t §0 f ^ro^tarc,i vseh dežel, združite sel 2*PRAYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto X. — št. 195 Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Velik protestni miting naših graničarjev v Bitolju Nota vlade FLRJ vladi republike Madžarske — Informbiro in film Dosedanje izkušnje na državnih pitališčih in posestvih je treba posplošiti Fizkultura — Beseda naših bralcev Ljubljana, četrtek 18. avgusta 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45. Cena din 2.— VELIK PROTESTNI MITING NAŠIH GRANIČARJEV V BITOLJU »Obsojamo obrekovalce nase socialistične domovine ter obtožujemo ZSSR in druge udeležence protirevolucionarne informbirojevske zarote, ki hočejo likvidirati grško demokratično gibanje« Bit olj, 17. avgusta V Bitolju je bil velik protestni miting Vojakov, podoficirjev in oficirjev obmejnih in mejnih enot na grško-jugoslovanski meji. Na njem je govorilo okrog 20 borcev in voditeljev, ki so se enodušno priglašali k besedi in obsojali globoko žaljivo obrekovanje Informbiroja, češ da ?e Jugoslavija sporazumeva z monarho-fašisti v škodo borbe grškega naroda. Graničarji so odločno zahtevali besedo roda in mu jemljeta njegovo zaščito, de- I 8. julija so monarhofašisti poskusili j mokraticno vodstvo Grčije, Resolucija I ofenzivo proti 6ilam demokratične voj-intormbiroja in vse tisto, kar ji je sle- 1 1 ' ’ ■ ■ - • - • m niso mogli priti do besede vsi, ki *šo se bili prijavili. Poročnik Sveto Šakotič je rekel, da »o monarhofašisti na mejnem sektorju Zagrešili 101 provokacijo. Mejo je prekoračilo od decembra 1948 do danes 113 grških otrok, ki so jih naši graničarji dilo, je pripomoglo ne le k razbijanju in zlomu osvobodilnega gibanja grškega naroda, marveč je ohrabrilo monarho-fašiste, da čedalje bolj predrzno napadajo tudi našo mejo in albanski naTod. Prav nobeno naključje ni, da se je število provokacij na jugoslovansko-grški meji v letih 1948. in 1949. povečalo, Sa- mi ting je trajal celih pet ur, pa še letos je padlo na naše ozemlje nad 64 topovskih granat in 70 min, letala pa so preletela našo mejo 135 krat in med temi preleti je bil najbolj znan zločinski napad na vas Skočivir, ko so padli iz naših enot dva vojaka in en oficir, štirje borci pa so bili ranjeni. V letih 1948. in p, 1® P1* čuvanju naše meje dalo svoje nosili šest do deset kilometrov daleč na I življenje 22 graničarjev, 29 čuvarjev naše določene kraje, kjer so dobili otroci I socialistične domovine pa so monarho-streho in hrano. Naši vojaki so puščali I fašisti ranili. Značilno je, da informbiro-svoj obed, da 60 lahko pomagali ranjenim I j ® v®k e dežele in ZSSR po radiu in tisku —----------------------------’ o bombardiranju vasi Skočivir niso črh- nile niti besedice. beguncem, ženam in otrokom Vojak Andrijanič je pripovedoval, da že dve leti služi na meji, pa niti on niti njegovi tovariši še nobene besede niso spregovorili z monarhofašisti. Vsi sovražijo monarhofašiste, v borcih demokratične armade pa vidijo svoje brate. Kadio Moskva laže, da naši graničarji pozdravljajo monarhofašistično zastavo krono. Kapitan Dušan Banjac je ostro ob sodil obrekovalno gonjo in izjavil, da naši graničarji budno pazijo, da se no Fen monarhofašist ne približa naši meji. Nasprotno pa borcem demokratične armade vedno radi priskočijo na pomoč. Grški ranjenci, ki so jim naši graničarii pomagali in jih rešili pred monarhofaši-sti, so govorili, da brez Mark osa ni bor be. ni svobode, ni kruha. Komisar demo kratične voiske je Banjacu pravil, da nihče izmed grških borcev ne verjame klevetam o Jugoslaviji. Oficir Branko Petrovič je rekel, da ni Wogoče opisati volje in želje naših borcev in voditeljev, ki hočejo pomagati grškemu ljudstvu v borbi za svobodo. Često so bili naši ljudje v smrtni nevarnosti, da 60 rešili grške ranjence, če pa so ranjencu v Grčiji dali hrano, so mu govorili, da je to iz ZSSR, Romunije ali Češke samo iz Jugoslavije ne. Tudi drugi govorniki so govorili v istem smislu in pripovedovali podrobnosti o položaju na grško-jugoslovanski meji, ki je tak. da v celoti postavlja na laž informbirojevske obrekovalce Jugoslavije, češ da se skrivaj sporazumeva z grškimi monarhofašisti. Resnica je prav nasprotna. V NASI DEŽELI NIHČE NE VERJAME TEM KLEVETAM Nas je Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu v ognju vojne in revolucije učila ljubiti resnico in komuni-nistično moralo in se zanjo boriti. Samo zmešane, megalomanske glave iz ZSSR, dežel Informbiroja in grškega demokratičnega gibanja, zagrizeni sovražniki socialistične Jugoslavije, lahko skonstruirajo v svojih glavah, seveda z jasno določenim namenom, takšne neumnosti, kakor da so jugoslovanski oficirji kar čez noč postali zavezniki in dobri prijatelji monarhofašisUčnih in angloamertških štabnih oficirjev . .. da se dogovarjajo, da bodo napadli enote grške demokratične vojske. Mi vemo, da te klevete, doslej najslabše vrste, niso toliko preračunane, da bi zanesle med jugoslovanske narode zmedo, kajti tem klevetam nihče v naši deželi ne verjame, kakor na politični učinek med narodi informbiro-jevskih dežel, med grškim ljudstvom in v svetovni javnosti. Te klevete naj bi kompromitirale socialistično Jugoslavijo. ske^ ki so bile zavzele položaj na koti 1595. Mi smo okrepili naše sile na tem sektorju in sklenili onemogočiti mo-narhofašistom sleherni prehod na naše ozemlje. Monarhofašisti' so opazili koncentracijo naših sil in so se hitro umaknili na svoje ozemlje. 8. julija zvečer je skušala neka monarhofašistična pa-trola priti na naše ozemlje. Mlajši vodnik Tihomir Ilič, ki je bil v strelskem jarku, je začel streljati na monarhofašistično patrolo, ki se je zato umaknila nazaj na grško ozemlje. BORCI IN OFICIRJI DEMOKRATIČNE GRŠKE VOJSKE DEMANTIRAJO INFORMBIROJEVSKE LAZI Mnogi borci demokratične vojske so bili ranjeni na tem sektorju in so izčrpani prešli1 na naše ozemlje, da bi našli zavetišče. Pogovarjali so se: »Ni več Markosa, ni svobode, ni kruha!« Ko smo jih vprašali, zakaj beže, so nam odgovorili, da je njihova borba brez perspektive. Mnogim ranjenim, bolnim in izčrpanim borcem grške demokratične vojske smo nemudoma nudili zdravniško pomoč. Kirko Lefkaliu, poročnik demokratične vojske, komisar prve čete 712. bataljona 27. brigade, ki je prebežal na naše ozemlje, je izjavil: »Trditve radijske postaje ,Elefteri Elada* so izmišljene klevete, ker sem bil sam priča borbe na Kajmakčalanu na grškem ozemlju. Z dvema vodoma sem osebno zasedel področje pod Crkvicp na grškem ozeml ju, tretji vod 6 komandirjem čete in komandantom bataljona pa naj bi' bil zavzel koto pri 6ami Crkvici na grškem ozemlju. Ker pa predvidenega položaja niso zasedli, so ga zavzeli monarhofašisti brez borbe. Prav tako sem na lastne oči videl, da so monarhofašisti hoteli priti na jugoslovansko ozemlje, pa jih je zadržal strpjnrčni °h,e,y jugoslovanskih graničarjev. Zato še enkrat izjavljam, da Zavezujemo se, da se bomo neizprosno borili oroti lažem in izmišljotinam, hi jih širi propagandni aparat ZSSR in dežel lludshe demokracije je rečeno v resoluciji administrativno kaznovanih z družbeno koristnim delom zaradi informbirojevske dejavnosti Jugoslovansko vojsko, iz src in zavesti je trditev, da se oficirji Jugoslovanske **” V ' J ~ " ' ’ vojske sporazumevajo z monarhofaši- sti v borbi proti nam, najgnusnejša kleveta proti Jugoslaviji. Polkovnik demokr. vojske Amindas, komandant enot demokratične vojske na 6ektorju Kajmakčalana, ki je prebežal na naše ozemlje, izjavlja: »Ni-V zvezi z zadnjimi dogodki na Kaj- ^.,'videl' ,da, bi bili monarhofašistom . makčalanu pa izjavljamo vojaki in vo- P,‘ prebod Preko Jugoslovanskega Na mitingu je bila sprejeta protestna I ®telji obmejnih enot: Aleksander Zo- I °ZevPia<^rn«rQ • i. • izjava, ki so jo podpisali navzoči vojaki, I major, Dušan Panižo, kapitan, I Knrr-ot i - ? ranjenih in podoficirji in oficirji, sprejete pa so bile I Dušan Banjac. kapitan, Petar Pejovič, ozen,j;e iz;,vlifl-S° R*?T^ Da tiut; t,—0—1—1___________ p—podno ročni V ozemlje, izjavlja. »Radijska postara mnogih poštenih ljudi v svetu naj bi iztrgale simpatije do socialistične Jugoslavije, kar pa se informbircjevcem v njihovo žalost ne bo posrečilo. RESNICA O BOJIH NA KAJMAKČALANU Z družbeno koristnim delom administrativno kaznovani so ob obletnici V, kongresa KPJ priredili miting, na katerem 60 sprejeli resolucijo, ki 6o jo poslali Centralnemu komiteju KPJ. Resolucija se glasi: «Z administrativno poboljševalnim ukrepom — družbeno koristnim delom v podjetju »Nerner« kaznovani, zbrani na mitingu v počastitev obletnice V. kongresa KPJ pošiljajo Centralnemu komiteju in tovarišu Titu plamteče pozdrave. Hvaležni smo naši Partiji in organom naše oblasti, da so nas izločili iz okolja, v katerem smo pod vplivom lažne in klevetniške informbirojevske propagande negativno delovali in tako otežkočali uresničevanje linije naše Partije za socialistično preobrazbo naše dežele. ZaTadi takšnega delovanja smo bili poslani na družbeno koristno delo, na katerem nam nudijo vse možnosti, da se poboljšamo in vrnemo v vrste zavestnih delovnih ljudi, ki interese naše dežele najviše cenijo, V tako blagem stališču naše Partije do nas vseh, ki smo padli na pozipije odkritih sovražnikov dežele in ljudstva, vidimo moč naše Partije in njeno široko-grudnost. Zeto smo hvaležni našemu Centralnemu komiteju s tovarišem Titom na čelu, ki nam, držeč se nauka mar-ksizraa-leninizma o prevzgoji ljudi, ki so zašli s prave poti, nudi vse možnosti, da se poboljšamo. V celoti smo spoznali napačnost in škodljivost svojega protipartijskega in protiljudskega dela in zahvaliti se moramo samo temu, da smo bili o pravem času izločeni, da nismo zabredli še v hujše in strašnejše izdajstvo; tako pa nam je nasprotno omogočeno spremeniti svoje prejšnje stališče, kar smo večinoma tudi storili. Pri tem smo se zavezali, da se bomo najbolj aktivno zavzeli za uresničenje sklepov V. kongresa KPJ in se nenehno najneizprosneje borili proti lažem in izmišljotinam, ki jih širi propagandni aparat ZSSR in dežel ljudske demokracije. Enako neizprosni bomo proti tistim posameznikom, ki tudi po sramotni prodaji naše Koroške in dokazanih načrtih o razdelitvi Jugoslavije v nekakšna interesna področja, kakor tudi o mnogih drugih dejstvih še vedno nočejo sprevideti, na kaj je preračunana informbiro-jevska gonja proti naši Partiji in vodstvu s tovarišem Titom na čelu, marveč še zdaj stoje na pozicijah sramotne resolucije Informbiroja. S takšnimi bomo obračunali tako, kakor nas je učila in vzgajala naša Partija, naj sovražimo in uničujemo sovražnike, ne glede na to, ali so na pozicijah imperialistov ali Informbiroja. Na tem delovišču, kakor tudi na vsakem drugem kraju, kjer koli se bomo mudili, bomo z dejanji dokazali, da nam je res pri srcu graditev socializma v naši deželi, enotnost naše Partije in sploh napredek naše dežele. Zavedamo se, da bo to hkrati najboljši prispevek k mednarodnemu delavskemu gibanju in da se bomo s tem najuspešneje oddolžili pozornosti, ki nam jo tudi pri tej priložnosti izkazuje naš Centralni komite z ljubljenim tovarišem Titom na čelu. Naj živi Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu!» Resolucijo je podpisalo 1416 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih, to se pravi malodane vsi v naši deželi, ki so kaznovani zaradi škod-ljivskih dejanj, slonečih na resoluciji Informbiroja. Sami so preprečili določenemu številu oseb, ki se dejansko niso odrekle klevetniškijn, protipartijskim in protiljudskim pozicijam, da bi to resolucijo podpisale. Neznatno število z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih resolucije ni hotelo podpisati. Takšnih — enih in drugih — je samo 51, NADALJNJI USPEHI TEKMOVANJA PO SIROTANOVICEVEM NAČINU Zenici rudop Mo ie nrehosil Skobičev rekord - v eni izmeni je izkopal 232,5 ton premoga tudi brzojavke Centralnemu komiteju KPJ, maršalu Titu in generalnemu štabu Jugoslovanske vojske. PROTESTNA IZJAVA VOJAKOV. PODOFICIRJEV IN OFICIRJEV BITOUSKE GARNIZIJE OBMEJNIH ENOT NA JU-GOSLOVANSKO-GRŠKI MEJI rečeno?104681111 “iavi ie med drugim ob^srttjE1 b\toi^ke /fni5iie budno čuvajo 22? enot' kl noj ,ln dan proti Grčiji, očividci®?’* P°Vf ^ ‘udi jugoslovanksi meji ' grlk,°‘ tenja, klevet in napadov™ *P?° bU' li6tično domovino, na našo W° ,socla' sko vojsko, na naše vojake nodofv^" in oficirje, pripadnike te vojske? da pride V fiVpirtvnn nvnrucf rp«nt. * m ti ~ ■ zHv)ia; »Radijska postaja ,r,leneri Elada pravi, da 60 se jugoslovanski oficirji sestali z monarho-fašističnimi in grškimi oficirji in se sporazumeli, da bodo nam, partizanom, Podporočnik, Branko Žečevič, poročnik, Vlado Petrovski, komandir karavle na sektorju Kajmakčalana, Stanko Janev-sk1, vojak, D juro Ninkovič, vojak, Vuk Andrijanič, vojak, in na stotine drugih: i " .ji; v ' r~T če.e'u h” f« » XX.r/rj™o,l™ proti vzhoduP vzdoll Irt V ^ie-Ker tega ne verjamemo, smo pre- sr,s ss sfiSt f i ■ s. ,k. M»a. «Mfj» Ot „b mj.' ss, M..* 60 *rt*1.erij°> minPv?beza,i llaTna?e . r..r__ ... .. .„)OKei aa prjd i za petami in jim niso dovolili, da bi I claviio icot^V i" ’ n. I1. ?!?°. Y Ju?°’ v sve ovno javnost resn.ca o socialisPtiani se na položaju zadržali. Tistega dne so DrSJ^,,Pd,,all«tl^ni, borC1, v Jugoslaviji ter umazanem m nedostojnem monarhofašisti koto 2521 — Crkvica preprlcanIu- da nam bo jugoslovanska početju ZSSR in dežel ljudske demokra- zavzeli. Enote demokratične vojske so ^’ zaht^f'ira^jen’,e ' • ■ ,Mi®levč cije. S to protes no izjavo hočemo še po odhodu s položaja kote 2521 - Cr- vHde v • de®okratlc- podrobneje, z bolj konkretnimi dejstvi kvica zasedle položaj na koti 2362 - B.udimpešti, naj pridemo na seznamti javnost z zadnjimi dogodki na Midže- Letos 5. julija so se enote de- z lrnvil, v’ To^!m° ■ -.^ t ' — bl gršk o - j ugos 1 ov anski meji ter razkrinkati mokratione voiske na tem sektoriu j - ' v„JuRoslaviji.< To izjavo je ^SSR ln ,sov,rafne ^klepe voditeljev monarhofašistom srdito upirale. PG 5- sk^cSrie V demokratične voi' iev TCP1 odeiel Informbiroja ter vodite- urnem boju se je monarhofašistom po- T„d; A , ^rčiie proti narodno-osvobodil- I 6-reČiIo notisniti enote demokratične I Audi mnope druge izjave borcev de- ”si *>■ . h,, pofo&j.. fot.« ko “ £iikr;"„c“ Gsi'- ti preke- ,„,£ne X t. pololai zapustile, | v<>dstvo blati socialistično Jupo$la-i:nv, Ju^slovansko vojsko. Sintpa srečilo potisniti enote demokratične . . ^ nasi CK>- i ProteeP^^tiČHi Jugoslaviji.« I _______ ^ ^ ki io ic FfpnT0ta da!,e govori o pomoči, so znova ^aSedie položaj v neposred- nudila grškemu P° ^ svctovai V01?1 karavle Belo grotlo kota s mu narodu, o zavzemanju I 2154. Med vso bitVn «ilp demokra- i v.*., n—r----- nove Titove Jugoslavije pred mednarod- tične vojske, ki so se nod nritiskom V/6 p,rs .’. rodoljubov do socialistične a1??,1 . J" .konferencami za stvar monarhofašistov umikale unorabliale JUK?^,aviie so globoko zapisane v nji- grškega osvobodibega gibanja in ugo- grško ozemlje? kar vel a tudi Tmo ^ Z-aVeSti in,teh s™Pabi ™’a.' ‘18k in radio bolj ka- nartofašiste, ki so mnJLh » četami "Jemu P«*.1.?- Medtem ko se v Brezi razvija živahno tekmovanje rudarskih brigad, ki vse zelo presegajo norme, se vedno bolj uveljavlja duh socialističnega tekmovanja tudi v drugih premogovnikih. V torek so dosegli največji uspeh v Zenici; zeniški rudar Ibrahim Trako, ki tekmuje v počastitev drugega zleta udarnikov Bosne in Hercegovine, je nakopal v osmih urah s svojo brigado 310 va-gončkov premoga ali 232.5 ton. To se pravi, da je za 66 ton presegel dosedanji, Skobičev rekord. Tudi v Kaknju hočejo preseči Skobičev rekord. Pred dnevi so na zborovanju sprejemali nove obveznosti. Znani udarnik Risto Mijatovič se je zavezal, da bo presegel Sirotanovičev in Skobičev rekord. Včeraj je začel delati po Siro-tanovičevem načinu v prvem posadu, v drugem pa Džamil Ramovič, ki je doslej tudi že dosegel zelo lepe uspehe. V medbrigadnem tekmovanju v Brezi je v torek dosegla najboljše uspehe bri- *£ a? I šSSii I KS« nobenega stika, meje | Letos 7. julija so začeli monarho- naroda je bil v naših enotah na°tenTdelu Jugoslavij ■ . , “ . “»rooa. Ni vojaka — je rečeno v izjavi -, ki v narodnoosvobodil-morejo uničiti. vofib T ! ne4t*“>krat go- fašisti napadati položajBelo grotloki r Ht ♦ u-S f,a .naToda. ki jo za- so ga bile zasedle prej enofe demo- radi 'jub1, spo uje m podpira. To kra?i6ne vojske. Med artilerijsko pri- mokrTt * -V ? ^ niežovi de' od 12.30 do 15.30 so monarho- mokrabčn. vojsk, in tega ni mogoče iz- fašisti izstrelili' nad 211 topoffi^ in frgati iz zavesti grških rodoljubov. Nasprotno pa v ZSSR in deželah Informbiroja manj razkrinkujejo režim monarhofašistov, imperialističnih hlapcev kakor v naši deželi. Vodstvo ZSSR in grškega osvobodilnega gibanja s svojim Početjem polagoma, sistematično likvidirata osvobodilno gibanje grškega na- minometalnih granat, ki so padle 100 »OBTOŽUJEMO IN OBSOJAMO POBUDNIKE IN UDELEŽENCE PROTIREVOLUCIONARNE ZAROTE Voditelji ZSSR in tisti, ki izpolnju jejo njihov« povelja, vedo, da bi se pred svojim lastnim narodom in pred pošteno svetovno javnostjo kompromi do 500 m daleč na naše ozemlje Tako tirali, če bTLčeli ;dkrito iSrat, so bili deli naših enot pri karavli Belo demokratično gibanje v Grčiji 7ato grotlo izpostavljeni sovražnemu ognju, uresničujejo svoje naklepe skrivaj Po Po štiri ure trajajoči bitki se je moč- svoji »logikic vale krivdo s sebi' na nejšim monarhofašističmm silam po- socialistično Jugoslavijo Zdat i, srečilo zavzeti koto 2154, od koder so jasno in to nai ic' 5 ~ d.»ok„,iS„ .oj.ke umaknile, jf”' narno zaroto zoper demokratično gibanje v Grčiji. To zaroto so organizirali tisti', ki že dolgo brodijo po vodah revizionizma, oportunizma in likvidatorskih tendenc v mednarodnem delavskem gibanju. »Zdaj, ko se po potokih prelite krvi grškega naroda, ob koketiranju z imperialisti, pripravlja likvidacija demokratičnega gibanja v Grčiji, ko se pripravlja še bolj krvava Varkiza, ko Jugoslavijo obtožujejo, da je ona .krivec*, ko blatijo in pljujejo na svetli lik naše slavne Komunistične partije, ko hočejo uničiti simpatije in pomoč, ki jo je nudila Jugoslavija grškemu narodnoosvobodilnemu gibanju, mi, vojaki, podoficirji in oficirji bitoljske gairnizije obmejnih in mejnih enot na grško-jugoslovanski meji protestiramo, obsojamo in obtožujemo jx>budnike in udeležence zarote, katere namen je, likvidirati grško demokratično gibanje«. Z velikim navdušenjem so zbrani borci, podoficirji in ofic:„ji sprejeli tri brzojavke. V brzojavki CK KPJ izražajo prepričanje, da bo CK KPJ storil vse, da bo glas njihovega protesta prodrl v mednarodno javnost. V brzojavki maršalu Titu pravijo, da ostanejo do smrti vdani Partiji in tovarišu Titu, da neomajno in budno 6toje na iužnih mejah naše socialistične domovine, ki so zaprte za vse sovražnike -ocialistične Jugoslavije. Generalštabu Jugoslovanske vojske pa v brzojavki sporočajo, da so vedno pripravljeni umreti na straži miru, socialističnega ustvarjanja in si "nega življenja na rodov Jugoslavije. gada iz Banovičev. Mladinci s Stjepanom Jakičem so presegli dnevno normo za 106°/o. Najboljša pa je bila Omerhodži-čeva brigada, ki je presegla normo za 148%. Najboljši kopač v obratu št. 2 je bil Omer Omerhodžič. Zelo so presegli normo tudi naslednji rudarji: Asim Ahmetspahič za 60%, Mula Besirovič za 50% in Mujo Bajrič za 40%. V obratu št. 1 pa brigade iz Mostara, Miljevine, Kreke in Suvače presegajo dnevno normo povprečno za 50%. Franjo Spoljarič je presegel normo za 50%, brigada iz Kreke za 67%, iz Miljevine za 60.5% is iz Suvače za 45%. Kot posameznik je b‘1 v torek najboljši rudar Franjo Spoljarič iz Breze, ki je dnevno normo presegel za 81%. V senjskem premogovniku so uvedli nov odkopni način po predlogu ing. Grujiča. Po tem načinu prihranijo za 12% jamskega lesa in omogočena je popolna mehanizacija vseh jamskih del. Delo po novi metodi sta preizkusila v enomesečnem tekmovanju brigadi Franja Špoljari-ča iz Breze in Dušana Timotijeviča iz senjskega premogovnika. Timotijevič je prekosil Špoljariča za 1%; nakopal je 65 ton premoga v osmih urah; izkazalo se je, da se delovni učinek poveča za 18%. Premogovnik v Senovem ;e bil juiija na prvem mestu v tekmovanju rudarskih kolektivov Slovenije V juliju je premogovnik v Senovem zopet dosegel prvo mesto med velikimi rudniki v Sloveniji. Plan je izpolnil za 111% in je pri ocenjevanju tekmovanja dobil 91,7 točk. V zadnjem mesecu so ustanovili dve novi proizvodni brigadi Najboljši uspeh je dosegla številka 24. ki je presegla normo za 33%; medtem ko morajo nekatere delovne številke, predvsem st. 60, še izboljšati svoje delo , . Na drugem mestu med velikimi rudni-ki je Trbovlje (109%) in na tretjem me-stu. Lendava, ki je dosegla 102% plana. v skupini srednjih rudnikov je dose-“I™ mesto rudnik kaolina v Črni i im o) kjer so k uspehu največ pripo- Ri°“V* Mri)’a IR?mšI?k’ Franc Golin, t>laz Lisnik in Jože Pustoslemšek. Drugo mesto v tej skupini rudnikov je dosegel rudnik v Pečovniku (109%). V tretji skupini (mali rudniki) je na prvem mestu rudnik črnega premoga v Timovu, ki je dosegel 139% plana* Na drugem mestu pa je premogovnik v Ilirski Bistrici. Vsekakor pa je treba grajati tiste sindikalne podružnice, ki so poslale nepopolna poročila ali jih sploh niso poslala (n. pr. Hrastnik Velenje, Mežica, Idrija, Laško, St. Janž itd.) Mota v ade FLRJ vladi r@s>ubi’ite Hadiarske Madžarska vlada izkorišča svetovni mladinski festival za svojs sovražne protijugoslovanske izpade in postopke INFORMBIRO IN FILM Vsak narod ima v svoji zgodovini strani, ki so mu svete, bodisi iz njegove nacionalne ali socialne borbe, ali pa so to kulturne svetinje. Do sedaj je bil več ali manj običaj med narodi, da so se te svetinje spoštovale celo med vojnami. Izjemo so seveda napravile hitlerjevske horde in pa v zadnjem času informbirojevski kritiki. Slednjim po resoluciji Informbiroja ni ostalo več ničesar sveto v zgodovini naših narodov, torej ne samo, da ne priznavajo naše današnje stvarnosti — graditve socializma, ampak so potegnili črto tudi čez našo nacionalno m socialno borbo v pretekli vojni, preko vseh številnih žrtev in skupno priborjenih uspehov. Tega, kar so nekdaj priznavali in hvalili, ne priznavajo več. Kulturna zgodovina nekega naroda je ozko povezana z občo zgodovino. Tega se zavedajo tudi informbirojevski kritiki in si niso mogli kaj, da ne bi žalili naših narodov tudi na področju kulture. Informbirojevci so hoteli minirati našo kulturo z minami, ki so bile napolnjene z lažmi. Mine so se razletele, laži pa so priletele informbiro jevskim kritikom nazaj v obraz. Pred nekaj meseci so ameriški informbirojevski listi objavljali članke z velikimi naslovi »Črna kuga prihaja v Ameriko«. Za »črno kugo« so ameriški informbirojevci smatrali prvi slovenski umetniški film »Na svoji zemlji«^ ki so ga ljudske množice Jugoslavije sprejele kot svojo last, ker verno odraža njihovo borbo za nacionalno in socialno svobodo. Informbiro-jevska križarska vojna s* je razširila tudi na film. Seveda pa to ni prvi primer, temveč samo najbolj značilen: vojna se je pričela že_ poprej ia je imela svojo predzgodovino, kakor jo je imela resolucija Informbiroja sploh. V zimskih mesecih, konec leta 194?. je bil v moskovskem Domu kina večer, posvečen mladi jugoslovanski kinematografiji. Predvajani so bili dokumentarni filmi, ki so zapustili na prisotne velik vtis; sovjetski filmski delavci so takrat ugotovili, da imajo filmi sicer še tehnične pomanjkljivosti, dn pa po svoji tematiki predstav- I ljajo visoko kvalitetna dela, ki v vsakem oziru prekašajo buržoazno dokumentarno produkcijo. Pričakovati je bilo. da bo ministrstvo za kinematografijo nekaj najboljših filmov odkupilo. Po dolgih razgovorih, ki jih je imelo z našim poslaništvom v Moskvi, pa je bil rezultat ta, da je ministrstvo za kinematografijo odkup filmov odklonilo z motivacijo, da so ali predolgi ali prekratki ali pa zastareli. Resnica pa je bila v tem, da jim prav tematika filmov ni odgovarjala. Treba je bilo pripravljati sovjetsko ljudstvo na resolucijo Informbiroja, treba je bilo zato molčati o uspehih socialistične izgradnje v Jugoslaviji. Prav te uspehe pa so nazorno in prepričevalno prikazovali naši dokumentarni filmi. Pripravlja se laž, zato naj molči resnica! temu, da je bil članek naročen od redakcije časopisa Sovetskoe Iskusstvo, pa ni ugledal belega dne. Na večkratno vprašanje je uredništvo v zadregi odgovarjalo, da članek zaenkrat ne more biti objavljen zaradi »pomanjkanja prostora«, ki ga je pa bilo dovolj za objavljanje člankov o uspehih češkoslovaške, bolgarske in poljske kinematografije. Sovjetski režiser* Sergej Osipovič Judkevič je velik prijatelj Jugoslavije. Navdušen nad dramo sovjetskih književnikov Koževnikova in Pruta »Usoda Reginalda Harita«, ki obravnava borbo tržaškega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji, je zato avtorjema predlagal, da skupno z njim predelata dramo v filmski scenarij, katerega bi potem on režiral. Avtorja sta pristala, scenarij je bil izdelan in vodili so se že razgovori, da bi se film snemal v Jugoslaviji, ko so nadrejeni forumi sporočili Sergeju Osipoviču Judkeviču, da naj z vsemi pripravami za film prenehajo. Da so to bile prve sapice bodoče resolucije Informbiroja, tega pač takrat Sergej Osipovič ni vedel, kakor tudi tega ne, da bo nekaj mesecev za tem proglašen za »kozmopolita«. Kozmopoliti v sovjetski kinematografiji — to so antinacionalisti (medtem ko nam očitajo nacionalizem), to so vsi oni, ki ne trdijo, da se je kinematografija rodila v Rusiji in ki priznavajo in cenijo tudi zasluge Lu-mieresa in Griffitha za razvoj kinematografije. v Leta 1946. je bil odstavljen s položaja pomočnika direktorja moskovske visoke filmske šole Pavel Pavlovič Gri« dasov, zato, ker je na svojih predavanih poudarjal pomen in zasluge predrevolucijske ruske kinematografije zfl nastanek sovjetskega filma. Leta 1948 so bili proglašeni za kozmopolite L. Trauberg, N. Lebed jev, S. Judkevič in drugi, ker niso pravilno ocenili velikih zaslug predrevolucijske ruske caristične kinematografije za sovjetski film. Izgleda, da so napočili zlati časi za Pavle Pavloviče in prav nič se ne bi čudili, če bi ga sedaj videli na moskovski filmski šoli na položaju direktorja. Ali ni po vsem tem za tovariše pd Informbiroja nekoliko nerodno načenjati vprašanje nacionalizma? Zdi se, da si o tem niso povsem na jasnem, kakor si niso o globoki kulturnj preobrazbi, ki se godi v naši državi in o kateri je tovariš Djilas v svojem referatu na V. kongresu dejal: »Naša država je danes v procesu globoke kulturne preobrazbe. Značilnosti preobrazbe so: prehod vseh kulturnih dobrin v roke delovnih množic in krepitev in dvig materialne podlage kulturnega življenja in kulturnega na-redka, borba za zdrav ideološki mar-sistično leninistični temelj kulture in umetnosti. Beograd, 18. avgusta (Tanjug). Vlada FLRJ je poslala vladi republike Madžarske protestno noto, v kateri je med drugim rečeno: »Zunanje ministrstvo FLRJ ugotavlja, da jc vlada republike Madžarske s tait-šnimj ukrepi nalašč onemogočila in preprečila, da bi Ljudska mladina Jugoslavije, ki je član in eden izmed ustanoviteljev Svetovne federacije demokratične mladine in mednarodne zveze študentov, sodelovala na festivalu v Budimpešti, ki ga ne prireja in organizira madžarska vlada, marveč Svetovna federacija demokratične mladine in Mednarodna zveza študentov. Vlada republike Madžarske je s tem svojim nedovoljenim, diskriminacijskim ukrepom proti Ljudski mladini Jugoslavije skušala preprečiti, da bi mladina z vsega sveta, ki se je zbrala na festivalu, od jugoslovanskih mladincev zvedela resnico o stanju v Jugoslaviji, da bi zvedela resnico o herojskih naporih narodov Ju-goslavije in še posebej njihove mladine za zgraditev socializma v njihovi domovini, kakor tudi o njihovi solidarnosti in njihovem aktivnem sodelovanju v svetovni fronti demokracije, miru in napredka. V Strasbourgu, prestolnici Alzacije, se je te dni sestal tako imenovani prvi evropski parlament. (Atlantski pakt itd.) Kakor znano so 5. maja t. 1. predstavniki Bruseljskega pakta: Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga ter predstavniki Švedske, Norveške, Danske, Irske in Italije sklenili sporazum o novi mednarodni organizaciji, ki jo tisk na Zapadu prikazuje kot začetek bodočih »Zedinjenih držav Evrope«. Statut evropskega sveta, ki so ga ob tej priliki podpisali predstavniki omenjenih držav, ima dva organa: komite ministrov in posvetovalno skupščino. V skupščini bodo imele Velika Bri, tanija, Francija in Italija po 18 predstavnikov, Belgija Švedska in Nizozemska po 6, Danska, Irska in Norveška po 4 in Luksemburg 3 Nove države, ki so jih sprejeli v Strasbourgu v že omenjeni Svet, bodo bolj skromno zastopane v tej organizaciji. Turčija bo imela 8 delegatov, Grčija 6, Island 3. Velike države imajo torej preko dve tretjini predstavnikov v tem Svetu. Zato se vsiljuje zaključek, da bo ta organizacija služila predvsem ciljem in nampnom velikih evropskih držav. Poleg teh organov je še mednarodni sekretariat, ki bo delal pod vodstvom svojega generalnega sekretarja (Francoz Pries). V svoji sedanji obliki je Evropski svet kompromis med koncepcijo angleških konservativcev in laburistov Po Churchillovem predlogu bi morali priti v Evropski svet predstavniki političnih strank V svojih sovražnih informbirojevsldh ukrepih proti FLRJ in njeni mladini se vlada republike Madž&rske ni ustavila niti pred tem, da ne bi zlorabila celo festivala Svetovne federacije demokratične mladine v gonji proti Jugoslaviji, ne da bi pri tem količkaj upoštevala cilje in napore te velike organizacije demokratične mladine, ne da bi upoštevala interese svetovnega demokratičnega gibanja mladine, marveč nasprotno, s takšnimi svojimi ukrepi povzroča temu gibanju velikansko škodo. Vlada republike Madžarske, ki je gostoljubno dovolila prireditev festivala v Budimpešti, je pred Svetovno federacijo demokratične ndadine prevzela obveznost, da bo dovolila neoviran dohod in bivanje vsem delegacijam, ki se hočejo udeležiti festivala. Toda to svojo obveznost je vlada republike Madžarske grobo in samovoljno kršila. Tako madžarska vlada ne le, da nedovoljeno uporablja manifestacije Svetovne demokratične mladine za svoje sovražne protijugoslovanske izpade in ukrepe, marveč pomeni tak njen korak tudi poskus razbiti enotnost demokratičnega mladinskega gibanja, te s srdito borbo priborjene pridobitve demokratične in napredne mladine vsega sveta.« kapitalističnih držav. Po laburistični zamisli pa naj bi bil Svet sestavljen iz predstavnikov poedinih vlad, po možnosti socialdemokratskih. Končno so osvojili kompromisno rešitev, ki je zadovoljila oba tabora. Prav tako so sprejeli kompromisno rešitev tudi v pogledu fizio-nomije Evropskega sveta. Francoski predstavnik Reynaud je predlagal, naj bi z direktnim glasovanjem izvolili pravi »evropski parlament«. Britanski predlog pa je predvideval, da se osnuje komite zunanjih ministrov, ki naj bi koordiniral protikomunistično akcijo v mednarodnem merilu. Rešitev, ki so jo osvojili, pa je bližja angleškemu predlogu, ki je kot predlog močnejšega dobil podporo večine. En sam pogled na listo predstavnikov v Strasbourgu nas prepriča, da ta organizacija kapitalističnega Zapada — kljub vsemu pozivanju na demokracijo — nima nič skupnega z demokracijo. V Strasbourgu y> se namreč zbrali tisti predstavniki zapadnoevropskega kapitalističnega sveta, ki jih že leta in leta srečujemo na vseh povojnih konferencah, kjer koli in kadar koli se govori o miru in pripravlja vojna. Prvi med njimi je Winston Churchill, ki je že leta 1946 v Ziirichu napovedal rojstvo »Evropske unije« in pozval Zapad proti Vzhodu, kapitalizem proti socializmu. Če je Churchill po splošnem mnenju najbolj zanimiva oseba, niso brez interesa druge osebnosti. Paul Reynaud, »grobar Francije«, Belgijec Henry Spaak, »prvi državljan Evrope« in predsednik Evropskega sveta, Carlo Sforza itd. NOA Kitajske je osvobodila štiri oblastne centre Severozapadna fronta, 17. avgusta. Agencija Nova Kitajska poroča, da so odredi prve operativne narodnoosvobodilne armade Kitajske, ki napreduje v provinci Kansu, osvobodili 11. avgusta oblastno mesto Hai Juan, ki leži 175 km severozapadno od glavnega mesta province Lancou. Drugi oddelki narodnoosvobodilne armade Kitajske, ki napredujejo proti Lančou-u, so zavzeli mesto Majing. 129. divizija Ma Hung Kveja in stota konjeniška divizija Ma Fu Panga sta v razsulu in panično bežita. Na zapadni kitajski fronti so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske v sodelovanju 6 partizanskimi oddelki osvobodile 12. in 13. avgusta Hsiangjang, oblastno mesto, ki leži okoli 75 km juž-nozapadno od Čangsija. Osvobodile so tudi oblastno mesto Širnima, v katerem se nahajajo važni rudniki antimona. Partizanski odredi še nadalje zadajajo največje izgube 71. kuomintanški armadi, ki beži proti vzhodu. Dokončni rezultati parlamentarnih volitev v Zapadni Nemčiji Frankfurt, 18. avg. Po končnih rezultatih je sodelovalo pri nedeljskih volitvah od 32 milijonov vpisanih volivcev okrog 24 milijonov. Največ glasov je dobila krščanska demokratična unija Konrada Adenauerja, stranka, ki jo podpirajo ameriške okupacijske oblasti. Adenauerjev* stranka je dobila 7,357.579 glasov, oziroma 139 mandatov. Druga po številu glasov je socialdemokratska stramka Kurta Schumacherja. ki uživa podporo angleških okupacijskih oblasti. Dobrla je 6 milijonov 852.372 glasov, oziroma 131 mandatov. Liberalna stranka je dobila dva milijona 788.652 glasov, oz. 52 mandatov. Komunistična partija je dobila 1.360.443 glasov m 15 mandatov. Samostojna bavarska stranka je dobila 985 tisoč 696 glasov in 7 mandatov. Nemška stranka (dejansko popolnoma nacistična) 940.088 glasov in 17 mandatov. Na volitva'h je nastopilo tudi večje število manjših strank, ki so dobile vse skupaj okrog 20 mandatov. Poročila tujih agencij omenjajo, da so okupacijske oblasti' v mnogih krajih dovolile, da so razni neonacistični in drugi desničarski elementi s prepevanjem raznih nacističnih pesmi izzivali prebivalstvo. Britanci demontirajo največjo kemično tovarno v Nemčiji Berlin, 17. avg. (Tanjug) Kakor poroča radio vzhodnega področja Berlina, so pričele britanske okupacijske oblasti v Gelsenkirchnu demontirati največjo kemično tovarno v Evropi. Številni nemški delavci, ki so jih britanske čete pripeljale v tovarno, so odklonili ukaz za demontiranje. Britanci bodo demontirali to industrijsko nanravo, da bi se znebili nemške konkurence na svetovnem tržišču. Brez zaposlitve bo ostalo še ta teden nad 2000 delavcev. zahteva pojasnitev, zakaj je bil naš predstavnik aretiran, in da nas^ o tem obvesti. Hkrati pozivamo tajništvo federacije demokratične mladine, da opozori pripravljalni komite na ta dejstva in ne dovoli diskriminatorskega ravnanja z našo mladino. Hkrati naj tajništvo federacije opozori na to V6e, ki 6kušajo oslabiti odnose med federacijo ,in našo organizacijo, kajti v nasprotnem primeru bomo smatrali tajništvo federacije za odgovorno za vsa takšna ravnanja in bomo o tem obvestili organizacije — članice federacije. Želimo, da tajništvo federacije na svojem sestanku obravnava ta dejstva, ki smo vam jih navedli«, 'n ukrene vse potrebno, da se v bodoče kaj takega ne bo dogajalo. Obljubljamo tajništvu federacije, da bo Ljudska mladina Jugoslavije še nadalje delala M utrditev enotnosti mladine sveta in Svetovne federacije demokratične mladine. Protidemokratični značaj te nove mednarodne organizacije je torej na dlani. Na eni strani ozka povezanost z bruseljskim paktom, na drugi strani pa chur-chillovska orientacija tega Sveta. Če k temu dodamo še očitno sovražno stališče tvorcev te organizacije do držav ljudske demokracije v Vzhodni Evropi, nam bo jasno, koga in kaj predstavlja Evropski svet. Ker so iz tega Sveta izključeni ne samo predstavniki demokratičnih držav Vzhodne Evrope, pač pa tudi predstavniki naprednih strank na Zapadu (v italijanski delegaciji ni n- pr. komunistov, socialistov in naprednih demokratov, v francoski prav tako ni komunistov, pač pa Blumovi socialisti), ki so dobile na poslednjih volitvah več kot tretjino glasov, je jasno, kakšen je značaj tega Sveta. Gre za politično organizacijo, preko katere skušajo predstavniki raznih desničarskih strank koordinirati napore svojih vlad za ohranitev kapitalističnega sistema v Zapadni Evropi.^ Prav odsotnost predstavnikov demokratičnih držav ka-rakterizira najbolj jasno značaj in pomen tega sveta. Kakšne so funkcije Evropskega sveta? V njegovem okviru imamo, kakor znano, komite ministrov in posvetovalno skupščino. Ta skupščina bo le nekakšna javna tribuna za akademske diskusije in ne bo imela izvršne oblasti. Ali bo morda imel komitč ministrov zato izvršno oblast, saj bo posvetovalna skupščina razpravljala le o vprašanjih, ki jih bo predložil komite ministrov. Tudi komite ministrov nima izvršne oblasti, saj 60 ministri le delegati svojih vlad. Njihovi nasveti vladam nifio za nikogar Podobno je bilo z umetniškim filmom »To ljudstvo bo živelo«. Odkup filma je bil odklonjen kljub temu, da je v tistem času v moskovskih kinematografih vladalo pomanjkanje filmov in da so bili prisiljeni vrteti en mesec skoraj v vseh kinematografih tako plažo kot je v hitlerjevski Nemčiji izdelani film »Dekle mojih sanj« z Mariko Rokk v glavni vlogi. Za film »To ljudstvo bo živelo« pa ni bilo mesta po sovjetskih filmskih platnih. Redakcija časopisa Sovetskoe Iskusstvo je kazala veliko zanimanje za kulturne dogodke v Jugoslaviji in jim je med letom 1947. večkrat posvetila obširne stolpce. Nekaj mesecev pred resolucijo Informbiroja je redakcija omenjenega časopisa pri avtorju pričujočega članka naročila daljši članek o jugoslovanski kinematografiji. Želji redakcije je bilo ustreženo. V članku so bili obdelani uspehi in razvoj jugoslovanske dokumentarne in umetniške produkcije kakor tudi zasluge sovjetskega filma, ki jih ima pri razvoju jugoslovanske kinematografije ter njegova široka razprostranjenost _ in priljubljenost širom Jugoslavije. Kljub obvezni. Čemu potem vsa komedija okrog omenjenega Sveta, saj že obstajajo I”e“" narodni organizmi (v okviru zapadnin držav) za ista vprašanja. Vojaške zadeve so rezervirane organom Bruseljskega pakta, ekonomski problemi pa spadajo pod kompetenco OECE (Evropska organizacija za ekonomsko kooperacijo). O čem naj bi potem vendar razpravljali v Strasbourgu? Naloga tega Sveta naj bi bila po paragrafu I. Statuta »braniti in razvijati ideale in principe, ki so skupna last«. To je zelo elastična definicija, ki se da v poljubnih prilikah poljubno tolmačiti. Ali so ideali in principi, za katere se n. pr. bori monarhofašistična Grčija, ki je bila te dni sprejeta v omenjeno organizacijo, tudi skupna last? Danes je vsakemu našemu otroku znano da v Caldarisovi Grčiji umira dnevno na stotine borcev po vlažnih ječah. Kakšni skupni »ideali« vežejo n. pr. Turčijo z .Evropo in z »Zedinjenimi državami Evrope«, o katerih sanjajo na Zapadu? Jasno je, da je Evropski svet le druga izdaja Zapadnega bloka, ki dobiva od ča6a do časa različne etikete. Protidemokratični značaj tega Sveta je torej na dlani. Kakor v vseh ostalih organizacijah, ki 60 jih po vojni ustanovili na Zapadu, je tudi ta organizacija močno pod vplivom ameriške roke. Poizkus angleške vlade, da bi v okviru tega Sveta organizirala nekakšno protitezo ameriškemu vplivu, je zato že vnaprej^ obsojen na neuspeh. Evropske države članice Sveta 60 materialno in politično prevc? odvisne od ameriškega kapitala, da b’ ! lahko samo pomislil* na kaj takega. Ta ideološka borba (ki je nadaljevanje dela Partije na področju kulture v prejšnjih razdobjih) je najbistvenejši element začetnega stadija v formiranju socialistične kulture pri nas. Formiranje socialistične kulture se razvija in se mora razvijati preko nacionalnih oblik, ki ne zavirajo, temveč krepe sodelovanje in zbliževanje naših narodov med njimi samimi, kakor tudi z drugimi narodi. Naposled je zn naš© kulturno preobrazbo značilno, da ni nekaj »spontanega«, »samoniklega«, temveč je v glavnem organiziran proces, v katerem je Komunistična partija usmerjevalna sila.« Z eno besedo — v okviru splošne graditve socializma v naši državi gradimo socializem tudi \ naši kulturi. Naš film s svojo socialistično tematiko, ki je odraz socialistične graditve naše države, pa po svoji strani zgovorno izpričuje pred vsem svetom krivičnost in laž klevet Informbiroja. Naša kinematografija ima častno dolžnost, da po svojih močeh, ki niso majhne, pomore k razkrinkavanju laži resolucije In-formbiroja in k zmagi pravične stvari naše Partije in naših narodov, dolžnost, ki jo že izpolnjuje in jo bo v naprej še v večji meri izpolnjevala. Pretnar Igor Izšla je prva številka mesečnika »Narodni front« Zvezni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je začel izdajati mesečnik »Narodni front«, To glasilo bo služilo predvsem za obravnavanje organizacijskih vprašanj Ljudske fronte Jugoslavije in je namenjeno predvsem vodstvom organizacij in aktivistom Ljudske fronte. V prvi številki, ki je te dni izšla, so naslednji članki: Mile Jovičevič »Poli' tično delo osnovne organizacije — pogoj za njeno stalno aktivnost«, V. Žunič »O nekaterih napakah pri izvrševanju statuta LFJ« in M. Jovanovič »0 delu posebnih frontnih brigad«. Nato sledita odločbi Izvršnega odbora 'Ljudske fronte Jugoslavije o planiranju ter o nekaterih tekočih vprašanjih, na koncu pa so vesti iz organizacij Ljudske fronte. Obsodba bivših kraljevih namestnikov Beograd, 17. avgusta Okrožno sodišče za mesto Beograd je jzreklo včeraj popoldne sodbo nad naj-I bližjimi sodelavci Pavla Karadjordjeviča. Obsojeni »o bili: bivši kraljevi namestnik dr. Stankovič na 12 let odvzema prostosti « prisilnim delom, bivši kraljeri namestnik Ivo Perovič na 11 let odvzema prostosti s prisilnim delom, bivši minister dvora Milan Antič na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter bivši fašistični novinar in advokat Danilo Gregorič na 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Vsi so bili obsojeni tudi na zaplembo premoženja in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let • po prestami kazni, (Tanjug) Protestno pismo CK Ljudske mladine Jugoslavije Svetovni mladinski federaciji Beograd. 17. avgusta. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je poslal tajništvu Svetovne federacije demokratične mladine spričo diskriminatorskega ravnanja madžarske vlade nasproti Ljudski mladini Jugoslavije protestno pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Želimo vas obvestiti o nekaterih vprašanjih v zvezi s svetovnim festivalom mladine in študentov v Budimpešti. Znano vam je, da je Ljudska mladina Jugoslavije ena izmed ustanoviteljic Svetovne federacije demokratične mladine in da od ustanovitve federacije do danes uresničuje vse 6klepe zasedanj Sveta federacije, izvršilnih komitejev ter tajništva federacije. Čeprav so vsa ta dejstva znana tajništvu Svetovne federacije, jih posamezniki, ki delajo v federaciji, ne upoštevajo, od objave resolucije Inform-biroja pa nedopustno ravnajo z ljudsko mladino Jugoslavije in skušajo razbiti sodelovanje jugoslovanske mladine z napredno mladino vsega sveta. Spričo tega vas obveščamo o naslednjem: Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je določil tovariša Dževada Midžiča kot 6vojega predstavnika v izvršilnem komiteju Federacije, jbenern pa v pripravljalnem komiteju festivala. Čeprav »ino od madžarskih oblastev že večkrat zahtevali potna dovoljenja za našega predstavnika, jih nismo pravočasno dobili, tako da je naš delegat prišel prepozno na zasedanje pripravljalnega komiteja festivala. Prav tako smo v naši državi izvedli vse priprave za udeležbo na svetovnem mladinskem festivalu. 50 članov naše delegacije čaka v Beogradu že dalje časa na odhod na festival. Prav tako je pripravljena za festival razetava, vendar madžarska oblastva namerno niso dala potnega dovoljenja naši delegaciji, čeprav smo lih pravočasno zahtevali. Tako eo madžarska oblastva onemogočila, da bi 6e naša delegacija udeležila festivala. Takšno ravnanje madžarskih oblastev nasproti Ljudski mladini vnovič izpričuje, da zagovorniki resolucije Informbiroja 6 tem, da zavirajo prihod naše delegacije, v resnici streme za tem, da bi razbili enotnost demokratične mladine sveta. Menimo, da bi moralo tajništvo Svetovne federacije demokratične mladine najodločneje posredovati pri madžarskih oblasteh za prihod naše delegacije. Prav tako opozarjajo tajništvo federacije na deiovanje nekaterih ljudi v pripravljalnem komiteju festivala, ki napa- dajo našo državo in našo mladino. Takšni ljudje, ki jih podpira madžarski tisk, nič ne poročajo o naši delegaciji. V tisku pripravljalnega komiteja je bila objavljena zlagana vest, da naše oblasti niso hotele izdati potnih dovoljenj albanskim delegatom, ki so 6e hoteli udeležiti festivala. Pravočasno smo obvestili pripravljalni komite, da 60 naše oblasti pripravljene izdati potno dovoljenje albanskim delegatom, vendar albanski delegati sploh niso zahtevali potnih dovoljenj, čeprav 6ino jih o tem pravočasno obvestili. Navzlic temu pa so poročali, da naše oblasti ne dovoljujejo albanski delegaciji, da bi se udeležila festivala. Iz tega je razvidno, da tisk pripravljalnega komiteja festivala objavlja sistematično pripravljene informbirojevske laži o Jugoslaviji. Naš predstavnik je prav tako zahteval pojasnitev, zakaj ni na jjoslop-jih pripravljalnega komiteja, kjer so izobešene zastave 23 držav, ki sodelujejo na festivalu, izobešene jugoslovanske zastave. Dobil je odgovor, da je tajništvo pripravljalnega komiteja sklenilo, da 6e jugoslovanska zastava ne izobesi. Takšno ravnanje pripravljalnega komiteja žali narode Jugoslavije, ki sedaj zastavljajo vse svoje sile za izgraditev socializma v svoji državi. Obveščamo tajništvo Federacije, da 60 našega delegata Dževada Midžiča, ki so ga madžarska oblastva 14. t. m. brez kakršne koli obrazložitve aretirala, izgnali iz Madžarske. Aretirali so ga prav na dan pričetka mladinskega festivala v Budimpešti, da bi tako onemogočili našemu predstavniku udeležbo na festivalu. Aretirali 60 ga v po6lopju zunanjega ministra agenti, ki 60 nosili značke Svetovnega mladinskega festivala. Tovarišu Mi-džiču so odvzeli potni list, čeprav je bil popolnoma v redu. Madžarska policija ga je zadržala ve6 dan. Pri aretaciji našega predstavnika je neposredno posredoval Madžar Peter Varga, član pripravljalnega komiteja festivala in delegat madžarske mladine v federaciji. Takšno surovo ravnanje madžarskih oblasti, ki so brez kakršnega koli povoda aretirale našega predstavnika, jasno dokazuje, da si madžarske oblasti na vse načine prizadevajo. da se ne bi udeležili festivala. Glede na omenjena dejstva "zahtevamo od tajništva federacije, naj odločno protestira proti takšnemu ravnanju madžarskih oblasti in zahteva jamstvo, da se takšni primeri v bodoče ne bodo dogajali. Prav tako zahtevamo, da tajništvo EVROPSKI SVET Dosedan e izpušne na državnih pitalisčth in posestvi e treba posplošiti Razvoj industrializacije v okviru prve petletke ter 6 tem v zvezi porast števila delavstva v vseh gospodarskih panogah sta silno povečala potrebe po maščobnem in mesnem fondu. Ta porast je tolikšen, da z dosedanjim načinom vzreje plemenskih pitanih prašičev teh potreb ne bi mogli kriti. Zato je bilo nujno preusmeriti prašičerejo tako na državnem in zadružnem sektorju na povsem nov način reje in pitanja. Delno so bili v tej 6meri' doseženi že lepi uspehi, tako pri graditvi novih, vsem zahtevam ustrezajočih svinjakov, kakor tudi pri reji zdravih plemenskih svinj, ki oplojene z merjasci dobrih pasem dajejo zdrav in številen zarod. Dosedanji' uspehi in pridobljene izkušnje dokazujejo, da je treba delo v tej smeri pospešeno nadaljevati tako pri graditvi provizori-jev kakor tudi stalnih objektov in hkrati z načrtno rejo plemenskih svinj. Ugotovljeno je, da s plemenskimi živalmi, zrejenimi na državnih posestvih, dosegajo hitreje in precej boljše uspehe pri pitanju, kakor pa če pitajo prašiče i'z odkupa od privatnih kmetov. Le s takim plemenskim materialom bomo na splošno zagotovili pravočasno dopitanje pitancev, ker pri tipiziranih mršavcih lahko točno ugotavljamo odstotek, koliko pridobivajo na teži, hkrati pa kontroliramo pravilnost določenih normativov ter tako tudi pravočasno zagotovimo potrebne maščobne fonde. Ze dosedanji uspehi so jasen dokaz, da trditev kulaških elementov -na vasi. češ v Sloveniji' pitanje poleti ni izvedljivo, ni resnična. Državna pitališča in kmetijska gospodarstva so prav v poletnih mesecih dala v zakol lepo izpitane prašiče ter s tem popolnoma ovrgla te neutemeljene trditve. Pri pregledu dela na državnih kmetijskih gospodarstvih v mariborski oblasti je bilo ugotovljeno, da prejšnje vodstvo direkcije RKG Slovenije na posameznih gospodarstvih ni' obvladalo položaja glede prašičereje. Zato 60 nekatera posestva te direkcije zelo zanemarjena. Državno posestvo v Pekrah je bilo že ves mesec brez koruze. Prašiči v pitanju, ki so jih pitali 6 koruzo in bi bili' lahko vsi dopitani že avgusta, so začeli spet prejemati slab-so krmo in so tako izgubljali maščobo. Podoben primer nudi državno posestvo v Račah. Velike, neizkoriščene prostore bi mogli z malenkostnimi' adaptacijami preurediti v svinjake, ki bi sprejeli najmanj 300 prašičev. V Pekrah in Račah razmere niso zadovoljive tako po kakovosti krme, kakor po splošni' ureditvi prašičereje. Krivi pa ■niso delavci odnosno krmilke, temveč uprava posestva. Vprašanja pomanjkanja koruze na teh posestvih upravnika nista znala rešiti, pa tudi ne direkcija, vendar bi mogli prejeti koruzo z državnega posestva v Marenbergu. To dokazuje, da je mogoče močna krmila za dopitanje priskrbeti v okviru po-sameznih direkcij. Vendar na poprejšnje vodstvo direkcije v Mariboru te preproste rešitve ni našlo. Samo zaradi malomarnega odnosa bivšega vodstva direkcije smo v Pekrah in Račah zaostali v dopitanju za 50 prašičev. Veliko državno posestvo Turnišče T>Ti Ptuju ima dovoli neizkoriščenih prostorov, ki bi jih bilo mogoče z malenkostnimi adaptacijami urediti v svinjake. Dani so vsi pogoji za razvoj prašičereje v velikem obsegu, vendar se uprava posestva tega ne zaveda-Tudi uprava tega posestva ni priskrbela pravočasno koruze in je bilo treba zaradi tega odložiti odvzem 50 prašičev, ki bi bili sicer že dopitani. Na mnogih državnih posestvih se ponavlja vedno ena in ista napaka. Celotno skupino prejetih mršavcev iz odkup* vržejo v skupen prostor ne glede na Veljko razliko med posameznimi živalmi. To upravičujejo s tem, češ da jim porazdelitev posameznih skupin dela obračunske težave. To pa ni opravičilo, ker je povsem jasno, da je treba 30 kg težkega mršavca krmiti povsem drugače, kakor pa če tehta 70 ali več kilogramov. Zato naj v bodoče vsa državna posestva in pitališča porazdelijo prašiče takoj ob prevzemu. V direkciji RKGS Maribor pa je lep primer vzreje prašičev na pos. mariborske kmetijske šole in v Lepem dolu. Na prvem posestvu so z dobro adaptacijo starih prostorov primerno rešili vprašanje pomanjkanja prostorov. Posestvo v Lepem dolu pa je z dograditvijo večjega števila svinjakov omogočilo prašičerejo velikega obsega. V radgonski direkciji, predvsem na posestvih v Apačah (Črnci), Nemščaku in Rakičanu, se kažejo očitni uspehi’ prašičereje na državnem sektorju. Uspehe omogoča dobra organizacija v direkciji in vztrajno prizadevanje za napredek v posameznih podjetjih, tako pri delavstvu kakor pri vodstvu. Na omenjenih treh posestvih je že zdaj nekaj tisoč prašičev, med njimi mnogo plemenskega materiala. Zlasti je treba poudariti uspešno zgraditev novih svinjakov in provizorijev. To vprašanje so rešili na praktičen in cenen način. Treba bi bilo, da se tega načina oprimejo tudi upravniki drugih državnih posestev in zadružniki kmetijskih obdelovalnih zadrug. Pri takšni ureditvi so podani vsi pogoji za uspešen razvoj reje in racionalno uporabo delovne sile. Posestvo v Rakičanu redi predvsem plemenske živali, ki jih daje drugim posestvom. Ureditev je vzorna. V Gornji Lendavi so zlasti dobro uporabili poprejšnje hleve za svinjake. Podobne preureditve so mogoče skoraj na vseh posestvih, zlasti pa v Račah, Pekrah in Zavrču. Kakor je razvidno, ee na posestvih radgonske direkcije nudijo praktični primeri, kako bi bilo treba hleve urejati na drugih posestvih socialističnega sektorja. V primerj z la.nskimi razmerami je tudi pri prašičereji dosežen lep napredek-, Vendar pa bi bili uspehi precej večji, če bi bilo več sodelovanja med upravami posameznih državnih posestev. Če bi vsa državna posestva, kjer so dani za to pogoji', vložila v delo toliko truda, kakor so ga nekatera, bi dosegli uspehe, ki bi zelo ugodno vplivali na izboljšanje preskrbe naših delovnih ljudi. Nujno je potrebno, da pri' dosedanjem delu pridobljene izkušnje prenesemo na vsa državna posestva in kmetijske obdelovalne zadruge. V murskosoboškem okraju so zadruge začele oddajati žita V murskosoboškem okraju so tri obdelovalne zadruge v Tešanovcih, Sele-borcih in Bakovcih oddale predvčerajšnjim — pred uradnim začetkom odkupa — tri in pol vagone pšenice in rži. S tem se je v tem okraju 6'tvarno začel letošnji odkup žita. Kmetijska zadruga v Čabru ima elektrarno, žago, mlin, kinematograf, opekarno, apnenico in številne delavnice Splošna kmetijska zadruga v Čabru, delniški okraj, je zelo razvila proizvodno dejavnost; zajela je 19 proizvodnih strok. Njeno področje obsega štiri vasi in sedemnajst zaselkov. V zadrugo so včlanjena vsa kmetijska posestva; zadružnikov je okrog 2350. V Čabru so že junija leta 1945, ustanovili kmetijsko zadrugo. Spočetka je imela le majhno prodajalno in točilnico. Omejevala se je predvsem na trgovino. V začetku leta 1946. je zadruga prevzela žago. Obrat so preuredili, priskrbeli nove stroje in tako povečali zmogljivost. Poslej je zadruga naglo razširjala svojo proizvodno dejavnost. Ker je Čabar v središču bogatih gozdov, so se usmerili predvsem na lesno proizvodnjo. Lani v začetku leta so ustanovili čevljarsko, poleti pa krojaško delavnico. Pozneje so še začele delovati naslednje zadružne delavnice: ldepaireko-instalater-ska, ključavničarska, kovaška in šiviljska. Novembra so prevzeli privatni mlin, ki ima veliko zmogljivost. Jeseni je zadruga prevzela od krajevnega ljudskega odbora elektrarno in investirala večji znesek za ureditev, Spomladi je zadruga kupila kinematografsko aparaturo, ki so jo instalirali v kulturnem domu. Za ureditev kinematografa in aparaturo je zadruga dala nad pol milijona dinarjev. Zadruga v Čabru ima tudi hotel. Ker so tam ugodni pogoji za turizem, je lani zgradila ob hotelu še dve poslopji. Uspešna proizvodna dejavnost zahteva, da tudi razširjajo delavnice. Jeseni so začeli graditi sodobna poslopja za več delavnic. Kmalu bodo zgradili enonadstropno hišo za stavbeno in pohištveno mizarstvo. To bo že na pol industrijski obrat, kjer bodo delali po tekočem traku. Začeli so tudi graditi poslopja za druge^ delavnice. Da bodo imeli gradivo domače izdelave, so odprli tudi svojo opekarno in apnenico. Kako razvita je zadružna proizvodna dejavnost v Čabru, je razvidno iz tega, da zaposlujejo v delavnicah 213 delavcev. Lani so imeli 63 milijonov dinarjev prometa. Kako deia naiboliii postaini koiektiv v Sevnici, kr,er odsravliaio 97 °/o vlakov brez zamud Tovarno magnezitnc opeke gradilo pri Rankovičevem Železarstvo potrebuje v zvezi 6 proizvodnjo jekla tudi mnogo magnezitne opoke. Magnezitnih ležišč pa je na svetu malo, Jugoslavija se je uvrstila med redke države, ki imajo večja ležišča magne-zita. Magnezita zelo primanjkuje tudi v Ameriki, kjer imajo skoraj vse surovine. Zato ga pridobivajo iz morske vode, kar pa je zelo draga proizvodnja. Za izdelavo ognjevarne opeke, ki vzdrži zelo veliko temperaturo, primešajo magnezitu kromovo rudo. Izdelujejo pa tudi opeko iz same kromove rude — kromitno opeko. Jugoslavija je med največjimi izvozniki kromita. Poprej so naš kromit predelovali v Avstriji in na Češkoslovaškem, od koder je naša država uva-zalazelo drago kromitno opeko. Zdaj pa gradimo pri Rankovičevem tovarno, ki bo izdelovala magnezitno, kromomagne-zvtno in kromitno Opeko. To bo peta tovarna te vrste v Evropi. P^rodnja magnezitne opeke ni preprosta. Tovarna mora biti opremljena s posebnimi napravami. Magnezijev kar- bonat kot surovino najprej zmeljejo, nakar ga v rotacijskih pečeh v temperaturi 1600 do 1800° predelavajo, tako da se prekristalfcira; magnezit dobi večjo specifično težo in trdoto, tako da postane odporen proti visoki temperaturi. Imenuje 6e sintermagnezit. Zmletega uporabljajo za oblogo dna v Siemens-Martinovih pečeh ali pa ga predelajo v magnezitno opeko. Velika ležišča magnezita se razprostirajo od Zepča, mimo Zlatibora, Gornjega Milanovca, skozi Kosovo in Metohijo do Katlanovske doline v Makedoniji. Toda velikih rudnih zakladov nismo izkoriščali doma. Uvažali smo magnezitno opeko, ki smo jo plačevali 5.5 kg težko po dolarju. Za Siemens-Martinovo peč pa je treba 100 do 150 ton magnezitne opeke (20.000 do 30,000 dolarjev). Nova tovarna bo začela obratovati leta 1951. Pri projektiranju so uporabili izkušnje iz graditev vseh dosedanjih tovarn te vrste v Evropi. Graditev tovarne je treba pospešiti, ker je izrednega pomena za razvoj naše težke industrije. TEKMOVANJE FILMSKIH KROŽKOV V okviru tekmovanja v čast II. kongresu Ljudske prosvete j# Izvršnl odbor razpisai nagrade za najbo,ljše okraine odbore ljudske prosvete, ki so v celoti dvigniih ljudsko prosveto v 6Vojem območju, poleg tega pa 8e za najboljše uspehe na razičmh področjih ljudeko-prosvetnega dela. , Med temi je predvidena tudi nagrada za najboljši filmski krožek. Filmski krožki so mlada Ijudsko-pro-svetna panoga, ki je lahko nastala šele v današnjem času, ko imamo svojo lastno filmsko produkcijo, ki jjo hočemo popularizirati in ee zavedamo, kako veliko ■vzgojno vlogo ima napredni film. Ker pa Sfiedamo V naših kinematografih včasih k idejno in umetniško slabe filme in x •Popolnjuje. Ob neki piriliki smo pri- sostvovali treningu vratarja Benziga. Nadarjenemu vratarju Odreda je Bročič kmalu našel ranljiva mesta. Toda z ravno vanje plasiranimi žogami, jim je Benzig posvetil več pa/.nje. Tečaj zahteva od vsakega posameznika polno mero marljivosti, discipline in za tako kolektivno igro kot je nogomet, prepotrebnega tovarištva. Vse te vrline kažejo tečajniki ob vsaki priliki in izgleda, da jih je resno, sistematično delo popolnoma prevzelo- TRENER BROČIČ O DOSEDANJIH HIBAH IN LEPŠI BODOČNOSTI NOGOMETA V LR SLOVENIJI Ko smo tovariša Bročiča vprašali za njegovo mišljenje o preteklosti in bodočnoisti slovenskega nogometa in koliko bo tečaj prispeval k njegovemu napredku, nam je dejal: »Preden vam lahko kaj več povem o tem, moram analizirati nekatere vzroke, ki so krivi, da slovenski nogomet ni na tistem nivoju kot bi lahko bil. Slovenski nogometaši so bili na aktivnem počitku ves mesec julij. Zaradi tega sem jih moral postopno ospo-sabl jati za naporno delo, ki je sledilo pozneje. Sistematični trening nogometaša traja namreč skozi vse leto brez presta uka. Delii.mo ga na pripravljalno, tekmovalno in prehodno fazo. Toda odmor začne šele v prehodni fazi. Odmora ne smemo napačno razumeti. To ni pasivni, temveč aktivni odmor, v katerem ,si nogometaš z dopolnilnimi! športi, kot na primer smučanjem, odbojko, košarko itd. krepi svoj organizem. Moja naloga je, — je nadaljeval tov. Bročič — da najboljše slovenske nogometaše in trenerje popolnoma s j vozna m s celotno problematiko nogometa, to je, da jih spoznam s specialno telesno pripravo nogometaša, s šolo tehnike in šolo taktike nogometa- Igralci in trenerji si morajo na tem tečaju pridobiti vse potrebno znanje in predstavo omenjene problematike. jo obvladati in pridobljeno znanje v teku nadaljnjega dela vedno bolj izpopolnjevati- Poleg teffa morajo trenerji obvladati metodske postopke vse te problematike. Ljudski inšpektorji odstranjujejo nepravilnosti v preskrbi Ljudski inšpektorji v Delavskem domu v Ljubljani so ugotovili, da gnije v kleti večja količina krompirja. Skupaj s člani pristojne kontrolne komisije so nato izvršili pregled ter ugotovili naslednje: podjetje »Ekonom« je oskrbelo za menzo Delavskega doma letos v juliju 15.415 kg krompirja. Krompir je bil zaradi dežja moker, kljub temu pa so ga vskladiščili. Niso ga razgrnili, čeprav je v skladišču dovolj prostora za to, ampak so pustili vsega na kupu. Tovarišica, ki vodi skladišče je upravnika menze opozorila na to, vendar se upravnik ni zmenil za »o opozorilo. Po desetih dneh je začel krompir že močno gniti in se ga je pokvarila večja količina. Takoj po pregledu so ljudski inšpektorji in člani pristojne komisije odredili, da je treba v 24 urah prebrati ves krompir in še zdravega razgrniti v prostornem skladišču. Tisti, ki so odgovorni za tako malomarno ravnanje, pa bodo odgovarjali pred sodiščem. Tudi v menzi Splošnega stavbnega podjetja je grupa ljudskih inšpektorjev izvršila kontrolo. Ugotovila je, da se je v menzi hranil nameščenec dermatološke klinike že od začetka letošnjega leta, za kar pa ni oddajal živilskih nakaznic. Seveda so bili s tem oškodovani delavci in nameščenci podjetja, ki so nakaznice redno oddajali. Ljudski inšpektorji so predlagali, da se nameščencu zaračuna hrana po ceni, ki je v prosti prodaji. 2ene še odločneje nadaljujejo borbo za socializem. Koncem julija je bilo v Šoštanju zasedanje okrajnega plenuma AFZ. Udeležile so se ga delegatke vsega okraja. Po govoru okrajne sekretarke AFZ je sledila diskusija, ki je nakazane probleme: mobilizacije delovne sile, zadružništva, borbe proti misticizmu, zaščite žene in otroka, še bolj razčlenila. Za tem so bile volitve najboljših tovarišic za oblastno konferenco AFZ. K zaključku zasedanja žena so delegatke med drugim sklenile, da bodo zgradile v Šoštanju otroške jasli, v Velenju in Pesju ustanovile DID-a, da bodo po raznih krajih v okraju uredile otroška igrišča, da bodo v Šoštanju odprle otroško restavracijo, da bodo v industrijskih centrih ustanovile terenske kuhinje za predšolske otroke, pomagale počitniškim kolonijam, Za naše mateTe bodo organizirale 25 predavanj o zdravstvu, vzgoji in oskrbi otrok itd. Žene Šoštanja so napovedale tekmovanje vsem ženam ostalih vaških odborov v okraju. M. B. T O delu ljudske knjižnice v Škofji Loki. Kmalu po osvoboditvi je bila v Škofji Loki obnovljena knjižnica, ki je doslej zbrala že 2300 knjig. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne IT. avgusta: Nad Irsko in južnim Uralom imamo jedri visokega zračnega pritisku, ki s« polagoma premikata proti vzhodu. Med ti dve sredlSfti pa se je vrinila močna dolina nizkega zračnega pritiska, ki so vleče od polotoka Kola do Ja-lrana. P« navedeni dolini priteka k nam hladen polarni zrak ki ho povzročil po-aovne padavine v Sloveniji. Vremenska napoved za četrtek 18 avgusta: Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami zlasti v lutranjih urah. Tempera tura bo padla pod 2« stopinj C. Prevladovali bodo severovzhodni vetrovi. Ob ustanovitvi je imela knjižnica 65 bralcev, dane« pa je njih število že 516. Bralci so v veliki meri delavci, nameščenci in dijaki. Doslej si je 6000 obiskovalcev izposodilo 17.000 knjig. Dohodki, ki znašajo 62.000 diaarjev pa so bili porabljeni *a nabavo knjig. Od meseca do meseca narašča število bralcev in knjig, zaradi tega postaja soba v Fizkultumem domu, kjer je knjižnica, pretesna. Nujno bi bilo, da dobi knjižnica nov« prostore, ki bi obenem služili tudi kot čitailnica. Odbor novo ustanovljenega SKUD »Tone Šifrer« bo ob pomoči ljudske oblasti gotovo storil vse, da bo to Čimpreje zadovoljivo rešeno. BrB Pionirji okrnja Poljčane so sprejeli pionirje pohoda »Naša rodna dežela in petletka«. Dne 9. avgusta zvečer so prispeli v Rogaško Slatino pionirji republiškega pionirskega pohoda. Na postaji so jih pričakali pionir-jiobeh odredov Rogaške Slatine in delegacije ostalih odredov okraja ter steklarska godba na pihala, ki jim je zaigrala sprejemnico. Po pozdravih so odkorakali v internat industrijske šole ter si nato ogledali Rogaško Slatino- V parku je pionir Nikola številnemu spremstvu pojasnil pomen pohoda. Pohod je prirejen najboljšim pionirjem LRS zato, da si l>odo ogledali prirodne lepote naše domovine, zgodovinske znamenitosti, obdelovalne zadruge in druge objekte petletke-Na gričku pred hotelom >Soča«, od koder je lep razgled, so pionirjem pripovedovali o zgodovini tega kraja. V hotelu »Bohor« jim je med_ večerjo igral pionirski orkester^ Rogaške Slatine. Zjutraj so si še natančneje ogledali kraj, vrelce mineralne vode in zanimivo zdraviliško dvorano. Ob 8. uri so pionirji odšli peš proti Rogatcu, nakar pa 8 kamionom do Ptu%. M. K. SLOVENSKI NOGOMETAŠI SO BILI BORBENI TODA V TAKTIKI ZELO SIROMAŠNI Fizična priprava je v vsakem športu osnova, na kateri temelji izpopolnjevanje v tehniki in taktiki. Slovenski nogometaši so^ zelo krepke konstitucije: oni so giboni, hitri, močni, borbeni, pa tudi precej vzdržljivi. Toda oni si morajo vse te lastnosti stalno izpopolnjevati s sistematičnim delom; posebno morajo povečati svojo delovno sposobnost, kajti sodobni nogomet zahteva, da je nogometaš tako rekoč vseh 90 minut stalno v gibanju, stalno v šprintu. Moram priznati, da so bil« slovenski nogometaši v pogledu tehnike in taktike zelo siromašni. Njim ni lrflo najtesneje povezano z vsemi ostalimi slovenskimi moštvi, ker bi skrbelo za nenehno izpopolnjevanje trenerjev >n^ inštruktorjev teli moštev, za prenašanje svojih izkušenj in za ustvaritev enotne metode dela itd. Če se Ixxlo slovenska moštva povezala na tak način in če si bodo ostvarila tako enotnost, potem bo slovenski nogomet na najboljši poti, da postane »lider« jugoslovanskega nogometa,« je zaključil tov- Bročič- k. Plavalna reprezentanca Splita je premagala reprezentanco italijanskih pokrajinskih klubov s 64 :56 Split, 17. avgusta. — Včeraj je bilo v Splitu pred 12.000 gledalci plavalno srečanje med reprezentanco Splita in italijansko pokrajinsko reprezentanco, a v waterpoolu med Hajdukom in italijansko pokrajinsko reprezentanco. V plavanju je zmagala reprezentanca Splita z rezultatom 64:56, a v waterpoolu italijanska pokrajinska reprezentanca s 3:2 (1:2). Italijansko pokrajinsko reprezentanco je sestavljala skoraj kompletna italijanska državna reprezentanca, a ekipo Splita so okrepili Vidovič, Kvinc, Korpes, Finci, Grkinič, Juvančič, Puhar in Pela-nova. Plavalka Bojta Grkinič je postavila nov državni rekord na 200 m prosto s časom 2:44,8 (stari rekord je bil tudi njen s časom 2:48,0). Na tem srečanju so bili postavljeni naslednji italijanski rekordi: 200 m prosto, ženske: Caligaris 2:42,3; 200 m prsno, ženske: Del Ry 3:20,2;'štafeta 4 X 100 m prosto: 4:09,7. Mednarodni šport V ZDA postavili japonski plavalci nove svetovne rekorde LOS ANGELOS, 17- avgusta. Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Los Ange-losu Je bil dvakrat zrušen svetovni rekord v plavanju na 1500 m prosto. Japonec Ha-fiizume ŠIro je v Izločilnem tokmovanju preplaval 1500 m v času 18:35,7 min. čez 20 mtn. (v drugem predtekmovanju) je ta rekord zboljSal Hlronošl Furtinašl, ki je plaval v rekordnem času 18:19,0 min. Start rekord v tej disciplini je Imel od leta 1938 Amano b časom 18:58,8 min. Furunašl Je preplaval prvih 800 m v času 9:40,5 min. In postavil tudi v tej disciplini nov svetovni rekord, ki ga je Imel Amerlkanec Smith z 9:50,9 min. NOV OOROIENOV SVETOVNI REKORD V METU DISKA 56.97 m HELSINKI. — Amerlkanec Oordlen Je na mitingu v Helslnklju postnvll v metu diska nov svetovni rekord - ®”'97 m-. * BROCKLIN. Po končanem tekmovanju v medeonakem finalu za Davisov pokal sta odšla Italijanska teniška Igralca Cucelll In Del Rello na teniško prvenstvo ZDA. V Igri dvojic sta v prvem krogu premagala dvojico Tresell-Rusell s 6:2, 6:3 In 6:0. OBVESTI CA RAZPIS MEST iNA TEHNIŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI Na predlog dekanata tehniške fakultete v Ljubljani razpisuje Ministrstvo za prosveto: I. mesta Izrednih profesorjev oz. docentov za naslednje predmete: 1. Tehnologija silikatov in Gradbeni material kemijske tehnike. 2. Tehnologija katalitskih procesov in Elektrokemične industrije. 3. Tehnologija usnja in Surovine kemijske industrije. 4. Kemijska tehnologija vlaknin in Planiranja v kemijski indu&triji. 5. Tehnologija organskih barvil in Obratne nevarnosti. II. mesta honorarnih predavateljev za predmete: 1. Mineralogija za kemike. < 2. Ekonomika in organizacija industrijske proizvodnje. 3. Obratna higiena in prva pomoč. 4. Proizvodnja anorganskih soli. 5. Tehnologija umetnih mas. H. Kemijska predelava premogov. 7. Kemija in kemijska tehnologija lesa. 8. Tehnologija papirja. Kandidati naj predlože prijave za mesta z dokazi o uspehih dosedanjega delovanja v stroki in z izčrpnim življenjepisom Ministrstvu za prosveto, oddelku za znanost in visoko šolstvo, do 1. septembra 1819. NATEČAJ za sprejem dijakov v Tehnično srednjo šolo — avtoremontni odsek Ministrstvo za lokalni promet sporoča, da prične v novem šolskem letu v sklopu tehnične srednje šole — strojnega oddelka i. letnik avtoremontnega odseka. Vsi studijsKi pogoji kot so pouk. čas trajanja in zalc‘lllC“ no zvanje so enaki pravilom TSS. Vpisovanje za I. letnik v šolskem let 1949-.rt0 bo od 29. avgusta do 3. septembra l-M-v prostorih Ministrstva za lokalni prom LRS — Knafljeva ul. 7, soba št. -8. ,. Pogoji oziroma za vpis potrebni dokumenti I. Prošnja kolkovana z 10 din, in kot priloga lastnoročno pisan življenjepis koiko-van z 5 din. , -Q 2. Rojstni list (v primeru starosti nad i o l^t mora prosile« priložiti potrdilo o voli vni oravici). 3. Potrdilo o državljanstvu. 4. Tzoričevalo o izvršenem nižjem tečajnem iznitu. 5. Diiaki. ki r^flektirajo na štipendijo, morajo preložiti potrdilo o imovinskem stan ni sfaršev, izdano od finančnega odsp-Va OLO In priporočilo odseka za sooi*»ino skrbstvo ali odseka za prosveto OLO. Vsa ostala pojasnila pri vpisovanju VABILO za ustanovni občni zbor Potrošniške zadru-"e rajona TIT — Most«, ki «e vrši v sredo dne 24. avtrusta ob 19.30 v dvorani bivšeca kina — Moste v Predovičevi ulici, Moste. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav pripravljalnega odbora. 9 delovnega oredsodstva. 3. pripravljalnega odbora. 4. T?<*fprnt o d*»lu. razvodu in nalogah mionskih potrošniških zadrug. S. f,:t"nio in sprejem pravil fi. T>isVusija. 7. VolHve imravneen ;n nadzornega odbo-rn in niili namestnikov, s. Sklenanjo o višini zadolžitve. 9. Samostojni o-redlo"*. 10. Slučajnosti in zaključek. A ko zbor no b? bil skleofcftn. se čez * dni vrši nov zbor. ki slclwr>a veljavno ne erledo nn štpvilo ■nrlsot-nih dfilecrntov. Zhorn. na.i n d el c#«* <1*1 str atov. ki so hi H *7vo1jpn* na zhorlb t^rA-n- skib zadrner. tr»di osta^ člani raior»a Mo-cf-p. — Prinra-l *aln! odb^r Potrošniške zadruge rajona TTT — Moste. o n m i o Ljubljana. Maribor in Slov Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK tS. VIII. Poročila: ob 5.15, fi.20, 12.30. 14.30. 19.30 in oh 22.00. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 0-00 J117 tranji koncert — 12.00 Lahek opoldanski koncert — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13.20 Uganile, kaj Igramo — 14.00 Pojo slovenski vokalni ansambli — 14.45 Lahka glasba — 15.00 Šahovsko predavanje — 15.10 Peter StojanoviS: Sonata za violo in klavir. Izvajata Giusto Cappone in Pavel Sivic — IS.30 Slovenski pevei s ploS5 — 18.45 Ljudska univerza — Zanimivosti o steklu — 19.00 Plesna glasba — 19.45 Zabavna crlasba — 20.00 Radijski dnevnik — 20.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 20.45 Literarna oddaja. — Iz Multatulijevih manj znanih del — 21.15 Hrvatska umetna glasba (prenos iz Zagreba) — 22.30 NoSni koncert. Na sporedu: Riccardo Zandonal, En-rico Bormiolli. Ottorlno Respighi in Carlo Alberto Pizzini. DNEVNI SPORED ZA PETEK 19. VIII. PoroiSila: ob 5,15, 6.20, 12.30, 14.30, 19,30 in ob 22.00. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu A. Dvofak in B. Smetana — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Oddaja za ljudske odbore. — Naloge ljudskih odborov ob pričetku novega Šolskega leta — 13.20 Igrajo mali orkestri — 14.00 Iz slovenske solistične in komorne glasbe 14.45 do 15.30 Nnrodne pesmi slovanskih narodov — 15.00 Kulturni pregled — .l*1-*” Pogovor s pionirji — 19.00 Pojo »la^ni tenorji — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Mar:: in Engels tvorca znanstvenega woialt7in — 20.10 Popularni večerni koncert —; -j'!1'1 Poje tržaški komorni zbor P- v- Vr, c „ Vrabca — 21.30 Plesna glasba — "2.30 SiO-venska lahka glasba - 23.00 Komorna ura francoskih impresionistov. S A H Velemojster Naidorf v Novem Sadu Novi Sad, 17. avgusta. Argentinski Šahovski velemojster Najdorf je imel včeraj v Novem Sadu handicap match na 10 deskah z ekipo novosadskih prvorazrednih Šahistov. Po izredno znnlmivl igri ie Nsj-dorf zmagal 7, rezultatom 7:3 (6 partij je dobil, 2 izgubil in 2 remiziral). Argentinskega velemojstra sta premagala major V.iekoslav Logar in dr. Raduško Iljič. remizirala pa sta Bogovoj Stanackovič ln Nikola Stojanovič. Najdorf bo odigral danes simultanko e .10 igralci. Med njimi bo 15 pripadnikov Jugoslovansko armado. MLADINSKO SAHOVSKO PRVENSTVO Beograd. 17. avgusta V osmem k°lu se bili doseženi naslednji rezultati: lj}®® .. Belu£i6 remis, Simonovič — Martinov remis, Četkovič — Ribarič 0:1. Minoli Njegovau remis, Štrhič — Krstič - Sogi 1:0, Kovač - UhUf remU. Osmanlijev - KiS 0:1. Radič - Duel« Po osmem kolu je stanje j)imc 7 točk, Miholič 5 in pol, 1-1,11 f i„ Simonovič po 5. BIIh*}«. CetRoW in Marti novski po 4 ln pol. Kr«*« 4(1 PodkrajSek, Ribarič in Radi« P® *■ in Njegovan po 3. Kovač 2 (1) ln Osmaitiei in Segi po pol točke. / __ 0 N E V M E VESTI Božidar Jakac. Retrospektivna razstava v Moderni gaJeriji je podaljšana še do nedel je 21. avgusta. Dekanat filozofske fakultete univerze v Ljubljani obvežča slušatelje, da je treba vložiti prijave za diplomske in delne izpite, ki so bodo opravljali v septembru, najkasneje do 27. avgusta 1949 v pisarni dekanata. Tiskovino za prijavo so dobe pri vratarju univerze. 2245 Otroška klinika v Ljubljani opozarja starše in svojce otrok, ki se oskrbujejo v navedeni ustanovi, da v interesu bolnikov, reda. higiene in brezhibnega obrata od 21. avgusta 1949 dalje ne dovoljuje več obiskov. V Domu igre in dela — Moste (Savska kolonija) bo vpisovanje otrok v petek 19. t. m. od 8—10 dopoldne in od 4—6 popoldne. Matere, katere nameravajo pošiljati svoje otroke v DID, naj jih ta dan prijavijo, ker se bo potem število zaključilo. V Domu Planice bo nocoj ob 21. uri solistični koncert violinista Prevorška in sopranistke Mlejnikove, pri klavirju Hribarjeva. 2241 Pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani. Začetek rednega študija je v torek 23. avgusta. Vabimo nove pevce in pevke z voljo do resnega dela. Prijava pri rednih vajah v torkih in petkih ob 20- uri v Lajovčevi dvorani v poslopju Akademije za glasbo. Gosposka ni. 8-III. — Odbor. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča: ysa podjetja, ustanove im ljudske odbore (ulične poverjenike), da za zamudnike ta-Koj oddajo spiske potrošnikov in rekapitulacije pristojnim okrajnim oziroma rajonskim ljudskim odborom, le-ti pa pregledane in potrjene spiske predlože podružnicam Narodne banke najkasneje do 20. avgusta. Is-to velja za potrošnike, ki 60 dobili potrošniško nakaznice šele na podlagi reklamacij % Tiste potrošnike, ki §e sploh niso prejeli živilskih nakaznic in so upravičeni do njih ter so vneseni v reklamacijski spisek za avgust, naj podjetja, ustanove in krajevni ljudski odbori (ulični poverjeniki' vnesejo v septembrske spiske potrošnikov na podlagi potrdila, ki so ga predložili za meseo _ avgust. Pri teh potrošnikih morajo podjetja.^ ustanove in krajevni ljudski odbori (ulični poverjeniki) naznačiti, da so vnešeni v spisek brez predpisanega potrdila, na osnovi česar bo podružnica Narodne banke sama odvzela potrošniško potrdilo za mesec september. — Iz pisarne MTP. POVERJENIŠTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO MLO LJUBLJANA poziva vse popisovalce, ki so sodelovali pri popisn potrošnikov zajamčene preskrbe mesta Ljubljane, da se dne 18. avgusta ob 8. url zjutraj zglasijo na dotičnih terenih oz. okoliših, kjer so popis vrSili. ter se javijo pri terenskem sekretarja OF. Vsi popisovalci so dolžni, da se odzovejo našemu pozivu. S 0 L S T V 0 Na nižji gimnaziji v Starem trgu pri Ložu bodo popravni izpiti: za vse tri prve razrede 1. septembra, za II. in III. razr- 2. septembra, nižji tečajni izpit 3. septeitt" bra (pismeno) in 5. septembra (ustno); pravni izpiti za dijake, ki so padli v Ju' niju pri nižjem teč. izpitu, bodo 3. septembra. Začetek izpitov je ob 9. Prošnjo dovoljenje polaganja izpitov, kolkovano * 10 din, je vložiti na ravnateljstvo šole do 30. avgusta. K ONfi E R TI Koncert mešanega zbora, simfoničnega orkestra in narodnih plesov Bo v soboto 20. avgusta ob 20. uri na Pogačarjevem trgu. Pel bo najboljši hrvaški mešani zbor Kolo iz Šibenika pod vodstvom Danila Daneu. Simfonični orkester in plesna skupina sta iz Zagreba SKFD Pavao Markovao. Vstopnice potom sindikatov. VEST’ n MARIBORA Dežurne lekarne! Četrtek 18. VIII.: lekarna Rems, Meljska cesta St. 2. Petek 19. VIII.: I. mestna lekarna, Partizanska cesta Št. 1. OGLAS! Ureja ar»dni.4ki odbor. — Odgovorni urednik DuSan Bole. — Naslov aredni štva: Kopitarjeva 6 -- Uprava Kopitarjeva 2 ~ Telefon oredniBt** in oprave 52-61 do 52-65. Telefon naro6ninskega oddelka 50-30. — telefon oglasnege oddelka 36-85. — Stev* ček. računa 6-90601-0. INŠTRUKTORJA iščem za matematiko za IV. razred gimnazij^ Naslov v ogrl. odd. »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 2. 2?42 OSMRTNICE Sindikalna podružnica upravo Kamnolomov, Kranj, sporoča žalostno vest, da D® 15. avgusta t. 1. nenadoma tragično preminul njen član, tovariS JANEZ RAS EL J. šofer. Pogreb pokojnika bo 18. r.vgusta t 1. ob 17. uri izpred hiše žalosti Primskovo na pokopališče Primskovo. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Kranj, 17. avgusta 1949. — Sindikalna podružnica št. 2, Kranj Naznanjamo žalostno vest. da nas je nepričakovano zapustil dne 14. avgusta 1949 naS ljubljeni slu in brat FERLIGOJ RAJKO, p. por. JA. član KV. — Žalujoči ostali: očo .Tanko, mati Jelka, brat Davorin. se«tre Lenči, Valerija. Jožica, Ano ter ostalo rodstvo. Pogreb je bil Ifi. avgusta 1949 iz mrtvašnice vojne bolnice v Polju. ZAHVALA Iskreno 60 zahvaljujemo vsem. ki so ob prerani in bridki izgubi našega nepozabnega FEGIC B02A sočustvovali z nami m počastili njegov spomin- Posebno so zahvaljujemo Miuotu za v«o pomoč, sekretarju Minota in predstavniku Združenja vod« invalidov za poslovilne besede, pevskemu zboru, vojaški godbi, vsem množičnim organizacijam, darovalcom vencev rn cvetja ter vsem. ki so predragega nam Boža spremili v nieirov prerani STOD. — Ljubljana, Ribnica. Kranj. Celje, 17 avgusta 1949. - 'Žalujoča ženka Rada s hčerko Vitko, mama, brat, sestri in ostalo sorodstvo. KINO UJUBLJANA MOSKVA: Avstrijski film »Dunajsko melodije« F N 180 Predstave 0b 18.30 in 20,80. SLOUA: AmeriSki lilrn »ijj tiinltb v sena tu«. F jN- 179., — Predstave ob 17.80 In 20.30. LETNI TIVOLI: Sovjetski film »Delo Ar-tamonovih« pregled 5/49 - Predstava ob 20.80. TRIGLAV: Poljski film »Jeklena srca«, »Jetika ln borba proti njej« Predstava ob 20 SISKA: Sovjetski film »Osvobojena zemlja«. bosanski mes 16 — Predstava ob 20. MAKIBOR PAKTIZaN AiiiHriAkt Ulm »Hm. I TT®» J Oxfordu«, F. N. 186. ! BABNIK: AnnleSki film »Carnoval«, U 181. — Predstavi ob 18.30 in 20.30-WjjTNl: Angleški film »Beino urejanje* F. N 177. - Predstava ob 20.30 CEUE METROPOL: .meriSkl rum -No« * Casablanoi«, Srbski >nesočnik 17 KRANJ STORZIOi Sovjetski film *Dva borca. F N 174 KAMNIK: Sov j. barvna risanka »čarobni konjiček«. Pionirski pregled 5, Čevljarček uraduje, Dimnikaičok ln SS-ovci. PTUJ: Sovjetski film »Fant ii nafega kraja«. Pionirski pregled 4 NOVO MESTO: Za petek — nemški film rie«, ob 20.30. j NOV OMESTO: ?a petek — nemški »Kemija in ljubezen«, ob 20,30.