L THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERJKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. • if • _ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU- — S. P. DRUŽ&E SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STfeV. (No.) 22. CHICAGO, ILL., TOREK, 1. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 1, 1927. LETNIK XXXVI. Zboljšanj odnosaji med Veliko Britanijo in ANGLIJA OSAMLJENA; ZED. DRŽ. IN JAPONSKA JO NE PODPIRAJO. — KITAJCI SI PRIZADEVAJO SPOR PORAVNATI MIRNIM POTOM. — STALIŠČE ZED. DRŽ. ODOBRUJE JAPONSKA. Velika Britanija se je topot vračunala. Mislila je, da ji bodo druge velesile sledije in jo podpirale, da bi zopet prišla do svojih koncesij. Prva ji je od-] povedala pomoč vlada Zed. drž., druga pa Japonska. O-samljena, se je podala in priznala, da je sovraštvo Kitajcev do nje upravičeno. Tozadevno je obvestila Anglija vlado v Pekingu in Kan-tonce. V noti navaja, da je pripravljena vrniti Kitajcem vse koncesije in dovoli Kitajski tarifno avtonomijo. Do tega pa ni prav nič drugega privedlo Anglijo, kakor le to, ker so Zed. drž. in Japonska odločno COOLIDGE UDRIHAL PO MILITARISM KRIŽARKA RICHMOND V NIKARAGUI. Na polletni seji vlade za državni proračun je Coolidge rekel, da se bo nastopno leto zopet precej prihranilo; ke-daj bodo pa ponovno znižali davke, je pa še vprašanje.. —o— Washington, D. C. — Na vladni polletni seji za državni proračun, je predsednik Coolidge precej udrihal po militarists, ki vpijejo, da je naša dežela preslabo pripravljena Iz Jugoslavije. EDINI VIŠJI SLOVENSKI URADNIK MRTEV. — UMRL JE TUDI PROFESOR JANKO KOŠAN, KI JE SLUŽBOVAL DOLGO VRSTO LET V MARIBORU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ——i m^ , . „. na vojno. Nasprotoval je nji- izjavile, da ne bodo_z orožjem zahtevam po oboroževa- nastopale proti Kitajski — pac pa le nudile pomoč svojim pripadnikom. Nacijonalistična vlada, katero tvorijo Kantonci. si prizadeva, kar je v njeni moči, da prepreči vojno in je tudi skrbela, da ni prišlo do incidenta v Šanghaju, ko so stopile na suho nju, ki stane ogromne vsote denarja, dal je tudi razumeti, da se z oboroževanjem izziva druge države in ae .jih napoti do tega, da se tudi oborožujejo. Poleg tega je pa tudi Coolidge zavrnil pacifiste — rekel je, dežela mora biti zavarovana in kot predsednik je odgovoren prve angleške čete. za da je preskrbljena pri_ Iz Tokio prihaja poročilo, da mernQ z . -mi potrebščina. •tr>H*» 11Q Tnr>Or,Qk'orn ^aH^yol.V stvo, ker je vlada Zed. drž. vzela isto staližče v zadevi Kitajske kakor Japonska. Listi v Tokio odobrujejo spomenico drž. tajnika Kellogga glede Kitajske. Kljub naznanilu, da je Anglija spremenila svoje stališče; napram Kitajski, vendar, ka-j kor poročajo iz Londona, bo | Anglija v najkrajšem Času poslala na Kitajsko 8000 mož. V petek so se v Hongkongu izkrcali iz križarke Durban mornarji. Nacijonalistična vlada na Kitajskem je obvestila Anglijo, naj odpoklice svoje vojake iz {jrjgn jygfl Jg ^JBIL ŽENO Kitajske, potem se bo začelo s "UiJU "" pogajanji. Dokler pa bodo angleške čete na Kitajskem, ni govora o pogajanjih za mir. v Zunanji minister nacionalistov Eugene Cen izjavlja, da ojmmi potrebščina mi. coolidge pravi, da se mora čuvati dveh ekstremistov — militaristov in pacifistov. Prvi hočejo veliko armado in mornarico, dočim mislijo drugi, da se lahko opravi brez vsake armade. Coolidge je vzel srednjo pot in je zato, da se Amerika pripravlja primerno, da je kaj ne zasači nepripravljeno. Coolidge je tudi povdarjal, da se bo to leto spet nekaj prihranilo, ni pa nič omenil o ponovnem znižanju davkov. -o- COFFEY POKAZAL PRO- Na sliki vidimo člane moštva križarke Richmond, ki nakladajo potrebščine pred odhodom v nikaraguansko vodovje. ŠE VEDNO SPOR RADI SMITHA. KRIŽEM SVETA. njegova vlada ne bo odstopila Sandy Hook, Wis. — William N. Coffey, ki je priznal, da je umoril svojo ženo Mrs. Hattie Sherman Hales, dasi je bil že poročen in je imel tri o-od svoje smernice — "Kitajska' troke, je pokazal prostor kjer je izvršil zločin. Coffey je peljal može postave na neko mesto ob mejni črti države Wisconsin ob Mississippi reki. Ta prostor je oddaljen poldrugo miljo od mostu, ki pelje v Dubuque, Ia. "Tukaj," tako je rekel, "sem ubil ženo." Priznal je, da jo je ubil s sekiro. V soboto jutro so izkopali deseti kos trupla ženske, ki jo je Coffey raztelesil ko jo je usmrtil in posamezne kose zakopal v zemljo. Dvajset mož je na delu, ki kopljejo in iščejo Kitajcem." Ko se v deželi vzpostavi red, ne bodo preganjali inozemcev, a pokoriti se bodo mogli kitajski oblasti. Glede na odločnost kitajskih nacijonalistev in nevarnost pred generalno stavko v Angliji, s katero grozijo delavski voditelji, ako Anglija ne odneha, se lahko sodi, da je vojna nevarnost za enkrat odstranjena. Anglija ima pa tudi težavno stališče v Indiji. Ni varno, da bi iz Indije poslala večje število vojakov na Kitajsko, kajti v posamezne dele, katere so že Afghanistanu, kjer imajo velik skoro vse našli. Našli so poleg vpliv ruski boljševiki, zna kaj j enega kosa dolg mesarski nož.' Škotsko; divjal je z veliko si-izbruhniti, kajti vodi se že po j Coffey je bil že zelo slaboten lo; devetnajst oseb je mrtvih, deželi gibanje proti angleški nazadnje, ko je kazal kje naj mnogo ranjenih, škoda je o-vojaštvo na kopljejo. Utrujen je Jegel k gromna, veliko število poslopij počitku v hotelski sobi z ukle- je uničenih. Bolnišnice so vse njenimi rokami ,kjer je močno prenapolnjene z ranjenci.. zastražen. ; ——o- -0--r — Ann Arbor, Mich.—Hen- Carlstrom se je tudi zavzel za Franka Smitha. — Smith trpi velike bolečine v ušesu.— "Mokri" demokrati napadajo McAdoo-ja. W-vrMnsir-,. C- - V soboto so prijatelji Franka Smitha, katerega je illinojški guverner imenoval na senatorsko mesto, ki je izpraznjeno po u-mrlemu senatorju McKinlev-ju, zagovarjali zopet njegovo stališče in zahtevali, da se ga zapriseže in se mu da nakazano mesto. James M. Beck, vrhovni pravnik, je govoril in dokazoval ,da je Smith upravi čen do tega mesta in ga morajo senatorji vzeti medse. Tudi vrhovni pravdnik Carlstrom se je zavzel za Smitha. V sredo 2. febr. bo zadeva Smitha rešena, izgovorjena bo odločilna beseda. Ves ta čas je Smith bil poleg in poslušal svoje zagovornike, proti koncu so pa bolečine v ušesu, za katerimi že dalje časa trpi, postale toliko hujše, da je moral zapustiti zbornico in se podati v svoj hotel. V senatski zbornici je prišlo v soboto dopoldan do spora med W. G. McAdoo-jem in senatorjem Bruce-jem, ki je vodja demokratov, tistih namreč, ki so proti prohibicijski postavi. McAdoo škili na predsedniški stolček — a Bruce mu ga spodbija. Med drugim je rekel Bruce, da je McAdoo politično mrtev a on tega ne ve. Temu so tudi drugi pritrjevali. VIHAR NATKOTSREM; 19 OSEB MRTVIH. . NEMČIJA ŠE VEDNO BREZ KABINETA. Hindenburg ne potrdi imenovanja članov novega kabineta, ki so rojalisti, s tem je zopet Marxov načrt izjalovljen. —»- Milwaukee, Wis. — Tukaj je umrl znani skladatelj in kapelnik godbe, Christopher Bach, v starosti 92 let. — New York, N. Y. — Dva drzna bandita sta oropala v4c oseb v veži hotela Charles Harlem. Ko se jim je postavil v bran klerk A.LIjschitz sta ga ustrelila in pobegnila. — London, Anglija. — Ruski film "Črna nedelja", ki se kaže sedaj v Nemčiji, je radi rdeče propagandne vsebine v Angliji prepovedan. — New York, N. Y. — Štirje gasilci so prišli ob življenje pri gašenju velikega požara v tukajsnem mestu ,ko se je nanje podrla streha. — Washington, D. C. Coolidge je sprejel v Beli hiši 1220 članic Christian Temp, unije. V 27 minutah je bil gotov s podajanjem rok; v enijtudi v splošnem se smatra Gra-minuti je segel 45. ženskam viefa kot reakcijonerja. roke, kar je tudi rekord. — Pariz, Francija. — Tukaj se nahajajo ameriški profesi-jonalni vlomilci in sleparji. Nedavno je policija izsledila gnezdo zločincev in aretirala Amerikanca Joseph-a Johnson- Dr. Otokar Rybar umrl. Belgrad, 12. jan. — Nocoj ob 7. uri je v zdravilišču Vračal* umrl dr. Otokar Rybar. — Umrl je vsled pneumonije in leukomije. Dr. Rybar se je rodil 12. septembra v Postojni 1. 1865, pravne študije je dokončal 1. 1888 na Dunaju. Nato je izvrševal advokatsko prakso v Trstu. L. 1900 je bil izvoljen za deželnega poslanca v Trstu, 1. 1907 pa za državnega poslanca na Dunaju. Med vojno je bil na fronti. Po vojni pa je po zlomu Avstrije bil predsednik narodnega veča v Trstu, odkoder je prišel kot član narodnega veča v Zagreb. Nato je bil odpoklican v Pariz kot član naše delegacije pri mirovni konferenci. L. 1921 je bil imenovan za predsednika delegacije za prvo konferenco držav naslednic v Rimu. Istega leta je bil 1. sept. imenovan za poslanika v Carigradu. Kot tak je prevzel vodstvo oddelka za j mednarodne pogodbe v zuna Berlin, Nemčija. — Predsednik nemške republike von Hin-dneburg je proti rojalistom, to je dokazal s tem, ko ni hoteli njem ministrstvu. Na tem me-j potrditi imenovanja članov zajstu je bil do svoje smrti. Kot novi kabinet, katerega mu ie tak je sodeloval na neštetih predložil Marx. To pa za to,ker' konferencah. Leta Prof. Janko Košan umrl. V sredo, 12. jan. ob 5. uri zjutraj je- umrl po celem Mariboru znani g. prof. Janko Košan v starosti 70 let. Rajni je bil rodom iz Ponikve ob južni železnici in je služboval dolgo vrsto let na mariborski gimnaziji. Pred vojno je bil prestavljen na graško gimnazijo, kjer je bil v vojnem času zelo naklonjen našim slovenskim vojakom, ki so dobivali dopuste v svrho mature. Po prevratu je prišel zopet v Maribor in je poučeval na gimnaziji. Pred leti je stopil v pokoj in je ostal v Mariboru do smrti. Blagopoko-jen je bil vedno zaveden ter odločen Slovenec in priljubljen pri učencih. Bil je na glasu kot izboren pedagog. Pogreb se je vršil v petek ob pol 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v Maistrovi ulici št. 1 na Pobrež-je. Blagemu vzgojitelju srednješolske mladine, zavednemu Slovencu in rodoljubu ostane ohranjen trajno hvaležen in časten spomin, i -o- 1921 je bil rappalskih je v novem kabinetu tudi en' v PortcJ Rose, pri rojalist—Walter Graef, katere-j pogajanjih, leta 1922 na drugi ga je Marx imenoval justičnim konferenci držav naslednic. V ministrom. Kot vzrok je Hin-|St. Margheriti je bil glavni po-denburg navedel dejstvo, da'ročevalec. Pozneje je bil v Net-Graef, ko je bil podpredsednik'tunu in v Benetkah. Številne državnega zbora, je javno raz-žalil takratnega predsednika Eberta, ko ni hotel priti s člani državnega zbora k njemu. Pa EKSPLOZIJA V RUDNIKU; i OSEBA MRTVA. mednarodne trgovinske pogodbe s tujimi državami so njegovo delo. Pokojni je bil zelo strog in minuciozen, vendar pa splošno priljubljen vsled finega in taktnega nastopa. Z njim zgubi zunanje ministrstvo izvrstnega delavca in odličnega patriota, Slovenci pa edinega višjega uradnika v tem ministrstvu. Morgantown, W'. Va. — V jami štev. 1. Connellsville By-a, ki je v zvezi z nekim drugim Products kompanije je nastala osleparil nekega Holandca za $70,000. — Chicago, 111. — Na 10218 Muskegon Ave., se je zgodila nesreča, ko je Mrs. Martin kuhala in je imela v naročju svoje 8 mesečno dete, pri tem je prebrnila kotel vrele vode, de- eksplozija; eden izmed delavcev je bil na mestu mrtev, deset je ranjenih, nekateri težko. -o- 16 LET JE BIL MOLK V ZAKONU; NAPOSLED RAZPO- Glasgow, Scotland. — Zadnje dneve je tornado obiskal vladi ker pošilja Kitajsko. --o- ROPARJA, KI JE NAPADEL VLAK, ARETIRALI. Nashua, N. H. — Aretirali so Michaela Andrewsa, bandita, ki je bil v zvezi z roparji, ki so oropali poštn* vlak v Salisbury, Mass. Andrews je priznal zločin; rekel je, da je pomagal tovarišem, bili so štirje, odnesli so $65,000. ROKA. Akron, O. — Pred šestnajsti-te je zadobilo težke opekline,' mi leti sta se skregala zakon-pa tudi pet letni deček, ki je ska Mrs. Elizabeth Arnold sta stal poleg matere. Oba otroka ra 69 let in John Arnold, so-sta v bolnici, ni upanja, da bi prog, star 71 Jet. Od tistega okrevala. , časa dalje nista spregovorila . -o--besedice _ zgledalo je pri nji- Jam so nje5.0VD PO 28. LETIH SLEPOTE, ZO- ma v hiši kakor v šoli za mu-PET ZADOBILA VID. taste. Poročena sta že 50 let. Denver, Colo. — Mrs. W. H. Mrs. Arnold sedaj toži za loči-Dunagan, stara 38 let, ki je tev zakona. pred 28. leti oslepela, zopet do-, -o- bro vidi. Pred par dnevi si je POVODENJ NAPRAVILA pustila izdr,eti pokvarjen zob,' VELIKO ŠKbDE V OHIO, kmalu nato je spregledala.! Pomeroy, tO. — Minuli teden Zdravniki se čudijo temu ne- je napravila povodenj v Po-' navadnemu slučaju. | meroy, O/ in Mason City, W. Va. veliko škode. Nekatere ANGLIJA OPROSTILA ry R. Kasson, star 22 let, dijak SUŽNJE. na univerzi, si je s strupom Rangoon, Burma. — Angle- končal življenje. To je že šesti ška vlada je izdala ukaz, da se samomor med dijaki od 2. jan. mora v Burma takoj prenehati t. 1. s suženjstvom. Sodijo, da je -o- število sužnjev v tem kraju nad KATOLIČAN BREZ KaTOLI-5000. I 5KEGA USTA JE N)C I POZOR! novo zalogo POZOR 1 Dobili smo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago male hiše so razdejane; v obeh mestih so vsa velika okna po trgovinaR razbita. ■ o- -r Peoria, 111. — * Illinoiški farmarji so zopet izvolili predsednika Earl C. Smitha predsednikom "Illinois Agricultural Assn." V zgodovini slovenskega naroda ostane dr. Rybar za vedno zapisan kot eden najodlič-nejših narodnih delavcev v Pri-morju, zlasti pa v Trstu, kjer je kot dolgoletni predsednik slovenskega političnega društva, kot občinski svetovalec, deželni in državni poslanec ter predsednik in funkcionar premnogih narodnih društev, pa kot advokat pogumno in uspešno branil pravice slovenskega naroda in jezika in mu priboril veljavo. Tudi nasprotniki Itali-ime imenovali le z največjim spoštovanjem. Bil je izvrsten govornik, ki je učinkoval s svojo stvarnostjo; v politični borbi tako z Italijani kakor pozneje s slovenskim krščanskim ljudskim gibanjem ga je odlikovala vedno noblesa, radi česar je bil tudi v naših krogih priljubljen in kot oseba in pošten politik visoko cenjen. Od prevrata dalje je padla na njegovo dušo težka senca, ko je moral videti, kako se pod krutim tujevladjem podira v Pri-morju stavba ogromnega narodnega dela, h kateremu Je on s svojo veščostjo, pridnostjo in ljubeznijo toliko doprinesel. — Mir njegovi duši in večen spomin njegovemu imenu! Drago plačana neprevidnost. V torek, 11. jan. se je v Mariboru obstrelil sin ruskega častnika, dijak Aleksander Klebok. Vozil se je s kolesom po cesti skozi mestni park. Naenkrat se mu je sprožila flobert pištola, katero je nosil nabito v hlačnem žepu in krogla se je zarila fantu v stegno. Težko ranjenega je rešilni avto prepeljal v bolnico. -o—— Dva mednarodna velevlomilca. V zaporih mariborskega o-krožnega sodišča zaprta mednarodna vlomilca Iring in Sza-bo sta te dni priznala preiskovalnemu sodnikuv da sta tudi v Mariboru izvršila vlome in sicer v šoli v Cankarjevi in Raz-lagovi ulici. Ob tej priliki jima je padlo okrog 20,000 Din v roke. Priznala pa sta še druge zanimivosti iz svoje vlomilske kari jere. Tako sta izvršila številne vlome tudi v Romuniji, zlasti v Bukarešti sta bila večkrat zaposlena. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ©zir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din__* 9.45 1,000 Din —___$ 18.60 2,500 Din ____9 46.25 5.000 Din__$ 92.00 10,000 Din____$183.00 100 lir 200 lir 500 lir 1000 Ur „$ 5.20 410.10 424.25 -----147.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cena določevati. ftferodajne so cene dneva« ko denar sprejmemo. Nakazila m izvršujejo po polti aH pa bi so javno. IZVRSUJBMO TUDI DBNARNR POŠILJATVB IZ STAKBGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK 4SS W. «Bd «TM NSW YORK. N.Y. 'AMERJKANSKI SLOVENEC e* au Torek, 1. februarja 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC ■ - Prvi in najstarejši slovenski lis* t Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan rasun nedelj, pon-deljkov ia dnevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za Za cclo leto pol leta .$5.00 - 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ________________ 6.00 Za pol leta____3.00 The first aid the oldest Slove-nian newspaper in America. Established 1891. Issued day, and daily, except Sunday, Moa-the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 1H. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year___$5.00 For half a year_2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____________________6.00 For half a year________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne^—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. - POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan J Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, PUnois, under the Act of March 3, 1879.' Politični uspehi Nemčije. Sporazum, do katerega je prišlo pred kratkim pri pogajanjih v Ženevi, je brezdvomno eden najvažnejših in najdale-kosežnejših dogodkov v povojni Evropi. Nemčija je utrgala zopet nov zreli sad v Locarnu začete in s svojim vstopom v Društvo narodov potrjene politike francosko-nemškega zbliža-nja. Razen skrajno desničarskih, fašistično razpoloženih na-c-ijonalnih šovinistov je celokupno nemško javno mnenje zadovoljno z izidom v Ženevi. Celo nemško-riacijonalna stranka priznava velik uspeh dr. Stresemanna, čigar stališče je sedaj znatno utrjeno. Bistvo nemškega uspeha je v tem, da se s prvim februarjem prakiično odpravi vojaško nadzorstvo nad Nemčijo. Med-zavezniška kontrolna komisija, ki ji načelu je general Walsh, bo odšla in se nikdar več ne vrne. Investigacijska pravica, ki pripade potlej Društvu narodov, izgubi svojo ostrino s samim dejstvom, da sedi Nemčija v Ženevi in ima soodločujoč glas v društvenem Svetu. Če bo hotela Nemčija dejansko izvajati miroljubno politiko, potem je naravnost neverjetno, da bi sploh kdaj prišlo do praktičnega delovanja investigacijske komisije Društva narodov. Stališče Nemčije je z vsakim dnem trdnejše v Ženevi in težko si je zamisliti, da bi se kdaj sprejel \ tihi) glasov sklep, da naj začne investigacijska komisija kako vojaško preiskavo po Nemčiji. Berlin bo vedno v stanu parirati tak enostranski korak z'zahtevo po splošni razorožitvi, ki je itak na dnevnem redu Društva narodov. Končno pa se je sploh silno težko vračati na zapuščene pozicije in sleherna zahteva po novi kontroli nad nemškim oboroženjem bi zna-čila hud, morda usoden udarec za politiko francosko-nemške-ga zbližanja. Tega pa Francija ne bo zlepa riskirala, ko je za to politiko doprinesla že toliko žrtev in izpustila drugo za drugo iz rok skoro vse garancije in jamstva, ki jih ji je dajala versajska mirovna pogodba. Ker se je Briand zavedal, kako malo učinkovita bo investigacijska pravica Društva narodov, je izposloval, da smejo pri posameznih poslaništvih v.Berlinu poslovati posebni strokovnjaki, ki pa bodo seveda le pohlevna senca dosedanje zavezniške kontrolne komisije. Praktično je dobila Nemčija tudi na tem polju svojo državno suverenost nazaj. Se več! Nemčija bo odslej skupaj z drugimi člani Sveta Društva narodov nadzorovala vojaško stanje Avstrije, Madžarske in Bolgarije! Nemčija je s tem pridobila nov atribut prave velesile. Velika večina evropskega javnega mnenja pozdravlja nepobitni nemški uspeh v Ženevi. Razen par desničarskih listov je s takim izidom zadovoljno tudi celokupno francosko -časopisje. "Oeuvre" je najtočnejše pogodila francosko mnenje s stavkom: "Briand in razum zmagujeta!"' Razum zahteva, da se francosko-nemško zbližanje ne sme ustaviti na sredi pota. Amerika je zavrgla versajsko pogodbo, Anglija pa tudi ni nikdar docela resno mislila z njenim izvajanjem. Za Francijo je mnogo bolje, da se sama sporazume z Nemčijo — in obe ti državi imata toliko skupnih interesov! — nego da se po vseh bridkih skušnjah zanašajo na angleško pomoč za izvajanje versajske mirovne pogodbe. Razbremenitev ob Renu je za Francijo tem nujnejša, ker se vedno jasneje izraža italijanska neugasna žeja po nadvladi na Sredozemskem morju in pohlep po francoskih kolonijah in celo francoskih evropskih provincah. Fašistovska Italija je danes že večja nevarnost za Francijo in mir v Evropi nego nemška republika. S tega vidika mora tudi Jugoslavija pozdraviti sleherni korak na potu k zbližanju in sporazumu med Nemčijo in Francijo. SMRTNA KOSA V LA SALLE. La Salte, III. naše pionirske slovenske naselbine se čezdalje manj sliši v slovensko javnost. Kaj je temu vzrok, vedi Bog. Tudi jaz to pot nimam nič kaj veselega za poročati. Poročati imam o smrti, ki čezdalje bolj pogosto kosi naše stare korenine pijonirje, ki so že pred več kot 30 leti delovali za tukajšno slovensko naselbino. Eden izmed teh je bil gotovo občeznani rojak John Klemenčič z 327 Unipn St. Zbolel je za pljučnico, ki ga je po par dneh spravila v grob. Rojak J. Klemenčič je bil doma iz Žabje vasi pri Novem mestu. Bil je izučen čevljar. V Ameriko je prišel še 1. 1888, torej je bil v Ameriki malo manj kot 40 let. Od kraja je dejal v rudniku, nato je vodil uspešno čevljarsko obrt. Bil je pa tudi več let v mestni policijski službi. Bil je vobče znan ne samo med svojimi rojaki, temveč v naselbini. Dal Bog, da bi imel prihodnjič poročati bolj vesele novice kot so te. Pozdrav vsem lasallskim rojakom, kakor tudi drugim po Ameriki! Poročevalec. LIBERALSKA BOJAZEN GLEDE SLOVENSKEGA DOMA V NEW YORKU. New York, N. Y. Svoječasno sem v tem listu že obrazložil srčne želje naših cortlandskih liberalcev v New Yorku. Z mojim pojasnilom, da newyorski Slovenci danes ne dajo niti počen groš več za cortlandtske liberalce, ni bila cortlandtska liberalna gospoda preveč zadovoljna. Saj ni nobena tajnost, da stari liberalni kolovodja hoče biti še vedno kot nekak selfappointed diktator nad Slovenci v New Yorku, pa tudi po Ameriki, kljub temu, da ga narod odklanja vsepovsod. Namesto, da naši cortland-tudi !ski liberalci tako radi vtikajo piru. Siti so vas in vas ne marajo več. To, kar jim vi pojete v svojem listu,"zaleže iped njimi toliko, kakor bi metali bob ob steno. Narod je spregledal in ta narod si ne bo dovolil več za nobeno-ceno, da bi mu kake nepoklicane zgage nasule na novo peska v oči. To si le zapomnite; če že radi ali pa neradi ! Urednikom liberalnega cort-landtskega lista tudi ni treba skrbeti, kako bodo Slovenci vzdržavali svoj dom. Nič ni tre- se veliko bolj podivjana kot je. Tako jim pa nudimo pošteno zabavo s prirejanjem iger, petr jem, godbo, s predavanji in tako ostanejo dobri državljani katoliške cerkve. Lansko leto in letos smo se morali veliko zadolžiti. Še sedaj je okrog 60,000 K dolga. Sezidali smo eno sobo, kjer je naše zatočišče in v dvorano napeljali elektriko. Veliko so nam naši dobri farani pomagali. Še bi jih radi kaj poprosili, a vsled slabe letine, povodnji, ba nikakih sugestij. Voditelji toče, ki je v nekaterih krajih akcije za Slovenski dom so mo- ;naredila škode, ne smemo biti žje na svojem mestu, ki delajo {preveč nadležni. Obračamo se resnično požrtvovalno za na- jpa na Vas, naši dragi prijatelji, rod. Za njimi je njihova pošte- |z majhno prošnjo. Priskočite na preteklost, ki dokazuje, da tnam na pomoč, vsak najmanjši mm kar taki možje začno, uspe in prospeva. Ali je pa pri vas na Cortlandtu tudi tako? Žalibog da ne. Spomini na nesrečno zavetišče govori slehernemu Slovencu', da takim voditeljem kot ste vi, ni za zaupati niti konjske fige, kaj še kakega vodstva pri kakih narodnih akcijah! Upam, da govorim dovolj na glas in da me bote culi! Vse vaše hinavske nasvete obdržite rajši sami in izprašuj- dar hvaležno sprejmemo. Saj ste bili nekateri tudi naši člani, ko ste bili doma in poznate, koliko dobrega je društvo že naredilo odkar obstoji. Darovalce bomo objavili v Amer. Sloven- Prosveta in njen bank! (Prispevek.)— V ponedeljkovi številki je Prosveta priobčila u-vodni članek: "Nekoliko podatkov o Mehiki." I kajpada! Vsega slabega in hudega v Mehiki so krivi "klerikalci," kat. cerkev in njena duhovščina. — Drugače po kratkem umu Pro-svetinih urednikov sploh biti ne more! Kdor takemu bunku verjame, za takega ni na svetu okulista, ki bi mu mogel predpisati taka očala, skozi katere naj bi tak človek videl. Kdorkoli je že pisal tiste podatke, ta ima patent na bunk!—F. S., Cicero, 111. Odprto pismo. - Jaz že nekaj (Prispevek.) časa opazu- cu m Domoljubu. Za dobrotni- ,. , , . , , , , , . t , , ; , - iem, kdaj bo lawndalski tiček, ke se bo bralo tudi vec sv. mas.. ... .. ' ki se , Prispevke, za katere se Vam jže naprej zahvaljujemo, blagovolite poslati na: Anton Kova-ičič, kaplan, Št. Jernej, Dol., Slovenija, Jugoslavija. — Bog te rajši svojo nečisto in očitajo- !živi čo vest. To sem napisal iz vzroka, da j bo slovenska javnost znala, koliko newyorski Slovenci damo Anton Kovačič, kaplan. med drugimi narodi v mestu in okolici. Umrl* je dne 24. januarja opoldne v starosti 67 let. Pokojni John Klemenčič je bil vedno delaven. Prejšna leta, zlasti prva leta, ko smo u-stanavljali razna društva, je bil John med prvimi pijonirji in ustanovitelji istih. Bil je član najstarejšega društva v naselbini, dr. sv. Družine št. -5 KSKJ. Požrtvovalno je deloval tudi za našo slovensko cerkev sv. Roka. ko se je ista ustanavljala. Sploh, kjerkoli se je šlo za kako dobro stvar, pokojni John je bil zraven. V tem oziru se ga bodo vsi, ki ga poznajo, še dolgo spominjali, i Pokojni zapušča tu v La Salle žalujočo soprogo vdovo in eno hčer. ki je že pred leti vstopila v samostan in se imenuje sestra Mary Immaculate. Imel je tudi sina Johna, ki je.pa padel za domovino na francoskem gojišču v ameriški armadi. Pogreb se je vršil iz sloven- svoj nos v vsako vprašanje, katero jih nihče ne kliče, še manj vabi, naj bi rajši skušali oprati svoja nečedna dela, ki' kličejo med narodom po maščevanju. Zafurano zavetišče, kjer je narod zgubil krvavo zaslužen denar, kliče po maščevanju in gorje vam, če ga narodu ne povrnete. Zamešetarjen milijonski fond gre tudi na vašo liberalno konto. Kdo je bolj kričal in po rae-šetarsko upil zraven kol moralno propaii trčeni urednik? ! — Morete to utajiti? * In kam je šlo to? v jna liberalne pipce na Cortlan- dtu.- IZJAVA. kamorkoli j geš, beri, Barberton, O. Gospod urednik, upam, da bote sprejeli te vrstice v A. S., saj moja navada ni se spuščati v javnost, pa razmere in slučaj vse prinese. Ker me nekateri kar na ulici izprašujejo, čemu neki tako hvalim v javnosti newyorsko fliko (Glas Naroda). ali se mi ne studi list, ki tako vztrajno 2iapada svoj narod, ker nisem niti vedela, čemu taka vprašanja, mi neka oseba ponudi omenjeno fliko, da je tvoj podpis. In VOLITEV ODBORNIKOV RAVNATELJSTVA IN URADNIKOV KASPAR AMERICAN STATE BANKE. ka. Žaluj oči soprogi in hčeri iskreno sožalje, pokojnemu Johnu pa raj in pokoj in večna luč mu naj sveti! Umrl je te dni tudi v naši naselbini tudi znani rojak Joe Vnuk, ki je stanoval na 3rd St. Tudi ta je bil zelo aktiven član pri društvih in na drugih poljih našega slovenskega življenja v naselbini. Vsem sorodnikom sožalje, pokojnemu R.I.P.! * Kot tretja žrtev smrti zadnjih časov je bila rojakinja Pavla Kostelo, tudi dobro znana v naselbini. Tudi njenim sorodnikom sožalje, pokojni pa mir in pokoj! Hudo bolna se nahaja Mrs. Jernej Ocepek. Rojakinji želimo, da bi čimprej okrevala. Tako moj dolgi dopis ne govori skoro o ničemur drugem kot o žrtvah smrti, ki čezdalje »^»»»■»»»»mmftiir^fjwtmnnim^itiwiumtt**^*« bolj redči naše slovenske vrste wiwfwwwvwttvmwwwwtMwmwwwwwwwf ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" Obrnemo naj se hočemo, kar so cortlandtski li- {glejte spaka, neka oseba,.res beralci vodili, je še vse šlo ža-|nekaj piše v imenu svoje žene, bam pet, razven svojega busi-i^tera ime ima kakor jaz. nessa, katerega pa seveda pre-] Torej vsem radovednežem, vidno vodijo. Za narodne stva-jkl so me mučili z gori omenje- ri pa jim je toliko kot za lanski sneg. Že zadnjič sem od strani namignil, da narod se naj tudi pri raznih akcijah, ske cerkve sv. Roka. Pogrebne obrede je opravil Rev. Francis'no, reveži in siromaki Šaloven, župnik cerkve sv. Ro- potrebni pomoči, toda zdaj v teku. Povdarjam ponov so res gorje jagnjetu, če je prepuščen volku v oskrbo! Pazijo naj, da ne bodo nazadnje ostali veliki slepci tisti, ki za slepce dajejo! To le mimogrede. Moj glavni namen to pot je povedati eortlandtskim liberalcem naravnost v brk, da naj nikar ne dajejo nam nobenih nasvetov, ker od takih nezmožnih ljudi, ki doslej še ene same narodne akcije niso mogli skoz spraviti, da bi^ie doživeli zraven kakšne polomije, si Slovenci ne pustimo diktirati. Pustite na miru slovenske delavce v New Yorku in Brooklynu, kakor oni vas pustijo pri miru. Ne zaganjajte se neprestano v nje, kakor nadležne zgage. Slovenski delavci so vas siti do grla in vas odklanjajo. Preveč žalostnih skušenj imajo z vami. Spoznali so, da ste vi tisti, ki ste jih doslej "se vedno razdvajali in hujskali k medsebojnemu pre- nimi vprašanji, javno odgovarjam,da jaz se jako malo brigam za list, kakoršen je G. N. Torej čuva nisem in ne bom nikdar v njem ki so'dopisovala ; dotičnemu dopisniku pa svetujem, da kadar bo kaj napisal za svojo boljšo polovico, naj dene pod dopis ni en popolni naslov, da ne bodo drugi radi nje krivi hvalisanja. Priljubljenemu nam Amer. Slovencu pa želim obilo novih naročnikov! Jennie Troha, 804 West Tus. Ave., Barberton, O. -o- PISMO ŠENTJERNEJČANOM Na letni seji delničarjev Ka-spar American State Bank v Chicago, 111., ki se je vršila ob prisotnosti mnogoštevilnih vde-leznikov v dvorani Pilzenskega Sokola v sredo, 12. januarja, so bili izvoljeni v odbor ravnateljstva od sedanjih članov na novo izvoljeni sledeči gospodje : O t to K asp ar, predsednik Kaspar American State Bank; John A. Čcrvenka, predsednik Pilsen Product Co.; Ignatius F. Dankowski, odvetnik; Jos. Dušek, trgovec v pokoju; Adolph Karpen, blagajnik tvrdke S. Karpen & Bros.; Chas. Krup-ka, podpredsednik Kaspar American State Bank; H. E. Otte, predsednik National B'k of Republic; J. Peschel, podpredsednik Turk Mfg. Co.; E-mil F. Smrz, blagajnik Kaspar American State Bank: Walenti Szyzmanski, trgovec; Michael Zimmer, uradnik okrajne bolnice. Po končani seji delničar- sopiri s svojimi čenčami, povedal natančno, zakaj je v calumetski dvorani prejel zasluženo plačilo? Jaz sem eden izmed tistih, ki sem bil istočasno na Calumetu ter stvar videl. Ljudje so govorili, da je bil vzrok njegov lažnjivi obrekljivi jeziček. Čudno, da sam ne pove!?—C. New Duluth, Minn. Velika nevarnost. Na meji med Štajersko in Ogrsko sta se srečala dva zajca. Eden je bežal iz Jugoslavije na Ogrsko, drugi je počasi prihajal od tam na Štajersko, pa je vprašal tovariša: "Zakaj tako bežiš?" Oni zajec pa je odgovoril: "Veš, moram bežati! V Bel-gradu je izšla naredba, da se morajo vsi konji ostrici!" — '"No ja," je odvrnil madjarski zajec, "ti vendar nisi konj, kaj bi bežal!" Ta pa mu je povedal: "Ti ne poznaš naših razmer. Predno jim jaz v Belgra-du dopovem, da nisem konj ampak zajec, me že zdavnaj ostrižejo!" Korist živali. Učitelj je vprašal v šoli: "Janezek, povej mi koristno domačo žival!" — Janezek: "Ovca." — Učitelj: "Dobro. Kaj dobimo od ovce?' — Janezek: "Volno." — Učitelj : "Kaj* napravimo iz volne?" — Janezek molči. — Učitelj: "No, to boš pa vendar ve- jev je sledila seja novo izvolje- del! Iz česa pa je tvoj suknjič narejen?" — Janezek: "Iz sta- Št. Jernej na Dolenjskem. Dragi rojaki! Odkar dobivam Amer. Slovenca, je bil iz Št. Jerneja samo en dopis, tikajoč se društvenega življenja. Društveno življenje je pri nas hvala Bogu, precej dobro razvito. Imamo Orle, Orlice, deški in dekliški naraščaj, katoliško prosvetno društvo, tamburaški zbor. Orlovsko godbo, pevski zbor itd. Zavedamo se, da je dandanes organiziranje mladine hvaležno delo. Saj, če ne bi mladine organizirali v mladinska katoliška društva, bi bila Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF DR. JURIJ DOBRIH. (Konec.) Dobrila, Strosmayer in Slomšek. Velik prijatelj Dobrilov je bil hrvatski mecen, škof Strosmayer v Djakovu. Med obema tema našima velmožema je mnogo vzporednic: Oba rojena v siromaštvu, sta postala velikana po duhu in delih, velika duhovnika, prava Mojzesa svojega naroda in vzorna rodoljuba. Katoliška vera, ki skriva v sebi vse, kar je vzvišenega in idealnega, je prevzela srci obeh; zato sta ustvarila oba ti-tanska dela, ki se jim čudi svet. Kakor je gledala Andromaha, zvesta žena junaškega Hektorja, raz trojansko obzidje, je-li ne preti nesreča ljubljenemu soprogu, nega odbora ravnateljstva in na tej so izvolili enoglasno za predsednika Kaspar American State Banke, kakor tudi ravna-teljskega .predsednika dosedanjega predsednika g. Ottona Kasparja. Ponovno so bili tudi izvoljeni kot uradniki banke dosedanji uslužbenci kakor sledi: Gosp. Charles Krupka, podpredsednik ; John A. Červenka, podpredsednik; Emil F. Smrz, blagajnik; August Filek. Ant. Ječmen in Alvin O. Wiese, Jos. J. Kral, ter William F. Koso-bud, pomožni blagajničarji; Frank Mayer in George Holek. odvetnika, in William Slavik, auditor. —=—o- Med otroci. Branček škodoželjno: "Jaz grem pa danes k stricu in se bom peljal z vlakom, ti pa ne!" — Franček, e-nako škodoželjno: "Jaz grem pa danes za pogrebom svojega očeta, ti pa ne!" rih hlač mojega očeta!" Ni moderno. Premožen posestnik pošlje svojo hčerko Ti-nico v mesto v dekliški zavod, da se dobro izobrazi. Cez leto dni pride Tinica na počitnice. Vsa družina sedi pri kosilu. Oče kihne in vsi reko: Bog pomagaj ! — le Tinica molči. Oče meni, da se je Tinica kam zamislila, zato kihne še enkrat, in sicer močneje. Vsi zopet reko: Bog pomagaj! — le Tinica ne. To razjezi mater in ona pokara hčer. Ta se pa zravna in reče: "Ni več moderno reči Bog pomagaj! kadar kdo kihne — in če bi oče kihnili tako, da bi počili — jaz nikdar ne pore-čem: Bog pomagaj!" -o- Ali ves, da se nahajamo v mesecu katoliškega tiska? Kaj boš storil, da se A. S. še bolj razširi v vaši naselbini? tako sta cula tudi ta dva moža nad usodo hrvatskega naroda: Strosmayer v ravni, plodoviti Slavoniji, Dobrila na kršnem, nerodovitnem obrežju sinjega Jadrana. Dočim je razmišljal Strosmayer v svojem djakovskem dvorcu, kako bi priboril hrvatskemu ljudstvu častno mesto med drugimi narodi, je pa Dobrila kot prvi narodni škof v Istri obiskaval najbolj zakotne vasice in vzbujal narodno zaVest na veji hrvatskega debla, ki se je že močno sušila. Slavonija je, žal, danes močno pbnemčena *n spet bi potrebovala kakega Strosmayerja ali še boljše kakega Dobrile, ki bi se zavzel za interese hrvaškega Jjud-stva. Oba veljaka sta se spoznala na Dunaju 1. 1840 in si ostala prijatelja do smrti. Strosmayer je z denarjem podpiral vse Do-brilovo prizadevanje. Da ni bilo Strosma- yerja, ki je zgradil prelepo djakovsko stolnico ter osnoval hrvaško vseučilišče in jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, bi Hrvatje danes ne bili to, kar so; da ni bilo Dobrile, bi bila današnja grozotna usoda Istranov še bolj obupna, nego je že itak vsled italijanske okupacije. Ko primerjamo dva hrvaška velmoža, nam nehote prihaja v spomin še tretja podobna ose-bnoet, naš dični Anton Martin Slomšek. Lepo je izrekel primero med temi možmi pisatelj "Božjih mejnikov" (družba sv. Mohorja, 1925), prof. Ivan Pregelj, ki pravi: Strosmayer ju je dal Bog pravo, hrvatsko, plemenito srce, da je bil svojemu narodu velikodušen dobrotnik in zakladnik (finančni minister). Dob rili je dal Bog apostolsko ljubav do bratov, zatiranih in brezpravnih, da je bil odvetnik (advokat) svojeva zatiranega istrskega ljudstva. — Slomšku je dal Bog vsestranskih duševnih darov, da je bil pravi učitelj svojega naroda. Strosmayer je bil bogat krušni oče Hrvatov; • Dobrila je branitelj svoje istrske druži-nice; Slomšek je Slovencem oče idejnega dela. Strosmayer je bajka sreče; Dobrila je materinska pesem, tolažeča in bodreča; Slomšek je mogočna propoved (pridiga) dela . . . Več podobnosti, n£go med Strosmayer-jem in Dobrilo, se mi zdi, da je med Dobri-lo in Slomsekom. Oba nekaka Mojzesa svo- jega naroda, sta pokarala, kaj da more doseči vzoren in rodoljuben škof tudi pri naj-neznatnejših gmotnih sredstvih. Oba sta se preselila že davno k nebeškemu Očetu; toda njuna dela še žive med našim slovenskim in hrvatskim narodom in so tudi nam vsem v bodrilo, da nadaljujemo njuna prizadevanja, ki so merila na to, da se izobrazi naš narod v vsakem oziru in na ta' način doseže srečno življenje na tem, zlasti pa še na onem svetu. Končajmo ta življenjepis, kakor smo ga brfi pričeli, z besedami "Božjih mejnikov" na zadnji strani: Istra . Okamenelo valovje, sahnoče vse niže do božjih mejnikov, do morja. Istra, kdo ti piše usodo? Istra, upaj v besede svojega vladike Jurija: Oče, budi volja Tvoja T O ^ v > •Sr '' - Torek", I. februarja: 1927. "AMERIKANSKI , xm ■■ih iii ■ n *«r SLOVENEC" TEDENSKI KOLEDAR. 5. po razgl. Gosp. — Prilika o ljuliki. Mat. 13. 6 Nedelja — Tit, šk., Doroteja, dev., muc. 7 Ponedeljek — Romuald, op. Julijana. 8 Torek — Ivan iz Mate, spozn. 9 Sreda — Ciril Aleks., Apolonija, dev. 10 Četrtek — Skolastika, dev. 11 Petek — Marija Lurška. 12 Sobota — Adolf. — Lincolnovo rojstvo. -o-- Rev. J. C. Smoley: PETA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH. Ko pa so ljudje spctli, je prišel sovražnik in je prisejal ljuljke sredi pšenice. Mat. 13, 25. Kristus Gospod je ustanovil cerkev na zemlji — imenoval jo je božje kraljestvo. Rekel je o nji: "Moje kraljestvo ni od tega sveta," to se pravi: Cerkev ni vzrastla iz tega sveta ali s tem svetom, ampak prinesena je bila na zemljo iz nebes, in v nebesa mora svoje člane pripeljati. Napovedal je tudi Gospod, kakšna bo osoda te cerkve na zemlji. Govoril je o tem v krasnih prilikah. "Nebeško kraljestvo," je rekel, "je podobno gorčičnemu zrnu." Je to zrno v začetku majhno, ko pa zraste, je velikansko drevo. Tako bo tudi s cerkvijo; majhna bo pričetkoma, toda zrastla in razširila se bo. "Nebeško kraljestvo je podobno kvasu," je dejal dalje. Kakor skvasi kvas vso moko, tako bo prešinil Kristusov nauk srca vseh ljudi. _ ''Šel je sejavec, da bi posejal seme," govoril je dalje v priliki, in tako označil, kako se bo njegov nauk oznanjal v cerkvi, kako bo pri nekaterih padel poleg pota, pri drugih kakor na skalo, pri nekaterih med trnje in konečno pri nekaterih na dobro zemljo. Tudi današnja prilika se tiče sv. cerkve; Odrešenik nam v njej pove, da bode v njegovi cerkvi zraven pšenice tudi ljuljka. Je to pojav, ki ga vidimo sami; poleg dobrih so tudi hudobni ljudje. In nehote se nam vrivajo vprašanja: Odkod so se pa ti hudobneži v cerkvi vzeli? Zakaj jih Bog ne iztrebi iz sveta? Kakšna bo konečna osoda vsega? Na ta tri vprašanja hočem danes obrniti vašo pozornost. Odkod so se vzeli hudobni ljudje, odkod je ljuljka med pšenico? Je li cerkev temu kriva? Ne in ne! Odrešenik nam to jasno pove: "Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je dobro seme vsejal na svojo njivo. Ko pa so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in je prisejal ljuljke sredi pšenice." — Gospod je sam razložil poslušalcem to priliko, rekel je: "Kateri seje dobro seme, je Sin človekov . . ., dobro seme so otroci kraljestva; ljuljka so pa otroci hudega; sovražnik pa, kateri jo je vsejal, je hudič." (Mat. 13, 38-39.) Cerkev torej ni kriva, če je zraven pšenice tudi ljuljka, če so zraven dobrih tudi hudobneži. Seme, ki se seje v cerkvi, je dobro seme, je Gospodova beseda; toda sovražnik pride in na-seje ljuljke med pšenico; tega sovražnika imenuje Gospod hudiča, ki ima svoje priganjače med ljudmi. In koliko je takih sovražnikov, ki posevajo ljuljko med pšenico! So to sovražniki Kristusa Gospoda; edinole sovraštvo do božjega Sina jih vodi k takemu počenjanju. Že sv. Pavel je tožil radi njih; ko je bil v Rimu v ječi, je pisal Filipljanom (3, 18) : "Mnogo jih namreč živi, ki sem vam o njih že večkrat pravil, zdaj pa celo v solzah rečem, kateri so sovražniki Kristusovega križa." Ti sovražniki preganjajo edinole Kristusovo cerkev, to je katoliško cerkev. Druge cerkve puste lepo pri miru, katoliška cerkev jim je na potu. Zanimivo dejstvo! Nek pisatelj pravi krasno: V tem vidim, da je katoliška cerkev prava cerkev Kristusova, ker jo brezverci in svobodomiselci vedno, napadajo, ker v njo sejejo vedno ljuljko, da bi jo uničili. Ne napadajo judovskega ali mohamedanskega veroizpovedanja, ne napadajo poganstva; ne hodijo sejat svojo ljuljko med ne-civilizovane in divje narode v Afriki ali Avstraliji, ampak napadajo edinole katoliško cerkev — vse, kakor je Kristus napovedal. So vsi ti sovražniki Kristusa, so pa tudi sovražniki ljudi. Zapeljujejo ljudi od Boga in Kristusa, in s tem jih zapeljujejo od večnega zveličania. "Kakšno zameno bo človek dal za svo- RAK UMORI 125,009 LJUDI V ZED. DRŽ. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo 1921, — 6091 ljudi, 1925. pa 7376 za to boleznijo. jo du|o?" vprašuje Gospod. (Mat. 16, 26.) V srce človeka vseje, i ljuljko, in človek potem odpada od vere, iz pobožnega, veri i danega človeka postane brezverec, iz vestnega človeka brez\ jstnež. Poznal sem kraj, kjer so bili jako dobri, pobožni Ijudji. Prišel pa je med nje "naprednjak," razsvitljenec, vsa njegova naprednost in razsvetljfenost je pa obstajala v brez-verstjhi. Začel je je širiti z besedo in z brezverskimi časniki. Ni bio dotgo, pa so iz vernih ljudi postali brezverci, iz pobožnih ljudi preklinjevalci, iz rednih, vestnih ljudi najhujši pijanci. Glejte, "prišel je sovražnik in posejal ljuljko med pšenico." Taki ljudje so rea sovražniki človfeka. V tem imate odgovor na vprašanje: odkod hudobneži v cerkvi. "Sovražnik je to storil," pravi Kristus. Drugo vprašanje: Zakaj trpi Kristus te hudobneže v cerkvi? Zakaj jih ne iztrebi? Zakaj ne izruje ljuljke iz pšenice ? Nehote nam prihaja to vprašanje na misel. Skoro bi tudi mi rekli s hlapci v evangelju: "Hočeš-li, da pojdemo in jo poberemo?" Toda Božja pota niso naša pota. Gospod hlapcev ni grajal, ker so se jezili radi ljuljke, toda glede izruvanja je bil drugih misli. "Nikar," je rekel, "da kje pobiraje ljuljko ne izriijete ž njo vred tudi pšenice." Ta ljuljka, ta plevel, o katerem govori Gospod, raste v Palestini, raste jako gosto med pšenico in opleta s svojiijni koreninami korenine pšenice. In tako je pri ljudeh; dobri in hudobni so v vsakdanjem življenju združeni — kako bi neki bilo, ko bi Gospod Bog vsakega hudobneža takoj iztrebil iz sveta? In kdo ne postane tuintam ljuljka, plevel? Ni li mogoče, da se zapeljanec zopet dvigne in se popravi? B^ne bilo li prenagljeno, če bi bit vsak hudob- Strašna bo osoda ljuljke, strašna bo osoda sejavcev ljuljke. Sfedaj. se posmehujejo, norčujejo, to nič ne de; roka Božja na nje še vedno čaka. Gospod je rekel': "Gorje svetu radi pohujšanja . . gorje človeku, po katerem pohujšanje pride." (Mat. 18, 7.) Tako, prijatelji, imamo odgovor na tri vprašanja: Odkod še je vzela ljuljka v cerkvi, zakaj Bog ne iztrebi hudobnežev iz sveta, in kakšna bo konečna osoda vsega. Prijatelji, sklonimo svoje glave v ponižnosti pred Božjo modrostjo, ki nam ta pojav pojašnjuje. • Skrbimo za, to, da se med nami ne bo razsejala ljuljka, ogibajmo se človeka-sovraž-pika, ki seje ljuljko. * Bodimo dobra pšenica na' njivi Gospodovi, da nas bodo enkrat angeli zbrali okoli Odrešeriika, od katerega bomo prejeli večno plačilo. Amen. -o- 0 NEKI KOČLJIVI DOLŽNOSTI STARŠEV. Starodavna navada je bila, da niso starši povedali ničesar svojim otrokom o tem, kako otrok pride na svet, oziroma so zadoščali otroški radovednosti z raznimi bajkami. Moderno vzgojeslovje zavrača tak način vzgoje. V nedavnem radio-go-voru je Dr. Carro C. Croff, zdravnica oddelka za socijalnc pokončan? "Nikar," je rekel gospodar vnetim ihigijeno v zdravstvenem de- 'da kje pobiraje ljuljko ne izrujete ž njo vred tudi než takoj hlapcem, pšenice." Morda bi bilo pa dobro, ko bi Bog vsaj sejavce te ljuljke pokončal? Cemu trpi te na svetu? Dokler bomo na svetu, ne bomo nikoli Božjih načrtov razumeli. Bog pripušča morda zlo, pripušča pohujšanje, da bi se verniki preskusili kakor se preskuša zlato v ognju, da bi ostali verni in trdni, neomahljivi; morda je to Božje usmiljenje, da Bog čaka, da bi se ti sejavci spreobrnili; morda so še drugi vzroki. Božji sklepi nam niso znani. In kaj bo konečna osoda vsega? Gospod nam na to odgovarja v priliki. "Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico." In potem je razložil učencem to priliko. "Žetev je konec sveta; ženjci pa so angeli. Kakor se torej ljuljka pobere in v ognju sežge, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele, in bodo pobrali iz niego-vega kraljestva vsa pohujšanja in tiste, ki delajo krivico in jih bodo vrgli v ognjeno peč. Takrat se bodo pravični svetili, kakor solnce v kraljestvu svojega Očeta." (Mat. 13, 39-43.) Vidite, ljuljka ne bo ušla svoji osodi. Hudobneži, in če so tudi v cerkvi, bodo enkrat prejeli svoje plačilo. Ne bodo mogli reči: "Gospod, ta ali oni me je zapeljal, ta ali oni me je skazil. Kdor bo ob času žetve najden kot ljuljka, s tem se^bo delalo kakor z ljuljko, in ne kakor s pšenico. Gospod je nas opominjal: "Varujte se krivih prerokov!" Je li človeku brezverec, bogokletnež ljubši kakor pa Kristus Gospod? ca priporočala, naj se obrnejo za nasvet na ravnatelja oddelka za socijalno higijeno v State Department of Health. -o- ŠPIJONAŽNI - PROCES V PRAGI. V Pragi se je začela razprava proti osmim komunistom, ki so obtoženi, da so izdajali važne vojaške skrivnosti sovjetski Rusiji in Nemčiji. Proces je tajen in bo trajal cel teden. -o- -Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki z vso silo na de- part me nt U države New York, zagovarjala podučevanje o- (lu za svoj tisk? Kaj pa mi, bo-trok, bodisi s strani staršev ali .""> samo mirovali in gledali? pa šole, o vseh vprašanjih, ti-čočih se socijalne higijene. Dr. Croff je dokazovala, da stari način vzgoje le sili otroke v to, da si informacije o spolnem življenju priskrbijo od drugih otrok. Navadna posledica tega pa je, da dobijo povsem popačene pojme o stvari. Tak poduk bi moral prihajati od očeta ali matere ali od šole ali pa od obeh strani. Čas pride prav kmalu — rekla je Dr. Croff — ko bo socijalna higijena priznana kot učni predmet v šoli. Poduk bo moral začeti pri mlajših otrocih s tem, da se jim bo povedalo v obliki pripo-vesti, kako se življenje plodi pri "rastlinah in pri nižjih oblikah živalstva. Staršim, ki se obotavljajo ali se ne čutijo sposobne pravilno podučiti svoje otroke o takih stvareh, je predavatelji- ramo za svoj list A. S.! Naznani Ker letos ne bomo uprizorili nobene posebne kampanje za mesec katoliškega tiska, smo se odločili dati posebno nagrado vsakomur, ki nam na upravništvo dopošlje svojo naročnino za najmanj enojeto naprej ali več; i Kdor se naroči le za pol leta, 1.) 2.) ki list na novo naroči in plača -za celo leto. dobi stenski koledar. Nagrade so: zemljevid, molitvenik, rožni venec. RAK tc bolezni jc vsako leto več. Nekaj sc more vkreniti, da se razširjanje prepreii. Ljudje morajo l»iti i>odučoni. da so vsako leto vsaj enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče je takih, katerih si' liole/.en šole prijemlje- če hi takoj šli k zdravniku, hi si ohranili življenje. Simptoni bol can i >, elevator d" 1". nad*»tr. —■ Lire: '::;'» p. m. NedHjah: 10 a, m. do 1 p. m 10. a. m. do 1 p.. m. in 5 p. m. H BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNIM Prodajam vsakovrstne barve, vstrniše itd. po najzmemcjiih cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno želczmno, različno orodje m vse kar potrebajete v tem ozira za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne lip« (Sajbe,) " Jokii Kosmadi SLOVENSKA TRGOVINA 2 ŽB3-E2HIHO 1804 W«st 22n*St., Chiw^ 111. Phonei CUd MML I1WWI Naš veliki stenski zemljevid je vzbudil veliko zanimanje, povsodi. Veliko smo jih razposlali kot nagrade za nove naročnike, veliko dobimo pa tudi naročil zanj. Prva zaloga nam je pošla in v nekaj dneh dobimo novo. Prepričani smo, da bomo večini ustregli s tem, da damo vsem našim naročnikom priliko, da ga dobe. Molitvenik je pripravna knjižica za vsakogar, rožni venec bo vsakogar zveselil, ker je lept-ga izdelka steklene jagode in zlata verižica. • POMNITE PA, da velja ta ponudba samo za one, ki pošljejo naročnino direktno na uprava in plačajo list najmanj za eno leto,, to je $5.00 (za Chicago, Kanado in Evropo ?6.00) in sicer za naprej. Komur je naročnina potekla v letu 1926, mora plačati vso zaostalo naročnino in še za eno leto naprej. Kdor dolguje za en mesec, naj pošlje $5.50. Označi naj tudi, katero izmed nagrad želi dobiti. Kdor je naročnino že poravnal, pa želi dobiti nagrado, naj nam ponovno dopošlje naročnino še za eno leto; katerim še nt potekla naj plačajo sedaj, tako bo imel vsak pristop do nagrade. POMNITE PA TUDI, da velja ta ponudba samo do 2$. februarja. Kdor dopošlje naročnino pozneje, ni več opravičen do nagrade. Nagovorite svoje prijatelj«, da »i naroče list v tem mesecu in dobe eno izmed obljubljenih nagrad. / , Za soprovizorja na župnijo Sv. Miklavža na Polja je imenovan župnik na Bučah, g. Miloš Turk. -o Umrla je dne 3. jan. ob 10. uri znana A-malija Steklar, žena gostilničarja Matije Steklarja v St. Jakobu v Slov. goricah. MALI OGLASI. HIŠE>IN LOTS NA PRODAJ. 6158 WINTHROP AVE. Proda derira 6 stan. poslopje 3—5 in tudi sun parlor, "in a door bed" 4 garaže zid. Blizu transportacijc, lc nekoliko je treba takoj. Lastnik v 3 nadstr. vzh. Rogers Park, 7731. __92-t do t "TO EXCHANGE $42,000 EQUITY" v modernem 36 stan. poslopju, samo belci v Jackson Park okraju, vzame v zameno prazni prostor ali dobro farmo. Vprašajte Schop, 1457 Spruce St._ ^ _ 91-t do t POSLOPJE na prodaj'dva nadsr. 7 sob. cena $4500, nekaj takoj, ostalo po $40.00 mesečno. 4506 W. Fulton St. __03-č,p,s BUNGALOW 6 sob, kurjava na olje, lepo podstrešje, hrastov les tla, klet vel. strop ometan, v kop. sobi in veži tla s ploščami, vel. omare za obleko, omara za knjige, garaža za 2 kari. primoran takoj prodati. Cena $11,00(1. Nima agentov. 6339 S. Ma-plewood Ave. Prospect 6904. ___96-čtp,s POZOR NAROČNIKI! Prosimo vse naše naročnike, da obnove svojo naročnino v tem mesecu in nagovarjajo svoje prijatelje, da si list naroče. Da bo stvar bolj živahna, smo določili lepe nagrade za ta mesec, kakor je to navedeno v posebnem oglasu v tej številki. — Rojaki, poslužite se jih! Mnogo je še naših ljudi, ki ne čitajo katoliških listov. Pojdite za temi in pridobite jih \ tem času za katol. časopisje! Kdor dela za katoliško časopisje, dela za Boga in narod. Kajti katoliški tisk je glasnik katoliške vere in božje besede. Zato je nas vseh katoličanov sveta dolžnost podpirati in razširjati katoliško časopisje. Katoličani vseh narodov bo do ta.mesec krepko na delu zi svoj katoliški tisk. Kaj pa m Slovenci, naj samo mirujemo ir gledamo? Nikakor ne. Temvet na delo moramo vsi, da razširimo naš katol. dnevnik A. S. \ zadnjo slovensko hišo v vsak' slovenski naselbini. KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATMA. Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. POSLOPJE NA PRODAJ, sun parlor, omara za knjige, kopal, soba, porč zamrežen, parna toplota. 5100 _Monroe St._95-č, do č FARME NA PRODAT 126 AKR. farma nizko deloma visoko ležeča. 150 akr. očiščene, ostalo po-gozdeno, Iiiša 2 nadstr. 6 sob in druga gospodarska poslopja. Hlev 40x 80. Sadonosnik. Clizu cerkev in šola. Cena $15.00 za aker. polovico v gotovini, ostalo na lahka odplačila. Imam tudi manjše farme na prodaj. J. A. Manning, Marble Hill. Mo. ___99-s New York Gentlemen's Summer Home 72b akr. -farma v Cuba. X. Y.. A1 !eghennv County. 4 gospodarska poslopja. sadonosnik 12 akr. večina j;i-bolka, pripravno za mlekarstvo a.i kokošjerejo. Precej gozda, bi rad zamenjal za posestvo v Chicagi. Vprašajte R. J. C. Hamilton. (»318 Win throp Ave.. C bi ca,up. III.___00-s ZAMENJA — lastnik 120 akr. v Floridi ob zap. obali: očiščeno. Ring-ling & White bi rad dobil prazen prostor za rezidenco, ali pa lep bungalow. Roy Reedcr. 135') X. May- field. Columbus 2026._«5-s_do s MALE FARME od 2 do 40 akr. obdelane v Kane in M c Henry okrajih. A. A. Grissey. Marengo. 111._ PROA 14 AKR. Table Rock farma za kokošjerejo. $3500. Box 97. Table Rock, Xebr. V BLIŽIN[ DENVER proda obdelano 80 akr. farmo za nizko ceno, le $13.000. 216 Republic Bldg., Den- vpr. Colo._02-č do č 137 AKR FARMA v Bollinger ok^-ju, Mo.t dobra cesta, šola, trg v bližini, sadonosnik, voda na farmi etc. $800.00 ostalo na 6 odst. obresti. A- B. Goodrich. Cowgill, Mu. 01-č.p.s farme na prodaj ali v Kistner, Wilsall, Mont. ________________00-Č,p,3 50 AKR. sveta ob glavni resli. $4000, lastnik W. Moench, Xenia, III. R. 1. ¥ 98-e do č MONTANA rent. F. L, JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kozaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST . —-lf i Nemec g Iv 1439 W. l&th St CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETKO IZKUŠNJO! IOWA FARME odda v najem, proda ali zamenja za kaj drugega. Robert Hunter. Sioux City. Iowa. 97-č,p,s AVTOMOBILI NA PRODAJ. "DODGE TOURING. Rex inclnsurc" zadnji model — $375.00 proti gotovini. 4028 Gladys Ave. 04-s,t.-r "DIAMOND T. Z'/.> ton combination stake and express body," zelo nizka cena. potrebujem denar. 4028 Crv-stal St. Ph. Albany 10448. 76-t do t 25 ŽE RABLJENIH avtov zadnih modelov, različnih firm, od $40.00 naprej. 3018 Belmont Ave. 77-t do t _POHIŠTVO NA PRODAT. POHIŠTVO proda za 5 sob zelo poceni. 4915 Monticcllo Ave. Vprašaj-fp zvečer po 6. uri. 09-s "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva 'a štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. VINKO ARB AN AS Edini »krvevttkt cvetlica? ▼ Chicagi Phone: Canal 4340. t320 W. 18th St. Chicago, III. Vence xa potrebe, feopke za new* ste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doitar-liajn na dom. Cene zmerne. DELO IN SLUŽB« MLADO ZEXSKO potrebujem za hišna dela, en mali otrok v družini. 431 S. Morgan St._57-č do č POTREBUJEMO dekleta izkušene "shoe Stitchers", stalno delo, B. & B Shoe Co., 1809 Palmer St. __94-č do č UGODNA PRILIKA. RESTAURANT odprt 6 dni, dolga pogodba, dohodki SI500; odda na lahke obroke. Delaware 0778, 29. W. Kinzie St. 65-č do č V NAJEM SE ODDA Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 dp S pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., poL Brighton P'lr TeL: Lafayette 1544. •j. -v' ' \ W*r "AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 1. februarja 1927 ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. Če hočeš, da te ne bo kakšna ženska celo svoje življenje pozabila, stori ji nekaj, s čemer jo boš užalil* N. pr. reci ji, da "Prepozno je, da bi odrekla," reče ženska in se nasmeje, "biti morata moja gosta, da ne izgubite svoje prtljage. Pojdita vendar, po tako dolgi vožnji potrebujeta, da se umi-jeta in okrepčata. Nato je odšla skozi množico, ki se ji je umikala, kot sta opazila, in je odšla proti kolu, kjer je bila privezana lepa mula. Odvezala jo je in nalahko skočila v sedlo in odjezdila, ozirajoč se od časa do časa nazaj, da vidi, ali gresta za njo, kar sta seveda bila pri-morana storiti "Rad bi vedel, kam gremo," je rekel Godvin, ko sta stopala ob pripekajočem solncu po bejrutskem pesku. "Kdo ve, kam naju pelje ta neznana ženska?" odvrne Wulf in se nasmeje. Vodnica po daljšem potu obetane pred verando bele, prostrane hiše, ki je stala sredi velikega vrta, nasajenega z murvami, pomarančami in drugim sadnim drevjem, ki jima je bilo tuje. , Ženska razjaha ter izroči mulo Nubiju, ki je čakal. Zatem hipoma odgrne pajčolan in se obrne proti bratoma, kakor da bi hotela pokazati svojo lepoto. Krasna je bila, morda petindvajset let stara, in jako bele polti, kar je nenavadno pri ženskah iz Jutrovega. "Moja borna hiša je za romarje in trgovce, ne za slavne viteze; a vseeno dobro do-šla, gospoda," je rekla izza vogalov svojih oči. "Potnika sva, ki sva šla na romanje," odvrne Godvin. "Za koliko vsoto na dan nam daste hrano in sobo za spanje ?" "Gospoda, moj dom je le skromen, komaj primeren za viteza kot sta vidva ; ali ako mi hočeta izkazati čast, znaša cena — toliko." "Zadovoljna sva," reče Godvin, "zlasti, ker sva prepričana, da boste lepo ravnali z nama tujcema, ker ste naju tako nasilno privedli v svoj dom." "Tako kakor le želita — hočem' reci — kakor mi bostaplačala," je rekla ženska. Ko sta hotela plačati nosaču, jima je rekla: "Ne, bom že jaz uredila z nosačem; on vaju prevari." Živo in dolgo časa se je dogovarjala ženska z nosačem za plačilo. — Ker ni hotela dati nosaču, kaj je zahteval, se je razsrdil rekoč: "Zakaj me odiraš, ti Masuda vohun-ka. Ti si me najela, sedaj se pa vlečeš za ta krščanska psa proti pravoverniku, ti otrok Al Džebalov!" Naenkrat je bilo videti, kakor daje ženska postala nepremična kot kača, predno skoči. "Kdo je to?" je rekla mrzlo. "Ali imaš v mislih gospoda smrti?" in pogledala ga je s strašnim pogledom. * "Odpusti, vdova Masuda," je rekel. "Pozabil sem, da si kristijana in stojiš seveda na strani kristjanov. S tem denarjem ne bodo plačane niti podkve mojega osla, kolikor so se obrabile, dovoli mi, da grem k romarjema, ki me bosta bolje plačala." Dala mu je denar in pristavila s svojim mirnim glasom: "Pojdi; ako pa ti je življenje drago, pazi bolje na svoje besede." Nosač je nato odšel; ponižen kakor tepen suženj. je njena prijateljica mnogo lepša, kakor je ona.^ -o- NAROČAJTE AM. SLOVENEC -j- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. —-Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kak$r tudi v druge jezike. za nas ni nobeno naročilo premalo — nobeno preveliko* Amerikanski Slovenec 1*49 W. 22nchST., CHICAGO, ILL. 22. januarja 1927. ST. STEPHEN'S PARISH BOWLING LEAGUE. Team Standing. Average: 722.11 710.5 661.12 625.5 Won: Lost: Total pins 1. St. Stephen's, KSKJ. . . 13 2 10,841 2. Holy Name Junior. . .. 10 5 10,655 3. St. Magarus....... . . 4 lh 9,927 4. St. George, COF---- . . 3 12 9,380 "Odpustita mi, ali tu v Bejrutu so ti sara-censki nosači prave pijavke, zlasti nasproti nam kristjanom. Vajina zunanjost ga je pre-varila. Mislil je, da sta viteza, ne priprosta romarja, za kar se izdajata, ker sta pod svojo haljo oblečena in oborožena kot viteza; in," je pristavila in uprla svoje oči na marogo belih las na Godvinovi glavi, kjer ga je v boju ob Mrtvaškem zalivu zadel meč, "kažeta vi-težke rape, čeravno je seveda resnica, da jih človek lahko dobi pri kakem gostilniškem pretepu. No, vidva mi bosta dobro plačala in zato imela najboljšo sobo dokler bo vaju volja počastiti me s svojo družbo. Oh, vajina prtljaga. Suženj, pridi semkaj." S presenetljivo naglico je prišel Nubiju, ki je odpeljal mulo in vzel prtljago. Nato ju je peljala po hodniku v veliko, opremljeno sobo z visokimi okni, kjer sta stali na cementnih tleh dve postelji ter ju je vprašala, ako jima ugaja. "Da, bo že zadostovala." Uganivši, kaj se je vršilo v njuni glavi, je pristavila: "Ne boj-ta se za prtljago. Da bi bila bogata kot pravita, da sta revna, in tako plemenita kot pravita, da sta nizkega stanu, bi bila vidva s prtljago čisto varna v krčmi vdove Masude, — ali kako pa je vama ime?". "Peter in Janez." "O gosta moja, Peter in Janez, ki sta prišla obiskat deželo Petra in Janeza in drugih svetih ustanoviteljev naše vere--" "In bila tako srečna, da jih je na njenem ! obrežju zajela vdova Masuda," je odgovoril j Godvin in se zopet priklonil. 1 "Ne govori o sreči, dokler je nisi dosegel, gospod, — ali si Peter ali Janez?" je odvrnila s sumljivim povdarkom. "Peter," je odgovoril Godvin. "Pomni, romar z marogo belih las je Peter." "Vaju je treba razločevati, saj sta dvojčka, kakor vidim. Dajta, da vidim — Peter ima marogo belih las in sive oči. Janez ima modre oči. Janez je tudi večji bojevnik, ako more romar biti bojevnik — poglejte njegove miši- y ce; ali Peter toliko več misli. Ženski bi bilo t težko izbirati med Petrom in Janezom, ki pa ' sta sedaj oba videti lačna; dovolita, da grem pripraviti malo jedi." "Čudna gospodinja," je rekel Wulf in se nasmejal, ko je odšla iz sobe; "ali meni je všeč, čeprav je naju tako lepo vjela v svojo mrežo. Rad bi vedel, zakaj. In kar je še več, brat Godvin, ti si jej všeč, kar je jako dobro za naju. Ali, prijatelj Peter, pazljivosti je treba, sicer bom istih misli kot naš nosač, da nama utegne biti nevarna. Pomni, da jo je nazval vohunko, in nemara je v resnici." Godvin ga nevoljno pogleda, a v tem se je od zunaj čul glas vdove Masuda, ki je rekla: "Brata Peter in Janez, pozabila sem vaju opozoriti, da govorita tiho v tej hiši, kajti nad vrati se nahaja mrežica za zrak. Ne bojta se; slišala sem zgolj Janezov glas in ne tistega, kar je rekel." "Nadejam se, da ne," je zamrmral Wulf, ki je govoril to pot zares tiho. Zatem sta razvezala svojo prtljago, vzela iz nje svežo obleko in se po dolgi vožnji umi-la z vodo, ki so jo pripravili v velikih vrčih. Individual Standing. Average: 173.6 167.2 151.0 149.14 148.13 148.4 147.11 147.0 142.4 142.0 High Ind'l. Game to date: J. Predovich, St. Stephen's 213, High Individual Series: J. Zefran, St. Stephen's 550. Team: Games: Total: High: 1. J. Zefran Jr., St. Stephen's 9 1563 208 2. F. Kosmach, St. Stephen's. 3 503 194 o o. A. Tomazin, St. Stephen's. 3 453* 163 4. F. Paiacz, St. George.....15 2249 209 5. S. Kozjek, Holy Name Jr.. 15 2233 192 6. F. Bicek, St. Magarus.....15 2224 183 7. S. Hraster, St. Stephen's. . 15 2216 189 8. J. Zabkar, Holy Name Jr.. 13 2205 196 9. J. J. Kobal, Holy Name Jr. 15 2134 193 10 .J Predovich, St. Steph. . .15 2130 213 High Team Series: St. Stephen's 2292. High Team Game: St. Stephen's 823. ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE ■0000000000000<>{>00<)0(>0000(>00<)<) SLABI PAPEŽI IN DOBRI -ti. Nasprotniki Cerkve bi kaj-PAPEŽI. jpada radi, da bi bilo sence in Torej kaj naj tisto bore šte- teme več, da bi je bilo povsod vilce slabih papežev dokaže proti papeštvu sploh? Ali morda to, da papeštvo ni božjega izvora? Ne more! Za božji iz-' vsepolno. Zato obrekujejo in lažejo. Čujmo en zgled takega obrekovanja in laži. Celo Pija IX., vor papeštva imamo živo bese- .čigar življenje je bilo življenje do Kristusovo in polno drugih 'svetnika in je proces zaj njego- dokazov, med katerimi je tudi zgodovinski dokaz. Ali morda, da papeštvo nima najvišje oblasti v cerkvi? Hm, ali ni več resnična beseda Kristusova: Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva! Karkoli boš zavezal . . . Čemu tedaj izigravajo nasprotniki Cerkve vedno in vedno grehe tistih maloštevilnih slabih papežev? Ali morda ho vo proglašenje med svetnike že uveden, so hoteli ometati z blatom. Tri leta po njegovi smrti je izšel roman, delo svobodo-miselstva, ki je pripovedoval najgrše reči o pokojnem papežu. Eden Pijevih nečakov se je zavzel za brezmadežno ime pokojnikovo. Naperil je tožbo j proti obrekovavcem in 1. 1881 !je razsodilo civilno sodišče v čejo kažoč na tistih pet ali šest j Montpellierju, da so ti, ki so roman spravili na dan, grdo raz-žalili čast svetega papeža. Obsodba se je glasila na 60,000 frankov kazni in poleg tega so morali obrekovavci plačati pet tisoč frankov zato, da se je sodba razglasila v nič manj nego 60 listih in časnikih. Tako laže brezbožni tisk. Cisto po pravilu brezvestnega bo-gotajca Voltairja, ki je 21. okt. 1736 pisal prijatelju Thierio- Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $2,825,153.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA. Njeno premoženje znaša $1,600,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje n.ad 30,000. Ima 170 krajevnih drr^tev sirom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega druStva (8 članov zadostuje) pl-iite ifi glavnega tajnika: Jo*. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Jolset, in. Nr. grada za ustanovitev znala $20.00. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI! nevrednih papežev celo reči: Glejte, taki so bili in so — vsi papeži? ' Toda to bi bila vendar malo predebela predrznost in le blazen ali skrajno hudoben človek bi si upal kaj takega trditi. Poglejmo celo dolgo vrsto papežev od sv. Petra do Pija enajstega — dvesto in šestdeset po številu. Kje na vsem božjem svetu je še vrsta takih vladarjev? Kje je še v eni sami nepretrgani vrsti toliko mož ta ko izredne nravne resnobe, kreposti in svetosti? Ta dolga vrsta se je začela 1. 17: tu: "Laž je samo takrat pregreha, če povzroči zlo. Velika čednost pa je, če kaj dobrega naredi. Zato bodite čednostni bolj in bolj. Treba je lagati ka- s samimi mučeniki, žrtvami ve-Jkor hudič: ne boječe in ne ne- re in ljubezni božje. Od sv. Petra do Melhijada, sodobnika Konstantina Velikega, štejemo dvaintrideset papežev. Dva sta morala zaradi vere v pregnanstvo. Vsi drugi so bili obglavljeni, kamenjani, utopljeni, od divjih zveri raztrgani. Katera druga dinastija ima take heroje, junake? Trideset mučeni-kov kar v eni, nepretrgani vrsti ! , Pa tudi pozneje. Če ni bilo pri papežu pravega mučeni-štva, koliko je pa bilo nekrvavega ! In kakor solnce je v vseh stoletjih sijala svetost premnogih. Poleg tridesetih mučenikov je prištetih med svetnike še dvainpetdeset drugih papežev, tako da jih uživa skoraj nič manj nego skoraj tretjina čast altarjev. In kako Cerkev preiskuje življenje tistih, ki jih namerja postaviti na altar, to je znano vsem, ki jim je do resnice in ne do laži. Skoraj ena tretjina vseh papežev je torej prišteta med svetnike. Tudi mnogi drugi so živeli -svetniško in bodo še dosegli časti altarjev. In pred o-stalimi — z izjemo onih par slabih —mora utihniti vsaka kleveta — bili so vsaj možje poštenjaki in značajni ljudje, ako že ne svetniki. Ne, ne! Zaradi tistih petih ali šestih slabih "cerkvenih po- kaj časa, nego pogumno in zmerom. Lažite, prijatelji, lazite!" Taki premišljeni in dogovorjeni laži je treba stopiti na prste, trdo in odločno. Zato proč z listi, ki so prisegli sovraštvo katoliški stvari! Pa pojdimo dalje! Tudi zavoljo božanstvenosti naše Cerkve nam ni treba biti v zadregi ob tistem majhnem številu slabih papežev. Božan-stvenost Cerkve je jasno izpričana po besedah evangelija, iz katerih zvemo, tla je Cerkev u-stanovil Kristus, pravi Bog in pravi človek. Izpričana je po njeni čudoviti rasti: iz gorčič-nega zrna se je hitro razkoša-tilo mogočno drevo, ki je razprostrlo svoje veje križemsvet. Izpričana je božanstvenost Cerkve po njenih čudovitih u-činkih: ali ni čudežno prestva-rila ljudstvo in preobrazila o-bličja zemlje? Izpričana je božanstvenost Cerkve po njeni trdni stalnosti in po zmagovitosti, s katero je kljubovala skozi vsa stoletja svojim sovražnikom: peklenska vrata je niso mogla premagati. Kako naj torej kakih pet slabih poglavarjev Cerkve na Petrovem prestolu omaje našo vero v njeno božanstvenost? Nasprotno! Se utrditi nam morajo našo vero ti slabi pape- glavarjev se katoličanom pape- ži. Ali ne bomo dejali, da je ti Ištva ni treba sramovati. Če mečejo ti nekoliko človeške sence j v zgodovino Cerkve, je pa luč drugih toliko sijajnejša: kakor solnčna luč, ki je tem jasnejša tam, kjer se odraža od senčnih mrakov. Govorimo dosledno le o petih ali kvečjemu šestih slabih papežih. Več, pravi poštena zgodovina, jih ni bilo. Potvorjeni "zgodovini" in sramotilnim knjižuram pa n^ smemo verje- PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za na« r o čila za premog — drva in prevažanje pohiStva ob čaaa selitve. PokiiJHte Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st FUtce. Chicago, m sta posest, tista hiša prav posebno trdna, ki je-tudi slabi gospodarji ne morejo spraviti na boben? In tako glede Cerkve: če je poleg vseh drugih viharjev in potresov brez škode prenesla še tudi nekaj slabih nad-pastirjev, ali ni to tembolj gotov znak, da je od božje roke zgrajeno poslopje? Pustimo torej sovražnikom Cerkve, da kleveta jo in se vesele sami svojega blatenja, Cerkev se ni zavoljo tega še prav nič omajala in omajala se ne bo niti naša vera. —Rev. Bernard Ambrožič. -o- Z malim zadovoljen. Razgo-varjali so se v neki družbi, da ljudje niso nič več z malim zadovoljni, Pa je vstal sodnik in rekel: "To pa ni res! Kadar sem sodil, sem videl, da so bili ljudje z malim prav zadovoljni!" Širite "amer. Slovenca'