i UIMIRHJ UHKU1MJ ▼ q)09OV1ra. Leto LXXm.t it. 29 a Ljubljana, torek *• februarja 1940 Cena Din L— SLOVENS Lznaja 'sa* oan popoldne izvzemaj oedelje m praznike. — inaeratl do 80 pettt vrst 9 Din a. dc 100 vrst * Din z 60 od 100 dc 300 vrat * Dtn 3, reCjl tnserati petit vrsta Dtn 4.— Popuai pc dogovoru, inaeratm lave« posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Dtn 25 — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNlgTVO LJl BLJANA. Knafl Jeva allee ste*. 6 Telefon: 51-22, 31-23. 31-24, 31-26 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 6. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10.351 ciocnost Balkana je odvisna od nas Po obisku v Nisu se ]e grški ministrski predsednik vrnil snoči v Atene, davi pa je prispel v Sofijo turški zunanji minister Saradzoglu, da obvesti bolgarsko vlado o sklepih beograjske konference — Prijateljski odnosa ji med nami in Bolgarijo Niš, 6. febr. e. Ban moravske banovine Krasi jevič je priredil snoči gala večerjo na čast grškemu ministrskemu predsedniku Meta_xasu in turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu. Večerji so prisostvovali poleg obeh gostov, gospe Saradzoglu ter spremstva obeh ministrov predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič, komandant armijske oblasti Jovan Naumović. ban Krasojević. general Dimitrije Predić in mnogi povabljenci iz niške družbe. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju in prisrčni prijateljski atmosferi. Po večerji sta se Metaxas in Saradzoglu razgovarjala s povabljenci iz niške družbe. Točno ob 23. se je grški ministrski predsednik odpeljal s posebnim vlakom v Atene. Od njega so se poslovili g. in gospa Saradzoglu s spremstvom, predsednik vlade Cvetkovič in ostala družba. Pri odhodu se je Metaxas prisrčno poslovil od vseh. zlasti dolgo je trajalo slovo med niim in Sa-radzogluom ter predsednikom Cvetkovi-cem, ki se mu je Metaxas zahvaljeval za topel in prisrčen sprejem. Nekaj minut pozneje je turški zunanji minister vstopil v svoi salonski voz, ki je ostal na niški železniški postaji do 4.40, nakar se je odpeljal proti meji. Poslavljajoč se od predsednika vlade Cvetkovića, je Saradzoglu s toplimi besedami izrazil svoio zahvalo za tako prisrčen sprejem v Nišu. Po slovesu z gosti se ie zbrala okrog pred>edn':a vlade skupina novinariev. med temi tudi zunanje-politični urednik sol iskega ^Utra« K rum Naumov. Na vprašanje o namenu obiska gg. Metaxasa in Snradzogla v Nišu je predsednik Cvetković izjavil: V Beogradu je zasedal stalni svet Balkanske zveze. gg. Metaxas in S-> rad-oglu pa bila danes tu moja gosta. Glede rezul- tatov balkanske konference ste dobili že obvestilo iz komunikeja. V njem je vse jasno izraženo in vi kot novinarji to najbolj razumete. V teku nadaljnjega razgovora ie Cvetkovič izjavil: 1 v Računam s sodelovanjem Bolgari je. Od-nošaji med nami in Bolgarijo so odlični, iskreni in prijateljski, kakor so bili vedno dosedaj. Sofijo bo v kratkem obiskal član naše vlade minister za trgovino in industrijo dr. Andres ob pril'ki ustanovitve Jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice. Glede na položaj na Balkanu ie predsednik vlade rekel: Bodočnost Balkana je odvisna od nas. Nase stališče je isto kakor stališče Bolgarije: Nevtralnost in mir! Sofija, 6. febr. e. Bivanje grškega ministrskega predsednika Metaxasa in turškega zunanjega ministra Saradzosla v N^šu je zabeležil ves tukajšnji tisk Davi ie ministra SaradzoRla sprejel v Carihrodu predstavnik predsednika vlade dr. Kiosei-vanova. Posebni vlak. s katerim se ie odpeljal minister Sarad7o?lu iz Niša, je prispel v Sofijo ob 10.30. Na postali ga ie sprejel predsednik vlade dr K^oseivanov in zastopnik krali a Borisa, kakor tudi poslaniki balkanskih držav. V programu bivanja Saradzoela v Sofl-ii ie predvidevan vpis v dv>r«=ko krnico in obisk predsedn'Va vlade Kioseivanova. ki bo potem vrnil obisk Krali bo turškega zunanie^ ministra sprejel v r>o«=ebn; av-dienci. Saradzoglu zanusti Sofjo ob 17. Jasno ie. da bo za ča^a svoieea bivania v Sofiji Sarad-'n.olu imel priliko za razgovore se predsednikom vlade Kin^e^-a^ovim in da ga bo obvestil o rezultatih zasedanja stalnega sveta Ba^cansV-? zve*e. Medfcalkans£:o gospodarsko sodelovanje V nedeljo bo v B ,3 3 gradu otvor jena Bolgarsko-jugoslovanska gospodarska zbornica, teden dni nato pa v SfcSiji Jugoslovansko bolgarska Sofija, 6. febr. e Jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je dal poset:-.o izjavo sofijskemu »Utru« glede na trgovinske zveze med Bolearijo in Jugoslavijo in na svečano otvoritev jngo-slovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu in Sofiji. Rekel je med drugim: V nedeljo 11. t. m bo v Beogradu slovesno otvorjeno Bolgarsko-jucoslovanska zbornica. Ideja otvoritve zbornic med našima dvema narodoma ie dobra in mislim, da bo dala dobre uspehe. Teden dni do mele 18. t m. bo v Sofiji podobna slovesnost ob priliki otvoritve Jugoslovensko-bolgar-ske gospodarske zbornice. Mislim, da ie med našima dvema narodoma moeoča trajnejša in zelo dobra trgovinska izmena. Mi lahko dobivamo od vas premog, razna olja ter industrijske predmete. Bolgarija pa lahko dobi industrijske proizvode, ki se izdelujejo v naši državi Ob dobri volji se vedno lahko najdejo skupne točke in dosežejo dobri uspehi v vsakem skupnem pod-jeMtL Mislim, da se mora ne samo v okviru ozkega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi v medbalkanskem sodelovanju doseči velik uspeh. Balkanske države morajo v gospodarskem pogledu druga drugo izpopolnjevati, a vsako med-balkansko sodelovanje brez Bolgarije ne bi predstavljalo nobene sile, dočim bi se skupaj z Bolgarijo lahko dosegla gospodarska neodvisnost. Italija zadovoljna s sklepi beograjske konference V Rimu izjavljajo, da se je položaj Italije po konferenci ojačil — Odprta vprašanja z Madžarsko in Bolgarijo Rim, 6. febr. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sestanek ba.kanske-ga sporazuma se je končal brez senzacionalnih rezultatov. To je bilo tudi predvideno. Pozitivna stran zasedanja je obnovitev Balkanskega sporazuma in potrditev skupne volje, da se Balkan obvaruje pred vojno. Kar se tiče drugih vprašanj, ohrani vsaka država svoje stališče. Jugoslavija ie izven okvirja garancij ter je v odnosa jih sodelovanja z vsemi svojimi sosedi. Rumuni-ja in Grčija imata drug položaj kot Jugoslavija in Turčija ter so jima bile zato dane garancije brez recipročnih obveznosti. Turčija ostane še naprej vezana na osnovi zvezne pogodbe s skupino zapadnih vojskujočih se velesil. Priznanje, ki sta ga izrazila Cmr-ar-Mar-kovič in Gafencu italijanski vladi za napore na Balkanu za obrambo miru, se naglasa kot izredno pomembno. Z vseh strani se prizna, da se je po konferenci položaj Italije pojačal. Fašistična ItalHa se stalno trudi za ohranitev miru na Balkanu, ostanejo pa še odDrta vprašanja podu-navsko-balkanske Evrope. Rhn. 6 febr s (Havas). V tukaisnrh poučnih krogih so napravili skleni k^nfe-rsnee sveta Balkanske zveze v Beogradu zelo dober vtis. Zlasti je izzvala zadovoljstvo odločitev, da hočejo ohraniti vse štiri balkanske države svojo pozicijo striktne nevtralnosti in da hočejo ostati neodvisne od vpliva vseh velesil. V italijanskih političnih krogih izjavljajo, da tako stališče popolnoma odgovarja željam italijanske politike. Enako so v Rimu zadovoljni z izjavo, da hočejo države Balkanske zveze izboljšati od noša je z vsemi sosedi, to se pravi predvsem z Madžarsko in Bolgarijo. Štejejo v dobro, da države Balkanske zveze kljub vsem težavam niso zanemarile delikatnega problema zahtev Madžarske in Bolgarije, temveč so nasprotno pokazale zanje široko razumevanje in čut odgovornosti. švicarski komentarji Bern, 6. febr. s. (Havas). Tudi v švicarskih političnih krogih komentirajo sklepe beograjske konference sveta Balkanske zveze. Naglasajo, da ne pomenijo sklepi nobene spremembe politične konstelacije, da pa so se vendarle zožile vezi med balkanskimi državami. Dejstvo, da Rumunija ni pripravljena ničesar svojega odstopiti, kaže, da nevarnost zanjo vendarle nI tako velika. K temu njenemu stališču pa so morali pripomoči gotovi dogodki. Kaj se Jt zgodilo, ne vemo. Morda je Nemčija m koncesije v dobavi petroleja izvedla pritisk na sovjetsko vlado, tako da je dobila Nemčija svobodne roke v Bukarešti. fivicarski Usti pa so tudi nekoliko skeptični o napovedih ožjega gospodarskega sodelovanja med balkanskimi državami. »Berner Tagblatt« naglasa, da so besede o takem sodelovaniu sicer lepe. da pa so vse štiri drŽave Balkanske zveze odvisne od svojega poljedelskega Izvoza in da torej ni razvidno, kako bi se mogle v tem oziru medsebojno izpopolnjevati. Na drugi strani pa naglasa »Arbeiter Zeitung«, da balkanske države niso voljne, da se brez nadaljnjega pustijo podjarmiti, če bi bi jih katera izmed mogočnih sosed napadla. Beograjski komunike sicer kaže. da so države Balkanske zveze pripravljene pogajati se s sosedi in ohraniti dobre trgovske odnosa, je, nikjer pa ni rečeno, da bi se pustile brez vsakega odpora podjarmiti. Italija v pripravljenosti V četrtek se sestane vrhovni odbor za Italijan-sito narodno obrambo Rim, 6. febr. AA. Prihodnji četrtek «Relchagau WarterlanoX Vvfaa na morju London, 6. febr. s. (Reater) V bližini iuž-nozahodne an^ieske obale v Atlantskem ocenil je remSkT podmornica s torpedom potonila 10 000 tonski angleški oarnik - Bi-balban«. Ladja ni vozila potnikov. Parnik »Kildale«. ki so ga v soboto napadla nemška letala in ie bilo že javlieno. da je bil potopljen, ie bil samo težje poškodovan in se ga je še posrečilo potegniti na obalo. London, 6. februarja. AA. (Reuter). Na .severnem morju je zadela angleška ladja Portelet ob mino ter se potopila. Imela je 1064 ton. Pri eksploziji sta našla smrt dva člana posadke, ostalih devet mož posadke pa se je izkrcalo v neki luki ob vzhodni nizozemski obali. Kapetan potopljene ladje je izjavil, da je bil z ostalimi člani posadke okoli 2 ure v rešilnem Čolnu. Rešila jih je neka finska ladja. Sevilla, 6. febr AA. španska ladja vDel-fino-* (2200 ton) se je potopila ob ustju reke Guadalquivir. Posadka je bila rešena. 40 nemških podmornic potopljenih Pariz, 6. febr. s. (Reuter). Francoski mornariški minister Campinchi je snoči izjavil, da je bilo doslej od izbruha vojne dalje potopljenih že 40 nemških podmornic. Železnica čemovice Lvov Budimpešta, 6. febr. s. (Havas). Snoč-nji tukajšnji listi poročajo, da so sovjeti pričeli spreminjati sedaj tudi širino proge Cernovice—Lvov na večjo rusko širino. S tem bo zmanjšana možnost izvoza rumunskega blaga ▼ Nemčijo. Rooseveltova kandidatura Hydepark, 6. febr. AA. (Havas) Predsednik Roosevelt je izjavil v razgovoru z novinarji, da je že utrujen od samih vprašanj, ali bo tudi tretjič postavil svojo kandidaturo za predsednika Z edin j enih držav. Dejal je, da na to vprašanje ne bo dajal več odgovora, ko bo pa čas za to. se bo že izjasnil. New York, 6. febr. s. (Reuter) Demokratska stranka je sklenila, da se bo vršil kon-vent stranke za določitev demokratskega kandidata za predsedniške volitve v Chi-cagu. Egipt ne bo priznal sovjetske Rusije Kairo, 6. febr. a (Havas) Ministrski predsednik Ali Maher paša je izjavil v parlamentu na neko interpelacijo, da vlada v sedanjem položaju ne namerava priznati sovjetske Rusije. Interpelacija je zahtevala, da naj bi se to zgodilo v zameno za gospodarske koncesije. Belo knjigo Berlin, 6. febr. e. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bo nemško zunanje ministrstvo izdalo še eno Belo knjigo, Id bo na podlagi diplomatskih dokumentov razjasnila vprašanje zakaj so Zedinjene države med svetovno vojno stopile na stran Iz notranje politike SOkOLST\ O LN SLOVAN8TVO Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je razposlala vsem sokolskim društvom okrožnico, ki vsebuje med drugim: Poleg rednih nalog duhovne in telesne vzgoje naroda, ki so potrebne v današnjih notranjih ln zunanjih prilikah naše država, stoji danes pred našim sokolstvom nad vse važen ln obsežen program narodno obranv-Imega dela. V današnjih časih mora vsa država predstavljati narodno obrambo, predvsem pa sokolstvo. Letošnje sokolske skupščine morajo predstavljati začetek važnega razmaha v jugoslovenskem ao-kolstvu, s katerim bosta lahko vsak trenutek v popolnem zaupanju računala tako kralj kakor Jugoslavija. Na* veliki vse-sokolskl zlet 1941 v Beogradu bo pokazal vsemu svetu, da vsebuje slovanstvo kljub vsem pogreškom in težkim preizkušnjam neslutene konstruktivne sile in da njegov čas šele pride. OROANTZACTJA RADIKALNE STRANKE Po tridnevnem bivanja v NISn, kjer m tmeli posvetovanja z Aco Stanojevleem, so se včeraj vrnil! v Beograd prvaki radikalne stranke Krsta Miletie, Miloš Rohle !n dr. Rostlć. Pred odhodom iz Niša so izjavili novinarjem, da se bo takoj začela organizacija radikalne stranke v najš*r-jem obsegu ter da je predsednik stranke Aca Stanojevie dal v tem smislu vsa potrebna navodila. povift\Njr: plač DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM V r.edeljo ,fe Ml v Sarajevu shod HSS. na katerem je govoril finančni minister dr. SuteJ. Med drugim je napovedi 1 da bodo državnim nameščencem v najkrajšem času primerno povišane place. Na glasil pa Jo, da to povišanje ne hi imelo smisla, če bi se na drugi strani še nadalje poviševale cene življcnskih potrebščin. Zaradi tega bo vlada irdnla ukrepe, da se cene sta bil Iri rajo, tako da bodo državni nameščenci res imeli neka.) od povišanja plač. PRVI PLES Ped tem naslovom piše splitski »]Narodni list«. Naravno — sv svobodni domovini«. Ta~ ko se gla«fjo reklame, ki jih tudi po nradih dele slug** za »V>!iki nar^-dni ples Hrvatske «el1ačke stranke«. Nekateri nacionalisti se upirajo In pr»-\ijo: Zakaj »prvi v svobodni domovini«?! Kakor da ml Hrvati nismo bil? doslej svobodni pred tujimi zavojevalci. Za Boga — pravijo nacionalisti — ako je kdo teh 20 let vladal »nad Hrvati«, to je bila eventualno strankarska vladavina te ali one stranke, Id se ne more primerjati s vladavino tujcev, n. pr. Nemcev ali Madžarov! Čemu ti naši Hrvati t. j. večina hrvatskega plemena degradira samo sebe ln podaljšuje svoje nacionalno suženjstvo za celih 20 let! Mar ni pametneje ln bolj logično konstatirati, da smo se kot narod osvobodili L 1918 in da so »notranji tirani« — jugoslovenski nacionalisti. Srbi, .-diktatura« Itd. — preprečevali svoboden razvoj naroda ... S kakšno pravico polagamo sicer vence n. pr. na grob dr. Trumblča, ako se 1.1918 nismo osvobodili?! Mi tolažimo svoje prijatelje ter jim pravimo: Ne vznemirjajte se! Ti naši Hrvati t. j. ne ml, temveč oni, ki sedsj predstavljajo večino, oni so zaostali za 20 let. Toda bodimo zadovoljni, ker so vsaj sedaj prvič občutili, da so »v svobodni domovini«. Vprašamo samo: Ali se Je s tem definitivno končala borba za »svobodo hrvatskega naroda«?! Mislili smo, da smo Jo dosegli 29. oktobra 1918, vi pa 26. avgusta 1939. Toda sedaj je končano! Sedaj smo vsi v svobodni domovini ter nehajmo z norčijami in frazami, katerih se boste sramovali, če ne prej, pa gotovo — čez 20 le*t BDEČI KRIZ NA HRVATSKEM Banska oblast v Zagrebu bo v kratkem objavila uredbo o ustanovitvi Rdečega križa za banovino Hrvatsko. Sedež ustanove, bo v Zagrebu, pododbor pa v Splita. Rde« križ banovine Hrvatske bo Imel z Rdečim križem v Beogradu samo reprezentantlvnw skupnost* NOV LIST JN» V Sarajevu Je začel izdajati bivši narooV ni poslanec M. Milalič tednik »Principi ju-goslovenske omladine«. Novi tednik zastopa politične smernice Jugoalovenske nacionalne stranke. IZPUŠČENI POLITIČNI KAZNENCI fz kaznilnice v Sieinskl Mitro vi oi je bilo te dni izpuščenih na pogojni dopust 45 političnih kaznencev. Med njimi je tudi znani Bolgar BozUot, ld Je bil obsojen na Z0 let robijo. ZDRAVILIŠČE ZA EMIGRANTE V zdravilišče Lipik na Hrvatskem > prišlo te dni nad 50 beguncev rasnih narodnosti Is vseh krajev sveta. Borzna poročila Curlh, 6. februarja. Beograd 10.— Pa* riz 10.08, London 17.795, New York 446.— Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 10617a, Oslo 101.35* Kodanj 86.10, Buke4*6ta SJi Stran 2 »SLOVENSKI NAROT torek, 6. februarja 1940. Štev. 2Q Mariborska pokopališča otana zadeva Občinski svet na] upošteva, da )e v Maribora vedno ve* pravoslavnih, s taroka to liko v in vernikov drugih veroizpovedi Maribor, 5. februarja Tista burna seja, o kateri govori prvo poročijo, se je vršila pod županom dr. Lesk ovarjem že 9. decembra L 1925 in ne šele v začetku 1926 (od tedaj najnreč datira dokument Ivi nas je na to tudi za nas ▼ažno sejo opozoril). Seja je postala med raspravo o pokopal!šču tako ra^ourljiva, da jo je župan mcral prek niti m se je mogla za silo nadaljevati, Čim so 3e duhovi nekoliko pomirili. Dozdevni povod za to razpravo je bi prostor starega pokopališča, ki ga je mestne občina potiebovala za regu'ac jo Strossmaverieve ulice, katera nujnost pa se da najbolj zanesljivo izmeriti po dejstvu, da ta regnlacija (od takrat 1. 1925) do danes še ni izvTšena. pač pa je pred letošr.j m božičem kar naenkrat slišno nuj na prštala regulacija oz roma poda'jšanje Gregorčičeve ulice, ki se steka v Stross-maverievo in bi morala za nadaljevanje in spojitev z na oni strani pokopališča obstoječim novm koncem te ulce prerezati južni f'el pokopališča (grobnice) in del vrta scSakih sester. Za. pogajanja s stolno župnijo je bil poverjen IV. odsek obč. sveta na čelu mu msgr. dr. Jorovžek. nazvan tudi »finančni mn'ster občine«. Ker ceikev svojih zemljišč kakor znano načeloma ne sme prodajati (brez Izrecnega posebnega dovođenja), je župnija občini ponudila zameno tega ovčjega z občinskim pokopališčem na P ... .: V ta n'-. n je mestni stavbni urad obe pokopališči oeenil (za koliko, to smo že vi ^eli). Kot rečeno, na videz rood tem plaščem je prišla ta zadeva pred mestni občinski svet. Za dr Jerov&ks kot referenta je m> rrda biti ta naloga zelo ne všečna, saj je bil član cerkve ponudn.ee in član mestne obč ne kot pogajajoče se stranke; tam je b:l sicer le posredno, a tu (pri občini) neposredno zainteresirali. Kot ravnatelj Či- ri love tiskarne je imel toliko opravka s številkami in presojo vrednosti enega ali drugega piredmeta, da je dobro vedel, da bi b la občina na stoUeoce. oškodovana, če bi bil občinski svet sprejel njegov predlog za zameno teh pokopaJiač. Nevšcčno mu je bilo tem bolj ker ni mogel in n smel iz a ti pravega povoda, zakaj bi bUo župniji tako ustreženo, če ji pripomore do predlagane zamene. V resnici se je stolni župniji šlo za konec mučnih skrb! z Iikvid?cljo starega t*"^ kopališča in obenem za dve dobri kupčiji: za užitek dohodkov od mesečnega pokopal šča na Pobrežju. dočim bi se na njenem drugem pokopališču na Tesnem lahko še naiialje živina pasla, ostali svet pa bi se še nadalje dajal v najem za polje, drevesnice itd. Čim pa bd bilo to (občinsko) pokopališče polno no potem je vprašanje centralnega pokopališča tam na Te-znem že v naprej rešeno, z zameno pa bi odvalila od sebe pa na rame slovenske ob-č'ne še eno mučno skrb. ki ie bas tedaj postala aktualna: vprašanje necnSkih nagrobnikov in zgodovinsko kulturnih spomenikov znamenitih oseb nemške narodnosti. V obč. svetu je bi Se narodni blok. Ta debata ga ie zrahljala do kost:. Dr. Jerov-šek je imel na svoji stran: poleg svojih pristašev samo še — Nemce. Socialisti in naprednjak! so bili složni v ugovoru. Izkazalo se je ela so b li bas dr. Jerovškovi pristaši najmanj poučeni o pokopališkem vprašanju, še večjo smolo pa je imel pri Nemcih. Nekateri tudi še osebno so bili namreč Nemci tisti, ki so že 20 let pred tem vse poskusili, kako bi uničili to staro pokopališče, ker so biii tedaj oni gospodarji na nove-m mestnem pokopal šču na Pobrežju. Zdaj pa naj svojega mrliča na ljubo on;m zaradi katerih so ai ga napravili, prebujajo k živi jen ju. Oni sami so pred 20 leti hoteli, da se to (cerkveno) Letenji Januar v Mariboru V splošnem je bil glede snega bogatejši od lanskega — Najmrzlejši je bil 17. januar, najtoplejši pa 6. januar Maribor. 5. februarja Ako zberemo vremenska opažanja pri te/enski meteorološki postaji v teku januarja 1940, potem lahko v splošnem rečemo, da je bil letošnji januar napram lanskemu mnogo mrzlcjši in tudi glede snega bogatejši. Najmrzlejši dan v januarju 1940 je bil 13. januar, ko smo imeli 22 stopinj pod ničlo. Najmanj hladen pa je bil 6. januar, ko smo imeli popoldne 1.2 stopinj C nad ničlo Temperaturna razlika je znašala torej v januarju 23.2 st. V splošnem lahko rečemo, da je ta toplotna razlika majhna in da je bila skozi ves januar temperatura brez znatnejših izprememb. Mrzlih dni z minimalno temperaturo pod ničlo je bilo v letošnjem januarju 31. Med temi je bilo 24 takih, ko smo imeli minimalno temperaturo pod 10 stopinj pod ničlo. V 28 dneh pa smo imeli celo maksimalno temperaturo pod ničlo. Povprečna temperatura je zna.:ala v preteklem mesecu —8.1 stopinj C, povprečna maksimalna temperatura minus 4.3, povprečna minimalna pa minus 12.5 stopinj C. Če primerjamo letošnji januar z lanskim, lahko ugotovimo, da je lani v januarju bila povprečna temperatura 2.2 stopinj C nad ničlo, povprečna maksimalna celo 5.9 stopinj C nad ničlo. povprečna minimalna temperatura pa komaj minus 2 stopinji C. Dežja v letošnjem januarju nismo imeli Snežilo je 17 dni, najvišja dnevna višina snega je dosegla 49 cm. 23. januarja pa je bila največja dnevna padavina s 16.7 mm, ko smo imeli zjutrai višino novega snega 20 cm. Snežni zameti pa so bili tedaj ponekod visoki do 1 m. Mesečna koli-ina vode od raztopljenega snega je bila 38.5 mm. kar znaša približno 2.3 mm na vsak snežni dan, oziroma 1.2 mm na vsak januarski dan Sneg je ležal na zemlji ves mesec. V lanskem januarju pa smo imeli v 8 dneh padavin precej manj. saj je snežilo samo 2 dni, sneg pa je pokrival zemljo 18 dni najvišja dnevna višina pa je bila 19 cm. Zračni tlak je dosegel v letošnjem januarju 756.2 mm. najnižja je bil 724 2. povprečni tlak 738.7 mm. barometrsko nihanje izkazuje torej 32 mm Omeniti je. da je v zimskem času visok harometrski pritisk najzanesljivejši znak trajnejšega ostrega mraza, kar se je v polni men pokazalo tudi v letošnjem lanuarju, dočim je bil zračni tlak v lanskem januarju v splošnem precej nižji in je bila zima zaradi tega tem milejša. Povprečna vlažnost ie znašala v preteklem mesecu 90.2 odst , v lanskem januarju pa samo 78.2 odst Razmeroma velika razlika med lansko in letošnja povprečno januarsko vlažnostjo pa ;c nastala predvsem zaradi tega. ker jc imel letošnji januar razen debele snežne odeje tudi precej meglenih dni in je bilo nekajkrat tudi precej ivja po drevju. V sp!ornem je bila torej prva tretjina letošnjega januarja najbolj suha druga tretjina pa je bila najmrzlejša in najmanj oblačna, zadnja tretjina pa je bila s snegom najbolj obdarovana Z ozirom na oblačnost pa je zanimivo, da sta bila v letošnjem januarju popolnoma jasna le dva dneva, docim je bilo 20 dni zelo oblačnih in je znašala povprečna mesečna oblačnost 7.5 stopinj z oblaki pokntega neba. Omeniti je še. da je bilo v letošnjem lanuarju 13 brezvetrn-h dni in da so vse ostale dneve pihali bolj slabi vetrovi. Mariborski zC/avnik pred sodiščem Obsojen, ker je predložil polic;ji lažno davčno potrdilo z lažnim pečatom in lažnim podpisom Maribor. 5. februarja. Po Mariboru je vzbudila veliko zanimanje sodna obravnava proti mariborskemu zdravniku dr. Jos. Ivanšku, staremu 39 let. Že svojčas so nekateri listi objavili vest o tej stvari, ki je imela seda) svoje odmeve pred mariborskim okrožnem sodiščem. Zdravnik dr. Jos. Ivanšek je bil namreč obtožen zaradi tega, ker jc kakor navaja obtožnica, predložil tukajšnji mestni policiji lažno potrdilo davčne uprave v Mariboru, ki je vsebovalo uradno potrdilo, da je dr Jos. Ivan:ck v redu poravnal vse davčne obveznosti. Na potrdilu je bil pečat davčne upravo razen tega tudi podpisa zastopnika šefu davčne uprave in pri- stojnega referenta. Pokazalo pa se je, da sta bila podpis zastopnika šefa davčne uprave in dot. referenta, kakor ugotavlja obtožnica, ponarejena. Tudi se je izkazalo, da ni poravnal svojih davčnih obveznosti in da je predložil policiji lažno davčno potrdilo predvsem zaradi tega. ker ie hotel odpotovati v tujino za kar pa je, kakor znano, potrebno dasčno potrdilo o plačanih davkih Zadeva je prišla na podlagi obtožbe pred tukajšnje okrožno sodišče, ki je obtoženega dr. Jos. Ivanška obsodilo na tri mesece strogega zapora in 1200 dinarjev globe, pogojno za štiri leta čvfme razmere v Centrali kasaških društev Odločen nastop predsednika mariborskega kasaškega društva F. Filipiča Ljutomer. 5 februarja Te dni je bila pred tukaj:njim sreskim ( sodiščem zanimiva razprava, ki je razkrila naravnost peverjetn** razmere v centrali kasa;kih društev Jugoslavne. Na tožbo Koniga Franca iz Celja radi razžaljenja časti proti predsedniku mariborskega ka-sa'kega dru:tva Filipiču Francu so se osvetlile razmere v centralni orgamzaciji kasa"kega sporta v Jugoslaviji G Filipič je namreč o priliki zadnjih dirk v Ljutomeru dne 13. 8. 1939 med drugim očital g Konigu. da ni opravičen zastopati cen trale. Dne 22. 9. 1938 je umrl predsednik centra!e g. Lippitt. že dne 25. 9 jt prevzel vse spise centrale g Konig, dasi m bil niti P ! • Inik, niti delegat kakega dru št\- ..• nravi centrale, tud m imel ka ke^i pooblastila od oblasti Storil pa je §e večjo nezakonitost, sklical je na dan 28 12 1938 skupščino Centrale v Zagrebu. Na vprašanje, je-li poverjen pc oblasti za sklicanje skupščine je odgovoril da je, ni pa predložil nobenega pismerega odloka Ne samo pravnik, marveč vsak lajik mora vedeti, da nepravilno sklicana skup:č;na tudi ne more veljavno sk'epati. najmanj pa izvršiti volitev. Tako se je tudi napra vil 31. decembra 1938 ugovor proti veljav nosti skupščine na sresko načelstvo v Ptu ju. ker je bil sedež centrale v Turnišču pri Ptuju. Izkazalo pa se ie, da pri sre skem načelstvu niso bila vpisana pravila centrale in spis je romal naprej ter še da nes nima pritožitelj rešitve Ljutomerski konjerejci pa se vprašujejo zakaj g. K6n:g ni tožil g. Filip:ča zaradi vse drugačnih očitkov v gostilni na Moti, pokopal Sce takoj zapre ,a zdaj. po 20 »e-tih, pa naj ostane še 10 nadaljnjih let nespremenjeno, potem najmanj 40 let pa park. Se v večjem nasprotju z dejstvi prošlosti Je bila da-. Jerovakova m sploh vsa Zupanova stranka. Mestno pokopališče na Pobrežju jim je bilo vendar ves čas — ker je bil dovoljen splošni pokop — tako d -eč kamen javne spotike, da že od 1. 1879 obstoječe pokopaJidče se danes ni — blagoslovljeno. Zdaj naenkrat pa jih to prav nič ne ovira in gn hočejo zamenjati s svojim, biagoelovljenim. Da. mariborska pokopališka, to so vse povprek zamotana vprašanja, ki jih ie treba poznati. Za nekatere pa je bila ta rasprava vedp na njihov mlin. za — krematorij v Mar-baru. Nasprotniki krematorija sami so dali posebno v tej debati dovolj hvaležnega gradiva za temelje bodočega krematorija v Mariboru. Najbolj temelj to proti dr. Jerovškove-mu predlogu se je od narodno napredn-strani postavil tedanji podžupan dr. Lpoud ki je v stvarnean ugovoni opozarjal na velikansko Škodo za mestno občino za primer sprejema predlagane zamene. Kdaj 5e se je slišalo da bi bila cerkev svoje gmotne koristi komu drugemu ponujala? Dr. L poldov nastop je bij ves tako prepričeval en. da je ves občinski svet sprejel njegov predlog:, naj odsek celoto vprašanja ponovno in temeljiteje prouči in potem šele naj lahko zopet pride pred občinslu svet. 2e med tem pa naj obč'nski avet upošteva .da je dozdaj mestno pokopališče odprto vsem brez razi ke konfesije in narodnosti in da je v Mariboru čim dalje več pravoslavnih, staro k atoli kov i,i drugih, ki vsi bi na cerkvenem pokopališču dobil prostor kje ob plotu. Za naš namen je bila ta razprava zgodovinsko važnega pomena. — F. P. kakor pa so bili oni, ki jih ie izrekel na postajališču v Ljutomeru. Na Moti so konjerejci g Filipiču čestitali k njegovemu odločnemu nastopu. iiške doline Maribor, 5. februarja Iz Pesniške doline na mporoča jo med dru gim o razveseljivem pojavu vzajemne složnosti, ki se kaže zlasti v naših gasilskih edinicah. Ta duh smotrnega sodelovanja in složnega tovarištva se je poka zal tudi na letošnjem občnem zboru gasilske čete pri Sveti Marjeti ob Pesnici Potem ko so požrtvovalni funkcionarji poročali o svojem delu, ki je tudi v pretekli poslovni dobi očuvalo pred ognjem narod no premoženje za par milijonev vrednosti, so sledile volitve, pri katerih je bila z vzklikom izvoljena po večini dosedanja četna uprava. Predsednik je Anton Šuman, tajnik Mirko Vauda, blagajnik Jakob Se-nekovič, poveljnik Adolf Pavalec podpo veljnik Ivan Novačan, orodjar Ivan Fcrk, predsednik nadzornega odbora Ivan Vo-grin. Po občnem zboru so se zbrali šmarješki gasilci v odkritosrčnem gasilskem tovarištvu k družabnemu sestanku, ki je poka zal isto soglasje in pripravljenost k sodelovanju kakor pred tem občni zbor. Predsednik Anton Suman je izrazi! šmarješkim gasilcem priznanje za složen in tovariški nastop, tajnik Mirko Vauda pa je v svojih izvajanjih pohvalno ugotovil, da združuje šmarješka gasilska četa člane raznih političnih prepričanj, ki pa članstva na torišču človekoljubnega delovanja ne ločujejo, ampak spajajo. Prej ko slej smo povezani v vedni pripravljenosti za nedotakljivost naših državnih meja Marihirsfse ?!s:te.!Išč: Torek. 6 febr ob 20.: »N opravičena ura. Globoko znižane cene. Sreda, 7. febr. Zaprto. Četrtek, 8. febr. ob 20.: »Cigan baron Premiera. Red C. »Cigan baron« v mariborskem gledali sču. Dasi je že minilo 55 let od p.odorno uspele krstne predstave na Dunaju, je izmed vseh Številnih Straussovih priznanih skladb za naš okus prav *Cigan baron < najbolj simpatična opereta, ki . po svoi' melodiozni kvalitetni glasbi in romantični vsebini nalikuje komični operi. Premiera bo v četrtek. Pustni torek v maril^orskem gle rt blišču Da se omogoči tudi najširšim s'oj^m večer smeha, se uprizori na pustni torek zvečer zelo zabavna kor.-.edija ^Neopra ičena ura«; ob globoko znižanih cenah. Iz Po2jČ2n — Iz naših druStev. Letošnje predpustne prireditve je otvorilo v nedeljo tukajšnje plan nsko društvo s tradicionalnim planinskim plesom. Igrala je godba »Drava« iz Maribora. Z raznimi izvirnimi kupleti je nastopil nad neumorni RItonja. Spored so izpopolnili gostje iz štor, ki so nastopili s svojim pevskim zborom, med drugim pa smo imeli ta večer tudi priliko slišati jugoslovanskega prvaka na harmoniko, ki je s svojim virtuoznim nastopom zadivil vse poslušalce. želimo, da bi nas Stcrčani, ki tudi radi hodijo na naš Boč, Se večkrat obiskali. — Na pustni torek pa bo pri Ma-horiću sokolska maškarada, ki bo spet kakor se obeta, senzacija naš h predpust-iih ves?lic Izdati smemo le toliko, da natopi s posebno p!esno točko posebna originalna skupina Kakšna bo in kaj bo pred stavljala, pa boste videli na pustni torek \faflkarada ima geslo »Pod vročim son .*«nv€ Vršilo se bo tudi nagradno tekmo anje mask. — Gospodarsko prelep Je se Je zrnSi! letošnja zima Je bila v. rok že marsikateri nesreč*' Zadnji čas je ledeni dež napravi' ^notro *kode tudi na "inem drevju. V ne Jeljo je zadela huda nesreča posestnik > Potočnika Karla, po domače Leskovarja iz Laporja. Ravno so se spravljali spat, ko je zabobnelo, kakor da Je potres. Podrlo se je gospodarsko poslopje, ki ga je zrušila teža snega. Posestnik Potočnik, ki je že ako v težavuh gosp darskih prilikah, je j to nesrečo še bolj prizadet. NESPORAZUM Gost: No, prinesite ml srnino pečenko, toda opozoriti vas moram, da mora biti pripravljena prav tako kakor sem je vajen doma. — Izvolite gospod, samo malo po trpi te, prosim! Takoj bom naročil, naj jo kuhar sežge. pr<*r?f»iti ^of'šlce nov?*— — PTotJtuberkuloznl dinar je v mesecu januarju dosegel znesek 566010.75 din. k ie namenjen za zgradbo oziroma za na-;vup zavetišča jetičnim bolnikom. Izver stanovanjske akcije so sklad okrepili uprava grajskega kina po zaslugi njene ^•a ravnatelja g. Julij G-uŠtina, dalje pi-arniško ravnateljstvo okrožnega sodišča v Mariboru v spomin na blagopokojnega 5karabota Blaža 228 din, ga. Marta Wur-tingrer mesto venca na grob g. dr. Boh.ina .Hudolfa in g. Arnolda Starkula po 100 din Marko Rosner 100 din, Jugosvjla 100 din Hutter 600 din, Margo 100 din. L. Frianz =;:novi 100 din. Zlatorog 100 din, Viljem Freund 100 din. Stark Ana 100 din, notar dr. Kogej Jakob 180 din, trgovski gremii 10 din Neubauer Anton 125 din, Konig Paula 100 din. elektrarna Fala 100 din ing Jelenc-šlajmer 100 din. Anica dr. Ro-bičeva 100 din, Stolna ulica št. 1 104 din. Zora 100 din, Doctor in drug 500 din. uradništvo Thorna 710 din, Tscheligi 240 din, Nassimbeni 100 din. škofijska pisarna 100 din, Kebrič Eliza 125 din. Kuntnar Jakob 200 din. Grobin Marija 140 din. Kolin ančiČ Josipina 120 din. Narodna banka 110 din, Va'aster Erna 100 din, Ljubljanska kreditna banka 100 din, zadruga državnih uslužbencev 100 din, dr. Pran Ma-rinič 100 din, dr. Miroslav Ploj 100 din. Teksta 100 din. Mariborska kreditna banka 100 din, Benko Josip 300 din Iz donosa v mesecu januarju t. 1. je posneti, da je skoro vsaki drugi Mariborčan prispeval v Ptl. sklad po 1 din, kar j_ vse hvale vredno. Liga pa se tudi živahno udejstvuje pri nakupu posestva, ki bo namenjeno najbednejšim v najtežjih časih. Vsem so-trudnikom plemenitega in človekoljubnega dela, zlasti industrijcem. trgovcem in obrtnikom, hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom posebno pa tudi hišnim upraviteljem in oskrbnikom prav iskrena hvala. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albaneževa lekarna on sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27-01. ter Ko-nigova lekarna ori Mariji Domagaj na Aleksandrovi cesti 1 tel 21-79. — S sekiro no glavi. V Grabonoškem vrhu so v noči na 30. november 1939 kuhali žganje pri posestniku Karolu Maediču. Kakor je že na našem podeželiu običai. se ie ob tej priliki zbralo ori Maedičevih veliko število fantov in deklet iz bližnje okolice. Okoli polnoči pa ie iz malenkostnega vzroka nastalo med fanti orerekanie. Sledil je spopad, v teku katerega ie 26 letni posestniški sin Franc Kokol iz Drakov-cev zgrabil za sekiro in z nio udaril posestniškega sina Franca Nedoka s tako silo po glavi, da mu ie razbil lobanio Nedoka so nemudoma spravili v bolnico kier se ie zdravnikom posrečilo, da so mu rešili življenje. Zadeva je imela včeraj doooldne svoje odmeve pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča kier se je moral zagovarjati Franc Kokol zaradi opisanega dejanja Obaoien ie bil na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. — Poziv mar»borskim godbenikom! Vaje za pomladni simfonični koncert orkestial-nega odseka Glasbene Matice so se že pričele Vsi, ki dobro obvladajo katero koli godalo, bodisi gosli, violo, čelo ali bas, naj pristopijo v naš odsek, da s svojim znanjem pripomorejo do čim lepšega uspeha prihodnjega koncerta. Delati moramo vztrajno in v prepričanju, da je mogoče ravno naš amaterski orkester predhodnik najelitnejšemu glasbenemu udruženju — Mariborski filharmoniji. Kdor čuti upravičeno nujnost in pomen udejstvovanja v glasbi, naj se udeleži vaje, ki se bo vršila v sredo 7. t. m. ob 20. v društvenih prostorih Glasbene Matice. Osebnih vabil ne bomo razpošiljali, pač pa je dobrodošel vsakdo, ki želi sodelovati. Zavedajmo se, da je zlasti na severni meji nujno potrebno .sako kulturno-narodno delo, saj samo delavnost za narod je stalne in koiistne vrednosti. — Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru. — Protituberkulozni dispanzer v Mar! boru se je preselil v lastne, na no v o urejene prostore v Zdravstvenem domu, Korošče-va ulica 3, Sedaj ima tudi lasten nov r6nt-genski aparat, Ordinacijske ure vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. V svrho preiskave je dispanzer na razpolago vsakomur, zdravi pa le revnejše sloje. — V tajni razpravi je bil obsojen Slletni lesar Josip Pokrov iz Pievalj na 4 mesce zapora, ker je lani 25. oktobra kazal pre-vneto navdušence za neko tujo idejo. — Kradejo." Magistratnemu uradniku Ivanu feajni iz Prapi otnikove ulice 14 v Krčevini je neznan zlikovec izpred neke gostilne na B^tnavskl cesti ukradel 500 din vredne smučke. — Iz neke gostilne na Tržaški cesti je izginila ključavničarskemu pomočniku Francu Habermanu zimska suknja, vredna 600 din. — Posestnici Ivani Zalokarjevi iz okolice Ptuja je neki žepar na VoJnikovem trgu izmaknil denarnico, v kateri je bilo 50 din gotovine. — S.evilne žrtve poledice. Na državnem mostu je zaradi poledice padel 411etni Da-gobal Vurja iz Rogatca tako nesrečno, da si je prebil ustnice. — Na Aleksandrovi ce3ti je padla 211etna služkinja Marja Bogataj ter si zlomila levo nogo. — Podobna usoda je doletela trgovsko pomočnico El-viro Lamerjevo, ki je na Glavnem trgu obležala z zlomljeno desno nogo. — Pred glavnim kolodvorom je padel zaradi poledice 171etni zidarski vajenec Rudolf Amon, ki si je pri padcu zlomil desnico. Vse žrtve poledice se zdravijo v splošni bolnici —Športne novice. Motoklub Maribor Je imel te dni svoj redni letni občni zbor I v Veliki kavarni. Poročali so predsednik K. šalamon. tajnik Simonič ter blagajnik Majcen. Iz poročM funkcionarjev je bilo razbrati, da klub zaradi Izrednih časov, v katerih živimo, ni mogel razvijati one delavnosti ki bi jo sicer lahko. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Knrel šalamon predsednik, Kancler ta Pe-'lkan podpredsednika. Simonič tajnik, Majcen blagajnik Cerič tehnični referent. V odboru so Se Zintauer, Fras, Kager, Ste-mar, Voršfč in Scherbaum. — V nedeljo 11. februarja se vrši v Mojstrani državno , orvenstvo v smuškem t-^nji na 30 km, ka- erega s** bbdb udei'-*"' tudi nekateri tek Movff^d \t Maribora. — Grob pri grobu. V Sodni ulici 14 je umrla žena upokojenega maglstratncga poduradnika Alojzija Lasbacher. Dosegla je častitljivo starost 82 let. V splošni bolnici je umrl hlapec Franc Pipuš, star 28 let. Umrl je np rr^ledic-ih znstnipljenja. ijoćim naše globoko sožalje. — Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnjo je bil odlikovan upokojeni pisarniški uradnik pri mariborskem okrožnem sodišču g. Miha Visočuik. — Učni uspehi ob sklepu prvega polletja na tukajšnji klasični gimnaziji. Od vseh dijakov in dijakinj jih Je izdelalo 65Pohorca« in »Kristianljo« v *Bloke«. Ako značita imeni obeh nordijskih krajev poimenovanje smuških spretnosti, zakaj ne bi označevali teh likov z domačimi označbami, saj je tudi izraz »smuči« tako lepo doneč ln pristno naš. Tako se je izkazal pri lero uspelih smučarskih tekmah članstva ln naraščaja selniškega Sokola za najboljšega smučarja br. Jože Konig. Na strmini pa so prijatelji našega obmejnega sokol-stva občudovali gibčne Sokoliće, kako so si prizadevali čim lepše izoblikovati »Po-horca« ln »Bloke«. Seveda bo hotela zemlja tudi svoje »pike«. Sreča se je nasmejala in izbrala za prvaka naših Sokoličev br. Stanka Juršiča. Bil je lep dan ln zimski praznik, ki ga selniški Sokoli ne bomo zlepa pozabili. — Mariborsko vreno«. Vremenska napoved pravi, da bo oblačne hi malo vetiovno vreme. Včeraj je znaš"' najvi&ja temperatura i 5, davi pa —L