GASILEC GASILSKI PRAZNIKI: 25. december: Božič — 1. januar: Novo leto — 19. januar: Rojstni dan našega pokrovitelja Nj. kr. Visočanstva kraljeviča Tomislava XLI 1937 ŠT. 12 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1938 želita svojim naročnikom in prijateljem UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Praznik ljubezni Skrivnosti polni praznik božjega rojstva bo znova potrkal na človeške duše in jih napolnil s svetostjo in ubranostjo. Rojena je božja Ljubezen; znova se začenja v naših spominih pot Boga ki se je žrtvoval za človeštvo. Praznike Odrešenikovega rojstva praznujemo. Veliki pomen unajo ti prazniki ljudem, saj jih združujejo in približujejo, da postanejo bratje in sestre. Za nas gasilce, ki smo zapisali na svoj prapor besede ljubezni, so Pa božični prazniki potrjevanje v našem delu in udejstvovanju! Svetu danes manjka nečesa, kar bi ga osrečilo, kar bi njegovo zmaterializira-nost omililo in dalo človeštvu nekaj domače prijetnosti. Ljubezni pogreša svet in človeštvo! Žrtev ne pozna današnja doba; tihih in skritih žrtev, ftiolčečega dela za bližnjega, za brata, sestro ... Tu stojimo mi gasilci kot vitezi. Čudno zveni ta beseda v današnji dobi, toda vkljub temu je resnica, da danes svet ne pozna viteštva, da ne Pozna viteštva ljubezni. Mi gasilci pa želimo hoditi po poti, ki jo črta ljubezen, ki jo usmerjajo žrtve, mi hočemo biti vredni svojega velikega dela in črpamo ob veliki skrivnosti učlovečenja božjega nove sile in moči, da bomo lahko v novem letu, ki trka na vrata, svoje naloge vršili še z veČjo vnemo, kakor smo jih v pretečenem letu. Naj nam bodo spomini o božičnih praznikih za spodbudo v novo leto dela, žrtev in premagovanj, ki jih zahteva naša služba ljubezni. Poglejmo ob novem letu v pretečeno leto, na vse, kar smo in kar nismo storili — in naj bo trden naš sklep v letu 1938. hoditi še z večjim ognjem po poti ljubezni. Morda smo, bratje, v preteklem letu pri svojem delu našli mnogo Nerazumevanja, naj nas to ne odvrne od našega dela! Saj mi delamo, ker nam čut bratstva in ljubezni do bližnjega tako narekuje! Nikoli nismo delali za plačilo ali hvalo! Tudi nikoli ne bomo! Bratje gasilci! Kristus, učitelj ljubezni do bližnjega, naš največji &rat, se je rodil! Praznujmo božične praznike s čistim srcem in veselo dušo! Z novim pogumom pa pojdimo v novo dela in požrtvovanja polno leto 1938! M. V. »Gasilec« je učna knjiga naša: naročimo jo! Gasilska izobrazba Na zadnji skupščini Gasilske zajednice v mesecu maju 1937 je bila sprejeta resolucija, naj se v Ljubljani ustanovi gasilska šola. Po drugih državah že obstojajo gasilske šole, katere sistematično vzgajajo in izobražujejo gasilce. Gasilske šole v Avstriji vrše izobrazbo gasilcev z večmesečnimi tečaji. Deželne šole za gasilstvo in reševalno delo obstojajo v Grazu, Celovcu in v Linzu, Dunaj pa ima za poklicno gasilstvo posebne tečaje, ki trajajo tri mesece. Praktična stran teh tečajev obstoja v tem, da se obiskovalci tečaja urijo smotreno v vsem, kar jim je pri njihovem delu potrebno. Najboljša gasilska šola bo najbrže ona v Grazu, ki nudi izobrazbo v posebnih tečajih raznim gasilskim poslovalcem. Po koledaričnem pregledu tečajev za prvo in drugo polletje leta 1937. se je v prvi polovici leta vršilo v graški gasilski šoli 21 takih tečajev, ki so trajali od dva do štiri dni. Bili so to strokovni tečaji za orodjarje, za vodje motork, za vodje pri obrambi proti dimu itd. Slični tečaji so se vršili tudi v drugi polovici leta. Ti tečaji imajo tudi namen, izobraziti posebne voditelje za obrambo proti požarom. Naval na te tečaje je zelo velik, tako da ne morejo niti sprejeti vseh prijavljencev. Disciplina na tečajih je zelo stroga in je urejena popolnoma po vojaškem načinu. Za vzgled navajamo dnevni red takega tečaja: , Prvi dan : zjutraj ob 6 morajo tečajniki vstati. Od 7 do 7.30 so telesne vaje. Od 7.30—8 zajutrk, od 8—9.30 redovne vaje in od 9.30—10 odmor. Od 10—12 zopet redovne vaje. Od 12—13.30 opoldanski odmor. Od 13.30—15.30 vaje s sesalnimi cevmi in vaje za polaganje tlačnih cevi. Od 15.30—16 odmor. Od 16—18 zopet vaje s sesalnimi cevmi in vaje v polaganju tlačnih cevi. Ob 21 nočni počitek. Drugi dan: Do 8 enako kakor prvi dan. Od 8—9 predavanja o ravnanju s cevmi. Od 9—9.30 razdelitev v tri vežbovne skupine in priprava orodja. Od 9.30—10 odmor. Od 10—12 prva vežbovna skupina: šolska vaja s kljukastimi lestvami; druga vežbovna skupina: šolska vaja z nosilnimi in razteznimi lestvami. Tretja vežbovna skupina: napadalne vaje. Od 12—13.30 opoldanski odmor. Od 13.30—15.30 prva vežbovna skupina: napadalne vaje, druga vežbovna skupina: šolske vaje v kljukastimi lestvami, tretja vežbovna skupina: šolske vaje s nosilnimi razteznimi lestvami. Od 15.30—16 odmor. Od 16-—18 iste vaje kakor zgoraj) samo da se vežbovne skupine menjajo. Ob 21 nočni počitek. Tretji dan tečaja: Do 8 enako kakor prejšnje dni. Od 8 do 9.30 predavanja o nalogah gasilstva v zračni obrambi. Od 9.30—10 odmor. Od 10—12 vežbe z malim gasilskim orodjem. Od 12—13 odmor. Od 13—14.30 šola za cevne vodje. Posebni tečaji omogočajo posebno izobrazbo gasilcem, ki vršijo posebne naloge pri požarih, reševalnih delih, pri zračnih napadih itd. Graška šola polaga važnost na posebno izobrazbo posameznikov. Vsakemu gasilskemu delu hoče dati s tem poseben pečat, vendar tako, da v celoti tvori vsa izobrazba enoto. To smo hoteli omeniti, da opozorimo ponovno na našo zahtevo po posebni slovenski gasilski šoli. Naša zahteva po ustanovitvi gasilske šole je utemeljena. Uresničiti jo moramo. Ne bo dolgo, ko bodo Zagrebčani imeli prvo gasilsko šolo v Jugoslaviji. Ta se že gradi ob izdatnih podporah od strani mestne občine in banovine. Namenjena je predvsem za zagrebško gasilstvo, v drugi vrsti za hrvatsko gasilstvo splošno. Gasilska šola ni samo potrebna za splošno in posebno izobrazbo gasilstva, potrebna je tudi radi tega, da se naše gasilstvo priuči ekonomično ravnati z razpoložljivimi sredstvi. Mnogo nepotrebnega časa se Pri naših četah izgubi z administrativnim poslovanjem, ker poslovalci ne znajo pravilno uradovati, še mnogo več pa izgubimo z neracijonalno rabo našega orodja. In kje je naša izobrazba za reševalno službo, kje je potrebno znanje in praksa za obrambo proti zračnim napadom? Nešteto je nalog, ki se na novo pojavljajo v našem gasilstvu, katerih se ni mogoče lotiti brez predhodnega temeljitega znanja. Gasilska zajednica v Ljubljani je letos zaprosila Gasilsko zvezo v Beogradu, da se resno lotimo rešitve tega vprašanja ter da se z vsemi silami zavzamemo za to, da dobimo potrebna sredstva za ustanovitev gasilske šole v Ljubljani. Naloge, ki jih stavi država na naše gasilstvo, je niogoče izvršiti le ob temeljiti izobrazbi in ob izdatni podpori od strani države. Ves svoj trud in vse svoje moči moramo vložiti v prizadevanje, da se približamo izpopolnitvi našega gasilstva s temeljito izobrazbo. Ne bomo nehali preje, dokler ne dosežemo ustanovitve gasilske šole v Ljubljani. Ob prehodu iz starega v novo leto ojačimo v sebi to zavest in delajmo, da svoj cilj čimpreje dosežemo v blagor našega naroda. V tem smislu želimo tudi vsem svojim sodelavcem in celi slovenski gasilski armadi srečno novo leto. Dr. Kodre. Službene vesti Vesti starešinstva Gasilske zveze Redne podpore za leto 1937. Starešinstvo je osvojilo načelno stališče, da se podpore razdele na isti način kot lansko leto. Popisnic četam ni potrebno pošiljati, ker jih Kr. banska uprava ne bo zahtevala. Podpore. Na seji Uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije v dneh od 11. do 13. okt. t. 1. je bilo sklenjeno, da Zveza v bodoče ne bo več dajala podpor direktno gasilskim ustanovam. Zveza bo pribavljene proračunske vsote, določene za podpiranje siromašnih gasilskih ustanov, razdelila sorazmerno vsem Gasilskim zajednicam. One jih bodo delile svojim področnim edinicam potrebam in krajevnim prilikam primerno. Obveščamo o tem čete in župe, da se ne obračajo več na Zvezo s prošnjami za podporo, nego naj take prošnje naslavljajo na Zajednico. Ko bo Zveza prišla do sredstev, bo takoj razdelila na Zajednice svoje proračunske vsote, ki so določene za podpiranje gasilskih ustanov. Pohvala. Zvedeli smo, da je ministrstvo vojske in mornarice po končanih letošnjih vojaških vajah meseca septembra na Dolenjskem napravilo posebno poročilo, v katerem omenja tudi gasilstvo v Sloveniji s sledečo laskavo oceno: »Gasilci so se posebno v Sloveniji pokazali najboljši za vse vrste ekip. To so predvsem prostovoljni gasilci inteligentni in spo- sobni. Skoro vsi imajo lep gasilski kroj.« (Vatrogasci naročito u Sloveniji, pokazali su se najbolji za sve vrste ekipa. To su mahom dobrovoljni vatrogasci inteligentni i vredni. Skoro svi imaju lepu vatrogasnu uni-formu.) Na to pohvalo moramo pač biti ponosni. Vesti starešinstva Gasilske zajednice za dravsko banovino Občni zbori gasilskih čet v januarju 1938 Po določilih § 18. zakona o org. gas. mora imeti vsaka prostovoljna gasilska četa svoj redni občni zbor v mesecu januarju. Podrobna navodila so objavljena v letošnjem koledarju pod »Kaj moramo storiti v januarju«. Točka 1. in 9. v § 19. zak. o org. gasilstva letos odpadeta. Pač pa morajo čete izpopolniti event. izpraznjena odborniška mesta. V ostalem naj se predsedniki točno držijo določil §§ 18. in 19. zakona o org. gasilstva. Na občnem zboru naj čete obravnavajo tudi vprašanje zavarovanja članstva zato naj stavijo to točko na dnevni red. Nadzorni odbor naj na vsak način pregleda pred občnim zborom četno poslovanje (glej § 71. zak. o org. gas.) in sestavi poročilo za skupščino. Ne pozabite prijaviti občnega zbora vsaj osem dni preje župi, sre-skemu načelstvu in občini. Vabila na občni zbor morajo prejeti vsi člani najmanj 8 dni pred občnim zborom. Najbolje je, da napravite vabilo v obliki okrožnice, ki jo mora vsak član podpisati. Spored I. strokovno-tehničnega tečaja za izvršujoče člane-gasilce v Celju od 12. do 15. decembra 1937 v gasilskem domu prostovoljne gasilske čete v Celju. Nedelja 12. decembra 1937: Gasilsko orodje, pribor in oprema; Gasilska strategija in taktika; Gasilska strategija in taktika s tehniko gašenja; Zakonodajstvo in zgodovina gasilstva; Narodna zavest. — Ponedeljek 13. decembra 1937: Gasilsko orodje, pribor in oprema; Teorija, gašenje in dušljivi plini; Stavbarstvo in varnostni ukrepi; Redovne vaje in poveljevanje; Prva pomoč pri nezgodah in tehnična služba. — Torek 14. decembra 1937: Gasilsko orodje, oprema in pribor; Delo z orodjem; Gasilska strategija in taktika s tehniko gašenja; Gasilska strategija in taktika s tehniko gašenja; Gasilska disciplina; Služba obrambe proti napadom iz zraka; Praktične vaje z maskami. — Sreda 15. decembra 1937: Delo z orodjem; Administracija; Redovne vaje in poveljevanje; Taktične naloge. — Četrtek 16. decembra 1937: Izpiti za poveljnike. Tehnični tečaji se bodo vršili po možnosti v mesecu decembru t. l-> sicer pa v začetku prihodnjega leta, in sicer v Celju, Mariboru in Ljubljani. Za tečaj je poslalo prijave že nad eno tretjino čet in bo samo za dosedanje pri javi jence (po dva iz vsake čete) potrebno že 16 tečajev. Za prenočišče in hrano prispeva zajednica za vsakega tečajnika. Takoj po tečajih se vršijo izpiti za vse one, ki se bodo na izpite prijavili. Izpiti se vrše po tozadevnih predpisih. Dne 22. novembra se je vršila seja starešinstva. Naročite »Gasilca« za 1. 1938! Razpravljalo se je med drugim tudi o teh-le zadevah: Stanje gasilstva v dravski banovini je sledeče: 26 žup, 946 čet in 30.227 članov. Od zadnje skupščine Zajednice je število čet naraslo za 17. Po župah se vrše administrativni tečaji. Doslej je 5 žup tečaje izvršilo, 5 žup pa je tečaje napovedalo. Gasilska župa Šmarje pri Jelšah je dobila novega podstarešino v osebi tov. Počivalnik Josipa, ker se je Prislan Janko preselil. Iz gasilske zupe Ptuj se je izselil tov. Franc Breznik, na njegovo mesto pa je bil kooptiran tov. Svaršnik Oto. Predloge za spremembo zakona je poslalo 7 žup. Koledarček. Do seje starešinstva je bilo prijavljenih 2918 naročnikov koledarčka skupno z obveznimi izvodi; nova naročila še vedno prihajajo in je verjetno, da bo cela naklada kmalu razdana. Koledarček bo obsegal 368 strani, nekoliko več kakor je bilo prvotno predvideno. Koledarčku so priloženi tudi avtoprometni znaki. Vsem četam bo razposlan se pred Božičnimi prazniki. Cena je ista kakor lansko leto, t. j. din 10.— za komad. Štiridnevni gasilski tečaji so se pričeli v Celju dne 12. t. m. Vodstvo tečajev obstoja iz: vodje, ki ga določi Gasilska zajednica, administrativnega pomočnika, nadzornega častnika in predavateljev. Udeležbo k tečajem je do dneva starešinske seje prijavilo 324 čet, t. j. 34%. Več žup se prijav ni poslalo. Nekatere župe žele, naj bi se vršili tehnični tečaji na njih sedežih. Starešinstvo pa je sklenilo, da se iz načelnih razlogov vršijo tečaji le v Mariboru, Celju in Ljubljani. Na vsak tečaj bo povabljenih 40 do 50 udeležencev. Za gasilske tečaje je Gasilska zveza dovolila podporo din 65.000.—. Doslej je zasiguranih denarnih sredstev za 27 tečajev. Vsak tečaj bo stal približno din 5.000.—. Gasilska zajednica nosi vse stroške tečaja, tako za prenočišča, prehrano in administrativne pripomočke, ne nosi pa stroškov za vožnjo oz. dohod na tečaje. Vadnik je v celoti izšel v »Gasilcu« in se sedaj pripravlja ponatis v Posebni knjigi. Vsaka četa dobi dva izvoda brezplačno. Stroške za to nosi Gasilska zajednica. Za »Gasilca« je Gasilska zveza dovolila podporo din 25.000.—. Gasilska zajednica izda v lastni založbi tudi knjigo o »Stavbarstvu« In knjigo »Naši stroji«. Čiščenje mlak in vodnjakov. Na vlogo gasilske zajednice za dravsko banovino o pogostem pomanjkanju vode ob priliki požarov, je kr. banska hprava blagovolila poslati naslednje pojasnilo vsem sreskim načelstvom: »Opozorite vse občine tamošnjega področja na tukajšnji razpis II. No. 10.513/1 z dne 31. maja 1935, v katerem se vsem občinam strogo naroča, da vse mlake in druga nabirališča vode, ki naj služijo za gašenje požarov, redno snažijo in iztrebljajo.« Objavljamo, da g. Franzot Emil iz Ljubljane ni več upravičen za »Gasilca« in »Gasilski koledarček« nabirati oglasov. Dano pooblastilo je poteklo. — Opozarjamo na to vse interesente. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani. Poveljniki gasilskih čet! Opozorite svoje člane, naj naročijo »Gasilca«! Prihodnje leto bo naš list — naše strokovno glasilo, naša učna knjiga, naš svetovalec in prijatelj — poskušal v še večji meri ko letos dosledno povedati gasilcem in njihovim prijateljem vse, kar je vedeti treba. Zato mora list dobivati čimveč gasilcev in Samarijanov in čimveč onih, ki z nami delajo za ohranitev in čuvanje našega narodnega premoženja in zdravja. In čimveč onih, ki hočejo narod naš obvarovati pred strašnimi nezgodami! Kajti čeravno se nam ni bati ničesar, bodimo na straži! Mi smo druga armada, narodna in prostovoljna in mi vadimo in učimo same sebe in učiti in vaditi moramo svoj narod. List »Gasilec« je in bodi naša učna knjiga! Zato moramo pridobiti čimveč naročnikov med nami samimi in med našimi prijatelji in sodelavci. O Božiču in Novem letu bodimo apostoli za svoj list. Zberimo čimveč naročnikov. Pojdimo k vsakemu, ki je naš vojak: Blagoslova polne praznike Kristusovega rojstva mu želimo in srečno novo leto mu povejmo, potem pa naj bo naša prva prošnja za naročilo »Gasilca«. Pa se pomenimo še kaj in ravno sedaj o praznikih si pridobivajmo prijatelje. In če ne bo naročil lista, ne zamerimo mu! Povejmo vsakemu o našem lepem delu in poskušajmo ga pridobiti, da nas ne bo grdo sodil. Onim pa, ki bodo z vnemo nabirali nove naročnike, bomo dali darila, skromna sicer, kakor smo skromni mi gasilci. Kdor zbere pet novih naročnikov, ki bodo plačali naročnino po 20 din, dobi nagrado 10 din in za vsakih pet novih še po 10 din. Denarno nagrado bomo poslali po pošti ali pa zaračunali pri naročnini. — Pole za nabiranje naročnikov ima vsaka gasilska četa. Gasilci! Za Novo leto 1938 dajmo drug drugemu darilo: Naročimo »Gasilca«! »Gasilec« je naš list. Moramo ga naročiti! ROČNE BRIZGALNE kupujem, odnosno vzamem v račun pri dobavah motork ANDREJ SUPAN Ljubljana, Celovška c- 50 KUPIMO MALO ROČNO BRIZGALNO v dobrem stanju PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA ŠALEK PRI VELENJU PRENOSNA GASILSKA MOTORKA 4 cilinderska, 14 ks, hlajenje na vodo, sesalka iz bronca, z največjim pritiskom 15 atmosfer, poleg dinamo za luč, se ugodno proda. Pojasnila daje: Hutter Jožef, orodjar prost, gasil, čete Kočevje, št. 158 Dopisi Gasilno orodje Ing. Hrovatin Delni župni vaji pri Šmarju (Ljubljana-okolica) dne 22. in 29. avg. 1937 Pod vodstvom pod-starešine tov. Franca Glihe sta se vršili koncem avgusta t. 1. dve prav lepo uspeli delni župni vaji dveh skupin gasilskih čet župe Ljubljana-okolica, in sicer 22. avgusta v Grosupljem, 29. avgusta v Velikem Mlačevem, ki sta pokazali, da so slične vaje nujno potrebne za dosego brezhibnega delovanja in prave discipline čet. Vaje I. skupine v Grosupljem so se udeležile gasilske čete Šmarje, Škofljica, št. Jurij, Grosuplje, Škocjan, Lavrca in Ponova vas s 313 člani, petimi motornimi in dvema ročnima brizgalnama, 1135 m cevi ter vso opremo, ki se jo uporablja pri požaru. Vaja z orodjem se je pričela ob 15 uri 22 minut. Brizgalne se je porazdelilo na vzhodno, zahodno, severno in južno stran vasi. Na alarmni znak roga s stolpa gasilskega doma ob 15 uri 35 minut je prva dala vodo severna stran, ob 15 uri 36 minut, torej eno minuto pozneje, vzhodna stran, zapadna stran pol minute za vzhodno, in nato čez pol minute četrta, južna stran, torej vse štiri strani skupno v treh minutah. Skupno brizganje je trajalo dve minuti. Vaje druge skupine v Velikem Mlačevem — so se pa udeležile gasilske čete Račna, Malo Mlačevo, žalna, Loka, Gatina, Luče in Veliko Mlačevo z 90 člani, šestimi ročnimi brizgalna- Dvotaktni motor Pri vsakem drugem taktu imamo delovni takt. Torej na vsaki okret motorne gredi imamo eksplozijo. Dvotaktni motor ima pri istem številu obratov v primerjavi s štiritaktnim motorjem dvakrat toliko eksplozij kakor štiritaktni motor. Karter motorja je neprodušen. Delovanje tega motorja je nastopno (glej sliko 64): Bat B se pomika navzgor, pod njim nastaja podtlak (vakuum), radi katerega vstopa skozi upli- toir/rr^ njač razpršena gonilna zmes (zrak, olje, bencin). Nad batom pa nastaja kompresija. Valj je opremljen z dvema odprtinama S in J in še z zveznim kanalom K, ki veže karter z valjem. Vse odprtine zapira, oziroma odpira bat ob določenem času. Ko je prispel bat do mrtve lege, preskoči električna iskra, vžge gonilno zmes, nastane eksplozija, pritisne bat navzdol ter potom ojnice prenese silo na f/ /C/ JcMte/a/i ma/e/' J/S/\ ftofara&J/fie tv J} 62 folor äSk'be X' vrtečo se motorno gred. Radi pomikanja bata navzdol — karter je neprodušen — se stisne (kom-primira) v karterju preje nasesana zmes, preden dospe bat v spodnjo mrtvo lego, odpre gornji rob bata odprtino J (slika 64 b), potom katere izstopijo izgoreli plini na prosto. Bat se pomika še dalje navzdol, prihaja v skrajno mrtvo lego, odpre odprtino S (slika 64 c), nakar plane skozi kanal K komprimirana sveža zmes v valj nad batom ter iztisne po poti usmerjevalnika U zadnje izgorele pline skozi odprtino J. Nato prekorači bat spodnjo mrtvo točko in se prične pomikati navzgor (glej sliko 64 a). Delovanje dvotaktnega motorja je torej nastopno: Prvi takt je pol okreta, to je 180" okreta motorne gredi. Bat se pomika navzdol (slika b in c). Imamo delovni takt. Pod batom istočasno stiskanje zmesi v karterju. Ob spodnji mrtvi točki je izpuh plinov skozi ustje J in vstop sveže, presne zmesi skozi kanal K in odprtino S v valj. Drugi takt je pol okreta, to je 180" okreta motorne gredi. Bat se pomika navzgor (slika 64 a). On zapre obe odprtini J in S ter kompri-mira. Nad batom je tedaj kompresijska perijoda. Istočasno sesa bat zmes v karter. Nato sledi zopet prvi takt z eksplozijo. Čeprav imajo dvotaktni motorji v primeri s štiritaktnimi dvakrat toliko eksplozij, vendar dosežejo le približno 1.5kratno moč napram štiritaktnemu motorju. Napolnitev valjev z zmesjo, iztisnenje izpušnih plinov iz valja itd. je pač nepopolno. Ima mi, 840 m cevi ter vso opremo. Vaja se je pričela z znakom roga ob 15 uri. Prva je dala vodo skupina na južni strani vasi ob 15 uri 3 minute, eno minuto kasneje pa skupina na severni strani, torej skupno v štirih minutah. Skupno brizganje je trajalo dve minuti. Obe vaji sta bili ustavljeni točno na znak roga, na kar so se vršile redovne vaje, ki so trajale približno po 15 minut. Tov. Franc Gliha se je kot voditelj vaj nato zahvalil vsem tovarišem, poveljnikom in članom za disciplino ter točen odziv, nakar se je vršil defile čet z vso opremo in razhod. To in ono Tehnično novosti Gasilske čete, ki posedujejo avtomobile, bo govo zanimala naprava, ki omogoča neovirano gledanje skozi steklo tudi v najhujšem mrazu. Čos.to se pozimi dogaja, da steklo pred vozače-vim sedežem zmrzne ter na ta način onemogoča gledanje in s tem tudi vožnjo. Do sedaj smo mazali steklo z glicerinom ali drugimi posebnimi raztopinami, da bi na ta način preprečili zmrzovanje. V hudem mrazu so pa navadno vsa takšna sredstva odpovedala in vozaču ni preostajalo drugega kot od časa do časa vozilo ustaviti, izstopiti, spraskati led in zbrisati steklo. To je seveda zamudno in neprikladno zlasti za gasilska in reševalna vozila, ki jim je dragocena vsaka sekunda. Pred kratkim je prišla v promet enostavna naprava, ki je gornje ne- dostatke na mah odpravila. To je nekak okvir iz dvojnega stekla, med katerim sta razpeti dve tanki žici, ki ju ogreva električni tok. Cel okvir je zrakotesno zaprt in ga prilepimo s pomočjo dveh gumijastih obročkov na poljubno mesto avtomobilskega stekla Pred vozačevim sedežem. Tok za segrevanje žic dovajamo iz avtomobilskega akumulatorja. Poraba toka je malenkostna in tudi nabavni stroški cele naprave niso posebno visoki (približno 170 din). Ing. D. Londonsko gasilstvo ni tako mnogoštevilno, kakor bi kdo mislil. Vsega skupaj je v Londonu 63 požarnih straž, pri katerih je v službi okroglo 2000 gasilskih častnikov in gasilcev. Londonski gasilci so znani Športniki in gojijo šport stalno in pri vseh vajah. Vsak gasilec mora pred sprejemom napraviti posebno trimesečno šolo ter prestati poseben izpit. V Nemčiji prodajajo niaske za prebivalstvo Po 60 din, ubožni jih pa lahko dobijo za 14 din. Japonska je sicer izredno močno oborožena za vojno, vendar ni ničesar storila za obrambo prebivalstva pred napadi iz zraka. Sedaj se bojijo na Japonskem, da bi Kitajci ali Rusi z letali napadli njihovo deželo in zato z vso naglico organizirajo obrambo proti napadom iz zraka. Vsak teden po dvakrat so v vseh večjih krajih vaje, tvornice za maske in druga obrambna sredstva pa delajo noč in dan, da pripravijo čim-prej vse potrebno. pa dvotaktni motor boljši vrtilni moment in enakomernejši tek, je enostavnejši in lažji (cenejši). Motor se močno greje, ker ni odhod izpušnih plinov popolen in vporablja več bencina. motorja itd. glej priročno knjigo o konstrukciji, delovanju, strežbi in vodstvu modernega avtomobila »Šofer in samovozač«, katero je spisal g. ing. Štolfa Josip. (Knjigo je založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani.) Ji S9 - S&oe/a r^o/or 'As PS A- cr/iTHsfers&i d/oA; B-gorn/l, C-zpooPp// c9p/ Agr/er/g; Cm/ njet/nri; B-Zetz/ornr vzvoa/; č-/?reBcn/ ozvoep; F-sA/opni peo/at/; S-z e* do ra/ pec/or/; P gAce/eret/or; J- mapoa/g/A -%-g/t oetrnot. f Vse ostalo, kakor motnje in defekti motorja, uplinjač, gorilne snovi, rezervar in dovod goriva v uplinjač, vžigalne naprave, hlajenje, mazanje 'Poo/pn iAi trs-Kov Pp/oAf. mof. Gasilstvo v Nemčiji Nemčija je bila do leta 1919 ustavna monarhija, potem pa do leta 1933 ustavna republika. Leta 1933 je z nastopom narodno-socialistične oblasti postala enotna država in je po državnem osnovnem zakonu razdeljena na upravne dežele, okrožne vladne uprave in občine. Vse pravice gospostva (Hoheitsrechte) ima le država, ki ima tudi edina pravico izdajati in uveljavljati zakone in zakonite predpise. Svoje pravice gospostva vrši država po vodji in kancelarju (Führer und Reichskanzler), ki ima izključno pravico imenovati vlado in uradnike, da vršijo vse javne posle in odločajo sami v vseh zadevah v njegovem imenu. V imenu »Führer ja« in po njegovi volji se vršijo spremembe zakonov, uprave in drugo. Državni zbor je le reprezentativen in služi manifestacijam podrejenosti nemškega naroda nemški državi, predstavljeni po »Führerju«, oziroma soglasnosti naroda z odredbami »Führerja« in vlade. Na čelu vsake upravne dežele je od »Führerja« imenovani deželni glavar (Reichsstatthalter), ki zastopa v svojem področju vlado, je zaupnik »Führerja« in skrbi predvsem za to, da se vse javno življenje razvija v duhu in smislu »Führerjevih« smernic in odredb. Deželni glavarji smejo izdajati v okvirju državnih zakonov in »Führerjevih« smernic deželne zakone. Deželni glavarji lahko dobijo tudi pooblastilo za imenovanje nižjih deželnih in občinskih uradnikov. Deželne vlade imenuje minister za notranje posle in smejo biti njihovi člani le pripadniki NSDAP' kakor vsi javni uradniki in funkcionarji. Deželne vlade imajo le uradniški značaj ter vršijo pod nadzorstvom deželnega glavarja po zakonih določene upravne posle. V bivši pruski državi je dežela razdeljena še na vladna okrožja, okrožja sama v Prusiji in druge dežele so pa še razdeljena na okrajne urade, ki so pa le vmesne upravne inštance za pomoč deželni vladi. — Vse javno politično življenje pride do izraza v Nemčiji predvsem v mestni in podeželski občini, čeravno so občine le v toliko samoupravne, v kolikor vršijo gotove gospodarske in deloma policijske posle svoje občinske zajednice v okvirju zakonitih določil samostojno. Kakih volitev v občinska zastopstva v Nemčiji ni, ampak imenuje vse občinske zastopnike politična stranka, potrdi jih pa delegat in pooblaščenec »Führerja« pri okrajnem uradu. Pooblaščenci »Führerja« oziroma politične stranke so dodeljeni vsem institucijam, ki ne vršijo direktno državnih poslov, oziroma poslov pod neposrednim nadzorstvom države. Glavno besedo v vsem javnem življenju v Nemčiji imajo ti zastopniki in pooblaščenci »Führerja«. Tako je tudi v gasilstvu. Nemško gasilstvo se je razvijalo iz srednjeveških meščanskih cehov ter je že v času Napoleonovih vojn prišlo do izraza tudi na deželi. Stara obmorska trgovska mesta (Hansastädte) so imela dobro organizirane gasilske trupe že v srednjem veku. Poseben razvoj se je v nemškem gasilstvu začel z Bismarkovo ustavo leta 1871. Takrat je bil tudi uveljavljen zakon o upravljanju dežel in o pooblastilu deželnim knezom in vladam, da smejo izdajati v okvirju državnih zakonov posebne deželne zakone za svoja področja. Deželni knezi in vlade so to pooblastilo poleg drugega iz- 1 NSDAP = National-Sozialistische Deutsche Arbeiter Partei: Narodno-socialP stična nemška delavska stranka. rabili posebno v tej smeri, da so izdali obvezne predpise za javno življenje, zlasti pa točne predpise za življenje v občini. Med take predpise so spadali tudi gradbeno-policijski in požarno-policijski predpisi. V obojih so bila vsebovana določila za preprečevanje požarnih in drugih nezgod in pa predpisi za prebivalce občin o dolžnostih pri požarnih in drugih nezgodah. Za prusko državo (deželo) je deželni požarno-policijski red vseboval določila, da morajo večja mesta na svoje stroške in s podporo javnih požarnih zavarovalnic organizirati poklicne gasilce, v manjših mestih m trgih ter večjih vaseh je pa bilo treba organizirati obvezno gasilstvo (Pflichtfeuerwehr), dočim je v manjših podeželskih občinah bilo prepuščeno krajevnemu požarno-policijskemu oblastvu, da z lastnimi predpisi uredi požarno službo, vse pa s podporo javnih požarnih zavarovalnic (Peuersociäteten). V podeželskih občinah se je pooblastilo za samostojno ureditev požarne službe izrazilo največ v tem, da so se občani združili in prostovoljno opravljali požarno-policijske posle. Tako se je v malih podeželskih občinah začelo organizirati in razvijati prostovoljno gasilstvo, ki je v veliki večini primerov predstavljalo skupnost občanov malih občin za obrambo proti požarnim nezgodam. Organizacija tega prostovoljnega gasilstva je bila v vseh primerih na skrbi občine in šele pozneje, ko je bil izdan državni društveni zakon, so se občinske gasilske edinice v malih podeželskih občinah organizirale v smislu predpisov tega društvenega zakona. Dokler so bile gasilske edinice organizirane kot skupnost občanov za brambo proti požarom, dokler so torej bile občinske ustanove, so imele javno-pravni značaj. Ko so se pa posamezne edinice organizirale po društvenem zakonu, so svoj javno-pravni značaj izgubile, posebno še tam, kjer so občine zgubile vpliv na gasilska društva, organizirana po novem društvenem zakonu. Tako so imeli v Nemčiji do pred nekoliko leti štiri vrste gasilskih edinic: poklicne, obvezne, prostovoljne-občinske z javno-pravnim značajem in prostovoljne-društva po društvenem zakonu. V tem pogledu je šele leta 1936 prišla sprememba, ko so bila vsa gasilska društva, tako občinska z javno-prav-nim značajem, kakor tudi društva po društvenem zakonu, pozvana, da se izjavijo, ali hočejo vršiti javne požarno-policijske posle pod nadzorstvom občine, oziroma dežel. Obvezne gasilske edinice v malih in srednjih mestih in trgih so pred-stavljale skupnost vseh davkoplačevalcev (ne prebivalcev-občanov) za obrambo proti požarnim in drugim nezgodam. Vsak davkoplačevalec se je moral izvežbati kot gasilec, kdor pa tega ni hotel ali ni mogel, je moral^ plačati poseben dodatni davek k osnovnemu davku v mestno, oziroma občinsko blagajno in je potem mesto-občina s tem dodatnim davkom skrbelo za gasilstvo in njegovo opremo. Obvezno gasilstvo je bilo deloma v navadi že dolgo pred letom 1871 in bi se moglo trditi, da je bvezno gasilstvo v nemških mestih in trgih prvotna oblika organiziranega gasilstva. Pri tem je treba spomniti, da so vsa nemška mesta imela iz starih časov svoje lastne statute in pravico oblastev, kakor jih imajo pri nas politični okraji in da so smela uveljavljati za svoje področje zakonito-obvezne predpise. Bistven del takih predpisov so bili požarno-policijski Predpisi, ki so ravno vsebovali določila o obveznem gasilstvu. Iz obveznega gasilstva šele se je v Nemčiji razvilo poklicno gasilstvo, ker je do tega nujno moralo priti posebno v 19. stoletju. Povedati je pa treba, da je poklicno gasilstvo in prej že obvezno gasilstvo v vseh nemških mestih bilo vedno koordinirano policijskim oblastvom, deloma pa tudi priključeno istim kot njihov sestavni del za izvrševanje požarno-policijskih poslov. Sedaj je gasilstvo v Nemčiji poenoteno (gleichgeschaltet), čeravno je podlaga celi organizaciji še vedno ona stara iz 19. stoletja. Glede nove organizacije nemškega gasilstva je pa vendar važno, da se je pruski deželni zakon o ureditvi požarne policije in gasilstva iz leta 1933 raztegnil leta 1936 na celo državo. Glavna vsebina tega zakona je v tem, da se ustvari iz že obstoječih gasilskih edinic posebna policijska eksekutiva, ki vrši požamo-policijske posle pod nadzorstvom in vodstvom krajevnega policijskega upravnika. Krajevni policijski upravnik mora biti v vsaki občini, oziroma mestu in je uslužbenec dotične občine ali mesta. Ker pa mora nastavitev policijskega upravnika potrditi dežela, oziroma država, je gasilstvo popolnoma podrejeno nadzorstvu državnih organov, t. j. notranjega ministrstva. Za tako ureditev gasilstva je bil precej merodajen ta razlog, da pripadajo krajevnim policijskim upravnikom za časa vojne vse dolžnosti krajevne pasivne brambe proti napadom iz zraka in plinskim napadom in pa vse dolžnosti pomožne službe. Gasilstvo ima torej v Nemčiji v času vojne izredno velike dolžnosti in naloge. Krajevne gasilske edinice so združene v okrožnih gasilskih zvezah (Kreisfeuerwehrverbände), katerim zakon daje javno-pravni značaj-Dolžnosti okrožnih gasilskih zvez se izražajo posebno v tem, da zbirajo vodje krajevnih gasilskih edinic k posvetovanjem in izmenjavanju skušenj in pa da organizirajo velike vaje, tečaje, šole itd. Udeležba pri vajah je strogo obvezna in se tako more zgoditi, da se zbere pri takih vajah 15 do 20 tisoč gasilcev naenkrat v enem kraju. Tečaji se organizirajo po okrajih in jih vodijo posebni gasilski nadzorniki, nastavljeni od okrožnih zvez. šole za šolanje gasilcev se vedno bolj množijo in jih je bilo v jeseni 1937 že 67. V gasilsko šolo mora vska gasilska četa poslati vsako leto vsaj enega svojega člana. Vse stroške za obisk šole nosijo iste same. Vodjo (Führerja) okrožne gasilske zveze imenuje deželna vlada sporazumno s pooblaščencem državnega kanclerja. Ta vodja je obenem član tehničnega posvetovalnega organa vsake dežele. Deželni namestnik ima namreč posebne posvetovalne organe, ki se redno sestajajo in dajajo mnenja o raznih gasilskih zadevah dežele. Okrožne gasilske zveze so zopet združene v provincialnih zvezah, ki imajo tudi javno-pravni značaj. Te gasilske zveze vodijo od deželnega višjega predsednika (Landesoberpräsident), kanclerjevega zaupnika imenovani vodje. Provincialne gasilske zveze združujejo v posebnem tehničnem gasilskem svetu vse vodje okrožnih gasilskih zvez. Tehničnemu svetu pripadajo tudi posebej imenovani zastopniki občin, javnih zavarovalnih zavodov ter inženjerji poklicnih gasilskih čet. Ako okrožja ne morejo organizirati in vzdrževati gasilskih šol, morajo za to skrbeti provincialne gasilske zveze s pomočjo javnih zavarovalnih zavodov in javnih podpor. Poleg tega imajo provincialne gasilske zveze še posebno dolžnost, skrbeti za preventivno požarno brambo in v to svrho izdajati lastne predpise. Provincialne gasilske zveze upravljajo tudi posebne gasilske fonde, v katere prispevajo javni in privatni zavarovalni zavodi. Vodje vseh provincialnih gasilskih zvez so združeni v državnem gasilskem sosvetu, ki je po svojem javno-pravnem značaju organ ministrstva za notranje posle. Vodjo državnega gasilskega sosveta, njegovega namestnika in uradnike njegovega urada imenuje minister za notranje posle po odobritvi kanclerja. — Državni gasilski sosvet ima nalogo skrbeti za enotno gasilsko literaturo, preizkuševati in odobravati gasilsko opremo in orodje in dajati ministru za notranje posle nasvete in predloge v vseh zadevah požarne brambe, obenem pa tudi podpirati provincialne gasilske zveze pri njihovem delu. Omeniti je treba, da uvajajo v Nemčiji že tretje leto popolnoma enotno gasilsko opremo in gasilsko orodje ter ima celo industrija od državnega gasilskega sosveta točne predpise za izdelavo vseh gasilnih potrebščin. Vrsta predpisov, ki je bila izdana po letu 1933, urejuje v podrobnostih razmerje med gasilskimi in drugimi oblastmi ter med gasilskimi oblastmi in zasebniki. Tu je treba posebej omeniti razpis državnega ministrstva za notranje posle od 12. I. 1936 III D 6007, ki z gasilskimi edi-nicami ustvarja policijske izvršne organe posebne vrste in ki ima namen poenotiti gasilstvo v celi državi. Pri vsakem deželnem policijskem obla-stvu je ustanovljen poseben urad za gasilske zadeve, ki ima nalogo, izvršiti reorganizacijo gasilstva po izdanih predpisih. Nadalje je važen odlok državnega ministrstva od 8. V. 1936, ki vsebuje podrobne predpise za notranjo organizacijo in notranje poslovanje gasilskih edinic. Poseben predpis od 15. 3. 1936 vsebuje podrobna določila o delu gasilskih edinic pri požarih in nezgodah. Kljub obilici raznih predpisov, ki so v Nemčiji za gasilske zadeve zadnja leta izšli, je vendar težko ugotoviti pravo razmerje med gasilstvom ter oblastmi in zasebniki, posebno še, ker se vrši ravno sedaj reorganizacija in ni mogoče razmerja presojati, niti po sedanjih, niti po prejšnjih predpisih, pa tudi radi tega ne, ker je tujcu težko presoditi v razmerah, ki sedaj v Nemčiji vladajo, organizacijo dela in uprave v nemški državi. Gotovo je, da so gasilske edinice nižjega in višjega reda v Nemčiji javno-pravne ustanove, da so gasilske čete posebni policijski organi in morda bi se tudi dalo sklepati, da prostovoljnega gasilstva, kakor ga razumemo mi, v Nemčiji danes prav za prav ni več. Ako še vpo-števamo, da more biti gasilec le oni, ki je izšolan član državne stranke (Sturmabteilung ali Schutzstaffel) bo nam razumljivo tudi razmerje gasilstva do zasebnikov. Dejstvo nadalje, da so občine, dežele in država dolžne vzdrževati policijo in da so gasilske edinice posebni policijski organi, nam daje nekoliko pojasnila, kakšne razmere vladajo glede materialnega vzdrževanja gasilstva. Pri tem je pa vsekakor zanimivo, da podrobni predpisi o notranjem poslovanju gasilskih edinic vsebujejo tudi predpise o prostovoljnih in zasebnih prispevkih za gasilstvo. Gasilske čete! Tudi po številu naročnikov našega lista »Gasilec« Vas cenijo. Več naročnikov je v Vašem kraju, lepše Vas bodo sodili in bolj cenili. Zberite mnogo novih naročnikov za 1. 1938! Naše delo pozimi V 1. številki našega glasila leta 1935. sem priobčil članek »Delo v gasilskih četah pozimi«. Priporočal bi vsem tovarišem, da ponovno članek prečitajo in se po njem ravnajo. Največjo pažnjo naj polaga orodjar na mo-torko. Za stroje s štiritaktnimi motorji moramo na vsak način v hladnem vremenu uporabljati zimsko olje (»Arctis« in sl.). Ne kupujte slabih olj, temveč le prvovrstna olja znanih znamk, ki jih dobite v plombiranih pločevinastih posodah. Tistih par dinarjev, ki jih plačate več, vas obvaruje večjih izdatkov, ki nastanejo, če mažemo stroj s slabim oljem. Takšni izdatki pa narastejo večkrat v tisočake. Znano mi je, da je neka gasilska četa kupovala v avtomehaničnih delavnicah staro že izgorelo olje, ki so ga izlili iz avtomobilov, ker ga je pač dobila zelo poceni. Kako naj potem motorka, ki je mazana s takšnim oljem, izpolni svojo nalogo na požari-šču ? Naša orodišča z malimi izjemami niso kurjena. Zato si moramo pomagati na drug način, da se motorka preveč ne ohladi. V orodiščih, kjer je električna napeljava, postavimo motorko na deske, ki jo pokrijemo z dvojnim zabojem (v večji zaboj brez pokrova nasujemo suhe žagovine, postavimo vanj nekoliko manjši zaboj in zabašemo med stene obeh zabojev tudi žagovino). V notranjosti naj elektrotehnik namesti eno ali več žarnic in zveže z napeljavo. Zaboj opremimo še s toplomerom, ka- Stavbarstvo za gasilce Ing 1 Lah: Inštalacijska dela Za dovršitev in opremo zgradbe so potrebna inštalacijska dela, to je napeljava vodovoda, elektrike in plina, seveda le tam, kjer so dani pogoji za to; nadalje naprava peči ali centralne kurjave ter vsa ključavnačarska in kleparska dela. Pri napeljavi vodovoda je treba gledati predvsem na to, da so cevi položene tako, da v njih ne zmrzne pozimi voda. Cevi morajo biti izolirane s klobučevino ali tudi s probkovino, posebno one, ki so zunaj zgradbe. Vodovodni inštalacijski ma-terijal je ali iz svinca, litega železa ali pa iz kovanega železa ter pocinkan. Pipe pri vodovodih so starejše iz medenine, novejše pa iz bele kovine ali iz pokromane medenine. Glavna vodovodna cev se ravna po velikosti zgradbe; za šest do osem stanovanj je predvideti glavno cev premera 20 do 25 mm; posamezni odcepi v zgradbi naj bodo: v kuhinjo premera 13 mm, za pralnice, kopalnice, stranišča premera 19 mm, za požarne in vrtne hidrante 26 mm premera. Poraba vode se računa za eno osebo na dan: na deželi 45 do 50 litrov, v manjših mestih 50 do 60 litrov, v večjih mestih 60 do 100 litrov. Poraba vode se spreminja z velikostjo kraja, razširjenostjo industrije in obrti. Pri zgoraj navedenih številkah je že upoštevana poraba vode za javne namene: škropljenje cest, parkov, zalivanje vrtov in podobno. Električnainštalacija obsega napeljavo za razsvetljavo, kuhanje, likanje, segrevanje prostorov in za _ Pogonsko silo J/ 56 J/porcttrvta jdo/tst/ca faznim strojem 1--------------------------1 L_ V gospodarske in obrtne name-ne. V prvi vrsti Pride električni tok v poštev za razsvetljavo, v ostale svrhe se izkorišča le tam, kjer je dovolj poceni. Cena toku je namreč različna, za razsvetljavo dražji kakor za pogon strojev; tudi v posameznih krajih so cene električnemu toku različne, kar zavisi od načina pridobivanja toka in razdalje, od koder se dovaja (naprava in vzdrževanje daljnovodov je zelo draga). Hišna napeljava je izvršena tako, da morejo biti žice nad ali pod ometom. Če je napeljava pod ometom, so žice speljane v tako zvarih Bergmannovih ceveh. Stikala morajo biti nameščena na priročnih in dobro vidnih mestih, predvsem pri vratih v bližini, kjer se odpirajo. Svetilna telesa (luči) morejo biti ________________________ najrazličnejše oblike, ® ' ' posebno pogosto se uporabljajo krogle iz motnega stekla, ki dajejo homogeno (enakomerno) svetlobo ter ne mečejo nikakih senc. Kjer hočemo imeti popolnoma enakomerno razsvetljen prostor, naredimo indirektno svetlobo, pri kateri ne vidimo svetlobnih teles, svetloba se odbija od svetlih proskev (stropov in sten). Za napeljavo morajo biti izdelani pravočasno točni načrti, da se pozneje, ko so že prostori izdelani, ne seka reg v zidovih. Plinska napeljava se izvršuje danes v stanovanjskih prostorih le še za kuhanje, kurjenje peči v kopalnicah in eventuelno gretje sob. 'S Ü 0 ir JL terega spodnji konec (krogljica) naj bo v notranjščini (najboljše v sredini) zaboja, dočim naj bo lestvica zaradi kontrole zunaj. S prižiganjem žarnic reguliramo temperaturo med 5" do 12° C. Žarnice morajo biti seveda nameščene tako, da jih pri snemanju zaboja z motorke, ne pobijemo. Kjer pa nimamo elektrike v orodišču, si pomagamo na ta način, da ogrevamo z zabojem pokrito motorko z vročo opeko it> kamni ali pa z zaprtimi lončenimi posodami, ki jih napolnimo z vrelo vodo. Seveda je ta način neprikladnejši, ker moramo opeko, odnosno lončene steklenice vedno greti in izmenjavati. Gasilskim četam, ki imajo novejše motorke, pri katerih se ohla-juje motor z zrakom (ventilatorjem), priporočam, da motor že pri odhodu zaženejo in ga med vožnjo k požarišču pustijo teči pod malim plinom, t. j. z nizko tura-žo. Pri motorjih z vodnim hlajenjem sme teči motor brez vode le toliko, da se malo ugreje. Pri tej priliki naj opozorim na nevarnost za-strupljenja z ogljikovim monoksidom. Ce teče motor v zaprtem prostoru, razvija strupene pline, zato bodi pa tu previden in skrbi za zračenje. Mraz škoduje tudi gumijastim predmetom (kavčuk). Predvsem moramo paziti, da se ne bodo avtomobilske gume v orodišču dotikale betonskih tal. Zato podložimo pod kolesa deske. Tudi maske shranjujmo pozimi v toplejših prostorih. Isto velja za gumirane cevi. Pri požarih v zimskih mesecih nam delajo največ preglavic cevi, zlasti kadar zmrzuje. Zato moramo paziti, da bo voda v ceveh vedno tekla. Cim po končanem gašenju strojnik vodo zapre, mora poveljnik skrbeti, da moštvo istočasno odklopi vse cevi in izlije iz njih vso vodo. če so cevi zamrznjene, jih oblivamo s toplo vodo (ne vročo!) približno na vsaka dva metra toliko, da se dajo preganiti. Tako jih zložimo skupaj in nesemo na voz. Doma jih previdno zložimo in znosimo v topel prostor, da se ota-jajo. Najboljše bo, če posušimo cevi na toplem, ker bi v stolpu zopet zmrznile. Poklicne, pa tudi prostovoljne gasilske čete v večjih mestih pozimi v svojih sušilnih stolpih kurijo. Mi si moramo pač pomagati na ta način, da jih sušimo v obrtnih delavnicah in drugih zakurjenih prostorih, ali pa vsaj v zaprtih prostorih, kjer ni mraza. Gotovo bo eden od članov ali prijateljev naše organizacije toliko požrtvovalen in dal za sušenje primeren prostor na razpolago. Nikakor pa ne smemo cevi sušiti tik ob peči ali jih stavljati celo na peč, ker previsoka temperatura cevem škoduje. Tudi iz brizgalne moramo takoj po končanem gašenju izpustiti vso vodo. Dobro je, da pustimo stroj še kratek čas (pozor, da se preveč ne segreje) v teku, ker medtem preostala voda izhlapi. Posebno skrbno je treba izliti vodo iz vakum črpalke. Pozimi naj poveljnik posveča svojo skrb tudi zdravju svojega mo- //.38 JfirjroMua. j/o/trcice r— i' i _ j i j -H 'i Da moremo ugotoviti, koliko porabimo vode, električnega toka ali plina, so v napeljavah montirani števci. Vodomer je montiran običajno v kleti pri dovodu od glavne cestne vodovodne cevi, električni števci za vsako stanovanje posebej, ravno tako tudi p 1 i n o -meri. Plinomeri ne smejo biti v spalnicah, morajo biti lahko dostopni, na suhih mestih; ako so v kleteh, naj bodo v bližini stopnic, nikakor pa ne smejo biti v prostorih, kjer so lahko-vnetljive snovi. Podjetnik, ki je izvršil inštalacijska dela, mora jamčiti eno leto po do-vnetljive snovi-britvi del za brezhibno funkcijoniranje kakor tudi za ves dobavljeni materijah Kurjava Stanovanjske in druge prostore moremo segrevati na več načinov, predvsem pa ali z navadnimi pečmi ali pa s pomočjo centralne kurjave. Navadne peči so sestavljene iz lončenih pečnic ali pa so železne raznih sistemov (Lutz, Zephir itd.). Prednosti kurjave z navadnimi pečmi so v majhnih investicijskih stroških (te peči so razmeroma poceni napram centralni kurjavi), posamezne prostore moremo kuriti vsakega zase; peči v sobah dajejo stanovanju domačnost. Slaba stran pa je v tem, da moramo vsako peč posebej kuriti ter prenašati kurivo in pepel skozi stanovanjske prostore. Lončene peči morajo biti skrbno sestavljene, vse rege dobro zamazane z glino, kurilna vratca morajo biti dvojna, pred pečjo mora biti železna ali medeninasta pločevina radi požarne varnosti. Lončene peči se počasi segrejejo in držijo razmeroma dolgo toploto, nasprotno pa se železne peči hitro segrejejo in tudi hitro ohladijo. Obstojajo tudi takozvane kombinirane peči, to so železne peči, obdane s plaščem iz lončenih pečnic. jCe^(ztj.