu ie g. Žuža opazil, da mu je zmanjkal rjav dežni plašč, ki ga je odnesel neznani prosjak. u— Posetnikom prireditve Sokola IV ju» tri zvečer v Mestnem domu bodo na raz» pol ago od pod 20 dalie Pečnikarjevi avto» busi, ki bodo vo-zili od Zehala na Rudniku do Mestnega doma ter obstajali tudi pri Jošku Jelačinu. na dolenjski mitnici, pred Češm.ovarjem. nazaj orede od Mestnega do» ma pa. kjeT si bo kdo želel Poleg teh ugod» nih voznih zvez bo prireditev privlačna go» tovo tudi zaradi raznih nraktičnih nagrad, kd jih bodo dobile maske. u— Vse okroglo. Za maškarado Sokola ' na Taboru 14. t. m. vlada največje za-jiinar.je. Dekoracijski odott dela s polni, paro. Tabor hoče odnesti prvenstvo letošnjih prireditev. Interesenti, ki žele informacij glede mask, naj se obrnejo na br. prof. Siča, Vogelna ulica 3, ki je izdelal načrte in je pripravljen dati vsakomu- potrebne informacije. Na tem mestu pa bomo prihodnje dni poročali o poteku velik.h priprav. Za danes naj le zakličemo, la je centralna parola vsega letošnjega pred-pustnega gibanja: VSE OKROGLO. o— Plesni turnir za prvenstvo Dravske banovine, združen s plesnim večerom, bo 7. marca v Kazini. Informacije, prijave Hi trening tekmujočih parov amaterjev pri mojstru Jenku v Kazini. n_ sokolova maškarada na Viču t>o na pustno soboto 14. t m. Priprave so ž« v teku. u— Bohemski karneval SK »Ilirije« se nam obeta kot ena najlepših predpustnih prireditev v Ljubljani. Ilirija je poskrbela za prvovrsten program Prijavile so se že najoriginalnejše maske in siijajno kostumi rane skupine Prireditev se bo vršila v vseh prostorih Tabora. Prireditev bo 7. t m. u— Knjigarnar L. Schwentner sporoča svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem naslednic: Zlobneži ali neumneži širijo po Ljubljani vest, na nameravam opustiti svoj T>brat. Izjavljam, da te namere nimam in da bom vodil obrat v neizore-menjenem obsegu naprej. u— Za plesne prireditve in domače plesne zabave kupite najmodernejše šlagerie pn Iv. Bonaču, Ljubljana. Posebno opozarjamo na krasne slovenske pesmi vokalnega kvinteta, ki so vzbudile občo pozornost. u— Na predpustne krofe, koline in pristen dolenjski cviček vabita za nedeljo in svečnico Franc in Frida Svetič, gostilna, Gerbičeva 7 pri Koleziji. 9* otroška maškarada ATENE UNION pustna nedelja popoldne. Iz Maribora a— Ludska univerza v Mariboru. V pe» tek 6. februarja nadaljevanje evgeničnega cikla s predavanjem našega znamenitega biologa, univerzitetnega profesorja g. dr. Zamika iz Zagreba o pravilni izivri moža in žene za zakon s plemensko»higijensKega vidika. a— Iz gledališča. Danes ob 15. bo nad vse zanimiva predpustna burka »Odgodena noč«, zvečer ob 20. pa priljubljena opere» ta »Grof Luksemburški« prvič po znižanih cenah. — Na Svečnico popoldne ob 15. bo komična opera »Prodana nevesta« po zni« žanih cenah; zvečer ob 30. veseloigra »Go» spa ministrica« po znižanih cenah a— Lutkovno gledališče Sokola^matice. V^r-zoritev »Obutega mačka« se ne bo vr» šila na Svečnico, temveč danes 1. februt-» ja o*" 15. popoldne v mali dvorani Narod« nega doma. Gostoval bo br. Lavrenčič z novim Gašperčkom. a— Učiteljski upokojenci iz Maribora ln okolice. Prihodnje družabno svidenje bo v četrtek 5. februarja od 14. naprej v go» stilni ge. Koštomaj v Mlinski ulici, & a— Občni zbor društva za pohorsko vz» penjačo se je vršil v petek zvečer pri Or» lu. Iz poročil g. župana dr. Juvana in taj» nika g. Birkmajerja je bilo razvidno, da je zadruga v prošlem letu mnogo prspeva« Ia k realizaciji načrta. Vendar se je na podlagi raznih predloženih načrtov in pro» računov odločilo za gradnjo talne železni» ce^ in ne za žično vzpenjačo, ker je pro», racfcn za ono za poldrugi milijon manjši. Blagajn, poročilo je podal g. Weixl, nakar je dobilo načelstvo absolutorij. Občni zbor je sklenil, da se akcija nadaljuje in da se pozo ve jo vsi, ki so podpisali deleže, naj te takoj odplačijo, da se bo moglo čimprej pristopiti k realizaciji načrta. Talna že» leznica bo urejena za osebni (za enkratno vožnjo za 40 oseb) ter za tovorni promet do 3 ton. Načelstvo je z malo spremembo ostalo dosedanje pod vodsvom g. dr. Ju» vana, za podnačelnika pa je bü izvoljen g. profesor dr. Mišič. a— 60'letnico svojega rojstva praznuje n- Svečnico v ožjem krogu gospa Marija S"-'-- veletrgovka v Ptuju. Jubilantka se udejstvuje že dolga leta kot navdušena in požrtvovalna narodnjakinja v vseh napred» nh narodnih in dobrotvomih društvih, po* se^no na -ri Sokolu in podružnici Ciril» Metodove družbe. Čvrsti jubilantki klice» mo: Še na rano«a leta1 a— Bilanca tihega dela. Izredno asilm krajevni odbor Rdečega križa na Pobreziu je podal te dni bilanco svojega delovanja v preteklem letu, ki je nad vse ugodna Društvo, ki mu načeluje g. M. Vol'k, ja imelo koncem leta 100 rednih in 24 podpornih članov, za občino Pobrežje gotovo zelo častno število. Od 26. marca do 27 aprila je priredilo dobro obiskan samari-tanski tečaj, nabavilo si je lasten gledališki oder, obdarovalo za Miklavža 132 uh .i h šolarjev ter nrinedilo pod vodstvom gosne KVmenPčeve tudi več odrskih prireditev, ki so krasno uspele. P-volitvah je bil zopet izvoljen dosedanj' odbor. a— Organizacija diplomiranih tehnikov poziva vse absolvente tehnične srednje šole v Ljubljani, da takoj javijo svoj točni naslov in službene podatke na Organizacijo diplomiranih tehnikov, Maribor, Stolna ulica 1—III- a— Akademija pomladka Jadranske straže. Eno najzanimivejših prireditev letošnje sezone pripravlja Jadranska straža na svečnico, ko nastopi ob 16. v Narodnem domu prvi" javno njen podmladek, požrtvovalna mladina naših srednjih in strokovnih šol. Revija mladih umetniških sil bo privabila gotovo mnogo narodnega občinstva. Nad vse pester in odličen spored bo presenetil tudi razvajeno občinstvo a— Zabavni večer priredi Rdeči križ v Studencih ob priliki zaključka I. samari-tanskega tečaja v nedeljo 8. t m. v dvorani g. liga. Poleg kabaretnih točk bodo na sporedu tudi gledališka predstava pevske točke in drugo. Iz prijaznosti bo sodeloval »White Star« jazzband iz Maribora. Vstopnina 5 Din. Vsi prijatelji Rdečega križa so iskreno vabljeni! a— Mestno kopališče bo zopet odprto v torek, 3 L m. a— Iz policijske kronike. V petek so aretiral 19»letno Š. K. iz Maribora, ki je bila dan poprej komaj tri ure v službi pri gospe Gustinovi in je po trdi urah zginil 3 njo tudi zlat prstan z briljantom, vreden 1800 Din. Nepoštena služkinja je ta prstan prodala za 280 Din, policija jo jt odiala sodišču. — Pri ključavničarju Fariču na Pobrežju so neznani zločinci zadnie dni ukradli električni števec, brus in nekaj medenine, vse skupaj vredno 1800 Din. Iz Celja e— »Sveti plamen« v gledališču. Opozarjamo ponovno na gostovanje ljubljanskega gledališča, ki b- torek 3. t. m. ob 20. v mestnem gledališču. Ljubljanski igra1 bodo vprizorili slovito dramo Somerseta Maughama »Sveti plamen«. Predprodaja vstopnic bo v knjigarni Gorica r & L. skovšek. e— Izlet smučarjev k Celjski koči. Pri Celjski koči je zapadlo zopet 15 cm snaga. Celjski smučarji in planinci priredijo danes večji izlet k Celjski koči. Za prehrano bo poskrbljeno. e— Umrljivost v Celju. V januarju je umrlo v Celju 30 oseb, in sioer 7 v mesta in 23 v javni bolnici. e— Nalezljive bolezni v Celju. Po uradni statistiki sta bila od 8. do 14. januarja v Celju od nalezljivih bolezni le dva cri-mera škrlatirfke. e— Nesreča pri delu. V Potrištrici pr" ttunru ob Sotl'i se je vbodel 17-Ietni delavec Slavko Coh pri delu z vilami v desno bedro in se občutno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnici. e— Lovski ples. Podružnica SLD v Celju priredi 28. t. m. oo 20. v Narodnem domu lovski ples s posebnim sporedom. Vabljeni vsi lovci in lovska prijatelji, ki jim je kaj do neprisiljene zabave! e— Mestn kino. Danes in jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer sijajni zvočni velefihn »Ne verujem več nobeni ženi...« Kot dodatek izvrstna zvočna enodejanka. Predmaznani-lo: »Lažni feldmarSal«. e— 1000 dinarjev je Izgubila ga. Irma Ježovnikova iz Grušovja pri Fetrovčah na Glavnem trgu v Celju. Iz Kranja r— Občni zbor Narodne čitalnice. V to» rek zvečer se je vršil 69. občni zbor Na* rodne čitalnice. Zbor je vodil društveni predsednik dr. Stanko Sajevic, ki se je naj» prej snom n d z uvodnimi besedami pokoj» nikov, častnega predsednika dr. Šavnika, Rohrmanna in Neže Benedikove. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Sla» vec, Ross, Aiman, Terčon, Luksa, Klavo» ra, Adamič, Maver, Vran, Fi'gar, Jereb, Horvat Pire, Cvar, Plahuta rn Tomažič. Danes GASILSKI PLES In IV. VINSKI SEJEM KRANJ 2292 r— Občni zbor samaritancev. V nedeljo zjutraj se je vršil občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa. Otvoril je zbor predsednik vladni svetnik g. Josip žnidar-šič. Iz tajniškega poročila, katerega je podal g. Rus, posnemamo, da Je bilo delovanje društva v preteklem letu prav izdatno Iz društvene blagajne so prejeli podpore: gasilno in reševalno društvo, odsek za zaščito beguncev in več potrebnih siromakov. Blagajniško poročilo je podala učiteljica gdč. Urbančičeva. Novi odbor je naslednji: predsednik vladni svetnik Josip žnidaršič, tajnik prosvetni referent Vilke Rus, blagajničarka učiteljica gdč. Pranj? Urbančičeva; odborniki: ga. Mira Žnidar šičeva, ga. Dora Heller jeva. gg. župan Ci ril Pfrc. lekarnar Franc Savnik, dr. Be žek in župnik Matija Skrbeč ; nadzorni od- PR1 ZIMSKEM ŠPORTU, OB MKZLlH ON HIV M NIVEA-tHtliF In sicer poprej vdrgniti, predno greste ven na mrzli zrak Nivea-krema pronikne popolnoma v kožo tn ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu. Nivea-krema prepreči. da koža razpoka ali da postane hrapava. V drgni te si, predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo Z radostjo boste konstatirali. kako mehka in gibka je vaša koža. Ce jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo. ki bi vsebovala kožo negujoči EUCEKIT. Doze po 5, tO i® 32 Din — t.ube po 9 im 14 Din [zdelovstelj t Jugoslaviji ; Jugosl P. Beiersdorf S Co.. d. ». O. J. — Maribor, Gregorčičeva št. 24 bor: gg. dr. Simon Dolar, dr. Božidar Faj-diga, kmetijski referent Josip Sustič. Društvo šteje 5 stalnih, 52 rednih in 200 podpornih članov. r— Današnja gasilska prireditev se pri» čne ob 4. uri popoldne. S tem bo omogo» čeno posetnikom od daleč, da se udeležijo te prireditve. Ob isti uri se otvori tudi IV. vinski sejem. r— Kino Narodni dom. Danes ob 2., 4., 6. in pol 9. zvečer »Podzemski svet«; na Svečnico ob 2., 4., 6. itn pol 9. zvečer cir» kuški velefiim »Tepeni clown«. V glavnih vlogah nesmrtni Lon Chaney, Norma Shea» rer, John Cilbert. Dodatek »Rantanplan«. Iz Škofje Loke šl— Pisarniški izpit je napravila uradni» ca našega sodišča gdč. Erna Garbunova v petek pri višjem dež. sodišču v Ljubljani. Čestitamo! šl— Kanalizacijska dela za vojašnico pre» stolonaslednika Petra v Škof ji Loki so v načrtu. Med prizadetimi je že dosežen sporazum in se bodo dela lahko pričela, ko bo otvorjen kredit. Cevi bodo v padcu 2 do 5 m položene izpred vojašnice mimo trgovca z usnjem Šifrerja in Sušnikove pristave v Soro. šl— Saje so se vnele v petek na večer v hiši Alojzija Jakliča v kapucinskem predmestju. Gasilci so prihiteli na pomoč, a so med tem že domači pogasili ogenj. šl— Denar je pobiral iz pušice pri Marl» jinem znamenju v Starem dvoru neki mlaj» ši moški, ko so ga pri dejanju zalotili sta» rološki fantje. Dolgoprstnik se bo moral zagovarjati pred čuvarji postave šl— Planinsko rajanje, prvovrstna m vse» skozi zabavna predmistna prireditev škof» jeloške podružnice SPD bo danes v vseh prostorih Sokolskega doma. Pričetek ob 20. Za preizkušeno kapljico in izvrstno ku» himjo je najbolje poskrbljeno. Izbira oble» ke je poljubna, le kovani čevlji naj se pu» ste doma! Pridite! Z Bleda bi— Proračun blejske občine predvideva naslednje dohodke: Gospodarstvo 31.000 dinarjev, glavnice 3.755.900, pristpjbine 34.200 in javne naprave 333.000, razni do» hodki 1400, davščine 392.753 Din. Izdatki: Davki 2200 Din, vzdrževanje poslopij 1000, nakup zemljišč 2500. klavnica 8000,. inven» tar 2000, tržnica 1000, uprava 68700. glav» naca 503 600. redarstvo 28.400. javna dela (kanalizacija) 2.378 000, zdravstvo 25.500, drugi stroški 1550 Din; socialno skrbstvo 8490, šolstvo (prva šola) 1.597.990, kmetij» stvo 15.000 Din. Zdravniška kpmisija izki» zuje 721.000 Din dohodkov m ravno toliko stroškov. Med dohodki so večji zneski: zdrav, taksa 680.000 in najemnina zdrav, doma 32.000 Din. Med izdatki so večje po» stavke: godba 73.000 Din, reklama 200.000, osobje 28 000, vzdrževanja zdrav, doma 10.000, vzdrževanje šetališč in parka 25.000, ppprava ceste Jekler—Parkhotel 25.000, škropljenje cest 15.000, cestna razsvetljava 25.000, odplačilo amort. posojifa 120000, poštnina, telefon 9000, tiskovine 11.500, ka* nalizacija 50000, razni izdatki 15.000, na» prava (jzvnih stranišč 30.000, podpora za SK Bled 15.000. fond za žično železnico pa 10.000 Din. Ubožni zaklad izkazuje dohod* kov 32.000 in 40.000 Din izdatkov, torej 8000 Din primanjkljaja. — Kdo bo rešil ta proračun in kdaj, je še v božj:h rok h, ker 2 tretjini odbornikov je napovedal;) stavko. bi— Agilen poverjenik Vodnikove družbe je g. Ivan Šemerl, upokojeni šolski upravitelj v Lescah. Samo v Lescah, ki ni posebno velika vas, ie pridobil družbi 36 članov, več članov pa tudi v okolici. Posnemajte ga! bi— Instalacijo vodovoda in centralne kurjave v treh tukajšnjih hotelih je prevzela neka tvrdka iz Celovca. Instalacija se ie že izvršuje. Mislimo, pa da bi tako delo lahko opravila tudi kaka domača tvrdka. bi— Delavca je zasulo. Pri kopanju jarka za napeljavo kanalizacije se je zrušila plast zemlje in zasula nekega delavca do pasu. Rešili so delavca iz neprijetnega položaja njegovi tovariši nepoškodovanega. Iz Kamnika ka— Nov tajnik na občini. Poročali smo že. da je bil sprejet za tajnika g. Janko Stare. Ker je pa bil tajnik še občinski odbornik, je najprej moral odstopiti s te« ga mesta. Službo bi moral nastopiti takoj, a so se pojavile težave, češ, da je treba najprej vzeti odstop na znanje Sedaj bo novi tajnik, čigar nastop se je v dveh ljubljanskih listih burno prerešetaval. ča» ktl toliko časa, da ga gosp. ban razreši teže občinskega moža. ka— Občni zbor Narodne čitalnice v Kamniku se je vršil v četrtek. Izvoljen je bil stari odbor z izpremembo knjižničarja. Predsednik je g. dr. Karba, tajnik pa je g. Golob, učitelj. Iz Novega mesta n— Srečke za I. razred razredne loterije so dospele. Prosimo vse, ki so kupili srečke v naši podružnici, da najkasneje do 5. obnove svoje srečke. n— Zadnja seja cestno-okrajnega odbora Novo mesto se je vršila 2D. januarja v gostilniških prostorih g. Košaka. Seji je prisostvoval sreski podnačelnik g. Kraj-šek. Vodil je sejo predsednik odbora g. Brulc, ki je navzočim podal bilanco za leto 1930: dohodki 893.453.54 Din, izdatki 865.472.28 Din, čisti dobiček 27.981.26 Din. Računi so bili odobreni. Novo imenovani sreski cestni odbor, kateremu načeluje župan dr. Režek, bo imel prvo sejo 1. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata. n— Konzum alkohola. Za 3,567.586 Din so Novomeščani konsumirali v preteklem letu alkohola, in sicer: vina 247.875 litrov, piva 32.655, žganja 1996, ruma 880, likerjev 537, konjaka 114 in špirita 946 litrov. Izreden uspeh ženskega lista Konsorcij lista »žena in dom« je povabil ljubljanske tvrdke, da pregledajo naklado te ženske revije. V ta namen se je sestala v Delniški tiskarni 29. januarja komisija, v kateri so bili pooblaščenci ve- di list svojim čitateljicam za malo naročnino vse ono, kar slovenska žena potrebuje. Vsega pa tudi v listu ni mogoče prinesti. Zato bo konsorcij revije »žena in dom« na željo svojih naročnic izdal vsako lesejmskega urada, zagrebške tvrdke Kava Hag d. d., Jugoslovensko d. d. Georg Schicht iz Osdjeka, elektroindustrija d. d. v Ljubljani in pooblaščenca ljubljanske tvrdke A. & E. Skaberne. Naš list je zastopal ravnatelj oglasnega oddelka g. Novak. Gospodje so pregledali naklado februarske številke in komisionelno ugotovili, da znaša naklada 13.525 izvodov, o čemer se je napravil zapisnik. Zelo laskavo so se izrazili o lepem tisku Delniške tiskarne, ki se v resnici trudi, da je list tudi po ^ehnični opremi na višku. SUka nam kaže komisijo po končanem kontrolnem delu. Spredaj in zadaj za ko-nisijo pa vidimo skladovnico lista . »žena in dom« izhaja šele eno leto. Za- 1 adi svoje odlične opreme in poučne vse- i «ne se je list izredno hitro razširil po vsej j Sloveniji. Urednici lista se trudita, da nu- 1 leto še pet knjig. To leto bodo prejele naročnice za 32 Din te-le knjige: L) »Za pridne roke«, knjiga o ročnem delu (L del kvačkanje); 2.) »Vzorna gospodinja«, knjiga za praktično gospodinjstvo; 8.) »Kako naj kuham«, priročna knjiga za kuho; 4.) »Postanek otroka in njegov razvoj«, zdravniška knjiga za matere in odrasla dekleta; 5.) Koledar s številnimi praktičnimi nasveti. Knjige bodo bogato ilustrirane. Revija »žena in dom« je prevzela hvale vredno nalogo, da nudi slovenskim ženam praktične knjige za izredno nizko naročnino. Zato želimo listu prav tako uspeh, kakor ga je dosegel v svojem prvem letu. Z Jesenic s— Neumornega obrtnika poslednja pot. Te dni se je vršil iz Mojstrane na famo pokopališče na Dovje pogreb g. Franceta B .loha, krojaškega mojstra in hišnega po= seslnika v Mojstrani. Pokojni Baloh je bil vedno vedrega značaja in v gornji dolini zelo popularna osebnost Obrtniško dru» štvo s .cdeže mna Jesenicah je z njim iz= gubilo neumornega zaupnika, Zadruga kro* iačev in krojačic obče spoštovanega tovariš Sa n odbornika, mojstransko gasilno dru* št"o s sedežem na Jesenicah je z njim 'z* kojni Ciioli >"«štovan je pričal njegov po« greb. Na njegovi zadnji poti so ga sprem« lia'i številni obrtniki iz gornje doline, da« Ije z Jesenic. Javoruika, Lesc m Bleda, gasilni društvi iz Mojstrane in Dovjega in dolga vrsta ljudstva od blizu m daleč. Pev« sko društvo »Suva« z Jesenic je vrlemu pokojniku zapelo pred hišo žalosti in ob odprtem urobu ganljive žalostinkc. Bodi blagemu pokojniku ohranjen lep spomm, hudo prizadetim preostalim pa naše iskreno snžalje! s— Mih ioni v dimu. Po statistiki jeseni« ške finančne kontrole sc je v njenem oko« lišu, ki obsega občini Jesenice in Koroška Bela, prodalo lani v 25. trafikah za 3,367.122 dmarjev tobaka in raznih tobačnih izdel» kov. če računamo, da biva na tem ozemlju okrog 1(1.000 liucli, pride na vsako osebo za 327 Din tob ka. Provizija po 5 odst. je vrgla 1C3.356 Din, kar je za vseh 25 tra« lik izredno malo. Največ tobaka je pro« dala trafika na kolodvoru, na drugem me« stu pa ie trafika gdč. Klmarjeve na Savi. s— Pred graditvijo novega mostu čez S'vo. Te dni so prispeli v naš kraj zopet delavci, ki bodo gradili nov most v Kur« jo vas Novi most bo železobetonski na obok ter bo mnogo širši kakor dosedanji, ki je bil iz same železne konstrukcije. Imel bo na vsaki strani prehod za pešce. Gradnja mostu je bila oddana za okroglo (MaXCOO Din, tvrdki inž. Jos. Dedok v Ljub« ]jar>!, ki je pred kratkim dovršila tudi jc« seniški vodovod. s— Jpra\'a sokolskega društva Jesenice javlja, da se redne pevske vaje zopet vrši« jo vsak torek za članice in vsako sredo za člane. Prva vaja 3 t m. ob 2U. Uljudno vabljeni vsi prijatelji petja. s— Za reveže. Pred kratkim je umrl dolgoletni občinski svetovalec g. Martin Noč, posestnik na Koroški Beli. V spomin na pokojnega moža, prijatelja siromakov, je tainošnia občinska uprava namesto ven« e. na krsto razdelila večjo vsoto med ob« .inske reveže v enkratnem iznosu mesečne p • -e. s— K'iio Radio bo predvajal nemškora-sko zvočno senzacijo »Deklica z Volge«. Predstave: danes in v ponedeljek 2. februarja ob 15. in 20. Iz Tržiča č— Danes nedeljo ob pol 21 v kinu pjili era grand'ozuega rusko«nemškega fil« ina »Hav Tang«. Lilm se bo predvajal tudi na svečnico ob 16., pol 19. in pol 21. Danes nb 16. ;n (Jol IT še izvrsten nemi film »Adieu Mascotte«. Iz tstiie Bafa ho baje otvoril tudi v Litiji svojo trgovino. V Litiji se je oglasil te dni zastopnik Bat'e, češkega tvornic čev« lic v, in se informiral o položaju v našem kraju. Kaže, da bomo dobili tudi mi trgo» vino z Bat'ovinii čevlji. ?— Hudomušnosti tiskarskega škrata. V četrtkovo »Jutro« je privlekel zlobni ti« skarski škrat notico o šmarski igri Notica o napovedi veseloigre »Skok v zakonski jarem« je medtem že zastarela. Igra je šla v nedeljo srečno in nad vse uspelo preko oderskih desk šmarskega teatra. Iz Zagorja z— Občina jc obdavčila vozila: avtobuse po -{PO, osebne avtomobile po 100, motorna kuiesa po 60, kolesa po 30 Din letno. Zaradi nove odredbe bodo morali biti vsi vozovi opremljen; s tablicami, na katerih bo razvidno ime in bivališče lastnika. z— Smučarjem je menda za letos odklen-kalo. Kljub temu si je smuški odsek sestavil podroben program za primer belega vremena. Začetnike bo vodil g. M ni uh Polde. Na programu so skupni izleti ua Sv. Planino in Medvednico s krasnim smuški m terenom. Med kmetsko mladino okoli Sv. Planine je fantovski krožek in pomladek Rdečega križa prevzel nalogo gojiti smučanje. 2— »Trnjulčica«, ki so jo v nedeljo ponovili že tretjič, je tudi to pot dosegla izreden uspeh. Vse pevske točke so morali mladi pevci ponoviti. Iz Višnje gore vg— Šahovska simultanka, igrana preteklo nedeljo v Nadrahovi gostilni po g. Milanu Vidmarju iz Ljubljane, je izpadla proti pričakovanju nad vse ugodno za ljubljanskega gosta. Proti devetim igralcem, od katerih so nekateri sicer dokaj močni, ni izgubil niti remiziral nobene partije. vg— Podružnica Jugoslovenske Matice za sodni okraj Višnja gora je imela občni zbor dne 28. januarja pri Bašarju . Izvolil se je za bodoče upravno leto ves stari odbor. Društvo šteje 112 članov. — Občni zbor naših gasilcev se je vršil v nedeljo popoldne. V novi upravni odbor so izvoljeni: načelnik g. Volk, poveljnik g. Praznik Josip, podpoveljnik g. Perušek Matiče, blagajnik g. Tomšič Gregor, ter tajnik g. štepic Peter. vg— Nova načelnica visnjegorskega Sokola, gdč. Milica Bsnedičičeva, učiteljica v Adlešičih, je razrešena službe v savski banovini in imenovana na ljudsko šolo v Žalno, kjer je nastopila te dni svoje mesto. vg— Popotnica s cesarske ceste, »učiteljica •• Danica Rističeva, o kateri je poročalo Jutro« minulo nedeljo, si ni razen male iz-j.-me napravila nikakih posebnih simpatij v Višnjigori. Baje ni posebno skrupulozna v pogledu med svojo in tujo lastnino. V osta-lem bo njeno »delovanje« raziskala preiskava. Iz Laškega 1— Sokolsko društvo Laško priredi svoj običajna ples v soboto 7. t. m. v dvorani hotela Henke. Začetek ob pol 9. Toaleta poljubna, ce bi kdo pomotoma ne prejel vabila, naj blagovoli smatrati to kot vabilo. I— Prodajalna tvrke Bafa. Kakor se čuje namerava ustanoviti tvrdka Bat'a svojo prodajalno tudi pri nas v hiši g. Osolina. Ustanovitev te prodajalne pa menda ni baš potrebna glede na podružnico v bližnjem Celju. Sicer pa potrebo na obuvalu za La» eventualno poleg svojih 11 živinskih sejmov določila mogoče še kak drug dan v m<2.se».u samo za prodajo in nakup svinj. Iz Ruš ro— Gledališki oder bralnega društva prav marljivo deluje, odkar se je preselil v Sokolski dom, kjer ima prostoren in dobro opremljen oder. Igralci so dobili veselje do ško in okolico lahko krije obstoječih 10 čevljarskih obrti. Iz Braslovč br— Sokolska maškarada. .Sokol Braslov« če priredi maškarado zaradi drugih okoli« ških prireditev namestu 1. februarja, kakor ie bilo prvotno javljeno, 8. februarja ob j iepe dramske umetnosti in vsaka predstava 20. v prostorih br. Rössnerja. Sodeloval bo kaže viden napredek. Tri predstave smo vi- izvrsten jazz. ^ ^ deli v tej sezoni: »Svetnika«, s katerim je IZ Šoštanja bil oder otvorjen, »Stilmondskega župana-? St— Topolšioa je dobila električni tok iz !n fGiavni dobitek« Zdaj pripravljajo Go- velenjske kalorične centrale 28. januarja, 'f"»6™ ^ V° ul rva P^dan- Rapidnemu večanju zdravilišča ter novim Predstava rSvetmka* bo na Svečnico. modernim medicinskim instrumentom na f. +tem «streženo oddaljenim gostom in elektriko ni tok, proizvajan v elektrarni kl 51 zele Plovno od srca nasme- zdravilišča, več zadostoval. Novi vod je vpe- ^ 1 Ijan od šoštanjskega omrežja, v Topolšici pa je postavljen transformator, ki znižuje napetost tóka v vodu od 500 na 380 in 220 voltov. Ker bo novi vod obenem del pred videnega daljnovoda preko Topolšice, Za-vodnje in Št. Vida v črno, je zgrajen v primerni jakosti, potrebni za daljnovode moč nejše konstrukcije. št— Smrt pred biserno poroko. Prejšnjo soboto so položili v škalah k večnemu počitku v starosti 80 let gospo Barbaro Kovačevo, vrlo Oremožovo mamo. Vzlic visoki starosti je še vedno gospodinjila z možem na obsežnem posestvu, čez dober mesec t o nameravali obhajati pri Oremožu biserno Iz Gor. Radgone gr— Proračun trške občine gornjerad-gotiske, ki navaja 40i.f>4S Din dohodkov :n 401-650 Din izdatkov in je v splošnem višji od lanskega za okrog 95.r»X) Din, je banska uprava v Ljubljani v predlaganem smislu v celoti odobrila in vrnila tukajšnji občinski upravi. gr— Blažev sejem bo v torek po sveč-nici, 3. februarja. 17 Gtičtavtša gu— Svetosavsko proslavo je imela tudi naša šola. O pomenu srbskega prosvetite» Ija je lepo predaval g. upravitelj, nakar so poroko. Na lepo in redko svečanost se je|zap?h oti:oci narodnih pesmi. Sveča* pripravljalo številno sorodstvo, veselila 2®?* se 'e, vključila z državno himno, ga je vsa župnija. Pa je usoda drugače I^P"? I>rkos,avo [e lmel z\ecer tukajsnn namenila; namesto k biserni poroki so jo ^kt>! ob Prtso_s_tvovanju lepega števila sorodniki in skoraj vsa škalska fara spre- cl "stva m. »ara^aja. Brat prosvetar Gač« mili žalostnih Sr« i,- „ariT^rrm ,wMtu„ Tsio-ilnik Je v i^rpnem oredavanju poual živ lic« nje sv. Save. Pred kratkim ustanovljeni naraščajski tamburaški zbor pod vodstvom br Vitanka je lepo odigral več glasbenih kemadov. Sledilo je še predavanje br To« mažiča o zimskem športu s posebnim azi« mili žalostnih src k zadnjemu počitku. Naj ji bo domača zemlja lahka! št— Neljuba pomota se je vrinila v po-.smrtnici pokojnega Marka Frasa v četrtkovi številki. Posmrtnica je bila stavljena in vključena tik pred sklepom lista, pa je stalo v njej, da se bo pogreb vršil na poko- rorn na smučanje. pališče k Sv. Križu, namesto k émihelu. A Ustanovitev smuskega kluba bo na pri Šoštanju je tudi romarska cerkev pri svefn,co dopoldne v restavraciji Rimski Sv. Križu, oddaljena tri ure, zato napačna vreIec v koüah- Popoldne izlet na Urško navedba precej moti. goro. Iz Praeerske&a Iz DoInJe Lendave rr«Be«»e8a dl— Nove namestitve učiteljstva. Na« pr— Sokolsko društvo Pragersko priredi meščeni so na osnovnih šolah: v Beltincih 1 februarja ob >0. v prostorih kolodvorske Kosovičeva Suzana, v Dobrovniku Liubič restavracije veliko maškaradno veselico Mirko, v Dokležovju Čeh Branko, na Hot i« Na sporedu konkurenca mask. godba ples z Roje \vrelij in Roje Anzelma, v Ivancih it' drugo. Pridite in pomagajte društvu, ki Žerier Viljem in v Petešovcih Adamič Ma« st hoče v kratkem času zgraditi lasten dom | rija. Vabljena tudi sosednja bratska društva! Iz Trbovelj t— Plenarna seja občinskega odbora bo J v četrtek 5. t. m. ob 15. v občinski posvetovalnici *— l'~tanov. občni zbor esperantistov bo dl— Sejem in kupčije. Na sejem 26. jan. so pr gnal' kmetje 450—500 glav živine. Na ž'vinjskem sejmu je bilo prav živahno. Opažaio «e je lahno dviganje cen. Predano ;e bi'o 249 glav živine; 24 glav je kupilo vojaško oblastvo. Prav je tako, vojaštvo danes ob 13 v šoli na Vodah. Sprejemali r13' kuPu-;e direktno od kmetov, saj dobi se bodo novi člani. cenejše btego, a kmetje prodajo boljše t— Občni zbor pevskega društva »Zvon« Večino bikov so pokupili italijanska trgovci Plačevaii «o bike od 8 do 10.50 Din za kg S temi cenami se domači trgovci niso mogi' meriti. Z3to so kupili prav malo Malo boljše cene so izzvale med kmeti vidno zodo-voljstvo. Vzr^k, da so Italijani plačeval' bo 5 t m ob 19.30 v Sokolskem domu. Vabljeni so vsi redni in podporni člani! t— Jvova knjigarna. V lokaie, ki so bili namenjeni za podružnico »Slovenca«, se je vselila Zadružna knjigarna s papirno trgovino, t- Za svoje brezposelne tovariše. Zaradi J'he. ie v tem, ker je cena govedu na Ma- splošne krize je zavladala brezposelnost tu- dsjarskem poskočila in. so zaradi tega dobili di med trgovskimi nastavljenci in mnogo blago pri nas sorazmerno še ceneje. mladih ljudi jc brez zaslužka Oni srečne]-1 Iz MiffiPfilce Sftfvtte ši tovariši ki so danes še zaposleni, prire mr_ Spremembe pri pošti. Ostavko na de danes 1. februarja zvečer v dvorani For- držaVno službo je podala poštna uradnica te zabavo s plesom, katere cisti dobiček te Udč. Emiliia Grossova. ki se poroči, in gdč. namenjen za podporo brezposelnim trgov- štefaniia Pozderičeva zaradi bolezni. V na- skim nastavljencem domestilo sta premeščeni k poŠti v Murski J7h a" a « L ? predV^Ldane? ,nt.1'- Soboti gdč. Mariia Semenova in Avguština tri ob 4., 6. in 8. koloriran 100% zvočni film i, T,-„Wl-Qri» 5-20.000 milj pod morjem«. Nihče naj ne zamudi tega čudovitega filma, ki je stal 1 milijon dolarjev. Iz $!ovef*i£?radca sg— Premeščen je. Šef tukajšnje postaje g. Marko Zupanič je premeščen v istem svojstvu na postajo Grobelno. Na šolo v Št. Janžu pri Dravogradu je premeščena učiteljica gdč Štefanija Kalatova sg— Romantična cesta skozi Hudo luks njo je stalno ogrožena od padajočega ka» j menja, ki se zaradi mraza kruši in pada na cesto. Da bi se odvrnile eventualne nesre» če, je tam postavljena začasna straža, ki cesto stalno nadzira. sg— Nesreča z vrelo vodo. Štruc Rajko, ] štiriletni sin mizarja, stanujočega v mestni ubožnici. se je igral v bližini gorečega sa» movarja. na katerem je vrel lonec vode Njegov starejši bratec ie samovar po ne« I srečnem naključju prevrnil in je vrela vo» da pljusknila po malem Raiku k; ie dobil po vsej glavi hude opekline. Malega poško» dovanca so prepeljali v tukajšnjo bolnico. Iz Konjic nj— O lesni trgovini. Preteklo nedeljo se je vršil v Domitrovičevi gostilni sesta» I nek trgovskega greimja, odsek lesnih tr* govcev Poročal je g. Hrastnik o anketi v Ljub'jani, kjer so 6e obravnavale smernice, I po katerih bi se omilila sedanja kriza v les« ra trgovini. Sklenilo se ie soglasno produ» ' cente navajati k temu. da bodo producirali i samo prvovrstno blago, kijfi sam;o tàko išče pri nas inozemstvo. Udeležba je hila j obilna. kaT ie razveseljiv dokaz, da se tudi manjši trgovci zavedajo resnosti položaja lesne trgovine in pomagajo pri zdravljenju | krize. nj— Sokolsko društvo v Zrečah je imelo j v nedeljo svoj prvi občni zbor Društvo je bilo ustanovljene šele lani poleti in je j v dobrem pol letu lepo napredovalo Na« bavilo si je najpotrebnejše prod je, starosta I pa ie postavil! velike dvorano, kjer ima društvo svojo telov idnico in društvene prostore Občnemu zberu ie prisostvovalo | preko 70 članov, sam:h kmečkih sinf>v, ki tvorijo večino društva. To je najbol jši do« | kaz, da Sokol na deželi lepo uspeva. Iz Ptuja j— Higijensko razstavo priredi naibrže od 16. do 23. februarja v Ptuju mariborski Zdravstveni dom na pobudo okrajnega pododbora ZKD in narodnih društev v Ptuju. j— Sadjarsko zborovanje. V nedeljo S. februarja ob 9. bo po občnem zboru podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju pri županu g. Brenčiču poučno predavanje o sadjarstvu in o sadni kupčiji. Ker se bo razpravljalo tudi o prireditvi sadne razstave, združene s sadnim sejmom, za vse mariborsko okrožje, so vabljeni vsi interesenti. I» Untoiwera Ij— Svinjski sejmi. V vsem razsežnem raionu med Ljubljano in Novim mestom ni niti v enem kraju kakega posebnega sejma za svinje, kljub temu, da se jih redi p« našem kmetu ogromno število, že z več strani se je čulo, naj bi se na kak način zavzela za to zadevo višnjegorska občina, Ki naj Juhova, obe iz Ljubljane. Pomaranče limone italijanskega in španskega izvora, vedno sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik LJUBLJANA, Pogačarjev trg štev 1. TELEFON 2493 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od producenta ter lahko postreže svoje odjemalce vedno z najboljšim blagom po najnižjih dnevnih cenali. V zalogi ima vedno veliko izbiro blaga vseh vrst in kakovosti. Pri večjem odjemu specijelne cene. Vsa inozemska in domača zelenjava vsak dan in sveža v največji izberi. — Zahtevajte cenike! 2429 &Cai smo cteiicet* danes? To gotovo še ni vsem znano, da se dobijo najboljša vina edino le v restavraciji v Zadružnem domu na Glincah štev. 10. -Nadalje se dobijo tudi najboljše domaČe krvavice in pečenice, katere se dobijo edi no !e v tej restavraciji. Na razpolago vsakovrstna topla in mrzla jedila .— Sprejemajo se abonenti na izbor-no domačo in mestno hrano po zmerni ceni. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočam TONE HUČ KAM PA DANES? Danes vsi v restayraeijo v Zadružni dom na Glincah št. lo. FR. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5 nudi neprekosljive PLETILNE STROJE »WALTEH« vse pripadajoče potrebščine, hiter pouk v pletenju, volno, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki izbiri in nizkih cenah. 102 Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela krojaško delavnico Josip Pogačnika v Radovljici. Kot bivša njegova pomočnika bova izdelovala obleke po zmernih cenah. Se priporočava Vogelnik Valentin in Benedičič Franc krojaštvo 2378 Nasi. Pogačnika, Radovljica 41. Zahvata* K svojemu dvojnemu jubileju sem prejel od vseh strani toliko pismenih in ust me h čestitk, da mi je nemogoč če, da se mogel vsakemu posebej zahvaliti Naj mi bo torej dovoljeno, da izrazim vsem, ki so se me spomnili s svojimi čestitkami, najiskrenejšo za> hvalo. Dolžnost me veze, da še posebej izrečem toplo zahvalo vsem svojim uslužbencem za lepo prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen za podporo siromašnim učencem. Posebna hvala gre plačilnemu natakarju g Ne« čimru ter kupelnikom gg. Monei, ki je sprožil misel o prireditvi dobrodelnega koncerta, Hurdesu tn Neratu. Srčna hvala tudi gg. Kuncu in Ivančiču. ki sta podprla to plemenito akcijo s tem, da sta dala blago za siromašno deco po izredno znižanih cenah. Hvala tudi vsem posetnikom dobro« delnega koncerta in vsem onim, ki so s preplačili pripomogli prireditvi k še lepšemu uspehu. V Ljubljani, 31. januarja 1931. tfCrapeš J^ron, kavamar in restavraler. Občina MOSTE pri LjuhJjani razpisuje v smislu § 4 zak. o samostojnih zdravstvenih občinah mesto OBČINSKE« A ZDRAVNIKA Prošnje, opremljene po določilu čl. 12. zak. o civ. in ostalih drž. uslužb. in § IS uredbe o službenem razmerju zdravnikov zdravstvenih občin naj se vlagajo do 15. II. t. 1. pri županstvu v Mostah. 211G p-n Zahvala Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Maribor« najiskreneje za takoj izplačano podporo po smrti tete gdč. Frici Berner in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v pristop, ako še ni njega član. Rogaška Slatina, 28. jan. 1931. 2399 Julie Klein. rsogssh ! Drevi kop?! za auge z nekaj dekarni sv. Ko-ka soli za noge! Boleče noce — Pfkc^e aoge — Težke ia trudiie a.oc? — lioiočiue v uartu — Ozebline — Otekline od ozeblin — Sczšorao sr Otnje — Kurja očesa — Z ulji — Trda koza — Otitčanje spravi zanemarjene noge popofnoma v red. Veiik zavitek , sv. Roka soli za coge Dia 16,—. Dobiva sp [>o lck.nrna.b ia drogerijab. Z3 Slovenijo: 'Drojrerija Gregor"?. Ljubljana.' Glavna zalega Saüa Progeria V. Gabrio. Subotka. 22m Ln.. Vse vrste harmonik kakor tadi krmnaHóes oa'- b 'je najceneje kanite pri ladelm-atelju barai t-iak Franc Kucler rxistaja PKE^OV GE1C pri VKI1XÌKL Jugoslavija. —. Prepoznana oajboljža domača. izdelovalnica; nizke ceae ^Sprejmem Zahvala Podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru se tem potom najlepše zahvaljujem za takoj izplačano podporo po smrti naše matere gospe Vidovič Marije ter priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop. Ormož, dne 26. jan. 1931. ADVOKAT DR. MAL\ER!C H-XAC CJUSOJlfcLJ 23CS Zaradi pozne sezone prodamo po re-j klauuiih cenah 2399 Jakob Vin d i š. j _____.O I --n Zahvala Po prerani in nepričakovani smrti svoje žene gospe Amalije Pečovnik sem prejel od podpornega društva »Ljudska samopomoč« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo in izrekam temu društvu najlepšo zahvalo ter ga priporočam vsakomur najbolje. Gornji Grad, 20. jan. 1931. 2399 Josip Pečovnik. plaižev (pelesifO zajamčeno nepremočljivili br. ^aa B. isamo 15 dkg težke iz u- l1^ metne ruske celuloze, imitacija ribje kože) daie nalahno zlo- A žiti in nositi v žopu, v škatli-ci, zelo pripravna za gospode,, gospe in otroke. 1 komad s . kapuco in škatlico samo 43 Din j»^ (2 komada 94 Din). Nadalje iz ji impregniranega s'ikiia (oljene- * ga batista) samo la vrsta v raz-1 nih barvah. 1 dežni plašč i ne- [ lerina) Dir. 150 Pošilja se fran-ko ocarinjeno po povzetju. -.Linesria • Es«ort" , Praga, Vinehrady, Ore; rova J 8. Neodgovarjajoče se lahko zamenja. 240.5 —— — xxxxxjoocoacioo;3cuococ03ci^ocxx)cxxyxo. f.oooooocxxyx^c.xxT'XA B r R G 1 T Obli ž dela čudeže; proti kurjim očesom, trdi koži in bradavicam je v 23 letih svojega obstoja dobil toliko resničnih priznanic in zahval, da bi bilo potrebno da se vse to objavlja v dnevnikih najmanj 10 let. Zahtevajte povsod le BURGIT-obliž. ki je zdravniško priporočen. Prodaja se v lekarnah, drogerijah in parf umeri jah. škatlica po Din 4.— in 7.—. BUKGTT-obliž veliki za kurja očesa na podplatih in trdo kožo po Din 5.—. Kjer bi ga ne dobili, se obrnite na Glavno zastopstvo BURGITA I. SVETEC, Novo mesto j (Pri edfasiih *** etrccih v HiOL mnogo iskano zdravilo «a čiščenje želodca in črevesja, ter za zdravljenje bolezni ledvic, ; ' sr in hemeroidov, kadar so te v zvezi s slabo prebavo. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Šemelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, 02cm steklenic 245 Din, 1 stekl _a 40 Din. 355-a Zahvala iiiül! JAVNA ZAHVALA. TopUce, dne 1. I. 1931 Titi. Glavno zastopstvo BURGITA Novo mesto. Vaš Burgit je moji hčerki popolnoma ozdra-j vil kurje oko na podplatih, radi katerega je trpela že več kot dve leti tako, da je morala hoditi samo po prstih. Pod kurjim očesom je hi-lo že vse gnojno. Danes pa hodi zopet povsem normalno, ter se ims za to zahvaliti samo Bur-gitu. katerega bom priporočal vsem, ki trpe ra-1 di kurjih očes. Vam hvaležni • Martin fiimpeli, posestnik Gor. Sušice 4, p. Toplice. Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega očeta, gospoda Valentina Kesa posestnik in gostilničar izrekamo tem potom vsem naše najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodu dr. Marčiču za njegov požrtvovalni trud ob pokojnikovi bolezni, vsem darovalcem lepega cvetja, domačim pevcem in končno vsem, ki so našega ljubega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. V Boh. Bistrici, dne 31. jan. 1931. Žalujoči ostali. MLAJŠO URADNICO z znanjem nemškega in italijanskega jezika sprejmem takoj. Izčrpne ponudbe z navedbo plače poslati na Jugoslovensko Istočno Trgovačko i Industrisko A. D., Beograd, Kralja Milana 3. 2351 v Kraninskib toplicah vis-a-vis kopališču, naprodaj takoj celo POSLOPJE. Hotel, kavarniška -v-racija. v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinami, v 1. nadstropju 10 velikib parketiranih sob z vsem hotelskim kom fortom, gospodarska poslopja za domače potrebe, klet. hlevi. 3 vrtovi za zelenjad napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija. glavni center vsega kopališča Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Franja Jurkoviča, Zagreb, Krajiška 25. 2192 Svatbeni običaji bosanskih gorjancev Življenje bosanskega ljudstva, naseljenega po odljudnih gozdnatih planinah, je sila samotno. Deloma je te sa-motnosti vzrok redka naseljenost, zaradi katere so vasi cesto zelo oddaljene druga od druge, deloma pa dolge in hude zime, ki z obilnim snegom za cele mesece izključijo cele vasi ne samo od sveta, marveč jim tudi onemogočijo medsebojno občevanje. V planinskih predelih pod Romanijo in okoli nje — in o teh govori pričujoči Članek, — skoroda ni vasi v pravem smislu besede. Ljudstvo živi pretežno v kočah, ki so raztresene po strmih bregovih, globokih dolinah in obraslih rebrih. Kjer pa je po več hiš skupaj, so njih prebivalci najčešče bližnji sorodniki, ki so si morali osnovati lastne domove, ko je družina tako narastla, da zanje ni bilo več prostora pod rodno streho. vzame prineseno obleko in gre k nevesti. Ta ga čaka v posebni sobi, obdana od sorodnic in prijateljic. Med tem si je bila oblekla perilo in obula nogavice, ko pa drug prinese obleko, ji ženske oblačijo vrhnjo obleko pred djeverom. Ko si devojka oblači vrhnjo jopico, ji pomaga pri oblačenju tudi drug. Nato nevesti razpleto lase in drug potegne parkrat po laseh, kakor bi jo hotel počesati. Nato denejo nevesti na glavo čepico ali fes, okoli ovi-jejo kite, preko vsega pa zavežejo ru-to in rdečo tančico. Ko ji obujejo še opanke, jo prime djever za roko in jo odpelje pred svate. Oba se najprej poklonita ikonam, nato pa gre nevesta od svata do svata in jih pozdravlja Starejšim poljubi roko, mlajše pa v lice, po vrsti od očeta in matere do sorodnikov in prijateljev. Drug hodi z njo in poljubi vsakogar na lice. Dekleta Panorama Romanje planine Delavniki potekajo temu ljudstvu med trdim delom v šumi in na polju in le v nedeljo se najde kaka prilika za zabavo. Življenje ob nedeljah pa se bistveno razlikuje od nedelje slovenskega kmeta Ženske prav redko gredo v cerkev, marveč se tudi ob nedeljah bavijo z gospodinjskimi posli, krmijo živino ter oskrbujejo deco, ki so je polne njih siromašne koče. iSidi moški se mnogo ne brigajo za cerkev, pač pa ob praznikih radi stopijo v bližnji večji kraj, kjer je gostilna, da se pri časi piva ali rakije pogovore o politiki, o zadevah, ki jih tlačijo, in o dogodkih, ki se odigravajo po svetu. Najsiromaš-nejši pa si privoščijo lahko samo ča-šico črne kave, ob kateri se razvija enak pogovor, kakor v gostilnah Tako potrka nedeljsko življenje seveda le poleti, kajti pozimi so še ti skromni etiki nemogoči. Skupne veselice takisto niso zelo pogoste. Priliko zanje nudijo narodu Božič, krstna slava, poleti še nekoliko te-feričev (žegnanj) in svatbe Zato pa pri teh prilikah prikipi narodno veselje do vrhunca in tedaj se piruje veselo, bučno in šumno. Ob takih priložnostih se ne štedi in največji siromak se mora izkazati, pa naj se mu ta izdatek pozna kasneje vse leto. Ženitev pomeni za bosansko devojko vse nekaj drugega nego za dekle v Sloveniji Ta ve, da bo v zakonu samosvoja, samostojna., nikomur podložna gospodinja, mlada Bosanka pa ve, da bo tudi v novi hiši podložna svoji tašči, ako ima mož še mater, ako pa je vzela najmlajšega brata številne obitelji. pa vse življenje nima nade, da bi bila kdaj samosvoja gospodinja. V hiši svojega moža jo čaka popolnoma novo življenje. Bosanske svatbe trajajo po večini po dva do tri dni. pri bogatejših kmetih celo po ves teden. Na ta način se izro-de svečanosti često do stopnje pojedin in gostij, ki jih je popisal Sremac s tolikim humorjem v svoji »Ivkovi slavi«. Svatbe se vrše ob udeležbi mnogobroj-Tiih povabljencev, od katerih ima sko-10 sleherni svojo posebno nalogo. Sta-i svat ali vojvoda je običajno starejši moški, poln narodnih rečenic, dovtipov in zdravic; njemu se mora pokoravati vse. Drug ali djever, ženinov brat, izvršuje skoro čisto obredno nalogo, polno raznih simbolov, kajti naši gorjanci se krčevito drže starinskih običajev. Začetek vsemu veselju je seveda idila, ki se je začela plesti med dvojico mladih ljudi. Ako ni zaprek, pride že po nekaj tednih do snubitve in svatbe, ki se najčešče opravita skupno. Glavne osebe pri tem so: kum, djever, sta-ri svat, sorodniki in prijatelji, dočim sta ženin in nevesta pri vsem slavju nekako pasivna. Snubci in svatje pridejo k dekletovim staršem in prinesejo darove za mlado: s srebrom in zlatom vezen pas, počelico (niz zlatnikov, prišitih na trak) ter vso poročno obleko za nevesto Nevestini starši skiičejo sorodstvo, sosede in prijatelje ter jim prirede obilno večejo, ob koncu katere seveda ne manjka rakije in črne kave. Nevesta se ves čas ne pokaže svatom; skrita je v kaki sobici ter običajno joka. ker se bo treba posloviti od matere, rodne hiše in svobodne mladosti. Svatje prenoče pod nevestino streho, zjutraj na vse zgodaj pa vstanejo in gospodinja jim spet postreže z rakijo in črno kavo. Po obedu izročajo svatje darove gospodinji: vsak po čutaro rakije. potico in kolač, nakar vržejo na mizo niz zlatnikov in kum zakliče: Poručajte kiéeni svatovi, ajde djevere. opremaj devojku, vreme je nama putovati. Med ženskami nastane jok, drug pa so med tem okrasila svate in njihove konje z robci in med pokanjem pušk in pištol sedejo svatje na konje Družice in prijateljice neveste zapojejo pesem, ki razžalosti vsako mater in nevesto: Oj djevojko, je 1* ti žao majke? Kako ce mi biti žao majke, kad mi tamo bolju majku kažu... Ob koncu pesmi svatje znova zahru-me in izpalijo nekoliko strelov, nakar krenejo svatje proti ženinovemu domu. Nevesto spremlja drug in ji ves čas vodi konja za povodec, ki ga ne sme izpustiti, pa naj bi se spotoma dogodilo karkoli. Kogar svatje srečajo na potu. pa naj bo berač ali cigan, vsakogar pozovejo. da pije iz čutare v zdravje in srečo mlademu paru Na Ro-maniji je tudi navada, da spotoma streljajo kokoši, ki jim pridejo na pot ter vzamejo ubito perutnino s seboj; seveda so poprej pošteno pogostili vso hišo Nevesta vso pot ne sme spregovoriti niti besedice, njeno lice se ne sme nasmejati veselim in bučnim šalam svatov, kar je često silno težko. V ženinovi vasi pričakuje svatovski sprevod kolo deklet in fantov, ki se razstopijo. ko pridejo svatje do njih. Prvi stopa vojvoda, za njim pa mlada z drugom Vsak svat. ki gre skozi kolo, ga mora obdarovati z denarjem in mladina vsakomur zapoje primerno pesem Nevesta si kupi prehod s tem, da vrže med mladino jabolko, v katero so vtaknjeni srebrni novci Po odkupu vse kolo častita drugu s pesmijo: Oj djevere, diko naša, čestita ti snaha bila. Pred ženinovim domom, do kamor jih je spremilo vse, kar je dočakalo sprevod, svatje razjašejo. Bodoča tašča prinese nevesti rešeto z žitom; ta vzame prgišče žita in si ga vrže preko glave, nato ponovi isto trikrat in obsuje hišo z žitom, ostanek z rešetom vred pa zavihti v zrak, pri čemer se smatra kot dober znak, ako je vrgla rešeto čim višje in ako je rešeto lepo padlo na tla. Takisto je dober znak, ako so takoj pri roki kokoši, ki po-zobljejo razsuto žito. Nato prineso iz hiše moško dete, ki ga nevesta vzame v naročje, ga trikrat poljubi ter pokrije z robcem in srajco, darovi, ki so določeni za to dete. V hišo stopi nevesta izmed vseh zadnja Na ognjišču je pripravljen velik ogenj, drug pelje mlado trikrat okoli ognja in mlada se ognju vselej globoko prikloni, nakar vzame burkljice in razgrne ogenj po ognjišču. Ako se ji to spretno posreči, jo hvalijo svatje z glasnim odobravanjem. Od ognjišča krenejo vsi v sobo, kjer poljubijo ikone, nevesta pa daruje svetim podobam vezen robec, omot voščene svečice, jabolko ali pomarančo. Med tem se je zbralo sorodstvo in sosedstvo, da čestita mladi, pa tudi svečenik je že pripravljen, da opravi cerkveni obred pod domačimi ikonami. Šele sedaj se pojavi v svatovski skupini ženin. Po cerkvenem obredu sedejo svatje za mizo in prične se pojedina. V bogatejših hišah se pogrne več miz in svatje se za njimi po nekolikokrat menjajo Gostom strežejo domača dekleta, nevesti pa djever, ki tudi pleše v kolu poleg nje, kadar se mladina dvig-gne izza miz in zapleše pred hišo veselo svatbeno kolo Do večera traja pojedina in ples, v mraku pa se obavi obred »poljevačine«. Nevesta vzame skledo ter hodi od gosta do gosta. Vsakdo si omoči roke, kakor bi se umival, obenem pa vrže svoj dar v posodo. Za nevesto hodijo de-vojke z vrčem, iz katerega se vliva voda gostom na roke, in z brisačami, ob katere si svatje otarejo roke. Tudi to umivanje se vrši v strogi vrsti in zadnji pride na vrsto ženin Temu poda nevesta izvezen robec, ki si ga zatakne ženin za telovnik, da se vidi bogato vezenje in da pobingljavajo zlati čopki. Skledo z darovi, ki pripadajo nevesti, odnese drug iz sobe. Po »polje-vačini« sedejo zopet za mizo in vsak izmed svatov izvleče iz torbe bodisi kak prispevek za pojedino ali kak dar nevesti ali članom rodbine. Preden se svatje razidejo, polože svoj dar nevesti tudi oni izmed svatov, ki po strogem ceremonijelu doslej niso bili prišli na vrsto, da to store. Vsi ti običaji seveda silno utrudijo mlado in običajno ji stoji ob strani kaka starejša ženska, ki ji daje navodila, kaj naj stori ob tej ali oni priliki. Prvo in drugo noč leže spat nevesta s svojim drugom po bratski. Tretjo noč pa »prevarijo« ženske nevesto ter jo pod večer zamamijo v sobico, kjer jo čaka ženin, da z njo prebije svojo prvo poročno noč. Mladi par se praviloma sramuje leto dni po poroki. Ne govorita drug z drugim, ne pogledata se pred drugimi in nepoučen človek bi niti ne zaslutil, da sta mlada poročena Pri vseh potih v posete, v cerkev, na teferic in slično spremlja mlado ženo še vedno drug. V hiši je mlada podrejena vsem starejšim, ki jim mora streči in jih poslušati. Šele po rojstvu prvega otroka dobiva po malem nekoliko več svobode. Milica Mironova. Josip F r. Knaflič: Skrivnostni preganjalec gospoda žulaja Nadaljuje se zgodba, pred katero sam avtor svari čitatelje Tako sem besnel tam pri vratih, oddaljen komaj dobre tri korake od gospoda Žulaja, ki se ni mogel vzdigniti in me vreči ven. Pa kaj je dejal na vse to gospod Žulaj? Kaj je dejal! Stokal je in izpremi-njal vse barve, nekajkrat se je pridušil, nekajkrat je zarjovel, naj se že za hudiča enkrat poberem iz hiše, naposled se je pa vdal: roki sta mu padli čez stol, glava pa na prsi — vdal se je stari gospod Žulaj, kaj pa je hotel, ko me ni mogel doseči in mi polomiti reber. Jaz pa sem kar še naprej besnel. O, jaz ne besnim tako brž, ampak kadar besnim, takrat — o! A ko sem bil še v najlepšem besnenju, je v sobo prišumela dama; stara gospa v orni svili in klobučku, pod bradico ljubko privezanem z baržunasto pentljo. Preko moje rame pa je pokukalo noter prijazno obličje patra misijonarja. — Za božjo voljo, kaj pa imata? je kliknila dama z zgroženim pogledom na razmetane stole, na moj mračni '.n na gospoda Žulaja zmučeni obraz. — Ali sta se pretepala? Za božjo voljo! Privzdignila mu je glavo. — Nace, kaj pa ti je? Kakšen pa imaš nos! Ali ti je slabo. Nace? — Gomilic mu dajte piti. gospa! sem rekel. — Kar cel škaf kakor bolnemu volu. Pa mrzel obkladek na glavo, celo rjuho. A najbolje, da mu obesite ml?n-ski kamen na vrat in ga utopite v žlici vode! Lahko noč. Zunaj v predsobi sem pošepetal patru: — Mož tu notri, ta bi pa rad malo... Pazite! Triintrideset primojdusov ie danes premalo v zamorčku. Kolikor sem mogel jaz prekontrolirati. A jih bo manjkalo še več. Nabiite mu vsakikrat vsaj 100 % ! Da bo pošteno. Ne maram, da bi nas Slovence še zamorci opravljali, saj nas že drugi zadosti. Pater ni rekel ničesar, samo z očmi je trepal, in kakor sem videl v ogledalu pri garderobi, je naredil za menoj križ. (Hvala mu za to.) Šel sem. S trdim korakom, železnim obrazom, besom v srcu. Marina me je spremila do vrat. In ko sem bil že na stopnicah, sem jo slišal vzdihniti. Ah, Marina! Saj ona mi ničesar ža-lega ni storila! Pa sem se okrenil na stopnicah, položil roko na srce in nagnil glavo. In gori je stala Marina, roko na srcu, na obrazu blažen smehljaj... « Moje mile čitateljice, moji cenjeni citateli! ! Žal mi je, a sporočiti vam moram bridko vest, da te zgodbe ni še konec, kakor ste pričakovali, ampak se zdaj šele prav začne. In bo to še dolga zgodba. In bo to katerikrat huda reč za vaše živce, opozarjam vas na to že danes. In vam priporočam, moje dame. imeite za vsak primer pripravljeno kolonjsko vodo, da vas ne obide omedlevica, vi gospodje pa naibolje, če nanravite nnž»-rek brinjevčka, — to je dobro pokrep-čilo, pravijo. In ne daite se premotiti, če ta zgodba izgleda kakor šaljiva. Za smehom sto.ié solze, pazite se. gospoda moja! In sploh se pazite, ker se bo ta reč zelo gueala Oor in ^ol in sem in tja ... In noidemo «koz dvorce in be- raške bajte, skoz ^ače in beznice... in pojdemo v dan in v noč, v radost ;n Po daljšem bivanju na prostem za časa neurja Po končanem težkem delu ali bivanju na prostem za časa neurja je SLOAN-ov LINIMENT zelo dobro pomirjujoče sredstvo za bolezni mišičevja in otrple sklepe. Ni potrebno vtiranje, on prodre sam v kožo, ublažujoč bolečine pri premrlih sklepih, boleznih mišičevja in živčevja, hladi pri vnetju in odstrani vsako sled otrpnenja in bolečin. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmu, ishijasu, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvi-njenja in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROG ERI J AH SLOAN-ov LINIMENT ODPRAVI BOLEČINE v grozo... in bomo srečavali svetnike in svetnice in pa satana, ki hodi okoli in žre človeška srca, žre, žre ... Pazite se, gospoda moja! Vsekakor, moje mile čitateljice in moji cenjeni čitatelji, bojim se, da bodo ob tej zgodbi trpeli vaši živci in da vam utegne celo odgnati spanec. Pa vam priporočam: berite vmes mojo^ knjigo »Tri rože«. Sigurno učinkujoče pomirjevalno in uspavalno sredstvo je ta knjiga. Ali je še nimate? Ta knjiga je kakor mamljivi vonj naslikanih treh rož; je kakor srebrn lunin žarek ob mlaju; je kakor če v pasjih dneh na soincu sreblješ vrelo juho ali pa če te pri 40° mraza ponoči na samotnem kraju do nagega slečejo roparji; je kakor prazen žep na pustno nedeljo in kakor poljub, ki ga je tvoje dekle dalo drugemu; je kakor gosli na eno samo struno iz konjske žime. zu-mazamazum... in kakor neprestano brenčanje muhe, ki je zašla med okno, zumazumazum... In je tako dalje in tako dalje. Pa vam te moje knjige niti ni treba brati: zadostuje, če si jo denete pod zglavje — pa boste gotovo dobro spali in sladko sanjali. Pod oknom detektiva Klopa je ob ve: černih urah promenirala mlada dama... Ker dolgočasnejše knjige še nihče ni napisal in je nikoli ne bo. Zato si takoi kupite mojo knjigo »Tri rože«. Dobite io v vsaki knjigarni. Ce že ni razprodana. Ker sem dal natisniti samo nekaj stotisoč izvodov. Tako. Zdaj pa nadaljujmo to čudno, a vseskoz resnično zgodbo o starem gospodu Žulaju in njegovem skrivnostnem preganjalcu. * Nekaj dni za tem, v večernih urah je bilo; detektiv Klop je baš nekaj tipkal na pisalnem stroju, ko je nenadoma potrkalo na njegova vrata. Tok-tok-tok, je potrkalo trikrat prav počasi^ in strahotno - zamolklo, kakor od koščene roke smrti A neustrašeno kakor vsi detektivi je detektiv Klop zaklicali »Noter k in meni nič tebi nič tipkal dalje. Na pragu pa je stala mrka prikazen, klobuk potisnjen na čelo, in je spregovorila z votlim grobnim glasom: — Doktor Pankracij Klop! Jaz sem duh nesrečnega novinarja, ki ste ga vi poslali k nekemu »prav prijetnemu in zabavnemu« staremu gospodu Žulaju. A je bila lo jama razbojnikov. Zahl ;evam zadoščenja, doktor Pankracij Klop! Tako je hu! govorila prikazen, detektiv pa ji je s tistim vljudnim smehljajem, kakor ga imajo vsi detektivi v takih trenutkih, odgovoril, hej, takole: — Spoštovani gospod duh. jako mi je žal, toda jaz sem bil vašega novinarja poprej izrecno posvaril. Ako se ni pazil, ni moja krivda, oprostite. — To je pa res. Posvarili ste ga izrecno. Torej si je sam vsega kriv. Pa brez zamere, no, gospod doktor! se je opravičila prikazen in detektivu podala roko (Da sem bil ta prikazen jaz sam, je bistroumni čitatelj gotovo že uganil). — Prišel sem vam poročat... Spodobi se. Saj se vam imam spet zahvaliti za zanimiv doživljaj, sem dejal in sem nehote vzdihnil. — Ste že radovedni, kako je bilo, a? — Seveda sem radoveden, je poki-mal detektiv. — Vendar bi bilo škoda, da bi vi zdaj tratili svoj dragoceni čas s pripovedovanjem Bom rajši počakal, da boste to napisali Veseli me le, da je vaša beležnica nekaj pridobila. Da ni bila pot zastonj. Sicer sem pa že zadostno informiran od gospoda Žulaja samega ... — Kaj? sem se zavzel. — On vam je že pravil? Vi ste bili pri njem? — To ne. se je smehlial detektiv. — Ampak pisal mi ie, včeraj. Evo, berite! Bilo je zelo kratko pismo. Gospod Žulaj ie nisal: »Poslali ste mi norca v hišo. Opravil je tako. da imam mesto enega zdaj dva na vratu Če mislite, vzemite vi to reč sami v roke, ali si bom pa drugega poiskal«. Dolgo sem štrlel v pismo gospoda Žulaja. Točka »norec« je zlasti privlačila moje oči. Potem sem pripomnil: — Jako krepek slog ima la gospod Žulaj, prav jedrnat slog. Kar zavidanj ga zanj. Če bi imel jaz tako pero, bi bil prvi novinar v deželi. — Dobro piše, d;t, je pritrdil detektiv. — In me spominja na nekega mojega strica. Kadar je ta pisal svojim upnikom, so takoj vsi leteli na sodni-jo. Tožit zaradi razžaljenja časti. In se mož potem ni mogel dovoli načuditi, kako to da so užaljeni, ko jim je vendar pisal tako ljubeznivo... Imel je pač tako krepko pero, kaj pa je mogel zato! — Vi ste seveda odgovorili gospodu Žulaju? sem vprašal detektiva. — Seveda sem mu odgovoril. Na mostu. In še bolj kratko in jedrnato. Odgovoril sem mu, naj si le kar poišče drugega. Dvignil sem se in sem detektiva zadovoljno potrepljal po rami. — Bravo! In tako je torej gospod Žulaj pri nama enkrat za vselej opravil, sem dejal. — Kakopak. In me prav veseli, da se vam je posrečilo naprtiti mu še drugega preganjalca. Škoda, da mu jih niste še več. Da bi mu bilo manj dolgčas. — Ampak kaj pomaga, sem pripomnil k temu, z nekoliko kislim obrazom. — ko sem pa tudi sebi naprtil preganjalca. Da. Njega, gospoda Žulaja! Vsako noč se mi zdaj sanja, kako me lovi... Snoči sem od strahu padel s postelje. Saj se boni moral še privezati ! Detektiv se je smejal. Potlej pa ie izpremenil obraz in me je pogledal nekako postrani, rekoč: — Pa saj ste tudi meni naprtili preganjalca. Se reče: preganjalko! Sodim, da so tudi tu vaši prsti vmes . . . Razprl sem oči in se skrivil v vprašaj. — No, da ... V zadnjem času pro-menira vsak večer po naši ulici neka, mlada dama in se očividno zelo interessano ozira v moje okno. Jaz . . . Detektiv je naenkrat umolknil in je bil videti ves v zadregi. Pa se je hitro usedel nazaj k pisalnemu stroju. No, da, nasproti dražestneinu spolu je prijatelj Klop vedno nekoliko plašen. Pa se menda baš zato ženske tako močno zanj zanimajo Bogme, potrudil se boin biti malo bolj plašen ... Spotoma sem premišljeval: Šel je človek, da bi preganjanca rešil njegovega preganjalca... pa mu je naprtil še drugega in sebi enega in prijatelju tudi enega Torej namesto enega štirje preganjalci! Saj pravim; Kdor zna, pa zna . .. Minuli so tedni. Na gospoda Žulaja so me skraja vsaj vsako jutro pri umivanju še spominjale pisane maroge po mojih rebrih. Ko pa so izginile maroge, so me nehale preganjati tudi tiste hude sanje. In tako je bil že docela pozabljen stari gospod Žulaj, ko — Ko me lepega dne spet pokliče k sobi detektiv Klop »v nujni zad-vi« in mi razodene, da želi govoriti z menoj gospa Brežanova, sestra gospoda Žulaja. Da me prosi, naj jo obiščem. Trikrat je že bila tu zastran tega. To pa sem najodločneje odbil. Z Žulajevimi — ne, niti s kom iz devetega kolena tega tako nevarnega rodu ne maram imeti več opravka. Rajši grem k babici samega bognasvaruja na obiske kakor pa ... — Saj mi je zelo neljubo, da vas spet spravljam v to noter... res, zelo mi je neljubo, se je opravičeval detektiv. — Ampak nisem mogel prav odreči dobri stari gospé, ki sem ji dolžan zahvalo. Ona je zelo zavzeta za našo stvar, zelo požrtvovalna... Saj razumete? Resnično mi storite uslugo, dragi prijatelj, če ... (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Dunajski dekliški fe^ penzijonat in nadaljevalna izobraževalna šola (Wiener Töchter Pensionat) Carola v. Kastaly, Vm. Langegasse 65 Vse vrste šolskih tipov (jeziki, glasba, gospodinjstvo, kuhanje, umetna obrt, ročna dela, slikanje sport,) internat, polinternat, eksternat; najboljše reference. Moderno, higij. tekoča mrzla in gorka voda. Začetek semestra 1. januarja 1931. Nadaljevanje pouka v počitniškem domu v Unterachu na Atterskem jezeru, po želji od julija do avgusta. _ 2064 Lord Robert Cecili Quo vsdis ? Moja vprašanja na nemški narod in druge Nemški narod se ie odloči! vstopiti v Društvo narodov ob času, ko ie odpor proti miütarrzmu in avtokraciji bil še vedno dovolj močan, da se je lahko sam od sebe uspešno držal proti narodnemu nezadovoljstvu, povzročenemu po nesrečnem zidu svetovne vojne. Nemci pa so se priključili Društvu narodov ne toliko zato, Ja sodelujejo pri zgradbi novega svetovnega reda, ampak da lažje stopijo pred svet s svojimi tožbami ter zahtevami. Čeprav mi-siim, da dr. Stresemann in njegovi tovariši niso nikdar gojili podobnih namenov, sem prepričan, da ie velika večina nemškega naroda smatrala, da bo njih domovina z vstopom v Društvo narodov v kratkem času dobila možnost, da popravi dozdevne krivice, ki so se ji zgodile. Mislili so, da bo sedaj za vedno pometeno z očitki o nemški vojni krivdi, da bo izginila podrejenost, ki nastaja iz njihove vojaške inieriornosti, da bodo meie popravljene v korist Nemčije in da bodo del nekdanjega kolonijalnega ;roperija dobili nazaj. Prav lahko razumemo te nemške žeije, da bi se mogle izpolniti, pa vsaj za sedaj še ne kaže. Po obi-1 ci besed smo dosegli komaj malo izboljšanja v postopanju s pritožbami narodnih manjšin, o kaki reviziji pogodb še ni nobenega govora, deset let se že pripoveduje o razorožitvi toda vojna premoč zaveznikov sc še vedno ne bliža koncu in gospodarsko sodelovanje, kakor so ga v Ženevi začrtali 1. 1927, izginja v megli gospoda r-skega nacionalizma, ki ga je rodiio minulo leto. Ta dejstva potiskajo v ozadje vse uspehe, ki jih je dala dosedaj Ženeva, čeprav niso majhni. Do kakili sülepov pride po vsem tem Nemec, ki je gojil gori očrtane nade? Mnenja je, da so njegovo potrpežljivost postagli na prehudo preizkušnjo. Sistem sodelovanja preko Društva narodov ni izpolnJ njegovih nad m v svojem razočaranju pada v nevarnost, da se vrne k svojim starim naukom o krvi m meču, k onemu mednarodnemu cinizmu, ki zavrača vero v v^e razen v silo in ki mora slednjič zopet dovesti do ponovitve gorja svetovne vojne. V tem duševnem stanju so brezposelnost, gospodarska depresija in razžaljeni narodni ponos voditeljem skrajnega nacionalizma dobrodošlo orožje, ki ga sedaj tako čvrsto in brezvestno uporabljajo proti raz-orožitvenemu odboru in celo proti nemškemu članstvu v Društvu narodov. Prav tako lahko vidimo kako sc v Franciji in Italiji, da celo na Angleškem gotovi krogi vračajo k takozvani »realni politiki«, k: zavrača vse argumente razen oborožene sile, katero proglaša za osnovo vse narodne državniške modrosti. Vzrok za to reakcijo je starodavna tradicija, da odvisi .ia-roJua varnost od armade in mornarice, največ aH vsaj deloma je pa temu krivo medsebojno surmiičetije in nezaupanje med evropskimi narodi. I j ili silèni pojavi, skupno z gospodarskimi težavami so povzročili splošno nezadovoljnost m pomagali sedaj ko spomin na vojne groame vedno bolj bledi, do zmage ta koz vari en*! nacionalnemu realizmu. Vendar ali je to res »realizem«? Dovolite mi, da odkritosrčno govorim vsem onim v Nemčiji in drugod, ki jadrajo nazaj k predvojnemu pojmovanju mednarodnih odnoša-jev, ki po njihovem mnenju lahko temelje samo na eni osnovi, na oboroženi sili. K.p.j res ni svetovna vojna s svojimi strašnimi žrtvami na življenju in premoženju pokazala popolno nevzdržnost tega sistema? Prav za prav to sploh sistem ni, in tudi nikdar ne more biti, temveč je sarno slepo zanikanje, da obstoja neka mednarodna družba, zanikanje, ki b::e v obraz vsem zahtevam vesti iri razuma Ta sistem smatra, da je sila edino sredstvo, ki ialiko pomaga narodom k napredku, obenem pa pozablja na pravice drugih m na neizogiben odpor, ki bi ga tak samoljuben razvoj moral vzbuditi pri sosedih. Narod, ki bi se hotel povrniti k starim formulam sile, bo našel takoj odgovor v vojnih pripravah svojih sosedov iti celo vseh onih držav, ki so zvesti pristaši miru in reda. Zopet bo začel oni stari nesrečni krog tekmovanja, povrnil se bo nekdanji sistem zvez iti proti-zvez. dokler sc nekega dne Evropa ponovno nc pogrezne v kaos moritve in razdejanja. Ali bodo evropski narodi res trpeli, da se povrne ta razmpiti in nesrečni sistem? Dvomim. Vsi zagovorniki tega mišljenja", ki lahko rodi samo obup, kaj radi pozabljajo na važno dejstvo in da stoji moja domovina nepremakljivo za mirom. Njihovi napačni nazori izvirajo iz onega pokreta na Angleškem, ki se upira vsaki obvezi napram Evropi Mi ki naredi včasih na tujega opazovalca vtis, da je tako močan, da bi Anglija ostala nevtralna, naj se zgodi karkoli na evropski celini. To je stara zmota', stara ravno 71 let. V Britaniji je med ljudstvom globoko vkoreninjeno prepričanje, da morata mednarodno sodelovanje in pravica stopiti na mesto sile. To prepričanje je tako močno, da mirne duše lahko rečem, da bo oni narod. ki zavrača mednarodno sodelovanje in načelo nepristranskega razsodišča pri reševanju sporov prej ali slej popolnoma zapravil angleško prijateljstvo. Prepričan sc;n tud', da si bo tak narod popolnoma odtujil ameriška čuvstva in izgubil ameriško finančno pomoč. Vse napredne države sc bodo strnile v enotno fronto proti njemu. Ce pa zagovorniki »močne roke« mislijo, da bi zveza, ki bi se naslanjala na dvomljivo prijateljstvo dveh ali treh sil, od katerih vsaka zasleduje svoje posebne smotre, bi bilo d o voli no nadomestilo za omenjene posledice, lahko samo rečem, da imajo nore pojme o mednarodnem življenju. Na katero stran se bo postavila Nemčija? Ali si bo izvolila sodelovanje in podporo Društva narodov, naj bosta še tako počasna in težavna, aM mednarodno anarhijo ki mora končati v vojni? Nepremišljeni po- zivi, naj Nemčija »strese raz sebe verige« in si s silo pribori nazaj »svoje mesto v svetu,« morejo upati na odziv le zaradi tega ker množice delovnega ljudstva ne poznajo resničnega mednarodnega položaja. Koliko je krivo na razočaranju, ki ga je prineslo Društvo narodov, sauio dejstvo, da se je delo Ženeve vedno slikalo v napačni luči samo z j to, da se s tem podpirata ta ali ona po I i ti k a. Osnutek razorožitvene pogodbe ie kričeč primer za to. V Nemčiji, delu srednje Evrope in celo v nekaterih skupinah britanske javnosti so napravili neki politični novinarji popolnoma napačen vtis, da ie omenjena pogodba utrdila sedanje neenakosti v stanju oboroženih sil, kar jc seveda povzročilo veliko razburjenje. "1 reba je vedno iznova ponavljati, da daje ženevski osnutek sa:;io okvir za omejitev oboroževanja in ničesar več. Nje smoter je, da omogoči znižanje in ne da ga že izvede. Prihodnja svetovna razorožitvena konferenca bo šele določila številke. S tem, da so v osnutek sprejeli razorožitveno klavzulo mirovnih pogodb, mislim, da so dobile vse one sile, ki delujejo v posameznih državah v prid razorožitve, ogromno oporo pri svojem delovanju. Na sličen način se mrcvari resnica tudi v mnogih drugih problemih in se s tem hote ali nehote ubija mednarodno sodelovanje in podpirajo oni, ki si še vedno ali že zopet igrajo z mislijo nove vojne. Tako ne gre naprej. Upreti se morajo temu vsi elementi miru in reda. ORT Fotograf in sport Oseba, ki je skoraj ne sme manjkati na nobeni sportili prireditvi in mora najbolj vestno zasledovati vsako najmanjšo po» drobnost tekmovanja, jc športni fotograf. Mož mora prisostvovati kakršnikoli sport» ni manifestaciji; pri nekaterih bi se zdelo celo čudno, če bi ga ne bilo videti. Zdi se, kakor da starterji nc bi mogli dati svo» jega običajnega znaka za odhod, če tekmo» valcev ni prej pobral zlesti oproda tiska r.a plošče; zdi se, kakor da bi bilo nc» izogibno, da mora nastopiti vselej, kadar si n. pr. boksači smehljaje podajo roke iu šele nato pričnejo borbo. Neverjetno je skoraj, da bi se pričela večja nogometna tekma, če ni pred njo zbral fotograf obe cnajstoriei sredi igrišča ter jih spravil v svoj zabojček. Fotograf je danes tradicijo» nalna prikazen na vseh športnih priredit» v ah; brez njega si skoraj ni mogoče za» misliti celokupnega aranžmana prireditve. Njega je treba videti pn običajnem ofici» jelnem forumu kakor n. pr. trenerja ali osebo, ki nosi skromno zalogo potrebščin za prvo pomoč ali neizbežnega neznanca, ki izroči zmagovalcu prvi šopek ali venec. Gotovo ste ga že opazovali, kako ska» če od sodnikov med publiko in išče pri» meren prostor za svoje »strele«. Kot skr» ben lovec je vedno na preži, da res ujame v svojo pripravo najlepše prizore, najbolj» še zastopnike v tej ali oni športni panogi. Znano jc, da dober športni fotograf ne »strelja« vsega od kraja, za kar mu gre še posebno spoštovanje. Ta lovec izbira res jc prvovrstno »divjačino«, siccr pa nosi svojo »puško« preko ramen in se pomeša med ostalo občinstvo, ki ga vedno rado sprejema v sredo. Njegova oseba se zdi včasih tako združena z vsem, kar so prišli ljudje gledat, da ga običajno sploh nihče ne opazi. Zdi se, kakor bi ga smatrali za neobhodno potrebno zlo, ki mora včasih ovirati razgled, mora od časa do časa me» r.jati svojo postojanko in se vrteti s svo» jim zabojem ravno tamkaj, kjer so prizori najbolj napeti. Kazen teh fotografov je na športnih pri» reditvah še mnogo več fotografava mater« jev, ki po možnosti skrivajo svoje namene. Le nekateri med njimi poskušajo javno in prav oficijclno, ker so si ravno s tem iz» prosili brezplačen dostop na igrišče. Raz» umljivo je, da fotografi tega kova niso tako priljubljeni kot oni, ki spadajo v okvir prireditve. Velika večina med njimi osta» ne skoraj neopažena med publiko in čaka na priliko, ko bo s svojim posrečenim pr» vencem pokazala javnosti, da je vredna njenega zaupanja. Tedaj jc fotografoma» ter sprejet med fotograle»reporterje in sme že pred publiko. V ostalem posel teh mojstrov ni ravno lahek; marsikdo pozablja pn tem, kako nepotrpežljivi, trmasti in pusti so včasih športniki. Vedeti je treba namreč, da sto» ji jo pred objektivom najraje in najvztraj» nejše oni, ki sc siccr javijo na tekme, pa običajno zaradi »nerazpoloženja« sploh ne pridejo na cilj. Pravi in veliki športniki se navadno ogibljejo fotografovim očem. Z nc» voljo in omalovaževanjem gledajo v aparat in le redko se reporterju posreči dobiti sli» ke »kanonov« s prijetnim zunanjim v ti» som. Še večje težave kot z atleti ima foto» graf z zastopnicami nežnega spola na tem polju. Dasi so rade slikane — seveda ved» n<> v na jočarljivejši obliki — so vendar v odločilnem trenutku vedno nekoliko vzne» mirjene, tako da fotograf včasih doseže ravno nasprotno kar je hotel. Strah in raz» burienje pokvarita končni uspeh, ki gre seveda na rovaiš ubogega umetnika z lečo. Zato se rado dogaja, da se atletinje urni» kajo tem fotografom, ki hočejo slikati kar »na licu mesta«. Morda najtežavnejša je pa naloga foto» grafa tedaj, kadar mora sl:,kati »navduše» ne gledalce«, ki objemajo in na ramenih prenašajo svojega ljubljenca. Vsi bi bili radi fotografirani tik ob njem (svojem fa» voritu), vsi bi imeli radi pozneje slike o triumfu svojega pristaša, pri čemer pa nc mislijo, da jc tudi fotograf človek, ki ima tudi svojega ljubljenca med atleti in mu tudi igra ali joka srce, čc ga vidi zmagati ali podleči. Mož mora kljub temu olirà» niti mirno kri in zanesljivo oko ter za» treti svoje osebno navdušenje. Njegov ob» jektiv mora biti nepristranski in spreje» mati navdušenje o zmagi ljubljenca ali na» sprotnika. Pri tem delu se mojster s ploščo ne sme ustrašiti nobenega tmda. Često mora pie» zati po plotovih, kandclabrih, podstrešjih itd., da lahko ujame najboljše med naj» boljšimi. Zgodilo se je že, da so fotografi» reoorterji v izvrševanju svoje naloge pia» call preveliko ambicijo s smrtjo. Znan je primer neznanega fotografa, ki jc lani ptì. poskusu rušenja svetovnega hitrostnega re» korda v Day tonu prišel pod avtomobil in obležal raztrgan na kose. Nihče ni zapi» pal njeoovega imena, nihče se ga več ne spominja. Toda tudi on je žrtvoval svoje najdražje v plemeniti namen, da bi napra» vil sliko v enem najdrznejših in najbolj neustrašenih ooskusov za dosego novega svetovnega rekorda. Hotel ie v sliki zapu» stiti spomin na trenutek dogodka, ki naj bi dokazal, kaj vse lahko doseže človeška volja. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani sporoča, da bo njen VI. redni občni zbor na svečnico 2. t. m. točno ob pol 11. dopoldne v Ljubljani v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privoz (Prule). Vabijo se članice in člani, da se zbora sigurno udeleže. TSK Slovan. Sklepi odborove seje 25. I. 1931. Redni občni zbor kluba bo v soboto 21. februarja v matični sobi gostilne Sokola. Sklicujem zaradi tega sestanek vseh članov za petek 6. februarja ob 20. v zgoraj omenjene prostore. Sestanek bo v glavnem imel namen sestaviti kandidatno listo za nov> odbor, dalje sestava moštva, opreme itd. Opozarjajo se vsi člani, ki imajo klubovo opremo, da isto vrnejo do 6. februarja v roke g. Bucika, sicer se jim bo oprema vzela. Dalje opozarjajo se vsi, zlasti pa redni člani, ki članarine za lansko leto še niso poravnali, da to nemudoma storijo, ker sicer na občnem zboru ne bodo imeli glasovalne pravice. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana objavlja: Sporazumno z mestnim knjigovodstvom in mestnim dohodarstvenim uradom je pričel tukajšnji Avtoklub z izdajo novih mitniških potrdil za tekoče leto. Po nalogu doboda-rstvenega urada je stara mituiška potrdila takoj izmenjati in se dobe nova v tajništvu kluba, Kongresni trg l/I med uradnimi urami od 8.30 do 12. in od 3. do 6. popoldne. Mitniško potrdilo se sme izdati samo pod pogojem, da položi prosilec v tajništvu odgovarjajoči znesek za mestni davek na svoje motorno vozilo, oziroma da se izkaže s potrdilom mestne blagajne v primeru, da je davek že plačan. Obenem je predložiti spričevalo o pregledu vozila. — Mitniški znak se izstavi samo za toliko tromesečij, za kolikor tro-mesečij je plačan mestni davek. Ob prejemu novih potrdil je stara mitniška potrdila vrniti. Opozarjajo se vsi interesenti, da si čim prej oskrbe nova potrdila, ker bedo stara potrdila v prihodnjem tednu neveljavna. Obenem se obveščajo člani kluba, da lahko dvignejo bencinske legitimacije. AS K Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14. obvezen trening vseh nogo» metašev na našem igrišču. Predvidene s-) razne tekme, zato prosimo točne udeležbe. — Prva odborova seja bo v ponedeljek 2. t. m. ob 18. v kleti pri Mikliču. Pridite vsi. — Kolesarska sckcija ima odborovo sejo v četrtek ob 20. pri Mikliču. Zf mskosportni odsek SPI> Maribor priredi v nedeljo 15. t. m. tradicionalni skupinski tek. Start za resne skupine bo pri Klopnem vrhu, za šaljive pa pri Mariborski koči, kjer bo tudi eilj. Podrobnosti pozneje. Vremensko poročilo s Pohorja r. dne 30. januarja. Mariborska koča: temperatura —2 C, 10 cm novega snega na. stari podlagi; Kuška koča: isto, sankališče uporabno do Ruš; Klopni vrh: —4 C, 15 cm novega snega na stari podlagi; Koča na Pesku: isto; Zavetišče pod Ribniškim jezerom: —6 C, 20 cm novega snega na stari podlagi. Ker povsod sneži, utegne biti za praznike zelo ugodna smuka. TRGOVINA ~~ MARIJA ROGELJ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 26 priporoča svojo veliko zalogo manufaktur-nega blaga, izgotovljenih plaščev, oblek, predpasnikov za odrasle in otroke. — Naše geslo je majhen zaslužek, pa tem večji promet. 2424 Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 1. februarja ob 15.: Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 1. februarja ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 20.: Tosca Gostuje ruski bariionisl »osp. Boris Popov Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek. 2 ob 15.- N'ina nana. nunčka moja .. Bf) I et »Figurine«. Globoko zni» žane cene Izven. — Ob 20.2 Prodana nevesta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15 Nedelja, 1. februarja: Prostozidarji. Ponedeljek 2.: Prostozidarji MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 1. febr. ob 15 : »Odgodena noč«. Kuponi. — Ob 20.: »Grof Luksembur-ški Zrnžane cene. Ponedeljek, 2. febr.: ob 15. uri »Prodana nevesta« Znižane cene. — Ob 20.: »Gospa ministrica« Znižane cene. Torek, 3. febr.: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Torek, B. febr.: Sveti plamen. Gostovanje Narodnega gledališča v Ljubljani. Damam je neobhodno potreben! Kisic Najnovejše vloge Käthe Nagy Vsi se še spominjamo senzacijonelneg-i bega Käthe Nagy v Berlin. Takrat še maj deklica je pobegnila od svojih roditeljev iz Suboiice v nepoznani svet z namenoui postati slavna in uvaževana moč pri filmu. Res so jo sprejeli in ji dali izp«četka manjše vloge, kasnejše pa, ko se je poročila z režiserjem Davidom, je njena zvezda mahoma zablestela. Igrala je v več filmih, dobivala vedno večje vloge in kmaL' ;e zaslovela v tujini. Kritika ji je priznala prt-rodno in prepričevalno igro, dobivala je laskave ocene in sloves mlade Subotičanke je čimdalje naraščal. Ivo je napočila doba zvočnega filma, se je Käthe Nagy začela marljivo učiti nemščine in kmalu dosesla take uspehe, da danes lahko z mirno vestjo prevzame tudi najtežje vloge in najdaljše dialogne partij«. Njen debut pri ^ovoicčem filmu je bil v filmu >Drugi človek«, kjer Je imela za partnerja slavnega Fritz Kortner-.ja. Ta film ji je prinesel priznanje nemškega lista in kritik^, s čemur si je zasign-rala karijero pri govorečem filmu. Nadaljno vlogo ji je ponudil režiser slavni Joe May v opereti $ Veličanstvo ljubezni«. Sprejela jo je in jo proučila z vso svojo skrbnostjo. Danes, ko je film dogolov-Ijen. moremo naši mladi rojakinji na tej najvažnejši kreaciji najprisrčneje čestitati. Berlinska kritika jo soglasno hvali ter priznava. da je poleg mladega in nadarjenega Franz Ledererja v filmu najboljša ter s to svojo vlogo iznova dokazala veliko uporab- nost in nadarjenost Sloves njenega imena je danes v Berlinu tolikšen, da ima sijajne ponudbe od strani največjih filmskih družb. Zato smo nanjo lahko zelo ponosni. Čestitamo ji k dosedanjim uspehom ter ji želimo še nadaljnega napredka. Kaj nam piše družinski oee Z našimi božičnimi nagradami smo napravili nagrazencem mnogo večje veselje, nego smo si mogli predstavljati. U dokaz služi posebno pismo, ki nam ga ie pisal srečni dobitnik fotografskega aparata in slove: Skoplje, 22. jan. 1931. Oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana. Štejem si v prijetno dolžnost, najiskre-nejše zahvaliti se Vam za prejeti komplete« fotografski aparat z vsemi potrebščinami, ki sem ga včeraj kot meni prisojeno nagrado za rešitev uganke v božični številki »Jutra« v najlepšem redu in nepoškodovanega prejel. Zahvalil bi se bil že včeraj, ali od samega veselja in radovednosti tega nisem utegnil storiti. Reševal sem uganko s ta.ino željo, da bi mi bil prisojen baš fotografski aparat, ki si ga kot družinski oče zaradi sto in sto nujnejših potreb ne morem kupiti, a bi kljub temu rad po svoji želji ovekavečil svoj naraščaj v dobi, ko so otroci najbolj ljubki. Ker mi je do tega izrednega naključja pomagalo »Jutro«, ki mi vrh tega k temu še iskreno čestita. prejmite od moje strani še enkrat najiskrenejšo zahvalo za dragoceno nagrado. Ko se mi bo kaka slikica izredno posrečila, jo bom poslal tudi »Jutru., v blagohoten spomin. Z odličnim spoštovaniem Ing. Leon Knafeljc Skoplje, Kraljice Marije ul. 40-1. Križaljka ,Brod Dalma Besede pomenijo: Vodoravno: 1. naša križarka; 6 kanton v Švici; D. društvo za obrambo in pro-cvit Jadrana; 17. gorovje v Švici; 21. itili jansko mesto nekdaj ob Jadranu; 22 -elina; 23. naš minonosec; 24. matična dja naših podmornie; 25. mesto na otoKu Lu-zon (Filipini); 27 grška črka; 31. kemijski znak za žlahtni plin ; 32. gos ( frc. ) ; 34 jgsl. tel. org. (kratica); 35. kemijski znak za element; 37. naš tovorni parnik. ki se je potopil v Biskajskem zalivu; 40. vzklik; 41. cel (hrvatsko); 42. dalmatinski otok; 44. reka v Švici; 45. naš minonosec; 47. v Ameriki živeč Jugoslovan — izumitelj na električnem polju; 48. kemijski znak za element; 49. riba roparica; 51. grška država, ki so jo ustanovili Doici; 53. prestolica Havelan-cev — starih Slovanov; 54. naša podmornica; 57. reka v Mongoliji; 58. jahta naše vojne mornarice; 63. klic na pomoč (kratica): 65. otok v Dunavu; 67. vas pri Ljubljani; 71. šolska ladja naše trgovske mornarice; 72. svetopisemska oseba; 73. gorovje v Ma- J drva; 12. reka v Švici; 13. oblika pom. gla gola; 14. sled (frc.-fon); 15. slap v jugoslovanskih Alpah; 16. obrežje (hrv. i; 17. evropsko morje; 18. mestece v Drinski banovini; 19. Slovan; 20. proti (lat.); 26. b->g ljubezni; 27. mesto na Norveškem; 28. reko v Nizozemski; 29. naš minonosec; 30. zelo čislan kamen; 32. reka v Rumuniji: 3?. tu (lat.); 36. priprava za zasidranje ladij; 37. vstavi »dto«, 3£>. zrak (lat.); 39. si'a, ki izvrši vsako sekundo 75 kgm dela (kratica) ; 42. vzhod (frc.); 43. evropsko gorstvo; 46. egiptsko božanstvo; 49. reka v Španiji; 50. reka v Rusiji; 52. vprašalnica; 55. znamenita reka v Savski banovini; 56. mast; 50. »uzmoviO"; 60. žensko krstno ime: 61. naj ho (fr c. 1: 02. imperator; 63. vladar Slovanov (623—658); Gl. matična ladja naših podmornic; 66. pritok Dunava v Avstriji; 68. munaclir na Kosoven) ; 69. prelaz na Balkanu čez katerega je prodirala ruska arma-Ha (1 S77. 1.); 70. körn ja ca; 71. zelenjava; 7r». oče; 76. orijentacijski aparat; 77. deal vseh miroljubnih narodov; 78. m^sto v Sibiriji; 80. reka v Rusiji; 81. gorstvo v Jugoslaviji; 84. reka v Franciji; S6. tja (lat.); 87. vprašalnica; 89. veznik; 90 srfinje-veško orožje (hrv.); 92. svetopisemska ose-ba; 94. roč; 95. veznik; 96. semkaj (hrv.); džarski; 77. Mojzes (frc.); 79. česen (hrv.); 82. dalmatinski otok; 83. gora v Grčiji; 85. reka v Nizozemski; 88. ladja s katero je plul 1. 1893. Fridtjof Nansen na severni tečaj; 91. planet; 93. znana opereta, 95. jugoslovanska šola pomorskih častnikov; 101. dalmatinski otok: 104. kemijski znak za element; 105. kovinasta vrv; 106. reka v ÓSR; 109. grška črka; 110. reka v Rusiji; 111. reka v naši neodrešeni domovini; 112. brodovje; 114. pokrajina v Jugoslaviji; 116. mesto v Kitajski; 117. reka v Sibiriji; 118. me^lo na Irskem; 119. reka na K-roškem; 121. skrivalec (frc.); 124. mesto pri katerem je Sulejman porazil kralja Ludovika II.; 125. kranjski velikaš, ki je ostavil svojo vojsko ter sramotno pobegnil pred Turki; 127. mesto v Istri; 130. kemijski znak za element; 131. pritrdilnica; 132. reka v Zet-ski banovini; 133. predlog; 134. naša podmornica (frc. tip); 138. naša podmornica (angl. tip); 140. orient; 145. reka v Vrba-ski banovini; 146. grad pri Novtm mestu; 147. poslopje, kjer se tiska s Jutro-*: 148. begunec iz turškega ozemlja; 1_ — 197.5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5_—J4o, pri navadni voznini po 147.5—152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345. 4- Novosadska blagovna borza (31. t. ni.). Tendenca neizpremenjer.a. Promet 15 vag. pšenice, 25 vag. koruze. 4 vasi. moke. Pšenica; baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150 do 152.5; baška, potiska, slep 79/80 kg 157.5— 160; gornjebaška, 79/80 ka 155 do 160; gor* njebanaška, 79/08 kg 152.5—155; Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Oves: baški in sremski 145 do 150. Koruza: baška in sremska, stara 95—100; nova 75 do 80; za januar 77.5—SO; za mare - maj 87.5—92.5; sremska, umetno sušena 90— 92.5. Moka: baška »Og« »Ogg« 245—265; »2« 215—230; »5« 185 do 195; »6« 170—180; »7« 135—HO; »8« 105—115. Otrobi: baški 95—97.5; sremski in banaški 90—95. + Budimpeštanska terminska borza (31. t. m.). Tendenca slabša, rž ustaljena; promet miren. Pšenica: za mare 14.41—14.42. za maj 14.77—14.75; rž: za mare 10.51—10.52; koruza: za maj 11.99—12.01, transitila za maj 9.58—9.00. Ako imate skrbi glede nabave obrnite se na Egidij ist Karal Erjavec zaloga in prodaja pohištva, Brod (poleg ta-cenjskega mostu), št. Vid nad Ljubljano. Tam dobite vsa navodila in boste kar naj-solidnejše postrežem. Za vsak izdelek se jamči brez zahteve! Ogled tudi ob nedeljah. 2383 dobro vpeljanega po vsej Sloveniji, prvovrstno moč za prodajo mok' velikega bačkega mlina, ki proizvaja ^ ) pekovsko moko ter za prodajo odlični izdeiKov tovarne likerjev in žganja, proti stalni plači in proviziji sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Putnik br. 314« 23*1 z dvema posteljama išče društvo za dobo od 15. februarja oziroma 1. marca do 30. junija t. 1. za svoje tečajnice. Cenjene ponudbe z navedbo cene in točnim naslovom je poslati na upravo >: Jutra« pod šifro • Tečajnice«. 2391 povsem malo rabljeno na paro s pregrevanjem minimum 12 atmosfer z moderno kurjavo za žaganje in odpadke drv. Ponudbe na Desiderja Eisler, Beograd, pošt. pretinac 340. 2335 -1 s. 1.V-. '--o-/ Ravno so prispeli najnovejši modeli radio aparatov in zvočnikov PHILIPS" •t M se dobe na 12 mesečnih obokov po solidnih cenah pri novo otvorjeni podružniei domače tovarne KOLES in gen. rast. ŠIVALNIH STROJEV MINERVA ENGL A. SIN LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 7. Mestisi eelfski avtobus Mestni celjski avtobus razpisuje mesto ŠOFERJA z večletno šofersko in mehaniško prakso. Prošnje z natančnim popisom dosedanje službe in vsemi potrebnimi dokumenti je vlagati do 15. februarja 1931 na »Avtobus mesta Celje o 2435 *H*nam «BBBBflBBSeBBBaBBBBSBBISSBSBSSISBXI G u m i k 11 ii i k a (Goršič) A. Goršič ék sili L i ubi] an a. Dunajska cesta štev. 9 Sprejema vse vrste gume — auto-plašče, zračnice, galoše, snežne čevlje i. t. d. v popravilo Läps&i pomladmi velesefra 1931 Oblastveno koncesijonirana ŠOFERSKA ŠOLA I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. — Prihodnji tečaj prične 1. februarja. 2417 splošni vzorčni velesejem od 1. df> 7. marca; veliki tehnični in stavbni velesejem od 1. do 11. marca; tekstilni velesejem od 1. do 4. marca; v<-l< -sejm športnih predmetov ml 1. do 5 .marra. Pojasnila dobite pri zastopstvu STEGU, Ljubljana Gledališka ulica 8/II. Telefon 2925 BBBBBBBBBBBBBEBBBaBBBBBBMUafiH PlfSTfYÄ i ET K fr tekmovalka krofov, hoče s svojimi prvovrstnimi in dnevno svežimi krofi priti do rekorda, zato se cenj. občinstvu toplo priporoča za naklonjenost. Ložira v slaščičarni T. Novotny, Gosposvetska cesta 2, kjer ima svoje izvrstno blago v zalogi in daje pri večjem naročilu popust. 2422 Potrti naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni k sebi poklical, v 87. letu starosti, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, našega ljubega očeta, starega očeta, tasta in deda, gospoda JANEZA REMŽGAR zasebnika v Mostah Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 1. februarja ob 2. iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 15 (Moste), k Sv. Križu. 3Ioste pri Ljubljani, dne 30. januarja 1931. Žalujoči ostali Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Vodmat. 2430 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče in brat, gospod ANTON BAJEC orož. podporočnik v pokoju danes, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 1. februarja 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Corpus Christi. Kočevje, dne 30. januarja 1931. 242S Antonija, soproga — Berta, Mija por. Raczynski, Slavko, poručnik, in Mila, otroci — Roman Raczynski, zet — Miro, Dita in Rajko, vnuki — Martin, brat Tužnim srcem naznanjam v svojem kakor v Tmenn sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je moj dobri brat oziroma stric, gospod Matija Peklar župan, posestnik, gostilničar itd. po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 31. januarja ob 5. uri popoldne, v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v torek dne 3. februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. Jakob v Slov. Goricah, dne 1. februarja 1931. DOMENEK PEKLAR, brat, in ostali sorodniki 2433 Dagmar-svila, odlični proizvod JÜCOCESKL* te samo tedaj orava, ah, ima označbo „DAGMAR JbGOLLSKA". Va ruite se imitaciie: Fazite na tvrdko, ket proizvaja samo » fLGOLhSKA" pravo Dagmar-svilo! DÄQMA J U : Poljuden koncert orkestra. — 19.50: Puc-cinijeva opera »La Bohème« na ploščah. — Prenos inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 20: Pevski večer Lotte Lehmann. — 21.10: Večerni koncert orkestre. — BERLIN 18: Pevski koncert. — 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Dramski večer. — KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski korcert orkestra. — 18.55: Koncert trla. — 20.05: Večerni korcert. — 21: Mešan program. — Godba za ples. — MÜHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 19.45: Koncert na citre. — 20.30: Recitacije iz Wilhelma Buscha. — 21: Lortzingova komična opera »Hans Sachs«. — 22.15: Godba za ples. — 0 30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Ciganska godba. — 20: Filharmonični koncert. — Plošče. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Prenos opere iz gledališča, K sporedu tega tedna. V nedeljo je poskrbljeno za zabavo našega poslušalstva: Popoldne se oglasi harmonika (g. Kokalj), zvečer pa citre (g. Mezgolits). Poleg tega se bodo igrali popoldne še Remčevi »Užitkarji«, znana kme-tiška drama. Izvajali jo bodo člani ljudskega odra. Najlepši del večernega sporeda pa bo brez dvoma koncert ge. Pavle Lovšetove, ki je v našem radiu že dolgo nismo čuli. — Pri ponedeljkovem programu naj opozorimo na predavanje g. F. Je-lenca, ki je namenjeno vsem našim hotelskim podjetnikom. Zvečr bo pel oktet »Ljubljanskega zvona« narodne pesmi. — V torek zvečer je solo koncert flavte in klavirja. — Sreda je zanimiva radi trojice predavanj: ing. dr. Kasal: Gradbene nesreče in njih vzroki, potem vedno aktualna literarna ura. nato pa dr. Stanka Vurnika izvajanja o slovenski narodni pesmi, ki so na svoj način za naše razmere nekai docela novega. — četrtkov večer je naš reprezentativni večer. MI» di pianist g. P. šivic, nam bo predstavil moderno češko glasbo, g. P. Grba, baritonist ljubi j. kr. opere, pa bo izvajal spored opernih arij. — V petek večer se prenaša historijska glasba iz Zagreba. — V soboto pa se bo prenašal družabni večer ruskih oficirjev iz oficirskega doma v Ljub'.irni. Polzača in činldja v akvariju Nežica ali polzača (Cobitis taema, der Steinbeisser) je ribica slična jesulli, samo mnogo manjša. Največji eksemipiar, ki seru ga našel, ni dosegel 20 cm. Polzača ima na. gornjih čeljustih šest tipaik. Plavuti so progaste iu majhnih dimenzij. Tik očes ima na vsaki strani bodeč če io vzameš nespreui > v roke, boš lahko to ugotovil. Telo je tenko. Barve je temnousnjate s črtim. pečatni Na spodnji strani ie sivobelkaste barv;. Na šiijasti glavici in vzdolž telesa ita 2 temni progi Polzača prebiva v vse!: v o .Lil Evrope, v blatnih iark.li m pa v bistrih vodah. Pozimi se zarije v blato, kjer čaka boijšili časov. V rekah se skriva pod kamne kakor kapelj V mivko in v blato se pa sploh kaj rada zarije, samo glavica ji moli iz ta!. Dreti od aprila do junija. V akvariju se obnaša prav lepo in je c»Io koristna, ker pobira m dnu vse ostanke piscidiiia in hrane Kjer čuti tubifekse-čr-vičke j ili takoj izkoplje in poje. Pred spremembo vremena plove kri raJj po akvariju ter je vidno vznemirjen-. C s c v vodi akvarija premalo kisika, se pc iu na vodne rastline bffzu površja, kjer sedi kakor ti ček Priporočam za akvarij 1 do 2 polzači v dolžini 3 do 6 cm. Mnogo lepša je činklja (Misguruus fossili*, der Schlammbeisser). Slična ie po'-zači, samo da je telo boli valjaste oblike, namesto 6 pa ima 10 tipalk: 6 na geniji, 4 pa na spodnji ustni. Tudi činkljja ima pod očmi dva bodca, s katerimi te ialiko «bede če jo nespretno primes. Barva č.nivlie je rdečkasta, s črnimi progami vzdolž telesa, na spodnji strani je belkasta s črnimi točkami. Cinklja prebiva v mirnih vodah in sunv> v blatu V takih vodah je poleti navadno malo kisika, zato prid- ribica cesto na g' -d-ino. da vdihava zrak. Ako v<>da v poletnem času izhlapi, ostane činldja v blatu i živi več mesecev brez vode. Poz.iai s- zarije v blato Drsti se od aprila do junija. O čin ki j i se pripoveduje, in to je tudi res, da učinkuje nanjo elektrika iz atmosfere. Ko se zračni tlak pojača. postane nemirna in plava nervozno po akvariju ter ti naznanja slabo vreme že 24 ur prej. Cinkija biva v srednji in vzhodni Evropi. Akvariste, ki bodo gojili činkljo v akvariju opozarjam, da vzamejo majhne eksem-plarie. Na dno nai nasipajo samo oprane mivko, ker se činklja žariva precej globoko v pesek, če sluti, da so tubifeksi na dnu pod peskom, sicer pa vodo skali. Polzača in činklia sta skromni in trdni ribi in zaradi svojih posebnosti ne bi smeli manjkati v akvariju mrzlovodnih rib. O. S. Iz življenja in sveta Zarota dervišev proti moderni Turčiji Izjemno sodišče v Mesemenu, kjer so fanatični derviši ubili učitelja Kubilaja, je izmed 214 obtoženih duhovnikov obsodilo 39 obtožencev na smrt. Slika nam prikazuje tri starce - derviše, voditelje zarote in povzročitelje nemirov. Raketna pošta med Evropo in Ameriko Optimizem nemškega profesorja — Čez 15 let bo mogoče leteti na mesec Moderna tehnika smatra, da si je človeštvo že osvojilo ozračje in da je v letalstvu treba le izpopolniti dosedanja prevozna sredstva, da se doseže popolna gotovost in varnost zračnih potovanj. Zato so se podjetni in iznajdljivi duhovi lotili problema, kako si osvojiti tudi vse-nnrje ter zvezati sosedne planete z našo zemljo. Vsi tehniki, ki delujejo v tem pravcu, so si edini v tem, da za polet v vsemirje prihaja v poštev edino raketno letalo. Znani so nam že razni poskusi, ki pa so se vsi končali z neuspehom, tako da so se izumitelji zopet zatekli v svoje laboratorije, kjer preizkušajo nadaljnje možnost» raketnega poleta na temelju dosedanjih izkušenj. Poskus, ki ga je napovedal za tekoče dni ameriški profesor dr Lyon, se še ni izvršil in Američan čaka na gori Monte Retorto v italijanskih Alpah še vedno pripravnega trenutka in ugodnega vremena, da spusti svojo raketo v stratosfero. Vesti o podjetju Američana so dale znanemu nemškemu profesorju Oberthu povod, da se je oglasil v listih in dal nekoliko prav fantastičnih in optimističnih izjav o osvojitvi vsemirja z raketami. Prvo raketo, pravi prof. Orth, so izumili Kitajci pred kakimi 900 leti. Od tedaj se stvar ni razvila niti za korak dalje Zna- Francoski «renerai Berthelot t znani francoski vojskovodja, prijatelj in sodelavec maršala Joffrea je podlegel bolezni, ki ga je že pred tedni prikovala na bolniško posteljo. nost se ni bavila s tem izumom, ker je smatrala, da ima raketa zavoljo svoje teže premajhno učinkovitost na večje daljave. Šele razprava »Pota plovbe v prostoru« izpod peresa prof. Obertha, je oživila zanimanje javnosti za raketo in za nje veliko važnost v bodočnosti. Danes se vprašanje že močno proučuje in to proučevanje je dognalo, da za gonilno snov ni primeren smodnik, marveč edino razna tekoča goriva, kakor bencin, vodik in metan. Prva raketa, ki jo je spustil prof. Oberth v zrak, je tehtala 40 kilogramov, naslednja bo težka 50 kg in bo ponesla v višino 50 kilometrov razne priprave za merjenje. Ta raketa bo predhodnik one. ki bo nesla na Mars dva potnika Prvo njeno potovanje bo imelo za cilj Mars ali mesec. Že pred enim letom se je ponudilo kakih 130 ljudi, ki bi radi leteli v vsemirje, ali prof. Oberth jim je moral povedati, da so prišli s svojo ponudbo vsaj 15 'et prezgodaj. Prej da namreč še ni mogoče misliti na polet na Mars Daleko lažje in prej pa se bo uresničila raketna pošta med Evropo in Ameriko, ki bi se po mnenju nemškega profesorja že danes lahko izvršila. Cesa še nedostaie za to potovanje. profesor ne pove. pač pa pravi, da bi vožnja v raketi na progi Dunaj-New York trajala vsega skupaj le 30 minut. Cilj rakete bi se dal natančno določiti in bi bil v krogu s premerom enega kilometra. Prej pa ie treba vsekakor izumiti primerno krmilo za rakete Prof. Oberth je trdno uverjen. da se mu bo kmalu posrečilo dvigniti se v vsemirje in pristati na kakem sosednem nlanetu O oo-vratku na zemljo pa še ne premišljuje. Moderni alkimist Tausend Nemško javnost je Tausendov proces razdvojil v dva tabora, od katerih eden smatra kleparja-zlatodelca za sleparja, drugi pa veruje v njegove čudodelne in zlatonosne poskuse. Priči grof Pestalozzi in baron Oberwurzer sta javili sodišču, da sta se odločili predložiti skrivnostni recept izdelovanja zlata v preiskavo profesorjema Roentgenu in Königschmiedtu. Ta dva učenjaka naj potem izdasta svoje stro-kovnjaško mnenje o procesih, ki jima doslej še niso znani Morala pa se bosta zavezati, da skrivnosti ne izdasta niti pri obravnavi, ako bi ju sodišče zaslišalo kot izvedenca Nadaljnja priča Dunajčan Killnay, ki je v podjetje vložil 50 000 mark, pripoveduje. kako je posredoval med Tau- sendom in italijansko vlado. Italija se je sicer zanimala za zlato, poslala pa je k poskusom kot strokovnjaka prof. Durina, ki je dognal, da Tausend sle-pari. Pri teh besedah se je Tausend bučno zasmejal in se veselo tolkel po stegnu. Sodišče je sklenilo, zaslišati tudi prof. Durina. Tausend je izjavil, da ni Italijanom stavil nikakih ponudb, da pa so nasprotno oni vedno silili vanj s ponudbami, zato je radoveden, kaj bo izpovedal italijanski izvedenec. Največ zanimanja je vzbudila priča Kummer, o katerem je znano, da je bil zaupnik generala Ludendorffa pri Tausendovem podjetju. Kummer je kemik in pripoveduje, kako je dobil v roke Tausendovo razpravo o 180 prvinah. Ko je delal poskuse, je v resnici odkril te prvine O Tausendovih poskusih pravi priča, da so se vršili ne samo na kemični, marveč tudi elektroli-tični način. Enkrat se je pri tem rabilo srebro, drugič pa svinec Kummer je trdno uverjen da so Tausendo-vi poskusi nad vsak dvom vzvišeni in zanesljivi ter vseskozi uspešni. Po njegovem mnenju igrajo pri tem važno vlogo koz;nični vplivi, kajti spreminjanje svinca v zlato ni kemični, marveč fiziološki pojav. Zato dajejo poskusi ob rastočem mesecu večji uspeli nego kadar mesec pojema. Priča sam je pred Ludendorffom delal poskuse z zelo dobrim uspehom. 1 S\>'| 'S^'i !5V<"> £\Ni SWi ev. 11/J/J^i /--V J. t / J/. A i/J/.t\trJs.~r\ i/JZai iS/J\ i uJj*\uJ/J\iiJ/j\\iJ/J\uJj Drese za smučarje iz najboljšega švedskega lodna najcenejše pri Drago Schwab. Ljubljana. £Wi /jsN-i N-| /i.vN'1 I-\-v'i (i.\-vj /i\yi '-\"V) Plaz zasul četo italijanskih alpinov Miss Rachel Crowdy Načelnica odseka za socijalna vprašanja in za borbo proti mamilom gdč. Crowdy je dala ostavko na svoje mesto Bila je 11 let načelnica tega odseka. O katastrofi, ki je zadela italijansko smučarsko patruljo polka planinskih lovcev, smo že kratko poročali, naknadno pa daje italijansko vojaško poveljstvo še naslednja pojasnila o vojaški tragediji. Prošlo soboto je polkovno poveljstvo prekinilo vaje, napovedane v okolici gore Tabor ob francosko - italijanski meji, boječ se, da bi se vreme še poslabšalo in bi bile čete ogrožene po plazovih Povelje pa ni več doseglo sprednjih oddelkov in četa, ki je bila poslana proti gori Tabor, je ne vedoč, da je vaja odpovedana. odšla da zasede planšarsko kočo ob meji. Četa smučarjev je prenočila v koči, ker pa je ostala brez hrane, se je v ponedeljek napotila v dolino Po polurni hoji pa je vojake zalotil plaz, ki je pokopal pod seboj polovico moštva. Preostali so sicer rešili nekoliko Umor z uro Charles Fox se je pred nekoliko leti preselil iz Chicaga v državo Virgini-jo, kjer si je v kratkem času pridobil velikansko imetje in postal lastnik tobačne tovarne V tej tovarni je zaposlil z dobrohotnim namenom mladega inženjerja Higginsa, ki je bil prišel z njim iz Chicaga v Virginijo z namenom. da bi na kakršenkoli način obogatel. kar mu pa ni uspelo No, za to, da mu je Fox zagotovil eksistenco, se ni izkazal posebno hvaležnega. Oba moža sta se bila seznanila z bogato vdovo, ki je dala Foxu prednost. Hig-ginsu, ki se je bil polakomnil samo njenega bogastva, pa temeljito košaro. Tedaj je Higgins prisegel, da se bo maščeval, in je svojo prisego tudi izvedel. Pred nekoliko dnevi je prejel Fox za svoj rojstni dan krasno, staro uro v dar s sporočilom da mu jo pošilja vdova, ki želi da bi jo oam navil, češ, da prinaša to trajno srečo. Tovarnar je TOGAL-TABLETE so najpopolnejše zdravilo proti revmatizmu, protinu, ishiasu, hripi, živčnim bolečinam, boleznim prehlada. Togal-tablete, na kliniki preizkušene, učinkujejo naglo m zanesljivo. V začetnem stadiju vzete vas obvarujejo vsakega hudega in nevarnega obolenja. Togal-tablete učinkujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih in kjer so druga sredstva odpovedala. Poskusite, pa se boste prepričali tudi vi! Dobivajo se v vseh lekarnah. Hinko Prebolj: Osveta (Tz spominov na Carigrad.) Na zemljo se je spustila tiha noč in vitki minareti so se obdali s skrivnostno tančico teme. Na Carigrad je legal pokoj. Turški del mesta se je umiril. Trgovci, za dne tako giasni, so utihnili ter zaprli svoje lokale. Pocestni otročaji so se razkropili in ulica je postala mrtva. Le par umazanih kavarn je še razsvetljenih in iz njih prihaja glasno govorjenje pomešano kdaj fa kdaj s hripavim smehom. Po taki ulici sem stopal tisto noč. Hotel sem videti, kakšen je ta tolikokrat opisani del Carigrada ponoči. Iz majhne hiše je stopila na ulico lepa Turkinja in za njo še mlad Evropec. Obstal sem na drugi strani ulice, v senci tako, da me onadva nista opazila Izza oblakov je tisti hip prilezel mesec ter obsvetil to idilo v turški četrti. Začutil sem strah za oba ljubimca, ker sem vedel, da jima bo slaba predla, ako ju zaloti kak Turek. Posebno, ker ravno v tem okraju niso domačini preveč prijazno gledali nas tujcev. Onadva tam sta obstala. Mlada Turkinja je naslonila svoio glavico na njegova prsa, on pa je gladil njene lase, ki so se v svitu mesečine lesketali kakor svila. Radoveden sem se tiho splazil na drugo stran ulice ter se skril par korakov od njiju, v neki prizidek razpadajoče hiše. Ne boš me zapustil, refendi?«, sem čul njen šepet. »Vzameš me s seboj?« On je pritrdil »Kakor sem obljubil. Jutri ob tej uri bodi pripravljena. Samo pazi, da on ničesar ne opazi.« Zdrznil sem se »Pobegniti hočeta,« sem pomislil »Nevarno podjetje!« Toda onadva sta bila očividno drugega mnenja, ker njegovo lice je izražalo brez-skrbnost in trdno odločnost Le ona se je včasi ozrla po ulici, kakor bi se bala nekoga, da ne bi preprečil izpolnitve njenega hrepenenja. Precej časa sta stala tako v objemu in od srca sem želel, da bi se jima beg posrečil. Končno se je on poslovil, ona pa je zrla za njim, dokler niso njegovi koraki zamrli v temi Hipoma pa je vzkliknila. Tedaj sem šele opazil, da stoji pred njo. kakor izkopan iz zemlje, grd, star Turek. Ostudno se je žare žal. »Oho tičica! Pobegniti nameravaš? S svojim ljubimcem, kaj ° Slišal sem, kar sta govorila. Toda vedi: kupil sem te zato, da boš moja! Ali si razumela?« Sklonila je glavico. Stari dedec se je za-grohotal. Ali ti je žal, da sem te zalotil? Te muhe ti izbi jem iz glave! Iz žepa svojih širokih hlač je potegnil dolg korobač in dobro sem slišal, kako je siknilo po zraku. Nato je padlo na dekličin hrbet in iz njenih ust se je izvil stokajoč vzdih. Hotel sem planiti iz svojega skrivališča, a neka tajna moč me je prikovala na mesto, da se nisem mogel ganiti. Dedec je spet dvignil roko s korobačem, a dekle je planilo k njemu in ga zagrabilo za zapestje. »Ne boš me bil,« je zaihtela, »jaz ljubim onega mladega tujca in pojdem z njim. Ničesar nočem več slišati o tebi---.« Starina jo je odrinil od sebe. Iztegnil je roko in pokazal proti hišnim vratom. »Noter!« Dekle je trmasto odkimalo. »Noter!«, je ponovil Turek in njegov glas se je tresel. Dekle se m ganilo. Tedaj je planil k njej. »Ali boš ubogala?« »Ne vrnem se več v tvojo hišo!«, Je odvrnilo dekle. V mesečini se je Turkovo telo zagugalo, kakor da bi se hotelo prevrniti. S strahom sem opazil, da se mu sveti v roki nož. Slišal sem, kako je skozi zobe vprašal: »He, kača, torej se nočeš pokoriti?« Ostro rezilo je napravilo v zraku krog. Planil sem iz svojega skrivališča, a preden sem utegnil preprečiti uboj. je dekličino telo klecnilo in se sesedlo na zemljo. Turek je hladnokrvno potegnil nož iz njenega trupla in ga obrisal ob hlače. Pristopil sem k njemu. »Kaj si storil, človek?« Pokazal sem z roko na truplo, ki je ležalo v poslednjih krčih na tleh. Videl sem, da ubogi mladi Türkin ji ni več pomoči. Turek se je ozrl vame in na njegovem obrazu sem bral neverjetni cinizem. »To je moja osveta!«. je zamrmral, se malomarno okrenil in stopil v hišo. šel sem na policijsko prefekturo, da na- znanim ta slučaj ter pošljem zdravnika k oni ubogi deklici. V pisarni je smrčal stražnik in s silo sem ga moral prebuditi, da sem mu povedal svoj doživljaj. Zehaje me je poslušal. V tem je vstopil dežurni uradnik. »Kaj se je zgodilo?«, je vprašal stražnika, ne da bi pogledal mene. »Menda je spet nekdo ubil svojo ženo«, je zaspano odgovoril stražnik. Uradnik je malomarno skomignil z rameni, nato me je zaslišal. »Pošljite vendar vsaj zdravnika, morda je še kako upanje, da —« Začuden me je uradnik pogledal. »Zdravnika? No, če pride, mu že naročim, da si pojde ogledat truplo.« Uradnik je zamahnil z roko, položil akte v miznico in se naslonil na mizo, ne da bi se še kaj zmenil zame. Prefekturo sem zapuščal z dokaj čudnimi občutki. »Torej žena vam je sužnja«, sem si mislil, »in lahko jo ubijete kakor psa . To se vam vidi bolj malenkostno, od najbolj neznatne tatvine.« Danilo se je že, ko sem dospel v svoje stanovanje Legel lem, a zaspati nisem mogel. Pred seboj sem videl otožni obraz mlade, lepe Turkinje ki v poslednjih, smrtnih krčih kliče: * Efendi, pridi, pomagaj mi!« Njen efendi pa se je morda ravno tisti hip zabaval ob šampanjcu in mislih na mlado Turkinjo toliko, kolikor mislimo na cvetlico, ki smo jo vrgli na tla in pohodili. tovarišev, devetnajst vojakov pa je ostalo pod snegom. Četa se je ponovno vrnila v planšarsko kočo, kjer je zopet prenočila in prihodnji dan zopet poskusila sestop. Tudi to pot je zašla v snežni metež, ki je odnesel s seboj 40 mož. Ker pa je bil sneg redek, se jih j"e večina rešila in se ponovno vrnila v kočo. Ostali so brez hrane zato je polkovno poveljstvo poslalo na delo ves polk, da na nevarnem mestu izkoplje rov skozi sneg ter na ta način proži ponesrečencem prvo pomoč. Gornja slika nam prikazuje pohod italijanskih planincev v gore, zemlie-vidna skica v levem vogalu pa nam kaže ozemlje na meji, kjer je prišlo do opisane nesreče. Gora Tabor leži na francoskih, kraj Bardonecchia pa na italijanskih tleh, vmes je začrtana meja med obema državama. hitel izpolniti to željo, v hipu, ko je pričel uro navijati, pa je nastala strahovita eksplozija, ki ga je raztrgala na kose in težko ranila nekega služabnika, ki je bil ta čas v sobi. V uri je bila skrita ekrazitna bomba, ki se je sprožila ob navitju Vdovo so smatrali za storilko in so jo aretirali. Zaman je zatrjevala svojo nedolžnost. Šele ko so prijeli moža, ki je bil Foxu prinesel uro, se je pokazalo, da je bil peklenski umor Higginsovo delo. Iznebiti se je hotel tekmeca, obenem pa se je hotel maščevati vdovi, ki ga je bila zavrnila. Njega samega niso prijeli, ker je takoj po izvršenem dejanju izginil Miss Španija gdč. Emelina Carreno Zasebne brzojavke iz zraka Na zračni progi BerlinsDresdemPra* ga*Dunaj bodo uvedli te dni novost, s kakršno se ne more ponašati še no* bena druga zračna prometna proga. Potniki bodo lahko oddajali med voz* njo zasebne brzojavke, ki jih bodo sprejemale brezžične postaje na leta« liščih omenjenih štirih mest in jih od* premile na pravi naslov. Brzojavke iz ietala pa ne bodo smele obsegati več nego 15 besed in bodo precej drage. Cigani - državotvorni element V severni Kavkaški, kjer imajo ci* gani že eno svojo delovno kolektivno gospodarstvo, so si ustanovili te dni svoj prvi sovjet. Otroci se uče v svo* jem ciganskem jeziku in če bo ekspe« riment količkaj dobro uspel, ni izklju* čeno, da pridejo cigani v okrilju Sov» jetske zveze do svoje prve samostoj® ne republike. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena oa zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radice va (Dura) al 32. Poäljemo po povzetju, tn to samo na Čitljive 442 naslove. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da je umrl naš predragi soprog, oče, tast, svak, stari oče, stric itd., gospod trgovec in posestnik v Hruševju pri Postojni danes ponoči v 79. letu starosti po kratki bolezni. Pogreb se bo vršil 1. februarja 1931 ob 15. uri iz hiše žaiosti v f'ruševju ua farno pokopališče v Hrenovicah. L,iübljana-tiruševje, dne 31. januarja 1931. PSI M&km J mm lil i Pil Občina IjtririjaiM M- -tai {-"'grebm za'-'«i I mm i mm 1 mk «i a S stessi a Ss. n Is, H i nm 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tiižno v'cot, da je naša nad vse ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa M. gostilničarja in possstnka dne ;>0. L m. po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, bogu- vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. februarja 1931 ob y2 3. uii popoldne iz hiše žaiosti. Rimska cesta 19, na pokopališče k Sv. Križu. do 8. februarja po znatno znižanih cenah! Nekaj primerov: Tarlatati za maske • • m Lamé svila, mod. barve za obleke m TaSfet v vseh barvah za obleke Foulard svila vzorč. za obi. Din 49 in Din Din Din Din 14'-J7." so.- 39.' Plesne obleke taf f et svila, zadnji kroj Damske vestice, cefir volna od Damska pletena obleka od • Damske tricot hlače bombažaste tricot svilene hlače • svileni moderčki kombineže, flor • • kombineže, bat« barv spalna srajca s čipko rokavice usnjene, podlož. 99 99 99 99 99 99 Din 290.- Din 59.' Din I98.' Din Din Din Din Din Din Din 17.-26.-14.' 29." 24." 42.-69.- NE ZAMUDITE PRILIKE! POŠILJAMO PO POSTI ! roj. Peterea po daljšem bolehanju, večkrat previdena s sv. 7akramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Dunajska cesia št. 23, v ponedeljek, dne 2. februarja ob % 3. uri popoldne. Ljubljana, dne 31. januarja 1931. 242o Marl Pollak st., soprog Karl, Jean U. in Pavel Pollak Helena ing. Kemecova, Meta dr. Megler jeva in Špelka dr.«filléic-eva sinovi hčcre Luigia roj Fogar, Km* roj Jelovšek Ing. Vladimir Remec, dr. Vendelin Regler in dr. Ivo Miličic, m Auuska roj Jaic, »inahe zeti Frane Peterea, Terezija dr. Trtnikova, J oso fi.»a Peterea in Ana Ribič. brat in sestre Vsi vnuki in ostalo sorodstvo C3 J .5 CZ Q t» > O »ne 1«. FEBRUARJA 1.1. se vrši t i s I Sol i ® «s O. N C3 « 5 žrebanje dobitkov obveznic vojne škode »3 ISJ 9 N< < o H SE. re 1 §T 5. re i - 1 sci c» -"* s» 13 o 2 n B 5 N s r s sledečimi dobitki: s M" 1 -n S t* —■ PI O N ES. P C5 O c i • 03 " = Ä « c j u 1 dobitek od..... 500.000 Din O rlnhUl"! nn *> ~ n AHA ,. 10 dobitkov po . . . . . 50.000 » 20 dobitkov po..... 25.000 » < = Q. S §. W < P ^ >1 3 £ = 2 C8 N 2 > P ® S £ ™ s 5 dobitkov po..... 100.000 » 50 dobitkov po..... 10.000 » 100 dobitkov po..... 5.000 » ^ V> » ^ re .£. sp re Cu £ o ^ ti» c c3 ä — J3 CS C ■■ Te drž. obveznice prodajamo tudi na mesečna odrocila in co najmanje. ™™ C/5< t/5 —• rs ti C C. C. c. es — P r*< ca fi «3 >y. > "o cz 2 komada nominale 2.000 Din na 18 mesečnih obrokov po 62 Din —. ts "T"! N C*> X> t c *M C « c S £ ali 2 komada nominale 2.000 Din na 24 mesečnih obrokov po 48 Din 5« ss o ws 5 = ^ rti ^ S s z t. o o •a Z izvršenim prvim vplačilom dosežete pravico na MMlelovanfe pri žrebanin in na dobitek. « a* > n "< g g m -Ig o «o g C 2 3 O .1 BANKOVNO KOMANDITNO DRUŠTVO A. REIN 1 DRUG » = i è s* ^ •si* - ^ m ° B o o o CJ • w (M, N CS ZAGREB —. 3 -t • n (/> O* SS "3 Z* Ä ^ 3 •£? tt O N Ilica 15, Trg Kralja Tomislava 17; Podružnica BEOGRAD, Knez Hiltajlova ulica 47 C o O = 7* Mladost, svežost, lepota! CREME DARUVARy Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščaje, pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskušnjib puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah 3 Din. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od 15 Din v vsaki apoteki, drogeriji in strokovni trgovini. S pošto pošlje: 2121 apoteka BLUM, Subotica 17. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I H □ □ im 8 ; m h^ n. ■ mi □ štev. 299/31 Štev. 352. Razglas. Mestna občina Novo mesto proda iz svojega gozda v Cegelnici, ki je oddaljen od glavnega kolodvora v Novem mestu 3 km 1.136.81 m3 smrekovega lesa na rastilu, v debelosti od 10 do 45 cm. Seznam drevja in kupni pogoji so v občinski pisarni na razpolago. Pismene ponudbe se morajo staviti najkasneje do 10. II. 1931. 2412 Županstvo mestne občine Novo mesto dne 30. januarja 1931. Dr. J. Režek m. p. SUROVO MASLO f Tafelbutter > najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju O ■ CD ■ O ■ O ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ O Vodeča zagrebška tvrdka z manufakturo išče sposobne in agilne zastopnike za Ljubljano in bližnjo okolico. Biti morajo sigurnega nastopa, ker bodo obiskovali le boljše stranke. V poštev pridejo le oni gospodje, ki so že do sedaj delali z dokazanim uspehom. Ponudbe z navedbo mesečnega prometa je poslati na ogl. odd. »Jutra« po »Visok fiksum in provizija«. 2204 OIOBOIOBOBOIOIOIOBCZ j.£cze DIVJAČINE* 409 KUVERTE vseh vrst nudi najugodneje Franc Kolleritsch Apače pri Gorn ji Radgoni □ □ □ □ □ □ O □ □ C D n G □ □ □ □ □ □ □ □ □ ri T—- D O -i __i □ n 3 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mDDn KUVERTA M- nUBUANA IMMHiifrMMHMBMI TO IdtlKO tU! 11)1! Sedaj sami muziciramo ter a« izvrstno zabavamo v ten doig.-n zimskih večerih. Veselje in dru; žabnost sta zaveli k nam. ts svojim dobrini glasbenim 'n®tr": mentom smo prejeli tudi popolnoma zastonj učne zvezke, ki nas na prijeten način poučujejo v glasbi. Tudi Vi se lahko naučite kak instrument. Zahtevaj!» sibs bniplaf«» SlfiDDi kntoios s knjižico .Kako postanem dober glasbenik?" — oa največje in najcenejše odpremne tvrdke glasbil v Jugoslaviji: neinei & tlerold tvomica giastjil in narmonik wdainapoirJaniwSt ißj POUDRE SIAMOISE EN TOUTES COULEURS CRÈME SIAMOISE JOUR ET NUIT Crtetb» . JEAN DE PARYS. P«b ZASTOPSTVA: LJUBLJANA Drogerija S ANITAS :: MARIBOR Parfimerija V. VLASIČ CELJE Drogerija S ANITAS :: 2027 Mladostna lepota! NOVA KOŽA OBRAZA. Z uporabo epohdlaega SKHi.cia biološkima i»re-utra'a dr. Durtaine & Oie.. Paj-ia »Artngert Special Venuis« postane J ->bf»» t 10—14 tUieh pomlajen { lz?ui>'jo si za t - d n o vse gubn. u'" madeži prge boboljice. maščoba \ in groba koža — Obra» postane Q t-žen. f vež iL mehelc. k-.kor pri majhnem otroku. — Garnitura etane 92 Dm LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA sc okra« ftakt d*me. Cb prav «o pr-» te t ».ko jako zanržljaua in viseča, Ioni! a bodo i uporabo »Lait da Juuo« ii vidno bujnost. okrog lost in trrtaott r najkrajšem času Stan S5 1>-1 RAVNO DR2ANJE TELESA ce doseže % no« itvijo »Saša Geradehal-terja« Po.-^iešuje normalno dihanj«-in. pravilno delovanje oljuò V Ì4 dneh «e pripognjen in Rrbast hrbet popolnoma Doravna Stauf 5Ž Din •CENTIFOLIA« kosmetičnl zavod. Zagreb, Jurišlčeva S iahtev»j^« brezplačne iluctrovsne cenike! IV INSERIRAJTE V „JUTRU" brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš 'n posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom ^Jnsrad 44 Jugoslovanska gradlirna in kreditna zadruga c. ». z m. 2. v Liubiiaui Pravila proti p ačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in cd 14—18. 2013 Garantirano čisto svinjsko mast v lahkih konvah po 25 kg razpošiljam po povzetju franko Osijek po Din 13.25 (ali franko Ljubljana po Din 13.85) počenši od 1 konve. Izvolite se z 1 poskusom prepričati o kakovosti, jamčim do zadnjega kg. Cenjena naročila naslovite na t. t. 2356 ŠIMO S. WEISS OSIJEK, Desaticina II TSapetnißi in sediarfi ter sorodni obrtni (ci, ali že imate tak stroj? 2377 Se ne? i Naročite ga takoj pri I Jugosl. izdetovalnici strojev za cupotiie žntt, < oln> i.t.300000c0000fj0:xx0'^ )CO 1 ., JOOOOOOCO» Tovarna koles, šivalnih strojev itd. namerava ustanoviti v vseh večjih krajin dravske banovine podružnice in išče za vodstvo poslovodje in posìovodicinfe Nudi se fiksna plača in provizija, potrebna pa je kavcija v gotovini od 20.000.— Din dalje. Vodstvo podružnic lahko prevzamejo gg. trgovci iz dotičnih krajev, ki razpolagajo z lokalom in kavcijo. — Samo resne ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Amerikanski sistem« 2110 ooooooooooooooooooooooooooooooooooc >000000000000000000 ooc Aleksander Kožic koncesionirano elektrotehnično podjetje in eiektromehanična delavnica LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino M. Telefon št. 3041. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDODTi 'C3QI3LsJUiL-H Ustanovljeno 1852. Teod. Korn Ljubljana Pol ianska eesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. ■ OIOBOIOIC IZVAVREBNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja tložljiva, « ta« peciranum madracom, ze. lo praktična za vsako biio, hotele, nočne službe«» in potujuče otobe slane samo OtB 390.—« Razpošiljam po poätoe« Dom povzetja. tako I^GLfOA SLQ2EN Hatera dva òta ßratca Ženski (ist .ŽEKA IX DOM" razpisuje UGANKO Z NAGRADA Ml V VREDNOSTI 23.04)0 DINARJEV DVA POLI It .PA za gradbo cest, mostov in regulacijo rek (globoke zgradbe) in STROJNIKA k vrtalni napravi (kompresor), le prvovrstne moči išče za takoj Gradbeno podjetje inž. JOSIP DEDEK, Ljubljana, Žibertova ul. 7,1, nadstropje. Telefon 2237 Leists patent posUt«. iložltiv». S tapecirani» madracom. zelo Pr™ lična, slan« samo u *»»• Potem Im an reliVo zalo«» foba* no« perla P« £ J?—* Jruja vrst k« po DM—* čisto belo eolie "4 P® D l JO__. in «i»t< P"" kg po U 256—. Razpo-iiljam po po5lnem povzeti«. Modroci punieni e volnom staneiu samo Din 750.—»___ t. BROZOVte, ZAGREB Ilica 82. Od teh treh otrok sta dva fantka, ena je pa punčka. Torej lahka uganka, ki jo tudi Vi lahko rešite. Nagrade so tele: 1. Šivalni stroj v salonski omarici Din 5000.—. 2. Radioaparat, darilo tvrdke Elektroindustrija« d. d., Gosposvetska 3, Din 3000.—. 3. Gramofon Din 1200. -t. »Kranjec in Kranjica« Din 300.—. 5. ilato nalivno pero Din 220.—. 6. do 8. 600 knjig in 1200 slik. Nagrade od 1. do 5. se bodo izžrebale v notarski pisarni gospoda notarja Pleiweissa v Ljubljani. 2301 Ce hočete, Vam pošljemo list »ŽENA IN DOM«, v katerem je razpisana uganka, na ogled. Odrežite spodnji kupon. Zapišite razločen naslov in kupon nalepite na dopisnico, ki jo naslovite na upravo v Ljubljani .Prule 11/a! —-------KUPON. ODREŽITE!------- UPRAVA LISTA »ŽENA IN DOM«! LJUBLJANA, PRULE 11/a. Pošljite mi Vaš list, v katerem je razpisana nagradna uganka »rezplačno na ogled. Ce se razpisa ne bom udeležil, potem se obve-žem, da Vam list nepoškodovan v treh dneh vrnem. Ime:___________________________ Bivališče: Zadnja pošta: Ljuba Prennerjeva : Pohorska noce.« vas zasnu- >To pa, io! Saj tudi vsi vedo, da io Luka najbistrejši mož daleč na okoii. Morda ga prav zaradi tega v nie dev-ljejo, ker ne prenesejo, da bi bil še kdo pametnejši od njih. Kjer morejo, pri-v leče j o na dan vse, kar je storil, da ga imajo s čim pikati in se mu posmehovati. Jaz pa ga imam rada in se marsikdo ga ima tudi rad. Tudi ženi-, bi se bil lahko, če bi hotel, pa se »Ali bi ga vzeli vi, če bi bil "?< Vprašanje je hotelo bili šaljivo-hu-domušno in Ciril se je tudi nasmehnil, a za tem smehljajem ic prežala ostra in jezava ljubosumnost. : 0 — ?«kaj pa ne?« je nedolžno vprašala Marička in, hoteč biti resna, nabrala čelo v stroge g^be. »Ali ni postaven fant? Dober mož bi bil«. "Seveda — in da šepa, to vas ne moti, kaj ne?« jc hudobno odrezal mladenič. Marička se io naglo okrenila. kakor da bi hotela videti, ali je mogel Luka slišati zadnje besede. Cesta je bila prazna, niti korakov po kamnu ni bilo slišati, bila sta pač še daleč za ovinkom. Uprla je svoje jezne oči vanj. ki je stal pred njo, malce sklonjen in naslanjajoč se na palico. Tudi on je bil jezen; kakor pripravljen na boj, jo je izzival z grozečim, trdim pogledom. V tem trenutku, ko so se ujele oči, polne uporne, strupene želje, prizadejati drugemu — in s I ein sebi — bol in zlo. se je itlrnila iskra in v vročih kričečih zubljih jc zagorelo v obeh. Misli, slutnje in želje so se strnile v plamen, cigar edina, neodoljiva zapoved je bila, spojiti se in vse ostalo je zatonilo Bog ve kam. Volja se je vdala čuvstvu in čuvstvo volji, misli ni bilo in ne besed — za hip se je bilo odprlo nebo človekovega hrepenenja. Prijel jo je za roko in hitela sta po dvigajoči se poti navzgor, se zadevala ob kamenje i ri veje in skoro tekla naprej, no da bi pogledala drug drugemu v oči, ne da bi spregovorila besede: slišala sta le svoje naglo in glasno dihanje in čutila silo, ki jih je gnala naprej. Prisopihala sta na svetlo, ravno jaso, kjer je ob poti visoka smreka senčila tratico. Na drevo je bilo pribito znamenje, trhlo in staro razpelo, ovenčano s planinskim cvetjem. Tiho je bilo vse na okoli. Poletno popoldne je zamiralo v hladeči pokoj večera. Ozrla sta se po poti nazaj. Nikogar ni bilo od nikoder, tiho je bilo vse na okoli. Skoraj pre tiho je bilo in dekle je iežko vzdihnilo in pobesilo oči. Pritegnil jo je k sebi v mehko, deh- ä tečo gorsko travo rn pod podobo križane ljubezni je v vročih, brezkončnih poljubih uživala mladost razcvet svoje pomladi. Xe — ne!« se je vročično branila Marièka. »Ona dva bosta precej tu...« Odmika la se je in si popravljala ruto, ki ji je bila zdrknila v tilnik. Sram jo je bilo in sama ni vedela, zakaj ni bilo prav, kar ie bilo prišlo nad njo. Vrgla bi se mu vnovič v naročje in se oklenila njegovega vratu, izgubila se v njegovih t.erjajočih poljubih in potem'— kaj bi bilo potem? — Žalostna je bila. »Marička. ti me nimaš rada,« je dejal on razdraženo in neodločeno izpustil njeno roko; ves je še gorel od oku-sene sladkosti. Čemu zdaj ta njen trdovratni, žalostni upor? Ni ga znal ne doumeti ne niti opravičiti, kruta in neumna se mu je zdela, tolikanj ga je bila osupila njena trpka bojazen. Jezno se je obrnil v slran in nerodno mu je bilo. Ko se je po daljšem mučnem premoru spet ozrl nanjo in videl, da ji teko po licih solze, ga je minila vsa jeza in zamera. »Odpusti, Marička — odpusti!« je prosil, pokleknil prednjo, ki je sedela tako nebogljena, s sklonjenim tilnikom in si pokrivala obraz z rokami, izpod katerih so ji polzele po bradici solze in kapa le v krilo. »Samo ne joči, ne joči, ilarička, in odpusti, jaz — vsega sem jaz kriv .. . Saj ni bilo nič, nisem te hotel žaliti •— rad te imam, Marička — zelo rad — rajši kakor vse drugo na svetu«. Zmedeno je za jecljal in jo božal po glavi, ki mu jo je bila zanpno naslonila na ramo. Obupoval jc. ker ni hotela prenehati z jokom. : Primojduš, žalostno je na svetu!« je klel sam pri sebi. »Rad jo imam in ona me ima rada, čemu sedaj te preklete komedije zaradi par ubogih poljubov? Kaj sem ji storil? Nič — pred milim Bogom nič... Kaj porečejo oni, saj morajo biti vsak čas tu ?« Rahlo jo je prijel za bradico in mehko opomnil: »Marička — srčece — ona dva bosta vsak trenutek tu! Potolaži se!« Na mah ie dvignila glavo in pogledala po stezi navzdol. Ni jih še bilo! Hitro si je obrisala mokro lice in vprašala: »Ali se mi močno pozna na očeh ?« »Samo malo — zasmej se, pa bo dobro !« In ko je prišla učiteljica izza ovinka na jaso, je Marička že korajžno jedla kos kruha in prigrizovala sir iz Čirilovega nahrbtnika. On je žvečil krušno skorjo in tuhtal, kaj naj reče in kako naj odgovori na vso to žen- sko izpremenljivost — samemu sebi. Dorasel ji še ni bil, to je bilo kakor enkrat ena. »Hoj!« je pozdravila Marička. Upehana učiteljica je zamahnila z roko. »Uf — ali sem se utrudila!« je zastokala in sedla, k njim. »Gospod Kuhar se je zamotil z nekim kmetom. Dejal je, da ga ni treba počakati!« Ko so se po kratkem odmoru spet vzdignili in odpravili po zadnjem klancu navkreber, je Marička za učite-ljičinem hrbtom z roko vrgla Cirilu poljubček in se mu segavo in obetajoče nasmehnila, potem pa je razigrano dejala: »Torej — naprej v imenu Božjem !« Cirilu so zagorela lica, molče je za-pičil palico v breg in krepko iztegnil korak. Ivo se je Luka bližal znamenju na jasi, je na gori že zvonilo Zdravo Marijo. Snel je klobuk in obstal pred smreko, na katero je bil pribit stari križ. Bil je to eden onih starih, napol trhlih križev, ki ustavlja popotnike na križempotjih in pod vrhovi v naših gorah. Borni leseni Krist toži v pokoju širokega polja in zelene gore: »Glej, moj dragi! Tako so mi bedaki plačali ljubezen — tako so jo razumeli!« Med suhimi, izmučenimi rokami in za okrvavljeno glavo s trnjevim vencem je zataknjen šopek planinskega cvetja. Usmiljena roka mu ga je dala ali verno srce, ki je tu pred njim kleče prosilo pomoči in blagoslova. Ob enem takih križev se je bila spo-čela v njem misel njegovega dela... Zadnji glasovi zvona z gore so se izgubljali preko vrhov in izzveneli doli nekje v šumenju temnih gozdov. Luka je s pogledom pobožal križa-nega, njegove sulic roke, krvavo glavo in ubogo telo. In mahoma se mu je zdelo, kakor da ga je v rahlem pola-mraku izza križa zadel znan pogled iz znanih, ljubih oči. Ali je bila lo Marička? O nc! Bila je ona, nikdar pozabljena, stara ljubezen njegove dozorele mladosti. »Le pojdi dalje, Luka, pojdi in ne vrni se! Saj te ni nihče klical!« Da — to je bila res ona. Zamišljen je pogledal v tla in obrnil s palico masten papir, ki je ležal ob njegovih nogah. »Aha — tu sta počivala! On in — ona, Marička! Eh — naj bo, kakor hoče!« Ozrl se je še enkrat na križ; oči ni bilo več. Čutil je bolečino v pohabljeni nogi in prav počasi je krenil navkreber. »Kaj je neki bilo na meni takrat, da me ni mogla vzljubiti? Zdaj sem star in kruljav, a tedaj — morda sem bil premevžast in premehak. Sicer — saj so me imele rade — samo da zmerom take, ki sem se jih v nekaj dneh do sitega najedel. Le ona — ona je omahovala zdaj sem, zdaj tja — danes se mi je zdelo, da me ljubi, jrrtri mi je rekla, da me ima le rada. Jaz pa sem mučil sebe in njo s to vražjo svojo ljubeznijo, ki je menda še danes ni konec! Ni je še konec. Kaj bi Marička! To je le kar tako. Iz dolgega časa in iz nevoščljivosti in samoljubja menda tudi. Ne privoščim je rad tem mahe-dravim vetrnjakom, saj je čedna — na vse vrage čedna — in jaz — sto vragov! — jaz vendar še nisem tako star... »Seveda — ona! A kdaj se je ona zmenila za mojo zvestobo? Plačeval sem svoje grehe zmerom sam — prekleto drago sem jih plačeval . . Še ko sem se uprl, sem plačal; pa ona je bila zaverovana Bog ve kam! Ko sem bil že daleč, me je nekoč klicala!« Spomnil se je karte, ki jo je bil dobil o Božiču leta 1914. v strelski jarek. »Dolgčas mi je po Tebi. kdaj se misliš vrniti?« In od tistega božiča do novega leta 1915 še tri karte; lepe, ljubeznive karte. Potem pa nobene več ! »Bog ve, kje je sdeaj? Če bi se spet srečala ... morda ...« Ostro je potegnil veter od vrha. Gozda je bilo konec in čisto blizu nad njim se je dvigal v polmrak ostro začrtani lik zvonika romarske cerkvice svete Helene. Gori pri cerkvici je bilo polno ljudstva. Zbirali so se pred cerkvenimi vrati, pozdravljali stare znance, ki so bili že nocoj, na večer pred Marijo in praznikom, z vseh strani priromali na goro s tihimi prošnjami in skritimi nameni in v upanju, da bo lepo in veselo. Saj se je tudi vreme držalo, dežja ni bilo, niti mraza ne, ki je marsikatero leto ob tem času strašil romarje z belo kučmo na temenu svete Helene. 01) cerkvenem zidu so prodajali kramarji svoje po ceni blago. Troje jih je bilo; dva moška in drobna, sključena ženica, ki je bila tudi prišla in znesla svoje klože po strmem bregu na vrb. Na vsakih sto korakov, s težavo in bremenom prehojenih, je prišel morda en prodan leclast srček za dva dinarja. Če bodo fantje zelo zaljubljeni in če bo mežnarjevo vino dobro — se iz-kupi nemara, še kaj več za srčke in cukrčke v škatlicah z napisi: »Ljubim Te črez tri gore in tri zelene travnike...« ali pa: »Kam pa pride duša Tvoja, če Ti mene zapustiš, v črnem peklu bo gorela, če se z drugo poročiš!« Take napise bero potem fantje in če jim ugajajo, kupijo škatlico za deklica, ki se hihita in razkazuje iovariši-cam odpustek, da se smejejo tudi one in jo potem za hrbtom opravljajo, češ, tako je, viš jo, kdo bi si mislil, ko je videti tako nedolžna! In če same niso ničesar dobile, so jezne in nejevoljne in ne kupijo pri kramarici nifi ene svete podobce. niti enega blagoslovljenega rožnega venčka. Bridek kruhek je kramarija, san» »če ...« ga. je. Ciril in Marička sta se ustavila pred stojnico in ženica, ki je hiuj spoznala, da bi utegnil biti pri teh dveh lep izkupiček, je premikala svoje srčke in škatlice in polagala največje in najlepše pred mlado dvojico. V dekletovih očeh se je svetlikala bliskavica oddaljenih neviht; pomirila se je bila in vendar ni bila mirna. »Kupi mi nekaj!: je bila dejala na potu v cerkev in v temi je čutil njen izzivajoči pogled. Ni je mogel doumeti: zalo je kratkomalo sklenil, češ — ženske muhe, jih bom že pobil in zapodil. ko 1)0 prilika —. Marička jc muhasto in skoro zanič-ljivo izbirala, a ko je mimogrede pogledala starikovi, drobni ženici v oči, ki so trudno vprašajoče. skoraj proseče zasledovale izbirajoče omahljiv-ko. jo jc nmhoma postalo sram. Spomnila se je, da je bila davi za rana, kn je odprla gostilno, našla to ženo sedečo na pragu poleg svoje velike cule. Nekaj gorkega bi bila rada. prišla je bila od daleč, jutro je bilo hladno in breme težko. Marička ji je dala kave; rada bi ji jo bila podarila, a se ni prav upala; bala se je, da ji nc bi ženska zamerila. Zato je vzela denar, ki ga ji je žena s suhimi prsti odštela iz stare, usnjate vrečice, ki jo je na vrvici nosila okrog vratu pod jopo. Dekletu je bilo težko. Težko zaradi težkega bremena, ki ga bo morala ženica še nositi na goro, ležko zaradi njenih koščenih prstov in stare vrečice, ki jo bila videli tako medla in nborna. Tak je bil njen občutek do revnih in trpečih. K" je bila še otrok, jo je bilo sram, če je dajala revežu, ki je mislil, da moral pasje ponižno prositi in se zahvaljevati za drobec, ki ni bil vreden besede. Če pa ni imela ničesar dati ali če je srečala pohabljenca, je gledala v stran in zavest krivde ji je težila src*. Sramovala se je svojega svežega zdravja in svojega nezashiženega blagostanja ob toliki revščini sveta. Čn-tila je pa tudi, da ni vedno lahko hiti usmiljen in dober proti svojemu bližnjemu. Marička je bila taka čudna zme--; in mnogokrat jo je zabolelo srce, da sama ni vedla, od česa in zakaj. Zdaj bi bila rada storila dobro. Brez izbiranja je pobrala nekai ška-tel, srčkov in konjičkov in hotela plačati. Ciril, ki je stal na pol proč obrnjen poleg nje in se dolgočasil, jp pozorno takoj izvlekel listnico in mignil kramarici z očmi, češ to bom že jaz uredil. (Nadaljevanje lega romana v nedeljski številki.) ANATORIJ V MARIBORU Gosposka ulica 49 — Telefon 2358 Lastnik in vodja; primari] dr. cernie, specijalist za kirurgijo Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in •ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; ^enterocleaner«-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. — Cene zmerne! 80 f Mreže za ograje Sn sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri: IVAN LUZNAR, ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 69 POZIV DEDIČEM! V Ameriki je umrl meseca maia 1929 Josip Klemene Mayer rojen v Ljubljani 11. IX. 1853, zapustivši večje premoženje brez testamenta. K dediščini poklicani dodiči žive baje v Ljubljani in se tem notom vabijo, da se zglase čimpreje v pisarni dr. F. Luck.nanna, "odvetnika v Ljubljani, Gradišče 4. 2322 Prečna roka najde vedno pravo, tudi za nego zdravja. Dobe se ljudje, katerim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi vse svoje življenje. Veliko ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid«, za zaščito proti raznim boleznim in zna z njim tudi drugim ljudem pomagati, bolečine olajšati ali bolezen zaprečiti pri revmatizmu, trganju, v sklepih, živčnih bolečinah, bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, zba-' danju, glavobolu in zo-bobolu, pri slabosti mišic in pri drugih slabostih. 371 STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM! To, za notranjo in zunanjo porabo dobro preizkušeno hig.no zdravilo in kozmetikam, se dobiva v lekarnah in sorodnih trgovinah T poskusnih steklenicah po 6 Din, dvojaiih steklenicah po Din 9 aii velikih steklenicah no 35 Din. Poštni paiet z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velikima spe-cijalnima steklei.ica.ma 62 Din, več takšnih paketov mnogo cenejšo. Naroča se po pošti pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stnbica Donja, Elsatrg 245. Savska banovina. Mlice na nitnah so op a sne. Pri vsakem dihu prihajajo nevarne klice ▼ naša usta. Te klice napadajo zobno sklenil»© in povzročajo one zoprne rumenkaste madeže in gnitje, ki delajo zobe grde. Eii centimeter KOLYNOSA je treba raz-mazati po suhi ščetki in ona napolni usta z antiseptično peno, ki v trenutku uniči te klice. Pena prodre do zobnih razpoklin in odstrani vse zaostanke hrane. Ona nevtralizira kislino in čisti zobe temeljito in bretf poškodbe, dajoča zobni sklenini blestečo belino. Uporabite KOLYNOS in videli boste, kako vam postanejo zobje beli in čisti. FRANCOSKA LINIJA CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE (FRENCH LINE) HAVRE-NEWYORK Najkrajša pot v SEVERNO AMERIKO s francoskimi brzoparniki velikani: „ILE DE FRANCE", „PARIS" itd. Potnikom iz LJUBLJANE do PARIZA ni treba nič presedati. Otroci in mladoletni dobijo vedno zanseljivo * spremstvo v veliki domači družbi. Najkrajša pot v JUŽNO AMERIKO gre pa čez MARSEILLE s francoskimi brzoparniki. Vsa pojasnila daje zastopnik: IVAN KRAKER v Ljubljani KOLODVORSKA ULICA 35. ARGENTINO, Najnovejše dvokolo z motorčkom, 1% K. S., dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška c. 4. Avtomobilfsti — trgovci proti zaledenju, orosenju stekla uporabljajte samo „ANTIHAL" olje, steklenica 25 Din Dobi se v drogerijah: Gregorič in Sanitas ter pri »Indija«, gen. zastopstvo, Tavčarjeva ulica. Prodaja na debelo »Special« trg. d. z o. z., Ljubljana, poštni predal 360. 2208 ZAHVALA _ Za vsestransko globoko sočustvovanje povodom smrti našega ljubljenega očeta, soproga, brata in svaka, gospoda FRANCA BALOHA izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni obrtnemu društvu z Jesenic Save, Dovjega in Mojstrane, za darovane vence, č. g. župniku prost, gasil, društvu Dovje-Mojstrana ter vsem, ki so nam izkazali sožalje in spremili ranjkega na njegovi zadnji poti. Dovje-Mojstrana, dne 30. januarja 1931. Žalujoča rodbina BALOH in ostali sorodniki. 2343 OGLEDALA vseh vrst, velikosti m oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK g c Vsakovrstne trgovske knjige, š trace, mape, noteze, berbarije, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah i NA DEBELO--NA DROBNO Anton Janežič LJUBLJANA, Florjanska vL 14 Knjigoveznica in črtainica trgovskih knjig. Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem katarja in težjem prehlajenju. Čuvajte se za Časa in uporabljajte LACROMEL Že ko ga začnete jemati, ponehava kašelj in muke v bronhi jah in pljučih se omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah in v lekarni ARKO, Zagreb CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra€, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JCJor hoče da me mu pomije po pomit namiov ali GaGo drugo informacijo ficccc me malih oglamov naj priloži v snamßah a sicer ne ho prejel odgovora S « Z^mmm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòCovi matih ogCa&ov bi druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi y podružnicah »,JUTRAc v 'Hevem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na (Jesenicah pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v* naših podružnicah. Trg. vajenca poštenega Id pridnega, ki ima res veselje do trgovine sprejmem. Le osebno pi-sare ponudbe na naslov: V. Avsec, trg. meš. blaga t St. Vidu pri Stični. 3587-1 Korespondentinjo veščo nemščine, strojepisja in drugih pi-arniškib del. «pnejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Korespondentinja 7a 1. februar«. 371.10-1 Prodajalko ve3čo samostojnega v>d-etwa trgovine mešan, blaga, staro do 28 let iL zmožno kavcije, sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«. 3755-1 Frizersko vajenko fr»sejme M. Mežan, Jesenice na Gorenjskem. Več po dogovoru. 37S1-1 Dekleta ki so že delala v tovarni za«naškov, sprejmem. Na-fJov pove oglasni oddelek ».Jetra«. 3276-1 Služkinjo ki zna samostojno kuhati in vsa ostala hišna dela opravljati, sprejmem k dru Ünl treb oseb. Prednost imajo tiste, ki Imajo veselje do otrok. Ponndbe na ocias. oddelek »Jutra« pod šifro »Varč-na«. 4116-1 Kot vzgojiteljico k dvema otrokoma spre j mem samo gospodično, ki je absolvirala učiteljišče ter čaka na službo. Naslov pove ogias. oddelek Jutra. 3844-1 Fotograi. pomočnika le prvovrstno moč sprejmem takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjih služb in sliko na naslov: Atelje Kunšek, Celje. 3365-1 Dobra kuharica ki bi opravljala vsa hišna dela, v starosti 35—45 tet dobi takoj službo pri samostojnem gospodu v mestu na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo starosti in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaneslji- va kuharic-a 3SS5 1 Dekle pridno in pošteno, najraje ž dežele, ki zna opravljati vsa hišna dela razen kuhe sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3913-1 Sobarico z znanjem nemščine, staro 25—35 let. ki zna tudi dobro kuhati, z letnimi _«ipri-čovali iščem za takoj. —-Ponudbe s točnimi poduki na naslov: Zagreb. Post Box 23. 3909-1 Vajenko ra strojno pletenje sprejme Bonaé, Štreliška ul- 22 -015-1 Trg. poslovodjo verziranega v galanterijski stroki, iščem za samostojno mesto. Ponudbe z navedbo referenc ìd zahtevkov na oglasni oddelek .Jutra« pod »Št. 2000«. 3911-1 Vajenko za šiviljsko obrt sprejme modni s3j,>n Rodič. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 4:90-1 G. Th. Rotman: Osel posnoda Kozamurnika Modistinjo spretno in pošteno sprejmem. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ponudba«. 39S0-1 Lovca izvežbanega v lovu na gamse, srnjake, jelene in peteline sprejmem proti mesečni plači 1000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lovec«. 399G-1 Trg. učenca zdravega in poštenega, z vso oskrbo v hiši «prejme Vinko Z o r k o. trg., Sv. Benedikt v Slov. coricali Predpogoj je poštenost in odl:čca dovršitev osmvne š.!e Oni z meščinsk' seji ini., io prednost. S998 1 WANTED SHOR-THAND TYPIST Good knowledge of En giisch. German and Serhi-a.n for foreign Public Com pany Novisad. Replv sta ting Experience and Snla-rv required. P. 0- Box 190 Novisad. 4057-1 Brivski pomočnik Slovenec, star 19 do 22 let, dober delavec dobi stalno mesto. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »hiter delavec«. 4120-1 Sobarico perfektno, ki zna lepo likati in nekaj šivati, želim za takojšni nastop v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »so!>a rica«. 4131-1 Vajenko staro 14—15 let, z oskrbo pri starših, sprejmi m v trgovino mešanega blaga.— Predstaviti =e je ob delavskih med t. in 2. uro ra Glincah, ce^a IX, 16. 4305-1 Šiviljo ki je samostojna v krojenju damskega perila, želimo za prvovrstno izdela vo. Kavcijo zmožne imajo prednost. Ponudbe je poslati na oglas, oddelek J. pud šifro »Industrija Lan«. 4109-1 Vajenca krepkega in zdravega, ki ima veselje do mesarske in prckajevalske obrti, sprejme takoj Fr. Dolenc. N' -> v o mesto. 3675-1 Periektno stenografinjo za nem. iu slov. sprejme velika odv. pisarna v Ljubljani. Oferte s podatki ped »ugoilno in stabilno« ra Aloma Company, Ljubljana. -1166-1 Ekonoma neomenjenega. s primerno prakso med dragim tuli v vinogradništvu, »adjereji in event. v kletarstvu, sprejmem s 15. marcem s plačo po dogovoru. Ponudbe oa ocrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonom«. 30S6-1 58. Rrrompompom» je pridrvela kepa in trca šfila naravnost v lopo. odnašaje vse s seboj, kar ji jc bilo napoli. Tresk! je prebila tudi zadnjo steno lope. 59. Oh. oh, da sic io videli! Harmonikarjema harmonika je šla na dvoje, med tem ko so se drugi za staro prekopicevali. Lastnica lope se je nenadoma našla na kepi, ki jo je zmagoslavno odnesla s seboj. 60. Malo dalje t stran je stal sklonjen neki gospod, ki si je hotel zategniti jermena pri drsalkah. Rrrsk! Ogromna kepa ga je zadela t glavo; preden je utegnil pomisliti, je tiral do pasu v snegu, ki ga je zadenski odnesel s seboj. A kepa s tem še ni bila zadovoljna, ampak je odnesla tudi pome« tača. Struga rja (stroj. ključavničarja). Iz urjenega in preudarnega, z dokazljivo večletno praks« obratovanju Diesel-motoria od najmanj 50 PS, išče za takojšen nastop ?Titan« d. d. v Kamniku. Takojšnje obširne ponudbe je poslati na omenjeni naslov. 36SS-1 Korespondentinji =amo?fojni — absolventinji trgovske akademije, zmožni nemškega, slovenskega, italijanskega, francoskega in angleškega jezika, stenografije. strojepisja in knjigovodstva, s petletno trg. koTespondenčno prakso. j_a-_ ko solidni, želita premeniti sedanji službi. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod •Samostojna korespo-ndenti-njac. 3904-1 Uradnica s prakso v kartoteki ter perfektna v slov. in hrvatski korespondenci, samostojna dobi službo. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja iij plačilnim zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 'Takoj 1931«. 3901-1 Služkinjo pošteno in zvesto, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa. hišna dela. s poselsko knjigo in dobrimi spričevali i-šče mala obitelj za takoj. Pomudhe ria naslov: Irena. Bali, Karlova«. 3876-1 Dobro računarico ki je neoporečne preteklosti. ubogljivega in mirnega značaja, sprejmem takoj. Prednost imajo nekoliko vajene trgovine z znanjem nemščine. Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 4101-1 Deklico-učenko pridno in pošteno sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v podružnici »Jut.^a« v Celju. 4102-1 Prodajalko izvežbano v mešani stroki na deželi, prikupljive zunanjosti, postavno in vestno, z znanjem nemščine, sprejmem. Ponudbe s prepisi sipričeval, navedbo kapitala in sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pridne roke«. 4109-1 Izurjeno entlerico za pletenje in učenko za pletenje sprejmem takoj. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 3653 Podkov. pomočnika kovača, prvovrstnega, te pod 24 let starega siprej-mem takoj v službo. Počivalnik, Maribor Tržaška cesta 8. 3971-1 Likarico dobro izvežbano za obleko, lahko tudi šivilja, ki ina dnbrn likati, sprejmem. — Vprašati v nedeljo in ponedeljek od 2 do 3 ure pop., Kapiteljska ul. 3. 4013-1 Kufiarfco popolnoma samostojno z dobrimi spričevali, ki razume nemško sprejme manjša obitelj v boljšo hišo poleg sobarice. Ponudbe r.a Vilim Pick, Zagreb, Jela-čičev trg 6. 4007-1 Brivski pomočnik Slovenec, dober im hiter delavec, vešč tudi onduli-ranja, dobi stalno mesto pri Ivan Mrak, brivec za dame tn gospode, Radovljica. 4190-1 Pekov, vajenca starega 16 let, sprejmem takoj v pekarno Plevanč Ivan. pekarnar, Radomlje št. 43. 4128-1 Učenca poštenih staršev, močne postu ve z zadostno šolsko izobrazbo, pridnega, sprejme v trgovino z mešanim blagom Štefe Ciril. Kranj. — Stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. 4147-1 Vajenca zdravega — stantijočega v Ljubljani ali okolici, proti plači sprejmem za lino kri-jaško obrt. Naslov v itis. oddelku »Jutra«. 4172-j Allado služkinjo ki bi bila sposobna prodajati sočivje na stojnici, sprejme m takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4186-1 Mizar, pomočnika sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 4226—1 Mlado natakarico spretno, s parletno prakso kakor tudi dobro izurjeno starejšo kuharico sprejmem v hotelsko restavracijo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Dober 20« 4183-1 Ključavničarja zmožnega autogenskega varjenja sprejme »Vulkan« — Kranj. 4223-1 Pek. vajenca zdravega, poštenega sprejme Hela Svigelj, Borovnica št. 67. 4214-! Fant zdrav in poštenih staršev, za raznašanje zavitkov ter za lalika dela v skladišču dobi takoj stalno službo. Nailorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 4231-1 Sobarico z znanjem nemščine, staro 25—35 let, ki zna tudi dobro kuhati, z letnimi spričevali, iščem za takoj. — Ponudbe s točnimi podatki na naslov: Kuffier, Zagreb Post Box 23. 3039-1 Fino kuharico ki bi pomagala opravljati tudi druga dela, zdravo in pošteno, z dobrimi spričevali, išče slovenska družina treh oseb. — Nastop čimprej. Pismene ponudbe na naslov; J os i pi na Uczes-sanek, Zagreb, Zvonimiro-va 101. 4252-1 Prodajalko dobro izurjeno v trgovini z mešanim blagom, ki bi opravljala tudi posle blagajničarke, 25 do 30 let staro, sprejmem takoj. Pogoj za sprejem znanje slovenščine in nemščine in vsaj nekoliko knjigovodstva. Izučene v trgovini s steklom ln porcelanom imajo prednost! Ponudbe je napraviti na »Poštni predal 57, Kranj. 4262-1 Kontoristinjo začetnico, veščo strojepisja in perfektno v nemščini, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaupna«. 4264-1 Kuharica samostojna, ki se spozna tudi na dijeto. dobi takoj ali za pozneje mesto pri obitelj i 3 oseb poleg sobarice. Reflekti-ra se samo na pridno ln zanesljivo moč z večletnimi spričevali. Ponudbe pod šifro »Dobra in trajna služba« na ogl. odd. »Jutra«. 4271-1 Gospodično s 15.000 Din kavcl le sprejmem takoj za vodstvo podružnice v Ljubliani. Dopise pod šifro »Delikatesa« na oelasni odd. »Jutra«. 4263-1 Pisarniško moč začetnico, po možnosti z znanjem nemškega iezika sprejmem. — Tonndbe na o-trlas. oddelek »Jutra« r>od šifro »Takojšen nastop«. 4031-1 Slaščičar za fino desertno in čajno pecivo, dobi mesto takoi. Pi«mene ponndbe r.a ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Slaščičar 300«. 4319-1 Dekle pridno in pošteno, najraje z dežele, staro 19 do 25 let. ki zna kuhati in opravljati hišna dela. sprejmem takoj. Franjo šušter, Ljubljana 7, Celovška c. št. 84. 4292-1 Šivilj, učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 4355-1 Vajenca poštenih staršev, ki ima veselje do krojaške obrti sprejme Julij Šemrl, modno krojaštvo, Ljubljana — Kolodvorska 26. 43J9-1 Pridno učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4351-1 Učenca za kolarsko obrt sprejme takoj A. Gaberšek, št. Vid pošta Luk-ovica. 4283-1 Tesar, preddelavca treznega in zanesljivega, za Zidani most. sprejjine »Slograd« v Ljubljani. 4291-1 Krojaški pomočniki 2000 Din nagrade ki je bil sedaj nad 2 leti v trgovini in je radi zmanjšanja obrata odpuščen, želi službe. — Najraje gre na deželo. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 4<«31-2 Trgov, pomočnik mlajši, z 2let.no prakso, govori slovensko, hrvatsko in nemški jezik, vojaščine prost, želi službe. Verziran je v vseh strokah, posebno špecerijski kakor tudi v vsakovrstni menjalni, isto sem vajen sodelovati v gostilniški obrti, zmožen sem dati jamstvo. Službo misto-pi takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod značko »dober pomočnik 74« na podr. Jutra, Maribor. 3971-2 Šoier S prakso, trezen in zanesljiv želi službe za takoj V prostem času bi opravljal tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4008-2 Otroško odgojiteijico z letnimi spričevali iščem k dvema malima deklicama. Dr. Krauss, Osijek, Jägerova. 4325-1 Zobotehnika z 10 letno prakso, (operativen in tehnik) per-fektnega iščem. Ponnud-be na ogl. odd. »Jucra« pod »Poslovodja«. 4345-1 Vzgojiteljico Nemko Iščem za popoldan k dvema deklicama od 10 ln 7 let. Ponudbe pod »Nemka« na ogl. odd. »Jutra«. 4370-1 Poštna pomočnica izvežbana, išče službo. — Informacije pri pošti Store 3780-2 Repasirarica izvrstna krojnčica in šivilja, želi službo za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Repasirarica«. 3947-2 Korespondentka zmožna perfektno italijanskega jezika, išče mesto. Event. bi tudi temeljito poučevala. Ponudbe pod »Italijanščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 4021-2 Trgovski pomočnik manufaktume in špecerijske stroke, želi s 15. februarjem ali mareem pre-meniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten iu dober prodajalec«. 4058-2 Prepisovanje in vsakovrstno sestavljanje pisem v slov., srbohrvat-skem, nemškem in italijanskem jeziku sprejme na dom prvovrstna korespon-•denfcinja, ki ima svoj stroj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točno delo« 3697-2 Trg. vajenka 18 let stara deklica, z osemrazredno osnovno éolo in 2 leti učne dobe v trgovini mešanega blaga — želi vstopiti še eno leto v trgovino, da tako prestane predpisano učno dobo. Gre kamorkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Konee né ne dobe«. 3591-2 Stavbni polir z daljšo prakso, i.'i»e.rfnt gradbene rokodelske šele, želi službe. Nastopi lanko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »praksa in teorija«. 4001-2 Magistra farmacije z dobro mestno prakso želi 6lužbe za takoj. Gre tudi v provinco. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra, pod »Farmacevtka«. 4071-2 Slaščičar samostojen, brzi delavec, želi sluv.be. Wistan, Maribor, Mlinska 26. 4105-2 Emigrant uradnik-korespondent sprejme vsako službo za vsako plačo. Zna 5 jezikov. Tonudhe pod »Dobra -spričevala 12« na podr. J. v Mariboru. 4112-2 Trg. pomočnik vešč manufa.khime galanterije, špccerije in drugih predmetov želi spremeniti službo v mestu ali na deželi. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Manufakturni pomočnik«. 4056-2 Trgovine špecerijske ali manufakturne v Ljubljani aii v kaki obmejni občini bi se rad nčil 141etni deček, poštenih staršev. Pismene por.udbe prosu' jia. ogla.s. oddelek »Jutra« pod »Pridenc. £193-2 Šoier-mehanik trezen in zanesljiv vozač s prakso, želi službe. Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »abstinent 76«. 3970-2 Prodajalka mešane stroke želi službe najraje na Gorenjskem. Cenj. dopise na podružnico Jutra na Jesenicah pod šifro »Takojšen uastop 89«. 3989-2 Prikrojevalec želi mosta v večjem podjetju. Vešč splošne moške garderobe in uniforme, z lOIetno prakso v konfekciji in meri. Po najnovejših krojih. Zmožen vzeti kroje iz vsakih svetovnih modnih jurnalov. In jamči za svoje delo. Ponudbe z navedbo pogojev in plače r.a oglasni oddelek Jutra pod »Amcritan Gentleman«. 4036-2 dobi oni. ki mi v kakem trgovskem, industrijskem podjetju, odvetniški pisarni ali zavarovalnici preskrbi mesto. Dopisi pod »Dobra steno-grafinja in računarica« na ogl. odd. »Jutra«. 425S-2 Damska krojaška pomočnica želi službo za takoj a'i malo pozneje. Ponudbe na Oglas, oddele.k »Jutra« ped šifro »Pridna pomočir«'»«. 4282-2 Mlada gospa ki govori tu di nemško — iščo z.-ipn-sle.il j e v popoldanskih urah. najraje ?re k majhnim otrokom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4274-2 Brivski pomočnik nvlrid, išče službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku ijutra«. 4324-2 Manufakturist in galantcrist 7 večletno prakso, srm-ski in vojaščine prost, želi promeniti svoje mesto. Ponudbe jc poslati na opl. odd. »Jutra« pod šifro »Vesten 2500«. 4286-2 Prepisovanje na stroj prevzamem ra •lom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek sjutra« pod šifro »Na domi. 4026-3 Agüne zastopnike iščem za ob:=k privatnikov — Predmet je brezpogojno zelo lahek za prodaje. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Visoka provizija S6-. 8S18-3 1000 Din tedensko z:i'-lužite z obiskovanjem v Vašem okraju. — Priložite zn.imk n za odgovor. Tovarna K-osmos, Ljubljana, poštni predal 3<»7. 103-3 Dober zaslužek nudimo agilnim os> bam, ki bi posečaie osebe samostojnih pekl:eev. Ponu ibe z znamko za odgovor na ogl. oddelek lista pod zaičkD »Krajevni zastopnik«. 4(35-3 Zastopniki Gospodom, inteligentnim, reprezentativnim ia izobraženim, se nudi prilika, da si pridobijo pri velikem zavarovalnem konrernu velike, dobre in stalne dohodke. Oferte, opremljene z natančnim curriculum v i ta e je nasloviti pod »Oicbnost 1901« na p'idr. Jutra v Mariboru. 4111-3 Sobarici dve spretni Slovenki Iz Maribora želita zaposlenja za sezono na morju. Dobra spričevala. Vzameta tudi penzijonat v najem. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 4126-2 Vajenec elektrotehnični s predizo-brazbo bi rad dokončal zadnje leto učne dobe pri moj-t.ru, kjsr bi imel vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku Jutra po6 Špecerijsko opravo kompletno po ngr..j„i feni prodam. Ponudb« na ogl. oddelek 2-Jutra = pom, Rudn:k pri Ljubljani. 3899-6 Kino - stroj Monarch I. kompleten, marmornate plošče, amperme-ter, motor, ventilator, sireno, transformator, a-sbest-no zagrinjalo, elektr. klavir z notami itd. ugodno prodam zaradi opustitve podjetja. Pojasnila daje drogerija »Sa-nitas« v Trbovljah. 3935-6 Otroški voziček eleganten, malo rabljen naprodaj. Tojasnila daje A1 o ma C-om pa n v, AI ek sa n-drova cesta 2/1. 4020-6 Kmečko peč pripravno, majhno takoj poceni proda Kustrin v Ljubliani, Aleksandrova c. št. 15. 4048-6 Biljard tv. Seifert, dobro ohranjen ugodno prodam. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«-_4225-6 Jajca vsak dan ©veža se dob:'»v. Naslov v oglasnem oddelK, ijutra«. Moške škornje bokskalf. nove, št. 4ML ročno delo, poccni prodam. Naslov v oglasnrm oddelku »Jutra«. 4229-6 Tehtnico ki vleče do 200 kg. 1 ko, vaški ambos (nakovalom težak 36 in 50 zavojev s predali za 25 steklenic za kislo vodo, pokrovi z ženir-panti ter zaperači, 2 rciberi, 1 kopirni aparat na vijak, še skoro nov. 2 kovaška primoža (Schraubstockt, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33S4-6 Prodajno barako veliko, stanovanje j<3 tudi notri, prodam, Ostane še lahko na tistem prostoru 2 leti. Poizve se v ogl. odd. iJutra«. 4296-6 Drobtine (ribani kruh), lepe, sveže, à 5 Din kg proda rru Zamenjam za vsakršno blago. Pismene ponudb« na ogl. odd. »Jutrai »od »Dobro blago«. 4293-6 Več ogledal zelo velikih in be?a marmornata plošča, velikost 1 j: 1.10 m naprodaj v Kapiteljski ulici 3, dvorišče, levo. 4343-6 Okosija ! Radi preselitve in opustitve nekaterih vrs$ manti fakturnega blaga, se prodaja do 10. februarja po izredno nizkih cenah. Oglejte si, da se prepričate. Commerce d. d., šelcnbur-gova ul. 7. XI. nadstr„ v hiši Jadra nske-Podu-navske banke. 429-1-6 Vsake vrste loparje vosl'ce in držala ra -pekar- ne invi 1 Celovška zalegi J. Sašek, resta 62. 4297-^ Izdelovalnico perila damske in otroške konfekcije. dobro vpeljano, z lastnim odprtim lokalom, v večjem industrij, kraju Slovenije takoj prodam. Seriozna pnnudha. Velik krog stalnih prvovrstuih odjemalcev. — Dopise na o-j-la-5. oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca 72«. 4299-5 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4330-5 Velika razprodaja Alpacca-jedilnega pribora v najnovejših oblikah po občudujoče nizkih cena.h samo nekaj dni na Mikloši-evi cest.i št. 14/1, desno. Priložnostna preda-a. 3S3G-6 Razne nove sode ima naprodaj Frane, Zoreč, sodarstvo, Breg pri Ptuju 358S-6 Angleščino poučuje lektor angleškega kluba. Otvoritev ten-aja za začetnike. Stari trg' 3/II. 4365-4 potniki Fiksum in provizijo dobe t manufakturi verz) rani potniki, za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici in eeli Dravski M novi nI Nastopi takoj. Pismene ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« v Ljubija ni pod šifro »Fiksum ii provizija». 1359 5 Potnika agilnpga in marljivega, sprejme takoj dobro vpeljana veletrgovina z vinran v Dravski banovini. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že potovali 7. dobrimi uspehi. Ponudbo pod »ugodni pogoji 50« na oglasni oddelek Jutra. 4130-5 Dvokolesni voziček razne zaboje, karnase, 2 električna motorja 1-10 220 in 150 Voltov poceni prodam. Poizve se pri Ilii-badu, Ljubljana, Ceiov-ka cesta 78. 4077-6 Tehtnico, ki potegne do 210 kg. na-nakovalo za kolače (Am-bos-s) te-žko 36 kg in 50 zabojev s predali za 25 steklenic za kislo vivio s pokrovi in pa-nti ter drgaii (Reiher), kopirni stroj_ na vijak, še skoio nov in 2 kovaška primeža prodam. Naslov pove ogl. o-dd. Jutra. 3884-« Železni granik srednje težak ugodno prodam na Vrhniki pri Sturmi št. a32. 4123-6 Posteljo dobro ohranjeno, čisto, s spodnjim modrocem. prodam. Naslov v oglasnem oddelku JutTa. 4'42-6 Blagajno za trg. ali pisarno, f pokončnim pisalnikom (Stehpult) prodam. Aleksandro- Lepo otomano in 2 fotelja Tigodrvo predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4353-6 Stelaže in pulte primerne za pngro ali i». tajlno trgovino prodam. — Na.sIov v oglasnem odd»Tkn »Jntra«. 4360-6 Blagajno t-resor moderne oblike prodam. Naslov pove oddelek »Jutra;. 4062-6 Jeklenih kroglic od krogličnih ležišč, rabljenih kupim večjo množino. Ponudbe na naslov: A. Tršan, Jesenice. 3590-7 Otroški voziček modern, dobro ohranjen kupi takoj Zafuta, Celje. Za vod na 103. 3465-7 Preproge perzijske aH «mj-rna 3X4 in manjše kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Ugodna« 4079-7 2 manjša štedilnika dobro ohranjena kupi Leopold Jesih, Medvode. 3700-7 Dober fotoaparat na plošče 6 y2 X 9 ana-stigmat 6 potrebščinami kupi Mirko Türk, Apnenik — Celje. 3763-7 Dobro kroj. moč sprejmem kot poslovodja. znati mora tudi damsko delo. Naslov v va, cesta, vila st. 17. _ jogi. odd. »Jutra«. 4179-6 1 3431-7 I'J,— BP 'f OR1G1ML LUDV. BARAGA Ljubljana šelenburgova ul, 6 TELEFON 29—80 HAZMNOŽEVALEČ - PRESERVAI - FIKSAT - DOBITE PRI TVRDKI pazite na varstveno znamko: Poljske tračnice es. '"''0 m, dimnik dobro o; : . premer 41»— t ',.«> tnm. cevi za vodo-T'ji -'are, dobro ohranje-i 2 coi;. Oajene l-o->. : ll>" na ogiarni odd-eh-k Jati a pod àifru »Tra^ni^e«. 4029-7 Otroški voziček kupim za 400—500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Božiče*«. __4240-7 Družbo z o. z. j;; bi sicer likvidirala, kn-Penudbe na «giapr.i s -.Intra« pod šifro stroskov«. 4539-7 Daljnogled i m''.i i o j*>veča, kupim. v oglasnem 'oddelku .' ,'ra«. 4308-7 Cr no spalnico hrastovega lesa, popolnoma novo prodam za -1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4197-12 Pohištvo na obroke spalnice 2800, omare 550, postelje 260, kuhinjske oprave 1100. kuhinjske kredence 580 Din In vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri Mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 13. 4226-12 Jedilnica lepo izdelana. poceni naprodaj. Ogleda se na velessjmu. 4232-12 \ a I va soi - Kärndten j»■ •■• •:.- f. Naslov v agi. o-ld. j...ra. 3995-S Radio-aparat >: •aBpSeten, štirieeven la-•n--'!]am za p:salni «troj, f ko kolo 311 gramofon. "lil-e n.i t>5"'a», oddelek •»Jutra« pod sifr-o »Kadio« Radio-anarat * :r:r«ven, selektiven, t*. \ «flit, fkOTO nov Z z VI» c-kom in baterijami pro d*m za 1800.— Pin. Na ?io» [me or!, odd. Jutra. 4018-9 Radioaparat a",-itili gramofon, p'-pol-" ..-.i • ev. pctcevni (sistem Kiasch), anedni aparvt ....'i volti. akumulator, Philips, antena ima, radi selitve pro-?. Ponudbe na nglaroi . ieiek pod šifro »l'go-.ina -.likaj.. 4040-9 Radio-aparat t' • t ni. k-mplcten n.->?ro-•i ■ Naslov v ©"lasnem «>•!•> •.hitra«. 4287-9 Zofo dobro ohranjeno in snažno prodam. Naslov v -"lasnem oddelku »..tetra«. 4246 Spalnice ii trdega in 7ri-eh>ke.ga lesa od 30(10 Pin n.iprej proia-ia Vidmar, Zgporr.ja Šiška. 4575-12 Pohištvo Vit različnih spalnih in kuhinjskih "»prav po nsol ni «eni proda A must •"'■erne, mizarstvo. Zc.-«n«ia Šiška 12?. 4024-12 Boljšo spalnico ufodoo proda Sitar. Smi-hel pri Novem mestu. 4338-12 Komoletna spalnica iz javorjevega lesa. "libro ohranjena in čista. za "Ive osebi in ena kompletna spalnica i* orehovega Vsa za eno osebo. radi oomanj-kania prostora ugodno ra-prodaj. Naslov pove orias. oddelek »Jutra.. 4360-12 Motorno kolo s prikolico, angleško. 5"0 r.m3 0- 0. V., v izbornem jju za 14.000 pia proda ' ;mpret in drug. družba, Ljubljana. Selenburgova 4. 1417-10 Hat 501 Scio dobre ohranjen, ge-poralno popravljen s sti -;Tni novim1 pnevmatik imi. na n.ovo lakiran prodam N3 ocrled ob nedeljah in praznikih v Ljubljani 7. e fj.irika ulica 9 4003-10 Motorno kolo s»!«, malo voženo. novej tipe kupim Ponudbe na •.■drnžnjeo »Jutra« v No m mesto pod šifro »Mo ter«. 4010-10 Avto Fiat 514 :rif«iežea poceni oapro " 5 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10 Bencinski motor >• .'j konj. sil kupi Ili-č Ti'-'iv. Maribor, al! za-nhi za elektromotor. 4103-10 Osebni avto ;3v dobro ohranjen r.-.dij. Naslov v oglas, i Ik j »Jutra«. 4219-10 Pisarniško sobo lepo (Herrenzimmer) ugodno prodam. Naslov v >«1. oddelku »Jutra«. 4361-12 Novo pohištvo 'posteljo, omaro, mizo, sočno omarico". Iz ma-sivneea češivevega lesa zara rt i izselitve v inozemstvo za zelo n'zKo ceno takoi prodam. Na-t'ev v otri. odd. »Jutra« i"--- Maske v zelo veliki izbiri, po «il k' ceni izposijuje Ana S'andinsrer Celje. Aiete.in i rova 7 1322-13 Kompletne maske po 150 Din nudi sam-atelje Miss Mestn* *re 25 30O2 13 Plesno obleko 4 r n o. elegantno, svil-n proda T» ček čistilnica Celja im 1? Smoking obleko žsket in črno snk.njn po nizki ceni, event. tudi na obroke proda Jo£ko Zor-r.ik, I,jubljana. Levčeva 11 3936-13 Za motorno kolo d >bro ohr;< i»no dam naj-fir.eisi radio-aoarat " a tok, z ; namičniin zvor-ti'kom Na - >>v oove o^las. 0-id oieik »Jutra.] 1220-10 »Chevrolet« »estciliderski tovoro: avtomobil, rabljen, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Ame-r'.'an Motors Ltd., Ljubljana, Pauijsk3 cesta št, ti 4208-10 2 otroški maski «•rčkarii, prodam pc 40 Pin. krasno stoječo aro s statu« za 500 Pin. izbore*! ?eevni radio ete. Naslov r*->ve oglasni oddeleV .Tu. tra. 4028-13 Več oblek molkih in ženskih, dobro ohra.nien.ih, ter novo srv i leno masko poceni prodam. Zal-okirjeva 10. (Za gluho-neronicol. 4.173-13 Smoking obleko lepo, poceni proda Pa-?nn, krojač, Stari trg Ila. 4235-13 Tri maske posodim. Vprašati na Vi-dcyvdanski ceetš štev. 1/1, d-vorisč.e. 4333-13 Vec mask -Ma Kuelar. Tržaška "■■"*•' t1 'TT 4354-13 Motorno kolo M'arley- Davidson 10rodaj. Naslov v o^las-aem oddelku »Jutra«. 4321-10 Avtomobil raamke s Opel«, držav-»e takse prost, jako do-iro ohran ten ter eko- loml^en. takol prodam »o zelo ugodni ceni. 'oso Pleter^ek. Ljublja-la. Dunajska c. 47 d •>-!;n želi radi povečanja cvetoče podjetje. ì'onudbe pod šifro •»Hitra odločitev« na p';dr. Jutra v Mariboru. 4110-16 Družabnika-co i 2000.— Din za posestvo na prometni to?ki bogi tih vasi. ugodno za vsako ibrt ali trgovino želim. Stano vanje presto. Popise na podr. Jutra v Mariboru na šifro »unosno«. 3975-10 7a obnovo ooekarnc želim družabnika fco) event. prodam prostor z izvrstno ilovico v okolici Ljubljane. Ponudbe p»d »obnova« na oglasni odd. Jutra. 4121-16 Oopodična želi financeria-ko za 5.000 Pit. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sigurnosti. 4137-16 Za kompaniona sodelujočega. pristopim z do Din 25.000. C. dopise pod »Sigurno 34« na ogl. oddelek Jutra. 4131-16 Družabnika (co) z obrtno pravico ira 100 tisoč Pin «•pre;mem k trgovini z mešanim blagom na prometnem industrijskem kra.ju, prednost imajo «anici. Le re^ne ponudbe na "glasni oddelek Jutra pod 'poštenjake. 41.55-16 üospod vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine. '"rancoS^lne. delno ita-1'ianščine. absolvent realne gimnazije. 23 leten, točen, dober organizator, abstinent hi nekadilec. išče službe. Ceni. oonudbe na ogl. odd vJutra« pod šifro »Po-"'t°nnst«. Garantira s 50 000 Din. če 'e po- t-obin» Gostilno vzamem v najem ali na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3740-17 Leo In sve+el lokal « staro in dobro vpeljano trgovino s trafiko, tik to varne v večjem industrij «kem kraju Gorenjske, ob elavni cest' iam v naiem Pismene ponudbe na oglas, odde-lek »Jutra« pod š-fr,, »Bodočnost«. 3075-17 Lepo hišo tovewidano. t 2. oziroma 4 sobami in pritiklinami v lepi legi pod Šmarno goro oddam v najem — Poizve se v Tacnu 5t. 44. 3874-17 Mizarstvo! Mizarsko dela v ni mi oprem Ijeno s stroji, z brev.plač nim pogonom i?tih to orodjem za 10 delavcev takoj oddam v najem proti primerni najemnini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno v najem«. 3917-17 Trg. ali gostilno event. oboje si" upaj. že dobro vpelja-tK) na prometnem kraju vzamem v r.a-jom. Cen iene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bodočnost 20«. 4044-17 Hišo s par. pekarno oddam v na-iero. Ponudbe na o^la». oddele-k »Jutra« pod »Lnoa bodočn-ost«. 3751-17 Moško kolo flpobrabljeno, proda-in za ugodno ceno. Tudi harmoniko i-L sokolski kroj. Naslov v oglas. odd. Jutra. 4159-11 »Puch« kolo dobro ohranjeno m skoraj no-v čevparski cilindereki stroj prodam. Naslov pove pc-iruž-niea ; Jutra« v Celjn 3966-11 Testone la bukove in javorjeve, bre-z grč. od i55 cm naprej kupi R. Schenk. Sušak. 3746-16 Bukova drva lopa in zdrava kupi vsako količino drvara Fvica Paznik. Zagreb. Praškovi-čeva 54. Na ponudbe brez cene se ne oziram. 387515 Cenanic suhih bukovih prodam za pronoptno oddalo enega do 30 vagonov. Cena po do-gonroru. Ponudbe poštni predaj št. 4. Konjice. 4117-13 Trgovino z vsem inventarjem, na prometnem kraju pri glavni cestì in farni cerkvi odda v najem Jože Javernik, Ig št. &4. 4188-17 Mlin z nekaj posestvom in stanovanjem vzamem v najem. Vpraša se v ogl. oddelku »Jutra«. 4153-17 Restavracija »Zebal« Rudnik — Ljubljana Dolenjska cesta nudi najboljša pristna vi na in prvovrstna jedila po nirckib cenah. — Onj. go stom so na razpolago pre-novljene klubske sobo. 4005-18 Naravni cviček priizn3>no dober priporoča gostilna Miilier za Beži gradom — žiška. 8S50 IS Kam pa greš? Proti Šiški — k Miillerju za Bežigrad, kjer si pri-v-ošcim dober prigrizek in čašo pristnega naravn-'ga cvička i« Gadove peči 3851-18 Naznanilo Naznatjam, da sem pre vzel gostilno v Kapiteij ski ulici 3. Točil bom mo pristna vina Štajerske. Polenjske i.n Palma-rije. Abo-nente spreieniani na dobro domačo brano. — S" priporoča Jakob Zupan ei5. 4136-18 Na sveòn'co v?j na domačo zabavo v ^orenisk« ko'orlvor restavracijo Goreniski kolodvor. 4164-18 V gostilni Frigel na Glincah danes domača veselica 4177-18 Gostilno prodam na najprometnej ši točk' Zagreba največja bližina tržnice Kaptol ske cerkve. Promet er> amčono dober Naprod." i zaradi bolezni gospodin: ■ Ponudbe na oglasni odi.-lek »Jutra« pod »Zagreb; 3331—19 Tovarna perila z 12 stroji na električn' pogor. in vsem: pri.pomo5k z lokali vred. sredi Ljub liane zelo ugodno napr>da.' Ponudbe na oglas. die|ek »Jutra« pod šifro »pe-ilo« 5=177 19 Gostilno z mesariio lovo dobro idočo. «red' mesta prodam — Ogodna prilika! Naslov v oglas oddelku »Jutra« ;)264-19 Gostilno dobro idočo. na prometnem kraju, vzamem v najem ali na račun. Popise na nel. oddele-k Jutra pod »Robra gostilna«. 4005-17 Trgovino mannfakturr o oddam rja na'mronretnejscin prostoru Liubliane v naiem. Na razipolago obrtmi list. Od-daia se zaxadi t«#ke bolezni lastnika. Ponudbe na ogl. nddn-lek Jutra pod »takoj oddam«. 4145-17 Trgovino živil. dobro vpeljano, s stanovanjem, v centru mesta ^akoi nrodam radi «e ptve Potrebno 4—5000 Din Nasiov v oglasnem oddelku »Jntra«. 4069-19 Lokal odda Kenda na Cankarje vem nabrežju 25/1. 3900-19 Delikates, trgovino dobro idočo, s prodajo vseh vrst alkoholnih pijač, radi bolezni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 3864-19 Trgovino p papirjem, galani ori jo, ter majhnim stanovanjem, na .prometnem prostoru nrodam 25.000 Din je potrebnih. — Vprašati pod »prima 35« na podružnico Jutra v Mariboru. 4129-19 Delikates, trgovina r vinotočem za sedeče goste in slaščičarno na dobrem prostoru takoj ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ueod-DO 666«. 4170-19 Mlekarno na dobrem, prometnem kraju oddam radi odhoda. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek _ »Jutrai pod šifro »Dobro idoča«. 4194-19 Opremljen lokal pripraven za delikateso. vinotoč ali mlekarno oddam v najem ali prodam. Najemnina nizka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promet«. 4239-19 Hotel restavracijo, gostilno ali točilnico vzamem v večjem mestu Sloveni'e takoj v TXt'em. Poriudbe ogla*. odd. Jutra pod ^-premožen gostilničar«. 4132-47 Pisarniške prostore S sobi ln mala sobica za arhiv s predsobo iš*em •v bližini pošte in kolodvora s 1. mniem. Ce-r tene ponudbe pod »Tehnična pisarna« na oglasni oddelek »J"t.ra». 4249-19 Vettke prostore rv pritličju, prmravne za iprsftTmo. odvetnika ali zo-^yvtehnika, v cpntm mesta oddam » 1. avgirst.om. — Pnnndhe na nb železnici. na prometnem kraju večje župnije v Ptuj skem «rezn takoj prodam ali pa dam v najem Na hiSi je trgovska koncesija Ponudbe na ogla? oddelek 'Jutra« pod šifro »V»!ika« 3586-20 Manjšo hi^o ali oosestvo v okolici Laškega ali Rim skih toplic kupi ali vzame takoj v najem Koloman Vrbančič, Gaberje 4. Celje 3664-20 Trgovski loka! s skladiščem in nisarno po zmerni ceni oddam. Na slov pove oglasili oddelek »Jutra«. 3730-19 Fnorfružinsko hišo novozidano. z velikim vr toni poceni proda Kmetič Mihael. Tezno Maribor — Ptujska cesta 175. 3467-20 Gostilno in trgovino mešanega blaga in 'esno trgovino, r 2 orali 'al" nosnika 'n njiv inventar jem vozovi in konji, na prometnem kri in tik >kraj ne ceste pr; Mariboru pro dam za 250.000 Din Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost« 3790-2*1 Zemljišče 40.000 m* veliko ob Vo dovodni cesti it železni škem tiro v Liublian" na prodaj po 15—30 Din me •ter — Pripravno ta vsako večje podietie ali parcela cijo Vprašati pr Društvu posestnikov. Salendrova 6. 4085-20 Stavbna parcela nad 1000 ni® velika na Miriu za 80 000 I>in naprodaj Vprašati pri Društvu oo«estnikov Salen drova ulica 6. 4086-20 Hi«o, ev. posestvo posebno priporočljivo za kotaT'a ali kovača, ker v okolici teb ni, prodam v Medvodah. 10 minut cd postaje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3856-20 Stavbno parcelo in M«o z delavnico primemo za vsako ibrt. «ddalieto par minut >d leolodvfra v industrijskem kraju prodam Pojasnila daje Franc Pristan stavracija v Domžalah 4064-20 Posestvo s 4 orali zemlje, t 2 pritličnima hišama «rosno darskimi poslopji, t veli kimi prostori, pripravno »a vsako podjetje ali obrt. nrodam sknpno ali po«a mezno. — Ponndbe na !>i» družnic.0 »Jutra« v Maribn ru pod značko »L. I. 20« 3672 20 Trsrovsko h'5o obstoječo h 2—3 gob, vrtom. njivo, ki lef.i na pro-m»t,nem kraju, na'»aie pri fari kirnim. Pomidhe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Prometen krai 09«. 4000-20 v Mariboru novozidana, visckopritlična, z rincula stanovanjema na-prodaj. Studenci pri Mariboru, Stritarjeva ulica 21. 3867-20 Več stavbnih parcel ob Celovški c-esti v Zgornji 5'š.ki naprodaj. Po iz v e se v Zg. Šiški štev. 20. 3808-20 Hišo s par. pekarno v večjem industrij, krsju prodam. Ponudbe n» .'gi. oddelek »Jutra- ,»>.1 šitro »Potreben kapital 150.000 Di tu. 3752-20 Na Jesenicah eb glavni cesti kupim hišo z gostilno al' trgovino — event. tudi bre<7 lo.kalov. ponudbe z navedba pri hližne cene na »glas. oddelek »JutTa« ped značko »Amerikanec«. 3890-20 Znatne stavbne prihranke dos ezete, če Vam izvrši rurčrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Teibna«. T,jubljana. Mastni trg 35(1. 103-20 Lepo posestvo s 13 orali prvovrstne zemlje in vnem mrtvim inventarjem radi odhoda prodani. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 3966-20 Hišo s trgovino dobro vpeljane in že nad »» let obstoječo, s kmečkim poslopjem prodani za Pin 170.000. Ponudbe na oglas, oddelfik »Jutra« pod šifro »Ljubljanska okolica«. 4202-20 Nova hiša več/tanovanjaka, t vodovodom, kopalnico, pralnico in gospodarskim poslopjem ter 770 m2 zemljišča prodam pod ugodnimi pia rilmiim; pogoji. Pojasnila daje Nemeth Slomškova 4 Moste-Ljubljana. 4204-20 Manjšo parcelo sredi Ljubljane prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "»Promet in solnce«. 4224-20 Posestvo tričetrt ure oddaljeno od Celia. 2 minuti od glavne ceste, obstoieče iz 12 oni lov zemlje, travnikov in gozda prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-1'u pod značk o: ; R "s I*--pc«. 3377-20 Hišo v Mariboru dve sobi in kuhijiia vrtin diligi prostori, prodam. — Cena Pin 4n.OOO, —. Vrtna ul . 13. Pobrcžje. Maribor 3973-20 Stanovanjsko hišo z velikim vrte m v P» brežju pri Mariboru (10 mi nut od Glavnega trga) usrodno prodam. Naslov v oglasr.em oddelku Jutra. 4104-20 Krasna dvonadstr. hiša v Celju na tv»jprometnejši ulici sredi mesta, z veliko kletjo, 2 avtogaraiaiaia, z veliko dvoriščno stavbo, velikim vrtom in prostornim dvoriščem poceni prodam. Ponudbe na Zavndna 20. pošta Celje. 4108-20 Primorci in Amerikanc» pozor! Prodam visokopritlično tri-stanmvanjsko hišo z gospodarskim poslop'em. pripravno za kakega obrtnika ali tudi za dalmatinski vinotoč. kjar so trije veliki kletni prostori, ki se lahko pripravijo za lepo stanovanje. Vprašati v podr. Jutra v Mariboru. 3CŠ6-20 Stanovanjsko hišo novo. er.onadstropno z ma 'im lokalom, tik postaje Javorntk. prodam. Pojasnila pri Jože Kunstelj. S'o-venski Javornik 80. 4031-20 Hiša do 1950. leta davka prosta. 3 sobe. kuhinia. shramba. elektrika. 900 kv. m vrta ob Dolenjski cesti 5 minut od Dolenjskega kol., vselitev lahko takoj, cena 70.000 Pin. Naslov v osi. odd. Jutra. 4004-20 Veleposestvo ugodno prodam Posestvo je v skupni legi z zaraščenim gozdonn in vodno močjo, potreben kapital Pin 600.000 ostalo se prevzame že obstoječa hipoteka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »potre ben kapital 600r. 3999-20 Hišo s trgovino trafiko in gostilno prodam prostovoljno radi starosti Poleg tega vsa potrebna gospodarska poslr»p:a na iako prometnem kraju. Razen tega prodam njive, travnike in dva gozda. Ponudbe na og'. odd. J. rod »Trgovina 41«. 3937-20 Hišo z gostilno prodam zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji v Mariboru, Aleksandrova c. Naslov v agi. odd. Jutra. 4124-20 Stavbeno parcelo lepo, prostorno, v krasni, suhi legi v Liubljani na prometnem kraju v bližini vojašnice kralia Aleksandra vsled «preimenienih družinskih razmer ugodno prodam. Parcela je z ozi-rom na lego primerna za zidanje kakršnekoli trgovske, industrijske ali tudi stanovanjske stavbe. Vprašan ia nasloviti na oglasni oddelok Jutra pod značko »Real i teta«. 41.40-20 Parcelo od 600 kv. m prodam r Stožcih. Vprašati pri e. Me.kinda v Stožica.h 117. pritličje. 4161-20 Hi«o v Rudniku z 2000 m! zemljišča pro-dam. Naslov pove cwrlasni oddelek »Jntra«. 3914-20 H?*o z gospodarskimi post n p »i in niivami dam v najem na Verdu pri Vrhniki. — Posestvo ie ob glavni cesti. primi orno tudi za obrt Pojaisnila d"> ie T. FHrian. les. trg., Dol. Logat«* 42. 3997-17 Gostilne, kavarne in hotele prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 4151-20 Hiše in vile v Mariboru in okolici prodaja Posredovalnica JOarlbor. Sodna ulica 30. 4151—20 Parcelo 737 k", metrov, prodam i i Ježicl Polzve se Ze-1 na jama. Val. Vodnikova ul. 36. 4322-29 Kupim hišo večstanovanvko aii trgovsko v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Donosna«. 4335-20 Niivo ali travnik kupim v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Severni del mesta«. 4290-20 Meščanska restavracija krasna, nanovo "aro J ena. 2 veliko dvorano za zabave in plese, v sredini Zagreba. popolnoma opremljena, v prometu, s letnim prometom 200 hektolitrov vina in 300 hektolitrov pire, naprodaj zaradi smrti lastnika, 5 letna najemninska pogodba z mesečno 3000 Din stanarine. Cena s kompletnim Inventarjem 60.000 Din Gostilničar ima stanovanje poleg- restavracije. 2 sobi ln kopalnico. Sigurna eksistenca maritivi rodbini. Prodaja: Poslovulca M. S. Pavle-fcovtč Zagreb, Ilica 146. L. levo. 4329-20 Posestvo prodam v bližini Celja ln ob državni cesti Celje - Vojnlk. 1 travnik 4 orale. 1 ?ozd 12 oralov in 1 šest okenski kozolec. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 4375-20 Stavbne parcele lepe tik železniške postale Limbuš naprodaj Julij Robič, Limbuš. 4376-20 Hišo eno do dvodružinsko s 5 do 7 sobami s pritiklinami. malhnlm gospodarskim poslopjem, zelen iadnim in sadnim vrtom, lastnim vodovodom. električna luč, četrt ure od kolodvora prodam. Avtobusna zveza. Pranjo Geč. Po*eho- Pozor hiš. lastniki! Mirna in čista «tranka 3 odraslih o*-eh išče « 1. ma jem zračno stanovanie 2 sob kuhinie iti pri'iklin. no možnosti »redi mesta Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »1. maj 1931«. 3277-2! Stanovanie •?—3 «oh in oritiklin Išče mirna «tranka » 1 maiem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V">vn ■vvbištvo« 5339-21 Stanovanie 3 sob. kopalnice in priri-klin. v bližini glavne po šte iščem za maj. C»ni<>ne ponudbe na oglas, odd^l^k »Jutra« pod značko »Trgovec. 620«. 3620-21 Stanovanie S—4 »oh ln pritiklin v -entrn mesta 'ščem za ma' Ponudbe na oglas <»dde|»k »Jutra« i>od »Udobno« 3640-21 Stanovanie 4 sob. kopalnice in pritiklin. vse pod enim kl'ii-čem oddam takoi. Telefon v hiši Naslov pove »vrla«, oddelek »Jutra«. 3702-21 Stanovan'e sobe in kuhinie išče Iru-žina 3 oseb u 1. vnril. Plača lahko rs dep **sa ojiorei Ponudbe na oglas o/MeleV »Jutra« pod S:fro »Obrtnik«. 3933-21 Večje stanovanje Ijane oddaruù s 1 maiem. Ponudbe na oglas, odd-iek »Jutra« pod »Stanovanje 2200«. 3726-21 Dve stanovanji s poslovnimi prostori ali delavnico ugodno oddam v prometni ulici sredi Ljub na Tržaški cesti (Glince). Vprašati pri Društvu po sestnikov, Salendrova R. 4187-21 Stanovanja kakor tudi celo pritličje ia trgovino, v novi h'?i ..od »uradnike. 4175-21 Sobo in kuhinjo oddam 1. marca. Predovi-čeva ul. 24. 40S3-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin, v stri»-gem centru mesta išče rodbina št.irili odraslih oseb za mesec maj. Ponudbe z navedbo cene La ogla«, oddelek »Jutra« pod značko -«Trimesečno plačilo«. 4199-21 Stanovanje v Mariboru 2 sobi II kuhinja oddam takoj. Studenci. Kratka ul. št. 8 pri igrišču Rapida. 4107-21 Sobo in kuhinjo želim za april, maj. Plačani pol leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Suho«. 4167-21 Sobo in kuhinjo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .Miren«. 4041-21 Zakonski par brez otrok, išče s 1. majem stanovanje sobe in kuhinje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Maj . 4198-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v mestu ali v bližini, po zmerni ceni za takoj ali s 1. marcem išče mirna in čista stranka brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 50«. 4201-21 Lepo nagrado dobi tisti, kalcrl preskrbi zakonskemu paru brez otrok sobo in kuhinjo. Plačam do 300 Din t mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod »Marec-april«. 4238-21 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje išče stranka 4 oseb (odraslih) če mogoče čim preje. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 4241-21 Dvosob. stanovanje ? vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 42-17-21 Stanovanje 4—5 sob, komfortno, za maj, iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Solidno«. 4245-21 Stanovanie 3 sob. kopalnice, balksria in kuhinje, v I. nadstropju v vili tik Tivolija oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4205-21 Sobo in kuhinjo iščem za april ali maj. — Plačam pol leta na.nrej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«. 4167-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, pri pr"staji, eno uro od mesta takoj («Idam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4216-21 Stanovanie «obe in kuhinje oddam v Zg. Šiški, Vodnikova o. 184 4217-21 Stanovanje z dvema aii eno sobo ter vsemi pritiklinami takoj oddam v Zg. Šiški 176 — Kosovo polje. 4222-21 Stanovanje «obe, kuhinje in pritiklin oddam ob Dunajski cesti. Pojasnila daje Šerjak, mesar, Stožice 44. 4215-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj odda Miheiič, Costova št. 8. 4212-21 Zakonski par brez otrok. Išče stanovanje, 2 sobe s pritiklinami ali z eno sobo ln kabinetom za maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »številka 65«. 4334-21 So'jo i clftVtr. razsvetljavo in [•osebnim v]-,. Joni. sr< di mesta takoj oddani. Naslov pove oglasu oddelek >Ju;.ra«. 42->l>-23 Dvosob. stanovanie z vsemi pritiklimrni, . M predaleč - od •■'..tra me-ia išče mirna druži..a s 1. marcem. Pismene purnib,} na oglasni oddelek ^J ::va« •pod :sna.žno stanovanji •. 4255-21 Stanovanje sobe ln kuhinje išče zakonski par bre:i otroK, samo v pritličju, brrz parketa, ali večjo sono prazno z malo shrambo, popolnoma separlrano za takoj ali najkasneje konec februarja. Ponudbe na oglasni oddeleS »Jutra« pod i-St. 310-50« 4237-21 Hišnik dobi stanovanie na Cesti na Rožnik. V pošte v pride samec ali oženjen brez otrok (pen-etonist), krepak, pošten, delaven, ki razume tudi opravljati sadni vrt. Več v trgovini Alfons Breznik, Mestni trg 3. 4336-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje i.n prit' oddam s 1. marcem č;st| stranki odrasl:h os-: h. Naslov pove oglasni cl>i• 1 It »Jutra».. 1272-21 Sobo in kuhinjo i š č e zakonski par brc« otrok. Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra« pod ---Mirna stranka«. 4273 21 Stanovanje 3 sobe, kuhinja, pritiklin c. el^kt.r. luč, za 350 Din oddani 1. marcem. Naslov v os 1. odd. »Jutra«. 4279-21 Stanovanje marjše sobe in kuhinje oddam takoj 2 ženskama proti mesečni najemnini po 100 Din in odškodnini 500 Pia — pri Trnovem. Naslov pove oglasni od de»«* »Jutra«. 4357-21 Maihno stanovanje soba, kuhlnia s pritiklinami prlp-avno, od-dam mali stranki s či-?to mobililo. Versto-"ško-va 9, Mirje. 4374-21 Dvosob. s*anovan»e i pritiklinami, išče mirna tričlanska rodbina 1 Spodnji šiški za februar ali mareo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod značko »Marec«. 4356-21 Dvosob. stanovanje za maj Iščeta dve l>clj-ši osebi. Tudi na periferiji. Tonudbc pod šitro >. Hitro« na ogl. odd. e Jutra t. 4364-21 Dijaka sprejmem nn brano in no-vanje v bližiu-i drž riazij'- na Poljanah. N: v ogiasnem oddelku J 40 s tari iM-slov uira. 17-22 Gospode sprejmem na stanovanje in hrano v Florijauski 'i!i«'i št. 24. 3637-23 Opremljeno sobo separirano. s ko|»a.!moo takoj. oddam. Naslov puve oglasni oddelek »Jutra«. 4redi mesta oddam solidnim tubam. Kopalnica ca razpo laz«. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«. 4099-23 Sobo eddam eni ali dvema ose lama v Idrijski ulici 6 — »Stan in dom«. 3910-23 Sobo S «ep. »hodom in električno razsvetljavo oddam takoj v Kocenovi ulici 11 — pot v Rožno dolin« Ogle dati mej 12 in 3. ter 5. in 7. uro. 3946-23 Opremlieno sobico iefiut in solnčno oa že ljo tudi s hrano takoj ud dam gospodični. Naslov v ««lasnem oddelku »Jutra« 3934-23 Lepo sobo tudi opremljen« >ddam na Opekarski cesti štev. 23. 4942-23 Sobo risokopritlično. prazr.o, s posebnim vhodom. oddam takoj. Zelena jama, Tovarniška ul. 10. 4108-33 Sobo 8 posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Knaflova »lica 18. 4178-23 Sobo parketiram«. lepo io sveti«, e p oseb. vhodom in elek t,rie no razsvetljav« takoj oddam na &mooaki cesti èt. 10. 4315-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje in hran-o. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4314-23 Majhen kabinet svetel takoj ali s 13. i bruarjem oddam. Va-1 avčeva 19, Koleztja. 4350-23 Sobo z elektriko, v centru mesta takoj oddam akademiku ali solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4373-23 2 sobi eoo prazno in eno oiprem-Ijeno, z elektr. razsvetljavo in tv) rk otom takoj od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 434-1-23 Sobico « d d a m čoz dan odsotni gospodični v Tavčarjev1 uiioi 3, vrata 8. 4546-23 Prenrosto sobo išče ši'vil:a. Ponudbe ra oirlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Na domu«. 4359-23 Sobo s poseb. vhodom, elektriko in parketom oddam gospodični na Karlovški c. št. 20, desno. 4367-23 Gospoda Sobo • vso '»Ocrbo v hiši. oddam starejšemu gospodu ali gospe za odškodnin« 40 do Bo.noo Din. Poi.udbe pod »soba« na ogl. oddelek J. 4146-23 Sobo ▼eliko, prazno, s separatnim vhodom blizu Gorenjskega kolodvora oddam za 200" Din. Naslov v >gl. oddelku Jutra. 4163-23 Mesečno sobo l*«po. v bližini vojašnice Kralja Petra, oddam. Na glav v oglasnem oddelku Jutra. 4046-23 Sobo ■ posebnim vhodom, me-blovana za dve osebi. takoj oddam. Ljubljana 7, Pod junska ulica 15. 4144-23 sprejme na stanovanje Urbančič. Hrenova ulica 19 Električna bič. 4316-23 Dve mladenki posteme preteklosti, želita znanja s preprostima mladeničema v starosti 24—35 let, ki resno mislita in imata dobro srce. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jožica in Rožica — Dolenjsko«. 38SO-Ž4 Resnega znanja želi dobro situiram državni uradnik, ki ima miren značaj, z gospodično čedne m-nanjosti, staro 25—35 let, ki ima iste lastnosti. Vdove brez otrok niso izključene. NeanonHnne dopise s slik« na oglasni oddelek .»Jutra« pod značko »Lepa bodočnost 25«. 4192-31 Mlad fant inteligenten, iz dobro sàtu-irane rodbine, želi spoznati živahno gospodično Ptuj čanko. Dopise ta oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spomladanski sprehodi«. 4135-34 G. Prokurist Pismo prepozno dobila zato sestanek zamudila pred državno gimnazijo Prosim za ponovni sesta nek pod šifro »Zapuščena' 3944-24 Gospod 29 let star, z dobro ln stalno službo z 30.00* d'narjev prihrankov, že-1 znanja z gospodično poseduje hišo ali ka' £ '*nega. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra* pod značko »Nesebičen ■*na**1 ino«. Tajnost častna zadeva. 4281-2' Gospodična eporliva vzornim zinrotem 70.000 dinaru gleda starSé-ho uradnika za manžele. — Značka: »Stästnä budouc-nost«. 4200-35 Trgovec ■v Ljubljani, porodi gospodično s primerno doto — inteligentno in solidno, da bi mu bila kot vodnik in ki zna položaj življenja pravilno presojati. — Ponudbe, če mogoče s sliko na oglasni od elek »Jutra« pod šifro »V februarju«. 4351-25 Gospod t stalni službi ln premočen dd sJutra«. 4304-24 Gospod srednifh let. miren, znača jem. dobro sitnira-n. želi -/a življensko družic« blago srčno gospodično do 26 let staro, trgovsko naobraženo f nekaj lastnimi prihrank: (kar ria ni posoj). Le or.e ki imajo veselje in smise! za dom. naj pošljejo s -Ii ko oprem!:en dopis na po družmico Jutra v Mariboru pod »Srečno življenje«. — Diskrecija častna zadeva 4114-2-» Modra baretka! \ svetlem plašču, ki sem Te ozrl 31. t. m., oziroma v soboto z.1 utra' ekroe 8 ure v Prešernovi ulici, prosim sestanka. Odgovor na ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »10 minut čez 8 le«. 4371-24 Drž. nameščenec ločen, išče gospodično ločenko ali vdovo, z lastnim stanovanjem Biti mora poštena in varčna. Starost do 40 l^t. Dopise na oglasni cdd. »Jutra« s sliko pod šifro »Skupno živllenje« 4352-2< Vüo^oien uradn«' čedne zunanjosti. solider dobrosrčen. s pohištvom želi znania z lepo inteli genfno damo s pokoininr ali drugim? dohodki do 4." let. v svrho skupnega so spodin'stva. Cer.jene dopi se s sliko in naslovom pa oarlas oddelek Jutra pod »Lepi stas«. Tainost «t.roffo zaiamč»na, zato dopisi brez slike in naslova brezpredmetni. 3786-24 V celjski podružnici »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Bližina Celja Bu-ruiler. Diskretna, Dobra moč. Dobra služba. »F B.«. »J. B «, Kmalu odpotujem, Lago di C imo I ?po 25 Lepa zuna-i lost. Lesna industrija. Mirna in zanesljiva Plavam takoj. Potniki Pošten ln diskreten Ftemenlt značaj Pro-net 14, Pisarna. Primorec, Prijazen kraj Povod, Po dogovoru. Sveta I tuba v. Savinjska dolina. Samostojen delave" Samostojna mo1. šivi-I "a. Takoi kuolm Ta-lofšen prevzem. Triton-£'"1 Ugodnost. Ugodna prilika, Uradnik. ~ ün-r frolenec. Vall'a. W'ta-ro Vilka in Zivka. Zlati Jama. 1931. 222. 260 tso* D1n Oj deva — nisem tako mlada — ko štejem 30 let — pa vendar — možila bi 66 rada ker fest sem še dekllč 7 nam citre igrati — i selo se smejati — t ior me pogrunta — J u dam kos grunta — za lepega možička ri škoda mošnjlčka — 3 ne mi je Iva roma iz gorenjskih ravnin. Cispodje z dobro eksl-s *nco. boljšega posestnika ali trsrovea tma'e prednost. Talnost zajamčena. Resne ponudbe s polnim naslovom po možnosti s sliko na ogl. odd »Jutra« »""akofšnja dota 160 tsoč«. 4256-25 Dekle E-edn.1ih let. s svolo hi-fi se želi poroditi z gospodom. ki bi ime1 službo event. kal prt l"-anka. Ponudbe na prfer Sten wny F-V ?-t«r Rfllzt S'mg »rig-nal k* 9o «esporne aaihoiiti (l^hka iirec.izoa mehtnika P<-*laja jih • z k ! j o 4 » le «edn -zvMenec in bivS 'ičiteli .Glasben» MiMc» AIFONZ BREZNIK Vlestn' trg ?tev 3 Velikanska izbira » • » h glasbi' i.n strun Naicenej&a izposojevalnica 395 Harmoniko •tiromat.ič.no dobro »lira njen« proda Kuhar Avg-is* v Trbovljah, 3934 36 Črn pianino črn, z lepim glasom, mo deren, skoro nov proda Dobrajc. Maribor. Franči škanska 21. 4106-26 1930 I. Spomnite ciganke kadi D. L- 4014-34 Odpomoč Vašim skrbem v osebnih, gospodarskih, denarnih zadevah nudi l o-svetovalnica »Marstan« v Mariboru. Koroška 10. Vpisnina Din 10, tri znam ke. 412-5-34 Uradnik upokojen, star 48 let, želi oskrbo pri zdravi, samostojni ženski osebi v Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »oskrba«. 4133-24 Gospodična mlada. trg. izobražena, simpatična, s premoženjem ca 300.000 Di'ti in mesečnim dohodkom 4.000 Din, želi znanja z boljšim in dobro situiranim trgovcem, pod jetnikom ali višjim urad jiikom, plemenitega in tna čajnega srca, čedne zunanjosti, v starosti do 34 let. Samo repne dopise pro-fini s sliko in popisom na 0-jla.s. odd. Jutra pod šifro »Planjava«. 4157-24 Gospod inženir •ki je določil sestanek na četrtek 29. jan. ns Masa rvkovi cesti pri Vzaj. zavarovalnici, naj odda pod isto šifro svoj naslov, ker daana ai iz Ljubljane. 41-52-24 Veliko prazno sodo p posebnim vhodom ndil;irn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4337-23 Sobo » sTed'mi me«fa oddam 2 jrospodoma ali dijakoma. Naslonr v oglasnem oddelku »Jutra«. 4340-23 Leoo prazno sobo s parketi in posebnim vhodom oddam takoi ali 1. marca. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 4213-23 Solnčno sobo wrariraTO takoi oddam na Mirju. Riharieva ulica ?'IT 4378-23 Sobico I park et,i in elektriko, z vso oskrbo oddam. Prule. Sredina 14. 4384-23 Mesečno sobo oddam v Korytkora■ 4158-35 Mlad cvetličar ieli poročiti 18—?r> let staro dekle, ki ima veselje do gojenja cvetlic, t neka: potnrvtne. Le resine porudbe s slik« na oelasni oddelek »Jutra« pod šifro »Viola«. 4183-25 Kakadu papagaja belega. krotkega, kupim Ponudbe s ceno na naRtn» Fani Stergar, Kranj. 3724-27 Lovskega psa dobrega brakirja. nad 2 leti starega kupim. Naslov v »glasnem oddelku Jutra 4067-27 Psica volčje pasme se je izgubila. Je eno teto stara, sliši na ime Suzi. Kdor kaj ve, naj javi na naslov Moste, Zaloška c. 67- 4076-28 Rex zajci plavi in beli, garantirani. Kdor želi mladiče ali oploditi. naj se obrne na Anton Golija, Studenci- Maribor, Poljska 30. 3866-27 Žlahtni kanarčki vrvivci (Edelroller), dobri pevci. Samci od 130 Din do 250 Din, samice 30 Din. Razpošiljam po povzetju ter jamčim, da ptica pride živa. Franc šmid. Dobrava-Vintgar, Gorenjsko. 3C90-27 Kanarčke prvovrstne harter je vr-vivce plemenitega plemena prodajam. Samce, dobre pevce po Din 100 — 150 komad. Prvovrstne Din 200 d« 300 komad, samice po Din 30—50 komad. Franjo Kenič, Maribor, Trstenja-kova 2-2. 4127-27 Pes, istrianski brak rujave barve, visok, se je zatekel k Petru Štepicu v Šiški. 4180-28 Psa »Boksar« dobro dreslranega. čiste pasme, krasen eksem-plar, prodam. Naslov v c »lasnem oddelku »Ju-t-a«. 4248-27 Mlad pes-ovčar k< sliši na ime »Lumpt« 5 znamko št 34. obči-Ze. Si^ka se Je lz<»u-Ml. Odda naj se ga proti nagradi peku Pret-rarju v Zg. Siškl. 4268-27 Transmisiio in stroi za mletje oljnatih ban«, po nizki ceni prodam. Po iasnila Jaje »Orient«, Dunajska cesta 14. 3887-29 Bencin-motor 6 Ks, za žaganje drv in konjsiki komat, srednje velikosti počen: proda F>anc Jeretina Ljubljana. Lin hartova ulica 4. 3715-29 Nov pisalni stroj .•ndam it z mnn.am ,a sta-«ga. Izredno i» in rilika. Na=loT v gla?. oddelkn Jutra. 3934 i9 Kroia^i stioi prodam za 1600,— Din. — Šp. Šiška. Aleševčeva 30. 4074-29 Elektromotor 24 Ks. vrtilni tok. naprodaj — Pojasnila daje M Svaigar Dravlje 74. po5' St. Vid nad Ljubljano. 4182-2! Čevljar, šivalni stroj mala »Cilindrca« dobro ohranjen naprodaj. Po.jasr.i-'a daje Zupančič. Ljubljana Velika čolnarska št 10/11. 4210-29 Žimnice zgornje, u močnega blaga po 340 Din, mreže, otoma ne divane in fotelje kupi tt najceneje pri Ignacu Narobe, Ljubljana. Gospo-svetska cesta 16. pri Levu 3735-30 Uniforme Dežne plaéce. vse potrebščine v zalogi Simon Kli-manek, Selenburgova 6. 106 Avtoprevozništvo za vse vožnje, po najugod nejših cenah izv-ršuje Karel Foltvn. Sv. Petra cesta 53 Telefon 29-42. 4209-30 Foto-atelje v mestu ali večjem trgu kupim ali vzamem v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Foto-atelje«. 4354-30 Obrt ?a trgovino z mešanim t'agom oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obrt«. 4257-30 Tablice za vozove po predpisu izvršuje specialni atelje za črkoslikar stvo Lud. Strukeli. Ljublana. šubičeva ulica 3 — nasproti muzeja. 4313-30 ffssne ^evilke za ohči.ne izdelu'e specialni črkoslikar. atelje Lud. ^t-iikel'. Ljubljana. Šubičeva ulica 3 — nasproti muzeja. 4312-30 Čevljarski stroi ''cilinder') dobro ohranjen naprodaj v Svabičevi ul. št. 7. 4332-29 Javna Dro^nia Prosim a vtomobilista ki me je vozil 19 io. I9.:r zvečer v Kranj k orožn5 kom radi nezgode na <•> Sti Kranj Naklo da -zelasi. Motociklist (Tr Matevž. Radovljica. 3428 :J 71 rTTij ri Srebrne krone staro zlato lo trebi k u p a j e Rafinerija dragu kovin Ljubljana. Ilirska uPca 36. vhod i? Vid v danske ceste pri gostili. Možina. 7< Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cena t Černe — iuveiir Ljubljana, VVoIfova ulica 3 «t / n Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Oaninov eop Lepe orehe * vsaki množini k n p ■ tvrdka K Hrepevnik. Slo venske Konjice. 3764 33 Sladko seno naprodaj. — Pojasnila daje Galle v Zgornji šiški. 4270 33 Amaterska dela -»zvijanj* in koturanje' i 'oto materijal na ic »n ejš jrt foto Joškc Smuč Woi for» 12 oodružnica B'en Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hngoi Hibšer fotograf Ljubljana Sv. Petra cesta 25. 85 Avgust Kobilca tapet in dekorater Ljubljana. Dunajska e. 25 vbod » Dvofakov* št. i Ivorišče se priporoča ea «Decialna tapetniška 1e|a 8335 30 Radio aparate prodaja popravlja mojer nizira. vzdržuje aajugd neje Jože Markeè. Jesenic. 80 Gramofone šivalne «troje >troške tc ličke tTi kolesa popravlja najboljše specialna meha nična lelavrica lusr.in G» «tinčič Maribor Tat«»n bacbov» ulica 14. naspmti Nii^vinega loma 410 30 Kolesarji, pozor! Končala je »ezona za »o zila I Sedaj je treba pre skrbet« sa orihodnjo Miz nj« oomlad (e sicer ia Viša kolesa oustite are dita » malim- «troškt ka kor lova Kolesa oopol m»m» narazen vrefct. «maj lirati ponikljatl vse le žaje temeljito očistiti fbru siitf ter na novo t najbolj fr vaiolino namazati ter sestavita tako ta boste imeli kok i a oribndnjr leto premvvljeto Shramba kole» in motorjev Rej ci mo Priporoča «e najveCj» specialna mehanična dela» nt ca Justin Gustinč.i« Ma riboT. Tatt-enbachova ulica št 14 — nasproti Narod nega *oma - Brezkonko renčne ^one ter točna In solidna postrežba. 411-30 Pozor ženini in neveste! modroce posteljne mreže, že-tezne zložljive postelje. otomane, spalne •iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapptnik Mestni trg St. IS. 2ima. morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 "3 m 3 iC 100 razi Švedske . . 80 D'i 100 • Belgije ... 30 • 100 • ttumumje . . 80 • 100 » Rusije ... SO • 100 * Jugoslavije 80 • Zoranka Čučeb Ljubljana. Rožna ulica 29 (Gemsbart) krasta ■ksem-plarji Gar prfetu.. »nti 1'j.pska tlaka temna .»Ina. m«hk< inahedrava. > lepim beli m -«bom 16 cjn iolga dlaka 4ta.nr < »kraienim tulcem «am« 40 Din po-iep eksumpiar s t>o-srebrenim mlceim m graad-lom *ku[>aj *an» 70 Din, dvojrw»močna 18 cm Iolga dlaka » tulcem un prandi-oro 100 Din ;priložiM)ttni nakup) razpošilja po poštnem povzetju vezalui-ca kozjiih brad H. FbNICHEL, Wien IX. »ussdwrfe««. 68/5. 21166 Karbit oa malo in velike òODOAD« orijen <.a it jžba za izdelavo kisika tn razkrojenega aceti eoa Aagreb. Kra Ijice Marije 23. — Telefon 21—97. 38: nove to rabljene »seb vrst ter luto za embalažo una vedno r zalogi Mirko Mlakar Ljubljana Slomškova «Um » J St. VI. 3466/31—1. 2419 Razpis NACELSTVO MESTA LJUBLJANE razpisuje oddajo klučavničarskih dei za napravo nove železne ograje ob novo projektirani pešpoti na Grad. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu. Šolski drevored 211, med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 9. februarja 1931 do 11. ure istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 30. januarja 1931. 'Jr\>*l I i ^ ' * I ' ~< I . Agilnemu zastopnika za Ljubljano in okolico, ki je dobro vpeljan pri trgovcih z mešanim blagom, bi poveril zastopstvo za prodajo masti in slanine. Ponudbe z referencami na tt. širno S. Weiss, Osijek I., Desatičina ul. 11. 2356 Žlahtne kana^kf » Istiai fine pevce znamenite har ke mojstrske šole Mark S ic. višje Prsc pevce pare za pleme, kletke, krasu utièja tdravila. Velezanimiv e e n il < dragocenim' navodili pošlje brezplačn Grosszucht Heydenreich. Bad Suder sle 150 Har? 418 Velika izbira gromofonov, koles, Šivalnih strojev. Najnovejši šlagerji. Prodaja na obroke. 2427 Najceneje dobite le pri „TEHNIK'1 Josip Banja! LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 (palača Okrožnega urada) V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, sin in brat, gospod IVAN SOKLIČ višji sodni pisarniški oficijal dne 31. januarja, v 46. letu, po težki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 2. februarja ob 13. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Gor. Radgona, Bled, dne 31. januarja 193i. 2434 Žalujoča soproga, mati in ostali sorodniki Brez posebnega naznanila. I- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA MARČAN soproga mesarja in posestnika dne 31. t. m. po kratki, mukapolni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 21. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. januarja 1931. ANDREJ MARCAN, soprog; DRAGA, MARICA, SLAVKA, IDA in BOGOMIRA, hčere; JOSIP in DRAGOTIN, sinova. J02ICA PODKOV, sestra; ELA MARČAN in DARINKA MARCAN, sinahi; IVO FILIPCIC, mag. ph. BORCIC JAKŠA, VILKO BERDAJS, zetje. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Zane Grey Po zadnjega uaoža Koiuai» 14. poglavje. Dve usnja ti sedli sta padli na mehko travo in konja, ki so jima bili sneli jermenje, sta teptala z nogami. Jean je začul pri vratih koče nekakšen šum in nato je nekaj trdo zadelo ob leseno steno. Neslišno je premaknil glavo ter pogledal skozi razpoko med dvema hlodoma. Zagledal jc svetlikajočo se cev puške, ki je slonela ob podboju. Potem so se vrata stemnila. Jorthova Ellen jc z dolgim, trudnim vzdihom sedia na prag. Vzela je sombrero z glave in svetloba ji je obsijala valovite plave lase, ki su v razmršeni kiti viseli na ramo. Njen upognjeni tilnik se je sveti! v topli, zlatni rjavini. Nosila je sivo, umazano in raztrgano bluzo, ki se je tesno oprijemala gibkih ramen. •Kaj nameravate, Colter?« je zdajci vprašala. V njenem glasu je bil zvok, ki se ga Jean ni mogel spomniti. Izpreletcl je ledeno oholost 'J ie sovi h čutov kakor blisk. »Ostala bova tu.« Dva težila škornja sta prestopila in ostroge so zažvenketale. _ . »Ne, jaz ne ostanem,« je odgovorila Ellen. »Ce se spomnim, kako ie stric'Tad tukaj umrl — sam, brez pomoči — me kar groza obide.« f Jo, recimo, da je stvar za vas neprijetna... A kaj vraga moreva dragega?« Nastopil je dolg molk. ki ga Ellen ni pretrgala, »Somcrsa in Springerja še ni nazai. Antonio je izginil. Sam vrag -a vedi, kje tičijo. Šli so za krvavo sledjo, da vidijo, ali je Quee-ali Isbelova.« Skomignil je z rameni. »Dokler ne zveva, kaj S! va je zgodilo, ostanem tu. To je najboljše skrivališče v vsej okolici.« : laz — jaz naj ostanem sama z vami?« Način, kako je izrekla te besede, se je upiral njihovemu očivid-:mu zimslu. Jean je zadržal dih. Bil je pripravljen na katastrofo: bo Jorthova Ellen mirno sprejela Colte rje v predlog. A globoko Jeanovem nesrečnem srcu je nekaj živelo in ni hotelo umreti. I csede niso mogle umoriti tega nečesa. Kako poln muke je bil ta , "jtiutck njenega molka! Kako strašno jasno je spoznal, da njegova duša ni verjela njenim izdajalskim besedam, čeprav sta jim verjela razum in strast! \ Jorthova Ellen je molčala. Plavala sa glava ji je zamišljeno visela na prsi. Kaj se vam je zgodilo, Ellen?« je nadaljeval Colter. »Vse gorje, ki le more zadeti žensko,« je pobito odgovorila. , »Nu, tako nisem mis-lil,« je rekel, kakor da bi jo hotel tolažiti. »Nc tajim, da vaše življenje ni bilo zabava. Hudo se vam je godilo. Vaš stari je bil malo prida človek... A nerazumljivo mi je, da ste se tako nenadoma izpremenili.« »Mislim, da,« je odvrnila. »Siromak Bog, ki je odgovoren za to, da ste na svetu, je pri vas na nekaj pozabil: — na dušo — da ne rečem ,na čuvstva'«. Colter se je dolgo, zategnjeno zagrohotal. »llo, kakor hočete. A koliko časa sc mislite še tako držati?« »Kako?« je ostro vprašala. »Nu, da se toliko ceremonite!« »Rekla sem, Colter, da me pustite pri miru.« Skomignila je z rameni, počasi vstala, vzela svojo maio puško m se obrnila, da bi šla v kočo. »Prinesite moj zavoj in moie odeje noter.« »Seveda,« jc dobro vol ino odvrnil Colter. Jean je videl, kako je Jorthova Ellen po dolgem položila puško v razpoko med dvema hlodoma in se nato počasi obrnila s hrbtom proti steni. Zdaj jo je Jean spet spoznal — in vendar se mu je zdela drugačna. Njen rjavi obraz je bil videti dozorel in postaran. Njegov napeti pogled in njegova prežeča misel sta bila nečesa pričakovala — česa, sam ni videl — zagrenelih črt, prikazni minule lepote, brezobzirnega, trpkega, spačenega izraza, ki bi se ujemal z njeno usodo. A uštel se je bil Izpremembo je bilo res da opaziti, a lepota je bila ostala. Njene rdeče ustnice so bile rahlo odprte. Njene zamišljene oči. ki so trdno gledale izpod ravnih obrti, so se temno-višnjevo, prečudno svetlikale v svojem neprestanem, strastnem bleščanju. Jean, ki je v željni vnemi požiral ljubljeno obličje s pogledi, ni takoj spoznal zmisla njegovega izraza. Videl jc črte, ki so ga bile preganjale. A takoj si je razložil njih izraz kot mrki, izmučeni izraz ženske, ki je na koncu svojih moči. Pod raztrgano bluzo so ji piale polne prsi. Roke je upirala v bo;ke. Prisluškovala je in stregla z tršesi na tisti žvenketajoči, počasni korak. Približal se je, in ko ga je začula se je zopet vsa izpremenila. Bila je žena. ki skriva svoja čuvstva. Njeno trdo držanje je ohlapnilo in tisti močni, mrki, jezni pogled ii je zbledel v globini oči. Colter se je pokazal med vrati z odejama in zavojem na rokah. »Vrzite vse skupaj v tale kot,« je rekla Ellen. »Ni se vam treba truditi in hoditi noter.« Te besede so ga ujezile. Z enim samim dolgim korakom je prestopil prag, stopil v kočo in ji vrgel odeje k nogam. Nato je počasi sedel med vrata in se obrnil z obrazom proti njej. Z eno roko si je porinil sombrero z glave, tako da se je zakotaM iz hiše, z drugo pa je segel po mali tobačni mehur, ki mu je gledal iz vrhnjega žepa telovnikovega. Nepremično je strmel v Ellen. Pri svetlobi, ki je zdaj neovirano prihajala skozi vrata, je Jean uprežal Coltcrjev obraz; in ob tem posledu mu je strast kakor ogenj udarila v glavo. »Ho, Ellen, mislim, da bova kar pri tej priči uredila vso stvar.« Držeč v eni roki mehur, v drugi papirček, si je jel zvijati cigareto. Vkljub temu pa ni odvrnil pogleda od nje. »Da?« je čemerno vprašala Ellen. »Hočem, da postanejo stvari spet take, kakor so bile prej — in še nekoliko boljše.« Cigaretni papirček mu je zatrepetal med prsti. »Kaj naj to pomeni?« »Saj veste, kaj mislim.« Glas in kretnja sta pričala, da ga obr-zdanost mineva. »Morda pa ne vem. Govorite rajši odkrito.« Razbojnik je imel jasne, sivorumenkaste oči, brezmadežne kakor kristal; in v teh očeh so mahoma zaplesale drobne, ognjene lise. »Ko sem se vas zadnjič dotaknil, sem dobil za svoj trud zaušnico. In to me še zmerom grize.« »■Dobili jo boste spet, če se me dotaknete, Colter,« je odvrnila. Njene obrvi so se mrko nagrbančile. t »Ali je to vaša resna misel?« je vprašal z negotovim glasom. »Popolnoma resna«. Očividno je sprejel njen odgovor. Nejeverna zmeda, ki se je dotlej kosala z njegovim gnevom, je izginila iz njegovih črt. »Pa sem se osel nadejal, da me boš imela rada,« je rekel in nekam dostojanstveno mahnil z roko. »To, da si mi itak padla okoli vratu, ni bilo zame niti pol toliko važno.« Pri teh razbojnikovih besedah je Jean začutil, kako mu je spolzela po duši ledena, mučna zona. Zaprl ie oči. Dolgo ie trajalo, pr iden je prišel konec njegovih sanj, a zdaj je bil tu. Porogljiv glas je kakor votel veter odmeval v pošastni praznoti njegove duše, kjer je pravkar še prebivala zvesta vera. Ellen je pričela govoriti, glasno in ostro, in njene prve besede so ušle Jeanovitn čudno utripajočim ušesom. »— — vi !... Nikoli vam nisem padla okoli vratu in nikoli va ;n ne bom«. »Oho, dekle. Poljubov, ki sem ti jih dal ,sploh ni moči prešteti.« »Da — ko se nisem mogla braniti, ko sem bila tako šibka in obupana, da mi ni bilo ničesar več mar!« je planilo iz nie. »A! Tak misliš, da zdaj ne bi bilo več mogoče?« »Tako mislim. Jim Colter!« 15963 g mì vast; vaoa, "s-.-- ? fe* i a.*, fl _ 'TT * Qffiiä !.v V j - iS, vi-.'<&, Nj P izolacijska, ognja gradbena plošča izolira vročino, mraz, vlago in zvok je elastičen, zavzema malo prostora, je ved' no suh in se lahko pribije, pili, brusi kot les in drži omet idealno ima najmanjšo pro• storninsko težo 350*— 400 kg na 1 kubični meter zmanjšuje znatno gradbene stroške vsled prihranka pri transportu, lahke konstrukcije in obdelave se porablja za gradbo celih hiš, nadzidava' nja na masiv t*- zide, za tzgradbo vodstre šli. za vmesne st******, za izolactin iti«*»»»«»!} zidov, za strope, hlam dilnice itd. je Idealen gradbeni material za stano' vanjske hiše, indw strijska in gospodar' ska poslopja HOLAliOSKE LIKERJE Bi lah&o raak san pripra.fi 9 poznanimi bola-ndtkiini »La Fillette« ekstraktl 12 warne Holland. Vrucht ,?en.cefabrit&. Hìlversun. — Jen» steklenica 7 Din. Dobi-va e« r vseh lekarnah In drogerijab ter boljših specerijskib trgovinah. Po pošti razpošiljamo tacat 1» 61 Dio Sortirano po želji do poštnem povzetju frankr »Fractal« sadni soki Zagreb. Senoina ulica 33. mlA FILLETTE* /V DOZORI POZOR! Zaradi preselitve v lastno hišo RAZPRODAJAM dokler traja zaloga po zelo nizkih cenah vsakovrstne pletenine. Ne zamudite prilike! MARTIN MAHKOTA LJUBLJANA VII, Celovška cesta 43 Nizke cene! Nizke cene! Uradnik tekstilne stroke čsl. državljan, poročen, brez otrok, sedaj v neodpovedani zaupni službi v Jugoslaviji, s stalnim dovoljenjem za delo, energičen, marljiv, ambicijozen, vešč izdelave gladkega bombažastega, platnenega in konopne-Eega blaga .zlasti predmetov za vlado, deloma tudi modnega btaga in predmetov iz umetne svile, verziran v prodaji in nakupu, spreten Stenograf strojepisec, korespondent, vajen samostojnega dela, perfekten v nemščini, srbohrvaščini in češčini išče primernega mesta. Zamore z uspehom voditi samostojno event. tudi srednjeveliko tkalnico bombaževine in jo opremiti. Cenj. ponudbe pod šifro »639« na ogl. odd. »Jutra«. 2372 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Jfioc osebnega vpliva korespondenco! tečaj za pouk v hipnotizmu, sugest., telepat, itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeh garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda, in znanost, CELJE, Razlagova ulica st. 8. 20-36 -in & Iskoviae, konstrukcijske liste in pojasnila pri poobl. zastopnikih ATER1AL I>. Z O. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36 D. faktisch, Celje — Vinc. Kühar, Maribor — Čeh ist Caspar, Murska Sobota — Vilj. Dengg, Ptuj Nabavljajte svoje potrebe samo v tuzemstvu! MI Tam dobavimo: vso tehnično gumasto Mago, nadalje vse vrste gumastih valjcev, gumastih obročev za otroške vozičke, gumaste plinske cevi in irigatorje, gumasta brtvila (Dichtungen) za okna, gume za kočnice in pedale za dvokolesa v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah od najbolj sposobne tovarne gume »» Vulkan" tvornica gumijevih izdelkov dr. s Kranj o. e. SUS^TK VELETRGOVINA VINA, osnovana 1876 priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo In črno. Specialitete v sodih najmanje od 50 litrov. Originalni viški opolo, Vogava, dalmatinski »Burgundec« in »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 do 7 deci: »Viški Crijenak«, »Viška Zlatarka« in »Prošek« O kakovosti naših specialitet v steklenicah in sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušakn v »Hotelu Kontinental« kakor tudi po vseh boljših restavi acijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbe«. Najbolj se pa prepričate, ako sami za posknšnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hitro in točno. Ia. DALMATINSKI PORTLAND CEMENT tvornice LAVOCAT & CIE, SPLIT Generalno zastopstvo za Slovenijo: »Splošno gradbeno društvo« Ljubljana, Glinška ulica 7. ZAHTEVAJTE OFERTE! NAZNANILO s katerim obveščam cenj. občinstvo, prijatelje in znance, da sem otvoril v Vodmatu, Društvena ulica 2, (nasproti trgovine Mahnič) mehanično delavnico za popravilo koles, šivalnih strojev in gramofonov. Prevzamem in izvršujem vsa dela najskrbneje, točno in solidno. V zalogi imam nova kolesa raznih svetovnih znamk, pnevmatike, olje in druge nadomestne rezervne dele. Za cenj. naročila se priporoča 2345 Stane Rakoš mehanik. ZA PLETILJ STVA nudi po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako. svilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KRANJU Zahtevajte vzorce in ponudbo! Barvna karta gratis! 12S64 Najugodnejši nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih. — Na zalogi stalno igle, krtačice (Rauhkarden) in vsi ostali strojni --------deli-------- \ OGLEJTE brez obveze nakupa •v v SI ČIMPREJ nove Ugodni plačilni pogoji RENAULT SAMO RENAULT VAM NUDI trpežno in natančno vozilo, kakor ga Vi potrebujete, ker on izdeluje RENAULT AVTOMOBILE v vseh tonažah V SKLADISSU NA VELESEJMU tipe Točna in solidna dobava 2> » > » » » » vseh konjskih sil z vsemi karoserijami z 4, 6, 8, cilinderskimi motorji osebne 2—7 sedežne avtobuse z 9—60 sedeži najcenejše in najekonomičnejše velikega luksusa, po zmernih cenah traktorje-remorkerje, itd., itd. Oglejte si RENAULT-ove nove cene: OSEBNI: MONASDc 6 cilindrov, 26 konjskih sil : » 5 sedežni odprti Torpedo Din 51.300 » 5 sedežni zaprti normalni Din 52.300, » 5 sedežni trgovski z odstranljivimi zadnjimi sedeži » mali tovorni 400 kg nosilnosti » Faux cabriolet 2/4 sedežni Din 51.050. Din 52.500.- Din 46*950.- VTVASIX, 6 cilindrov, 55 konjskih sil : 5 sedežni odprti Torpedo » 5 sedežni zaprti normal s> 7 sedežni zaprti normal 2> 5 sedežni BERLINA luxe 10 cv, 4 cilindre, 33 konjskih sil : » 5 sedežni odprti Torpedo 5 sedežni zaprti normalni voz 7 sedežni zaprti normalni voz 7 sedežni Taxi tipa 5 sedežni trgovski z odstranljivimi zadnjimi sedeži tovorni s 600 kg nosilnosti Din 61.995.-Din 62.000.-70.900.-73.600.- Din Din » » » Din Din Din Din Din Din 53.250.-53.300.-61.525.-70.250.- 56.850.-54.520.- nervahuit, 8 cilindrov, 80 konjskih sil : » 5 sedežni zaprti luksus voz Din 104.370._ » 5 sedežni zaprti BERLINA Din 106.375.— RENAULT avtomobili velikega luksitza Monastelìa Vivastolla NervasteAla Rohiaatella 1 Cabriolet 2/4 sedežni 77.600— Cabriolet 4/6 sedežni 109.500— 146.700— • 338.400.— Zaprti 5 sedežni 75.600.— 100.800— 138.375— 312.750.— Zaprti 7 sedežni 109.500.— 150.075— 338.400— Coupé transformable 116.900— 154.800— - Berline grand sport, 2 vrat 112.000— 150.075— 345.000— Berline sport, 4 vrata 104.000.— 141.750— I 338.400— 1 Cene RENAULT tovornih z garantirano nosilnostjo 1 ks 1 1300—1800 kg 3000—2500 kg I kg 3000—3500 ' 4000—1500 kg 5500—<5000 Prazna šasija A. P. M. 52.700— 65.250— * 94.275— 129.150.— 145.800.— Prazna šasija z zaprto kabino 53.700— 69.075— 98.100— Camion bache 64.400— 75.200— 105.075.— 143.350— 160.875.- Avtobus 98.500— Kipper 68.400— 79.650— 112.950— Skladišče na velesejmn paviljon J RENAULT motorne brizgalne so najcenejše in najtrpežnejše. RENAULT: industrijski, poljedelski, navadni in Diesel motorji ter RENAULT aeroplani: Potez, Far-man in Caudron so razširjeni po celem svetu. VSI REZERVNI DELI NA ZALOGI, Cene se razumejo za takojšnje plačilo v gotovini franko Ljubljana. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana. RENAULT GENERALNI ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO Družba SIKOR z o. z. Telefon 26-02 ljubljana, cesta na rožnik 19. Oglejte si novodošle avtomobile RENAULT 1Ri Zahtevajte naš obisk! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ributtar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani"