383
Obrtnija.
Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
Ker se danes ni namerjavalo pletenje dalje razširiti, kakor na obe tvarini „slamoa in „ličjea, se sme torej s tem pouk kot končan smatrati, če se ne bode izvzela že omenjena občina Dolsko zaradi zaostalega 14 dnevnege učnega tečaja.
Učitelj pletenja slame je sestavil zbirko vzorcev onih pletilnih vrst, ki so se v letošnjem in lanskem letu od obiskovalk izgotovile, le s tem razločkom, da se je letos zaradi večje razvidnosti rabilo več barv, le pri pouku se je zaradi jednostavnosti rabila enobarvna roba.
Ko bode zbirka gotova, je bode učitelj v pregled poslal in jo, če se ne bode drugače ukrenilo, izročil tvrdki „P. Ladstatter & sinovi c. kr. dvomi založniki" na Dunaju, da se bode morda v jubilejski razstavi razstavila.
Pri pripravljanju pletilne slame oziroma v sla-moreji se doslej pri prebivalstvu ni mogla vzbuditi ona vnema, kakor v pletenji in kakor bi bila i za popolni razvoj te industrije i za osvoboditev od inozemstva neobhodno potrebna. Sicer se je lansko leto v tem oziru z jako dobrim uspehom v Kamniškem okraju poskušalo. Dobljena množina pletilne slame je bila pa v razmerji z dejansko potrebščino veliko pre-majhna. Kakor pa zdaj vse kaže, se bode zlasti vsled zadnjega premovanja dne 15. junija 1898 v Domžalah tudi v slamoreji vse na boljše obrnilo, da se bode lahko s popolnim zaupanjem za bodočnost pričakoval vspešen razvoj te industrije.
2. O premovanji: Vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 16. maja 1898, št. 7092, s katerim se je trgovski in obrtniški zbornici naznanilo, da je visoko
c. kr. poljedelsko ministerstvo z ukazom z dne 6. maja 1898, št. 9569 kot državno podporo za premije poljedelcem, ki potrebujejo dobro pletilno slamo, dovolilo znesek 290 gld., se je zbornični tajnik, potem ko je tudi kranjski deželni odbor dovolil ednak znesek, domenil z gospodom c. kr. okrajnim glavarjem Got-frid Friedrich-om v Kamniku iz z zvedenci razsoje-valci tovarnarjema za slamnike Križat Ladstatter-jem in Andrej Mačekom v Domžalah ter pletilnim učiteljem Matija Oberaalder-jem, da naj se premovanje vrši 15. junija 1898 ob Vali dopoludne v občinski pisarni v Domžalah.
Zvedenci razsojevalci Ladstatter, Maček in Ober-walder so jeli pletilno slamo že ob osmih zjutraj presojati, kar je trpelo do opoludne. Mej tem časom in sicer ob yall uri se je konstitovala komisija in je na predlog poročevalca izvolila predsednikom gosp. c. kr. okrajnega glavarja Kamniškega. Komisija se je zjedinila v tem, da se pri razdelitvi premij ni ozirati samo na kakovost, temveč tudi na množino pletilne slame. Po približnem izračunanji je 60 premovancev skupaj okrog 2200 kilogramov dobre pletilne slame pripravilo.
Premovanci so iz občin Ihan, Dol, (Videm), Domžale (Št. Pavel), Loka pri Mengšu, Suhadole, Naso-viče, Vodice, Radomlje, Rafolče, Šmarca, Mengiš, Tu-njice, Blagovica, Krtina, Moravče in Spodnje Koseze kamniškega političnega okraja, iz Podgorice ljubljanskega političnega okraja in iz Cerkelj kranjskega političnega okraja.
Pred razdelitvijo premij je predsednik komisije s primernimi in stvarnimi besedami nagovoril one, za katere so bile premije namenjene. Premije so znašale 4, 5, 6, 12, 18, 20, 24 in 30 kron in je dobilo vseh 60 premovancev 730 kron ali 365 gld. av. v. Premovanci so se zahvalili za dobljene premije in so obljubili, da se bodo za naprej še bolj potrudili, da bodo pripravili več dobre pletilne slame.
Ker je dobil poročevalec pri c. kr. deželni vladi 200 gld. državna podpore in pri deželnem oiboru 200 gld. deželne podpore, torej skupaj 400 gld. je ostalo 35 gld. neporabljenih. Od tega zneska odpade 17 gld. 50 kr. na državno in ednak znesek na deželno podporo. Ta prihranek naj bi se porabil kot prispevek za premovanje pletilne slame v decembru 1898 ali januvariju 1899, ker je po dosedanjih poizvedbah število onih oseb, ki se pečajo s pridelovanjem pletilne slame, mnogo večje, kot leta 1897 in je torej pričakovati, da ne bo veliko več dobre slame pridelalo. — Poročilo se je vzelo z dovolj stvom na znanje.