odvisne od okoliščin in drž^v. Bili so celo primeri, ko so tisti, ki izjavljajo, da so pri. Staši, te politike, uporabljali • Nadaljevanje na zadnji strani Ko je povzel rezultate teh stikov, je Mongi Slim v intervjuju za Tanjug dejal, da so jugoslovansko-tunizijski odnosi odlični ter da so perspektive nenehne krepitve odnosov med našima državama poleg članov kolektiva tranzitne centrale udeležili tudi Svetislav Stefanovič,' Nikola Minčev, Marin Cetinič, Voj in Lukič in drugi. je reševanje položaja nekaterih temeljnih panog proizvodnje z višjimi cenami, naraščanje vrednosti živega dela, ki se odraža v višjih osebnih dohodkih, od- »Zmaga nevezanosti -zmaga miru« Kairski »Al Gumhuria« o drugi konferenci neangažiranih KAIRO, 19. sept. (Tanjug). Pomen, ki ga svetovno javno mnenje pripisuje drugi konferenci nevezanih držav, ne izvira samo iz velikega števila udeležencev, temveč predvsem iz sedanjih potreb sveta, po. udarja v posebnem komentar, ju ob drugem srečanju šefov držav in vlad neangažiranih držav današnji kairski dnev. nik »Al Gumhuria«. List sodi, da sta v prvem planu konference dve skupini problemov. Prva je nenehna nevarnost pred uničevalno vojno, druga so žarišča spopadov, ki jih netijo in podpihujejo kolonialistični in neo. kolonialistični krogi. Neangažirane države, piše omenjeni časopis, imajo tako materialne kot moralne možnosti, da zagotovijo svetu odpravo vseh teh nevarnosti. Glede razorožitve se »Al Gumhuria« sklicuje na koristne izkušnje beograjske konference in predlaga, naj bi dru. ga konferenca nevezanih ustanovila delegacije, ki bi v njenem imenu posredovale pri velikih silah za zagotovitev napredka v razorožitvenih razgovorih. List zaključuje, da bo »kairska konferenca nov korak na poti miru in mednarodnega sodelovanja«. List »Al Akbar« v krajšem komentarju poudarja, da veliko število udeleženk na kairski konferenci potrjuje vero večje polovice sveta v nujnost politike nevezanosti na vseh kontinentih. Zmaga nevezanosti. poudarja list, je zmaga politike miru v svetu. Norveški parlamentarci prispeli v Zagreb ZAGREB, 19. sept. (Tanjug) S posebnim letalom je danes prispela iz Dubrovnika v Zagreb delegacija norveškega parlamenta pod vodstvom predsednika Nilsa Langhelle-ja. Z norveškimi gosti sta prispela v Zagreb podpredsednik zvezne skupščine Stra-hil Gigov in šef kabineta predsednika zvezne skupščine dr. Anton Vratuša. Popoldne si je delegacija norveškega parlamenta ogledala zagrebški študentski center in delavsko univerzo »Moša Pijade«, nato pa še mednarodni jesenski velesejem. Zvečer ji je predsednik mestne skupščine Pero Pirker priredil večerjo. Hruščov mladincem Iz govora delegatom mednarodnega foruma solidarnosti mladine MOSKVA, 19. sept. (Tanjug). Sovjetski premier Niki-ia Hruščov je danes poudaril, da socializem lahko izrazi in mora izraziti svojo premoč nad kapitalističnim družbenim redom skozi ekonomsko tekmovanje. V govoru, ki ga je imel na sprejemu v kongresnem dvorcu v Kremlju na čast udeležencev mednarodnega foruma solidarnosti mladine in študentov, je sovjetski premier dejal da notranjo in zunanjo politike ZSSR danes kritizirajo tisti, ki ne verjamejo v ekonomsko premoč socialističnega sistema. Po njegovih besedah pravim manksi-stom-leninistom niso potrebne fraze, temveč sila, umirjenost in prizadevanje, da bi hodiilii po marksistično-leni-stičnih poteh, sti' no-leninističnih poteh »Na nas kažejo s prstom, ker smo za miroljubno koeksistenco,« je dejal Hruščov. »Da. Mi smo za koeksistenco med državami z različnimi družbenimi sistemi, ven d ar pa smo proti koeksistenci s sovražnikom.« Dodal je, da ne more biti miru in koeksistence med * Nadaljevanje na -zadnji strani PRIHOD WALTERJA ULBRICHTA — Na beograjskem letališču je predsed-nika Nemške demokratične republike W alt er ja Ulbrichta sprejel predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Telefoto: Tanjug Walter Ulbricht v Beogradu Na letališču je gosta pričakal predsednik Tito BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike in prvi sekretar CK Enotne socialistične stranke Nemčije WaMer Ulbricht je davi prispel na neuradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču ga je pričakal predsednik SFRJ in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito s soprogo. Po slovesnostih na letališču se je predsednik Tito s svojim gostom odpeljal na Dedinje, kjer bo Waliter Ul-bridt stanoval med svo- jim bivanjem v Beogradu. Predsednik republike in generalni sekretar ZKJ je danes dopoldne v Belem dvoru sprejel predsednika državnega sveta NDR in pr- Sestanek princev v ponedeljek PARIZ, 19. sept. (AP) — Kakor je izjavil laoški premier Suvana Furne, so se končno sporazumeli, da se bodo voditelji treh laoških po. litičnih frakcij "sestali v pone. deljek v pariškem predmestju St. Cloud. Po tem sestanku bodo razgovore o Laosu nadaljevali na nižji ravni. Suvana Puma bo v torek odpotoval v Vientian zaradi priprav za odhod na drugo konferenco nevezanih držav. Prijava Konga (Brazzaville) za Kairo KAIRO, 19. sept. (Tanjug). — Kongo (Brazzaville) je potrdil svojo udeležbo na drugi konferenci šefov držav in vlad neangažiranih držav kot polnopravni član. Tako bo po dosedanjih podatkih sodelovalo na kairski konferenci 47 polnopravnih članov in 11 opazovalcev. vega sekretarja CK Enotne socialistične stranke Nemčije Walterja Ulbrichta in z njim izmenjal mnenja o bilateralnih in mednarodnih vprašanjih. Predsednika državnega sveta Wal terja Ulbrichta so spremljali ' državni sekretar in prvi namestnik zunanjega ministra Otto Winzer, minister in prvi namestnik predsednika državne planske komisije Gerhard Schiirer in izredni odposlanec in pooblaščeni minister DR Nem- čije v Beogradu Eleonora Steiner. Sprejema so se udeležili član ZIS Jože Brilej, namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Marko Nikezič in drugi. Predsednik republike s soprogo je nato v Belem dvoru priredil kosilo na čast predsednika državnega sveta NDR in njegove soproge. Z jugoslovanske strani so bili na kosilu tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj s soprogo, predsednik ZIS Petaa- Stambolič, član izvršnega komiteja CK ZKJ Veljko Vlahovič in c' bige osebnosti. Tovarišica Jovanka Broz pa je popoldne sprejela tovarišico Lotto Ulbricht in se zadržala z njo v prijetnem razgovoru. ?Wh‘f b- se je v Tonkinškem zalivu Plamen in eksplozije ob ameriških rušilcih WASHINGTON, 19. sept. — Ameriško obrambno ministrstvo pričakuje nova poročila o tem, kaj še je natančno zgodilo sinoči v Tonkinškem zalivu. Po prvih vesteh sta dva ameriška rušilca začela streljati na neke pomorske objekte, za katere menijo, da so bili sevemovietnamski torpedni čolni. V prvih poročilih, ki so prišla v Washington. ni omenjeno, ali sta bila najprej napadena ameriška rušilca ali narobe. O tem še nepojasnjenem incidentu je davi poročala tudi severnovietnamska časopisna agencija. V uradnem poročilu zunanjega ministrstva DR Vietnama je rečeno, da so, medtem ko sta dva ameriška rušilca plula v Tonkinškem zalivu ob pokrajini Nge Brez sklepa o Cipru Naslednfa seja Varnostnega sveta 21. t. m. NEW YORK, 19. sept. (TASS-Tamjug-Reuter). Nocoj je biLa v New Yorku nova seja Varnostnega sveta o ciprskem problemu. Po krajšem zasedanju so napovedali novo sejo za 21. september. Norveški predstavnik- Niltson je opozoril, da nenehne intervencije nekaterih držav Atlantskega pakta zapletajo položaj. Podprl je predlog, da bi razširili pooblastila sil OZN na Cipru. Kakor je danes izjavil grški premier Papandreu, imata vladi v Atenah in Nikoziji popolnoma enako stališče o ciprskem vprašanju. Pripravljeni sta proučiti vsak načrt, ki bi ga predložil novi posrednik OZN, če rešitev ne bi bila v nasprotju z osnovnimi načeli OZN in njene listine o pravici do neodvisnosti in samoodločbi. Ce posrednik OZN ne bo dosegel nobenega uspeha, se bosta Grčija in Ciper obrnila na Generalno skupščino OZN. Premier Papandreu je tudi dejal, da bo Grčija podpirala sile OZN na Cipru in podre- dila svoje enote njihovemu poveljstvu, tudi če bi Turki ravnali drugače. Papandreu je povedal, da • Nodaljevonie na zadnji strani Ane, opazili velik plamen in slišali močne eksplozije. Nad tem mestom so hkrati krožila ameriška letala. Vse to je bilo mogoče videti z obale, dodaja sporočilo. Te akcije ameriške vlade, piše nadalje v sporpčilu, so skrajno resne in povečujejo nevarnost razširitve vojne v. Indokini. Bela hiša, zunanje ministrstvo in obrambno ministrstvo nočejo dati nobenih informacij o tem incidentu, dokler ne bodo končali preiskave, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po novicah iz Saj gona so v ameriških silah v Vietnamu davi razglasili stanje pripravljenosti. To je povedal ameriški vojaški zastopnik v Saj-gonu. Vlada Severnega Vietnama je poslala oster protest predsedniku mednarodne kontrolne komisije za Vietnam A. Rahmanu. V protestu strogo obsoja ZDA zaradi sinočnjega incidenta v Tonkinškem zalivu in zahteva takojšen izreden sestanek mednarodne komisije, ki naj prouči novo i Nadalfevanje as zadnji strani Tito sprejel Rajashwara Dayala Rozgovarjala sta se o zadnjih pripravah na kairsko konferenco BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je danes popoldne sprejel pomočnika indijskega ministra za zunanje zadeve Rajashwara Daya-la, ki je sinoči prispel v Beograd. Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Mišo Pavičevič in Rajash-war Dayal sta imela pred tem v državnem sekretariatu prvi del jugoslovan-sko-indijskih uradnih razgovorov. Razpravljala sta o aktualnih vprašanjih v zaključnem obdobju priprav za kairsko konferenco neangažiranih držav. Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Miša Pavičevič je v čast Rajashwa-ra Dayala danes priredil slavnostno kosilo v zgradbi protokola na Terazijah. Posebnega odposlanca predsednika indijske vlade je sprejel predsednik Tito. Ob tej priložnosti je izročil predsedniku Titu osebno poslanico predsednika indijske vlade Lala Bahadurja Sastrija. Basamungu odpotoval BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). — Misija dobre volje Centralnoafriške republike je danes končala svoj obisk v Beogradu in je skozi Pariz odpotovala domov. Sef misije, predsednik ekonomskega sveta Ferdinand Basamungu je pred odhodom izjavil, da bosta Jugoslavija in Cen-tralno-afriška republika razvijali odnose na raznih področjih. Po konkretnih vidikih tega sodelovanja so razpravljali v zveznem izvršnem svetu; 'jugoslovansko delegacijo *fe vodil član ZIS Avdo Hurao. Sklican republiški prosvetno-kulturni zbor ■ j LJUBLJANA, 19. sept. — Predsednik prosvetno-kul-turnega zbora skupščine SR Slovenije sklicuje 12. sejo prosvetno - kulturnega zbora skupščine SR Slovenije, ki bo v ponedeljek, dne 28. septembra 1964 ob 9. uri v prostorih skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva št. 4. Po predlogu dnevnega reda bo zbor razpravljal: — o analizi izpolnjevanja temeljnih smernic in nalog družbenega plana SR Slovenije do 31. 8. 1964; — o položaju in problemih radia in televizije; — o prihodnjem delu pro-svetno-kulturnega zbora. Iz tajništva skupščine SR Slovenije Kan grozi Kambodži SAJGON, 19. sept. - Južno-vietnamski premier general Kan je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo Južni Vietnam omejil uporaba reke MekOng kot mednarodne prometne poti, če bo Kambodža nadaljevala sovražno dejavnost proti njegovemu režimu. Po njegovih besedah ima južnovietnamskj režim v rokah pismo kam boškega šefa države nekomu, katerega imena Kan ni hotel povedati. Iz tega pisma je baje jasno, da je princ Si-hanuk v prijateljskih stikih s pristaši Vietkonga in južno-vietnamske opozicije, ki živijo v Parizu. Berite jutri v „Delu Na športni četrti in peti strani boste lahko v ponedeljek brali poročila naših posebnih dopisnikov s kvalifikacijske nogometne tekme za SP Luksemburg : Jugoslavija v Beogradu, motornih dirk za »Veliko nagrado Primorske« v Portorožu in tekme četrtega kola ZRL Mlada Bosna : Rudar (Trbovlje) v Sarajevu, o zanimivih dogodkih na slovenskem nogometnem derbiju Olimpija : Kladivar, atletskem ekipnem prvenstvu Jugoslavije za člane in mednarodnem ^troboju Francija : Italija : Jugoslavija za članice, državnem plavalnem prvenstvu v Splitu, zveznih in republiških ligah v košarki, rokometu, odbojki in nogometu ... V 20 sekundah avtomatska telefonska zveza med Beogradom in Zagrebom A. Rankovič vključil tranzitno centralo v Beogradu BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). — Podpredsednik republike Aleksandar Rankovič je izročil danes rednemu prometu tranzitno centralo v Beogradu prek katere je mogoče v največ 20 sekundah dobiti avtomatsko telefonsko zvezo z Zagrebom. »To je brez dvoma velik uspeh naših delovnih ljudi — je dejal Aleksandar Rankovič — in prepričan sem, da bomo v tej zvezi izpolnili postavljeni načrt, čeprav je obsežen in zahteva precej sredstev«. Izpolnitev načrta za avtomatizacijo jugoslovanske telefonske mreže je v zaključni fazi. V minulih treh mesecih so začele delati štiri, do konca leta pa bo vključenih še sedem tranzitnih central. Preostale štiri centrale bodo dograjene sredi prihodnjega leta. Vzporedno s centralami začenjajo delovati tudi zveze velike zmogljivosti. S tem se medsebojno povezujejo centrale. obenem pa zboljšujejo nraše telefonske zveze s sosednimi državami. V svojem govoru na slovesnosti v beograjski centrali je generalni direktor skupnosti PTT Jugoslavije Prvoslav Va- Slim: upi v Kairo Tunizijski zunanji minister Tanjugu BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug) — »Moji razgovori v Beogradu so bili zelo koristni. Omogočili so ponovno ugotovitev, da se obe vladi z zelo podobnimi sredstvi zavzemata za isto politiko,« je v intervjuju z urednikom Tanjuga sinoči izjavil tunizijski zunanji minister Mongi Slim. Minister Slim se je v Beogradu mudil dva dni. Sprejel ga je predsednik republike Josip Broz Tito, v državnem sekretariatu za zunanje zadeve pa je imel s Kočo Popovičem izčrpne politične razgovore. Razgovarjal se je tudi s, predsednikom zveznega odbora SZDLJ Lazarjem Koli-ševskim. Ko je povzel rezultate so odnosi in partijama odlične. Mongi Slim je v intervjuju opozoril na konferenco afri-ško-azijskih držav 1955 v Ban-dungu, kjer so razglasili načela miroljubne koeksistence. Od takrat je politika miroljubne koeksistence na nesrečo ie deial Monsri Slim, ki so siljevič poudaril, da program modernizacije financirajo PTT podjetja iz lastne akumulacije. Pri izpolnitvi tega programa so uspešno sodelovale tovarne »Nikola Tesla« iz Zagreba, tovarna kablov iz Sve-tozareva, elektronska industrija Niša, »Iskra« iz Kranja, Radioindustrija iz Zagreba in drugi kolektivi. Po-slbvni stiki so bili navezani tudi s tvrdkama Siemens-Hal-ske iz Miinchna in I. M. Eric-son iz Stockholma. Razen velikega prihranka v času nudijo modeme telefonske naprave tudi možnosti za zmanjšanje stroškov. Do zdaj je namreč veljala enota razgovora med Beogradom in Zagrebom nekaj več kakor 1000 dinarjev, ne glede na to, ali so se naročniki pogovarjali 10 Sekund ali pa predpisane tri minute. Avtomatska centrala pa bo registrirala impulze med razgovorom tako, da bodo krajša sporočila veljala nekajkrat manj kakor Prej. / . Tranzitne centrale so montirane ali pa jih montirajo v Ljubljani, Zagrebu, Reki, Splitu, Osijeku, Banjaluki, Mostarju, Sarajevu, Tuzli, Novem Sadu, Beogradu, Titovem Užicu, Kragujevcu, Nišu, Prištini, Titogradu in Skopju. Ko bo delo končano, bodo vsi naročniki, vezani na eno izmed teh central, lahko dobili avtomatsko zvezo z naročnikom v kateremkoli kraju države, če je tudi povezan eno izmed tranzitnih cen- slovesnosti so še kolektiva tran- MIN SESTAVLJA Vietnama general Na sliki: Van Min AVTOMATIZACIJA TELEFONSKE MREŽE V ZAKLJUČNI FAZI - Podpredsednik republike Aleksandar Rankovič je včeraj vključil v .omrežje beograjsko tranzitno centralo, ki omogoča kar najhdtrejšo vzpostavitev telefonske zveze med Beogradom in Zagrebom. Za to bo poslej potrebnih največ 20 sekund. Telefoto: Tanjug Mali afriški vrh ob slavju v Bizerti Burgiba skuša spraviti maroškega kralja in predsednika Mavretanije TUNIS, 19. sept. — Na proslavi prve obletnice evakuacije Bizerte 16. oktobra bodo sodelovali maroški kralj Mavre- el Se- Antikolonialhi odbor OZN graja ZDA ZDA niso dovolj storile, da bi Samoa timprej dobita neodvisnost NEW YORK, 19. sept. (Taji. jug). Pododbor anrfctkolonial-nega odbora OZN je 'objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da ZDA niso izvedle vseh potrebnih ukrepov, da bi- prebivalstvo skupine otokov Samoa dobilo čimprej neodvisnost. Poročilo poudarja potrebo, naj bi čimprej uresničili pogoje, da bi prebivalstvo samo odločilo o svoji prihodnosti. ' ' Drugi pododbor pa je priporočil Veliki Britaniji in Argentini, naj na miren ndčin rešita problem Falklandskih otokov. Argentina je namreč zahtevala od' protikolanialne. ga odbora, naj pravično reši spor okrog teh otokov, ki'jih' je leta 1833 okupirala Velika Britanija. Argentina meni, da sodijo ti otojd njej in da so, ^odovinste, sestavni del Ar. Spor zaradi trgovine z Vzhodom SchriSder proti dolgoročnim kreditom, Couve de Murville pa zanje WASHINGTON, 19. sept. (Tanjug.) Spor med Parizom in Bonnom na seji ministrov za zunanje zadeve Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju zaradi kreditov »komunističnim deželam« je povzročil zanimanje v Washingtonu in mu je tukajšnje časopisje dalo vidno mesto. »Washing-ton Post« namreč poudarja, da je na tajni seji Shroder nasprotoval odobritvi kreditov na več kot 5 let, vendar pa se glede tega ni strinjal z njim Couve de Murville, tako da so vso stvar prepustili izvršnemu organu EGS, ki naj -bi izdelal kriterije nove kreditne politike do vzhodnih dežel. List meni, da je bHo Schroderjevo stališče pre- •••• Nadaljevanj* Prednost sposobnejše V razpravi in tudi v sklepih zadnjega zasedanja zvezne skupščine je bil dan velik poudarek utrjevanju materialne podlage gospodarskih organizacij. Kakor je znano, so bila že pri dosedanjem uveljavljanju smernic gospodarskega sistema dokajšnja sredstva, ki so bila poprej v centralnih skladih, s spremembami v družbenih dajatvah prenesena neposredno na gospodarstvo. V Sloveniji znašajo v letošnjem letu na ta način pridobljena sredstva za gospodarske organizacije okoli 52 milijard dinarjev. V zvezni skupščini so pa napovedali nadaljnje spremembe. Tako med drugim, predvsem možnost, da bi ukinili splošni prometni davek v proizvodnji in prispevek iz dohodka za vse gospodarske organizacije. Omenjene in še nekatere druge zmanjšane družbene obveznosti naj bi omogočile, da bi se povečal »manevrski« prostor gospodarskih organizacij za racionalno gospodarjenje. Razumljivo je, da celotna politika uveljavljanja smernic gospodarskega sistema, kot položaja pa- ločna usmerjenost na izvoz, zastavljajo gospodarskim organizacijam nove probleme. In tudi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, ki so bili pravkar napovedani v zvezni 'skupščini, kot je omejitev potrošnje, predvsem investicijske, v realne meje, v zvezi s tem zaostrena kreditna politika, težji pogoji za uvoz reprodukcijskega materiala, bodo postavili gospodarske organizacije v nov, zahtevnejši položaj. V takih razmerah odstopa skupnost nov del sredstev gospodarstvu, da bi bilo sposobnejše premagati težave in izpolnjevati svoje naloge. Na nedavnem plenumu Zveze sindikatov Jugoslavije je bila izrečena kritika o tem, da se v gospodarstvu prepočasi aktivirajo notranje rezerve. Nedvomno prav novi pogoji gospodarjenja, ki so jih prinesli julijski ukrepi, kot tudi tisti, ki jih je napovedalo zadnje zasedanje zvezne skupščine, narekujejo, da se gospodarske organizacije odločno obrnejo vase. Kaže namreč, da se bodo vrata za razne špekulantske rešitve, kot je neupravičeno zviševanje cen in podobno, precej močno priprla. Skupnost pa prav s svojo zavestno politiko krepitve materialne podlage gospodarskih organizacij omogoča, da bodo v novih pogojih imeli prednost tisti, ki bodo v okviru teli pogojev prispevali tudi lasten delež z bolj ekonomično proizvodnjo. A. JAVORNIK PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE URI, MEDIL JA, 20. SErPTE M B 11 1964 . LETO ŠTEVILKA 257 . CENA 20 DIN (lil »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZPRU2ITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK J02E SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prva izdajo DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVEN Premajhen izvoz na Poljsko Zasedanje meSanih trgovinskih zbornic Jugoslavije in Poljske ZAGREB, 19. sept. (Tanjug). — Mešani trgovinski zbornici Jugoslavije in Poljske sta med včerajšnjim zasedanjem v Zagrebu ugotovili, ds je v prvih osmih mesecih letos znašli jugoslovanski izvoz na Poljsko 22.7 milijona dolarjev, uvoz pa 37,2 milijona dolarjev. Zastopniki obeh zbornic so vztrajali, da je treba čimprej urediti ta neskladja, saj so precejšnja ovira za krepitev in razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Vrednost skupne medsebojne izmenjave bo znašala letos približno 100 milijonov dolarjev ali dvakrat več kot pred petimi leti. Glede na zelo ugodne možnosti za medsebojno sodelovanje na raznih gospodarskih področjih so na sestanku mešanih zbornic izrazili prepričanje, da bi bilo mogoče v kratkem obdobju podvojiti obseg izmenjave. Kot eno posebno primernih oblik nadaljnjega sodelovanja so ocenili razširitev industrijske kooperacije in specializacije, pri čemer so že doseženi prvi zadovoljivi rezultati. Prve rezultate sodelovanja med jugoslovanskimi in poljskimi podjetji v proizvodnji ladijskih motorjev in nekaterih drugih industrijskih naprav so prikazali na sedanjem zagrebškem velesejmu, kjer so bili v minulih dneh obširni razgovori o možnostih za zboljšanje medsebojnih odnosov in skupne udeležbe na svetovnem trgu. Brez doslednejše delitve |M> delu ne bo mogoče izkoristiti rezerv v podjetjih Iz govora Svetozarja Vukmanoviča na drugem plenumu CS ZSJ BEOGRAD, 19. sept. — Na drugem razširjenem plenumu centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je imel predsednik centralnega sveta Svetozar Vukmanovič daljši govor, v katerem je obširno analiziral ekonomske in družbene razloge za nedavne ukrepe ZIS na področju kmetijstva, rudarstva in elektrogospodarstva. Kot je poudaril, so bile podražitve v teh panogah npjne in eden osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj teh gospodarskih področij. V zvezi \. z življenjskim standardom, ki bi bil ob takih ukrepih lahko ogrožen, pa je Svetozar Vukmanotvič dejal, da se je položaj za delavce v kmetijstvu, rudarstvu in elektrogospodarstvu popravil, torej na področjih, kjer je bilo najnujneje, da se osebni dohodki zaposlenih izboljšajo. Vendar pa, povzeto po njegovih besedah, izboljšanje položaja v teh panogah ne bi smelo pasti in tudi ni potrebno, da bi padlo na breme standarda delavcev, ki so zaposleni v drugih gospodarskih organizacijah in družbenih službah. Navajal je prednosti ukinitev tistih gospodarskih instrumentov, kot so prometni davek za nekatere proizvode, prispevek na izredni dohodek itd., s katerimi je federacija zajemala precejšnja sredstva delovnih organizacij. Svetozar Vukmanovič je dejal, da bi se iz teh sredstev lahko krili izdatki, ki so jih izzvale podražitve nekaterih proizvodov. Menil pa je, da je ta decentralizacija sredstev prinesla manjši uspeh zato, ker jo je spremljalo dodatno obremenjevanje delovnih organizacij. Nato je -kritiziral gibanje cen na našem tržišču, kjer še niso prišle do izraza ekonomske zakonitosti, po ka- Na kratko OBLETNICA OSVOBODITVE — LAZAREVAC. Tu SO včeraj s številnimi slovesnostmi proslavili 20-letnico osvoboditve Lazarevca in okoliških krajev. Med drugim so odkrili tudi spomenik narodnemu heroju Miloradu Labu-doviču, komandantu prvega šumadij skega odreda. Spomenik so odkrili tudi učitelju in prvoborcu tega odreda Vojislavu Saviču. PIONIRSKE IGRE — BEOGRAD. Za jugoslovanske pionirske igre 1964-1965 pripravljajo pionirski odredi v Srbiji več pohodov po poteh partizanskih bitk, uredili pa naj bi tudi spominski gozd v Kragujevcu in alejo herojev v Jajincih pri Beogradu in vrsto drugih akcij. V SPOMIN NA ZGODOVINSKE DOGODKE — GACKO. Tu so slovesno proslavili tri zgodovinske dogodke iz sep temberskih dni leta 1944, ko je bilo v tem mestu vzhodne Hercegovine veliko ljudsko zborovanje, izvoljena oblastna narodnoosvobodilna skupščina za Hercegovino in. njen izvršni organ oblasti — narodnoosvobodilni odbor. KREDITI ZA LOVSKE ORGANIZACIJE — NOVI SAD. Ko bo sprejet zakon o lovstvu, ki ga sedaj pripravljajo, bo beograjsko podjetje Agroeksport dodelilo večja sredstva za kreditiranje lovskih organizacij, da bi gojile divjad. To izvozno podjetje plačuje žive zajce po 10.000 dinar jev, divjad pa prevzema kar v loviščih. Poljska sindikalna delegacija v Sloveniji LJUBLJANA, 19. sept. Kot gost centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije je danes zvečer prispela iz Beograda v Ljubljano 4-članska delegacija sindikata transportnih delavcev LR Poljske, ki jo vodi predsednik tega sindikata Mieczyslaw Grad. V času tridnevnega bivanja v naši republiki bodo gostje iz Poljske v spremstvu predsed-.nika sindikata za promet in zveze Slovenije Humberta Gačnika obiskali Maribor, kjer bodo imeli na tamkajšnjem 2TP razgovore o delu socialnih služb, rekreaciji in dopustili, ter avtobusno podjetje Maribor, kjer se bodo s predstavniki delovnega kolektiva pogovarjali o delavskem samoupravljanju in delitvi dohodkov. Poljski sindikalni delavci si bodo ogledali Velenje in obiskali Pohorje ter še nekatera turistična središča. Sprejemi in obiski BEOGRAD — Podpredsednik republike Aleksander Rankovid je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v LR Poljski Ljubo Babiča. Namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ in državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan GoSnjak je sprejel na poslovilni obisk dosedanjega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Velike Britanije v Jugoslaviji Michaela Cresweila. Britanskega veleposlanika sta sprejela na poslovilni obisk tudi predsednik ZIS Petar Stambolič in predsednik zveznega odbora SZDLJ Lazar Koliševski. ZAGREB — Državni sekretar v ministrstvu za trgovino in obnovo avstrijske vlade dr. Winzenz Kot-zina je prispel včeraj v Zagreb in si ogledal jesenski mednarodni velesejem. BEOGRAD — V Beograd je prispela kot gost zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo kmetijska delegacija NDR, ki jo vodi državni sekretar in predsednik komiteja za kmetijsko proizvodnjo in odkup kmetijskih pridelkov pri ministrskem svetu Helen und Koch. ATENE — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Peko Dapčevič je priredil večerjo na čast patriarha srbske in makedonske pravoslavne cerkve Germana. Na večerji je bil med drugimi tudi podpredsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, ki se je udeležil poroke grškega kralja. terdh se oblikujejo cene na osnovi ponudbe in povpraševanja. Dejal je, da cene na našem tržišču ne padajo niti v tistih primerih, ko zaloge blaga očitno rastejo. To se dogaja zato, ker se v gospodarjenje to poslovanje delovnih organizacij še vedno preveč vpletajo administrativni organi in ker je še vedno preveč distributer« tva in budžetiranja v gospodarjenju. Po mnenju Svetozarja Vukmanoviča je treba rešitev za to iskati v ustvarjanju ekonomskih pogojev za družbeno kontrolo cen, to je v zainteresiranosti proizvajalcev pri stabiliziranju cen. V svojem govoru je Svetozar Vukmanovič nato nakazal in obrazložil še več drugih možnosti in pogojev, s katerimi naj bi preprečili poslabšanje standarda zaposlenih. Pri tem je dal prvo mesto odločnejšemu boju za omejitev investicij in spremembo njihove strukture. Posebej je navajal podatke, ki pričajo, da se je premalo mislilo na modernizacijo obratov in uvajanja novih tehnoloških procesov, kar naj bi aktiviralo ogromne rezerve, ki ostajajo na razpolago v neizkoriščenih Jui* pacdtetah. Podatek o 200.000 novoeaposlenih, od katerih je dobra, polovica prišla z vasi ter zapustila kmetijsko dejavnost, pojasnjuje, da kod počasnejši dvig standarda delavcev in vse moč--.'ši pritisk na komunalne sk.<-de. Posebna pozornost velja tudi razložitvi številnih prednosti, ki jih v razvoj gospodarstva vnaša integracijski-proces. Svetozar Vukmanovič je navajal podatke o izrednih rezultatih, doseženih V- smotrnem sodelovanju med podjetji, hkrati pa je opozoril na to, da je še veliko področij in panog, kjer so se za to napredno 'obliko doslej premalo zavzemali. Kot sestavni del prizadevanj za povečanje standarda in hitrejši gospodarski razvoj pa izstopa tudi akcija za doslednejšo . delitev po delu, brez katere ne bo moč izkoristiti ogromnih rezerv v delovnih organizacijah. Na koncu svojega govora je Svetozar Vukmanovič še enkrat poudaril, da so bili ukrepi ZIS nujno potrebni, vprašanje življenjskega standarda pa bo rešeno edino le, če bo sledilo odločno zmanjševanje obsega investicij oziroma sprememba njihove strukture an da bosta le ekonomičnost poslovanja in dvig produktivnosti dela dalo solidno dn trajno osnovo za povečanje osebnih dohodkov in stalno izboljševanje življenj skega standarda. Jasno je opredelil dejstvo,' da se standard ne bo povečal, če se ne bodo povečala sredstva, ki jih imajo na razpolago delovne organizacije, to je, če ne bodo s temi sredstvi poskrbele ra temeljite rekonstrukcije in modernizacijo obstoječih kapacitet. Iz tega izhaja zahteva, da se bolj dosledno in bolj energično izvajajo zaključki V. kongresa ZSJ tako pri spremembah • ekonomske politike in investiranja kot v samih delovnih organizacijah, kjer je -potrebno bolj sistematsko uvajati delitev po delu. Ce bo aktivnost usmerjena tako, je poudaril Svetozar Vukmanovič, lahko v bodočem obdobju pričakujemo nadaljnje izboljšanje standarda, razvoj gospodarstva in družbenih odnosov. Tudi tehnično Fruškogorska transverzala Možnosti za Se večji obisk FruSke gore NOVI SAD, 19. sept. (Tanjug). — Davi je bila svečano odprta nova trasa fruškogorske transverzale, dolga približno 120 km, ki povezuje najlepše dele Pruške gore z zgodovinskimi in 'kulturnimi znamenitostmi. S tem so obenem ustvarjene ugodne možnosti za še večji obisk v tem velikem narodnem parku, ki obsega več kakor 20.009 ha. Samo letos je bilo na Fruški gori približno . milšjon Izletnikov, turistov in planincev. . Fruškogorska transverzala se začenja piri starodavni Fe-trovairiKhnski trdnjavi blizu Novega Sada, nato pa gre Boljši položaj kmetijstva Letos naj bi se povečali tudi skladi * BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). Po ocenah zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo je pričakovati, da bodo kmetijske organizacije do konca leta uresničile predvideno povečanje stopnje skladov. S tem se občutno zboljšuje položaj ..kmetijstva, čeprav je po zvišanju cen poglavitnih kmetijskih pridelkov prišlo tudi do določenega povečanja materialnih stroškov v kmetijski proizvodnji. Kalkulacija o zboljšanju položaja kmetijskih organizacij izhaja iz stališča, da materialni stroški v letošnji jesenski setvi ne bodo narasli za več kot 15 odst. v primerjavi z lanskim letom. Prav tako računajo z normalnim povečanjem osebnih dohodkov, ki so v kmetijstvu zaostali za dohodki v drugih panogah gospodarstva. Sedanje gibanje kaže, da so osebni dohodki narasli v normalnih okvirih. Ni pa še popolnih podatkov o sedanjih povprečnih prejemkih v kmetijstvu. Iz grobih računov je videti, da so spričo sedanjih povečanih dohodkov kmetijskih delavcev razlike med prejemki v tej panogi in v industriji zdaj občutno ublažene. Tako so bili v prvih petih mesecih lani prejemki v kmetijstvu za 29 odst. manjšli kakor v industriji, v istem obdobju letos pa so bili osebni dohodki kmetijskih delavcev le za 20 odst. nižji od dohodkov delavcev v industrijskih podjetjih. Tolikšno razliko v dohodkih med kmetijstvom lin in- dustrijo imajo za normalno glede na različno kvalifikacijsko strukturo delovne sile; ki je v industriji ugodnejša. So pa številni primenj, da imajo kmetijski delavci dohodke tudi nad 40.000 dinarjev, kar v, zveznem sekretariatu ra kmetijstvo in gozdarstvo ocenjujejo kot zelo pozitivno. Seveda ima vsako povečanje osebnih prejemkov svoje opravičilo šele tedaj, če je to povečanje rezultat produktivnosti in izkoriščanja proizvodnih rezerv, ki so v kmetijstvu precejšnje. Ko v celoti ocenjujejo položaj v kmetijstvu, izražajo mnenje, da bi se morale po najnovejših ukrepih kmetijske organizacije bolj usmeriti na iskanje boljše organizacije proizvodnje. To je potrebno tudi zato, ker so v samem kmetijstvu velike razlike v osebnih dohodkih. Teh razlik ni mogoče opravičiti, če upoštevamo enake pogoje in obveznosti kmetij skih organizacij do skupnosti. Sejem v San Franciscu kenčan Sodelgvalo je tudi 29 jugoslovanskih podjetij NEW YOiRK, 19. sept. (Tanjug). — V San Franciscu so zaprli sedmi ameriški sejem trgovine, na kaiterem je sodelovalo 22 držav, vključno tudi Jugoslavija. Ta sejem na ameriški zahodni oboli odraža vedno večjo tendenco tega dela dežele, da bi se gospodarsko čim bolje povezal s tujino. Jugoslovanska gospodarska podjetja so sodelovala jia sej. mu v organizaciji zavoda za gospodarsko propagando. V okusno" urejenem paviljonu, ki je obsegal 150 kvadr. metrov, je bilo zastopanih več panog jugoslovanske industrije. 29 naših proizvajalnih in zunanjetrgovinskih podjetij je razstavljalo izdelke kovinske in eiektro industrije, tekstilne, usnjarske in prehrambene industrije. Zastopana Je bila tudi domača obrt. Jugoslovanski paviljon je pritegnil pozornost tako poslovnih ljudi kot tudi oblsko. valcev, ki so se posebno za. nimali za usnjeno konfekcijo, galanterijo, obutev, izdelke industrije konserv, jugoslovanske pijače in izdelke domače obrti. KMETIJSKO POSESTVO BARJE LJUBLJANA Dolenjska cesta 47 razpisuje JAVNO DRAŽBO ra naslednja osnovna sredstva: OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 1400, letnik 1957 v voznem stanju 700.000 din 3 PISALNE STROJE FACIT, prenosne s kovčkom po 50.000 din 3 RISALNE MIZE po 40.000 din OMARO ZA NAČRTE 70.000 din Dražbe bo 23. septembra 1964 ob 8. uri v 'upravnih prostorih na Dolenjski cesti št. 47 ra družbeni sektor. če dražba ob tej uri ne bo uspela, se nadaljuje ob 9. uri ra zasebni sektor. 9013 poleg Zmajevega muzeja v Sremski Kamenici, osmih starih fruškogorskih samostanov in številnih znanih izletniških krajev, zaključuje pa se pri Brankovem muzeju v Sremskih Karlovcih. Za vse izletnike in planince, ki bodo šli po tej trasi, zaznamovani z rdeče-belimd trikotniki, bo vsekakor najlepši doživljaj srečanje z Dunbova-fifcim pokom. S svojimi vodnimi kaskadami je potok posebnost Fruške gore. Vsakemu izletniku in planincu, ki bo prehodil vso traso od Petrovaradinske trdnjave do Brankovega muzeja v Sremskih Karlovcih bo pla-ndnsko-smučairska zveza Vojvodine podelila značko fru-škogorske transverzale. Da bi dobili to priznanje, bodo morali planinci in izletniki predložiti komisiji svoj dnevnik z odtisnjenimi žigi 24 kontrolnih postaj na Fruški gori. z Italijo? Zasedanje mešanih zbornic Jugoslavije In Italije ZAGREB, 19. sept. (Tanjug). — V nadaljevanju zasedanja mešanih zbornic .Jugoslavije in Italije so bili danes informativni razgovori med uglednimi predstavniki naše in italijanske industrije. Od Jugoslovanov je tem razgovorom med drugim prisostvoval predsednik zvezne gospodarske zbornice in član zveznega izvršnega sveta Ja-Kov Blaževič, od Italijanov ra poleg predsednika italijansko-jugoslovanske zbornice dr. Luiggija Meda in generalnega konzula v Zagrebu Antonina Restiva tudi zastopniki zna-' nih italijanskih tvrdk. Med razgovori so gospodarstveniki obeh držav izrazili obojestransko željo, da bi proučili čim širše možnosti za skupno sodelovanje na dolgoročni osnovi. Pozitivno ocenjujoč sedanjo stopnjo gospodarskih odnosov med obema državama so poudarili, da bi prihodnje sodelovanje lahko zajelo predvsem industrijsko in tehnično kooperacijo, medsebojno delitev dela in skupno nastopanje na tretjem trgu. Opozorili so tudi, da so potrebni pogostejši stiki, da bi lahko prispevali k hitrejšemu Mn učinkovitejšemu izvajanju sklepov in dogovorov. r Posvetovanje o uporabi polie-sternih vlaken LJUBLJANA, 19. sept. — Zaradi vse večjega pomena sintetičnih, posebno pa polie-stemih vlaken v naši tekstilni industriji, organizira inštitut ra tekstilno tehnologijo pri fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani skupaj z zvezo inženirjev in tehnikov tekstilcev Jugoslavije, zvezo inženirjev in tehnikov tekstilcev SRS, društvom inženirjev in tehnikov tekstilcev v Ljubljani ter zvemo gospodarsko zbornico in svetom za tekstilno industrijo v Beogradu posvetovanje o uporabi poliestemih vlaken v tekstilni industriji. Posvetovanje bo od 1.—3. oktobra v Palače hotelu v Portorožu. Na posvetovanju bodo sodelovali poleg domačih strokovnjakov tudi priznani strokovnjaki iz Nizozemske, Švice, Italije, Velike Britanije, DR Nemčije in ZR Nemčije. Udelečenec posvetovanja bo tudi svetovnoznani strokovnjak prof. dr. Bobet s tekstilnega inštituta v Karl Manc Stadtu v DR Nemčiji, ki bo imel predavanje tudi v Ljubljani dne 29. 9. 1964 na tekstilnem oddelku fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Na posvetovanju bodo obravnavali problematiko predenja, tkanja, pletenja in oplemenitenja poliestemih vlaken in tudi problematiko predelave teh sintetičnih vlaken (terilen, diolen, terital, ter-lenka, dacron itd.) v mešanicah z bombažem, lanom in volno. V. K. Lovni turizem bi nam lahko omogočil večji devizni priliv Skrbeti bi morali za materialno osnovo lovišE NOVI SAD, 19. sept. (Tanjug). — Kmalu se bodo začele priprave za izdelavo sedemletnega programa razvoja tako imenovanega deviznega lovnega turizma kot sestavnega dela splošnega perspektivnega programa za zboljšanje jugoslovanskega turizma. Ta sklep so sprejeli na posvetovanju v Novem Sadu, ki so ga skupno organizirali zvezna gospodarska zbornica, komite za turizem ter lovske zveze in organizacije. Ugotovili so, da je ta nova gospodarska panoga dala lani približno milijon dolarjev, da pa še niso izkoriščene ugodne naravne in druge možnosti. Ena glavnih nalog bo natančneje določiti stalež divjadi in ukrepe za njeno povečanje. Treba je tudi bolj proučiti potrebe in želje tujega trga, ekonomske cene divjadi, višino investicij za umetno proizvod- PETER MOZOLEC ZA SKROMNOST POSKRBLJENO Ilustrira) MARJAN BREGAR ^ cau> sr&A/cw. t-1--1 S7>9A/oc>6močnik pri or. ganizaciji naših visokošolskih, znanstveno - raziskovalnih in kulturnih institucij ali dejav. nosti. urednik, prevajalec, živahen, a skromen, zrel mož, zmeraj s pravo besedo o pravem času — tak je bil Stane Melihar, tak bo ostal v spominu meni in še mnogim, ki so ga poznali. Ne poznam podrobneje njegove življenjske usode, po le. tih sva si bila predaleč narazen, zato pa sem ga sreča, val in spoznaval v nekajlet. nem skupnem delu. Pri njem mi ni bil samo pomočnik in tovariš, ampak tudi učitelj — ob njem se je bilo mogoče naučiti delati. Bil je odličen učitelj, ker je bil mož širokih razgledov, svetovljanske kulture, zrele življenjske skromnosti in iz-kušenosti-modrosti, ki ga je naravnost označevala, ne da bi uspela kdaj načeti njegovo vselej spodbudno vedrost, njegov optimizem. Ta ga ni zapustil niti potem, ko je začel nenadoma in mnogo prezgodaj omahovati. Kakor je bit vztrajen in redoljuben delavec, tako je bil — kot vse kaže —- precej neposlušen bolnik, življenje v njem je bilo močnejše od vseh bremen, ki si jih je spotoma naložil, vztrajnejše od življenja naokoli, kakršnega je bil deležen tudi kot taboriščna številka, izrazitejše od znanega in neznanega v trenutkih, ko se mu je začel oglašati kruti sovražnik, ki ga je »za-vedoma nosil v svojih zvestih prsih« (Conrad). U čenči, prijatelji, tovariši, sodelavci ostajamo še brez enega tistih mož, ki so s svo. jim bogatim znanjem in požr. tvovalno prizadevnostjo pomagali oblikovati naše življe. nje in našo družbo, ne da bi bili kdaj od nje zahtevali kaj več, kot jim je mogla dati za njihov delež. Pokojnemu prijatelju Lojzu Kraigherju ne bo urejal zbranih spisov, kakor je nameraval, ko stopi v zasluženi pokoj. Ko se v ponedeljek zberemo ob njegovem grobu, nas bo s svojo redkobesednostjo ne samo presenetil, ampak pretre. sel. Govoril nam bo o življe. nju, ki se lahko tako nenadoma sprevrže v smrt, in o smrti, iz kakršne se vedno znova poraja življenje. Vzemi, mo njegov molk kot poslednjo modrost, ohranimo ga v spominu takšnega, kakršen je bil in kakršen je tudi dočakal neizogibno. BENO ZUPANČIČ Življenjski razpon znanstvene debate Mednarodna konferenca razpravlja v Hercegnovem o vprašanjih znanosti in družbe HERCEGNOVI, 19. sept. (Po telefonu). V Hercegnovem se odvi ja te dni izredno značilen in aktualen mednarodni pogovor: v nuklearnem centru zaseda konferenci »Razvoj znanosti in tehnologije ter njun vpliv v sodobni družbi«. Strokovnjaki z raznih raziskovalnih področij s te in one strani oceana neposredno izmenjujejo svoje znanje, izkušnje in misli, da bi si prišli na čisto o vprašanjih, kot so znanstvena .politika, načrtovanje raziskovanja, organizacija znanstvenega dela, mednarodno sodelovanje, informiranje javnosti in širjenje splošne znanstvene kulture, pa tudi o občih in obenem temeljnih vprašanjih, kot so odnosi in zveze med znanostjo in ekonomiko, med prirodoslovnimi in družbenimi vedami, med znanostjo in umetnostjo, o vprašanjih, ki se dotikajo osnov sedanjega in prihodnjega znanstvenega razvoja ter novega, celovitega in dinamičnega pogleda na svet, kot ga terjajo epohalna in revolucionarna dognanja v posameznih sferah človekovih spoznavnih prizadevanj. Vsekakor sta ilustrativna že sama organizacija in sestava konference. Organizator je zvezna komisija za jedrsko energijo v sodelovanju z inštitutom za jedrske vede iz Oak Ridgea v ZDA, udeleženi pa so tudi zvezni svet za koordinacijo znanstvenih raziskovanj, mednarodna agencija za atomsko energijo, UNESCO in druge znanstvene organizacije. Predsednik organizacijskega komiteja je bil prof. ljubljanske univerze dr. Anton Moljk. Udeleženci so strokovnjaki z raznih področij tehničnih, medicinskih in prirodoslovnih ved, fiziki, kemiki, biologi, kibernetiki, pa ekonomisti, sociologi, pravniki, javna delavci, znanstveni organizatorji in umetniki. »Mislim, da je zamisel takšnega srečanja izredna in organizatorjem iskreno čestitam. Kakor nas razvoj sili v čedalje večjo specializacijo. tako tudi čedalje bolj čutimo potrebo po sintezi in'’ po informacijah o znanstvenih metodah in dosežkih na drugih področjih človeške dejavnosti,« meni prof. Janez Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete. Seveda so v večini Jugoslovani':. Preveč" bi bilo, če bi hotel našteta vsa uglednar imena iz naših znanstvenih in kulturnih središč. Ti so na primer pisatelji Ivo Andric, Antonije Isakovič in Dobriča Cosič. In ko sva se s slednjim srečala, me je pozdravil z besedami: »Kako se imate? Jaz enostavno uživam!« Nedvomno ima prav: vznemirljivo je videti, kako se intimno vzajemno povezujejo vrhovi duhovnih spekulacij z osnovnimi problemi človekove materialne eksistenoe. Podobno navdušen je slovenski skladatelj Uroš Krek. Govori o tem, kako kulturni in umetniški delavci preveč tiče v nekem svojem svetu, kako so zato prikrajšani za mnoga važna in imenitna spoznanja in kako se tudi v njihovih delih odraža pomanjkljivo spoznavanje resni dnaga modernega sveta. Od Sloven- cev so tu mimo omenjenih še član IS ing. Viktor Kotnik, republiški sekretar za znanost in visoko šolstvo Mirko Tušek in profesor ljubljanske medicinske fakultete dr. Andrej Župančič. Za nastop na razpravi o odnosu med moderno znanostjo in umetnostjo je napovedan pesnik Matej Bor. Zelo reprezentativno in avtoritativno je ameriško zastopstvo. Tu so tehnolog dr. A. R. Christian Anderson, predsednik oddelka za fiziko na bostonski univerzi dr. Robert S. Cohen, vodja oddelka za elektrotehniko na inštitutu za tehnologijo v mas-sachesettsu dr. Peter Elias, kemik dr. Vladimir W. Gri-gorijeff, kemik iri nekdanji predsednik inštituta za jedrske vede v Oak Ridgsu, dr. Paul M. Gross, vodja oddelka za sociologijo in antropologijo na univerzi Sira-guza, dr. Aul Meadovvs, fizik in ustanovitelj ter prvi izvršni ' direktor inštituta v Oak Ridgeu dr. William. G. Pollard, metalurg in tehnolog dr. Cyril Smith in direktor nacionalnega laboratorija Oak Ridgea ter predsednik ameriškega nuklearnega društva dr. Alvin M. Wein-berg. Za vse te goste je mimo mnogih akademskih in drugih častnih naslovov ter mednarodnih priznanj značilna izredno široka aktivnost na raznih raziskovalnih področjih, v publicistiki, organizaciji znanstvenega dela ter v občem uveljavljanju znanstvene misli. Gradivo, ki ga je nudila konferenca že v .prvih dneh. je tako bogato, da bi bilo v pričujočem okviru nemogoče imenovati samo vse teme in probleme, ki so se jih dotaknili. ^ato bomo za zdaj poskušali posredovati le nekaj osnovnih vtisov. Ce pa bi hoteli poiskati nekakšen moto dosedanjih razprav, bi se morda najbolj prilegala mlisel, ki jo je v pozdravnem govoru ob otvoritvi konference izrekel predsednik zvezne komisije za jedrsko energijo Avdo Humo: »Zaradi velikih dosežkov, ki jih sodobna znanost nudi človeku za njegovo materialno proizvodnjo in za razvoj njegove družbene ter človeške zavesti, opravlja ta znanost čedalje večjo revolucionarno vlogo v spreminjanju sveta in odstranjevanju novih družbeno produkcijskih in družbeno političnih protislovij ter ovir, in to v smeri novih materialnih reaultatov, novih človečkih 5n__ novih mednarodnih odnosov.« Uvodno predavanje minuli ponedeljek je imel dr. Wein-berg o revoluciji v nuklearni energiji. Izhajajoč iz pritiska populacije, ki ga je označil kot osnovni problem prihodnjega razvoja človeške družbe, je podrobneje orisal dve osnovni krizi, ki ogrožata naglo naraščajoče prebivalstvo našega planeta: Imenoval ju je kriza energije in kriza informacije. Medtem ko se druga pojavlja kot posledica kopičenja in zapletanja nujnih odnosov in zvez v čedalje večjith in s civilizacij skirn napredkom čedalje zahtevnejših človeških aglomeracijah, se kriza energije nanaša na zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, kot so voda. OSNOVNA ŠOLA PRESERJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA za razredni pouk (U) - UČITELJA za razredni pouk (U) v podružnični šoli Rakitna (družinsko stanovanje) - UČITELJA za telesno vzgojo (PU. P) - UČITELJA za matematiko in fiziko (PU, P) Na razpis se lahko zglase tudi honorarni predavatelji ali upokojenci. hrana, pogonska sredstva, itd, S klasičnimi viri energije in s klasičnimi načini njihovega izkoriščanja skokovito naraščajočim potrebam že v zelo bližnjem času ne bi bili več kos. Rešitev prinaša po njegovem znanstveno tehnična revolucija, ki se je v energetiki izvršila v zadnjih dveh letih. Opisal je projekte, ki so prav v zadnjem času nastali v ZDA, projekte ogromnih reaktorskih naprav, v katerih bi s pomočjo jedrske energije destilirali morsko vodo in hkrati proizvajali električno energijo — vse to po presenetljivo sprejemljivi in nizki ceni. Dejal je, da so po natančno preverjenih kalkulacijah v ZDA že danes sposobni v jedrskih centralah proizvajati električno energijo po izrazito komercialni ceni, pogoj pa so seveda velikanske naprave. Na podlagi , tega in na podlagi realnih perspektiv v napredku tehnologije pridobivanja in izkoriščanja jedrskih goriv je — medtem ko ne verjame v uspešno obvladanje termonukleame reakcije — napovedal vek poceni in neizčrpne energije, ki bo zagotovila vodo za namakanje, proizvodnjo zadostnih količin umetnih gnojil, itd. Nakazal je tudi social-1 ne posledice in spremembe v . mednarodri.h odnosih, ki jih prinaša tak razvoj. Dr. Weinberg, ki tudi sicer ob najrazličnejših vprašanjih razborito posega v diskusijo, je zaključil z optimistično parafrazo H. G. Wellsa: »Jedrska energija bo osvobodila človeštvo!« V širok diskusijski kompleks je posegel referat prof. Janeza Stanovnika z našlo vom: »Znanstveni in tehnični razvoj in ekonomska rast dežele«. Za osnovno nalogo si je postavil: ugotoviti, ali in kakšna korelacija obstaja med znanstvenim in gospodarskim napredkom. Ugotovil je, da te povezave ni mogoče neposredno ugotoviti, ker gre za dolgoročne procese, oziroma, da z razpoložljivimi instrumenti ekonomske vede njenih elementov ni mogoče ' kvantificirati in izmeriti. Navedel pa je vrsto izredno ilustrativnih in sugestivnih podatkov in pokazateljev iz raznih dežel, ki opozarjajo na zvezo med visokim materialnim in tehničnim standardom na eni ter vlaganjem v raziskovalno delo in njegovim nivojem na drugi strani. Zelo prepričljivo je utemeljil spoznanje ekonomistov, ki se je izoblikovalo v zadnjem desetletju in kii pravi, da stopnje ekonomske rasti, ki jo opazujemo v svetu, nikakor ni mogoče pojasniti samo z večjim vlaganjem dela (in kapitala) niti z večjo produktivnostjo dela (in kapitala), temveč da ima nekako polovičen delež pri tem porastu nedvomno tehnični napredek. V živahna razpravi, ki se je razvila ob Stanovnikovih izvajanjih, osvetljenih z različnih vidikov, je bil zlasti poudarek na vrednotenju znanstvenega dela, toi se vsiljuje spričo navedenih dejstev, ki pa zaradi tega nikakor ne sme babi pragmata-stično. Obenem se je izkristalizirala misel, da mora tudi sodobna ekonomika v žarišču svoje pozornosti v skladu z zakonitostmi lastnega pojmovanja čedalje bolj upoštevati človeka kot iz-ključnega tvorca novih dobrin. 2e tu se je tudi nakazalo izhodišče za novo temo, za temo družbene in človeške odgovornosti znanosti, ki se je razvila po referatih W. G. Pollarda in g. Kanazira o dosežkih sodobne biologije in genetike. Dr. Pollard je izredno nazorno in z veliko domiselnostjo, (čeprav morda nekoliko na račun znanstvene aktualnosti, kot je kasneje v diskusiji med drugim ugotovil dr. Miletič) razložil »abecedo življenja«, to je sistem a.mino kislin, iz katerih so zgrajene vse snovi v živi celici, in »pravopis« njihovega sestavlja- nja vse do zamotanih verig DNA v celičnem jedru. Dr. Kanazir iz Beograda, ki je razložil sodobne hipoteze o prenašanju dednih lastnosti, je sprožil predstavo o po malem fantastičnih posegih v dedne osnove živih bitij in pobudil nekatere udeležence k ugotovitvi, da se odgovornost biološke vede na današnji stopnji tako rekoč izenačuje z odgovornostjo npr. jedrskih znanstvenikov. In medtem ko je dr. Pollard zatrjeval, da predstavlja radioaktivnosti, ki smo ji izpostav-le jedrske eksplozije, samo zanemarljiv odstotek radioaktivnosti, ki mo ji izpostavljeni v prirodnem -okolju, in so drugi razpravljavci poudarili resnost tega vprašanja, saj je obseg mutacij, ki so osnova evolucije živega sveta, pač lahko tudi pozitiven, je dr. Župančič odgovoril s slikovito parabolo: jedrski izstrelek, kd bi zadel in »popravil« kak gen v živi celici, je priredil krogli iz strojničnega rafala, ki bi bila lepo izstreljena v avditorij konference in ki bi natančno »izdrla« piškav zob iz govornikovih ust. . . Ta citat je morda značilen za vzdušje in jezik na konferenci, ki sta neposredna, živa in zavzeta. Domači in tuj) udeleženci so izredno zadovoljni z organizacijo in potekom ter nivojem razprav. Ne manjka niti družabnih kontaktov in prireditev, na katerih se izpolnjuje misel Avda Huma: Osebni stiki med udeleženci iz različnih dežel in z različnih delovnih področij bodo imeli odmeve ki so zelo važni v gibanju sodobne znanosti . . . V omenjeni diskusiji o problemih biologije je kot izredno aktualno raziskovalno področje prikazano vprašanje regulatomih mehanizmov v osnovnih življenjskih procesih. Drugi govorniki so ta študijski problem nato principialno razširili na višje rede življenjskih pojavov, na organizme, na človeške skupnosti. Zdi se, da je to samo eno izmed znamenj pereče želje in potrebe, ki jo občuti tako znanstvenik kot neznanstvenih, se pravi slednji misleči človek, potrebe po učinkoviti sodobni sintezi daljnosežnih posameznih znanstvenih odkritij in ' po njihovi filozofski posplošitvi. Upamo, da bo k temu morda nekoliko prispevala debata o znanosti in umetnosti, ki je sedaj na vrsti v Hercegnovem. TIT VIDiMAR Nadarjenost in glasbena vzgoja Majda Fajon in Gorjan Košuta sla se vrnila iz ZDA Na ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje so te dni slavnostno razpoloženi. Ne samo zaradi začetka novega šolskega leta, še bolj zaradi velikega uspeha, s katerim sta se vrnili iz ZDA dva absolventa zavoda, Majda Fajon in Gorjan Košuta, ki sta dva meseca preživela na mednarodnem glasbenem letovanju Umetnostne NA TRETJEM PULTU -Majda Fajon, absolventka Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, se je kot udeleženka letošnjega mednarodnega letovanja umetnostne akademije v Interlochnu (Michigan, ZDA), uvrstila že takoj v začetku na tretji violinski pult najboljšega študijskega orkestra in to častno mesto obdržala do konca glasbenega seminarja. akademije v Interlochnu v bližini Michigana, kjer se na poletne umetnostne seminarje že več kot trideset let zbira mladina iz vseh ZDA in iz drugih držav. Prve dni po prihodu v domovino (in Gorjana Košuto prvo uro po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na Akademijo za glasbo) sem ju srečala v krogu njunih zadovoljnih profesorjev Pfeiferja In Veroneka ter drugih pedagogov Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje, ki ga to jesen s prepisom na akademijo oba zapuščata. Bila sta skromna, malce utrujena, predvsem pa srečna in zadovoljna — ne zaradi doseženega uspeha, predvsem zaradi tega, ker sta spet doma: »Ne veste, kakšno domotožje naju je dajalo — Amerika je tako strašno daleč!« In potem se je v prijetnem razgovoru izluščila zgodba njune poti v Ameriko, udeležbe na mednarodnem glasbenem letovanju, uspešnega in slavnostnega zaključka v Wa-shingtonu ter vrnitve domov. V letoviškem Interlochnu se vsako leto zbere mladina med štirinajstim in devetnajstim letom, ki študira glasbo, balet, gledališče, likovno u-metnost, da bi se, kot pravi geslo te tradicionalne poletne prireditve, izobraževala in sporazumevala v najbolj univerzalnem jeziku, v jeziku umetnosti. Udeležence izven ZDA izbirajo po nekakšnem sistemu žrebanja in tako je letos prvič prišla na vrsto tudi Jugoslavija. Brez avdicije seveda ni šlo. Predstavljal jo je magnetofonski trak s posneto izvedbo mladega glasbenika. S posredovanjem ameriškega veleposlaništva v Zagrebu je Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje prijavil dva svoja slušatelja in oba sta bila na podlagi magnetofonskega posnetka sprejeta, še več, oba sta se uvrstila v najkvalitetnejšo orkestrsko skupino. Njuno potovanje sta omogočila finančna p-odpora ameriškega veleposlaništva v Zagrebu in £>a veliko razumevanje, ki ga je takoj izpričal republiški sekretariat za kulturo. Prišla sta med 2000 mladih ljudi z vseh koncev sveta: sprejeta v najboljši orkester sta se uvrstila med prvih deset violinistov (»Majda dva pulta pred menoj,« poudarja Gorjan) ter svoji mesti v nenehnem dvomesečnem delovnem tekmovanju tudi obdržala. Mednarodno glasbeno letovanje akademije v Interlochnu je zanimiva oblika intenzivne glasbene vzgoje. Delo slušateljev je naporno. Vsak teden so morali naštudirati pod vodstvom dirigentov in-terlochenske akademije ali gostov, tudi zelo uglednih, nov koncert. Igrati so morali še v komornih zasedbah, razen tega pa poslušati pre davanja iz dveh predmetov. Tretja obvezna panoga je bil šport, (če koga zanima: Gorjan se je odločil za »ameriški nogomet«, kot je rekla Majda, ki si je izbrala lokostrelstvo). Ko sta se vrnila domov, sta nemalo presenečena ugotovila, da je vodstvo letovanja vsak mesec obveščalo tudi starše o njunem napredku in šolskem uspehu. Zgovoren dokaz kvalitete in pravilnosti glasbene vzgoje, ki sta jo uživala doma, je dejstvo, da sta se v novem okolju in ob drugačnih učnih metodah ne le takoj znašla, temveč odlično izkazala kot izvajalca in študenta teoretično glasbenih predmetov. Gorjanu in Majdi beseda nerada teče. Najbrž zato, ker morata govoriti o sebi. Pa vendarle ... Iz Gorjanove pripovedi povzemamo: Vadila sta ih nastopala v mednarodnem mladinskem simfoničnem in godalnem orkestru, poslušala .predavanja . . . Po dveh tednih je Gorjan že nastopil na ameriški televiziji . . . Izbirno tekmovanje za solistično igranje z. orkestrom. Med približno 120 violinisti jih je lahko nastopilo pet. Bilo je predtekmovanje in finale. Gorjan je prodrl na obeh. Njegova izvedba Paganinijevega Capric-cia št. 20 je bila izbrana za častni recital in radijsko snemanje . . . Razglasili so, da mu je dodeljena štiriletna častna štipendija za študij na Eastman School of Muaic v Rochestru . . Ob zaključku tečaja je orkester, sestavljen iz najboljših instrumentalistov na letovanju, v katerem sta igrala oba jugoslovanska zastopnika, nastopil v Wa-siiingtonu. V prvem delu koncerta je nastopil kot solist Gorjan, v drugem delu pa znani ameriški pianist List. Kritika ga je zelo ugodno ocenila. 5000 poslušalcev mu je navdušeno ploskalo . . . Tudi Majda Fajon, - ki je ostala v orkestru, se je odlikovala. Kvartet, v katerem je je igrala, je bil prav tako izbran za častni recital in posnet za radio. Uspehi so nanizani na kratko. Za njimi je dolga učna pot, skrbno usmerjanje daru in razvoja, lepa potrditev osebne nadarjenosti in požrtvovalnosti, pa tudi pravilnosti glasbene vzgoje, ki sta je bila Gorjan Košuta in Majda Fajon deležna. Pred mladima glasbenikoma, ki sta zgodaj in v veliki meri doživela priznanje tujine, pa je nova etapa dela — izpopolnjevanja in umetniške rasti. STANKA GODNIČ ^ " % ' " RAZSTAVA O DEJAVNOSTI SPOMENIŠKEGA VARSTVA — V petek so odprli v prostorih Moderne galerije v Ljubljani v okviru meseca varstva spomenikov in narave razstavo, ki prikazuje dejavnost republiškega zavoda za varstvo spomenikov. Foto: Egon Kaše ROSS S. CARTER HUDIČI V VREČASTIH HLAČAH ItUIIHIItRHItlllllHIIHIIIItlllilllHiMIIIIIIHIIinilllllllllitIHHIIIIIKIHnHniiKllltl 66. nadaljevanje »Carter, do tebe gojim ista čustva, kot bi jih do brata. Včasih- pomislim, da sva morala sesati mleko pri istih prsih. Gruening, obljubljam ti, da bomo poiskali železniški muzej. ce greš z nami. Morda boš celo našel lokomotivo NYC.« »Prekleto, čutim, da zapravljam čas, vendar grem z vami.« »Nadvse ganljivo, stari,« je rekel Arabec. »Pospravimo, kar je še ostalo v steklenici, in odpravimo se!« — T Od mešanja pijač so se nam šibila kolena, glave pa so bile omotične od bogatega kosila. »Najprej se ustavimo v Louvru, fantje. Poglejmo, kje bi staknili taksi.« K nam se je prizibala skupina deklet med prešernim smehom in klepetom. »Gruening, ne daj se premotiti,« je dejal Arabec. »Popoldne mora misel premagali tvarino, ponoči pa naj tvarina premaga misel.« Gruening se je otresel pikantnega primerka: »Poslušaj, punči, jaz se predajam kulturi.« »Je ne comprends pas! Me imaš rad, ne?? »Juh! Arabec, k vragu kultura!« Ozrl se je. »Arabec! Arabec!« Zagledali smo zviteža, kako je z dekletom pod vsako roko in s pretkanim nasmehom naglo zavil okrog prvega vogala. »Ta prebrisani "pankrt, ta —« je izbruhnil Gruening in si zavihtel na široki hrbet svojo sosedo ter jo brcajočo in hihitajočo odnesel v njen delovni prostor. Verjemite ali ne, z Berkelyjem in Finkel-steinom smo resnično šli v Louvre. Ko se je danilo, se je opotekel v sobo utrujeni Arabec. Berkely ga je strmo pogledal in vprašal: »Kako ti je bila všeč Mona Lisa?« Bledi obraz mu je zalila rdečica in povesil je glavo. »Mac,« je jokavo dejal, »bil sem grd, grd fant! Morda bo država odobrila penzijo za stare padalce, pa bom lahko na stara leta videl njen nasmeh.« 43. »Z BOŽIČEM NE BO NIC!« Medtem ko se je bližal božič) so nam čustva omahovala med žalostnimi spomini na težke' dni med zobatimi italijanskimi vrhovi pred letom dni, kjer so nas za vedno zapustili Olson, Oldring, Hastings, Carlton in Mojster Termit, ter veselim pričakovanjem pravih praznikov, ko bo dovolj pečenih puranov, nadevanih z ostrigami, sladkarij in paketov od doma. Nasprotno od steklenice viskija za vso četo na božič leta 1943 je bilo za nas pripravljeno sedemnajst polnih kamionov, ki so se — kot so vedele povedati govorice — hitro približevali Jz južne Francije. 17. december leta 1944. Skupina nas, starih fantov, kamor štejem tiste, ki smo v prvi postavi voda odšli skupaj iz Amerike, ter le nekaj drugih, ki smo jih šteli za stare fante zaradi dolgega delovanja z nami že do začetka bojevanja, je sedela in v pogovoru priprav- ljala veliko božično zabavo. Tedaj pa je nenadoma kot mina padel sredi med nas novi komandir čete. »Možje, smo že pečeni! Prihaja nujna naloga. Sovražniku se je posrečil proboj. Ob osmih zjutraj moramo biti pripravljeni na odhod v popolni bojni opremi. Vsi naredniki k meni.« Z božičem ne bo nič! »Okay, fantje,« je dejal Berkely, kakor hitro smo se vrnili od pripravljalnega sestanka. »Obrnite se! _ Dvignite obroke K in palčke D. Lahko jih boste še potrebovali, preden opravimo. Arabec, ti, Winters in Gruening preglejte svoje desetine.« Duquesne je bil spet med nami, ponovno degradiran v navadnega vojaka, ker se je bil krepko napil in se upiral vojnim policistom. Jedilo ga je, hkrati pa tudi sililo na smeh, ker je moral poslušati Grueningove ukaze. Pregledovali. smo si opremo in se pripravljali na odhod v vzdušju nepopisne tesnobe in obupane otožnosti. Vedeli nismo nič drugega kot to, da je neka zavezniška skupina v peklenskem položaju in da ne pošiljajo tja kot ojačenje. Saj smo bili res za ojačanje. Lahko smo dobili kakršnokoli nalogo in jo tudi izvršili. Ampak, ampak ampak... Dotlej se je pesek v uri naše usode gotovo že presul. Možje kot Duquesne, Gruening, Ber-kely, Finkelstein, Škrjanec, Casey, Nixon, Arabec, Winters, Carey, Fox in jaz so preživeli dvesto odstotkov novincev v četi. Bili smo ubežniki pred zakonom povprečja. V bitkah za življenje morajo možje padati, celo stari vojaki. Mračno smo gledali drug drugega, vsakdo pa je skrivoma premišljal: »Kdo jo bo staknil tokrat? Cez nekaj dni bodo nekateri izmed nas mrtvi.« Nisem želel biti jaz, seveda pa ravno tako nisem privoščil nikomur dru- gemu med svojimi soborci. Videti je bilo, da ni nihče bolj žaloster kot Arabec, ker se je vse tako obrnilo. Kc smo tisto noč končali priprave, je poseda okrog kot kup nesreče, čez čas se je odločil da napiše pismo dekletu v Tennesseeju. Dru gi smo posnemali njegov zgled in napisal domačim kratka pisma s sporočilom, da s( imamo dobro in da se veselimo čudoviti! praznikov. Napisali smo običajna voščila ir izrazili običajno optimistično upanje, da bc vojne kmalu konec in da bomo morda lah ko odšli domov še prej, kot pričakujemo Potem smo se vrgli na postelje, se premetavali se izgubljali in sanjali. Ob štirih zjutraj smo pri Rdečem križe pili kavo. Veliko fantov je govorilo glasno ir se pogosto smejalo, da so lahko skrili tesno bo in dobili malo sline v suha usta. Ko sme srkali toplo kavo, smo upali, da nam bo pregnala napetost v želodcu in nam raztopite ledene predstave, da lahko izgubimo nogo al oko ali nas prevrta šrapnel, in bomo resi gnirano sprejeli, karkoli nam je pač namenite usoda. Stari prijatelji iz drugih vodov in čet so pri šli na obisk in z nami kadili, srkali in se dra žili. »No, pregnani stari žrebec, že spet odha jamo. Drži rep . k tlom, ti stari pasji sin. Sai nočem reči, da si kaj vreden, zaradi mene bi te lahko tudi zadelo, ampak dolžen si mi kup denarja. Jaz pa le ne bi imel poguma, da bi povedal tvoji materi, zakaj sem ti ga posodil.« »Smplo imaš! Vedel sem, da si določen za odhod domov, nisem pa vedel, da šele za ju tri. Justiceu 'se je tako zgodilo pri Anziu. No pa je preživel in se mu je posrečilo kljub tri inšestdesetim dnevom v peklu. Vso srečo d želim!« Evropski vidiki slovenske poezije Pogovor s češkim pesnikom Josefom Hiršalom DESET Ž Obnovljeno prijateijsiko sodelovanje med socialističnima republikama Jugoslavijo in Češkoslovaško sega nujno tudi na področja kulturne dejavnosti. Med tradicionalne instrumente medsebojnega spoznavanja in zbliževanja sodi književno prevajanje in prav tu so pretrgani stiki v neoavni preteklosti povzročili občutne vrzeli. Pričakovati je, da bo za sedaj še močno centralizirana češkoslovaška založniška politika bolj kot doslej upoštevala dosežke jugoslovanskih literatur. To pa je mogoče samo ob smotrnejši izmenjavi informacij in z večjim kadrom dobrih prevajalcev. Društvo slovenskih književnikov. posebej še njegova komisija za kulturne zveze s tujino, je storilo lepo uslugo programskemu zbliževanju slovenske literature s Češko, ko je povabilo v Slovenijo enega najboljših čeških prevajalcev poezije Jožefa Hir-šala. Njegovo ime se je prvič oglasilo v naši kulturni kroniki ob izidu češkega izbora Zupančičeve lirike »Us-vity a boure« (1962). Pri prevajanju Zupančiča je sodelovat s svojim jezikovnim mentorjem v slovenščini dr. Otonom Berkopcem; z njim je tudi prevedel Njegošev »Gorski vijenac«. ki je tako dobil definitivno češko obliko. Ob jezikovnem sodelovanju Irene Wenigove je Hiršal opravil zelo zahtevno prevajalno nalogo s prevodom Krleževih »Balad Petriče Kerempuha«. Pod Berkopčevim vplivom nastala posebna inkiinacija je Hiršala tesneje približevala slovenščini, in da bi razširil svoje znanje ob živih vrelcih naše besede, je sedaj prišel med nas. Leta 1920 v bližini Jifina rojeni malo posestniški sin Jožef Hiršal se je po srednješolskem študiju posvetil uredniškemu delu v založbah. Najprej je opozoril nase kot pesnik. Izdal je pet pesniških zb-rk, v obdobju stalinističnega kurza v češkoslovaški politiki, ko je bila samonikla, individualno izvirna umetniška ustvarjalnost potisnjena ob zid kampanjskih narbčil in prakticističnih prVreb, pa je Hiršal kot pesnik molčal. Pravkar pripravlja obsežno pesniško zbirko, »Soukrom-nagalerie« (Zasebna galerija), ki vsebuje njegove v letih 1946—1955 nastale, a neobjavljene pesmi. Velik, originalen pesniški talent bo znova s krepkim korakom stopil na češki Parnas! Sedela sva s tovarišem Jožefom Hiršalom pri kozarcu vina in se pogovarjala o. njegovi ustvarjalni in poustvarjalni izkušenosti. »V tem trenutku r/le posebno zanima vaše prevajanje poezije. Kaj ste doslej prevedli mimo .jugoslavic', ki jih poznamo in cenimo?« »Prevajam že dobrih štirinajst let; ko je leta 1948 izšla moja zadnja pesniška zbirka Uzde oesty. sem si zastavil nalogo, da kar najbolj prodrem na zamotana področja svetovne poezije. Moj prvi in nemara najboljši prevod so bUe Morgenster-nove Galgenlieder, o katerih so nekateri sodili, da so sploh neprevedljive; moj prevod je doživel lep uspeh in me spodbudil k nadaljnjemu aelu. Iz nemščine sem pre-veael še izbor Heineja in Kor'.uma. prevajal pa sem tudi modeme pesnike, kakor so Knzensberger, Heissen-buttel. Erich Kastner. Iz ameriške poezije sem prevedel Sandburgov izbor ameri- ške ljudske pesmi, dalje pesmi E. A- Poa. V zadnjem času se intenzivneje ukvarjam z današnjo slovensko poezijo. Za antologijo jugoslovanske poezije, ki jo pripravljava z Ireno Wenigovo, sem doslej prevedel nekatere pesmi Krakarja, Mipattija, Kocbeka. Vipotnika, Zajca, drugi prevodi pa mi dozorevajo v sedanjem živem stiku z vašim jezikom in z vašimi pesniki.« »Potemtakem bo imelo vaše bivanje pri nas,« sem dejal tovarišu Hiršalu, »ugoden vpliv na vašo nadaljnjo prevajalsko dejavnost?« »Da, saj sem samo z neposrednimi stiki spoznal situacijo današnje slovenske poezije in vlogo, ki jo ima slovenska liriika v konteksu sodobne evropske poezije. Pre- Naši spomeniki S\ . PRIMOŽ NAD KAMNIKOM — Prav gotovo je res, da je Sv. Primož nad Kamnikom eden naših najpomembnejših spomeniških kompleksov. Kompleksov zato, ker se je na majhnem pomolu na južnem pobočju Velike planine v stoletjih nabralo toliko umetnostnega bogastva, kakor malokje. Tu je naj.prej cerkev sv. Primoža, katere jedro sega še v romansko dobo in ji je današnjo podobo dala pozna gotika v zanimivi dvoladijski zasnovi. Razen bogate opreme, ki je z enim redkih ohranjenih baldahinskih oltarjev pri nas še celo gotska, sicer pa zgodnjebaročna, so v njeni notranjščini posebno znamenite stenske slikarije. Te so stilno na tisti stopnji, ko začenja renesansa namesto gotike vedno bolj obvladovati tudi našo takratno likovno govorico. Obsežni "Pbhod treh kraljev« z vrsto mikavnih žanrskih prizorov dopolnjuje na severni steni zanimiva uprizoritev nadlog, ki so nekoč s kugo na čelu morile človeštvo, medtem ko je južna ladijska stena v glavnem posvečena prizorom iz Marijinega življenja. Te stenske slikarije so eden kvalitetnih viškov našega stenskega slikarstva še iz časa, tik preden je ta umetnostna zvrst kot poglavitni okras naših podeželskih cerkva ob koncu srednjega veka začela upadati. Ob letošnjih restavracijskih delih, ki jih je opravil Republiški zavod za spomeniško varstvo in ki so poskrbela tako za tehnično kakor za estetsko plat v obravnavanju te slikarske bogatije, se je prvič pokazala tudi rojstna letnica znamenitih fresk: 1504. Spomeniški kompleks Sv. Primoža pa dobro dopolnjuje ne le slikovito postavljeni samostojni zvonik, temveč tudi zanimivo poslopje mežnarije, ki v osnovi tudi ni mlajša od gotike in jo je v današnje stanovanje prezidal barok v 18. stoletju. Pa tudi osmerokotna kapelica v bližina dopolnjuje spomeniško pomembnost kraja in boga tli repertoar razfldčinah tipov naših znamenj in kapelic, katerih dve smo srečali ob poti, ko se nam je Sv. Primož prvič pokazal bolj iz bližine. No, in za konec lahko obiščemo še cerkev sv. Petra, nekaj deset metrov više na izrednem razglednem položaju, ki je seveda tudi še srednjeveška in se ponaša še z gotskim poslikanim lesenim stropom. Tako. Ce pa boste pozabili v vasi Praprotno povprašati po ključih, potem si vsega tega, kar smo omenili, od znotraj ne boste mogli ogledati. Bržčas se bo tudi vam ponudilo vprašanje: ali je prav, da Sv. Primož z vsem svojim spomeniškim bogastvom tako samuje in ali ne bi zaslužil vsaj enega človeka, ki bi stalno skrbel za njegovo, varnost, pa tudi za to, da kulturni turisti ne bi obstali pred zaprtimi vrati. DR. MARSU AN ZADNIKAR bral sem vrsto novih pesniških zbirk, ki mi prej ©iso bile dostopne. Prijateljske zveze, ki sam jih skierui v Ljubljani, mi bodo omogočile nadaljnje pismene stike, tako da bom poslej stalno in smotrno zasledoval vse, kar se bo dogajalo v slovenskem literarnem življenju. Spričo tega, da sem že prevedel deset Prešernovih sonetov, se nameravam še nadalje ukvarjati tudi z vašim prvim pesnikom, čeprav se zavedam posebnih težav, ki so združene z res dobrim prevajanjem njegovih verzov. Smisel ima samo tak prevod, ki bo prekosil dosedanje češke poskuse s prevajanjem Prešerna. V glavnem pa bom prevajal vaše .današnje lirike«. »Zdaj ste že nekoliko bolj spoznali slovensko literaturo. Kako presojate njen položaj?« »Sodim, da kaže slovenska literatura tipično srednjeevropski značaj. Ni preveč originalna, zato pa se odlikuje po svoji inteligentnosti in, dejal bi, solidnosti. Lahko rečem, da ima določeno vlogo in pomen tudi v evropskem komteksu. Ni več provincialna, ni samo umetniški izraz majhnega naroda, marveč jo lahko postavimo ob bok književnosti velikih narodov. Evropa bi morala bolje kot doslej poznati in priznati delo Ivana Cankarja m Otona Zupančiča. Iz sodobne poezije me posebno mika po svoji originalnosti in poetični kulturi Kocbek. Na splošno vidim, da je v slovenski literaturi o osvobodilni vojni in revoluciji več etosa kot pa patosa«. »Kaj je po vašem, tovariš Hiršal, predvsem potrebno, da bi se še bolj razširile m poglobile tradicionalne zveze med slovenskim in češkim kulturnim življenjem?« »Dejal bi: predvsem več osebnih stikov- Nedavne ovire so odstranjene; leta, ko je bila kontinuiteta pretrgana, so dokončno 2a nami; zdaj se odpirajo nove možnosti. Potrebnih pa je več neposrednih stikov. Obiski književnikov, ki so tudi prevajalci, so tem pomembnejši, ker je najbolje, če spoznavajo jezik pri njegovih živih vrelcih. Cas je že, da se ca praški univerzi obnovi lektorat slovenskega jezika. Mlajša češka generacija gleda na Jugoslavijo globalno in ne pozna kulturne in jezikovne posebnosti sestavnih delov njene federacije. Pred očmi imam tudi potrebo po kulturni podlagi za solidarnost majhnih in manjših narodov,: ki se poskušajo uveljaviti v svetovna kulturni skupnosti, v novem človeštvu, ku nastaja v epohi tehnike in kibernetike ter zastavlja nam vsem nove življenjske probleme. Glede naših kulturnih zvez menim, da bi morale vaše in naše avtorske agencije več storiti za medsebojno obveščanje in izmenjave produktivnih in reproduktivnih dosežkov«. »Kateri izmed vaših dosedanjih vtisov, pridobljenih med Slovenci, se vam zdi najpomembnejši?« »Najbolj me je presenetila visoka informiranost slovenskih književnikov in intelektualcev sploh o evropski kulturi. Opazil sem, da so zlasti vaši pesniki dobri poznavalci tujih kultur in da so med njimi številni prevajalci. Spioh sem dobil rešpekt pred slovensko prevodno književnostjo. Imate prevod Musilovega »Moža brez posebnosti«, Cehi ga kljub vsej živahni prevajalni otejavnosi še nimamo. To, kaiko živa je pri vas evropska kulturna zavest — sevedjf' ne v škodo socialistične zavesti — je moj najmočnejši vtis iz Slovenije.« »In naposled še beseda o češki književnosti. Zdaj se je ustvarjalna dejavnost močno sprostila, nedavne omejitve so se umaknile, kajne?« »Prav gotovo. Kot značilnost našega novega življenja bi omenil predvsem slo po kulturi. Pri nas kaže tudi mladina intenzivno zanimanje za literatfuro, za umetniške vrednote. Življenje se tebni-zira, toda kot pozitiven kontrast se razvija živahno zanimanje za vse, kar se dogaja v svetovni kulturi. Z umetnostjo se ukvarja več ljudi kot kdajkoli prej. Zlasti 'inklinirajo k nji mladi ljudje. O položaju naše književnosti bi lahko govorila na doigo in na široko; sumarično lahko rečem, da je ugoden budi s svetovne perspektive. Pomislite, da izdaja klub prijateljev poezije pesniške zbirke v 30.000 in še več izvodih. ,Klubi bralcev', ki so združeni z založbami, pa imajo po 80.000 do 100.000 članov, rednih konsumentov knjig. Naše knjige so poceni, za kar gre hvala smotrni proračunski politiki, skrbi države za kulturo in seveda visokim nakladam. Povprečna naklada za poezijo je 2.000 izvodov, za prozo pa 10.000. Na vseh področjih so naklade višje kot pred vojno.« lin še in še sva govorila o razmerah v kulturnem svete Hiršalove domovine — preveč zanimivosti, da bi se dale strniti v okvir česniškega intervjuja,- Nedvomno smo Slovenci. - z Jožefom Hiršalom pridobili novega dejavnega in prikupnega posredovafca naših vrednot med Cehi. BQ2H»4R BORKO Nedeljski pomenki s sodobniki — Morebitni ugovori zaželeni v istem okviru ^ Sprašuje DELO, danes odgovarja: TONE ZIMŠEK VPRAŠANJE: Ali bi na vsa vprašanja kjer koli popolnoma enako odgovarjali, ko ne bi bili predsednik Zveze študentov na ljubljanski univerzi? ODGOVOR: Prav gotovo ne! Samo ne zaradi večje ali manjše odkritosti ali odgovornosti, na kar verjetno namigujete, temveč zaradi preproste resnice, da okolje vpliva na ideje.. Se bolj točen odgovor pa ' je, da sploh ne bi odgovarjal, če bi ne bil predsednik, spet zaradi pre. proste resnice, ker me tedaj ne bi ničesar vprašal. VPRAŠANJE; Imate kakšno pripombo k mnenju, da je človek na položaju odgovoren za svoje izjave? ODGOVOR: Prav gotovo so Ijud-dje »na položaju« odgovorni za svoje izjave, pri nas še preveč, pa ver. jetno zato premalo za svoja dejanja. Ko smo že ravno pri pripombah in »odgovornosti na položaju«, se mi zdi. da je že skrajni čas, da pričnejo, namreč »odgovornosti na položajih«, živahneje krožiti v vseh smereh. Veste, z odgovornostjo je tako kot s krvjo, če ne cirkulira, se osiri ali pa jo moramo imeti hermetično zaprto in pod nizko temperaturo (nikakor pa ne v »topli gredi«J. VPRAŠANJE: Ce že oboje ne gre — kaj imate v družbi rajši: inteligenčni kvocient ali moralo? ODGOVOR: Za katero družbo gre: v družabnem ali sociološkem pomenu? Ce gre za družbo prijateljev, imam rajši inteligenčni kvocient in njegovo spremljevalko — zdravo duhovitost; če pa gre za družbo v sociološkem pomenu, pa imam rajši moralo in njenega spremljevalca — zdrave medčloveške odnose. VPRAŠANJE: V čem, mislite, Ih se vaša generacija danes bolje obnašala od sedanje nekoliko starejše, ko bi bila ta vaša generacija za deset ali petnajst let starejša? ODGOVOR: Dosti več. strpneje in uspešneje bi se pogovarjala med seboj in z vsemi. VPRAŠANJE: Kaj je vzrok za takšno splošno mnenje — ni, da bi ga tu posebej navajali — o študentovski telesni in duhovni kulturi? ODGOVOR: Menim, da sprašujete površinsko. Vprašanje je, kje je vzrok za takšho stanje na področju študentovske telesne in duhovne kulture, za vse zvite hrbtenice, izsto. pajoče lopatice, samo na stroko ozko omejene strokovnjake in tako dalje. Kriv je posluh! Se čudite? Da, preveč posluha in s tem sredstev za kričave popevke, žogobrc in slično ter premalo za pravo kulturo in množični šport. VPRAŠANJE: Kakšna bo študentovska »Tribuna« v novi sezoni? ODGOVOR: Po katarzi, ki jo je doživela, še boljša! VPRAŠANJE: Kaj vas študente bolj boli, bodisi po človeški bodisi po družbeni plati: 'to, da imate študentje tako-majhne štipendije, zavoljo česar nekateri izmed vas stradajo, ali pa to, da imajo nekateri starejši državljani (nemara v mladosti niti šti. pendij niso imeli) še manjše pokojnine od vaših štipendij? ODGOVOR: Oboje je enako hudo, še bolj pa boli to — smo pač ljudje — da imajo drugi ob tem dohodke za 20 »stradajočih« in več. Boli tudi spoznanje, da se je pregovor »Sita vrana lačni Ae verjame« spremenil, med dvajset let starimi socialistič. nimi ljudmi, le v »Sita vrana lačni le hudirjevo počasi verjame.« Slišim dovje očitkov: — Kitajec! — Kaj pa na Zahodu? Ne, nisem za uravnilovko! Kar se pa Zahoda tiče: v relativno zdravi ali ozdravljajoči družbi bolijo in je prav, da bolijo vsa protislovja in krivice. V družbe, otopeli od krivic, pa celo veliki zločini ne pojdejo človeškega odmeva. VPRAŠANJE: O reformi na univerzi je bilo že toliko rečenega, da moramo zares še vas povprašati o tem. ODGOVOR: Kaže, da želite enostaven recept. V osnovi je tudi enostaven: več sredstev in prizadevnosti (tako profesorjev kot študentov, pa tudi »zunanjih faktorjev«), ter manj predsodkov in neprizadetosti (zopet vseh). VPRAŠANJE: česa se osebno najbolj veselite in česa nekoliko manj? ODGOVOR: Najbolj se veselim, da bom novembra izročil »predsed. niško čast« drugemu, nekoliko manj pa štirih izpitov in diplome, ki me še čaka po enoletnem »odmoru« za. radi te »časti«. Veselim se tudi, da mi nipte postavili nobenega delikat. nega vprašanja — ni mi bilo treba posebno izpostavljati moje odgovornosti (pst! — pa tudi vaše!). VPRAŠANJE: Koga priporočate za naslednjo žrtev našega intervjuja in zakaj? ODGOVOR: Zvrstila se je že lepa vrsta predsednikov, podpredsednikov, profesorjev, itd. Dajmo, vprašajmo našega neposredno neposred. nega proizvajalca, kako nosi sociali, zem na svojih plečih. Zato predlagam topilca v celjski Cinkarni tovariša Jožeta Gorška. Prihodnjič odgovarja: JOŽE GORŠEK II. festival sodobne komorne glasbe Prvi dogodki v Radencih OD NAŠEGA POROČEVALCA RADENCI, 19. -sept. (Po telefonu) S sinočnjim koncertom del Josipa Slavonskega .in Slavka Osterca se je pričel II. festival sodobne komorne glasbe. Skoraj polna dvorana je dokazala, da je festival premostil začetno fazo, v kakršni je bil lani, in da si je zagotovil poslušalce, kar je bistveno za vsako umetnostno prireditev. Sicer so se s tem v zvezi pojavile organizacijske težave, vendar bo o njih okvirnih vprašanjih bolje spregovoriti, ko bomo imeli o festivalu celotno sliko. Pač pa se lahko nekoliko zaustavimo ob sinočnjem večeru, ki je bil z umetnostnega stališča brez dvoma lepo doživetje in s tem dostojen uvod v festival. Slavenski in Osterc, ki sta oba in v istem času zrast,la v tukajšnji okolici, sta vendar po svojem umetniškem izražanju zelo različna. Slavenski je človek, ki je zra-ščen z rodno slovansko zemljo in z njeno folkloro in njenim duhom, ob tem pa vendarle uporablja sodobna izrazna sredstva. Tako je njegova glasba vseskozi napredna, obenem pa* izrazno močna in njena vrednost ni sa- mo v naprednosti in bo povedala marsikaj tudi v doba, ki bo svoj stil že preobrazila. To velja v prvi vrsti za sinoči izvedeno »Slavonsko sonato« za violino in klavir op. 5, ki sta jo podala Igor Ozim in Marjan Lipovšek kot v tehničnem in izraznem oziru izvrstno uigran duo. »Muzika« za komorni ansambel je nastala precej kasneje kot »Slavenska sonata« in priča o skladateljevem nepomirljivem iskanju novih izraznih oblik. Delo je plastično podal ansambel »Slavko Osterc« z, dirigentom Ivom Petričem. V nasprotju s Slavonskim je Slavko Osterc odločen formalist, oster mislec in ponekod celo sarkast. Zato je njegova muzika grajena po čistih glasbenih principih, je živa, zanimiva in aktualna. Posebno v njegovem pihalnem kvintetu iz 1. 1932 se odražajo navedene značilnosti. 2e nekoliko drugačen je Ostercev izraz v »Pravljicah« za klavir. Tu se je Osterc spoprijel z vsebinsko glasbo in je na čudovito preprost način 'povedal težko življenjsko resnico. Gre za muzikalno pripoved štirih sloven- 1 skih pravljic, ki jim po kratkem Intermezzu sledi še »Pravljica in pesnica o svetovnem miru« z izredno ekspresivnim kontrastom med »pravljico« (Quasi choral) in »resnico« (Allegro giusto.) Pravi ekspresionist pa je Osterc v samospevih. Poleg močnega teksta, ki ga je skladatelj znal izbrati, prepričuje v samospevih predvsem pevska linija, ki jo podpira klavirska spremljava, ne v harmonskem ampak v izraznem smislu. Izvajalci Osterčevih del so bili: precizni pihalni kvintet »EM-chendorf« z Dunaja, dalje pianist Marjan Lipovšek, ki je pripomogel »Pravljicam« do prave karakterne podobe, ter Zlata Ognjanovič in Pavel šivic, ki sta iskreno interpretirala Osterčeve samospeve. Od današnjega programa smo že slišali referat Pavla Šivica o jugoslovanski komorni glasbi zadnjih treh let. Predavatelj je podal dosti izčrpno poročilo o vseh dosegljivih stvaritvah tega obdobja, vendar pa referat žal ni zbudil diskusije, ki bi bila potrebna za razčiščevanje številnih vprašanj na področju modeme glasbe in na takem festivalu tudi umestna. KRISTIJAN UKMAR KULTURNI Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Sobota, 26, sept., ob 19.30: Nušič, Pokojnik. Izven. Goriško gledališče, Nova Gorica. Nedelja, 20. sept., ob 15. uri: L. Stevens »Zakonski vrtiljak«, komedija v dveh dejanjih. Gostovanje v Bači. Nedelja, 20. sept... ob 20. ui4: L. Stevens »Zakonski vrtiljak«, komedija v dveh dejanjih. Gostovanje v Podgradu. Ponedeljek, 21. sept., ob 20. uri: L. Stevens »Zakonski vrtiljak«, komedija v dveh dejanjih. Gostovanje v Ilirski Bistrici. Sobota, 26. sept., ob 20. uri: L. Stevens »Zakonski vrtiljak«, komedija v dveh dejanjih. Gostovanje v Kompu. Nedelja, 27. sept., ob 17. uri: Fran Žižek »Miklova Zala«, ljudska igra v 9 slikah. Gostovanje v Ajdovščini. Lutkovni odri Razstave LUTKOVNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Marionete Levstikov trg 2 Nedelja, 20. 9. 1964, ob 11. uri; J. Malik, Čarobna vrečka. Otvoritev setaone. Četrtek, 24 . 9. 1964, ob 17. uri: J. Malik, Čarobna vrečka, ob 20.30: M. Maeterlinck: Sinja ptica. Zaključena predstava. Sobota, 26. 9. 1964, ob 17. uri: M. Maetemick: Sinja ptica. Nedelja, 27. 9. 1964, ob 11. uri: J. Malik: Čarobna vrečka. v ©@o MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Trg VII. kongresa ZKJ 1 (»Soča«) Sreda, 23. 9. 1964. ob 16. uri: J. švarc. Goli kralj. Naslovno vlogo bo igral Jurij Souček. Za osnovno šq1o. Četrtek, 24. 9. 1964, ob 16. uri: J, Švare. Goli kralj. Naslovno vlogo bo igral Jurij Souček. Za osnovno šolo. MALA GALERIJA, LJUBLJANA Vanja Radauš razstavlja plastike in akvarele MESTNA GALERIJA, LJUBLJANA Razstava olj, grafik in plastik avstrijskih umetnikov Wemerja Berga, Giselberta Hoka, Ot-hmar-ja Jaindla, Rudolfa Kedla, Antona Lehmdena in Valentina Omana. MODERNA GALERIJA, Ljubljana Razstava iz dejavnosti republiškega zavoda za varstvo spomenikov in narave. Odprta je vsak dan od desetih do osemnajstih, in sicer samo do 25. sept. Vstop prost. NARODNA GALERIJA, Ljubljana Razstava starih tujih mojstrov s štajerskega in iz Prekmurja. KOPRSKI MUZEJ, Koper Stara umetnost, na slovenski obali. PREŠERNOV MUZEJ, Kranj Razstava olj slikarja Poldeta Oblaka. LIKOVNI SALON, Celje Razstava šole za oblikovanje tz Ljubljane, od torka naprej. Kinoteka tedenski program dvorane .iugo-slovanskr kinoteke v Ljubljani od 33. do 3«. IX. 1964 Ponedeljek, 21. IX. 1964: SVE- TOVNI DOGODKI 1941—1945 (dokumentarni film: 1941—44, OD NORMANDIJE DO PARIZA KAPITULACIJA NEMČIJE. VRNITEV. KAPITULACIJA JAPONSKE). Torek, 22. IX. 1964: SVETOVNI DOGODKI. Sreda. 23. IX. 1964: RDEČA KRČMA (L-AUBERGE ROUGE), Francija, 1951. Scenarij: Jean Aurenche. Režija: Claude Autant-Lara. Glav. vi.: Femandel, Fran-go-ise Rosay, Carette. ob 20. uri: DEKLICA S ŠKATLO ZA KLOBUKE (DEVUŠKA S KOROB-KOJ), ZSSR, 1927 (nemi). Scenarij: V. Turkin, V. Seršenevič. Režija: Boris Bamet. Glav. vi.: Ana Sten, V. Gofel, I. Koval, V. Samborskij. Četrtek. 24. IX. 1964: NASMEH POLETNE NOČI (SOMMAR-NATTEN S LEENDS). švedska, 1955. Scenarij: P. A. Lundgren. Režija: Igmar Bergman. Glav. vi.: Ulla Jacobson, Eva Dabl-beek, Harriet Anderson. Petek. 25. IX. 1964: ZLATI DEČEK (GOLDEN „BOY). ZDA. 1939. Scenarij: L. Meltzer, S. Y. Masen. Režija: Rouben Ma-moulian. Glav. vi.: William Hol-den, Barbara StaAwyck, Lee J. Cobb. Sobota, 26. IX. 1964: HUMORESKA . ZDA, 1947. Scenarij: C. Odeta. Z. Gold. Režija: Jean Negulesco. Glav. vi.: Joan Crawford, John Garfield, Oscar Levant. JESENSKO GARDEROBO ŠIVAM PO MODELIH »S vijeta ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA razpisuje prosta delovna mesta za: 1. ZDRAVNIKA za splošno ambulanto Sežana 2. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto Sežana 3. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto Dutovlje 4. ZOBNO ASISTENTKO za zobno ambulanto Dutovlje 5. BABICE za zdravstveno postajo Divača 6. BABICE za zdravstveno postajo Kozina Službo lahko nastopite takoj. Družinska stanovanja zagotovljena pod 1. ali 2. 5. in 6. Pod 3. in 4. možnost samske sobe. Razpis velja do zasedbe delovnih KRONIKA" V Nsdc^a, °0. septembra 13G4 ■v Žrtve v prometu niso nujno zlo Zavod za zdravstveno in tehnično varnost SR Slovenije pred novimi nalogami Pet let je minilo, odfcar so pri mechain^ko-psihodo-Skem centru republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani ustanovili laboratorij za psihologijo prometa. Marca lani pa so celoten laboratorij odstopili zavodu za zdravstveno in tehnično varnost SR Slovenije, kjer so ustanovili poseben sektor za varnost v prometu. Po poldrugem letu dela so člani in sodelavci novega sektorja nakazali vrsto možnosti za zmanjšanje števila prometnih nesreč. Javni cestni promet v naši državi je v zelo kratkem obdobju presegel vsa pričakovanja, s tem pa smo ostali pred kopico novih, na videz nerešljivih problemov. Ees je, da tako povečan promet zahteva žrtve, toda napačno je mnenje, da se temu ni moč vsaj delno izogniti. Motorni cestni promet je često nevarnejši od drugih opravil, toda mnogo je delovnih mest, ki so nevarnejša od cestnega prometa, pa kljub temu ne terjajo toliko žrtev ponesrečenih in tako visokih denarnih izgub. Ker se večina prometnih nesreč pripeti zaradi napačnega reagiranja človeka — oblikovalca cestnega prometa — moramo prav njemu posvetiti največ skrbi. Ugotovitve, da se približno 80 odst. nesreč pripeti zaradi subjektivnih vzrokov, so enake ugotovitvam drugih dežel. Seveda pa se ne \ smemo tolažiti z znanim dejstvom, da naše ceste, vsaj večji del, ne ustrezajo sedanjemu prometu. Koga lahko imamo za varnega oziroma za nevarnega voznika. Odgovor na to vprašanje lahko dobimo le s pomočjo medicine, fiziologije, psihologije, sociologije in tehnike. Centralna operativna evi- denca naj bi bila enotna za vso Slovenijo, postopoma pa naj bi zajela vse voznike motornih vozil, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah ali pa so napravili številne prometne prekrške. Vozniške karakteristike že sedaj ugotavlja v okviru zavoda komisija za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti voznikov, v kateri so razni specia-' listi. Ta komisija je doslej opravila že precej pregledov. Teh specialnih pregledov so se doslej posluževali v največji meri zdravstveni domovi, transportna podjetja, organi za notranje zadeve in šola za poklicne voznike, zelo redko pa so se na komisijo obračali sodišča, izpitne komisije, avto-moto društva, zavodi za socialno zavarovanje, zavodi za zaposlovanje delavcev, državni zavarovalni zavod in posamezniki. Doslej še ni bilo primera, da bi jih za pomoč prosili sodniki za prekrške, javna tožilstva in odvetniška zbornica. V prihodnje bo treba te vezi okrepiti in poostriti preglede nad vozniki s pogostnimi prometnimi- nesrečami, vozniki, ki so podvrženi alkoholu, rekonvalescenti in kandidati za voznike, ki večkrat zapored ne opravijo vozniškega izpita. Zelo zmotno pa bi bilo mi- sliti, da bi samo z navedenimi posegi že bistveno izboljšali stanje na naših cestah. Med raziskave bo treba vključiti še vrsto ukrepov, med katerimi naj omenimo raziskovalno delo od programa prometne preventive pa do varnostne opreme vozila ter »retrening«. Retrening je skupni izraz za kompleks posegov, s katerimi ugotavljajo vzroke določenih pomanjkljivosti v psihični ali fizični sposobnosti voznikov. Morda bi bilo bolj primemo, da bi sodnik »kaznov^T« večkratnega kršilca tako, da bi ga na njegove stroške poslal na tako imenovani retrening. Da bi dopolnili krog nalog, ki jih je sprejel zavod za zdravstveno in fehnično varnost, naj omenimo še potrebo .po izvedencih za psihologijo in medicino prometa, ki naj bi skrbeli za pravilne razjasnitve posameznih primerov -hujših prometnih nesreč pred sodišči. \ Naraščanje števila mrtvih in poškodovanih ter viscjlce številke pri škodah zahtevajo' takojšnje in energične ukrepe, če pogledamo podatke od leta 1954 do 1963, lahko ugotovimo, da je 1.783 mrtvih, 31.519 poškodovanih, več kot 25 milijard dinarjev škode in izguba enega in pol milijona delovnih ur vse prehud davek, ki ga dajemo cesti. Zavod stoji pred številnimi nalogami in jasno je, da jim ne bo kos, če bo ostal osamljen. Za čimprejšnje izboljševanje varnosti v prometu je torej potrebno sodelovanje vseh, ki lahko in morajo za varnost v prometu prispevati svoj delež. (Po »Delu in varnosti«) 5. SEJEM OPREME GOSTINSTVO 3.-11. X. 1?64-MARIBOR-RAZSTAVIŠČE MARIBORSKI SE|EM izsiijevcia sta prednost Spet otrok iznenada pred avtomobilom V petek je bito več nesreč pešcev, mopedista in kolesarja MARI BOR, 19. sept, — Nia Tržaški cesti v Mariboru je sinodi ob 18.15 Peter Leban z osebnim avtom podrl 6-letmo Lidijo Janžekovič. Avtomobilist je pripeljal po Tržaški oesitii iz središča mes.š, pred hišo št. 81 pa je z desne strani s pločnika nenadoma skodla na cesto deklica. Avto jo je zadel v bok din jo vrgel pet metrov naprej po cesti, kjer je obležala nezavestna. Dobila je pretres, možganov in si zlomila ključnico ter se ranila po obrazu. Odpeljali so jo v mapiborsiko bolnišnico. MOJSTRANA, 19. sept. — Pred osebnim avtom Fiat-1300, ki ga je vozil Alojz Cvenkelj, je včeraj ob 14. uri v vasi Dovje nenadoma šla čez cesto Antonija Legat. Voznik je poskušal preprečiti nesrečo, kar pa mu kljub zaviranju, ni uspelo in je Legatovo podrl. Ponesrečenko, ki seje ranila pb obrazu ih si izpahnila desno roko, so odpeljali v jeseniško bolnišnico. KAMNIK, 19. sept. — V vasi Duplica je sinoči ob 22:10 Hinka Kosa z osebnim avtom podrl Anton Repan-šek. Avtomobilist se je peljal skozi Duplico proti Kamniku. Nasproti mu je pripeljal avtomobil, tako da je moral za- senčiti luči. Ko je spet prižgal dolge luči, je približno pet metrov pred seboj opazil pešca, ki je šel po sredini ceste, poleg sebe pa je peljal kolo. Repanšek nesreče hi mogel preprečiti, ker ja bila razdalja prekratka. Podrl je pešca, ki se je laže ranil in so ga prepeljali v zdravstveni dom v Kamniku. LJUBLJANA, 19. sept. — Na prehodu za pešce na Trgu OF v Ljubljani je pred avtobusno postajo včeraj ob 7,20 osebni avto, s katerim se je peljal Stojan Jančič, podrl Marijo Frigato. Jančič se je pripeljal od Bavarskega dvora na Trg OF. Prepozno je-opazil Frigatovo, ki je šla čez cesto, in zato kljub močnemu zaviranju ni mogel ustaviti avtomobila. Frigato-va, ki jč> je avto zadel, si je zlomila levo nogo Na Tržaški cesti v Ljubljani pa je ob 14.30 včeraj mopedist Janez Dobnikar podrl Hajro Kovačevič, ki je na nedovoljenem mestu šla čez cesto. Dobnikar je peljal iz mesta proti Vrhniki, Kovačevi* čeva pa je šla čez cesto, ne da bi pogledala, če ima prosto pot. Pri nesreči si je Ko-vačevičeva zlomila čeljust CELJE, 19. sept. — Med Celjem in Vojnikom je včeraj ob 14.15 v Škofji vasi mopedist Jože Senegačnik trčil v kolesarja Rudija Jesenka. Mopedist je pripeljal v Škofjo vas iz Celja, pred gostilno »Medved« pa je kolesar nenadoma zavil čez cesto, ne da bi nakazal smer. Pri padcu je dobil mopedist pretres možganov, ranil se je tudi po obrazu, kolesar pa se je le udaril po roki. Oba ponesrečenca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jima vzeli kri za preiskavo na alkohol. Zvečine vzrok »višja sila« V Bosni in Hercegovini nojveC nesreč v rudnikih SARAJEVO, 19. sept. (Tanjug). V zadnjih dveh mesecih se je v Bosni in Hercegovini pripetilo pri delu več nesreč kat prejšnja leta poleti. Najhujša nesreča je bila v rafineriji nafte v Bosanskem Brodu, kjer je bilo ubitih osem delavcev, štirje pa so bili hudo ranjeni. Sicer pa se največ nesreč dogaja v rudnikih. Pri raziskovanjih vzrokov nesreč v rudnikih so ugpto-vilii, da je bila v 80 % primerov vznolk »višja sila« in da zato ni prave osnove za kazensko preganjanje. Takšne ugotovitve slonijo pretežno na ocenah komisij podjetij, ki se jih poslužujejo tudi organi republiške inšpekcije. Od tod blag. odnos kazenskih organov mnogih primerih. Toda okoliščine, v katerih so se nesreče pripetile, mečejo krivdo predvsem na odgovorne ljudi v delovnih organizacijah. Dogaja se, da puste delavcem opravljati dela, ki jih niso vajeni, strokovno nadzodstvo pa zaupa-vajo ljudem, ki nimajo potrebnih kvalifikacij. V rafineriji nafte v Bosanskem Brodu so na primer 7C zaupali celo izmeno delavcev visoko kvalificiranemu delavcu, pomožnemu strojniku pa so pustili, da dela sam v čr-palnici. V rudniku Brezi so prepustili delo na nevarnem delovnem mestu kopaču in njegovemu pomočniku. Na drugi strani pa so premalo upoštevali varnostne ukrepe, zlasti v ‘drugi in tretji izmeni. V nekaterih podjetjih so slabo razporedili letne dopuste inženirsko-tehničnega .kadra, v posameznih kolektivih pa niso dobro organizirali varnostne službe. ! LJUBLJANA, 19. sept. Na križišču šišenske in Vcdni-j kove ceste v Ljubljani sta včeraj ob 8.35 trčila osebni avtomobil znamke »Opel«, s katerim se je peljal Anton Kovče, in tovornjak FAF, ki ga je upravljal Marjan Debevc. Kovče je pripeljal v krišiče iz Celovške c. proti Vodnikovi, kjer mu je tovornjak izsiljeval prednost. Voznika se nista poškodovala, na obeh vozilih pa je za 700.000 din škode. Janez Spitzer pa je včeraj ob 8. z osebnim avtomobilom izsiljeval prednost avtomobilistu Jožetu Justinu. Spitzer je pripeljal v križišče Titove in Šubičeve ulice po Titovi cesti iz Gradišča in zavijal v levo, pa s tem izsilil prednost Justinu, ki je pripeljal nasproti in trčil vanj. Škode na obeh vozilih je za nekaj manj kot 300 000 din. Včeraj v koprski luki V luki sta madžarski ladji »Tokaj« in »Tihany«, ki nakladata generalno blago v tranzitu. Pričakujejo domačo ladjo »Platak«, ki bo nakladala jelov les, in nizozemsko ladjo »Wonosari«, ki bo pripeljala oljnate pogače. i e o p e n os lovni s p e ti Za vedno nas je zapustil v 70. letu starosti naš dobri skrbni oče, stari oče, brat in stric Franc Thaler (Vahtarjev ata iz Železnikov) Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 22. septembra, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Železnikih št. 91. žalujoči: sinova Francelj z družino, Janez z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Frosimo tihega sožalja! Železniki, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Sorica, dne 19. septembra 1964. Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče LANSKE ABONENTE SNG, DRAME IN OPERE, OBVEŠČAMO, da je jutri, v ponedeljek, zadnji dan za obnovitev abonmaja za novo sezono. Novim aooncnlom bodo prosti sedeži na voljo za vpis ou srede, 21. septembra dalje. Vpisovanje je v prostorih Uprave SNG, Cankarjeva 11/1» od 10. do 11.30 in od 15. do 18. ure. * Refleklante na abonma zlasti opozarjamo na tri nove rede abonmaja, ki jili je za novo sezono odprla Drama, to so: red R, red Drugi popoldanski (za petkove ali četrtkove popoldanske predstave) in red PP (prva ponovitev). Ta abonma bo imel predstave v Drami ob nedeljah ob 19. uri. Vabimo k priglasitvi za abonma za Dramo in Opero, saj ima abonent ugodnosti, ki jih občasni obiskovalci predstav nimajo: zagotovljen mu je stalni sedež in abonmajski popust. šentjakobsko gledališče vpisuje abonma dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu od 10—12. in od 17—19. Abonma lahko naročite po telefonu št. 32-360. Šentjakobsko gledališče sprejema nove člane. Prijave z osebnimi podatki pošljite na naslov: šentjakobsko gledališče, Krekov trg. 2. GORIŠKO GLEDALIŠČE Nova Gorica N«ielja, 20. sept., ob 15. uri: L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK, komedija v dveh dejanjih. Go tovanje v Bači. Ob 20. uri: L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK, komedija v dveh dejanjih. Gostovanje v Podgradu. Koncert ORKESTER SLOVENSKE FIL-IIARIVIONIJE koncertira prvič v letošnji sezoni v ponedeljek, 21. 9. ob 20.15 za RDEČI ABONMA. Spored: Haydn — Simfonija št. 8, Dvorak — Koncert za violončelo, Schubert — Simfonija št. 5 — Dirigent SAMO HUBAD, solist TSUVOSHI TSUTSUMI (Tokio). — Študenti imajo popust — Rezervacije vstopnic po tel. 20-178, ki jib prevzemite do ponedeljka ob 12. uri. K RTV Ljubljana SPORED za nedeljo 6.00—7.00 Dobro jutro! 7.15 Narodni in domači zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Franci Puntar: Packe; 8.40 Iz glasbenega albuma za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja j o — I.; 10.00 še pomnite, tovariši .. . Rudi Pušenjak — Uragan: med hrvaškimi tovariši; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.50 Deset minut z orkestrom Al Caiola; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Med virtuoznimi skladbami; 15.05—19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba) — vmes ob 15.30 Humoreska tega tedna — K. Lindeman: Modri mož; 17.00 Poročila; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik 20.00 Vilko Ukmar: Lepa Vida; 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 23.05 Nočni ko mami koncert z deli mlajših slovenskih skladateljev; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJA Na kanalih 3, 5, 6, 11 s pretvorniki 9.30 Bimbo rrukjsi — film za otroke iz serije »Deček iz cirkusa« (Ljubijana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 16.00 Atletski troboj ihed vrstami Jugoslavije, Italije in Francije (Zagreb) 18.15 Mladinski TV klub — prva oddaja v novi jesensko-zimski sezoni (Ljubljana). 19.10 »V okvari« — film iz serije zgodb o 87. policijski postaji (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (TV) 20.45 Revija mode in glasbe — (Zagreb) 21,.45 Filmska reportaža z nogo- . metne tekme Olimpije : Kladi var (Ljubi j ana) 22.05 Poročila (Ljubljana) Na kanalu 9 — Sljeme 9.30 Deček iz cirkusa — film za otroke (Zagreb) 19.10 Dick Powell vam predstavlja (Beograd) 22.05 Včeraj, danes, jutri — 0 ZALOG: ameriški barvni CS film NEKA-. TERI SO PRITEKLI in tednik, ob 19. uri. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. LETNI KINO DOMA JLA: francoski barvni film NOGI LU-KRECIJE BORGIE, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. MLADINSKI KINO: angl. film ČLOVEK NA MESECU, ob 10, 15, 17 in 19.30. KINO PIONIR: amer. barvni film DAVY CRO-CKET IN PIRATI, ob 10, 15, 17 in 19.30 (zadnjikrat). KINO »SVOBODA«, DOLGI MOST. LJUBLJANA: ital. barv. CS film DRAKUT — MAŠČEVALEC, ob 18 ih 20. uri. KINO »SVOBODA«, CRNUCE: ameriški barvni film VIKINGI, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠENTVID: amer. barv. CS film PRED STRELOM, ob 16, 18 in 30. uri. KINO LIVOLD: franc, film IGRE LJUBEZNI, ob 20. uri. KINO GUNCLJE: ital. barvni CS spektakel TEROR BARBAROV, ob 15, 17 in 19. uri. KINO SAVLJE: ameriški film HUDIČEV UČENEC, ob 19.30. KINO HRUŠICA: francoski film TEŽAVE GOSPODA DUPONTA, ob 19. uri. KINO ZADOBROVA: ameriški barvni film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA, ob 17 in 19. uri. KINO DRAVUIE: ang!. film TUDI TO JE LJUBEZEN, ob 16, 18 in 20. uri KINO LITIJA: italijanski barvni CS film VZHODNJAKINJE, ob 10 17 30 in 20. uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: ameriški barvni film DOM NA GRIČU, ob 17.30 in 20. uri. KINO »CANKARJEV DOM«. VRHNIKA: it.-am. barvni CS film MARATONSKA BITKA, ob 10. uri ifcalijansko-amerififci barvni CS film VOJNI HEROJ, ob 15. in 20. uri. Ameriški barvni film FANNY, ob 17. uri. KINO DOM2ALE: amer. barvni CS film MORGANOVI GUSARJI, ob 9, 16, 18 ln 20. uri. KINO RADOMLJE: ital .-franc, barvni CS film PREGANJANI LJUBIMCI, ob 16, 18 in 20. uri. KTNO MFNGE8: franc. CS film KAPETAN FRAČA SSE, ob 17.30 in 20. uri. KTNO DUPLICA. KAMNIK: domači film SKOPJE, ob 10. uri. S nareki barvni film GREH LJUBEZNI, ob 15, 17 in 19. uri. KINO »DOM«, KAMNIK: francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKIH FOCIT-NICAH, ob 17 in 20. uri. KINO CENTER. KRANJ: amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA, ob 15. 17 tn 19. uri. Domači film LITO VTLOVI-TO, ob 21. urt. KINO RADOVLJICA: francoski barvni CS film ZASEBNO ŽIVLJENJE, ob 15.30 in 20. uri. Francoski revijski barvni CS film BALET PARIZA, ob 17.30. Zahodnonetmški zabavni glasbeni barvni film GROFICA MARICA, obdO. uri za matinejo. KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barv. film TRAPER KE-LY, ob 14, 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, KRANJ: amer. barv. film TRAPER KELT, ob 16. uri. Amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA, ob 18. uri. Ital. franc, barvni film BOCCACCIO 70, ob 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam povišane. KINO KRVAVEC: franc. barv. CS film SALAM-BO, ob 16 in 19. uri. KINO RADIO, JESENICE: ital.-franc. barv. CS film MONGOLI, ob 17 in 19. uri. Matineja ob 10. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: ital.-franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE ZIMSKIH PRAZNIKOV, ob 18 in 20. uri. Matineja ob 11. uri. KINO ŽIROVNICA: franc.-ital. film SESTANEK. KINO DOVJE — MOJSTRANA: franc, film ROBERTO LA ROC-CA. KINO KOROŠKA BELA: franc. ital. barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI (II. del). KINO KRANJSKA GORA: jugosl. film MAČEK POD CE-» LADO. KINO »PARTIZAN«, RIBNICA NA DOLENJSKEM: angleški film VSO DOLGO NOC, ob 15 in 20. uri. KINO »KRKA«. NOVO MESTO: angl. kriminalni film NENAPOVEDANI SESTANEK, ob 16, 18. in 20. uri. Ameriški barvni CS film USPAVANA LEPOTICA, ob 10. uri. — mladinska predstava. KINO »DOBREPOLJE«: ameriški barvni film NUNA, ob 15 in 19. uri. KINO ČRNOMELJ: ameriški CS film NAVARON-SKA TOPOVA, ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA, VIDEM-KRŠKO: angl. barvni CS film PEKLENSKI KLUB, ob 17.30 in 19.30. KINO METROPOL, CELJE: francoski film VOJNA GUMBOV, ob 16, 18 in 20. uri. LETNI KINO, CELJE: francoski barvni VV film CRNI ORFEJ, ob 20.15. KINO UNION, CELJE: jugoslovanski film IKARIA XBI, ob 16, 18 in 20. uri. Matineja: romunski film UKRADENA BOMBA, ob 10. uri. KINO SVOBODA H. TRBOVLJE: angl. barvni film DEVETINTRIDESETA STOPNICA, ob 15, 17 in 19. uri. KINO DEL. DOM, TRBOVLJB: špansko-ital. barv. CS film ATILOV SIN, ob 15.30, 18 in 20. uri. KINO SVOBODA — ZASAVJE, TRBOVLJE: ruski barvni film VLAK PELJE NA VZHOD, ob 15, 17 in 19.15. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: ameriški barvni W film ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI, ob 18 in 20. uri. KINO »PARK«, MUR. SOBOTA: ameriški barvni W film TARZANOVA NAJ VEČJA PUSTOLOVŠČINA, ob 10, 15, 17.30 in 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA^ amer. barv. film CLOV JE UBIL LIBERTYJA CEA, ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: ameriški barvni CS film JUPITROVA LJUBICA, ob 17 in 20.4 uri. MESTNI KINO, PTUJ: italijansko - španski barvni CS film VELIKAN Z RODOSA, ob 10, 15, 17.30 in ob 20. uri. KINO 2ALEC: ameriški barvni CS film BANDA HELIONOV, bb 16, 18 in 20. uri. KINO PREBOLD: ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA, ob 17 in 19.30. KINO POLZELA: amer. film NAPAD OB ZORI, ob 17 in 19.30. KINO »SOCA«, NOVA GORICA: ameriški barvni film SEVERNO PROTI ALJASKI. KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER PRI GORICI: . ____ francoski film 21V ETI SVOJE ŽIVLJENJE. KINO »SOLKAN«: sovjetski film BITKA NA VOLGI. KINO »SVOBODA«, SE2ANA: ameriški CS film ZAKONSKI VRTILJAK, ob 15, 17 in 30. urt. KINO* SEČOVLJE: sovjetski film OB ZVOKIH BOBNOV, ob 18,in 30. uri. LETNI KINO. PORTOROŽ: švedski film DIVJE JAGODE, ob 19.30. KINO GARIBALDI, PIRAN: amer. film BRAVADOG, ob 16, 18 in 30.15. vr Čestitke SLAVKU KLANČNIKU za uspešno opravljeno diplomo na agronomski fakulteti — čestitajo domači! C KRANJSKIM MATURANTOM iz 1. 1934 se za pozornost in izraze hvaležnosti najtopleje zahvaljujem. Prisrčna hvala tudi profesorjem soudeležencem na grobu. Milka Kmetova in sinovi. C Šolstvo v A; VEK. KI valAn- OSNOVNA ŠOLA FRANA LEVSTIKA v Ljubljani, Levstikov trg 1, obvešča, da bo vpisovanje v oddelke za odrasle V., VI., VII. in VIII. razreda v četrtek 24. in v petek 25. septembra od 16. do 18. ure. Kandidati naj prinesejo k vpisu: izpisek iz rojstne matične knjige, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo podjetja o zaposlitvi. Poznejših vpdsov ne bomo mogli upoštevati. Podrobnejša pojasnila so objavljena na oglasni deski v šoli. STROJEPISNA IN STENOGRAFSKA ŠOLA sprejema prijave za vpis ▼ enoletni začetni in nadaljevalno-višji strojepisni tečaj ter v enoletni začetni, nadaljevalni in debatni stenografski tečaj do vključno 24. septembra dnevno od 10. do 12. in od 16. do 19. ure osebno ali pismeno. V tajništvu dobite potrebne informacije in tiskana navodila za vpis. — Stenodaktilografski učni center, Ljubljana, Roška 19 (Administrativna šola). V IMENU Prometne tehniške srednje šole v Zagrebu, Kraljevičeva št. 24 RAZPISUJE izobraževalni center poslovnega združenja »VEKTOR* v 'Ljubljani, šmartinska 110 za šolsko leto 1964/65 vpis slušateljev v prvi razred večernega oddelka Srednje prometne tehniške šole. I. Pogoji za sprejem v šolo: a) zaključena osemletka b) starost nad 18 let c) da je v rednem delovnem razmerju pri gospodarski organizaciji na delovnem mestu, ki sodi v cestni promet d) urejena vojaščina. II. Način vpisa: Kandidati, ki se želijo vpisati v prvi razred večernega oddelka prometne tehniške šole morajo predložiti izobraževalnemu centru poslovnega združenja »Vektor« Ljubljana, šmartinska 110 naslednje listine: a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din b) originalno spričevalo o dokončani osemletki c) izpisek iz matične knjige d) potrdilo delovne organizacije o redni zaposlitvi. dolžini delovnega staža in delovnem mestu, ki ga/ kandidat zaseda e) potrdilo o urejeni vojaščini f) lastnoročno napisan življenjepis g) potrdilo ali izjavo tistega, ki bo šolanje plačal. III. Način šolanja: — pouk v večernem oddelku bo vsak dan od 17. do 22. ure po šolskem umiku za slušatelje is Ljubljane in okolice — za ostale slušatelje s področja Slovenije bodo organizirani seminarji s celodnevnim poukom — redna predavanja se bodo začela 15. oktobra 1964 in bodo trajala do 15. junijja 1965 — redni izpitni roki so: a) letni od 15. do 30. junija b) jesenski od 1. do 15. septembra c) zimski od 15. do 30. januarja IV. Stroški šolanj^: Stroške šolanja plačajo slušatelji sami ali zainteresirane delovne organizacije. Višina teh stroškov se odreja za vsako šolsko leto posebej in bo znašala predvidoma od 8.000 do -10.000 din mesečno. V. Trajanje šolanja in rok prijave: Po določilih pravilnika za šolanje odraslih v večerni Prometni tehnični šoli lahko traja od 2,5 let do 4 let, kar bo odvisno '°d prizadevnosti posameznikov. — Rok za predložitev prošnje z dcAmrnentl je do 5. oktobra — Podrobnejša po jasnila daje izobraževalni center poslovnega združenja »VEKTOR« v Ljubljani, Šmartinska 110. R PRI AKADEMIJI za gledališče, radio, film, televizijo se formira tečaj mirna, ki ga bo vodil kubanski plesalec indiga Andres Valdes. Program tečaja, ki te trajal do 8 mesecev, predvideva 10 ur predavanj odroma vaj tedensko. TeiSal je namec^en predvsem članom Drame SNG v Ljubljani. Opere SNG v Ltfubljand, Mestnega gledališča, Mladinskega gledališča, študentom Zavoda za glasbeno in baletno MMtom-nje k) študentom Akademije aa £ gledališče, radio, film in televizijo, lahko pa se ga udeležujejo tudi drugi interesenti. Pouk je brezplačen. Interesenti naj pošljejo pismene prijave, kol kovane s kolkom za 50 din, najkasneje do 1. oktobra rektoratu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana, Nazorjeva 3. V pri-lavi naj navedejo rojstne podat-ce, poklic,—ustanovo, v kateri so zaposleni, oziroma šolo, ki jo obiskujejo. Rektorat š Obvestila SOCIALISTIČNA REPUBLIKA Slovenije, REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA INDUSTRIJO, LJUBLJANA Na podlagi 16. člena zakona o elektrogospodarskih organizacijah (Uradni list FLRJ, štev. 2/58, 1/59, 16/61 in 13/63), odredbe o splošnem prednostnem redu za dobavo električne energije (Uradni list SFRJ, štev. 7/64) in pravilnika o dopolnitvi pravilnika o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list SFRJ, štev. 30/64) — izdaja Republiški sekretar za industrijo ODREDBO o prepovedi uporabe električne energije za ogrevanje prostorov. 1. Zaradi splošnega pomanjkanja električne energije je prepovedana uporaba . električne energije za ogrevanje prostorov. Izjemno sme dobav itel i dovoliti uporabo električne energije za ogrevanje prostorov, ki jih ni možno ogrevati drugače. 2. Ce se ugotovi neupravičena uporaba električne energije po 1. toč. te odredbe, te dobavitelj električne energije zaračunal od- ( jemalcu moč električnega grelca po 25.000 din za 1 kW. 3. V sporih odločajo elektroenergetski inšpektorati pri okrajnih skupščinah. 4. Ta odredba ne velja za stanovanjske prostore, ker bodo za omejevanje porabe električne energije v stanovanjih izdani posebni ukrepi. 5. Ta odredba velja od 25. septembra 1964 in do preklica. PROTI SLADitbRNI BOLEZNI, protinu in tcOščavosti (bolezenskemu debelpflb) pomaga roga-ški »Doaiat« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri, »Prehrani« in »Mercatorju«. IZGUBILA SEM uro v petek, 18. 9. 1964 popoldne. Posaža nebotičnika — Tifcpya — trolejbus — Trstenjakova — Pleteršnikova. Najditelj dobi nagrado. »Občan«, Cankarjeva 5, tel. 20-597. O REPUBLIŠKI ZAVOD za varstvo spomenikov in narave razstavlja v Modemi galeriji do 25. septembra. Vstop prost. o SODBA v imenu ljudstva! Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je V gospodarsko kazenski zadevi proti obs. Gostinskemu podjetju »Stari tišler« — Ljubljana, zaredi kršitve temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, po dne 21. 7. 1964 opravljeni javni glavni obravnavi razsod ilo : Obs. GOSTINSKO PODJETJE »STARI TISLER« — LJUBLJANA j e prekršilo čl. 10. temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živih s tem, da je dalo v promet pokvarjeno živilo, tako da je dne 17. 5. 1964 prodalo potroš-niči iaboični zavitek, glede katerega je Zavod za zdravstveno varstvo SRS z izidom analize z dne 20. 5. 1964 št. 1412 ugotovil da je bilo živilo docela, zlasti pa površinsko zaplesnjeno z vrstami plesnivk, ki imajo izrazite lastnost za močno poudarjeno presnavljanje maščob, škroba in navadnega sladkorja ter je bilo zato živilo ocenjeno kot povsem pokvarjeno. — Zaradi tega. se kaznuje po £1. 50-1-1 cit. zakona z de namo kaznijo 139.000 din. Po čl. 23 in 36. zakona o gospodarskih preetopklh se te izrek sodbe z obrazložitvijo v izvlečku za obsojano podjetje objavil v časopisu »Delo«. Obsojeno podjetje je po čl. 98 »tiotiao eo«*d*«dh prestopkih doUoo garantu ne stroške \ Jetje se je v zagovoru sklicevalo na dolžnost uslužbencev v točilnici, da dnevno ugotavljajo primerno kakovost živil v prodaji in vsako staro ali sumljivo živilo izločijo. Očitno je, da obs. podjetje dela v točilnici ni za dostno nadzorovalo, uslužbenci sami pa niso izpolnjevali naložene obveznosti. Kaznovanje obs. podjetja ima predvsem namen, da obs. podjetje in druga sorodna podjetja v prihodnje poostrijo nadzorstvo pri prodaji živil. Okrožno gospodarsko sodišče V Ljubljani, dne 21. 7. 1964. 9040-0 cČn^Lc- zr „r fr oBRAZLoamnr: Inkrirotairara jabolčni »avitek je kupila poiroinlca ▼ obs. pod »a wnj«p 19-mesečnemu oknica. x ara« Je mati *e takoj. ko je HI otrok prtčel Jesti, __________________ ptosnbvost ... te rok. V to-iirsi Š9 2 kosa enakega zavitka. Potrošndoa ju je vrela s seboj in dala v Zavod » zdravstveno liso. Pretakava zavitka v late »Min Je irtnsilM njegovo po potno pokvarjenost. Obs. pod- Maribor DE2URNA LEKARNA: Nedelja, 20. sept.: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO: UNION; franc. ital. barvni CS film: OBLEGANJE SIRAKUZE. PARTIZAN: jugosl. *W film: RAZGIBANO POLETJE (LITO VILO VITO) Sov. film: IJUDJE IN ZVERI — I. del. UDARNIK: , amer. barvni CS film: SEDEM VELIČASTNIH. Amer. film: NEZNANEC IZ NORD EXPRESSA. »Naši razgledi« Danes je izšla štev. 18 (305) Naših razgledov. Na uvodnem mestu je nekaj izbranih odlomkov iz politične misli Palmire Togliattija. Dr. M. Britovšek je prispeval razmišljanje ob stoletnici prve Internacionale. Iz Socializma št. 7—8/64 so povzeti daljši odlomki na temo etatizem in človekova zavest iz intervjuja z MUentijem Popovičem. Marja Cerkovnik je spisala članek »Zena. na vzhodni strani Bran-denburških vrat«. Članki, glose, dokumentacija te mednarodnega življenja: Pogled v ameriško volilno areno (B. Ce-puder); Drugi arabski vrh (M. O.); Svitanje na robu teme (Dr. M. Kobal); Enciklika »Ecclesiam Su-am« (G. Mury, France Nouvedle, št. 984/64); Človek je mrtev (Erich Fromm). Na bralni strani so objavljene pesmi Neže Maurer j eve in Žlate Curkove ter proza A. Loosa. O problemih našega glasbenega šolstva piše M. Budkovič, o letošnjem edinburghškem in hambur- a 9 2 S 65893 IZ GOVEJEGA BOKSA IN TRANSPARENT LEPLJENIM PODPLATOM Skem festivalu Dj. Jak&c in E. lledzn, o vprašanjih gra- mofonskih plošč pa B. Trekman. M. Mejak je prispeval književno kroniko, Miša Grčar jeva filmsko ooeoo, L. Srnasek pa televizijsko gloso. O funkciji pionirskega doma razmišlja Neža Maurer. B. Mušič je napisal nekrolog arh. Dragu IMerju, preostali del arhitekturne rubrike pa izpolnjuje esej pokojnega Dušana Grabrijana Primerjava orientalske hiše s sodobno, objavljenega iz avtorjeve zapuščine. Slede informativno rubrike in bibUoc?afija. V razgovoru NK odgovarja ravnateljica Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in narave Mica Černigojeva. likovna oprema: reprodukcije del z letošnjega beograjskega trienala. Poslovno združenje AVTOftABAVA -Ljubljano Šmartinska cesta 110 vabi k sodelovanju: KOMERCIALISTA ZA GORIVA IN MAZIVA FINANČNEGA KNJIGOVODJO Prodamo tovorni avtomobil TAM - PIONIR nosilnost 3 ton« - — KIPER in' traktorsko dvoosno prikolico vse v voznem stanju. Komunalno podjetje IVANČNA GORICA. 9021 Trgovsko podjetje PETROL v Ljubljani sprejme takoj: - ŠOFERJA C, E kategorije - AVTOMEHANIKA - KURIRJA - VRATARJA Ponudbe pošljite na naslov: Petrol — Ljubljana, Vošnjakova 2. 9004 * (T t o b u s ox REDNO PRINAŠA I Osnovna Sola IVANA CANKARJA -VRHNIKA razpisuje delavno mesto UČITELJA za telesno vzgojo PRU, U ali absolvent visoke šole za telesno kulturo. Razpis velja do 30. septembra 1964. 9033 jugoslovanski, magazin na 160 straneh, z najboljših stolpcev svetovnega tiska, o aktualnih dogodkih na vseh kontinentih sveta.«. Politično torišče - znanost - tehnika - kultura ZANIMIVOST - HUMOR -ANEKDOTE. Izide mesečno, cena 700 dinaifov ObCInski svet zveze kultumo-prosvetnih organizacij (Svet Svobod In prosvetnih društev) Ljubtjona - Šiška sedež Ljublj.-Sentvid 95 razpisuj e delovno mesto ORGANIZACIJSKEGA TAJNIKA Pogoj: najmanj sred- nja dolska izobrazba, praksa na področju kultur-no-prosvetne dejavnosti in organizacijske sposobnosti. Osebni dohodki po pogodbi. velja do zasedbe mesta. Strojepisna in stenografska šola STROJEPISNI TEČAJI ZAČETNA STOPNJA NADALJEVALNA STOPNJA STENOGRAFSKI TEČAJI ZAČETNA STOPNJA NADALJEVALNA STOPNJA DEBATNA STOPNJA Informacije in vpisovanje do 24. septembra STENODAKTILOGRAFSKI UČNI CENTER LJUBLJANA Roška 19 (Administrativna šola) 9010 ZDRAVSTVENI DOM NA RAVNAH na Koroškem razpisuje prosto delovno mesto Z D R A V N I K A splošne prakse za Zdravstveni dom Ravne Trosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Gostinsko podjel v Ljubljani sprejme - ŠEFA kuhinje VK ali KV kuharic« ter - NATAKARICO Pismene ponudbe pod »CENTER«. i; - \ V izdaji časopisa »Knjigovodstvo” bo kmalu dotiskano pomembno Jelo KNJIGOVODSTVENI LEKSIKON v redakciji posebnega uredništva, ki ga sestavljajo: dr. Sima Dohčevič, izredni profesor Ekonomske falcultete v Subotici, ing. Slavko Lisavac, , honorarni višji predavatelj Ekonomske fakultete v Beogradu, dir. Radmila Nikolajevič-Teofanovič, izredna profesorica Ekonomske fakultete v Beogradu, Bogdan Orlovič, višji znanstveni svetnik Zavoda za ekonomske ekspertize v Beogradu, ing. Božidar Race. redni profesor Ekonomske fakultete v Subotici. Glavni urednik dr. Radmila Nikolajevič-Teofanovič Pri izdelavi leksikona so sodelovali: dr. Milan Aleksič, direktor Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu; Milorad Aksentijevič, ekonomsko- finančni svetnik Industrije motorjev in traktorjev v Beogradu; dr. Relja Aranitovič, izredni profesor Ekonom sko-p ravne fakultete v Nišu; dr. Šimun Babič, redni profesor Ekonomske fakultete v Zagrebu; ing. Borislav Bakič, direktor Zavoda za ekonomske ekspertize v Beogradu; ing. Branislav Bakič, vodja Centra za avtomatizacijo poslovanja Zavoda za ekonomske ekspertize v Beogradu; Živorad Baralič, asistent Ekonomske fakultete v Beogradu; dr. Zvonimir Begič, svetnik v Svetu za gradbeništvo Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu; dr. Eduard Blaško, izredni profesor Ekonomske fakultete na Reki; Milan Bučan, sekretar Odbora za ekonomiko in organizacijo podjetja Gospodarske zbornice mesta Beograd: Dragomir Cvetanovič, finančni direktor podjetja Partizanski put v Beogradu; dr. Mirko Dautovič, izredni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; Petar De-janovič, docent Ekonomske fakultete v Subotici; dr. Sima Dohčevič, izredni profesor Ekonomske fakulte- te v Subotici; ing. Dragutin Domainko, redni profesor Ekonomske fakultete v Zagrebu; Branislav Djordjevi«:, profesor Višje finančno knjigovodske šole v Beogradu; Slobodan Filipovič, ekonomist v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje v Beogradu; Viktor Franc, višji predavatelj Visoke gospodarske šole v Zagrebu; Radmilo Ilič, svetnik v Zveznem sekretariatu za zdravstvo v Beogradu; Marko Iljadica, višji svetnik v Zveznem sekretariatu za promet in zveze v Beogradu; Miloš Janoševič, ekonomist v Zagrebu;' dr. Danica Jovanovič, profesor Višje ekonomsko-ko-mercialme šole v Beogradu; dr. Vladimir Kapor, redni profesor Pravne .fakultete v Novem Sadu; dr. Franjo Krajčevič, redni profesor Ekonomske fakultete v Zagrebu; dr. Živko Kostič, izredni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; Marijan Korošic, šef Biroja za raziskovanje tržišča podjetja »Chromos« v Zagrebu; dr. Mihailo Kovačevič, izredni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu: Janko Kralj, svetnik v podjetju »Iskra« v Kranju; dr. Milan Krištof, redni profesor Kmetijske fakultete v Beogradu; Dragan Krasulja, asistent Ekonomske fakultete v Beogradu; dr. Vojislav Kravic, višji svetnik v Zveznem sekretariatu za finance v Beogradu; dr. Stevan Kukoleča, redni profesor Tehnološke fakultete v Beogradu; Ar-gir Lazarevič, profesor Višje finančno-knjigovodske šole v Beogradu; Stojan Lazarov, izredni profesor Kmetijske fakultete v Skopju; dr. Rudolf Legradič, redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; ing. Slavko Lisavac, honorarni višji predavatelj Ekonomske fakultete v Beogradu; Ante Macan, višji predava telj Ekonomske fakultete v Sarajevu; ing. Slavko Marjanovič, višji predavatelj Ekonomske fakultete v Beogradu; dr. Jovan Markovič, višji svetnik v Zveznem sekretariatu za splošne gospodarske zadeve; Sr-bislav Matič, pomočnik generalnega direktorja za finance v podjetju »Invest-Import« v Beogradu; Djor-dje Mijič, redni profesor Kmetijske fakultete v Beogradu; dr. Momčilo Milosavljevič, docent Ekonomske fakultete v Beogradu; Dragoslav Mišič, urednik časopisa »Knjigovodstvo« v Beogradu; Jovan Mitrovič, vodja sektorja v Jugoslovanskem zavodu za produktivnost dela v Beogradu; dr. Žarko Mrkušič, izre- dni profesor Ekonomske fakultete v Subotici; dr. Radmila Nikolajevič, izredna profesorica Ekonomske fakultete v Beogradu; Radoslav Niketič, svetnik v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje v Beogradu; dr. Georgi Nikolovski, izredni profesor Ekonomske fakultete v Skopju; dr. Radmila Njegič, izredna profesorica Ekonomske” fakultete v Beogradu; dr. Sava Obradovič, redna profesorica Ekonomske fakultete v Beogradu; Vojislav Obrenič, profesor Višje fi-nančno-fcnjdgovodske šole v Beogradu; Gojko Ostojič, višji svetnik v Sekretariatu pa. delo SR Srbije; Bogdan Orlovič, višji znanstveni svetnik v Zavodu za ekonomske ekspertize v Beogradu; Vladoje Pantelič, višji strokovni svetnik v Zavodu za ekonomske ekspertize v Beogradu; Pavle Pecič, višji strokovni svetnik v Zavodu za ekonomske ekspertize v Beogradu; Stevan Pejinovič, svetnik v Sekretariatu za finance SR Srbije v Beogradu; Rastko Pejič, svetnik v Ekonomskem biroju v Beogradu; Momčilo Fejovič, direktor Direkcije Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu; dr. Aleksatidar Perič, docent Ekonomske fakultete v Beogradu, Marko Petrovič, docent Kmetijske fakultete v Beogradu; Nikola Petrovič, pomočnik generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v Beogradu; dr. Vojislav Petrovič, izredni t profesor Univerze v Beogradu; Blago je Popovič, asistent Ekonomske fakultete v Beogradu; ing. Božidar Race, redni profesor Ekonomske fakultete v Subotici; Dragutin Radunovič, višji predavatelj Ekonomske fakultete v Beogradu; Vojislav Rakič, homoirami redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; Jovan Rankovič, asistent Ekonomske fakultete v Beogradu; Milenko Rakovački, docent Ekonomske fakultete v Subotici; ing. Sergej Sklevicki, pomočnik direktorja Inženirskega biroja v Zagrebu; dr. Branko Stjepanovič, višji svetnik v Zveznem sekretariatu za finance v Beogradu; Todor Stojanovič, izredni profesor Ekonomske fakultete v Skopju; ing. MiHjenko Ša-rič, svetnik v Inženirskem biroju v Zagrebu; Milorad Taušanovič, svetnik v Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu; Toša Tišma, redni profesor Pravne fakultete v Novem Sadu; Teodor Tomič, višji svetnik v Zveznem sekretariatu za delo v Beo- gradu; Veljko Tomašič, direktor transportnega zavarovanja Jugoslovanske skupnosti zavarovanja v Beogradu; dr. Ivan Turk, ‘docent Ekonomske' fakultete v Ljubljana; dr. Kosta Vasiljevič, redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; dr. Vidoje Veselinovič, redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; dr. Ivan Vitez, docent Ekonomske fakultete v Zagrebu; dr. Miloš Vučkovič, redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu; Stanoje Vukič, profesor Višje finančno-knjigovodske šole v Beogradu; Petar Vuko-bratovič, profesor Višje finančno-knjigovodske šole v Beogradu; dr. Dragoje Žarkovič, docent Pravne fakultete v Novem Sadu in dr. Ivo 2uvela. izredni profesor Ekonomske fakultete na Reki. Edinstveno, strokovno in znanstveno delo bo nujno potrebovala vsaka delovna organizacija, vsi, ki se ukvarjajo s problemi knjigovodstva v praksi, pouku in znanosti in tisti, ki se ukvarjajo s problemi ekonomije gospodarskih organizacij na splošno. V knjigovodskem leksikonu so obdelani predvsem pojmi s področja teorije, tehnike in organizacije knjigovodstva (finančnega, obratnega, materialnega, blagovnega, knjigovodstva osnovnih sredstev, osebnih dohodkov, obračunov po ekonomskih enotah, knjigovodstva posameznih gospodarskih panog, proračunskega knjigovodstva itd.), nadalje s področja analize poslovanja, kontrole in revizije delovnih organizacij, periodičnih obračunov in zaključnih računov, kalkulacije, teorije in obračuna stroškov, in po potrebi tudi iz ostalih področij (znanstvene organizacije dela, poslovne statistike, gospodarskega prava itd.). Knjigovodski leksikon bo dotiiskan v omejenem številu izvodov. Vse zainteresirane naprošamo, da si izvod zagotovijo z vpisom v listo predplačnikov. Leksikon obsega približno 3000 pojmov, tiskan bo na finem papirju in vezan v platno ter usnje. Cena izvoda v predplačilu znaša 9000 dinarjev, v prodaji neposredno ali preko knjigarne pa 10.000 dinarjev, vključno s poštnino in pakiranjem. Predplačilo nakažite Udruženju knjigovodja Srbije — za Knjigo-vodstveni leksikon na žiro račun pri Narodni banki — SDK štev.. 101—18—608—175 in napišite natančen naslov naročnika. iillllillllllilllliill . Razpisna komisija pri KLINIČNI BOLNICI ZA OTROŠKE BOLEZNI Ljubljana, Vrazov trg 1 razpisuje natečaj za tiirektorfa zavoda FOGOJI: po statutu zavoda je lahko direktor .le zdravstveni delavec z visoko strokovno izobrazbo, imeti mora najmanj 10 let strokovne prakse s področja zavodnih dejavnosti, po možnosti naj bi bil fakultetni učitelj. Ponudbe pošljite v 30 dneh razpisni komisiji Klinične bolnice za otroške bolezni v Ljubljani, Vrazov trg 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9046 Trg. podjetje v Ljubljani sprejme takoj ali po dogovoru: - KOMERCIALISTA - KALKULANTA - POSLOVODJO za vodenje manjše poslovalnice - KVALIFICIRANEGA SKLADIŠČNEGA DELAVCA Prednost imajo ponudniki s poznavanjem papirne stroke in stanovanjem.v Ljubljani ali bližnji okolici. Prejemki po pravilnem o delitvi OD. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih službovanj pošljite pod oznako »Komercialno papirna stroka« v oglasni oddelek »Dela«. 8953 t Razpisna komisija pri GOSPODARSKI ZBORNICI OKRAJA LJUBLJANA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SODELAVCA za proučevanje strokovnega šolstva v 2. SODELAVCA za organizacijo in razvoj gradbeništva in industrijo gradbenega materiala 3. SODELAVCA za organizacijo in razvoj kemične in gumarske industrije 4. SODELAVCA za tisk in informacije 5. SODELAVCA za organizacijo in razvoj tekstilne in usnjarske industrije 6. SODELAVCA za organizacijo in razvoj kovinske in elektro industrije 7. STENODAKTILOGRAFA ali strojepisko I/a Pogoji: pod točko 1. in 4. višja ali visoka strokovna tzobrazba; pod točko 2. diplomiran gradbeni inženir ali diplomiran ekonomist; pod točko 3. di-olomiran inženir kemije ali diplomiran ekonomist; pod točko 5. diplomiran inženir tekstilne tehnologije ali diplomiran ekonomist; pod točko 6. diplomi ran strojni ali elektroinženir, ali diplomiran ekonomist. Prednost imajo osebe, ki imajo prakso na ustreznih delovnih mestih v gospodarstvu. Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o delitvi dohodka zbornice. Interesenti lahko dobijo podrobne informacije v tajništvu zbornice. Pismene vloge z navedbo strokovne izobrazbe in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite Gospodarski zbornici okraja Ljubljana — Ljubljana, Trdinova 4. Razpis velja 15 dni po objavi in do zasedbe delovnih mest. 8991 Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana - šiška razpisuje mesto ADMINISTRATORKE POGOJ: ustrezna šola z nekajletno prakso. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 9043 tttltlllltRlinUllllillllHIHiiHniimililllMIIIIMIIlIlHIIIinillilllltimUllllllllHilllMIlllIHmlillHIlimilliilHIItlHHilllHIljHlimHIIHIIinilliimtlHIllUlItllHHHIliHIlll:!: PODJETJE TITOVI ZAVODI -LITOSTROJ ŽELI ZAPOSLITI: - INŽ. STROJNIŠTVA ali METALURGIJE z nekajletno prakso kot VODJO STATISTIČNO-ANALITIČNEGA BIROJA Družinsko stanovanje je zagotovljeno. - VK in K STRUGARJE Vse zaželene informacije dobite v kadrovskem sektorju. Sprejem tel. 33-511, int. 375. 8981 MiiiimiiuiiittimiiitiiimiitiiiiiiiiiHiiiiiitiHHMiHiiiiimtHNiiimimttHMMnmmiMMRn SORA' TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV MEDVODE razpisuje prosto delovno mesto obratnega električarja Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. 8929 GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE proda na JAVNI LICITACIJI, dne 29. 9. 1984 avtomobil znamke »MULTIPLLA« FIAT 600, v nevoznem stanju Vozilo si lahko ogledate vsak dan od 6. do 14. ure v delavnici Komunalnega podjetja Laško, kjer bo tudi licitacija. Prednost do nakupa ima soc. sektor od 9. do 10. ure, nato do 11. ure zasebni sektor. 9034 1illililllftf)lllll!illlHlllllj|IIIIIHflllHilllHIIIIHIjllllilllllil!li||||j|(|il||||||||||||tNI!llllilfll||Hlli!ililllll|jiilllllHHillllllilllililllll{f|||||j|||||||Kj(||||j(|||||||jll|jilll|jilllli Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja „PAPIROGRAFIKA" LJUBLJANA, Resljeva cesta 30 razpisuje delovno mesto $ E F A ODDELKA za uvoz grafičnega materiala Pogoji: fakultetna izobrazba ali komercialist z višjo strokovno izobrazbo, znanjem tujega jezika in poznanjem grafitne stroke ter kvalifikacijo za registracijo zunanjetrgovinskega poslovanja. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi pošljite razpisni komisiji podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. WWUyHHHI4HIHimHIHHiHmilUmWimHlWHUWliillHl)mHl)i«milllHIWnilllimimillUHHlUHiniWIHW*HIHiHIIHHMIil|ii>i ŠOLSKI CENTER ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO V UUBLJANI Poljanska 28-a OBVEŠČA odrasle, že zaposlene gostinske delavce, da se začenja 21. IX. pouk GOSTINSKE SOLE (za kuharje in natakarje) Vpišejo se lahko delavci, ki so zaposleni v gostinskih ali sorodnih delovnih organi zacijah V MESECU OKTOBRU PA PRIREJA: - izpopolnjevalni tečaj iz kuharstva za poživitev jedilnega lista in - izpopolnjevalni tečaj iz strežbe ■ za kavarniško strežbo Vse informacije dobite v sprejemni pisarni — Ljubljana, Poljanska 28-a, tel. 30-862 ali 36-205. 8889 SGP »SLOVENIJA CESTE" LJUBLJANA, Proiokova ulica Štev. 1 VABI K SODELOVANJU: VEČ KOVINOSTRUGARJEV VEČ SOFEJUEV C-E kategorije Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe pošljite na naslov: SGP »SLOVENIJA CESTE« — LJUBLJANA, Praža- kova ulica štev. 1 — SPLOŠNI SEKTOR. 8830 ŽELEZNIŠKO PROJEKTIVNO PODJETJE V LJUBLJANI Ulica Moše Ptjada 39-IV sprejme 3 GRADBENE TEHNIKE za nizke gradnjo nastop službe takoj ali j>o dogovoru pogoj: končana gradbena srednja šola brez prakse ali s prakso Razpisuje aa Šolsko leto 1964-85 narte** štipendije: 3 Štipendije za študij na gradbeni sradnji (2 sa trte gradi*. 1 aa visoko stavbo) 1 štipendije no FA66 - gradbeni oddelek Interesen« naj predlo* pismene ponudbe ortrotna prošnje z Ogrisom dosedanjega dela o«dro*ra študija v upravi ppdjetja do 30. septembre 1964. „JUGOTEKSTIL" IMPEX - LJUBLJANA. Tito«. 3 • prodaja naslednja pdvišna rabljena osnovna sredstva: 6 štedilnikov T0BI na trdo gorivo polovični štedNnik na trdo gorivo kombinirani štedilnik 6 brzoparilnikov Navedena osnovna sredstva bomo prodali na javni licitaciji dne 23. 9. 1964. — Ogled osnovnih sredstev dne 23. 9. 1964 od 8. do 10. ure. Licitacija za državna podjetja in zadruge se razpisuje ob 11. tiri istega dne. Interesenti zasebniki bodo lahko licitirali samo še prosta osnovna sredstva dne 23. septembra 1964 « ob 13. uri. 9001 Osnovna šola PODNANOS razpisuje delovno mesto TAJNIKA s 4-urno zaposlitvijo Pogoj: srednješolska izobrazba. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Prijave pošljite osnovni šoli Podnanos do 30. 10. 1964. 9025 Vzgojno-varstveni zavod »MILAN MAJCEN« - Ljubljana, Lepodvorska 5 razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe s 1. 10. 1964. 9041 mmiMMiiinniiiiti;!! GRADBENO PODJETJE DRAVOGRAD vabi k sodelovanju delavce za naslednja delovna mesta: 1. VODJO projektivnega biroja 2. TEHNIKA za projektivni biro 3. TEHNIKA za pripravo dela 4. TEHNIKA za operativo - šefa gradbišča Pogoji: pod 1. arhitekt ali gradbeni inženir s pooblastilom, pod 2. in 3. gradbeni tehnik z delovnimi izkušnjami, lahko tudi začetnik, pod 4. gradbeni tehnik s pooblastilom. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ali po dogovoru. — Stanovanje je že priskrbljeno Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 8904 TOVARNA »UTENSILIA« Ljubljana • Rudnik sprejme nove sodelavce in sicer: - KEMIJSKEGA TEHNIKA za vodstvo galvanizerske-ga oddelka - KV GALVANIZERJA - 3 DELAVKE za priučitev v proizvodnji 8998 Osnovna šola Valentina Vodnika, Ljubljana-šlška Vodnikova 162 zaposli začasno honorarno: - UČITELJA ali predmetnega učitelja za 5. r. - PROFESORJA ali predmetnega učitelja za angleščino - PROFESORJA ali predmetnega učitelja za slovenščino Za angleščino in sloveti-ščino zaposli tudi študenta absolventa. • Za redno nastavitev pa razpisuje mesto za matematiko in fiziko. I ony» nam stali v najbolj žalostnih lirah ob strani in nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Dr. Ernest Mayer s hčerkama Silvo in Vero. Ljubljana, 18. septembra 1964. ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin naše nepozabne Bronke Mayer se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. žena Rozina, sin Marjan, brat Franc, sestri Tinka in Danica. Ljubljana, 18. septembra 1964. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Adolfa Jerška roj. GORJUP vdove po šolskem upravitelju » se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v žalostnih dneh pomagali, lajšali neizmeno bol in izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. ZAHVALA Ob izgubi moje mame, nepozabne hčerka Jelena Trbovlje, dne 17. septembra 1964. Mire Jesih UMRL JE NAS TOVARIŠ prof. Stane Melihar VIŠJI SVETNIK Z NJIM SMO IZGUBILI DRAGOCENEGA SODELAVCA IN PLEMENITEGA TOVARIŠA SINDIKALNA PODRUŽNICA REPUBLIŠKIH UPRAVNIH PROSVETNIH USTANOV LJUBLJANA Po hudi bolezni nas je saa vedno aapusttl naš dragi Rado Podgoršek Pogreb bo v ponedeljek, 21. septembra 1964 ob 15.15 iz Janezove mrliške veže na Zalah. ^ Žalujoči: zaročenka Maruša, sestra Anica z otroki, družine Ca tar, Podgoršek, Vrščaj, Koren in ostalo sorodstvo Ljubljana, 19. septembra 1964. ZAHVALA Vsem, ki so nam s toplo besedo, nesebičnimi deti in čustvi lajšali neizmerno bol ob smrti našega Bogdana Kumpa lepa hvala. Hvala za poklonjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti, poslovilne besede, plemenito sočustvovanje in za poslednji blagoslov, s čimer ste počastili njegov spomin. Zena Jožica in sorodstvo Dotrpela je naša ljubljena, zlata mamica, žena, hčerka, sestra, snaha, teta in svakinja Edeltrude Leskovec roj. UHLER Pokopali jo bomo v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 13. uri na ljubljanskem pokopališču Zale V globoki žalosti: mož ing. Zdenko, hčerkici Sabina in Elizabeta v imenu vsega sorodstva Prosimo tihega sožalja! Titovo Užice, Ljubljana, Maribor, Rhyedt, 19. septembra 1964 Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša Priska Lesnik bivša trgovka v Rogaški Slatini Pogreb bo v nedeljo, 29. septembra 1964, ob 15. uri na pokopališče Svete Trojice v Rogaški Slatini. ŽALUJOČI OSTALI. Rogaška Slatina, 19. septembra 1964. REPUBLTSKT SEKRETARIAT ZA RAZISKOVALNO DELO IN VISOKO ŠOLSTVO IN REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA KULTURO IN PROSVETO SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJLN DOLGOLETNI ZASLUŽNI SODELAVEC PROFESOR STANI MELIHAR VIŠJI SVETNIK OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. Večje trgovsko podjetje v središču mesto vabi k zaposlitvi Z NEPREKINJENIM DELOVNIM ČASOM (NON-STOP) PRODAJALCE in PRODAJALKE RAZLIČNIH STROK Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Dela« pod »TRGOVINA«. 8951 - SEFA KUHINJE - KVALIFICIRANE - SOBARICE KUHARICE in POGOJI: — visoko kvalificiran ali kvalificiran kuhar-ica z večletno prakso samostojnega vodenja kuhinje — kvalificiran kuhar-ica z večletno prakso v kuhinji — samostojna sobarica s prakso. Nastop službe tškoj. Ponudbe pošljite na naslov: Vila »Rog« — Bled, Kidričeva 2. 8955 Po dolgotrajni in mučni bolezni je za vedno odšel od nas naš srčno dobri mož, očka, brat, dedek, tast in svak Rudolf Wand upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 21. septembra 1964, ob 16.45 iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Milena, sinova Vladimir in Rudi, hčerka Zdenka, por, Krajc, sestra Manja, snaha Miranda, zet ing. Milan, vnučki Nataška, Matja-žek, Marina ter družine Klasek, Dvoržak, Bizjak. Ljubljana, Praga, Milano, Kranj, Ajdovščina, Piran, Slovenski Javornik, Pariz, 18. septembra 1964. ZAHVALA Ob smrti nepozabnega očeta in brata T"t V Franca Nartnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam zadnje dneve stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti, za podarjeno cvetje in vence. Prisrč-na_ hvala gasilcem za tako številno spremstvo, govornikom za lepe poslovilne besede, domačemu g. župniku in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. 2alujoči: sinovi, hčere, brat in sestra Polhov Gradec, dne 12. septembra 1964. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mame Gizele Cvahte se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ( so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja, posebej še predstavnikom množičnih organizacij terena Tabor tov. Flegarju za tople poslovilne besede. Cvahtetovi v imenu sorodnikov. ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega moža in očka , Franca Zajca iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in poklonili vence ter cvetje. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje ustno in pismeno, posebna zahvala sobnim zdravnikom in strežnemu osebju na Onkološkem inštitutu ter dr. Janošku za skrb in pozornost med boleznijo. Iskrena hvala pevcem za ganljivo petje in č. duhovščini za spremstvo. 2ena Ivanka, hčerki Sonja in Lojzka ter ostalo sorodstvo.. Ljubljana, 19. septembra 1964. ZAHVALA V Mogtnft trenutkih, ko nas je nenadoma zapustil nai najdražji mož, očka, sin in brat Ladislav Ježek se iskrno aabvaljnjemo za vse izraženo sočutje, darovana '*“* avettfe, govorniku za ganljive be sede, preoaen in duhovnemu spremstvu, soiocMknm, prijateljem, zzncem in uoatamoveloem, ki ate ga v tako uilžwn številu spremili m njegovi audojl poti te I—n. U mo katoariooli pomagali in sočustvovali z nesni. Posebna zahvala Skupnosti cestnih podjetij LRS za vseteranskD ponoanost in pomoč. Vsem in vaškemu prisrčne hvale. POČITNIŠKA SKUPNOST POKLJUKA STRUNJAN" LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 4, OBRAT GORENJSKA razpisuje za počitniški dom na Pokljuki delovna mesta TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE metalka LJUBLJANA - DALMATINOVA 2 Razpisujemo natečaj za prosto delovno mesto: mednarodnega carinskega tariferja Pogoj: ustrezna izobrazba, znanje nerpščine in soglasje za delo v zunanji trgovini. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE razpisuje prosto delovno mesto INŽENIRJA KEMIJE IN KEMOTEHNIKA Pogoji: inženir kemi- je s 5-letno prakso v dodelavi usnja ali usnjarski tehnik z vsaj 10-letnimi izkušnjami v tej stroki. Področje dela je zelo zanimivo in se nanaša na razvojno in servisno delo v pokrivnih barvah in pomožnih sredstvih za dodelavo usnja. • Družinsko stanovanje zagotovljeno, nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko-socialni sek tor podjetja najkasneje do 3. 10. 1964. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9016 KMETIJSKO GOSPODARSTVO -Škofja Loka proda: - tovorni avtomobil FIAT, 3,5 tono registriran - dostavni avtomobil RENAULT - mesarski 1,5 tone neregistriran. Vozila prodamo samo socialističnemu sektorju. Zainteresirane gospodarske organizacije si lahko vozila ogledajo na sedežu podjetja na Suhi 22. 9032 Vzgojno-varstveni zavod »Litostroj« razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE ali OTROŠKE NEGOVALKE 8990 SKLADIŠČNEGA DELAVCA -RAZVA2EVALCA 'z moped triciklom sprejme takoj »Pleteks« - Ljubljana, Podmilščakova 18. 9009 Želite sodelovati Z GRADBENIM PODJETJEM? SGP „ZASAVJ TRBOVLJE, SAVINJSKA CESTA 9 » vabi k sodelovanju v redno delovno razmerje 2 GRADBENA TEHNIKA s prakso Družinsko- stanovanje je zagotovljeno, plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. če se odločite,1 da postanete član našega kolektiva, vels vabimo, da se pismeno ali osebno zglasite v tajništvu podjetja SGP »Zasavje« — Trbovlje, kjer dobite natančnejše informacije. 8932 VZGOJNEGA ZAVODA JANEZA LEVCA LJUBLJANA, Karlovška 18 razpisuje delovna mesta za: razrednega učitelja v posebni osnovni šoli (upokoj. učitelj ali absolvent fakultete) 2 vzgojitelja za dnevno varstvo 2 snažilki Plača po pravilniku o delrtvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. KoTteovaho prijavo s 50 din oddajte v tajništvu zavoda, Karlovška cesta 18. 9008 imiimmmmNNmffiinnmNHimintmmfflHiiiniRiiHtifnnHmMmMmnimmimmnmnmttiminiHmmmiKHHiftHHmimHinnHmmmmfliffflmKmii: „VEG A" tovarna aparatov in instrumentov — LJUBLJANA, KOTNIKOVA 18 razpisuje: 2 štipendiji za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo odd. za fiziko 1 štipendijo za študij na isti fakulteti - odd. za kemijo 1 štipendijo za študij na fakulteti za elektrotehniko 3 štipendije za študij na ekonomski fakulteti 3 štipendije za študij na tehniški srednji šoli - strojni oddelek 1 štipendijo za študij na tehniški srednji šoli - etektro oddelek Prosilci naj vložijo prošnje v kadrovskem oddelku podjetja. Prošnji morata biti priložena življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. Prednost imajo kandidati z zaključenim II. ali III. letnikom. 9027 SOLSKI CENTER ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO V LJUBLJANI SPOROČA, DA JE UMRL PRVI STROKOVNI UČITELJ KUHARSTVA NA GOSTINSKI SOLI V LJUBLJANI, MOJSTER RUDI WAND OHRANILI GA BOMO V HVALEŽNEM SPOMINU! TRAGIČNO JE PREMINIL NAS SODELAVEC ALBIN PREMRL OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI DANES, V NEDELJO, 20. SEPTEMBRA 1964 OB 15. URI V PREDJAMI PRI POSTOJNI. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA KLJUČAVNIČARSTVO — POSTOJNA Vrtiir.o globus TAJPEH — Zaradi zastrupitve s hrano je umrlo v Mi-jaoli na Tajvanu (Formoza) devet ljudi, trinajst zastrupljenih pa so prepeljali v bolnišnico. AL2IR — V Alžiru in okolici so v petek zaznamovali letos najvišjo dnevno temperaturo. V senci je bilo 36 do 38 stopinj Celzija, kar je glede na visok odstotek vlage v zraku neznosna sopara. Kakor pišejo alžirski listi, je bilo najbolj vroče na letališčih, kjer so zaznamovali skoraj 50 stopinj Celzija. KATMANDU — Edmund Hillarjr, ki se je pred dobrimi desetimi leti povzpel na Mount Everest, je dobil od nepalske vlade dovoljenje za graditev treh šolskih poslopij in pomožnega letališča v naseljih Šerpov. Hillarjr hoče s tem izkazati hvaležnost himalajskim Šerpom, ki so mu pomagali piri vzponu na najvišjo goro sveta. S svojo 16-člansko eki. po se namerava Hillary v kratkem povzpeti na vrh Tama-surku. STOCKHOLM — Pri izdelavi osnutkov za nove bankovce bo švedska banka upošte. vala prošnjo združenja slepih. Bankovci bodo po velikosti različni, tako da jih bo vsakdo že s tipanjem zlahka ločil po vrednosti. Sedanji 5- in 10-kronski ter 50- in 100-kronski bankovci so enako veliki. SAN JOSE — Shujševalna kura s hipnozo se je razvila v San Joseju (Kalifornija) v donosno kupčijo. Novost je sprožil lastnik ftočnega lokala, čigar hči je pod hipnozo shujšala v 193 urah za pet kilogramov. OSLO — Upravi norveških premogovnikov na Spitzber-gih se je bogato poplačala zamisel, da pošilja rudarje izven glavne turistične sezone na lastne stroške na dopust ob Azumi obali. Odtlej se je izkop premoga povečal za 20 tisoč ton dnevno. Ker hodijo rudarji na dopust v zimskih mesecih, ostajajo poleti na delu. takrat pa so na Spitz-bergih najugodnejše možnosti za delo. PADOVA — Triindvajset svatov z nevesto in ženinom vred se je moralo po poročni gostiji zateči v padovsko bolnišnico, ker so se vsi zastrupili s pokvarjeno hrano. MONTREAL — Šest mladih sokolov se v Kanadi usposablja za lov posebne vrste. Nad letališči naj bi preganjali galebe in druge ptiče, ki jih zajame zračni tok reakcijskih letal, s čimer ovirajo ali celo ogrožajo letalski promet. Letališke uprave so poskusile že to in ono, vendar jim doslej ni uspelo pregnati nadležnih ptičev. PARIZ — Nad sedem' let je bila v nezavesti Lucette Martin, pred dnevi je umrla kljub vsestranskemu prizadevanju skupine specialistov, ki so jo skušali obuditi ali vsaj ohraniti pri življenju. Maja 1957 je dobila Lucette pri prometni nesreči hude poškodbe na glavi. GOETEBORG — Na sto kron globe je bil obsojen 36-letni pomožni delavec Sbren Thygessen iz Goteborga na Švedskem, ker je brez dovoljenja uporabljal parni valjar cestne uprave. Zagovarjal se je, češ da si je moral zadnji trenutek pred odhodom na sestanek odpraviti gubo na hlačah. ST. LOUIS — Kakor je že navada, so vprašali tudi Charlesa Jeana, ki je praznoval 101. rojstni dan, čemu se ima zahvaliti za tako visoko sta. rost. Prostodušno je pojasnil: »Ne vina ne tobaka se nisem dotaknil, pa tudi za dekleti se nisem oziral — dokler nisem dopolnil 14 let.« Lažna sreča izven civilizacije 2ivčna napetost tudi pri preprostih ljudstvih Sodobnega človeka, naveličanega velemestnega hrupa in napornega življenjskega utripa, se loteva zavist ob misli na idilično življenje prednikov sredi narave, kjer se Se ne poznajo negativni sledovi civilizacije, in v razgovorih o sreči primitivnih plemen, ki še vedno živijo v takšnem okolju. -Predstave o idiličnem življenju teh ljudi so popoln nesmisel,« zatrjuje dr. Charles Hughes, profesor sociologije in antropologije na michiganski univerzi. '* Hughes, čigar knjiga »Duševne motnje pri Jorubih« je nedavno ižšla v ZDA, je več let preučeval način življenja in bolezni zahodnoaf riškega plemena Jaruba, ki živi daleč od civilizacije. »Presenečen sem bil ob ugotovitvi,« piše prof. Hughes v svoji knjigi, »da povprečen Joruba prav tako trpi zaradi psihičnih motenj kakor izobražen Američan v Chicagu ali v New Vorku. Res je sicer, duševne bolezni so pri Jerubih nekoliko redkejše kot v tej ali oni civilizirani deželi, zato pa so zelo pogosti primeri psihoze v raznih oblikah. Kakor civilizirani prebivalci velemest in industrijskih središč trpijo tudi črnci Joruba zaradi kompleksov, čeprav imajo ti pojavi pri njih drugačno osnovo. Prav tako se bojijo bede in lakote, prav tako imajo družinske težave in nevšečnosti v odnosih z drugimi ljudmi. Njihovo največje breme je skrb za prehrano svojcev in za ohranitev veljave, položaja v družbi...« »Ne vdajajte se praznim utvaram, ne verjemite v srečno življenje ljudi izven območja in vpliva sodobne civilizacije!« zaključuje prof. Hughes. S SAMOSTRELOM NAD NOSOROGE — V helikopterju je zasledoval lovski čuvaj Nick Carter poldrugo tono i^tka nosoroga, ki sta ušla iz naravnega parka pri Najrobiju v Keniji. Vanju je izstrelil naboje s kemično snovjo, ki ju je omamila, tako da so ju brez težav spravili na zaščiteno področje. Foto: AP Umazanija iz kanalov v Kairu Zaradi naraslega Nila in preozke mreže sili voda iz kanalov Na mnogih cestah sredj Kaira je te dni tako, ko da bi se pravkar uneslo neurje, med katerim se je utrgal oblak. Pešci preskakujejo potočke in mlakuže, ki so se ponekod razlezle v pravcate majhne poplave na tlaku in asfaltu. Jezijo se na avtomobiliste, ki brezobzirno drvijo po smrdljivi brozgi. Voda na kairskih cestah ni deževnica, marveč vre iz kanalizacijskih cevi in iz odtočnih jaškov. Zidarji zapirajo ulične požiralnike ali pa jih obdajajo z betonom. Na več cestnih križiščih stojijo motorne črpalke, ki spravljajo umazanijo v kanale, od koder ponovno vre v bližini na dan in se razliva po ulici. Delovna vnema ima v takšnem položaju kaj malo upanja na uspeh. Nilska voda, katere gladina je letos nenavadno visoka — v Rodi se je zvišala že več kot dvajset metrov — potiska odplako 3.5-milijonskega velemesta nazaj v zastarele kanalizacijske cevi in na ulice. Iz mnogih kleti, ki jih je zalila umazana voda, se širi smrad in zaudarja po trohnobi. Najslabše je v prenaseljenih kairskih četrtih, na primer v Bu-laku in Zeinabu, kjer morajo ljudje lesti po deskah, če hočejo na nasprotni pločnik po plavljene ulice. Mestna uprava pojasnjuje: kairsko kanalizacijsko omrežje je staro že pol stoletja, zgradili so ga za polmilijonsko mesto, nova kanalizacija bo urejena šele čez dve leti. Popravljati očitno ne kaže več. Problem obravnavajo tudi listi, ki pa ne dolžijo samo Nila, marveč predvsem Na tisoče avtomobilistov je zadnje mesece med potjo po Savinjski dolini zmanjšalo hitrost, ko so se pripeljali v bližino vasi Šempeter. Nekateri so se zadovoljila z ugotovitvijo, da sredi pšeničnega polja pač nekaj kopljejo, vztrajnejši so obstali. Iz pomenka z delavci so izvedeli, da so tam spodaj ostanki rimskih grobov in. .. Tudi arheologinja Vera Kolšek izprva ni mogla predvidevati, da bo že letošnje izkopavanje dalo take rezultate. Za letos so opravili. V predzadnjem dnevu izkopavanj smo obiskali antični park in izvedeli več podrobnosti o letošnji arheološki beri v Šempetru. Med petmesečnimi odkopavanji so ob savinjski magistrali — nedaleč od že rekonstruirane nekropole z velikimi kapelami — odkrili še eno nekropolo iz 2. ii 3. stoletja ter ob njej še 9.6 m široko rimsko cesto. Pod cesto so odkrili tri prazgodovinske grobove. V petih mesecih so odkopali 63 rimskih. grobov različ- Za dobro voljo Brez besed. »Očka pa ne tako«. 1 2 3 1 k 5 6 7 8 9 10 1 h 11 12 H. 15 16 17 18 19 Križanka VODORAVNO: 1. vas pri Kopru, 4. najfinejfe perje, 7* mineralna voda, 9. rimski muzej in katedrala, 10. obseina glasbena stvaritev, 11. velika tovarna v Kopru, 14. svedrast mikrob, 16. slovenski mednarodni šahovski mojster (Stojan), 17. slovenski skladatelj, ustanovitelj Glasbene Matice v Mariboru (Oskar), 18. podredni veznik, 19. nekdanji turški veleposestnik. NAVPIČNO: 1. glavno mesto skandinavsko dviave, S. strm padec reke ali potoka, 3. glasbena oznaka sa ognjevito, zanosno izvajanje, 4. velikanska grobnica egipčanskih faraonov, 8. reka na Hrvatskem in v Bosni, 6. orientalsko gostlMe, 8. strahovlada, nasilje, 12. kijevski knez, Rurikov naslednik, IS. naša najdaljša reka, 14. svetovno znano belgijsko kopališko mesto, 15. ploščica pri nokeju na ledu. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. prizma, 7. Granger, 8. ring, 9. ta, 18. uta, 11. NOB, 12. nor, IS. Adi, 14. ti, 15. Arij, 18. abscisa, 18. radost. n ih tipov, od navadnih, vkopanih v zemljo, do grobnic z ustreznimi kamnitimi ograjami. Grobovi in rimska cesta so mestoma zelo plitko v zemlji. Ker je tu bila še letos njiva s pšenico, so med oranjem z leti načeli srednji, napeti del ceste. Hlapec župnijskega posestva v Šempetru ve povedati, da je pred jakimi tremi desetletji pri oranju izruval na njivi kamnito ploščo z napisom. Ker pa se tedaj nihče ni zanimal za to, se je plošča izgubila. Najbrž je pozneje kak posestnik v Šempetru vzidal kafhen v temelje svoje hiše. Čeprav so številni grobovi, razmeroma plitko v zemlji, se je v posameznih grobovih ohranilo precej posodja ter nekaj sponk in novcev. Posodje je v glavnem lončeno in okrašeno z različno ornamentiko; med najštevilnejšimi so razni vrči, lonci in krožniki izpod rok domačih lončarjev. Našli so tudi steklene žare. Preostalo področje, kjer so še ostanki nekropole, bodo raziskovali po predvidenem programu naslednje leto. V načrtu je tudi restavriranje že odkritih arheoloških spomenikov in rimske ceste. Le-ta bo posuta s peskom in bo služila kot osrednja pot bodočega antičnega parka v Šempetru, ki bo poveaoval obe nekropoli tostran in onstran »»jr Poseben odbor za ureditev antičnega parka v Šempetru v Savinjski dolini si prizadeva, da bi bile dragocene zgodovinske najdbe sčasoma bolje prikazane širši javnosti in da bi kar največ pomenile tudi v turističnem gospodarstvu. MOrda je bil slednji moment pri obravnavanju dosedanjih programov za u-ureditev rimskih spoineni-kov kot edinstvenih najdb evropskega pomena premalo upoštevan. NAJDBE V ŠEMPETRU — Odkopavanje ostankov rimske nekropole iz 2* in 3. stoletja pri Šempetru v Savinjski dolini. Fobo: F. Krivec Rimska cesta in 63 grobov Bogata bera letošnjih ižkopavanj v Šempetru prebivalstvo. Ljudje skušajo zmašiti v kanale'' vse, kar jim je odveč — od Ostankov zelenjave in drugih odpadkov do cunj, prevlek za stole ipd. Na mestni upravi jftejemajo dan za dnem povprečno po 400 pritožb in nujnih klicev na pomoč. Zlasti v delti se je Nil razlil daleč čez bregove. Visoka voda ogroža mnogo vasi, vsepovsod se stiskajo na zaščitnih nasipih in. drugih vzpetinah družine felahov z živino in z najnujnejšim za življenje. Narasla reka je izpodkopala, pod učinkom njene rušilne moči so zlezle na kup in se spremenile v gomilo ilovice že mnoge butane hiše v obrežnih vaseh. V prihodnjih mesecih sl bodo prizadeti felahi zgradili iz surove opeke nove domove — v Kairu upajo, da se bo Nil konec septembra umaknil v običajno strugo. Lani so napovedovala, do nedavnega so upali, da Nil zaradi jezu pri Asuanu ne bo več ogrožal področij ob spodnjem toku reke, zdaj pravijo strokovnjaki, da bo Egipt šele po letu 1969 smel pozabiti na nevarnost poplav in drugega razdejanja zaradi previsoke rečne gladine po vsakoletni deževni dobi- Dejstvo je: zaradi močnih poletnih nalivov na območju etiopskih gorskih planot se vali po Nilu mnogo več vode kot prejšnja leta, z gradbenimi deli pri Asuanu pa še niso tako daleč, da bi jez ukrotil velikanske množine vode in jo zadržal v bodočem umetnem jezu. Graditelji še vedno utrjujejo nasip, s katerim so konec letošnje spomladi reki zaprli pot. Pomožni jez še ni dovolj trden, da bi vzdržal vodni pritisk, če bd povsem spustili zapornice v obtočnem jarku. Zapornice, ki so bile doslej prav zaradi tega odprte, bodo v prihodnje občasno spuščali, da bodo vsaj delno ublažili pritisk mogočnega toka najdaljše reke na afriški celini. Tudi Sudanci bodo ob zgornjem toku »nekoliko privili vodne pipe« na svojih nasipih, da se ne bo še bolj zvišala nilska gladina. P. R. V »v ■ pižami na motorju NevSečnosti Parižanke na poti z dopusta Avtomobilisti so strmeli: mimo njih je drvel na motorju po cesti proti Parizu policaj, ki se ga je oklepala ženska v pižami. Nekateri so jo videli že prej, ko je stala na robu ceste in mahala, kakor da prosi, naj jo kdo vza me s seboj. Nihče ni ustavil. Mnogi so imeli na sedežu zraven sebe ženo ali prijateljico. Sicer pa — no, čez kake pol ure jt pripeljal stražnik, ki jo je na ložil na motocikel. Takole: žena in mož sta se s počitnic v Italiji vračala v Pariz v avtomobilu s priko lico. Po kosilu je mož dejal, da bo malo legel, preden oo moral sesti za krmilo. Zleknil se je na avtomobilskem sedežu in zadremal, žena pa je rekla, da se bo raje peljala v prikolici. Tudi ona je legla, vendar ni mogla zaspati, zato je šla na kratek sprehod po gozdičku ob cesti. Ko se je vrnila, ni bilo ne voza ne prikolice. Mož se je zbudil in odpeljal. Mislil je pač, da žena spi v prikolici, zato je tudi vozil razmeroma počasi, torej ga je policaj, ki je močno pritisnil na plin, dohitel z ženo v pižami še pred južno vpadnico ▼ Pariz. G. Som v množici V reklamni brošuri imenitnega hotela v Savojskih Alpah piše med drugim: »Naš hotel slovi po svetu kot najprimernejši kraj oddiha za tiste, ki si želijo samoto. Vsi, ki hočejo biti sami, prihajajo k nam v velikem številu leto za letom z vseh koncev sveta...« Kliniko zu mačke Porodnišnico za mačke so ustanovili prijatelji živali v Los Angelesu. Pokazali so tudi precej smisla za poslovni uspeh, kajti na propagandnem lepaku je zapisano takole: »Pri nas bo vaša muca rodila pod strokovnim nadzorstvom in v zdravem okolju. Za vsako mamico imamo pripravljeno posebno košarico, na našem jedilniku pa je vsak dan sveže ' surovo meso.« PETER STONE ŠARADA 67. nadaljevanje Rue Boissy-d’Anglas — samo človek v njej je bil popolnoma drug. »Hopla! Oprostite!« je rekla, brž ko je spoznala, da se je zmotila, in se naglo obrnila na hodnik. Toda tu se je ustavila. Zakaj ko je znova pogledala na ploščo, je pod »VSTOPITE!« opazila napis: HAMIL- Regina Je vsa zadihana pritekla do taksija in odprla vrata. »Do ameriškega veleposlaništva! Hitro!« Voznik se sploh ni ozrl od svojega časo- t ___________________ ____________t __________ pisa »I/Equipe.« »Ch& moi,« je zamrmral TON BARTHOLOMEW. Vsa zmedena se je in s tem navedel edini cilj, o katerem bi vnovič obrnila v pisarno, se pogovarjal. Fantu, ki Je sedel v njej, še ni bilo tri- »Prosim! Sem v smrtni nevarnosti!« je deset let, peščeno plave lase je imel počesa-rekla. ne na visoko prečo s črto le malo niže od Za hip je vzdignil pogled od časopisa, temena, od nog do vratu pa je tičal v bom- toda le za hip. »Nemogoče! Zena me ča- bažasti črtasti obleki. Regina se je vpra- ka doma s kosilom.« »Pla&am vam dvojno,« ga je rotila »Tipjno!« »Ne poznate moje žene. Ta denar ne odtehta njene gostoljubnosti. Regina je stisnila zobe. O, Franzozi! Francozi, Francozi, Francozi! Obrnila se je. Grandpierre je sedel na pločniku in lovil sapo, ki mu jo je bil Dyle šala, ali se že brije, m če se že brije, kaj priteče iz rane, kadar se ureže. »Želite, prosim? je vprašal v čisti prin-cetonščini, izgovarjajoč glasove skoraj v goltancu Ne glede na ime, kj ga je videla na vratih, je bila še vedno skoraj trdno prepričana, da je v pravi pisarni. Ko pa je potem zagledala na steni nad mizo še starega z udarcem iztisnil iz pljuč. Eden izmed Theodora Roosevelta v raskavi jahalni pomočnikov je visel na železni vrtni ograj: in kašljal in pljuval, kar iz razbolelega goltanca. Upiral se je samo še drugi. Ker je bil večji od vseh ostalih, je udarce ne verjetno lahko sprejemal. Toda Dyle ga je še vedno prepričevaj »Z menoj samo čas tratite, zares. Ona je tista, ki je « je rekel in mu spet zabil udarec pod brado Regina je bila vsa iz sebe. Dyle je zdaj opravil z njimi in že tekel proti njej. Spet je pogledala izvoščka. Se vedno ga hi nič ganilo. Kot zadnje upanje si je odpela uro. + »Nate!« mu je zaklicala in mu skoz okno ponudila kronometer. »Tole dajte ženi!« Možakar je debelo pogledal. »Ves teden mi bo dala mir!« je ves srečen vzkliknil. »Skočite noter!« Ni si dala dvakrat reči. Splezala je na zadnji sedež, voznik je vžgal motor; zanesljivi 203 je oživel in odpeljal tisti hip, ko je Dyle pritekel do vozila in segel po kljuki. Obstal je sam sredi ulice in žalostno pogledal za taksijem, ki je zavil okrog vogala in izginil. »In tako so šli!« je rekel pri sebi. Mislil je na Regino in štiristotisoč dolar jev. obleki, ki se ji je zobato smehljal, so se na mah vsi dvomi razpuhteli. 2e res, da je bilo morda v ameriškem veleposlaništvu dvoje vrat z napisom: HAMILTON BART-HOLOMEW. VSTOPITE!, ni pa mogoče, da bi viseli dve taki sliki na enakem mestu v sobi. Potemtakem se ni zmotila. »Hvala. Počakala bom,« je rekla in sedla Mladenič se je medlo nasmehnil. »Mislite, da bo kmalu prišel?« je vprašala.. »Stvar je zelo važna.« »Kdo, prišel?« »Gospod Bartholome,w. Pri priči moram z njim govoriti.« »A tako!« je. rekel in si vzel čas, da bi našel primeren odgovor. »Toda Ham Bartholomew sem jaz.« Regina je planila pokonci. »Vi? To je — nemogoče! Vi ne morete biti.« »Menda že. Hočem reči, saj tako lepo piše na vratih.« »Toda tisti Bartholomew, ki ga jaz poznam, je starejši mož,« je vztrajala pri svojem, čeprav že ni bila več tako trdno prepričana. »Morda je vaš oče . .. .?« »Tega pa bi si, preklemano, kar ne mogel zamišljati. Zakaj moj oče je zdaj doma v Providenci, kjer je tovarnar.« »No, kdorkoli že je in karkoli je, jaz sem ga videla na svoje oči, prav v tejle pi- Cutil je, kako ga je v grlu stisnilo. Slo sami. Pravzaprav celo dvakrat.« Potem se mu je na jok. XLV Ura še ni bila natanko štiri, ko je Regina brez zapestne ure stopila iz taksija in stekla po stopnicah ameriškega veleposlaništva na Avenue Gabriel. Tokrat se za raz , liko od prejšnjih dveh obiskov ni zmenila ne za kovinasti grb v betonu ne za mornarja, ki je stal ob njem na straži. Tokrat tudi ni čakala dvigala, da bi se spustilo dol, temveč je planila na stopnice in odhitela v drugo nadstropje proti sobi 307-A. je spomnila listka, ki ji ga je pustil na vratih, in sporočila, naj pride za njim v kantino. »Enkrat pa vsekakor.« »No, to je pa res čudno. Hočem reči, saj sem vedno tu,« je dejal in se popraskal po čelu. »Kdaj ste pa bili tu? Ob kateri uri?« »Ob enih . . . Ali pa malo pozneje. Obakrat.« »No, tu imate prav,« se je zarežal. »Zakaj vsak dan ob pol enih sem na kosilu pri dekletu.« Toda zdaj ga skoraj ni več poslušala. Hamiltona Bartholomewa je zdaj bolj Spomnila se je vseh mogočih, zdaj že stra- potrebovala kot kdajkoli koga v življenju. Pripravljena je bila prodati znamke, vredne 400.000 dolarjev, za navadno vozovnico za drugi razred vlaka kamorkoli že. Na vratih je pisalo: VSTOPITE! In vstopila je. Pisarna ni bila prav nič drugačna. V njej je stala enaka sodobna kovinasta miza, imela je enako okno, ki je gledalo na hotno vznemirljivih stvari. Najprej tega, da je tako natančno vztrajal, naj prihaja ob točno določeni uri. Potem pretirana skrb, da bi šla čimprej iz pisarne, pa zasebna telefonska številka, kjer ga lahko vedno dobi, opozorilo, naj ne prihaja na veleposlaništvo, če ji tega ne bo izrecno dovolil. Pa celo kantina. Saj je tam lahko dobil mizo vsak Američan. GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, SMARTINSKA C. 10 sprejme v delovno razmerje: kvalificirane ključavničarje Šoferje D kategorije skladiščnika snažilko kurjače za kurjenje peči na trda goriva (zaposlitev honorarna) čuvaje Osebni dohodek po učinku m po pravilniku podjetja. Pošljite pismene ponudbe ali pa se zglasite osebno v upravi podjetja. • • • • • • • • • i • • • _ GOSPODINJE - OGLEJTE* Sl \MfAŠM|RGOVINI PRALNI STROJ s katerim boste brez napora in lepo oprali vaše perilo Pralni stroj je polavtomatičen, ima dva elektromotorja, istočasni kontakt naprav za pranje in centrifuge za izpiranje ter osušenje perila. Jkapaciteta 3 kg, čas od 6-12 minut. *Tir r*r J -v.W»W la••••••#1 >>>>>••>« *• VAVoVb%%V* •••••%• V* •••••• ••••aeeee« SLOBODA ČAČAK •?;v ••••••• •Xy IZDELUJE: ZagretJ\ Dubrovnik strank. Volitve v novi Švedski parlament bodo jujtri- Pričakujejo. da bodo zmagali kandidati vladajoče socialdemokratske stranke, ki je imela tudi v dosedanjem parlamentu večino — 114 poslancev. Volilo bo S milijonov volivcev. mm MAJHEN SPODRSLJAJ V »GOLDWATERJEVI« KALIFORNIJI — Predsednik ZDA Johnson je v okviru svoj e predvolilne kampanje »z avtomobilom« prišel ta teden tudi v Kalifornijo, kjer so pozicije republikanskega kandidata Goldwaterja izredno modne. V Saeramentu pa se mu je pripetila majhna nezgoda. Na nekem vogalu je namreč izgubil ravnotežje in bi bil skoraj padel. Na sliki: Johnson s hrbtom proti kameri. Foto: AP ZARADI POLJUBA V JECO — Vojak Saari Simo iz Helsinkov, ki je v sestavu sil OZN na Cipru, se je v torek približal miss Ciper in jo prosil, če jo sme poljubiti. Toda ciprska policija ga je vtaknila v ječo. Ugotovili so, da je bil vinjen. Foto: AP Nadaljevanje s prve strani orožje, da bi dosegli določene cilje. Prav zato je treba določiti skupno oznako dejanske vsebine miroljubne koeksistence. Ob tem je minister Slim poudaril veliki pomen naporov naše in drugih vlad, ki se trudijo, da bi politika miroljubne koeksistence postala splošna norma v mednarodnih odnosih. Po izjavi ministra Slima tako tunizijska vlada kot on osebno veliko pričakujeta od kairske konference. Ob tem je izrazil čestitke, ker je pobuda za novo konferenco nevezanih prišla iz Beograda. V zadnjem desetletju, je dejal minister Slim, je mir v marsičem temeljil na strahu pred nevarnostjo splošne katastrofe. Danes pa gre za to, da bi našli in gradili mir, ki bi temeljil na razorožitvi in na zaupanju med narodi. Edino to bi bil trajen mir in resnična potreba človeštva. Boj za mir, je poudaril minister Slim, v nobenem primeru ne izključuje pravičnega boja narodov za svobodo in neodvisnost. Pota boja za dokončno ukinitev kolonialnega sistema pa so različna. Ob tem je tunizijski zunanji minister opozoril na pomen listine OZN za protikolonia-listični boj in na potrebo, da bi se v OZN vztrajno trudili za spoštovanje ustrezne listine OZN. Politika koeksistence, je dejal Mongi Slim, v nobenem primeru ne nasprotuje oboroženemu boju narodov za lastno svobodo. Med bojem za mir ter bojem za svobodo in neodvisnost ni protislovja. Mongi Slim je zaključil, da ie boj nevezanih držav in vseh drugih držav za dekolonizacijo na dobri poti. Gotovo je, da bomo z okrepljenim bojem v celoti premagali kolonializem, je dejal Mongi Siim. Tunizijski zunanji minister, ki ga je na beograjsko železniško postajo sinoči spremil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, je danes prispel v Sarajevo, kjer si je ogleda! več kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Predsednik skupščine Bosne in Hercegovine Rato Dugo-njič mu je priredil slavnostno kosilo. Minister Mongi Slim bo v ponedeljek odpotoval iz Jugoslavije. Pred odhodom bodo objavili skupno jugoslovan-sko-tunizijsko sporočilo, v katerem bo, kakor se je zvedelo, izražena enakost gledišč pri ocenjevanju osnovnih gibanj v svetu pred drugo konferenco nevezanih držav. se je s predsednikom Maka-riosom sporazumel o zamenjavi turškega bataljona na Cipru in o preskrbi turške vasi Kokkina. O potovanju ciprske delegacije v Moskvo je Papandreu dejal, da je neodvisna država in ker jo Turki ogrožajo, je normalno, da išče pomoč. O turški manjšini na Cipru je dejal, da bi v primeru priključitve Cipra h Grčiji imela iste pravice kot turška manjšina v Grčiji. Francoski minister brez listnice Louis Joxe je izjavil za pariški list »Figaro«, da je Ciper po mnenju- -francoske vlade grški otok, ker je grško prebivalstvo na njem v večini. Izjavil je tudi, da ziiri-ški sporazumi ne morejo več zagotavljati normalnega delovanja ciprske uprave. Ciprsko vladno delegacijo je danes sprejel premier sovjetske vlade Nikita Hruščov. V razgovoru z njo je dejal, da je treba pripadnikom turške in grške narodnosti na otoku omogočiti, da bodo nesoglasja sami rešili brez intervencije od zunaj. Pristavil je še, da sovjetski ljudje podpirajo Ciprčane v njihovem boju proti načrtom Atlantskega pakta, da bi likvidirali Ciper kot neodvisno državo ter na otoku uvedli vojaško bazo NATO. Tonkinški zaliv situacijo in sprejme ukrepe, da bi pravočasno preprečili ameriške vojaške akcije proti miru v Indokini in jugovzhodni Aziji. V protestu vlade DR Vietnama je tudi rečeno, da so enote ameriške VI. flote križarile v Tonkinškem zalivu 16., 17. in 18. septembra. Protest nadalje navaja tudi nekatere podatke o incidentu, ki se je pripetil sinoči 100 kilometrov od obale severno-vietnamske pokrajine Nge An. računano na to, da bi bilo »všeč Wash.;ngtonu«, pa tudi na to, da bi pomiril desnico v krščanskodemokratski uniji. »Baltimore Sun« pa meni, da so se sprli zaradi tega, ker bi menda rad Pariz prodal na dolgoročni kredit Sovjetski zvezi neko kemično tovarno. Zadnje čase pa tudi nekateri vplivni poslovni krogi v Washingtonu menijo, da bi se morale ZDA priključiti zahodnim načrtom o trgovini z vzhodnimi deželami. ★ Hruščov mladincem izkoriščanimi in izkoriščevalci. V nadaljevanju govora je sovjetski premier ponovno opozoril na to, da se Sovjetska zveza in sovjetska partija držita poti, ki so jo začrtali na XX. kongresu KPSZ, poti tekmovanja novega s starim. Tisti, ki napadajo KPSZ, je potem dejal Hruščov, pravijo, da se je po kongresu sovjetske partije diktatura proletariata utrudila. Pravilo, je nadaljeval Hruščov, da bi morala diktatura proletariata obračunati s kriminalci in huligani, jaz pa jim odgovarjam, da se proti njim ni treba boriti z diktaturo proletariata, temveč jih je treba izobraževati in učiti. Potem ko je opozoril 'na to, da bi morala socialistična družba izkoristiti razvoj tehnike, ekonomike in življenjskega standarda, da bi ljudje bolje živeli kot v kapitalizmu, je Hruščov dejal, da se nekaj časa da poslušati »revolucionarne« fraze, vendar pa da ne bodo imela uspeha tisti, ki bodo risali prihodnost s praznimi besedami. Socializem je družbeni red, ki je ustvaril pogoje za to, da proizvajamo več kot v kapitalizmu, in prav na to je treba misliti, kadar govorimo o odnosih med kapitalizmom in socializmom. Pokazati je treba, da je naša komunistična družba produktivnejša kot pa kapitalistična, je dejal Hruščov. Ko je govoril o narodih. Ki se borijo za nacionalno neodvisnost in svobodo, je premier Hruščov dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena proučiti vprašanja pomoči v orožju in da bd jim dala konkretno pomoč. Dodal je, da ima orožje pomembno, ne pa tudi glavno vlogo v osvobodilnem boju. Po njegovih besedah je osnovno, da ljudstvo najpTej spozna, na kateri strani je resnica, in šele potem seže po orožju, ker orožje ne strelja samo brez ljudi. Potem ko je dejal, da so možni različni koncepti o tem, kako naj bi potekal narodnoosvobodilni boj, je premier Hruščov poudaril, da je glavni cilj boj proti izkoriščevalcem in da bi morali vsi tisti, ki se borijo, v tem boju združiti sile. V tej zvezi je dejal, da sedanji spor v komunističnem gibanju koristi samo izkoriščevalcem in kapitalistom, in se je ponovno zavzel za združitev revolucionarnih vrst, ker to monolitnost zahtevajo interesi zmage dela nad kapitalom. Nikolajev o vtisih z obiska pri nas Sovjetskega kozmonavta je sprejel tudi predsednik Tito BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug.) — »V zelo globokem in dolgem spominu nam bo ostal zelo topel in prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni pri vseh vaših ljudeh, posebno pa pri vašem predsedniku tovarišu Josipu Brozu Titu in njegovi soprogi« — je izjavil danes ob zaključku svojega devetdnevnega obiska v naši državi šef skupine sovjetskih kozmonavtov Andri jan Grigorijevič Nikolajev. Govoreč o sprejemu pri predsedniku Titu je Nikolajev svoj vtis o osebnosti jugoslovanskega predsednika izrazil z besedami: »Kako velik človek, vendar tako neposreden in prisrčen.« Sovjetski kozmonavt je govoril o svojih vtisih z bivanja v Jugoslaviji na tiskovni konferenci, na kateri je med drugim poudaril, da sta imela z general majorjem Goregljadom dovolj priložnosti, da se seznanita z uspehi, ki jih je dosegla socialistična Jugo-slavij a, tako na gospodarskem kot tudi na znanstve-no-tehničnem in kulturnem področju. Andrijan Nikolajev je še posebno navdušen nad jadransko obalo, predvsem pa nad Svetim Stefanom in Dubrovnikom. V vaši državi je veliko prijetnih in lepih kotičkov za od-dih — je dejal — kjer so prelepe plaže in letovišča. Sveti Štefan, kjer sem bil tri dni, je treba videti, saj tega kamnitega otočka ni mogoče z besedami opisati ali prikazati s filmom. Kaj takega ni najti niti v pravljicah. Po tiskovni konferenci so se sovjetski gostje odpeljali na obisk k delovnemu kolektivu tovarne Avto-moto »21. maj« v Knežev-cu pri Beogradu. V imenu tega velikega kolektiva, ki daje naši avtomobilski industriji letno približno 40.000 raznih motorjev, je sovjetskega kozmonavta Nikolajeva in general majorja Goregljada sprejel špalir delavcev. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali enega izmed glavnih obratov tovarne ter se ob raznih delovnih mestih zadržali v razgovoru s člani kolektiva. Kozmonavt Nikolajev in general major Goregljad sta danes položila venec na spominsko pokopališče osvoboditeljev Beograda ter počastila spomin so-vjetskih in jugoslovanskih vojakov, ki so padli v boju proti fašističnemu okupatorju. čombe terja kapitulacijo NAJROBI, 19. septembra (MEN). — Kongoški premier Moiz Combe je na današnji seji komisije za pomiritev v Kongu, ki jo je ustanovil svetf ministrov OAE, izjavil, da njegova vlada ne bo sprejela nobenega ukrepa za pomiritev, ki bi bil lahko pritisk na politiko njegove vlade. Zahteval je, da morajo uporniki prenehati z boji. Predsednik komisije, kenijski premier Kenyatta je pozval člane komisije k popuščanju in k vsestranskim naporom, da bi čim-prej odpravili krizo v Kongu in da bi zboljšali odnose Konga s sosednjimi državami. Razprtije v CDU i Kaj pravijo o njih socialni demokrati BONN, 19. sept. (Tanjug) — Med strankami in znotraj samih strank so se spet razplamtele razprtije, ki so se pojavile po julijskem obisku francoskega predsednika de Gaulla v Bonnu, potem pa se spet malo pomirila. Nekdanja ugibanja c? težnjah dela krščanskodemokratske unije (CDU), da bi kanclerja Erharda in zunanjega ministra Schroderja odstavili, sedaj jiasneje formulirali v izjavi 'tiskovne službe socialno demokratske stranke (SPD).--», . Kakor trdijo socialni demokrati, ogrožajo obračuni znotraj vladajoče kr-ščansko-demokratske unije Erhardov in Schroderjev položaj. Skupina Erhardo-vih nasprotnikov v CDU bi rada videla na njegovem položaju sedanjega ministra v zvezni vladi Hein-richa Kronea. Zato obtožuje kanclerja Erharda, da je nesposoben in da razvija prijateljske francosko-nemške odnose. Po trditvah SPD naj bi ministra Schroderja hkrati zamenjal baron von Guttenberg. Ce bi se ta kombinacija posrečila, pravijo socialni demokrati, bi se Strauss znova vrnil v vlado kot minister Bundeswehra ali kot notranji minister. Nasprotniki politike Er-hard — Schroder znotraj CDU, trdijo socialni demokrati, »prenašajo« kanclerja Erharda še nekaj časa iz dveh razlogov: da bi jim bil »lokomotiva« v predvolilni kampanji ter da bi »razbil še več porcelana«, se pravi, da bi zagrešil še več političnih napak. Te kombinacije, o katerih govori SPD, v vodstvu CDU odločno demantirajo. Toda v Bonnu že davno ni več skrivnost, da dober del CDU z Adenauerjem na če- lu nasprotuje mnogim potezam kanclerja Erharda, in to zlasti na mednarodnem področju. Prav tako ni nobena skrivnost, da se z vsemi silami trudijo odstaviti vsaj zunanjega ministra Schroderja. Srečanje avstrijskih, italijanskih in naših gorskih reševalcev na Vršiču VRšIC, 19. septembra. — Danes popoldne se je v Erjavčevi koči na Vršiču zbralo preko 60 gorskih reševalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Jutri bodo v ostenju Mojstrovke in šipne gore izvedli več manjših reševalnih akcij, v katerih bodo prikazali vsak svoje reševalne naprave in tako skušali koordinirati svoje delo za skupno reševanje. Danes zvečer bodo tuji in domači strokovnjaki imeli o modernem gorskem reševanju in modernih reševalnih napravah več predavanj. Odslej se bodo gorski reševalci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije vsako leto sestajali na podobna posvetovanja in vsklajali svoje plemenito delo. -tof Dovolj jedrskega goriva za ves svet Zaključeno zasedanje mednarodne agencije za atomsko energijo DUNAJ, 19. sept. (Tanjug.) — Na pravkar končani konferenci mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je zasedala na Dunaju, so se zavzeli za uskladitev programa agencije z rezultati nedavne ženevske konference o miroljubni uporabi atomske energije. Za takšno usmeritev se je zavzel tudi šef jugoslovanske delegacije, prof. Salom šuič, ki je poudaril, naj bi se agencija več ukvarjala s problemi nuklearne energetike in naj bi bolj pomagala državam v razvoju. Ta pomoč se ne bi smela omejiti samo na uporabo izotopov, temveč bi jim morali pomagati tudi pri usposabljanju strokovnjakov in pri graditvi jedrskih elektrarn. Avtorji dokumenta o ekonomskih posledicah razorožitve sodijo, da je na svetu 2,300.000 kg plutonija in urana 235. Menijo, da bi s tem lahko zagotovili pogonsko silo za vse sedanje električne centrale na svetu. Ta plutonij in uran 235 je vreden 23 milijard dolarjev, njegovo uskladi-ščenje pa stane na leto milijardo dolarjev. Premiki avstralske vojske DŽAKARTA, 19. sept. (Tanjug). V Džakarti so z velikim presenečenjem sprejeli vesti iz Canberre, da Avstralija pri. previja povečanje in reorganizacijo svojih oboroženih sil na severnih delih te celine. Tu menijo, da takšne akcije niso v prid’ ohranitvi miru -v tem delu sveta, temveč, nasprotno, še bolj zapletajo rešitev problema na tem pod. račju. Resolucije socialistične »šesterice« Med drugim se zavzemajo tudi za pomoč nerazvitim državam RIM, 19. sept. (Tanjug). — šesti kongres »male internacionale« socialdemokratskih in socialističnih strank dežel Evropske gospodarske skupnosti, ki je bil v Rimu, se je končal s sprejetjem dveh resolucij. Prva, politična resolucija, zahteva, naj bi bile v vseh deželah EGS volitve članov zahodnoevropskega parlamenta, ki jih zdaj delegirajo nacionalni parlamenti. Nato poudarja potrebo, naj bi parlamentu dežel EGS priznali kontrolno oblast nad izvršnimi organi skupnosti, predvsem pa odobritev proračuna. Resolucija nadalje ugotavlja, da bi bil nesprejemljiv sleherni poskus, v kakršnikoli obliki vključiti Frankovo Španijo v Evropsko gospodarsko skupnost. V ekonomskem dokumentu pa je rečeno, »da bi se EGS ne smela razvijati v avtar-hično in protekcionistično smer.« Do dežel v razvoju, jflravi nadalje resolucija, bi se EGS ne smela vesti kot »klub bogatih«, ki ne bi hoteli videti njihovih * težav. Čedalje bolj globok prepad med bogastvom industrijskih i dežel in bedo nerazvitih dežel pomeni izzivanje vsega sveta, poudarja resolucija in dodaja, da bi morala Evropska gospodarska skupnost dati maksimalni prispevek pri gospodarski in socialni graditvi teh dežel, Kongres zahodnoevropskih socialistov se je zategadelj zavael »a, ekonomsko sodelovanje M kooperacijo z deželami *v razvoju in potem ugotovil, da so upravičene želje nekaterih, držav, med njimi Nioerije, Kenije, Ugande in Tanganjike, da bi vzpostavile tesnejše stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Oživitev po naročilu Na simpoziju v Moskvi so oživili zmrznjega psa - Reanimatologija nova veja medicine MOSKVA. 19. sept. (Tanjug). Skupina sovjetskih znanstvenikov je danes vrnila življenje psu, ki je bil dve uri v stanju klinične stmrti. Eksperiment so opravili v laboratoriju prof. Megovskega ob zaključku mednarodnega simpozija, kjer so govorili o uporabi globoke hipotermije pri oživljanju o-rga- Klinično smrt so izvedli s postopnim zmrzovanjem do minus 8 stopinj Celzija. Pes jc ostal zmrznjen dve uri. Nato pa so zvišali temperaturo organizma in z različnimi metodami obudili vse življenjske funkcije in pes je oživel. Poskus je napravil močan vtis na delegate, ki so ga nato ocenili za nov korak v razvoju mlade znanosti — reani-matologije. Na simpoziju so razen sovjetskih znanstvenikov sodelovali tudi znanstveniki iz 10 drugih dežel, med -njimi tudi dr. Radoslav Andjus in dr. Emanuel Vajs iz Jugoslavije. Oba jugoslovanska znanstvenika sta na simpoziju prebrala tri referate o biologiji hipotermije in patofiziologiji hudega šoka. PO splošnih ocenah so na simpoziju koristno izmenjali mišljenja, tako da je to Demonstracije proti neodvisnosti Malte VALETTA, 19. sept. (AP). Voditplj malteških laburistov Mintoff ie pozval pripadnike opozicijske laburistične stranke, naj se jutri zberejo na mitingu v Va-letti in demonstrirajo proti malteški neodvisnosti v okviru britanske skupnosti. Na včerajšnji tiskovni konferenci je .Mintoff povedal, da se ne zmeni za odločbo- vlade premiera Borga Oliviera, ki prepoveduje jutrišnje demonstracije. Malteška laburistična stranka je proti sporazumu o neodvisnosti Malti, ki ga je v Londonu podpisal voditelj nacionalistične stranke in premier Borg Olivier zaradi ugodnosti, ki jih dajejo katoliki cerkvi, vključno pravico udeležbe v političnem gibanju. V Valetto že prihajajo tuje delegacije, ki se bodo 21. septembra udeležile slovesnosti ob razglasitvi malteške neodvisnosti. Britansko kraljico bo na -proslavah zastopal vojvoda Edinburški. Danes volitve na švedskem ' STOCKHOLM, 19. septembra. (AP.) Predvolilna kampanja na švedskem se je sinoči končala z veliko diskusij o preko radia in televizije, katere so se udeležili predsednik vlade Erlander in voditelji petih strank, ski zborovanje glede uporabe hipotermije preželo znanstvenike z večjim optimizmom. Sovjetski profesor Me-govski je v izjavi za tisk povedal, da so v Sovjetski zvezi oživili z različnimi metodami okrog 5000 ljudi, ki so bili v agoniji, ali pa ki so doživeli klinično smrt. Naj zanimivejši pa je vsekakor primer oživitve kazahstanskega traktorista Harina, ki so mu vrnili življenje, potem ko je v stepi zmrznil in ostal zmrznjen več ur. Napad na diplomata OZN NEW YORK, 19. sept. — Skupina huliganov je nedavno mučila prvega sekretarja stalnega zastopstva Mavri-tanije v OZN Jusufa Hjojea pred rezidenco newyorškega župana. Ko je Hjoje poskusil dopovedati huliganom, da ni amferiški državljan, temveč diplomat, ga je neki huligan polil s pivom, drugi pa so ga začeli tolči s steklenicami. Po poročilu agencije TASS so šefi diplomatskih misij šestih dežel afriške skupine zaradi tega incidenta odločno prote. stirali pri generalnem sekre. tarju OZN U Tantu. Do 22. oktobra le pismene pritožbe BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug.) — Služba za prošnje in pritožbe generalnega sekretariata predsednika republike i ne bo iz tehničnih razlogov sprejemala strank od 21. septembra do 22. oktobra letos. Ob navedenem času bodo sprejemali in obravnavali samo pismene prošnje in pritožbe. Iz UL izdaje Sovjetsko-ciprski razgovori MOSKVA,18. sept. (AP) Danes so se v Moskvi začeli razgovori med ciprsko in sovjetsko delegacijo o morebitni sovjetska vojaški in drugi pomoči ciprski republiki. Današnji razgovori so trajali 90 minut. Minister Otah odstavljen DUNAJ, 18. seipt. (Tanjug) avstrijske socialistič-je odstavilo Franza s položaja ministra za zadeve. V uradnem je rečeno, da so to zaradi nespoštovanja discipline. v vesolju KENNEDY, 18. sept. Danes so tukaj s po-akeite »Saturn-1« iz- »doč- nosfci uporabljali za potovanje na mesec. Raketo so izstrelili ob 17.30 po jugoslovanskem času. Vesoljska ladja prišla v orbito teina 170—220 km Vesoljska ladja dolga 25 metrov toni balaste. 'V prihodnje bo ladja namesto balasta nosila kozmonavte in instrumente. Glavni namen je rakete, vodenje Telegrami PEJIČ PRI RIJADU — KAIRO. Veleposlanik SFRJ v Kairu Salko Fajič je obiskal zunanjega ministra ZAR Mahmuda Rijada. Govorila sta o bližnji konferenci šefov držav in vlad neangažiranih dežel. KAMERUN BO VODIL AHIDJO — JAUNDE. Kamerunsko delegacijo na konferenci neangažiranih dežel bo vodil predsednik Kameruna Ahmadu Ahidjo. DE GAULLE NA POTI V LATINSKO AMERIKO — PARIZ. Francoski predsednik de Gaulie bo danes odpotoval na 26-dnevni uradni obisk v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador,- Peru, Bolivijo, Čile, Ai-gentino, Paragvaj, Urugvaj) jn Brazilijo. POVIŠANE PLAČE — BUKAREŠTA. S sklepom romunske vlade se bodo plače učiteljev in predavateljev povprečno povečale za 15 odst. . RADAKRIŠNAN ODPOTOVAL V LONDON — MOSKVA. Predsednik Indije dr. Radakrišnan, ki je bil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je včeraj iz Moskve odpotoval v London. NOVI VELEPOSLANIK — ANKARA. Novi jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Bugarčič je izročil kopije akre-ditivnih pisem turškemu ministru zunanjih zadev Erkinu. NE VIN V BRITANIJI — RANGUN. Predsednik revolucionarnega sveta Burmanske unije Ne Vin je odpotoval v Veliko Britanijo na privatni obisk. POMANJKANJE MLEKA — PARIZ. V Franciji je nastalo resno pomanjkanje mleka, ker ga kmetje nočejo več prodajati zaradi nizkih cen. SUKARNO V KARAČIJU — KARAČI. Predsednik Indonezije Sukamo je odpotoval na dvodnevni obisk v Pakistan. ODLIKOVANJE — MOSKVA. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval finskega predsednika Urha Kek-konena z Leninovim redom. GOSPODARSKA DELEGACIJA — BUKAREŠTA. Sem je prispela sirska gospodarska delegacija, ki se bo pogovarjala -o razširitvi blagovne menjave med Romunijo in Sirijo. V BRITANIJI ZAPIRAJO RUDNIKE — LONDON. V Veliki Britaniji še nadalje zapirajo premogovnike. Nedavno so zaprli tudi rudnik visokokvalitetnega premoga »Morton« v Derbshiru, kjer je bilo zaposlenih 670 rudarjev. To je že osmi premogovnik, ki so ga v Derbshiru zaprli v zadnjih letih. SPORAZUM — LAGOS. Nigerija in češkoslovaška sta podpisali sporazum o tehničnem m znanstvenem sodelovanju. PRETRGANI DIPLOMATSKI STIKI — Senegal je pretrgal diplomatske stike s čangkajškovo vlado. Senegal je že 1. 1961 priznal LR Kitajsko, vendar doslej s Pekingom še ni izmenjal diplomatskih misij. Pa še to PO MINUTAH IN PO ŽELJAH — Program slovesne otvoritve redne avtomatske zveze med Beogradom in Zagrebom je natančno določil, koliko minut sme trajati pozdravni govor, koliko ceremonija resnične otvoritve, koliko obhod po novem obratu; le zakuski so odmerili nedoločen čas ... PRVI SOVJETSKI VETO PO VEC KOT LETU DNI V Sovjetski delegat Platon Morozov, ki .ta mesec predsedujp Varnostnemu svetu, je pred dnevi z vetom zavrnil norveško resolucijo, ki obsoja akcijo indonezijskih padalcev v Maleziji in priporoča pogajanja med obema sprtima državama. Na slliki z leve: Morozov, Vel-odi (Indija), sir Dean (Britanija) in Stevenson (ZDA). Foto: AP Vreme 19 ix. 1964 XjX sonCno & delno oblačno & oblačno * * * ** sneg nevihte megla meje vremenskih Wdež Temperature 07 13 Ljubljana 12 20 Planica 8 15 Lesce — — Maribor 10 19 Slovenj Gradec 10 17 Novo mesto 11 20 Koper 16 22 Kredarica — 1 + 1 Reka 17 23 Pulj 17 25 Spttt 20 26 Dubrovnik 18 25 Zagreb 12 20 Beograd 10 21 Sarajevo 8 19 Skopje 15 23 Titograd 20 26 Celovec 8 18 Gradec 10 ?0 Dunaj 14 17 Mileno 14 24 Genova 20 25 ZOrtch 11 17 Mttncben 10 15 TVniHa 16 23 Prognoza VREMENSKA SLIKA Frontalne motnje so danes popoldne dosegle zaiiodne Alpe katere pa bodo ob močnih se verozahodnih vetrovih prešle naše kra.ie. Za njimi se ponovno gradi greben visokega zračnega pritiska. NAPOVED Na Prin»>rskem sončno, v notranjosti Slovenije in na Štajerskem prehodne pooblači-tve. Temperature ponoči med 8 in 12, v Primorju 17. nai-vi&je dnevne do 20, v Pri morju 24. LOŠKA TOVARNA KOVINOPLASTIKE bo v novi tovarni, ki jo gradijo, dobila lepe, sodobno urejene prostore. Pri gradnji nove tovarne pomagajo tudi domačini s prostovoljnim delom. Foto: E. Šelhaus Pol milijona deviznih kilometrov Uspeh Kompasa z izposojanjem osebnih avtomobilov - V prihodnje tudi za dinarje Pred dobrimi štirimi meseci so se na vratih poslovalnic turističnega in avtobusnega podjetja Kompas pojavili napisi: Rent-A-Car. Tujci so šele takrat izvedeli, da si je moč tudi v Jugoslaviji izposoditi osebni avtomobil. Kompas je edino turistično podjetje pri nas, ki je uvedlo to službo. Avtomobile so dobili šele maja, vendar so doslej turisti prevozili z 72 vozili že več kot 500.000 kilometrov. Izposojanje osebnih avtomobilov brez šoferja je v tujini povsem občajna stvar, medtem ko pri nas tovrstnih turističnih storitev vse do zdaj nismo poznali. Tujci iz bolj oddaljenih dežel, zlasti še iz Amerike in skandinavskih držav, so si avtomobile sposojali pač v Avstriji in Italiji. če so hoteli voziti po naših cestah. Precej deviz smo izgubili na ta račun. Avtomobile iščejo zlasti turisti, ki potujejo z letali. To pa so domala brez izjeme ljudje, ki ne gledajo na vsak dolar. Ker tudi k nam prihaja čedalje več turistov z letali, zlasti takšnih, ki jih ni mogoče šteti med »povprečne«, postane sposojanje avtomobilov nujen podaljšek letalskega turizma. »Naša nova dejavnost je pokazala presenetljive uspehe«, je dejal Marjan Ca-memik, šef oddelka za propagando pri Kompasu. Avtomobile smo dobili šele v začetku sezone in ni bilo dovolj časa za uspešno propagando v tujini. Rezultati so kljub temu zadovoljivi in kažejo na ugodne možnosti tudi za naprej.« Kompasove avtomobile je moč naročiti v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu, Poreču, Pulju, Opatiji, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku in Budvi. Z depoji pri poslovalnicah vzdolž obale krijejo domala vse jadransko turistično področje, saj avtomobil pošljejo v kraj, kjer turist želi sesti za volan. Postopek je zelo preprost. Novi »lastnik« podpiše pogodbo in avtomobil ga kaj kmalu čaka na cesti. Avtomobil lahko dobi turist n.pr. v Ljubljani in ga pusti, denimo, v Dubrovniku ali kateremkoli kraju, kjer je Kompasov depo. Letos so imele največ naročil Kompasove poslovalnice v Beogradu, Dubrovniku, Zagrebu, Ljubljani, na Bledu, v Opatiji in Poreču. še zlasti v Poreču so naročila presegla vsa pričakovanja. Tujci so se vozili največ na izlete v Benetke in na Plitvice. Turisti najamejo avtomobil povprečno za pet dni, enega pa so oddali kar za 40 dni. Za avtomobili povprašujejo seveda največ Amerikanci, turisti iz Skandinavije in Angleži. Precej manj pa je Nemcev in Italijanov. Urejena servisna služba »S popravili naših avtomobilov tujci niso imeli težav,« je dejal šef službe za izposojanje osebnih avtomobilov pri Kompasu Dušan Levstik. »Pripravili smo dovolj nadomestnih delov in sklenili pogodbe s servisnimi delavnicami. Ce je že šlo kaj narobe, so avtomobilisti samo poiskali servisne delavnice, kjer imajo nadomestne dele nalašč za našo službo.« V Istro, kjer niso našli primernega ^gervisa, pa pošljejo mehanike iz Ljubljane. Sodelovanje z letalskimi družbami Pri Kompasu se že zdaj pripravljajo na prihodnjo turistično sezono. Izposojanje avtomobilov bodo verjetno razširili še na Skopje, sicer pa bodo depoji isti kot letos, pa tudi cene ne bodo spreminjali. Največ uspeha si obetajo od sodelovanja z letalskimi družbami po vsej Evropi. Potnika, ki bo kupoval letalsko vozovnico do Dubrovnika ali Brnika, bodo že v Londonu ali Stockholmu seznanili z možnostjo, da si v Jugoslaviji lahko izposodi avtomobil. Tesneje nameravajo sodelovati tudi s podjetji, ki izposojajo avtomobile v Italiji. Grčiji in Avstriji. Ce jim bo uspelo doseči, da bodo tujci lahko pustili Kompasov avtomobil tudi v sosednji državi ali pa tujega pri nas, bo ta služba še bolj prilagojena različnim željam tujcem. Nuditi turistom čim bolj kom- pletne usluge pa je pot, ki našemu turizmu lahko prinese največ koristi. PlaCilo tudi v dinarjih Izposojeni avtomobil so lahko doslej plačevali le z devizami. Po novih določilih je dovoljeno tudi plačilo z dinarji. Najemnina za volkswagen 1500 znaša 3150 din dnevno. Tarifa je nižja, če turist najame avtomobil za več kot 7 dni. Kilometer vožnje s tem vozilom velja 75 dinarjev, kavcija pa znaša o-krog 40.000 dinarjev. V času od 12. novembra do 15. marca, se pravi izven glavne turistične sezone, so vse tarife za 15 odstotkov nižje. JANEZ SNOJ Plod daljših prizadevanj S posvetovanja na seji predsedstva občinskega odbora SZDL Nova Gorica NOVA GORICA, 19. sept. — Nasproti lami je letošnja ocena gibanja gospodarstva v občini Nova Gorica pokazala v osmih mesecih za 43 odst. večjo proizvodnjo. Produktivnost so povečali za 28 odst. Cen domače industrijske proizvodnje in drugih storitev niso zviševali, pač pa so nekatere delovne organizacije preusmerile proizvodnjo na artikle z večjo vrednostjo. Zviševanje cen so ugotovili le v gostinstvu in maloprodajni trgovski mreži. To so bile osnovne ugotovitve zadnje razširjene seje predsedstva občinskega odbora ZSDL. V razpravi so povedali, da so doseženi uspehi plod daljših prizadevanj v zboljšanju organizacije dela, vlaganj v sodobno opremo, nenehnega izpopolnjevanja tehnoloških postopkov, oblikovanja stimulativnih oblik nagrajevanja po delu, uvajanja več izmen itd. Ob tem so oponorili, da je na povečanje produktivnosti vplivala tudi konjunktura, saj gredo vsi izdelki dobro v prodajo. Ugodno so ocenili, da so delovne organizacije ustva- Kramljanjp o lepem vedenju V GLEDALIŠČI] S splošno demokratizacijo nekdaj zelo togih pravil o lepem vedenju so se nekoli ko demokratizirali tudi predpisi, kaj mo ramo obleči in kako se vesti, kadar obiščemo gledališče. Tako je tudi prav. Vendar pa s tem* še ni rečeno, da obisk gledališča ni ravno nikakršna slovesnost v vsakdanjem življenju, in kot pri vsaki slovesnosti, se moramo tudi pri tej primerno vesti Gotovo ne boste niti pomislili na to, da bi odšli v gledališče v žemperju ali, denimo, v športni obleki. Za običajno gledališko predstavo morete obleči kostum ali popoldansko obleko — seveda pa se morate napraviti okusno. Moški morajo obvezno obleči belo srajco in si zavezati, kravato. Ne bo pa slabo, če boste namesto običajne obleke, kakršno nosite vsak dan. oblekli temno (temnosivo, temnomod ro, črno) obleko. Seveda so poleti dovolje-’ ne tudi svetle. Velja pravilo, da se je za slovesnejše priložnosti treba tudi slovesneje obleči Pri tem ni treba pretiravati, kajti pred pisi so vse bolj popustljivi. Toda premiera je dogodek, ki ga je treba praznovati s slovesnejšo obleko. Kar zadeva ženski klobuk, je pri nas čedalje manj v rabi. Pa tudi tam, kjer ga je pogosteje videti, so modni predpisi dokaj omahljivi. Večina knjig o lepem vedenju priporoča, naj ženska odloži svoj klobuk v garderobi. Nekateri tovrstni priročniki pa dovoljujejo ženskam, vendar zelo nedosledno, da lahko tudi med predstavo obdržijo na glavah »majhne klobu ke« oziroma tiste modne novosti, pri katerih človek ne ve, ali so ali niso klobuk, čeprav se nosijo na glavi. Vsekakor je bolje, če ženske odložijo svoja pokrivala v garderobi. Veliko nakita na ženski ni nikdar znamenje dobrega okusa. Ce pa se ženska za gledališko predstavo opremi z nakitom, kot bi šla na parado (in povrh še z lažnim), je to zanesljiv znak slabega okusa. Še v nečem ne smemo pretiravati: v uporabi raznih dišav in parfumov. Navadno ženske pa tudi moški sčasoma izgubijo občutek za pravo mero in se bolj in bolj dišavijo, tako da jih obdaja pravcati dišeči oblak. V gledališču, se pravi, v zaprtem prostoru lahko pretirano nadišav-ljeni moški ali ženska pomenita pravo muko za vse ostale, če smo torej namenjeni v gledališče, na koncert ali kako drugo javno prireditev, moramo tudi v tem primeru izpričati svojo diskretnost in nevsiljivost. toaletno milo z vonjem, ki traja in traja... rile povprečno več skladov v prvem polletju kot lani v vsem letu. Tudi skrajšani delovni čas, ki so ga poskusno uvedli v 12 delovnih organizacijah, že kaže pozitivne sadove. Za nadomestilo za podražitev so delovne organizacije zvišale osebne dohodke delavcem povprečno do 3.200 din. Bolje so delali tu-_ dl v kmetijstvu, čeprav še ni vse urejeno. Sodeč po zanimanju v zadnjem času se bo v prihodnjem letu vključilo v zadružno proizvodno sodelovanje že 90 odst. zasebnih proizvajalcev kmetijskih tržnih presežkov. Naposled so govorili o u-reditvi zadev ostarelih kmetov, udeležencev NOB, pa tudi o šolstvu in zdravstveni službi. Ker delavska univerza v Novi Gorici letos ni vpisovala v prvi razred večerne tehnične šole, so menili, da bi bdlo prav pouk nadaljevati in ustvariti pogoje za njeno nemoteno delovanje. Menili so, da bd kazalo povečati zmogljivosti obstoječih strokovnih in drugih šol v večjih središčih republike z gradnjo provlzorijev. pelov-ne organizacije so namreč letos razpisale mnogo več štipendij kot prejšnja leta. Svojih teženj po usposabljanju strokovnih kadrov pa ne morejo povsem uresničiti, ker nd dovolj šolskih prostorov. -JP Proslave v idrijski in tolminski občini Se ta mesec bo v teh dveh občinah več proslav v spomin na dogodke iz narodnoosvobodilne vojne. Prebivalo! Idrije bodo v spomin na ustanovitev brigade Janka Premrla - Vojka imeli slovesnosti 25. in 26. septembra, ki jih bodo povezali s prvim praznovanjem občinskega praznika. Dne 25. septembra zvečer bo v Idriji kulturni spored, 36.. septembra pa bo v Cerknem slavnostna seja občinske skupščine; hkrati bodo po-loAtli vence pred grobnico podlih. Občinski odbor ZZB NOV v Tolminu pripravlja za ta mesec dve prireditvi. V nedeljo bodo na Uvku odkrili spomenik padlim borcem iz tega kraja, 27. septembra pa bodo pri Kotlarju v Tolmdn-akem lomu odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer ja bil leta 19*2 pokrajinski komite KP in sedež Tretje alpske operativne cone. Na to proslavo so povabili tudi Aleša Beblerja in Franca Leskoška, ki Sta bUa trikrat v Tolminskem Lomu. RTV KOPER Brez ikarij Kje so meje izsiljevanja? športni ubljane reporterji Radia Ljubljane res nimajo več sreče in vse kaže, da jim bo ta posel na nogometnih igriščih slej ko prej odklenkal. Pred tednom dni sm& se v tej rubriki upravičeno obregnili ob vodstvo NK Split, ki je zahteval za prenos prvenstvene tekme II. zvezne lige Split : Olimpija 200.000 dinarjev »odškodnine«, zdaj pa jih je doletelo novo presenečenje — iz Maribora. Upravni odbor NK Maribor — tako pravijo v RTV Ljubljana — je na zadnji seji sklenil, da mora radijsko vodstvo plačati za, današnji prenos tekme s Famosom oziroma za vsak nadaljnji prenos 100.000 dinarjev. RTV Ljubljana pa je seveda to zahtevo zavrnila brez pomisleka in bo svoje poslušalce obveščala z dogodkov v Ljudskem vrtu odslej samo še s končnimi rezultati.. . Da so podobna prerekanja zavoljo televizijskih, prenosov, je to še nekam razumljivo. nikakor pa ne bi mogli dobiti tehtnega opravičila za te zahteve, ko je vendar bolj ali manj na dlani, da gledalcev — ali je radijski prenos ali ni — ne bo ne več ne manj... Ob tej novici res ne bi mogli reči drugega, kakor da nekateri klubi skušajo čisto neupravičeno izsiljevati denar od tistih, ki popularizirajo nogomet. -stl- DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU V SPLITU Splitski Zvončac — grobnica rekordov Državni rekordi Rogušiča. Vrbovška, Dermastij«, PtHčeve in Jolovčeve SPLIT, 18. septembra (po telefonu) — v teinu Zvončac pod Marjanam se je noooj pred 3040 gledalci začelo dršatvno prvenstvo v plavanju aa posameznike. Kljub temu, da med 60 tekmovalci ut bilo na startu rekorderjev Dijakovima. Depoia in Hilde Zeder, ki se te niso vrnili iz Moskve, je postal Zvončac prava grobnica rekordov že kar prvi večer tridnevnega tekmovanja. Nove držav-ne rekorde so postavili Veljko RoguSič na 800 metrov in 1500 metrov prosto, Daniel Vrbovšek na 200 metrov hrbtno, Urban Dermastja na 100 metrov metuljček ter Maja Jelov ac na 200 metrov metuljček. Razen Detrmastije in Vrbovška, ki sta hkrati dosegla tudi republiške rekorde, je slovenski rekord postavila še Bliža Souvan na 300 metrov prosto, in 100 metrov hrbtno, medtem ko je Milojka Peterman zaostala za najboljšim slovenskim časom Pa-vlinškove na 100 metrov prsno samo za 6 desetink sekunde. Rogušič, ki je v odsotnosti Di-jakoviča ni imel enakovredne konkurence oairotna ni imel plavalca, ki bi ga »vlekel«. Je kljub temu dosegel tretji rezultat v Evropi 'n sicer 17:34,8, s čemer je ta plavalec tudi močno presegel olimpijsko normo, ki je sprva znašala 17:50, nato pa 17:40. Rogušič nam je po tekmi izjavil: »Upam; da so mi vrata za Tokio še odprta, saj sem izpolnil obljubo, da bom plaval vsaj 17:35. Tokio bi bila moja življenjska pot, saj sem b’l v Rimu še povsem neizkušen tekmovalec. V primeru, da bi me ne poslali na olimpijske igre, bi čutil takšno odločitev kot veliko kri: vioo. V Evropi sta namreč letos dosegla boljši čas samo Madžar Katona 17:27,6 in Španec Thores 17:30,1!« Rogušič je dosegel na vmesnih 800 metrov državni rekord 0:18,4 (prej 0:29,3). Vrbovšek je v izredni borbi, ki je vzburila ves stadion, s svojim največjim tekmecem Dorčičem iz Reke dosegel 2:20,1 (prejšnji rekord Dorčtč 2:22,6). Vrbovšek se je otresel Dorčdča šele pri obratu na 150 m, nakar je v zadnjih 25 metrih dosedanji rekorder močno popustil.. Vrbovšek je izjavil, da je v zadnjih metrih tudi njemu pošteno zmanjkovalo sape. »Kar zadeva Tokio nimam nobenega upenja!« Nepopisno veselje na stadionu je zavladalo tudi potem, ko so sporočili, da je Urban Dermestla DANI VRHOVSEK porušil že nekaj let stari rekord Kuridže (1:00,5) na 100 m metuljček z odličnim časom 1:00,2. Vsekakor bi bil rezultat še boljši in nedvomno eden izmed najboljših v Evropi,, če bi tekmoval tudi Depoio. To je vsekakor priznanja vreden uspeh mladega m marljivega 18-letznga ljubljanskega plavalca. Odlikovala sta se tudi 16-letna plavalca Ljubljane Daneu in Vočnjak. Rezultati: 1500 metrov prosto — moški: Rogušič (JS) 17:34,8 Clekovič (Ml) 18:51,0, Martinovi« (Šibenik) 19:25,4, 300 m prosto ženske: Saboij (Pr) 2:28,3, Bo ban (JS) 2:31.4. Pogačič (Med) 2:32,4, 9. Souvan (Lj> 2:40,8, 100 m prano, ženske: Maričtč (Med) 1:26,6, Peterman (LJ) 1:27,4, Kumer (Med) 1:38.0, 300 m hrbtno, moški: Vrbovšek (Ll> 3:30,1 (njegov prejšnji rezultat 2:22,6), Dor-čič (Pr) 2:23,8, Daneu (Lj) 2:28,5, 100 m hrbtno — jenske: PlQč (JS) 1:15,6, (nov jugoslovmeki rekord, prej 1:15,7) Souvan (LJ) 1:18.6, Gašparac (Jedinstvo, Zadar) 1:19,0 100 m metuljček, moški: Dermastja (Lj) 1:00,2, Krstcncšič (Odred, Klkinda) 1:02,7, Vošnjak (Lj) 1:05,0, 100 m prosto, moški: Ki-čovič (JH) 58,8, Dorčič (Pr) 58,2, Dermastja (Lj) 58,5, Kocmur (JLA) in Clekovič (Ml) 59,9 8. Zavrnik (Lj) 1:01,7. Izven konkurence je dosegla Maja Jelovec na 300 m metuljček 2:53,4. D. KURET URBAN DERMASTIA * ' ^ Po domačih krajih Na Bledu 58 šahovskih ekip BLED, 19. sept. V festivalni dvorani na Bledu je danes dopol-dne predsednik šahovskega društva Jesenice Zdravko Stuznhel odprl VII. mednarodni šahovski festival in pozdravil nad 240 domačih in tujih udeležencev, ki so se zbrali na tej popularni šahovski SINJA PTICA -*«■ Aero kliub -Stanko Bloudek« — Ljubljana uspešno deluje že vsa leta po osvoboditvi. Po športnih dosežkih sodi med najboljše v državi, saj so iz njegovih vrst izšli ptrenekaiteri državni prvaki ter rekorderji na jadralnih in motornih letalih. Razen športne dejavnosti daje prizadevni klub usluge tudi turizmu in gospodarskim organizacijam. Zanimanje za letalski šport in za polete nasploh je veliko predvsem med mladino. Vodstvo kluba se je zavoljo tega odločilo, da bo z novim turističnim dvomotornim letalom »Morava« (na sliki) ob nedeljah opravljalo take polete z novega letališča v Brniku. Tako si bodo mnogi za sorazmerno majhen denar že danes lahko ogledali Ljubljano, oziroma Gorenjsko — tokrat iz ptičje perspektive. Novo na tujem Lazarevičeva v vodstvu SUHUMI, 19 sept. — Rezultati vrr. koda turnirja kandidatk: Lazarevič : Karakas h : 0. Ere tova : Jovanovič temi, Mošči-ml : Nedelj kov: č prekinjeno, Za trnovska : Konarkovska odloženo, RarUku : Kušmlr 8 :1, Ivanova : liane. »Ikova : Do risenko in Teodetfeseu : Cend prekinjeno. Stanje po vn. kolu: Lazarevič 5 (2), Javanovlč, Zatulov-ska in Konarkovska 4,5 (1) Itd. Slab start mladih atletovv VARŠAVA, 19. sept. Na- evropskih mladinskih atletskih igrah v Varšavi so naši mla. dlnei dokaf slabo začeli. Pavl-čevlč Je bil v teku na 3080 m tretji s časom 8:32.2, Karasi je bil na 100 m četrti z 10,8. Po-earčlč pa Je v skoku v višino zasedel peto mesto z rezultatom 1,95. Bdumler in Kiliusova - ob kolajno? Nemški časopisi so v zadnjem času objavili vest*, ki je razburila vso nemško javnost. Gre namreč za znana drsalca Baum. lerja in Kilius • Zahnovo, ki sta osvojila na oliaapiadi v Innsbrucku srebrno medaljo v parih. Usti pravijo, da sta že pred olimplado sklenila z neko filmsko družbo pogodbo, v kateri neka točka pravi tudi, da se jima poveča tudi honorar, če osvojita zlato ali srebrno medaljo v Innsbrucku. Ce bo njuno nešportno ln nezakonito dejanje dokazano, bosta razen izgubljenega ugleda tudi ob tež-ko priborjene medalje. Smrtna nesreča na treningu Danes mednarodne avtomoto dirke v Portorožu PORTOROŽ, 19. sept. (Po tele-fonu). Današnji uradni trening za jutrišnje jubilejne V. mednarodne hitrostne avtomobilska in motorne dirke za »Nagrado Primorske« z udeležbo 120 dirkačev iz 18 držav Evrope, Afrike, Amerike in Avstralije je zaključil tragičen dogodek. V zadnji točki današnjega treninga, to Je treninga avtomobilov nove dirkalne formule 3, se je smrtno ponesrečil Roman Dirschel iz Regensburga (ZRN), ki je tekmoval z vozilom »Ford« proizvodnje 1984, tip 3 Lotus 31 (405 kg). Do nesreče je prišlo ob 17.28 na odseku pod Valeto, torej na ravnini tik pred ciljem. Vozilo ponesrečenega dirkača je iz doslej še nepolas-njenih razlogov pri polni hitrosti nenadoma začelo močno zanašati, nakar je z vso silo treščilo v obcestno drevo* se večkrat prevrnilo in naposled popolnoma razbito obležalo sredi tekmovalne proge Dirkač Dirschel, ki je tekmoval na evropskih dirkališčih pod psevdonimom Franz Mtiller in je med drugim zmagal tudi na dirkah letos v Opatiji, je bil pri priči mrtev. Strokovnjaki domnevajo, da je na vozilu počila zadnja desna guma. dopuščajo pa tudi možnost za kako nenadno okvaro oa krmilnem mehanizmu. Pri nesreči sta bila huje poškodovana tudi eden ianed službujočih miličnikov in neka gledalka. Oba ponesrečenca so takoj odpeljali v izolsko bolnišnico. Po nezgodi je vodstvo dirke seveda prekinilo trening in imenovalo posebno petčlansko komisijo, ki bo raziskala vzroke nesreče. Na treningu motoristov so biii doseženi odlični časi. V posameznih kategorijah so najhitrejM vozači ob ugodnih vremenskih pogojih izboljšali domala vse kate gorljske rekorde, največjo niirost pa je v kategoriji motorjev 250 ecm dosegel Italijan Gilberto Par-lotti z motorjem Motomorinl GP SAP-LJUBLJANA Sr«difk« 4 I komisija za sklepanje ln odpovedovanje de-lovnih razmerij razpisuje prosta delovna mesta za: - ŠEFA PRAVNE SLU2BE pogoj: diplomiran pravnik z nekajletno prakso / * - VODJO SLU2BE SALDAKONTOV samostojni finančni knjigovodja (kinja) s veffletno praksb - KURJAČA PARNIN KOTLOV pogoj: kvalificiran kurjač a izpitom in stanovanjem v Ljubljani. Nastop sluttfe Je mogoč takoj. Interesenti naj se ■»lase ▼ kadrovskem oddelku navedenega podjetja ■a radi nadaljnjega dogovora. Stanovanja niso zagotovljene. asM ln sicer je 5750 m dolgo progo prevozil v času 3:00,7, kar daje povprečno hitrost 114,552 km/h, kar le nov (neuradni) absolutni rekord portoroške steze. Začetek dirk je v nedeljo ob 10. uri. H. UBELEIS Mednarodno prvenstvo Splita SPLIT, 18. septembra. Poil.ua-listl mednarodnega teniškega prvenstva Splita so Mulligan, C arini chael ‘Avstralija), Pilič (Jugoslavija) in TLriac (Romunija) v moški ter Schacht. Mc Clenoug-ham (Avstralija), Lendlova (CSSR) in Solioci (Madiarska) v ženski konkurenci. Največ je presenečenje današnjega dne je zmaga Min-Ceka nad nosilcem skupine Olivi-erijem (Italija) s 6:1, 7:5. Pilič je prikazal v Četrtfinalu odlično igro ln zlahka premagal Karpasa s 6:4, 6:2. V tretjem kolu se je vodila velika borba med Stephensoni in Sziksayem, rutinirani Avstralec pa je na koncu zmagal z 8:10, 6:4: 6:4. V ženski konkurenci Je precejšno presenečenje lahka zmaga Lendlove (CSSR) z Itaii-lanko Gobbo 6:1. 6:4, medtem ko je Mc Clenoughamova po odlični Igri premagala Bel tramov o (Italija) z 9:7, 7:5. Naši nogometaši za tekmo > z Luksemburgom BEOGRAD, 19. sept. Zvezni kapetan nogometne reprezentance Lovrič je sestavil ekipo za tekmo z Luksemburgom, ki bo danes v Beogradu. Igrali bodo šoškič, Durkovič, Jusufi, Melič, Vasovič, Popovič, Cebinac, Kovačevič, Jerkovič, Galič in Skoblar. I. ZVEZNA LIGA Trešnjevka : Rijeka 1:5 (1:2) II. ZVEZNA LIGA — VZHOD VoZdovaEki : Pobeda 2:0 (1:0) ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Mladost (Zemun) . Ljubljana 0:3 (6:15, 8:15, 4:15) Ilirija : Ljubljana 2:2 LJUBLJANA, 19. sept. Na igrišču v Zgornji Šiški sta si v prvenstveni tekmi SNL Ilirija in Ljubljana razdelili točki z 2:2 (1:1). Pred okoli 500 gledalci je sodni Čučnik iz Ljubljane. ILIRIJA: Popovič, Makovec. Kocjančič, Ahlin, Vrhunc, Filip, šraon, Kavčič, Podlipnik, Toni. Dermastia. LJUBLJANA: Zupančič, El tri n, Soštar, Dane v, Kristič, Skušek, Pivk (Poženel), Frič, Dolenc, Likar, Gosar. Ljubljana je bila že na robu poraza, ko so Uirjani z zelo borbeno igro prišli v vodstvo 2:1 iz prostega strela. Strel Kocjančiča s približno 20 m vratar Zu oančič sploh ni skušal braniti, ker ea je motila sončna svetloba. Neodločen rezultat je kljub vsemu realen, čeprav so imeli domači več zrelih priložnosti za zadetek prireditvi. 58 ekip s po 4 igralci so razdelili v tri skupine. Danes so že odigrali 4 kola. Vrstni red: I. skupina: Mladost (Zg) 13, Maribor 10,5, Elektrostroj (Zg) 10, Izvršnd svet I. 9,5, Valjevo, Jesenice I, Kranj I po 9 točk. 2. skupina: Jesenice II 12,5, Novinar II, Cividale (It) 10, Železničar I 9,5 itd., 3. skupina: Jtesendce III 14, Savinjčan 11,5, Kranj II 10,5, Knittelfeld 10 itd. Igrišče Sutjeske suspendirano BEOGRAD, 19. sept. Zaradi znanih neredov na prvenstveni nogometni tekmi Sutjeska : Radnič-ki preteklo nedeljo v Nišu je disciplinsko sodišče pri ligaškem odboru NZJ suspendiralo igrišče Sutjeske, obenem pa uvedlo postopek zoper vodstvo kluba. VRŠAC — Na letališču zvezne-ga letalskega centra so danes postavili rtov rekord v skupinskem skoku iz višine 600 m brez zadržka. Padalci Protid, Djurdje-vič, Prelič, Krstič, Sandič in Dra-škovid so skočili povprečno 8,01 m od cilja. Prejšnji rekord je znašal 9,37 m. ZAGREB — V nadaljevanju mednarodnega turnirja odbojkaric je Budimpeštanska ekipa Potofi premagala Poštarja iz Beograda 3:0 (15:11, 15:1. 15:4). V srečanju zagrebških ekip Mladosti in Lokomotive je zmagala Mladost 3:1 (12:15, 15:8, 15:8, 15:4). Po drugem kolu vodi Mladost s 4 točkami. SLOV. BISTRICA — V okviru Jugoslovanskih športnih iger za leto 1964 je bilo na tukajšnji še nedokončani atletski stezi občinsko prvenstvo v lahki atletiki. Tekmovalci društev Slov. Bistrice, Poljčan. Laporja, Pragerskega in Polskave so se pomerili v metanju 200 gr žogice, 6 in 7 kg krogle, skoku v višino in daljino ter v tekih na 60, 100 , 600 in 1000 m. Najboljši atleti bodo sestavlja ii občinsko reprezentanco, ki bo nastopila na okrajnem prvenstvu v Mariboru. Boljši rezultati: pionirke: višina — Heric (Poli) 125 cm, daljina — Koražija (Polj) 410, pionirji: daljina — Jurak V. (Slov. B.) 430 cm. mladinke: 600 m — Kotnik (Slov. B.) 2:08.C, mladinci — daljina: Bradan (Slov, B.) 160. daljina — Bradan 527 cm; člani — krogla (7 kg) Jurak S. (Slov B.) 10.73. 100 m - Buchmeister (Polj) 12,7. A. S. OBVESTILO ČLANOM TVD PARTIZAN NARODNI DOM Člani telovadne olimpijske vrste v telovadnih prostorih našega se pripravljajo za nastop v Tokiu društva. Partizan Narodni dom jim je zaradi intenzivnega treninga odstopil prostore za pripravo še do 26. septembra. Zaradi tega obveščamo vse članstvo, da se bo redna telovadba začela v ponedeljek, 28. t. m. Hkrati naprošamo vodstva šol, ki so najele telovadne prostore za šolsko vadbo, da uporabljajo do 26. t. m. letno telovadišče, telovadnico pa le v dogovoru z društvom. Jugoslavija : Romunija (mladi) 112:45 BUKAR«MTA. M. —pUin4,». Koterkoraka npranlaiiei Jl*>> »lorije je ▼ tretji teknil B-lkan- nmemhMB Romunije s 113:46 (80:21). Jugariarijk Je lente v pcateri: Oorchč 8. ^eraO 38, Raj-Krič 8. Končič 33, DJertj. 10, Rainjatorid 4, Dna 3, FetriflaeK jjn ii *>1g 0n*k0rt6 7’ DiwM «. RenramtiMS TimmilaiLhi Jutri otUoADno tekmo s Romunijo] iSdttCSf TOKIO 1004 Včeraj je v Tokio odpotovala francoska reprezentanca, ki Meje 126 članov. Voditelji odprave z optimizmom pričakujejo olimpijske igre. ker so bile priprave reprezentantov podrobne in dolgotrajne. Na minuli olimpiadl Francoai niso osvojili nobene zlate medalje, pač pa dve srebrni in tri bronaste. Na zimski olimpiadl oo bili uspešnejši — tri zlate in tri srebrne. Za priprave ekipe so porabili 30 milijonov novih frankov (6 milijonov dolarjev) in ljubitelji športa upravičeno lahko pričakujejo boljših vesti is Tokia kot so prihajale Rima. V olimpijski vaoi v Tokiu Je nastanjenih le čez 150 športnikov iz Avstralije, Madžarske, Španije, Italije, Mehike. Paname, Poljske, Rodezije, Francije, Japonske in drugih držav. Vol že trenirajo in se ugodno izražajo o pogojih vadbe. Včeraj ao španski plavalci preiakuaMi olimpijski bazen. ki je popolnoma pripravljen za zadetek. Japonska canna je objavila spisek artiklov, katere bodo lahko športniki prinesli v Japonsko kot osebno prtljago brez carine. Tako bodo lahko vzeli s seboj: 30 steklenic vina ali piva. 8 steklenic viskija ali konjaka (za slivovko ni predpisov niti omejitve), 90 steklenic mineralne vode, 60 zavojčkov cigaret, 300 cigar ali 1.500 gr tobaka za pi-po Olimpijski ogenj je včeraj čez Sengerski preliv prispel na glavni otok Japonske Honšu. Tu se je plamen razdelil na dva dela, od katerih je krenil eden ob obali Japonskega morja, drugi pa* ob obali Tihega oceana. 10. oktobra »se bosta se&la« v predmestju Tokia. nakar ga bodo v »enem kosu« prinesli na olimpijski stadion. Včeraj so imeli slaščičarji v olimpijski vasi prvo važnejšo nalogo. Napravili so veliko torto, ki jo po tradiciji poklanjajo športnikom, ki za čas bivanja v olimpijski vasi slavijo rojstni dan. To pot .ie praznoval bivši večkratni svetovni rekorder »lčteča riba Fudžijame« Hironošin Furuha-ši, ki je sekretar japonske oUmoijske ekipe. Včeraj so v Tokiu / začeli prodajati zadnjo serijo vstopnic za tekmovanja na olimpi-adi. V tej seriji ni več kart za tista tekmovanja, ki so popularna ne Japonskem. Ze zdavnaj so razprodali vstopnice za plavanje, -skoke v vodo, telovadbo, judo, odbojko, za strelska in jahaška tekmovanja, za mečevanje in druga. Zanimivo je, da so ostale vstopnice, ki bi bile v Evropi razgrabljene najprej. Tako }e na voljo še čez stotisoč vstopnic za nogomet, 15.000 za boks in 13.000 za ' hokej na travi. OLIMPIJSKO DELO \ \ IX. ZIM SNE MU — XVIII. LETNE IG8E TOKIO 1864 OD 10.—25. OKTOBRA SPET »OLIMPIJSKO DELO- / Pol milijona deviznih kilometrov Uspeh Kompasa z izposojanjem osebnih avtomobilov - V prihodnje tudi za dinarje Pred dobrimi štirimi meseci so se na vratih poslovalnic turističnega in avtobusnega podjetja Kompas pojavili napisi: Rent-A-Car. Tujci so šele takrat izvedeli, da si je moč tudi v Jugoslaviji izposoditi osebm avtomobil. Kompas je edino turistično podjetje pri nas, ki je uvedlo to službo. Avtomobile so dobili sele maja, vendar so doslej turisti prevozili z 72 vozili že več kot 500.000 kilometrov Izposojanje osebnih avtomobilov brez šoferja je v tujini povsem občajna stvar, medtem ko pri nas tovrstnih turističnih storitev vse do zdaj nismo poznali. Tujci iz bolj oddaljenih dežel, zlasti še iz Amerike in skandinavskih- držav, so si avtomobile sposojali pač v Avstriji in Italiji, če so hoteli voziti po naših cestah. Precej deviz smo izgubili na ta račun. Avtomobile iščejo zlasti turisti, ki potujejo z letali. To pa so domala brez izjeme ljudje, ki ne gledajo na vsak dolar. Ker tudi k nam prihaja čedalje več turistov z letali, zlasti takšnih, ki jih ni mogoče šteti med »povprečne«, postane sposojanje avtomobilov nujen podaljšek letalskega turizma. »Naša nova dejavnost je pokazala presenetljive uspehe«, je dejal Marjan Ča-memik, šef oddelka za propagando pri Kompasu. Avtomobile smo dobili šele v začetku sezone in ni bilo dovolj časa za uspešno propagando v tujini. Rezultati so kljub temu zadovoljivi in kažejo na ugodne možnosti tudi za naprej.« Kompasove avtomobile je moč naročiti v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu, Poreču, Pulju, Opatiji, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku in Budvi. Z depoji pri poslovalnicah vzdolž obale krijejo domala vse jaj dransko turistično podroo je, saj avtomobil pošljejo v kraj, kjer turist želi sesti za volan. Postopek je zelo preprost. Novi »last-nilpi podpiše pogodbo in avtomobil ga kaj kmalu čaka na cesti. Avtomobil lahko dobi turist n.pr v Ljubljani in ga pusti, denimo. v Dubrovniku ali kateremkoli kraju, kjer ie Kompasov depo. Letos so imele največ naročil Kompasove poslovalnice v Beogradu, Dubrov niku, Zagrebu, Ljubljani, na Bledu, v Opatiji in Poreču. Še zlasti v Poreču so naročila presegla vsa pričakovanja. Tujci so se vozili največ na izlete v Benetke in na Plitvice. Turisti najamejo avtomobil povprečno za pet dni, enega pa so oddali kar za 40 dni. Za avtomobili povprašujejo seveda največ Amerikanci, turisti iz Skandinavije in Angleži. Precej manj pa je Nemcev in Italijanov. Urejena servisna služba »S popravili naših avtomobilov tujci niso imeli težav,« je dejal šef službe za izposojanje osebnih avtomobilov pri Kompasu Dušan Levstik. »Pripravili smo dovolj nadomestnih delov in sklenili pogodbe s servisnimi delavnicami. Ce je že šlo kaj narobe, so avtomobilisti samo poiska- li servisne delavnice, kjer imajo nadomestne dele nalašč za našo službo.« V Istro, kjer niso našli primernega servisa, pa pošljejo mehanike iz Ljubljane. Sodelovanje z letalskimi družbami •- Pri Kompasu se že zdaj pripravljajo na prihodnjo turistično sezeno. Izposojanje avtomobilov bodo verjetno razširili še na Skopje, sicer pa bodo depoji isti kot letos, pa tudi cene ne bodo spreminjali. Največ uspeha si- obetajo od sodelovanja z letalskimi družbami po vsej Ev-i ropi. Potnika, ki bo kupo-! val letalsko vozovnico do Dubrovnika ali Brnika, bodo že v Londonu ali Stockholmu seznanili z možnostjo. da si v Jugoslaviji lahko izposodi avtomobil. Tesneje nameravajo sodelovati tudi s podjetji ki izposojajo avtomobile v | Italiji. Grčiji in Avstriji. Ce jim bo uspelo doseči, da bodo tujci lahko pustili Kompasov avtomobil tudi v sosednji državi ali pa tujega pri nas, bo ta služba še bolj prilagojena različnim željam tujcem. Nuditi turistom čina bolj kompletne usluge pa je pot, ki našemu turizmu lahko prinese največ koristi. Plačilo tudi v dinarjih Izposojeni avtomobil so lahko doslej plačevali le z devizami. Po novih določilih je dovoljeno tudi plačilo z dinarji. Najemnina za volkswagen 1500 znaša 3150 din dnevno. Tarifa je nižja, če turist najame avtomobil za več kot 7 dni. Kilometer vožnje s tem vozilom velja 75 dinarjev, kavcija pa znaša o-krog 40.000 dinarjev V času od 12 novembra do 15. marca, se pravi izven glavne turistične sezone, so vse tarife za 15 odstotkov nižje. JANEZ SNOJ Za nekaj tisoč v eni mreži Na ljubljanskem trgu je bilo 932 prodajalcev Gospodinja, ki je šla včeraj na ljubljanski trg. je lahko prav malo kupila, če je hotela vnovčiti pet tisočakov. Vse nakupljeno blago je lahko s trga odnesla le v eni mreži. Zato so številne tožbe gospodinj, da so cene previsoke, povsem upravičene. Prav nenavadno je na primer, da je krompir zdaj, ko ga je največ, dražji kot poleti, ko ga je bilo mnogo manj. Tako in podobno pa je tudi z drugimi pridelki, s povrtninami in sadjem. Zlasti pa so zadnje tedne draga jajčka. Kupci se upravičeno sprašujejo, po koliko bodo pozimi, če so že zdaj kar po 50 dinarjev. Včeraj je bila na ljubljan. skem trgu dokaj velika ponudba, ki je presegala povpraševanje. Prodajalo je 865 zasebnih prodajalcev, 3 prodajalci kmetijskih zadrug in 64 prodajalcev družbenega sektorja. Na trgu je bilo zlasti mnogo paprik, raznih vrst sadja, solate in lubenic. Prodajalci so prodajali po takihle cenah: ajdova moka 310, ješprenj 300, koruzna moka 150, koruzni zdrob 170, koruza 80, kaša 270, kokošja krma 70, pšenica 100, cvetača (zelo lepa! 200, čebula 80, česen 250, stročji fižol 270, suhe gobe 1200, krompir 50, korenje 120, kumare 50, kumarice za vlaganje 200, ohrovt 100, rdeča pesa 100 do 130, paradižnik 100 do 140, paprika 80 do 110, solata glavnata 160, solata endivija 120, špinača 240, zelje v glavah 60, kislo zelje 140, breskve 120 do 160, sveže fige 140, grozdje 120 do 180, hru-ške 100 do 150, jabolka 80 do 160, lubenice 40 do 50, sveže slive 80, jajca 40 do 50, za- klana perutnina pa po 900 din. V obeh rebamicah pod Plečnikovi arkadami je bilo kupcev toliko kot po navadi. Rib je bilo na izbiro in niti predrage niso bile. Vsega skupaj sta ribarnici včeraj prodali (v poslovalnicah) približno 2 tisoč kg rib. Prodajali so tele vrste rib po takihle cenah: skuše 400, sardele 300, sardoni 260, šnjuri 280, mečarica 560, lignji (že očiščeni) 480, list (odvisno od velikosti) 450 do 550, kovač 500, zobatec (zmrznjen) 400, zobatec (svež) 1300, škampi (repi ra. kov) 2400, bukve 200 in postrvi po 900 dinarjev. V ribarnici pričakujejo večjo pošilj. ko mečarice, sardel, sardonov in skuš, ki jih bodo prodajali prihodnji teden Tudi del trga za cerkvijo, kjer prodajajo cvetje, je bil včeraj čisto poln. Prodajalci cvetja so za zdaj edini na trgu, ki cen še niso zvišali. E. J. Kamnik: »oglobljene razprave Predkongresna dejavnost članov ZK Zelo pestra in raznolika družbeno-poJitična vprašanja, ki spremljajo aktivnost članov ZK v predkongresnem obdobju, ne morejo, biti dovolj učinkovito obravnavana le na enem ali dveh sestankih osnovnih organizacij, zlasti ne terenskih Zato so se v kamniški občini odločili za poglobljene razgovore o posameznih vprašanjih po aktivih. Na takih sestankih se zberejo člani ZK, ki delajo, na istem ali podobnih področjih v komuni (prosveta, kultura itd.). Doslej je občinski komite ZKS organiziral že več takih razgovorov. Pred nekaj dnevi so se na posvetu sestali komunisti, ki delajo v občinski skupščini in občinskih vodstvih družbeno političnih organizacij. Sodeč po razpravi na tem posvetu menijo, da bo treba obravnavo predloga statuta ZKJ tesneje povezati z raz- Montažna gradnja stanovanj Po izkušnjah zagrebškega podjetja Jugomont bodo na zemljišču med podaljškom Savske in Smartinske ceste vse do Crtomirove ulice za Bežigradom v Ljubljani prihodnje leto začeli graditi novo stanovanjsko naselje s 500 stanovanji. Gre za montažni način trdne gradnje, ki so ga pri nas prvikrat letos uspešno preizkusili Zagrebčani. s Dve tretjini vse gradnje bo montaža gradbenih elementov, ki jih bodo v ta namen morali že v naprej pripraviti. Novo naselje, ki bo hkrati predstavljalo zaključek Savskega naselja, bo po sedanjih računih zrastlo v dobrega pol leta, gradilo pa ga bo bežigrajsko podjetje Obnova. Ob sedanjih cenah gradbenih sto. ritev bo kvadr. meter stanovanjske površine veljal 90.000 dinarjev, kar je v primerjavi s cenarni klasične stanovanj, ske gradnje dokaj ugodno. Ta stanovanja bo" odkupil bežigrajski sklad za. svoje varčevalce, morda pa se bo te investicije z delom sredstev udeležil tudi občinski stanovanjski sklad občine Center. Gradbeno podjetje Obnova je že začelo pripravljati načrte za gradn jo novega stanovanjskega naselja. -ne Kramljanje o lepem vedenju V GLEIIALIM>1U S splošno demokratizacijo nekdaj zelo togih pravil o lepem vedenju so se nekoli ko demokratizirali tudi predpisi, kaj mo ramo obleči in kako se vesti, kadar obišče mo gledališče. Tako je tudi prav Vendai pa s tem še ni rečeno, da obisk gledališči, ni ravno nikakršna slovesnost v vsakda njem življenju, in kot pi;i vsaki slovesno sti, se moramo tudi pri tej primerno vest: Gotovo ne boste niti pomislili na to, aa bi odšli v gledališče v žemperju ali, deni mo, v športni obleki. Za običajno gledal: ško predstavo morete obleči kostum ali popoldansko obleko — seveda pa se mo rate napraviti okusno. Moški morajo ob vezno obleči belo srajco in si zavezan kravato. Ne bo pa slabo, če boste namesto običajne obleke, kakršno nosite vsaž dan. oblekli temno (temnosivo, temnomod ro, črno) obleko. Seveda so poleti dovolje ne tudi svetle. Velja pravilo, da se je za slovesnejši priložnosti treba tudi slovesneje obleči Pri tem ni treba pretiravati, kajti pred pisi so vse bolj popustljivi. Toda premie ra je dogodek, ki ga je treba praznovati s slovesnejšo obleko. Kar zadeva ženski klobuk, je pri na>-čedalje manj v .rabi. Pa tudi tam, kjer ga je pogosteje videti, so modni predpisi do kaj omahljivi. Večina knjig o lepem ve denju priporoča, naj- ženska odloži svoi klobuk v garderobi. Nekateri tovrstni pri ročniki pa dovoljujejo ženskam, vendar zelo nedosledno, da lahko tudi men pred stavo obdržijo na glavah »majhne klobu ke« oziroma tiste modno novosti, pri ka 'erih človek ne ve, ali so ali niso klobuk čeprav se nosijo na glavi Vsekakor je bolje, če ženske odložijo svoja pokrivala v garderobi. Veliko nakita na ženski ni nikdar znamenje dobrega okusa. Ce pa se ženska za gledališko predstavo opremi z nakitom kot bi šla na parado (in povrh še z laž nim) je to zanesljiv znak slabega okusa Se v nečem ne smemo pretiravati: v uporabi raznih dišav in parfumov. Navad no ženske pa tudi moški sčasoma izgubijo občutek za pravo mero in se bolj in bolj dišavijo, tako da jih obdaja pravcati dišeči oblak. V gledališču, se pravi, v za prtem prostoru lahko pretirano nadišav Ijeni moški ali ženska pomenita pravo muko za vse ostale. Ce smo torej name njeni v gledališče, na koncert ah kako drugo javno prireditev, moramo tudi v tem primeru izpričati svojo diskretnost in nevsiljivost pravo o aktualnih političnih vprašanjih m s programom ZKJ. Opozorili so predvsem na štiri področja, ki bi jim bilo treba v predkongresni aktivnosti nameniti vso pozornost: uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov, mehanizmu samouprave v občini, odnosom do intelektualnega dela in notranjim odnosom v ZK. -Ij D0M2ALE toaleino milo z vonjem, ki traja in traja... Nov odsek cest«. Na cesti prvega reda Jjubljana—Maribor na odseku pri mostu čez Bistrico v Domžalah zaključujejo dela na odcepu dela cestišča, ki vodi z glavne ceste v središču Domžal. S tem so asfaltirali in dali prometu del cestišča, ki je bil do sedaj popolnoma zanemarjen in je bilo na njem več prometnih nesreč. P. Z. V živalskem vrtu 70.000 obiskovalcev Ljubljanski živalski vrt je letos obiskalo že blizu 70.000 ljudi. Te dni obišče ta vrt od 150 do 300 ljudi. Letos so s skromnimi sredstvi uredili sanitarije in napeljali vodovod v zimsko prebivališče, ki bo tudi letos prenapolnjeno. To je zimovališče za pernato divjad, ker pa nimajo drugih prostorov, bodo tudi letos morali v to stavbo preseliti opice in druge živali, ki ne prenesejo mraza. V. S. Novi filmi v prihodnjem tednu V kino Komuna bo prišel na spored sredi tedna češki film »Tarzanova smrt«. Glavno vlogo igra Rudolf Hruščinski, ki se nam je že predstavil kot švejk 13 istoimenskega filma. V kinu Union si bomo lahko ogledali francoski film »Cartouche« v režiji novovalovca Philippa de Broca V glavnih vlogah nastopajo Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale in Odile Versois. Ameriški barvni film »Bagdadski lopov« s Stevom Reevsom v Zglavni vlogi, ki ga predvajajo v kinu Šiška, bo prihodnji teden prišel na spored v kino Vič. kino Šiška pa bo začel predvajati domači film »Narodni poslanec« . Kinematograf Sloga bodo prihodnji teden zaradi renoviranja zaprli. Položili bodo nov pod, dali nove stole in razširili presledke med vrstami. M. G. Proslave v idrijski in tolnrnski občini Še ta mesec bo v teh dveh občinah več proslav v spomin na dogodke iz narodnoosvobodilne vojne. Prebivalci Idrije bodo v Spomin na ustanovitev brigade Janka Premrla - Vojka imeli slovesnosti 25. in 26. septembra, ki jih bodo povezali s prvim praznovanjem občinskega praznika. Dne 25. septembra zvečer bo v Idriji kulturni spored, 26. septembra pa bo v Cerknem slavnostna seja občinske sdeBpščine: hkrati bodo po- ložili vence pred grobnico padlih. Občinski odbor ZZB NOV v Tolminu pripravlja za ta mesec dve prireditvi. V nedeljo bodo na Livku odkrili spomenik padlim borcem is tega kraja, 27. septembra pa bodo pri Kotlarju v Tolminskem Lomu odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer Je bil leta 1942 pokrajinski komite KP in sedež Tretje alpske operativne cone. Na to proslavo so povabili tudi Aleša Beblerja in Franca Leskoška, ki sta bila takrat v Tolminskem Lomu. RTV KOPER Brez ikarij ..u • - fc. ... - . Kje so meje izsiljevanja? Športni reporterji Radia Ljubljane res nimajo več sreče in vse kaže, da jim bo ta posel na nogometnih igriščih slej ko prej odklenkal. Pred tednom dni smo se v tej rubriki upravičeno obregnili ob vodstvo NK Split, ki je zahteval za prenos prvenstvene tekme II. zvezne lige Split Olimpija 200.000 dinarjev »odškodnine«. zdaj pa jih je doletelo novo presenečenje — iz Maribora. Upravni odbor NK Maribor - tako pravijo v RTV Ljubljana — je na zadnji seji sklenil da mora radijsko vodstvo plačati za današnji prenos tekme s Famosom oziroma za vsak nadaljnji prenos 100.000 dinarjev. RTV Ljubljana pa je seveda to zahtevo zavrnila brez pomisleka m bo svoje poslušalce obveščala z dogodkov v Ljudskem vrtu odslej samo še s končnimi rezultati Da so podobna prerekanja zavoljo televizijskih prenosov. je to še nekam razumljivo, nikakor pa ne bi mogli dobiti tehtnega opravičila za te zahteve ko je vendar bolj ali manj na dlani, da gledalcev — ali je radijski prenos ali m — ne bo ne več ne manj . . Ob tej novici res ne bi mogli rečt drugega, kakor da nekateri klubi skušajo čisto neupravičeno iz-siljevati denar od tistih, ki popularizirajo nogomet. ' -stl- DR2AVN0 PRVENSTVO V PLAVANJU * l U Vrbovšek in Trtnikova — nova rekorda Zmagi Vrbovška in Trtnikove z odličnimi rezultati v bazenu Zvoačac SPLIT, 19. sept. — Tudi drugi dan državnega prvšhstva v plavanju za posameznike ni minil brez državnih rekordov. Dosegla sta jih plavalca Ljubljane Daniel Vr-hoček in Zlata Trtnikova. Vrhovšek je preplaval 100 m hrbtno v času 1:03,0 m s tem za 3 desetinke sekunde izboljšal svoj lanski rekord, ki ga je tudi dosegel v bazenu Zvončac, katerega je tudi danes napolnilo živahno splitsko občinstvo. Trtnikova je preplavala 100 m prosto v času 1:05,2, kar je za 5 desetink sekunde bolje od njenega lanskega rekorda. Močno so izboljšali slovenske rekorde Miša Souvan na 400 m mešano, in sicer kar za 5,3 sekunde. Urban Der-mastia za 2 sekundi 'na 200 m metuljček v veliki borbi z državnim prvakom v tej disciplini Veljkom Rogušičem. ki je zmagal tudi tokrat Republiški pionirski rekord je dosegel Bojan Daneu na 100 metrov hrbtno osebne rekorde pa so od slovenskih plavalcev d ose gli še Ogrin. Pavšič in Zavrnik na 100 m prsno ter Vošnjak na 200 metrov metuljček. Daneu in Goš-njak sta v veliki borbi z rekorderji dosegla rezultata, ki sta letos med najboljšim: v državi sploh. Tudi ostali plavalci so dosegu več republiških in osebnih rekordov. Zlasti velja omeniti odločno zmago in dober rezultat Kičoviča na 400 m prosto, kjer spet ni startal Dijakovič. ki se kakor Bje-dova. Zeierjeva in Depolo niso še vrnili iz Moskve. To je vsekakor neoprostljiva napaka — bodisi njihova ali pa od Plavalne zveze Jugoslavije. Odlične rezultate sta dosegli Še Sabolova in Bobenova na 100 m prosto ter Jelovčeva in Souvanova na 400 m mešano v neodločeni dirki, ki sta jo morali zaradi tega tudi ponoviti. V reprizi je zmagala Jelovčeva Seveda sta se v ponovni borbi za naziv zmagovalke borili le oni dve. Več kot šest minut je trajalo hrupno navijanje temperamentnega občinstva, ki je bilo seveda na strani domače plavalke. Slednji pa sta v ponovitvi dosegli precej slabša DANI VRHOVŠEK rezultata kot v prvi tekmi.-Souvanova ni mogla nadoknaditi s krau-lom tistega, kar je izgubila v prsnem slogu. Po metuljčku je vodila Jelovčeva, Souvanova pa ji je vodstvo odvzela v hrbtnem slogu, potem pa jo je, kot rečeno, pokopala tekma v klasičnem prsnem plavanju. Velika pozornost je seveda veljala Vrhovšku in Dorčiču na 100 metrov hrbtno. Ljubljanski plavalec je danes še odločneje kot včeraj premagal borbenega veterana z Reke. Vrhovšek po tekmi kljub rekordu ni bil nič kaj zadovoljen sam s seboj. »Pričakoval kem še boljši čas. Ne vem, če bom imel letos še kakšen start!« Kakor ob Vrhovškovem rekordu tako se ploskanje zlepa ni polegio tudi ob rekordnem dosežku Zlate 'Brtnik. Mlade plavalke že od lani nismo videli tako srečnih lic. »Izredno sem vesela, čeprav napredek ni znaten,, vendar letos nisem megla nemoteno trenirati. Sabolova in Bobanova me dobro priganjata!« Rezultati: 400 m prosto, moški: Kičevič (JH) 4:34,0, Clekovič (ML) 4:47,0, Martinovič (Sib) 4:53,3 . . 6. Svab (Cel) 5:01,0, 8. Zavrnik (Lj) 5:12,6; 400 m mešano, ženske: Jelovac (Pošk) 6:09,7, Souvani (Lj) 6:09,7, Skolja (Velež) < 6:14,9 . . , 7. Peterman (Lj) 6:40,8, 100 m hrbtno, moški: Vrhovšek (Lj) 1:03,0, Dorčič (Pr) 1:06,7, Daneu (Lj) 1:08,0; 100 m prsno, moški: Frank (JS) 1:16,0, Grčinič-(Pr) 1:17,0, Boneti (Pr) 1:18,9, Ogrin 1:20,2 . . , 6.—7. Pavšič in Zavrnik (vsi Lj) 1:22,2, 100 m prosto, ženske: Trtnik (Lj) 1:05,2, Boban (JS) 1:07,2, Sabolj (Pr) 1:07,2, Me-saroš (Jedinstvo) 1:09,4 , 200 m metuljček, moški: Rogušič (JS) 2:18,6, Dermastia (Lj) 2:22,4, Vošnjak (Lj) 2:25,4. D. KURET Smrtna nesreča na treningu Danes mednarodne avtomoto dirke v Portorožu PORTOR02, 19. sept. (Po telefonu). Današnji uradni trening za jutrišnje jubilejne V. mednarodne hitrostne avtomobilske m motorne dirke za .»Nagrado Primorske« z udeležbo 120 dirkačev iz 18 držav Evrope, Afrike, Amerike in Avstralije je zaključil tragičen dogodek. V zadnji točki današnjega treninga, to je treninga avtomobilov nove dirkalne formule 3, se je smrtno ponesrečil Roman Dirschel iz Regensburga (ZRN), ki je tekmoval z vozilom »Ford« proizvodnje 1964, tip 3 Lotus 31 (405 kg) Do nesreče je prišlo ob 17.28 na odseku pod Valeto, torej na ravnim tik ored ciljem. Vozilo ponesrečenega dirkača je iz doslej še nepojasnjenih razlogov pri polni Hitrosti nenadoma začelo močno nanaša t v nakar je z vso silo treščilo v oo-cestno drevc, se večkrat prevrnile in naposled popolnoma razbito obležalo sredi tekmovalne proge Dirkač Dirschel, ki je tekmovai na evropskih dirkališčih pod psevdonimom Franz Miiller in je med drugim zmagal tudi na dirkah letos v Opatiji, je bil pri priči mrtev. Strokovnjaki domnevajo, da je na vozilu počila zadnja desna guma, dopuščajo pa tudi možnost za kako nenadno okvaro as krmilnem mehanizmu. Pn nesreči sta bila huje poškodovana tudi eden izmed službujočih miličnikov m neka gledalka. Oba ponesrečenca so takoj odpeljali v izolsko bolnišnico. Po nezgodi je vodstvo dirke seveda prekinilo trening in imenovalo posebno petčlansko komisijo, ki bo raziskala vzroke nesreče. Na treningu motoristov so bili doseženi odlični časi. V posameznih kategorijah so najhitrejši vozači ob ugodnih vremenskih pogojih izboljšali domala vse kate-gorijske rekorde, naj večjo uit rest pa je v kategoriji motorjev 250 ccm dosegel Italijan Gilberto Pa.r-lotti z motorjem Motomonn: GP in sicer je 5750 m dolgo progo prevozil v času 3:00,7, kar daje povprečno hitrost 114,552 km/h, kar ie nov (neuradni) absolutni rekord portoroške steze. Začetek dirk je v nedeljo ob 10. uri H. CBELEIS SINJA PTICA — Aero klub -Stanko Bloudek« — Ljubljana uspešno deluje že vsa lota po osvoboditvi. Po športnih dosežkih sodi med najboljše- v državi, saj so iz njegovih vrst izšli prenekateri državni prvaki ter rekorderji na jadralnih in motornih letalih. Razen športne dejavnosti daje prizadevni klub usluge tudi turizmu in gospodarskim organizacijam. Zanimanje za letalski šport in za polete nasploh je veliko predvsem med mladino. Vodstvo kluba se je zavoljo tega odločilo, da bo z novim turističnim dvomotornim letalom -Morava« (na sliki) ob nedeljah opravljalo take polete z novega letališča v Brniku. Tajto si bodo mnogi za sorazmerno majhen denar že danes lahko ogledali Ljubljano, oziroma Gorenjsko — tokrat iz ptičje perspektive. MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR SLOVANA Po osmih izenačenjih... Lokomotiva : Olimpija 75:74 (35:34) v prvi tekmi LJUBLJANA, 19. sept. — Košarkarji zagrebške Lokomotive so v prvi tekmi mednarodnega turnirja na Kodeljevem premagali oslabljeno ljubljansko Olimpijo s “5:74 (35:34). Sodnika: Peter Kavčič In Vertelj iz Ljubljane. Gledalcev: okoli 600. OLIMPIJA: F. ribi. Miil»rr 14, Potočnik 15, Povž 18, Brenk 2. čupančič 15, Dolinšek 2. I.enard 2, Tavčar 6. LOKOMOTIVA: Novosel 5, Otnašic 8, Bnčkaj 23, Momčinovič 3, Kimac 17. Djakovič 19. Kajza. Fotivec, Lužar. Cimerman, Lisic. Deverič. Prvoligaški derbi mednarodnega turnirja na Kodeljevem med Lokomotivo in Olimpijo — ki sta seveda nastopili brez potnikov v Tokio — se je začel z ofenzivo Zagrebčanov, ki so v šesti minuti že vodili s 15:5! Olimpija je počasi uredila svoje vrste — pred vsem v obrambi — in Zupančič je s tremi zaporednimi zadetki zmanjšal rezultat nal5:ll. da bi Povž sredi polčasa prvič izenačil na 18:18. V hitri igri z oboje stranskimi napakami sta se Olimpija in Lokomotiva nato menjavali v vodstvu vse do zadnjih sekund, v katerih so Zagrebčani dosegli točko prednosti ob odmoru. Olimpija je v prvih akcijah drugega polčasa dosegla vodstvo 36: 35. ki pa je bilo kaj kratkotrajno, kajti v 4. minuti je Lokomotiva že vodila 44:41 Takrat so se ponovili dogodki iz pivega polčasa in po številnih preobratih in vodstvih Olimpije ali Lokomotive v dvema do štirimi točkami razlike so bili košarkarji iz Tuškanca v finišu iznajdljivejši m predvsem srečnejši. Film zadnjih dveh minut — 68:64 (za Olimpijo) Le-nard ,68:66 Bočkaj. 70:66 Potočnik, 70:68 Djakovič. 72:68 Brenk, 72:70 Bočkaj, 72:72 Bočkaj, 72:73 Rimač, 74:73 Potočnik. 74:85 Bočkaj. Najboljši igralci dramatične tekme so bili Bočkaj. Rimač in Novosel pri Lokomotivi, Povž, Potočnik in Zupančič pri Olimpiji. Fi- nalno tekmo za prvo mesto bo tako, jutri igrala srečnejša Lokomotiva, ki je dosegla odločilni koš preko razpoloženega Bočkaja v zadnji sekundi S. KOLAR Slovan : 6oriziana 74:62 (36:25) Košarkarji Slovana so v drugi tekmi mednarodnega tumija premagali Goriziano s 74:62 (36:25). Sodnika: Jeraj in Camplin i/. Ljubljane. Gledalcev: okoli 660. SLOVAN: Samaluk 13, Peterka 13, Stražar 18, Židanik 8. Brišnik 6, Sok 3, Zevnik 13, Strehovec, Pesek. Slana, Rus. . GORIZIANA: B^ssesi, Hualic 4, Zorzi, Blasizza I 7,'" Ponton 16, Kristančič 2, Krainer 10, Nanut 22, Tomasi 6. Blasizza II 2, Mi* chelni, Papais. Slovan je tokrat nastopil s prvo peterko v sestavi Samaluk, Stražar, Sok, Brišnik in Zevnik in Goriziana je kaj hitro povedla s 4:0 v prvi in 11:4 v četrti minuti. Domačini s tokrat zaigrala nekoliko bolje in s sedmimi zaporednimi točkami izenačili na 11:11 v sedmi minuti. Tekmeca sta bila enakovredna, dokler ni sredi polčasa vstopil v igro Peterka, ki je z uspelimi starti in lepimi meti največ pripomogel, da je Slovan dosegel prepričljivo vodstvo 36:25 ob odmoru. Trener Wallas je z FimiiffiiiniiiiiiMiiiiiifiiimmiiiHtfiiitttiiiiNiKHniittimiMmHiiiiiitiiHiiiiiitfin SAP-LJUBLJANA S r e d i 4 k a 4 komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje prosta delovna mesta za: - ŠEFA PRAVNE SLU2BE pogoj: diplomiran pravnik z nekajletne prakso -VODJO SLUŽBE SALDAK0NT0V samostojni finanCni knjigovodja (kinja) z večletno prakso - KURJAČA PARNIH KOTLOV pogoj: kvalificiran IcGrjač z izpitom in stanovanjem v Ljubljani. Nastop službe je mogoč taltoj. Interesenti naj se zglase v kadrovskem oddelku navedenega podjetja zaradi nadaljnjega dogovora. Stanovanja niso zagotovljena. 8906 dvakratno rokado Peterka — Samaluk preizkušal uigranost svoje peterke za bližnje kvalifikacije za ZKL. Slovan je v drugem polčasu stalno vodil — po krajši krizi samo še 57:53 pet minut pred koncem — in si z odlično igro Peterke v finišu tekme tudi priboril končno zmago, tako da bo jutri ob 20. uri igral finalno tekmo za prvo mesto z zagrebško Lokomotivo. B. BASSIN Olimpija : Slovan 44:?9 (14:13) LJUBLJANA, 19. sept. — Košarkarice Olimpije so v tekmi 12. kola zvezne košarkarske lige premagale Slovana na Kodeljevem s 44:39 (14:13). Sodnika: Jeraj (Ljubljana) in Prelogovič (Zagreb) — dobro. Gledalcev: okoli 300. SLOVAN: Goršič 10, Štepec 8, Mahlik, Marenčič 4, Težak 8, Jelen, Berce 3, Erzar, Perovšek, Žitnik 6, Kržišnik. / / OLIMPIJA: Šiftar, Dermastia 12, Bole, Bevk, Modrijan, Bremec 3, VVelle 2, Mihelič 8, Amon 10, Kranjc, Sedej, Pavšič 9. Začetek ljubljanskega ženskega košarkarskega derbija je potekel v raztrgani in slabi igri, tako da smo bili v prvih minutah priče izredno neučinkovitim metom in slabim podajam in rezultat je bil v 7. minuti 4:3 za Olimpijo! Prvi polčas se je tako — po 6:6 v 11. minuti tekme — končal z prometnim« izidom 14:13 za Olimpijo. Najzaslužnejše, da je Olimpija v borbi z novinkami v ZKL sploh vodila, so bile v teh 20. minutah Dermastia, Amonova in Pavšičeva . . . Po hitrih nasprotnih napadih Olimpije sta Miheličeva in Dermastja dosegli že kmalu po odmoru dva zadetka in Olimpija je tako povečala vodstvo na 18:13. Dobrih petnajst minut je Olimpija nato stalno vodila s tremi do šestim točkami razlike in šele v finišu je Slovan — po nepaz ljivosti košarkaric iz Tivolija — zmanjšal rezultat na 35:34! Zanimivo je, da 90 bile domačinke takrat še v posesti žoge, toda po slabi podaji je Olimpija ponovno dosegla »varno« vodstvo treh točk in z nekaj učinkovitimi zadetki Dermastie na koncu tudi zasluženo osvojila točki. Ljubljanski derbi je zares razočaral gledalce in v reviji neborbene in počasne košarke na Kodeljevem so bile nekoliko boljše od ostalih samo Dermastia m Aihonova pri Olimpiji ter Gorši-Čeva pri Slovanu. B. BASSIN OBVESTILO ČLANOM TVD PARTIZAN NARODNI DOM Člani telovadne olimpijske vrste v telovadnih prostorih našega se pripravljajo za nastop v Tokiu društva. Partizan Narodni dom jim je zaradi inteneivnega tre-, ninga odstopil prostore za pripravo še do 26. septembra. Zaradi tega obveščamo vse članstvo, da se bo redna telovadba začela v ponedeljek, 28. t. m. Hkrati naprošamo vodstva Bol, ki so najele telovadne prosto« e aa Šolsko vadbo, da uporabljajo do 26. t. m. letno telovadišče, telovadnico pa le v dogovoru z društvom. Ilirija : Ljubljana 2:2 LJUBLJANA, 19. sept. Na igrišču v Zgornji šiški sta si v prvenstveni tekmi SNL Ilirija in Ljubljana razdelili točki z 2:2 (1:1). Pred okoli 500 gledalci je sodil Čučnik iz Ljubljane. ILIRIJA: Popovič, Makovec, Kocjančič, Ahlin, Vrhunc, Filip Smon, Kavčič, Podlipnik, Toni. Dermastia. LJUBLJANA: Zupančič, Eltrtn, Soštar, Danev, Kristič, Skušek, Pivk (Poženel). Frič, Dolenc. Likar, Gosar Ljubljana je bila že na robu poraza, ko so Ilir jam z zelo borbeno igro prišli v vodstvo 2:1 iz prostega strela. Strel Kocjančiča s približno 20 m vratar Zu pančič sploh m skušal braniti, ker ra je motila sončna svetloba Neodločen rezultat je kljub vsemu realen, čeprav so imeli domači več zrelih priložnosti za zadetek Mlada Bosna : Rudar 12:14 (8:9)! SARAJEVO, 19. sept. — Rokometaši trboveljskega Rudarja — novinci v ZKL za moške — so dosegli že četrto zaporedno zmago, tokrat z Mlado Bosno s 14: 12 (9:8). Sodnik: Valčič iz Beograda — odličen. Gledalcev: okoli 1500. Mlada Bosna je po prvih petnajstih minutah vodila s 7:3, toda"gostje iz Trbovelj so z odlično in preciznejšo igro do polčasa že vodili z 9:8. V odločilnih trenutkih — konec tekme — domača igralca Idžakovič in Hadži-ahmetovič nista izkoristila sedemmetrovke. Po poročilih »Tanjuga« zasluži pohvalo celotna ekipa Rudarja, ki je z izredno borbenostjo osvojila novi točki. Lazarevičeva v vodstvu SUHUMI, 19 sept. — Rezultati VTI. kola turnirja kandidatk: Lazarevič : Karakas 1:0. Ere-tova : Jovanovič remi, Mošči-mi : Nedeljkovič prekinjeno, Za tu lovska : Konarkovska odloženo, Raniku : Kušmir 0 : 1, Ivanova : Lane. Bikova Bo-risenko in Teoderescu : Ccnd prekinjeno. Stanje po VII. kolu: Lazar e-vič 5 (2), Javanovič, Zatulov-ska in Konarkovska 4,5 (1) itd. Jugoslavija, : Romunija 94:68 (55:37) BUKAREŠTA, 19. sept. — Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je na Balkanskem prvenstvu premagala v odlični tekmi za orvo mesto Romunijo s 94:68 (55:37). JUGOSLAVIJA: Gordič 6. Ko- rac 32, Rajkovič 9, Kovačič, Djer-dja 2, Ražp jato vič 2, Daneu 13, Petriče vič 6. Eiselt,, Cvetkovič, Djurič 12, Nikolič 12. ROMUNIJA: Damein 8, Nicole-scu 10. Spiridon 6, Nedef 5, Savu, Albu 17, Djurdju, ; Nosijcvic 18, Popescu, Novaček, Popovič 2, Cer-noea 2. Naši nogometaši za tekmo z Luksemburgom BEOGRAD, 19. sept. Zvezni kapetan nogometne reprezentance Lovrič je sestavil ekipo za tekmo z Luksemburgom, ki bo danes v Beogradu. Igrali bodo šoškič, Durkovič, Jusufi, Melič, Vasovid, Popovič, Cebinac, Kovačevič. Jerkovič. Galič in Skoblar. Trešnjevka : Rijeka 1:5 (1:2) ZVKZNA ODBOJKARSKA LIGA Mladost (Zemun) : Ljubljana 0:3 (6:15, 8:15, 4:15) T0KY0 1964 Včeraj je v Tokio odpotovala francoska reprezentanca, ki šteje 126 Članov. Voditelji odprave z optimizmom pričakujejo olimpijske igre, ker so bile priprave reprezentantov podrobne in dolgotrajne. Na minuli oLimpiadi Francozi niso osvojili nobene zlate medalje, pač pa dve srebrni in tri bronaste. Na zimski olimpiaai so bili uspešnejši — tri zlate in tri srebrne. Za priprave ekipe so porabili 30 milijonov novih frankov (6 milijonov dolarjev) ...in ljubitelji športa upravičeno lahko pričakujejo boljših vesti iz Tokia kot so prihajale iz Rima. V olimpijski vasi v Tokiu je nastanjenih že čez 150 športnikov iz Avstralije, Madžarske, Španije, Italije, Mehike, Paname, Poljske, Rodezije. Francije, Japonske in drugi ti držav. Vsi že trenirajo in se ugodno izražajo o pogojih vad be. Včeraj so španski plavalci preizkusili olimpijski bazen, ki je popolnoma pripravljen za začetek. Japonska carina je objavila spisek artiklov, katere bodo iahko športniki prinesli v Japonsko kot osebno prtljago brez carine. Tako bodo lahko vzeli s seboj: 30 steklenic vina ali piva, 8 steklenic viskija ali konjaka (za slivovko ni predpisov niti omejitve), 90 steklenic mineralne vode, 60 zavojčkov cigaret, 300 cigar ali 1.500 gr tobaka za pd-po Olimpijski ogenj je včeraj čez Sengerski preliv prispel na glavni otok Japonske Honšu. Tu se Je plamen razdelil na dva dela, od katerih je krenil eden ob obali Japonskega morja, drugi pa ob obali Tihega oceana. 10. oktobra »se bosta sešla« v predmestju Tokia. nakar ga bodo v »enem kosu« prinesli na olimpijski stadion. Včeraj so imeli slaščičarji v olimpijski vasi prvo važnejšo nalogo. Napravili so veliko torto, ki jo po tradiciji poklanjajo športnikom, ki za čas bivanja v olimpijski vasi slar vi jo rojstni dan. To pot ;e oraznoval bivši večkratni svetovni rekorder »leteča riba Fudžijame« Hironošin Furuha-Ši, ki je sekretar laponske mijske ekipe. Včeraj so v Tokiu začeli prodajati zadnjo serijo vstopnic za tekmovanja na olimpi-adi. V tej seriji m več kart za tista tekmovanja, ki so popularna na Japonskem . Ze zdavnaj so razprodali vstopnice za plavanje, skoke v vodo, telovadbo, judo, odbojko, za strelska in lahaška tekmovanja, za mečevanje in druga. Zanimivo je, da so ostale vstopnice, ki bi bile v Evropi razgrabljene najprej. Tako je na voljo še čez stotisoč vstopnic za nogomet, 15.000 za boks in 13.000 za hokej na travi OLIMPIJSKO DELO IX. ZIMSKE IGRE — XVIII. LETNE IGRE TORTO 1964 OD 10.-28. OKTOBRA SPET »OLIMPIJSKO DELO« PRVI SOVJETSKI VETO PO VEG KOT LETU DNI s. .......-— mm Dubrovnik megla 4 meje wemenskiii področij KARLOVI VARI, 19. sept. (Reuter) V Karlovih Varih se je danes končala 13. mednarodna pagvaš konferenca, na kateri je sodelovalo 90 znanstvenikov iz 34 držav. Prihodnja mednarodna pagvaš konferenca ho aprila 1965 leta v Benetkah. ANKARA, 19. sept- (Reuter) Turška vlada se je. odločila, da bo v države Afrike, Azije in Latinske Amerike poslala misijo dobre volje, ki bo razložila stališče Turčije v vprašanju Cipra, je sporočil nocoj predstavnik turškega ministrstva za zunanje zadeve. Izjavil je, da ne bo mogoče razpravljati o ciprskem vprašanju v generalni skupščini OZN pred februarjem prihodnjega lete. MAJHEN SPODRSLJAJ V »GOLDWATERJEVI« KALIFORNIJI — Predsednik ZDA Johnson je v okviru sivoje predvolilne kampanje >»z avtomobilom« prišel ta teden tudi v Kalifornijo, kjer so pozicije republikanskega kandidata Goldwaterja izredno močne. V Sacramentu pa se mu je pripetila majhna nezgoda. Na nekem vogalu je namreč izgubil ravnotežje in bi bil skoraj padel. Na sliki: Johnson s hrbtom proti kameri. Foto: AP ♦ Telegrami PEJIČ PRI RIJADU —'KAIRO. Veleposlanik SFRJ v Kairu Sailfeo Fejič je obiskal zunanjega ministra ZAR Mahmuda Rijada. Govorila sta o bližnji konferenci šefov držav in vlad neangažiramih dežel. KAMERUN BO VODIL AHIDJO —JAUNDE. Kamerunsko delegacijo na konferenci neangažiranih dežel bo vodil predsednik Kameruna Ahmadu Ahidjo. DE GAULLE NA POTI V LATINSKO AMERIKO — PARIZ. Francoski predsednik de Gaulle bo danes odpotoval na 26-dnervni uradni obisk v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Bolivijo, čile, Argentino, Paragvaj, Urug-»vatj in Brazilijo. POVIŠANE PLAČE — BUKAREŠTA. S sklepom romunske vlade se bodo plače učiteljev in predavateljev povprečno povečale za 15 odst. RADAKRIŠNAN ODPOTOVAL V LONDON — MOSKVA. Predsednik Indije dr. Radakrišnan, ki je bil na uradnem obisku v Sovjetski zveži, je včeraj iz Moskve odpotoval v London. NOVI VELEPOSLANIK — ANKARA. Novi jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Bugarčič je izročil kopije akre-ditivnih- pisem turškemu ministru zunanjih zadev Erkinu. NE VIN V BRITANIJI — RANGUN. Predsednik revo-lucionaimega sveta Burmanske unije Ne Vin je odpotoval v Veliko Britanijo na privatni obisk. POMANJKANJE MLEKA — PARIZ. V Franciji je nastalo resno pomanjkanje mleka, ker ga kmetije nočejo več prodajati zaradi nizkih cen. SUKARNO V KARAČIJU — KARAČI. Predsednik Indonezije Sukamo je odpotoval na dvodnevni obisk v Pakistan. ODLIKOVANJE — MOSKVA. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval finskega predsednika Urha Kek-kcmena z Leninovim redom. GOSPODARSKA DELEGACIJA — BUKAREŠTA. Sem je prispela sirska gospodarska delegacija, ki se bo pogovarjala o razširitvi blagovne menjave med Romunijo m Sirijo. V BRITANIJI ZAPIRAJO RUDNIKE — LONDON. V Veliki Britaniji še nadalje zapirajo premogovnike. Nedavno so zaprli tudi rudnik visdkokvalitetnega premoga »Morton« v Derbshiru. kjer je bilo zaposlenih 670 rudarjev. To je že osmi premogovnik, ki so ga v Derbshiru zaprli v zadnjih letih. SPORAZUM — LAGOS. Nigerija in češkoslovaška sta podpisali sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju. PRETRGANI DIPLOMATSKI STIKI — Senegal je pretrgal diplomatske stike s čangkajškovo vlado. Senegal je že 1. 1961 priznal LR Kitajsko, vendar doslej s Pekingom še ni izmenjal diplomatskih misij. Pj še to PO MINUTAH IN PO ŽELJAH — Program slovesne otvoritve redne avtomatske zveze med Beogradom in Zagrebom je natančno določil, koliko minut sme trajati pozdravni govor, koliko ceremonija resnične otvoritve, koliko obhod po novem obratu; le zakuski so odmerili nedoločen čas ... Morozov, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu, je pred dnevi z vetom zavrni] norveško resolucijo, ki obsoja akcijo indonezijskih padalcev v Maleziji in priporoča pogajanja med obema sprtima državama. Na slliki z leve: Morozov, Vellodi (Indija), sir Dean (Britanija) in Stevenson (ZDA). Foto: AP ZARADI POLJUBA V JECO — Vojak Saari Simo iz Helsinkov, kii je v sestavu sil OZN na Cipru, se je v torek približal miss Ciper in jo prosil, če jo sme poljubiti. Toda ciprska policija ga je vtaknila v ječo. Ugotovili so, da je bil vinjen. ' Foto: AP Nadaljevanje s prve strani orožje, da bi dosegli določene cilje. Prav zato je treba določiti skupno oznako dejanske vsebine miroljubne koeksistence. Ob tem je minister Slim poudaril veliki pomen naporov naše in drugih vlad, ki se trudijo, da bi politika miroljubne koeksistence postala splošna norma v mednarodnih odnosih. Po izjavi ministra Slima tako tunizijska vlada kot on osebno veliko pričakujeta od kairske konference. Ob tem je izrazil čestitke, ker je pobuda za novo konferenco nevezanih prišla iz Beograda. V zadnjem desetletju, je dejal minister Slim, je mir v marsičem temeljil na strahu pred nevarnostjo splošne katastrofe. Danes pa gre za to, da bi našli in gradili mir, ki bi temeljil na razorožitvi in na zaupanju med narodi. Edino to bi bil trajen mir in resnična potreba človeštva. Boj za mir, je poudaril minister Slim, v nobenem primeru ne izključuje pravičnega boja narodov za svobodo in neodvisnost. Pota boja, za dokončno ukinitev kolonialnega sistema pa so različna. Ob tem je tunizijski zunanji minister opozoril na pomen listine OZN za protikolonia-listični boj in na potrebo, da bi se v OZN vztrajno trudili za spoštovanje ustrezne listine OZN. Politika koeksistence, je dejal Mongi Slim, v nobenem primeru ne nasprotuje oboroženemu boju narodov za lastno svobodo. Med bojem za mir ter bojem za svobodo in neodvisnost ni protislovja. Mongi Slim je zaključil, da je boj nevezanih držav in vseh drugih držav za dekolonizacijo na dobri poti. Gotovo je, da bomo z okrepljenim bojem v celoti premagali kolonializem, je dejal Mongi Slim. Tunizijski zunanji minister, ki ga je na beograjsko železniško postajo sinoči spremil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, je danes prispel v Sarajevo, kjer si je ogledal več kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Predsednik skupščine Bosne in Hercegovine Rato Dugo-njič mu je priredil slavnostno kosilo. Minister Mongi Slim bo v ponedeljek odpotoval iz Jugoslavije. Pred odhodom bodo objavili skupno jugoslovan-sko-tunizijsko sporočilo, v katerem bo, kakor se je zvedelo, izražena enakost gledišč pri ocenjevanju osnovnih gibanj v svetu pred drugo konferenco nevezanih držav. Tonkinški zaliv situacijo in sprejme ukrepe, da bi pravočasno preprečili ameriške vojaške akcije proti miru v Indokini in jugovzhodni Aziji. V protestu vlade DR Vietnama je tudi rečeno, da so enote ameriške VI. flote križarile v Tohkinškem zalivu 16., 17. in 18. septembra. Protest nadalje navaja tudi nekatere podatke o incidentu, ki se je pripetil sinoči 100 kilometrov od obale severno-vietnamske pokrajine Nge An. se je s predsednikom Maka-riosom sporazumel o zamenjavi turškega bataljona na Cipru in o preskrbi turške vasi Kokkina. O potovanju ciprske delegacije v Moskvo je Papandreu dejal, da je ne odvisna država in ker jo Turki ogrožajo, je normalno, da išče pomoč. O turški manjšini na Cipru je dejal, da bi v primeru priključitve Cipra h Grčiji imela iste pravice kot turška manjšina v Grčiji. Francoski minister brez listnice Louis Joxe je izjavil za pariški list »Figaro«, da je Ciper po mnenju francoske vlade grški otok, ker je grško prebivalstvo na njem v večini. Izjavil je tudi, da ziiri-ški sporazumi ne morejo več zagotavljati normalnega delovanja ciprske uprave. Ciprsko vladno delegacijo je danes sprejel premier sovjetske vlade Nikita Hruščov. V razgovoru z njo je dejal, da je treba pripadnikom turške in grške narodnosti na otoku omogočiti, da bodo nesoglasja sami rešili brez intervencije od zunaj. Pristavil je še, da sovjetski ljudje {»odpirajo Ciprčane v njihovem boju proti načrtom Atlantskega pakta, da bi likvidirali Ciper kbt neodvisno državo ter na otoku uvedli vojaško bazo NATO. računano na to, da bi bilo »všeč Washingtonu«,- pa tudi na to, da bi pomiril desnico v krščanskodemokratski uniji. »Baltimore Sun« pa meni, da so se sprli zaradi tega, ker bi menda rad Pariz prodal na dolgoročni kredit Sovjetski zvezi neko kemično tovarno. Zadnje čase pa tudi nekateri vplivni poslovni krogi v Washingtonu menijo, da bi se morale ZDA priključiti zahodnim načrtom o trgovmi z vzhodnimi deželajni. i ★ Hruščov mladincem izkoriščanimi in izkoriščevalci. „ V nadaljevanju govora je sovjetski premier ponovno opczor’ na to, da se Sovjetska zveza m sovjetska partija držita poti, ki so jo začrtali na XX. kongresu KPSZ, poti tekmovanja novega s starim. Tisti, ki napadajo KPSZ, je potem dejal Hruščov, pravijo, da se je po kongresu sovjetske partije diktatura proletariata utrudila. Pravijo, je nadaljeval Hruščov, da bi morala diktatura proleta-. nata obračunati s kriminalci in huligan. , jaz pa jim odgovarjam, da se proti njim ni treba boriti z diktaturo proletariata j temveč jih je treba izobraževati in učiti. Potem je opozoril na t-o, da bi morala socialistična družba izkoristiti razvoj tehnike, ekonomike in živ-t-> standarda, da bi ljudje bolje živeli kot v kapitalizmu, je Hruščov dejal, da se nekaj časa da poslušati »revolucionarne« fraze, vendar pa da ne bodo imeli uspeha tisti, ki bodo risali prihodnost s praznimi besedami. Socializem je družbeni red, ki je ustvaril pogoje za to, da proizvajamo več kot v kapitalizmu, in prav na to je treba misliti, kadar govorimo o odnosih med kapitalizmom in socaUzmom. Pokazati je treba, da je naša komunistična družba produktivnejša kot pa kapitalistična, je de^l Hruščrv. Ko je govoril o narodih, ki se borijo za nacionalno neodvisnost in svobodo, je premier Hruščov dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena proučiti vprašanja pomoči v orogju in da bi jim dala konkretno pomoč. Dodal je, da ima orožje pomembno, ne pa tudi glavno vlogo v osvobodilnem boju. Po njegovih besedah je osnovno, da ljudstvo najprej spozna, na kateri strani je resnica, in šele potem seže po orožju, ker orožje ne strelja samo brez ljudi. Potem ko je dejal, da so možni različni koncepti o tem, kako naj bi piofekal narodnoosvobodilni boj, je premier Hruščov poudaril, da je glavni cilj boj proti izkoriščevalcem in da bi morali vsi tisti, ki se borijo, v tem boju združiti sile. V tej zvezi je dejal, da sedanji spor v komunističnem gibanju koristi samo izkoriščevalcem in kapitalistom, in se je ponovno zavzel za združitev revolucionarnih vršit, ker to monolitnost zahtevajo interesi zmage dela nad kapitalom. Nikolajev odpotoval v Moskvo Sovjetski kozmonavt o svojih vtisih med bivanjem v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug) Sovjetski kozmonavt Andrijan Nikolajev je v spremstvu general majorja Goragljada odpotoval nocoj iz Beograda v Moskvo. Kot gost zveznega izvršnega sveta, je bil pri nas devet dni- Od sovjetskega gosta so se na Su ronskem letališču poslovili člani zveznega izvršnega sveta Avdo Humo in drugi funkcionarji. »V zelo globokem in dolgem spominu nam bo ostal zelo topel in prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni pri vseh vaših ljudeh, posebno pa pri vašem predsedniku tovarišu Josipu Brozu Titu in njegovi soprogi« — je izjavil danes ob zaključku svojega de vetdnevnega obiska v naši državi šef skupine sovjet skih kozmonavtov Andri jan Grigorijevič Nikolajev Govoreč o sprejemu pri predsedniku Titu je Nikolajev svoj vtis o osebnosti jugoslovanskega predsed nika izrazil z besedami: »Kako velik človek, vendar tako neposreden ui prisrčen.« Sovjetski kozmonavt je govoril o svojih vtisih z bivanja v Jugoslaviji na tiskovni konferenci, na kateri je med drugim poudaril, da sta imela z general majorjem Goregljadom do volj priložnosti, da se seznanita z uspehi, ki jih je dosegla socialistična Jugo slavija, tako na gospodarskem kot tudi na znanstve-no-tehničnem in kulturnem področju. Andrijan Nikolajev je še posebno navdušen nad jadransko obalo, predvsem pa nad Svetim Stefanom in Dubrovnikom. V vaši državi je veliko prijetnih in lepih kotičkov za od dih — je dejal — kjer so prelepe plaže in letovišča Sveti Štefan, kjer sem bil tri dni, je treba videti, saj tega kamnitega otočka ni mogoče z besedami opisati ali prikazati s filmom. Kaj takega ni najti niti v prav ljicah. v Po tiskovni konferenci so se sovjetski gostje odpelja li na obisk k delovnemu kolektivu tovarne Avto-moto »21. maj« v Knežev eu pri Beogradu. V imenu tega velikega kolektiva, ki daje naši avtomobilski industriji letno približno 40.000 raznih motorjev, je sovjetskega kozmonavta Nikolajeva in general majorja Goregljada sprejei špalir delavcev. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali enega izmed glavnih obratov tovarne ter se ob raznih delovnih mestih zadržali v razgovoru s člani kolektiva. čombe terja kapitulacijo NAJROBI, 19. septembra (MEN). — Kongoški pre-mjer Moiz čombe je na današnji seji komisije 'za pomiritev v Kongu, ki jo je ustanovil svet" ministrov OAE, izjavil, da njegova vlada ne bo sprejela nobenega ukrepa za pomiritev, ki bi bil lahko pritisk na politiko njegove vlade. Zahteval je, da morajo uporniki prenehati z boji. Predsednik komisije, kenijski premier Kenyatta je pozval člane komisije k popuščanju in k vsestranskim naporom,-da bi čim-prej odpravili krizo v Kongu in da bi zboljšali odnose Konga s sosednjimi državami. Razprtije v CDU Kaj pravijo o njih socialni demokrati BONN, 19. sept. (Tanjug) — Med strankami in zno-Sraj samih strank so se spet razplamtele razprtije, ki so se pojavile po julijskem obisku francoskega predsednika de Gaulla v Bonnu, potem pa- se spet malo pomirila. Nekdanja ugibanja o težnjah dela krščanskodemokratske unije (CDU), da bi kanclerja Erharda in zunanjega ministra Schroderja odstavili, to sedaj jasneje formulirali v izjavi tiskovne službe socialno demokratske stranke (SPD). Kakor trdijo socialni demokrati, ogrožajo obračuni znotraj vladajoče kr-ščansko-demokratske unije Erhardov in Schroderjev položaj. Skupina Erhardo-vih nasprotnikov v CDU bi rada videla na njegovem položaju sedanjega ministra v zvezni vladi Hein-richa Kronea. Zato obtožuje kanclerja Erharda, da je nesposoben in da razvija prijateljske francosko-nemške odnose. Po trditvah SPD naj bi ministra Schroderja hkrati zamenjal baron von Guttenberg. če bi se ta kombinacija posrečila, pravijo socialni demokrati, bi se Strauss znova vrnil v vlado kot minister Bundeswehra ali kot notranji minister. Nasprotniki politike Er-hard — Schroder znotraj CDU, trdijo socialni demokrati, »prenašajo« kanclerja Erharda še nekaj časa iz dveh razlogov: da bi jim bil »lokomotiva« v predvolilni kampanji ter da bi »razbil še več porcelana«, se pravi, da bi zagrešil še več političnih napak. Te kombinacije, o katerih govori SPD, v vodstvu CDU odločno demantirajo. Toda v Bonnu že davno ni več skrivnost, da dober del CDU z Adenauerjem na če- lu nasprotuje mnogim potezam kanclerja Erharda, in to zlasti na mednarodnem področju. Prav tako ni nobena skrivnost, da se z vsemi silami trudijo odstaviti vsaj zunanjega mi nistra Schroderja. Srečanje avstrijskih, italijanskih in naših gorskih reševalcev na Vršiču VRŠIČT19. septembra. — Danes popoldne se je v Erjavčevi koči na Vršiču zbralo preko 60 gorskih reševalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Jutri bodo v ostenju Mojstrovke in šipne gore izvedli več manjših reševalnih akcij, v katerih bodo prikazali vsak svoje reševalne naprave in tako skušali koordinirati svoje delo za skupno reševanje. Danes zvečer bodo tuji in domači strokovnjaki imeli o modernem gorskem reševanju in modernih reševalnih napravah več predavanj. Odslej se bodo gorski reševalci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije vsako leto sestajali na podobna posvetovanja in vsklajali svoje plemenito delo. -tof Oživitev po naročilu N« simpoziju v Moskvi so oživili zmrznjega psa - Reanimatologija nova veja medicine MOSKVA, 19. sept. (Tanjug). Skupina sovjetskih znanstvenikov je danes vrnila življenje psu, ki je bil dve uri v sitanju klinične smnrti. Eksperiment so opravili v laboratoriju prof. Megovskega ob zaključku mednarodnega simpozija, kjer so govorili o uporabi globoke hipotermije pri oživljanju orga- Dovolj jedrskega eoriva za ves svet Zaključeno zasedanje mednarodne agencije za atomsko energijo DUNAJ, 19. sept. (Tanjug.) — Na pravkar končani konferenci mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je zasedala na Dunaju, so se zavzeli za uskladitev programa agencije z rezultati nedavne ženevske konference o miroljubni uporabi atomske energije. Za takšno usihe-ritev se je zavzel tudi šef jugoslovanske delegacije, prof. Salom šuič, ki je poudaril, naj bi se agencija več ukvarjala s problemi nuklearne energetike in naj bi bolj pomagala državam v razvoju. Ta pomoč se ne bi- smela omejiti samo na uporabo izotopov, temveč bi jim morali pomagati tudi pri usposabljanju strokovnjakov in pri graditvi jedrskih elektrarn. Avtorji dokumenta o ekonomskih posledicah razorožitve sodijo, da je na Svetu 2,300.000 kg plutonija in urana 235. Menijo, da bi s tem lahko zagotovili pogonsko silo za vse sedanje električne centrale na svetu. Ta plutonij in uran 235 je vreden 23 milijard dolarjev, njegovo uskladiščen j e pa stane na leto milijardo dolarjev. Premiki avstralske vojske D2AKARTA, 19. sept. (Tanjug). V Džakarti so z velikim presenečenjem sprejeli vesti iz Canberre, da AtatraUja pri. pravlja povečanje m reorganizacijo svojih oboroženih sil na severnih delih te celine. Tu menijo, da takšne akcije niso v prid ohranitvi nrini v tem delu dveta, temveč, na-* sprotno, še bolj zapletajo rešitev problema na tem področju. Resolucije socialisti »šesterice« Med drugim se zavzemajo tudi za pomoč „ nerazvitim državam RIM, 19. sept. (Tanjug). — Šesti kongres »male internacionale« socialdemokratskih in socialističnih strank dežel Evropske gospodarske skupnosti, ki je bil v Rimu, se je končal s sprejetjem dveh resolucij. Prva, politična resolucija, zahteva, naj bi bile v vseh deželah EGS volitve članov zahodnoevropskega parlamenta, ki jih zdaj delegirajo nacionalni parlamenti. Nato poudarja potrebo, naj bi parlamentu dežel EGS priznali kontrolno oblast nad izvršnimi organi skupnosti; predvsem pa odobritev proračuna. Resolucija nadalje ugotavlja, da bi bil nesprejemljiv sleherni poskus, v kakršnikoli obliki vključiti Frankovo Španijo v Evropsko gospodarsko skupnost. V ekonomskem dokumentu pa je rečeno, »da bi se EGS ne smela razvijati v avtar-hično in protekcionistično smer.« Do dežel v razvoju, pravi nadalje resolucija, bi se EGS ne smela vesti kot »klub bogatih«, ki ne bi hoteli videti njihovih težav. Čedalje bolj globok prepad med bogastvom industrijskih dežel in bedo nerazvitih dežel pomeni izzivanje - vsega sveta, poudarja resolucija in dodaja, da bi morala Evropska gospodarska skupnost dati maksimalni prispevek pri gospodarski- in soatklni graditvi teh dežel. Kongres zahodnoevropskih socialistov se je zategadelj zavzel za ekonomsko sodelovanje in kooperacijo z deželami v razvoju in potem ugotovil,'da so upra-vičgpe želje nekaterih držav, med njimi Nigerije, Kenije, Ugande in Tanganjike, da bi vzpostavile tesnejše stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo- Klinično smrt so izvedli s postopnim zmrzovanjem do minus 8 stopinj Celzija. Pes je ostal zmrznjen dve uri. Nato pa so zvišali temperaturo organizma in z različnimi metodami obudili vse življenjske funkcije in pes je oživel. Poskus je napravil močan vtis na delegate, ki so ga nato ocenili za nov korak v razvoju mlade znanosti. — reani-niatologije. Na simpoziju so razen sovjetskih znanstvenikov sodelovali tudi znanstveniki iz 10 drugih dežel, med njimi tudi dr. Radoslav Andjus in dr. Emanuel Vajs iz Jugoslavije. Oba Do 22. oktobra le pismene ». BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug.) — Služba za prošnje in pritožbe generalnega sekretariata predsednika republike ne bo iz tehničnih razlogov sprejemala strank od 21. septembra do 22. oktobra letos. Ob navedenem času bodo sprejemali in obravnavali samo pismene prošnje in pritožbe. demonstracije proti neodvisnosti Malte ( VALETTA, 19. sept. (AP). Voditelj malteških laburistov Minfoff ie pozval pripadnike opozicijske laburistične stranke, naj se jutri zberejo na mitingu v Va-letti in demonstrirajo proti malteški neodvisnosti v okviru britanske skupnosti. V Valetto že prihajajo tuje delegacije, ki se bodo 21. septembra udeležile slovesnosti ob razglasitvi malteške neodvisnosti. Britansko kraljico bo na proslavah zastopal vojvoda Edinburški. Danes volitve na švedskem STOCKHOLM, 19. septembra. (AP.) Predvolilna kampanja na švedskem se je sinoči končala z veliko diskusijo preko radia in televizije, katere so se udeležili predsednik vlade Erlander in vb= dibelji petih opozicijskih strank- Volitve v novi švedski parlament bodo jutri. Pri-čaikujejo, da bodo zmagali kandidati vladajoče socialde: mokratske strank^- ki je .imela tudi v dosedanjem parlamentu večino — 114 poslancev. Volilo bo 5 milijonov volivcev. jugoslovanska znanstvenika Sta na simpoziju prebrala tri referate o biologiji hipotermije in patofiziologiji hudega šoka. Po splošnih ocenah so na simpoziju koristno izmenjali mišljenja, tako da je to zborovanje glede uporabe hipotermije preželo znanstvenike z večjim optimizmom. Sovjetski profesor Me-govski je v izjavi za tisk povedal, da so v Sovjetski zvezi oživili z različnimi metodami okrog 5000 ljudi, ki so bili v agoniji, ali pa ki so doživeli klinično smrt. Najzanimivejši pa je vsekakor primer oživitve kažahstanskega traktorista Harina, ki so mu vrnili življenje, potem ko je v stepi zmrznil in ostal zmrznjen več ur. Zadnje^ Ulbricht priredi! večerjo na čast predsednika Tita BEOGRAD, 19. sept. (Ta-Pijug) Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Walter Ulbricth s soprogo je priredil nocoj v starem dvoru na Dedinju slovesno večerjo v čast predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Z jugoslovanske strpni so bili na večerji podpredsednik republike Alaksandar Ranko-vič /s soprogo, predsednik zveznega odbofa SZDLJ Lazar Koliševski, državni sekretar za' zunanje zadeve Koča Popovič in drugi funkcionarji. Na večerji so bili tudi državni sekretar in prvi namestnik ministra za zunanje zadeve Otto W inzer, minister in prvi namestnik predsednika države planske komisije Gerhard Schurer in drugi. Na večerji je bilo prijateljsko in prisrčno vzdušje. McNanmra o incidentu WASHINGTON, 19. sept-(AP) Ameriški minister za j obrambo Robert McNamara je izjavil danes, da so štiri ladje, katerih identiteto niso ugotovili, sinoči »ogrožale« v Tonkinškem zalivu dva ameriška rušilca. Dodal je, da sta ameriška rušilca odprla neznane ladje opozorilni ogenj in potem so se oddaljile. Pagvaš konferenca končana 19. sept. Varih se ' 13. medna-na znan- kon-eta v Turška misija dobre volje (Reuter) Uočila, v vpra sporočil no-turškega mi- Vreme 19 ix. 1964 Temperature 07 13 Ljubljana 12 20 Planica 8 15 Leooc — — Maribor 10 19 Stownj Gradec 10 17 Novo mesto 11 20 Koper 16 22 Kredarica — 1 4- 1 Reka 17 23 Pulj 17 25 Spttt 30 36 Dubrovnik 18 35 Zagreb 12 20 Beograd 10 n Sarajevo 8 19 Skopje 15 23 Titograd 20 38 Celovec 8 18 Gradec 10 20 Dunaj 14 17 Milano 14 34 Genove 30 35 ZUrich 11 17 MUnohm 10 15 BeneMpe M 33 XjX sončno delno oblačno ,43 oblačno *** ^ * * sneg nevihte zrr m ^ -!L Prognoza ' VREMENSKA SLIKA Frontalne motnje so danes popoldne' dosegle .zahodne Alpe katere pa bodo ob močnih severozahodnih vetrovih prešle naše kraje. Za njimi se ponovno gradi greben visokega zračnega pritiska.v NAPO VHP