tahiH *a «— i LETO—YBAR XXIL PROSVETA Cm« MaU k IMi GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE Chicagf, 111., torek, 25. junij« (June 25), 1929. matt« Jiwwry ti. um. al Um p—I »m— Ik* M«r Oninm of M.roh t, ItU. Subacr t|tlion ftkOO fssrlr ST|V^-NUMBER 148 vesti z ihdi-struskega polja I>elavaka predloga v Msnitobi poražena. — Kanadflko delavstvo proti vojaškemu vežba-nju. -7 Povišanje mezde kamnosekom. — Pridobitve evil-nih delavcev in drugo. VVinnipeg, Man. — Delavcem ge ni posrečilo amendirati predloge, ki določa en dan počitka v tednu za delavce, tako, da bi bil zakon veljaven tudi za brzojavne uslužbence in izvoSBeke. Lethbrtdge, Alta. — Tukajšnji lokalni delavski svet je sprejel resolucijo, v kateri izreka, da se popolnoma strinja a tukajšnjim šolskim svetom, ker je odpravil vojaško vežbanje v šolah. Resolucija je bila sprejeta soglasno. St. Loula, Mer. — Organizacija železniških brzojavnih uslužbencev ima v svoji blagajni $2,-339,542. Od tega premoženja pripada $1,189,708 v sklad de-partmenta za medsebojno vzajemno podporo. Berkeley, Cal. — Edward An-derson, ustanovitelj Mornarske unije na pacifični obali in večletni blagajnik unije, je umrl v starosti sedemdeset let. Mornarska unija je bila ustanovljena leta 1884. V delavskem gibanju je bil aktiven petdeset let. ■■■ Quincy, Maas. — Nova pogodba prizna granitnim kamnosekom pet dni dela skozi celo leto. Delavne ure v tednu so štiri- AceeaUnee fw SMlHag at spadal raU oi pMU|« provMdl fer la Mrtion UM, Aet of Oet. I. 1*17. a«Umria«d oa Jana 14. 1111. Konvencija Hrvatski Dolga vrata reaolucij in druge afere, ki ao povzročile burne prizore v dvorani. St. Loula, Mo. — (Izvirno poročilo , Proeveti.) — Dvajseta seja v petek ?1. junija predpol-dne. Na tej seji je bil sprejet še en dodatek k pravilom, ki se glasi, da sc lahko sprejme y Zajed ni co prosilec neslovanske narodnosti, če je njegova žena Slovanku, ali prosilka, katere mož je Slovan. Predlog del. Vuka, da se pravila z vsemi popravki in dodatki sprejmejo, je bil sprejet Na dnevni red pridejo resolucije. Hinič in Blažekovič od re-solucijskcga odbora poročata, da je odbor pregledal SO resolucij in jih priporoča osem v sprejetje. , • Resolucija, ki določa, da se poročila gl. izvršnega odbora (predsednik, tajnik, pomožni tajnik in blagajnik) za prihodnjo konvencijo tiskajo v obliki brošure SO dni pred konvencijo, je bita soglasno sprejeta. Resolucija za izdelanje pravil za bodočo konvencijo po posebnem odboru sedmih članov je propadla. Ostane pri starem, da izvršni odbor sestavi pravila, toda vse spremembe in dodatki se imajo objaviti v glaailu šest mesecev pred konvencijo. Resolucija glede vzdrževanja Dečjega doma sprejeta soglaa- au bodo unij poiagaleph razorozenjb? Bivši predaednik Mednarodnega društva atrojnikov upa, da delavstvo stori avoje, kajti Čaa je zrel za to. no. Resolucija za združenje vseh deset. Pogodba je veljavna uOU80*\ov*nikihjpodpornih orga- New York, Buffalo in Bridge-port, Conn. Minimalna meada v štirinajst različnih mestih je seveda panična. "^Najnffjfr devet dolarjev na dan, dvanajst do trinajst dolarjev pa v New Yorku. Pateraon, N. J. — Pridobitve svilnih delavcev v zadnji stavki so: Osemurni delavnik, priznanje organizacije in povišanje mezde za delo od kosa. Zdaj se vrši kampanja za organiziranje pomožnih svilnih delavcev. Drhal ubila muslimanskega pesnika v Rusiji. Moskva, 24. jun. — Hakim Zade, ljubljeni mislimanski pesnik v Turkestanu, ki se je pred leti javno odpovedal Mohamedu in postal ateist, je bifte dni linčan od drhali svojih lastnih rojakov. Zade je razširjal komunistične in ateistične ideje v Sahimardanu, ko ga je napadla množica fanatikov pod vod fltvom muslimanskih duhovnov. Drhal ga je privezala za roke in noge k štirim volom, katere so potem napodili na štiri strani in P^nik je bil raztrgan. Sovjet-oblasti so prijele sto udeležencev in polovica teh bo najbrž obsojena na smrt. 5X elementov odkritih v solscu. Berkelejr, Csl. — Chsrles E. St. John z Mt Wilson observs (<>rija je zsdnjo soboto poročal na zborovanju znanstvenike** <>a so do.ilsj odkrili v solncu 58 H« mentov, ki se nahajajo tudi zemlji. Vsi slementi solnca v atomičnem stanju. Najnovejši odkriti elementi so ogljik, (i«*ik, kisik in ftveplo. Senator King ss boji ssrialisma. VVashlngton, D. C. — Senator King is Utaha je te dni iz-jmvil. da mora Justičnl tajnik 1'rczobzlrno izvajati protitrust-ne zakone nsprsm združevanju f,ank in industrijskih korpors-eij. Združenje vodi v monopo-k in monopoli vodijo v sociali ie dejal King. nizacij v Ameriki sprejeta so-glaano. Gl. izvršnemu odboru fiBZ je naloženo, da stopi v ta rovore z gi odborom Katera j4 le naredila tak zaključek. Resolucija, da konvencija izbere posebnega urednika za Mladinski list in da 'Zajedničar' prinaša po dve strani angleškega čtiva za člane tu rojene generacije — cdbor citira, kako ima SNPJ že 46 angleško poslujočih društev, ki imajo svoj angleški oddelek v Prosveti—je bila, izvzemaj, da se ne izvoli posebni urednik, sprejeta soglasno. Resolucija za indorsiranje delavskih unij, sprejeta soglasno. Resolucija, ki obsoja režim diktature v Jugoslaviji, sprejeta soglasno. Odbor za pritožbe — Glava-novich, Maalač itd. — čita raz-ne obtožbo in proteste. Veliko debatiranja je dal protest društva 602, Verona, Pa., ki obtožuje gl. odbor, da je kršil 184. točko pravil, ko je nastavil vr hovnega zdravnika. Prvi se zagovarja gl. predaednik Gazdič, ki pravi, da ob času smrti vrhovnega zdravnika dr. Grahka ni bilo nobenega kandidata, hr-vatakega in alovenskega, ki bi bil Imel pet let prakse kot so zahtevala pravila. Bila sta dva kandidata: dr. Arch, Slovenec, in dr. Božič, Hrvat; oba sta imela nekaj čez dve leti pratoe. Dal ao prednost Hrvatu, dr. Božiču in priznajo, da so kršili dotlčno to^ko. ■ Odbornik Uaac govori v prid dr. Archu rekoč, da ni bilo prav ker ga niso nsstavili, kajti dr Arch je že bil nekaj časa poob-knt vrhovni zdravnik. Sledila je burna debata in končno je bilo sprejeto s 118 proti 77 glasovom, ds ss obtožba zavrže in gl. odbor oprosti. 8 tem js bils 20. aeja zakljbče-Stančič, poročevalec. Dva sfc4U na križišč*. Vincennss. Ind., 24. jun. P. HolHs in njegovs lena «4 bila včeraj ubita, ko je vlak H<*k Ialand železnice na bliž-ni«n križišču treščil v njun av tomobll. Waahtngton, D. C. — Willism l. Johnston, bivši predsednik Mednarodnega društva strojnikov in predsednik Komiteja za napredno politično akcijo, je raztolmašil svoj načrt, kako a-meriško delavstvo lahko pomaga MacDonaldu, delavskemu ministrskemu predsedniku v Veliki Britaniji izvesti njegov program za svetovno razoboro-žitev. Johnston prsvi, ds je po njegovi sodbi čas, zrel, da ameriško delavstvo pomaga znižati veliko In težko butaro oboroževanja na.morju in na auhem, ki teži ljudstva. Naš prvi korak mora biti ta: Vzbuditi sentl-ment,' da se odpravi privatni dobiček is vojnega pripravljanja. Ameriška delavska federacija se je zaobljubila, da naspro-tuje vojni in provokacljam za vojno. Mednarodno društvo strojnikov se je že leta 1922 ze-o prizadevalo, da se izdelovanje vseh obrambnih in oroževalnih sredstev podeli izključno vladnim delavnicam. Johnston je pokazal poročevalcu Federalizi-! ranega tiska tudi kopijo izjave, ki Jo js podal leta 1922. Takrat je organizacija strojnikov najela zmožne inženirje, da pregledajo arzenale in mor narlške ladjedelnice in potrebe raznih departmsntov, da as lahko kongresu dokaže, da lahko ta vladna podjetja izdelajo vse potrebe za vlado in obenem šs prihranijo denar. Ali takrat je bil Harding i Bell hiši in' Hardingova kon grešna večina je ignorirala ta program. 2elezntškl delavakl odfcor je prisilil strojnike in druge železniške delavce v delavnicah do etavke. Unije so precej oslabele v bodočem boju. Prizadevanje strojnikov, da iz mečev kujejo plugova rezila, je bilo odrinjeno na dolgo klop. Johnston je leta 1921 obiskal Evropo. Bil je v Bernu ln obiskal Mednarodno centralo kovinskih delavcev, s katero je tu di združena njegova unija. Govoril je o svojem načrtu za raz-oborožitev ln skušal privesti skcijo mednsrodno združeno de-lsvstvo. Mednarodna organizacija kovinakih delavcev je l*ta 1922 razpravljala o raznih načr tih za razoborožitev. Toda čustvovanje proti Nemčiji je bilo še tako allno, da je bilo nemogoče podvzeti definitivne akci je. Ali zdaj Je položaj popolnoma drugače^, meni Johnston odkar je britaka delavska stranka poskrbela, da je prevzela vodstvo za Francijo, Belgijo, Britanijo, Italijo in druge dežele. Johnston ima upanje, da tu di Ameriška delavska federsel js prične delati v tej ameri, da se delavstvo vsegs sveta osvobodi jarma militarizma. odpri Mitaramonij Kralj je bolan, zato ne bo parade. Agitacija sa povišanje plače premljerju. London, 24. jun. — Novi par-ament s* jutri otvorl brez ceremonij, ki so naiAngleškem v navadi ob takih prilikah. Kralj spet obolel, u|o ne bo običajne parade od |raljevake do zbornične palače, k Kraljevo poslanico, ki vsebuje program nove vlade, bo prečrtal lord Sah-key, novi lord kafcelar. Kakor poročajo londonski listi, se bo nova fbornica bavila tudi s plačo ministrskega predsednika MacDonaKla, dasi to ni na programu delavske stranke. Naaprotne strank* argumentirajo, da je MacDtnadl premalo plačan za svoj visoki urad, ki zahteva toliko stroškov. Premi jerjeva plača je bila doslej 25,000 na lato in Rim, 24. Jun. — Papežev slovesni Izhod Iz Vatikana, ki ja bil napovedan za danes, Js bil spet umaknjen In odgoden za "enkrat pozneje". Obenem i je razširila govorica, da papaš ostane "laprt" v svoji državi toliko časa, dokler Mussolinl na spremeni svojega stališča glede Isteranske pogodbe. Zadnji teden sta Isšla oba Mussollnijevs govora v zbornici ob času ratifikacije pakta s cerkvijo v posebni brošuri. Papež a ms t rs to sa nov sunek pa je hitro naročil svojemu tajniku, naj ponatisne v brošuri tudi njegovs dva odgovora. Krvava footbsllsks Igra na Vsršsva, 24. Jun. — Dvsln-Mtdemdeset oseb je bilo rsnjs-nlh In vKJe število srctlrsnHi pri izgredih, ki so včersj izbruhnili med footbsllom ns igrsltšču v Lodzu. Kossll so ss ftidjs In turisti, gledalci so pa povzročili splošen pretep. Rele poklicane policijske reserve ao mogle narediti mir. Einsteinove protlvojns Isjsvs zaplenjena v Pragi. Praga, 24,, Jun. — Tukajšnji nemški liat "Dle VVahrhelt" Je bil pred |»er dnevi zaplenjen, ko Je prinesel Članek profesorja Al-tierta Rtniteina, jmane^a nemškega učenjaka, ki pito, ds v »Iulaju vojne bi on odlolno odrekel vesko vojsško službo, direktno sli Indirektno, In M tudi nsgovsrjsl svoje prlJsUlJs, ds store isto ne glede ns to, kdo »SČne vojno, MsrDonsid povabljen ss delsv-skl bsaket t Wsshlsgtsa. \Vashlngt/m, D. C. — Wllliam Green, predaednik Ameriška delavske federacije, Je brzojav no povsbll predsednlks sngleške delsvske vlsde Msclkmslds ns bsnket, Irl mu gs priredi fede-rarija v Waahingtonu, kadai pride na konferenco s Hoover Jem. Curlh, ftvica. (P. P.) — Komisija« ki preiskuje ravnanje a političnim kaznjenci v rasnih deželah. Je prejela is Litve poročilo, ki jaano govori, da se Um gode "lepe" reči pod diktaturo Valdemaraaa. Dijak Woailis, ki je napravil na^ad na življenje Vaklemarasa ln Je bil sa to ustreljen, se je ves čaa obnašal kot maš. Ko je bil WpallU v ječi, so bili napravljeni polskuai, da se iz nja-ga izvleče ' Izpoved o njegovih tovariših. V čaanlklh Je nalaK krožila vest, da sta bila njegova tovariša dijaka Gudells In Bulato aretirana in da sta naplavila ta dolgo izpoved, v kateri sta priznala vse, kar so ln niso dolžlli. V resnici pa is ust dijaka Wosillsa nI prišla ena beseda, ki bi očrnjevala njegove tovariše. Ko niso mogli nič Is njega Izsiliti, so ga mučili po nečloveško. Toda Woellis js o-stal molčeč. Ko so mu čitalt smrtno obsodbo, Je bil miren. Odklonil Je podpisati prošnjo za pomlloščenje. Ko so ga ustrelili. Je zaveso potegnil ras svojih oči in mirno gledal vojakom v obraz, ko so Imeli nanj namerjeae puška In so ga ustrelili. Po ekiskucijl dijaka Wosillaa, ki Je Isvitll napad na diktatorja VValdemaraaa, ao se preganjanja nadaljevala. Na univerzi v Kov- M bilo aretiranih Štirinajat >v, mod njimi .več dijakinj. Ti sa bili na sumu, da ao bili večkrat v Woalliaovi družbi. Na-men Je ta, da se ti dijaki postavijo pred vojno sodišče, kajti nazudnjaška iver še žeja po krvi in maščevalnosti. Tako ravnanje Je obudilo občno poaornoat v deželi. Memorandum, ki Je bil izročen Wal-demarasu, so podpisali voditelji vseh političnih strank, med njimi tudi krščanski demokratje. To pojasnjuje določno, da proti tem obtoženim dijakom nI najmanjše sumnje, da so zskrlvill nekaj, kar Je po zakonih na Litvi IfaznJIvo. Usoda teh mladih dijakov o-buja pozornost tudi msd tujimi ljudstvi, Vsssno se pričakuje slabo in nič dobrsgs. Wslde. marša bo nsjbrft ostal trd in za-krnjen In bo doprineael ponoven dokaz, da Je Litva danea rabeJJska drŽava. Litvlnski ministrski svet Je potlsčil proslavo dnsvs, ns ka-teregs ae js litvlneks narodna sboriiics prvlkrst aešls k zsse-danju. Ministrski svet je ve-del zakaj. Dan demokracije po "pulti" reakcije Je bil sbrlsan kot narodni praznik. jubilejna proalava litvlnaka-ga tiska se Je porabila kot demonstracija proti diktaturi In za manifeetaeijo demokracije. Mnogi govorniki so naglašall, da je svoboda tiska pravična ln nujna zahteva, kajti zanjo In proti carizmu so se bojevali val sloji, zato ne more biti privilegij posameznikov. " i ■ 111 11 ^ Hoj železniških algnalnlkov sa višjo maado. Chicago. — Predaednik D. W. Helt od Bratovščine šelesni-ških algnalnlkov Je odpotovsl v Wsshington, kjer bo . predložil zvezni industrijski komisiji v Iz-rsvnsvo apor, ki Js nasUl med člsnl Bratovščine In Southern Rsllwsy Co. Spor se Je Isaimil Is mezduegs pogsjsnjs, ko ja železniške družba odklonila zahteve zs zvišanje mezde. Ksnsdsks nsrodna lelesnica js priatala na zahteve signalni« kov In Je svišala mesde zs Isto Je storila niča, ki J« zvišata Inkom zs $7 SVETA GLASILO S LOVEN »I E NARODNE PODPOENE /EDNOTE LAJTKINA 1LOVENSU HABOUMJi POOPOBNI JBDMOTK Ceas oflAMv po a«fwwe. Rokopisi m as vratejo. KUratetes: drtave (Isvm Chlcaga) |S^0 aa H Ohlsac* te Clcaro flM aa Ista, 91.71 ss pol Ista, mi • ss ' Naštet ss vs% kar te* stik s Isteai "PROBVBfA" mi* Sa. uvadsls Avsmm. ChteaOteite. THE ENUGHTENMENT Orgaa of t*o StevaM NsUcmI Boaoflt Sod«t7 Ovasd kf tao Slms Jfstteasl 9~ilt Soctetj. Suaoertption; Unitod Ststss (assspt ObMsgo) sad Oaa psart Chtoaf* |7M. aad forslf* eountrios $040 por ymr. •"V p« MEMBEK Of THE FEDERATED FEEaS q UftUim v omrpuju, n. "—--- ~ pomeni, d« v»m jo s Um dnevom potokls naročnin«. Ponovite Je pravoeaono, tf« m vam no usUri liti. STARA POVEST JE VEDNO NOVA V NEW YORKU. Uto za leto čitamo 0 stavkah, ki izbruhnejo v New Yorku in pri katerih nastopi policija kot varuh *o»podar-jev. Vwak razumen človek bi pričakoval, da morajo taki dogodki zdramiti delavstvo, mu odpreti oči, da se posluži volilnega listka in prične snaiiti tam, kjer delavstvu vse obljubijo pred volitvami, po volitvah pa pozabijo na svoje obljube, kakor da bi jih nikdar ne storili. 2iveŽni delavci so proglasili stavko v newyorških ka-feterijah. Zastavkali so proti 12-urnem delavniku in za priznanje delavske organizacije. New York se nahaja v Ameriki in ne na Kitajskem ali Japonskem. Ustava Združenih držav in države New York prizna delavcem pravico do organizacije, svobode tiska in govora. Kadar delavci zastavkajo, spoznajo, da se morajo tudi v Ameriki iele zato bojevati, kar jim ustava prizna kot zajamčeno pravico. Stavka traja deset tednov in v teku deset tednov je bilo aretiranih 1,600 delavcev. Zakaj? Ali so delavci mar tatovi, ubijalci, roparji, morilci ali vagabondi? O, ne! Ampak delavci neizprosno zahtevajo svojo pravico, ki jim jo garantira ustava. Za to pa polidja veliko bolj brutalno nastopa napram njim, kot proti navadnim hudodelcem ali vagabondom, ki navsezadnje niso tudi nič drugega kot produkt sedanje kapitalistične človeške družbe. Izdaja je bila sodnijska prepoved od sodnikov, ki jih izvolijo delavci. Ta sodnijska prepoved je izredno ostra. Ona prepoveduje delavcem tako piketiranje, ki bi vodild do uspeha. Sodnijska prepoved je bila izdana, da varuj* lastnino podjetnikov. Dobro! Ustava nikjer ne govori, daje izredna naloga mtrodajnih funkcijonarjev varovati samo lastnino lastu^očega razreda. Stavkujoči delavci posedujejo tudi lasthino in po ustavi je njih lastnina deležna tistega varstva, kot lastnina lastujočeg* razreda. Za delavca najbolj važna lastnina je njegova delavna moč. Delavec je to lastnino podedoval po svojih prednikih in je torej po razlagi pismarjev in pisarjev nedotakljiva. Delavec je edini gospodar čez to lastnino in ima pravico jo prodati po tisti ceni onemu, ki jo kupi po najvišji ceni. Kapitalisti se združujejo v korporadje, da prodajo to, kar smatrajo za svoje po najviiji ceni Delavci se združujejo v svojih organizacijah, da prodajo svojo delavno moč po pogodbi, ki je sanje sprejemljiva. Is tega sledi, da se danes meri z dvojno mero. In čigava je ta krivda? Ali ni to krivda delavcev? Ali ne zadene njih samih precejšnji del krivde? Skoraj ob vsaki stavki se odigravajo tisti dogodki v New Yorku, kot zdaj ob času stavke živežnih delavcev? Is tega sledi, da vsak delavec ve, ako njegov razum ne dremlje, kako se bodo razvijali dogodki, ko prične stavka. In če delavci razmišljajo o tem, bodo našli tudi vzroke zakaj se ti dogodki ponavljajo, da je stara pesem vedno nova. Ako bodo še malo dalj razmišljali, bodo zaključili, da sami izvolijo mestno upravo, da ta nastavlja policijo, da sami izvolijo sodnike in da ti izdajajo sodnijske prepovedi. Is tega sledi, ako izvolijo tako mestno upravo in take sodnike, ki poznajo samo eno mero za lastujoči razred in delavce, da se ti dogodki ne bodo več ponavljali. Uprava bo naročila policiji, da z delavci ravna ob času stavke tako, kot z drugimi državljani, ki lastujejo milijone, sodniki bodo rekli, da je treba čuvati lastnino obeh razredov: lastujočega in delavskega. Ampak to se ne zgodi kar čes noč. Delavci se morajo organizirati kot razred politično. Danes imamo tu soda. lintično stranko z jasnim in določnim programom, na Angleškem pa delavsko, v drugih deželah pa sopet pod drugimi in različnimi Imeni. Te stranke se bojujejo za osvoboditev delavskega razreda iz mezdne sužnostl To povedo njih programi. Na Angleškem je delavska stranka pred nekaj tedni isvojevala veliko zmaga Skoraj je izvojevala polovico mandatov poslan i Ake zbornice. De-lavd v New Vorku bi se lahko učili pri delavcih na Angleškem, kako ne je treba bojevati, da njih gospodarji postanejo mehki kot vosek, ako ae nočejo učiti pri drugih delavdh, avstrijskih, nemških, francoskih aH drugih, pa tudi gospodarji v Ne« Yorku pontanejo zelo mehki ne narno pred volitvami, ampak tudi po končanih volitvah KiOlftfl Ako bi se delavd ravnali po takih nasveti, bi bila stavka živežnih delavcev v New Yorku končana že po par dnevih in bi se ne vlekla skozi deset tednov in ravnotako bi ne bilo aretiranih 1,500 delavcev, tri sto šestdeset pa obsojenih na 3,000 dni zapora. ' POROČILA GLAVNIM ODBORNIKOV (Nadaljevan jo.) The 8upr*m* Boarjl should be instructad by resoUition that at its first annual meeting it ahould organize itself into sub-com-rnitteea with each aub-committee devoting its attention to some specifle interesu or duties and submitting V report oq their ac-tivitle« at each Supreme Bosrd meeting. For Example—the Suprem* Board can have standing committees on Social LegUlation, interesting themselves in legislation aftecting the interest* of Slov*nes, fraternalista, workingraen and the farmer the Unite^ States Congress and in tfle various states of the Unioj^ It could have a committee on Printery, intereating itself in the manage-ment of the &NPJ Printery and new methods and laJbpr aaving device* in this induatry. Another Committee on Education which would »tudy better plana to spread the goepel of our fraternity and how to increaae the intellectual standard« of our members. It could secure liata of good speak^rs which could be billed at the various lodge doings, gather dramaa and plays which can be pre-sented by our aubordinate lodges on their stages. A Memberahip Committee could atudy the question of securing the most members at minimum foets. A Unity Committee to atudy the plana of merger. Budgetary Control Committee which wouk) study the mettaods ot accounting. reports ifhd the beat scherbe of controlling the eapenses by means of a budget, and ao forth. The Supreme Board at its first annual meeting ahould study the problem of standing sub-coraniittees and then elect the best qualified persons onto such committees. The Supreme Board should be inatructed by resolution that in times of puhlic emergencies when important legislation which effecta the intereata of the public, the worJdngman, .the farmer, or the members of the S.N.P J. that it-passes resolutions express-ing the sentiment and viewa of our board in such mattčiis and mail them to the proper legislative Committee in Congress or in the State governmenta. A system of budgetary control should be instituted in our 8ocJety ao that the income and expenditures can be anticipated and a better check had on our Departmental heada arfd Supreme Offieers for their efficiency. The budgeta should be made up for a period of six montha in advance in conjunction with the Supreme Secretary and the departmental heada. The SupremeBy-law Committee ahould be enlarged to conaiat of five members of whom one ia the Supreme Preaideftt- and one the editor and three membera to repreaent the rank'Aqd file with power to empk>y their own attorney. Ali initiatives or amend-menta to by-laws before they are presented to the Supreme Board for conaideration ahould be first presented to the ^ti^remc By-law Committee for their judgment, conaideration and opinion. In the official organ the opiniona of the Supreme By-law Committee aa weU a« that of the Supreme Board shonld be publlshed thua the membership would be given expert information from both bodiea, and one would be a check upon the other. Our reports for publication should be raviaed so that they will uce up leas space than now in our officlf 1'organ s. Directory of k>dgea can be pubHahed in booklet form. each subordinate lodge official should receive one copy free, otners can be sold at ten centa to the members and offieers deairing same. The Sick Benefit reports should be published quarterly or aemi-annually inatead of monthly. Thia woukl render a better check on our aick membera aa the amounta would be in one lum^ sum and if a per-son is a repeater for large auma of sick benefit* he would be more readily detected as the figures would be more noticeable. An investigation in auapicioua caae can then be ordered thua tight-ening the loop holea for the aimulator. The headquartera of th* S.N.P.J. are not modem.and inade-quate. It would be a wlae policy for thia Convention to authorize the aale of our Headquartera at a fair and reasonable priče, and to authorize the oonatruction of new headquartera after the dispo-altlon of our preaent ones which would be mojlsrn and adequate to house the facilities of thia fraternal organisation. I recom-mend that the building of future headquartera (if eo recommend-ed by thia Convention) ahall be done under the auptrviaion of a memberahip committee selected from building tradeamen, en-gineers and professlonal men who are members a our 8ociety and that they shall further be direeted to receive auggestiona as to type of headquarters and facilities from the rank andftle. Thls Convention should not broaden the powers of our Supreme Offieers. They already have too much power, They do not treat ali membera alike. They eaercise their powers only against such indivkhiala whom they wiah to p*rs*cute peraonally. Thia Convention ahould rather curtail th« pow*ra of our Suprem* Offieers by making a diatinetion in our by-lams l>etween a Supreme President and an Executive Supreme Presidsnt; and be-tween a Supreme 8ecretary and an Executive Supreme Secretary. The Supreme Preaident and the Supreme Secretary ahould preside ohly at 8uprem* Board meetings and ahould not b« fufl tirne em-ployees; while the Executive 8upreme Presid*nt and th* Execu-tive Supreme S*cr*tary should b« full tirne employe*s direeting th* work of this 8ocl*ty only that th*y shall not presld«, read official communicationa or tak* minutca at the Supreme Board m**tinga. I wiah to emphaaiie the fact to the delegat*« of thia Convention that longevity in offie* and not relationshlp on th* Supreme Board is the harmful and dangerous element to our organisation. Our 8ociety haa always had trouble with persons who have been in office too kmg while no corruption can be poiated toany aitua-tk>n of the past where two members of the sam* family w*r* on th* 8upreme Board. If th« delegatea of thia Oonv*ntbnl>eU*v« that reatrietiona along thia line ar* naceaaarjr, it should make reatrktlons in th« fl«ld whkh exper!enc« haa proved to be harmful and dangerous and that la longevity in offiea, on the same job by the same person. How«ver, my personal vkwi ar« that no reetrietiona along thee« fields should b« made in our by-laws a* our d*legatea ar* eomp«tent judgea to pick fairly capable leadere. In a kmg run of evenU a miapkk here and th*r* is not a* harmful as th* complete barring of competcnt and capable leadcrs by by-law« motiva ted by prejudlee and peraonal hatred. With reference to akk beneflU, the polk? of our Sodety ahould be optional sick benefita. Let any and every spplh ■■! •tate whether 1)« wiah«a or not to carry fuch iaauranee. .fom puiaory afck benefit inaurane* ahould be diacontinued aa It k a r*U* of dlctatorahlp aad of impoaltlon. The akk benefit funda ahould be aegi^gat*d. Let each claaa carrjr the burden of It* own Inaurane*. ettfcer by aetting a mont hly rat* auffkient to pay ali the obligatlons of iti claaa, or let the claaa or group ahme make up the deficit* by upadal ntstrimtnti if iU monthly rat* k too kur. (Dalj* aa «. straat.) GLASOVI IZ NASELBIN Izlet "Zvona". Chicago. — Društvo "Zvon" kt 70 JSKi priredi dne 4. julija veliki piknik na Kegljevih prostorih v Willow Springsu, 111. Člane in članice tega društva se opozarja, da ne pozabijo na ta dan, ko bodo imeli lepo priiiko, da ae snidejo s svojimi prijatelji, ter da se zopet enkrat lepo zabavajo zunaj v lepem vrtu. Naie gospodinje ao naa zagotovile, da nas bodo preakrbele z raznimi dobrinami, poleg tega pa bo nekaj tudi za žejo gaziti. Postrežba bo prvovrstna inigod-ba bo tudi poiiljala v zrak krasne melodije, da se bodo plesa-željni lahko zavrteli. Večina nadih rojakov ve, kje je Kegeljnov grove, vendar pa, da kdo ne pozabi, naj služi ta-le kažipot nalim posetnikom: Vzemite 22nd street karo do Kedzie avenije, Kedzie karo do Archer avenije in Arch«r do mestne meje, kjer izstopit* ter vzemite jolietsko ali pa WiUow Spring karo do Willow Springsa. Od tu imate samo ie en blok hoda do Kegel j novega loga. Uljudno vabimo prijatelje kakor tudi druge rojake, da nas obiičejo dne 4. julija na naiem pikniku. Vsestranka zabava o-beta biti dobra. Torej na svi denje! Za odbor — J. Vidmar. Vročina in dete. Chicago, I1L—Naj zopet sporočim Čitateljem Prosvete kako se imamo na sploino v Sodomi in Gomori—v Chicagu. Vročina nas trpinči ie teden dni, človek pa skero nima kam v bližini stanovanja, ker stoje hiša pri hi&i, vrtov pa je le malo, na katerih bi si človek odpočil ob večerih po trudapolnem delu svoje utrujeno telo. Je aicer parkov tukaj dovolj, pa «0 oddaljeni, poleg tega pa še zelo natrpani ljudstva ob vročih večerih. K slabemu zraku ob času vročine veliko dodajo avti vseh vrst, ki napolnjujejo ozračje s izpuhte-lim plinom. Dobro je, da vročina v Chicagu ni tečna, kajti op hladnih večerih pa je re* luino pri nas. Z-delom v Chicagu gre po starem. V Ciceru, čikaikem znanem predmestju, stoji velika tovarna Westem Electric kom-panije, ki upoaluje sedaj nad štirideset tisoč ljudi. Mezde so srednje, rajie nizke kot visoke, kar je razumljivo, kajti sedanji sistem izkoriščfevanja je pač tak, da se dela in gara za čim največ mogoče nizke plač*, pro-ducira pa ae naj kar največ mogoče, pa če vse vrag vzame. V Chicagu so velike svetovAo znane klavnice, kjer tudi dela na ti soče delavcev. Tudi lam znajo Človeka pošteno porabiti. . . Poročevalec. Veselica društva št 90 SNPi. Hackett, Pa. — Nič posebnega nimam poročati, ker je vedno pri starem, novega nič, le "ske-l bi" smo novi. Delamo vlaki dan, zaslužek pa je pičel. Pravzaprav dobro zaslutimo, le plače ne dobimo, ki nam gre; doMmo le pet odatotkov, 95* t pa gre kompaniji. Tako je, da ko pride plačilni dan, ae nam sdl veliko, ako dobimo $26 ali $36, življenske potrebščine ao pa drage, da je joj, kot ▼ vojnem čaau Tako je, Janez moj dragi. Makebeki kšeft" ne gre. se bomo moraH kaj drugega oprijeti 26. JUNUA. tvar \i w 1 m OPAZOVANJA f Is tako dalje.4 Profesor dr. James H. 8nook y Columbusu, O., je ^il dijaki, njo, ki je bila tri leta njegovi ljubica. Izpovedal je, da je mo. ral nekaj storiti, da "o£uva 6ut svoj* dridtine." Čast bi biU tr-I^la, če Si ae izvedela njegovi afera. Čast je v tem slučaju ta. ko veliki, (iS »e ne smeš ustaviti pri umoru . .. V • • • Zajedničarska kri. Ameriški hrvaški liati se bolj zanimajo za konvencije svojih Organizacij kakor alovenski za svpje. Vsi so im«li zapisnikarje na konvenciji H. B. Z. in prin«. šali ao točne zapisnike. Ce se vsi zapisniki ne ujema, jo — w*|l, kdo se ho brigal 2» malenkosti velikih dogodkov ? • * * Pobro zdravilo. Pravijp, da Undbergh nič ved ne leta okrog, odkar se je ože- nil... S*rve him rightl * * * Vc* rezerviranoeti! Ne, fleiavaka vlada v Angliji ne bo preprečila mraza prihodnjo zimo! DateUni ne bodo rast-li na hrastih in iz skale ne bo pri. tekla alivQvka! Kadar pride pri. da je on edini, ki hodnja pjpha, bo deževala na tla kaj takega. Kdor voda, ne mleko, in v januarju Nate domača toča. V veletoku novic, ki teče dan in noč skozi naše metropole, je bilo zadnji teden čitati, da j« v Nebraski padala tako debela toča, da je zdrobila hrbtenice čredi prašičev, ki ao se pasli na polju. To nrnobea rekord za prokle-to točo, je pa slabo apričevalo za prašiče v Nebraski. Vsaj prašiči bi lahko imeli bolje hrbtenice . . . • • • Obletnica. Zadnje dni je poteklo eno leto, kar so bili trije hrvaški poalanci ubiti v jugoslovanski zbornici. In baš na dan obletnice je neki poslanec v argentinski zbornici potegnil revolver iz lepa, da bo streljal, toda nekdo drugi ga je udaril po prstih in mu izbil orožje iz roke. Razume se, da Argentina ni civilizirana dežela *. . * * * Telelogi ja! Idila o "teličkih", ki jo jo spisal in na svetlo dal pisanopoljski in akademično izobražen filozof, je pa res masterpiece. Stavim pet dolarjev — kolikor mi je filozof velikodušno navrgel k plači je zmožen zna tako 'teličkovati", je rea do- zapade aneg, ne mana! kazal, da ni zaman študiral — Kdor misli, 4a je MacDonald telelogijo. Kje smo mi, neaka- drugi Mojzes — do pike Mojzea demični tepci, od tega! — naj hitro umre! OBLAČILNA INDUSTRIJA p ———-j-—— ■ * t*7 Tradicija gravi, da pomoršča- je gotovo narejenih, tako da in- ki iz Maaaachuaettaa, ko so ae dustrija goiovih oblek zalaga vračali z lova na "kite ali od- pretežno večino oblek, hajali na široko morje, so bili Zvezni trgovinski department prvi odjemalci gotovih oblek, je ravnokar obelodanil nekoliko Niso marali niti ni«o imeli časa podatkov, iz katerih je razvidno, čakati na počaano izgotavljanje da produkcija ženskih oblačil je na mero in so radi plačali vsa- 1. 1927 narasla za 15.5 odsto čez ko ceno za že izgbtovljene oble- produkcijo 1. 1925. V istem le- ke, pa naj bodo napravljene iz tu se je produkcija ženskih 0- najsurovejšega blaga. blatil v Združenih državah ce- Neki podjetni krojač v New nila na 1500 miljonov dolarjev. Bedfordu, Mass., j« bil baje pr- Oblačilna industrija je v glav vi, ki je napravil izborno kupči- nem om ' jo s prodajo velike zaloge goto- New V vih oblek. Prva tovarna za oble- phia, ke je bila odprta v New Yorku Louis, Los A okoli L 1831 po nekdanjem new-yorškem županu George Updyke. Isti je tudi odprl prodajalnico v New Yorku in razne podružnice na Jugu. Pomanjkanje atrojev je zakasnilo razvoj te nove panoge krojaške obrti. L. 1850 je bil vp^jan šivalni stroj. Rezalni »troj, ki more rezati 18 plaati blaga naenkrat,,J* bil vpeljan L 1870. Sledili so drugi stroji in priprava in krojač starih dobrih čaaov je bil nadomeščen po tovarniškem delavcu raznih krojaških panog — ta delavec utegne biti uivalec za dolge šive, izdelovalec gumbnih lukenj, pri-šivaleč gumbov, krojač za rokave, za ramena, hlače, prilegova-Icc, likalec itd., splo^i krojaštvo je razdeljeno na vrsto specijal-nih strok. Nekoliko ljudi še. vedno ima rajši obleke* narejene na mero, ali večina oblek se danes kupu- osmorico mest: Philadel- mm in Baltimo-imajo ta me- re. r sta 88 odsto skupnega Števila podjetij in čez 90. odsto celokupne vrednoati produkcije. Izmed 7558 podjetij za ženska oblačila jih je bilo 5494 v New Yorku, 406 v Illinoiau, 896 v Penn«yl-vaniji in 277 v Massachusettsu. Na drugi strani podatki poka-zujejo za 1.1927 manjšo produkcijo (za 1.5 odsto napram 1925) moških in deških oblek. Skupna produkcija ae je cenila na 982 milijonov dolarjev. Izmed 8562 podjetij 1785 jih je v New Yorku, 419 v Pennsylvaniji in 380 v Illinoiau. Produkcija oblačilne industrije je vsebovala 4,479,000 ženskih oblek, čez 60,000,000 hišnih o-blek, skoraj 20,000,000 ženskih, aukenj, 7,000,000 bluz, 850.000 araje itd., tudi 24 milijonov moških oblek, 6,500,000 površnikov in mnogo milijonov posebnih, Iportflifc itd. obisk. FU& ga je težko razrešiti * Naše društvo "Rdeči prapor" št. 90 SNPJ je aklenilo, da zdravi društveno blagajno. V ta namen je aklenilo, da priredi veselico dne 29. junija v Slovenskem domu. Pričetok ob 7. sveče*. Vstopnina sa člane in članic« 1* $1. To j* letn* veselica in udeMite as je vsi člani In članice. Isvseti ao I* bolniki in člani, ki so zavarovani samo' sa poapnrtalno. Bratj« in sestre, na noge to-rej! Dne 29. junija vai na društveno veselico. To je prva veselica v tem letu. Po-stratba bo izvrstna, kajti pripravljalni odbor j* pridno na delu. da bo vse .pravofeeno v redu. tatorej na veaab svidenj* dne 29. junija v Slovenskem narodnem domu! predeednlk. NOVE NOVČANICE fce dlje čaaa ae govori o no- 2 in 11 šestnajstink. Narii na vem papirnatem denarju Zdru- obratni strani je enak za vse ženih držav v manjši obliki kot novčanice iste denondnacije ne-doaedaj. V zadnjih dneh so gled* na vrst* novčanice. Tudi razne banke že razatavile v avo- naličje j* karakt*riatično ia jih izložbnih oknih primere teh vaako denominadjo in je le to-novih novčanie, ki pridejo v liko razlike, da s* označuje kake Toda"čeea? ^"jl ^^SfTkU^11^1^ (Promet> dn« 10. vral* j* dotična n^včanica. Do- "^julija. SUr papirnati denar sedaj je izdanih pet vrst papir-bo seveda še vedno veljaven. Iz- natega denarja: note Mrufcnih menjava s novim denarjem bo drftav. srebrni certifikati, *UU le počasnz atvar, čim ae start certifikati, federalne reservn* obrabljene novčanice povleči jo note In note' Narodnih bank. No-is prometa in mesto njih izda no- vi narisi veljajo za vse vrst« ve novčanice. - < ' n not,^' ' ■ ? Prva izdaja manjSih novi*- Ea nov« novčanie* je bil nic bo vsebovala vse vrste, ra- bran nov tfp papirja. Papir J« zun bank not Narodnih bank, in poaledica dolgih eksperimenta vae denominacije: od $1 do $20. 1b j€ bolj trpežen napram pri-Novi zUti certifikati in bankno- rfbanju kol doaedaj. Baba svi-f«d*ralnih rezervnih bank v i^jh vlaken ostane, ali U svH«-•20 ae bodo izdali «« rlakna bedo.raiprcdena P° vseh novčanicah, dočim so^' rih novčanieah bila omenjena a« gotov* črta. Ponavljamo: Star* novčanice o*tan*jo v veljavi. Niti ena sta se ne povlači is drlnilsci* Sprememba s* ho vršile palaf^ ms. čim stare nniliilH i«^0" polagoma is drkuladi*. ' svotsh čez kasneje. Nove novčanice ao isdelane nekoliko drugač* nego star*, ^aaka dvnominacija ima svoj posebni naris, kar odstrani dosedanjo zmedenost in boljše obvaruje pred ponarejanjem. V splošnem ao načrti bolj stavni Oba«* novih novčaai* j*_ in p*t šestnajstink inče napram TOtUHC* JUNIM. W Vesti iz Jugoslavije 0 GOSTOVANJU NAfiE OPE RE V DALMACIJI. (IiTirao.) Ljubljana, 4. julija 1929. Naia opera sq je vrnila s svojega gostovanja v Dalmaciji, kjer je priredila v Splitu fe-dem predstav in v Pubrovniku osem.5 Ravnatelj ljubljanski o-pere, ki vodi ta na« visold glasbeni zavod že pa* sezon"« vsem uspehom, dirigent Mirko PoHČ pripoveduje svoje vtise z gostovanja: ^ 'Z "Naš tretji pohod v Dalmacijo nas je prepričal o tem, kako popularna in priljubljena je v onih krajih naša opera. Naše vsakoletno gostovanje je postalo za onft mesta Že nekaj samo-posebi umevnega, nekaj tradicionalnega in danes razumem obžalovanje vseh tamoŠnjlh krogov, ko »a lani iz raznih vzrokov ni moglo realisirati. Zanimivo je pri tem zagotavljanje odločujočih in neodločujočih 6i-niteljev, da žele (kljub razlikam v jeziku) )e nafte posete, ker so se prepričali, da smo resni, solidni, in interesantni v najem reportoarju in njega izvedbi. Lepšega in večjega priznanja si pač ne moremo želeti. In v Splitu in Dubrovniku zares žele In potrebujejo opero. Najboljši dokaz »a to je dejstvo, da so kljub relativno visokim vstopninam razprodali v Splitu vseh prvotno napovedanih iest predstav v pičlih petih urah. Bilo je ranjencev, strganih o-blek, prišlo je do prerekanja in pretepanja, tako da je morala intervenirati policija. A njih gledališče ima prostora za skoraj 1400 oseb. Prav tako je bila v najkrajšem času razgrabljena tudi sedma predstava. Več jih nismo mogli vprizoriti, ker radi obveznosti v Dubrovniku nismo mogli ostati v Splitu preko 17. maja. Da nismo morali hiteti zaradi dolžnosti v Ljubljano, bi na povratku lahko v Splitu ali Si^eniku vprizorill še marsikatero predstavo, kljub tropični vročini, ki je zdaj zavladala v Dalmaciji. Prav tafco je bilo t Dubrovniku. Mesto napovedanih šest predstav smo bili primorani vprizoriti osem ... In vse so bile razprodane. "Traviata" celo dvakrat zaporedoma. Ce bi vedeli s kakim navdušenjem, s kako ljubeznijo ae loteva naš ansambel dela, kadar vidi pred seboj polno dvorano sicer strogega ali za dobro Uvedbo nad vse hvaležnega občinstva! Okus tega občinstva je sicer Za naše pojmf nekoliko zastarel, konservativen; najbolj se ogreva za starejšo, melodiozno romantično opero. Pa katera publika se ne navdušuje najbolj » Verdija, Roeainija. Puccini-ja? Toda resnici na ljubo moramo priznati, da je z istim razumevanjem in vsekakor večjim navdušenjem kot v Ljubljani sprejela zopet (že tretjič) "Borisa Godunova", pa Straus-*>vo "Salomo" in čisto po pravici tudi Montemeazijevo "Ljubezen treh kraljev". Zelo mi uKaja, da so v Dubrovniku s navdušenjem sprejeli Smetanova "Daliborja" ter da so mno-fi želeli njegovo ponovitev." Niso pa ugajale nekaterim "Oranže" (Zaljubljen v trt oranže — opera ruskega modernega komponista Prokofjevs) radi modernosti. Fraplrala jih je krotesknoet tega dela. Krog j* opere se je vnela v Splitu cela aftoptsn* polemika, ki je marsikatere pojme razčistila, 'a opera je Me torej sa tamoš-nje vlubene kroge vendarle sa-nimiva in nujna v razvoju. Ravnatelj Polič pravi, da pomeni ta "t" " h gvoj[0 polemiko novo 'r • glasbenem življenju tega »<**ta. To da je dovolj. Klavne • melodične opere pa je Dalmacija sprejela s navdušenjem. <>dtod izvira prisrčen sprejem iB * talni uspeh naše opere v Dalmaciji. J Naš ansambel je m pač tako močno akreditiran ** od prvih sezon, da ga nihče ne more izpodriniti. Od nje- ja odvitne, da si z vztrajnim figura stalno torišče «ven svoie Ljubljane ter de ta-"" "čaeome odprt slovenski u »"trteetj pot na morje in svet Tako se izjavlja ravnatelj na- 3 le opere in njen dirigent o gostovanju našega opernega ansambla v Dalmaciji. Tako prodira naša umetnost v svet in je to naši operi šteti v veliko zaslugo in ji moramo biti vsi hvaležni. ; ^ Naši izseljenci. Zagreb, 4. junija Po statistiki tukajšnjega izseljenskega komiaarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države meseca marca v preko-morske dežele 2056 oseb, kar je za 803 manj, kakor istega meseca lanskega leta. Od začetka leta do konca marca pa se je izselilo 4234 oseb. Letos je bilo v tej dobi 1585 izseljencev manj kakor lani. Tako je naša pre-komorska emigracije v prvem četrtletju padla za 27% napram lanski. Največ izseljencev je iz Hr-vstske in Slavonije S885), potem iz Vojvodine (627), Dalmacije (270), Slovenije (210), Bosne in Hercegovine (63), Srbije (40), Črne gore (10). Največ jih gre v Kanado (947), v Argentinijo (5*8), v Združene drŽave (307), v Urugvaj (152) itd. Iz prekomor-skih dežel pa se je vrnilo tekom meseca 318, od začetka leta do konca marca pa 820 oseb. V tej dobi se je lani povrnilo 838 izseljencev. V razne evropske drŽave se je Izselilo v prvem četrtletju 1198 oseb in sicer v Francijo 375, v Belgijo 317, v Nemčijo 308, v Holandijo 118 itd. . Kakor v drugih državah, kjer imajo posebnč urade za evidenco izseljencev in izseljtniških naselbin, i tako se je tudi pri našem izseljeniškem komisarijatu osnovsl naselbinski kataster, ki ima že v evidenci okrog 1500 naših naselbin. V ta kataster se vpisujejo vsi podatki o razvoju naših' naselbin v tujem svety. Beležijo se naslovi Izseljencev in tako bo ta evidenca velike važnosti za zvezo med domovino in emig&cijo. Puniia Račič obsojen na 20 let robi je 1 Pravkar smo prsjeli is Beograda sledeč hrzojav: "Proti vsemu pričakovanju je sodišče že danes takoj po končani razpravi izreklo obsodbo v procesu proti Puniši RaČlČu, Tomi Popiču in Dragutini Jovano-viču-Luni. Med grobno tišino je predsednik prebral obsodbo: Puniia Račič. se obsoja v smislu ( 166 kazenskega zakonika: Za prvo janje, poskušeni u-mor dr. Pernarja brez premi-šljanja na 6 mesecev zapora ed-mto 4 mesece ječa. Za drugo dejanje, nameravan umor dr. Basaričks brez pran)? šljanja na 20 let ječe. Za tretje dejanje, nameravan poskus umora brez premišljanja (Ivana Grandja) na ft let ječe. Za četrto dejanje nameravan umor Stjepana Radiča brez premišljanja na 15 |e} ječa. Za peto dejanje nameravan u-mor Pavla Radiča brez premišljanja na 20 tet ječa. Skupno je bil torej Puniša Račič obsojen na 60 let In štiri mi ce ječe ter $ masteev zapore. I Ta kazen pa se mu v smislu srbskega kazenskega zakonika spremeni v najvišjo dopustno mero 20 let ječa. V kazen se mu všteje 7 mesecev in 15 dni preiskovalnega zapora. Tota Popovftč bil Jovaaovič. ki sta bila obtožena kot sokrivca in podpihovslca, sU zaradi pomanjkanja dokazov _ jtolenci so molče poslušali razsodbo in na koncu izjavili, d« jo sprejmejo. Toma Popovič in Jovanovič sU se zahvalila sodišču za pravično raznodbo (Bržkone v kolikor tiče njiju!) Takoj po proglasitvi raznodl* ita bila tadva izpuščena, Puniša Račič pa prepeljan nazaj ? zapor."— Tako je torej za enkrat končal proces proti Račiču. atentator ju Iz skupščine. Ze enkrat, pravimo, ker je asoješe in selo v jetao, da bodo zahtevali advokat je s Punišo Rečičdn ponovno razpravo in postopen je. Is katerega utegne Iziti Ka čisto, Ja sačel po- Bilo je poldne. Veleposentnik Voldlrev, visok, krepak moš o-strliene glave in izbuljenih oči, je alekel suknjo, si obrisal s svilenim robcem Čelo In stopil plaho v pisarno. Tam so škripala peresa. — Kje bi mogel dobiti lnfor- ¥M)W „„„ ...... ............... ........ macijo? — je vprašal slugo, ki visitors coming from sU parts of the world and It certalnly woukT Ja prinesel is pisarne podstavek be a great achievament if the Slovene National Baneflt 8ociety * 1 can directly parUoipate in thia fair, by obtaining some concesslon at thia fair whara the Slovene National Baneflt Sodety could exhiblt tha prugraas of the American Slovenes from their firat American aattlar to our present day. Not only that but the Gon-vention ahould aak avery subordlnate lodge as well as every delegate and brother and aister of our 8oclety to enroll in the Slovana Section ol the Jugnslav WorWs F^air Legion. * Salarles of our full tims employed Supreme Officers shoukl commensurate with Americsn sUndarda of Uving. Wlth hlgh renta and witb inereasing costs of living the salariea of our Supreme Officers shoukl be adjusted to meet thesa szigenciea. With inereasing mambership the unit cost of admlnistration ls da-creaeed so that an %eresse in salaries will not add another burden ot costs to our whole membershlp as a net galn in membershlp absorbs thU inerease in salaries. High wages have a tendenc? to increaaa human efficiency snd the output of labor which ara fectors which produce lower unit cost of admlnlatration on tha baala of tha in^ividual member, The S.NlPJ. ha« grown to a stage whare an iptermed!ary body ls eaaentiaj batween the Supreme Board and the subordinata lodgaa sueh as distriet or city central body in ordar to bear the best fruita of fraternity to our members. The Gonvention ahould maka soma proylskms for thls type of an organisatlon, their func-tiens, purpoees, method of creation and management and repra-šentation in tha f^ure Conventions of the 8.N.PJ, In my report to the 8th Regular Convention I stated , *And let us not forget tha youth. We should organlae an lndep#dent,,fnUity, duty, leadarship, loyalty, their own characteHHIcH and their own philoaophy of Ufe. Immlgratlon to America i« stopped. We must dapand for the expansion of our Sociaty with larger membershlp by exploitlng this frultful fleld. Prosveta, as s daily waa neceanary to spread the mission snd gospel of the Slovene Kationa! Beneflt Society sroong the Slovenes in Amatlcs. Whatever ProsveU ae a daily d&d for the S.N.PJ. among tha Slovenes in Americs an American edited weekly will do Ukawiae among tha American born Slovenes. An American edited organ Is no mora a l^ovamen! of segregntif.n than nr* th« orgsnization <»f Amerlcan-speaking subordlnate lodges. It has been the egperi-enes of our Society that AmeHran-speaklng subordlnate lodges are veiy profiUble snd which will insurs ths perpetulty of th<> S.N.PJ. Hlatory wlU reveel the story that an American adited organ wiU ba the moet profitable of ali of our projoete aa It wlU create a true fraternal špirit among our Amerlcan-speaking as well M Slovaita apealcing members. It wlll foster a špirit of bet ter understanding beteraen theee two growths. It wlll cultlvste a špirit of reeponsibiHtr, of duty es the American-spsaklng nfem bera wiU have a gre star pride in sueh en organ than in one whlch la pubiiehed In two or more languages. An American edited orga" wiU create a špirit of competltion between the AmeHcsn edited organ and Proaveta. thus the stsndard of joumsllsm ln both pui» IIcatlon« wlll materiaOy Improve as a result of thls competltion brtw«en them. This la the only plan whkh wlll give the maaimum of benefits to our mHntefyfljtould be reiumed te the source whlch produced them and the t la tha edoceMooal fund. Our Soeiety «h"ukl encourage educetlonal ectlvltles eepeclally smong tha flairer of manhood snd womanhood—Uis youths—»" tha future helopgs te them A speakers bureeu should be asta*> hhad. Aa eveJlebl" Uit of apeakm should be kept end sent te our subordlnate lodgee from whkh list the lodges csn^lset their speeksrs to make sddreeses on Importent eurrent pr^iirm- >>t hitereet to our membera. Dahetlng should be eecouraged emonir the subordlnate lodgM and our Soeietf can foster a spirK n# In-Isreet/or this typr at amueement by effertng priz#« ennuelly the irlmere In th« dehetlng con teste. Our floetety should gather short plays and dramae for presentetlon ofi our »ubordinate l««ik« wbkh may be eold at cost te the Intefeeted suhofflinete A. P. Cehov: — Zvedel sem, toda govoriti nočejo s menoj. — Dajte mu tri rublje. — Dva aem mu je dal. — Delte mu Še tri. Voldlrev se je vrnil k mlsi in položil na odprto knjigo bankovec sa tri rublje. Uradnik je znova pottgnil knjigo k sebi In začel listati po nji. In naenkrat aa jt> na vides nehote oarl na Voldlreva. Nos mu je zardel in ob ras aa mu je raztegnil v zadovoljen smehljaj: — Ah, kaj bi radi? — ja vprašal, — Potreboval bi Informacijo o moji tožbi... Sem Voldlerev, veleposestnik — Zelo me veselil 0 procesu s GukullnovoT Z veseljem vam postrešem. Torej kaj Izvolite zapovedatl. ' Voldlrev mu Ja pojasnil svojo željo. Uradnik jo mahoma oilval, kakor da ima sa petami vihkh Dajal je informacijo! naročil Je, naj Ukoj napravijo praA, K nudil Jo stranski atol — vse Jo » kakor po maslu. Začel Je kramljati oelo C vremenu In vprašal Ja Voldlreva, kako kaše letina. In ko Ja Voldlrev odhajal, ga Je spremil po stopnloah. smehljal se mu Je In videti je bilo, da je vsak hip pripravljen pasti pred nJim na kolena, Voldlrev se nI počutil nič kaj dobro ln sledeč nekemu notranjo* mu glasu Js potegnil is šapa Še en rubfU ft va dal uradniku. —" r.Mfi ■---..--, ou ruuvij in S" U»I uinuninu. čast čačkati po papirju. Ustni- Uril4nlk Jc PubflJ hltro ipptvfIt « l- H kat mu « .. . . . . ... . ____ 00 ja iztegnil, toda pihati mu nJ bilo več treba, kajti muha sa ja bila preselila na njsno uho. -- Ali bi mogel dobiti pri vas informacijo? — Ja ponovil Voldlrev. — Sam Voldlrev, vslepo-aestnik. n — Ivsn Aleksejičl — Ja sa-kričal uradnik v srak, kakor da Voldlreva Wloh nI opasti. — Povej trgovaii Jallku, kadar pride, naj da prepis svojega dovoljenja potrditi na policiji. Saj sem mu Žc stokrst povsdal, da drugače nr gre. — Jas bi i rad dobil Informacijo o moji tožbi sopar dediča kneglnje Gugulipove — Ja ia-mrmral VoUjlrev. — Procea Ja znan. Lepo vas prosim, uredite mojo zadevo. ; * Ne da bi se ozrl na Voldiera, Je uradnik ujel muho na ustih, odčipnil JI Je noge ln Jo vrgel ns tla. Veleposestnik Je sakaš-IJal In se na glas useknil v rdečo rute. Pa tudi to nI poma-gslo. Njega aploh niso hoteli pnftlušaU. Nekaj minu^Jf bilo vas tiho. Voldlrev ja potegnil iz žapa papirnat rubelj in ga polotil pred uradnika na odprto knjigo. Uradnik je namršH čelo, potegnil Ja k sebi knjigo In jo skrbno zaprl. — Sam') kratko informacijo ... Rad bi vedel, kako morejo dediči knegioje Gugullnove. — Ali ves smem sa hip nadlegovati? Toda uradnik, ves zatopljen v svoje misli, Je vstal In šel po nekaj v omaro. Spotoma si Je praski komolec. Kmalu sa Ja vrnil k svoji miši In se flpova zagledal v knjigo t na nji )e letel drugI rubelj. — Samo U hip bi ves rtedle-Kovel. potrebujem informacijo, semo • . # Urednik nI slišel. Začel Je nekaj preplaovatl. Voldlrev se je obupano oziral po plsernl, kjer so ne vso moč ikri pela pereae. — Pišejo! — Je pomidil in vzdihr\|l. — Pišejo, vrag jih vzemi? Odšel je od mize in se ustavil sredi sobe. Sluga, ki ja snove prinesel čej, je nedvomno ope-xll njegov kisli obras. Zato Ja utopil k njofftu In ga tiho vpra- žal: | o/ t 1 — No, ste kaj zvedeli 7 klanjal se je ln smehljal veno- — Eh. ljudje 1 — Je dejal vela-posestnik. Stopil Je na ulico, obetal Je in ai obrisal čelo i robcem. Stavka ometašev v ladlaas-pollsu Indisnspolis, Ind. — Organizirani omstači v tem mestu so na stavki, ksr so podjetniki zavrnili njih zahtevo za pet dni dala v tednu. Izgledi sa Izvojava-nje stavks so dobri, kar Ijh v njih boju podpirajo stavbol da* Išvcl. Otrok umri radi opeklin. . Ghlcago. — Petletna Susanne Msrka Js v nedeljo umrla v o-kraj nI bolnici radi opeklin, katere Je dobila prejšnji dan y dvorišču svojega doma, Mfl Shields sva., ko ae ja a drugimi otroci Igrala okrog ognja la se ji je pri tem voda oblaka. Samomor n plinom. Chlcagn. — Florence Archer, stara h let, Ja bila v nedeljo najdena mrtva v svojem steno-vanju, "14 Clinton ave. Zadu-Ails ae J j s plinom. Vtrok as momoru je bila dolgotrajna bo- leaen. _ . . • • /.s p Urnim alkohol* Ghlcago. — Prohiblčni agentje so v petek us vsi II i v točilnico "mehkih" pijač na 181 N. Clark at in zaplenili veliko množino prepovedane pijače (lamin Uirrenee, lastnik pivnica. Je bil aretiran. Suheškl merilec 1 Ibternstionai faiia, llinn— Emmet White, federalni prohl-bičnik, M Jt oalrcp Johna Vir-kulo v njegovem avtu dam I. Junija v bližini kanadeke maje. Je bil 24. t m. Izpuščen Is la-pora proti kavciji $1000. Legan, W. Va. - itirja člani družine John i. laggn ao aa v nedeljo ubili, kojeavt«. ruto m II* kuct .to. .toj. n. pr.,u sobe in ga gledajo. Sin se tiščilona¥- urT"' ^ . v stari očetovi suknji, ki mu sega prav do tal. Hči je v sami srajci in sklepa roke na razga-I jenih prsih, Gruča* zunaj kvišku trobojni I svoboda l , 1 , i zviuck, ui»»*» «tvj« ——- Gruča na cesti seokrene, va I ^ in nekoga ^ ln siU. mu mahajo s trobojntesmi in vsi zd . ga je pedala, Sfakoševa u enako od«ovai^o. L^ ZagledaU je sina, " - Toni, ga pokliče žena m mu | ^^ je miBliU> da je utonii med tujci. Vidi ga, rine se med mladino, njeno zgubano lice je pravi po nemško: Kaj pa delaš, zaore okno I rdeče in vedro, prerije se skozi in H^eta S vrsto in gre naravnost k njemu. -^Kdor ^U z nienoj, pravi. Prime se g. za suknjo da laglje lahko gre. Kdor ne čuti po mo- dohaja, in kima muv češ, tako je je, ga ne maram. Ločimo se v prav, Uko je prav Viame mu miru! iz roke zastavico, vihti jo in kli- — Slišiš, vpraša tiči in razla- če in poje z drugimi vred. ga, kaj oče misli. I — Živela Jugoslavija! vzkri- — Ubogi mož, zastoče žena tajlca Mimica. stopi bliže. Pij malo vodat i. Drugi dan slavi narod svoje hiše so v sap več oko. ni, stari, krog, glodajo morejo verjeti justične palače in hrvateke avstrijskih I m ■jEK hodijo o- in — Le še tako reci, jo bodr starka, U še tako reci l In vsi prično peti široko, pobožno In blaženo svete slovanske himne. Tako gredo in se oklepajo drug drugega: mati sina čez križ, sin matere okoli ram, Mimica očeta, ki jo nese na lev roki, okoli vratu. Oblaki se pretrgajo in solnce očem. Z vihra slovenska Mkdsnje ««I Jih pozdravi ter se jim nasmeje ce, moški so odkriti in vsi g* kjtr je zatirala nekoč nemška narod, ravnoUko tr svojim neskončnim sijajem. (Konec.) IZVEDELA (je se nahaja moj mož in oče Tony Ambrož, doma je od Iga pri Ljubljani, kateri nas je začutil dne II. maja 1929, mene n štiri nedorasle otroke, brez strehe in brez hrane, tako da moramo hoditi od hiše do hiše« in prositi dobre ljudi, da nas prehranijo. On je sredne postave, suh človek, v Ameriki je že nad 20 let. Uljudno prosim rojake širom Amerike, če kdo ve zanj, da mi to nemudoma naznani, ako bo pa on sam čital ta oglaa ga prosim, ako ima še kaj očetovakega srca v sebr,roaj javi če ne za drugo iz ^usmiljenja do otrok. Moj naslov je: Anna Ambrož, Box 22, PalaleJ^ W. Va. —(Adv.) £ ■ - da naprej pobožno in mogočno: _Lepa naša domovina, oj junaška zemlja mila, stare slave dedovina, da bi vedno čaetna bila t M. ZLOČIN IN Vse to je govorila silno naglo, čim dalje, tem hitreje; naenkrat pa je kašelj prekinil zgovornost Katarine Ivanovne. Tisti hip se je umirajoči zavedel in zaječal, in ona je stekla k njemu. Bolnik je odprl oči, še brez spoznanja ali spomina, in začel atrmeti v obraz Razkolnlkova, ki se je sklanjal nad njim. Di«~ hal Je talko, globoko in pretrgano; v kote ustnic mu je bila stopila kri in pot mu je porosll čelo. Ko ni spoznal Razkolnlkova, je začel nemirno obračati oči naokrog. Katarina Iva-novna j« zrla nanj žaloetno in strogo, is njenih oči pa so tekle solze, "Moj Bog! Vse prsi ima zdrobljene; Ves Jg v krvi, ves v krvi!" Je rekla obupno. "Tre-ba mu bo sleči vso vrhnjo obleko. Obrni se nekoliko, Semen Zaharovič, ako se moreš," mu je zaklicala. Marmeladov jo je spoznal. "Svečenika!" je rekel s hrlpavim glasom. Katarina Ivanovna je stopila k oknu, naslonila se s čelom na okvir In obupno vzkliknila i - "O, trikrat prokleto življenje!" "Svečenika!" Je ponovil umirajoči po kratkem molku. "So le šli ponj!" je zavpila nad njim Katarina Ivanovna; on je zaslišal krik ln umolknil. S plahim, bolestnim pogledom so Je Iskale njegove oči, dokler se nI zopet vrnila k njemu ln stopila k njegovemu zglavju. Pomiril se je nekoliko, a ne za dolgo. Kmalu so obstale njegove oči na mali Lisi, njegovi ljubimki, ki je trepetala v kotu kakor od mrzlice ln zrla nanj s svojimi začudenimi, otroško strmočim! očmi. —"A-a . . .", Je nemirno pokazal nanjo. Itad bi bil nekaj rekel. "Kaj še hočešf je kriknUa Katarina Ivanovna. "Bosa Je, boea!" Je zamrmral ln pokazal s pol top i m pogledom na bose dekličine noge. "Molči!" Je ljuto zavpila Katarina Ivanovna. "Ti sam veš, sakaj Je boea P "Slava Bogu. zdravnik je tukaj!" je vzkliknil Razkolnlkov s veseljem. Vstopil je zdravnik, Nemec, star mollček pedantske zunanjosti, nezaupno se ozirajoč okrog sebe; stopil Je k bolniku, pot i pa 1 mu lilo In mu posomo pretipal glavo; nato Je s pomočjo Katarine Ivanovne pdpel srajco, ki je bila vaa okrvavljena, ter razgalil bolnikove prsi. Vse prsi so bile razmeearjene, zmečkane in razbite; na deani strani Je bilo polomljenih nekaj reber. Na levi, ravno nad srcem, 'pa je bila nič dobrega obetajoča črnorumena lisa. strašen udarec s kopitom. Doktor je skremžil obraz. Redar mu je povedal, da je pri-M povoženec med kolesa, ki ao ga vlekla le trideset korakov daleč po tlaku. "Čudno, da se je še zavedel." je šepnil zdravnik Razkolnlkovu. "Kaj porečete?" "Vsak hip ho umrl." 'Torej nI več nikak* nsdef "Niti najmanjše! V poslednjih, dihih je . . . Vrhutega je glava z*lo nevarno ranjena — hm! . . . Pnščal«» bi s* mu lahko — toda — pomagalo ne bo v p*tlh ali desetih minutah umre vsekako." Torej mu puščajte vmdsrleT "Prosim . .. Povem vam pa naprej, da bo pnpolimaa odveč." Takrat ao as sop*t uulitaH koraki, m no. lica na hodalka ae je rasd+lila in na pragu ae Je pojavil evešeaik a im**«»co, sivolas ček. Za njiiA je tal radar. Doktor mu je takoj odstopU svoja mesto in se pomenljivo spo-gledal z njim. Raskolnikov Je poprosil dok-.torja, naj vsaj še malo počaka. Ta je skomignil z ramami in ostal. Vsi so.se odmaknili. Izpoved je bila prav kmalu pri kraju* umirajoči Je namreč že *o-maj razumel, kar so mu govorili, izgovarjati pa je mogel sanio pretrgane, nerazločne glasove. Katarina Ivanovna je prijela Lidico, vzela dečka s stola, šla z njima v kot k peči, padla tam na kolana in velela otrokoma, naj pokleknite poleg nje. Deklica je samo trepetala; deček pa ja klečal na golih kolenih in odmerjeno dvigal ročico, delal veliki križ čez prsi in se klanjal do tal, da je zadeval s čelom ob pod, kar mu je delalo očivldno posebno ve-«asilje. Katarina Ivanovna si je gria|a ustnice in sadrlevala jok; tudi ona je molila, popravljala zdajpazdaj dečkovo srajco in ogrnila preveč razgaljena pleča deklice s ovratnikom, ki ga Je vsela med molitvijo iz komade, ne da bi vstala s kolen. Medtem so začeli radovedneži vnovič odpirati vrata notranjih sob. Na hodniku se Je gnetlo vedno več gledalcev, prebivalcev vseh stanovanj ob tistih stopnicah, dasl niso preetopili prsga. Siromašen ogorek syeče je rasavetljeval ta prisor. \ V tem trentttku se je s hodnika naglo pit-rinlla skozi mntfico Poljlca, ki je bila hitela po sestro, Vstopila Je, jedva sopeč od naglega teka, snela si ruto, poiskala s očmi mater, stopila k nji In dejala: "2e gre! Srečala aem jo na ulici!" Mati jo je potisnila poleg sebe n* kolena. Skost tolpo pa se js neslišno in plaho prerinilo dekle, ki jo Je bilo kaj čudno gledati, ko se je prikazala tako nenadoma sredi te beralko sob%sredi teh cunj In smrti In obupa. Tudi ona je bila slabo oblečena; njena obleka nI bila dragocena, a nallšpana po pouličnem okusa in pravilih, ki so veljala v njenem posebnem svetu, s jaano in očitno ts-rašajočlm se namenom. Sonja je obetala na hodniku, tik pred pragom, a nI stopila v sobo In srla Je, kakor da se ne zaveda in ne apo-znava ničeear fe kakor da je pozabila na avojo is četrte roke kupljeno cvetlčasto svileno obleko, povsem nepristojno na tem kraju, s dolgo ln smelno vlečko, na ogromno krlnollno, ki je zamašila vse duri, na svetle šolnlčke, na soln-čnlk, ki ga je bila vsela s seboj, dasl ga ponoči nt potrebovala, in na svoj smešni okrogli slamnik a kričečim peresom ognjene barve. Izpod tega klobuka, ki Je bil po fantovsko nagnjen na stran, Je gledal suhljat, bled ln pi* plašen obrasak s odprtimi usti ln očmi nepremičnimi od groae. Sonja Je bila plavolaaka, majhne rasti, stara osemnajst let, a dokaj prijetne zunanjosti in lepih modrih oči. Nasad-nje je bržkone sačula Šepetanje In besede, ki ao krožile med množico Povesila Je oči, preeto-plla prag In obetala v sobi pri vratih. Ispoved In obhajilo sta bila pri kraju, Katarina Ivanovna se je vnovič pedala k moževi postelji. Svečenik se je umaknil in se obrnil pred odhodom h Katarini Ivanovnl, da JI Is-pregovori še par besed v uteho In tolažbo. "Kam naj dam pa te T" mu Je segla reško in Jezno v beeodo in pokazala na otroke. "Bog Je milosten; zaupajte v pomoč Vse-višnjega," je rekel svečenik. "Sevedat Milosten Je, toda ne nami" * 'To je greh, gospa, to je greh," je dejal svečenik in odasajsl s glava "Ali tole al grehi" je zavpila Katarina Ivanovna In pekaaala na umirajočega. "Morebiti bodo Usti, ki so bili nehote vzrok vaše neereče, pripravljeni, da vaa od-MteduJejo vsaj sa izgubljene dohodke . . ." . "Vi me ne rasumetet" je jeaao vlknlla Katarina' Ivanovna In zamahnila a roko. , ■»• » . . . i Politična ekrivneet. Bilo je med zasedanjem Društva narodov v Ženevi. Znan politik jfe sedel na teraai neke 2e od sgodnjega jutra so trgi I kavarne, zadovoljen je srebal in trtice polne prebivaletva. Vse | črno kavo in se dlvil lepemu POZOR! Podpisani želim izvedeti, kje se nahaja rojak Jože Kaluža, doma je od Sv. Jurija pri Hra-stenšldh dolah na Štajerskem. Pred dvemi leti se je nahajal v državi Illinois in kakor sem čul, se mendp. sedaj nahaja v She-boyganu, Wis. Prosim ga, da ae mi nemudoma javi, ako slučajno ne bi čital tega oglaaa, naj ga rojaki opoa^p na to, zakar bom zelo hvaležen. On že ve, zakaj ga iščem. Moj naslov je: John Strah, B. F. D. No. S, Mul-berry. Kana.—(Adv.) TOREK, 25. JUNUA. ' NAZNANILO. tajnikom u, ^ naaaak i?vw H članov in novih članov, ter In naalove odstop^ in izobčenih članov ^ upravništvu Prosvet* da ae lahko točno vredi imenik sa pošiljanje liste Prosvet* Imena in naslove, katere poti j, te glavnemu tajnika ogtaaeji tam v arhivu in jih upravnifc* ne dobi. Torej je zelo važno, 4 veelej ^pošljete na nalašč uu pripravljenih listinah vse nam ve npravništvu Prosveta \h»* bej. Pri vsaki spremembi nsdi va naj ae vaelej omeni start fc nevt nadev. UpravniŠtvo uljud ia društveni tajal upoštevajo.—l»ha In tajnice te POJASNILO DRUŠTVI NIM TAJNIKOM IN POfilUi TELJEM RAZNIH NAZNANU Iga, prčatrana, vklujoča v ve- hiti, da ae izroča enkrat sa tisto, kar je ležalo vedno v srcu, pa ni smelo nikoli na dan. Starci gredo, mladina, možje, ione, dekleta, otrdel. predmestij in vremenu. Kar stopi k njegovi mizi mladenič, se prikloni in pravi: Zastopnik velikega Dfta sem in v imenu lista vap vprašam, vpra- »Iz predmestij mi in v imenu lista vas vp bližnje okolice zvon« vozovi, vsi kako sodite o litovskem v zelenju in zastavah. Na njih litiju, sede dekleta in fantje v narod-nošah, harmonika se smej na vsa usite, nekje igra godba 'Naprej listava fllave", od nekod bme tamburaftf, jahači vriskajo na1 gaMtih konjih, kateriril ao vpletla dekleta V, grive nešteto narodnih trakov. Prične »e pomikati sprevod. Ulioe In niste in trge je.zalilo morje navdušenj* Človek ne ve, kdo vse poje fiPfcriči, toda zdi se mu, d**vzkrikaj? tudi ceste, zidovi ob straneh, drevje, strehe tretoarji in Mostovi: živela, živela svoboda! Kamor se ozrOl, vidtt v očeh solze. Ta|< jih hoče prekričati, Politik vstane, ga povabi s seboj v kavarno ln se ustavi na temnem hodniku. Previdno osre in mu zašepeče na uho; • O tem sploh ničesar he vem. Dobro jutro. f,- RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj brat John Valenčič, po domače Rjaucov, doma lz vaal Juršče, št 18, pošta Knešak na Notranjskem. On se nahaja v Ameriki še 27 let, ih živi nekje v ITisconsinu. Prosim, cen J. rojake ako je kateremu kaj znano o njem, da mi sporoče, ali pa naj ae ml sam r 1 1 Nuga-Toite ojačuje više ži vce in milice. po 1. juliju 1929 je: Za Združ. države In Kanado $6.00 1 tednik in......................................4*80 S.60 3 tedniki InVtife. 2.40 Za Cicero ln Chicago je M...... $7.50 1 tednik ln 6.30 m MWUMI M«...................... 5.10 S tedniki ln ...................... 3.90 oni si jih tkvivaj otirf za naoč- takoj javi, če je sploh še živ, ker niki, U jim pusti, da mu kapij2.00 eodnJ.~~~~—iOc ZAKON BIOOBNBZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni vnaraj in naravne vaebnje veliko poučnega sa vsakega človeka, vradna ___________________________________M PATBR MALAVENTURA T KABARETU—poveat in žMJenja ameriških ------— ta ao|huaj| TMboj« preeej aUk, vredna $1^0— V _ .............................................. ZAJEDALO—povest In etika skrite« Ameriki, vrMna 91.75—eedaj , a življenja aloi renskih BshffV v immg HW ssnhnlva bi kraan Upton Slnelatr, poslovenfl L Kolek, vi ^^OdtargnJta ta listek, priložite potn s povest, spisal -edna $1.00—ee< ibno evoto v pl , t ,f , dobroanani pisatelj laj....................Jts Ismo In polUMn aa P10SVWTA. MP7 S. Lenmdak Ave. C PrOsisno ram paHljam evoto V...^ * ' ? up hicaco, m. loaa sledeče knjiga: Knjiga poAjtte na naalav! Sma . -- ■! , v .......Meete....................................... Država....... ,, „■ - — v— — —rn*7wa mtoio p ......... m 6-0 H«0, aa pel leU *M In na^Bani n $t.00 aa naročaino. (To valja !■■■■■! Chicaao. Cleero